■■■Ril
Naročnina »2.00 na lato. Izhaja dn krat
na teden.
ANDSKA AMERKA
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
CLEVELANDSKA 1 AMERKA
Excellent
m
m
ŠT. 46 NO. 46.
CLEVELAND, OHIO V PETEK 9. JUNIJA 1911.
VOL. IV.
Mestne novice.
Slovenski kandidat za mestnega svetnika je sedaj postavljen, in naia dolžnost je, podpirati ga.
m
FINANČNO STALIŠČE.
—A lea iacta est1 Tako je rekel veliki rimski državnik Cezar, ko je prekoraxil mejo Ru-bikor* da nastopi proti škod ljivcean države . In tako lahko tudi ini rečemo danes. da prvi korak, ki prinese Slovencem v največji ameriški naselbini nekoliko več politične svobode in zavednosti. da je ta korale narejen. V sredo se je zbralo v Knausovi dvorani nad ion slovenskih državljanov Mnogo jih ni moglo priti radi ponovnega dela ali drugi 1» vzrokov, toda navdušeni so vsi. da bodejo tako volili, kakor bo rekel slovenski politični klub. ki se je z velikim navdušenjem /opet oživil Predsednikom kluba je hit izvoljen 1'rank Butala, podpredsednikom Ivan 7.U I i č. tajnikom John Pekolj, zapisnikar Ivan Avsee in blagajnik Josip Žele. Vsi so bili navdušeno pozdravljeni od navzočih državljanov. ko so (jbljubili. da bodejo vodili klub v prid in korist naroda. Dalj časa se je vr« šila dfbata o i meni kluba, in konečno je zrnata! predlo«, da se imenuje klub neodvisnim, ker nv se ne moremo vezati z nobeno stranko. Včasih je ena na površju, včasih druga
Veliko debute je bilo nadalje finančnega stališča. Kazni govorniki so povtflarjaii da bo treba zastaviti nekaj sto dolarjev. da se naša stvar doseže in da doživimo prvo in slavno zmago. Konečno je bil izvoljen odbor dvanajstih mož. ki .ima nalogo pobirati |)o celi naselbini prispevke za volilni boj Nekftj se jih je tudi oglasilo in i tako darovalo denar Prav je tako. Brez boja ni 21'nage, in ko smo prišli tako daleč, da si>io postali politično-zavedni, dajmo stvar pritirati do konca, in jeseni se bo vsakdo oddahnil in rekel- "Glejte, ljudje, kaj smo dosegli, ker smo se skupno borili.
Potem se je pa šlo za volitev kandidata za slovenskega councilman a. Prelagana sta bila dva. Frank Butata, ki je mož jako velike zmožnosti za ta posel in splošno spoštovan tako pri našem narodu kakor pri tujcih in nadalje K rank K or če, ki ima ravno tako velike zmožnosti ter je že velikim rojakom pomagal v političnih zadevah, ka'kor tmli ima upljiv pri drugih narodih, ki stanujejo v naši naselbini. Oba kandidata sta najprvo povdarjala o te'ravi denarnega stališča, fotlfc klub je bil toliko navdušen, da se je konečno smatrala ta-točka kot izvedljiva in da s<* bo dovolj nalbralo. da se^ pripravi našega moža do gotovega slališča. Po daljši »Debati so se volivci odločili za kandMata
FRANK KORČE ki je nav.ušeno pozdravljen prevzel čf.stno mesto. Ker se je ob živahnih debatah čas že. precej zavlekel, se je seja zaključila m je bilo sklenjeno da se v najkrajšem času priredi ie ena. in sicer najbrž prihodnjo sredo.
Na seji je manjkalo mnogo rojakov volivcev, celo trgov* cev. katere se je gotovo pričakovalo na tako važen shod kot smo ga imeli. Izgovor bi težko kdV? imel, da ne more priti, ker v sredo popoldne so vse trgovine zaprte. Pričakuje se jih k prihodnji seji
Prišli smo tako daleč. Sedaj ie puške vreči proč. pač pa
Še vselej, kadar smo skupno kaj zahtevali in hotdi imeti, smo dosegli, in ravno tako se bo tudi letos zgodilo.
Radi pomanjkanja prostora, •ne moremo danes obširno poročati. pač pa v prihodnjih številkah.
—Vflik štrajk izdelovalcev in izdelovalk oblek se je pričel v Clevelandu. Ko se štrajk razširi na vse sloje, bo neposredno 50.000 Clevelandčenov prizadetih radi tega štrajka. Mesto Cleveland je tretje mesto na svetu glede izdelovanja gotovih moških oblek. Prvo je New York, drugo Berolin, tretje Cleveland, štrajk se je pričel ob 10 zjutraj y sredo, ko je odkorakalo prvih 4000 delavcev iz tovarne potem ko delodajalci mso hotel« z njimi govoriti. Štrajkarji zahtevajo: Da se delavne ure skrčijo na ^o ur na teden, in da se ne dela v sobotah popoldne ali ob nedeljah Pa se ne sine delati več kot dve uri "overtime" na dan in da sc ta ves dovolj 110 plača. |)a se morajo praznovati vsi postavni prazniki. Da stl delavcem ne sme računati za -troje. *vilo ali n't« Da ne sine imeli noben krojač več kot ene. ga delavskega pomočnika. Da se ne sine delali pog.»d h glede overtime Da se mora cenik izobesiti na ja\nem prostoru. Da se morajo plače delavc« 111 določiti po skupnem odboru, ki obstoji i z dehvcev in delodajalcev
To so zahteve delavcev. Najeli so dobre organizatorje in odvetnike ki jih bodejo pravno zastopali Čudno je.ker j« delavska unija najela svojega od.veMuka Mr. Dawlew. ki je šele pred par dnevi častil generala Otisa znanega lastnika skebskega časopisa in najhujšega nesprntnik? linijskih dc-lavcev ter Mr Kirl>\a. k. je predsednik zveze amerikih delodajalcev, ki <0 jako luidi nasprotniki delavcev.
Koliko časa bo štrajk, če bodejo kaj doseglj, o tem poročamo pozneje, ker danes se o tem še prav nič ne ve.
—Se enkrat opozarjamo ro-jake^-da komur ni kaj znano kako naj dobi državljanski papir, kdor ima kaj napačno pi sanega v prvem papirju, ali kdor '»i sploh rad kaj zvedel, kam in kako naj se obrne, da dobi papirje, nai pride k nam Veliko ljudi j je že prišlo v naš urad in so nam pravili, da sen vprašal tega in tega. pa mi je vsak drugače povedal. Obrnite se na nas; mi poizvemo za vas pri naselniškem urachi. popolnoma brezplačno in ni treba plačevat prav nič za take stvari,kakor nekateri delajo. Kadar rojak kaj taeega potrebuje in ne ve. kam bi se obrnil, mu je treba post reči Oglasite se pa knlalu. ker zadnji čas za prošnje za državljanski pap'r 'je do 1 julija.
— Rojak'.los Kunčič Je odprl nov saloon na i6.?kj Si Clar.* ave. Collimvood.
—"čif" Kohler je resnično odpotoval iz Cleveland*, in položaj se je ves spremenil. Policija je baje dobila skrivna povelja. da naj pusti krčmarje sedaj pri miru. Posledica je bila, da so v sredo točili saloon?rji že čez polnoč. Tudi ob nedeljah se bo sedaj točilo kakor po navadi. Kakor težka klada se bo torej odvalilo to breme od gostilničarjev, in žejen človek bo lahko brez hinavščine zopet v nedeljo noskusil vse pijače, da le voda niso.
Velik potres.
Dopis.
Sto sestinšesitdeset ljudi je ubi- Kako živijo siromašni štrajkar- Slovenci iz Minnesote odpotu-tih, ko prihaja glavar upor- ji v Westmoreland Co. Po- jejo iz svojih naselbin v
Poseben vlak.
nikov v glavno mesto.
VOJAKI PO KOPO AN I.
Mexico Ciudad, Me\., K. junija. Velikanski potres je obiskal glavno mesto Meksike rav-vno ob času, ko je prihajal v mesto Fracisco Madero, glavar upornikov. Kljub potresu in stotini mrtvili ljudtj, je bilo ljudstvo skrajno navdušeno in je sprejelo glavarja upornikov /. vsemi častmi, ki gredo narodnemu junaku. Peljali so ga do vladine palače, ki je bila od potresa deloma porušena, in njegov slavnostni obhod je šel mimo barake, kjer je ležalo nad 160 mrtvih mož in žensk.
Za mrtvimi trupli v razvalinah še vedno iščejo in nekateri pričakujejo, da bo Število mrtvecev veliko nad dvesto, dočim so jili že sedaj dobili nad šli-risto oseb. ki so bile ob potresu močno poškodovane Slcodo cenijo sedaj na pol milijona dolarjev.
Da si je prebivalstvo v oiiej deželi precej vajeno sunkov, vendar pravijo, da je bil včerajšnji potres eden najhujših v zgodovini mesta. Mnogo ljudi. ki so dobili ležke poškodbe ob pcajprsu. se gotovo skriva po razvalinah, ker se boje vladne bolnišnice in javnih oblast i j.
Dan je bil odmenjen za velikanske slavnosti napram narodnem junaku Franciscu Madero in kljub grozni nesreči*, ki je zadela mesto, se to skoro prav nič ni poznalo. Trgovina je bila ustavljena, ljudje so po-tresali cvetlice po mestnih ulicah'in veliki slavoloki so častili prihod Madera. Po vseh ulicah je bila nastavljena množica, ki je burno pozdravljala Mndera.
Potres je bil eden najhujših, kar jih pozna mesto, pa tudi slavnosti in navdušenje ljudstva je bilo tako kot še nikdar prej v meksikanski zgodovini. Dve najlepši cerkvi v mestu ste podrti, kakor tudi mnogo drugih javnih poslopij.
Taft in judie.
Washington. 7. junija. Predsednik Taft je naročil svojemu voinemu tajniku, naj ostro okrega polkovnika (Varrarda, ker se je proti vil. da bi povišal v službi nekega čifutskega kadeta.
Nov kardinal.
J
Iz Rima prihaja poročilo, da bo papež baje imenoval še enega kardinala za Ameriko in sicer ima največ upanja, da doseže to čast, nadškof v San Franciscu, Most Rev. Riordan.
ročilo našega glavnega zastopnika.
Težka obtožba.
or folk. Va . 7. junija. Včeraj so tukaj zaprli Mrs. Mamic Taylor, Policija pravi, da ta žena ima na ve*ti veliko umorov. Dosedaj je dokazano, da je umorila nekega moškega, ki ie bil na pbti svoji ženi. Zakopala ga je 11a lastnem vrtu. Ta žena je morila take može, katerih bi se ženske rade znebile. Z njo vred so zaprli tudi nekega moškega, ki ji je pri groznih zločinih pomagal.
Zamorec potrjen.
Nenavadna kazen.
PARADA.
Claridge, Pa., K. junija. Marsikaterega čitatelja zanimajo dopisi, odkar sem šel na potovanje Pisal sem jih že nekaj iz različnih naselbin, kjer živijo Slovenci. Kakor zanimajo dopisi iz, naselbin, kjer rojaki še nekaj delajo, tako ho pa še posebno zanimiv dopis od ubogih štrajkarjev, ki se borijo /e celih 15 mesecev zri svoje delavske pravice. ,
Znano je čii itcljem. da potujem sedaj po Pennsvlvaniji. Pripeljal sem se do postaje Irwin. Pa. kjer sem izstopil. Obrnil *cm si- naravnost proti štrajkujočini. Da pa ne bo mislil, da sem šel v Westmoreland radi kakega "business ". rečem le toliko da nisem mogel po t o vaii naprej, ne da bi obiskal trpeče štrajka rje Obiskal sem najprvo naselbino Irwin Pa. P- tem Maser, Pa, • '11 K\port, Pn. kier ž'vijo naši štrajkarji pod mili nmebom brez hiš, kakor tudi v Claridge. Pa. \Ta odprtih prostorih jim je unija postavila do dvesto šotorov, da če ravno dež pride da niso popolnoma na prostem Opravlja-jo in kuhajo si sami
Ko sem prišel v petek, 2. ju-11'ja na Kxport, kjer je kempa. kjer so štrajkarji. so se ravno zbiral', da odkorakajo po prostorih tako, da jib lahko vidijo skabje. ko odhajaio od dela
Štrajkarji fe vedno mirno hodijo mimo skebov. katerim prigovarjajo, naj *e pridružijo nji vrstam za delavske pravice. Ker mi ni bilo treba čakati več kakor pet minut, sgn sc tudi jaz pridružil delavskim vrstam štrajkarjev. In ko sein korakal pod štrajkarsko zastavo,N sem začutil čut, da bi bil prvi, ki bi dejansko nastopil proti onim, ki hodijo skebat, V spremstvu policije na konjih (kozakov) smo prišli do določenega prostora, kjer so nastopil' govorniki.
Ko je štrajkarski govornik omenil moje ime. da sem prišel iz Cleveland« kot glavni zastopnik slovenskega lista, ki je vedno se boril za štrajkarje ^jiin pomagal, kjer je le mogel, je nastalo velikansko navdušenje med zbranimi štrajkarji. Moral sent nastopiti kot govornik.
Xa prostoru j<' bilo zbranih kakih -»ooo štrajkarjev. \e bom govoril, kaj sem poved«] takrat štrajkarjem. toda « eno stvai bi vseeno rad v javnost spravil. Povem vam. ubogi štrajkarji. da verujte se ljulike. ki jo imate v sredini, takore-koč za organizatorja, ki je pod-kupljen od koinpanije. Povem vam. da sem govoril z osebo po končanem sprevodu, ker imam v takih slučajih vedno dober nos. Ko sem govoril 7. dotično osebo, sem jo vprašal, kaj neki je vzrok, da štrajkarji ne dosežejo tol'ko časa tako milo stvar kot jo zahtevajo. Na to vprašanje mi ni znal odgovoriti. In ko ga še nadalje vprašujem in pravim, dasemi čudno zdi. da morajo štrajkarji biti tako pokorni in ubogati vse, kar jim pravi ena oseba, postavljena od kompauije. Zopet molči in pomiga z rameni, da ne ve. Ko ga vprašujem še nadalje, pride ena boljša oseba do naju. Ker sva bila oba bolje oblečena kot štrajkarji, sem
posebnem vlaku v New York.
V STARO DOMOVINO.
Iz glavnega urada pomorske družbe "Austro Americana" smo dobili obvestilo, da odpotujejo Slovenci, ki stanujejo v Minnesota v posebnem vlaku meseca julija v New V«irk, kjer <e ukrcajo na izletniški parnik "Marta Washington". Zanimanje za ta izlet je postalo zadnje case skrajno velifto, in od vseh s»ran 1 j se oglašajo rojaki, ki bodejo potovali ob tej priliki v staro domovino za izredno nizko ceno $73, oziroma $78. sem in ija. Parobrodna družba je pripravila vse ligod-notsi za izletnik'- in se ni ustrašila nobenih stroškov, da bo vožnja cinibo'j prijema.
Sedaj je zadnji čas, da se oglasite nri Auslro Američani v \ew Vorku in naznanite svoje želje glede Meta Družba 11a pairobrodu bo jako zanimiva, ker bodejo zbrani skoro vsi bolj znani Slovenci v Ameriki, torej bo zabave dovoli. Kdor želi potovati vstaro domovino da lam obišče svoje prijatelje, znance in sorodnike, ima sedaj najlepšo priliko, da se udeleži tega izleta, ki je tako poceni ill mudi toliko ugodnosti. Vožnji listki so veljavni za eno leto.
Ček v zibelko.
Hridjgeport, Ct., 7. junija. Ko je zvedel Fred. St urges iz New Yorka, ki je tast Morganov. da se je njegovemu sinu rodil siu, je takoj napisal ček za sto tisoč dolarjev in ga poslal sta-rišetn. da polože ta ček novorojenčku v zibel.
Se kregajo.
Kongres _ vodi sedaj vel'ko preiskavo zaradi $1600. o katerih sc ne ve. kam so zginili. Naročeno je bilo, da se da naročili slika sodnika vrhovnega sodišča, Mr. Dava. Za sliko je bilo treba plačati $2400. Slikar pa sedaj toži. dh je dobil samo $800. a osialih $1600 ne more iztiri at i. Sedaj pa, ko se je začela obravnava, pa nihče niti sluti, kam bi ta denar zginil. No, žepi ameriških graf terjev <=0 jako širok' in posebno globoki. Denarja se lahko v njih skrije, kolikor kdo hoče. ker žepi navadno nimajo dna
Vojska gre.
Vojaški tajnik Zjedinjenih držav ie odredil, da odpotujejo vojaki iz Texasa domov.
Iz delavskih krogov.
JE MIR.
Washington. 7. junija. Ker se je predsednik Zjedinjenih držav prepričal, da vlada seda* mir v Meksiki, in da je seda n:1, vladte zmožna ohraniti mir, i«' zapovedal vojašskemu tajniku, da polagoma pošilja vojaške čete domov na njih postojanke. Prvo povelje je prišlo mornarskim četam v Gtia-tannno. kier jih je zbranih nad :?ooo Vsi ti sedaj odpotujejo na svoje redne postaje. Brigadi vojaštva odpotuje še ta tf-den proti severu v trdnjave. ()koli Kom vojakov pa razdelijo po posameznih postajah \i Tcxasu, da so pripravljeni za vsak trenutek, če nemiri y_ nova zbruhnejo. Ostanejo pa na svojih mestih vse vojne ladi-ie, ki so postavljene sedaj v bližini Meksikanskega zaliva.
Pred tremi meseci, ko so bile poslane vojaške čete Zjedinjenih držav proti jugu, se je čudila vsa Amerika, zakaj se je tako naredilo. Iz uradnih krogov sc sedaj poroča, na so te vojaške čete toliko pritiskale na notrajni položaj republike Meksike, da se je revolucija preti časom zaključila. Meksi-kli sama na sebi je siromašna dežela glede gospodarskega stališča prebivalcev, in revolucija je zadela marsikomu smrten udarec. Na pritisk vojaških čet se je revolucija sedaj končala, in vlada v Washingtonu je jako zadovoljna s sedajnim položajem v Meksiki.
Umor med sorodniki.
Syphax, Va., 7. junija Louis Dermiller, ki je tbkar v službi Zjedinjenih držav, je umoril včeraj John Creevesa, svojega tasta, ki je vrtnar v službi Zjedinjenih držav. Obe družini ste stanovale v isti hiši in včeraj se je pričel velik prepir, tekom katerega je Dermiller zaklal z nožem svojega tasta, nakar je pobegnil. Obrožena četa šerifov išče morilca.
Rojakom v So. Sharon, Pa,
Naš stari naročnik g. Jak Peršin, Box 666, v So. Sharon. Pa. je postal naš zastopnik in je upravičen do vseli poslov, ki so v zvezi z našo tiskarno On je zastopnik za Sharon, in So. Sharon, Pa, Rojaki, kadar kaj potrebujete, se obrnite na Mr. Jakoba Peršina, ki vam bo po svoji moči postregel; rojakom ga toplo priporočamo
Washington, Senatni odsek imel tudi jaz priliko zvedeti, za sodnja opravila, je danes s kom imam opraviti. Spoznaj j potrdil William Lewisa za po- j sem v novi osebi, da je bila generalnega pravnika od kompanije. da izve od or-m	katereea je _____— —
11111 skrivej namigne, da o tem ne sme govoriti vpričo mene. sta umolknila o tem in govorila o drugih stvareh.
Reči moram, da ie grdo ske-bati. Še stokrat grje je pa, da se dobi oseba ined slovaškim narodom, ki se da prodati od kapitalistov. Štrajkarjem pa rečem, pazite se in vrzite Ijtiliko izmed svoje srede. In če bi bil' v početku bolj previdni, bi mogoče ž^ zdavniej dosegli, zakar sedu i trpite že 15 mesecev.
V ženskih oblekah.
Syracuse, N. Y. 7. junija. Včeraj so tukaj prijeli «nekega Italijana, ki je hodil po me?tu v ženski obleki in z veliko tančico preko obraza Ko so ga na policiji preiskali so dobili pri njem dva nabasana revolverja. 36 nabojev in dva ostra noža. Zakaj je tako hodil po mestu in zakaj je nosil toliko orožja pn sebi, ni hotel povedati. *
Sam svoj sovražnik.
Gotovo je oni samsvoj sov ražnik, ki hoče narediti to kar mu škoduje. Seveda so slučaji ko se oseba ne more odvaditi stare navade, dasi poskuša. Sa-fno tupasem se nekoliko vstavi skušnjavi. Take navade so pijača. preveč jest«, zdravila, malo spanja, pozT.e we bdenja, kar razdira telo in pamet. Mi bi radi priporočili ne sama ta-kim ljudem pač pa tudi popolnoma zdravim, da pijejo Tri-nerjevo Ameriško grenko vino. To bo pregnalo vso nečistost iz telesa in tako očistili kri naravnim potom. Povečalo bo vaš apetit in zvečalo vaše moči. Dobro, kadar je žeUidee v neredu ali pa prcbavljalni organi. Po lekarnah, los T
Delavski položaj v PittsbUrgu in okolici se je nekoliko zboljšal. Predilnice.
ŠTRAJK V NEW VORKU.
Pittsburg, Pa., 7. junija. Včeraj je začelo delati več oddelkov v plavž*h Carnegie Steel Co. in Laoghlin Steel Co. ki so dosedaj d'olgo počivali. Veliko delavcev je zopet dobilo delo. Vpogled na obrt na jeklenem polju je dokaj dober ta. bodočnost. Naročil je jako veliko.
Providence, R I. Zadnje tri tedne je bilo tukaj mnogo predilnic zaprtih. Včeraj pa je začelo delovati vse, kar je dosedaj počivalo. 4500 mož je dobilo delo. Iz Manchestra se poroča, da so začeli delati tam s polno paro, in da je 35.001^ delavcev, ki so sedaj počivali, zopet šlo na delo.' Fvhako se poroča tudi iz drugih mest, kier so predilnice.
Mašiniisti od International Pump Co. so začeli s štrajkom v Hazelton, Pa. ker jim je kompanija skrajšala pkče. Lansko leto so tam štrajkali za osemurno (Mo. in delavci so zmagah pri tem rtrajku.
New York 7. junija. Delavci, ki so uposljeni pri gradnji "Po* lo Grounds", kjer igrajo "base bajl" so pričeli štrajkati, in ves program igralcev je radi tega propadel. Medseboj so se skregali delavci sami.
hI
I 1
/ v;;P»
JM
ill

Kot milijonar.
Znani rokoborilec Jack Johnson, zamorec, je sedaj odpoto»| va' na Angleško, da bo priča pri kronanju angleškega kralja« S seboj je vzel 60 popolnoma novih oblek, katere je naročil v Chicagi, in za katere je plačal $2000. Spremlja ga njegova žena, ki je bela.
Gorenja slika predstavlja našega glavnega zastopnika.
Mr. RUDOLF PERDANA
ki potuje sedaj po državi Ohio in bo obiskal vse naselbine republike, da obišče vse slovenske naselbine v svrho pobiranja stare narolčnine, kakor tudi za nabiranje novih naroč-nikov. Rojakom prav toplo prL poročamo naišega zastopnika* da ga sprejmejo prijazno in mu gredo 11a roko, za kar bodemo hvaležni. Mr. Rud. Perdan je pooblaščen pobirati naročnino sprejemati naročila za tiskovine, za kar ima s seboj mnogo društvenih in trgovskih vzorcev. nadalje je opravičen do pdbiranja oglasov in sploh za vse druge posle, ki spadajo k listu in tiskarni. Najprvo obišče državo Ohio, Pennsvlvaniji New Yoric in West Virgini Rojaki se naj v vseh zadei obrnejo nanj, in dolbro bodejo postrežem. Pravico ima postavljati nove naselbinah,
AND $KA
'AMERIKA"
lah.). t trnki«
ker so pač delav- tacega, le v Pennsyh
apitalistične. , tej anient Sibiriji, kjer ti je
Ni
AMERIKO: .. CA EVROBO: ....
fjtt
m, ZA CLEVELAND po poM Posamezne številke po 3 ctate.
Dopisi brez podplat ia •otti se no sprejemajo Ia M vračajo.
Va® pisma, dopisi In aaj ae pošiljajo na: Tiskovna drufba 'AMERIKA' «119 St Clair ava. N. & Cleveland, Ohio.
"Clevelandska AMERIKA" Issued Tuesdays and Fridays — Published by — The AMERIKA PnU. Co. 6x19 St. Clair ava. N. B. > Cleveland, Ohio.

Read by 15.000 Slovenians (Krainers) in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on raquasl
Tel. Cuy. Princeton 189.
"Entered as second matter January 5. 1909, al tla post office at Cleveland, 'Ohio under the Act of Mar. 3.1I79."
No 46 Fri June q'ii Vol IV
88
Zakaj štrajkajo?
Kakor je vsein znano, štrajk »mogarjev po Westmoreland >. še vedno traja in nihče ne kdaj ga bo konec. Petnajst ;secev inljave premogarske re ne delajo, in kramp ter >ale so že zarjavele. Konta in lakote pa še ni nikjer rti. Premogarski baron ima :pe pregloboko natlačene z iiijoni. ki se ne ušušijo kina-Pa položaj se spreminja. Promet na velikih jezerih, ki je bil lansko leto nekaj pred tem časom in ob tem času še precej živahen, je potihnil. Pre-lt (ftružbe pravijo, da letos nimajo kaj voziti. 300.000 ton mioga se je že letos manj jvozilo po jezerih kot druga i. Bogat vir podzemeljskega taklada iz Westmorelanda je I ker delavec ne gre noter, mu ne obtjubijo, da se z njim kot s človekom in ne kot s živino. Maloštevilni skebi pa, katere kompanija sili k delu z revolverjem in bičem, ne monejo dosti narediti.
In ko ljudje po drugih kra-jih» katerim položaj štrajkar-jem ni mnogo znan, berejo, da *e šlrajk še vedno nadaljuje, se vprašujejo: "Zakaj pa štrajka-jo toliko časa? Delati naj gredo'" Ti ljudje, ki tako govorijo, so reveži, ker ne vedo, kaj govorijo.
Dobi se pa še druga vrsta ljudi, ki n?So reveži, pač pa fo hudobni J Ti pravijo pa tako: "Kaj bi delali štrajkarji, saj bi bili presneto neumni, če bi! Vsak teden dobijo lepo od unije 4 dolarje, pa prosto brano in stanovanje! Kaj hočejo se več? Zakaj neki bi delali, ko se brez dela tudi živi! Ljudje, neumni ste. če kaj pošljete štrajkarjem, saj imajo vsega dovolj!"
Ti ljudje, ki tako govorijo, niso neumni, pač pa hudobni! Ti ljudje bi morali najprej vedeti, kaj je štrajk. kaj je delavska kri in žulji, kaj je delavska oravica, in kaj je kapitalist, kaj je premogarski baron.
Laž ie. kdor pravi, da dobivajo štrajkarji po 4 dolarje na teden podpore. Resnica pa je. da dobivajo samci okoli dolarja in družine 2 50 dolarja na teden. In s tem se naj živi družina, ki šteje morda šest ali ?edem glav1 Pomislit' moramo, da je v Pennsylvaniji 20.000 premogiarjev na štraiku, in če bi vsak teh tako plačan, k*>t
trde hudobni jeziki, bi urtija j če žene. ki imajo dojenčke na tla že dosedaj nad $ np- prsih? Da bi zapirali za cel riev podpore. DelW' mesec take žene v zapor? Ni-- nimajo t<h kjer se ne godi na	^aJ
Irko den
ske in ne kapitalistične.
Drugič pa je vprašanje, zakaj štrajkajo. Ljubi čitatelj, ki bereš te vrstice, prevdari in
presodi: "Dvanajst ur v temnem rudniku kopati, nalagati, se potiti in krvaveti, in to vsak dan. Potem živeti ves dan v negotovosti, da te sedaj ali se-daj podkopljc pod zemljo strašna razstrelba «li te pa globoko doli v sredini zemlje zaloti o-genj, kaj ne, kako je prijetno to življenje' Ti kupiš lepo premog, plačaš zanj, in ne pomisliš pri tem, s koliko tisoč ne-varnostimi je združeno to življenje. koliko tisoč delavskih življenj, družinskih očetov, je bilo pokopanih globoko doli pod zemljo, ne da bi še kdaj videli svoje drage. Kaj ne. kako je prijetno tako delo?
fn ko prideš zvečer spehan, ožuljen in črn kot vrag iz jame. kaj imaš? Borna večerja te Ča k a. potem pa *pat, in zjutraj na vse zgodaj zopet v peklo v črno jamo. Tn ko pride dan plačila. kaj so ti podzemeljski nui-čeniki dobili? Poldrugi dolru za dvanajst tir dela. in kdor je bi! d^lbro plačan, je dobival po d v j dolarja in pol. In pri icm i.i živel ves dan v strahu, da se zdajpazdaj zagrne nad teboj kamenje in te pohije!
Ko 'V/i premogar svojo bor-ntrplačo v roki, ne ve. kaj l>i marcfiil z denarjem. V kompa-irjski "štor" mora iti, da plača dolg. Blago je neznosno drago, ker mnogokrat je blago dvakrat tako drago računano k'»t v resnici velja, žalosten in pobit prinese premogar nekaj zadnjih dolarjev domov. Za te naj kupi družini obleke, plača stanovanje, naj si kupi orodja, da ne govorimo o tobaku in kozarcu pivc! Kaj ne, kako lepo življenje?
In če se zameriš bosu ali drugemu predpostavljenemu, tedaj je joj liad teboj Šikanirajo te. kjer morejo, dokler ne pustiš dela ali pa postaneš slepo orodje kapitalistov. Če pogineš sredi ceste, se kapitalist ne bo zmenil za tebe. Če ti doma umrje žena z dojenčkom na r<«kah, se kapitalist ne bo zmenil za tebe. Kaj ne, kako lepo živi premogar?
In če se hoče organizirati, da bi delavci stoipli v eno vrsto ter v uniji dobili moč, da si nekoliko olajšajo delavsko življenje, polno žuljev in srag, tedaj pride nad tebe kompanij-ski žandar, razbijejo shod, delavce primejo, jih naženejo v ječo, kjer morajo premišljati o dobrotrh svojih gospodarjev in o slavni ameriški svobodi, ki dovoljuje, da se sme prosto govoriti in pisati Oh, kako je lep premogarski stan!
Glejte, rojaki, vse to se je godilo in se še godi premo-gar jem po Westmorelandn. Se veliko huje, ker pero ne more ooisati gorja, ki ga mora prestati dclavee, kadar se kapitalist zmpiči vanj. kot pajek v muho. In če ima tak delavec še- koliko človeške pameti, se l>o uprl takemu gospodstvu. Čepa hoče ostati večen suženj, bo pa lizal palico, ki ga tepe. poljubil ttogo svojemu zatiralcu in garal bo naprej, dokler se ne bo mrtev zgrudil na tla in umrl kot žival.
Zakaj torej štrajkajo? Pre-mogarii štrajkajo, ker zahtevajo. da se ravna z njimi kot s človtkom. Zahtevajo, da se jim prizna unija, da se jim prizna linijsko delo. zahtevajo, da re pošteno ravna ?. njimi. Kanit alist pa, ki bi najraje videl tla bi v prahu pred njim klečal, tega neče dovoliti.
Skušali smo podati podrobno s'iko premogarskega življenja in trpljenja. Tako ali pa še veliko slabe je se godi premogar-, jem Zato pa rojaki gotovo ne bodejo nehali podpirati te siromake, katerih otroci v po-manjkanju vsega dvigujejo suhe in sestradena obraze ter roke k vam in vas prosijo pomoči In kn Čujete o grozovitos-tih, ki jih počenjajo kompamj-«ki hlapci napram štrajkarskim ženam, teda j bodete gotovo čutili usmiljenje Ali ste že kdaj morda slištfli, da bi se kje zgodilo, da bi sodniki metali v je-

du
•1 ... p*
It so
kozak z bičem in karabinko povsod za petami, kjer vlada absolutno kapitalizem.
Zatorej pa v imenu štrajkar-
iev. teh delavskih trpinov, ponovno kličemo pomoči in usmiljenja za siromake. Odpri sr ce. odpri roke, otirai bra tov ske solze, naj nam bo geslo, ko pomagamo štrajkarjem.
Oni pa. ki zaničljivo govore o ai i h. tem pa svetujemo, da gredo v jame, se dajo v nje zapirati po dvanajst ur na dan, naj prejemajo pasjo plačo in kompanijski bič, potem bodejo presneto kmalu videli, zakaj naj štrajkajo!
Bajta.
"Prišel sem" —je rekel, "ker lm treba iti1". . .
Potem je malo utihnil in tu iti vdova je molčalala.
"Kadar bom umrl, lehko greš z Marico v bajto k hosli. Lehko greš in ostaneš tam do smrti"....
Ive jo je spomnil na min 11 !ost, otio davno in v spominu živečo stran je mislil omeniti, .1 je tudi umoJknil. Z nobeno besedo se ni doteknil spominov in pozdravil je in je odšel.
Potem je umrl in vso zimo je bila bajta prazna. Pajčevine so se pomnožile po kotih, ve like in zaprašene so visele od stropa in po oknih so se napravile, da se je poznala za pušcenost. Nobenega živega bitja ni bilo nikjer; po sobi je si ali razvlečeno in zaprašeno iti zaprašeno pohištvo in v veži je bilo popolnoma enako. Vičesaj- živega ni bilo nikjer samo mačka je še hodila okoli h:še, V podstrešju je spavala v slami in po dnevi je sedela pogostokrat 11a pragu pred zalitimi vratmi. čepela je tam po več ur in je naposled odšla. Ali v zadijjem času je ni bilo več. Bogvekam je bila prešla in mogoče, jo je raztrgala divja zver.
Zima je bila ostra in« mrzla. Bajta je stala ob hosti in bilo je videti, kakor da bi bila tudi ona zaspala z vso prirodo. Sneg je ležal na strehi, ledeni cmrki so viseli od nje in nikoli se niso odprla vrata. Nobene steze ni bilo do njih in popolnoma nedotaknjen je bil sneg vse na okoli.
Ali naposled so prišli na ne x> temnomodri oblaki: to so1 bili tisti težki spomladanski oblaki, ki jih pripode topli vetrovi in beže z njimi dalje naprej za obzorje. Sneg se je tajal nagloma in ozračje je bilo prijazno i 11 milo. Že se je bil stopil sneg in nič več ni bilo oblakov. Vse feiroko nebo ie bilo lepo temn.omodro in spomladansko solnce je obsijalo vse iiolme iti trate. V grmovju je zacvetela dražestna vijolica in zvončki so se pokazali na vseh prisolnčtiih krajih. Tako je prišla pomlad in ljudje so bili veseli. ker so čakali nanjo iti io želeli Tudi vdova Mara je iii-la vesela.
"Da sem jo vsaj dočakala!" ...je rekla, zakaj bila je stara in bolehna. "V bajto poj-dcm"... je zatrdno sklenila in sta se pričele odpravljati. Nobenih posebnosti nista imeli, ker je lrila tam doma revščina. Opoltirne sta se odpravili in tako so se odprla bajtina vrata po zelo dolgem času. Zaškripalo je v tečajih, pretrgale so se debele in zaprašene pajčevine in pajki so preplašeni zbežali.
I11 potem je prišlo v bajto življenje. Vse je bilo čisto., rože so cvetele po oknih in Marica je sedela za njimi iti je šivala in pela. Lepe so bile tiste pesmi, samo nalahko izraženo hrepenenje je bilo v ft jih — nekaj daljnega in sladkega kokor v sanjah. Prebujalo se je in je hrepenelo na skrivnem in samo nevedoče kam...
Po oknih so cveteli nageljni. Bili so velki in lepo nmkoljeni in težki in rdeči ^cvetovi so se sklanjali po zelenih vrhovih Razvili so se, sveži so bili in krasni in so naposled veneli. Naposled so se povesili globo-
popje je poganjalo, že se je od
pri cvet in zadehtel.
V tistem času so preletele tudi lastavice. Poti streho so spletle gmezda in so pele svoje
lepe in vesele pesmf. Zakaj po mlad je bila prišla in holmi in travniki so se ozeleneli nizka travica jih je pokrila in sredi nje so vzcvetele spomladanske rože. Tako so pognale marje tiče, gledale so v spomladansko nebo s svojimi naivnimi očmi in cela množica trobentic je okrasila zelene meje. Tudi dre vje je počelo zeleneti in glej čresnja se je odela v cvetje. Kakor veliki šopek je stala sredi vrta, ptice so priletele vanjo in so prepevale 11a njej svojo radostno pesem.
In bosta je prejela spet vse svoje idilično življenje. Vse je zazelenclo, tisoč glasov se rodilo na vseh straneh, prihajali so iz bližine in daljave in križali so se in izgttbljavali. Divjačina se je bila poskrila in sa mo še tuintam je glasno zašu melo v grmovju in neopažena žival je pobegnila v .goščavo.
Tedaj je bila bajta polna vab ljivosti in prijaznosti. Sredi ze lenja je stala tam pod holmom in izza košatih vrhov se je vi del tuintam tlel njene strehe. Bilo je, kakor bi si jo napravil v sanjah sentimentalen človek na pot bi se napravil in bi stopil naposled vanjo, tla se 11 res niči vsa zasanjana bodočnost Tako je minilaspomlad, prišlo je poletje in končno se je približala jesen. Mrtva in mrzla je bila tista jesen, mrtva in mrzla in meglena iti stari in bolehni ljudje so se je bali. Sa ma megla vsa daljava in vlažna njiva in pot. Polagoma je prišlo iz oblakov in tuintam je zapihala tam od severne strani mrzla sapa. Ob taki priliki je zašumelo velo listje, padalo je z drevja in je plesalo po tleh. starci in starke so se prijele za prsi iti so zakašljali globoko in hropeče. Poznialo se je, kaj pride in je naposled prišlo. Smrt je namreč bila v deželi.
I11 tisto jesen je umrla vdova Mara v tihi bajti in so jo zanesli gori na vaško pokopa-šče. In tedaj je umrlo tat\i vse veselo življenje in se ni povrnilo nikoli več. Nobene pesmi ni bilo več, nobenega smeha, samo t ill i koraki so se čuli in žalostni vzdihi. Zakaj Marica se Je odpravljala v svet v neznano tujino za svojim življenjem in svojo sr^čo
Tiho in mrtvo jesensko jutro je 'bilo in megla je ode vala gore in doline. Nobenega življenja nikjer, samo gladna ptica je zaklicala tam sredi polja in druga se je oglasila obupno in kričeče Nikogar ni bilo 11a vsi poti in samotna in zapuščena se je giibila v megli.
Na to jutro se je napravila Marica v svet. Tako bled je bil njen obraz in motne in plaline oči so strmele izpod trepalnic. Ozrla se je še po sobi in po srcu s" ji je razlila velika in nepopisna žalost. Pokleknila je k materni postelji in je skrila obraz na tistih blazinah, kjer je umrla njena mati,
"Poglej me, mama in me blagoslovi! . ..
Na glas je zaklicala polna bolesti in zaihtela in zajokala. Vse tiho hrepenenje je umrlo v istem trenotku in izgubila se je vsa zasanjana bodočnost En sam jesenski dan je bilo vse življenje — vsa njena 'minulost in bodočnost.
Vstala je in je odšla in je zaprla vrata za seboj. Niso zaškripali tečaji, tiho so se zaprle duri in Marica je stopila na svojo težko pot. Sama megla je bila vse. kar so nesle oči—in pred njo in< za njo in na desni in levi se je razvijali samo megleno nKvje... I11 je stopala naprej s plašnimi in drhtečimi koraki, ali megle ni bilo konec. Brezkončna je bila in neizmerna, po dolinah je ležala in po gričih in je legla naposled na mlado srce...
Tam v daljavi za njo je ostala bajta; tiha in samotna je ostala sretli vlažne megle, duri so bile zaprte in nič se ni ge-nilo v njej. Marica se je ozrla nazaj, da bi jo videla še zadnjikrat." Ali že je bila utonila v meglenem morju in tako je
Ali še takrat, ko so cvetel na bajtinih oknih rože, oni prej popisani nageljni z rdečimi in
AH ste že brali?
5 Izmed 10. ljudi, posebno delavci, ,'j » bolehajo na eni nil tc£ naslednjih j | bolezni: h krni na ali revmatigem, ho- 11 lezen na živcih, zaprtje, krvna bo-te zon, nervoznost, prehlajenje v nosu, grlu, plufah, želodcu, ali na notranjih organih.. Začetkoma so vse le bolezni malega pomena, ako pa ae znneniarljo ln ako jih ne začnete takoj zdraviti. se hitro spremenijo v nevarno bolpjen, ir. kalere velikokrat izvira jetikn, kar pa lahko preprečitvi b takojšnjim zdravi jen jerti. Moderna zdravniška učenost je iznašla sredstvo za ozdravljenje vseh teh bolez-ni|, in zalo Vam to sredstvo nI samo na ponudbo, pač pa se s temi ozrlra-Ti celo telo, da zadoblte svoje poprejšnje zdravlje. Vzrok, da bogatini nimajo toliko teh bolezni Je, da kadar zapazijo ali čutijo katero izmed teh bolezni, se pedajo takoj v zdravilna kakor: Karlove Vari, Francu 11 ve Vari. Hot Spnlngs, Mt, Clement, all v kake druge toplice, tukaj in v Evropi, ne da bi vžlvall zdravila (zdravila Imajo lahko doma) ker v teh velikih letoviščih imajo najbolj moderne priprave za ozdravljenj VBeh teh bolezni. — To zdravljenje obstoji večinoma Iz zdravilnih In električnih kopelji kakor: X žarki, dotika magnetike, ozone in veeh drugih električnih aparatov, ki naprrfv-ljajo novo kri, katera se s pomoč |o aparatov razteza skozi krvno cevi, da vnlči bolezen in spravi telo v normalno zdravje.
Taki aparati ko nenavadno dragi In mnogo Je zdravnikov, ki bi prav ladi vložili svoj denar, spretnost, znanost, in krepost duha, da bi le jednegn teh aparatov zainogli srečno uporabljati.
Na razpolagi je sedaj vsakemu, ki boleha na kaki kronični bolezni naš zavod, kateri je eden največjih v tej državi in obsega skoraj polovico tretjega nndBtropja v Permanent poslopju, 746 Euclid ave. v katerih prostorih so vsi najmodernejši aparati kakor: X žarki, statika mavr-netlke. ozone in vse druge električne priprave za zdravljenje vseh teh bolezni. VsluZbenl so Evropejci in Amertklanci ln kdnr si želi zdravja hI lahko prihrani vse stroške, ki bi jih im<>l. uko bi se podal v Karlove Vari. Manhaim, Hot Springs, Mt. (Tleinenr, ali v kako drugo letovišče, in sicer vse to se vrši pod nadzorstvom Dr. L. E. Slogclstein ln njegovih pomočnikov, ki žrtvujejo ves svoj Čas izredno temu zdravljenju.
Zdravnik vabi vse bolnike kroničnih bolezni, da pridejo ln si ogledajo to moderno napravo zdravljenja in on hoče vsakena brezplačno preiskati ter mu prijateljsko raztolmačilt, kaj potrebuje, do s*>pet zadobl po-pr«jšjne zdravje.
Dobro poznani Slovenec, ki Je že več mesecev hiral ln bolehal, pridobil j je v teke. C tednov 14 funtov, sedaj I se počuti zdravega, lahko spi, jed mu diši bolje kakor katerlkrat poprej, in dela zopet vedno redno.
Uradne ure: od 9. zjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. zvečer.

DISTILLING Co.
6102 St. Clair av. Cleveland,0.
i
Priporočamo se vsem slovenskim saloonarjem ter vsem odjemalcem
hrvaškim
vina in žganja
za obilna naročila, ker smo začeli z
veliko trgovino,
katero smo še združili z vele-trgovino vina in žganja Geo. Travnikarja ter s trgovino John Krakarja,
l. ae lid, Ohio.
Imamo v zalogi vse, kar morejo saloonerjetti drugi a-gentje ponuditi. Kupujte pri domačih ljudeh.
Cene primerne, postrežba točna za vsa naročila.
Ž!illil!tll!l!!|iri!lt!:i:i!!!l:ipiriiliaiqja!g!llliriliilinlaigl9*fl»
1 !
I	>
II
Naznanilo. f
Dr. L. E. Siegelstein,
306 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. blizu f. ceste.
Naznanjam rojakom da sem prevzel zastopstvo R. Svehia, Fleet ave. Cleveland, O., za vsakovrstna goetela. V zalogi imamo vsakovrstne piane, violine, klarinete, kitare, čelo, base i.t.d. Fine harmonike iz stare domovine na j, 3 in 4 tone, vse se dobi po nizki ceni. Ako kdo kaj želi, pri meni naj se zglasi.
IVAN ŠPEHEK.
6028 ST. CLAIR AVE.
Op: Piane se prodajajo na mesečne obroke.
******** wmwwwwwfi'
gre aig
"Severov želodčni grenčcc mi je povrnil slast in očvrstil zdravje," nam je pisal g Frank Teropsič, Fort Smith, Ark.-- "Priporočam ga vsakomur, ki trpi
na želodčnih nerednostili."
Kar boste jedli, vam tekne
in koristi, ako boste pred jedjo uživali popitek leka
Severov želodčni
grenčec.
Cena #1.00
Krepi slaboten želodec,
Nareja zdravo »last,
Podpira prebavo,
Prepreča zapeko.
Povr&ča izgubljeno moč
okrevancem.
Ali ste nervozni?
Hitro razdraženi? Razburjeni? Ali vas malenkost vznemirjajo? Ali se strašite? Ali hodite počivat in vsta-■ jate utrujeni? Nič vam tako zelo ne pomore, nego
Severov Nervoton
Tzkoreninja nepriliko, teši razdraj žene živce, krepi živčni ustroj in zagotavlja pokojno, telo poživljajoče spanje.	Cena $1.00
Da ne bode prepozno
Obistne neprilike utegnejo ostati dolgo časa neopažene za bolnika, dokler se ne razvijejo resne stopnje. Da ohranite oibisti zdrave, ' uživajte
Severa zdravilo za ibisti io jetra
To je pravo zdravilo za bol v hrbtu, jetrno obolenje, vnetje in za slabostne obisti. Neprevidnosti v vodnih izločilih se odpraVijo po delovanju tega leka. Cena 50^ in $1
Vedno kupujte samo Severovih vzdravil. Lekarniki in trgovci z leki jih imajo na prodaj. Ne vzemite nikdar drugih zdravil. Ce ste v dvomu glede svoje bolezni, pišite na naš Zdravniški oddelek.

I 1\ f If__
enska Dobrodelna Zveza
—
Ustanovljena 13. novembra, 1910. Glavni sedei: Cleveland, O.
w	ODBORNIKI:
: Predsednik: JOHN GORNIK, 6105 St. Clair ave. N.E. P. podpreds.: JOHN ŠKRLJ, 438 E. 158th St. Collinwood, O II. podpredsednik: ANTON 20RČ1C. 139° E. 45th St. N. E I. tajnik ANTON OST IK, 6127 St. Clair ave. N E II: tajnik JOHN SPF.HRK <>0-8 St. Clair ave. N. E. Blagajnik: MATEVŽ UDOVIČ 13«7 E. 43 St. N. E. Zapisnikar: FRANK GETIJ HER, 1230 E. 40 St. N. E.
NADZORNIKI:
vJOHN ČUCNIK, 6204 St. Clair ave. N. E. FRANK ZOR1CH, 1365 E. 5$th St. N. E. JOHN JAI,OVEC, 1284 E. 55th St. N. E.
POROTNIKI:
ANTON GRDINA, 6127 St Clair ave. N. E. FRANK KNAUS. 1273 E. 43rd St. N. E. JOHN MAJZE'LJ, 6163 Glass ave N. E. ANDREJ FERJUC 2898 33«*d St. Broadway. ANTON BENCIN, 44H Hamilton ave. N. E. *
ZVEZ IN ZDRAVNIK:
J. M. SEU5KAR, 6127 St. Clair ave. Cleveland, Ohio.
J|* Zvezine seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob j 3. uri popoldne v John Grdinovi dvorani na 6025 St. Clair ave.
Zvezino glasilo: "CLEVELANDSKA AMERIKA".
težkimi cvetovi, še takrat so se vršili skriti in nejasni dogodki globoko v Maričnem srcu in niso prišli do ciljev. Na skrivaj in na tihem so umrli, kakor so se rodili na skrivaj in na tihem v lepem času spomladi in mladosti. Samo nejasno hrepenenje je bilo. samo meglena sairja o sladki daljini, ki je polna sreče in nedosežna. .•. V Tedaj so cveteli na oknu nageljni, rdeči cvetovi so dehteli in za njimi je sedela Marica. Šivala je tam in je polglasno pela s svojim veselim in čistim glasom. In ob jutrih in poznih poletnih poldne v i h je sedela tam, ko je gonil vaški pastir živin« na pašo in ko se je vračal z njo in je stopal za njim niegov črnolasi sin. Molče je hodil za očetom in se je ozrl na okno. kjer so cveteli rdeči nageljni Njegove oči so bile velike in črne in večerna sapa se je igrala z njegovimi kodri.
"Hvala za rože!"... je rekla Marica in on se je nasmehnil.
"še lepših bom prinesel; na planino pojdem in ji hborti prinesel"...
Vesejo je govoril in je šel <hdje svojh pot. In kadar je prišlo potenj lepo jutro, je ležal na oknu velik šopek od planinskih rož; popolnoma sveže so bile in rosa je bila padla nanje. Marica ga je vzela in ga je bila vesela.
r "G1aj. mama. to so planinske rože". .	*
( Ob takem času je vstajalo SOlnce. vsa vzhodna stran je iarela od zlata in rubinov in na hribu gori se je že pasla ilvina. Že je sedel na sivi skali pastir tin že je prepeval črnolasi Mato s svojim prijetnim glasom.
i! "Je pa davi slan ca padla v na zelene travnike, je vso trav'co pomorila in vse žlahtne rožice".,. Daleč na vse strani je plavala ta pesem, čez holme in doline je plavala in je umirala v veliki daljavi. v To je bilo še tedaj, ko so bili vsi dnevi lepi in svetli in brez žalosti. Ali naposled je prišla tudi žalost. Jesen je namreč prišla v deželo; vse je usehnilo in povenelo in vdova Mara je umrla. Neko jesensko noč je umr'n*. potrkalo je na okno bogvekaj in po durih je udarilo in kmalu potem je, bila vdova mrtva. Cisto mirno se je poslovila duša od nje, samo nalahko je vzdihnila in ni po-, tem irwikoli več. Še enkrat je po-! tem zazvencla šipa v oknii in Se enkrat so zaropotale duri — in bilo je vse mirno. Stari pa-, stir je molili rožni venec, s sklonjeno glavo je prebiral debele in črno pobarvane jagode in je izgovarjal počasi in glasno. Pri peči je klečal črnolasi Matoui« je molili za njim z žalostni min resnim glasom. Tudi arica je molila: klečala je ob telji in od solz je bil moker njen lepi obraz. Takrat se je delalo počasi tro. Čez meglo je lobe, ki se je
bleda. Na vasi je zvonilo zadnjo uro in vaščanje so se prekrižati in so molili.
"Kdo je umrl?" — so vprašali, 01 pastir jim je pravil: "j^iara je umrla"... /^•čudili so se in so se spominjali :
"Bog ji daj mir!". .. Tako so rekli in čez dva dni so jo pokopali. Šli so za njenim pogrebom, in vsem se je smilila Marica, ki je sla objo kana za krsto in je bila popolnoma sama na svetu.
"Kam pojde?" — so vprašali In so majali z ramami. "Za težko delo ni. ker je slabotna in šibka• v mesto naj gre."
Tako so dejali in pastir je pravil, da pojde I11 je šla po tistih dogodkih; zapustila je samotno bajto in je šla v tujino za svojim življenjem in za svo-io srečo. Ali tist večer poprej, preden je fwlsla, se je napravila go<*i na bolni proti vaškemu pastirju, Sedel je na sivi skali in jo ie vprašal:
"Kam greš, Marica?".., "K vam sem prišla", je rekla in se ustavila pred njim. "Služit grem, iutri ali pojutran-icm odidem in dokler me ni, let.ko stanujete v bajti Težko je pri tujeh ljudeh in /xW) ste lehko sami zase"...
To je povedala Marica 11 starcu se je milo storilo.
"Rog ti povrni, Marca!"... ie izpregovoril in stopil doli in ji segel v roke "P.og ti daj srečo'"...
Obrnila se je in odšla po holmu. Ali oJ?šel jo je !ep spomini in se je ustavila in ozrl i široko na okoli. Ali nobenega petja ni slišala in kar so nesle oči, ni bilo nikjer niko gar.'
"Kje j<- Mato?" .. Nazaj se je ozrla in je vprašala starca.
"Na planini je. na planini!"... Odgovoril je počasi in zamišljeno in se je obrnil v stran. Mogoče je imel solzo v očeh i p maral, da bi jo opazila.
"Recite, da ga pozdravljam ...za reže se mu zali valu jem"...
Obrnili! se je in je šla po holmu doli. Mirno in mrtvo je vse bilo, po hribih so ležale megk' in so se spuščale pola gcann doti v doline. Priplavale 90 in so jih popolnoma napolnile; kakor mrtvaški plašč so ležale nad njimi in nič se ni oglasilo v njih in nič genilo. Ostale so čez vso noč in čez ves prihodnji dan. Sredi njih je šla Marica oh zgodnji jutranji uri v široki svet in sredi njih se je potopila bajta, ki je ni videla nikol več...
Tudi Mato se je vračal sredi njih s planine: ali »nkrat je bilo med njimi že malo motne svetlobe — medle in slalbe kakor brleča luč pri mrliču. Sredi njih je hitel po poti doli Mate 111 je imel v roki šopek od zadnjih planinskih rož. Dolgo se je trudil, da jih je nabral samotno »n skrito cvetoče in jih ne naposled povezal v šopek in se je napravil z njimi mimo tihe bajte Prišel je do
duri trdno zaprte in se je ozrl' na okno, pa ni bilo odprto. Nobenih nageljnov ni bilo na njeni, prazno je bilo in zaprto. Šopek je. držal v roki in je pogledal nanj in ga je objelo bridko čustvo. Dvignil iedesnico in je potrkal na šipo mi je poslušal. Zazvenelo je steklo ali nobenega glasu ni bilo od nikodler. I11 drugič je potrkal in je za klical. *
"Marica... oprosti..."
Potrkal je in zaklical, ali vse ie bilo mirno in mrtvo.
"Marica... hoj... Marica."
Drugič je z^klieal in potrkal je močneje, ali nikogar ni bilo; samo šipa je žvenketala in po-<em je zavladal isti mir kakqjr prej. Boleče slutnje sp legle na njegove prsi in je skušal videti v sobo. Roke je nastavil ob očeh in je videl vse prazno in zapuščeno...
Šopek je imel v roki in se je odpravil z naglimi koraki po holmu proti hosti. Velika in široka se je razprostirala tam in tudi po njej je ležala jesenska megla. Ped nogami je šumelo listje in od vej je padalo — rumeno in suho. Nobene ptice ni bilo v bližini, samo ne kje iz daljave se je culo trkanje žolne. Votli glasovi so bili to in prihajali so v enakomernih presledkih.
Dalje prihodnjič.
Rojaki v Barberton, O.
Naznanjamo vsem našim na ročnikom in rojakom v Bar berton, da je naš tamošnji za stopn k g. Al. Balant, 112 Sterling ave. On je upraviičen po hirati naročnino in oglase ter opravljati še druge posle, ki ?o v zvezi s tiskarno. Rojak se naj obrnejo nanj in 011 jim bo vselej postregel. Naročili kom in rojakom priporočamo« 2. Al. Balanta. Obiskoval ho rojake v Rarberton. Akron in Kenmore, Ohio.
Mali oglasi.
AKO HOČETE??? DA VASE ZAMAZANE OBLEKE ZGLEDAJO ZOPET KOT NOVE, JIH PO-ŠLJIE DO
CFhone Cuy. Cent. 6646 K.)
Pohištvo za sobe in kuhinjo kakor tudi peč za plin in premog se proda p', 'vzki ceni. 1384 E. 45th St.
Poiskusiti je verjeti.
Malo zdravil se da tako različno rabiti kakor Severov Anti-psol. Rabi se lahko kot prsni lek, umivalo, brizgalo, grgralo. ali ustno izpiralo ter je izvr sten za hripavost, vneto grlo. obolene zobrne, , nosni katar1, prehlad v glavi, iztok iz ušesa al; iz drugih naravnih „ duplin. Knjižica ovita okoli vsa ke steklenice, navaja vse njegove porabe, ampak najbolje ga spoznate, ako ga rabite. K11 pite si steklenico pri lekarniku; cena samo 25^ W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
NAZNANILO
Vsem znancem in prijateljem naznanjam, da sem odprl sa looti na 16210 St. Clair ave.
■ >y
Collinwood, stari in dobro zna ni saloon kjer je bil prej K Novinc. Tem potom se priporočam rojakom v obilen obisk in jim bom postregel, kar bo mogoče. Se priporočam (48)	Jos. Kunčič.
naznanilo.
Vsem onim, ki želijo kupiti liso ali lote ali trgovino, naznanjam, da imam , tega vedno dovolj naprodaj. Kateremu je nemogoče priti do mene, naj mi pošlje dopisnico in pridem sam do njega, da mu stvar natanko razjasnim. Ako pa kdo želi prodati posestvo ali trgovino, 11111 jaz dobim kupca. (47)
IVAN ŽULIC, 5704 Bonna ave. N. E. zadaj.
»11111111«
^^ROJAKI!
KJE JE Frank šumrada, stat 22 let, doma iz Podcerkve. župnija Staritrg pri Ložu? V Ameriki ie štiri leta in pol. Pred nekaj časa je bival v Clevelan-du. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova mati, doma v Podcerkvi, h. št. > 20, radi jako važnih stvarij. Kdor rojakov ve za njegov maslov, naj blagovoli naznaniti v našem uredništvu.	(51)
Vsekakor moram povedati.
Iz usmiljenja do človeštva, kako čudovito zdravilo proti glavoboli so Severovi praški zoper glavobol. p:še g. Anrej Hanič, Aliquippa, Pa. —"Poizkusil sem jih in pregnali so 1111 glavobol v manj nego desetih minutah. Ti praški so najuspešnejše zdravilo za glavobol, -kar sem jih kdaj videl ali čili o njih." — Na prodaj skoro povsod za 25^ škatljica. Pazite, da nosi vsaka škatljica ime \\\ F Severa Co. Cedar Rapids, la
Slovenska dekleta dobijo dobro lelo v češki knjigoveznici. Stara morajo biti nad 16 let. Vprašajte pri 15. F Prihodafi 5616 Hamlet ave. severno od 55 St in Broad\'vav.	(46)
Po dolgem (asu M ml Je poare-Cilo iznajti pravo in najbolj*« sredstvo za rast las. proti lzpsr danju las IS is odstranitev luskin na glavi, _	t. J. Alpen tin-
ktura hi pomada, od katere resnično moiklm ln ftenskim zrastejo lepi la sje; ravno tako moškemu zraatejo lepi brki ln brada. Revmatlzem v rokah ln nogah se popolnoma odstrani, ravno tako kurjia očesa, ozeblin«, bradavice ln potne noge to zdravilo hitro odstrani. VpraŠaJtie pri
J. WAHCIC, 109a E. 64th St
Cleveland, Ohio.
Avstro ■ Amerikanska Črta.
NaJprlpravveJ&a ln najoenejda paro brodna Črta za Slovence ln Hrvate.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brzl poštni ln novi parobiodl na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentinia in Oceania.
Druge nove parnlke, bodo vozili IS milj na uro,gradijo.—Parnlkl odpluje Jo iz New Yorka ob sredah ob 1 po poldan ln iz Trsta ob sobotlh ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vi*! par nlki imajo brezžični brzojav, električno razevetljavo In so moderno urejeni.—Hrana je domača.—Mornarji ko zdravniki govorijo slovensko 4n hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in voz ne Ustke obrnite se na made zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & C*.
Ben'I Agt's, 2 Washington SI., New-York.
Grocerija in mesarija naprodaj,
na dobrem prostoru z vso pri-pravoj dva konja in 3 vozove. Natančno se poizve v našem uredništvu.	(47)
dobi delo v Halltort, Pa. žek $3.00 na dan in več. Podrobnosti se zvedo pri Anton Wičič, 1390 E 45th St. (46)
1 'i
ZASTONJ MOŽEM
50.000 KNJIŽIC
ZASTONJ MOŽEM
Vsaka knjižic« Je vredna Sio.oo bolnemu človeku.
Naproda je peč, 2 mizi, zofa. Treser. 8 stolov, postelja in se mnogo druge oprave. Samo malo rabljeno, in se proda po čudoviti nizki ceni, kdor hitro kupi. Najlepša prilika. Oglasite se na 137? Marquette St. (49)
Hiša naprodaj; se proda Slovencu jako poceni; hiša v dobrem stanju, na 1149 E. 63 St. Natančna pojasnila daje gostilničar na 6303 Glas ave. ali pa naše uredništvo.
(46).
Fin nov piano samo $150, če se proda takoj za gotov denar En vzor piano, vreden $550, samo $375, en $375 piano za $250, en $300 za samo $210 Vprašajte pri J. Špehek, 6022 St. Clair ave.
Pohištvo naprodaj jako dobro ohranjeno. Kdor hoče več zve-,deti, naj se oglasi pri Louis Švigelj, 1138 E. 63 St (50)
Soba za enega ali dva človeka se oddte v najem. Več po dogovoru. Vprašajte na 1105 Norwood.	(47^
Ali ste že ponovili naroč-t?
ZAKAJ?
Znkaj hodite okoli brez zob? Zakaj nimate zob, kijih ven. dar lahko dobite tako narav, ne, da se bodejo vaši prijatelji Čudili? Če imate samo dva zoba spodaj ali zgoraj, vam ni treba nositi plate int ni vam treba trpeti bolečin po naši metodi. Brez bolečin.Prepričali in zadovoljili smo 1000 ljudij od zadniega decembra. Vprašajte ili. Naše cene so jako nizke, in naše delo je garan tirano za 10 let. Zakaj vas želodec boli, glava ali imate slabo sapo? Zakaj vaši zobje niso tako lepi kot vašega soseda, kije bil pri nas?Pomislite. Dobri zobje so potrebni za dobro zdravlje. Preiskava zastoj. Ženska postrežba.
RED CROSS,
zobozdravniki. 6426 St. Clair ave. vogal Addison Rd., I. nadstropje.
Angleščina brez učitelja,
po navodilu:
Slmitte-angleSk« nUvaip«
Hlavemka-avglffikegt telnafc ii
Aigle&k* slovmukfga slovarja-
Vse tri knjige v eni stane le $1. in je dobiš pri
V. J. KUBELKA
53» W. 145 St., New York, N. Y.
Ako trpite n« kterikoli tajni moikl bo-tesni, želimo, da takoj pišete po to čuddao knjižico Ta knjižica vtim v lahko razum. Ijivcm jeziku pove, ktko »e na doma temeljito zdravi sifilis ali zatrupljer.je krti, H-v.>tni slabost, zjjulm spr li e kreposti, re-vmntizem ali kast bi, orjjanuke b'lrzni, želodec, ietra in bolezni ohiftih m ▼ ii thnr-jii. Vse 1. ti«tim, kteri so se že naatililn naveličali večnepa plačevanj« brez vtalega
vspclia je ta brezplačna knjižic:, vredi n Mot ne di l«rj< v. Pove vam tudi, znkaj da trpite in kako Ibhko pridete do trdn< gn zdtav'a Tiw It tnoi je h zadohilo t e-fektni zdravje, telesno nm? h' joživl enjc p. t< m drat o-cene knjižice, ki je znlr-ga zna. osti in vsebi.je stvari, kter bi nnral vsak človek mati. Zapointke si, tn Vn|ižic<i sc di b» jvfolu« »ffttfj. Ml plačamo tudi P' Itnino lzr< Inite ndrtzek spodaj in pi ilite nam na le danes, nakar vam mi poilemo nafto knjižico t vačem materinem jtzika popolnoma zastonj.
POŠL1TE NAM TA ODREŽE K ŠE DANfcS
Dr. Jos, Lister & Co., Aus. 705 Northwestern Bldg. 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje: — Zanima me ponudba, s katere nudite Vašo knjižico brezplačno: prosim pošljite mi jo takoj.
Ime..........................................Poita.
.Država.

Delo t
Delo!
Vsak, ki bi rul dobil st»Ino DELO v$iiiU8h 11 al sb tukol zgiaai pri
JOHN MODICU,
6201 ST. CLAIR AVE.
Potrebuje se takoj 250 do 300 ljudij. Vse potrebnosti zveste pri njem. Plača $2 00 - $3.00 na dan.
p
i!
i! ' ! •! i!
m
aimitutinmiiiiin asMirtiimt: .am u .uaimainnminittti:
! Kruh kakovosti.
Pcwktulte cn hlebcc
I VIENNA kruha.

Svel svak dan pr! fcocerjlh.
* 4.4.4.4.4.**.*.+ 4.**+ 4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.
V naslovu označene bolezni, koja pomori na tisoče naših ljudi skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa da je ozdravljiva, ako^se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je	1 : ' ( i ty^-j
BLEDA POLT.
Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne smatra tega za prvi pojav jetike. Bledi ljudje vedo, oziroma bi morali vedeti, da njihova kri ni v redu. da v njej ni dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi za-mogla pravilnim potom rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec neče več pravilno delovati in vse truplo pojema od stopinje do stopinje. Vsled tega je potrebno ustvariti novo kri — čisto in bogato kri — vendar pa tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj'dobre in redilne hrane in dbkler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivo, ker le ako se to zgodi, se zamore na-pravljati zopet čista in zdrava kri. Nam je poznano samo jedno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je
Trinerjevo ameriško grenko vino.
To sredstvo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja s skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delo. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavali vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in jaka, vaša polt bo zadobila zopet naravno barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti kterikoli vzrok, rabite Trinerjevo meriško grenko vino.
Izguba teka	Kolika in krči
Nepravilno prebavljanje	Izguba moči
Slabosti po jedi	Ermenica
Običajno zaprtje	Onemoglost
Glavobol	Razne ženske bolezni
Nahod	Izpahljaji in drugo
je nekoliko bolezni, katere se odpravijo z rabo Trinerjevega ameriškega grenkega vina.
To sredstvo j ebilo na razstavi v Seattle leta 1909 odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišja nagrada), na razstavah v Londonu in Bru-selju 1911.
JOS. TRINER,
&
Kemičen laboratorij.
1333-9 S. Ashland Ave.
* •
CHICAGO, ILL
======================
rr—-
-m
M
LES MISERABLES.
Roman, s™"""™"1-11
(Francosko spisal Victor Hu«o; Clevelandsko Ameriko prestavil L. J. P.)
K

|
m DRUGI DEL - COSETA.
V svojem nhav lovanjtt je pozabila na vse. celo na pot, na katero je bila poslana, dokler je ni surovi glas njene gospodinje prebudil iz sanjarij. "Kaj ti zlodej, ali se nisi ;el naprej! I* čakaj me, da pridem do tebe, ti krota!" Gospa Thenar-dier ie pogledala na cesto m opazila, da Coseta .še vedno stoji pred hišo. Otrok pa se spusti v dir, kar so jo nesle n«vge. ne zmeneč se za težko lorito
Coseta je morala prinesti vodo iz gozda, kakih petnajst minut daleč. Dokler je bilo ob-poti še kaj biš, je šlo dobro: ko pa zginejo zadnje hiše in z njimi zajedno svetloba, se je pričela za otroka trnjeva pot. Vso pot je tresla z držajem korita. kar je povzročalo-šum, ki je podajal Coseti hrabrost. Človek se kar bolj inočncgi čuti, če čtije v temi sploh kak * glas. In kakor dal; je hodila, temneje je prihajalo. Čim bolj je korakala naprej, tembolj so se ii koraki slabšali. Mimo za< nje b'Se je šla; ko so pa hiše zginile je postavila korito na tla, in se prijela za lase. Ni bila več v Motntfernieilu, pač pa na poljih, na črnih, zapuščenih poljih. Strašilo jo je, ker je mislila, da so pred njo zverine ali pa celo duhovi. Potem pa zopet vzame korito ii| si misli: "No, povedala ji bom, da ni vode bilo:" in ponosno stopa nazaj v Vftmtfermeil. Pa komaj je šla sto korakov naprej, r-e zopet ustavi, in pred oči ji priplava njena gospodinja ust mi kakor hijena, in z očmi kakor zmaj. Kaj naj ntiredi? Kaj se bo zgodilo z njo? Kam naj gre? Samo iz strahu na misel svoje gospodinje, se Coseta obrne in začne teči proti gozdu do studenca. Ničesar ne sliši, ničesar ne vidi. samo teče in dirja naprej. Od poljske ceste vn gozdnega roba do me-tsa. kjer je bil studenec, je bilo kakih H minut hoje. Coseti j« bila i>ol znana, ker se je mudila \r . večkrat na dlan tam. Utrujena, spehana in do smrti prestrašena dospe do studenca, kje je bilo vode za kaka dva Čevlja JI? globoko.
Prime se za vejo mladega . Jirasta in položi korito v vodo. ; )e tak° razburjena, da se p.Vje njena moč potrojila. Ko je bila tako sklonjena nad vodo. ni paz»la. da se je žep v predpasniku odprl,- in petnajst vinarjev je polagoma zdrknilo v vodo.Coseta ni tega niti slišala niti vedela: z močmi, kakor-. šnjih bi človek od tega slabotnega otroka ne pričakoval, potegne skoro polno korito iz vor de in ie postavi na travo. Ko to stori, čuti, da je že prema"-gan:i .hI truda. Rada bi šla takoj naprej, toda napor, s katerim je vodo zajela, je bil ta* ko velik, da ni mogla niti ko-rak.-i naprej. Težke in temne veje OKoli nje so imele podobo strahov, grmovje pa je straši? Io kot gozdni divj' mož.
Naenkrat pa jo prime misel, da mora bežati iz tega kraja, bežati iz gozda, preko poljri, mimo iiiš do doma. Z obema rokama prime za korito, ki je bilo grozno težko. Tako koraka naprej kakih ckajste stopinj, pa je tako utrujena, da mora korito zopet položiti na 'Počiva nekaj trenutkov, zo-pet prime korito, gazopet p<» stavi na tla in zopet odide Korakala je z naprej sklonjenim teleso«!, s povešeno glavo, iri solza ki se ji je prikazala na oreh. je takoj zmrznila, ker zunaj je bil leden mraz. Železni ročaji korita so primrznili k
"Ali nima gospa Thenardier
ntobenih služabnikov?" "Ne, gospod " "Ali ti sama delaš?" "Da4 gospod." Tn čez kratek čas spregovori
Coseta:
"Dve majhni deklici ste V hiši."
"Kakšne majhne deklice?" "Eponina in Zelma." "Kaj pa ste te dve deklici* "Gospe Thenardierjeve mla ! de gospodične, ali kakor .se r« f:e njene hčerke." "In kaj pa delajo te hčerke? "Oh!" reče otrok; "lepe punčke imajo in, stvari, ki so
v ledeni zimi. daleč od vsakega človeškega bivališča. Bila je « noče. osem let staro, iii sam l)og je videl ta trenutek ta za- pf^.rite 'z zlatom. Igrajo se
in zabavi.jo." "Ves dan?" ' Da gosped." "In ti?"
"Oh. jaz delam!"
"Veš dan?"
< Urok povzdigne svoje vel« er se je gospodinje celo v od- kt,	y knfcrjh s»oii solz;,
akjenosti 'bala. Napenjala je nevjd..a v tellli in 0,|ROvori ne
1- si ni prizor, in najbrž tudi njena mati tam gori' Va sve-ln se marsikdaj zgode stvari, radi Icateih se mrtvim v gr»)-bovih ud pro oči!
Vzdihljaji so jo morili v vrani. toda ni se drznila jokati, ke d
svoje moči, da je korakala ko-
likor daleč je mogla brez po-j	Včasih, kadai
čitka. Mislilp je, da jo bo vze- s?m gotova (]t.j(„n. ,ni ,j0vo-|0 več kot eno uro na ta način. ^ (j;i S(.	zabavam.'
m v mislili je že štela udarce,1 "Kako -a?" ki I odejo padali po .njenem j K.(].nr ninrelll. pifstijo m«
igrati, toda igrač nimam, lipo-n;na in Azelma ne pustijo, da !)i se igrala z njih igračami. Nič dnizega nimam kot majhen' nuč tako dolg."
In Coseta stegne prst da bi pokazala, kako velik je ta meč Prišla sta do vasi, in Coseta v<fcdi tujca po ulicah. Ko prideta inimo peka, se Coseta ne spomni, da bi morala knpiti hlebec krulia. Tujec pa je mol čal in nič več izpraševal; le ko sta šla'mimo cerkev in je tujec zagledal mnogo štantov ie vprašal Coseto: "Alt imate semenj?" "Ne. božič ie " Ko prideta blizu krčme,»Coseta boječe prime tujca za roko
"Gospod."
"Kaj je otrok moj?" "T.lizu hiše sva." "No in?"
"Ali pustite, da neseni korito sama?" "Vakaj?"
"Ker me bo gospa Thenardier natepla, če bo videla, da nisem sama nesla "
M< / ji izroči korito, in trenutek pozneje sta bila pri vra-lili kirtne.
Peto poglavje Ah je bogat ali reven? Ko Coseta odpre vrata, pride tja Thenardierka s svečo v roki.
"Ah. ti si. zlodej! Naj se pes obesi, če si nisi precej časa vzela; gotovo si se kje igrala
"Gospa." reče Coseta z groznim strahom: "ta gospod bi rad prenočišča."
rhenardierka pogleda sedaj novodošlega tujca.
"Ali je ta gospod?" vpraša. "Da, gospa," odvrne mož, k<» prime za klobuk.
Bogati potniki niso tako prijazni Ta gesta in hiter pogled >o tujčevi obleki in prtljagi st;i povzročila, da postane gospo-db'ja zopet Imlj surova. Ne mamo torej reče:'
"Pojdite noter, moj dobri mož
"Dobri mož" vstopi: gospodinja ga drugič pogleda, skrbno pogleda njegov zaprašeni in ne bas dobro obrobljeni klo-•uk. in ko potem še pogleda
nebnem irupelcu. Ta strah se je se pomešal grozo, ker je ,ila sama v gozdu. Vsa moč jo ie že zapr^tila. pa Ae ni prišla / gozda. Ko pride do starega xosianja, počiva tam dalj časa i it drugič Poleni pa zopet zbe-fvi, svojo moč. vzame korito, n ust iea njena so zdihovala: "O Hog, o Bog' Naenkrat pa •uti, da korito ni več tako težko kot prej: vsfl teža je zgini-neka roka je zgrabila to oirito, in jo je z lahko dvig-lila, Coseta dvigne glavo, in ,'di visokega, črnega moža poleg sebe. Ta mož. ne da bi re ko! 1 esedico je prijel za korito Coseta se ni ustrašila lega moža.
t eti to poglavje.
Coseta v temi s tujcem.
Coseta se ni prestrašila Mož je govoril ž njo v čudnem loda tihim glasu:
"Otrok moj, kar nosiš v tem koritu, je jako težko."
Coseta dvigne glavo in od govori: "Da gospod!"
"kes. zelo/težko je." mrmra neznanec sam s seboj( in po-ifcm pa reče proti deklici: "Koliko si stara?" "Osem let. gospod." "In si daleč prišla s tem koritom |k) vodo?" "Od studenca v gozdu." "In kako daleč moraš iti?" "Se kakih petnajst ' minut." Mož počaka trenutek potem pa naenkrat reče: "Ali nimaš matere?" "Ne vem," odvrne otrok. In predno more mož naprej vprašati, še pristavi: Ne veiit, če jo imam ; druge deklice imajo mamo, samo jaz ne."
In ko molči en trenutek, reče:
"Mislim, da je nikdar nisem imela."
Mož obstoji, položi korito na tla in položi obe roki na nijene rame in se trudi, da bi ii pogledal v oči v temni. Cosctino tenko obličje se je komaj razločevalo pri slabotni luči oblakov.
"ln kako se imenuješ?" vpra-;a mož. "Coseta."
y.i\; 1 e, kot !>i elektrika stresla niožfi: zopet jo pogleda, vzame korito in začne korakati naprej, trenutek pozneje pa vpraša: "Kje pa živiš malička?" "V Montfcniieilu. če vam je krni znan."
"Ali greva tja?" "! >a. go s p« hI."
Zopet molk, nakar začne tujec zope' govoriti
"Kdo te pa je poslal po vodo v gozd ob tej uri?" "Gospa Thenardier " "Kaj pn je ta gospa Thenar-
Društveni oglasi.
Druitvo sv. Janeza Krstnika,
št. 37. J.S.K.J. Predsednik Iv. Avsec. 3946 St. Clair ave: taj. Anton Oštir, 6032 St. Clair av; blag. Anton Prijatelj, 401«; St.
seje vsako t
secu v mali lvnausovi dvorani ob 2. uri popoldne in redne va
je vsak prvi in tretji torek v mesecu ob 7. pri zv. v veliki Knausovj dvorani.
Predsednik J. Kuhar* 3846 St. Clair ave, tajnik Jos. Glavič, 6401 Metta ave, blagajnik Matija Glavič, 6131 St. Clair
Clair ave. zastopnik, Louis Lah
1033 E. 62 St. Društvo plačuje	ave.. načelnik Jak. 2ele, 6128
lepo tedenska bolniško podpo-	Glass ave. —Ker je to druš-
ro in je eno najmočnejših dru-	tvo mladeniško sprejema samo
štev. Seje se vrše vsako tretjo	mladeniče v društvo od 16 do
nedeljo v mesecu v John Grdi-1	30 leta. Vstopnina znaša: od
novi dvorani. 6021 St. Clair ave	^ jo 2o |. $1.00. od 20 do 25
Dr. zdravnik J. M. /Seliškar, h 127 St. Clair ave.
_ K. K. podp. dr. Srca Jezusa
ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Knausovi dvorani.
$1.50, o<f 25 do 30 1. $2.00. Udnina znaša 50c na mesec.
1. avg. 11.
Dr. sv. Franči&ka, št. 66, K. S.K.J. ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu
Uradniki za leto 1911 so: John>v jos pereovi dvorani na 79th Pckolj, preds. 5613 Carry ave. gt. Predsednik, Alois Zupan-
fernej Kraševec, po-dpredsed. Stefa n Brodnik, tajnik 1093 E. 64 St.: M. Oblak rač. taj.; John Levstek blagajnik: O. P. Lev-stek in ] Brus zastopnika. F. Prelogar, zastopnik za Collin-vvood, 659 Harlem St.; Društ. zdravnik F. J. Schmoldt, 5132 Superior ave. Uradne ure od 7—8 zvečer.	30. dec. 11
cic, 3236^ Hamilton ave. I. tajnik Josip Perko, 6914 Grand ave., zastopnik Anton Suster-šič, 1618 Otter ave. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu:
(1. marc 11)
Tel. in pod. dr. Slovenski So kol ima svoje redne mesečne seje vsakonedeljo v mesecu na 6131 St. Clair ave. ob 2. uri K. t J?, Ar. Srca Marijinega, popoldne. — Starosta Jos. Ka (staro*), ima redne mesečne se l lan, 1128 F/. 63 St., tajnik Fr
vojen a moža, ki je Še vedno
"Moja gospodinja, otrok, "in krčmo ima."
"Kremo'" ponovi mož: "no, jaz bom nocoj tam prenočil. Pokaži mi pot." Dasi je tujec precej urno ko-
nl z gosti, in jHa odvrne z zanikanjem glave, reče Thenar-lierka novemu gostu:
"Moj dobri mož. jako mi c ža\ toda niti ene postelje liniam na razpolago "
"Dajte me. kamor hočete" odvrr.e tujec, "pod streho ali v stalo. Plačal bom ravno tako kot bi spal v sobi." "Štirideset vinarjev. "Tako je!"
"Štirideset vinarjev!" zaie-peta in'ki pismonoša gospodin« ii, "glejte zlodja, saj vendar-navadno računate samo dvaj* set."
"Štirideset vinarjev je za takega moža. kot je on." odvrne Thenardierka ravno ta-
rakal. vendar je bila Coseta ko tjllo "jaz nimam rada si-vedno |>oleg njega; kar nič ni romašnih lijudij." njeni roki. Od trenutka do j bila trudna, in od časa do časa trenutka, ko je morala počiva-(jc dvignila pogled proti tehu ti. je pljusknila ledena voda Rudnemu možu v polnem za-uicne bose	To se je/upanju in mira. Ko tako mine
Thlie prihodnji^.
je vsak drugi četrtek v mesecu ob pol 8. zvečer v mali Kau-sovi dvorani. Vstopnina od 17^ do 30 leta $1.50; od 30 do 45 leta $1.75. Mesečnina je 40c in bolniška podpora po $5.00 na teden. Katera želi pristopiti mora biti vpisana en mesec prej po društveni sestri. Predsednica Marija Mihelčič 6213 St Clair ave.: I tajnica Ivanka Pelan. 6131 St Clair ave.; 11 tajnica Cecilija Brodnik, 1093 K, (>4 St. ;blagajničarka Ivana Glavič 6131 St Clair ave.
(j9. marc 12 >
Samostojno K. K. P. dr. sv.
Jožefa ima redne mesečne seje četrto tiedefjo v mesecu ob 2. uri pop. v Knausovi dvorani Vstopnina od 18. do 30 leta $1.50 od 30 do 35 $2.00 in od 35 do 40 leta $2.^0. Predsed Fr. Mežnaršič 4214 St. Clair: I. tajnik Fr. Ko.šmerlj, 455 E. 152nd St. Collimvood; II. taj John Turk. 3956 St. Clair ave. Blagaj John Grin, 1089 E. 64 St. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu.	<1. jau. 11)
Dr. sv. Vida, št. 25. K.S.K.J.
ima svoje redne mesečne seje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Preds. Mike Set-nrkar, 6131 St. Clair ave. I. taj. os Russ, 130O E. 55th "St. dru-tveui zdravnik J. Seliškar, 6127 St. Clair ave. Člani se sprejmejo od 16 do 45 leta. Jsmrtnin^ $500 ali $1000. in $6 bolniške podpore na teden. Siovovpisani član mora prine-ti zdravniške liste I. tajniku ired sejo, nakar se pošljejo vrhovnemu zdravniku; če ga ta potrdi, društvo pri prihodnji seji glasuje o njegovem sprejetju. Isto velja za članice. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu.	(t. avg. 11
"	'•<*	i." 4
dan, 1114 E. 63 St.; Ivanka1 Glavič, podpreds. 6131 St. Clair, dr" Vrh Planin» ave.: Nežka Kalan, taj. 1*28 ne seje vsako prvo nedelj
63 St.: Terezija Žele, rač. taj. 6108 St. Clair ave. Marija Kranjc, blagajničarka, 1139 E
63 St.
mesecu m pevske vaje rek m petek zvečer ob S i Predsed. Maks Temistokle, 6; Collamer ave.; podpreds. Jc Žerjav, 15402 Calcuta ave.,
Društvo daje $5.00 tedenske tajnik Carl Lampe, 412 E, /56 podpore v slučaju bolezni čla- St.; II. taj. Gustav Zupančič, nice za 50c mesečnine, vrhu 412 E. 156 St.; blag. Martin tega tudi pogrebne stroške. Janežič, 5706 Waterloo Road. Slovenke se uljudno vabijo, da)	(i2. apr.n
Vi nas poznate, Izvršujemo v— fotografična naročila.
lisMskaBm
1841 Euclid Ave.

Dr. Slovenske Sokol ice imajo svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v mali Knausovi dvorani ob 2. uri popoldne. Novopristopivša mora biti vpisana po kaki sestri Sokolici.
Starostka Zofka Birk Glass ave.; tajnica Marija Pe-terlin, 6314 Glass ave.; II. tajnica Antonija Likar 6014 Collins ave. Collin wood O.; blagajničarka Ana Gorenc 1258 E. «i5 St..; dr. Zdravnik J. Seliškar 6i?7 St. Clair ave. (i jan 12)
• Dr. Slovenija ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v prostorih na 3048 St. Clair ave. N. E. Kdor želi pristopiti mora biti upisan mesec dnij poprej po društvenemu bratu.
Bratje pristopajte k dobrem društvu ker dr. Slovenija plača bolniške podpore na teden. — Preds. John Pirnat 3512 St. Clair ave.; tajnik John Mandelj.N 15^ Ti. 33 St. X. I\ blag. Frank Topariš. 1415 T;. 39 St. \T. E i dr. zdravnik J M Seliškar ^127 St. Clair ave. N.te 31 dec.11
1
Hudovemik, 1243 E. 60 St. blagajnik Iv. Pckolj, 5613 Car ry ave.. dr. zdravnik J. M. Seliškar, f)i27 St. Clair ave.
(1. marca 11. 1
K. S. K. pod. dr. sv. Alojzija
v Newburgu ima svoje redne mese"čne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Mike Plutovi
dvorani i na 361»—81 St.
Predsednik John Lekan 3622 E. 80 St. S. E., tajnik Anton Miklavčič 3622 E. 80 St. S. E blagajnik Anton Fortuna 3593 E. St. S. F.. ( t. jan \2
Sam. K. K. pod. dr. sv. Vida
ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo, v mesecu ob 2. uri popol. s. č. v šolski dvorani Kdor želi pristopiti k društvu mora biti vpisan od društveni-ka mesec dnij poprej. Vstopnina je znižana za polovico, to velja do 6 julija 1911.
(1. jan. 12,
Mlad. pod. dr. sv. Antona Padovanskega v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v Mike Plutovi dvorani na 3611 E." 81 st St.
Predsednik Jos. Lekan, 81 oj Aetna Rd. podpredsednik Fr. Kisner; I. tajnik Domen Blatnik, 3571 T{. 81 St.: II. ta i Frank Pcskar; blagajnik Fr Plut 3611 E. 81st. St.
1. jan. 12
Slov. K. Vit. dr. sv. Alojzija, ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo pop in redne vaje vsaki drugi in četrti torek ob 8. uri zv. v Knausovi dvorani. Predsednik John Gornik, 6105 St. Clair. podpred. Frank Gornik, blag. Jos. Gornik: I taj. in načelnik Math Klim, 1621 Newman ave. Lakewood. Društveni zdravnik J. M. Seliškar. Vsa ooiamiila daje prvi tajnik.
1. jan. 11.
K. S. P. dr. sv. Barbare, št.
6. spadajoče k gl. post. v Forest Ci.tv, ima svoje redne mesene seje vsako prvo nedeljo v mesecu in sicer ob to. dop. V Grdinovi dvorani V društvo se sprejemajo člani od 16 do 45 1. Vstopnina je po starosti Bolniške podpore se plača $7. na teden in takoj po vstopu. Predsednik, M. Colarič 106 \ E. 61 St..: taj J. Trbovc 4W Superior ave.: blagajnik M Vintar, 1141 E. 60 St. Pojasnila dajeta predsednik in tajnik (1. jnt.i:;
Slovenska Narodna Čitalnica
ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. zvečer v čitalniških prostorih na 111 3 Norwood Rd. Knjige -se izpo-. sojujejo vsako nedeljo od 9 do 11 ure dop. in vsak četrtek od 7 do O zveč. Vsa pojasnila dajejo: Jos. Žele, predsednik. 6106 St Clair ave. A. Petrič. I. tajnik 6121 St Clair - ave. Jac. Požun, blagajnik, 1164 E. 61 St.	i- feb. 11.
p
Največja slovenska trgovina in pogrebni zavod.
Razdeljena v dva dela in v polni meri t najfinejšimi pripravami preskrbljena. Trgovina za nakup pohlfttva. orodja, premog, posode, barve, stekla ln drugo. Pogrebni zavod je s najfinejšimi pripravami preskrbljen. Mi preskrbujemo najlepie sprevode v zadovoljnoat ljudi J, zaknr imamo brez Atevtla zahval. Za vsaki slučaj imamo dv« ambulance ln rine koplje. Trgovina odprta no£ ia dan. Se priporočam vsem Slovencem in slovenskim drultvom.
Tel. Princeton 1381. a fj	TRGOVEC In POCBEBNHC.
Bell East 1881. A. Uraitltt, 6127 ST. CLAIR AVENUC.
J. S. Jablonski,
SLOVENSKI FOTOGRAF.
6122 8T. CLAIR AYE. N. E.
Izd*)ujc slike za ženitbe in družinske slike, otroike slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano.
S MATIJA SKENDER
Slovenski in Hrvatski javni notar za Ameriko in stari kraj.
Sprc ema tožbe — Zagovaija io tolmači na sodniji. —Zahteva in iitlija odiko^nine od kompanijs ta ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, pro&nje <« oprostitev vojsWine, dolina pisma Itd. Iztirja dolgove tukaj in v starem krtyn. — Iivriuje vsa v notarsko rtroko spadajoča dela. Cene vedno zmerne. — Svoji k svojemu!
5241 Butler St.	Pittsburg, Pa.
BELL PHONK7-R KISK
-59»
I i

Satkovic Brata,
«« stavbena«« kontraktorja
Delata vse načrte; kdor naroči delo dobi naiSrte zastonj Rojaki, oddajte stavbenska dela in poprave pri poslopjih domačinom ne pa tujcem! Se pripoorčata Satkovll Brata, 1192 Norwood Rd.


JOHN QORNIK,
SLOVENSKI KROJAČ 6105 St. Clair Ava,
Priporočam se vsem rojakom v nakup lepih, modernih trpežnih spomladnih in letnih oblek. Prodajam obleke po meri in prodajam ie narejene obleke. Priporočam se si. društvom v napravo uniform in izvršujem vsa druga krojaška naročila.
Tel Princeton 2402 W. SVOJ K SVOJIM!
Ar ♦. fr t'-t-1 "fr fr ♦ ♦■ t-