Novice iz Moravške doline GLASILO OBCINE MORAVCE / SEPTEMBER 2021 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXII 7 2021 Limbarska izjava petih županov / str. 5 Na vrhu Limbarske gore je pet županov obcin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravce in Trzin podpisalo Limbarsko izjavo, v kateri dajejo pod-poro obcanom in županu Obcine Moravce dr. Milanu Balažicu glede okoljske problematike zaradi delovanja podjetja Termit. Rokodelski dan na gradu Tuštanj / str. 14 Po dveh letih premora zaradi epidemije je Društvo rokodelcev – Rokodelski center Moravce (tokrat skupaj z Društvom krajanov naselij Spodnji in Zgornji Tuštanj) organiziralo rokodelski dan na gradu Tuštanj. Znameniti Moravcan Tine Kos / str. 28 Tine Kos se je rodil 29. januarja 1894 v Cešnjicah pri Moravcah. Domaciji se je reklo Na planini, zato je bil Tine po domace, kar Planinski Tine. Nanj nas v v Moravcah spomni vec del. Najbolj znana in vidna sta kip partizana v parku in marmornati portret Frana Detele na Jurkovi hiši. Jernejeva nedelja / str. 42 Na praznicno jutro, 29. avgusta, se je v Pecah pri maši zbralo veliko nekdanjih in sedanjih župljanov, med nami je bil ob g. Bogdanu Dolencu tudi naš nekdanji župnik g. Janez Zaletel, letošnji zlatomašnik. NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2021 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXII VABILO OŠ JURIJA VEGE MORAVCE, VVE VOJKE NAPOKOJ, vabi k vpisu v CICIBANOVE URICE, ZA ŠOLSKO LETO 2021/2022. Za vpis poklicite na telefonsko številko 041 725 382. Program CICIBANOVIH URIC je namenjen otrokom, ki niso vkljuceni v vrtec in so stari od 3 do 6 let. Program se bo izvajal od 5. 10. 2021, vsak torek 17.–19. ure. Namen srecanj je, da otroci zacutijo delcek utripa, ki poteka v vrtcu. Otroci bodo spoznali nove prijatelje, se igrali in ustvarjali. Zaradi SARS-CoV-2 (COVID-19) situacije se lahko zgodi, da Cicibanovih uric ne bomo izvajali. Pred vstopom v vrtec si prosim razkužite roke. VLJUDNO VABLJENI! Ilustracija: Lena Vozlic (iz knjige Belina avtorice Jasne Vavpetic) Novice iz Moravške doline SEPTEMBER 2021 ŠTEVILKA 7 LETNIK XXII Novice iz Moravške doline je informativno glasilo obcine Moravce, ki je tudi izdajateljica. ISSN 2536-4057. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v obcini brezplacno. Sedež in naslov uredništva Obcina Moravce Vegova ulica 9 1251 Moravce 01 724 71 40 E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si Odgovorna urednica mag. Tatjana Cop Uredniški odbor (do 30. 9. 2021) Eva Babnik Ajda Lalic Bernarda Mal dr. Franci Malin mag. Matjaž Marolt Anja Ravnikar Likovni urednik in oblikovanje mag. Blaž Slapar Lektoriranje Bernarda Mal Fotografija na naslovnici Miha Mally Tisk Tiskarna Januš d.o.o. Naklada 1800 izvodov Rokovnik izhajanj, navodila za pisce prispevkov in cenik oglasnega prostora so objavljeni na spletni strani www.moravce.si. Naslednja številka izide 28. oktobra 2021. Prispevke za objavo pošljite na elektronski naslov moravske.novice@moravce.si. Rok za oddajo je 5. oktober 2021. Pisci sami jamcijo za verodostoj­nost vsebine objav ter za avtorstvo besedil in slikovnega gradiva. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Res smo malo posebni Drage obcanke in obcani Obcine Moravce. N ajpomembnejša novica, ki vam jo želim sporociti, je ta, da smo s strani države uspeli pridobiti dodatna financna sredstva za gradnjo naše šole. Gradili bomo velik prizidek k šoli in novo športno dvorano, pri tem pa zaradi gradbišca poskrbeli za varnost naših osnovnošol­cev. Višina te investicije znaša okrog 5,5 milijona evrov. Obcina pa bo sama financirala novo fasado na vrtcu in prestavitev kuhinje. Naj k temu dodam, da Obcina že redno iz svojega proracuna vsako­letno financira vrtec s 940.000 evri, da so cene vrtcevske oskrbe dostopnejše. Za »brezplacno« šolo pa vsako leto navržemo prek 300.000 evrov. Skupaj torej milijon in cetrt, kar predstavlja vec kot 15 % letnega proracuna Obcine Moravce. NA NAŠEM KONCU SE JE MUDIL MINISTER ZA DELO JANEZ CIGLER KRALJ IN POTRDIL, DA SMO NA DOBRI POTI, DA V NAJKRAJŠEM CASU PRIDOBIMO KONCESIJO ZA DOM ZA STAREJŠE OBCANE. Gradimo naprej G lede gradnje doma starejših obcanov smo tik pred zacetkom gradnje: malo nas je zadržala nadgradnja gradbenega dovoljenja, saj bomo kapaciteto doma z notranjimi prerazporeditvami povecali z 89 na 125 postelj. Te dni se je na našem koncu mudil minister za delo Janez Cigler Kralj in potrdil, da smo na dobri poti, da v najkrajšem casu pridobimo koncesijo. Ker bo dom s seboj prinesel okrog 100 novih delovnih mest, pripravljamo tudi gradnjo stanovanj za mlade moravške družine. Projekt obvoznice mimo Moravc smo v teku cez ovire pripeljali do zadnje faze, kjer ga mora dokoncno potrditi država in ga umestiti v državni proracun. ZADNJI DAN AVGUSTA SEM SKLICAL ZBOR VAŠKIH SKUPNOSTI, NA KATEREM SO PREDSTAVNIKI MORAVŠKIH VASI PODALI POBUDE ZA NOVE PROJEKTE. ŽE ZDAJ PA LAHKO POVEM, DA BO ENA GLAVNIH INVESTICIJ OBCINE V PRIHODNJEM LETU GRADNJA OTROŠKEGA IGRIŠCA V MORAVCAH. Zaceli smo priprave za sprejem novega obcinskega proracuna za leti 2022–2023. V ta namen sem 31. avgusta sklical Zbor vaških skupnosti, na katerem so predstavniki moravških vasi podali pobude za nove projekte, ki so v skladu z interesi in željami naših ljudi. Že zdaj pa lahko najavim, da bo ena glavnih investicij Obcine v prihod­njem letu gradnja otroškega igrišca v Moravcah. Z odprtjem prenovljenega športnega igrišca in prevzemom novega gasilskega vozila v Pecah se je 4. septembra zacela jesenska sezona odprtij novih pridobitev. Sledila bodo odprtja novih cest Križate–Peške Kandrše, na Gori pri Pecah, na Vrhpolju, Soteski, Mošeniku in proti Rožeku; konca­na bo prenova opornega zidu pri ribnikih v Zalogu, na Grmacah pa bomo odkrili prestavljeno in ob-novljeno kapelico, ki je lep primer naše kulturno-zgodovinske ded­išcine. Tako vsak dan naredimo nov korak v prihodnost. Pri tem znamo uporabljati vednost naših prednikov, ki so bili nekaj poseb­nega. Kot smo mi danes. Moravce kot tisocletno središce N a kaj mislim? Vcasih se zgodi – tudi meni – da nas, ljudi z Moravškega, naši sosedje z oko­liških krajev (zacenši z Domžala-mi) malo zbadajo, da smo nekaj posebnega. Ce ob strani pustim pregovornega »moravškega mac­ka«, naj bi bili v primerjavi z drugi-mi okrog nas malce zahojeni. Ko se soocim s takšnimi domislicami, vselej priznam, da smo res nekaj posebnega. Ne samo po tem, da so bile Moravce skoraj tisoc let eno najpomembnejših sloven-skih kulturno-politicnih središc – še posebej na obmocju med Ljubljano in Kamnikom. Poseb­ni smo po našem bogatem kul­turnem izrocilu. Moravški ljudski pesmi in pripovedkam je pecat udaril stoletni delovni ritem kos­cev, žanjic, predic in mlaticev. Moravški kmecki clovek je pel o življenju, delu, družinskih dogod­kih, ljubezni in smrti, o trpljenju in veri v lepše case. Gospoda na moravških gradovih ni marala za krepka sporocila, ki so tožila o brezpravnem življenju zatiranih tlacanov. Ko so na moravških gra­dovih v 16. stoletju prešli na prote­stantizem, so navdušeno prebirali prve slovenske knjige. Toda te niso našle poti med ljudstvo, saj je moravško kmecko prebivalstvo zavracalo prote­stantizem, ker je bila to vera nepriljubljene grajske gospode. Potem je v prvi polovici 17. stoletja v Moravško dolino poleg Turkov udarila še tridesetlet­na vojna, velikanski davki in siromaštvo, o cemer prica zgodovinski spomenik – vojaška stanovska pesem Mežnarjev fant iz Moravc. Šele z reformami Marije Terezije, z napredkom poljedelstva (uvedba krompirja in koruze), živinorejo in cebelarstvom se je spet dvignil ponos moravškega kmeta. Dobri dve stoletji po kmeckih uporih, ko je na Moravškem gorel marsikateri grad, moravški puntarji terjajo odpravo tlake, hkrati pa se dogaja narodno prebujenje. V smislu »stare pravde« slovenskih Robin Hoodov tudi tiho podpirajo rokovnjace, ki so imeli svoja glavna skrivališca okrog Limbarske gore. Moravški pogumni duh Župnišce organizira šolanje bogatejših in bistrih otrok (med slednje spada Jurij Vega); v casu Napoleonovih Ilirskih provinc pa je prvic uvedeno splošno obvezno šolanje v slovenskem jeziku. Žup-niki tega casa v Moravcah so janzenisti: oznanjajo varcnost, skromnost, treznost duha in nasprotuje­jo praznoverju. Med moravškim ljudstvom budijo smisel za umno gospodarstvo in prosvetljensko veselje do knjig. Verni ljudje naj sami berejo Sveto pismo, toda zanimajo naj se tudi za javne zadeve in politiko. Ko se je na Moravško vrnila Avstrija, je bil pouk v slovenšcini ukinjen, zaradi deljivosti in kupovanja kmeckih posestev je narašcalo število kajžarjev, z bližnjim nastopom kapitalizma pa so propadale tudi grašcine. Ko je Moravce obiskal uce­njak Jernej Kopitar, je moravške kmete nagovoril, da samo še oni govorijo pristen in nepokvarjen jezik, »maravšcino«. To je bil cas, ko so kot najvec­jega slovenskega pesnika s kleno besedo slavili Moravcana Janeza Vesela Koseskega (Sp. Koseze so bile takrat v moravški obcini). Moravška ljudska pesem je bila tako lepa in zna­na, da ni nakljucje, da je Moravško dolino obiskal najvecji slovenski pesnik France Prešeren. Teden dni je poslušal godce in si zapisoval moravške pesmi. Zadnjo noc naj bi po izrocilu prespal pri Frfrav in tam ob zvonu Sv. Andreja zapisal slavno »Lunca sije, kladvo bije«. V marcni revoluciji leta 1848 smo bili moravški kmetje spet v prvih vrstah: pod geslom »vse za vero, dom, cesarja« so zahtevali odpravo fevdalnih dajatev in se z ustanovitvijo narodne straže podpisali pod program Zedinjene Slovenije. Obdobje absolutizma in narodno-socialnega zati­ranja med prvimi razbijejo z organizacijo tabora v Moravcah in ustanovitvijo citalnice. Tako so skušali ohraniti slogo tudi takrat, ko so se Slovenci razcepili na dva politicna tabora – klerikalce in liberalce. Mimo Moravc je bila speljana »železna cesta«, v sosešcini proti vzhodu so se odpirali premogovniki in rudniki, moravški kmetje pa so se morali v novih razmerah vladavine »jare gospode« oderuško zadolževati in se podajati v mesta v službe ali celo prek oceana. Prav ta cas v svojih povestih in romanih slika v Moravcah rojeni pisatelj Fran Detela. Tako realisticno prika­zuje življenje na kmetih, dninarje, vaške grašcake, malomešcanstvo in delavstvo. Ponosni na zgodovino, povezani za prihodnost V endar se moravški ljudje sredi naravnih lepot doline niso vdali v usodo. S trdim delom na polju, travnikih, v gozdu in pri hiši so si služili svoj kruh in se znali vmes poveseliti, pa tudi vasovati. Moravce so bile trški sedež velike dekanije in obcine, kjer si lahko srecal notarje, davkarje, sodnike, zdravni­ke, ucitelje, poštarje in pisarje, obrtnike, župana in župnika. V prvi svetovni vojni moravški fantje placajo visok krvni davek, toda nov državni okvir je obljubljal boljšo prihodnost. Vecina njih se ni izpolnila, svet pa je zdrsnil v novo svetovno vojno. Leta 1941 so bili Moravcani – tako kot vsi Slovenci – zapisani smrti. A prav v casu okupatorjeve bar-barske brutalnosti je moravški clovek razkril vso svojo nezlomljivo življenjsko silo. Odpor je prerasel v partizansko osvobodilno gibanje in okupator je zacutil oboroženo moravško pest. Moravcani so si sami priborili svojo svobodo. Toda priokus te svobode je postal grenak, saj je diktatura vladajoce komunisticne Partije med vojno in po njej izvajala nasilje nad drugace mislecimi. Zato se v središcu Moravc spomenikom partizanskih junakov pridružuje spomenik izvensodno pobitih, žrtev, ki jih je terjal boljševiški model revolucije. Cas socializma je bil cas gospodarskega napredka, dviga življenjskega standarda in ce je znal clovek biti tiho, avtoritarnega režima ni prevec cutil. Veliki slovenski pesnik, Moravcan Dane Zajc, ni hotel biti tiho, zato je bil preganjan. Takšni pokoncni ljudje so nam vdahnili novo slovensko samozavest in tudi Moravcani smo dali svoj prispevek k slovenski demokratizaciji in tej sledeci osamosvojitvi. V Moravcah je takratna ZSMS še pred obstojem strank leta 1986 sprejela program demokratizacije Slovenije in v Moravcah je vladajoca Partija leta 1989 sprejela sklep o uvedbi vecstrankarstva in prvih demokraticnih volitvah. Zdaj ne glede na vse pomanjkljivosti živimo bolje kot kdaj koli. Živimo v miru. Vse to, kar sem uspel zgolj na kratko opisati o zgodovini ljudi iz Moravške doline in njenih hribov nas dela za nekaj posebnega. V globoko pozitivnem smislu. Na našo znamenito zgodovino smo ponosni. In skupaj nadaljujemo pot v duhovno in materialno bogatejšo prihodnost, vsak dan, korak za korakom. Limbarska izjava petih županov za cistejše okolje N a vrhu Limbarske gore so se sestali župani petih osrednjeslovenskih obcin – Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravce in Trzin – in podpisali »Limbarsko izjavo«. V njej dajejo podporo prizadevanjem Obcine Moravce in županu dr. Milanu Balažicu, da se delovanje podjetja Termit spravi v okvire zakonov, od pristojnih ministrstev pa zahtevajo takojšnjo sanacijo degradiranih obmocij in stalni nadzor. Obcinske novicke Besedilo in fotografije: obcinska uprava Obnovljena cerkev sv. Mohorja in Fortunata V nedeljo, 22. avgusta, se je župan Obcine Moravce dr. Milan Balažic skupaj s part-nerko dr. Nino Krajnik udeležil odprtja obnov­ljene cerkve sv. Mohorja in Fortunata. Mašo je daroval ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. Župan se je v svojem nagovoru zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k obnovi imenitne moravške kulturno-zgodovin­ske dedišcine, še posebej vsem mojstrom delavcem in župniku Kancijanu Cižmanu. Obcina Moravce je financno podprla obnovo, saj gre za ohranjanje kulturne identitete, ki jo moramo predati našim zanamcem. Slovesni maši je sledilo družabno srecanje množice ljudi, ki so ta dan obiskali prenovljeni biser Moravške doline. Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov pobojev. Evropski dan spomina na žrtve nacizma in stalinizma se obeležuje kot dan vseevropskega spominjanja žrtev totalitarnih diktatur v Evropi 20. stoletja. Evropski parlament je z Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu ta dan leta 2009 potrdil kot dan spomina na žrtve obeh politicnih režimov. 23. avgust je bil izbran kot dan, ki sovpa­da z dnevom podpisa pakta Ribbentrop-Molotov, v katerem sta nacisticna Nemcija in komunisticna Sovjetska zveza podpisali sporazum o medsebojni razdelitvi Vzhodne Evrope. Župan sprejel ravnatelja Osnovne šole Jurija Vege Mateja Žista S lab teden pred zacet­kom pouka, 25. avgusta, je župan Obcine Moravce dr. Milan Balažic sprejel ravnate­lja Osnovne šole Jurija Vege Mateja Žista. V pogovoru sta se najprej dotaknila priprav na novo šolsko leto, ki bo znova potekalo v pogojih epidemije Covida-19. Župan je ravnatelja obvestil, da je Obcina omogocila sredstva, s katerimi se bo v jeseni z novo varno fasado prenovil spodnji del vrtca VVE Vojke Napokoj. V ta namen bo tudi prestavljena šolska kuhinja. Prav tako sta se pogovarjala o pripravi vsega potrebnega, da se bo po zagotovilih sofi­nanciranja s strani Ministrstva za šolstvo RS še to jesen za otroke varno zacela gradnja prizidka k šoli in športne dvorane. Ravnatelju je župan s sprejemom novega obcin­skega proracuna zagotovil stabilno financiranje šole in vrtca v prihodnjih letih. Obcina Moravce v prid dostopnih cen za starše vrtec na letni ravni financira z 940.000 evri, šolo pa z vec kot 300.000 evri, kar skupaj predstavlja vec kot 15 odstotkov celotnega proracuna Obcine Moravce. Obcina Moravce pridobila državna sredstva za rekonstrukcijo OŠ Jurija Vege in športno dvorano O bcina Moravce je na javnem razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za sofinan­ciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v Republiki Sloveniji v proracunskem obdobju 2022– 2024 prejela sklep ministrstva o izboru predloga projekta Dozidava in rekonstrukcija OŠ Jurija Vege Moravce za sofinanciranje v višini 2.348.677,50 EUR. S tem je bil izpolnjen še zadnji pogoj financne kon­strukcije, ki omogoca izvedbo projekta gradnje. Ta se bo zacela takoj, ko bo z javnim narocilom izbran izvajalec gradbenih del. Javno narocilo je že v teku. Odprtje nove ceste Križate – Peške Kandrše V petek, 10. septembra, je župan Obcine Moravce svecano odprl novo asfaltirano cesto med Križatami in Peškimi Kan dršami. Gre za pomembno prometnico, ki med seboj vzporedno z glavno cesto povezuje obcini Moravce in Zagorje ob Savi. Krajani Križat so ob odprtju pripravili kulturni program, ki so mu poleg domacinov prisostvovali nekateri obcinski svetniki, diakon Janez Pavel Šuštar pa je blagoslovil novo pridobitev. Odprtju je sledilo prijetno druženje, skladno z navodili NIJZ. Župan odprl novo asfaltirano cesto v Gori pri Pecah V svojem nagovoru je poudaril, da obcina uravnoteženo investira v vse njene kraje, saj si vse obcanke in vsi obcani zaslužijo enako kako­vost življenja. Odprtja so se poleg zadovoljnih krajanov udeležili tudi podžupan Marko Kladnik, varuh pravic obcanov Stanislav Ravnikar in nekaj obcinskih svetnikov. Novo cesto je blagoslovil diakon Janez Pavel Šuštar. Po odprtju ceste so krajani v skladu z navodili NIJZ pripravili prijetno druženje. Bogata bera moravških kulturnih dogodkov zadnji vikend v avgustu K onec avgusta je bil v Moravški dolini kul­turno zelo razgiban. V soboto, 28. avgusta, je bilo v cebelarskem domu v Moravcah organizirano srecanje vseh moravških cebelar­jev. Župan Obcine Moravce dr. Milan Balažic je pozdravil vse navzoce in cebelarjem zagotovil podporo obcine tudi v prihodnjih letih. Zatem je župan obiskal krajane Hrastnika pod Limbarsko goro, kjer so se dogovorili, da bo obcina v pri­hodnjih mesecih financirala obnovo spomenika žrtvam okupatorja, ki je leta 1942 zažgal vas, da bi pregnali partizansko gibanje. Spomenik bo obnovljen tako, da bo nared za spominsko svecanost, ki bo julija prihodnje leto ob 80. oblet­nici tega dogodka. Matejem Slaparjem sta navdušeno podprla roko- V nedeljo, 29. avgusta, se je župan udeležil delsko dejavnost, ki ohranja tradicionalne vešcine žegnanjske Jernejeve nedelje v Pecah. Po zlati in krepi našo kulturno samopodobo. V svojem maši duhovnika Janeza Zaletela je sledil kratek nagovoru je moravški župan cestital trem pre­kulturni program s Peškim oktetom. Župan je jemnikom certifikata kakovosti Srce Slovenije bogato aktivnost te vaške skupnosti postavil iz obcine Moravce: Franciju Levicniku (klobasa za vzor tudi drugim. Nedeljsko popoldne pa je za kuhanje in moravški šobl), Janezu Osolniku župan dr. Milan Balažic preživel z rokodelci na (Franovi piškoti in moravški med) ter Sebastjanu gradu Tuštanj. Skupaj z županom Obcine Kamnik Zajcu (leseni metuljcki). Komunisti, kapitalisti, za Moravško dolino škodljivci isti BESEDILO: BRANIMIR MIKULAŠ V sak dan se vse bolj soocamo s spoznanjem, da je naše preživetje odvisno od ohranitve našega okolja, katerega del smo tudi sami. Po obdobju cezmernega izkorišcanja in unicevanja narave prihaja cas streznitve. Zaradi zastrupljanja in unicevanja okolja hudo zbolevajo in umirajo naši ljudje – epidemije s svojimi posledicami pridejo in grejo, naša nara­va s svojimi ranami pa ostaja z nami. Tudi naš moravški odnos do narave je dosegel kriticno tocko preloma. Seveda vsi želimo napredek in razvoj, vendar ga bo treba uskladiti z našo sood­visnostjo z naravo, drugace naša dolina ne bo vec primerna za življenje. Ekološki kriminal N ašemu okolju povzroceno unicenje je pos­ledica neodgovornega obnašanja vodstev in lastnikov podjetij, željnih bogatenja na rovaš ogrožanja našega življenja. Pri takšnih posegih v okolje, ki so v nasprotju s pravnim varstvom okolja, lahko govorimo o kriminalu zoper okolje. Ekološki kriminal se zgodi, ko vodstvo podjetja zaradi dobicka namerno krši zakonodajo in pravi-la, ki urejajo podrocje varstva okolja. Ekološki kriminal, ki namerno unicuje okolje, je glede na dobickonosnost kriminalnih dejavnosti cetrta po vrsti – takoj za mamili, orožjem in trgovini z ljudmi. Gospodarska liberalizacija in globalizacija sta v zadnjih dvajsetih letih omogocili razcvet mednarodne ekološke kriminalitete. Zato so v Moravcah svojo pot zakljucili tudi premnogi nevarni in strupeni odpadki iz sosednjih držav, zacenši z Italijo. Od tam so se slabe prakse pre­nesle k nam. Toda nosilci teh praks so se zmotili, ko so mi-slili, da nam je še naprej vseeno, v kakšen okolju živimo. Dokler se nismo prebudili, so namrec pri nas imeli idealne pogoje za izvrševanje kaznivih dejanj zoper okolje. Bivša moravška politika jim je pri tem vsestransko pomagala. Zlocin in kazen Žrtve tega pocetja so bile anonimne, ustrahovane in v javnosti tiho. Termit je vlad­al z grožnjami, ce pa te niso pomagale, so placali »najboljše« pokvarjene odvetnike, da so jim dobili tožbe. Tudi zaposleni v podjetju so se morali zavezati absolutni pokoršcini in molku, drugace bi takoj izgubili službe. Toda zdaj je strah popustil in – ob ustrezni zašciti – nam o neodgovornem pocetju vodstva Termita pricajo tako bivši kot zdajšnji zaposleni delavci. Da se je vse to dogajalo skrito za našimi hrbti, pa je za nastanek organiziranega ekološkega kriminala kriva tudi država, ki ni opravila svoje nadzorne funkcije. Ta je skozi dopušcanje organiziranega kriminalnega podjetništva omogocila izjemno velike dobicke in bogatenje. Država je tu odgovorna za kaznivo dejanje opus-titve dolžnega ravnanja, saj je »spregledala« kršitve in s tem zavestno ogrožala svoje državljane, obcanke in obcane obcine Moravce. Nizka verjet­nost odkritja ekološkega ka­znivega dejanja, kombinirana z relativno nizkimi kaznimi je doslej v Sloveniji povecevalo pesimizem glede ucinkovitosti okoljskega kazenskega prava. Konec koncev nam ne gre to-liko za to, da odgovorne strpa-mo v zapor; najprej je na vrsti javno imenovanje škodljivcev, njihova osramotitev in ocišce­nje onesnaženega obmocja na racun tistih, ki so to poceli. Moravška okoljska kriza in izhod iz nje T udi v Moravški dolini imamo pravico vedeti, kako so Ter­mitovi posegi v okolje vpli­vali na naša življenja in zdravje. V preteklosti kljub temu obcani niste imeli niti osnovnih infor­macij o okoljski škodi, nevarnih DRŽAVA JE TU ODGOVORNA ZA KAZNIVO DEJANJE OPUSTITVE DOLŽNEGA RAVNANJA, SAJ JE SPREGLEDALA KRŠITVE IN S TEM ZAVESTNO OGROŽALA SVOJE DRŽAVLJANE, OBCANKE IN OBCANE OBCINE MORAVCE. odpadkih, ogrožajocih kremencevih delcih v zraku in strupenih izcednih vodah. Ta velika onesnaženja zemlje, zraka in vode so vzrok kršitve naše pravice do zdravja, pravice do zadostnega življenjskega standarda (ta vkljucuje tudi pravico do zdrave hrane in ciste vode) in pravice do možnosti zaslužka z delom. KOLIKO PA SE NAM ZDI VREDNA NAŠA NARAVA, ZRAK VODA? V zadnjih dobrih dveh letih smo tudi v naši obcini zaceli dvigo­vati ekološko zavest – zavest o premišljenem, strpnem in razum­skem ravnanju s celotnim okoljem, od katerega smo življenjsko odvisni. Naši predniki so živeli v najtesnejši povezanosti z naravo in se zavedali njenega bogastva, zakonitosti in ravnovesja. Po-tem pa sta v Moravško dolino prilomastila komunizem, ki je odprl rane v naši lepi dolini in hribovju (zacetki Termita in IAK segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja), za njim pa kapitalizem; ta je od devetdesetih let naprej – še posebej pa po letu 2000 – ravnal z našim okoljem skrajno neodgovorno in povzrocil splošno nevar­nost in ogroženost ljudi. Za zasebni dobicek lastnikov Termita in IAK se je unicevalo javno dobro: izhodišcno obremenjevanje okolja se je v sramotni gonji za dobickom spremenilo v ropanje našega naravnega bogastva, v rušenje ravnovesja v okolju, v brezobzirno gospodarjenje, v unicevanje zdravja in življenj. Kar je zastonj, je najdražje L judje danes cenimo to, kar moramo placati. Cim višjo ceno ima izdelek, tem bolj je v naših oceh cenjen in tem bolj gospodarno z njim ravnamo. Koliko pa se nam zdi vredna naša narava, zrak, voda? Navadili smo se, da je narava pac vedno tukaj, okoli nas, da lahko živimo. V tržnem gospodarstvu tako rekoc nima cene, ker je ne proizvajamo. In ker nima cene, se nam je ne zdi vredno varovati. Šele sedaj ko smo se v Moravški dolini zaceli zavedati, da Termit in IAK z onesnaženjem ogrožata naš obstoj, smo se zganili. Šele ko sta nas onesnažena tla, voda in zrak zacela stiskati ob zid, smo spoznali, da s svojim zdravjem placujemo zastonjskost zraka, vode in drugih dobrin narave. Zdaj nam je jasno, kako prav je imel Einstein, ko je nekoc dejal, da vcasih za stvari, ki smo jih dobili za­stonj, placamo najvec. Šele vse pogostejše bolezni dihal in raka, ogromna deponija z zakopanimi nevarnimi odpadki, zastrupljena Drtijšcica in Gradiško jezero, akutna grožnja z onesnaženjem naše pitne vode zaradi kamnoloma Ušenišce, vse to je bilo potrebno, da smo se zaceli zavedati hudih posledic malomarnosti bivše obcinske politike in družbene neodgovornosti vodstva podjetja Termit in IAK. Danes ni vec nobenega dvoma, da so ukrepi za obnavljanje in ohranja­nje cistega okolja v Moravški dolini nujni, saj se spiralno spušca­mo proti ogroženemu življenju v vse bolj de­gradiranem okolju. Porajajo se številna vprašanja, kako bo vedno bolj številcnejšim prebivalcem Moravške doline sploh lahko uspelo obstati in prihajajocim rodovom zagotoviti zdrav življenjski prostor. Prvi koraki v pravo smer K ar se tice Obcine Moravce, bomo pod vod­stvom župana dr. Milana Balažica storili vse, da zavarujemo naš skupni javni interes – cisto in zdravo okolje. Od države in Termita terjamo sonaravno sanacijo, potem bo kmalu sledilo resno omejevanje zdajšnjih odkopnih prostorov. Vendar pa lahko že zdaj tudi vi storite prvi korak. Zase ali za vaše najbližje, ki so zboleli ali umrli zaradi znanih bolezni okrog deponije, zahte­vajte odškodnino. Na Obcini vam lahko glede tega pomagamo. Vcasih pa se lahko znajdete tudi sami: ce ste zaradi nastanka okoljske škode prizadeti, o tem obvestite Ministrstvo za okolje in prostor ter zahtevajte, da ustrezno ukrepa. Ko omenjeno ministrstvo ugotovi, da je okoljska škoda dejansko nastala, izda o tem odlocbo, s katero povzrocitelju odredi izvedbo sanacijskih ukrepov in placilo odškodnine. Odgovornost za okoljsko škodo zastara le, ce je preteklo vec kot 30 let od dneva vzroka nje­nega nastanka. Prav tako velja uporabiti Evrop­sko direktivo o kazenskopravnem varstvu okolja, ki predpisuje kazniva dejanja s podrocja varstva okolja. Glede Termita in IAK pricakujemo, da jim bodo izrecene kazenske sankcije: gre za storil-ca, ki sta naklepno oziroma iz velike malomar­nosti povzrocila znatno škodo ljudem in okolju, še posebej varovanim obmocjem (Natura 2000, vodovarstveno obmocje). Pricakujemo, da se nam bodo v teh prizadevanjih pridružili tudi zapo­sleni delavci v Termitu: tudi ti imajo otroke, tudi ti zbolevajo za rakom, predvsem pa so slabo placani za svoje, zdravju škodljivo, delo. Kar velja za ljubljanski Zalog, ne velja za moravškega? BESEDILO: dr. MILAN BALAŽIC, župan Z veseljem sem prejel novico, da se je zacela sanacija odlagališca odpadkov v ljubljan­skem Zalogu. Tam naj bi ležalo okrog 4 000 ton odpadkov in državljani so zaradi skladišce­nja elektrofiltrskega pepela in mulja upraviceno opozarjali na nevzdržne razmere. Naj pa takoj opozorim, da bomo v Moravcah preprecili dovoz teh odpadkov, ce morda kdo racuna, da jih bo – kot obicajno – odložil na de­ponijah podjetja Termit. To je racun brez krcmarja. V Moravški dolini ob deponijah z nevarnimi in strupenimi odpadki stoji vas Zalog pri Moravcah. Tu so razmere zaradi skladišcenja elektrofiltr­skega pepela, mulja in drugih škodljivih odpad­kov še veliko bolj nevzdržne. Pri 150 prebivalcih imamo posledicno samo v tej vasi 35 rakavih obolenj, letos pa smo na 2 milijona ton podlage iz ljubljanske Toplarne dobili še dodatnih 6 000 novih ton elektrofiltrskega pepela. Termit ne izvaja sanacije, Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) pa v Moravcah ne opravlja svoje z zakoni dolocene naloge. Ne bi se bolj mogel strinjati z besedami ministra Andreja Vizjaka, ko pravi: »Nedopustno je, da bi kot Ministrstvo za okolje in prostor izpostavljali ljudi, okolje in vodo potencialnemu onesnaževanju in oškodovanju zdravja ter se šli pravne bitke in tolmacenja, kdo je za kaj odgovoren. Primerov, kot je ta v Zalogu, je kar nekaj in tudi v drugih podobnih primerih bomo ravnali enako«. Upam, da bo minister zvest svojim besedam in se bo lotil tudi moravškega primera, ki je primer vseh slovenskih primerov ekološke katastrofe. Ministra Vizjaka vabim, da obišce Moravce in se na lastne oci preprica, kako je videti slovenski okoljski kriminal. Prav zaradi tega podpiramo novi zakon o varstvu okolja. Spoštovani mini­ster, res nam niso potrebne pravne bitke, a prav to proti nam vodi ARSO, ki je v posmeh evropski in slovenski zakonodaji odlocil, da v Moravcah nimamo tal, zato se tu lahko pocenja vse, kar se drugje ne sme. Globoko upam, da nimamo opravka z dvojimi merili: kar ni dovoljeno v ljubljanskem Zalogu, je omogoceno v moravškem Zalogu? Preverite datum odvoza kosovnih odpadkov na racunu BESEDILO: JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK D atum odvoza kosovnih odpadkov na posameznem odjemnem mestu je naveden na racunu za komunalne storitve (v tabelici z navedenimi datumi odvoza pred specifikacijo racuna) in v portalu eProdnik, ki omogoca celovit pregled podatkov o posamez­nem odjemnem mestu. Ker so datumi odvoza kosovnih odpadkov uporabnikom ves cas dostopni na navedenih mestih, uporabniki posebnih obvestil po pošti ne boste vec prejemali, se pa lahko v portalu eProdnik prijavite tudi na prejemanje opomnika o odvozu kosovnih odpadkov na vaš elektronski naslov. Primer navedbe datuma odvoza kosovnih odpadkov na racunu: Ste vedeli? Kosovne odpadke lahko kadarkoli v okviru delovnega casa brezplacno predate tudi v Centru za ravnanje s komunalnimi odpadki Dob. Med kosovne odpadke SODIJO: - leseno pohištvo (stoli, mize, naslonjaci …), - oblazinjeno pohištvo (sedežne garniture …), - športni rekviziti (smuci, jadralne deske, kolesa …), - oprema (samokolnice, otroški vozicki …), - vrtna oprema iz plastike in lesa (mize, stoli, sencniki ...), - vzmetnice in preproge, - svetila in sencila, - veliki gospodinjski aparati (gospodinjska bela tehnika - hladilniki, pralni in pomivalni stroji, štedil­niki …), - kopalniška oprema (obešala, omarice, zavese za tuš kabino …), - vecje igrace. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE SODIJO: - nevarni odpadki kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov, - avtomobilski deli, - akumulatorji, - gume, - sodi, - gradbeni material, - stavbo pohištvo (okna, podboji …), - veje drevja in žive meje, - azbestne in druge strešne kritine, - mešani komunalni odpadki, - biološko razgradljivi odpadki, - odpadna embalaža. Želiš postati gasilec ali gasilka Prostovoljnega gasilskega društva Moravce? D ruštvo sprejema nove clane, ki so pripravljeni pomagati z delom, doprinesti k varnemu in cloveku prijaznemu okolju v Moravcah. Išcemo mlade od šestega leta starosti dalje. Ce spadaš mednje, se nam pridruži! Z veseljem te sprejmemo v naše vrste! VPIS NOVIH GASILCEV: DAN ODPRTIH VRAT- POŽARNA VARNOST pred PGD Moravce v cetrtek, 7. oktobra 2021, ob 18.00 Vec informacij: Lidija 031 831 614 ali petkovseklidija@gmail.com Gasilci PGD PECE prevzeli novo gasilsko vozilo GVV-1 BESEDILO: EVA JANCIGAJ, FOTOGRAFIJE: PATRICIJA KOREN in URBAN ZAVERŠNIK A prila letos je v garažo gasilskega doma v Pecah prispelo novo gasilsko vozilo GVV-1, tovornjak znamke IVECO. Uradni prevzem vozila pa je potekal v soboto, 4. septembra. Otroška igra je zanetila požar, a le v vaji P revzem smo priceli z gasilsko vajo v vasi Križate pod poveljstvom poveljnika PGD Pece Robija Jesenška. Vaje so se udeležila vsa društva GZ Moravce in sosednje društvo PGD Kandrše iz GZ Zagorje, na sami vaji pa so kot ponesrecenci sodelovali tudi vašcani Križat. O vaji je poveljnik povedal: »Otroci so se v hiši igrali z vžigalicami, med igro je prišlo do požara, pri cemer se otroci tudi poškodujejo. Enega od otrok starš odpelje k zdravniku, pri cemer zaradi prehitre vožnje pride do prometne nesrece. Ostali otroci se zaradi strahu skrijejo v okolici hiše. PGD Pece dobi poziv, da gori hiša. Takoj po izvozu poklicejo na pomoc vsa društva iz GZ Moravce in sosednje društvo PGD Kandrše. Po prihodu na kraj požara, domaci gasilci takoj zacnejo s pregledo­vanjem in gašenjem objekta. Prvi na pomoc prispejo gasilci iz Kandrš, ki jim pomagajo z gašenjem. Cez nekaj minut na pomoc prispejo tudi ostala društva, ki prav tako pomagajo pri gašenju, iskanju pogrešanih oseb in zagotavlja­nju zadostne kolicine vode. Prvo moravško vozilo po poti opazi tudi prometno nesreco in gasilci nemu­ doma zacnejo z oskrbovanjem ponesrecencev. S skupnimi mocmi gasilci pogasijo požar, oskrbijo ponesrecence in najdejo pogrešane osebe.« Najlepša hvala vsem gasilcem iz gasilskih društev Pece, Moravce, Vrhpolje, Kandrše, Krašce in Velika vas in vašcanom Križat, ki ste sodelovali na gasilski vaji. Gasilci PGD Pece smo pocašceni, da se je vaje udeležilo kar 61 gasilcev in 12 vozil. Svecan prevzem na športni plošcadi P o vaji se je dogajanje preselilo na športno plošcad v Pece, kjer je potekala svecana proslava ob prevzemu. Prevzema so se udeleži­li tudi gostje: župan obcine Moravce dr. Milan Balažic, predsednik Gasilske zveze Moravce tovariš Ivan Lebar, poveljnik Gasilske zveze Moravce tovariš Janez Povirk, diakon Janez Pavel Šuštar in vsi gasilci, ki so se udeležili gasilske vaje. Na zacetku so udeležence proslave nagovorili predsednik PGD Pece Jani Avbelj, predsednik GZ Moravce tovariš Ivan Lebar in župan obcine Moravce dr. Milan Balažic. Proslavo so popestrile glasbene tocke otroškega gasilskega zborcka, ki ga je spremljal Matevž Mars s harmoniko in Peškega okteta ob klavirski spremljavi Katje Kos. Po podelitvi zahval za financno pomoc pri nabavi vozila, je sledil blagoslov vozila in pa svecana predaja kljucev vozila. Po proslavi je sledilo druženje ob glasbi Matevža Marsa. Gasilci PGD Pece se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršen­koli nacin pomagali pri nabavi novega vozila. Hvala vsem za donacije. Najlepša hvala Obcini Moravce, Gasilski zvezi Moravce, podjetju Iveco Benussi, podjetju Gasilska vozila Pušnik in botroma Klemnu Barlicu in Tomažu Avblju. Za pripravo prizorišca se zahvaljujemo vsem gasilcem, ki so bili pripravljeni sodelovati, Karmen Murko za okrasitev avtomo­bila in Joži Jancigaj za darovano cvetje. Hvala Matevžu Marsu, ki je s svojo harmoniko ustvaril prijetno vzdušje. Na pomoc! Podpora dejavnostim PGD Velika vas BESEDILO IN FOTO.: DEJAN PRIJATELJ K ljub trenutni zdravstveni situaciji smo bili v PGD Velika vas zelo dejavni. V letošnjem letu so se odvijala gradbena dela na novem delu gasilnega doma. Narejena je bila nova fasada in arhivska soba s pisarno. Udeleževali smo se tek­movanj kot vsa pretekla leta. Na intervencije smo se vedno odzva­li, ko je bilo potrebno. Na sreco jih ni bilo veliko. Trenutno smo v postopku na­bave novega moštvenega vozi-la za prevoz clanov in mladine, saj staro vozilo ni vec primerno. Vozilo bomo dobili letos, vendar je zanj potrebna še nadgradnja, ki pa prinese dodatne stroške. Zaradi gradbenih del in nakupa novega vozila se je nabralo kar nekaj stroškov. Zato bomo veseli donacij, ki jih lahko nakažete na TRR: SI56 0310 9100 0006 124. Rokodelski koticek BESEDILO: BRANKA BIZJAN, FOTO.: BRANKA BIZJAN in drugi rokodelci Po dveh letih zopet Rokodelski dan na gradu N estrpno smo pricakova­li konec poletja in tako smo v nedeljo, 29. avgusta, izpeljali Tradicionalni rokod­elski dan na gradu Tuštanj, kjer smo najvec poudarka dali na izdelkih, vpisanih v Register nesnovne kulturne dedišcine pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Društvo rokodelcev – Rokodelski center Moravce smo nosilci kar štirih enot nesnovne kulturne dedišcine: rože iz papirja, pletarski izdelki, klekljana slovenska cipka in klekljana idrijska cipka. Za te izdelke smo pridobili dovoljenje za uporabo zašcitnega znaka registra nesnovne kulturne dedišcine. Nadaljujemo z delavnicami Z aceli smo z rokodelskimi delavnicami jesenske sezone. Prvo delavnico servietna tehnika - prvi del, smo izpeljali skupaj s Krajevno knjižnico Daneta Zajca. Vodila jo je Katarina Peterc, ki je z zanimivo razlago in prikazom navdušila rokodelke.V praksi so se preizkusile s to tehniko in naredile zanimive izdelke. Zacetke pletenja košar za širšo javnost je Iztok Urbanija v uvodu predstavitve svojega delovnega zvezka opisal takole: »Zacetki pletenja košar segajo v leto 2010, ko sem na prošnjo nekdanje ravnateljice OŠ Jurija Vege Moravce gospe Nuše Pohlin Schwarzbartl v zimskem casu 2010/2011 zacel s tecaji pletenja košar. Nekateri tecajniki so že znali plesti in so želeli znanje obnoviti ter nadgraditi, drugi pa so bili zacetniki in veliki ljubitelji izdelkov iz naravnih materialov. Odlocil sem se, da jim bom posredoval teoreticno in prakticno znanje pletenja košar in košev, ki sem se ga naucil od svojih staršev. Dela sem se lotil z vso odgovornostjo. Ker za celotno izdelavo izdelka potrebujemo material, ki ga je treba z razlicnimi orodji nabrati v gozdu in nato obdelati v delavnici, sem sklenil, da vsak tecajnik opravi preizkus usposobljenosti iz varnosti pri delu in preizkus znanja iz varstva pred požarom. Vecina tecaja poteka v brunarici Društva krajanov naselij Zg. in Sp. Tuštanja na Cegunci. Izdelava kostanjevih stojk in rocajev pa se izvaja pri meni doma. Nabiranje ma-teriala poteka v okolici vasi Tuštanj na bližnjih jasah in v gozdu. Tecajniki se naucijo pravilnega nabiranja in priprave materiala. Na zacetnem tecaju pletenja košar se naucijo izdelati pravo kmecko košaro, kot se izdeluje na podrocju vasi Zgornjega Tuštanja.« V vseh teh letih se je na tecajih zvrstilo lepo število tecajnikov, ki so ob zakljucku tecaja usvo­jili osnovno znanje pletenja z naravnimi materiali. Ker pa se znanje hitro pozabi, ce ga ne obnavljaš, je Iztok sklenil, da napiše delovni zvezek, ki je bil predviden kot dopolnilni pripomocek za tecaje pletenja košar. V delovnem zvezku je zbral gradivo o zgodovini pletarstva na širšem obmocju Moravške doline, poglede v preteklost naših dedov in njihovih pletenih izdelkov, orodja za pletarstvo, materiale, njihovo nabiranje in pripravo. Opisal je razlicne tehnike pletenja in priprave materiala. Ker zaradi epidemije v lanskem letu ni bilo do-voljeno druženje in zbiranje vecjega števila ljudi, tudi pletarske šole ni bilo, zato je sklenil, da delovni zvezek predstavi na Rokodelskem dnevu na gradu Tuštanj, ki je potekal v nedeljo, 29. avgusta letos. Na trati pred gradom so imeli pletarji postavljen paviljon, kjer so se udeleženci prireditve lahko nauci­li prvih spretnosti pletenja, v prostorih gradu pa razstavo izdelkov. Med razstavljenimi izdelki smo lahko obcudovali košare razlicnih oblik in kombinacij barv, koše in peharje. Dejavna društva NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2021 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXII 19 Predgovor Zacetki tecaja pletenja košar segajo v leto 2010. Na prošnjo gospe Nuše Pohlin Schwarzbartl sem v zimskem casu 2010/2011 zacel s tecaji pletenja košar. Nekateri so že nekdaj pletli košare in koše in so prišli le osvežit svoje znanje. Drugi so bili popolni zacetniki, toda vsi so imeli željo, da bi se naucili izdelovati koše in košare. V vsak izdelek so morali vložiti mnogo truda in veliko dobre volje. Vecina tecaja poteka v brunarici društva krajanov naselij Spodnjega in Zgornjega Tuštanja na Cegunci. Izdelava kostanjevih stojk in rocajev se izvaja pri meni doma. Vsi tecajniki pred zacetkom tecaja pletenja košar opravijo preizkus usposobljenosti iz varnosti pri delu in preizkus znanja iz varstva pred požarom. Zelo pomembno je tudi nabiranje materiala, ki se izvaja prakticno v naravi, na razgibanemu terenu v okolici vasi Tuštanj. Tecajniki se naucijo pravilnega nabiranja in priprave materiala. Na zacetnem tecaju pletenja košar se naucijo izdelati pravo kmecko košaro, kot se izdeluje na podrocju vasi Zgornjega Tuštanja. Preizkusijo tudi pletenje z vrbovim šibjem in srobotom ter izdelavo košare z ostrimi robovi. Naucijo se izdelave peharjev iz travne slame in leskovih viter ter osnove trebušaste košare. Na nadaljevalnih delavnicah se naucijo razlicnih tehnik pletenja, razlicnih oblik košar in izdelave koša. Po zakljucku tecaja dobijo tecajniki potrdilo o uspešnem koncanju tecaja. Brez nesebicnih prijateljev ne bi zmogel organizirati tecaja pletenja v obliki, kot je. Zato se vsem, ki so mi pomagali in mi še pomagajo pri tecaju, zahvaljujem za podarjen cas, darovani material, izkazano pomoc in skrb. Iztok Urbanija Iztok Urbanija Pletarstvo in pletarski tecaji 9 Delovni zvezek Pletenje košar in košev Zbral in uredil / Iztok Urbanija Orodja, potrebna za izdelovanje vrbovih viter: 1. Cepilec, s katerim se šiba razcepi na tri in štiri vitre 2. Muževnik (veliki in mali) 3. Naprava za izdelovanje viter razlicnih debelin 4. Namizni oblic za vitre 5. Nož krivec 6. Vrtne škarje 7. Zašcitna, obleka, rokavice in ocala Orodja, potrebna za izdelovanje stojk, reber in rocajev: 1. Delovni stol 2. Kladivo 3. Nož krivec 4. Nož veliki krivec 5. Rezilni stol – baba 6. Rocna žaga 7. Tesarski rezilnik 8. Usnje – zašcita za koleno 9. Vrvica za povezovanje 10. Zašcitna, obleka, rokavice in ocala Orodja, potrebna pri pletenju košar in košev: 1. Delovna miza 2. Delovni stol 3. Elektricni oblic 4. Elektricni vrtalnik 5. Kladivo 6. Leseno šilo 7. Mizarske spone Slika 34 / Naprava 8. Nož krivec za izdelovanje viter razlicnih 9. Rocna žaga debelin 10. Svedri za les 11. Šilo (mala) 12. Šilo (velika) 13. Vecnamensko orodje – pila 14. Vrtne škarje 15. Zašcitna, obleka, rokavice in ocala Delovni zvezek 28 Najpogosteje uporabljen les drevesnih vrst in šibje grmovnic so: Naši predniki so zelo dobro gospodarili z gozdom. Nekdaj so s pridom izkorišcali dobro rast kostanjevih poganjkov iz panja (štora). Najprej so dovolj debelo deblo posekali za uporabo v gradbeništvu, vecino novih poganjkov iz panja so uporabili za pletarstvo, nekaj pa so jih ohranili za »panjevec«. Tako kot pri kostanju in 93 / Breza 94 / Bukev 95 / Cešnja 96 / Dob 97 / Dobrovita vrbah so tudi pri gabru izkorišcali dobro rast poganjkov, ki so jih pridobivali z obrezovanjem »na panj« ali »na glavo«. Pri obrezovanju »na panj« so drevo požagali pri tleh, pri obrezovanju »na glavo« pa so ga odžagali v višini glave. V obeh primerih so znova pognale nove veje. Ko so dosegle pravo debelino, so jih odrezali in uporabili za pletenje, debelejše za butare ali drva. 98 / Gaber 99 / Hruška 100 / Jablana 101 / Jesen 102 / Kostanj 103 / Leska 104 / Lipa 105 / Oreh 106 / Vrba 107 / Vrba (beka) (rdeca) Breza je rumenkasto do rdeckasto bel les, srednje težek, srednje trd, elasticen in slabo trajen. V pletarstvu se uporablja za izdelavo dna košar. Bukev ima trd, težek in elasticen les. V pletarstvu se uporablja za izdelavo dna in paramnikov. Cešnja je srednje težek, rdeckasto rumen les. V pletarstvu se uporablja za izdelavo dna in naramnikov. Dob je izredno kakovosten, srednje težek, trd in obstojen. Pri pletarstvu se iz njega pripravljajo stojke, rebra, rocaji in dno. Dobrovita ima težek, trd in žilav les. V pletarstvu so najbolj uporabni dolgi in elasticni poganjki, iz katerih se pripravijo vitre. Dren (rdeci) je zelo trd in kakovosten les. V pletarstvu se zaradi dolgih in šibastih poganjkov uporablja predvsem za rocaje, ogrodje trebušastih košar in vitre. Gaber je ena najtrših in najmocnejših vrst lesa, ki pa je slabo obstojen. V pletarstvu se uporablja za izdelavo dna, paramnikov in vitre za pletenje pri gnojnem košu. Hruška je rdeckasta, težka in trda, vendar se lahko obdeluje. V pletarstvu se uporablja za izdelavo dna in paramnikov. Jablana je srednje kakovosten, težek in trd, vendar se lahko obdeluje. V pletarstvu se uporablja za izdelavo dna in paramnikov. Delovni zvezek 40 Kmecka košara / Ovita stojka z eno vitro Kmecka košara / Ovita stojka z dvema vitrama Delovni zvezek 108 Slika 38 / Leseno šilo Slika 41 / Muževnik Slika 43 / Strgalo za ostranjevanje lubja Slika 44 / Cepileca na tri in štiri vitre Slika 45 / Rocni oblic za vitre Slika 46 / Tesarski svincnik Iztok Urbanija Pletarstvo in pletarski tecaji 29 Slika 108 / Vrbovo protje in vitre Jesen cenijo zaradi trdnega, trajnega in lepega lesa, ki prenese velike obremenitve. V pletarstvu se uporablja za izdelavo dna, stojk, reber in naramnikov. Kostanj je trajen in kakovosten, podoben hrastovemu, ter široko upora­ben. Pri pletarstvu se iz njega pripravljajo vitre, stojke, rebra, rocaji in dno. Leskovi poganjki so zelo upogljivi in žilavi ter dobro poganjajo iz panja. Zaradi teh lastnosti jih v pletarstvu pogosto uporabljajo kot pletivo – vitre. Lipa je mehka, zelo lahka, svetla in prijetno dišeca ter široko uporabna. V pletarstvu se vecinoma uporablja za izdelavo dna. Oreh je eden najboljših evropskih lesov. Je elasticen, obstojen in gladek. V pletarstvu se uporablja za dno in naramnike. Vrba (beka) je ena najbolj znanih pletarskih vrb. Vrbovo protje se zaradi elasticnosti najpogosteje uporablja za vitre in kot protje za pletenje. Vrba (rdeca) je ena najpomembnejših pletarskih vrb, zelo so cenjeni tudi njeni križanci z beko. Vrbovi poganjki se zaradi elasticnosti najpogosteje uporabljajo za vitre in kot protje za pletenje. Iztok Urbanija Pletarstvo in pletarski tecaji 41 Kmecka košara / Veriga iz prepleta dveh parov viter. Zacnemo prepletati z enim parom in za njim še z enim parom v obratnem prepletu. Kmecka košara / Zacetek spiralne verige. Preplet dveh parov viter. Kmecka košara / Zacetek spiralne verige. Preplet treh parov viter. Iztok Urbanija Pletarstvo in pletarski tecaji 109 Slika 92 / Lesen modelcek za košaro Slika 91 / Kostanj, ki je dovolj oparjen (iz njega se zacne cediti pena/para), je primeren za nadaljno obdelavo ... lahko tudi šibje razlicnih drevesnih in grmovnih vrst, pri tem pa moramo paziti, da uporabimo les, ki se lepo upogne in ne poci. Rocaji so palice hrasta, kostanja, jesena, vrbe in rdecega drena, zakrivljeni v crko U ali v crko O, s katerim nosimo košaro. Stojke so pokoncno ogrodje koša ali košare, ki je vpeto v dno, in so lahko izdelane iz šibja, debelejših trakov lesa in razlicnih vrst lesa. Obstajajo pa tudi posebne stojke, palcniki, ki imajo za palec odebeljen del. Ta del izstopa na spodnji strani dna, na vsaki stranici sta po dva ali vec. Zaradi njih sta koš ali košara vedno dvignjena od tal. Za izdelavo rocajev se najveckrat uporablja hrastov, kostanjev, jesenov, vrbov les in les rdecega drena. Palice morajo biti primerne debeline. Pozimi moramo vecino palic pariti v vodi ali na štedilniku, da jih lahko krivimo, razen vrbe, ki tega ne potrebuje, saj ima zelo upogljiv les, ki ne poci hitro. Avgusta, ko je les muževen (ko se pod lubjem nabere tekocina), pa lahko sveže odrezane palice razlicnih drevesnih in grmovnih vrst krivimo brez segrevanja. Deske drevesnih vrst morajo biti cim bolj suhe. Glede na velikost košare ali koša mora biti temu primerna debelina deske. Manjši kot je koš ali košara, tanjše mora biti dno. Modelcke za košare in cekarje naredimo iz primerno velikega kosa suhega lesa. Isti modelcek košare ali cekarja lahko uporabimo veckrat. Modelcki so lahko raznih oblik in iz vecih delov. Paramnik (nar.) je dešcica z luknjami za stojke, vitre in naramnice pri košu, ki jo prav tako naredimo iz suhe deske hrasta, bukve ter ostalih drevesnih vrst. Za lesene trakove uporabimo prožen les, ki ga razcepimo po letnicah. Najveckrat ga uporabimo za pokoncno ogrodje košar in košev. Zelo tanke in prožne trakove uporabimo kot pletivo. Deske razlicnih drevesnih vrst uporabimo za dna košev in košar in za paramnike pri koših ter lesene modelcke razlicnih oblik, po katerih pletemo. Iztok Urbanija Pletarstvo in pletarski tecaji 39 a 122 / Delavnica izdelovanja pokrival iz kostanjevega listja je namenjena vsem, tudi otrokom od 5. leta dalje. Vsak nabere veliko košaro listja domacega kostanja, ki pa mora imeti peclje. Listje spenjamo enega na drugega s pecljem naslednjega lista. Tako naredimo dolge trakove, ki jih nato z zobotrebci zašijemo skupaj v obliki pokrivala. Nekdaj so takšna pokrivala izdelovali pastirji na paši. Iztok Urbanija Pletarstvo in pletarski tecaji 43 Slika 113-121 / a / Razlicno obarvano kostanjevo listje b / Košara s kostanjevim listjem c / Trakovi kostanjevega listja, pripravljeni na šivanje z zobotrebci d / Novo dodani list položimo pod obstojeci e / Dodani list zapognemo na obstojeci f / Luknjanje obstojecega lista, da bomo vanj potisnili pecelj dodanega lista g / Pecelj dodanega lista potisnemo v obstojeci list h / Zacetek nastajanja pokrivala i / Narejeno pokrivalo Prerez debla Lubje (1) Zunanji krog je lubje, ki varuje drevo pred vremenskimi vplivi, škodljivci in poškodbami. Sestavljajo ga tri plasti: povrhnjica (1a), plutasta plast (1b) in sekundarna skorja (1c). Skorja je nemalokrat mocno nagubana in globoko razpokana. Vrste dreves se med seboj razlikujejo po razlicnih skorjah. Licje (2) Za skorjo je plast licja: to je najmlajša plast, v kateri so elasticna likova vlakna, po katerih krožijo hranljive snovi. Te prihajajo iz kambija po posebnih vodovodnih ceveh in strženovih žarkih. Kambij (3) Plast za licjem se imenuje kambij: to je elasticno tkivo, sestavljeno iz celic, ki imajo tanko celulozasto mrenico. V vsakoletnem obdobju rasti nastajajo v kambiju obroci - branike, ki predstavljajo vsakoletni prirastek. S štetjem teh obrocev lahko ugotovimo starost drevesa. Beljava (4) Za kambijem je na vrsti beljava - to je nov les v nastajanju. Ta plast je še zelo obcutljiva in rada nagnije. Crnjava (5) Osrednja plast je plast jedra ali pravega lesa ali crnjave: v njem je pravi, zreli les. Les je gost, ker so cevke že stisnjene olesenele ter po njih ne priteka vec življenjski sok. Vlakna rastnih obrocev so tako stisnjena, da jih ni vec videti. Ko drevo raste, pridobiva vedno vec lesa, saj cevi lesenijo od jedra navzven. Stržen (6) Na sredi debla je stržen iz mehkih gobastih celic, ki so obicajno svetle barve; te se med staranjem drevesa pocasi krcijo in pri nekaterih vrstah tudi popolnoma izginejo. Delovni zvezek 38 Slika 109-112 / a / Šivanje klobuka z zobotrebci b / Zadnji zobotrebec in pokrivalo je koncano c / Koncano pokrivalo - pogled od zgoraj d / Koncano pokrivalo - pogled od strani Delovni zvezek 42 Primeri notranjih strani obsežnega delovnega zvezka, ki vljucuje zgodovino pletarstva na moravškem, prakticnih nasvetov in nacrtov postopkov izdelave pletenja košar in košev V popoldanskem casu je Iztok ob pomoci udeleženke pletarske šole Vedrane Golorej in žu­pana obcine Moravce dr. Milana Balažica podelil priznanja za opravljen pletarski tecaj in zahvale vsem, ki so mu pomagali pri izvedbi tecaja. Tudi ob izidu delovnega zvezka se je javno zahvalil vsem, ki so sodelovali pri njegovem nastanku, pri tem je še posebno zahvalo namenil mag. Blažu Slaparju, ki je poskrbel za oblikovno plat delovnega zvezka ter avtoricama razlicnih fotografij orodij, materialov in izdelkov Manci Borštnar in Urški Golob. Manca Borštnar Matjaž Golorej Iztok je opravil veliko delo, saj je zbral vse potreb-no gradivo za pletenje na enem mestu, obenem pa ohranil vsaj delcek kulturne dedišcine pletenja košev in košar naših pletarjev. Vkljuceni. Aktivni. Uresniceni. Vec o Zelišcarski skupini - predavanje za DU DU Moravce BESEDILO in FOTOGRAFIJA: VOJKA REBOLJ BESEDILO in FOTOGRAFIJA: VOJKA REBOLJ D ruštvo upokojencev Moravce se je odzvalo na prijazno vabilo Nine Stenko s strani Sloven-ske Karitas na delavnico oziroma predavanje, »namenjeno spodbujanju starejših k aktivni skrbi za lastno zdravje, ozavešcanju o stiskah starejših v povezavi z epidemijo ter o rešitvah iz stisk«. Res je bil to cas dopustov in še pohiteli so z do-godkom zaradi verjetnosti bližajoce se nevarnosti zapiranja zaradi znane situacije. Zbralo se je nekaj udeležencev, sicer z maskami in stoli v dovoljeni razdalji. Predavateljica je podala »ustrezne infor­macije o preventivnih ukrepih v povezavi s covid-19, oblikah nasilja nad starejšimi, kako ga prepoznati in možnosti pomoci. Poudarek je bil tudi na lastni aktivnosti za krepitev ter ohranjanje duševnega in telesnega zdravja. Predstavljen je bil kratek doku­mentarni film Prisluhnimo modrosti starejših, ki je govoril o soocanju s starostjo, odnosih in komunikaciji med generacijami ter stiskah starejših v povezavi z epidemijo.« Predstavljene so bile življenjske situacije starej­ših, še posebej v casu epidemije, ki se zdijo skoraj vsakdanje. Zaradi tega so mogoce celo spregledane, kot da ne obstajajo. Mnogokrat so to skoraj nevidne stiske. Z dobro voljo in povezanostjo pa se da, kakor je bilo iz filma razbrano, življenje narediti zadovolj­nejše in lepše. In ce se bomo tega predavanja ter vzpodbud veckrat spomnili, tem bolje nam bo šlo. Po ploskanju in pohvalah ob zakljucku je bilo raz­brati, da je predavanje doseglo svoj namen. Društvo se gospe Nini Stenko zahvaljuje za lep in poucen dogodek. (Delavnica se izvaja v okviru projekta COVID-19 in je financirana s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada. V navednicah so besede iz prejetega vabila). N ajprej naj bralce obvestimo, da je bila lepa in zanimiva zelišcarska razstava letos dobro obiskana. Zelišcarska skupina DU Moravce jo je pripravila v soboto, 7. avgusta 2021, od 9. do 19. ure v prostorih DU Moravce. Vsi, ki so si jo ogledali, so jo pohvalili in cestitali skupini. Obenem obvešcamo, da bo skupina razstavljala na Bledu na razstavi od 30. septembra do 3. oktob­ra v sklopu razstave rocnih del Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske. Zelišcarska skupina DU Moravce VABI na sejem Narava - zdravje v okviru nastopa ZDUS dne, 21. 10. 2021 na Gospodarskem razstavišcu, Dunajska cesta 18, v Ljubljani. Vsebina sodelovanja: razstava zelišc (ki bodo v tem casu na razpolago), svetovanje o uporabi zelišc, degustacija napitkov in namazov, izdelava izdelkov iz zelišc. Vljudno vabljeni! Razstava zelišcarske skupine Izlet na Dravo društva upokojencev Izlet Društva upokojencev na Dravo BESEDILO: VOJKA REBOLJ, FOTOGRAFIJA: SPLAVAR MIHA K o so se clani Društva upokojencev Moravce prijavili na izlet na splavarjenje na Dravi, so jim ponudili brezplacno dvourni ogled enega od bližnjih mest, kar je spadalo zraven. Moravcani so se odlocili za Slovenj Gradec in se tam ustavili. Vodicka Špela jim je ob obširni razlagi razkazala srednjeveško mestno jedro in razložila nekatere znamenitosti. Na primer Obcina deluje v nekdanji lepo obnovljeni grašcini. Slišali so za skladatelja, slovenjgraškega rojaka, Huga Wolfa, po katerem v restavracijah imenujejo znamenito Hugovo kavo. Mesto ima svojo bolnišnico. Polno je tudi manjših prijetnih trgovinic in restavracij. V eni so se posedli, a so za kosilo pojedli svoje sendvice. Namrec cakal jih je splavarski golaž. Na splavu na Dravi so jim najprej ponudili domacega, za vzdušje so rekli. No, za vzdušje so potem igrali tudi skece, kjer se je na zabaven nacin izvedelo, kako so splavarili nekoc, prav tako pa marsikatero zgodbo o zanimivih ra­zvadah flosarjev. Poleg Moravcanov je bila na splavu še druga skupina. Iz vsake skupine so izbrali tek­movalca, ki je moral odgovarjati na vprašanja vodje splava. Ce je bil dovolj bister, je postal pravi flosar. Ceprav so bila vprašanja težka, sta oba pred­stavnika dobro obvladala temo in bila sprejeta v flosarski ceh. Seveda so Moravcani navijali za svojega predstavnika Francija Kosa. Potem je sledila zabava s plesom. Vmes so dobili tudi kosilo: dober golaž s polento. Ves cas pa so pluli po reki Dravi. Narava, plovba in zabava - lepo doživetje. Tretji petek – cas za pohod DU BESEDILO in FOTOGRAFIJA: VOJKA REBOLJ P ri pohodniški sekciji DU Moravce se obcasno za pohod zamenja stalni vodja, mogoce v casu dopustov ali pa ob drugih obveznostih kljub statusu upokojenca. Tudi to se zgodi. Takrat je pohod malo drugacen, ne slabši in ne boljši, ampak vodi po drugih poteh. Ob petkih se za smer pohoda dogovorimo ob odhodu. Predlog vodje je obicajno sprejet. Tretji petek v avgustu je pohodnike vodil Janez. Start je bil na avtobusni postaji, nadaljevali so pot po cesti proti Hribcam, naprej nad Tuštanjem, ob pogledu na papagaje, na grad in že so bili pri društ­venem starosti Vladu. Prav prileglo se je malo sesti in poslušati o dogodkih ter imenih skozi zgodovino, ki jo Vlado do potankosti pozna in pomni ter rad pri­poveduje. Tako je cas pohoda ob poslušanju in šilcku hitro mineval. Zato so bili soglasni, da bodo tokrat šli še naprej bolj za družbo in so zavili še proti Rebo­ljevima na Podstran. Tudi tam so se morali ustaviti, preden so se odpravili nazaj do Moravc na zacetno tocko. Pohodniki so malo hodili, malo so se družili. Vseeno so naredili skoraj 11.000 korakov, torej dovolj za en dan, poseben in drugacen dan. Na obcnem zboru Društva krajanov naselij Spodnji in Zgornji Tuštanj BESEDILO in FOTOGRAFIJE: BOJANA DORIC D ruženje s prijatelji in znanci, še posebno s tistimi, ki jih že dolgo casa nisi videl, je do-godek, ki pusti v tebi le lepe spomine. Po letu in pol so se krajani obeh Tuštanjev zbrali v vecjem številu na obcnem zboru v nedeljo, 5. sep­tembra, pred brunarico na Cegunci. Na obcni zbor so povabili tudi župana dr. Milana Balažica, Branimirja Mikulaša in muzikanta Beneških fantov Tomaža. Kljub epidemiji dejavni P o uvodnem pozdravu predsednika Francija in pesmi Stari cebelar so zaceli z rednim delom obcnega zbora. Po porocanju predsednika so bili clani društva kljub »korona casu« dejavni. S clovekoljubnimi akcijami so se spomnili vsake­ga posameznika in jim z drobnimi pozornostmi in darili olajšali cas negotovosti ob širjenju bolezni. V manjših skupinah so opravili tudi vecja zemeljska in gradbena dela v obeh vaseh. Redno so opravili vsa vzdrževalna dela na posameznih objektih, ki jim cas in vremenske si­tuacije niso prizanesle. Redno so se udeleževali cistilnih akcij ob promet­nicah, na Cegunci in v drugih naseljih. Ugotavljajo, da je odpadkov v okolici kljub rednim cistilnim ak­cijam še vedno veliko. Najdejo se posamezniki, ki jim ni mar za cisto okolje in odpadke, ki se jim naberejo doma, odvržejo kjerkoli v naravi. Sodelovanje z rokodelci Z adnja vecja prireditev društva je bila na gradu Tuštanj, ko so sodelovali z Društvom rokodelcev – Rokodelskim centrom Moravce na tradicionalnem Rokodelskem dnevu na gradu. Krajani so poskr­beli za prometno ureditev in varnost na prireditvi. S ponosom so pomagali pri postavitvi pletarske razstave svojega krajana in znanega pletarja Iztoka Urbanije, ki je s predstavitvijo novega delovnega zvezka Pletenje košar in košev pustil velik pecat v celi obcini. Pletarska šola 2019/2020, ki se je zaradi razmer koncala predcasno, je Iztok svojim tecaj­nikom podelil tudi priznanja in zahvale. Ob predstavitvi nacrta dela za leto 2022 je pred­sednik najprej poudaril, da bo prireditev za 1. maj v Tuštanju takoj, ko bodo razmere dopušcale. V nacrtu za naprej imajo kar nekaj delovnih akcij, s katerimi bodo posodobili obe naselji. Za druženja, pohode in izlete se bodo odlocali sproti glede na situacijo v državi. Pohvale za delo Župan Milan Balažic je pohvalil delo krajanov in še posebno predsednika Francija Cerarja, ki usmerja delo društva, skrbi za dosledno izpolnje­vanje vseh dogovorov in še posebno posveca skrb v dobro vsakega posameznika. Obljubil jim je, tako kot vsem vasem v obcini, da bodo z obcinskimi sredstvi popravili ali posodobili infrastrukturo po predlaganih nacrtih. Gospod Branimir Mikulaš, ki je na Obcini zadolžen za razvoj turizma, je ponudil pomoc pri izvedbi dejavnosti povezanih z razvojem in pospeševanjem turizma. Kot se je z glasbo zacel uradni del obcnega zbora, tako se je tudi z lepo pesmijo koncal. Clani so se nato zadržali na neuradnem delu pri brunarici. Še dolgo v popoldanski cas so ostali na prijateljskem klepetu, ob poslušanju prijetne glasbe in ob dobri hrani, ki jo je pripravil Catering Srecka Korbarja z Brega pri Komendi. Clanice Elegance besed na ekskurziji na Ptuju BESEDILO in FOTOGRAFIJE: BOJANA DORIC B olje poznati našo domovino je cilj ekskurzij clanic bralnega krožka Eleganca besed, zato smo si za letošnjo poucno ekskurzijo izbrale najstarejše slovensko mesto Ptuj. Po prihodu v staro mestno jedro ob Dravi nas je pricakala lokalna turisticna vodicka Jana. Po uvodnem pozdravu nas je odpeljala cez eleganten turisticni most na desni breg reke. Ob razgledni tocki, imenovani Prstan, smo si ogledali veduto starega dela mesta, ki leži pod Grajskim hribom. Vodicka nam je tu povedala mnogo zanimivosti o mestu od kamene dobe do danes. Mesto Ptuj leži ob reki Dravi v severovzhodnem delu Slovenije. Že v mlajši kameni dobi je bilo poseljeno, kar pricajo številni arheološki ostanki glinenih posod in kamnite sekire najdenih na Grajskem gricu. Stara keltska naselbina je prišla pod rimsko oblast okoli leta 15. pr. n. št. Rimljani so na desnem bregu Drave postavili vojaški tabor, od ko­der se je naselbina postopoma razširila tudi na levi breg, kjer so nastale obrtniške cetrti. Nastalo mesto Poetovio je postalo v 3. st. najpomembnejše in najvecje rimsko mesto na Slovenskem. Srednjeveško mestno jedro se nahaja ob vznožju Grajs­kega grica. V njem si lahko ogledamo dravski stolp, mestno hišo, mestni stolp, dominikanski in minoritski samostan, cerkev sv. Jurija in mnoge druge velicastne stavbe. Nad mestom se dviguje mogocni ptujski grad. Ptuj stoji na stari vinski kleti, kar prica o tisocletni vinski kulturi. Tradicionalni sta tudi prireditvi pust in kurentovanje, ki privabljata številne domace obiskovalce in turiste iz drugih držav. Letos pa so na Ptuju že 25. zapored organizirali Dneve poezije in vina. Na desnem bregu Drave se nahaja znan zdraviliški, šport­ni in rekreacijski center Terme Ptuj in hotelski kompleks Grand Hotel Primus. Po uvodni razlagi smo se sprehodile po starem delu mesta in si nekatere zgradbe tudi ogledale. Od blizu so se nam zdele še velicastnejše s svojo edinstveno arhitekturo. Pot nas je nato vodila po strmi poti do gradu, ki je nastal v 12. stoletju. Na razgledišcu smo lahko obcudovali mostove, ki se vzpenjajo cez reko, veliko umetno jezero ter stari in novi del mesta. Grad ima trikotno obliko. Veckrat je bil dograjen in spre­menjen. Sprehodili smo se po imenitnih grajskih sobanah, si ogledovali pohištvo, cudovite tapiserije in stropne štukature, viteško dvorano in grajsko kapelo. Nazadnje smo si ogledali zbirki starega orožja in glasbil. Po kosilu, ki smo si ga privošcile v gostilni Rozika, smo odšle na ogled rovov pod ptujskim gradom. Vodicka Jana nas je pricakala pred rovom, razdelila svetil­ke in pot v temo se je zacela. Konstantna temperatura v rovu je 13 stopinj, zato se obiskovalci pozimi ogrejejo, poleti pa ohladijo. Rove, ki burijo domišljijo prebivalcev in obiskoval­cev, želijo v prihodnje zapolniti z idejami in dogajanjem. Že sedaj potekajo vinske degustacije imenovane Degustacije v temi. Tudi me smo imele degustacijo vina. Pravijo, da v popolni temi vino ne samo okušaš, ampak ga tudi zacutiš, saj z brboncicami zajameš okus in globino vina, ki ga dru­gace ne bi zacutil. Prijetno sonce nas je po obisku rovov pod gradom zvabilo še na bregove Ptujskega jezera. Obcudovale smo njegovo prostranost in domacine, ki hodijo k jezeru na sprehode, na kopanje ali pa samo posedijo ob bregovih. Po dolgem dnevu smo bile utrujene, saj je bilo za nami kar nekaj kilometrov prehojenih poti, a ni nam bilo žal, da smo si ogledale staro znamenito mesto, saj smo o njem zvedele veliko novega. POPOTNIKI OBISKALI PRELEPO GORENJSKO • BESEDILO: MAJA URANKAR FOTOGRAFIJE: GREGOR CAPUDER IN MAJA URANKAR TABOR VEJE VOLCICEV IN VOLKULJIC • BESEDILO: ANA ŠMUC FOTOGRAFIJE: JUDITA KERIN IN GREGOR CAPUDER P opotniki in popotnice moravškega klana smo se v nedeljo, 4. julija, odpravili na poletni potovalni tabor po Gorenjski. Prvi dan smo pot zaceli v Škofji Loki, si ob Sori skuhali kosilo (ter se osvežili), nato pa nadaljevali pot in dan zakljucili v Bukovici (vas malo pred Železniki). Prenocišce smo našli pod kozolcem, saj je ponoci deževalo. Drugi dan smo se iz Železnikov povzpeli do Dražgoš, kjer smo prenocevali pri vikendu železniških skavtov. Tretji dan smo pot nadaljevali do Krope, vmes pa smo se za kosilo ustavili na Jamniku, od koder smo imeli zelo lep razgled na vecji del Gorenjske. Prenocevali smo pri župniku Viktorju Primožicu, ki nas je zelo lepo sprejel, udeležili smo se tudi svete maše, pri kateri je dal skavtsko obljubo naš popotnik Jože. Cetrti dan tabora smo si ob poti vzeli tudi cas za kopanje (in pranje oblacil) pri sotocju Save, imeli smo vecerno kopanje na koncu poti v Blejskem jezeru. Na Bledu smo spali na vrtu hcer Marije Pomocnice, kjer so nam družbo delali tudi leteci hrošci. Predzadnji dan smo zgodaj vstali, saj smo se povzpeli na Ojstrico pri Bledu in si ogledali soncni vzhod, cez dan pa nas je pot vodila mimo Begunj, kjer smo si ogledali Avsenikov muzej. Zadnjo noc smo prenocili v župnišcu v Lescah, zadnji dan pa smo zakljucili na Brezjah. P oletni tabor najmlajših moravških skavtov smo letos priceli v ponedeljek, 26. julija na glavni železniški postaji v Ljubljani. Od tam smo se z vlakom odpeljali proti Primorski. V Secovljah nas je že cakala gusarska ladja in na njej prava gusarska posadka, ki nas je povabila na svoj krov. Seveda smo privolili tej dogodivšcini in se odpravili na raziskovanje. Spoznavali smo življenje gusarjev, se kopali v toplem morju, se igrali, peli, si praskali pike komarjev, imeli delavnice in kateheze. Podali smo se na lov za skritim zakladom in v nocni igri rešili gusarsko posadko pred boleznijo crnega madeža. Na taboru je pet volcicev dalo tudi prvo obljubo in si prislužilo svojo novo volcjo rutko. V soboto pa smo dan posvetili predvsem volcicem, ki zapušcajo naše krdelo in bodo svojo skavtsko pot v novem skavtskem letu nadaljevali v ceti. Naše popotovanje se je zakljucilo v nedeljo, 1. avgusta, z dopoldansko sveto mašo, potem pa smo se utrujeni, a veseli in z izkušnjo vec, vrnili v domace brloge. POLETNI TABOR p CETE • BESEDILO: POLONA CAPUDER FOTOGRAFIJE: MARUŠA BAJUK P o letu premora smo prevetrili in zmocili naše šotore, nabrusili smo sekire, obnovili vozle in v vetru sta zopet zaplapolali skavtska in slovenska zastava. Moravška p ceta se je na poletni tabor odpravila v cetr­ tem tednu julija. Odpravili smo se dalec od udobja doma v Dolenjo Tre­bušo, kjer smo spoznavali razlicne slovenske praznicne obicaje, okolico in drug drugega. V jutranjih urah je odmeval pisk pišcalke, klici vodov in molitev, ob vecer­nem ognju pa sta na ustih zvenela smeh in pesem. V casu skupnega kuhanja kosila na ognju je bilo mnogo priložnosti za prenos znanja, ucenje novih vešcin in za iskrene pogovore, na katere so cakali celo leto. Izvidniki in vodnice so se odpravili tudi na hajk, na katerem so dodobra raziskali okoliške poti ter uživali v razgledih, ki jih ponujata soteski Trebušcice in Idrijce. Tabor smo zakljucili s posekom jambora in z upanjem, da se oktobra spet lahko vidimo v živo. ORATORIJSKI TEDEN V MORAVCAH • BESEDILO: POLONA IN ALENKA CAPUDER FOTOGRAFIJE: ZALA TOMAŽIC IN ALJAŽ PIRNAT P redzadnji teden v avgustu je bilo pred moravško cerkvijo slišati pesem in vriskanje otrok, ki so se zbrali na ora­ toriju. Na letošnjem oratoriju se je zbralo 160 otrok, ki so cez teden ob dramski upri­zoritvi in pri katehezah spremljali življenje blažene­ga Carla Acutisa, mladega fanta, ki je umrl v goreci veri v Jezusa. Letošnjo oratorijsko himno, ki z melodijo in besedilom ujame bistvo Carla in njegovega poslanstva, sta napisala Blaž Pirnat in Klara Uršic. Peli je niso le v Moravcah, temvec po celi Sloveniji! V oratorijskem ted-nu poleg pesmi ni manjkalo iger, vodne zabave, plesa, bansov, molitve, ustvarjalnih delavnic in druženja, tako za otroke kot tudi za animatorje. V tem tednu smo obiskali še grad Tuštanj, na tematskem dnevu pa smo spoznavali razlicne vidike tehnologije, ki nas spremlja v vsakdanu. Da nismo bili lacni, smo imeli vsak dan pripravljena okusna kosila, ki so nam dala novo energi­jo za naprej. Utrinke o dogajanju na oratoriju si lahko ogledate na spletni povezavi, ki jo lahko najdete na Facebook strani Oratorija Moravce. Na YouTube profilu Oratorij Moravce pa si lahko ogledate tudi zgodbico, ki so jo animatorji pripravili in odigrali za otroke. Celotnega oratorija ne bi mogli izpeljati brez zavzetih mladih animatorjev, donatorjev in drugih, ki so nam pomagali pri izvedbi. Hvaležni smo za vse trenutke, ki smo jih preživeli skupaj in z lepimi spomini in novimi prijateljstvi zremo v novo šolsko in študijsko leto. Skavtinje in skavti vzgajamo za aktivno participacijo in odgovorno državljanstvo. Naše delovanje je usmerjeno v pripravljanje mladih na to, da se s svojim delovanjem vkljucujejo v družbo, so v njej aktivni in k temu spodbujajo tudi druge. Tridnevni tabor rejniških družin v Pineti Novigrad BESEDILO in FOTOGRAFIJI: MARTA TOMEC D rugi vikend v septembru, od petka 10. zjutraj do nedelje 12. pozno popoldan smo skupaj z družinami, ki izvajajo rejniško dejavnost preživeli tri prelepe dni v Pineti Novigrad. Dobra polovica udeležencev se je peljala z avtobusom, ostali z osebnimi avtomobili. Vzdušje je bilo od prvega do zadnjega dne iz­jemno lepo, vreme naklonjeno, morje toplo, prehodi cez mejo tekoci in brez cakanja. Zbralo se je 70 udeležencev, od tega 25 otrok do dvanajstega leta, 21 mladostnikov in 24 rejniških staršev. Vsi udeleženci so izpolnje­vali PCT pogoje, vecina je bila cepljenih. Starostna struktura je bila pestra – od najmlajših, ki so komaj dobro shodili, do resnih zrelih let. Najstarejša udeleženka je bila cila gospa, ki skrbi za najstnico in ima 83 let. Podobno je bilo pri izobrazbeni strukturi od doktorja znanosti, magistre znanosti do tistih, ki imajo osnovno šolo, a jih krasijo modrost, zdrava pamet in bogate izkušnje z delom z otroki in mladimi v rejništvu. Prav ta razlicnost nas bogati in pomaga, da lažje zdržimo z otroki v težkih trenutkih in vemo, da je vse, kar v otroka dobrega vložimo, shranjeno, cez leta pa izkazano v njihovem psihofizicnem zdravju in samouresnicitvi. Rejniški starši in strokovni delavci lahko spremljamo dolgoleten proces zorenja otrok v mlade, zdrave, samozavestne in uspešne ljudi. Tisti, ki so se udeleževali pred leti letovanj rejniških družin kot malcki, so zdaj postavni mladi ljudje, ki jim je domaca vljudnost, pristnost, socutje, spontanost. Mnogi med njimi so iz hiper­aktivnih otrok, ki jih je bilo povsod polno in smo jih vsi lovili, postali uspešni dijaki, študentje z izoblikovanimi cilji kaj v življenju postati, poceti in držo, ki nam da vedeti, da jim bo uspelo. Družine so bivale v bungalovih in sobah v hostlu, od koder smo imeli do morja le nekaj korakov skozi borov gozdicek. Pri prehrani smo si pomagali s cateringom, ker v nastanitvenem kompleksu zaradi epidemioloških razmer in pomanj­kanja delavcev, niso imeli odprte kuhinje. Dnevi so bili zapolnjeni s kopanjem, ustvarjalnimi delavni­cami za otroke in mlade, v katerih smo izdelovali ogrlice, zapest-nice, okvirje za slike, vecernimi aktivnostmi za družine (uvodno predstavitvijo družin, pravili tabo­ra, bingo, med dvema ognjema) spontanimi skupnimi pogovori te­kom dneva, pa pozno v noc, jutra­njimi pohodi, vecernim kartanjem mladih. Veselje je bilo videti spon­tano druženje, igre z žogo kot je košarka, odbojka, pogovore mla­dih, njihovo komunikacijo in zado­voljstvo brez uživanja alkohola ali drog. Še »visenja« na tablicah ali telefonih ni bilo. Resnici na ljubo je treba dodati, da je bil internet v naselju zelo slab. Prav vsi smo si zaželeli, da prihodnje leto nadaljujemo s to obliko sodelovanja. V imenu vseh udeleženih se iskreno zahvalju­jemo našim donatorjem ROTARY CLUBU DOMŽALE, ki verjame v do-bro delo in vzgojna prizadevanja naših družin in nam vsa leta od ustanovitve dalje stoji ob strani s podporo in financno pomocjo. Tokrat so nam pokrili vse stroške tabora z donacijo Društvu rejnic in rejnikov Domžale v višini 6.630 EUR, ki so jo zbrali v akciji Hodim in pomagam. Prvošolci polni pricakovanj prestopili prag šole BESEDILO: BARBARA FALE, FOTOGRAFIJI: ANA KOVAC in OBCINA MORAVCE Šola je pomahala pocitnicam v slovo in ponovno odprla svoja vrata. Tudi naši osnovnošolci so se vrnili v šolske klopi. Veseli so bili snidenja s svojimi sošolci in ucitelji. Posebej nestrpno so ta dan pricakovali naši prvošolci. 74 otrok je prvic prestopilo šolski prag in postali so ucenci OŠ Jurija Vege. Na Podružnicni šoli Vrhpolje so ucence od dru­gega do petega razreda ter prvošolcke in njihove starše pricakale ter pozdravile uciteljice, vodja podružnice uciteljica Tanja Apšner jim je prva zaže­lela dobrodošlico. Uspešno šolsko leto, polno krea­tivnih dejavnosti jim je zaželel ravnatelj Matej Žist, policistka Agata Jevnikar pa varne šolske poti. V pozdrav prvošolcem so zadonele tudi vesele pesmi Pojocih cebelic. Na maticni šoli so se prvošolci s starši zbrali v šolski telovadnici. Tudi njih sta pozdravila ravnatelj in policistka, vse navzoce pa je pozdravil tudi župan dr. Milan Balažic. Veseli smo bili njegove novice, da se bo predvidoma že v tem šolskem letu pricela re-konstrukcija šole in izgradnja nove športne dvorane. Uciteljica Mojca Malovrh je prvošolcem pripravi-la izvirno glasbeno pravljico Vsi so videli macko. Voditelji prireditve Anja, Ana, Blaž in Tadej so priredi­tev spretno vodili, predstavili šolo, prvošolckom zastavili nekaj ugank ter z njimi celo zapeli. Prvošol­ci so se izkazali kot odlicni pevci. Ravnatelj je malim korenjakom nadel rumene rutice in postali so pravi šolarji. Ker je bil to prav poseben dan, so ga zakljucili s sladkim presenecenjem. Verjamemo, da bo šolsko leto polno novih izzivov, lepih dogodkov in seveda, da se bomo v tem letu marsikaj novega naucili. (1894–1979) akademski kipar Stražarjev zapis, clanek Marte Gorjup (Novice iz Moravške do-line, 5, 2004, št. 1, str. 23–25), zapis Pionir in utemeljitelj mo-dernega kiparstva, avtorja Francija Malina (Novice iz Moravške doline, 20, 2019, št. 9, str. 30–31), prebral sem clanke iz caso­pisov in revij, od leta 1926 naprej, knjiga – avtobiografsko delo akademika prof. dr. Janka Kosa, sina Tineta Kosa Umetniki in mešcani (Beletrina, 2015), pa je osvetlila življenje njegove družine. Zapis prinaša, glede na do zdaj objavljene clanke v Novicah, nekaj novih podatkov o življenju Tineta Kosa. zahvaljujem za napotitev na omenjeno knjigo in e-pogovor. Tine Kos je "nastopil" že v prejšnji številki Novic kot avtor spominske plošce Frana Detele na njegovi rojstni rubriki Prof. dr. Matevžu Kosu, vnuku kiparja Tineta Kosa se Življenje Tine Kos se je rodil Tine je leta 1930 v pogovoru z novinarjem casopisa Slovenec takole opisal 29. januarja 1894 svojo pot do akademskega kiparja: v Cešnjicah pri Moravcah. Domaciji Kot otrok sem zmirom kai meckal — v šoli sem risal, to se se je reklo Na planini, pravi, kopiral sem slike. Naducitelj iz Moravc, Toman, je dejal, zato je bil Tine po ko je moje nagnenje opazil: »Tega bomo dali v šolo, da bo risar.« domace, kar Planinski Tine. Kmetija je bila Tako sem prišel v Ljubljano na obrtno šolo, katero sem obiskoval skromna, pri hiši so šest let. Ucitelj mi je bil Repic. Najprej sem delal kar sem videl imeli nekakšno vaško pivnico, kjer je Tinetov drugega ali nemara celo šele v tretjem letniku, sem se odlocil za oce prodajal vino in žganje. Družina je bila številna, vseh otrok na akademijo. Ej, mlad clovek ima korajžo — zdaj bi take vec ne naj bi bilo trinajst, imel. Trideset kron sem imel, od teh sem samo za vožnjo dal Tine peti po vrsti. Zelo sedemnajst. Jeseni leta 1913 sem napravil sprejemni izpit. Po treh dobro se je razumel letih so me vzeli k vojakom in sem bil vojak do kanca leta 1916. z najmlajšo sestro Pavlo: srecanje z Ko sem se vrnil, sem nekaj casa ostal doma v Moravcah, v letniku ocetom je bilo zmeraj 1918-20 sem pa akademijo koncal. (n.n. Dva razgovora. Slovenec, živahno in prisrcno, 58, 1930, št. 293, str. 15). Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK Tine se je po koncanih študijah na akademiji spet vrnil v Moravce in tam bival do leta 1923, ko se je preselil v Ljubljano. Leta 1922 je bil med ustanovitelji kluba mladih oblikujocih slovenskih umetnikov. Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK Leta 1927 se je družina vselila v dograjeno hišo sredi nastajajocega vilskega naselja za ljubljanskim Bežigradom. Tine je sam narisal nacrt hiše, imela je razmeroma velik atelje, na vogalni strani okrašen z velikim dvostranskim reliefom iz žgane gline. Leta 1924 se je porocil s Katarino – Katjo Meglic, sam jo je klical Katka. Njen rod je izviral iz Podljubelja nad Tržicem. Katja je bila izobražena žena, uciteljica, z izjemno ljubeznijo do literature Tine Kos z ženo Katarino-Katjo Kopija fotografije z naslovnice knjige Umetniki in mešcani. Fotografija je objavljena z dovoljenjem avtorja akad. prof. dr. Janka Kosa. Oce je hotel dati naši hiši že na zunaj pecat umetništva – da je dom umetnika in prostor njegovega dela (J. Kos, 2015, str. 8). Nekaj casa je v Kosovem ateljeju gostoval slikar in grafik France Mihelic. Družina je bila umetniško-malomešcanska, takšen ugled je uživala v bežigrajskem naselju. Tine in Katja sta omogocila šolanje in izobrazbo vsem trem sinovom. Leto po poroki se je rodil sin Marko, ki se je v slovensko znanost zapisal kot promotor tehniške inteligence, inovator, publicist. Umrl je septembra 2020. Sin Janko, akademik, književni teoretik, vrhunski strokovnjak za primerjalno književnost, literarni zgodovinar in kritik, je letos praznoval 90 let. Najmlajši sin Branko je podedoval ocetov slikarski talent. Vecina umetnikov in njihovih družin so v casu gospodarske krize v tridesetih letih prejšnjega stoletja, pred, med in po vojni, živeli skromno. V hudih casih je stisko Kosove družine omilila pridelava zelenjave, sadjarstvo in vrtnarstvo, na vrtu poleg hiše. Kritiki so sicer pozitivno ocenili Kosova dela na razstavah, kupcev pa je bilo malo. Pri prido­bivanju narocil je Tinetu veliko pomagala žena Katja, ki je imela vplivne sorodnike med duhovni­ki, posebej omenimo Franca Wallanda, prvega slovenskega salezijanskega provinciala, ki je bil tudi ravnatelj salezijanskega zavoda na Rakovni­ku in je tam koncal zaceto gradnjo cerkve. Tine Kos je takrat dobil vec narocil za izdelavo kipov. Ustvarjal je do leta 1963, ko je z delom prenehal. Odtlej je še vrtnaril, utrujeno posedal, vsako dopoldne hodil na kavo v kavarno Evropa, kjer se je nekoc dobival s prijatelji in znanci, toda teh ni bilo vec, mnogi so pomrli ali pa se nepopravljivo postarali. Nazadnje je bil sam in na poti iz šole je hodil ponj desetletni vnuk Matevž (J. Kos, 2015, str. 66). Ustvarjalnost Tine Kos je o svojem kiparskem ustvarjanju povedal novinarju Slovenca: Prvic sem pokazal nekaj vec svojih stvari na razstavi, ki sva jo priredila skupaj z arhitektom Faturjem leta 1924 –seveda skoraj vse stvari so bile modelirane v gipsu: nekaj portretov, Sejavec, Stritar, Ciganka pa nekaj reliefov. Iz teh stvari je videti, da sem malo dal na obliko, pac pa mi je šlo pod vplivom tedaj razbohotenega ekspresionizma, za poudarek izraza. Po tej razstavi se je izvršil v meni preobrat. Ni bil sicer nenaden. In v nadaljevanju: Ko sem pa zacel vglabljati se v formo, sem imel natancno pred ocmi lik, ki sem ga hotel napraviti. Zdaj vidim in vem v naprej za vsako najmanjšo podrobnost. Pa še to: spocetka sem se še hudo boril z materialom, ki ga imam zdaj docela v oblasti. Kaj delam — o tem ne razmišljam. Menim, da umetnik o tem ne more premišljali. Pac pa premišljujem vsakdanje življenje in kam to življenje pelje, kako bi se dalo izboljšati. Ako si izmislim kako figuro, mi lebdi pred ocmi, kako neki bi mogla živeti ta figura, ce bi se razmere izboljšale — dejal bi, da imam neprisiljeno socialno gledanje. Upodabljam naprej, kar vidim okrog sebe, s cemer pridem v dotiko. Povedal je, da je bila zanj pomembna razstava leta 1928 (slika kataloga), kjer je dobro pokazal svoj karakter in nadaljnjo smer ustvarjanja. Njegov rojak Maks Pirnat je že leta 1922 zapisal: … Iz njegovih del odseva tista topla, mehko obcutena lepota, katera tako blagodejno vpliva na gledalca in vzbuja v njegovi duši neko izredno mirno in zadovoljno razpoloženje. … (Pirnat, Maks, 1922: Kipar Tine Kos, Jutro, 3, september 1922, št. 215). Tine Kos je svoja najznacilnejša dela ustvaril konec dvajsetih in okoli leta 1930. To so bili kipi kmeckih ljudi, moških in žensk pri delu, vecino- Iz kataloga ma iz žgane gline. Bili so izvirna upodobitev tega, kar je bil on XIX. umetnostne razstave sam in kar je od mladosti nosil v sebi – v slogu nove stvarnosti oblikovano trdno in trpko potekajoce življenje ljudi, ki obstajajo zunaj "velikih" zgodb zgodovine, politike in ideologij (J. Kos, 2015, str. 63). Vecina teh kipov je ostala v družinski lasti, tudi njegov avtoportret in portreti žene in treh sinov. Po letu 1930 je izdelal vec del po narocilu, predvsem sakralne skulpture za cerkvene potrebe. V teh kipih je bilo poleg tehnicne spretnosti nekajpobožnega, skritega, morda iz njegovega otroštva, ki je bilo kmecko kršcansko (J. Kos, 2015, str. 63). Izdelal je dva oltarna kipa za salezijansko cerkev v Veržeju, tri metre visok, pozlacen kip Marije za salezijance v Bratislavi, vošcenega Don Bosca na Rokovniku Don Bosca na pokopališcu. Kasneje je izdelal še veliki kip sv. Terezije za cerkev na Kodeljevem in leta 1941 kip Pietŕ v bežigrajski cerkvi. Za avlo parlamenta nekdanje Kraljevine Jugoslavije je izklesal tri metre visok kip kneza Koclja iz težkega marmornatega bloka. Dneve in dneve je delal v zacasnem ateljeju v nekakšni železniški hali za kolodvorom, domaci atelje je bil namrec premajhen. Med vojno je dobival samo manjša narocila od znancev. V tistem casu so nastali številni portreti in male plastike, primerne za stanovanje s spodobnim mešcanskim pohištvom (J. Kos, 2015, str. 64). Tine Kos je leta 1950 prejel Prešernovo nagrado za kipe Žanjica, Delavski par in Dekle z vrcem. Dekle z vrcem Vir: https://gpn.si/sl/presernovi-nagrajenci-slo/ presernove-nagrade Kosov kip Frana Miklošica, ki stoji pred zgradbo Vrhovnega sodišca v Ljubljani, so postavili leta 1937, v zgradbi je tudi kip "Pravice", ki stoji desno od glavnega vhoda. Po vojni se je moral, kot drugi starejši ali mlajši kiparji, ravnati po idejah socialisticnega spomeniškega kiparstva. Tako so nastale skulpture talcev, borcev, partizanov, svobode ali zmage, pravice in podobnih abstrakcij … (J. Kos, 2015, str. 65-66). Tine Kos je poleg Ljubljane razstavljal v Sarajevu, v Novem Sadu, v Beogradu, na Dunaju, v Pragi, v Berlinu in v Londonu, skupno na vec kot 50 razstavah. Prejel je številne nagrade, za plastiko Mati z otrokom pa je prejel zlato medaljo na razstavi v Parizu leta 1937. Ustvarjal je v žgani glini, lesu, bronu in kamnu. Narisal je osnutke za številne spomenike, imel je tudi slikarski talent, ki ga je podredil kiparskemu. Spomin na Tineta Kosa v Moravcah Tineta Kosa "srecamo" na vec mestih v Moravcah. Najbolj znana in Partizan Fotografija: Erika Slapar Oglas pred 99. leti (Domoljub, 35, 20. september 1922, št. 37, str. 339.) Gradnja zadružnega doma v zakljucni fazi, pred 111 leti (Gorenjec, 11, 24. september 1910, št. 38, I. priloga) Zapise in zanimivosti iz Moravške zgodovine zbira in ureja g. Bogomil Brvar Novice iz moravške doline pred 91. leti (Domovina, 13, 11. september 1930, št. 37, str. 10.) Javni razpis za podukrep 6.3- pomoc za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij BESEDILO: PETRA BURJA V petek, 3. 9. 2021, je bil objavljen že 3. Javni razpis za ohranjanje in razvoj majhnih kmetij. Osnovni pogoji za oddajo vloge na razpis so sledeci: • v letu 2021 je morala biti vložena zbirna vloga (ZV) za neposredna placila • kmetija ima v upravljanju najmanj 1,5 ha in manj kot 6 ha primerljivih kmetijskih površin (glede na ZV2021) • skupno število živali mora biti vecje ali enako 1,5 GVŽ in manjše od 15 GVŽ • zagotavljanje obtežbe s travojedimi živalmi v obsegu 0,5 GVŽ/ha trajnega travinja (razen kmetije, katerih površine trajnih nasadov predstavljajo vec kot 50% KZU • kmetija je razvršcena v OMD. Novost v letošnjem razpisu je ta, da bodo v okviru razpisa podprte tudi majhne kmetije s trajnimi nasadi, ki jim ni potrebno izpolnjevati pogoja reje živali. Vloge na javni razpis se bodo oddajale od 27. septembra 2021 do 16. decembra 2021, zato vabimo vse zainteresirane, da se oglasite oz. kontaktirate KSS Domžale, da skupaj pregledamo podrobnejše pogoje razpisa in preverimo možnost oddaje vloge. Petnajst milijonov evrov za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti M inistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 10. septembra v Uradnem listu objavilo javni razpis za podporo vzpostavitve in razvoja nekmetijskih dejavnosti, ki bodo pripomogle k vecji oziroma boljši ponudbi razlicnih storitev na podeželju. Omogocile bodo tudi možnosti za do-datne zaposlitve oziroma vecji prihodek na podeželju oziroma na kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi. Oddaja vloge je možna do vkljucno 17. decembra 2021, za naložbe pa je namenjenih 15 milijonov evrov. Namen podpore v okviru 2. javnega razpisa za podukrep 6.4 – Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti je podpreti vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, ki bodo pripomogle k vecji oziroma boljši ponudbi razlicnih storitev na podeželju, kakor tudi omogociti možnosti za dodatne zaposlitve oziroma vecjega prihodka tako na podeželju kakor tudi na kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi. S tem sledimo cilju, da podeželje ostane poseljeno, s cimer je posredno oziroma neposredno povezana tudi urejena kul­turna krajina. Javni razpis se izvaja in financira preko Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 (PRP 2014–2020). Podpora iz tega podukrepa je med drugim name-njena zelo razlicnim dejavnostim, kot so na primer dejavnosti v turizmu, trgovina, storitvene dejavno­sti, dodajanje vrednosti lesu, lokalna samooskrba, ravnanje z organskimi odpadki, proizvodnja elek­tricne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje in številne druge dejavnosti, ki so podrobno navedene v Prilogi 12 Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proiz­vodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17-popr., 19/18, 82/18, 89/20 in 121/21; v nadaljevanju: Ured­ba). Upravicenci so lahko: nosilci dopolnilne dejavno­sti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Lokacija naložbe se mora nahajati v naseljih z manj kot 5.000 prebivalci, razen kadar je upravicenec nosilec dopolnilne dejavnosti. Med drugimi pogoji za pridobitev sredstev mora upravicenec izpolnjevati tudi pogoj, da je v letu pred vložitvijo vloge na javni razpis zagotavljal ustrezen obseg dela (0,5 polne delovne moci - PDM v prime-ru enostavnih naložb oziroma 1 PDM v primeru zahtevnih naložb) ter ustvariti primeren prihodek iz poslovanja, ki mu omogoca dolgorocno sposobnost preživetja, in sicer v višini ene bruto minimalne place na zaposlenega v RS na 1 PDM. Novost glede na 1. javni razpis je, da se v 2. jav­nem razpisu omogoca naložbe v nekmetijske de­javnosti tudi manjšim kmetijam, ki praga primerne­ga dohodka do sedaj niso dosegale. Tako v primeru, ko je upravicenec nosilec dopolnilne dejavnosti in ima primerni prihodek v višini najmanj 0,5 in manj kot eno bruto minimalno placo na zaposlenega v RS na 1 PDM v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis, je upravicen do naložbe do vkljucno 50.000 eurov skupne priznane vrednosti. Kot upraviceni stroški se bodo upoštevali stroški, povezani z ureditvijo in vzdrževanjem objektov, stroški nakupa, namestitvijo oziroma vgradnjo opreme, strojev in naprav, vkljucno z IKT in so nepo­sredno povezani z izvajanjem dejavnosti iz priloge Uredbe, ki je predmet podpore, in jih je upravicenec opredelil v vlogi na javni razpis. Pod dolocenimi pogoji je upravicen tudi strošek prispevka v naravi v obliki lastnega lesa, upraviceni pa so tudi splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot jih doloca uredba. Stopnja javne podpore v obliki nepovratnih sred­stev je 50 % upravicenih stroškov, pri dolocitvi stop-nje podpore pa se upošteva pravilo »de minimis«. Najnižji znesek javne podpore znaša 5.000 evrov na vlogo. Od skupno 15 milijonov evrov razpisanih nepo­vratnih sredstev je: • 10 milijonov evrov namenjenih za nosilce do-polnilnih dejavnosti (sklop A) ter • 5 milijonov evrov namenjenih za samostojne podjetnike posameznike, zavode, zadruge in gospo­darske družbe (sklop B). Oddaja vloge je možna od 4. oktobra 2021 do vkljucno 17. decembra 2021, do 13.59 ure. Vec o javnem razpisu: Javni razpis z razpisno dokumentacijo za pod-ukrep 6.4 na spletni strani https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/ Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sred­stva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17­popr., 19/18, 82/18, 89/20 in 121/21; v nadaljevanju: Uredba). V podjetju AS Domžale d. o. o. ZAPOSLIMO MONTERJA VAŠE DELO BO OBSEGALO: • demontaža in montaža delov, sklopov, naprav in sistemov vozil OD KANDIDATOV PRICAKUJEMO: • IV. stopnjo strokovne izobrazbe, smer avtokaroserist, kljucavnicar, mehatronik, elektricar, avtomehanik ali drugo ustrezno smer. • Zaposlimo tudi kandidate, ki nimajo ustrezne izobrazbe za zgoraj navedeni poklic, vendar bi se bili pripravljeni priuciti za zgoraj opisana dela. Ponujamo možnost prekvalifikacije ali priucitve oziroma pridobitve ustrezne izobrazbe ob delu. NUDIMO VAM: • Z izbranimi kandidati/kandidatkami bomo sklenili delovno razmerje za dolocen cas z željo po dolgorocnem sodelovanju. • Enoizmensko delo 7.00–15.00. • Primerno in redno placilo, urejeni delovni pogoji. • Delo v stabilnem podjetju z možnostjo napredovanja. Prijave z življenjepisom pošljite na info@as-domzale.si Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 722 56 90. Ljubezen v srcu, ljubezen na vrtu A li ste vedeli, da so macehe simbol ljubezni in ljubecih misli? V Shakespearovi gledališki igri Sen kresne noci so sirup iz maceh upo­rabili v ljubezenskem napoju. Nastopil je september in z njim cas, da si tudi na vrtove posadimo "ljubezen" (macehe). Letošnje poletje zasajenim cvetlicnim koritom in gredicam ni bilo najbolj naklonjeno ... Najprej huda in dolga vrocina, potem še suša ... redkokomu je uspelo vzgojiti obcudovanja vredna okenska in balkonska korita. Mislim, da je bila kljucnega pomena izbira rastlin, ki smo si jih izbrali za zasaditev. Najtežje so vrocino prenesle pelargonije. Sedaj, ko so se temperature nekoliko znižale, bodo zasajene pelargonije najverjetneje znova zaživele ... vendar pa moramo vedeti, da, ce bomo predolgo cakali z jesenskimi zasaditvami, so možnosti, da nam tudi te ne bomo uspele, vecje ... Bolje je, da se zasaditve do mraza že dobro prekoreninijo in utrdijo. Tudi na grobovih in gredicah je dobro, da ne cakamo do konca, saj potem prehitro nastopi mraz, na katerega rože ne bodo pripravljene. Priporocljivo je, da se zasaditev grobov, gredic in korit opravi že v prvi polovici meseca oktobra. Potem poskrbimo še za lepo izbrano krizantemo, šopek in tako bo naš grob za dan mrtvih blestel v svoji lepoti. Za jesenske zasaditve imamo na voljo veliko izbire. Naj­pogosteje izberemo drobne macehe, ki nas bodo s svojim bujnim cvetenjem navduševale tudi kasneje spomladi. Po-leg njih zasadimo še kakšno reso, srebrni calocephalus ali pisano hojhero. Slednji sta trajnici. Lahko pa tudi kakšno okrasno travo. Še ena zanimivost o macehah govori, da so si legendarni vitezi v vencnih listih maceh iskali pri­hodnost. Ce je imel vencni list štiri crte, potem je bila prihodnost svetla. Predlagam obisk in nakup cvetja v vrtnarijah ali na tržni­ ci. Tam so rože vzgojene na prostem in za naše podnebne razmere, pa še svetovali vam bodo pri nakupu. Verjemite mi, da cene tam niso nic višje kot pri veletrgovcih, morda so še ugodnejše ... Torej imejmo ljubezen v srcih, ljubezen do naših slovenskih cvetlic in zasadimo to ljubezen tudi na svoje vrtove. Želim, da bodo vse zasajene macehe imele po štiri crte v vencnih listih in da bo prihod­nost vseh nas svetla. Pa srecno! S TEM KUPONOM OB NAKUPU SADIK PREJMETE 10 % POPUSTA. Vrtnarija Kocjancic Senožeti – Dol pri Ljubljani, ob glavni cesti DOMACA VZGOJA! POSLOVALNI CAS Odprto od 4. 10. 2021 do 31. 10. 2021 Od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00. Ob sobotah od 8.00 do 13.00. Za vec informacij nas poklicite: 040 194 463 Vabljeni! »Ko roža zasije, tudi vrt zasije.« Primorska burja zaznamovala strokovno ekskurzijo ekoloških kmetov BESEDILO: FRANCKA TOMAN, FOTOGRAFIJE: LUCIJA SUŠNIK, FRANCKA TOMAN Z aradi koronskih razmer se pac moramo vsi prilagajati. Kmetje smo tega tako in tako va­jeni. Zato smo strokovno ekskurzijo Združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje, v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana, iz obicaj- no jesenskega casa prestavili na 25. avgust. Tudi letos je obe kmetiji za ogled skrbno izbrala teren- ska kmetijska svetovalka Pavla Pirnat z izpostave Domžale. Mlada prevzemnica na kmetiji Olea V kar hladnem jutru smo se podali proti Primorski do ekološke družinske kmetije Olea v Jagodjah nad Izolo. Mlada prevzemnica Martina Veršnik nas je popeljala v oljcni nasad starih sort, kjer nam je podrobno razložila vse o kmetiji, ki poleg oljk goji tudi fige, cešnje ter zelišca. Tisto pac, kar pritice tej pokrajini. Zvedeli smo tudi vse o predelavi oljk, o vseh hitrih in natancnih postopkih, da potem pridelajo res kakovostno ekstra deviško oljcno olje, ki dobiva mnoga visoka priznanja za kakovost. In prav kakovost je tista, po kateri so prepoznavni in brez težav prodajo vse, ceprav ob domu, ki je tik ob cesti, ne smejo postaviti niti table. Vendar jih kupci kljub temu najdejo. Razložila je o prevarah, ki se dogajajo, in z mamo sta veckrat poudarili, naj pazimo, kaj kupujemo v trgovinah. Predstavili sta tudi svojo izkušnjo pri prenosu lastništva kmetije in obenem glede tega ponudili pomoc z nasveti. Kar tam smo se lahko posladkali z božansko okusnimi figami, nato pa imeli vodeno degustacijo razlicnega oljcnega olja in vloženih oliv na nacin profesionalnih okuševalcev. Vse to smo si potem lahko po želji še kupili, tako malo za razvajanje sebe in domacih. Kosilo z razgledom Nato smo se podali preko Ajdovšcine proti Colu, do kmetije v Žlebicu, v vasi Kovk. Ce je ob morju pihala tista blaga burja, ki jo je znosno naredilo vroce sonce, pa je tukaj že dišala po zimi. No, vsaj za nas, ki je nis-mo vajeni. Treba se je bilo dobro obleci, medtem ko nam je mladi lastnik Kristijan Vidmar predstav­ljal kmetijo in še drugo njihovo dejavnost, turizem. Pred leti so na Sinjem vrhu kupili zapušceno posestvo, kjer so odprli penzion. Ker jim ta vzame res veliko casa, so krave molznice zamenjali s škotskim govedom, ki je manj zahtevno in posledicno terja manj dela. Ker so že prej izdelovali sir, tudi zdaj tega niso želeli opustiti, zato mleko zdaj odkupujejo od soseda. Izdelujejo pa buticne sire za restavracije višjega kakovost­nega razreda in seveda tudi za ponudbo svojim gostom. Kristjanu pri sirjenju pomaga prijatelj, ki je po poklicu oblikovalec, umetnik, a prav ta umetniška žilica mu poma­ga pri izdelavi teh cisto posebnih sirov, ki jih pred zorenjem oblece v surovi bombaž. Zaupa predvsem svojim obcutkom. Od tu smo se podali še na Sinji vrh, nekateri so del poti prehodili kar peš, od koder se je odprl cu­dovit razgled na Vipavsko dolino. Tu so nam pripravili zelo okusno kosilo iz izdelkov z njihove kmeti­je. Za konec pa nas je Kristijan popeljal še v zanimive jame, kjer je bil v preteklosti za potrebe vojske zgrajen vodovod. Notri se temper-atura poleti in pozimi giblje okrog 10 stopinj in razmere so idealne za zorenje nekaterih vrst sirov, zato imajo tudi to že v nacrtih za prihodnje dejavnosti. Naš nacrt pa je bil – varno se vr­niti domov ob prijetnem klepetu in v pricakovanju novega skorajšnje­ga srecanja. Obcni zbor Združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje, predstavitev projekta in za povrh tisto »nekaj vec« BESEDILO: FRANCKA TOMAN, FOTOGRAFIJA: JOŽE OCEPEK Že drugo leto ni nic tako, kot smo vajeni. Tako v Združenju ekoloških kmetov Zdravo življenje lani nismo imeli obcnega zbora, letos pa šele sredi avgusta. Zbrali smo se Pr' Vrhac, na kmetiji našega clana Staneta Homarja v Dupeljnah pri Lukovici. Poleg clanov, ki prihajajo iz vec obcin osrednje Slovenije, so bili povabljeni tudi župani, oz. predstavniki teh obcin. Predsednik Janez Ocepek je na kratko predstavil porocilo o delu, najprej še za leto 2019, ki je potekalo predvsem v znamenju našega 20-letnega delovanja, ki smo ga obeležili s praznovanjem in novi­narsko konferenco na Razgledih z Vrha ter izdajo zbornika, ki še vedno žanje pohvale. V letu 2020 je bila zaradi epidemije izvedba projektov zelo okrnjena. Tako so bila onemogocena sodelovanja na raznih sejmih in izobraževanja. Uspelo nam je v avgustu izvesti strokovno ekskurzijo s kar pre­cejšnjo udeležbo in takrat smo se našemu predsedniku zahvalili za njegovo dvajsetletno zanesljivo in odgovorno vodenje. Razveseljivo je, da je okopalnik Glaser, katerega izposojo Združenje omogoca, bil kar veliko v uporabi. Torej je koristen. Letos je bilo kar nekaj projektov že izvedenih. To so razna strokovna predavanja, ki so zaradi razmer potekala preko spleta in nekateri so s tem nacinom zelo zadovoljni. V kratkem bosta izvedeni dve strokovni ekskurziji. Nacrtuje se tudi nakup sejalnice in sadilnice sadik. Edini od predstavnikov obcin, gospod Stane Ravnikar, je v imenu moravške obcine pohvalil naše delo in povabil vse, da lahko ponudi­jo pridelke tudi na tržnici v Moravcah. Lukovška županja mag. Olga Vrankar je svoj napovedan obisk tik pred zdajci morala odpovedati, je pa preko Pavle Pirnat posredovala besede vzpodbude, zahvale in ponosa do nas ekoloških kmetov. Po zakljucku je potekala še predstavitev projekta iz programa razvoja podeželja, kjer sta poleg Združenja projektna partnerja še kmetija Homar in vrtec Antona Medveda Kamnik. Predstavitev je izvedel Jože Ocepek, o lokalnem kroženju živil je spregovoril gost Damir Lovric. Ob okusnih dobrotah, ki so jih pripravili Homarjevi, smo se nato prepustili sprošcenemu klepetu in izmenjavi izkušenj ter prišli do novih spoznanj. Osebno me je navdušilo dogovarjanje Veronike in Tadeja o medsebojni pomoci pri delu na njunih kmetijah. Kar tam sta se zmenila, da se pri enemu v soboto pobira krompir, v ponedeljek pa se pri drugem družno lotijo repe. Ravno take zanimive podrobnosti, ki jih mimogrede ujamem na naših srecanjih, jim dajejo tisto »nekaj vec«. Pred politicno jesenjo o javnem Vranov let – spominska pot zdravstvu in podnebnih zavezništva spremembah BESEDILO: BRANKA BIZJAN, FOTOGRAFIJE: SEAD CURAK IN DRUGI BESEDILO: LJUDMILA NOVAK, poslanka EP E vropski parlament bo po poletnem premoru nadaljeval z obravnavo številnih pomemb­nih zadev, še posebej glede podrocja javnega zdravja in podnebnih sprememb. Letošnja jesen v Evropski uniji (EU) se tako kot vselej pricenja z razpravo o stanju v EU, na kateri bomo evropski poslanci na septembrskem plenarnem zasedanju imeli tudi možnost vprašati predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen o delu Komisije v zadnjem letu ter glavnih pred­nostnih nalogah in izzivih v prihajajocih dvanajstih mesecih. Sredi julija oziroma tik pred zacetkom poletnega oddiha je Evropska komisija predstavila sveženj pobud, povezanih z evropskim zelenim dogovorom. Ti ukrepi naj bi omogocili EU, da do leta 2030 zmanjša izpuste toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Parlament bo glasoval o svojem stališcu glede predlogov, med katerimi so, denimo, ukrepi za pospeševanje razvoja infrastrukture za alternativna goriva in vpeljava nove ogl­jicne dajatve na uvoz. Ker obstaja tveganje, da se bo vec gospodarskih sektorjev, ki veliko onesnažujejo, preselilo v države z bolj sprošce­nimi omejitvami glede izpustov toplogrednih plinov, se zdi ovrednotenje ogljika nujen dodatek obstojecemu sistemu EU glede izpustov ogljika – sistemu za trgovanje z izpusti (ETS). Evropski poslanci bomo dejavno sodelovali tudi pri kon­ferenci o prihodnosti Evrope, katere namen je pripraviti konkretne predloge za spremembe v EU na podlagi pred­logov državljanov. V plenarni skupšcini konference, ki se bo prihodnjic srecala 22. oktobra, je 108 evropskih poslancev. Zagotovo pa se v prihajajoci jeseni spet ne bomo mogli izogniti pandemiji Covida-19. V Evropskem parlamentu smo zavzeli svoje pogajalsko izhodišce o krepitvi mandata evropske agencije za zdravila, septembra pa bomo priprav­ljeni tudi na pogajanja o še dveh zadevah: o evropskem centru za preprecevanje in nadzor bolezni in izboljševanju pripravljenosti na cezmejne grožnje zdravju. Zatem bodo po ustaljenem postopku sledila še pogajanja z vladami držav EU. Ob tem želim opozoriti, da v luci Covida-19 širje­nje dezinformacij o koronavirusu še posebej ogroža zdravje ljudi. Poslanci smo zato pozvali k oblikovanju evropskega informacijskega vira, ki bi zagotovil, da imajo vsi državljani dostop do tocnih in preverjenih informacij, in pozvali upravljavce družbenih omrežij k soocanju z miti in propagando. M ednarodna spominska pot zavezništva – Vranov let vodi od železniške postaje Ožbalt, preko vrhov Pohorja in Mozirskih planin, Menine planine, Moravškega hribovja, preko reke Save, proti Dolenjski in Beli krajini do Semica in naprej do partizanskega letališca Otok pri Metliki. Dvesto osemdeset kilometrov do svobode B orci Šercerjeve brigade in Kamniško-zasavske­ga odreda so ob podpori prebivalstva pripeljali šestindevetdeset vojnih ujetnikov iz taborišca STA­LAG XVIII D v Mariboru. Med njimi so bili zavezniški vojni ujetniki, letalci in clani zavezniških misij. Z letališca Otok pri Metliki, na svobodnem ozemlju v Beli krajini, so jih drzni britanski piloti z vojaškimi letali odpeljali v Bari v Italiji. Akcija reševanja je potekala od 30. avgusta do 17. septembra 1944. Ta spominska pot je nastala po spominih avstralskega vojnega ujetnika Ralpha E. Churchesa in je dolga 280 kilometrov. Pohode in prireditve v Ožbaltu, Mislinji, Gornjem Gradu, Geossu in Otoku organizira Društvo za ohranjanje spomina na reševanje zavezniških vojakov v casu NOB »Vranov let v svobodo«. Pobudo je pripravil Eduard Vedernjak iz Maribora. Obeležitev na geometrijskem središcu L etošnjo pot od Blagovice preko Golcaja, Lim­barske gore, Hrastnika, Zg. Kosez, Pec, Gore pri Pecah do GEOSS-a je organizirala sekcija planin­skega društva Litija »Sokol«, pohodnike je vodil Sead Curak. Pot je oznacena z rumenim soncem, na katerem je crna vrana. Pohodniki so prišli preko Golcaja na Limbarsko goro, kjer so ozrli prelepo Moravške dolino in oblju­bili, da jo posebej obišcejo. Po peturni hoji so prispeli na GEOSS, kjer je bila tradicionalna prireditev, na kateri so sodelovali clani Družinskega gledališca Kolenc in mešani pevski zbor KUD Jevnica. Pohod­nike je pozdravil župan obcine Litija Franci Rokavec, slavnostni govornik pa je bil podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Venceslav Ogrinc, ki je poudaril pomembnost borbe proti fašizmu. Skupaj za lepšo obcino BESEDILO: TATJANA COP B ralka z Vrhpolja nam je poslala fotografijo po­dobe, ki jo z možem na sprehodih žal veckrat vidita. Njena želja je spodbuditi lastnike psov, da pasjih iztrebkov ne »pozabljajo« na travnikih in javnih površinah. Takole zapakirani v plasticno vrecko pa še dodatno onesnažujejo naravo. Hišnih ljubljenckov, predvsem psov, je vedno vec, zato je tudi težava s pasjimi iztrebki vedno bolj pereca. Slednje ne velja samo za velika mesta oziroma urbana središca, pac pa tudi za podeželska naselja in vasi. Pasji iztrebki ob ali na cesti in sprehajalnih poteh so enako moteci kot tisti na mestnih plocnikih in ulicah. Tisti na travnikih pa dodatno ogrožajo živino, saj so vir mnogih bolezni. Navsezadnje pa se na travnih površinah ob cestah in ob poteh pogosto igrajo otroci. Jernejeva nedelja letos prvic tudi spominski dan obcine Moravce BESEDILO: JELKA LALIC, FOTOGRAFIJE: SABINA BARLIC V Pecah zadnji dve desetletji že tradicionalno zadnjo avgustovsko nedeljo praznujemo farno žegnanje – t. i. Jernejevo nedeljo. Krajani se nanjo skrbno pripravimo, povabimo vse nekdanje farane in poleg slovesnega bogoslužja poskrbimo tudi za dogajanje pred in po maši: blagoslov zdravilnih zelišc, pogostitev, srecelov … Letos je bila slovesnost še vecja, saj smo hkrati praznovali tudi spominski dan Obcine Moravce. Pred tremi leti je naš župljan Bogomil Brvar zbral ogromno gradiva in na podlagi tega z bogatim knjižnim delom iztrgal pozabi spomin na našega nekdanjega župnika Franca Pirca. Veliki mož, dober du­hovnik in ucitelj, napreden gospodar naše župnije je z odlocnostjo in zaupanjem v ljudi vikariat povzdignil v župnijo, s trdim delom in uvajanjem obubožanih kmetov v sadjarstvo pa marsikatero tukajšnjo družino rešil revšcine. Obenem je še pisal knjige o sadjarstvu, ki so še danes v rabi. Nato je odšel v misijone med Indijance in tam ne­utrudno delal naprej … Njegov pomen za naš kraj in vso našo Moravško dolino je tako velik, da smo mu lansko leto v Pecah pred župnišcem postavili doprsni kip. Obcina Moravce pa je letos spomladi sprejela Odlok, po katerem se zadnja avgustovska nedelja praznuje kot Spominski dan na Franca Ksaverja Pirca. Zaradi porasta števila okužb s Covid-19 do zadnjega nismo vedeli, kako bo s praznovanjem. Vabila so bila poslana, mi pa smo se priprav­ljali tako, do bo praznovanje kljub vse ostrejšim pogojem slovesno in prijetno. Koncno smo se v dogovoru z Obcino Moravce in g. županom dogovorili, da vecje proslave ne bo, a praznovanje kljub vsemu bo … Na praznicno jutro, 29. avgusta 2021, se je zbralo veliko nekdanjih in sedanjih župljanov, med nami je bil ob g. Bogdanu Dolencu tudi naš nekdanji župnik g. Janez Zaletel, letošnji zlatomašnik. Skupaj sta na stojnici pred cerkvijo blagoslovilam zdravilna zelišca in caje. Nato se je slovesnost nadaljevala v župnijski cerkvi. Tu smo župljani pozdravili g. Janeza Zaletela, g. župana dr. Milana Balažica ter vse ostale vernike. Mnogo ljudi je mašo v zbranosti spremljalo zunaj. Po maši je pred cerkvijo sledil kratek program, s katerim smo se po­klonili g. Francu Ksaverju Pircu. Zapel je Peški oktet in vse prisotne je pozdravil g. župan dr. Milan Balažic, ki je kratko predstavil bogato Pircevo delo. Sledilo je druženje in pomenki med rojaki, znanci, so-rodniki … Energija in toplina, katere ne premagajo niti neusmiljeni ukrepi, razdalja in maske, se je prelivala med ljudmi. In Pecani smo na koncu spet dejali, da se vse da, ce se hoce in ce ljudje stopijo sku­paj. Potek srecelova je bil res malo strožji, pecivo je bilo pakirano in pijaca je bila v embalaži. A zato prireditev ni izgubila namena in pomena: povezati nas skupaj, v veri in spominu ter v ljubezni do domacega kraja. Leti, leti štorklja: Riki in Kiki že na meji s Sirijo N aravovarstveni projekt Leti, leti štork­lja tudi letos poteka v sodelovanju družbe Elektro Ljubljana in Društva za opazovanje in proucevanje ptic Slovenije. Projekt omogoca sledenje štorkljam na njihovi selitveni poti in že tretje leto pomembno prispeva k razumevanju in poznavanju teh cudovitih ptic. Sredi julija smo z napravami GPS opremili mladica iz gnezda v dolenjskih Zburah, ki sta se izvalila v aprilu. Mladi štorklji, Riki in Kiki, sta vse do 12. av-gusta raziskovali okolico svojega gnezda v Zburah. 12. avgusta sta zapustili svoj dom in se odpravili proti jugu, kjer sta se naslednje tri dni prehranjevali v okolici Družinske vasi, vzhodno od Šentjerneja. 15. avgusta sta zajadrali na ugodnem vetru in v enem dnevu prileteli na deponijo odpadkov blizu Kutine na Hrvaškem, oddaljeni 130 kilometrov. Zjutraj naslednjega dne sta nadaljevali do Slavonskega Broda, že naslednji dan pa vse do mesta Vidin na bolgarsko-romunski meji. Selitev je potekala zelo hitro, saj sta naslednji dan, 19. avgusta, prenocili že v mestu Corlu v evropskem delu Turcije. Trenutno se nahajata že v južni Turciji, v bližini meje s Sirijo. Posebno zanimivo je dejstvo, da sta mladi štorklji vso pot opravili skupaj. Glede na dosedanji tem­po selitve upamo, da bosta štorklji hitro preckali Bližnji vzhod in se napotili v Afriko. Na tem mestu moramo še posebej držati pesti, saj ju v prihodnjih dneh caka verjetno najnevarnejši del poti, preckanje Sirije in Libanona, kjer so tudi štorklje pogoste tarce neusmiljenih krivolovcev. Odziv javnosti na projekt Leti, leti štorklja je bil že na zacetku izjemen in zelo naklonjen. Prvi opremljeni štorklji v projektu sta bila Srecko in Bela, iz Matene na Ljubljanskem barju. Zgodba s Sreckom, ki je uspešno preletel Sredozemlje, nato pa žalostno koncal, ker se je zapletel v plasticno vrecko, je bila zelo odmevna. Opozorila je na še eno izmed posledic neodgovornega ravnanja z okoljem. Naslednje leto smo za opremljanje izbrali gnez-do v Bevkah, v katerem so bili trije mladici, Carli, Oto in Lola. Z ornitologi smo prvic spremljali ce­loten zarod na njihovi prvi selitveni poti. Njihova nesrecna usoda nam je pokazala, za kako tvegano in nevarno potovanje gre. Oto je izginil v Cadu, na obmocju, kjer je smrtnost belih štorkelj statisticno zelo visoka. Carli je bil ustreljen, našel ga je pastir kamel v Sudanu. Lola pa je poginila zaradi zlomljene noge, vzroka poškodbe pa ne poznamo. Sledenje po interaktivnem zemljevidu, dostop­nem na spletni strani https://www.elektro-ljubljana. si/leti-leti-storkljanam daje vpogled v potek poti, postanke, izbor smeri – štorklje namrec potujejo v Afriko po razlicnih selitvenih poteh. Spremljanje štorkelj preko zaslona nas je na zacetku navdajalo z obcutkom lahkotnosti tega potovanja, a smo ob spremljanju razlicnih usod spoznali, da je selitev najbolj nevarno obdobje v njihovem življenju. Tako so štiri od petih opremljenih štorkelj žal nesrecno koncale, smo pa za skoraj vse ugotovili vzrok ne­srece. Še vedno pa spremljamo potovanje štorklje Bele, ki se po dveh letih in vec kot 34.000 prepo­tovanih kilometrih trenutno nahaja v bližini Kaira. Izsledki projekta bodo vkljuceni v raziskavo uporabe telemetrijskih podatkov za oceno smrtnosti ptic na afriško-evrazijski selitveni poti, ki jo koordinira BirdLife International in podpira švicarska fundacija MAVA. Na posnetku na povezavi https://www.youtube. com/watch?app=desktop&v=h2tcZ-H65NE, si lah­ko ogledate, kako je potekalo opremljanje mladih štorkelj z nahrbtniki. Vec informacij: mag. Kristina Sever, 01 230 40 16 ali 031 364 315. Fotografija: Jani Vidmar Slovo od duhovnega pomocnika Ivana Povšnarja BESEDILO in FOTOGRAFIJA: Drago Juteršek N a praznicno nedeljo, 15. avgusta, ko katoliška Cerkev obhaja praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren (najvecji Marijin praznik), smo se v Marijinem svetišcu na Brdu pri Mariji Vne­bovzeti poslovili od duhovnega pomocnika Ivana Povšnarja, ki je duhovno deloval na Brdu in Zlatem Polju kar 14 let. Ker je 14 let deloval v obeh župnijah, tako na Brdu kot Zlatem Polju, so mu slovo pripravili v obeh župnijah – zjutraj ob 7. uri na Brdu in ob 10. 30 na Zlatem Polju. Slovo sicer ni bilo popolno, saj ni rekel zadnje be-sede in bo na Brdu imel še molitveno skupi-no ter se bo tako kot do sedaj, rad odzval tudi povabilom in daroval sveto mašo, ce bo potrebno. Kar nekaj se jih je nabralo v teh 14 letih – ne le svetih maš, tudi krstov, zlatih porok, pogrebov, svetega bolniškega maziljenja, srecanj starejših in še bi lahko naštevali. Tokrat je sveto mašo daroval skupaj z domacim župnikom Bernardom Rožmanom. Med svojim nagovorom je spregovoril o Mariji, o našem romanju k njej, ki je v casih preiz­kušnje še bolj pogost. Kakor so nekoc naši predniki iskali pomoc pri Mariji v casu turških upadov, casu kuge, slabe letine in lakote ter v casu vojn, se zatekamo danes k Mariji v casu epidemije Covid–19. Po koncanem nagovoru smo obnovili posvetitev Mariji, ki jo obnavljamo vsako leto na ta praznik. Ne gre, da bi odšel od nas brez spomina in tako je na koncu svete maše prejel še prakticno darilo. Glede na to, da je Ivan napisal že kar nekaj knjig, lahko v prihodnosti pricakujemo tudi izdajo knjige Moja leta v župniji Brdo in Zlato Polje. Še zahvalna pesem, ki smo jo zapeli vsi prisotni ob pomoci organistke Damjane Bu-kor in župnijskega mešenega pevskega zbora ter še enkrat Bog lonaj, gospod Ivan, za vse kar ste storili v teh letih v obeh župnijah. Potresna nevarnost v Republiki Sloveniji BESEDILO: ANICA FERLIN, Uprava RS za zašcito in reševanje Kako bi vi ravnali ob potresu? P otres je naravna nesreca, pri kateri seizmicno val-ovanje povzroci neželene posledice za ljudi, objekte in naravo. Gre za pojav, ki ga ne moremo natancno napove­dati in prepreciti, lahko pa se doloci obmocja, na kat­erih je najvecja verjetnost pojava potresa in njegovih posledic. Takšno obmocje z vecjo potresno nevarnostjo z intenziteto VIII po Evropski potresni lestvici (EMS) po­teka v Sloveniji od severo­ zahoda proti osrednjemu delu in jugu ter jugovzhodu države. Potres bi v tem pasu, na katerem prebiva okrog 53 odstotkov prebivalstva, prinesel velike posledice za ljudi in infrastrukturo. Na objektih bi se pojavile razpoke v stenah, pri dobro grajenih stavbah bi se lahko porušile posamezne stene, slabo grajene stavbe pa bi se porušile v celoti. Z oddaljevanjem od tega obmocja se potresna nevarnost in ucinki potencial­nega potresa zmanjšajo. Na potres se lahko pripravimo z ukrepi, ki blažijo njegove posledice. Mednje prištevamo potresno bolj odporne gradnje, prenove in utrditve stanovanj­skih ter javnih objektov, nacrtovanje ucinkovitega delovanja sistema za zašcito, reševanje in pomoc (ZRP) ter spremljanje in proucevanje potresne de­javnosti. Izredno pomembno je tudi izobraževanje prebivalstva o pravilnem ravnanju pred, med in po potresu ter usposabljanje sil ZRP. Z namenom krepitve usposobljenosti in pripravljenosti sil ZRP Uprava RS za zašcito in reševanje s konzorcijskimi partnerji iz Slovenije, Nemcije, Italije in s Hrvaške zato med leti 2019 in 2021 izvaja projekt Prakticna vaja civilne zašcite - #SIQUAKE2020. Projekt #SIQUAKE2020 N amen projekta je povecati pripravljenosti si­stema ZRP v Sloveniji ter mehanizma Unije na podrocju civilne zašcite v primeru velikega potresa v osrednji Sloveniji. Projekt, ki se izvaja s podporo omenjenega mehanizma, vkljucuje organizacijo in izvedbo razlicnih dogodkov, od vaj, delavnic, uspo­sabljanj do priprave smernic za izvedbo usposabljanj tudi za druge države clanice mehanizma. Osrednji dogodek projekta pa predstavlja prakticna vaja #SI­QUAKE2020, katere izvedba je bila zaradi epidemije COVID-19 prestavljena na 4.–8. oktober 2021. Na vec delovišcih v Ljubljani, Logatcu in na Vrhniki bo vec sto udeležencev iz petih držav ocenjevalo stanje in poškodovanost objektov, vadilo postopke iskanja ter reševanja iz porušenih ali poškodovanih objek­tov, podpiranja in stabilizacije poškodovanih stavb, zagotavljanja nujne medicinske pomoci, zacasnih množicnih zatocišc za prizadeto prebivalstvo ter sprejema mednarodne pomoci. V okviru projekta se izvajajo tudi aktivnosti za ozavešcanje prebivalstva o pravilnem ravnanju pred, med in po potresu. Kljucne smernice za ravnanje ob tovrstnem dogodku vam predstavljamo v na­daljevanju. Kako se lahko pripravimo na potres N a karti potresne intenzitete in aplikaciji POTROG - Oceni svojo stavbo lahko preverimo morebitne ucinke potresov na obmocju, kjer živimo ter po­tresno ranljivost našega bivališca. Pripravimo si najnujnejše osnovne potrebšcine, ki bi nam po potresu omogocale premostitev obdobja do vzpostavitve osnovnih storitev, kot so voda, zaloga hrane, prva pomoc, higienski pripomocki, odeje, baterijska svetilka in podobno. Priporocljivo je vkljuciti tudi kopije dokumentov in druge stvari, za katere ocenjujemo, da bi jih potrebovali. Znotraj gospodinjstva vnaprej dolocimo varna mesta za zaklon. Omare in elektronske naprave pritrdimo na stene, velike in težke predmete pa postavimo na nižje police. Slik, ogledal in drugih ostrih Vec informacij o pravilnem ravnanju pred, med in po potresu poišcite na spletnih straneh www.siquake2020.eu, www.gov.si in http://potrog2.vokas.si/. predmetov ne obešamo nad postelje ter kavce, ki jih odmaknemo tudi od oken, predelnih sten, visokega pohištva in težkih lestencev. Pomembno je tudi, da so plinske in grelne naprave ter zalogovniki vode ustrezno namešceni in zavarovani, lahko vnetljive in strupene tekocine primerno shranjene ter da na hodnike in pred vrata ne postavi-mo vecjih omar, ki bi nam lahko ob potresu onemogocile izhod. Kako pravilno ravnamo med potresom N ajpomembnejše med potresom je, da ostanemo mirni. Ko zacutimo potresne sunke, se oddaljimo od steklenih površin, si poišcemo zaklonišce pod mizo, podbojem vrat ali v kotu ob notranjih nosilnih stenah, hkrati pa si zašcitimo glavo z rokami, oblacili, blazino ali cim drugim. Nikakor ne smemo zapušcati stavbe, uporabljati dvigala, stopnic in skakati skozi okno. Pocakamo, da potres mine, nato pa umirjeno zapustimo stavbo. Ce se med potresom zadržujemo na prostem, se odpravimo na odprt prostor, proc od stavb, infrastrukture in raznih napeljav, vodnih bregov, dreves, previsnih sten itn. Ce umik iz pozidanega obmocja ni mogoc, se umaknemo k najbližji vratni odprtini in si z rokami zavarujemo glavo. V avtomobilu upocasnimo vožnjo, zapeljemo na rob vozišca in pocakamo na konec tresenja. Ne ustavljamo se v predorih, na mostovih, v bližini daljnovodov, velikih tabel ali stavb, ki bi se lah­ko podrle. Na sredstvih javnega prevoza se trdno primemo, da ne pademo in si zavarujemo glavo pred padajocimi predmeti. Kaj storimo po potresu C e smo ujeti v ruševinah, po­skušamo ugotoviti smer dovo­da zraka in pred prahom pokri­jemo usta ter nos. Ce nismo poško­dovani, poskušamo odstranjevati ruševine v smeri dovoda zraka, ce pa smo poškodovani, se cim manj premikamo in v enakomernih presledkih udarjajmo po kovinski napeljavi ali zidu. Ce potrebujemo pomoc in imamo na voljo mobilni telefon, poklicemo 112, vendar se izogibamo nepotrebnim klicem ter varcujemo z baterijo. Ce nismo ujeti v ruševinah in poškodovani, pomagamo na varno ljudem okoli sebe. Po potresu ne uporabljamo odprtega ognja, iz­klopimo vse plinske in elektricne naprave ter zapremo glavni ven­til vodovodnega omrežja. Poško­dovano stavbo zapustimo po naj­varnejši poti, pri cemer s seboj vzamemo najnujnejšo obleko, dokumente, denar in zdravila ter poskrbimo za domace živali. Ce je stavba poškodovana, vanjo ne vstopamo vec, pac pa pocakamo na oceno usposobljenih strokov­njakov. Morebitni potres v osrednji Sloveniji podobne intenzitete kot potresa v Zagrebu marca 2020 in Petrinji decembra 2020 bi lahko imel zaradi goste naseljenosti, dnevnih migracij in prisotnosti državnih, gospodarskih ustanov ter infrastrukture velike posle-dice. Okrog 600.000 ljudi bi bilo izpostavljenih ucinkom potre­sa, zato se moramo nanj dobro pripraviti, da zmanjšamo njegove morebitne posledice. Viri so na voljo v uredništvu Mali oglas ZAPOSLIMO SPREJEMNIKA VOZIL (M/Ž) Pogoji: • tri leta delovnih izkušenj • vozniški izpit B kategorije • dobro poznavanje sestave vozila • poznavanje angleškega ali nemškega jezika (pasivno) Osrednjeslovenska regija KRULC, SERVIS IN PRODAJA VOZIL, D.O.O. Bilo veliko tihega je trpljenja, ki olajšala ga je le smrt. Tebi dala mir je v vecnosti, a nam pustila je praznino s hudo bolecino Zahvala V 81. letu nas je zapustil Marjan Bergant IZ KRAŠC. Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih. Naj hvaležne misli dosežejo vse, ki ste ga tako številcno še zadnjic obiskali, darovali cvetje, svece, maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvaležni domaci BREZPLACNI PREVOZI ZA STAROSTNIKE V OBCINI MORAVCE - S SRCEM NA POTI O bcina Moravce je pristopila k vseslovenskemu humani­tarnemu projektu za mo-bilnost starejših PROSTOFER in v letu 2021 za izvedbo zagoto­vila financna sredstva ter vozilo, s katerim se izvajajo brezplacni prevozi starejših obcanov. Uporabnik prevoza mora imeti svojo zašcitno masko in si mora pred vstopom v avto in ob izstopu iz avta obvezno razkužiti roke. Ce bo zaradi poslabšanja epi­demioloških razmer prišlo do sprememb pri izvajanju prevozov starejših, vas bomo o tem obvešca­li preko objav na obcinski spletni strani www.moravce.si. Komu je namenjen Prostofer? Brezplacni prevozi so namenjeni vsem tistim starejšim, ki: - ne vozijo sami, - nimajo sorodnikov, ki bi imeli prosti cas takrat, ko potrebujejo prevoz, - imajo nižje mesecne dohodke, - imajo slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Brezplacni prevozi starejšim omogocajo lažjo dostopnost do zdrav­niške oskrbe (npr. v zdravstveni dom, bolnišnice), javnih ustanov (obcine, upravne enote), trgovinskih centrov ipd. Kaj je potrebno storiti, ce se želite dogovoriti za brezplacni prevoz? Uporabnik, ki potrebuje brezplacni prevoz, naredi naslednje: 1. Poklice na brezplacno številko 080 10 10. 2. V komunikacijskem centru zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Klicni center nato obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoci uporabniku, za katerega se opravi prevoz. 3. Vozilo zagotovi OBCINA MORAVCE, poskrbljeno je tudi za zavarovanje tako voznika kot sopotnikov. 4. Klicni center je na voljo za rezervacije prevozov uporabnikov vsak delovnik med 8. in 18. uro, rezervacijo prevoza pa je potrebno najaviti vsaj tri dni pred izvedbo storitve. 5. Vozniki prostovoljci bodo prevoze opravljali od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, izjemoma pa se lahko dnevi in ure tudi prilagodijo potrebam. Obcina Moravce t: 01 72 47 140 / f: 01 72 31 035 Ponedeljek: 8.00 - 10.30 in 11.00 - 15.00 Sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 Petek: 8.00 - 10.30 in 11.00 - 13.00 Karitas Tretji cetrtek v mesecu: 17.45 - 18.45 Rdeci križ g: 031 291 564 Prvi ponedeljek v mesecu: 17.00 - 19.00 Župnijski urad t: 01 72 31 055 Ponedeljek in petek: 9.00 - 10.00 in 16.00 - 18.00 Pošta t: 030 718 533 Ponedeljek, sreda, petek: 9.00 - 12.00 in 13.00 - 16.00 Torek, cetrtek: 9.00 - 11.00 in 15.00 - 18.00 Sobota: Zaprto Policijska pisarna Ponedeljek: 16.00 - 18.00 Petek: 8.00 - 10.00 Zadnjo nedeljo v mesecu: 8.00 - 10.00 Osnovna šola Jurija Vege t: 01 72 31 003 in 01 72 31 210 www.osmoravce.si Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Vrtec t: 01 72 31 227 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Podružnicna osnovna šola Vrhpolje t: 01 72 31 233 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Zavod za gozdove Revir Moravce, Vegova 7 g: 041 657 223 Gasilska zveza Moravce t: 01 72 31 234 24-urna dežurna služba na telefonu 112 Knjižnica Daneta Zajca t: 01 72 31 359 Ponedeljek: ZAPRTO Torek: 13.00 - 19.00 Sreda: 7.00 - 9.00 in 11.00 - 14.00 Cetrtek: 13.00 - 19.00 Petek: ZAPRTO Sobota: 9.00 - 12.00 Ambulanta splošne medicine t: 01 72 31 008 Ponedeljek in sreda: 12.30 - 19.30 (sprejem do 18.00) Torek, cetrtek, petek: 7.00 - 14.00 Amb. za otroke in mladino t: 01 72 32 943 Ponedeljek in sreda: 13.00 - 20.00 Torek: 7.00 - 14.00 (ambulanta), 10.30 - 14.00 (posvetovalnica) Cetrtek: 7.00 - 14.00 (ambulanta) 8.30 - 11.00 (sis. pregledi), Petek: 7.00 - 14.00 (ambulanta) 8.00 - 11.00 (ambulanta) Diagnosticni laboratorij Ponedeljek in sreda: 12.30 - 19.00 Torek, cetrtek in petek: 7.00 - 13.30 Odvzem za biokemicne preiskave: 8.00 - 10.00 Zobna ambulanta t: 01 72 31 150 Ponedeljek in sreda: 6.45 - 13.15 Torek in cetrtek: 12.45 - 19.15 Petek: 6.45 - 12.45 Zobna ambulanta za otroke in mladino t: 01 72 32 750 Ponedeljek in sreda: 7.00 - 14.00 Torek in cetrtek: 13.00 - 19.00 Petek: 7.00 - 13.30 Patronažna služba t: 01 72 32 944 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 8.00 Lekarna t: 01 77 70 245 Ponedeljek: 12.00 - 19.00 Torek, cetrtek, petek: 7.30 - 14.00 Sreda: 13.00 - 19.00 Prva sobota v mesecu: 8.00 - 12.00 Kmetijska svetovalna služba KGZS - Zavod LJ, Izpostava KSS Domžale Šaranoviceva cesta 21a, Vir t: 01 724 18 45 ali 01 724 48 55 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 8. do 11. ure oz. po dogovoru Slovenski okoljski javni sklad, mreža ENSVET Brezplacno energetsko svetovanje gasper.stegnar@ensvet.si (po predhodnem dogovoru) Dežurna številka za javljanje okvar na javnem vodovodnem in kanalizacijskem omrežju 01 729 54 30 Nagradna križanka G eslo boste dobili v potemnjenih poljih, ko pravilno rešite križanko. Gesla pošljite v zaprti ovojnici na naslov Obcina Moravce, Vegova 9, 1251 Moravce s pripisom »Nagradna križanka« in v njej zapišite tudi svoj naslov. Ovojnico lahko tudi odložite v nabiralnik Obcine Moravce (pred vhodom v prostore Obcine Moravce). Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca oz. nagrajenko, ki bo prejel(a) nagrado. Izžrebani pošiljatelj(ica) pravilnega gesla bo prejel(a) nagrado KMETIJSKE ZALOŽBE, D.O.O. Geslo križanke, objavljene v prejšnji številki Novic iz Moravške doline (6/2021) je bilo TRADICIONALNI OKUSI. Izžrebana pošiljateljica pravilnega gesla gospa Olga iz Kresnic, ki bo od sponzorja križanke, MESARIJE AVBELJ, prejela vrednostni bon. Montaža sencil, Veneta, Andrej Pergar s.p. Drtija 6, 1251 Moravce Zun. žaluzije 'Krpan' Rolo komarnik Sencenje pergole Tenda in zunanje Plise zavese na elektro pogon 'Krpan' žaluzije Za narocilo ali vec informacij poklicite na telefon 041 745 180 ali pišite na e-naslov sencila.veneta@gmail.com. https://www.facebook.com/sencilarolete NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / SEPTEMBER 2021 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XXII IZDELAVA POHIŠTVA PO NAROCILU Avbelj Milan s.p. –Mizarske storitve Stegne 1, 1251 Moravce www.mizarstvo-avbelj.si info@mizarstvo-avbelj.si GSM: 041 641 446 - TV OD 16€, INTERNET od 13€, MOBILNI TELEFON od 5€/mesec - Najboljši športni, filmski, otroški in dokumentarni programi s podnapisi - INTERNET in IPTV signal tudi s kamniškega gradu, Krima, Ambroža, Velike Planine, Zgornje Javoršice, Kališca, Rožicna, Zasavske Svete gore, Pec, Crnivca, Slivne, Sv. Miklavža