KATOLIŠK CERKVEN UST.
„ Danica" izbaja vsak petek Da celi poli 'n velja po po*ti za eelo leto 4 gl. 20 kr. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za Četert leta 1 *1. 20 kr. V tiskarniei sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr., za */4 leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide .,Dani.a" dan poprej.
Tečaj XLIII.
V Ljubljani, 9. vel. travna 1890.
List 19.
Daj nam vsakdanjega kruha!
Daj nam vsakdanjega kruha
Za dušo in telo;
Pošlji nam svetega Duha.
Da nas poživil bo!
Lakota preti po deželi. Za setev semena ni in kruha ni. Gospodje iz Ljubljane pošiljajo nam turšice in krompirja. Veliko bo dala dežela, a vendar le malo se poznii. Deržavni poslanci terkajo na Dunaji: kruha, kruha! Po mestih pa hočejo delavci kruha kar s silo dobiti. Kadar so lačni, pa se začno kujati, kakor majhni otroci. Bre-zovka dostikrat prepodi takemu kujavcu nagajive muhe iz glave. Tudi „štrajkovciu, ne vem, če bodo s kujanjem pogačo spekli. Brezov ko si bodo mnogi urezali sami, ako bodo postavno pot zapustili. Kruha tirjajo . . prav, naj ga tirjajo, kar ga zaslužijo. Vsakemu delavcu gre plačilo. Pa na svojo moč se ne smemo preveč zanašati. Ne pozabimo Njega, ki nam vsem skupaj kruha daje.
Prazna bo kmalu deželna in deržavna kasa, če je Bog ne bo založil, če Bog ne bo založil naših žitnic.
Kaj dosežemo, če nas Oče nebeški ne podpira? „Prazno je delo brez žegna z nebes."
Naši deržavni poslanci so neki na Dunaj v deputaciji (skupno) šli prosit ministra, da bi se dovolilo še kaj podpore za stradajoče Kranjce. Verniki kerščanski! Križev teden pojde tudi taka deputacija prosit kruha, pa ne h kakemu ministru, mi se bomo obernili do mnogo večjega gospoda, do Boga samega! Procesije križev teden, to bodo deputacije . ..! Pa s pravim zaupanjem moramo prositi, da bomo res uslišani. Le poglejmo, kaj vse zamore Bog narediti. Odprimo sv. pismo.
1.	Jakob je služil pri svojem stricu Labanu. Bog je blagoslovil Labanovo hišo. Stric je rekel Jakobu: ^Skušnja me uči: da me je Bog blagoslovil zavoljo tebe; zgovori si plačilo, katero naj ti dam." In Jakob si je izgovoril za plačilo vse pisane ovce. In pisanih ovac je bilo mnogo več, kakor samo belih, ali samo černih.
2.	Egiptovski Jožef je bil Bogu vdan, in Bog je bil ž njim. Zavoljo njega je bil blagoslov božji v Putifarjevi hiši.
3.	Kako čudno je Bog skerbel za Jožefove brate in za starega očeta Jakoba. Tu moramo priznati neskončno previdnost Božjo. Sedem je bilo hudih let — sedem rodovitnih let. Tolažimo se, da za slabo letino pride dobra.
4.	Izraelci v puščavi tudi niso imeli kaj jesti. Pa Bog je poslal tic, rosil jim je mano z nebes in iz terde skale tekla je voda, ko niso imeli kaj piti.
5.	Ko je živel prerok Elija, bila je velika suša. Tri leta in šest mescev ni bilo dežja. Elija gre molit na goro Karmel. Ozira se proti morju, pa oblačka ni. Pa Elija le še moli, stanovitno moli, „sedem potov'4 moli, in glej! prikazala se je meglica na nebu (III. Kr. 17).
6.	Vsled suše so zamerle takrat vse rastline. Kralj Ahab sam je šel po deželi iskat merve za svoje konje in mezge. Silna je bila lakota. Eliju pa so na Božje povelje krokarji nosili mesa in kruha zjutraj in zvečer; pil je iz potoka Karita. Ali potok se posuši. Elija gre v Sarepto. Tam dobi vdovo z edinim sinom. Pri nji ostane. In „moka v loncu ni pošla, in olje v veren se ni zmanjšalo." Bog je storil čudež na prerokovo molitev.
'V.- - "•••S . < -i
7. Pobožnemu Jobu je Bog vse odvzel, ženo, otroke, premoženje: pa povernil mu je zopet, da je še več imel kakor prej.
s. Ko je prišel Jezus, pokazal je tolikrat, da so njegove roke polne darov, katere deli, komur hoče. V Kani Galilejski so bili svatje v taki zadregi. Gospod je pomagal.
!». Aposteljni so zastonj lovili na morji, nič niso vjeli. „Yso noč smo ga lovili, pa nismo nič vjeli." Ko so na Jezusovo povelje in v Jezusovem imenu vergli mreže, vjeli so toliko rib, da so se mreže tergale.
10.	Ko 1'čenik ni imel s čim davka plačati, reče Petru : Pojdi in verzi ternek: vjel boš ribo in v ustih dobiš denar in plačaj za-me in zase.
11.	Kaj je pet hlebov in dve ribi! Ali vendar je žnjimi Odrešenik nasitil, pet tisoč 1110ž — brez žen in brez otrok. To je bil — blagoslov, žegen božji!
T
Ce pogledamo toraj nazaj in vidimo, kako je Bog nekdaj bil prav Oče svojim otrokom, kako ne bi mi zaupali, da tudi nam ne bo lahko in rad pomagal. Kako ginljivo je Gospod govoril. kadar je prišel na versto nauk o previdnosti Božji. Za vsaeega vrabca na strehi, za vsak las na naši glavi, ve Oče nebeški, pa za nas ne bi vedel! Le prosimo ga, če Bog ne blagoslovi našega dela in našega polja, vse je zastonj. Terkajmo, in se nam bo odperlo. Skupna procesija bo tista velika prošnja, katero mu bomo izročili. Za križev teden so resnične besede psalmistove: „Yseh oči v te zaupajo, ti da ješ jedi o pravem času. (Ps. 144. 15.)"
Jezus sam je hotel, da ne prosimo kruha samo od ljudi, ampak tudi od Boga, ko nas je učil moliti: Oče naš, daj nam danes naš vsakdanji kruh! Zato zapojmo vsi:
Daj nam vsakdanjega kruha
Za dušo in telo.
Pošlji nam svetga Duha,
Da nas preživil bo.	J. M.
O Jezus, pošlji nam Svojega sv. Duha in Ti obnovil bodeš obličje zemlje.
Mnogo in različnih imamo sv. pobožnosti, katere se opravljajo z devetdnevnicami, tridnev-nieami i. t. d. Jako redka in malo, ali celo ne — se opravlja osobita pobožnost k sv. Duhu. Ipak, ako je kedaj bilo potreba sv. Duha in
njegovih milosti in darov, jih je dandanes silno in nepopisljivo potreba.
Znano nam je, kolika je bila potreba sv. Duha aposteljnom Kristusovim. Tri leta so spremljali Boga Učenika iz nebes, — videli izglede njegove, slišali splošne nauke in še posebej bili so podučevani od Jezusa — Luči — in Istine. Pa kako malo, kako naopako, slabo so razumeli, kar jih je učil in z izgledom kazal nebeški 1'čenik Bog-človek.
Preglejte le male delčke djanja in naukov našega Gospoda Jezusa Kristusa, ktere so zapisali čveteri sveti evangelisti, in mnogo boste našli, kako potreba je govoriti in priporočati, delati in pripravljati na sv. Duha; kako potreba je govoriti o Njem, kateri je bil spočet od sv. Duha, ki je rojen od Boga Očeta od vekomaj — Sinu Božjem, — in o Njem, ki izhaja od Boga Očeta in Sina od vekomaj — o sv. Duhu!
Bog-človek-Jezus, Kristus-Odrešenik sveta, je pred vnebohodom svojim priporočil — zapo-vedal apostolom in učencem svojim, ne iti prej iz Jeruzalema, dokler ne dojde nad nje in v nje sv. Duh. Kaj so storili apostoli?
Zbrali so se z Marijo, deviško Materjo, v obednico presv. poslednje večerje Gospodove na Sijonu v Jeruzalemu; in tu so v samoti za zaklenjenimi vrati molili, se postili, svete pogovore in premišljevanja imeli, in se tako deset dni — prav za prav devet polnih dni posebej pripravljali na prihod in na sprejem Sv. Duha, kateri je binkoštno nedeljo k njim in v nje došel. Premislimo, kakovi so bili apostoli prej — in kakovi postali so po prihodu sv. Duha, po Njegovem sprejemu.
Celo brez madeža izvirnega greha spočeta Devica — nevesta sv. Duha — katera je spo-čela Sina Božjega od sv. Duha — Mati Božja — vselej brezmadežna Devica — polna milosti in sv. Duha, se je tudi z apostoli vred pripravljala za prihod in ponovljeni (za Njo) sprejem sv. Duha.
Zares silno in čez vse potreben je sv. Duh onim, kateri ga še nimajo; pa onim, kateri so ga pregnali iz sebe z nevero in grehi; potreben je pa sv. Duh po izgledu Marijinem tudi onim, kateri so ga že prejeli in ga še imajo. To pa zato, ako ga imajo, in akoprav ga obilno imajo, da bi ga še obilneje imeli.
Današnji narod in premnogi katoliki pa silno in na mnoge načine odganjajo od sebe in preganjajo iz sebe sv. Duha! Kaj bode z nami in s sedanjimi narodi brez Duha Svetega? Žalostnih in groznih pričevanj in izgledov o tem imamo, da je polno groze za tistega, kdor to prevdarja! Vsim, brez razločka potreben je Sv. Duh. Ali
kteri gleda prečudovito delo, pa mu noče priznati početnika? Kdor se ustavlja čutljivim razlogom, se ne udaja dokazom čeznaravnim — metafizičnim.
7.
Vidljivi svet je očitna knjiga, razgernjena učenim in neučenim. Ker govori ta knjiga vsem ljudem razumeven in vsem duhom primeren jezik, nima nikdo izgovora, kdor ne prebira te knjige. V njej pa je s presvetlimi čerkami zapisana navzočnost božja in žive stvari ne dopuščajo nikomur božje moči v njih spregledati, kdor sam zadovoljno ne miži. Poglejte, kako očitno se kaže neskončna modrost in previdnost tudi v najmanjih mervicah, pri neštevilnih živalih, čudovito različnih in vendar sličnih po životu, razliki, gibanji, po opravi in spretnosti, po odpornih in oapadnih moččh, po odeji in lepoti. Celo merčes, ki ga zaničujemo, kakor pajik, mravlja, gosenica in dr., in pred vsem tiste stvarčice, katere vidimo le po drobnogledu, oznanjajo premodrost stvarni ko vo v čudoviti edinosti vseh svojih členkov. ^Priroda se nikoli v celoti ne gleda bolja, kakor v najmanjših stvaricah; in njeno veličastvo tesno strinjeno je tem čudnejše," piše Plinij.
Invisibilia enim ipsius (Dei) a creatura mundi, per ea, quae facta sunt, intellecta conspiciuntur. Rom. 1. 20.
Eminet in minimis maximus ipse Deus.
Natura nunquam magis quam in minimis tota.....
in arctum coacta naturae maiestas nulla sni parte mirabilior. Plin.
8.
Tri reči se nikakor ne dajo razjasniti brez Boga; a) red in sklad, kateri strinja vse dele te ogromne celote, katero zovemo vesolj nost; b) vstroj neštevilnih trupel po naši zemlji raztro-šenih, ktera rastejo in se množe po svoji naravi; e) misel, ktera ne more biti izvirik ne snovine razširjenosti, ne njene razdeljivosti, ne podobe, ne premike; zato mora od drugod imeti svoj početek.	(Dalje nasl.)
Ivan bogoslovec, vojak, duhoven.
m.
(Dalje.)
Semenišče.
Ako je sploh na svetu kak kraj, ki vzbuja v •Človeku najvzvišenejše misli in najplemenitejša čuv-stva, to je gotovo semenišče. Le-t6 je prava akademija, borilnica, kjer se izvoljena mladež kake škofije vadi mnogo Ičt, da se more kasneje vspešno boriti proti peklenskemu sovražniku z orožjem vednosti,
pobožnosti in previdnosti v blagor vernikov in v prid sveti Cerkvi. Tu so združene najlepše duševne moči mladeničev dotične škofije, katere se kakor mlade rastlinice bujno razcvitajo in obetajo najlepši sad. In uprav zato zovejo se ti mladenči serneniščni ki. Le ti dragi mladenči, te rastlinice, izbrane izmed posvetnega hrupa, presajene so v tiho semeniščno zakotje od samega Boga. In zato so najlepša družina, najljubeznjivša družba katero si moremo misliti. Skupno prebivališče, skupna hrana, skupno učenje, skupna zabava, skupno raz vedro vanje, skupna molitev, skupen počitek. Tako živč jedno samo življenje in kmalu združi njihova serca sveta vez bratovske ljubezni, katera se ne razterga tudi potem, ko so že zdavnej zapustili semenišče in se razkropili po vsem svetu; spremlja jih skozi celo življenje, dokler jih smert ne presadi v drugi boljši vert. Skupno jim je veselje, skupna pa tudi žalost. Ako se primeri kte-remu kaka nesreča, na primer, če mu umrč kdo sorodnikov, delč vsi njegovo žalost in ga skušajo po možnih načinih tolažiti. Tu ni sledii o kaki zavisti. Naj slabejši učenec je spoštovan z naj boljšim vred, naj revniši nič manj kot naj bogatejši. Vsi se ljubijo kot bratje. Zato se mnogi še pozna spominjajo, kako lepo in prijazno je bilo svoje dni v semenišču in enacih napravah.
In tako mora tudi biti v zavodu, ki ima nalogo, vzgojiti vse v isti namen, v slavo Bogu in v blagor človeštvu.
Semenišče, kamor je bil odločen naš Janezek, bilo je veliko, obširno poslopje, ravnomčmo zidano. Nad velikimi vrati visel je škofov gerb. Štirivoglata dvorišča bila so na vseh strančh obdana od hodnikov iz slopov in stebrov. Preko dvorišča se je prišlo na veliki hodnik, odkoder so vodile stopnice v gorenje nadstropje. Vladala je ondi sveta tišina, ki je Janezka navdajala s svetim spoštovanjem do teh prostorov. Na stenah hodnika in nad posameznimi vrati nahajali so se napisi iz svetega pisma v latinskem jeziku. Janezek je vprašal gosp. župnika, kaj da pomenijo. Razložili so mu jih in pristavili: rČez nekaj časa razumel jih bodeš tudi sam."
Najpervo predstavili so g. župnik Janezka preč. g. ravnatelju semenišča. Bil je prilčten starček, častivredne postave. Na obrazu mu je odsevala dobrodušnost, ki je vzbujala največje zaupanje. V dolgoletnem zverševanji svoje vzvišene naloge pridobil si je veliko skušnjo in njegovo mnenje gledč kacega mladeniča bilo je zanesljivo. Berž ko je Janezka zagledal, spoznal je, kako izversten mladenič da je in sprejel ga je zares z očetovsko ljubeznjivostjo. Sam ga je peljal v stanico. ki mu je biia odmenjena, in predstavil ga je novim tovarišem. Le-ti so bili šli med tem na dvorišče na oddih, in nepopisljiva radost oživila je mahoma celo semenišče.
Ko so zagledali ravnatelja, ki je za roko peljal Janezka, potihnili so vsi in šli dobrovoljno Janezku naproti, da ga med se sprejmo. Ko je vodja videl, da je obdan od vseh svojih gojencev, dejal je: rTu imate verlega dečka. Sprejmite ga med se, preženite mu otožnost in skerbite, da mu bode jed o poldne dobro dišala." — Komaj je te besede izustil, že so tovariši Janezkovi ga vzeli med-se in mu odkazali častno mesto pri igri, da bi ga bolj razvedrili. Da ga boli razveselč, dali so mu sami priložnost, da je zmagal pri igri. A kmalo so sprevideli, da tega ni
potreba, kajti ko je Janezka minila perva bojazen in se je v igro zamaknil, bil je uiniši in ročnejši od vseh druzih. dasiravno so ga malo noge bolele od dolzega sedenja, katerega ni bil navajen.
Kmalu se je dalo znamenje h kosilu in preter-gala igra do popoldne. Kleriki pa so se podali v obednico, kamor je Janezek prišel z lačnim želodcem. Jedi so mu dobro dišale, ko je videl, kako slastno jih vživajo njegovi tovarši.
Še z večjo gorečnostjo nadaljevali so igro po kosilu. Janezek je vedno bolj in bolj kazal svojo gibčnost. To je tovarišem všeč, in čez nekaj ur bili so taki prijatelji, kakor bi bili že več lčt skupaj.
Še-le proti večeru pridejo g. župnik poslovit se z Janezkom. Le-ta mu je dejal, da je prav zadovoljen s svojimi tovariši in popolnoma srečen v tem kraju. Poprosil je gospoda, naj zanj molijo, da bi postal kedaj dober duhoven. Poljubil jim je roko in ni se mogel zderžati. da bi mu nanjo ne kanila kaka sol-zica. Župnik mu dajo še nekaj dobrih naukov, potem pa ga zapuste vsega ginjenega na velikih vratih semenišča.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Nevelj. 2. maja. Ko sem lansko leto poročal o prenovljenju oltarja in novega tabernakeljna, za-morem Vam letos pisati o napravi novih orgelj. 2»;. apr. t. 1. postavila sta nam brata Zupana iz Kamne gorice nove orgije, prav dobro in lepo delo. Orgije stanejo 900 gld. in akoravno niso mnogih spremenov. vendar izurjen orgljavec izvablja lepe in mogočne glasove iz njih. 27. aprila obhajali smo opravilo farnega patrona sv. Jurija in zahvalo. Na pervo blagoslovili so č. g. župnik nove orgije; potem je bila pridiga ; razlagali so nam. kako nalogo imajo orgije in kako nas spodbujajo, da naj molimo in serca k Bogu povzdigujemo. Zatem bila je peta maša. pri kteri so domače pevke prav ginljivo pele.
Serčna hvala č. g. župniku, cerkvenima ključarjema. verlemu srenjskemu odboru, kakor tudi g. orgljavcu A. Šusterju. ki si je dal veliko opraviti pri tem delu. in vsim pridnim faranom za njihovo blago da režliivost!
Razgled po svetu.
Lurd. Na Božič je prišel zahvalit se med drugimi tudi dijak, kteri je pred kratkim imel dostati veliko poskušnjo, ktere se mnogi toliko boje, ker nanjo je velikrat zastavljena vsa sreča ali pa nesreča sedanjega življenja. V takem strahu je molil: „0 presveta Devica, obvari me, in na Sveti večer bom v (lurški) duplini šel k sv. Obhajilu." Da ni zastonj prosil, je očitno od tod. ker je zdaj prišel obljubo spolnit. — Neka družina je prišla rešit svoje zahvalne obljube iz daljnega Uruguay-a — Vsako pervo nedeljo v mescu po večernicah je rožnovenška procesija. Pervo nedeljo v novem letu 1890 sta se posebno pobožno skazovala pri molitvi sv. rožnega venca dva oficirja in sta močno ginila z očitno molitvijo sv. rožnega venca tudi druge deležnike. (Ni povedano, v čem sta zahvalo skazovala, ni pa dvo-
miti, da so morale biti posebne milosti.) — Pred ss. tremi Kralji v novem letu 1890 je dosp<§l v Lurd brazilijanski cesar in je veliko molil na Marijinih svetiščih. 15. prosenca je bil ondi pri sv. Obhajilu on sam in vsa njegova obilna družina in vse veliko spremstvo. Bil je 18 mescev poprej rešen iz nevarne bolezni; nedavno pa je bil otčt tudi iz rok rogo-viležev, iz ječe, in je zamogel varno v Evropo se podati.
Francosko. (Čez 2 5 „zelenčev i h" del. Fra-mason merliča ugrabil. „Morska Marija D." in 3 prostomišljaški kapitani.) Ob koncu 1. 18-^9 je prišla na svitlo knjižica „la Persecution sous la troisieme Republique", to je: Preganjanje pod tretjo republiko, namreč pod sedanjo francosko republiko, ki preganja in tare katoliško Cerkev. Knjižica skazuje. kako nesramno dela francosko framasonstvo s sv. Cerkvijo, ktera vendar nosi naslov „Rima naj starši hči." Močno podučno delce jasno kaže, pa prav ob kratkem pripoveduje preklicano pehanje framasonov, ktero gre na to, da bi katoličanstvo in slednjič vse kerščanstvo iztrebilo iz očitnega življenja, potem iz družin, iz osebnega življenja in poslednjič iz vsih sere. Solnograški kat. list je posnel 25 tacih hudodelstev le-te tretje francoske republike, s kterimi černi sovražniki skušajo satanovo delo doveršiti. Tukaj tudi iz teh posnamemo le samo nektere, da katoličani vidijo, kaj vse počenjajo satan in njegovi zanikarni sužnji, da bi za-terli Kristusovo vero, in da naj se toraj katoličani toliko bolj vojskujejo zoper hudodelno počenjanje verskih sovražnikov in naj bi toliko gorečniše molili: „Da sovražnike sv. Cerkve ponižaj — prosimo Te, usliši nas!" Francoski framasoni tedaj skušajo:
1. Francosko poslanštvo v Rimu odpraviti in toraj deželo kolikor moč od Rima odtergati — 2» Škofovsko in nadškofovsko plačo so vsako za 5000 frankov znižali, plače novih kanonikov odrekli, da bi kanonikate sčasoma zaterli. — 3. Mnoge katol. redove so s silo zaterli. — 4. V šolah odpravljajo verski poduk, iz šol mečejo verske znamnja, križe, podobe itd. — 5. Za darila trosijo brezbožne knjige. — (i. V vojaštvo tišče duhovne, župnike in mnihe, misijonarje.
—	7. Odjemljejo vojaštvu duhovne. — 8. Zmanjšujejo število duhovnov po kaznivnicah. — 9. Uničujejo kerščanski zakon, ko s postavo pospešujejo ločitev zakonov. — 10. Stiskajo plače deržavne za bogoslužne potrebe od leta do leta. — 11. Več stotinam duhovnov so odtegnili plačo s pretvezo kake krivične globe — i2. Prepovedali so zidati marsiktere novo cerkve, kapele itd. in odpravili več privatnih kapel.
—	13. Preganjajo iz služb stanovitne verske vradnike.
—	Privoljenje dajejo mnogim framasonskim ložam; zaterli pa so veliko katoliško družbo v Parizu, češ, da je rogovilska itd. itd.
Ko se med tem pospešuje nečisto življenje in skrunjenje vsih božjih in cerkvenih zapoved, se pa tudi že kaže sad tega brezboštva v deželi, prekletstvo vsled ločitev zakonov, in svoboda pregrehe končuje narod. Škofje so napovedovali: „Nobene vere, nobenega družbinstva." Temu so se posmehovali framasoni. zdaj pa že pobito prašajo: Od kod pa to ?
Kakošni trinogi so brezverci, priča tudi to-le: V Laval-u je umeri undan g. Geneslej, srenjski odbornik in član framasonske lože „le ralliement." Bil je pa še pri jasni zavednosti prejel ss. zakramente
žal brez mere, premalo je priprave, pomanjkljiva je priprava, celo ni je priprave nobene na sv. Duha! Ni pripravnega in dostojnega stanovališča in prebivališča za Duha Svetega v množini ljudstva — tudi kerščansko-katoliškega.
Starši in učitelji mladino premalo pripravljajo za istinit in dostojen sprejem sv. Duha — v zakramentu sv. birme, sv. poterjenja. Nekaj sestavljenih oddelkov in naukov iz katekizma, nova lepa obleka, zali, premožni, bogati botri in botrice se naprosijo; po birmi pa pojedina in obilno močne pijače, drobne krame in medenih sladčie se nakupi in nekaj denarjev, ne mara še žepna ura — se birmancem podeli v dar. In to je veča priprava za sv. Duha in zahvala Sv. Duhu po sv. birmi! Izvolijo se botri, kateri ne spolnil jejo naj potrebniših zapovedanih kerščanskih dolžnosti: živijo in ravnajo nasprotno Kristusu in njegovi Cerkvi! Nekoliko to tudi velja o nekterih botricah. Vem za botre množili otrok, kateri nikoli ne idejo k spovedi, ne k sv. maši, so slaboverni in neverni. Ali ni to žalostno? — Take naprosijo za botre, in ti iz olikane prijaznosti idejo za botre (to pa se bolj godi po mestih). Mlad boterček, mlada boterca, inarsikteri celo v grešnem znanju, se prav nališpano skupno in z deco vred vozijo k sv. birmi. Molitve je malo — tudi nič ne, mnogo pa druzega, Sv. Duhu zopernega. — Malo pobožnosti in malo pomude v hiši Božji, mnogo pa v gostilnah! Vidil sem vinjene boterčke in boterce v nelepem obnašanji, otroke pa opijanjene in omamljene omahovati z glavami na vozu, od sv. birme vozeče se! Ni li to gnjusobna nečast zoper Sv. Duhu? Se li ne odganja in ne prežene tako Sveti Duh? Tudi zbog tega je čemdalje bolj spačen, malopriden, slaboveren in jako grešen mladi naraščaj človeških otrok. Apostoljski višji pastir, birmajoč, in mnogi verli svečeniki ne vedo omenjenega povsem, zato, ker niso med ljudmi ne prej ne poslej sv. birme. Mnogi pa preveč prezirajo napake zbog ničevnih ozirov ali lastne mlačnosti. (Op. Tu je govorjenje sploh in ni omenjena kaka škofija posebej. Vr.)
Učenim svetovno, in duhovno, je silno potreba sv. Duha; kajti, kaj pomaga vsa učenost v šolah od učenikov in iz knjig, ako ni Duha Svetega?
Mladenčem dijakom je osobito treba Sv. Duha, dandanes, — še posebno in obilno potreba pravega razsvitljenja, spoznanja, milosti in darov Duha Svetega šolski in rokodelski mladini!
(Dalje nasl.)
Dva zelo važna nauka,
ali:
delaj dobro, dokler živiš in daruj vsa dobra dela dušam v vicah.
(Dalje.)
Pobožni P. Oliden tedaj izročil je vsa svoja dobra dela v roke preblaženi Devici, da bi jih ona naklonila zlasti onim dušam, katerim je naj bolj dolžan pomagati, ali pa katerim bi jih hotela Mati Božja po svoji modrosti in ljubezni nakloniti, ker ona najbolje ve, katere duše naj-preje odrešiti je Bogu najbolj prijetni.
Odpustki, katere je podelil papež onim, ki opravljajo ,,velikodušno djanje ljubezni41, so sledeči:
1.	Vsak duhoven, ki stori to obljubo, ima za svojo osebo dovoljenje ..privilegiranega oltarja", to je. pri vsaki svoji maši popolnoma odpustek, naj mašuje na katerem koli oltarju in v kateri koli cerkvi.
2.	Vsi verniki, kateri store to obljubo, dobe vselej, kadarkoli prejmejo sv. Obhajilo tedaj tudi brez spovedi s samim vrednim prejetjem sv. < >b-liajila, če je večkrat od spovednika sv. Obhajilo dopuščeno), v korist vernili duš v vicah pop« de n odpustek. — Tudi vsak ponedeljek (ta dan je namreč posebno posvečen dušam v vicah) zadobi' popolen odpustek (brez spovedi in obhajila) v prid dušam v vicah.
Vendar morajo v kaki cerkvi ali kaki očitni • kapeli (oratorium) moliti nekaj časa v namen svetega očeta papeža. Razun tega določili so papež Pij IX 20. novembra 18f>4 v posebnem določilu, da morajo celo otroci, ki še niso šli k pervemu svetemu obhajilu, in ravno tako tudi oni katoličani, ki zaradi kacega veljavnega vzroka ne morejo iti k sv. obhajilu, zadobiti popolen odpustek v prid dušam v vicah. Storiti morajo samo namesto tega kako drugo dobro delo, katero jim je naložil spovednik, ki je v to pooblaščen od premilostljivega g. škofa. Vendar pa morajo obiskati kako cerkev, ali očitno kapelo, in opraviti dotično molitev v namen sv. očeta papeža.
Osebam, ki terpe dolge (kronične) bolezni, more tudi lastni spovednik, ne da bi moral biti od škofa še posebej pooblaščen, naložiti kaka druga dobra dela. Se ve, da morajo poleg tega opraviti še molitev za odpustek. Bolniki pa. ki žive v družbah (samostanih, kolegijih, bolnišnicah i. t. d.) ne vživajo te milosti.
V istem določilu dovoljeno je tudi glede druzega odpustka, da starčki, bolniki, posli, kmetovalci, jetniki, ob kratkem, vsi verniki, ki iz tehtnega vzroka ne morejo biti v ponedeljek pri
sveti maši, zadobe popolen odpustek, ako so v nedeljo pri sv. maši, kakor jim veleva že cerkvena zapoved sama. Vendar morajo iti v cerkev ali očitno kapelo ter ondi opraviti dotično molitev.
3. Tudi zamorejo vsi oni, ki so storili to obljubo, vse odpustke, katere dobivajo iz katerekoli bratovščine, veljavno nakloniti dušam v vicah. Tedaj tudi vse one odpustke, katere so papež sicer darovali samo za žive, smejo oni, ki so storili to obljubo, prepustiti ubogim dušam v vicah. To dovoljenje podelili so papeži samo udom te pobožnosti, ker le ti vsled svoje obljube zase ne morejo sprejeti nobenih odpustkov, vse zadostovanje in tedaj tudi sad svetih odpustkov so izročili terpečim dušam v vicah.
Razun tega ni potreba, da bi moral vernike, kateri hočejo biti sodeležniki te pobožnosti, kak duhoven zapisati v poseben imenik. Tudi ni potreba, da bi moral opravljati posebne molitve. Dovolj je, da zase terdno in resno sklene, pridružiti se. tej pobožnosti v smislu sv. Cerkve.
(Dalje nasl.)
Modroversko kermilo zdrave omike.
(Dalje.)
Kako nam pamet priča, da je Bog.
1.
En Bog, kteri je in biva: ena vera, ktera ga časti: eno razodenje, ktero oznanja njegove resnice in določuje nravna pravila; eno vidno društvo, ki hrani razodeto zalogo: ena nezmotljiva oblastnija, ktera razjasnuje njen smisel ali pomen in ktero mora vsak človek poslušati: to je pet resnic, do kterih vodi um tiste, ki ga poslušajo brez strasti.
2.
Človek, če se zaveda svojega prida, si mora želeti Boga. Misel o Bogu mu kaže stvarnika, kteri ga je pozval iz nič: očeta, ki ga milo živi; vodnika, ki ga varuje prepada; tolažnika, ki mu solze otira in bolečine hladi; dobrotnika, ki ne preneha blagodariti ga; varha vsegamogočnega, kteri žuga ostro kazen vsem, ki bi ga napadali; plačevavca slednjič, kteri mu vso krepo9t, čednost obilno nagraduje. Že zaradi naše koristi mora v nas toraj obudovati željo, da bi bil Bog, ako tudi bi še ne vedeli, da Bog resnično biva.
3.
Povsod pričujoč Bog, ki ve in vidi vse, tudi najskrivnejše misli in najglobljeji čute; Bog,
ki kaznuje pregreho in plačuje čednost: kako silno in vspešno človeka žene ta vera, da si svoje družbinske dolžnosti prav vravnava in pošteno živi! To je živo čutil že poganski pisatelj, rekši:
Quam sancta sit civium inter ipsos societas Deo immortali interposito, tum iudice, tum teste. Tullius de leg.
4.
Ni nam nobene družbe brez medsebojnih dolžnosti njenih društvenikov: ni nam nobenih dolžnosti brez postav, ktere jo nalagajo; ni nam nobenih postav brez postavodavcev, ki jih postavljajo: ni nam nobenih postavodavcev brez Boga, ker nima nikdo sam po sebi pravice ukazovati sebi jednakemu.
5.
Svet brez Boga bi bil toraj hud metež, preialosten in prestrašen, kjer je sila brez berzde, brez pameti, brez sveta; človek brez postave, grešnost brez kazni, krepost brez plače, ali po pravem, obe tiste in iste cene; ob kratkem, svet bi bil dognana homatija, v kateri je sebična samopašnost glavna postava. Mislite si pa Boga, in zdajci se premeni ta grozna zmešnjava v lep red.
6.
Bi pa zares Bog bil? Modrijani ne zinite; vas ne baram. Priroda, zgovorneja v svoji tihoti od vsega modrovanja vseučiliščnega, mi odgovarja. Govorite nebesa, *) zemlja, morje; trupla prečudovita, nad nami se verteča; ptiči jadrajoči po zraku: ribe plavajoče v vodi; živali nožnice in laznice: drevesa in zeli rastoče; redno versteči se letni časi: dnevi in noči, ki mično menjajo premilo svetlobo z otožno temo, odgovorite mi! Oh, vse vas klicati slišim, vse na en glas: Človek, Bog ti je: on nas je stvaril!**)
Vabim tu svedoštvo prirode, kot najbolj občutljivo.***) Kdor pa noče slišati glasii vesoljnega sveta, da je Bog, še manj posluša preučene dokaze modrijanov: kako li hočeš prepričati koga,
*> Coeli enarrant gloriam Dei, et opera manuum eius an-nuntiat firmamentum. (Ps. 18.) Nebo pripoveduje slavo Božjo, in obnebje oznanuje dela njegovih rok.
Interroga iumenta et docebunt te; et volatilia et indicabunt tibi; loquere terrae et respondebit tibi; et narrabunt pisces maris: quis ignorat, quod omnia haec manus Domini fecerit? (Tob. 12, 7. 8. 9.) .Vprašaj živine, in te bojo učile; in tiče, in ti bodo razkazovale; govori zemlji, in ti bo odgovorila; in ribe v morji ti bodo pripovedovale: kdo ne ve, da vse to je naredila roka Gospodova."
**) Totius mundi una vox: Deus est.
Levate in excelsum oculos vestros. et videte, quis creavit haec. (Is. 40. 26.) Vesoljnega sveta je en glas: Boga biva. Povzdignite svoje oči, in glejte, kdo je to rekel.
***) Quid potest esse tam apertum, tamque perspicuum cum caelum suspeximus, caelestiaque contemplati sumus, quam esse aliquod numen praestantissimae mentis, quo haec regantur? (Cic. de nat. deor. lib. 2.)
in njegova soproga je bila že vse pripravila za cerkveni pokop. Toda že poslednjo uro pride družnik imenovane lože, pokaže neko pisanje, s kterim da se je umerli bil zavezal za posvetni pokop, in da merliča kar odnesti in za posvetnjaški pokop vravnati. Vse vdovino ugovarjanje je bilo zastonj; tudi pri gosposki ni nič opravila!
Postavimo, ako bi pekla do zdaj še ne bilo, ali bi ne bil Bog prirnoran za take pošasti ga stva-riti? —
Božja previdnost in pravica pa tudi včasi prav očitno pokaže, kolika kazen čaka hudodelnike. Kaj bo kdo rekel k naslednji neutajljivi dogodbi?
Pri zavetniku v Lorient-u je kapelica „Marije Device Morske" — Notre Dame de la Mer." Pred kaj časom bi se noben kapitan ne bil prederznil na morje, dokler ni s strelom iz kanona pozdravil „ Marije D. Morske." Ako je kaka ladija memo jadrala, ki ni imela nobenega topa, so mornarji pa Našo ljubo Gospo Morsko pozdravili s kako pobožno pesmijo, ali pa s skupno opravljeno molitvijo. Poslednja leta so pa trije poveljniki bili te misli, da se z njihovo prosto-miselnostjo ne zlaga, presveti Mariji Devici tako služiti. In kaj se je zgodilo? Barka pervega se je razsula ob francoskem obrežji, ko se je domu vračala; in če tudi noben človek ni storil konca, je bilo vendar zgubljeno vse blago, in kar je bilo na barki. Barka druzega brezvernega kapitana se je v Indiškem morji potopila; tudi veliko ljudi je življenje zgubilo. Barka tretjega prostomišljaškega poveljnika se je potopila v morski ožini „San Bonifacio", in sicer tako, da ne živa duša in nobena druga stvar se ni otela. Od tega časa noben kapitan več ne opusti pozdraviti kapele Marije Device ob vhodu v veliko morje.
Francosko. (Kdo je prijatelj delavcev?) V Parizu je umeri slavni jezuitovski pater Alt, bivši dušni oskerbnik katoliških družb v Parizu.
rAmi de TOrdre" pripoveduje to-le:
Pred 14 dnevi je v Villevneuvesur-Yon-u v nad-škofiji Sens-u na Francoskem umeri slavni duhoven Kune, Belgijanec. Bil je v Namur-u posvečen in je služil za župnika na Francoskem. L. 1870, v nemško-francoski vojski, je bil župnik v Blemau (Sens.) Mar-širali so Prusi skoz to vas in eden vaščanov je sprožil pušo na enega pruskega častnika. Pruski poveljnik je zahteval svoto 20.000 frankov, ali pa smert 11 delavcev, ki so bili vklenjeni za poroke. Denara ni bilo. Župnik pride pred poveljnika in prosi za enajstere delavce, ki so bili vsi družinski očetje in nedolžni pri omenjeni hudobiji. Poveljnik se ne da preprositi, da bi prizanesel. Dobri župnik reče nato z derhtečim glasom: Dobro, neznan hudodelnik Vas je razžalil; Vi zahtevate pravično maščevanje. Jaz nisem oženjen, nimam ne žene, in ne otrok in moji sorodniki niso navezani na mene. Tukaj imate moje persi; prestre-lite jih s svojimi svinčenkami; pustite pa teh 11 delavcev njihovim ženam in otročičem. Poveljnik umolkne; enajsteri poroki so bili razklenjeni in izpuščeni, poveljnik duhovnu seže v roko, in da znamnje za odhod, ne da bi se bil zmaščeval nad vasjo. — »Slišite delavci, ki poslušate malopridneže, kteri vas zoper duhovne hujskajo?
Amerika. (Poštenje Čilenskih katoličanov.) Katoličanje republike Cilenske v Ameriki so *iedavno v Valparezu imeli shod in so prejeli na-
slednje resolucije ter sklepe: 1. Čilenska skupščina ponavlja splošnjo oporeko (protest) katoličanov zoper posedenje Rima od strani sardinske vlade; — 2. živo oporeka proti početju, ktero počenja rečena vlada, ali kar se dela pri njenem dopuščenji zoper pravice in veličanstvo papeža Leona XIII; — 3. storiti hoče v djanji vse, kar je mogoče, da vlada Či'enska nikdar ne bode priznala oropanja papeškega posestva, nasproti pa terditi neoveržljivo, sveto pravico Sv. Stola na to zemljišče; — 4. Naj se okliče, da je prišel čas, ko naj se kerščanske vlade zedinijo v skupnem in vspešnem poganjanji v ta namen, da se poglavar kerščanstva zopet postavi v svojo nenavezano samostojnost ; — 5. predložiti hoče pred sv. Očeta te resolucije, kakor tudi oglas sožaljenja katoliškega naroda Čilenskega do sv. Očeta.
Carigrad. (Sultan in katoličani.) Milostni gospod Mladenov, apostoljski vikanj zedinjenih Bul-garov v Macedoniji, je nedavno imel zaslišanje pri sultanu Abd-ul-Ahmedu, in o tej priliki je sultan rekel škofu: Katoličani so moji naj zvestejsi podložni. — Ravno tako častne so bile besede včlikega vezira (pervega sultanovega ministra), ki je rekel: Ako bi se Vaši milosti posrečilo macedonske rogovileže za katoliško vero pridobiti, bi meni prav boleč tern iz noge izderli. — Povračavši se Mladenov v svoj misijon je prejel enega turških redov. — Da so katoličani pri vsaki vladi naj zvestejši podložni, je resnica; zato je pa tudi dolžnost, da vlade svojo dolžnost spolnujejo do katoličanov, in ravno zato framasoni in prekucuhi tako divje sovražijo, tarejo in preganjajo katoličane in teptajo njih najsvetejše pravice.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec maj (vel. traver). a) Glavni namen: B roda rji na morji. b) Posebni nameni:
12.	S. Pankracij. Mlaiina. kt.-re vera iu nravnost je v nevarnosti. Društvo sv. Kanizija. Varstvo poljskih sadežev.
13.	S. Servacij. Belgija in Nizozemsko. O.lvernjeuje bolezni in kuge. Vee duhovnov iu redovnikov. Odvernjeuje slane.
14.	S. Bonifacij. Bogati iu imenitni. Odverujenje in odstranjenje pohujšanj. Več očetov iu gospodarjev.
15.	V u e b o h o d. S. I z i d o r. Pnvzdignjeuje serca k nebeškim željam. Pervo-obhajanei. Kmečki stan.
16.	S.Janez Ne p. Češka i u Tirolska. Vredno deljenje in vreden prejem sv. pokore. Več nbrekovauih iu ob okova ve«-v.
(Dalje nasl.)
II. Bratovske zadeve N. lj. G-ospč presv. Jezasov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. (j. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata,
naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevania in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Neka posebna zadeva, da bi se na dobro obernila. — Mati priporoča svoje otroke, da bi ostali pridni, vbogliivi in bogo-Ijubni. — Za zboljšanje in ohranjenje pogleda nekdo eorko priporočen.
Zahvale.
Neka prav huda zakonska zadrega se je na priporočilo k Mariji D. dobrega sveta, k sv. Jožefu, sv. Frančišku Ks. in sv. Antonu Pad. prav mirno in srečno rešila, kterim bodi zato prav posebno češčenje in zahvala!	J. P.
Liistek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Poskušnji za samostalne duhovnije G.. 7. in 6. maja so se podvergli čč. gg.: Jak. Lebar, kaplan v Boštanji, Jak. Porenta, kaplan v Leskovcu, Jan. Zupančič, duh. oskerbnik v Topli Rebri.
Ljrbi mir. Zadnjič sino omenili, da v Ljubljani že več 16t ni bilo tako tihe in mirne noči, kakor je bila od zadnjega aprila do 1. maja 1890. Pristaviti smemo, da tudi naslednje noči je bil blagi mir, brez tistega vpitja, kakor večkrat poprej. Vidi se iz tega, koliko veljavo imajo vradnije pri občinstvu. Upajmo, da zaželjeni mir ponoči tudi zanaprej oblasti ohranijo prebivavcern, kteri kot davkoplačevavci imajo do miru tudi pravico, da se ponoči opočijejo, ko morajo naslednji dan zopet delati, sebi in svojim kruha služiti.
Č. g. župnik Pr. Jarc, nevarno zbolel, se pripo-ročuje v molitev.
Za oglas avstrijskih škof'? v prid verske šole
je si. odbor katoliške družbe v Gorici naznanil pre-vzvišenemu ljubljanskemu knezu in škofu v svoji seji 1. maja t. 1. serčno zahvalo.
Bog nas vari hude ure! Med Sočo in beneško Idrijco je preteklo nedeljo toča bila. Kraji Livek, Idersko, Volče, Rovte in srednje so hudo zadeti.
Dekliška šola šolskih sester v Šmihelu pri Novem mestu je dobila pravico očitnosti.
16000 preštempljanih mark smo zopet te dni poslali č. g. zbiratelju K. Čigonu v Temnico na Kras v misijonske namene. Zbirajo jih pridne roke in jih nam za misijon izročujejo.
Iškaijotovič se kremži v nekem listu, ker se v neki duhovniji napravlja oltar, ki bo (s tabemakelj-nom vred) stal 13 tisuč, češ, ob času hudega pomanjkanja v deželi. — Če se ta oltar ros napravlja z zbirkami, ali po kaki privatni dobroti, nam ni znano; znano pa je, da so liberalci v namen neke necerkvene naprave samo za prostor odločili 20.o00, tudi ob času pomanjkanja tu in tam po deželi, k čimur pa liberalni poročevaleč blezo nima nič opomniti.
Iz rimskega Martirologija.
2. mal. travna.
Sv. Frančišk Pavljanski, preslaven s Čednostmi in čudeži, od papeža Leona desetega prištet med svetnike.
VCesareji Svete dežele sv. Amfijan mučenec. O preganjanji cesarja Galerija je svaril predsednika Urbana, ker je malikom daroval. Le-t& pa ga je dal neusmiljeno tergati, mu oviti s platnom, ki je bilo v olji namočeno, potem ga zažgati, poslednjič je bil še preneusmiljeno terpinčen, končno v morje potopljen, ter je skoz ogenj in vodo prišel na hlad.
Ravno tam mučenica sv. Teodozija, devica v Tiru. V ravno tistem preganjanji je svete spoznava vce pred sodnijo očitno pozdravljala in prosila, da kadar pridejo pred Gospoda, naj se nje spominjajo. Vojaki so jo vlekli pred predsednika Urbana, kteri jo ukazal strašno tergati in terpinčiti ter poslednjič v morje vreči.
V Lugdunu sv. N i c e t a škof, sloveč s svetostjo in čudeži. V Sveti deželi lepa smert sv. Marije Egipčanke, poprej velike grešnice, potem velike svetnice in spokornice.
Dobrotni darovi.
Za opravo ubožnih cerkev naše škotije^ Od Šent-Lenarta nad Loko 7 gld. 40 kr. — Iz Brusnic 14 gld.
—	Od Šent-Petra v Ljubljani 85 gld. 20 kr. — Z Zaspega 6 gld. — Iz Šent-Jerneja zopet 15 gld. — Iz Komende 74 gld,
—	Z Idrije 36 gld. — Z Zgornje Besnice 18 gld. 88 kr.
—	Iz Stare Loke 39 gld. 20 kr. — Od Stare cerkve pri Kočevji 21 gld. — Z Gorjan 30 gld. - Z Bučke 38 gld.
—	Z Dobrove pri Ljubljani 50 gld. — Iz Kočevja 25 gld.
—	Po čč. gg. Tršulinarcah v Ljubljani 27 gld 62 kr.
Za di j aško mizo: č. g. kapi. BI. Muhovec 3 gld,
—	M. J. 2 gld. — „Za pridne dijake" 2 gld. — Neimen. organist 1 gld. — J. P. 40 kr. - J. R. 50 kr. - D-. 40 kr. — Dr. S. 4 gld. 51 kr. - N. Zajic 1 gld. (in 1 gld. za misijone).
Za sv. Detinstvo: Fr. Novak 50 kr. — Iz Borovnice č. g. kapi. J. Hromeč 33 gld. — č. g. Leopold Picigas, katehet in beneticijat v Idriji, 122 gld. — Č g. J. Ažman» župnik v Gorjah, 13 gld.
Za varhe Božjega groba: Idrija 15 gld. 65 kr.; Ledine 1 gld. 60 kr.; Zavratec 1 gld. 50 kr.; Verh 3 gld. (Op. Tako se deli unih 22 gld. 75 kr. iz Idrije v prešn. „Dan.~ Vr.) — Po preč. g. dekanu dr. J. Sterbencu. (Tudi gg.: Fr., dr. J. in k. M. vse oddano in opravljeno. Vr.) — Leskovee 5 gld , Cerklje 1 gld., Št. Jernej 6 gld., Križevo 3 gld. 10 kr., Studenec 2 gld. 49 kr.
Za Don-Boskove misijone: J. R. 5 gld. 50 kr. Za afrikanski misijon: Iz Kamnika 6 gld. Za družbo sv. Leopolda: Iz Kamnika 2 gld. Za razširjanje svete vere: „V čast sv. Frančišku Ksav. 15 gld.
Za usmiljene Sestre v A d r i j a n o p o 1 u. M. J.
3 gld.
Za uiladenško semenišče bosanske provinci je. rAd. D. m. gl/ 50 gld.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.