Star. 86. P^samezsia ifevISka 1 Đlsi. V Ifuhliani, v iEetrtek 18. mal» 19^B. Poštnina pavSallrana Leto I. IWtBÄlIK •MROBNO RABIRAkMi 9NEVNIR čihaja vsak dan zjutraj, Izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10'—, po pošti Din 12*—, Inozemstvo Din 20*— Uredništvo: Woifova ulica št 1/L — Telefon Št 213 Brzojavni naslov: „Novostl-Ljubllana“. Upravnišivo: Marijin trs št & — Telefon St 44. Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se prKožI znamka za odgovor. Račun pri poštnem črk. uradu St 13.238. Valna našega NRS v Sloveniji. Brez vsakega dvoma je, da smo imeli Slovenci pri postavljanju prvih temeljev naši skupni državi v letih (1919, 1920 in 1921 važno vlogo. Bratje Srbi so nas zelo visoko cenili in poslu-lali, ter upoštevali naš glas, čeprav smo najmanjši po številu v skupni družini in smo imeli najmanj praktičnih izkustev, kako se gradi in ustvarja nova država. Kjerkoli se je pokazal Slovenec, je bil oduševljeno sprejet, pa bodisi v uradu, v javnih lokalih, ali pa v zasebni hiši Gledali so nas z nekim posebnim spoštovanjem in z neko posebno ljubeznijo. To veliko bratsko ljubav je pa gojil do nas ves srbski narod od priprostega seljaka in delavca, tja do visokega uradnika. Vse je kazalo takrat, da postanemo Slovenci vsled splošne inteligence, delazmožnosti in resnosti še dolgo vrsto let v prvi vrsti pri nadaljni izpopolnitvi notranjega ustroja v skupni državi. Pa prišlo je drugače. Danes gleda na nas srbski seljak in mteligent docela drugače, kakor pa takrat Takrat je govorilo iz njih spoštovanje, govorilo je njihovo ljubeče srce. Danes pa govori njihov praktičen hi žalostnih izkustev polni razum. In ako jim razlagamo svoje misli in težnje, nas sicer še poslušajo, kakor se spodobi, a nazadnje skomignejo z rameni in mislite svoje. V amputaciji se je po volitvah in zlasti za časa vladne krize več ali manj resno razpravljalo ne pri nas, ampak pri bratih Srbih. Dasi smo mi sami najmanj resno vzeli dotična časopisna in zasebna razpravljanja, ker vemo, da je kljub vsem razmeram kaj takega docela nemogoče in bi za nas — ne pa za brate Srbe — pomenilo smrt, vendar je to jasen dokaz, kako daleč in kako nizko smo padli tekom par dobrih tet Najbolj žalostno dejstvo pri tem hVda smo vse to zakrivili mi si “ Bihče drugi. Bila je velika doba — lelc>ma še sedaj — a v nas je m w,i>e .a doba majhne ljudi Svoje r ^mostno strankarske domače prei smo zanesli tja, kjer je bilo najmanj i •*ta za nje, Tam so se postavljali tem m mogočni stebri, ki bi naj nosili c stavbo ki ji pravimo država, mi s Pa medtem izpodnašali drug druge stolčke in posajali nanje naše ljudi, PO zmožnosti ampak po strankar Pripadnosti Sam! majhni in maienkc ni se nismo mogli postaviti na širše « Ušce. Zato smo gledali predvsem na da si svojo lastno sobico v tem pošlo uredimo čim udobnejše, še predno bila cela stavba gotova. In ako s pri tem zadeli na ovire, ki so mor priti, smo iskali krivde vedno pri d gifc, nikoli pa ne v sebi in svojih mal kostih.. O naših razmerah nepouč< tn z drugimi posli zaposlene brate s informirali seveda po svoje ne iz ob ea širšega stališča» ampak iz stali svojih osebnih in strankarski ozir Vedno in povsod je tam bila pri s: le stranka — in potem je prišla na vr driaVa’ že 81,1011 mQ2la Priü Ali je pod takimi razmerami čud da smo se deskriditirali celo pri jjud si so hoteli nam le dobro, kolikor mogoče v sedanjih razmerah dolm nuditi, seveda! Danes jih je informi peter o razmerah v Sloveniji, Sev< lz svojega strankarskega stališča. Ji f Pa prišel Pavel in jih je iniormi svoje. Prišel je še tretji in četrti r’Se te informacije so si bile diametra asProtne. Pri najboljši volji si v ta. j^hterah infonniranec ni mogel ust1 ^ 0 nas in naših potrebah prave sli ^ le dobiti utis, da smo neresni napo f^tienkostni. Zato ni čuda, če fzpre-• krenil na lastna pota, ko uašat- el’ ^ se na nas 111 m°S0-ö : n* Saj se z malenkostnimi ljuč ustvarjajo velike in trezne stvari iac« a ne more iti več dalje, rn «.°‘ ^ora,no in gmotno škodo» ka mi rtC\S1-,POVZročili v zadkih letih ; k bo težko popraviti. Naloga NRS V S,0v«°m k pn sem te, da nudi našim bratom ja-m resnično shko o naših razmeral žirom na narod In državo. T0 vel nalogo moramo imeti vedno pred oč tl n? Pa,dei2° na ni2ki niv6 drugih i sm strank. Zato pa spadajo v NRS na* le resni in delovni ljudje, katei ;e najvisje načelo dobrobit lastnega i roda v vseh slojih In pa dobrobit in Odločen nastop naše vlade. Beograd, 9. maja. (B) Pogajanja v Rimu so se prekinila radi tega, ker je naša vlada zavzela stališče, ki je popolnoma upravičeno, namreč, da se morejo pogajanja,^ pa tudi sam dogovor zaključiti, ako Italija ustreže vsem obvezam glede izvršenja tudi rapallskega in san-margheritskega dogovora. Razven tega bo naša vlada zahtevala Statut za Reko in ureditev meje Slovenije na-pram Italiji, Narodno skupščina. Beograd, 9. maja. (Z) Danes popoldne se je nadaljevala seja verifikacijskega odbora, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju demokratskih mandatov v Crni gori Beograd, 9. maja, (Z) »Novosti« prinašajo: Na današnji seji verifikacijskega odbora se je razpravljalo o mandatih virovitičke županije in sicer predvsem o mandatu bivšega predsednika skupščine, g. Ivana Ribarja. Vloženi sta dve pritožbi; demokrati so zahtevali, da se nekateri glasovi razveljavijo, tako da W se zmanjšal količnik in bi Ribar dobil mandat namesto enega Radičevca. To vprašanje je ostalo odprto. Nato se je prešlo na kumanovsko okrožje, radi katerega je prišlo včeraj do ostrega nastopa med radikali in demokrati. G. Djurišič» sicer naglašujoč, da se je tudi v tem okrožju vršil teror od strani ko-mitašev in druge nepravilnosti, je vendarle predlagal, ker je bil odziv volilcev velik, da se verificirajo vsi trije demokratski mandati. Predlogu so se pridružili vsi člani razen enega zemljoradnika. Beograd, 9. maja. (Z) Danes popoldne ob 6. url se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se ie razpravljalo o poročilu verifikacijskega odbora ta o drugih tekočih poslih. Beograd, 9. maja. (B) Tekom današnjega ta jutrišnjega dne mora verifikacijski odbor končati svoje delo s tem, da bo verificiral tudi ostale mandate. Celo poročilo odbora bo objavljeno v listih. Ako bi bilo do pondeljka gotovo, bi se moglo razdeliti med narodne poslance. Vsekakor bo za pondeljek ob 6. url sklicana seja skupščine, na kateri bo verifikacijski odbor podal svoje poročilo. Nato se imajo na prvih sejah izvoliti zakonodajni, finančni. Imunitetni in upravni odbor. Zakonodajni odbor bo štel 42 članov. Po volitvah teh odborov bo skupščina pričela z rednim delovanjem. DEKLARACIJA VLADE Beograd, 9, maja. (B) Vlada je poleg ostalih del med delovanjem ve- rifikacijskega odbora posvetila veliko pažnjo tudi sami deklaraciji, ki jo misli dati prečitati na prvi seji skupščine. Kakor naznanja neki član vlade, je ta deklaracija že gotova. Je precej obširna in bo vsebovala historijat krize in upravičeno postopanje radikalne stranke o priliki rešitve krize. Deklaracija se bo smatrala kot odgovor vlade na demokratski komunike. Razen tega bo v deklaraciji obširno razložen program vladinega dela v skupščini, kakor tudi izven nje v zunanji politiki. DEMOKRATSKA TAKTIKA. Beograd, 9, maja. (B) V soboto, 12. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši sestanek demokratskega poslanskega kluba. Že so poslani pozivi vsem poslancem, da bodo tega dne brezpogojno v Beogradu. Reševalo se bo le vprašanje taktike kluba ta o njegovem držanju napram vladi v skupščini. Beograd, 9. maja. (B) Danes dopoldne ob pol 11. uri je posetil dr. Pe-leša, začasnega predsednika narodne skupščine g. dr. Kraft, predsednik nem-šega kluba, hoteč izvedeti pri dr. Pe-lešu, da-li se bo mogoče predstavnikom nemškega kluba udeležiti mednarodne parlamentarne konference v Pragi. Dr. Peleš mu je odgovoril, da vsled omejenega števila delegatov Iz naše skupščine predstavnikom nemškega kluba, kakor tudi predstavnikom zemSjoradnlškega kluba ne bo mogoče biti med delegati, ki bodo posetOl konferenco, ZASLUŽENA KAZEN. Beograd, 9. maja. (B) Iz Novega Sada javljajo, da se je mudil v Novem Sadu don Stanko Banič, bivši narodni poslanik in osebni tajnik dr. Korošca. Člani novosadske »Orjune«, ki niso pozabili, da je Banič svoječasno rekel pokojnemu Vesniću, da je hulja, so ga poiskali in pozvali, da zapusti mesto. Banič je bil prisiljen, da skoči v fijaker-ski voz in se prepelje v Petrovaradta, kjer se je skrij pri prijateljih. Umetniška turneja „Stankoviča“. Beograd, 9. maja. (B) Z včerajšnjim brzovlakom je odpotovalo pevsko društvo Stankovič na svoje umetniško turnejo v Zagrebu, Ljubljani, na Bledu, v Celju ta Mariboru, a eventuel-no tudi v Karlovcu, kamor je izrecno povabljeno. V vseh navedenih mestih bo društvo Stankovič priredilo po 1 do 2 koncerta, na katerih bo pelo izključno Mokranjčeve kompozicije, ki jih je v pretekli zimski sezoni proizvajalo v Beogradu in ki se bodo tokrat pele prvič v novih krajih. Zanimivo je, da je društvo Stankovič prvo pevsko društvo v Srbiji, ki pojde po vojni v Hrvatsko in Slovenijo. Pevski zbor šteje 65 članov in članic, vodil pa ga bo na tem potovanju podpredsednik in častni pevovodja g. Stevan Binički, ravnatelj beograjske opere. (Glej vesti med »Prosveto« in med »Dnevnimi novostmi«. Ured.) PRAVILNIK ZA VODNE ZADRUGE. Beograd, 9. maja. (B) Minister poljoprivrede in vod je podpisal pravilnik za vodne zadruge in sicer na podlagi 5. čl. točke 7 zakona o dLržavni hipotekarni banki. Koroški Slovenci in dr. Seipel. Dunaj, maja. (Z) Današnji »Koroško Slovenec« očita kancelarju dr. Sei-plu, da se je ob priliki svojega bivanja v Celovcu zelo malo pobrigal za želje koroških Slovencev. (Glej »Dunajsko pismo« na 2. strani. Ured.) Za naše državljane na Reki Beograd, 9. maja. (Z) Povodom akta reških zavarovalnih družb o odpustitvi uradnikov, ki so optirali za Jugoslavijo, je poslan od naše vlade protest, a ko ta ne bo imel uspeha, se bo z naše strani odgovorilo z istimi merami. PROFESORSKE ZAHTEVE Beograd, 9. maja. (B) Včeraj je začasni predsednik skupščine, g. dr. Peleš, sprejel delegate prof. društva. Ti so mu izročili opozoritev svojega društva, v kateri zahtevajo, da se njihove plače regulirajo ^najpozneje do 20. t. m., ker bi drugače vsi kolektivno zapustili službo. O- Peleš je obljubil, da predloži opozoritev takoj vladi in, ako bo to potrebno, tudi kralju. skupne države. Malenkostnih in aa osebnimi dobički hlastajočih ljudi ne potrebujemo. Mi nikakor nočemo z neresnostmi ta intrigami zaigrati svojega upliva, la ga imamo in ga bomo imeli pri vladi, kljub temu, da nimamo nobenega lastnega zastopnika v njej, ampak hočemo ta upliv obdržati in ga še povečati z resnim delom in tako prinesti dokaz, da ni vse tako, kakor trdi naše demokratsko ali pa klerikalno časopisje v svoji strankarski zaslepljenosti. Pri tem našem delu nas niti najmanje ne moti očitek. kakor ga Je prinesel nedeljski »Slo- venec«, »da se valjamo pred Srbi na trebuhu«. Verjamemo radi, da je NRS v Sloveniji našim klerikalcem samo v sedanjem položaju silno nepraktična in jim bo postala sčasoma še mnogo bolj. A nam gre za državo in narod In pri tem velikem delu mi ne moremo zato, če se včasih križajo naša pota in orožje z ljudmi, katerim je stranka nadvse. Sicer pa ima najmanj pravice očitati komu klečeplazenje pred lastnim bratom tisti list in tisti ljudje, ki so bdi plačani po tujcu, da so se pred njim valjali v prahu in opravljali zanj rabeljske posle uroti lastnemu bratu, Francija in Belgija odklanjate .kupčijo' ki jo je ponudila Nemčija. Pariz, 8. maja. (Br.) Odgovor Nemčiji je kategoričen in jasen. Glavne njegove točke so sledeče: 1. Številke, ki jih nudi Nemčija ne predstavljajo vse skupaj niti četrtino vsote, ki jo je določila reparacijska komisija. — 2. Ce se računa eskompt šest odstotkov, pade sedanja vrednost 20 milijard na samo 15 milijard 820 milijonov. — 3. Nemška vlada niti ne garantira, da bo teh 15 mi-Ijard 820 milijonov plačanih na določeni dan. — 4. Kar se tiče varnosti, je Nemčija izrekla samo silno nejasne in negotove ideje. — 5. Garancije za varnost so tudi iluzorne in Belgije niti ne omenjajo. — 6. Nemška nota je od začetka do konca izraz komaj prikritega sistematičnega odpora proti versajski mirovni pogodbi. (»Matin«.) London, 9. maja. (Br.) V angleških diplomatskih krogih upajo, da bo Berlin vendar enkrat že spoznal, kako silno slab utis so napravili nemški nejasni predlogi in bo poslal kmalu antantnim velesilam dodatno noto, ki se bo mnogo bolj točno izražala. P a r i z, 8. maja. (Br.) Angleška vlada je mnenja, da se ne mudi poslati Nemčiji odgovora, zamuda treh ali štirih dni ne more imeti nobenega vpliva na stališče zaveznikov napram Nemčiji. Vlada je dala oficijelno izjaviti, da je nemška ponudba nesprejemljiva. Vendar je pa verjetno, da je mnenja, da če ta ponudba ni sprejemljiva kot podlaga za dogovarjanje, pa bi morda lahko tvorila izhodno točko za študij možnosti boljših pogojev. Takšno je brez komentarja mnenje angleške vlade. London, 9. maja. (Br,) Sreča je, da ima Francija v osebi g. Poincarčja ministrskega predsednika, ki ve, kaj hoče in ki dela točno in odločno. Nobena zakasnitev ni mogla vzbuditi v javnem mnenju navidezne negotovosti ali dvoma. Mislimo, da vlada isto duševno razpoloženje pri britanski vladi in da bo lord Cuizuu takoj pokazal solidarnost med zavezniki napram temu zadnjemu poskusu, jih razdvojiti. (»Daily Mail«.) London, 9. maja. (K) »Times« javlja iz Pariza, da je tja dospel prepis angleškega odgovora Nemčiji. Ta odgovor je tako sestavljen, da Franciji ne bo nevšečen. v Bruselj, 9. maja. (K) (Agenc« . Havas.) Vandervelde je izjavil, da so nemški predlogi nesprejemljivi. Po njegovem naziranju pa sporazum ni izključen. Rim, 9. maja. (K) Kakor poroča »Popolo«, bo italijanski odgovor na nemško noto pustil angleški noti pred-' nost, četudi samo za nekaj ur. Italijanska nota bo povabila Nemčijo, da svoje predloge natančneje precizira in da ponudi nedvoumne garancije. Italijanska nota izpričuje soglasje Italije s Francijo glede reparacijskih zastav, konšta-tira pa, da udeležba Italije pri zasedbi Poruhrja služi le svrham tehnične kontrole. Nota se ogiba vsakega videza needinosti med zavezniki in poudarja njih skupne interese na rešitvi repara-cijskega vprašanja. Italijanska nota se sedaj že nahaja pri angleški vladi v svrho, da se doseže soglasje, vendar je besedilo obeh not različno. List trdi, da so italijanski krogi prepričani, da. namerava Anglija v primeru zadovlji-vega nemškega odgovora predložiti' načrt za ureditev zavezniških dolgov. NEMŠKI KANCLER ODSTOPI? Berlin, 9. maja. (Br.) »Welt am Montag« objavlja sledečo informacijo: V nemških političnih krogih se neprestano ponavlja tožba, da se v zadnjem času kancler Cuno umika z izgovorom, da njegovo zdravje ni povoljno in da ima namen odložiti svoj posel, ki mu je postal pretežak. Voditelj ljudske stranke Stresemann se smatra za edinega možnega naslednika Cunoja. So-cijalistčni krogi se vprašujejo, ali socijalisti vstopijo v koalicijo v slučaju. Če se sestavi kabinet Stresemann, ali pa naj nadaljujejo dobrohotno opazovanje» Berlin, 9. maja. (Br.) Za petek jf v Reichstagu napovedana velika debate o zunanji politiki. Vlada želi uporabiti prvo priliko, da razloži svoje stališče o rezerviranem!H) sprejemu nemške note o odgovorih zaveznikov. Odgovor Anglije in Italije se pričakuje v sredo. Vlada bo izdala deklaracijo o novem položaju, ki je nastal vsled odgovorov zaveznikov neposredno potem, ko bo. njih študij končan. Prilika za to bo ob diskuziji državnega budgeta pri tretjem čitanju, ki je določeno za petek. SARAJEVSKI NAMESTNIK PRI KRALJU. Beograd, 9. maja. (B) Včeraj Je bil pozvan h kralju na obed g. Ljuba Vulovič, namestnik za Bosno in Hercegovino. Po obedu se je kralj v razgovoru, ki je trajal več nego eno uro, živo zanimal za vprašanja Bosne in Hercegovine, o katerem ja g. Vulovič dal obširno poročilo. MASARYK POTUJE V PARIZ. Praga, 9. maja. (Z) Kakor se govori v tukajšnjih političnih krogih, bo potoval predsednik Masaryk prihodnji teden v Pariz. NAŠ KONZULAT V TEMEŠVARU. Beograd, 9. maja. (B) Ministrstvo zunanjih del dela na osnovanju konzulata naše kraljevine v Temešvaru. MEDNARODNO POSOJILO AVSTRIJI. Dunaj, 9. maja. (Z) V finančnih krogih se govori, da se bo udeležila Amerika velikega posojila Društva narodov za Avstrijo z zneskom 25 milijonov dolarjev, Anglija s 5 milijoni funtov, druge države s 3 milijoni funtov, a Holandija za enkrat z nekim manjšim zneskom. BARBOT DOBI 25.000 FRANKOV. Pariz, 8. maja. (Br.) Francoski avija-tik Barbot je s svojim alerijonom (letalom s slabim motorjem) preletel Rokavski preliv. Dvignil se je v Saint-Inglevertu in bU čez eno uro v Lympne-ju v Angliji. Za polet nazaj je rabil le 33 minut Angleži so mu priredili prisrčen sprejem. Nepregledna množica, ki ga je pričakovala, mu je navdušeno ploskala. Novica se je raznesla po Londonu kot blisk in vzbudila velikansko senzacijo. Barbot si je s tem pridobil »Malinovo« nagrado 25.000 frankov. Barbotov uspeh odpira nove, dalekosežne perspektive za trgovinsko zračno plovbo, GORSKA DIRKA. G r a d e c, 9. maja. (K) Danes se Je vršila gorska dirka na Ries, ki jo je priredil štajerski avtomobilski klub. Ob veliki udeležbi občinstva je potekla dirka brez omembe vredne nezgode. Pri dirki za motorje do 100 cms je bil Angeli (Avstromotorette), do 1525 cnr Meniga iz Perscha prvi. Zadnji tip se je prvikrat udeležil dirke in je vzbudil s svojo zmago splošno zanimanje. Heidfnger (Harley Davidson) 750 cm3 je v 4 minutah 34/10 sekunde dosegel novi rekord za motorje na Ries. V skupini dirkalnih voz je dosegla Minoia z vozom O. N. v 3 minutah 45 4/10 sekunde rekordni čas dneva in novi rekordni Čas na Ries. Od tipov, ki so se udeležili te dirke, so dosegli prvo zmago še Puch, J- A. F Qarelli, Dürkopp, Steyr, Austrodaimler, Megola aurea in Indian. Ta zadnja marka v skupini motorjev s priklopnim vozom je dosegla z voznikom Pandekovitschem v 4 minutah 21 8/10 sekunde rekord. Današnje prireditve. Iz Poruhria. Essen, 9. maja. (K) Ker je za Francoze dobava koksa za njihove plavže zaradi prenehanja več kolr ii združena vedno z večjimi težkočami, je general Degoutte z naredbo dejal vse zaloge koksa in druge proizvode jz premoga v prid zaveznikov pod zaporo in je prepovedal, da se koks za plavže uporablja kot hišno kurivo. Kdor bi zaloge, spravljal stran ali jih razvlačil, bi ga doletela denarna kazen do pol drugega milijona mark ali pa ječa do 5 let. (VV* V Ljubljani: Drama: »Ugrabljene Sabinke* z Danilom v vlogi Sttizeja. Izven. Opera: »Rigoietto.« Izven. Ki.io Malica: »Maciste in kaznjenfk.« Kino Ideal: »Med razbojniki In divihat zvermi * Kino Tivoli: »Bodi moja ženk».« -* Max Linder. V Mariboru: \ Narodno gledišče: »Skrjančkov gaj* Izv. Kuponi. nočna lexanu». wuzoa v JLjnoiJZlUl Tekoči teden: lekarna Procbazka n Jurčičevem trgu, Ustar na Sv. Petra fiMBt in Jott v S& Sliki, Ceiavika. rOtttt*. Strahov!. Veffld augurji demokratske stranke SO že pridno na delu, da zastrupijo at-Jnosfero javnega mnenja ter da vstva-rljo kolikor mogoče animozno razpoloženje širših mas napram vladi. V zadregi in splošni desorijentaeiji so se najprej lotili kritike vladinega delovnega programa. Razumljivo je, da so z Veseljem pograbili kost, ki jim je že od nekdaj služila v partizanske namene: Ureditev uradniškega vprašanja. Silno jih skrbi redukcija uradništva in v zvezi s tem tudi žep našega davkoplačevalca. Takrat, ko je bil g. Ku-manudi finančni minister, niso bili skozi več mesecev uradniški želodci napolnjeni bolj kot sedaj, par dni po sestavi nove vlade, ki je vzela celo zadevo resno v roke. Takrat je bilo vse dobro. Sicer pa drugače tudi ni moglo biti, saj so bili na vladi sami »Specijalisti za rešitev uradniškega problema«. V dobi bivše koalicije so odločali demokrati o vseh prečanskih zadevah. Pribičević in Žerjav sta imela monopol na Slovenijo in Hrvatsko, a NRS je — hočeš nočeš — morala pritrditi vsem ukrepom, ki so jih v »interesu države« podvzeli prečanski demokrati. Lahko si je misliti, da je danes radikalna vlada postavljena pred velike težkoče. Finančni minister ima polne roke, da sanira po sijajnem teoretiku in strašnem praktiku zavožene finance (o Dušanu Plavšiču sploh ne govorimo), a delovni program nove skupščine nalaga kabinetu toliko težkih problemov, da je res treba celih mož, izkušenih in požrtvovalnih rodoljubov, če bodo hoteli pokazati na sadove svojega in potemtakem tudi strankinega dela. Naravnost neverjetno pa je, da se o delovanju vlade s posebnim ozirom na nekatere pro-gramne točke delajo negativni zaključki še prej, predno so se pokazali uspehi ali neuspehi te ali one akcije. V kulturnih državah, zlasti tam, kjer vrši časopisje eminentno vzgojne naloge, se kri-fcikuje v stvarnem, in če treba tudi v Ognjevitem tonu vlado šele tedaj, ko je s svojimi zakoni povzročila gospodarske ali socijalne komplikacije. Toda sedanja vlada naše kraljevine se še ni končno odločila za ta ali oni način rešitve uradniškega vprašanja — treba je namreč temeljitega razmišljanja — in že se vrstijo v opozicijonalnem časopisju neslani uvodniki o »rabeljskih Ljubljana, 9. maja. komisijah«, »izbacnjenje 50 odstotkov uradništva« in še druge insinuacije. Vsa javnost ve, v prvi vrsti pa državni nameščenci sami, koliko so storili demokrati v pogledu na rešitev uradniškega vprašanja. Bilo je odveč, replicirati na podtikanja demokratskega tiska. Mi vemo le toliko, da demokratski uvodničarji ne pišejo svojih tirad iz gole ljubezni do tistih slojev, ki so jih od osvobojenja do danes izrabljali kot partizansko priprego. Drž. nameščenci naj se zavedajo, da Narodna radikalna stranka, ki je danes odgovorna in ki se te odgovornosti ne plaši, ne bo storila ničesar, kar bi nasprotovalo pravični in pravilni ureditvi njihovega gmotnega položaja. Kar se tiče pa redukcije, naj bodo demokratski uvodničarji popolnoma pomirjeni. Ce bodo izkušeni upravnilđ države ugotovili, da je procentualno primerna redukcija državnih nameščencev in splošnih interesov potrebna, jo bodo gotovo z vso obzirnostjo na prizadete izvedli do zadnje konsekvence, ne da bi zato povpraševali za mnenje demokratskih listov. Ti organi bi svojo »državotvornost« dokumentirali mnogo lepše, če bi v stvarnih in strokovno utemeljenih razpravah olajševali vladi delo. Koristili bi mnogo, saj bi se na ta način slišala mnenja pro in contra v vsakem detaljnem vprašanju. Toda demokratom očividno ni za drž: vo, ne za nameščence, ker v svoji besni užaljenosti ne poznajo nobenih meja svoje defetistične in vseskozi krivo prejudicirane »kritike« vladinega delovanja«. Narodna radikalna stranka se na izpade demokratskih reptilov, ne ozira. Kot največja parlamentarna stranka bo izvedla svoj jasno začrtani delovni program brez ozira na malenkostna podtikanja raznih eksposlancev in eks-mmistrov. Tisti, ki so L 1919 v Zagrebu pozaprli voditelja strokovnega uradniškega gibanja, danes nimajo pravice očitati merodajnim činiteljem v cinično-solzavem tonu nekaj, kar se čez noč zgoditi ne more. Pustite vlado, da bo z nadaljnim delom pokazala na rezultate. Vlada bo rešila uradniško vprašanje kot prvo točko svojega programa, in sicer po svoji najboljši vesti. Tega naj bi se zavedali vsi, ki gledajo danes s skepso in partizanskimi predsodki na delo panamenta in vlade. Ypsilon. Dunajsko pismo. Dne 7. marca letos se je vršilo v Avstriji ljudsko štenje in danes je že znan končni rezultat. Vsega prebivalstva je 1,863-739. Leta 1910 je štelo prebivalstvo 2,031.498 oseb in je torej leios zal37.759 oseb manj. Toda nasproti štetju 1. 1920 ze letos že 22.41.3 oseb več. — Kljub temu je letos na Dunaju 26.000 rodbin predzaznamovanih za stanovanja. Pred vojno je bilo stanovanj dovolj. Dandanes hoče pač vsakdo udobno stanovati, vrhu tega je silno narastlo število raznih društev in trgovskih podjetij, ki so zasedla stanovanja. — Češki listi so priobčevali imena strahopetnežev in izdajalcev, ki so se zapisali za Nemce. Mnogi so se kesali ali sramovali, prosili, da se jim Dunaj, 6. maja. prizanese, ali nič ni pomagalo, Usti so jih okrcali še bolj, češ: strahopetci in izdajalci so enako škodljivi narodu. Koroški Slovenci so silno ogorčeni proti načinu, kako je bil popis izvršen. Pravijo, da tako nesramno niti stara Avstrija ni vršila štetja. Korošci tega štetja ne priznavajo in naznanijo to Društvu narodov. Kljub sanžermenski pogodbi in'kljub posetu avstrijskega kancelarja v Beogradu ni na Koroškem čisto nič boSiše. Člen 68-, odst. V. sanžermenske pogodbe zagotavlja slovenskim otrokom slovenske šole v vseh slovenskih občinah, kjer se priglasi zadostno število otrok. Slovenci se sicer pridno oglašajo, ali Nemci piskajo na njihove zahte- ve, kajti za naše Korošce se od zunaj nihče ne poteza. Celovški konzul Rašič je 'Sicer poslal v Beograd točno poročilo o pravičnih slovenskih zahtevah, a!i ostalo je vse pri starem in le Rašič je moral zapustiti Celovec. Ljubljanski odbor NRS naj pazi, da se bo na merodajnem mestu upoštevala spomenica, ki jo je poslal meseca marca vladi in glavnemu odboru stranke. Gradiščanski Hrvatje se tudi lepo razvijajo po programu, ki so ga razvile »Hrvatske Novine«. Ta tednik izhaja od Božiča v isti tiskarni s »Koroškim Slovencem«, V. okraj Margaretenplatz. List je razvil lep in obširen progam narodnega, političnega, kulturnega in gospodarskega dela. Posebno pazi na hrvatske šole, ki so po starem ogrskem zakonu konfesionalne in občinske. Prav zato so tudi hrvatske precej dobre. Pouk je v hrvatsko-gradiščanskem narečju. O tem važnem delu našega naroda o priliki kaj več. List je sprožil idejo, da je treba ustanoviti »Samostalno Hrvatsko Stranko«. V drugem članku govori o ustanovi »Hrvatskoga Kulturnega Dri šh''« In ?opet o »Hrvatskem Domu«, o pevskih in tamburaških društvih itd. —• torej vse kakor pri nas za dobe preporoda. O priliki podam obsežno sliko. Za danes naj povem, da je tu nekdo priobčil Preradovićevega »Putnika* v njihovem narečju. Mal vzgled: Bože mili kud sam zašal! Noč zastigla me v tudjini, Ne znam puta, ne znam staze, Vsagdir goli kamen gaze Trudne noge po pustinji! Za tudjinca ništa nimaš, Tudja majka, kad te moli, ' Tudje dite tvoje ni, Tim mu grozne suzice dvi. Po licu se taču doli »Hrvatsko gradiščansko društvo« je imelo 2. t. m. veselico s plesom, a prihodnjo nedeljo bo imelo zabavo v Pra-tru poleg Rotunde. Pravijo, da je na Dunaju okoli 20.000 gradiščanskih Hrvatov, ali to društvo ima šele nekaj nad 200 članov ali »kotrigov«. Ali začetek je lep. Po tej poti previdno dalje! Na Dunaju imajo razne države svoje trgovske zbornice, samo mi ne. Da je delovanje olajšano, je več tujih zbornic v ogromni palači bivšega vojnega mmstrstva. Češkoslovaška trgovska zbornica pa je v palači Živnostenskc banke. Poslovanje te zbornice je naravnost ogromno. 8. t. m. se je ustanovila sekcija trgovskih zastopnikov, katerih imajo tukaj že na stotine. Ta zbornica sodeluje pri vseh trgovskih pogajanjih z Avstrijo. Zato so tudi vse pogodbe dobre. Ali bi ne mogH posnemati tudi malo dobrih zgledov od čeških bratov? Na Dunaju so zopet grozili s štrajkom uslužbenci cestne železnice. Ali še pravočasno so se merodajni krogi med seboj sporazumeli in so lepo povišali tarif za vsako vožnjo na 1700 K-Temu primerno so poskočile vse cene. »Hackenkreuzlerji« so tudi na Dunaju. Zdelo bi se, da so to nemški fašisti in Orjunaši. Ali nič tega. Oni sami ne vedo kaj hočejo? To je velika razlika. — Socijalisti menijo, da so to monarhisti in njihovi sovražniki. Toda po krivici tako mislijo! — In kri teče, veliko krvi. Tudi na Dunaju. Že več sto oseb je hudo ranjenih, mnogo tudi mrtvih. A. G. Iz pimtozga življenja. PROŠNJA IN POZIV. V soboto, dne 12. majnika popoldne ob 2. uri prispe v Ljubljano eno najstarejših srbskih pevskih društev: Pevač-ka družina »Stankovič« iz Beograda, ki stoji pod protektoratom Njega Vel. kralja Aleksandra I. »Stankovič* je prvo kulturno društvo, katero pride iz osrčja naše države v naše kraje in priredi tu koncert srbskih narodnih pesmi v izbrani harmonizaciji MokranjčevL Dolžnost naša je, da došle brate in sestre sprejmemo kar najčastneje. Zato se obrača v imenu vseh ljubljanskih culturnih društev odbor Glasbene Malce do ljubljanskega meščanstva, v >rvi vrsti pa do hišnih posestnikov, da 'azobesijo v soboto dopoldne raz svojih hiš narodne in drž. zastave. — Od-oor Glasbene Matice. SZ ZGODOVINE PEVSKEGA DRUŠTVA »STANKOVIČ« IZ BEOGRADA. Pevačka družina »Stankovič« je bila ustanovljena, dne 2. avgusta 1- 1881, ter je bilo njeno prvo ime cerkvena pevačka družina Kornelije. Kornelij je krstno ime enega prvih srb. skladateljev »Stankoviča«, ki se je rodil dne 18. avgusta L 1831 v Budimu ter ravno tam umrl 3. aprila 1. 1865. Njegovo najvažnejše delo je bilo, da se v umetniški obliki ohrani narodna cerkvena glasba. Današnje svoje ime je dobila družina II. decembra 1. 1888. V društvu so delovali najznamenitejši srbski kulturni delavci in je stalo dolgo vrsto let pod pokroviteljstvom beograjskega arhije-plskopa in srbskega metropolita Teodozije Mraoviea, Ivi je zapustil »Stanko-j^ču« velik fond. Dolgoleten zboro- i vodja »Stankoviča« je bil najslavnejši srbski zbiratelj narodnih pesmi Stevan Mokranjac. V vsej tej dobi je bilo delovanje »Stankoviča« zelo plodonosno in ni prenehalo niti za časa svetovne vojne. Društvo »Stankovič« ima v Beogradu lepo koncertno dvorano in njegovo glavno torišče je danes v vzdrževanju Muzičke škole. Pridno prireja pa tudi razne koncerte, katere vodi sedanji ravnatelj beograjske opere, srbski skladatelj in bivši gardni kapelnik Stanislav Binički. Za svoje kulturno delo je bil odlikovan »Stankovič« 1. 1821 z redom sv. Save II. razreda. Koncert »Stankoviča« bo v soboto, dne 12. maja zvečer ob 8. url ter so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. — »Ljubljanski Zvon« prinaša v svoji aprilov! številki sledečo vsebino: 1. Stanko Vurnik: Po zgodovinski razstavi sloven- skega slikarstva. 2. Marja Kmetova: V metežu. (Dalje prih.) 3. Stano Kosovel: Podoknica. 4. Dr. Ivan Prjatelj: Poezija »Mlade Poljske«. (Konec prih.) 5. Iz beležnic Jos. Muma-Aleksandrova: Legenda. — Ko je jesen. — Prosinec. — Prišlec. — Zapuščena polja. — Vse bil le blesk je. — Pojenec. — Ah, ve esence, tinkture. — Seljska nedelja. — Kot vetrec. — Dekiičja žalost. — Gozd. 6. Soren Kierkegaard-Vojeslav Mole: Aforizmi. 7. Mirko Pretnar: Odhajajoči. 8. Ivan Zorec: Ljubice tri. (Konec.) 9. Dr. Ivan Lah: Nazori o poklicu slovanstva. (Konec prih.) 10. Miran Jarc: Orni čarodeji. (Dalje prih.) 11. Književna poročila: JuS Kozak: Ivan Pregelj. O priliki njegovega dela »Plebanus Joannes. (Konec.) — J. Kelemina: H. Ibsen-Voj. Mole, Gospa z morja. Dr. Fr. Ilešič: Prispevek k zgodovini slovenskosrbskih literarnih odnošajev. (Konec prih.) — Dr. Ferdo Kozak: Dr. J. V. Novak — dr. A. Novak: Pfehlednč dejiny literatury češke. — Luden Tesnieres: U. Hubert Noodt: L’ occidontalisme d’ Ivan Tourguenev. — 12. Kronika: Ivo Zoran: Rapsod govori. — A. D.: »Salon neodvisnih«. — A. M. E.: Glosa. Marc Twain: 3ohiw Greer« »Cerkev,« je pripovedoval višji intendant nedeljske šole, »je bila prijetne poletne nedelje nabito polna in prisotniki so bili ob pogledu na malo rakev sredi božjega hrama globoko ginjeni spričo usode ubogega mladega črnca. V grobno tišino zbranih vernikov je hipoma zabrnel pastorjev glas in si v trenotku osvojil pozornost vseh. Prikupljivo je hvalil korajžnega, plemenitega, mladega John-nya Greera in v vznešenih besedah pripovedoval, kako je fant, ko je reka utopljenega dečka valila pred seboj — in bi ga težko prizadeti starši nikdar ne bili mogli pokopati — skočil za njim v valove, tvegal zanj svoje lastno življenje, ga privlekel k bregu in ga tam tako dolgo držal, da so mu še drugi prišli na pomoč.« — Johnny Greer je sedel tik pred menoj. Ob toliki pastorjevi pohvali, se mu je približal kuštravi, zvitogledi paglavec in mu hrapavo šepnil v uho: »Ali si res storil tako?« »Seveda!« »Sam si potegnil truplo h kraju in ga potem izvlekel iz vode?!« »Da.« »Tristo! Kaj so ti pa potem dali zato?« »Nič.« »K-a-j! (Z zelo nezadovoljnim naglasom.) Veš, kaj bi jaz storil na tvojem mestu? Jaz bi ga bil tiščal v vodo in dejal: Pet dolarjev, ljudje božji ali pa vam ne izročim vašega črnca.«, — ___________________________P. K-n. Ali ste že obnosili naročnino za jutranje Novosti,? Zveza trgovskih gremgev in zadrug. Ljubljana, 9. maja. Danes dopoldne se je vršil v dvorani Mestnega doma četrti občni zbor Zveze trgovskih gremijev v Sloveniji. Občnega zbora so se udeležili zastopniki gremijev Ljubljana, Kamnik, Radovljica, Logatec, Celje, Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Ormož. Brežice, Krško, Ribnica, Kranj, Celje okolica in drugi. Odobren je bil raS. zaključek za leto 1922, sprejeto poročilo rač. preglednikov in zvezni proračun. Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči gospodje: Načelnik: Ivan Jelačin mi., odborniki: Fr. Stupica, Ivan Kostevc, I. Verovšek, I. Medic, A. Šarabon, namestnika: Kavčič in Ambrožič za Ljubljano. Za ljubljansko okolico sta bila voljena Fr. Zebal in Vlad. Novak. Dalje za Maribor V. Weixel, I. Kejžar, Celje: R. Stermecki in Fr. Lukas, Radovljico: L. Fiirsager, Logatec: St. Lenarčič, Ormož: L Kuharič in za namestnika v Ptuju: I. Senčar. Sklenilo se je, da se ustanovi zastopstvo zveze v Beogradu. Določilo se je tudi, da dobivajo glasilo »Trg. list« vsi člani mesečno enkrat brezplačno. Popoldne se je zborovanje nadaljevalo ob pol treh in sicer v javni seji s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva o položaju trgovstva v 1. 1922, poročilo tajništva o delovanju Zveze za 1922 in pa samostojni predlogi in sluČajnostL — Določilo se je, da se vrši bodoči občni zbor Zveze trg, gremijev in zadrug na Bledu. Dopoldansko in popoldansko zborovanje so posetili zastopniki raznih oblastev in korporacij, med temi veliki župan dr. Lukan, zastopnika trg. in obrtniške zbornice preds. Knez in tajnik dr. Ples, tajnik Zveze industrijcev dr. Golja in drugi. — Zastopano je bilo tudi ministrstvo za trgovino. G. Jelačin je poudarjal razveseljiv uspeh dopoldanskega dela in predlagal, da se pošlje z zborovanja kralju udanostna brzojavka. Dospel je tudi brzojavni pozdrav Saveza trgovaca u Hrvatskoj in Slavoniji iz Zagreba. Dalje je poročal predsednik _ v obširnem strokovnem poročilu o stanju zveze in gremijev v minulem letu. Omenil je razvoj notranje trgovine, izvoz in uvoz, razne davščine in je posvečal osobito pozornost za trg. naobrazbo naraščaja. Omenil je zgradbo trgovske akademije, za katero je svet že pripravljen in je tudi že preko 2 mil zbranega denarja. Dotaknil se je perečega davčnega vprašanja, ugotovil, da je plačala Slovenija ogromno vsoto preko predpisanih davkov in da smo mi sicer lojalni, toda, ako pa so zahteve preko mere pretirane, se pa le moramo braniti. — Sledilo je izčrpno tajniško poročilo tajnika Mohoriča, ki je obrazložilo res živahno deio za reorganizacijo našega trgovstva. Poročevalec se je dotaknil več važnih točk kakor pozornost pri volitvah z ozirom na zastop trgovstva, o vplivu deviznih haredb na razvoj trgovine, o raznih intervencijah gremija, govoril je o neumestnem uvrščanju trgovstva v varnostne razrede pri zavarovanju, o delavnem času, odgovarjajočemu življenskim potrebam po mestih in deželi, o železniških ta-rifih, o trg. zvezah z inozemstvom In obnovitvami prometa s Prekmurjem, Srbijo in Vojvodino, o gradbi novih žel. zvez, o telefonskih zvezah, o protidraginjskem zakonu, o krošnjarstvu in o stanju trg. šolstva. Zveza ima 21 gremijev in 7 zadrug ter blizu 10.000 članov, med temi 1196 pro-tokoliranih trgovcev. Sprejete so bile sledeče resolucije: Ministrstvo financ in ministrstvo trgovine in industrije se poživlja, da dovoli ustanovitev popolne efektne in blagovao borze v Ljubljani, kot gospodarskemu sre» dišču slovenske trgovine, industrije in obrti. Ministrstvo saobraćaja in ministrstvo trgovine in industrije se poživlja, da osnuje po prevzetju južne železnice v državno v najem enotno železniško ravnateljstvo za omrežje cele Slovenije in poskrbi za neoviran razvoj prometa. Ministrstvo trgovine in industrije ter ministrstvo pošt in br-zojavov se poživlja, da zgradi iz Ljubljane v smeri proti Sušaku in Reki prvovrstno telefonsko direktno zvezo ter podaljša ob. stoječe krajevne telefonske in telegrafske vode in podržavi sedanjo deželno cesto v omenjeni smeri. Zahteva, da se v zmislu določb zakona o dolarskem posojilu čim prej prične z gradnjo podaljšanja kočevske železnice na reško progo. Ministrstvo trgovine in industrije ter ministrstvo financ sc poživlja, da posveti trgovskemu strokovnemu šolstvu več pažnje in dovoli zahtevane kredite za honorarje učiteljstva za materijelne izdatke, nabavo učnih pripomočkov, prireditev ekskurzij in učnih potovanj in opremo knjižnic ter vzorčnih zbirk. Obenem se zahteva podržavljenje nadaljevalnih trgovskih šol, najmanje pa vsaj kredit za podpiranje teh šol, izpopolnitev učnega reda in kredite za izdajo modernih učnih knjig. Ministrstvo trgovine in industrije ter ministrstvo za socijalno politiko se nujno poživlja, da izvede revizijo predpisov o uvrstitvi trgovskih obratov v nevarnostne razrede nezgodnega zavarovanja, dalje, da se reformira pokojninsko zavarovanje v zmislu podanih prediogov. Dalje sledeči resoluciji: Pravilnost prijav za davek na poslovni promet presojajo le odseki komisij, obstoječi iz predsednikov in 2 članov pri-dobninske komisije, dasi ta davek po višini predpisa daleko presega kontingent občne pridobnine in celotne dohodnine. Smatramo, da spričo važnosti davka na poslovni promet presoja prijav edino le po treh komisijskih članih, nikakor ni umestna in zahtevamo, da se poslovanje glede (tega davka odkaže v delokrog plenumu dohodninskih komisij ali plenumu pridob-ninske in dohodninske komisije skupaj, ker le ta način nudi zadostno sigurnost za pravilno poslovanje. — Trgovstvo je eminentno interesirano, da se čim preje reši uradniško vprašanje in zasigura uradništvu dobro gmotno stanje in s tem ustvari predpogoj za dobro poslujoči državen upravni aparat. Stavljenih je bilo 10 samostojnih predlogov, ki pa so rešeni po večjem že v omenjenih resolucijah. Štirje predlogi pa so se oddali v končno rešitev na merodajna mesta. Zanimiva debata se je razvila glede praznikov, posebno glede praznovanja 1. majnika. Sklenjeno je bilo, da odslej trgovine 1. maja ne bodo več zaprte. Glede drugih praznikov pa se prepušča rešitev načelstvu Zveze. Med slučajnostmi se je mnogo govorilo o cenah užigalic, o posredovanju pri dobavi krme in konize, o uvedbi novih telef. in brzojavnih postaj, o zboljšanju kakovosti monopolne soli, o krošnjarstvu in zakotni trgovini s saharinom in več podobnih trgovskih vprašanj, katere pa je predsednik naslovil na posamezne gremije, ki nai potem poročajo »Zvezi« v presojo in končno rešitev. S tem je bilo celodnevno zborovanje zaključeno in so bili udeleženci povabljeni na prijateljski razhodni sestanek na pred» log g. Stupice v »Zvezdo«. Inž. R. Šapla: Ofeisk ČetosImrakOT ¥ naši državi. 40.000 čehoslovakov bo obiskalo letošnjo sezijo naša kopališča in letovišča, i o vesteh češkega časopisja je presegalo število pred 14 dnevi na našem praškem konzulatu dnevno v to svrho izdanih vizumov število sto. Po mojih privatnih infor-tnacijah viada v Pragi navdušenje za potovanje v Jugoslavijo in se že izdaja dnevno do dvesto potnih dovoljenj. Največje zanimanje vlada za Adrijo, kar je razumljivo, ker večina še ni nikdar videla morja. Mnogo jih bo pa prišlo posetit tudi naše gorske kraje, ker večina Pražanov še ni videla večje gore. Kaj pomeni to za naše narodno gospodarstvo? Laitko računamo, da bo eden k drugemu vsak Cehoslovak pustil v naši državi 1000 do 1500 Kč. To pomeni pri številu 40.000 Cenosiovakov 40—60 milijonov čeških kron ali 120—160 mlijonov dinarjev. Res je, da imajo posamezni Čehi ah češke delniške družbe zelo mnogo hotelov v Daimaciji, katere bodo Cehi v prvi vrsti posetili, vendar pa to dejstvo ne bo povzročilo, da bi šel denar zopet iz države, ker placirajo lastniki hotelov navadno skoraj ves dobiček v povečanje svojih obratov, ostane torej denar v državi. Ce pomislimo, da mi iz češkoslovaške mnogo več uvažamo, kot tjakaj izvažamo in da ima praška borza na kurz dinarja precejšen vpliv, moramo smatrati kot zelo razveseljiv pojav popraševanje v Pragi po 120—160 milijonih dinarjev. Poleg gospodarske strani ima pa pese-čanje naših letovišč po Čehih tudi svojo važno politično stran. Čehoslovaki, kot naši najiskrenejši zavezniki, se hočejo na lastne oči prepričati, da ni res ono, kar so o nas Nemci govorili in pisali, namreč, da živimo barbarsko, da smo divjaki, oderuhi itd., temveč, da je res ono, kar smo jim mi v Pragi pripovedovali, da je naš narod dober, pošten, vljuden, naši kraji pa krasni, da je Dalmacija Italija v malem, Slovenija Pa Švica. Istotako bomo imeli tudi mi Jugosloveni priliko prepričati se o tem, da so laž ona obrekovanja, katera so o Čehih trosili Nemci, z namenom preprečiti medsebojno spoznavanje v zavesti, da bo isti dan, ko se bodo nerazdružljivo zvezali Cehi in Jugosloveni, zapečatena na veke usoda Avstro-Ogrske. Ti Čehoslovaki bodo, če se jim priljubijo naši kraji, kar trdno verujemo, ostali Se nadalje bojevniki za najtesnejšo zvezo f;”’’ slovanskih držav in nam dajejo upanje, da bo njihovi agitaciji pri nas in pri njih uspelo, da bo vprašanje koridora ostalo živo vse dotlej, dokler ne pride pravi čas. Želeti bi bilo, da bi naše železniške upra-ve uvedle kar najpreje direktne brze in osebne vlake na Sušak, tako da ne bodo Imeli bratski gostje neprijetnosti že v začetku. Pariško časopisja o fran-cosko-balgijski noti. Večina pariških listov si je brez pridržku osvojiia stališče, ki ga izraža fran-ccsko-belgijska nota. Nekaterim ultrana-cijonaiističnim listom je besedilo in smisel še vse premalo ester. »Eclair« je mnenja, da bi bil La dokument brezpogojno prvovrsten, če bi bil le malo krajši in bolj energičen. Obžalovanja vredno, da je med drugim ono mesto v besedilu, kjer se smatra nemški predle g deloma kot nesprejemljiv, na drugi strani pa kot nezadosten. Ta formulacija da bi mogla v Nemčiji vzbuditi vtis, kakor da je Francija pripravljena nadaljevati diskusijo. »Petit Parisien« smatra noto kot izredno duhovito in umerjeno, da se je treba vprašati, zakaj ni postala izhodišče solidarne akcije, ki jo je želela Anglija. »Echo de Paris« pravi, da bo delalo lerdu Curzonu gotovo velike težave, ugovarjati v resnem tonu francoski noti, ki je samo' konsekventno nadaljevanje dne 11. januarja inavgurirane politike. Kdor je pričakoval druge muzike, je najbrže mislil, da bo Francija opustila svoje podjetje v Po-ruhrju, ki pa ne more priti po nobenim pogojem v poštev. Kriti!«: levičarskih listov je zelo umerjena in vzdržna. »Oeuvre« piše ironično: g. Poincare je izigraval svoje sijajno juridič-no znanje, da bi tako dokazal, da ima Francija pravico, vzdrževati sedanji položaj tako doigo, dokler ji bo ugajalo. Ni pa doprinesel dokaza, da-li ima Francija na tem položaju* ki nič ne nese in ki stane veliko denarja, kakršenkoli interes- Srečno, da smo zopet tam na točki, kjer je Nemčija izročila svojo ponudbo. Vsi tisti ki smatrajo ta razvoj kot za Francijo ugoden. Imajo dovoli povoda, se prav iskreno veseliti. Nesreča pa hoče, da ti ljudje doma La y tujini dnevno pojemajo. Orgastšsacšja NRS. OPOZORILO. V vseh zadevah, ki so krajevnega, srezkega ali oblastnega pomena, naj se skliče vedno seja kompetentnega odbora in se naj sporoči želje naših članov v dotičnem kraju kot sklep na Glavno tajništvo, da to ukrene lahko korake v izvršitev tega sklepa. Glavno tajništvo. — Trbovlje. V nedeljo, dne 23. maja se vrši ob 4. uri popoldne v gostilni Volker ustanovni občni zbor NRS s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav In poročilo predsedstva. 2. Tajniško porodilo. 3. Slučajnosti. Pozivljejo se vsi člani NRS, da se gotovo udeleže občnega zbora. — Pripravljalni odfeo** •g .. i iiii n©¥@stSo Pevsko društvo .Stankovič' v Ljubljani. Pevsko društvo »Stankovič« prispe v soboto, dne 12. maja ob 14.21 v Ljubljano. Korporacije, društva in občine ob progi od Brežic do Ljubljane vabimo, da kar najpri-'Mčnejše sprejmo na posameznih postajah naše pevske brate, ki prvikrat dospo med tes Slovence. Spored sprejema v Ljubljani: Vsa društva in korporacije se zbirajo z društvenimi zastavami kolikor mogoče polnoštevilno ali ■Vsaj po deputaciji na Kongresnem trgu pred univerzo ob 13. uri. Točno ob 14. uri odhaja povorka z železničarsko godbo na čelu po Selenburgovi ulici. Dunajski cesti, na glavni kolodvor. Na kolodvoru in sicer na 'peronu se postavijo društva in korporacije ,V špalir ter pozdravijo goste razni govorniki. Nato odhod zopet v povorki in z gosti po Dunajski cesti, Prešernovi ulici do Prešernovega spomenika, kjer se razidejo korporacije, gostje pa na svoja bivališča. Vabimo ljubljansko občinstvo, kakor tudi vsa društva, osobito še našo akademsko hi srednješolsko mladino, da se tega spre-■ietna udeleže v čim večjem številu, da tako pokažemo našo radost nad prihodom nam milih bratov pevcev iz Srbije. Osobito se obračamo do našega narodnega žen-Stva, da naj se udeleži sprejema kolikor Biogoče v naši narodni noši ter prineso se-■boj obilo cvetja. Zvečer istega dne ob 8. nrl se vrši koncert v Unionski dvorani. V nedeljo 13. maja 1923 prosimo zopet, da korporacije in društva ob gorenjski pro-j gl pozdravijo naše goste ob dohodu vlaka, ki odhaja iz Ljubljane na Bled ob 7. uri zjutraj. Ob 18. uri zvečer odhajajo gostje iz postaje Bled v Ljubljano. Ako je mogoče, tej se ob tej priliki zažgo kresovi ro vidnih vrhovih, kar bi napravilo nail ; Ö vtis na naše srbske brate pevce. V ; jek 14. maja ob pol 9. uri sestanek pred . : ar-, no »Zvezdo« na Kongresnem trgu, nato ogledovanje mesta- Odhod »Stankoviča« iz Ljubljane je Isti dan ob 12. uri iz glavnega kolodvora proti Celju. Tudi pri odhodu naj bi bilo naše občinstvo v čim večjem številu zbrano na glavnem kolodvoru. Sprejemni odbor. — »Jutranje Novosti« izidejo jutri Üiub današnjemu prazniku kakor navadno. — Vsled ovir tehničnega značaja je moralo danes izostati nadaljevanje romana »Akt št. 113«. — Akademsko društvo jugosiov. tehnikov v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 27. uiaja cvetlični dan v prid svoji strokovni knjižnici. Naša akademska tehniška omladina se vsled valutarnih razmer in visokih cen strokovnih knjig nahaja v jako težkem položaju. Posameznik si knjig sploh nabaviti ne more. Temu skuša odpomoči »Akad. društvo jugosiov. tehnikov« s svojo knjižnico, ki je pa še jako nepopolna, in je temen. cvetličnega dneva, da se krijejo Vsaj najnujnejše potrebe. Upamo, da bo občinstvo uvidelo potrebo naše akcije in da te bo nikogar, ki bi imel gluha ušesa za tešo prošnjo. Odbor A. D. J. T. lT- Iz državne službe. Za pomočnika iftefcarja železniške službe na Rakeku je ivan°r,an ^‘ia Dragičevič. — Sodni oficijal ga Jurn v Slovenski Bistrici, sodni slu-nilc j ** Skamen v Šoštanju in jetniški paz-iojeni ^ ^tr°i v Ljubljani, so trajno upo- Drinašn Uradnega lista. Uradni list št. 44 veniio V^Zglas Pokrajinske uprave za Slo. venijo o Posesti in nošenju orožja iz sfbskega jezika. Izpiti iz jezika v Sloveniji se morajo po teredbi prosvetnega ministrstva vršiti na svečan način. K izpitom bo delegiran na-teinik za prosveto g Jovan O. Jovanovič.-7 — Zahvala poJlsklh akademikov iz i^OVa. »Chor technicki« Iz Lvova so tem tetom iskreno zahvaljuje vsem, ki so mu Priredili v beli Ljubljani tako prisrčen sprejem in mu'pripomogli k lepemu morai-teinu uspehu- Naša zahvala velja vsem cenjenim damam in gospodom, ki so nam štab ob strani, še prav posebno pa naj ve-jia »Glasbeni Matici«, mestnemu županstvu, kulturnim društvom in gospodinjski šoli »Mladika« z gdčno Zemljanovo na čelu. Vaša bratska gostoljubnost nas je ganila to upamo, da nam bo skoro dana prilika tezdraviti brate Jugoslovane na poljskih teh ter Vam kličemo: Na veselo svidenje! h« , vredno 8000 kron. — Ugriznjen od psa je bi! v nedeljo dijak Rihard Dekleva. Ko je vstopil v restavracijo »Južni kolodvor« v Ljubljani, se je zakadil v njega pes, kateri je bil baje last restavraterja, ter ga ugriznil v levo stegno. Dekleva se je podal takoj v ljubljansko bolnico, kjer se nahaja že izven vsake nevarnosti. Pretep. V Jastrebljah pri Tuhinju so se v nedeljo, ko so imeli žegnanje, fantje zopet stepli, pri katerem je bilo več poškodovanih. Največje poškodbe pa je dobil posestnikov sin Jože Hribar iz Zg. Tuhinja, katerega je posestnik Franc Klemen zabodel z nožem v hrbet. Nato ga je vrgel Iz gostilne in ga povrhu še udaril s kolom po glavi, nakar se je Hribar zgrudil v nezavest. Težko poškodovanega so pripeljali drugi dan v bolnico. Njegovo stanje je opasno. — V Ljubnem pri Podnartu se je izvršilo v noči na 2. maja več vlomov. Vlomilci so kradli pri Francetu Grošelj (obleka, čevlji), Lehardu Močniku (obleka) in župniku Francetu Juvanu (perilo). Pri Frančiški Fajfar pa so ukradli potrebno lestvo. — V Baikovcih In Pretoki so pokradli neznani vlomilci pri posestnikih Novak Mirko, Mariji Kroteč in Franci Čadamič razno moško in žensko obleko, perilo (suho in namočeno), platno in nekaj živil. Skupno škodo cenijo na preko 18.000 kron. O tatovih nimajo niti najmanjše sledi, opažali pa so, da se jim je silno mudilo, ker so nekaj plena celo izgubili. — V Prikrnici je ukradel neznan vlomilec posestniku Jakobu Veselu 30 litrov domačega žganja in ročno košaro, v kateri je bilo 30 suhih klobas in 3 krače, v skupni vrednosti 6240 kron. Isti dan popoldne pa je bilo vlomljeno tudi pri pos. Janezu Lukah na Vrhu in pokradeno: 2 srebrni uri, več čevljev, sukna, perila, obleke in več manjših stvari v vrednosti ca. 30.000 kron. Tatvine so nujno sumljivi cigani, ki se že klatijo po teh krajih. — Celjske novosti. Celjski občinski svet je imel v pondeljek zvečer redno občinsko sejo. Rešilo se je celo vrsto nujnih finančnih in socijalnih zadev, tako n. pr. glede vodarine, poviškov plač mestnim uslužbencem itd. Storili so se med 1 drugimi sledeči sklepi: Občinski svet je odklonil ponudbo žitnega zavoda v Ljubljani za preskrbo žita meslnemu prebivalstvu. To pa vsled tega, ker b. od te akcije revnejši sloji ne imeli posebne podpore. — Gostilničarska zadruga in trgovski gremij sta se pritožila glede pobiranja trošarine na vino, pivo in žganje od 1. jan. dalje, z utemeljitvijo, češ, da je pokrajinska uprava potrdila proračun šele. z 28. marcem. Priziv gostilničarjev se je zavrnil, onemu od trgovskega gremija se ugodi. — Določile so se podpore raznim društvom. Za sprejem pevskega društva »Stankovič« iz Beograda se določi 1500 Din, — Razpravjalo se je o uvedbi davka na razkošje, katerega se zaenkrat ne uvede. — Prosilo se bo za koncesijo mestne zastavljalnice, od katere bi uživalo mestno prebivalstvo korist. — Uredil se ;e kanalizacijski red in pristojbine ter sprejel vodovodu1 red. — Uredile so se cene za poletna mestna kopališča ob Savinji. — Fkienilo se je ne zidati mestne stanovanjske hiše it se bo že nakupljeni materijal zopet prodal. Vzrok temu so valutama razmere. V ta namen sklenjeni progresivni davek se ne bo pobiral. — Razpravljalo se je o popravilu mestnih ulic. Za letos se na] izvršijo samo najnujnejša poravila, drugo pa se odloži na pozneje. Letošnja popravila ne smejo presegati tozadevne postavke v proračunu. — Regulirale in kategorizirale so se plače uslužbencem mestnih podjetij z veljavnostjo od L maja. Rešenih je bilo še nekaj manj važnih zadev, nakar je župan zaključil sejo. — R a d i o s k r u m b e je bil pred celjskim sodiščem na 4 mesece ječe obsojen A. Kolenc, bivši redar in pisarniški pomočnik pri stanovanjskem uradu v Celju. — Skozi sk^diIa v Pondeljek zvečer 18 letna Olga Tekavc, stanujoča v Kandu-serjevi hiši ob potoku Sušnici. Sprla se je nekaj z materjo. Zlomila si je pri tem nogo m so jo morali spraviti v bolnico. — V r e-Hi e je zadnje dni krasno in solnčno. Zavladali je prav poletna in že skoro neznosna vročina. Nekateri vročekrvneži se že pridno kopljejo ob opoldanskih urah v naši Savinji Kakor vse kaže, imamo letos pričakovati zopet vročega poletja. — Smeti in druga nesnaga se prav pridno odklada zadnji čas pri železniškem .mostu. Zato bi se pač mora! najti kak primernejši prostor. To tistemu delu mesta gotovo ni v okras. — Mariborske novosti Tudi v četrtek 10, 1 m. je nabiralni dan za Ljudsko krjižnico. — Y torek 8. t. m. je bilo na tukajšnjem živinskem trgu nad 500 glav živine. Pri slabšem blagu je padla cena za 2 do 6.kron pri kilogramu žive teže. Zato pa se je povišala cena debele živine za par kron pri kilogramu. — Tatu, ki je v Zagrebu v Balkanski banki ukradel 232 tisoč dinarjev v tlsočdinarskih bankovcih, je prijela mariborska policija na tukajšnjem kolodvoru v osebi nekega Egona Hirscha, ki svojih potnih listin ni imel v redu in je Imel veliko množino demtrja s seboj, glede katerega pa ni vedel povedati odkod ga ima. Bil je izročen zagrebški policiji v nadaljnje postopanje. — Na zadnjem tržnem dnevu je padla cena sena od 900 na 600 kron za 100 kilogramov. — Oskrbnina v tukajšnji bolnišnici je zvišana na 23 dinarjev dnev-: no. — Delna stavka pekovskih pomočnikov se nadaljuje. Vse kaže, da čaka že itak najdražje mesto Maribor zo-9dtno podraženje kruha. —- Dne 8. t m. j e «mrl v 38. letu starosti carinik Srečko SerajnDc _ Mesto prejšnjega poveljnika mariborske vojaške bolnišnice Korenčana, ki je premeščen, je prevzet novo imenovani poveljnik major Justin, i- Občni zbor društva primor S k Hi beguncev »Jadran« se vrši v pondeljek 14. t m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. — V torek 15. t m. priredi znano beograjsko pevsko dru-š t v O »Stankovič« koncert v Mariboru. — Roparski umor pri Zagrebu. Zagrebška policija poroča brzojavno, da se je izvršil v bližini mesta v nekem gozdu dvojni roparski umor. Našli so umorjena v bližnjem gozdu 30 letnega krojača Iz Zagreba Lacko Kanajeta in 52 letnega Andreja Je-llčiča iz Selc. Ugotovili so, da sta imela Pri sebi nad pol milijona kron v denarju to vrednostih. O roparju še nimajo nobene sledi — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Pe-h®* ker so isti priznano najboljši in najce-nejšl Glavna zaloga na drobno in debelo v MKbUeat Breg 20 to Aleksandrova cesta L Ustanova Borze Dela. Za dosego pravilnega reguliranja delovnega trga, vseh vrst delovnih moči brez razlike spola, na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev — zakon o zaščiti delavcev odreja ustanovitev DržaVne Borze Dela in sicer: 1. Središnjo Borzo Dela za celo kraljevini s sedežem v Beogradu, 2. Krajevnih Borz Dela v vseh bolj razvitih mestih na teritoriju naše države. Poleg Državne Središnje Borze. Dela v Beogradu (Cara Uroša ul. 13, telef. 18-47), so ustanovljene Drž. Krajevne Borze Dela v Beogradu (Cara Uroša ul. 13, telefon 5-36), Zagrebu (Opatička ul. 2), Ljubljani (Mestni trg 2, telefon 25/B, Sarajevu (Skenderija ul. 14), Mariboru (Stolna ul. 4, telefon 215), Nišu (telef. 48), Ptuju in Murski Soboti, ter v osnutku še mnoge druge. Cilj Borze Dela je, da deluje: 1. na organizaciji in regulaciji domačega delovnega trga; 2. na pobijanju brezposelnosti, in 3. na vposlitvi brezposelnih. Vsekakor je od eminentne važnosti, da Borza Dela vodi skrb: brezposelne vposliti in dajati jim v slučaju potrebe brezposelno podporo. Na podlagi § 102 zakona o zaščiti delavcev so delodajalci, ter vsa državna in samoupravna oblastva, ki odpuste naenkrat več kot pet delavcev, dolžna to javiti najbližji Krajevni Borzi Dela še isti dan po izvršeni odpovedi, z označbo števila in poklicev. Vsa državna in samoupravna oblastva ter koncesijonirana podjetja so dolžna vse delovne moči naročati predvsem preko Borze Dela. Odkar je zakon o zaščiti delavcev stopil v veljavo, je potrebno, da delodajalci kakor tudi vsa državna samoupravna olast-va nastoje, da gorenje zakonske odredbe izpolnjujejo tem prej, ker Drž. Krajevne Borze Dela razpolagajo z dovoljnim številom prijavljenimi kvalificiranimi in nekvalificiranimi delovnimi močmi in so možne s temi ustreči izvzemši specialistov te ali one panoge, ki jih v naši državi primanjkuje. Vsi interesenti se opozarjajo, da če se v slučaju prednja odredba ne bi izpolnjevala, navzlic temu, da ta izhaja iz nezadostne obvestitve — zapadejo denarni kazni od 50 do 3000 dinarjev, ki jo predvideva § 122 zakona o zaščiti delavcev. Državna Krajevna Borza Dela v Ljubljani. SekoSsfc! vestnik. — Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) zaključi zimsko obdobje svojega delovanja s telovadnim nastopom članstva v društveni telovadnici v četrtek dne 17. t. m. ob osmih zvečer. — Zdravo! Sport m furistlica. — Slovan : Jadran. Odločilna tekma za prvenstvo II. razreda se vrši danes ob 17. uri na igrišču Primorja. — Primorje : Hermes. Prvenstvena tekma med navedenima kluboma se vrši v nedeljo 13. t. m. ob 17. uri na igrišču Primorja. — Reprezentančno moštvo Jugoslavije. Odbor za sestavo reprezentance našega nogometnega saveza ie določil za dne 15. in 17. t m. dve trening tekme v Zagrebu. Moštvo obeh teamov je sledeče: A-team: Vrdjuka (Gradjanski) — Kujundžič (Bačka), Pažur (Concordia) — Vragovič (Gradj.), Kurir (Kajduk), Paškvan (Cone.) — Sarazs (Novi Sad), Babič (Gradi.), Perška (Gradj.), Petkovič (Jugoslavija), Zinaja I (Hašk). B-team: Fridrich — Dasovič, Vrbančič — Waserlauf (vsi Hašk), Simič (Beograd), Pažur (Cone.) — Kahn, Zinaja II, Perci, Vi-nek (Hašk), Vidmajer (Ilirija, Ljubljana). Najboljši iz teh dveh moštev pripadejo v naš reprezentativen team, ki bo igral 6. junija v Krakovu proti reprezentanci Poljske in 10. junija v Kološvaru proti reprezentanci Romunije. — Češkoslovaški nogometni savez proglašen proiesijonalnim savezom. Češkoslovaški centralni savez je kot najvišja športna instanca proglasil na svoji tajni seji dne 2. t. m. češkoslovaški nogometni savez, kateremu pripada večina vseh čeških klubov za profesijonalni savez. Vzrok temu je baje afera Kolenaty. Uradno poročilo o tem bo šele izšlo. Prvenstvena tekma v Maribora. V četrtek 10. t. m. ob 3. popoldne se vrši prvenstvena tekma med športnima kluboma »Rapidom« (Maribor) in »Ptujem«. Ob 5, uri popoldne istega dne pa se vrši prvenstvena tekma med I. SSK »Mariborom. in SK »Svobodo«. Obe tekmi se vršita na igrišču Maribora. — Turistovskl promet na obmejnih vrhovih. Za obisk obmejnih vrhov potrebujejo turisti tudi letos izkaznico »Slovenskega planinskega društva«, ki mora biti vidirana na deželi od pristojnega okrajnega glavarstva odnosno politične ekspoziture, v Ljubljani od policijskega ravnateljstva, v Mariboru pa od policijskega komisarijata- Na izkaznici S. P. D. mora biti prilepljena fotografija, če pa ima» turist že drugo uradno legitimacijo s fotografijo, zadostuje izkaznica S. P, D. brez fotografije, ta pa mora imeti pripombo, da ima turist drugo legitimacijo s fotografijo. Zena ta otroci turista ne potrebujejo posebne legitimacije, če so na izkaznici S, P. D. navednl Novosti iz Primorske. — Stoletnica postojnske Jame. O Btako-štih bo 100 let, odkar so pogumni raziskovalci odkrili onkraj »Vel. Doma« neizmerne prostore, ki se raztezajo pod postojnsko okolico nad 20 km daljave. V proslavo 100-ietnice odkritja priredi janissa uprava na binkoštno nedeljo v jami veliko ljudsko ve-sellco. Iz vseh delov dežele bodo ta dan vozili v Postojno posebni vlaki. — Italijanska nestrpljivost. Goriški list »Voce deli Isonzp« se Jezi nad slovensko okrožnico prof. Calvfja na profesorski zbor učiteljišča v Tolminu. Italijanski list najbolj moti napis: »Kr. slovensko učiteljišče v Tolminu.« List ne more razumeti, da more biti notranje uradovanje slovenskega zavoda slovensko. — Kino Matica predvaja od 9.-12. maja znameniti film, dramo v petih dejanjih »Mačiste ta kaznjenec 51«. v glavni ulogi svetovnoznani Mačiste, ki vzbuja s svojo orjaško silo največjo senzacijo. Opozarjamo cenj. občinstvo na ta nadvse zabavni film kakor tudi na to, da vlada v dvorani kina hladna in umirjena temperatura. Iz društvenega ifvllenia. IZJAVA. Podpisani društvi izjavljati, da sta izstopili iz Zveze poštnih organizacij, ker sta morali smatrati, da so njuni interesi v tej zvezi ogroženi. Zveza poštnih organizacij torej ne zastopa več podpisanih društev. Maturantsko društvo poštnih prometnih, uradnikov za slovensko ozemlje v Ljubljani. Društvo poštnih in čekovnih računskih uradnikov za Hrvatsko ta Slovenijo v Ljubljani. — Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo je imelo snoči v Mestnem domu javno sejo- Z ozirom na pereče stanovanjsko vprašanje so te seje redno jako dobro obiskane in se tudi čuje na njih marsikaj jako zanimivega, česar drugače ne slišimo, vendar pa tega javno ne.ugotavljamo, ker meji to pri strokovni razpravi že na prehudo osebno hujskanje. Predvsem je bil overovljen zapisnik zadnje seje. Predsednik g. Vencajz je nato poročal o pritožbi podružnice na Jesenicah, kjer se je pripetil slučaj stanovanjske bede, ki daleč prekaša žalostne razmere ljubljanske. V neki enonadstropni hiši stanuje namreč v 30 sobah okrog 30 družin, ki plačujejo pb 32 Din mesečno za sobo. To je brezobzirnost, ki je nismo še doživeli v Ljubljani. Povišalo pa se jim je stanovanje baje v prvi vrsti za to, ker so dosegli stanovalci, delavci v tovarni, zvišanje stanarinske doklade. Razpravljalo se je nato še o stanovanjskih razsodiščih, ki so v mnogih slučajih premalo uvidevni in ne vpoštevaio pri odločbah, kar je za presojo najvažnejše, namreč ekonomski položaj najemnika in gospodarja. — Rešilo se je še več strankinih stanovanjskih vprašanj, s čemer je bila seja zaključena in se nadaljuje drugo sredo. — Letošnji občni zbor za društvo »Vrtnarska šola Kranj« se bo vršil meseca rožnika. Naše člane prosim, naj priglase pravočasno svoje tozadevne želje, da jih bode mogel po možnosti upoštevati. Voditelj. — Akademija »Bratstva«. Na binkoštno nedeljo se vrši ob 8. uri zvečer v dvorani Unjona akademija »Bratstva«. Na sporedu je nastop tamburaškoga zbora, »Ljubljanskega zvona«, solopetje in recitacije. Po sporedu prosta zabava s plesom. Vstopnina 5 Din. Podrobnejše sledi. Prosimo bratska društva, da tega dne ne prirejajo drugih prireditev. — »Bratstvo« — »Mladost« se zbira v soboto 12. t. m. ob 1. uri pop. pred Narodno kavarno in se s praporom udeleži sprejema »Stankoviča«. Bratje, sestre! Vsi točno in z znaki! Š©igiTO. — Zborna seja višjega šolskega sveta za meesec maj se je vršila dne 4. t. m. pod predsedstvom dr. Stanka Bevka, Po odobritvi zapisnika zadnje seje je poročal predsednik o važnejših ukrepih višjega šolskega sveta v preteklem mesecu, od katerih omenjamo: Šolski mladini je prepovedano nositi znake društev in organizacij razen od-znakov Ferijalnega Saveza in Pomladka Rdečega križa. Istotako ni zabranjena noša svetinjic s svetimi podobami, če niso obenem odznak kakega društva, ki je šolski mladini prepovedano. — Učencem srednjih in osnovnih šol je zabranjeno članstvo in vsakršno sodelovanje pri društvih s kakršnokoli politično smerjo; nihče ne sme biti član »Orjune«. — Kakor na srednjih šolah se dovolijo tudi na meščanskih šolah ponavljalni izpiti iz dveh predmetov. — Uredilo se je vprašanje domačih pismenih nalog na osnovnih šolah z nerazdeljenim poukom. — Izdala so se navodila za postopek pri disciplinarnih preiskavah. — Pomožne učne. osebe morajo napraviti uspo-sobljenostni izpit, če službujejo nad 3 leta. Nato sta poročala nadzornika za srednje šole o prošnjah za razpisane profesorske službe na srednjih šolah in učiteljiščih v Sloveniji, Sestavili so se troprediogi za imenovanja. Razpisanih je bilo 54 učnih mest; za 21 služb ni bilo prosilcev ali pa so bili nezadostno usposobljeni, tako da so se mogli staviti le za 33 služb namestitveni predlogi. Poročevalca za osnovne šole sta poročalo o bolezenskih dopustih osnovnošolskega učiteljstva. O postopku pri reševanju prošenj za dopuste se je vnela daljša debata, sklepanje pa preložilo na eno prihodnjih sej. — Za nadučiteljieo na dekliški osnovni šol na Jesenicah se je imenovala Ema Pl-brejvčeva. Potem se je izvedlo pet disciplinarnih slučajev osnovnošolskega učitelj-stvEu ena disciplinarna zadeva pa se je zaradi nadaljnih poizvedb odstavila z dnevnega sporeda. Končno so se sprejeli predlogi upravnogospodar. poročevalca glede priziva neke občine proti izvršenemu pre-šolanju, glede preureditve okoliša šolske občine Ravne, slstemiziranja drugega katehetskega mesta v Murski Soboti in 13 upokojitev učnih oseb na osnovnih šolah. 0®pisi. — Trbovlje. V nedeljo 13. maja se otvori toli pričakovana javna knjižnica, ki bo, dokler se ne dobi primeren prostor v središču rudnika, nameščena v prvem nadstropju trboveljske šole. Obsega 700 knjig, med njimi tudi več zelo redkih. Uredil je knjižnico g. Fran Albreht, ki bo vodil tudi njeno otvoritev. Upravo iste pa je pokrajinska upr.ava poverila tukajšnji državni zaščiti dece. Knjige se bodo izposojevale vsako nedeljo od 9.—11. ta vsak četrtek od 4.-6. ure pop. Na binkoštno nedeljo pa priredi tukajšnje društvo za ptroško varstvo svoj običajni cvetlični dan v korist domačim sirotam. — Laško. Kakor smo že poročali, se je očarujoča igra naše mladine »V kraljestvu palčkov« že dvakrat ponovila. Henketova dvorana je bila vsakokrat nabito polna. Vsled vsestranske prošnje^ se bo Igra 10. t m. ponovila in potem se bo morala pa zopet ponavljati v Celju. Našim .prijateljem, v Celju že v naprej k vžitku^te igre čestitajmo. Hkratu bi pa prosili našega vrlega voditelja igre g. Juro Kisiingerja, naj bi tek vžitek nudil tudi sosednim trgom kakor Žalec Zidani most. St- Jurij itd,, da bi tudi sosedje spoznali kaj vžitnega. — Slovenska Bistrica. Dne 7. t m. v jutro je bil od naše straže na meji iz Avstrije prišedši v Črešnjevec pri Slov. Bistrici pristojni 29 let stari kovač Jožef Mlaker ustreljen, ker se ni ustavi! na klic obmejne straže. — V nedeljo 13. t. m. dobite obe tukajšnji cerkvi 5 novih zvonov in se v svrho cerkvene slavnosti vrše že celi teden velike predpriprave. Upajmo, da bodo novi zvonovi obudili v marsikaterem prenapetežu predvojni čut miru in sprave in vsaj deloma pripomogli k ufciaženju tukajšnjih izvanredno razdrapanih tsauufb Izpred sodiiža» GRUNT BI RAD DOBIL toda ubral je slabo pot in ravno nasprotna sredstva Ivan Šetina iz ljubljanske okolice. Postal je nasilnež in ogroža domačine osobito starega sivega očeta. Pri neki priliki je oklofutal očeta, ki mu je utekel na skedenj. Fant pa je skočil po puško in ustrelil v vrata. Ustrelil je tudi proti sestri, ki mu je hotela vzeti puško, toda zadel je k sreči le domačega psa. Zagovarjal se je s pijanostjo, vendar pa so vsi domači potrdili, da je bil sicer res malo vinjen, ne pa toliko, da ne bi vedel kaj dela. Precej sirovega se je pokazal celo v sodni dvorani. Obsojen je bil le z ozirom na to, da se ne zaneti še hujše sovraštvo iu da je morda nahujskan, samo na dva meseca težke ječe. BOGAT TAT... je Janez Zavrl, posestnik iz Zaloga. Obtoženec prizna, da je vzel 17. aprila pijanemu tovarišu Francu Golja 400 kron vredno; listnico, v kateri je bilo 10.000 kron denarja, ugotavlja pa, da tega ni napravil iz dobičkaželjnosti, marveč v pijanosti Malo čudno pa se je obnašal po tatvini. Listnico je skril v gnoj pod konja, nekaj denarja je spravil v hlače, nekaj pa ga je dal v shrambo neki ženski. Ko se je Golja prebudil, mu je pravil Zavrl, da je bii tudi on okraden, kar pa seveda ni bilo res. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. SE EN TATIC se je predstavil danes senatu. Tudi ta dečko, ki ima komaj 15 let, ima že precejšen! register kazni radi tatvin, katere je izvršil sam, dobiček pa je imela pri njih tudi nje-l gova mati, ki je bila tudi že kaznovana. Avguštin Karl Je ukradel 28- februarja na Iški vasi Ivani Zeleznikarjevi za 6120 kron raznega perila in obleke. — Dne 22. marca« je odnesel iz sušilnice posestnika Janeza. Brenceta skoro za 10.000 kron raznega mesa, salam in klobas. Le z ozirom na njegovo, priznanje, slabo vzgojo in potuho, ki mu jo daje mati, ki je prišla tudi z njim k1 obravnavi je bil obsojen na 3 mesece tež-1 ke ječe. SLEPARSKI POGORELEC. Koncem meseca aprila so orožniki zasačili na Poljanah Franca Vizjaka, doma iz Zibike, posestnikovega sina. Mož se je klatil 4 mesece po Kranjskem in Hrvaškem in nabiral milodare za pogorele«. Imel je s sabo ponarejen domovinski list ta pa potrdilo, da je Pogorelec. Te listihe je dobil baje v Zagrebu od nekega neznanca in mu je plačal za nje samo ceho. Pri njem so našli 2839 dinarjev 75 para in pa 3 Ure. Obsojen je bil le z ozirom na priznanje samo na 3 mesece težke ječe. Borma poročila. Beograd, 9. maja. (Z) Devize: Pariz 638—636. London 401.50—401.25, Milan 467—466, Ženeva 1730—1728, New York 95.50- 95.25, Berlin 0.26-0.255, Praga 285 do 284, Solun 120—0, Dunaj 0.1335—0.1325, Budimpešta 1.83—1.80, Bukarešta 46.75 do 46.25, Sofila 76.50—75.50, Amsterdam 3775 do 3750, Valute; dolarji 94.50—9425, leji 45—46. Zagreb, 9. maja. (Z) Devize: Dunaj 0.13375—0.13475, Berlin 0.255—0.2625, Budimpešta 1.80—1.85, Italija 463.50—465.50, ček 462—0, London 440—442.50, New York izplačilo 95.50—98, New York ček 9475— 95.50, Pariz 635-640, Praga 284.50—285.50, ček 283—0. Švica 1722.50—172750, Varšava 0.21—0.215. Valute: dolarji 93.50—9450, avstrijske krone C.133—0, češkoslovaške krone 280—282, madžarske krone 1.80 do 1.85, italijanske lire 457—459. Dunaj, 9. maja. Devize: Beograd 739-741, Berlin 1.87-1.97, Budimpešta 13.35—13.45, London 327.700—328.300, Milan 3426—3434 New York 71.025—7U75, Pariz 4674—4686, Praga 2113-2119, Sofija 569.50- 570.50, Curih 12.770—12.800. Valu- t e : dolarji 70.700—71.000, levi 548-552, nemške marke 1.77—2.07, angleški funti 326.000—327.000, francoski franki 4615 do 4645, lirs 3392.50—3407.50, Jugoslovenski dinarji 728-732, leji 329—331, švicarski franki 12.670—12 730, češkoslovaške krone 2096—2106, madžarske krone 11.40—11,60. Berlin, 9. maja. Dunaj 53.96, Budimpešta 6.98, Milan 1813.45, Praga 1118,19, Pariz 2498.73, London 173.565, New York 37.675.57, Curih 6792.97, Beograd 393.01. Praga, 9. maja. Dunaj 452, Berlin 8.75, Rim 165.125, avstrijske krone 4.52, lire 165.25, Budimpešta 63.50, Pariz 223.25, London 157.125, New York 3410, Corlh 602.75, Beograd 36.725. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. Pisalni stroji itd. Mehanična delavnica (popravljalnica) LJUBLJANA ■i Šelenburgova ulica 6/1. L. BARAGA. r Kavarna „Zvezda". Otvoritev poletne sezone v četrtek dne 10. maja 1923. Pri otvoritvi svira godba Dravske divizije v paviljona. Začetek ob 8. uri zvečer. j Restavracija „Zvezda". if soboto dne 12. maja 1923 otvoritev vrta restavracija Pri otvoritvi igra godba Dravske divizije. Začetek ob T.url zvečer. Za obilni obisk se slavnemu občinstva priporočata Fran in Roza Krapež. Jadranska banka "Beograd Delniška glavnica: Din 60,000.000. Podružnice: Rezerva: Din 30,000.000. Bled Cavtat Celje Dubrovnik Erceg novi Jelša Jesenice Korčula Kotor Kranj Ljubljana Metković Prevalje Sarajevo Split Šibenik Maribor Zagreb AElifŽiKANSJCI ODDELÖL Nasiov za brzojave: 3ÄDÖANSKA Aflilranf zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst Opatija. Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK. Coriiandt Street 82, New°Terk City. BANCO TUGO SLAVO Dl CHILE: Valparaiso, Antofasasta, Punta Arenas, Puerto Nataies, Porvenšr. dsa; mm OGLASI: Cena oslasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadallna beseda 25 para, a davščino vred. ''v.- I aaa '»lim premenitl Mlad, stilen, verziran v vseh komptoarnih delih, korespondenci, strojepisju, ekspediciji, kakor tudi zastopstvu. Najraje v provinci. Cenj. ponudbe na upravo lista. dobro ohranjeno, se proda za K 8.000-— Naslovi Prijatelj Karl, gostilna „Novi Svet“ Go-sposVstaka cesta.______________ opremljeno c dvema posteljama ali prazno, po možnosti s posebnim vhodom in souporabo zopalnice, iižem za takoj ali a 1. junijem. Dr. Katiiič, sani-četni ief, zdravstveni odsek. „akega sluge v banki ali kaj primernega iščem. Zmožen sem slovenskega, srbo - hrvaškega, nemškega, italijanskega in nekoliko rumunskega jezika. Službo lahko nastopim takoj. Naslov v upravi lista. ‘enonadstropna z vrtom v sredini trga s »taro vpeljano trgovino Sa Inventarjem, se proda. Trgovina in stanovanje se odstopi takoj. Cena ugodna. Naslov v upravi lista.___________________________________________________________________________________ leiitn V starosti do 33 ]. z zadostno izobrazbo, dobi službo. Kje, pove uprava lista._____________ a* trgovino po možnosti v sredini mesta. Ponudbe z navedbo cene pod „Lokal“ na upravo lista. ali sluga v kaki trgovini ali drugem podjetju, išče služba 19 1. mladenič. Cenjene ponudbe na upravo lista „pod marljiv.“ dobit» obranjenu kupim. »Sne. Cenj. ponudbe e točno navedbo aparata ter ž ali 3 slikami pod „Fotograf“ na upravo lista. M». Hi Ho io morska trava. Peter Kobal Kran), Glavni trg tvornica vssh vrst blazin in žimo in morske trave, modroce na peresih Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgamitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki! — Zahtevajte oferte in cenike! ______ nemebiovano, 9 posebnim vhodom in «tektrično razsvetljavo v sredini mesta iščem, Cenj ponudbe pod „Din 200“ na upravo tega lista. ili lil in Bin ini za kose. prave italijanske, ne-prasegljive v dobroti, modro šalico, ratiisko ličje, morsko travo za modroce v vsaki množini priporoča Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ul 12. na dobri vodi se išče v najem z nekoliko Zemlje ali pa s kako malo hišo, pripravno za trgovino na prometnem kraju ca Štajerskem. Ivan Ivanuša na Lešnici 6 p, Ormož M spilil op Kulis ob se proda po nizki ceni, Henrik Bitenc, Vižmerje 77, (kredenca) v dobrem stanju se po ugodni ceni proda. Nasi.: Požar Fr. Krekov trg 7. (pritličje poleg Mestnega doma). Isto pil M nasl. I. Vidmar, Sv. Jakoba trg, se priporoča. Dobra kuhinja in razna dobra vina. Sprejme se abonente na hrano. Vsak petek izborne ribe!_____________ dobro verzirano v vseh panogah, išče za takojšen nastop primernega mesta. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe pod Vrtnar na upravo lista. _______ 2 Bili® lili dobri mlekarici s* prodasta vsled Ha pia. rodbinskih razmer, upravi Usta. Naslov v angleške provenijence, 98-99%, brezkonkurenčne kakovosti in po smernih cenah ima v zalogi zastopnik družbe Val. Jurman, Celje, Breg 25, Slovenija. Kalam pametna, bolj priletna, ki se razume tudi na vrt in je zmožna voditi gospodinjstvo, se sprejme k mali družini. Plača po dogovoru. Naslov v upravi Usta. dobro ohranjeno se proda za ceno Din 1000. Ponudbe na upra- sprejme premogOkop Ključa- vo Usta pod šifro „Din 1000“. rovci pri Ormožu. ammmmmmsmmmimmmm POMAGAŠ Sl SAMO UKO Si ioi' „JUTRANJIH NOVOSTI“! «r, Hlkui fismsilfnun umetno gnojilo za cvetlice t UmSIUUlUMU uiiiniiiiimiiuiiuiittniiiuiiititiiinmimnmimmniitnimiiinminimiiunmii) je izborno nčinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve linmmit Cena zavojčku Din 3— IlllilllUII Razpošilja društvo „VRTNARSKA ŠOLA“ V KRANJU Stalna zaloga; Eerzman sky. Kori ci, Urbani c in drogerija „Adria“. NAZNANILO. Podpisana tvrdka vljudno naznanja, da Je kupila In prevzela od gosp* Franca iiuieca In drug, njihovo tvornico kuvert Vcžarski not štev. 1. Tvornico bomo po potrebi razširili in nam Je Tsled zadostnega kapitala, kakor tudi popolne trgovske izobrazbe dana možnost cenj. prejšnje kot nove odjemalce za-doToljltl t vsakem ozirm Za cenj. naklonjenost se vljudno priporoča KUVERTA, d. z ©. z., konfekcijska tvornica Volarski pet štev. 1. PoMštvo. Spalne in jedilne sobe, kuhinjske oprave, stalno v zalogi. — Ogleda se lahko vsaki dan. — Za blago jamčimo. — Prevzemamo vsa mizarska dela. Erman & Arhar, raissrttvo Št Vid nad Ljubljano. kolonijalnu, manufaktur-nu, gvozdarsku, gradje-vinsku i svaku drugu robu prima u komisiju. — Kupuje nove i rabljene mlinove i motore na sesani plin — i traži raznu poslovnu vezu — dobro organizovana Privredna Banka ia Ml Ml a lüft F©i;®p! Vsa seMMs in piesMa dein Izvršuje najceneje RnLSüpk&K, Rožna ulica Štev. 13/11. SSE Zdravilišče Rogaška Slatina Sezona Maj-Sepiemiier Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni - Cene zmerne - V pred- in po sezoni znatni popusti - Največja udobnost - - - Zahtevajte prospekte i Ravnateljstvo zdravilišča. dUMSNS PETE in GUMENE POTPLATE sshsJo 3n trajnija so kakor usmenef Rajbslje varstvo preti vlagi i «ssresa i üiüniüiüüiiiii! Na veliko i Na veifleo! Skla- dlite Koža i sfrofnoa remenja MAVRO PREiSZ, ZAGREB, Trentaa ulita i generalno zestupstvo za djelu Jugoslaviju tverntee remenja SftODSR STEINER, Orai. luiia šivanje i Šenki mul lojne Mje j Byoaio lemeeje šjiNnnniiimiiii smrekove Lister. koja se bavi tehničkim artiklama trati ilii H (tlv'- Jelcve ili glilj» debljine 12-20 cm potpuno sohe, bez kore u duljinama 45-90-135 cm itd. kupuje na vagone „Gradivo“, trg. Muo, Zagreb. Bogovičeva ulica 3. — Telefon St. 5—SS. Vsem p. n. trgovcem in konfekcijonarjem se pri' poročam za nakup moškega in ženskega sukna' posebno listra, katerega imam v vseh kvante* tah in barvah po najnižjih tovarniških cenah v zalogi v Ljubljani, Dunajslta cesta štev. Ö5 Z o sličnim spoštovanjem Jfe gf g It !$ ßsäBufaktura en are« mkw 1# Lg» m Sm Wm§ in komisijska zaleg« tvrdke & §cl%3eslg@r v Brnu. twriks u Beogradu koji je apsolatno perfektan u njemačkoj i hrvatsko“ srpskoj korespođenciji i koji je u stanju, da vodi sve kancelarijske poslove. - Znanje stenografije je bezuvjetno potrebno. Porude molim na obadva jezika sa tačnS®1 naznačenjem dosadašnje službe kao i prepisima svjedodžba i slikom. —• U ponudi naznačiti na kolika s« nagradu reflektira i kada se mjesto može nastupiti' Ponude pod šifrom „Beograd V.—55.“ treba slati o* interreklam. d. d. Zagreb, Palmotiteva uL br. 1& liierte, slamu, zob i svaku količinu, uz najpovoljnije kon* ® dic*]e nuđja najveća eksportna ti z lOlif UMOMe, Zapi}, PaimotićBU ¥l š T1LEFON 2503. £ POZORI Sprejemam naročila za nove oieje kakor tudi vsa popravila! Naslov v upravi lista- UubUana, Mestni trg 15 zdešovateJj dežnikov Na drobno! Na dabelo Zaloga sprehajalnih palic. Popravila tožno in solidno. Podpisani Mlekarski oddelek Gospodarske zveze, r. z. z o. z. v Ljubljani, in Mlekarska družba za Jugoslavijo, d z o, z. v Ljubljani, Vam vljudno sporočata, da sta prenehala s 1. majem t L poslovati, ker sta predala ves njiju obrat novemu podjetju: Združene mlekarne d. d. v Ljubljani na katerega se blagovolite ozirati pri Vaših naročilih. ® Z odličnim spoštovanjem © Mlekarska družba za Jugoslavijo, & d. z o. z. v Ljubljani. © Mlekarski oddelek Gospodarske zveze, R r. z. z o. z. v Ljubljani. Dovoljujemo si Vam niti, da smo vljudno nazna- prevzeli celotni obrat Mlekarskega oddelka Gospodarskezveze in Mlekarske družbe za Jugoslavijo ter bomo vodili celo njuno poslovanje začenši s 1. majem t L Prosimo Vas, da se v slučaju potrebe obračate na nas ter nam poverite svoja naročila. Naši poslovni prostori se nahajajo v Vojaški ulici št 10 (poleg belgijske vojašnice). Priporočamo se Vam in ostajamo z odličnim spesiov^em Združenem srne d. d. v Uu^ J # $ i * i © iV t *> i !V 'i t h k ■f i @ ® ^ S 3 @ ^ ^ s ^ @ s ® ® ® -ŽBl JtajKSOUOOtf© T (ai&bi4AO&)‘> priloga „Mmniim Ü©?j©s8!mSi it. s dn© 1®. mala 1@23. „Nasills." Radić je, kakor so javljali hrvaški med drugimi svojimi zahtevami Stavil tudi to, da se ue sme za reša-^nie ustavnega vprašanja rabiti «o-uasiije. To bi naj bila kot ena fäka »predsporažurna« — neke vrste ^nditio si ne qua non«, da bi se sploh *Hžela pogajanja za sporazum. Ta zahteva je popolnoma absurdna 5 Postaviti jo more samo zelo naiven ^ovek« ki politično zelo malo misli S se se zahteva nič več in nič manj, *%>r da naj se odreče država enega ^ohn glavnih in bistvenih atributov, Nden bi se sploh začelo govoriti kako N bo ta država urejena. Nasilje ali «ssekutivna oblast je bistven atribut '“'žave, brez katerega država ne more ^stojati m bi sploh ne bila več država. tega atributa bi ne imeli države, *jhpak samo neke vrste prostovoljno ^tvo, kamor žiani iz dobre volje kopajo in izstopajo, se drže pravil ali ^ Vsako prostovoljno društvo in sploh !^ka organizacija pa more obstojati % v okviru države, ki mu daje s svo-ij* brahijalno silo državljansko svobodo, ^teva, naj se država odreče nasilju, i1 anarhistična, ker uničuje temelj dr-nv«. isto zahtevo kot Radič, bi lahko ^stavil tudi Mekmed Spaho, Veševič, ^iram Zur in sploh vsak, komur bi se •Wiubiio, Slednjič bi lahko vsaka vas ^oglasila svojo republiko in država bi 5e smela rabiti sile! Obljube, da država jje bo rabila sile, ni mogoče dati ne Ra-«iu in nikomur drugemu. . Mišljenje, da je mogoče osnovati dr-?vo brez nasilja, je zelo zmotno. Sveta umirio je zelo modra knjiga in bilo bi fbro, če večkrat pogledamo vanjo, Ni v čisto posvetnih rečeh. Kristus Nikuje zelo strogo med »kraljestvom SfSjhn* ia »kraljestvom tega sveta«. JNjestvo božje ^silo trpi«, kraljestvo sveta pa tudi silo dela. V kra-Ntvu tega sveta se rabi meč ne samo ^ Parado, nego tudi radi strahu. Do-bo obstojalo kraljestvo tega sveta, ^ obstojalo tudi nasilje, kadar bo pa padalo na zemlji kraljestvo božje, ga g bo več treba. Toda federalistični 'Nt nam tega ne bo napravil. , C e pogledamo, Itako so nastajale dr-JVe, mf>ramo priznati, da so vse brez v^ne nastale potom nasilja-. Pa še J&na nasilja! Vsi ustanovitelji držav y bili veliki nasilneži — če hočemo go-.^ti človeški, jih moramo imenovati ravnost zločince, srozovitneže. Ni jjba govoriti o poganskih državah t sdh časov. '1'udi vse krščanske dr-^ve so nastale in se vzdrževale z na-®hem. V srednjem veku je živel veliki učeni papež Bonifacij VIII,, eden naj-Jčjih papežev. Ün je napisal bulo nam Sanctam«, ki je vzdignila zelo ! *ehko prahu in 0 kateri se je do današ-, Časa zelo veliko debatiralo, a na-potniki cerkve j0 hudo obsojajo. V h1 buli dokazuje, da je Cerkev več ka-,,ör Pa država, kajti Cerkov je od Boga, f« države so pa nastale od ljudi potom a^ua. Papež je s tem samo pribil zgo-^%sko resnico, katero potrjuje zgo-^kina na vsakem koraku. Cesar Karel Veliki je dal na Božični .^eer hladnokrvno poklati nekaj tisoč .letih Sasov, torej nasilje, ki gotovo ^fcsega vsako mero. Sicer je pa cela Jugova dolgotrajna vlada bila samo rj-hrestana veriga nasilja in grozovito-3- A zgodovina ga slavi, kot enega Nvečjih vladarjev in katoliška Cerkev ^Voljuje, da se časti kot svetnik. Fran-^ki kralj Ludvik VIL je proglašen za petnlka. A kakšna nasilja je uporabil, £ ie ukrotil nemirne velikaše svoje dr-^Ve! In samo s temi nasilji je učvrsti! 4yojo državo. |Nor Ivanov: v "Ülan B. Stefšnik. Letel mlady sokol ponad . Kron od dola, letela zončka jja hrdle so-kola: mrakava zablysla, skrizüy se strely — ach, Bože moj! nad milimi vody sa zavrely. i A- Sladkovlč (1820—1872). h V soboto dne 5. maja so v Vajnorju .0Vesno odkrili mogilo prvega sene-^eš*coslovaŠke vojske, enega naj-sinov Slovaške, Milana Ratisla-^ Stefänika. Mogilo v Vajnorju je po-ves ujedinjeni narod v spomin (T slavno epopejo češkoslovaškega j/yobojenika, Tu Spe kosti junaka, ki ,;tragično zaključil njen največji in Nepgi spev. Preživel je najstrašnejše Je, na povratku v osvobojeno domo- S ^0 gM 0 pa ga je v zračnih višavah zgra-.3 roka smrti in vrgla na slovaško Jhljo njegovo truplo. Odisej se ni da bi bil stopil na svetla tla Jhe Itake. Pred njenimi divnimi bre-^i se mu je maščeval bog ognja He- I), kovaški pesniki radi opevajo orla L pokola, saj je simbol Slovaške viso-üv Fatra, kjer domujejo kralji ptičjega Tudi narodna pesem slavi orla Aokola; dekle pravi svojemu izvo- Vsaka država se je osnovala in učvrstila z nasiljem in tudi pozneje se mora za svoj obstanek, posluževati nasilja. »Kraljestvo tega sveta« je nastalo z nasiljem, to je železna zgodovinska resnica, katere ne bo nikdo spravil s sveta. Laž je, da je naša kraljevina nastala na miren način, s tem, da je hrvaški in slovenski kmet vrgel puško v koruzo in ni hotel več služiti nasilju. Ce bi se tudi »Vražja divizija varaždinska« tolkla do zadnjega moža, razvoj dogodkov bi bil ravno isti. Sila je rodila našo kraljevino in sili se ne more nikdar odreči, ako hoče obstati. Državniška modrost obstoji ravno v tem, da na pameten in uspešen način upotrebi silo. Vsi ljudje ne bodo nikdar ne angelji, ne filozofi. Vseh ljudi ne bo mogoče nikdar prepričati, kaj je najbolje in v vsakem človeku je večallmanj strasti, ki ga vleče na slabo. Radi tega bo potrebna sila vedno in v vsaki državi. Politika je boj in v boju se uporabljajo vsa sredstva, ki služijo k uspehu. Tudi sila je tako sredstvo in če se uporablja pametno in pravično, ni nemoralno. Ni res, da bi morala odločevati vedno samo volja mehanične večine. Če ima manjšina prav, sme tudi upotre-biti silo. Končni cilj je ohranitev države, ne pa načelo demokracije. Nobena država na svetu se ni naredila potom volje večine, a marsikatero veliko državo je ustvarila samo volja majhnega števila ljudi. Radičevo načelo »mirotvornosti« je oslarija, to načelo je protizgodovinsko in protidržavno. Proti temu načelu moramo postaviti načelo sile in boja. Hočemo videti, kdo bo zmagal. Ce pademo, bomo padli z zavestjo, da je z nami padla tudi državna ideja. Dokler pa imamo v rokah silo, jo moramo, ako je potrebno, tudi uporabiti. Sodniki bodo prihodnji rodovi, bodo uživali plod našega dela jn boja — sodila bo zgodovina. Če bo naš boj uspešen, potem bomo tudi opravičeni, Če pa pademoj potem bomo krivi Parižan in njegov časopis. Piše Dr. A P. (Pariz). Na vsem svetu ne najdete kmalu človeka, ki bi bil v toliki meri produkt svojega časopisa, kakor prebivalec Pariza, evropskih možganov. Zapomnite si: svojega časopisja. 99 odstotkov vseh Parižanov se obnaša in politicis popolnoma pasivno. Težko bi ravno ne bilo, stlačiti, te ljudi v posebne predale ter jih etiketirati z naslovi njihovih listov. Zapomnite si: njihovih listov. Tako bi bilo lahko določiti svetovni in življenski nazor Parižana. Pariško časopisje deluno v tri velike skupine: v vladne liste, strankarsko časopisje in v glasila, ki zagovarjajo različne svetovne nazore. Ravnokar orisana shema se nekoliko razlikuje od tukajšnjega nazora, vsekakor pa je ta določitev boljša nego druge. V vladnem časopisju razlikujemo dve nijansi: skupino ostrih naskakovalcev in tako zvano »Claque«. Prvi zastopajo z malimi izjemami interese te ali one manjše skupine nacijoualnega bloka. Na zunaj se ponašajo nadšovinistično, v notranjosti intrigirajo proti resortnim ministrom, in sicer tako, da se polastijo v vsakem ministrstvu višjih uradnikov, ki imajo v mnogih slučajih več moči nego ime jj tel j portfelja sam. K tej skupini je prištevati liste, kot na primer »Libertč«, »Presse«, »Intrari-singeant«, »Eclair«, »Le Figaro«, tu in ram celo »Victoire«, posebno takrat, kadar se Herve spomni, da je pravzaprav učitelj. »Presse« in »Intransingeant« liencii »sokol moj!« in to je najslajše, kar mu more reči. In največ, kar so mogli želeti rodoljubi slovaškemu narodu, je to: Bodi smel in neustrašen kakor orel ali sokol! Ne kloni! Ne glej v nižave, tvoj dom je Tatra! Tak sokol je bil Milan Šteianik. Vse njegovo življenje je bilo usmerjeno kvišku ~~ v višave. Kvišku je hrepenel ko je bil zapustil svojo domovino hi se napotil v široki svet. Kvišku — v neskončne daljave — se mu je zaganjal nemirni duh, ko je postal astronom. — Kvišku je hotel, ko je videl, da je njegovemu narodu napočila velika ura odločitve. V višavah se je bojeval, v višavah je umrl. Ni bil zaman sin Slovaške, ki je toliko hrepenela, da bi se v lairah zaredili sokoli, ki bi z železnimi kljuni raztrgali Janošikove okove. Šte-fanik je čudovit simbol narodne svobode, njegovo življenje je skoraj legendarno. A ni legendarno v duhu starih Pravljic. Legendarno je za našo mehkužno in puhlo dobo, ki noče priznati trdne volje in osebne energije. Štefanih spada v vrsto redkih ljudi, ki jim gre po pravici naziv Junaka. Zakaj modemi junak nima le krepkih mišic, ampak predvsem silen duh, ki si sam stavi mejnike in sam premika obzorja. Milan R. štefžnik je bil rojen dne 2.1. julija 1880 y Košiariskach pri Bre- uživata radi poznih večernih izdaj mnogo povpraševanja in čestokrat se zgodi, da se ministri zberejo celo ob polnoči, da zavzamejo stališče napram senzacijam, ki sta jih vrgla oba omenjena lista na bajno razsvetljene ulice. Mnogo prijetnejša je za vsakokratne oblastnike takozvana »Claque«. Da-li je plačana ali ne, je vprašanje svoje vrste. Uredniki teh listov zatrjujejo, da delajo solidno* zmerno in vseskozi francosko politiko. To časopisje ne zavzema načelno opozicijskega stališča na~ pram vladi, razen če je tik pred padcem. Listi, te skupine so pred enim letom aplavdirali Briandu, od tistega časa obožavalo Poincareja in jutri bi se zadovoljili celo s Caillauxom... So fanatični, če je zunanji minister fanatik, ne pozabijo pa na prvi strani rezervirati kotiček za Boga in ves svet zasmehujočega satirika. Qlavni uredniki teh listov se mudijo največ na Quai df Or-sayu ter v Elysee-ju, medtem pa lovijo reporterji po boulevardih senzacije. »Presse ä opinion«, »časopisje mnenja«, ta izraz je mogoč le v Franciji. Povsod na svetu je namreč običajno, da ima političen ali nepolitičen list tudi svoje mnenje. V Franciji je tak slučaj tako redek, da si ga posebno beležijo. To časopisje prinaša navadno ostanke tega, kar imenujemo v navadni govorici »zdrav človeški razum«. Listi radikalne stranke, na čelu »Oeuvre« in »Ere Nou-velie«, od januarja sem tudi »Quotidien« dajajo dnevno tozadevne dokaze. Njih sofrudniki so pravi Francozi, Parižani, ki se ne bojijo povedati brezobzirno svojega mnenja. Ti listi pišejo za elito pariških čitateljev. Duhovit Francoz mi je rekel nekoč, da bi moral človek potegniti klobuk pred vsakim pasantom, ki mu gleda iz žepa »Ere Nouvelle«... To je bila seveda žaljivka* Kdor pa pozna mentaliteto francoskega čitatelja, se temu ne bo smejal. V Franciji prevladujeta v glavnem samo dva «svetovna nazora*: klerikal* no-rojaljstični in socijalistično-komum-stični Pa tudi ti žalostni ostanki bodo kmalu zginili v vrtincu političnega življenja. »Action Francaise« in »Gaulois« se zaganjata v »bloe national«. »Peuple« in »Humanitč« odstopata po MArty- jevi izvolitvi koncesije »enotni fronti«. Leon Daudet se čuti najbolj varnega na prostozidarskem »Quai d’ Qrsay-u«, Marcel Caekin lahko razmišlja v ječi o nehvaležnosti ljudi, tudi če se nazivalo »sodrugi«. Parižan ne abonira svojega časopisa. Navadno le tedaj, če gre na poletni oddih. Drugače si ga kupuje po številkah. Naklado morejo s precejšnjo sigurnostjo določiti le sindikalistični listi in ono časopisje, ki zastopa »svetovne nazore«. Pri ostalih listih pa je naklada odvisna od senzacij. 80 odstotkov vseh čitate-ijev si kupi »Matin«, »Journal«, »Petit Pansion*, ali »Petit Journal«. To se pravi: kupijo pač najbolj senzacijonaini interview, kričečo reportažo.... — Erotična pisma velikih mož. Leta 1820. je pisal osemnajstletni Viktor Hugo svoji zaročenki: »... Sprejmi tu mojo ne-prekršljivo obijubo, đa ne bom imel nikoli druge ženske razen tebe. 1'voj sem, vekomaj tvoj. Na to nikdar ne pozabi.« Pozneje je bilo drugače, še po svojem 60. letu se je Hugo razvnel za jedva polnoletno mladenko, Slično je bilo z resnim pesnikom filozofom Alfredom de Vigny, čigar ljubavno pismo na gospo Dorvaiovo, slovečo glu. mačico, je kupil in sežgal Artur Meyer, urednik konservativnega dnevnika Le Gau-lois. Isfotako je rahločutni časnikar nameraval storiti z erotičnim listom Gustava Flauberta, Iti se bo z Montesquieujevo knjižnico vred prodalo, na dražbi Toda nekdo ga je prehitel in prečrtal opolzlo tnesTO. Vendar pa ga je Ere nouvelle priobčila te dni, seveda v latinskem prevodu. zovi kot sin evangeljskega župnika. — Njegov oče je bil vnet rodoljub, kakor večina slovaške protestantske duhovščine, ki se po nacionalni zavesti in nepotvorjenem demokratizmu prijetno razlikuje od večine katoliške duhovščine, Milan Štefanih je imel že na srednji šoli mnogo težav, ker ni tajil svojega slovaškega »vjeruju*. Tehniko je študiral v Pragi, kamor ga je privedel njegov unitarističen ideal: Slovaki in Cehi so en narod in imajo tudi samo eno bodočnost Od tehnike je prestopil na filozofsko fakulteto, kjer se je posvetil študiju astronomije. Izbral si je bil najvzvišenejšo vedo, ki odpira strmečemu človeškemu duhu čudeže neskončnih vsemirskih prostorov. L. 1904. je bil promoviran za doktorja filozofije. Ker se doma ni mogel posvetiti svoji vedi, je odšel v Francijo, kjer je rvez-doznanstvo lepo razvito in ima več svojih templjev zvezdam. Bilo je treba mnogo energičnega dela, preden si je sin tujega, malo znanega naroda priboril enakopravno mesto med francoskimi znanstveniki. Slovaški sokol pa se ni ustrašil ničesar. V primeroma kratkem času si je priboril čedno znanstveno reputacijo. Sprejel je francosko državljanstvo. Pošiljali so ga z raznimi znanstvenimi ekspedicijami: bil ie na Mont Blanca, v Španiji in v Turkestanu; pro- Na smrt obsojen. (Iz resničnega življenja.) V Siogonsketn v brežiškem okraja so živeli Stergarjev! in Radanovičevi v večnem prepiru. Pokojni Stergar je hotel zato svoje obširno posestvo prodati, samo da bi se ognil svojemu sosedu, toda do tega ni prišlo, ker je preje umrl. Tragedija pa se je odigravala dalje, kajti svoji materi, žrtvi razmer, na žalost in srd, se je starejši sin, kateremu je bilo namenjeno posestvo, zaljubil v sosedovo Radanovičevo hčer. In čeprav mu je mati med drugim celo žugala, da bo predala posestvo mlajšemu sinu, če ne bo pustil sosedove, ga vendar ni mogla odvrniti od nje. Postal je celo oče, kar je mater prav posebno žalostilo in grizlo, in kar je zopet dalo povoda novim prepirom, ki so rodili celo pravde. Ko je nekoč zmanjkalo Stergarjev! kuretina, je dolžila sosede, da so vzeli nekako odškodnino za otroka. Ti s pridrveli v njeno hišo in brat obdolženčeve ljubice je udaril Stergarko v lice, da so ji ostali znaki. Sin njen je bil tako zapeljan od teh sosedov, da je to dopustil in da je še po tem grdem dejanju zahajal k njim. Zato je Stergarko postalo nekako strah pred svojim sinom v zvezi s temi ljudmi. Šla je v Zagreb k svojemu bratu trgovcu Kopincu in se mu pritožila. Ta in njegova žena pa sta jo toliko potolažila, da se je vrnila domov. Kmalu po tem dogodku se je mudil trgovec Kopine p© opravkih v Slogom «kem, pa je skušal poravnati sovraštvo med obema hišama. Nagovarjal je svojo sestro, naj privoli v ženitev svojemu sinu, ki naj poroči sosedovo hčer, toda Stergarka ni hotela ničesar slišati o tem. Ko je M pri Radanovičevih, je opominjal mlado, ki je pestovala svoje dete, naj bo proti Stergarki postrežljiva in dobra ter ji naj včasih prinese vode. Seveda se ni niti zdaleka zavedal, kako usodne bodo postale njegove besede, ki so bile bob ob steno. Stara Radanovi-čeva je ob tej priliki rekla: »To ni mati, to je »kužka*, treba jo je ubiti!« Dan pred usodepolnim večerom sta se domenila Stergarka ks njen sin, da bosta drugo jutro pretočila vino, za kar pa je bilo treba naprositi delavce in si izposoditi nekaj sodov. Razdelila sta si delo, ob 6. zvečer usodepolnega dne pa sta se sešla pri sosedu Oerjeviču, kjer sta si pripovedovala o uspehih. Sin se je odpeljal naprej po opravkih, mati pa se je napotila domov. Sina so srečali ob en četrt na deveto uro pri Smalčiču, odkoder je imel še tričetrt ure dolgo pot. Vkljub nepobitnim dokazom, đa ni bil sin ob času umora, ki se je natanko dokazano izvršil ob pol 8. uri zvečer, se obdolžencu vendar ni verjelo, temveč se ga je kratkomalo obsodilo na smrt na vešalih. Ko se je obtoženec pripeljal domov, je šel klicat Gerjeviča, ki mu je pomagal odložiti sode. Mater sta skupno iskala okoli hiše, vendar pa je nista našla. Stergar jo je iskal tudi skupno s svojo ljubico, ki ga je opozorila na vodnjak, v katerem pa se ni nič videlo, zato pa je odložil iskanje na naslednji dan ter je šel prenočevat k svoji ljubici. Naslednjega dne so po temeljitem iskanju našli Stergarko mrtvo v vodnjaku. Orožniki so takoj aretirali Stergarja, za katerega so navajali sosedje, posebno pa Radanovičevi, olajševalne okolnosti, tako da so ga porotniki vsled pomanjkanja dokazov oprostili. Toda razsodba je bila po prizadevanju državnega pravdništva, razveljavljena, pri novi obravnavi pa se je zbralo toliko ogromnega materijala, da je stal pred občinstvom naenkrat drug človek. Odkod to? Obdolženec se je namreč oženil s hčerjo soseda Gerjeviča, kar je kakor bomba učeval je vsemirske pojave na tleh peščene Sahare in na daljnem čarobnem otoku Tihega oceana —- Tahiti. Pečal se je z mislijo, da bi se na Tahiti naselij in si zgradil veliko zvezdarno. Vojna ga je zatekla sredi intenzivnega znanstvenega dela. Od neskončnega rnikrokosmosa se je moral obrniti k mikrokosmosu človeških strasti. Bil je preveč sin slovaškega naroda, da bi se bil v tem velikem trenutku zagrnil v togo kozmopolitskega znanstvenika. Takoj po izbruhu vojne je vstopil kot prostovoljec v francosko vojsko. Postal je aviatik. Zopet je hotel biti v višavah kakor tatranski ptič sokol. V bitkah je pokazal svoje- osebno junaštvo. Naša domovina mu ostane večno hvaležna za pomoč, ki jo je nudil umikajoči se srbski vojski 1. 1915. Bil je takrat kot aviatik v službi kraljevine Srbije. Na nekem letu se mu je pripetila nezgoda in se je nesrečno spustil na zemljo. Bil je težko ranjen ravno na želodcu, ki mu je delal težave že izza mladih dnL Kljub temu je šel pešice z umikajočo se armado, dokler ni dobil novega letala, s katerim je odletel v Rim, poročal o stanju srbske vojske in se šele nato vlegel v bolniško posteljo. Dolgo časa ni okreval, vendar pa ni imel miru. Bil je član češkoslov. Narodnega sveta, ki ga je ustanovil L 1915 učinkovalo na vso Radanovičevo sorodstvo, ki je pričelo delovati s polno pari* za njegovo propast. Kako, da ni vzel svoje prejšnje ljubice, radi katere je poslušal in prenesel toliko materinih tožb, radi katere je bila celo nevarnost, da mu mati ne da posestva, če jo vzame? Cernu je zdaj naenkrat ugasnila njegova ljubezen, katere niso mogle pogasiti prej vse mamine solze, katere niso zadušili vsi prepiri, katere niso prevpile materine prošnje? Čemu jo je pustil sedaj, ko ni bilo no- ■ bene ovire več... on prost ma*ere, id je branila, in več? In imel bi mir, nikdo ga več ne bi zasledoval, ker rodbina Ra-danovičeva bi imela svoje zadoščenje! Pa vendar je ni hotel več! Čemu? Ker Je sumil od tistega trenutka, ko se je dognalo, da mu je mati umrla nasilne smrti in ne po nesreči, da lepi na rokah njegove ljubice kri. Dokazov seveda ni imej nobenih, samo ta temna slutnja je le* žala v njem in edino ta je zadušila nje* govo ljubezen. To je najlepši dokaz nj©= gove nedolžnosti. Pri drugi porotni obravnavi so porotniki potrdili njegovo krivdo in ko je slišalo občinstvo obsodbo, so se poslušalci povpraševali drug drugega, če je obsodba pravična, ker malokdo jo Je pričakoval. Želeli pa se jo njegovi maščevalci in imeli so zadoščenje. Zado* ščenje je imelo tudi državno pravdni* štvo, ki si je bilo v svesti, da je maščevalo umor uboge žene, ni si pa moglo biti v svesti tega, da je zadelo pravega krivca. Števil® strank na Češkoslovaškem. »Frager Presse« prinaša izvleček ti nekega članka o političnih strankah v 5e* škoslovaški republiki, iz katerega radi z» nimivösti posnemamo sledeče: V parlamentu Imajo svoje zastopnike sledeče stranke: L republikanska stranka poljedelcev in malih kmetov; 2. čsL soci« jalno-demokratična stranka; 3. čsL socija« listična stranka; 4, komunistična stranka Csl; 5. čsl. ljudska stranka; 6. ČsL narod« no-demokratska stranka; 7. slovaška ljudska stranka; 8. stranka trgovskega in obrt* nega srednjega stanu; 9, stranka neodvisnih čsl socijalnih demokratov; 10, stranka čsi, delovnega ljudstva; 1L nemška socP jalnodemokratska delavska stranka; 12. nemška zveza poljedelcev; 13. nemška aa^ rodna stranka; 14. nemška krščanskosoci* jalistična ljudska stranka; 15. nemška na* rodno-socijalistično-delavska stranka; 16» nemško-demokratska svobodomiselna stranka; 1". raadžarsko-nemška krščanskosoci« jalistična stranka; 18. madžarskonemška socijalno-demokratična stranka; 19. deželna stranka malih kmetov, poljedelcev in malih industrijcev in krščanskosocljalna krilo Vrabec. V zgodovinskih deželah republike sa nadalje brez parlamentarnega zastopstva še sledeče stranke: 1» meščanskožldovsk* stranka; 2. cionističnožidovska stranka;. 3. stranka narodnostnega gibanja, k! pa se ne smatra za stranko; 4» stranka »rdečo belih«; 5. nova stranka »češkoslovaškega doma«; 6. nemška obrtniška stranka; 7. stranka »prostih socialistov« v okrožja Palkuova. Na Moravskem obstoja frakcija fašistov, na Slovaškem pa še poleg meščansko - židovske stranke naeijonalno-ži-dovska stranka, dalje slovaška narodna stranka in madžarska pravaška stranka. V karpatski Rusiji obstoja skupaj 32 strank. Ker pa so nekatere stranke le podružnice praških central, oziroma slovaških strank, šteje Češkoslovaška danes 44 političnih strank. — Nemška propaganda. Mnogo ljudi na Angleškem dobiva že nekaj časa od neke nizozemske tvrdke kataloge, vsebujoče pro-tlfrancosko propagando. Čudno je pa to, da holandska tvrdka oddaja svoje cenike na berlinskih poštah! Ovojni papir Je posejan z nedoločnimi rečenlcami, ki pa vendarle jasno govore, n. pr. dva vzporedna stolpiča nosita naslov 1815, drugi 1923. Pod letnico 1815 je slavospev na Britanijo, ker je porazila Francijo pri Waterlooju, pod 1923 pa čitaš: »Anglija, drži se. če ne bo Evropa,..« Kaj bo Evropa storila, nam letak ne pove. Potem pa nadaljuje: »Sedaj se drži svojega starega gesla: Moje ognjišče je moja trdnjava. Anglija, vztrajaj! otmi civilizacijo, reši Evropo pogibeli ta bede.« prof. Masarvk v Parizu. Narodni svet mu je poveril organizacijo češkoslovaške vojske, ki naj bi podpirala zaveznike v njihovem boju proti sovražniku, kateri je bil obenem sovražnik slovanstva in narodne svobode. Ta naloga Je zahtevala mnogo osebnega dela. Povrh tega je Stefanik uredil meteorološko službo v francoski armadi Kot organizator legij je odpotoval v Rusijo. Kljub novemu obolenju je letel v važni misiji še v Romunijo in se na to vrnil preko Rusije v Pariz. Medtem je akcija prof, Masaryka, Beneša in Stefänika kazala vedno več uspehov. Češkoslovaška armada je bila priznana, zavezniki so priznali tudi Narodni svet kot zakonito vlado takrat še neosvobojenih Cehov in Slovakov. Misel narodnega jedinstva je triumfirala na vsej črti, kar je precejšnja zasluga Štefanikove orga-nizatorične delavnosti med Slovaki Stefanik je postal prvi general in vojni minister Češkoslovaške. Po osvoboje-nju je moral odpotovati v Sibirijo, da poravna spore v tamošnjih legijah. Izmučen in bolan se je februarja 1919 vrnil iz Rusije v Italijo, da se od tu vrne v svojo drago slovaško Itako. Prve dni majnika 1. 1919 je poletel s svojim letalnim strojem v domovina Dolgo ni videl svoje matere, pa se Je hotel nainrflj pokloniti nji — videč ne* Priloga „Mranliha ltovesifmM It» s dh« 1®. niala 1§13» m..... ........... ... Lil ■ um i .m..m» i.i .......n i Berthe Grirapret in Gabrielie Vair: Pred ožmi boginje. (Sous le regard de la dćesse, Calman-LSvy, 1923). Pisateljici obravnavata žalostno zgodbo štiriletnega nemškega gospostva v Uliti. Najbolj ginljivi prizori so se odigravali tedaj, ko so Nemci odvajali ženske. To je eden izmed najodtir-nejših zločinov Germanije, ki pa ima sicer dokaj kosmato vest. Lille se danes pridno popravlja. Zategadelj se letos bržkone še ne bo izvršilo skupno potovanje tamkajšnjega zemljepis, društva po Sloveniji. Koncem marca t. 1. je namreč ugledni sorbonnski profesor Emil Haumant imel v tem mestu predavanje o naši lepi domovini, s projekcijami, Poslušalstvo se je toliko navdušilo za krasne alpske kraje, da je čla-novita Societe de geographie sklenila, v velikem številu poleteti na Bled in proti sinji Adriji, to pa čim prej. Gotovo bodo mili gostje prijetno presenečeni, videč, da smo se tudi mi zanimali za njih usodo ter za delo Berte Grimpre-tove in Gabriele Vairove, ki utegneta biti med posetniki. Dve sestri, Ivanka in Jakiča se zbog bobnanja zbudita ob treh zjutraj in se, po raznih znamenjih sodeč, jameta pogovarjati o morebitni deportaciji deklet in žen. Radi varnosti vstaneta za dne in hočeta zbežati v Fives. Toda pustimo besedo avtoricama: »Polk se je bil ustavil v ulici Petra Velikega. Strojnica je branila dohod. Nakopičeni ljudje so molče gledali na to zaprto ulico, kjer se je nekaj godilo. Nihče se ni smejal. Francoska veselost, ta porogljivi način, gledati Nemca, vse to je bilo udušeno v tesnobi. — Za božjo voljo, je rekla Jakiča, kaj se neki godi tu notri? — Jaz grem gledat. Ivani se je posrečilo, preriniti se skozi zaporo, ki so jo tvorile čete. Šla je od obupa do obupa. Tu mati, od katere so trgali devetnajstletno hčer in ki ni mogla iti za njo zaradi bolne priletne babice. Tri ženske so si stale v objemu: stara mama je hotela v bolnišnico; dekle je tolažilo svojce zastran svoje usode, mati pa je ihtela s krvavečim srcem med obema svojima dolžnostma. Straža je pristopila: »čas je za odhod!« Srčno dekle si je priželo na srce njo, katero je puščalo v obupu, pa z glavo pokonci in brez solz odšo za vojakom. Drugod ista žalost, ista groza. Kateri so bili zaznamovani, so morali pod kaznijo odpotovati, in razviti vojniški aparat je kazal, da ne gre za prazne pretnje. ~ Pomota je, si je dejala Ivanka drhteč. Vendar pa so do 29. malega travna razsajale te razbrzdane sirovosti. V teh dolgih dneh in nespečnih nočeh je bil Lille izdan v plen obupnim strahotam... Nekoč je bila doktorica klicana k deklici, ki so jo onesveščeno prinesli domov. Dete, še vedno v omedlevici, je ležalo na postelji. Mati jo je zaman rotila, naj se ji oglasi; sestre so se sklanjale nad njo ter skušale, odpreti ji oči. Ivanka se je približala in dočim se je bavila z bolnico, je oče s stisnjenimi pestmi, od jeze spačenim licem, korakal po čumnati: — Glejte, kako nam jo nazaj pošiljajo... Glejte!... Moja žena se jim je plazila pod nogami... — Da, doktorica, ponižno sem jih prosila... Dejala sem jim, da sem izgubila sina v vojni... Da je moja hčerka preslabotna... Častnik bi bil morda popustil, toda drugi je rekel: »Na kmetih ji bo dobro delo».-.« Ob slednjem stavku je ihtela. Punčka se je po malem zavedala. Ivanka jih le tolažila. ... Nad štiri tisoč deklet tako odpeljanih: z grozo se to pove, a s težavo izraziš učinek tega ugrabljanja, razrušene družine, neizrečne skrbi in stiske, blaznost, ki preža,'ki meče v smrt... Ivanko so dan za dnem klicali k potrtim ubogim ženam, k materam ... Nahajala jih je doma v molčeči hiši ob oknu, s sklenjenimi rokami, upognjeno glavo, strmečimi očmi. Toliko da so vstajale ob prihodu zdravnice, oživele za trenutek, da so obrazložile kruto preizkušnjo, nato so se vnovič pogrezale v bolestno otopelost, neobčutne za besede, ki so jih hotele tolažiti, še bolj pa raztresene za zdravniška navodila. V kratkem je nastopilo moralno uničenje celokupnega prebivalstva: pravcati pojav inhibicije ali odrevenelosti, stanovitna misel... Nihče ni o čem drugem govoril... Velika noč k 1916! Prevel A. D. Kmzmm t^inbola Matice. Jugoslovanska Matica priredi meseca maja veliko književno tombolo, ki prične v petek, dne 25. maja. Namen te književne tombole je, da pride slovenska knjiga med naše ljudstvo, s čimer dokazuje Jugosio-venska Matica, da je ena naših prvih in najdejavnejših kulturnih organizacij, drugič pa, da mobilizira narodno zavednost, ki naj se dokumentira v številni udeležbi pri tombolski igri, katera se bo vršila širom vse Slovenije. Tombolske tablice so opremljene s posebnim pečatom, ki nosi napis »Književna tombola Jugoslovenske Matice, 1923«. Posamezna tablica stane 2 dinarja, ter Jih prodajajo v prvi vrsti podružnice Jugoslovenske Matice v njenem slovenskem področju, odnosno kjer podružnice ni, drugi pooblaščenci Jugoslovenske Matice, ki so skoro v vseh slučajih slovenski učitelji. V Ljubljani se tombolske karte dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, v Novi založbi' nasproti kavarne »Zvezda«, v Učiteljski knjigarni v Frančiškanski ulici in v trgovini Josip Vidmar, Pred Škofijo 10. Dobitki so sledeči: 1. ) 109 amb po 8 knjig: I. Oton Župančič: Mlada pota, zbirka poezij. 2. Aškerčeva čitanka, z dr. Prijateljevim kritičnim in zgodovinskim uvodom. 3. Dr. Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni, Visoška kronika. 4. Dr. Ivan Pregelj: Plebanus Johanes, roman. 5. Igo Gruden: Miška osedlana, zbirka mladinskih pesmi. 6. Arbiter Petronij-Glonar: Pojedina pri ITimalhijonu. 7. Stevenson: Otok zakladov, mladinska povest. 8. Dr. Joža Olonar: Naš jezik (raz- prava). 2. ) 80 tern po 11 knjig: Vseh osem knjig kakor pri ambi, poleg tega še: 9. Alojzij Gradnik: Srbske narodne pesmi. 10. Fran Milčinski: Tolovaj Mataj. II. Vladimir Levstik: Gadje gnezdo, roman. 3. ) 50 kvatern po 16 knjig: Vse knjige pri ambi in terni, poleg tega še: 12. Ivan Cankar: Podobe iz sanj. 13. Anton Debeljak: Moderna francoska lirika. 14. Jelenc: 1914-—1918 spomini jugoslovanskega dobrovoljca. 15. Flaubert: Župančič: Tri povesti. 16. Mark Twain: Mali klatež, mladinska povest. 4. ) 25 čtnkvinov po 21 knjig: Vse knjige pri ambi, terni in kvaterni, poleg tega še: 17. Fran Finžgar: Iz modernega sveta, roman. 18. Alojzij Gradnik: Padajoče zvezde. 19. Ivan Cankar: Grešnik Lenard. 20. Fran Meško: Naše življenje. 21. Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi, ilustrirana mladinska povest. 5.) 5 tombol: I. tombola: vse knjige predoznačenih dobitkov in prosta izbira slovenskih knjig do zneska 1200 dinarjev. II. tombola: vse knjige predoznačenih dobitkov in prosta izbira slovenskih knjig do zneska 1000 dinarjev.^ III. tombola: vse knjige predoznačenh dobitkov in prosta izbira slovenskih knjig do zneska 800 dinarjev. IV. tombola: vse zgoraj navedene knji- ge in prosta izbira slovenskih knjig do zneska 600 dinarjev. V. tombola: 11 krasno vezanili letnikov Slovana (književna redkost). V zadnjem hipu se je Jugoslovanska Matica odločila tudi za posebne dobitke za mladino. Ti dobitki se bodo naznanili pravočasno. Zapopadene so v teh dobitkih tudi šolske knjige, tako, da bo ustreženo tudi šolo obiskujočim otrokom. O žrebanju in o tem, kako se bo igra vršila, priobčimo posebno poročilo v vseh slovenskih dnevnikih, deloma pa je isto že razvidno iz naših prospektov, ki jih je Jugoslavenska Matica že razposlala po vsej Sloveniji. V načrtu pa je, da se prireditev pospeši in zaključi kakor mogoče hitro. Jugoslavenska Matica poživlja vse rodoljubno občinstvo, da se te kulturne prireditve udeleži, ne samo iz dobičkanosnih nagibov, ampak tudi, da s tem podpre ono misijo, ki jo to naše obrambno društvo vrši pri neodrešenih bratih onlrraj državnih mej. Vsak Sovenec je dolžan kupiti vsaj eno karto Jugoslovenske Matice. Tombol-ska karta je le oblika kulturnega davka, ki ga mora vsak stremeč narod plačevati na ta ali oni način svojim prosvetnim institucijam. Rcjaki! Sezite po tombolskih kartah ter si osnujte, odnosno pomnožite domačo knji. žnico! A. Z.: Nesreifonosni ljudje. V magično moč pogleda verujejo povsod, posebno pa med romanskimi in germanskimi narodi. Italijan ta svojstva človeka naziva »mal occhio« ali »jettature«, Francoz »marveis oeil«, Anglež »evil eye« in Nemec »böser Blick«. Oseba, katero človek zieh oči pogleda, zboli ali jo doleti kakšna druga nesreča. Sploh je takšen človek tudi v vsakem drugem oziru nesrečo-nosen. Dandanes vemo, da prihaja ta vera iz najvišjega štadija hipnotizma: iz fascinacije. Hipnotizer pogleda medij — in ta ne more kreniti z mesta, fiksira gotov prostor — in tam medij obstane, namigne z glavo — in medij odide v določeno smer, dasi ga morda vodi v propast. Ljudski veri so taka starodavna okultna pravila znana. V našem vprašanju pa moramo k fascinaciji priklopiti še škodoželjnost Pogled človeka, zakaljen s sovraštvom, z ljubosumnostjo, z nevošljlvostjo ali s pretiranim ponosom pokvarjene duše provzroča zlo, dasi dotičnik morda navidezno izkazuje dobrote. V slučaju, da se dotičnik zaveda svoje sile, pa postane veliko gorje, ker s svojim fluidom namenoma inficira bližnjike. Takšno bi bilo okultistično tolmačenje nesrečonosnega pogleda. Sedaj se oglejmo še par poročil te vrste. Zelo nesrečonosen človek je bil francoski komponist Jacques Offenbach. V Marc-Monnierjevi »Bibl. uni-vers. LVII« čitamo, da Theophile Gau-tier pi nikdar zapisal njegovega imena. Ako je moral poročati o kakem njegovem delu, je tam, kjer bi sledilo ime, pustil luknjo v vrsti. Ime je pozneje zapisala njegova hčerka. Ema Lyvri je zgorela v operi pri baletu Offenbachovih »Metuljev«. Pevka Fra-sey je pri glavni izkušnji njegovega »Ovčarja« umrla radi plinove eksplozije. Gledališča, v katerih so proizva- jali njegova dela, so pogorela zaporedoma. Pevke njegovih glavnih vlog so otopele in postale nezmožne za proizvajanje kompozicij drugih umetnikov, dočim so baletke zgubljale gibčnost svojih udov. Kjer je vladalo njegovo delo, tam je padala morala. Glasovi moških so postajali hripavi in zapiti, ženske so se sumljivo uasmihavale, celo mlade deklice so dobivale kasarni-ške in oštarijske manire. »Ako to niso posledice »jettature«, kaj toraj so?« vprašuje pisatelj. J. Finot omenja v »La .Tournee Por-tugaise«, 1908, da je portugalska kraljica Marija Ameiija nesrcčonosna gospa. Neki dvorni dami je darovala zapestnico, a dotična dama si je zvinila roko. Neki prijateljici je darovala ponija, a poni je par dni pozneje vrgel sina dotične gospe v prepad. Ravno take zle vplive so pripisovali papežu Piju IX. V Rimu je svoje-časno izšel letalc »Corollario di jettature«, v katerem so papežu naprtili vse mogoče nezgode ljudi, ladij in držav. Med drugim je navedeno: »Govoril je besede: »Veliki Bog, blagoslovi Italijo!« in Italija je biia razdjana od Alp do Sicilije. Milan, Benetke, Brescijo, Neapelj, Palermo, Mesino, Katanijo, Genuo, Rim in Bologno so bombardirali sovražniki. V bitki pri Vincenci so Avstrijci zaplenili samo tisti top, ki je nosil ime papeža. Kone-čno je papeštvo pod vladanjem Pija Mustaja zgubilo svojo posvetno državo. — Molil je za Avstrijo v boju proti Francoski in Italiji, dalje tudi za Avstrijo v boju proti Pruski, za neapeljskega kralja v boju proti Garibaldiju, za velikega kneza iz Toskane, za kneza iz Modene, za knjeginjo iz Parme, za mehikanskega cesarja Maksimilijana in za špansko kraljico Izabelo. Avstrija je bila poražena pri Solferinu, male italijanske kneze so zapodili iz njih držav, neapeljskega kralja so odstavili, Maksimilijana je ustrelil Jaurez in špansko kraljico Izabelo je maršal Prim odpremi! v pregnanstvo.« Papež Pij IX. je vedel, kako ga ljudje sodijo, zato sc je izogibal stika z Rimljani. Povdarjal jc: »Ako se primeri kako nezgoda, bo zopet ta »jettature« (t. j. on sam) kriv.« Tudi mi smatramo, da so bila tozadevna poročila pretirana. — Lažna plešivka. V bibliji sta dva medveda raztrgala jato irkovcev, ki so zasmehovali starčka: »Pojdi gori, plešec.« Torej je morala biti pleša svoje dni hudo nevšečna stvar. A danes hočejo ženske, ki so redko »golobučnice«, iz ravnopravnosti posnemati še to moško slabost: alopecijo ali plešoto. Tako ste morda videli kinematografsko zvezdo iz Amerike? Mlada miss Pippa Pow si brije lase nad čelom do sredi lobanje, ostale lase si pa počeše navzad. Škoda za čedni obrazek. Neskončni prostor nad obrvmi spominia na puščavo, glava na vrtno kroglo. Žalostno bi bilo, če bi se ta moda razpasla po zemeljskem oblu. Sicer plešavost nazadnje ni tako grda; marsikak golobučnik je navzlic plešavosti jako mikaven. Edmondu Lepelletieru, čigar glava je nalikovala jajcu, se je ljubica hodila popravljat pričesko v imenitnem naravnem zrcalu. Vendar pa stavim, da bi precej plačal za pogozdovanje Krasa oni Župančičev mož, ki se ponoči gologlav Seta pod jasnim nebom in mu prek pleše plešejo zvezde. — Lisica je postala volk. V okolici sela Lesolliat na helvetskem pobočju gorovja Jure je lačna lisica napala dečka, ki se je smučal. Ker je bil somrak in je smučar mislil, da se ga je lotil volček, je dečko skraja od strahu tolikanj odrevenel, da ga je zvitorepka obalila na tla ter oklala po nogah in po vratu. Tedajci pa si skine smuči in jame udrihati po nasprotnici, ki jo je po trdem boju potolkel v sneg. Glavo pokojne malopridnice so poslali v Lausanne, da se preišče glede stekline, ranjenca pa negujejo v berneskem Pasteurjevem zavodu. Kolikor vemo, se je lisica prvikrat spravila nad Človeka. mara v njeni osebi vtelešenje uboge, a poslej svobodne Slovaške. Hotel io je razveseliti s tem, da bi se pripeljal k nji po zraku. Ni slutil, da bo to zadnja pot v domovino. V Vajnorju se mu je vnel letalni stroj, ki ga je hotel ravnokar spustiti na zemljo, da bi stopil na sveta tla domovine. Ni stopil — njegovo ožgano, razmesarjeno telo je padlo in potrkalo na slovaško grudo, češ, tu sem po dolgi hoji, sprejmi me za večno!.. Ves narod je zaplakal, ko se le razširila vest o tragični smrti enega najidealnejših bojevnikov za narodno svobodo, prvega generala češkoslovaške vojske. Kajti — če je smrt tragična, tedaj je nedvomno tragična Štefanikova smrt. Padel je slovaški sokol na trda tla rojstne zemlje ,» ko ga je mati čakala z razprtimi rokami, da ga v imenu domovine stisne V svoje naročje! Zato bo Stefänikova rriogila narodna božja pot kakor Kosciuszkova in Ševčenkova; sem bodo romaii oni, ki se bodo hoteli nasrkati vere v narodno bodočnost in si osvežiti spomine na slavno epopejo osvobojenja. Štefanikov duh bo živel v Eliziju največjih sinov češkoslovaškega naroda. Naj bi bil trdna ’-ez med Vltavo in Vagom, med Krkonoši in Tatro! Zgodba © psiitas» Spomnim se Vas ob dolgočasnih nedeljskih popoldnevih med široko zehajočimi ulicami Ljubljane. Ob takih popoldnevih, ko se mi zdi, da so ljudje in hiše stoječ pospali; pred Slonom stojijo četverooglati iijakarski konji, v široki veži Slonovi zeha mršav siv pes, kakor bi bilo to njegovo edino velevažno opravilo. Kaj ti je, ti mršavi sivček? Solze imaš v očeh? Najbrže si nostalgičen? Kje je tista dežela, kamor hočeš? Ali si mogoče samo opazovalec te lene, maloštevilne množice ljudi in zehaš samo v presledkih njihovega prehajanja čez ulico? Sam si? Brez gospodarja? če bi me razumel, bi ti povedal žalostno povestico o Azorcku, tvojem petregrajskem bratu, ki je žalostno poginil v slaščičarni, ob belem dnevu. Ti sivček, ti si tepec, pa me vendar spominjaš na znamenitega kuštravega mopsiča z ravno tako naivno dušo — no, pa zakaj je ne bi imel ti, če jo ima verižnik in fijakarski konj? psiček je bil to, ki sem mu storil mnogo krivice. Mlada dama! Vaš je bil ta psiček! Da ni bil Vaš, kako rad bi ga imel. Kako rad bi imel celo Vas, če ne bi bilo tega psička, kako zelo bi Vas ljubil! Vi ste pa prišli in ste rekli: Ljubi tega psička^ če ljubiš mene! Toda kako naj bi Vas ljubil, samo za to besedo; da bi rekli kakor je ukazovala Jacinta šentflorjanskim betežnikom: Poljubi mi nogo! — sklonil bi se in bi jo poljubil s studom, toda poljubil bi jo vendar, toda psička, tistega bolnega, mršavega, ki je gledal tako stekleno — o sedaj šele vidim, kako nizkotno je usmiljenje brez ljubezni! Če se usmilim človeka, je isto, kakor da ga ponižam. Če se usmilim psa, ga ponižam dvakrat. Rekli ste: Zakaj bi ga ne imeli radi, če ljubite mene? Rešite ga vsaj, rešite na katerikoli način — odpravite spomin nanj! Od tistega dneva sem hodil kakor ubijalec. Prikrite misH. sem imel, ki so mi upogibale glavo, če sem Vam govoril, sem iskal besed; v žepu sem pa poizkusil skrčiti pest, da bi videl, če je mogoče še aploh zadaviti tako mršavega psa v rešitev. Pa je prišel dan, da malo takih'. Senca nam nama je šelestela v poletni toploti, liid je rahlo dihanje širokih trtnih listov, ki se je upogibalo nad nama. Psiček je sedel na klopi ob meni, me i pogledoval s svojimi mrtvo-siiočimi očmi. In ravnotako sem bil razpoložen, kakor onega dne. Skrčil sem pest in zacvililo je. Težko, toda brez moči, kakor bi se branilo in obenem prosilo. »Moj psiček, o moj psiček; o mrtvi moj psi- ček!« ste vpili. »O moja ljuba stvar!« — No, če je tako, sem rekel, tukaj je! In sem ga položil na mizo. Vam pa je prišlo slabo! Kajti dlaka krog vratu je štrlela malo bolj razmršeno kot kedaj, v vratu pa so bili vtisnjeni prsti. — No, sem rekel, sedaj ga pa bomo pokopali. Vi pa ste vstali in odšli! Tisti trenotek, ko se je že blestel v solncu rob Vaše obleke. Vas nisem ljubil več. Odhajala ste, sama, mlada dama, samä; vem, in Vaše usmiljenje je bilo manjše od mojega. Odhajali ste — bilo je kakor da se oddaljuje solnce, da nikoli ne izgine, toda da gre daleč, daleč, in obseva v vedno pustejših žarkih našo zemljo. Široka praznota je nastala, z vsakim Vašim odhajajočim korakom večja in samotnejša. Angelja pa, ki sem ga poslal, z gorečimi perotmi za Vami, niste opazili. Tudi on mi je izginil izpred oči, toda vidim ga še vedno: z Vami hodi, ker je veren in zvest. Ko je večerno sobice obžarevalo skale, se mi je zdelo, da skače preko zemlje tisti pes, ki sera ga zadavil, kakor zastrupljen, da skače in da išče svoje žrtve. Stresel sem se ob tej misli, ozrl se, pes je ležal pri meni, mrtev, tih... Ej, mlada gospa, dolgčas Vam je in vem da mislite name! Kajti dasi me sovražite, naju je življenje zbičaio škripaj; Etoljševiška žitna »tika. Veliko začudenje je svoj čas P°' vzročila v vsej javnosti vest, da v.Rusiji stradajo ogromne mase prebival stva. Skoro nemogoče se je zdelo, vlada lakota v državi, ki je do biia in veljala za žitnico Evrope, v a1'1 žavi, čije žito je bilo najhujši konkursi ameriškemu žitu. Povojne razmere so povzročile * * * * vj Rusiji sino izpremembo. Nove raZine,rJ so vzele kmetovalcem vse veselje d intenzivnega dela, tako da je bila P" vojni v Rusiji obdelana za 60 do 70 oj stotkov manjša ploskev, kakor pa Pre vojno. Vrlmtega je bilo tudi obdek' vanje po vojni ne samo kvantitativn0' temveč tudi kvalitativno manjše, N, da o intenzivnejšem obdelovanju sp;0i: ni mogoče govoriti. Rusija je pridelala pred vojno vprečno 4 do 4 in pol milijarde pik0' žita, to je 64 do 66 milijard kilogram^ Računajoč po sedanji zmanjšani lani ploskvi, bi mogla Rusija sedaj delati pri srednjedobri žetvi kvečN'P poldrugo milijardo pudov na leto. pud je 16 kg). In če sedaj upošteva^10' da potrebuje rusko prebivalstvo P°’ vprečno 2 milijona pudov žita na k10'; potem se ni čuditi, da je mogla v Ri’sl' nastati lakota. Že po sami statistiki ljudskega ^ misa rja za prehrano — pripomifli'-.1 pa, da so vse ruske statistike brez 1 jeme skrajno nezanesljive — znaša Pr manjkljaj žetve za prehrano ruske», prebivalstva 500 milijonov pudov. resnici pa je ta primanjkljaj seve mnogo večji, zlasti še, ker kaže žet v južni Ukrajini, v ozemlju Volge, jugozapadu in v Sibiriji zelo slabo stalno neugodnega vremena. Celo uradnih ruskih poročil samih je da stradajo ogromne mase prebivalst j in da preti nevarnost lakote vedno r‘ vim pokrajinam- Radi tega je povzročilo še veci začudenje poročilo, da Rusija žito a — izvaža. Umevno, kajti srednje ropski človek si ne more razlagah, ko je mogoče, da izvaža žito drza^’ v kateri stradajo milijoni in kjer tisoči poginjajo lakote. , ;ia Vsa stvar seveda ni ničesar . zega, kakor političen trik soV3elnr;. vlade, ki hoče zopet vsaj deloma * dobiti kredit inozemstva. Da st gi^ to delo, je začela sovjetska vlada P' ko svojega centralističnega urada P občevati podatke o ruski žetvi, ki/' •bila po teh podatkih zelo ugodna. ^ to pa se ji že celo ni posrečilo, vsa »ugodnost« je kopnela čim bolj, dokler ni bilo prepričano tako ^ zemstvo, kakor tudi spvjeti sami, žetev niti potreb domačega konzu ne more pokriti. Toda kljub temu stotkov! treba se je pač stiskati ob ulico, ne predre človeka skozi srce in ta/ .. že krepkeje zapoje srce in še kreP vj. zasanja, kajti kdor hoče gubiti, m