UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeniitvo Ljubljana.
Vae spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati 1 samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovarii izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40" — Din, za naročnike v inozemstvu 60'— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 1 Din. Inseratni davek posebej. Oznanila sprejema upravništvo lista.		1 Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša I v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./L Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
	1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise slnžb je plačati po 1 Din za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Teleton uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Učiteliska tiskarna y Ljubljani
registrovana zadruga z. omejeno zavezo
Poštni ček. rad št. 10.761 Telefon it. 312 I............................................................................................1..
Vabilo
XX. REDNI OBČNI ZBOR
" ki bo
v nedeljo, dne 8. aprila 1923 ob 10. uri v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6*
Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju.
2.	Čitan e revizijskega zapisnika Zveze slov. zadrug v Ljubljani z dne 28. aprila 1922.
3.	Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za leto 1922.
4.	Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta
5.	Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička.
8. Volitev upravnega sveta za dobo treh let. 7. Volitev nadzorstva za dobo enega leta.
Upravni svet.
* Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se skliče s tem pol ure pozneje drugi občni zbor v istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki je po § 31. zadružnih pravil sklepčen ob vsakem številu zadružnikov.
Tvornica učil in šolskih potrebščin v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom
ima svoj
REDNI OBČNI ZBOR*
dne 7. aprila 1923 ob 4 uri popoldne v
prostorih Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Čitanje revizijskega zapisnika.
2.	Poročilo upravnega svela o zadružnem poslovanju.
3.	Poročilo upravnpga sveta o računskem zaključku 1. 1922.
4.	Poročilo nadzorstva o račun, zaključku in poslovanju upravnega sveta.
5.	Piedlog upravnega sveta o pokritju izgube.
6.	Volitev upravnega sveta.
7.	Volitev nadzorstva.
Upravni svet.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši po členu 31. zadr. pr. pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov.
Prosvetni režim na Hrvaškem.
Po nesreči ali po nepoučenosti neka-terili gospodov v sedanji vladi mora vse zavedno in v UJU organizirano hrvaško učiteljstvo trpeti šikane. premeščanja, upokojitve itd., kakor jih morda nismo bili vajeni niti pod Šusteršičevo vlado pred vojno.
Živimo na višku volilne borbe! Strankarski vrtinec obkroža tudi naše stanovske vrste. Do letos nismo bili vajeni takih načinov, vzrokov in posledic volilnih borb. kajti Slovenci smo imeli do razsula pravzaprav le dve iPravi politični fronti, danes pa ie kaos tak, aa se že malokdo spozna v njem. V tem kaosu je dobil prosvetno krmilo na Hrvaškem v roke prof. dr. Bosanac, ki si je izbral za svetovalce zagrizene Frankovce, Radičevce itd. Že leta 1920. je bil on med ustanovitelji počitniškega učiteljskega tečaja, ki je bil sicer sam na sebi zelo nedolžen, a je imel prikrit namen pridobiti čimveč učiteljstva. za boj /proti Beogradu, za samostojno Hrvaško in proti takrat.se snujočem UJU ter ustavni borbi. Potom učiteljstva so si hoteli gospodje pridobiti tudi narod. Da se jim je to posrečilo, smo videli pri zadnjih državnih volitvah na Hrvaškem, pa tudi pri snujočem se UJU.
Zaradi kratkovidnosti ministrov je prišel za poverjenika orosvete v Zagreb dr. Bosanac. Prišedši na toli odgovorno mesto je takoj začel, zvest svojim principom, boj proti onemu učiteljstvu, ki ni misli njegovih svetovalcev in ki je prepričano. da bo Hrvaška močna samo v ujedinjeni domovini, sama bo pa prepuščena vedno le volji in izkoriščanju sovražnih sosedov. Pod njegovim režimom prihajajo do veljave in v prve vrste vsi narodni nasprotniki, obsojeni od naroda, kaznovani celo sodnijsko. Sedaj se pa vračajo na svoia stara mesta.
Bivši julijanski madžarski učitelji, celo pravi Madžari, vsi Frankovci, Radi-čevci blokaši in zajedničari. ki so bili že pred davnim časom na podlagi (preiskav premeščeni, odstavljeni in vpokojeni, se sedaj vračajo na svoja stara mesta.
Vsi oni pa. ki stoje že desetletja v sprednjih vrstah neprestane borbe s Frankovci; vsi oni. ki so bili že leta 1908. od Zemuna do Reke v. času aneksijske krize, v času Rauchovega režima in veleizdaj-skega procesa preganjani: vsi oni. ki so se valjali v začetku vojne ©o madžarskih ječah, in ki so kasneje morali brez vojaške izobrazbe oditi takoj kot »p- v.« na fronto, vsi ti morajo svoja mesta odstopati elementom, ki so leta 1908. ustanavljali legije za obrambo avstro-ogrskih mej proti Srbiji. To so oni. ki danes, favorizirani od dr. Bosanca obiskujejo vas za vasjo in agitirajo in organizirajo Radičeve tolpe za dosego »čudotvorne. človeške, miroljubne, samostojne, hrvaške kmečke Radičeve republike«.
Vsem onim učiteljem, ki so že itak uživali pred vojno oo milosti Madžarov najboljša mesta, da je bil ž njimi prenapolnjen Zagreb in na katerih mestih sede še dandanes — medtem ko je državotvorno učiteljstvo organizirano v UJU, kot branilci ujedinjenja. še dandanes zameta -no po slabih luknjah, oddaljenih vaseh itd. — je obljubil dr. Bosanac: »Krivci če biti kažnieni!«
Šef prosvetnega oddelka dr. Bosanac jih je vzel v zaščito, on favorizira in pro-težira vse one. ki bi po odloku glavnega prosvetnega sveta ne mogli dalje biti niti v državni službi in se .iim ne bi smelo poveriti izobrazbe narodne mladine, kjer jim je protidržavno delo načelo.
Danes, v svobodni in lastni državi, daje državni funkcijonar zadoščenje vsem avstrijskim, ogrskim, Rauchovim in drugim petolizcem a mozeg jugoslovanskih borcev je preganjan in razpršen po slavonskih in liških vaseh in izročen na milo voljo vsem divjim strastem Radičevih republikanskih zaslepljencev.
Z imenovanjem dr. Bosanca za prosvetnega šefa je vlada neodpustljivo grešila, kajti posledica takega imenovanja se ne bo pokazala samo 18. marca, ampak se bo niega posledica občutila med učitelj-stvom in narodom še dolgo vrsto let-
Nemogoče je, da bi delo dr. Bosanaca koristilo radikalom, zato tako imenovanje ne more biti v radikalskem smislu, zato
bi ta greh moral biti takoj odpravljen. Protežiranje Frankovcev in izročitev prosvetne oblasti v roke onemu, ki dela proti našim državnim interesom, je izdajstvo nad pravico za katero so odgovorni oni, ki so storili to izdajstvo. Nadaljno toleri-ranje dr. Bosanca in njegovega režima znači podpirati protidržavne ideje in namene.
Glavni odbor UJU v Beogradu je 20. or. m. radi tega zaprosil za avdijenco pri ministru prosvete g. Miši Trifunoviču, ki je deputacijo tudi sprejel. Člani Glavnega odbora UJU so ministru objasnili podrobnosti o šikanah in trpljenju, kateremu Je izpostavljeno hrvaško učiteljstvo. kj se je navdušeno jugoslovanske misli in ideje borilo že desetletja za jugoslovansko uje-dinjeno državo.
Minister Miša Trifunovič ie pazljivo poslušal izvajanja, na koncu pa je izjavil, da se od njegove strani ni ničesar ukrenilo. kar bi dalo povod takemu postopanju na Hrvaškem, še mani pa, da bi se preganjalo državi vdano učiteljstvo. Obljubil je zahtevati od dr. Bosanca takoj natančno poročilo o vseh premestitvah in preganjanjih. Omenil je, da je z imenovanjem dr. Bosanca za poverjenika prosvete hotel edino ublažiti kolikor mogoče sovraštvo Hrvatov proti Beogradu.
Dr. Bosanac ie bil pozvan od ministra prosvete na odgovor. Toda vkljub temu je prav v zadnjem času napravil novo nasilje nad člani našega Udruženja: z uradnim aktom preganja in zaslišuje naše člane, ker hoče izslediti pisca »Narodne Prosvete« o hrvatskih razmerah.
Kako slaba sredstva si je izbral dr. Bosanac. bi mu lahko povedalo slovensko učiteljstvo, ki ima v zgodovini za sabo podobno celo dobo nasilja, ki ga pa le ni zlomilo.
Tudi v tem slučaju nai bo prepričan dr. Bosanac da bo konečna zmagovalka ideja našega Udruženja, ki jo nosimo na čelu našega programa, katere zmaga bo tudi zrnata hrvatskega učiteljstva. ki bije danes boj proti režimu dr. Bosanca in na katerega strani so tudi polne naše simpatije.
LISTEK.
DR. STANE RAPE:
Podmladek „Rdečega križa".
(Nadaljevanje).
Pa dalje! Igra za zdravje!
Pravzaprav je bila ob ustanovitvi društva »igra« njegov bistven del in prav zaradi nje ie bila izprožena že marsikatera puščica na »P. R-K.« in njega propagatorje. Dočim je prva zgoraj omenjena točka intenzivnejšega pomena za vzgojo in je bila povdarjena v spominu na »dobre stare čase«, ki so sanje doživete in preživete generacije, se mi pa zdi druga točka brez vsakega <• raisoi; d' etre«, vsaj za naš jugoslovanski narod. Evo čemu!
Da imitiramo otrokovo najljubše opravilo — igro — sestavimo kup moralizujočih izrekov, stisnemo jih v bolj ali manj posrečeno enoto in jih serviramo pod ponarejeno zastavo mladini: češ: evo ti igre, ki si jo vedno tako želiš, posluži se in zabavaj se! In če sedaj otrok po trenotnem entuziazmu zapazi prevaro in se odvrne od suro-gata, ki smo mu ga nudili, ali se pa celo posluži v samoobrambi laži in prevare, ker se želi izogniti neprijetnostmi z javnim odporom, pa se
znašamo nad vsemi in se jezimo, ker v sklepom egoizmu ne razumemo, zakaj deca noče naših »genijalnih izsledkov«. Tako ponosni smo na izkustva, vedno jih deklamiramo v teoriji, če pa stojimo pred prakso, jih ne vpoštevamo niti naj-manje! Ali niso nekdaj učili male otroke citati na ta način, da so jim nudili črke iz peciva, da so se z njimi v igri seznanili in jih konečno pojedli? Dvomim, da bi se ta način pouka tako hitro preživel in pozabil radi rastoče draginje! Ali je morda drug vzrok, da nam je te vrste pouk danes neznan?! — Gojenci in gojenke internatov se najbolj pritožujejo nad hišnim redom zato, ker imajo v njem fiksno določene ure za vsako svoje delo, pa najsi so še tako nerazpoloženi zanj. Pomislite samo, kako bi bilo vaše veselje, če bi vam kdo ukazoval v trenotku, ko se hočete iti sprehajat, da se morate učiti, ali pa obratno, kadar imate voljo do učenja, pa bi morali k
igri.....! To se mi zdi prav tako absurdno, kot
je n. pr. moderna manija mater, ki predpisujejo otrokom količino hrane, češ dovolj, dovolj, saj si pokvariš želodec itd. »Ali otroci morda jedo z njenim želodcem, da tako natančno pozna pravo mejo?« je upravičeno vzklikal A. Spencer?
Morda boste zehali ob čitanju teh vrstic, saj se spominjate vsega že oddavna, kar vam navajam tu, a takrat, ko mislite storiti svojim otrokom uslugo in jim lajšati in sladiti življenje, dosledno pozabljate na vse! Mar ni res?!
Prišli smo že tako daleč, da vemo, da je za dojenčke in male otroke najprikladnejša igra tista, ki si jo sam zamisli v svoji fantaziji in, da so tiste igračke najboljše, ki si jih ustvarja sam, če pa nam je pomoči otrokom pri razvijanju moralne plati njegove duše se pa poslužujemo iž-k'ist\ om baš nasprotnih pripomočkov.
Trdijo, da se je »igra za zdravje« obnesla povsod, le mi se je branimo. Morda!? Drznil bi si potem citirati besede iz Poljančevega članka:
»Imamo jih naše gore prave liste, ter se
ponašamo z njimi«. Imamo še deco, ki je prirod-na, imamo deco, ki še ni zapadla peterim »egiptovskim nadlogam«: Izpodbijanju avtoritete, ker priznava najvišjo moč prirodnega razvoja tudi v vzgajanju, strastni mržnjl ljudi med seboj, ker ljubi socijalne igre in išče če le mogoče družbe, odporu proti delu, ker se trudi kljubu temu, da instinktivno čuti, da je odrasli po večini ne razumejo, k izvrševanju predpisanih nalog, nezmerni želji po zabavi, ker išče za se utehe, vsaj v veliki večini, v nedolžnih mladinskih igrah, ki niso bne za časa mladih dni stare današnje generacije, prav nič nedolžnejše, in sirovemu materijaliz-mu, ki ga, če hočemo biti nepristrani, naša mladina še niti ne pozna! Ta deca je naš ponos in naša dika, zato je ne skušajmo zavleči v mlaku-že vsakdanjega življenja, za njo pri nas ni treba toliko poboljševalnih kot preventivnih ukrepov.
I Teh zadnjih pa jaz ne najdem v »igri«, ki bo po mojem skromnem a zato nič manj trdnem prepričanju, preje zanesla egiptovske nadloge med našo deco, ker jo bo neprestano na nje opozarjala, kot pa jih odpravila, odnosno preprečila. Že zelo, zelo stara je namreč resnica, da ni pripo-j ročliivo ponavljati vedno in vedno tega, česar ne želimo, da se zasidra v nas!
Ako tedaj »igra« med našo deco ne najde odmeva, potem moremo biti le ponosni na to deco, ker nam je ona najboljši dokaz, da še nis-l ino zašli s prave poti prirodnega razvoja k j umetnemu skrpucanju poboljševalnih vzgojnih sistemov. Čuvajmo to prednost in ne skušajmo s pogrešnimi nastopi spravljati v nevarnost onega i kar dosedaj še ni udihalo otrovanega zraka »hl-percivilizacije«.
Dosedaj smo ocenili oba temeljna stavka, I ki jih zagovarja dr. L. Poljanec in prišli do za-' ključka, da s te plati ne moremo priznati »P. R. K.« inicijatorne sile, prestopimo tedaj še k nasprotni plati, ki nam bo morda v drugi luči pokazala tudi povsem drugačno lice.
Takoj začetkoma sem mimogrede omenil, da sem čuti! nekak odpor pri tretiranju nalog in delovanja »P. R. K.« in, da sem bil dalj časa sam na nejasnem, kako bi bilo možno zadovoljiti vodstvo podmladka, kakor tudi mladino, ki jI je društvo namenieno.	(Dalje prih.)
Ob enajsti uri.
Znana je basen o treh nespametnih ; bratih, ki so podedovanega osla brez po- : čitka priganjali k težkemu delu, a hrane mu niso privoščili, češ. saj bo jutri, ozir. je včeraj žrl, danes pa naj dela, tako da je ubogi dolgouh tretji dan v službi najmlajšega brata žalostno poginil od truda Ln gladu-
Ne bo težko uganiti, kaj hočem povedati s to basnijo, kajti že vrabci na strehi čivkajo in se posmehujeio — državnemu nameščencu — le bratje, to se pravi naša vlada ali bolje povedano vlade so ali slepe ali pa iz posebnih vzrokov ignorirajo vprašanje ki ni več zadeva samo neposredno prizadetega stanu, ampak sega že tako globoko, da bo jeio kmalu majati stebre države.
Sram me je spuščati se v podrobnosti naše bede, sram radi mojega poklica kot učitelj, sram radi celega stanu, sram pa tudi radi države, katere avtoriteta gine hkrati z našim osebnim in stanovskim ugledom. Bil bi pa tudi klic vpijajočega v puščavi, kakor so vse resolucije in zahteve. ki smo jih stavili radi nas samih-Opozoriti pa mi je na pogubne posledice, ki sledijo materijelnemu propadu urad-ništva in ki jih bo moral nositi ves narod vsa država, namreč da peša kolesje državnega aparata in grozi zastati docela.
Delo postaja vedno težje- To čutimo posebno mi učitelji, od katerih se zahteva, da naj bi bil vzor v vsakem pogledu, da bi naj vzgajali že z našo osebnostjo, svojim nastopom in svojo lično zunanjostjo. Toda naše oguljene, ponošene in raztrgane obleke naravnost zanikajo to. kar bi radi dosegli s svojo besedo. Na nas se sedaj očituje vsa ironija pregovora da obleka dela človeka, zakaj deca ne povprašuje za pravimi vzroki, ampak sodi to in se ravna po tem, kar neposredno vidi in doma sliši.
Zajedno z našim ugledom pojemajo učni in vzgojni uspehi, ker vsled pomanjkanja in mučnih skrbi, ki silijo povsod le želodec v ospredje, nedostaje moči, da bi premagali te ovire pri svojem delu in da bi kljubovali nezasluženemu zapostavljanju in zasmehovanju.
Razmere nas silijo k pasivni resistenci. pasivni v dvojnem pomenu besede, ker je vsled svojega idealizma nismo sposobni izvajati namenoma in radevolje. Posledice se sicer ne bodo pokazali hitro, zato pa bodo tembolj usodne- Vlada naj se zave, da bije enajsta ura, da pest slame ne more podaljšati ali celo rešitli življenja in da ie v naših rokah bodočnost naroda in države.
Izpametovati (pa se moramo tudi mi sami in sicer vsi javni nameščenci ter iskati rešitve v lastni moči. Le krepka stanovska organizacija z odločnimi in nesebičnimi voditelji nam more priboriti človeku dostojen gmotni položaj. Velik gireh in grda nekolegijalnosil je, ako nekateri ki jih je Fortuna na kakoršenkoH način osvobodila skrbi za vsakdanji kruh gledajo neorganizirani naš boj za obstanek. ki je končno tudi njim v prid. Zanašati se na politične stranke je prazna na-da. Ob volitvah imajo sicer polna usta obljub, ki jih pa v skupščini kaj hitro pozabijo in naše interese izigravajo v svojo strankarsko korist.
Naposled se dotaknem še neke kočljive zadeve, ki bi se ji najrajši izognil, pa ne morem, ker tudi njej velja naslov članka- Tukaj pa v kljub protestom roko na srce in mea culpa! Da se ne upošteva naših zahtev, je nemalo krivo dejstvo, da mnogi izmed nas nastopajo, kakor da živimo v najsijajnejših razmerah. Ne manjka jih pri nobeni zabavi, gostilne so jih polne in Baha časte kakor da ne bi vedeli kam z denarjem, a ljudstvo kaže potem na vse. češ, saj imajo še itak preveč. Gotovo smo zlasti v današnjih težkih časih potrebni razvedrila, vendar bodi žepu primerno in ne otežuj boja za izboljšanje našega položaja. Tako razpravljanje škoduje vsemu stanu, akoravno kreda in visoke številke datuma vznemirjajo neposredno le nje same.
Enajsta ura bije v "glasen memento vladi, naj ne tira v obup in propast urad-ništva. naj se ne igra z usodo države, da si ne nakoplje odgovornosti za posledice. Mi sami pa končno spoznajmo, da le v slogi je moč in si ne mečimo sami polen pod noge-
Darujte 7°/0 državno posojilo Učiteljskemu konviktu in Učiteljskemu domu!
Uredba osrednje vlade o draginjskih dokladah.
Ministrski svet je sklenil v današnji seji na predlog ministra za finance in sporazumno s finančnim odborom narodne skupščine na podstavi člena 51. zakona o draginjskih dokladah državnih civilnih in vojaških uslužbencev, upokojencev in upokojenk z dne 28- februarja 1922.* nastopne
Izpremembe in izpopolnitve v zakonu o draginjskih dokladah državnih civilnih in vojaških uslužbencev. upokojencev ih upokojenk z dne 28. februarja 1922.*
I.	Člen 2. se izpreminja ter se glasi: »Glede na osebne doklade se dele službeni kraji na tri krajevne draginjske razrede in sicer: 1. razred: Beograd, Ženinu in Sušak- 11. razred: mesta. 111. razred: trgi in vasi.«
II.	Člen 3. se izpreminja ter se glasi: »Glede na stanovanske doklade se dele službeni kraji na tri stauovanskex razrede, in sicer: 1. razred: Beograd in Sušak. II-razred: mesta. III. razred: trgi in vasi.«
III- Za členom 3. se dodaja nov člen 3. a, ki se glasi: »V krajinah, kjer ni razdelitve na mesta in trge. izvrši minister za finance to razdelitev zaradi čim pra-vilnejšega uporabljanja tega zakona sporazumno z ministrom za notranje posle.«*
člen 21. Uslužbenci po členih 4„ 5. in 13. tega zakona s službo v krajih določenih v členu 3., dobivajo stanovanjske doklade po tej razpredelnici:
Stanarinski razred
	Letna plača	I. II.	III.
		Dinarjev na	dan
do	2999 . . - , .	. 8 4	2
od	3000 do 4999 .	. 10 5	2
od	5000 do 7499 -	. 16 9	5
od	7500 ....	- 20 13	9
Člen 22- Upokojenci in uiM>kojenke v krajih določenih v členu 3., dobivajo sta-novansko doklado. in sicer:
Stanarinski razred Letna pokojnina I. II. III.
Dinarjev na dan do 2999 ..... 8 7 5' od 3000 in več . . . 7 6,4
IV- V členu 5. se razpredelnica, ki stoji za besedami: »po tej razpredelnici«, izpreminja ter se glasi:
Krajevni draginjski razred
I. II. III.
Dinarjev na dan
28:—	26:—
30:—	28:—
32:—	30:—
35:—	33:—
38:—	36 :—
12,-
13.-
11.—
12,-
in vojaško-administrativni uradniki dobivajo draginjske doklade kakor civilni uradniki.«
X.	Člen 17. se izpreminja ter se glasi 1. Upokojenci in upokojenke vseh kategorij. naštetih v členih 4., 5. in 13.. dobivajo po višini pokojnine osebne draginjske doklade brez ozira na to, ali jim je pokojnina odrejena v dinarjih ali kronah, in sicer:
Krajevni draginjski razred I. II. III.
z letno pokojnino do 2999 Din. ali K 13,-z letno (Pokojnino 3000 in več . - 14.-
2. Upokojenci in upokoj. vseh kategorij. naštetih v členih 6. in 7.. dobivajo osebne draginjske doklade brez ozira na Višino pokojnine in brez ozira na to, ali jim je pokojnina odrejena v dinarjih ali kronah in sicer: v I- krajevnem draginj-skem razredu 11.— dinaiev na dan; v II. krajevnem draginjskem razredu 10.— dinarjev na dan; v III. krajevnem draginjskem razredu 9.— dinarjev na dan.
XI.	Člen 18. zakona o draginjskih dokladah se izpreminja ter se glasi: »Civilni in vojaški upokojenci in upokojenke, ki uživajo kot osebno pokojnino popolno plačo onega službenega mesta, s katerega so bili upokojeni, dobivajo draginiske doklade po členu 1. tega zakona kakor aktivni uslužbenci tega službenega mesta.
To ne velja za one upokojence, ki so se jim za pokojnino vštela tudi vojna leta in ki samo zaradi tega prejemalo popolno plačo službenega mesta s katerega so bili upokojeni, če so bili upokojeni pred dovršenim 55. letom starosti ali pa niso bili onega dne, ko je stopil v veljavo zakon o draginjskih dokladah (dne 1. januarja 1922), stari nad 60 let.
Aktivni častniki — popolni invalidi in državni uradniki, ki so bili kot rezervni častniki spoznani za popolne invalide, dobivajo istotako draginjske doklade po čl. 1- tega zakona kakor aktivni uslužbenci onega službenega mesta, s katerega so bili spoznani za popolne invalide.«
XII.	Za členom 22. je dodati: »Če bi dobila zaradi te izenačitve ena ali druga kategorija upokojencev manjše doklade, nego jih ie imela do sedaj, prejema tudi razliko do dosedanjih doklad.»
XIII.	Člen 27. se dopolnjuje z besedami : »a za upokojenke, ki uživajo vdovsko pokoinino če so stare n;id 60 let.«
XIV.	Odredba točke 4. člena 28. sc ukinja z dostavkom, da pristoji aktivnim državnim uradnikom rodbinska doklada ne glede na višino davka, ki ga plačujejo.«
V B e o g r a d u . dne 25- febr. 1923.
Predsednik ministrskega sveta: ! .	Nik. P. Pašič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Program UJU.
(Temeljne smernice za razpravo.)*
(Referat g. Jovo P. Jovanoviča, člana Glavnega Odbora UJU .Naloge učiteljske organizacije v ujedinjen domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev", podan na državni učiteljski skupščini v Sarajevu, I. 1922.)
SISTEM NARODNIH ŠOL.
24:— 26:— 28:— 31:— 34:—
Letna plača:
do 2999 . . od 3000 do 4999 od 5000 do 7499 od 7500 do 8999 od 9000 navzgor
V.	V členu 6. se razpredelnica, ki stoji za besedami: »po tej razpredelnici« izpreminja ter se glasi:
Krajevni draginjski razred I.	II.	III.
Dinarjev na dan 18 - 17 v- 17 •—
VI.	Drugi odstavek člena 6.* se iz-preminja ter se glasi: »Poleg tega dobivajo ti uslužbenci tudi rodbinske draginjske doklade po tem zakonu; toda skupna vsota osebnih in draginjskih doklad ne sme n% mesec presezati, in sicer: v 1. krajevnem draginjskem razredu 1300 Din; v II- krajevnem draginjskem razredu 1100 Din; v III. krajevnem draginjskem razredu 1000 Din.«
VII.	Drugi odstavek člena 7.* se izpreminja ter se glasi: »Poleg tega dobivajo ti uslužbenci tudi rodbinske draginjske doklade po tem zakonu; toda skupna vsota osebnih in rodbinskih draginjskih doklad ne sme na mesec presezati. in sicer: v I. krajevnem draginjskem razredu 1200 Din; v II- krajevnem draginjskem razredu 1000 Din: v III. krajevnem draginjskem razredu 900 Din.«
VIII.	Člen 8. se izpreminja ter se glasi: »Ukazni kontraktualni uradniki, Istotako začasni uradniki ministrstva za gradbe. ki niso državljani naše kraljevine, dobivajo draginjske doklade po členu 5. tega zakona-«
IX. Prvi in drugi odstavek člena 13. se izpreminjata ter se glasita: »Častniki
* Uradni list pod št. 70 iz leta 1922., št 22 iz 1. 1923. in »Učit. Tov.«, št. 13, iz 1. 1922.
** Razglašene v »Službenih Novinah kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca« št. 45. izdanih dne 27. .februarja 1923-
* Glej Uradni list pod št. 121 iz leta 1922.
Ko je na ta način razjasnjen najglavnejši pomen naše narodne šole, ki je izšel iz novih razmer in novega časa, je na vrsti drugo, ravno tako važno vprašanje, in to je: ali je sedanji sistem narodnih šol tak, da more v polni meri odgovarjati vsem tem zahtevam, ali so morda potrebne kakšne reforme, in kakšne naloge odpadejo iz tega na učitelje narodnih šol.
Šolska književnost in prosvetni tisk.
V naši šolski književnosti, v prosvetnih listih in časopisih se že od davnaj obravnavajo napake in nedostatki v sistemu naših narodnih šol in objavljajo se trditve dobrih poznavalcev narodne šole in narodnega življenja, da sistem naših narodnih šol radi svojih mnogih in velikih napak niti od daleč ne odgovarja potrebam narodnega živlia, niti temu, kar se zahteva od šolanja moralne mladine v narodnih šolah, in kar je potrebno da nudi narodna šola in radi česar je nevzdržno!
Nezadostno število šol in učiteljstva.
Prva napaka in nedostatek našega sedanjega šolskega sistema je ta, da v največjem delu naše nove države niti približno ni dovolj narodnih šol in učiteljstva z ozirom na število šoli odrasle mladine. Znana stvar je sicer, da postoji pri nas velik nedostatek pri narodnih šolah in uči-teljstvu, toda mnogim je nepoznano, kako velik je ta primanjkljaj. To pomanjkanje pa je tako veliko, da vzbuja pri vsakem rodoljubu ne samo presenečenje ampak neverjetno začudenje. Po službenih podatkih je bilo v kragujevaškem okrožju, v mirni in ponosni Šumadiji, v okolici prestolnice prve obnovljene srbske države, v vseh prvih razredih osnovne šole vpisanih 3040 otrok, nevpisanih pa je ostalo 2329 otrok, ker ni šol in ne učiteljstva.
V beograjskem okrožju, v okolici prestolnice sedanje naše države, je vpisanih v vseh prvih razredih osnovne šole 2840 novih otrok, nevpisanih je ostalo pa radi nezadostnega števila šol in učiteljstva 2952. Ostalo je tedaj nevpisanih več kot pa iznese število vpisanih! Tako stanje vlada v kragujevškem in beograjskem okrožju, še ne-povoljnejše je v drugih krajih. Po službenih podatkih je bilo v celi prejšnji Srbiji in Črni' gori šoli doraslih novih otrok 224.974, od tega pa je bilo sprejetih v vse prve razrede osnovne šole 69.700 otrok, a nevpisanih je ostalo 155.274 otrok. To znači, da se šola komaj ena tretjina šoli dorasle mladine v osnovnih šolah, dve tretjini pa ostaneta nešolani, tedaj nepismeni! Tako stanje je nevzdr/no!
Nadaljevalno šolstvo za izobrazbo širših mas.
Tako velik nedostatek šol in učiteljstva je za osnovno izobrazbo narodne mladine velika škoda, toda je še drugo zlo, ki s prvim vred udruženo napravilja usodno zlo. To drugo zlo je nedostatek v sistemu narodnih šol. Ta obstoji v tem, da velik del našega naroda nima za nadalj-no izobrazbo narodne mladine po obisku osnovne šole nikakih nadaljevalnih šol, v katerih bi mladina po svršeniu osnovne šole utrdila prvo znanje, in bi v osnovni šoli pridobljeno znanje še razširila s potrebnim znanjem za poklic, katerega se misli v življenju oprijeti, ko doraste.
Ta napaka in nedostatek v sistemu naših narodnih šol sta opisana v službenem poročilu nekega našega starejšega šolskega nadzornika tako-le: »Žalostno je videti te nadarjene kmečke
deklice in dečke, ki lepo čitajo in pišejo, lepo izdelujejo pismene naloge, lepo in pravilno mislijo in govore, ko se za vedno razidejo s šolo ia učiteljem in ko odhajajo v svet, da vse to pozabijo, kar so se v šoli naučili, da izgine ves štiriletni trud (štiriletna šolska obveznost v Srbiji. Opomba prevaj.): to pa samo zato, ker ni nikakih šol za nadaljno izobrazbo kmečke mladine, ker ni ne knjig, ne listov, ne predavanj, ne čitalnic. ne knjižnic: ni ničesar!«
Ako preiskujemo, kaj se zgodi z mladino, ki konča osnovno šolo, tedaj vidimo, da majhen del, navadno iz bogatejših hiš, nadaljuje šolanje v srednjih šolah, a drugi, tudi samo majhen del, odide v mesta učit se Irgovine in rokodelstva, največji del pa ostane in živi na kmetih. Tisti del kinečke mladine, ki nadaljuje izobrazbo na srednjih šolah, ali se posveti rokodelstvu in trgovini, je za vedno izgubljen življenju na kmetih. Na kmetih ostanejo, da žive in delajo samo tisti, ki so se po malo prej navedenih besedah šolskega nadzornika tako lepo naučili citati in pisati, da mislijo in govore in izdelujejo pismene naloge, i» ki se puste brez riadaljne izobrazbe. Ti se razstavljajo s šolo in učiteljem ravno takrat, ko si mladina pri drugih naprednih narodih šele začenja pridobivati potrebna znanja za poklic, v katerem bodo živeli kot odrasli.
Ta -nedostatek v šolah za nadaljno izobrazbo kmečke mladine povzroča, da otrokom izpuhti kmalu po razstanku s šolo tisto znanje, ki si ga je mladina pridobila v šoli, in celo tudi pismenost. To je potrjeno tudi s posebnim izpraševanjem kmečkih mladeničev in deklet, ki so zapustili osnovno šolo pred desetimi leti ter se je pokazalo, da so pozabili vse, kar jim je dala osnovna šola.* S tem se objasnijo dovolj tudi pojavi, ki se zde mnogim zagonetni, a ti so: kaj ie vzrok, da se v osnovni šoli šolani in nešolani popolnoma nič ne razlikujejo ko dorastejo, in da se ne opaža niti najmanjše razlike v življenju in delu med kmeti v vasi, ki ima že 50—60 let svojo šolo in med kmeti v drugi vasi, ki nikdar niso obiskovali šole; in da se tudi oni, ki so končali šolo, javljajo pri ljudskem popisovanju za nepismene?
Iz navedenih pojasnil je jasno, da so rezultati, ki iili nudi osnovna šola radi- tega tako slabi, ker ie zapuščena brez drugih nadaljevalnih šol za mladino, a posebno radi nezadostnega sistema uničeni pozneje.
Analfabeti/.em.
Lahko se takim trditvam oporeka kolikor hoče, ker se ravno take trditve težko priznavajo in osvajajo, radi nepovoljnosti. Mnogim ljudem je bolj po volji, da žive v samoprevari, kakor pa, da si ogledajo dogodke okoli sebe z odprtimi očmi, kjer bi videli neprijetnosti. Toda zakaj se varati in goliufati, zakaj zapirati oči pa ne videti stvari take kakoršne so v resnici?! Kdor se hoče j prepričati, kakšni in koliki so uspehi naše osnovne šole, izvrši to najlažje in najhitrejše iz statističnih podatkov, v katerih so s suhimi številkami izkazani odnošaji med pismenimi in nepismenimi.
(Dalje prihodnjič.)
* Pri osemletni šolski obveznosti pri nas «i tako hudo. Opomba prevajalca.
Pristopite k „Jugoslovanski Matici"!
SteY. 11.
UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 15. marca 1923.
Stran 3.
Iz Jugoslavije.
Enotna fronta v boju za kruh. V
nedeljo dopoldne se je vršilo v Ljubljani veliko zborovanje državnih uradnikov vseh kategorij, učiteljstva, železničarjev, poštnih usl., da protestirajo proti neznosnim razmeram. Shodu je predsedoval predsednik Osirednje Zveze javn. nam. Sprejete so bile sledeče resolucije:
I.	Gmotni položaj vseh državnih in tem enakih javn h uslužbencev in upokojencev ter njih vdov in sirot je vsled rastoče draginje postal tako beden in obupen, da stojijo ti uslužbenci tik pred neizogibno katastrofo.
II.	Ta brezupni položaj je povzročen edinole vsled pomanjkanja potrebnih pravočasnih ukrepov od strani države.
Zaradi tega zahtevajo nujno, da se takoj:
1.	uzakoni službena pragmatika,
2.	a) zviša vse draginjske doklade primerno sedanji draginji in krajevnim razmeram ter razširi izenačenje doklad tudi na železničarje,
b)	odpravi maksimiranje teh doklad,
c)	razveljavi vse omejitve, katere dajo dokladam značaj milostinje,
3.	izplača izdaten enkraten nabaven prispevek:
4.	primerno zvišajo pristojbine za vršenje službe izven urada;
5.	reši stanovanjsko vprašanje za državne nameščence in železničarje s tem, da se:
a)	nakaže tudi poduradnikom in slugam stanarinsko doklado,*
b)	v krajih, kjer ni drugače mogoče dobiti stanovanja, odkaže stanovanje v naravi,
c)	onemogoči, da se uslužbencem odpove stanovanje, brez zasiguranja novega stanovanja,
d)	kadar je zaradi premestitve potrebna ločitev uslužbenca od družine, družini zasigura stanovanje in izplačuje primerno odškodnino za dvojno gospodinjstvo;
6.	Razširi veljavnost določb člena 282 proračunskega zakona na vse državne in javne nameščence v celi državi.
—	Novo presenečenje. Po zadnjih odredbah o draginjskhi dokladah ne dobe stanarinskih doklad (zaradi čl. 6.) poleg vseh drugih niž. uslužbencev tudi učiteljice ženskih roč. del in otroške vrt-narice. Z vsakim zakonom napravi vlada kako novo nesocijalno dejanje in pro-vzroči krivico, ki nam dovaja naše potrpljenje do vrhunca in ki udarjajo kot zelo močne disonance na naš domorodni čut. In spričo takih razmer naj človek vzgaja mladino, ko gleda nezakonite persekuci-je, ki jih ni bilo še nikdar toliko kot v zadnjih tednih, ko bijejo po nas nesocijal-ni zakoni, naj človek ohranjuje svoj idealizem, da ob njem še naprej žive na vodilnih mestih nasilneži, ki rušijo v najširših masah temelje in vero- v državo. Samo eno vprašamo vladne mogotce: Ali učiteljicam žen. roč. del in otroškim vrtnaricam ni potreba stanovanja? Ali mar njim niso zvišali gospodarji stanovanje po novih stanovanjskih odredbah? Čemu ste jih prezrli?! — Ostudne razmere !
—	Računskemu oddelku za osnovno šolstvo pri pokrajinski upravil v Ljubljani-
Ponovno smo že prejeli pritožbe, da učiteljstvo ne prejema redno svojih mesečnih prejemkov. Kje je vzrok, hočemo dognati ! Za danes priobčujemo ipismo. ki smo ga pravkar prejeli v tej zadevi. Pismo se glasi: »Danes ko Vam pišem to poročilo je že 5. t. m., a nismo še prejeli na tukajšnji šoli mesečnih prejemkov za marc. Učiteljstvo ogorčeno povprašuje ¡po svojih trdo zasluženih kronicah — a zaman. Vsemu svetu je že znana naša beda — s temi bornimi prejemki izhajamo je-dva prvo polovico meseca. In sedaj še to zavlačevanje! Kje tiči vendar vzrok? Vsi aktivni uslužbenci prejemajo sVoje službene prejemke prvega le podeželsko učiteljstvo zapostavljajo na ta način, da mora čakad na plačo do šestega, včasih celo do 8. v mesecu. Nobeno čudo ni. da pojema delaljubnost zlasti med mlajšimi tovariši in tbvarišicami, ki izgubljajo vsled svoje revščine ueled med ljudstvom- Ali ne bi naš stanovski list mogel odpoimoči tej krivici? Priporočamo se nujno našim zastopnikom da posredujejo nri merodaj-nih oblasteh, da se temu zlu čimpreje od-oomore!
Moderno kurivo. Dopis po resničnem doživljaju: Bil je neprijazen in hladen dan. ko sem koncem februaria moral k tovarišu Š. P. Vstopivši v njegovo sobo. me je prijetno iznenadila toplota, ki se je razlivala po nji. Tovariš je čepel pri
* Poleg vseh nižjih uslužbencev ne dobe nobene stanarinske doklade tudi učiteljice žen. roč. del in otroške vrtna-rice.
svoji knjižnici in imel na tleh pred seboj kup knjig. »Hej kolega, nekoliko preveč dušne »špiže« si si nabral za post!« ga nagovorim- Okrenil je osivelo glavo, se vzdignil, mi podal roko in odvrni: »Dobro došel! Nisem izbiral dušne hrane! kajti ta mi nikakor ne tekne če ni tudi telesna dovolj 'izdatna in pijača vsaj deloma »duhovita«. Veš, drvarnica se mi je napolnila z zrakom, a moj dvorni dobavr-telj drv ga kljub dvakratni prošnji še ni pregnal iz nje ker najbrže sluti, da bi pred prvim marcem niti najbesnejši »me-dicinman« ne mogel spraviti iz mene pa-I re. Zato sem bil primoran za kuhinjo raz-! biti velik zaboj, sobo pa kurim s knjiga, ini. Gotovo še nisi poskusil, kako ¡zborno ogrevajo tudi telo.« Prijateljeve besede in pogled na temne pohorske gozde, ki so se prezirljivo režali skozi okna, so mi izsilili iz prs vzdihljaj: »To so pač žalostne razmere!« »Hrn.« odgovori tovariš, katerega so bridkosti življenja in stanu napravile ravnodušnega, »moje še niso preveč I žalostne, toda gorje onim, ki nimajo ne zabojev in ne knjig! Še bolj žalostno pa je, da bode 18. marca znaten broj tova-! rišev volil naše zaklete nasprotnike, ki se nam bodo potem rpgali in morda nas celo ! še zbadali z znanim nemškim izrekom: Nur die allerdiimmsten Kälber wählen sich ihre Metzger selber!« — Kar sem videl in slišal, me je tako hudo potrlo. da sem se hitro poslovil in zbežal v megleni večer-
—ob Hujskanja avstrijske vrste.
»Slovenec« prinaša v petek sledečo notico: »Centralistični blagoslov našim ob-I činarn. Predzadnji »Učiteljski Tovariš« opozarja učiteljstvo. da so občine dolžne | po finančnem zakonu plačati stanarino po 30 dinarjev in več mesečno vsem učiteljem ljudskih šol v onih krajih, kjer drža-! va ne plača stanarine po zakonu o dra-ginjskih dokladah. Samostojneži župani, , pridite se les učit! Vaši »ristaši so glaso-\ vali za ta čl. 299., vaš minister je podpisal zakon, vi ste imeli vlado in tako bodo po vaši milosti-plačevale občine, seveda naše prečanske občine, slovenske občine, ono, kar bi morala plačati država! Morda do volitve Jelenčevi hlapci ne bodo zahtevali plačila, gotovo ga pa bodo zahtevali po volitvah! To so iztuhtali demokrati, radikali in samostojneži! Le volite jih, občani da vam bodo vzeli še avtonomijo občin, kakor so vam vzeli avtonomijo Slovenije.« — Zdi se nam, da je vsaka beseda ob tej lumpariji odveč. Naše stališče je bilo in ostane vedno, da zahtevamo stanarino od države. Hujskače naj pa učiteljstvo ohrani dobro v spominu, posebno naj si jih pa ogledajo oni zaslepljenci, ki še vedno rinejo za njimi-
—	Volilna abstinenca. (Dopis.) Iz vrst državnega uradništva se propagira za IS. marec volilna abstinenca. Dvomim, če ]e to geslo najmodrejše. S tem se odrečemo svoji državljanski pravici in dolžnosti. Največje politične zrelosti s tem ne pokažemo. Izboljšanju svojega materijalnega stanja ne pripomoremo s tem nič. Indife-rentne napravimo s tem še one poslance, ki so se dosedaj z vnemo zanimali za naše gmotno in pravno vprašanje. Z abstinenco zelo ustrežeino našim kulturno nam nasprotnim strankam. Pripomoremo jim do zmage. Posebno za učiteljstvo to ni vseeno ker ima opravka s kulturno-pro-svetnim delom- Te stranke so še večje nasprotnice izboljšanja našega materijalnega položaja, kakor druge. Zato je boljša opredelitev katerikoli kultturno naši stranki, kakor abstinenca.
—	»Smrt dr. Ivana Tavčara«. Pod tem naslovom prinaša »Pokret«, glasilo UJU — Pov,- Split v 1. in 2. štev. tek. letnika daljši članek, v katerem povdarja posebno literarno delavnost dr. Ivana Tavčarja.
—	Izšel je 1. zvezek Stanovsko-stro-kovne kenjižnice Poverjeništva UJU v Ljubljani. V predgovoru čitamo: »Stanovsko - strokovna knjižnica Poverjeništva UJU v Ljubljani« naj bo torišče naši duhovni orijentaciji in organizaciji, naših utemeljenih in ugotovljenih nazorov in načelnih stališč, naj jih izkristalizuje in naj da enotnejšo smer in trdnejši kulturni temelj vsemu našemu delu- — Naj nam postane naš stanovski katekizem, ki bo dobil v njem potrebne orijentacije vsak član in vsak novinec našega stanu.« — Te dni nrične morava razpošiljati knjige na okrajna učiteljska društva, da jih ista oddajo vsem organiziranim članom. Opozarjamo na toZadevno notico med novimi knjigami in književnostjo.
— Ponovno prosTmo predsednike oziroma tajnike okrajnih učiteljskih društev, da nam nemudoma javijo in pošljejo spisek vseh z učiteji poročenih učiteljic, učiteljic žen- roč. del. otroških vrtnaric in upokojencev pri svojem društvu. Zaradi
netočnosti nastaja velika materijalna škoda, ker se vsem poročenim učiteljicami ne more ustaviti listov, enako se ne more urediti zadeva listov pri ostalih naštetih kategorijah. Za slučaj nadaljnega molka so duštva odgovorna za poravnavo vseh doposlanih listov in odklanja uprava vsako odgovornost.
—	Naša slovenščina bi morala biti dandanes neki »nolli me tangere«. Zato sem z velikim zanimanjem čital siois g. Ernesta Tirana v zadnji št. »Uč. Tov.« Posebno mi ugaja, kar piše v zadnjem odstavku. o našem jeziku! Da, tako je! Meni se zdi gnusna tista mešanica, ki smo jo začeli pisati v zadnjih časih- Prof. Leveč je že na goriški gimnaziji učil, da je velika zasluga »Novic« med drugim to, da so obvarovale naš jezik 1. 1850—1853, ko so začeli razni pisatelji pisati neko zmes hrvatskega in slovenskega jezika, katera se nikjer ni govorila. Zdi se mi, da se ta »srečna doba« ponavlja v današnjih časih. Učimo se pridno srbo-hrvaščine, a slovenščino govorimo in pišimo čisto, kakor živi med narodom in kakor jo pišejo odlični pisatelji, n. pr. Stritar! — Janko Leban.
—	Prošnja. Gg. tovariše prosim, da naravnost meni ali pa gosp. skladatelju prof. Stanku Premrlu v Ljubljani naznanijo sledeče: Kdo ve za kake podatke o naših starejših glasbenikih, ki niso še nikjer obedolanjeni, n. pr. o t Smoletu, Kun-šiču, Dragotinu. Juvančiču. L. DoLnarju, oziroma o raznih učiteljih glasbenikih. Kdo ve kaj o L. F. Schwertu ali Jos. Mikši»? — Kandija pri Novem mestu, 11. marca 1923. Janko Leban, gost »Usmiljenih bratov«.
—	Organizacija in dobrodelnost učiteljstva v Radvanju pri Mariboru- Vse razredne učne osebe so bile v koledarskem letu 1922. učlanjene v svojem okrajnem učiteljskem društvu razuu ene, ki je došla sem šele v jeseni. Za leto 1923. je tudi ta pristopila k društvu. Od svojih službenih prejemkov so vse učne osebe razun ene tu neimenovane prispevale mesečno v dobrodelne in kulturne stanovske in nar. namene po svojih močeh kakor sledi: Delakova Pavla 331 Din, Frasova-Heričkova 357 Din. Jordan Ivan (nastopil v jeseni 35 Din, Komavlijeva Irma 336 Din. Knaflič Radoslav 668 Din, Križman Josip 336 Din, Roberjeva Ana (nastopila o Vel. noči) 36 Din, skupaj 2099 D h- V 1., 2., 4., 5. in 6. znesku je zapopadeno 7% investicijsko posojilo- Razun tega je nabralo učiteljstvo med prebivalstvom za Jugoslovansko Matico 418 D n. a za javno knjižnico 253 Din. Na vsako šolo podobno organizacijo, kako vznesen polet idealne ljubezni do napredka jugoslovanskega naroda bi vel po vsej naši ujedi-njeni državi!
t Tovarišici Faniki Schaubach-Nova-kovi v spomin. (Umrla 30. januarja 1923.) Kolikorkrat si se, ljuba Fanika, poslavljala od nas, hiteč v svoje ljubljene Ruše k dragim svojcem, vsakokrat smo Ti veselo klicali: »Na svidenje!« Vesela si se vračala v našo sredino, tem veselejša in srečnejša pa po onem dnevu, ko Te je zakonska vez zvezala z ljubljenim soprogom. — Doživeli smo pa dan, ko smo Ti klicali tudi: »Na svidenje, ali na svidenje — nad zvezdami!« — Na cesti pri Sv- Jožefu, enemu izmed Tvojih najljubših izprehodov, smo se poslovili od Tebe s solzami v očeh s tugo v srcih. Mrtvaški voz s Tvojimi zemeljskimi ostanki se je pomikal proti Tvojemu ljubljenemu domu. — S cvetjem in zelenjem ie bila postlana Tvoja zadnja pot, in tedaj so se mi nehote usilile misli: »Čemu toliko cvetja na zadnjo pot, raje več cvetja v življenje — vzgojiteljem trpinom!« — Razumevanja naših teženj, moralne pomoči pri našem težkem delu. priznanja, da nas štejete k sovzgojiteljem svojih sCrok! takega cvetja nam dajte na težko |Dot našega življenja! Fanika. Ti pa nisi bila samo učiteljica-trpinka. bila si tudi učiteljica- mučenica. — Dne 14. avgusta I. 1914. so Te v družbi z drugimi zna-čajnimi Rušani odpeljali v zapore v Gradec. Nisi nam pozneje mnogo govorila o teh groznih časih, a vse si mi povedala z besedami, ki si jih vzkliknila ob prevratu: »Sedaj vem. zakaj sem trpela!« Te Tvoje besede bi bile napolnile kniige, saj so vsebovale vse trpljenje, obup nad sedanjostjo, upanje na uresničenje najiskrenejših želj, povedala si v kratkih besedah vse, kar je trpel čutil, upal vsak navdušen Slovenec. — Sreča Ti je tedaj sijala iz oči. sreča, da si doživela ujedinjeno Jugoslavijo, za katero si trpela. — Na višku sreče si pa bila, ko si se združila z ljubljenim soprogom. A le tri kratke mesece si uživala srečo; smrt. ki ne izbira med srečnimi in nesrečnimi. je izbrala baš Tebe. Zakaj baš sedaj, se vprašujemo, a ne dobimo odgovora. Kako malo je, kar nam je ostalo — samo
skomin na Tebe- A ta ostane ohranjen v srcih vseh nas, ki smo poznali Tvoje blago srce. dokler ne pridemo za Teboj. Spa-vaj mirno, ljuba Fanika!	—1—.
— Opozarjamo na občne zbore naših gospodarskih društev in zadrug, ki so objavljeni v današnji številki pod »Gospo-
| darske organizacije«. —————————________
Učiteljski pravnik.
i
—§ Opravilna doklada šolskih voditeljev Obvestilo vsem o. n- voditeljicam in j voditeljem osnovnih šol in poverjeništvu i UJU v Ljubljani. Zbor širjega sosveta j UJU v Ljubljani je bil sklenil naj »obram-i beni odsek« ukrene vse potrebno, da se | črtane opravilne doklade od države izto-: žijo. — Podpisani sem se bil kot član I obrambenega odseka trikrat obrnil s p'i-! smeno vlogo na knjigovodstvo pokrajin-i ske uprave v Ljubljani, naj mi naznanijo oblast (in njen odlok), ki mu je ukazala i naše dekretovane opravilne doklade ustaviti, toda niso mi do danes na nobeno vlogo odgovorili. — Vsled tega molka, koje-j ga sem pravzaprav smatral za nikavni odgovor, sem se podal k odvetniku dr. Vekoslavu Kukovcu, ministru na razpoloženju v Maribor, ki se ie v svoji znani ljubeznivosti nemudoma obrnil v Beograd po informacije, odkoder je sprejel od tamkajšnjega poročevalca v naučnem ministrstvu sledečo dobesedno poročilo: »Opravilne doklade za šolske vodje so bile v predlogu budžeta, pa jih ie finančni odbor črtal kakor še marsikaj drugega. Ko je pokrajinska uprava, oddelek za prosve-to in vero v Ljubljani dobila budžet. je takoj vložila prošnio za izpuščene kredite in za povečanje premajhnih. Finančni minister je tozadevni dopis naučnega ministra zavrnil z ostro opombo, da bi se bili morali pri finančnemu odboru in v skupščini brigati za zadostne kredite.«.« Poročal sem o tem v Ljubljano, na kar je pokrajinska uprava napravila novo tozadevno vlogo z dne 13. svečana 1923, broj 539-Vloge še ni tu. toda obveščen sem že o njej. Upam, da bo sedaj ugodno rešena. Zato naj še počakajo s tožbo, ki jim ne more dati denarja. Je tudi dvomljivo, če bi prodrli s tožbo, ker ie pokrajinska uprava očividno pravilno ravnala, ako je ustavila zneske- ki niso v budžetu.* Vlada je storila svojo dolžnost, stavila postojanko v budžet, toda skupščina jo je črtala. Skupščine oa ni mogoče tožiti! Iz tega Doročila je razvidno, da treba počakati, kako se bo prej omenjena nova vloga pokrajinske uprave v Beogradu rešila. Ker se člani obrambnega odseka radi pomanjkanja časa in velike draginje ne moremo podajati v Ljubljano, vračam s tem dopisom vso zadevo potom »Učit. Tovariša« poverjeništvu UJU v Ljubljano, ki naj pri pokrajinski upravi ooizve ali se je tozadevna vloga z dne 13. februarja 1923. broj 539 res odpravila v Beograd ter jo naj tam priganjajo, ako bi jo v Beogradu zavlačevali. Ta potreba dokazuje, da bi moral eden član »obrambnega odseka« bivati v Ljubljani- V finančnih zadevah res ne moremo tožiti skupščine, pač pa državo. Minister g. dr. Kukovee mi je v svoje-m pismu obljubil, da bo tudi njegova briga, da se ta pogreška popravi. Po njgovem mnenju je to pogreško zakrivil bivši ministrski poročevalec Šečerov. ki je v svoji pretirani in nebrzdani štedljivosti v zmoti posegel tudi po opravilnih dokladah voditeljev. ne da bi bil dejal zadevo na razpravo. češ tudi v Srbiji nimajo voditelji opravilne doklade (imajo pa stanarino in kurivo). — Podpisani se obenem tem potom g. dr. Vekoslavu Kukovcu, odvetniku in ministru na razpoloženju v imenu vseh prizadetih tovarišic in tovarišev najsrčne-ie i,n javno zahvajjujem za niegovo lju-beznjivo in brezplačno posredovanje ter dano besedo za nadaljno pomoč, kar bo učiteljstvo sigurno znalo ceniti. — Rad-vanje pri Mariboru, dne 5. marca 1923. — Radoslav Knaflič.
* Opravilne doklade so pa v dekretu in po pri nas še sedaj veljavenih starih zakonih zakonito zajamčene- — Ured.
Naše narodno prosvetno delo.
Šolski odri in pevski zbori.
—po Obmejni šolski oder v Kapfi
(okr. Marenberg). Kljub temu, da oblast še vedno omalovažuje to kočljivo obmejno posto:anko narodno-prosvetno delo vendar napreduje. V nedeljo. 18. februaria ie mladina pod vodstvom vešče tov. učiteljice-voditeljice ge. Sadnekove nudila dve leni igrici »Sneguljčica« in »Bra-tovska ljubezen«. Krasen nastop in ubra-
no oetie otrok je ljudstvo ganilo do solz. Občudovati je požrtvovalnost tovarišice, ki je k o t edina učna moč na obmejni š t i r i r a z r e d n i c i naštudira-la igrici in pripomogla do tako lepega uspeha- Oblasti pa bi nai vendar enkrat pokazale, da razumevajo težkoče na meji in čimprej izpopolnijo obmejna učna mesta!	E. V.
—po V Bakovcih — v Prekmur u je priredila šolska mladina dne 11. februarja pod vodstvom agilnega šolskega voditelja Deškoviča šolsko veselico. Na vzpo-redu so bile deklamacije. pet;e n dve enodejanki »Kaznovani šaljivec« in »Laž-njiva Milena«. Že večkrat smo meli priliko opazovati, kako čvrsto se zna o ba-kovski učenci obračat: na odru. Tudi to pot so izvajali učenci svoje uloge izbor-no. Plačilo za trud šolsk. vodji je bila pohvala in priznanie občinstva-
—po Šoštanj. V nedeljo. 25. februarja je priredila ljudskošolska mladina pod vodstvom učiteljstva otroško igro »V kraljestvu palčkov«, ki je v gmotnem ka- j kor moralnem oziru nad vse pričakovanje lepo uspela- Da je s takimi prireditvami treba velikansko potrpljenja in dela, je znano vsem. ki se bavijo s tem. Igralo se je tako ljubko, precizno in naravno, da se je vse čudilo. No, ipa saj je bila tudi dvorana nabito polna! Brezhibna je bila tudi scenerija. obleka pa.čkov. vil, kralja
—	nad vse Da je ugajal »Norček«. — neka učenka iz V. razreda, ki bi lahko v tej ulogi nastopila na vsakem oidru. Vodstvo prireditve je bilo v rokah tovarišic Tro-bejeve in Okomove ter tovariša Tajnika, pomagalo oa je seveda pridno tudi ostalo učiteljstvo- Trud ni bil zaman in je z uspehom lahko zadovoljno in tudi ponosno vse učiteljstvo ki je pripomoglo na en ali drug način k uprizoritvi- Kakor se ouje. se bo igrica ponovila čez 14 dni ali 3 tedne.
VSAK JUGOSLOVAN MORA BITI ČLAN, JUGOSLOVANSKE MATICE!4
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Stanovsko - strokovna knjižnica
Udruženja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana. Zvezek 1.: T. Organizacija jugosl. učiteljstva, II. Pravila UJU. III. Poslovnik UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Izdalo in založilo Udru-ženje Jugoslovenskega Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana. Učiteljska tiskarna. Frančiškanska ul. 6. — Cena za člane 3 Din, za nečlane 4 Dinarje.
Književnost in umetnost.
—k Stanovsko - strokovna knjižnica Udruženja Jugosl. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana. Zvezek 1. Vsebina: Predgovor. — Organizacija Jugoslovenskega učiteljstva. Udruženje Jugoslovenskog učiteljstva: Centrala UJU. Po- 1 verjeništva UJU. Okrajna učiteljska društva UJU
—	Poverjeništvo Ljubljana. Specijalna in strokovna učiteljska društva. Stalni uradi UJU — ] Poverjeništvo Ljubljana. Stalni odseki UJU — j Poverjeništvo Ljubljana. Kulturno - prosvetne ustanove slovenskegau čiteljstva: a) književna založništva, b) mladinski listi, c) listi za šoli odraslo mladino, d) pedagoško znanstveni listi, e) knjižnice. Stanovsko - gospodarske ustanove v področju UJU — Poverjeništvo Ljubljana: a) zadruge, b) gospodarska društva, c) denarni skladi. — Organizacija Jugoslovenskega učiteljstva Julijske krajine: Centrala. Okrajna učiteljska društva. — Stanovski in strokovni tisk za Jugoslovensko učiteljstvo: Centralni listi. Glasila Poverjeništva UJU. Drugi prosvetni, stanovski in strokovni listi. Gospodarsko stanovski listi. Srednješolski profesorski listi. Uradni in službeni listi. — Pravila Udruženja Jugoslovenskog učiteljstva: Ime i sedište. Svrha. Sredstva. Ustrojstvo. Članstvo. Uprava. Skupštine i sa-stanci. Delokrug .Izbori. Članarina. Nadzorni Odbor. Časni Sudovi. Razpust Udruženja. Ptelazna naredenja. — Poslovnik UJU — Poverjeništvo Ljubljana: Ime in sedež. Namen. Sredstva. Članstvo. Pristop in izstop članov. Dolžnosti in pravice članov. Uprava. Odseki. Sklepčnost in glasovanje. Volitve. Stroški uprave. Članarina. Rezervni sklad. Centralna knjižnica. Poročila stanovskim glasilom. Poslovanje. Nadzorstveni odbor. Častni sod. Razpust poverjeništva. Splošne in prehodne določbe._
Naša gospodarska organizacija.
g Občni zbor društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani se vrši z običajnim sporedom v sredo, dne 28. marca, ob 10. uri dop. v zgornjih prostorih Učiteljske tiskarne. K obilni udeležbi vabi odbor.
—g Učiteljski zdraviliški dom v Rog. Slatini. Zadružnikom se naznanja, da se III. redni občni zbor zadruge ne more vršiti dne 19. marca 1923 — kakor je bilo razglašeno v 9. štev. »Učit. Tov.«, ker sta načelnik in tajnik zadržana kot predsednika volilnih odborov pri volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino. Občni zbor se zato preloži na sredo dne 2«. marca 1923; čas, dnevni red in prostor ostanejo neizpremenjeni. Seja na-čelstva se vrši ob 9. uri, skupna seja na-čelstva in nadzorstva pa ob 9.30 istega dne Načelnik: Ant. Gnus.
—e Društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam občni zbor bo 28. marca 1923 ob pol 10. uri v Učiteljski tiskarni.
—g Društvo »Narodna Šola« bo imelo svoj občni zbor 28. marca 1923 ob 9. uri v Učiteljski tiskarni-
—g Hranilnica in posojilnica »Učitelj, skega konvikta« v Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim jamstvom je imela svoj občni zbor 2. februarja t. 1. Računski zaključek za leto 1922. ki je bil voriobčen v letošnji 3. številki »Učiteljskega Tovariša«, je bil odobren. Obrestna mera hranilnih vlog se je dvignila od 4% na 5%, ona posojil pa od 7% na 9%. »Poverjeništvo UJU je prejelo podpore 150 Din. Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta« pa 250 Din. Pri tej priliki se naznanja, da se na dopise brez vposlanih znamk za 4 D^n ne cdgovara.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Darila: Obveznice 7% drž. inv. posojila (s kuponi od sept. 1922. dalje): Kovačič Edo, naduč. pri Sv. Marjeti na Dravskem polju 1 à 100 Din: Bercé Alojzij, naduč. v Špitaliču 1 à 100 Din; Skok Ela, učit. v špitaliču 1 à 100 Din; Čuček Jelena, učit. v Gr-lincih (Prekmurje) 1 à 100 Din; Telkeš • Andrej, naduč. v Tišini (Prekmurje) 1 à 100 Din; Zdol-šek Bogomir, naduč. v Letušu 1 à 500 Din (s kuponi od marca 1923. dalje); Bregant Zmago, učit. v Ra.ihenburgu 1 à 500 Din; to je 15 obveznic à 100 Din; skupaj z zadnjič izkazanimi 82 obveznicami 97 obveznic à lOo Din — 9700 Din. Srčna hvala! Kdo bo poslal 100. obveznico?! Prekmur-čani. zganite se! Saj boste tudi vi imeli koristi od U. D. Saj menda niste v Prekmorji! Članarina za 1922: Lecker Tilka in Zidar Verena, učiteljici v Št. Vidu pri Grobelnem, vsaka à 10 Din —> 20 Din. — Za Neratov temeljni kamen so poslali: Učiteljstvo pri Sv. Marku niže Ptuja 25 Din; Vukan Koloman, naduč. v Bodoncih, (Prekmurje) II) Din; Viher Leopold, naduč. v Št. Janžu na Vin. gori, 10 Din, Učiteljstvo v Hotizi (Prekmurje) 30 Din, skupaj 75 Din. — Kot dobrotnik U. D. se je obvezal tov. Rado Mejovšek, naduč. v Orli-vasi plačati znesek 200 Din v mesečnih obrokih ter že vposlal 1. obrok 20 Din. Vsem darovalcem prav iskrena hvala!
—g Članom Učiteljske samopomoči.
Za 85. smrtni slučaj — Vida Skalovnik, Rajhenburg — se je nakazalo dedičem Din 1016 posmrtnine- Položnice za 84. in 85. smrtni slučaj prejmejo člani v aprilu. Kdor ni še poravnal zneska na zadnjo po-lložnico prosimo, da stori to do 1. aprila tega leta.
Iz nase stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Tainike okrajnih učiteljskih društev, ki še niso vcoslali seznama s tovariši poročenih učitelje, šolskih vrtnaric in vpo-kojencev. ponovno prosim, da te sezname nemudoma vpošljejo. ker sicer ne moremo izvršiti sklepa ožjega sosveta glede članarine omenjenih. — Upravnik listov.
4- UČITFLJSKO DRUŠTVO ZA NOVOMEŠKI OKRAJ je imelo v soboto dne 10. februarja 1923 v deški šoli v Novem mestu svoj redni občni zbor.
Tovariš predsednik otvori 33. občni zbor ter konštatira sklepčnost. V svojem poročilu omenja, da imamo v okraju še precej neorganiziranih in ti zaslužijo vse naše preziranje. V organizaciji je moč! Vse, prav vse, kar imamo, smo dosegli samo potom organizacije.
Tajniško poročilo je podal tov. Hočevar. Društven: odbor je imel, ker so se vse društvene zadeve obravnavale na zborovanjih, samo dve seji: zborovanj pa je bio 6. Na teh so se obravnavale važne šolske in stanovske zadeve. Več vlog se je poslalo na šolske oblasti ter na UJU poverjeništvo v Ljubljani. Udeležba je bila na vseh zborovanjih približno ena in ista. Zbralo se nas je 50—-60, seveda vedno eni in isti. Malomarnost nekaterih članov zasluži pač vso grajo. Društveni odbor je povabil pismenim potom vse neorganizirane, da naj pristopijo k društvu, a odzvali sta se samo dve tovarišiei. Izmed zborovanj je bilo najvažnejše ono v Trebnjem, kjer nam ie pokazalo endotno učiteljstvo. kako naj pospešuje in udejstvuie šola šolske odre. Tov. Kosec nam je takrat podal nekaj praktičnih navodil, kako da pride šola do svojega odra. Tudi učiteljstvo drugih šol v našem okraju je priredilo v minulem letu več mladinskih prireditev.
Blagajniško poročilo je podal isti tovariš. Iz njega posnamemo, da je imelo društvo v minulem letu 11.947 Din 55 p. denarnega prometa. Posameznosti ne bom navajal, samo to moram pribiti, da je sramota za tiste tovarišice in tovariše, ki so odnesli društvu članarino. Prejemali so liste, a ko jih je odbor potirjal za plačilo, so izjavili, da ne plačajo, ker niso prejeli nikakega lista. Članarino zanje pri UJU je moralo utrpeti društvo. Stanovska zavednost, kje si! V prihodnje bomo objavili take tovarišice in tovariše v stanovskem glasilu, da bodo zvedeli vsi, kako zavedni so nekateri!
Članarina za leto 1923 se določi na 100 Din; upokojenci in tovarišice poročene s tovariši plačajo 40 Din.
Ferijalni Savez. O tej točki je odbširno poročal tov. Pirnat. Osnovala se je podružnica T. S. v okrilju učiteljskega društva.
Volitve. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Matko Martin, Novo mesto; podpredsednik Miško Kosec, Trebnje; tajnik Viktor Pirnat, Novo mesto; blagajnik Fran Hočevar, Šmihel pri Novem mestu; odbornika: Drago-tin Gregorc, Toplice, Ruška Ravhekarjeva, Valta vas: namestnice: Milena Sušnikova, Lina Kle-menčičeva ter Marija Arhova — vse v Novem mestu. Ko se je še določitev prihodnjega zborovanja prepustila novemu odboru, je tovariš predsednik zaključil občni zbor.	' —r.
+ Učiteljsko društvo za slovenjgra-šk'l okraj ie imelo svoj redni občni zbor
dne 8. II. t. 1. v Slovenjgradcu. Odsotnih
je bilo precejšnje število članov. — Predsednik pozdravi navzoče, predvsem g. nadzornika Ormovška ter novodošlo članico tov. Hedvigo Fohn iz Št. Janža pri Dravogradu, konštatira sklepčnost in preide k dnevnem redu.
Tov. predsednik poroča o zadnji seji širšega sosveta U. J. U. v Ljubljani in priporoča, naj si društvo naroči »Narodno Prosveto«, kar se sprejme- Prečita se dopis »U. D.« v Mariboru in dopis, v katerem se priporoča knjižica Radovanoviča »Osnovne nastave«. (Nekaj izvodov se je že razprodata)
Predavanju tov. Schechelna o zgodovini kraja »Slovenjgradec« so člani sledili z zanimanjem.
Poročila: Iz poročila tajnice smo posneli, da je imelo društvo v preteklem društvenem letu 6 zborovanj, katerih so se člani (z enkratno izjemo) udeležili v Dovoljnem številu. Daljših predavan] je bilo 5. Društvo je štelo 34 rednih članov. — Poročilo blagajničarke je izkazalo 2200-36D skupnih dohodkov in 2170-75 D izdatkov, torej prebitka 29-61 Din.- Pri šotni pregledovalec računov je našel predložene račune v najlepšem redu. nakar se je tov. blagajničarki izrekel abso-lutorij.
Volitve: Izvoljen je bil dosedanji od- 1 bor s spremembo podpredsednika. Predsednik: Josip Purkhart (Št. Ilj pri Mi-slinji). podpredsednik: Ignac Kaffou (Št. Janž pri Dravogradu), tajnica; A- Vaupo-tova (Slovenjgradec). blagajničarka: Marija Arnuševa (Sv. Martin pri Slovenjgr.), odbornika: K. Barle (Sv. Martin pri Slovenjgradcu). in Fr. Mlinšek (Šmiklavž pri Slovenjgradcu). knjižničarka: A. Vaupo-tova (Slovenjgradec). Prihodnje zborovanje bo dne 12. a/pri'a v Slovenjgradcu.
+ »UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POLITIČNA OKRAJA LJUTOMER IN GORNJO RADGONO« JE IMEIO SVOJ OBČNI ZBOR v narodni šoli v Križevcih pri Ljutomeru dne 11. januarja ¡923 ob navzočnosti 45.članov. Po.pozdravu tov. predsednika prečitajo odborniki svoja letna poročila, na kar se na predlog tov. Sadarja izreče celokupnemu odboru absolutorij in priznanje.
Na to se preide k novim volitvam, ki so se vršile do listkih. Med tem pa prečita tov. blagajnik imena posameznih članov, ki izjavijo, da so redni člani in še ostanejo. Nekaj članov se je črtalo.
Članarina se določi na letno 100 Din in sicer SO Din za UJU; 10 Din za domačo društvo in 10 Din za Učit. Dom v Mariboru od vsakega člana. Omožene tovarišice poročene s tovariši plačajo le 20 Din letno. Članarina se plačuje najmanj četrt letno naprej.
O »izgovoru trdega »I«« je predaval ravnatelj mešč. šole iz Ljutomera tov. B a u k a r t, ki je žel obilo priznanja. Razvila se je živahna de-btita. Končno je bila sprejeta sledeča resolucija: »Da ne pridemo v konflikt s pravopisjem in govorom na nižji stopnji osnovne šole, prosimo, višji šolski svet, naj naredbo glede izgovora trdega »1« predrugači v toliko, da se izvaja ista le na višji stopnii osnovnih šol«.
Sledilo je nato predavanje tov. Č u 1 k a »o pouku srbohrvaščine« v osnovni šoli in predavanje viš. živinozdravnika iz Ljutomera o pasji steklini.
Tov Ivanjšič je poročal, o sklepih zadnje seje šir. sosveta »UJU dov. Ljubljana« in apeliral na učiteljstvo, da .vedno podpira »Učiteljsko tiskarno«. Predlog tov. predsednika, da se tov. ravnatelju Antonu Gnusu pošlje društvena čestitka k 601etnici se z odobravanjem enoglasno spreime. Sklene se, da se vrši prihodnje zborovanje 8. marca v Gornji Radgoni.
Koncem zborovanja sta v energičnem in temperamentnem govoru ožigosala tovarišica Perko in tov. Cvetko nečuveno postopanje vlade glede naših beraško plačanih plač in izjavila, da bomo primorani v borbi za obstanek res riski-rati svoj poklic. Učiteljstvo jima je glasno pritrjevalo, a ker ni bilo nobenega konkretnega predloga, zaključi tov. predsednik krasno uspelo zborovanje.
Vršila se je na to I. odborova seja, kjer se je konstituiral novo izvoljeni odbor sledeče: Predsednik: tovariš Karel Mavric, podpredsednik: tov. Ljudevit Ivanjšič, tajnik: tov. Mirko V. Sadar, blagajnik: tov. Ciril Miki, knjižničar: tov. Slavko Stopar, pevovodja: tov. Franjo Cvetko, namestnik tajnika: tov. Andrej Horvatič, namestnik blagajnika: tov. Franjo Čeh. namestnik kn.ilž. in pevovodje: tov. Franjo Zacherl. Pregledovalca računov: tovariša Janko Fiirst in Franjo Čulk.
+ PRI DRUGEM ZBOROVANJU UČIT. DR. ZA BREŽIŠKI IN SEVNIŠKI OKRAJ nam
je predavala gdč. Š t u p i c a , učiteljica srbo-hr-vaščine v Krškem o »Početni obuki srpsko-hr-vatskoga jezika na osnovnoj školi«. Predavateljica nam je v kratkih, jedrnatih črticah orisala pot, katere naj bi se držali pri pouku srbo-hrva-ščine. Navzoči so predavanju z zanimanjem sledili in ga z burnim odobravanjem vzprejeli, predsednik pa se predavateljici zahvali v imenu društva. — Nato je sledila obširna in živahna debata o volitvi učiteljskih zastopnikov v višji šol-
ski svet. Končno se sprejmejo na predlog tov. predsednika sledeče točke:
1.	Društvo stoji na stališču, da je ob volitvi učiteljskih zastopnikov v višji šolski svet neobhodno potrebna najstrožja disciplina vsega slovenskega v UJU organiziranega učiteljstva, da se mora torej manjšina brezpogojno ukloniti večini.
2.	Odobrava ključ, ki ga predlaga za bodočo volitev učiteljskih zastopnikov ožji sosvet poverjeništva UJU v dopisu- z dne 18 novembra t. 1.
3.	Društvo izjavlja, da so dosedanji naši zastopniki v višjem šolskem svetu vršili svoje dolžnosti v polni meri ter jim izreka za njihovo delovanje popolno zaupanje in zahvalo. Izraža željo, da bi tudi za prihodnjo funkcijsko dobo prevzeli ta odgovorna mesta.
4.	Pooblašča svojega zastopnika pri seji širšega sosveta, da glasuje za tisto listo, ki jo bo določil ožji sosvet z večino zastopnikov okrajnih učiteljskih društev.
Toy. Jamšek prijavi, nato minoriteten predlog, ki se glasi: »Ključ za volitev zastopnikov v višji šolski svet se naj spremeni v toliko, da voli učiteljstvo bivše Štajerske enega meščansko-šolskega in enega ljudskošolskega učitelja, a bivša Kranjska pa enega ljudskošolskega učitelja kot zastopnika v višji šolski svet.« — Za ta predlog je glasovalo 7 od 49 navzočih članov.
Mesto zadržanega predsednika pri udeležbi seje širšega sosveta se določi kot namestnik tov. Drnovšek Fr.
Resolucije: Na predlog tov. Tominc Avg. sklene društvo pridružiti se resolucijam ^Učiteljskega društva za konjiški okraj« z dne 8. decembra 1922. U. T., v kolikor so one danes še aktualne.
Ker ni bilo drugih predlogov, zaključi tov. predsednik lepo uspelo zborovanje. — Prihodnje zborovanje, obenem občni zbor, v Brežicah, čas določi predsedstvo.
LISTNICA UREDNITŠVA.
—lu D. H. n. J.: Hvala za članek, porabim ga pa med »narodno prosveto«, ker se mi zdi zelo umesten. Pszdrav!
—lu Ker nam pri sedanjem dragem tisku ni
mogoče dati listu priloge in nam to tudi ne dovoljuje stanje blagainice, smo morali nad dve strani gradiva odložiti za prihodnjo številko. Cenjene dopisnike prosimo potrpljenja, naj to upoštevajo in nam oproste. Posebno društvena poročila so zastala.
—lu G. Ant. I... š. r. v p. — St. n. D.: Vašega spisa, ki ga omenjate na dopisnici, nismo prejeli. Morda ste zgrešili naslov. Smo pa mnenja, da spada zadeva v leposlovni list. Obrnite se do »Zvončka«.
Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Štev. 159.
Razpis učiteljske službe-
Po naročilu višjega šolskega sveta z dne 18. I. 1923 štev. 228 razpisuje se na deški petrazredni osnovni šoli v Ljutomeru nadučiteljska služba v stalno namestitev.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati po predpisani službeni poti do
21- aprila 1923 pri krajnem šolskem svetu v Ljutomeru. Okrajni1 šolski svet v Ljutomeru, dne 12. marca 1923.
HoBa Kmura!	Hosa KH>nrat
M3Hiujia je HOBa yn6eHa Ktt»Hra:
„HcTopiija Cp6a, XpBaTa H CjlOBeHaua".
yy6eHHK 3a yneHHKe Hapoa,HHX uiKOJia.
O^oSpeH 0AJiyK0M roen. MHHHCTpa IIpocBeTe O. H. Bp. 45.659.
H3paflHO: J ob. J0BaH0BHh, pecJiepeHT MHHHeTapeTBa npocBcre.
Kn-nra urraMnaHa je hHpn^HuoM Ha epneno-
XpB3TCKOM je3HKy y yqHTeJbCKOJ THCKapH y Jby6jbaHH.
UeHa dpouinpaHe Kitare jecT 14 ,hhh, tbpflo Be3aHe Kfcnre 16 .AHH.
HapyH6e npmvia:
ynHTejbCKa THcnapa,
Jby6jbaHa <I>paHHHniKaHCKa y;mua 6.
V korist „Jugoslovenske Matice"!
„IDES" Prašek za črnilo
raztopljiv v mrzli vodi, prekaša vse tu- in inozemske izdelke in
tekoče ekstrakte!
|||E#il Črnilo v obliki papirja za uradnike in učence. Za ljll#C# več kot 100°/o cenejši kakor tekoče črnilo!
fti Antracen in kovinasta črnila. Zahtevajte vzorce in ce.iike kateri, se pošiljajo brezplačno.
„IDES" linira Minili izdilkov Tacen pii Ljubljani.