L. TROHA 1-7-44 122 SEATON ST., TORONTO, ONT.

EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Oltawa.
CENA NAROČNINI:
Za eno leto ........................ $2.00
Za pol leta ........................ 1.25
Za ZDA. . ......................... 3.00
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV	V . . .	• •
Vol. 2 No. 37		Priče 5.	TORONTO, ONTARIO ČETRTEK 11 NOVEMBRA 1943	Cena 5c.	Leto 2, štev. 37
KONFERENCA V MOSKVI PODKREPILA POT K ZMAGI IN TRAJNEM MIRU
NJENA IZJAVA RAZVELJAVILA ODVRATNO PROPAGANDO PROTI SPORAZUMA ZAVEZNIŠKIH VELESIL. OSTANE NAJMOŽNEJŠI UDAREC PROTI FAŠIZMU, APIZERJEM IN REAKCIJI
Moskva — Po več dnevnem zborovanju vnajnih ministrov zavezniških držav imenoma, Združenih držav, Vel. Britanije, Sovjetske Unije in Kitajske, konferenca v Moskvi je zaključena. Njeni zaključki spadajo med najznačilnejše v tekoči vojni k podkrepitvi odločnih akcij proti fašističnemu osišču za čimprejšno zmago ter podlaga za trajen mir. Z tem je razveljavljena odvratna propaganda fašizma ter apizerjev in reakcije v svojem prizadevanju proti sporazumu zavezniških velesil.
Skupna izjava ki je podpisana po imenovanih državah je najvažnejši dokument, kateri obvezuje pod-nisnTce v najtesnejšem sodelovanju v tekoči vojni, kakor tudi po zmagi riad sovražnikom. Izjava se dobesedno glasi:
1)	Skupna akcija, ki se zavezuje v odločnem nadaljevanju vojne proti njihovim sovražnikom, se bo nadaljevala do popolne in brezpogojne zmage, ter za organizacijo za vzdrževanje mira in varnosti.
2)	Da bodo vsi oni, ki so v vojni proti skupnega sovražnika, delovali skupno v vsih zadevah ki se tičejo predaje in razorožitve sovražnika.
3)	Pod vzeli bodo potrebne korake ki so potrebni z njihove strani proti kršenju pogojev, ki so bili naloženi sovražnikom.
4)	Spoznavajo potrebo, da je čim prej postavljena organizacija mednarodne Zveze, ki bo slonela na načelih neodvisnosti in enakopravnosti vseh miroljubnih držav in ki bo odprla vrata za čla-
OKROG 50 TISOČ DELAVCEV PRIZADETIH Z STAVKO
London, Eng. — Okrog 50 tisoč delavcev je prizadetih z stavko v Vel. Britaniji, zaradi zahtev zvišenja plač in izenačenje istih v tovarnah.
V nekih tovarnah delavci in delavke so izšli na stavko zaradi vposlitve mladincev. Okrog 24 tisoč rudarjev je pa zastavkalo zadnjega tedna ne daleč Doncaster, kakor pravi pročilo.
nstvo vsem državam, velikim in majhnim za vzdrževanje mednarodnega miru in reda.
5)	V namenu vzdrževanja mednarodnega miru in varnosti; da bosta mir in red zagotovljen sistem za splošno varnost, se bodo med seboj posvetovali kakor bodo razmere zahtevale z drugimi člani Zedinjenih Narodov, za skupni nastop za vse narode.
6)	Po končani vojni, ne bodo vporabljali svojih oboroženih sil na ozemlju drugih drŽav, izvzemivšj v potrebi in po skupnem posvetovanju na podlagi kreposti izjave.
7)	Posvetovali se bodo in ko-operirali medseboj, kakor tudi z drugimi člani Zedinjenih Narodov z svrho da se doseže splošen sporazum glede regulacij oborožitve v povojni dobi.
Poleg gornje izjave konferenca se je oslonila na izjavo Zedinjenih Narodov z dne 1 jartuara 1942, v kateri je izjavljeno da se nadaljuje vojno proti sovražniku toliko času, da ta odloži svoje orožje na podlagi brezpogojne predaje.
Konferenca je med drugim poudarila potrebo bolj demokratične vlade v Italiji, kakor tudi popolno neodvisnost Avstrije. Naglaša potrebo odstraniti na vladnem položaju elemente, ki so sodelovali z Musolinijem, oziroma italijanskim fašizmom in celo one, kateri so po svo-. jih nazorih naklon j enj fašizmu. Takojšno prepoved fašističnih skupin, ter osvoboditev političnih jetnikov. Fašistične zločince pa zadržati za pravosodje mednarodnega sodišča.
Pregled bojevitih črt proti fašizmu
RDEČA ARMADA ZAVZELA KIJEV IN BLISKOVITO PRODIRA PROTI STARIM MEJAM SOVJETSKE UNIJE TER ZASUŽNJENIH NARODOV V EVROPI OGROMNE IZGUBE NACISTIČNIH SIL ODKAR SO VPADLE NA SOVJETSKO OZEMLJE. 9 MILIJONOV, RANJENIH, VJETIH IN POBITIH
Junaški oddelki Rdeče Armade, se bliskovito pribli-žujo v sedajni ofenzivi starim mejam Sovjetske Unije, kakor tudi zasedenim mejam zasužnjenih narodov v Evropi. Nacistične sile katerih odpor je razbit na vsih krajih bojne črte, odstopajo proti drugi strani obrežja reke Bug, kot nove obrambne črte na južni in južnoza-padni strani.
Na več krajih bojne črte Rdeča Armada se je približala na nekih 150 milj do ru-munske meje, ter od 40-50 milj pa do ostalih sovjetsko-baltiških republik in Poljske.
Maršal in premijer Sovjet ske Unije Stalin, je v svoji poslanici ob 26 obletnici oktoberske revolucije, naštel ogromne izgube nacističnih vničevalcev, kateri so se v svoji pohotnosti polastili plodovite sovjetske zemlje računajoč z tem nadaljevati svoj zločinski "novi red" v Evropi. Ne glede na meje človeškega dostojanstva na-
Razne vesti
VLADA BO ZVIŠALA MEZDNO LESTVICO RUDARJEM
Ottavva, — Devet tisoč premogarskih delavcev v Alberti in British Columbiji, kateri so zastavkali zaradi nezadostne plače in drugih delovnih regulacij, bodo dobili zvišano mezdno lestvico, kakšor se zatrjuje z strani vladnega oddelka za delo iz 0ttawe.
Namreč naspram izjavi ministra za 'delo Mr. Mit-chell, se trdi da se je dosegel delni sporazum glede zvišanje plače rudarjem. Robert Livett predsednik 18 okrožja U. M. W. of Amerika, kateri je vodil pregovore z s-trani unijskega okrožja pravi, da bodo delavci sami odločili v tem oziru napram sporazumu. Vsekakor pričakuje se, da se bodo delavci povrnili na delo seveda pod novimi pogoji njihovih zahtev.
STALIN ODLIKOVAN
London, Eng. — Vrhovni Svet Sovjetov je odlikoval Stalina z naivišiim odliko-vaniem vojaške časti "Sovo-rov". za niepovo izvenredno vodstvo Rdeče Armade.
OGROMEN USPF.H VOJNEGA POSOJILA
Toronto, Ont — Toronto ie prekoračilo svojo kvoto v netem vojnem posoiilo ob zaVliučkn termina za štiri milijone dolarjev. Tudi po
drugih krajih se je dosegel ogromen uspeh vojnega posojila in se pričakuje da bo skupna kvota določena v tem oziru prekoračena. Skupna vsota je bila $1,200,000, 000.
VAM PRIPADA VEČNA ČAST IN SLAVA — ROOSEVELT Washington — Ob priložnosti 26 obletnice oktoberske revolucije, predsednik Roosevelt je naslovil brzojavno poslanico predsedniki Sovjetske Unije, Mihajlu Kalininu.
V svoji poslanici izraža globoke simpatije napram Sovjetski Uniji, njeni Rdeči Armadi in voditeljem v vojaških in civilnih zadevah. Med drugim omenja: "Rdeči Armadi in narodim Sovjetske Unije, pripada večna slava in čast!
Pri zaključko poudarja: "V duhu naše enotnosti katera je še bolj pokrepljena in ojačana na enotni konferenci v Moskvi, Zedinjeni Narodi bodo vničili črne sile ^agresorjev, ter vstanovili pravičen in trajen mir"!
Tisoči pozdravom iz raznih strani sveta, ter tudi z strani naznih slojev, ie prispelo na dan 26 obletnice oktoberske revolucije v Moskvo. Pozdravi so izražali globoke simpatije in vdanost napram narodom Sovjetske TJniie in njeni junaški armadi. katera ie zlomila hrbtenico fašističnim morilcem.
Shawinigan Falls izgleda okupirano mesto
Shawinigan Falls — Zadnjič smo poročali o stavki v tukajšnem mestu v livarni-cah oluminijskih izdelkov. Naspram poslednjih poročil, je mesto zasedeno po državni policiji in tudi vojaštvu, proti stavk ar jem. Policija in vojaštvo straži po ulicah in izpred 21 topilnic oluminiu-ma.
V stavki se nahaja 2.200 delavcev, kateri zahtevajo zvišanje plač in boljše delovne pogoje v topilnicah. Po večini delavci so Fran-cosko-Kanadskega porekla, kjer je znana v Quebec provinciji, nižja mezdna lestvica in v marsikaterih ozirih delovni pogoji so do skrajnosti pretirani.
Zato lastniki topilnic olu-miniuma, kakor tudi tekstilni baroni, si prizadevajo vse v svoji moči proti priznanju zvišanja delovne mezde in ublažitve drugih delovnih regulacij. Kajti z tem bi bili izključno prizadeti nji-honi ogromni dohodki, katere kupičijo na račun tisočev in tisočev francosko-kanad-skih delavcev in delavk. O-benem pa zmaga delavcev v tem oziru tako v topilnicah oluminiuma, kakor tudi tekstilnih tovarn, bi vplivala še na druge proizvodne centre v Quebec provinciji. Zato se tovarniški magnati poslužujo raznovrstnih sredstev, celo policije in vojaštva proti stavkarjem.
Unijski pokret v eni in
pram civilnemu prebivalstvu, kakor tudi drugi dragocenosti zgodovinskega pomena, nemški vničevalci so doživeli v milijonih odlikovanje na vzhodni bojni črti po dva metra zemlje. Ti ne bodo nikdar več nadlegovali ostali miroljubni kulturni svet!
V poletni ofenzivi Rdeča Armada je osvobodila 135. 135 četvornih milj zasedenega ozemlja, vključno je zavzela 162 važnih stratež-kih položajev in38.000 mest in vasi.
Nacistične izgube se računajo 2, 700. 000 ljudi, vključujoč en milijon ubitih, drugo pa ranjenih in zajetih. Zatem: 10,189 bojnih letal; 17.706 tankov; 19.000 topov; 1.080 oklopnih,automobilov;
SPORAZUM ZAMED-SE60JN0 POMOČ
Edvard Beneš, bo v kratkem obiskal Moskvo!
London — Glasom tukaj-šnih vesti, predsednik čeho-slovaške republike Eduard Beneš, bo v kratkem obiskal Moskvo, kjer bo imel pregovore s Sovjetsko Vlado glede sporazuma medsebojne pomoči izmed obeh držav.
Nadalje trdi se, da je tak sporazum že približno se dosegel izmed Sovjetske linije in čehoslovaške, preostane torej le formalnost v nekaterih zadevah za ratificiranje sporazuma po eni in drugi vladi.
Kakor je znano so se od-nošaji izmed Sovjetske Unije in čehoslovaške republike ne le izboljšali, ampak so skoraj med prvimi s ozirom na druge države razen zavezniških velesil. Temu dokaz je, da je Čehoslovaška divizija pod vodstvom generala Svoboda, vred z Rdečo Armado v borbi proti nacističnih sil na vzhodni bojni črti, katera se je odlikovala posebno sedajni ofenzivi. Pri tem pa vodje čehoslovaške vlade skoraj pri vsaki važnejši izjavi ali pa svečanosti, poudarjajo potrebo tesne kooperacije z Sovjetsko Unijo v povojni dobi. Brez take kooperacije, je nemogoče zamisliti trajen mir, kakor tudi ne napredek in progres v Evropi.
19.180 minometov; 74.460 strojnic itd. Od pričetka napada na Sovjetsko Unijo, nacistične izgube, v moštvu so dosegle 9 milijonov, ubitih, ranjenih in vjetih.
Gornje številke dajajo či-tatelju očiten pregled strašnih krvavih bojev na vzhodni bojni črti, kakor tudi slikovit uspeh Rdeče Armade v sedajni ofenzivi.
Maršal Stalin v svoji zelo pomembni poslanici, katere prevod priobčimo v prihodnji idaji med drugim pravi: "Kriminal bi bil ne izkoristiti vsa sredstva in orožje za čimprejšne osobojenje zasužnjenih narodov v Evropi". To se posebej na naša na skupne akcije zavezniških sil o katerih se napoveduje, da bodo kaj kmalu nastopile na zapadni Evropi. Kajti Rdeča Armada ne le da prenaša največjo težo sedajne vojne, ampak največji sili do zob oboroženi, je zadala smrtne udarce od katerih se ne ozdravi nikadar več.
OSTRA NOTA PROTI IZDAJALSKIH ČETNI-ŠKIH SKUPIN V JUGOSLAVIJI
ŽE DVE LETI IZDAJALSKE ČETNIŠKE SKUPINE VODIJO BRATOMORNO BORBO V JUGOSLAVIJI!
Že dve leti Narodno Osvobodilna in Partizanska armada opominja svobodoljubeči svet o izdajaskih četniških skupinah ki sodelujejo s sovražnikom proti narodnega osvobojenja.
Cairo, 9 nov. — "General Sir Henry Maitland Wilson, vrhovni poveljenik zavezniških oboroženih sil na srednjem vshodu, je danes v strogi noti opozoril četmške skupine, katere sodelujejo z Nemci proti oddelkom Osvobodilne Armade; da takoj prekinejo sodelovanje z Nemci, ali pa bodo obsojene kot izdajalci svojega naroda in sovražniki Zedinjenih Narodov.
Premogarska stavka v Alberti in R. C.
drugi zadevi si prizadeva z vsimi zakonitimi sredstvi doseči sporazum med delavci in delodajalci. Tudi iz drugih krajev dežele naslovljeno je število protestnih zahtev na vlado, za opoklic policije in vojaštva, ter poravnanje spora pravičnem in poštenem potom.
Toronto, Ont. — Skoraj devet tisoč premogarskih delavcev je zastakalo pred nekaj dnevi v Alberti in Britiš Columbiji. Stavka se je razširila'skoraj na vse rudnike premoga potem, ko niso posredovalni odbori ustegli zahtevam premogarjev kateri zahtevajo zvišenje plač. Posredovalni odbor kot navadno služeč izgovorom, da je brez moči v tem oziru in vse kar bo storil je, da bo sporočil o razmerah in zahtevah ministrstvu dela.
Oblasti so p,a med tem naznanile, da je dne 14 odtob-ra sprejet ukrep proti stavki v rudnikih premoga, kateri določa v tem ' oziru gotovo kazen proti stavkarjem, oziroma voditeljem. Obenem se pa z tem ukrepom smatra stavko kot nezakonito.
Resnica je, da je z primanjkljajem premoga prizadet delno industrijski pogon, kako tudi ogrev za stanovanja. Toda ne manj važna je tudi resnica, da so razmere premogarjev precej naporne in zaslužek zelo skromen napram draginji živlenjskih potrebščin. Torej bolj pametno bi bil vsekakor ukrep zakona, kateri bi določil pravilno in pošteno mezdno lestvico za tisoče rudarskih delavcev. Z tem bi odvrnil ne le zastoj v premogarskih rudnikih, ampak pospešil nadomestitev primanjkljaju premoga. Težko pa je verjeti, da bo ukrep proti stavkam to dosegel.
General Wilson pravi, da so nekatere skupine četnikov v zapadni Jugoslaviji, posebno v Dalmaciji pomagale Nemcem v prizadevanju poraziti oddelke Osvobodilne Armade. Te skupine so sramotno izdale interese svoje domovine, ter si celo drznejo napovedati, da so njihove akcije odobravane z strani Britanije.
General Wilson v svoji noti ni omenil Draže Mihajloviča, kateri je kot znano vojnj minister ubežne jugoslovanske vlade in tudi poveljenik četnikov v Jugosla-viji.Njegova nota je vsekakor ostra napoved četniškim skupinam, katera je oddajana potom radio postaj Zedinjenih Narodov; proti nadaljevanju borbe proti Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi. Končno njegova nota poudarja: "Vsak človek ali pa skupina, katera se junaško bori proti Nemcev za osvobojenje svoje domovine, je priznana in bo podpirana od Zedinjenih Narodov".
Medtem je obljubil vda-
šnim namenom se bojujejo proti narodnega osvoboje-nja in Narodni Osvobodilni armadi. Očiten dokaz o njihovi izdajalski vlogi je neštetokrat podan potom radio postaje "Slobodna Jugoslavija". V tem oziru ne znaša nihče drugi toliko odgovornosti v javnem mnenju, kolikor jugoslovanska ubežna vlada, katera vpričo tega po-držuje vezi z Mih,ajlovičem in njegovim četniki. Celo do današnjega dne ga ni odstavila iz položaja vojnega ministra, tembolj si prizadeva v javnosti od časa do časa pripisati njegovim idajals-kim skupinam krvavo pridobljene zmage Narodne Osvobodilne in Partizanske armade. Dokaz temu je od njene priselitve v Cairo, da so take vesti izdaj,ane z njene strani, o katerih pa omenjeni dopisnik pravi: "da so zadnje tedne zabranjene z strani tamkajšne cenzure".
Zdi se da je nastopila vsekakor precejšna sprememba v tem oziru odkar je imel pregovore z vladnimi krogi zunajni minister Vel. Britanije, Mr. Eden, predno je
nim jugoslovanskim bojev- 0dšel na'konferenco v Mos-
nikom vso mogočo pomoč, katero je mogoče dostaviti jim.
Dopisnik iz Caira, C. L. Sulzberger v svojem poročilo pravi: Zaenkrat ni mogoče napovedati kakšen bo up-lliv dosegel strogi opomin generala Wilsona, proti četniških skupin, katere sodelujejo z Nemci, proti partizanski vojski generala Josipa Brozovič (Tito). Toda zadostoval bo da spoznamo, kdo je prijatelj in kdo sovražnik Zedinjenih Narodov.
Splošni javnosti znano je, kdo da so četniki in z kak-
kvo, posebej pa ob svoji povrnitvi iz konference. Kakor je razvidno takoj nato je nasledila ostro nota generala Wilsona, izdajalskim skupinam četnikov v Jugoslaviji. Torej general Sir Henry Maitland Wilson, ni naslovil strogi opomin tem skupinam brez zato konkretnih dokazov, za njihovo izdajalsko vlogo v bratomorni borbi proti Narodni Osvobodilni armadi. Ti dokazi so očitni in poleg tega potrjujo obtožbe radio postaje "Slobodna Jugoslavija" že skoraj zadnji dve leti.
Borbe v Jugoslaviji
Gornja slika predstavlja srbskega in jugoslovenskega izdajalca Milana Nediča v pogovoru z Hitlerjem in Ribentropom o "bo dočnosti Srbije". Ob svoji povrnitvi Nedič je posetil hrvatskega id,ajalca Paveliča, kjer se je zadržal teden dni v posvetovanju, kako naj manifestirata enotnost srbskih in hrvaških fašistov. Bližnja bodočnost pa lahko prinese sliko recimo o posvetovanju Draže in Hitlera.
Narodna Osvobodilna m Partizanska " armada napram poročilo, je v teku zadnjih dni razbila na več krajih nacistične protinapade posebno v Bosni, črnigori ter ob Jadranskem obrežju.
Radio postaja "Slobodna Jugoslavija" poroča da so oddelki narodne armade zavzeli Priboj, na progi Sara-jevo-Niš, kjer so Nemci in Mihajlovičevi četniki pretrpeli precejšne izgube.
General Tito je v svojem poročilo izjavil, da Mihajlovičevi četniki sodelujo z Nemci v Dalmaciji in črni gori.
Nadalje iz drugih virov poročila zatrjujo, da so zavezniški letalci bombardirali Split, jugoslovasko pristanišče ob Jadranskem morju, ter
PARTIZANI V OBRAMBI NOVEGA MESTA
London, 10 nov. — Glasom tukajšnih vesti, težki boji so nasledili okrog žumberka, Novega Mesta, Kočevja, Delnic in Brod na Kupi.
N.acisti so vrgli tankovske oddelke proti partizanski vojski, katera je v svoji odločnosti v obrambi teh položajev, uspešno odbila nacistične napade. Posebno so se vodili vroči boji okrog Nove-gra Mesta, kjer ie kot znano bil glavni stan Narodne Osvo bodilne Fronte, ter tudi važen železniški spoj Ljublja-na-Novo Mesto-Karlovac.
so z tem delno pomagali Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi, na tem kraju v odločni borbi proti nacističnih sil.
Na več krajih so partizanski oddelki pretrgali železniški spoj in z tem zaustavili prometno vez. železniški spoj je bil pretrgan pri Du-gem Selu na Hrvaškem na železniški progi Zagreb-Bu-dapešta v razdalji dva tisoč metrov. Medtem so močni oddelki Narodne Osvobodilne in Partizanske armade prekoračili nočno zastraženo ru-munsko mejo in prišli v spopad z četami salitetov. Vpad je nesledil potem, ko so zavezniški letalci bombardirali nacistične postajanke in važna prižišča v Jugoslaviji.
Kakor razvidno si nacistični morilci prizadevajo vse v svoji moči, popraviti svoje položaje v Sloveniji in drugod v Jugoslaviji. Toda Ro-mmelova ofenziva katere je bil namen uničiti narodni odpor in narodno osvobodilno in partizansko armado, ni dosegla svojega uspeha. Posebno krvave borbe so bile v teku v Sloveniji vzdolž ob železniški progi Ljubljana-Trst, kakor tudi ob pristaniščih Dubrovnik in Split.
General Tito kakor pove poročilo 'S'vobodna Jugoslavija", se je zahvalil zaveznikom ob priložnosti bombardiranja nacističnih postajanj in rezervnih koncetracij v Jugoslaviji.
"EDINOST
55
Published trice monthlY at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja trikrat mesečno v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Zakaj Rusija zmaguje
UDARITI SOVRAŽNIKA Z VSEM KAR NUDI UDARCE JE V BISTVU POMEN RDEČE ARMADE. TEH PA IMA NE MALO V ZALOGI!
Piše? Hanry C. Casidy
Delavske razmere in stavke
Vse je lepo in gladko gre dokler zaposleni delavc' v raznih proizvodnjah pohlevno in brez prigovora prenašajo težje in težje breme na svoji plečih.
Posamezni vodilni krogi v takem slučaju kajpak ne-pozabijo na zborovanjih, gredoč se pohvalno izraziti napram delavcem in kakor se navadno razume "nižjim slojem". Sem in kje je slišati pripombo o potrebi zvišati mezdno lestvico in raztegnitev delavske zakonodaje. Tudi iz zdravstvenih ozirov čitamo kako poročilo ki gredoč pove, da so vidno težje posledice pri delavskih družinah, posebno pri otrocih, zaradi nezadostne hrane ter odgovarjajočih stanovanj.
že nekaj krat dognano je kaj zaprav pospešuje u-mrljivost otrok po nekaterih krajih dežele. Ta odstotek je zaprav nepričakovano visok napram normalnemu stanju. •Zatem odstotek onemoglih in opešanih v prezgodnjih letih itd. Glavni vzrok za vse to je, nezadostni zaslužek delavca in v največ ozirih pretirane regulacije na delu.
Povsem razumljivo je, kadar je delavec pošteno pl.a: can za svoje delo, ne le da ima boljšo zmožnost popraviti svoj živlenjski obstoj, ampak istočasno večjo voljo do dela in večjo vdanost napram svoji domovini. Kajti njegov zaslužek je osnovni predpogoj tako k delu, kakor tudi za živlenjski obstanek.
Toda v praktičnosti vidimo vse to navzlic vidnemu dejstvo da se godi krivica in da obstojajo neopravičeno težke razmere za tisoče in tisoče delavcev, vodilni m odgovorni krogi so zaposleni z vsem prej, kakor pa poravnanju in izboljšanju težkih razmer.
Pre nedavnim zastavkali so tekstilni delavci v Que-bec provinciji. Zastavkali so kmalu potem delavci v h-varnicah oluminiuma. In naposled devet tisoč premogars-kih delavcev v Alberti in British Columbiji. Njihove zahteve so približno enake. Zahtevajo zvišanje plače!
Na pritožbe in zahteve delavcev, ministerstvo za dela, se izgovarja na zamrznitev mezdne lestvice. Posredovalni odbori ravno tako izgovarjajo se na raznovrstni način in končne posledice so — stavke.
Vsaj v sedajnem času stavke ovirajo normalni pogon industrije in z tem tudi vojno proizvodnjo. Bojno črto je potrebno zalagati točno ob času in z vsimi potrebščinami. Toda vemo tudi da ie potrebno delavcu in delavki dati priznanje in pa sredstva za živlenjski obstanek. Kajti brez tega ne moremo pričakovati normalen pogon v industriji. '	/
Potrebno je zvišati plačo delavcem napram razmeram in okoliščinam v dobi v kateri se nahajamo. Potrebno je dobiti ravnotežje izmed zaslužka in splošnih potrebščin za živlenjski obstoj. Potrebno je delavcu pošten zaslužek!
Kampanja za tednik Edinosti
Pred nami je nekaj več kakor mesec dni predno prične prva kampanja za pokrenitev Edinosti tednikom, že večkrat so posamezni dopisniki izrazili željo naročnikov in čitateljev z tem, ko so priporočali pokreniti list vsaj enkrat na teden. Te želje so podkrepili ne le zaradi večje možnosti za razne novice, dopise ter razna druga priporočila, ampak zaradi nešteto drugih vprašanj tekočega času. Tednik nam bi zadostoval za redni pregled teh in takih vprašanj, kar je pa od velike važnosti z,a naš društven, narodni in gospodarski napredek. Posebej pa za združitvenost na polju borbe proti fašizmu!
Na drugem mestu v tej izdaji priobčili smo dopis glavnega predsednika Zveze Kanadskih Slovencev, kjer med drugim poroča o pripravah zveznega odseka za kampanjo v Windsorju. Zaključki njihove seje če tudi niso zaenkrat znani, kar je vsekakor njihova "stratežka tajnost", kako bodo in so razvrstili svoje sile za uspeh kampanje je sklepati, da se bodo prav dobro pripravili.
Torej iz vsega tega sklepati je, da raste večje zanimanje po naselbinah za prihodnjo kampanjo Edinosti, katera prične z novim letom 1944. V kampanji je predvideno dobiti 300 novih naročnikov in zbrati tisoč dolarjev v tiskovni sklad. To bo prva kampanja katere je glavni namen pokreniti Edinost tednik!
Na prvem mestu od uspeha kampanje je odvisno, ali bo mogoče pokreniti list tednikom. Kajti samo ob sebi razumljivo je, da se bodo z tem zvišali tako izdatki, kakor tudi povečalo delo pri listu in uredništvo. Na vse to moramo računati že odzdai v pripravah naših načrtov za dober uspeh kampanje. Obenem pa naznanjamo, da se bo cena naročnini zvišala po kampanji in sicer za letno naročnino na $3.00, pol-letno $1.75 centov, enako za Kanado in Združene države.
Zato izkoristimo priložnost do pričetka kampanje v svrho organizovanja dobrih in aktivnih odborov v naselbinah ; pripraviti dober načrt in dobro razvrstiti sile za • potrebno delo v zbiranju novih naročnikov in tudi za tiskovni sklad.
V drugi izdaji lista priobčimo razvrstitev kvote na posamezne naselbine. Odseki Zveze ali pa drugi odbori za kampanjo določeno kvoto, po svoji najboljši zmožnosti lahko zmanjšajo ali pa zvišajo. Razvrstitev kvote v tem oziru je le sugestija z strani uprave in uredništva Edinosti. Zaprav predhodno prednost imaio odseki in odbori, da sami določijo si kvoto v svoji naselbini napram možnosti in okolščin ter drugih razmer.
Torej kakor je omenjeno je to prva kampanja Edinosti, katere je glavni in prvotni namen pokreniti Edinost tednikom! že iz tega sklepati je njeno važnost napram željam naročnikov in čitateljev v splošnem. Zato apeliramo tako na naročnike, kakor tudi odseke Zveze in druge naše skupine, da podvzamemo vse potrebno v svrho prav dobrega uspeha kampanje, katera bi omogočila rednemu izhajanju Edinosti tednikom!
Slikoviti uspehi Rdeče Armade v letu 1943, bi zaprav ne mogli pripisati neki "iz-nenadnosti", kakor se sicer skuša to prikazati. Od preteklega leta, oziroma' borbe pri Stalingradu, pognala je nacistične "nepremaglivce", odnosno prej napovedovano največjo vojno oboroženo silo vseh časov, ne manj kakor nad 400 milj od Volge do Dnjepra. Ona je očitno zmagovala na teh bojiščih, katera so bila ena od najstrašnejših toda najpomembnejših od vsih prejšnih časov, kajti od njih je bil odvisen zaključek tekoče vojne. Toda ta slikovit uspeh je dosegla brez posebnega o-gledala, ali pa skrivnostnega orožja, kakor tudi brez neke nove taktičnosti. Odgovor zato moramo poiskati v kombinaciji raznih drugih stvari, da doženemo pravilen sklep.
Nekoliko sicer enostavnega primera ne bo škodilo, da doženemo razliko med Rdečo Armado in drugimi armadami. Naprimer v njenih barakah ne boste nikjer opazili nabito steno z slikami deklet ! V resnici, kako presenečenih se počutijo rdečear-mejci, ter se jim celo gnjus-no zdi, ko naidejo v barake kjer so bivali Nemci, zaradi vsakovrstnih takih slik. Kako bi se počutili v barakah ameriške armade, kjer kai takega gotovo ne manjka? Poleg tega kako na imeniten način pokarajo svojega tovariša, če ta v stiski ali pa nejevolji zakolne. Kar z na-
vadnimi besedami rekoč: "Kulturni človek kaj takega neizgovarja"! To je postalo že samo ob sebi kot pravilo rdečearmejcev, kjer se ne sliši kletvin ali pa psovk eden proti drugega. In vse to če tudi v enostavnem primeru v bivstvu razlikuje Rdečo Armado in njene vojake od drugih armad.
Nepravilno bi bilo primerjati Rdečo Armado, nekaj po vzorcu bivše carske armade, če tudi se sem in kje izraža stari oblik ruske armade. Res je, da so odstranjeni politični komisarji, da so povrnjeni paletni znaki častnikom, ki jih nosijo na ramah, da so njihove prsi precej dekorirane na bluzah, ter da iz kadetnih šol prihajajo častniki približno nekaj podobnega bivšim častnikom ruske armade. Toda pri vsemu temu izraža se korenita razlika ! Prvič izraža se, da je to nova armada z visoko izobrazbo in razvita do najvišje stopnje in drugič, njeni častniki niso izbranci zaradi družinskega imena in bogastva, ampak izključno po sposobnosti in bistroumnosti. Ta karakterističnost sili človeka, da se mora poglobiti v nešteto dejstev ki so recimo na prvi pogled skoraj neopažena, a vendar zelo značilna, predno bomo spoznali v bistvu sestav Rdeče Armade, njeno sposobnost in tudi njene slikovite dosedajne uspehe na bojni črti.
Kakor je omenjeno se njen oblik sem in kje opaža po
starem vzorcu ruske armade, toda vred z tem je opaziti njen ogromen razvoj in sposobnost.
Torej skrivnost njenega uspeha, če je kakšna, leži v enostavnih fudamentalnih pogojih vzgoje in izobrazbe ter sposobnosti. Enostavne besede rdečearmejcev nam najbolj potrjujo, ki se po-gostoma slišijo v odgovoru: "Udariti sovražnika z vsem kar nudi udarce".
Pomen teh besed ni ravno ob vsaki priložnosti tako oči-tev, kakor se sliši. Zadostuje nam spomniti se, da so Nemci zmagovali v tej vojni precej na visoko kričeči propagandi, ter zviti taktiki na podlagi panzer udarnih divizij, tankov in bojnih letal. Celo so se dobili Amerikanci in tudi Britanci, ki so napovedovali "super-modernos-tna sila", katera je v stanu zdrobiti brez kakšne pomoči Rdečo Armado. Pokazalo se pa ravno nasprotno, da so mesto zmag Nemcev, pričeli zmagovati Rusi in to z starim načinom bojevanja, a visoko razvitom in prav dob-rom kombinacijom armade in raznega orožja.
Prav posebno se to izraža v razvrstitvi sil približno enako po celi bojni črti. Ta način na prvi pogled ni tako očiten, ampak zelo pomemben in do cela v kontradikci-ji načinu nemških "nadnaravnih strategov". Znano je, da so Nemci vrgli ogromno silo na ozsko razdaljo na bojni črti v napad. Ta način je seveda bliskovito uspeval v državah zapadne in centralne Evrope, za hiter udarec in hitro zmago V razpro-strtosti Rusije, se pa ni obne-sel. Zaprav postal je pogiben
Moskovska Konferenca je potrdilo zavezniškega sporazuma
Cel svet je upiral svoj pogled na konferenco v Moskvi in ji polagal največjo nadejo odkar smo v vojni proti krutega in barbarskega fašizma. Značilnost njenih sklepov s ozirom na tekočo vojno; zavezniški sporazum v odločni borbi proti skupnega sovražnika; izjava v povojnih zadevah v nadzorstvu proti ponovitvam agresije ali pa ogrožanja miru in varnosti; enakopravnost velikih in manjših narodov; kazen za fašistične zločine v vprizoritvi sedajne vojne in strašnih zločinov v zasedenem ozemlju, spada med najvažnejše iziave vsih časov v diplomatičnih pregovorih in sporazuma.
Moskovska konferenca je z tem razčistila precej zavozlana vprašanja, na podlagi katerih si je nemški fašizem prizadeval na drzen nač;n doseči razkol med zavezniki. ter z tem ne le podališa-ti vojno; povečati ogromne fizične in materii.alne žrtve, ampak izkoristiti tak položaj z pomočjo raznih kviz-lingov in apizerskih elementov v svojo prid.
Na podlagi zavozlanih v-prašani podžigano je z strani skrajne reakcije nezaupa-nie napram sovietski Uniji. Trdilo se ie, da ie namen Moskve edino "boliševizira-ti" Evropo in postati domini-rajoča sila nad usodo drugih narodov. Pri tem seveda niso bile izjema tudi narodne meje, Ukrajine, Belorusije, Bukovine in Besarabije. V očeh reakcije ni bila potreba za kakoršne koli pregovore z Sovjetsko Unijo, tem-boli" enostavna obsodba na podlagi takih dozdevanj in obtožb.
Splošen položaj pred konferenco je izgledal, da se gre med zavezniki, kdo bo imel večji upliv in večjo oblast pri mirovni konfereci. Kdo naj bi odločal o bodočih narodnih mejah, obliku vlad* v po fašizmu zasedenih državah itd. O odločnih akcijah v borbi proti fašizmu, ustanovitvi druge fronte v zapadni Evropi, ter določbah Atlanskega povelia, seveda se ni raspravljalo. Do cela taka vprašania so bila obsojana, kot način propagandnega smisla vprid Sovjetski Uniii.
Toda kakor je razvidno iz izjav moskovske konference,
je ta razveljavila vsa dose-dajna natolcevanja z strani apizerske in fašizmu naklonjene reakcije. Odločno in v enostavnih toda zelo značilnih besedah, je vsmerila zavezniški sporazum v raznih vprašanjih t6koče vojne, kakor tudi povojnih odnošajih in kooperaciji.
Na drugem mestu v tej izdaji priobčena je skupna izjava Vel. Britanije, Združenih držav, Sovjetske Unije in Kitajske. Izjava sama po sebi daje dovolj pojasnila glede obveznosti v borbi proti fašističnim morilcem, ter potrebnih akcijah da se čimprej zadobi popolno in brezpogojno zmago.
Konferenca se pa ni omejila izkliučno na vojne akcije, tembolj se je obenem poglobila v nastajajoča v-tprašan-'a v voini. Najočitnej-ša temu ie skupna izjava glede Italije in Avstrije. Iz tega sklepati je če tudi se zaenkrat neomenja Balkanskih vprašani, da so delno tudi ta vezana v skupni iz-iavi glede Italije.
SKUPNA IZJAVA SE GLASI
"Ministri zunajnih zadev Združenih držav, Vel Britanije in Sovjetske Unije, ugotovljajo da so njihove vlade v popolnem soglasju glede politike napram Italiji, katera se mora oslanjati na osnovnem principu, vni-čiti fašizem in njegov temni vpliv, kakor tudi vse druge njegove forme: ter dati možnost italijanskemu narodu, da vstanovi državne in druge ustanove zasnovane na demokratičnih principih".
"Istočasno izjavljajo, da so se aktivnosti njihovih vlad od pričetka koraka na italijansko ozemlje, temeljile na tem principu v kolikor so to dovolile prvotne vojaške zahteve".
'"Vpeljevanje te politike v bodoče, ministri zunajnih zadev treh imenovanih držav, soglasili so se v sledečih določbah, ki jih je potrebno ustvariti."
1.	Najvažnejše je da italijanska vlada postane bolj demokratičnem z pomoč i o in vključitvijo predstavništev in onih slojev italijanskega naroda, ki so nasprotovali in borili se proti fašizmu.
2.	Svoboda govora, vero-
izpovedi ; političnih nazorov; tiska in javnih zboro-vajn mora biti povrnjeno italijanskemu narodu, kakor tudi pravica za vstanavlja-nje svojih anti-fašističnih grupacij.
3.	Odstraniti vse ustanove in organizacije vstanovljene po fašističnem režimu.
4.	Odstraniti vse fašistične ,ali pa pro-fašistične elemente iz administrativnih uradov, kakor tudi iz organizacij društvenega karakterja.
5.	Osvoboditev jetnikov fašističnega režima, kakor tudi rešitev kazni in krivice naložene po tem režimu.
6.	Vstanovitev demokratičnih organov lokalnih uprav.
7.	Aretirati fašistične voditelje in vojaške generale, ki so znani ali se pa sumi, da so izvajali vojne zdočine, ter jih predati sodišču".
"Pri sestavu gornje izjave ministri zunajnih zadev priznavajo, da dokler se nada-Ijujo vojne operacije v Italiji, za vpeljevanje principov izjave, bo odrejevano po vrhovnem poveljniku na osnovi navodil od zedinjenih načelnikov poveljstev.
Tri vlade sodelujoče v tej izjavi, na zahtevo vsake posebej, se bodo posvetovale v tem zadevnem vprašanju. Samo ob sebi razume se, da se ne izkorišča izjavo proti pravice italijanskega naroda, kateri si bo izvolil svojo lastno formo vlade."
IZJAVA O AVSTRIJI
"Vlade Zedinjenega Kraljestva, Sovjetske Unije in Združenih držav, ugotavljajo, da je Avstrija prva svobodna zemlja postala žrtvom hitlerovske agresije, ter mora biti*osvobojena nemške oblasti.
Dalje smatrajo nasilno pripojitev Avstrije z strani Nemčije dne 15 marca 1938 — nevpoštevajočom. Tudi ne smatrajo sebe obveznih na kakoršne koli spremembe, ki so nastale od tega času v Avstriii. Iziavljajo pa. da so njihove želje videti obnovljeno, svobodno in neodvisno Avstrijo, ter na ta način odpreti pot avstrijskemu narodu ter sosedniim državam v sličnih problemih, da dobijo politično in ekonomsko varnost, kot edino mogoča osnova za traien mir.
Avstrija se pa opminja, da na njo pade odgovornost si-
za njih same kljub temu recimo da so uspeli zasesti o-gromno ozemlje, računajoč pri tem ne zajeti recimo eno armado, ampak nekoliko armad in potem proglasiti z-mago. Vidimo pa rezoltat obratno, da je ta ogromna nacistična vojna mašina v desperatnem položaju, dokler se moč obroča Rdeče Armade ne le bolj in bolj stiska, ampak neposredno jači in stopnjema vničuje nacistično moč.
Končno Nemci so bili zaustavljeni in Rdeča Amada je pričela vračati udarce. Toda tako preračunano in činkovi-to z taktiko obkolitve in vničevanjem posameznih oddelkov. Tudi v tem se Rusi razlikujejo, oziroma njihov način od načina Nemcev, kateri so bahavo računali ne le zajeti recimo eno rusko armado, temveč nekoliko armad skupaj; celo več kakor bi pa mogli vzdržati. Njihova pohlepnost in način jih je pa preslepil. Uračunali so se! Uspeli so seveda prodreti čez ogromno ozemlje do Volge ; najbrž da doženejo v svoji dirki, kako daleč lahko pridejo. Toda Rusi, so jih stopnjema pričakovali in je-li z manjšimi zagrižljaji požirati njihovo moč — do cela zgrizli za lažjo brebavo!
ZAOKRENITEV VOJNE
Superiornost ruske strategije in taktike, je končno de-monstrirana dne 5 julija 1943, kajti tega dne je pričela ofenzivna kampanja na vzhodni bojni črti. Lahko rečemo dober dan, kakor kateri koli drugi na zaokrenitev vojnega položaja. Tega dne v resnici sta si stali oboroženi sili druga proti drugi, dobro pripravni z ene in druge strani za predobitev utežja.
Do tega dne vsekakor zasledovali smo borbo imed teh armad, naprej in nazaj, oziroma dokler je ena odstopala, je druga bila v o-fenzivi. In to se je ponavlja-io od pričetka vojne in celo prišlo v neko legendarno presojevanje in opravičilo. Za Nemce je veljalo, češ oni napredujejo v poletni ofenzivi, dočim pa Rdeča Armada v zimskih ofenzivah, kateri da je naklonjena "zima". Toda resnica je v tem, da so Nemci v pričetku bili bolj pripravni in tudi mobi-
cer kateri ni mogla uiti zaradi sodelovanja v vojni na strani Nemčije, toda pri končnih raspravah po tem vprašanju se bo vzelo v obzir njen lastni doprinos dela za njeno osvobojenje.
Zatem je nasledil zavezniškim predstavnikom na konferenci ogromen spis o fašističnih zločinstvih v raznih zasedenih državah. Glede tega tri sodelujoče zavezniške države izjavljujo sledeče: "S ozirom na vstanovitev kakoršnega koli premirja, ter ne glede kakšna vlada bo formirana v Nemčiji, oni nemški častniki in vojaki, člani nacistične stranke, ki so odgovorni ali pa sodelovali v omenjenem spisu groznih zločinstev, bodo poslani v dotične države, kjer so izvrševali zločinstva, bodo sojeni in kažnjeni na o-snovi zakona teh osvobojenih svobodnih vlad, ki bodo v njih ustanovljene.
Dotični spisi bodo sestavljeni z vsemi potrebnimi podrobnostmi o zločinstvih v teh državah, posebno v okupiranih krajih Sovjetske Unije, Poljske, čehoslovaš-ke, Jugoslaviie, Grške, vključujoč otok Kreto in druga otočja, kakor tudi Norveško, Dansko, Nizozemsko, Belgijo, Luxsemburgh, Francijo in Italijo.
Na ta način Nemci, kateri so sodelovali pri zločinstvih v omenjenih državah, bodo pripeljani nazaj na lice mesta kjer so vršili svoja nečloveška pohotstva in umorstva tisočev in tisočev nedolžnih žrtev, bodo za svoje zločine obsojeni po sodišču ljudi, katere so mučili. In to je pravilna kazen, ki naj zadene fašistične morilce in vničevalce pred pravnim sodiščem narodnega tribunala, da se zadosti narodnim in človeškim pravicam! Poleg tega pa naj ostane kot neo-majan pečat mednarodnega zakona proti kakoršnim koli kršiteljem mednarodni, narodnih in človeških pravic !
lizirani, kakor pa Rdeča Armada. In to jim je dalo priložnost v naglih sunkih priti do Moskve v poletni ofenzivi 1941. Do tega času pa Rdeča Armada je zbrala dovolj močne sile za zaustaviti nacistično ofenzivo, ter potisniti precej daleč od Moskve. V poletni ofenzivi leta 1942, so Nemci spet uspeli z naglim sunkom prodreti do Volge. Toda vemo da jim topot niso bili ravno naklonjeni solnčni dnevi avgusta, kajti Rusi so jih zadržali ob Stalingradu. Ko je nastopila zima, je njihov položaj postal smešen iz militarnega stališča. Končno rezoltat je bil, da so bili vrženi nazaj do Tanganroga ob Ladoga bojni črti. Toda poletna ofenziva 1943, ne moremo jo računati za kakoršen koli izgovor ali ne naklonjenost podnebja. Odločnost borbe je na tem mestu dosegla svoj višek v premoči.
Nemci so pričeli prvi. V zgodnjem jutro dne 5 julija, napali so položaj Rdeče Armade z obeh strani ob Kurs-kem zatišju, srcu bojne črte z namenom obkoliti Rdečo Armado pri tem mestu in na ta način obvarovati svoj položaj pri Orlu na severni strani, zaprav odpreti pot na Moskvo.
Vsekakor zanimive so pripovedke o tej ofenzivi, češ, da je neki ruski vjetnik v predvečerju ofenzive pripovedoval Nemcem, da so oddelki Rdeče Armade na tem kraju zelo boječi. Tudi sam da je prhtel pred njimi, zato so izbrali baš ta položaj za prebiti bojno črto. Toda zgodilo se pa je ravno nasprotno, da so na tem kraju bili eni od najboljših oddelkov Rdeče Armade, kateri^ so v-zdržali napad nacistične o-fenzive. Ko so ti oddelki vrgli sovražnika nazaj odkjer je ta pričela ofenziva, so našli navodno tistega "ujetnika" obešenega, pripoveduje zdaj nacistični ujetnik.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Naznanilo slovanski Javnosti v Kirkland Lake
Zveza Kanadskih Rusov, odsek v Kirkland Lake priredi veliki koncert dne 21 novembra t. 1., ob 8 uri zvečer v Strand Theatre.
Na vzporednem programu bodo sodelovala vsa tukajš-na Slovanska društva, kjer bo dalo nekoliko točk tudi naše Slovensko Pevsko Dramsko društvo "Triglav".
Namen tega koncerta je, dati finančno podporo omenjeni Zvezi, za nabavo bolniških postelj za po Nemcih porušena mesta Kharkov-Bryansk in druga mesta v Sovjetski Uniji.
Vstopnice za koncert so v predprodaji 50 centov po o-sebi.
Dolžnost je naša kot zavednih Slovanov, da si nabavimo vstopnice in da na ta način doprinesemo vsaj mali del podpore na oltar junaškega naroda Sovjetske Unije, kateri je dal ogromne žrtve tudi na naš Slovenski narod v borbi proti fašističnih morilcev.
M.
Z. pozdravom, Otoničar, poročevalec.
Pozor Toronto
V pondeljek dne 15 novembra prične prikazovanje enega od naj očitnejših filmov krvave borbe pri Stalingradu, mesto, katero je zaustavilo Hitlerja.
Topot je na programu v Victory Theatru, vogal Spa-dina in Dundas St. kjer je cena vstopnici zelo ZMerna. Ta film bo na programu le tekoči teden od 15 do 20 novembra.
Zato izkoristite to priložnost v svrho videti pred svojimi očmi živ prikaz krvave borbe proti fašističnih morilcev, ter mesto, ki je dejansko zaustavilo hitlerjevo vojno mašino in ji zadalo smrtonosni udarec.
Zakaj trpimo neljube posledice nesporazuma
Upam da dobim malo prostora za naslednjih nekoliko odstavkov o našem društvenem delovanju, društvih in organizaciji. Na to podtaknilo me je zadnjih nekoliko dopisov, oziroma neke "obtožnice", d,a kot nečlan naših dveh ustanov; razen da sem naročnik Edinosti od njenega rojstva, povem svoje mišlenje. Kajti navadno vsaka ustanova- poleg drugih svojih obveznosti, polaga večjo pažnje za svoj razvoj na nečlane. To ji je skoraj prva dolžnost, da ne sedi na plotu, ampak da oživlja svoje delovanje in načela na podlagi svojih pravil.
Dosedajni dopisniki le s redko izjemo s ozirom na to, se niso dotaknili vzroka izvira nesporazuma, ter do gotove meje tudi mržnja vsled česar trpimo neljube posledice v društvenem napredku. Ne bom trdil da so se ne»-hote izognili tej neljubi razlagi. Najbrž da so to storili z namenom ublažitve sporne zadeve. Zato opažamo pomanjkljivost in navidezno dobimo utis, češ vse skupaj je le osebna mržnja. Dve stranki si ste nasproti in druga drugi zvrača krivdo.
Kot ne član v tem oziru se ne bom oziral ne na levo in tudi ne na desno. V bistvu pa v načelih vrednosti naših ustanov, katere naj bi služile vzgledu kanadskih Slovencev, ter v svojem društvenem delovanju olepšavale naš narodni pomen in najlepši del njegove kulturnosti.
Sporna zadeva se je zapletla okrog Vzajemne Podporne Zveze "Bled, v Kirkland Lake. Oni, ki so preživeli nekoliko let v tej naselbini in skušali razsoditi društveno delovanje in zanimanje naših ljudi, so deloma na jasnem o pomenu spora, kateri ni osebna mržnja izmed gotovih ljudi, ampak povsem nekaj drugega. Do tega zaključka pridemo če trezno prečitamo neko "obtožnico" kjer se pravi "Politika je vmes in proti njej se morimo boriti". Torej kdo bi bil toliko niven in verjel, da so take besede izražene zaradi osebne mržnje?
Nadalje se navaja da je sporna zadeva zaradi vodstva. Deloma bi lahko bila v tem resnica, toda če poznamo voljo članstva po večini, tedaj je sporna zadeva izven vprašanja osebnosti na vodstvu.
OBUMGMO SPOMIN PRETEKLOSTI
Od svoje vstanovitve v letu 1933 napredek društva se je razvijal največ edino v Kirkland Lake; druge naselbine so malo ali pa skoraj nič vedele o tem podpornem društvo. Ponekod so napovedovali skorajšni pogin in niso imeli zaupanja v njegov bostoj. Dosti sicer drugače poštenih rojakov, je smatralo Insuranc Comp. daleč bolj sigurne in zanesljive ter z manj sitnosti. Tako je v tem pogledu bil pričetek društvenega napredka od ene in druge strani pa gospodarska kriza, katera je zaprav znašala največjo odgovornost zaradi razpada več društvenih odsekov S. N. P. J. in drugih podpornih društev z glavnim sedežem v Združenih državah, ter omejila hitrejši napredek tudi temu društvo.
Torej s pričetkom vojne spremenil se je tako gospodarski položaj, kakor tudi društvene aktivnosti. Stop-njema oživljala se je splošna zavest med ljudstvom. To vidimo tako po vstanavlja-nju društvenih odsekov, kakor tudi drugih podružnic organizacij. Torej največ društvenih odsekov je vsta-novljeno od leta 1939 pa sem. Oni, ki si kaj radi prištevajo za svoje zasluge sedeč doma za število vstano-vljenih odsekov, so pozabili omeniti priložnosti in omejitev k hitrejšemu razvoju društva gospodarsko krizo, kakor tudi na razna druga pomožna sredstva v tem oziru.
Če je po vseh naselbinah vladalo istovetno mišlenje med našimi ljudmi s ozirom na gosDodarsko krizo, ter razne druge domače zadeve, oziroma unijski pokret in
razna druga prosvetna in politična gibanja? Prav gotovo da ni! Po večini naselbin so naši rojaki vneto podpirali unijsko gibanje in tudi podpirali idejo združenja in sloge med nami. V tem oziru seveda nismo bili brez nasprotnikov tako proti unijskega gibanja, kakor tudi proti drugih progresivnih pokretov. Navidezno večina takih nasprotnikov ni delala javno, ampak na skrivaj in na prikrit način med svojimi znanci in bližnjemi. Največja očitnost v tem oziru izražala se je v tem, da so bili vedno pripravni odgovori češ, mi smo inostranci in tudi malo nas je, da bi mogli kaj narediti. Bolj odprte obtožbe so se vrstile s znano gonjo "rdečega strašila". Takim posameznikom je bila najbolj priljubljena obtožba proti posameznim ljudem, voditeljem in pokre-tom, češ to so "komunisti" ali pa enostavno kakor se tudi danes ponavlja "politika je vmes". Torej ali ni čudno ko taki posamezniki vidijo politiko ob vsaki priložnosti proti napredku, drugih pokretov in gibanj ? Tak način gotovo ne bo pridobil tako ne simpatij kakor tudi ne članstva, ko vemo da so ljudi sicer različnega političnega prepričanja.
Čitatelji se bodo gotovo spominjali imenitnega pisma od Janeza Smrke, lansko leto. Na imeniten način je o-pisal postopanje nekaterih ljudi pri V. P. Z. "Bled", kakor tudi pri društvenem odseku v Timminsu, kjer ni manjkalo groženj in izzivanj proti posameznim članom zaradi tega, ker so pripadali Zvezi Kanadskih Slovencev. Dvomin da bi bilo izključeno, da so ti posamezniki v-pričo vstanovitve omenjene organizacije pisali svojim bližnjim po naselbinah, da se spreči njen napredek in celo ovira če je le mogoče. Kajti slučaj v Timminsu daje slutnjo to tega, ko se je med drugim trdilo, češ potrebno je očistiti društven odsek od "komunistov". Po naselbini so se širile razne nedosledne obtožbe proti posameznikom v naselbini, kakor tudi Pri glavnem vodstvu Zveze Kanadskih Slovencev, posebno pa proti urednik uEdinosti. Torej kdo naj kaj takega smatra za osebno mržnjo ? Jasno je da v tem oziru ne igra vlogo osebna mržnja, ampak izključno zakrita vloga sameznih ljudi, neločena od dela odvratne reakcije različnih narodnosti v naselbinah.
DELO SKRAJNE IN ODVRATNE REAKCIJE
Najbolj očiten dokaz nam nudi v tem oziru reakcija Ukrajinskih in velikosrbskih nacionalistov. Naši izseljenci se spominjajo neljubih posledic v tem oziru posebno proti unijskega pokreta. Težko da so to pozabili rudarji v Kirkland Lake, Norandi, Timminsu in Sudbury. Glavno delo reakcije je bilo voditi gonjo z "rdečim strašilom" po rudarskih revirjih in z tem seveda sto in sto rodoljubnih delavcev je izgubilo delo, po njenih zaslugah.
Rojak Matt Otoničar je v svojem dopisu na imeniten način opisal pomen "črnih bukev". Kdo je prišel v seznam "črnih bukev", je kaj hitro bil odslovljen iz dela. V dosti slučajev nevedoma zakaj. Torej ta gonja proti unijskega pokreta se ni omejila tudi na druge progresivne in delavske organizacije. Ukrajinske delavske dvorane, kakor tudi Finske, so bile znane kot "komunistične". Kdor je zahajal v te dvorane in se vdeležil koncertnega programa in dramskih iger, je bilo dovolj dase ga obtoži kot "komunista". Ne bom trdil da so se posamezni voditelji podpornega društva pečali z takimi obtožbami proti pokretov in delavskega gibanja v splošnem. Vsekakor pa in-teresantna je zamisel približno podobni obtožbi z strani posameznih članov proti članov Zveze Kanadskih Slovencev z ene in druffe strani ponavlianie, "češ politika je vmes itd."
KAKŠEN JE ZAKLJUČEK IZ VSEGA TEGA
Pivič vidimo da ne samo da nismo v političnih ozirih naši ljudi v naselbinah istovetni, ampak da je tudi doba v kateri se nahajamo precej izpremenila splošen položaj v društvenih in političnih ozirih. Večina ljudstva je na strani sloge in enotnosti, ravno tako na strani borbe protifaši stičnim silam. Torej obseg za razvoj enega podpornega društva je neposredno vezan z vsimi in različnimi mišlenji, kar pomeni da je.njegovo delovanje edino v skladu, prvič spoštovati posemezne ustanove ne glede na njihovo politično pripadnost in drugič podučevati svoje članstvo v harmoničnem ponašanju napram takim ustanovam. Kajti računati je treba na razvoj društva, na pribidovanje novih članov itd. Ali naj bodo vrata zaprta pristopu novemu članu če slučajno pripada drugi organizaciji ali pa društvo ? Ali so druge ustanove in organizacije ovira proti razvoju podpornega društva? Gotovo zamisel bi bila ne le škodljiva, ampak pogibna za obstoj podpornega društva.
V naši sredini imamo to edino podporno društvo. Torej pravila v tem oziru so potokaz dela z ene strani in druge pa niti ena druga u-stanova v naši besedi ne more muditi bolniško podporo in posmrtninsko zavarovalnino. Ta vrednostna zavarovalnina je obseg propagande in dela tako glavnega odbora, kakor tudi okrajnih podružnic. Če bodo društvene seje vodile skrb koliko članov je pridobljeno v zadnjih nekoliko mesecev mesto raznih drugih zbadanj, nobenega dvoma ni o napredku društva.
Toda način z katerim se brani obtoženi glavni odbor, nima dovolj podlage da
POZOR SUDBURY IN OKOLICA
Odsek Zveze Kanadskih Hrvatov v Sudbury, priredi veliki "Banket" s koncertnim programomo v Hrvatskem Narodnom Domu, dne 21 novembra. Pričetek programa ob 8 uri zvečer.
Poleg okusne jedi, godbe in koncertnega programa, nas ob tej priložnosti poseti zastopnik C. I. O., obenem naš predstavnik v Ontarijs-ki vladi, katerega vedno radi čujemo, Bob Karling, kakor tudi naš nacionalni tajnik Z. K. H. brat Edvard Jardas.
Po vzporedu programa se nadaljuje plesna zabava pod vodstvom godbenega krožka, A. Kovaček.
Za dobro postrežbo skrbi prirejevalni Odbor.
opraviči samega sebe . Ne zato, ker je zamolčal neu-rednost pri društvenem odseku v Timminsu z strani posameznikov, ki so na nepravilen način izobčevali posamezne člane in obtoževali češ, da so komunisti. Torej če bi bil glavni odbor v resnici nepolitičen in na strani nepristransko, je moral poseči vmes in sprečiti take obtožbe, katere niso v skladu tako proti posameznikom, kakor tudi ne izražajo nepristranost v tem oziru. Povrh tega pa do gotove meje ovirajo društven _in splošen napredek naših ustanov v tej deželi.
Do danes nisem slišal tudi ne čital izjavo Zveze Kanadskih Slovencev proti podpornega društva V. P. Z "Bled". Vsa čast vodstvu v tem oziru, katero se je dosledno zadržalo kljub temu da se je godilo krivica v nekaterih naselbinah proti napredku te vredostne ustanove, svojih pravil za slogo in združenje. Zakaj potem takem gonja mržnje in nasprotja proti tej ustanovi?
Opazovalac.
Sposobno in zaupno vodstvo je potrebno pri Zvezi "Bled"
Port Arthur, Ont. — Obvestilo iz urada V. P. Z. "Beld" v Kirkland Lake in to po zahtevi Zavarovalnega urada ,se bo v bližnji bodočnosti vršila ponovna konve-cija Zveze.
Skrajni je že čas da se zamotana zadeva reši in podporno Zvezo "Bled", postavi v normalno poslovanje, že priližno leto dni ni v urado-vanju pravega sporazuma, kar potem tudi ovira poslovanje. V zadnjem času je pa do cela ustavljeno izplačevanje bolniških podpor. To je napravilo zelo slab vpliv in nezaupanje med članstvom. Dokaz društvene seje! Zakaj vse to?
V predzadnjih izdajah tega lista, izšla sta članka, katera nam povesta, kaj vse se dogaja in se je dogajalo med gl. odborom. Pričetek spora je dobro znan vsemu članstvu. Za nas ostalo članstvo je bil zadosten vzrok, da smo zahtevali odstop iz predsedništva M. Speharja; upajoč da bo zmeda tem potom pri Zvezi rešena in pozabljena. Da se pa ni to zgodilo, je pa mnogo k temu pripomogel takratni gl. tajnik F. Grebene, kateri se je izrazil z besedami rekoč: "Rajši dam zaplenit vso zvezino imovino, kakor da predsednik odstopi".
Takoj po tej izjavi smo obstrmeli! Dokaz je tako o-čiten, kakšno moč si laste posamezniki pri Zvezi, kar do cela pomeni "Ali celokupno članstvo - ali pa par
oseb", Od tedaj naprej vsi naši protesti niso več upoštevani, sploh niso bili prineše-ni na raspravo gl. odbora. In kot že v omenjenem enem dopisu čitamo, da je večina odsekov zahtevala' od predsednika A. Novaka, da skliče izvenredno konvencijo. Isti ta dopisnik nam pove, zakaj da ni bila izredna
Iz glavnega predsedništva Zveze
Wind sor, Ont. — Ker se
razne stvari v svetu tako hitro izpreminjajo in jih je skoraj težko slediti, kaj pa še pravilno razumeti; posebno, če se človek recimo manj ali pa zelo površno zanima za svetovno vrenje in politično orijentacijo. Vse to skupaj je postalo tako komplicirano, da dosti ljudi pravi, da ne razume in ne more verjeti, kako to vse skupaj gre in kakšnem naj bi bil iz vsega tega izhod. če je sploh mogoče za pošten izhod ali na ne ? Dvom in nezaupljivost se kar nekam zajeda drugače sicer v poštene misli in čuta.
Nekaj takega bomo opazili pri več naših ljudi in zakaj ? Po mojem mnenju na to, je skoraj enostaven odgovor. Prvič zato, ker so vse skozi v svojem živlenju ostali le ^ ozskem stiku z svojimi bližnjimi sorodniki ali pa prijatelji. In drugič zato, ker niso svojega društvenega delovanja proširili na osnovno poglobitev živlenjskih in gospodarskih predpogojev v splošnem. Zato bomo pri vsem tem opazili prav po
bolj nemarno napram taki napovedi, kakor se danes ponašamo recimo na združitev in enotnost.
Spominjamo se tudi onih, ki so napovedovali, da je Nemški narod najbolj kulturen in bistroumen. Kako naj vpričo staršnih dejstev opravičimo.
Ko smo pred leti napovedovali o teh grozotah ki zadenejo svet, nam se je pred-bacivalo češ, da smo plačeni moskovski agenti. Posamezniki si so v zadoščenje svojih navodov drznili poudarjati, da je Nemški narod najbolj kulturen, bistroumen narod na svetu. Zdaj pa dejstva kožejo ravno nasprotno. Toda tudi pri tem bi bili zelo napačni obsoditi celokupen nemški narod, za prizadeta zločinstva. Moramo se pač zdaj toliko sprijazniti z resničnim dejstvom o katerem se je napovedovalo' pred leti, da so posamezniki trdili resnico z tem, ko so obsojali nemški fašizem kot najbolj drzovito in najbolj brezčutno in borbarsko državno ustrojstvo na svetu. Torej vsaj danes je jasno, da
domače povedano neko sa- je afšistični sistem na podla-
mostalnost, katera izraža v preteklosti kmeta na vasi, kateri je vse skupaj gledal iz ozskega in omejenega stališča v teh ozirah.
Zdaj pa ko je nastala res kompliciiana doba za splošen obstoj narodov in človeštva, ni čudno da opažamo pri posemezniku neko nezaupanje in dvom. Kajti vemo da je človeško živlenje in razvoj vezano z neštetimi stvarimi ne le v sedajnosti, ampak tembolj za podkrepitev na podlagi preizkušenj odrejevanju pravca v tekočem času. Torej zahteva poglobitev v razna narodna in poetična vprašanja.
Posameznik kateri je pred leti proučeval ta obsežni razvoj bodisi v svetovnem ali pa narodnem obsegu, ne bodimo toliko naivni in trditi, da ni z tem pridobil ono znanje, katero mu pomaga razumeti tekočo dobo. Kajti prav lahko se spomnemo na napovedi tekoče dobe pred leti, le žal temu, da se smo v marsikaterih ozirih ponašali nič
gi rasne mrznje, gonje proti Židom, komunisto, katolikom in proti svega kar ie stremelo za kulturnimi in demokratičnimi svobodščina-mi, ustvaril eden od najbolj nazadnjaških in barbarskih sistemov, kar jih pomni človeška zgodovina. Vsaj o tem bi ne smelo biti dvoma !
Naš narod v starem kraju, je šel skozi kalvarijo fašističnih zločinstev. Za njega ni preostajalo več nodlage za dvom in nezaupanje v svojo moč, če je združen in enoten. To vidimo danes'na podlagi številnih poročil radio postaje "Svobodne Jugo-slaviie". Niegova združitev ie rojena v krvi in je ni sile. katera bi jo omaiala. Le žal temu, da se tukaj obotavljamo in skušamo onravičiti na razne načine svojo pasivnost in nemarnost, kadar se gre za združitev in enotnost.
APEL VSEM STOVFNCEM IN SLOVENKAM ,
Kot večletni horiteli /a
nje in kot glavni predsednik Zveze Kanadskih Slovencev, apeliram na vas Slovence in Slovenke, da skupno pozabimo na razne razprtije in medsebojno kavsanje zaradi kakšnega koli političnega prepričanja ali pa verske pripadnosti.
Če ste član podpornega društva, delajte za njegov napredek ob vsaki priliki in priložnosti. Enako velja za člane pevskih društev, mladinskih klubov itd. Toda ne manj važno je, da skupno spoštujemo svoje ustanove posebno one, ki delajo v pravcu sloge in združenia. Sprijaznimo se z tem načelom brez izjeme kateremu društvo in skupini pripadali, kajti edino na ta način bomo uspevali na društvenem in kulturnem polju za napredek naših ustanov.
V zadnji izdaji Edinosti vidimo, da sta vstanovljena dva nova odseka Zveze Kanadskih Slovencev in sicer v Calgary in Norandi. V tem oziru čestitam našim vrednim rojakom in rojakinjam v teh naselbinah! Oni so z tem dejansko dokazali svojo narodno pripadnost in tudi priti-fašistično zavest na polju povečanju in proširjeva-nju enotnosti kanadskih Slovencev.
Iz izkušenj vemo, da je društvena skupnost tudi večja zmožnost od posameznika. Večji je društven napredek in raste večje prosvetno in kulturno zanimanje v splošnem. Zato ne odlašajmo od danes do jutri z ustanovitvijo odseka Zveze! Vstano-vimo ga v svoji naselbini če tudi samo z petemi člani. Kajti ztem bomo vzbujali samih sebe k večjemu napredku in k izobrazbi v raznih nejasnih vprašanjih tekoče dobe. Posebno važno pa je zdaj pred nami vprašanje za nabiranie pomoči našemu narodu, kakor hitro se dobi pooblastilo od naših državnih oblasti. Torej v tem delu bomo najbolj uspešni, če bomo dobro organizirani in soglasni.
Kakor je že bilo nazna-nieno se prične kampanja EHinosti za 300 novih naroč-
konvencija potrjena od Zavarovanega urada.
Kot že omenjeno, smo šele zdaj izvedeli kaj vse se je dogajalo med gl. odborom. Rečem šele sedaj! Ne dvomim, da vsak rodojubni član si je želel da se ta spor reši mirnim potem, oziroma potom, katerega zahteva doba današnjih dni. V tako resnih časih povzročena dogajanja katerih se ne more prezreti, ako smo bili tedaj potrebni složnosti, smo iste potrebni danes. Toda na žalost tega manjka in prav veliko manjka pri V. P. Z. "Bled".
Nasprotno, osebni napadi, hujskanje med članstvom, tožbe z strankarskimi imeni itd. To je delo oseb, katere vse naše zahteve niso upoštevale in z silo hočejo ostati na vodstvu Zveze "Bled". Nam so kričali: "S politiko v stran"! A, sami jo na zahrbten način vsiljujejo na račun in škodo bližnjega so-brata. Skupaj, kajpak pod geslom: "V slogi bratstva"!
Pod dominiranjem starega gl. odbora, koliko smo bili lokalni odseki obveščeni o zaključkih sej gl. odbora? Nikoli nič! Zakaj smo obveščeni zdaj po odboru izvoljenem 9-10 maja. Priporočljivo bi bilo nasprotnemu, oziroma staremu odboru, da se ugleda v poslovanje novega odbora in videl bi kaj je, sobratsko delovanje in solidarnost med članstvom. Ne pa kakor smo dobivali poročila posebno v zadnjem času od gl. tajnika F. Grebenca, kjer so bile samo neke grožnje o izključitvi o pokorava-nju itd. Dokaz temu je ko je klical konvencijo za 2 avgusta z besedami: "Nevarnost je da odsek kateri ne bo zastopan na tej konvenciji, se bo pokoraval večini"!
Toda končno smo tudi slišali, zakaj jo je preklical!
Po fvseh teh dogajanjih nam ne more biti več zagonetno, zakaj so bili člani vojaki izključeni iz bolniške podpore in posmrtnine, navzlic vsem protestom. Zakaj so se protivili na predlog, da Zveze "Bled" kupi Vojno Obveznico. Ali je to dokaz lojalnosti ? Zakaj ni Zveza "Bled" nikoli podvzela si
dolžnost pomagati stvarem vprid zavezniškim armadam kakor to delajo vsa slovenska društva, podporna ali pa politična naših sosednjih rojakov. Kakšna narodnost tvori celokupno članstvo V. P. Z. "Bled"?
Kot zavedni narodnjaki, člani na izvenredni konvenciji 9-10 maja, želeli so izbrisati te nedostatke pri Zvezi. Toda ali si je mogoče predstavljati, da so radi tega toženi, kot "komunisti" ? Res sramoten pojav med nami delavskimi trpini, ovadbe in obtožbe.
Ni mi poznata osebnost nobenega izmed članov v gl. odborih, toda "delo" pokaže človeka, tako pravi stari pregovor!
Znano je že javnosti, kdo dela za razdor ali pa kdo de'a z,a napredek družabnega živlenja.
Torej v bližnji bodočnosti se vrši konvencija. Imajmo na umo vsi zastopniki in delegati, da Zveza "Bled" se nahaja v razburkanem stanju. Koliko napredovanja smo izgubili v njej v tekočem letu ? Zdi se mi potrebno omeniti d,a bi društvene seje morale postati objektivno ogledalo našega dela čez mesec, obenem pa kako postaviti Zvezo v pravi tir. To pomeni, da morajo na njeno vodstvo priti ljudi, ki bodo znali razsojevati razne zadeve in tudi urgirati in voditi splošno .aktivnost podpornega društva k dobremu napredku. Na vodstvo naj pridejo ljudi, ki bodo znali ceniti "bratstvo in sestrstvo" v dejanskem pomenu podpornega društva, kakor tudi katerim ne bo vsaka kretnja pri članu druge organizacije "politična zmeda", kot podlaga na mržnjo in ovire za razvoj društev. Ljudi, ki bodo znali cenfti druge ustanove po vrednosti njihovih pravil, ne pa po dozdevanju in volji posameznika. Na vodstvo so potrebni požrtvovalni ljudi, sposobni in zaupni celokupnemu članstvu. Brez tega bo edino trpela tudi v bodočnosti naša Zveza.
Končno živimo v deželi demokracije. Prav gotovo v (Nadaljevanje na 4 st.)
delavsko in ljudsko združe-nikov in $1.000 za tiskovni
sklad z prvim januarjem prihodnjega leta. To je obenem kampanja Edinosti za tednik!
Večkrat so se slišale želje za tednik. Sem in kje dopisnik je omenil to željo naročnikov v naselbinah. Ni izključeno da so to želje po večini. Zatorej prihodnja kampanja je posebno značilna, ker od njenega uspeha je odvisno ali bo mogoče izdajati tednik.
Brez dobrih načrtov, priprav za uspeh kampanje kakor tudi večje požrtvovalnosti za času kampanje, ne moremo pričakovati dobrega uspeha. Zato je potrebno že odzdaj pripraviti vse potrebno v vsaki naselbini posebej. Med prvimi nalogami potrebni so dobri odbori, ki bodo vodili kampanjsko delo, pisali o uspehu in urgi-rali še za večji uspeh. Potrebni so načrti in sicer v razvrstitvi dela deloma po zmožnosti in pripravnimi silami zato.
Potrebno je da odseki Z -veze po svoji zmožnosti si določijo kvoto tako za naročnine, kakor tudi za tiskovni sklad, ne glede na to da ie pred nami še dva meseca do nričetka kampanje. Ta čas izkoristimo za priprave tako da kadar prične kampanja, da ne bomo nepripravni in šele tedaj organizirali potrebne odbore in delali načrte. Storimo to raje zdaj do kampanje.
Nobenegra dvoma ni, da nam je list potreben in da smo potom njega narodno, kulturno in tudi enotno vezani v marsikaterih zadevah. Spominiamo se niego-vega pričetka dvakrat na mesec, zatem trikrat in zdai se pa nahajamo prvikrat p^ed kamnanio. katera bo postavila ga tednikom.
Pri nas v Windsoriu smo dne 17 oktobra na redrii se-ii imeli nrecej rasprave no tem vprašaniu. Posebno ko ie sobrat organizator pojasnil načrt z,a bodočo kampa-
njo Edinosti našega odseka. Takoj nato nastala je živa diskusija in izražala se je živa volja> za uspeh kampanje. Zaenkrat seveda ne smem omeniti do cela naš načrt. To bomo storili malo pozneje. Toda naj bi bil to le opomin drugim odsekom in rojakom vsepovsod, da se Widgorska naselbina pripravlja z dobrim načrtom in tudi z vneto voljo za tednik Edinosti.
Medtem vemo da je tekma med skupinami res ena zanimivots in da daje večjo voljo do dela. Zato se je tudi pri nas o tem raspravlja-lo in sicer na ta način: "ali nam kdo podvrže rokavico za natečaj" ? Pričakujemo seveda odgovora predno prične kampanja. Toda v slučaju da bi ga ne dobili, smo pripravni poklicati bodisi celo severno Ontario ali pa British Columbijo. Morda se smo v tem oziru uračunali, vendar pa nas to ne vznemirja in tudi ne bo ustrašilo. Vemo da so precej dobri aktivnisti tako v severnem Ontario, kakor tudi British Columbiji, da bo trda tekma itd. Toda pripravljamo se na zmago! Pripravljamo rezervo in izurja-mo še nadaljno rezervo če bi slučajno trda predla. Vsekakor pričakujemo odgovor iz teh naselbin.
Pojdmo složno na delo bratje in esstre, za svoj časopis! To je naš časopis, mi smo njegovi delničarji in z tem tudi postavljamo naš splošen napredek k boljšemu uspehu, društev, pevskih krožkov in Zveze Kanadskih Slovencev. Postanimo njegovi naročniki in sami izbolj-šujmo si društvene zadeve z tem, ko si bomo zgradili list, ki bo redno izhajal enkrat na teden. To nam bo omogočilo tako za novice iz vseh strani , društvena in organizacijska naznanila, kakor tudi za dopise in k izboljšanju splošnih razmer.
J. Miketič.
PA SE NEKAJ
Neka poročila trdijo, da je Musolini skoraj na vsakem posvetovanju z Hitlerjem molčal in edino poslušal. Dokler je Hitler govoril po dve uri in neprestano o-čital Musoliniji za neodločnost, je slednji molčal in niti besedice ni spregovoril trdijo ta poročila, katera so nosneta po pripovedovanju Bodoglija.
Nekaj podobnega se je godilo z strani Musolinija napram italijanskemu kralju Victorju. Tudi ta se je redko kdaj oglasil v javnosti odkar je Musolini prišel na o-blast.
Toda kakor prvi, tako drugi in tretji, so skupno sodelovali v načrtih fašistične agresije in zločinstev proti drugih narodov, če je eden govoril, je drugi in tretji pritrjeval. In to zadostuje, da ni razlike med enim, drugim in tretjim!
Iz Berlina javljajo, da je bil grof Galeazzo Ciano, Mu-ssolinijev zet in bivši italijanski zunajski minister, a-retiran v Veroni. Republikanski fašistični režim je takoj po izjavi Berlina zahteval smrtno kazen za Ciana, kralja Viktorja Emanuela, pre-mijerja Badoglija in drugih članov in generalov vrhovnega fašističnega sveta.
Vsekakor skrajni je čas da se prične z čistkami fašističnih zločincev ne le v Italiji, amkak tudi drugod!
če je kje kakšna večja zmota v dnevnih poročilih, tedaj je v Jugoslovanskih zadevah, oziroma o Mihajlo-viču in njegovih četnikov.
Nekaj krat smo čitali: ''Mihajlovič prodira proti Albaniji." Zatem, Mihajlo-vičevi četniki so presekali železniški spoj tu in tam. Končno pa izmed vsega kar je le resnično smo čitali: "Mihajlovič se sploh ne bori in le čaka na priložnost zavezniške invazije v Jugoslavijo".
Take izjave zadostujejo za treznega čitatelja da dobi pravilen sklep o Mihajlo-viču in njegovih četnikov, da je to podkupjena skupina in nič drugega.
Zadnjega tedna je ravnokar zaključena od zgodovinskega pomena konferenca vnajnih ministrov zavezniških držav v Moskvi.
Od prvega dne cel svet je obrnil pozornost in je strmel po dnevnem časopisju o kričečih reklamah in izjavah. In res čudno! Nikjer ni bilo večjih reklam, le sem in kje kakšna izjava potom zunaj-nih poročevalcev. Ob sklepu pa kar naenkrat sledile so izjave, katere so razčistile razna vprašanja in vsiperi-le ne le skupno akcijo do do-polne zmage nad sovražnikom, ampak tudi precejšen načrt glede pravic narodov v povojnih zadevah.
Kakšna razlika konference v Moskvi od ostalih konferenc ?
Zadnjega tedna je vodja C. C. F. stranke, Coldwill, kritiziral Ontarijsko vlado. Med drugim je omenil: "Ontarijska vlada, oziroma Mr. Drew, vse kar je storila je to, da je vstanovila nekoliko notrajnih odborov, čas pa je, da se izvajajo posamezne točke iz volilnega programa, kar je obljubljeno volilcem pred volitvami. Kajti zna se zgoditi da bodo ti pri prihodnjih volitvah manifestirali svoje nezadovoljstvo proti progresivni konservativni stranki, kakor so to storili proti liberalni".
Toda vodja Coldwill je vsekakor pozabil, da je precejšne število CCF zastopnikov v vladi, če bodo ti čakali na izvajanje programa z strani konservativcev, bodo volilci manifestirali svoje nezadovoljstvo proti eni in drugi skupini, izvolili pa res delavsko vlado v interesih naroda.
Nekoliko pojasnila o nesporazumu
pri VPZ "Bled"
NAŠA MLADINA V SUDBURV DAJE PRIMER
Sudbury, Ont. — Cenjeno uredništvo! Prosim vas za malo prostora v listu, za naslednjih par vrstic. Nisem ravno veščak v pisanju dopisov, a vendar čutim potrebo da se od časa da časa tudi iz naše naselbine sporoči za javnost. Dobrih osem let mi je bilo, ko sem prišel za očetom v Kanado, kjer se sem tudi šolal in poučeval seve v angleškem jeziku. Zato mi je želja čimveč mogoče privaditi se pisavi in čita-nju v slovenskem jeziku.
V četrtek to je dne 28 oktobra je tukaj bila večja ras-prava, kot znano /'delavsko sodišče" (Labor Cort) med unijo C. I. O. in International Nickel Comp. Priznana pa je delavska unija C. I. O. po tem sodišču, katera bo vnaprej vodila pregovore in vse druge posle med delavci in kompanijo.
Ali ni nekaj res imenitnega ko se le malo ozremo nazaj pred nekoliko let. Saj se ni smelo sploh omeniti nekaj o delavski uniji! Kdor bi se bil drznil kaj omeniti, je pri priči bil v seznamu na "črnih bukvah" in se znašel odslo-vljen iz rudnika. Koliko je naših rojakov izgubilo delo le zaradi uniiske aktivnosti ? Prav dosti! Toda delavci so le vztrajali če tudi pod zelo rizičnimi okolščinami, ter stopnjema ojačili unijsko gibanje, katero danes kakor sem omenil je priznato v svrho posredovanja v vsih delavskih zadevah. Z tem so delavci v tukajšnem rudarskem revirju dosegli ne le ogromen uspeh za svoje delavske interese, ampak tudi jih zaščitili z svojo delavsko unijo v bodočnosti.
Naj omenim tudi, da sem zadnjič pristopil v tukajšno podružnico Zveze Kanadskih Slovencev. Seveda bolj veselega bi se počutil v mladinskem klubu ali pa športnem krožku naše mladine. Zaenkrat boljše pristopiti v podružnico Zveze in z starejšimi člani, poučevati se o organizaciji in njenem delovanju, kakor pa ob strani čakati na priložnost za mladinski klub. Zato je moj apel namenjen predvsem naši mladini kakor v Sudburv, tako tudi po drugih naselbinah, da če ni mogoče vsta-noviti mladinskega kluba, postanimo člani podružnice
Zveze. Sčasoma bomo le na ta način dosegli zadostno število naših mladih močiza vstanoviti mladinski klub ali pa krožek.
Zadnje dni smo bili precej zaposleni s prodajanjem vstopnic za plesno zabavo v korist "The Canadian Tribune'". To je edini tednik v engleškem jeziku, katerega naročnina znaša za celo leto komaj $2.00. Koliko pa podučljivega čitanja dobi človek vtem časopisu, je daleč več vredno kakor trikrat indesetkrat cena njegove naročnine. Prav priporočljiv je za mlade fante in dekleta, mesto kakih praznih in suhoparnih romanov, smešnic itd.
Ker sem že pri mladini, naj omenim da se v Sudbury precej živahno gibljemo. Namreč pripravljamo se vpri-zoriti igro v bližnji bodočnosti. Igra je zelo zanimiva in se imenuje "Laže Zdravnik". Saj navadno dostikrat slišimo kaj takega med pogovorom, a vendar v stiski se pa le zatečemo tja, kier vidimo nadpis — Zdravnik!
če bodo naši mladinci res izvedli svoje vloge, bi skoraj rekel da ni dvoma: "What would you say boys and girls" ? Devet igralcev nas je ! Sedem mladeničev in dve mladinke! To je že primerno število tudi za mladinski klub. O tem bomo seveda se posvetovali posebej.
Ker se naši bratje in sestre v stari domovini bore z puško v roki, se moramo tudi mi zdramiti in pokazati našim starejšim, da tudi po naših žilah teče delno junaška kri po vzorcu naše mladine v starem kraju. Včasih pomišljam kako najti pota in priti jim osebno v pomoč! Toda zaenkrat se moram sprijazniti z delom tukaj v njihovo prid, tako da kadar bo konec vojne in da bomo sj lahko dopisovali žnjimi, jim bomo povedali da nismo stali križem rok, ampak pomagali po naših močeh.
Moj starejši brat je pri vojakih. Tudi on vihti puško v roki in se podučuje z vsem potrebnim v borbi proti sovražnika. Torej nas drugih naj bo delež borbe z tem, da bomo delali za napredek naših organizacij; napredek mladine, katera je naslednik
Kot je razvidno iz poročil se bo v kratkem vršila ponovna konvencija pri V. P. Z. "Bled". Medtem moj namen je tudi nekoliko obelodaniti zakaj nesporazum v glavnem odboru, ker mi je prilično dobro znano. Izjavil bom samo kar vem da je resnica.
Ker se večkrat oglasi dopisnik in pojasnjuje vsakovrstne napake, bi vprašal do-tičnika; zakaj zamolči krivce, ki so že tako vsemu članstvu precej znani? Za v-zrok se navaja vedno ene in iste napake, katere pa tudi ne odgovarjajo resnici.
Povsem razumljivo je, da kadar nastane spor med dve osebi, ali med dvema strankami, nikoli ni krivda samo enega, pač pa je gotovo da vsak dela in zvrača krivdo na nasprotnika. In tako je tudi pri V. P. Z. "Bled".
Pričetek za nesporazum je bil že zasnovan takoj po redni konvenciji. Ker konvencija ni bila še končana se je javno izrazil bivši in potem suspendirani član gl. od-boda L. Zdravje, da ta konvencija ne bo veljavna. Po taki izjavi je to popolnoma razumljivo, da je bil namen za nesporazum v gl. odboru že vnaprej zasnovan. In zgodilo se je tako! Namenoma se je vrinila v našo Zvezo takorekoč ženska afera, kar nikakor ni bilo pravilno, ker take stvari se morajo obravnavati pri civilnem sodišču. To je bil povod za neslogo pri Zvezi.
Ker je vsemu članstvu Zveze znano, da je L. Zdravje obtožil gl. predsednika M. Speharja, kot ponarejevalca njegovega podpisa. V takem slučaju bi se on moral obrniti na sodišče, nikakor pa ne vmešavati stvari v Zvezo, ki s tem ni bila oškodovana. Gl. predsednik M. Spehar, pa naj bi bil krivico priznal ako je to bilo dokazano in stvar bi bila končana. Ravno v to afero je L. Zdravje, namenoma zanesel razkol med gl. odbor, kateri se je kasneje razpasel med celokupno članstvo. Nekateri odborniki so zahtevali odstop M. Speharja, kot gl. predsednika. M. Spehar pa temu se ni pokoril! Rekel je, da ni kriv. Z njim se je strinjala druga skupina odbornikov in zasnovani razkol med gl. odborniki je bil na višku.
Torej to je bila prva iskra ki je zanetila požar v našo Zvezo, ki sedaj tako strašno gori, kar je zelo žalostno za našo Zvezo. Nekaj glavnih odbornikov se je trudilo, da se pride do sporazuma, ali brez uspeha. Prišlo je tako daleč, da je bila sestavljena obtožnica in poklicano je bi-
Katero prirede slovenski farmarji v St. Catharines in Okolici v soboto dne 20 novembra pri dobro znanih rojakih Plut in Kump farmi v Jordanu.
Ker je to prva jesenska prireditev po vinski trgatvi ko se navadno pričakuje nova vinska kaplica, se seveda kaj radi drug z drugim zberemo v sosedstvu.
Zato uljudno vabimo rojake in rojakinje od blizu in daleč, da nas ob tej priložnosti obiščejo v kar največjem številu. Ker zabavli se bodemo kar po domače in z tem obudili delno spomin na prejšna leta iz naše mladosti.
Čisti dobiček je namenjen prvemu in edinemu slovenskemu časooisu v Kanadi — Edinosti. Upamo da nas ob tej priložnosti obišče urednik tega lista in da nam bo povedal marsikaj s ozirom na tekoči svetovni položaj in tudi o razmerah ter osvobo dilni borbi v starem kraju.
Vabimo tudi naše sobrate Hrvate in Srbe. da nas pose-te ob tej priložnosti. Pričetek zabave bo ob 8 uri zvečer.
Torej na veselo svidenje dne 20 novembra!
Z rojaškim pozdravom, John Crrrč.
jutršnjega dne!
Vsem iskrene pozdrave posebno naši mladini!
Louis Smrke.
lo glavno razsodišče, katere-1 ga član sem bil tudi jaz. Ko smo prišli v Kirkland Lake kot člani gl. razsodišča, smo naleteli na zelo težko nalogo.
Prvič so toženci napadali napako, ker obtoženci niso bili obveščeni 21 dni pred raspravom, kot to zahtevajo pravila v Angleščini. Obtoženci so se pa te napake poslužili in niso hoteli pristati na raspravo, če ravno bil bili lahko. Gl. razsodišče se je obrnilo na Insuranc Department glede tega. Odgovor je bil, naj skušamo poravnati spor. Odobrili smo predlog obtoženca M. Otoničarja, in tako skušali ustreči obema spornima strankama.
Glavno razsodišče je obsodilo krivce, ali oni se temu niso pokorili. Torej proti pravilom. Zakaj potem gl. razsodišče ?
Videl sem da je prva a-fera rodila mnogo sedaj zasebnih sovraštev med Slovenci v Kirkland Lake. Zelo čalostno! Prišlo je tako daleč, da je prišel Inšpektor od Inšuran Depart-menta pregledat Zvezine knjige, kjer jih je našel v redu. Ni bilo nobenega primanjkljaja in kakšne poneverbe, kot se je to očitalo gl. tajniku F. Grebencu.
Vršila se je izvenredna konvencija, ki ni bila pravilno sklicana, ker niso bili klicani vsi glavni odborniki. Konvencija je bila takorekoč samo ene stranke. To nikakor ne more zadovoljiti celokupnega članstva. Torei kot se pričakuje, se bo vršila spet konvencija na katero bodo klicani delegatje vsih 14 odsekov. Še le sedaj bo zastopano lokupno članstvo.
Moja želja je, da ne na vsak način pride do sporazuma gl. odbornikov v Kirkland Leke. Ker drugače bodo prišli delegati samo še na pogreb naši Zvezi, kateri grob je že izkopan. Vsa čast Slovencem v Kirkland Lake, ki so vstanovili našo dično Zvezo "Bled" in to z velikimi težkočami. Zato naj jo tudi obdržijo pri živlenju. Naj se opusti trmost in ča-stihlepnost obeh strank. Sovraštvo na stran! Prijateljstvo na dan! Upam in želim da se bo to storilo.
članstvo društev naj naroči delegatom, naj ne bodo pristranski, kot je to bilo nekaj delegatov na zadnji konvenciji, ki so imeli največ govoriti in to nič koristnega za Zvezo.
Jaz ne mislim nikogar u-žailti, ali resnice molčati ne morem. Ker vidim da se dela krivica naši Zvezi z raznimi dopisi. Z takimi dopisi ni privlačnosti za nove člane v Zvezo, pač pa ravno nasprotno. Izražajo se vsakovrstna imena na posameznike, kar ni lepo, če član ene organizacije vabi nečlana v organizacijo. Naj ga skuša pridobiti na lep način, ker sila ni mila! Ako eden noče pristopiti v organizacijo, ga zato ni treba imenovati nevtra-lca in duševnega siromaka, ker to ima velik upliv na vse ostale, ki še niso člani v organizaciji.
Torej člani! Danes je čas da obdržimo našo Zvezo pri živlenju. Delegati in gl. odborniki. delujte za sporazum in priiateljstvo, |;er živlenje naši Zvezi. Drugače bo izgi^ nila in nje ime se bo glasilo: Naše Zveze ni več!
S sobratskimi pozdravi v-semu članstvu in ostalim Slovencem.
Valentin Jagodic
IZ URADA SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA
LISTNICA UREDNIŠTVA
Z tem je naš namen zvrniti nekoliko pozornosti dopisnikom o spornih zadevah V. P. Z. "Bled", da nismo odstopili prostor brez obzira na vsebino in obseg takih dopisov. Odstopili smo prostor za objektivno kritiko v spornih zadevah zaradi interesov članstva in obstoja podpornega društva kot celote.
že leto dni žari notrajni spor in kakor razvidno so o njem imeli raspravo advokati in zavarovalni uradi. Toda članstvo kot celota do pred nedavnim ni imelo pred seboj sporne zadeve z ene in druge Strani. Torej da zve sporno zadevo z ene in druge strani, uredništvo Edinosti je odstopilo deloma prostor posameznim dopisom kljub temu da se ne strinja z vsebino istih, namenoma da se pospeši sporno zadevo k svoji pravilni in pošteni rešitvi. *
Toda posamezni dopisniki v svoji razlagi se potikajo tako obširno, zbirajo od leve in desne strani obtožbe z ponavljanjem eno in istega smisla.
Smatramo da je kritika na svojem mestu, toda naj bo objektivno pokrepljena z dokazom. Prazno prerekanje
češ, da' hodi v cerkev ali pa k sv. obhajilo in novi maši, ne spada v obseg dostojne kritike zaradi nastalega spora v društvenih zadevah. Kajti vernik je vsekakor o-pravičen hoditi v cerkev in izpolnjevati cerkvene obrede na isti način, kakor drugi, pripadati eni ali pa drugi organizaciji in ustanovi, razen če nista zaradi svojega prepričanja prizadela moralno in materijalno škodo drugim ustanovam in organizacijam, katerih v tem slučaji nista člana, je kritika neopravičena in povzroča le osebno zbadanje.
Smatramo dalje za potrebno da ena in druga stranka spišete konkretne obtožnice o vzroku spora ter povzročiteljih istega v formi referenduma v predkonvenčni diskusiji, tako da bo celokupno članstvo imelo pred seboj konkretne podatke o vsih s-pornih zadevah in na podlagi vsega tega, naj prinese svojo sodbo o celi zadevi. Z tem bo prihranjeno nepotrebnega besedičenja z ;ene in druge strani, naj ima članstvo priložnost razsoditi celo stvar. To bo v interesu konvencije, članstva in tudi obstoja podpornega društva V. P. Z. "Bled".
Sposobno vodstvo je potrebno Z.^B'
(Iz 3 strani) teh slučajih je mnogo predlogov, kritik itd. Toda vse to ne sme razburjati posameznike na vodilnem mestu, če hoče pravilno voditi stvari vezane z društvom ali pa organizaciji. Vedeti moramo, da ni vsak predlog napačen zato, ker pride od člana ki pripada drugi skupini ali pa organizaciji. Ravno tako tudi kritika. Zato je potrebno treznega rasojeva-nja in pojasnitve v marsikaterih zadevah in z tem rešiti sporno zadevo na lep in dostojen način. Kritika je pouk in opomin proti napakam in nedostatkom. Zato jo moramo vpoštevati kot pravilo za naš društven napredek, kakor tudf demokratično svo-bodščino celokupnega članstva. Tam kjer vlada diktatura in samovolja osebnosti, tam ni vpoštevana kritika, tudi ne predlog zato, ker iz strahu pred svojim položajem dotičnik zavrača vse
skup iz osebnega strahu.
Torej zastopnik in delegati, priporočlljivo bi bilo da precej doboro pretrese-mo vse stvari in pridemo na konvencijo pripravni z vsimi potrebnimi predlogi in načrti za splošen društven napredek. Glejmo da se ne zgodi kot je to bil slučaj na zadnji konvenciji, ko je takratni gl. tajnik Grebene izjavil v "Glasu Naroda" od 7-oktobra 1942 neke delegate z "vročekrvneži". Po takih izjavah ne more biti in ne bo složnosti. Ed. Troha.
PRISPEVKI IZ DETROITA
Za tiskovni sklad Edinosti so prispevali naši rojaki iz Detroita, kot sledi: J. Kotar, dvadolarja, po en dolar: Frank Gabor. Tony Može in Frank šperšič.
Skupaj pet dolarjev. V imenu uredništva iskrena hvala omenjenim rojakom v Detroitu.
SLOVENSKO LJUDSTVO SODI
Odkar so Slovenci v devetem stoletju izgubili svojo neodvisnost in svobodo, ko se je Karol Veliki polastil njihovega ozemlja, je bilo slovensko pravosodje vedno pod tujo oblastjo. Vsaka obsodba je bila izrečena v imenu tega ali onega tujega "veličanstva", nobena pa ne v imenu ljudstva. Odkar pa so Slovenci pričeli osvoboje-vati svojo zemljo izpod na-cifašističnega jarma in postavljati ljudske zastopnike na uradniška mesta, so vzeli tudi pravico pravosodja v svoje roke. Podrobnosti nam sicer še niso znane, nekoliko umevanja položaja pa vseeno lahko črpamo iz sledeče značilne vesti, ki so jo prenesli iz londonskega vira či-kaški časopisi dne 27 oktobra :
V osvobojenem delu Slovenije je Ljudska osvododil-na vojska prijela tudi 22 "izdajalcev", izmed katerih je 17 bilo obsojenih na smrt radi zločinskega sodelovanja z osiščem. To se je zgodilo na slovenskem ljudskem sodišču (najbrž v Novem mestu,) kjer je središče slovenskega protifašističnega sveta. Drugi so bili obsojeni v dosmrtno ječo, eden izpuščen. Sodili so jih baje dobro znani sodniki, ki veljajo za veš-čake v pravu in uživajo veliko spoštovanje med ljudstvom. Vsak obtoženec je imel svojega odvetnika za zagovornika. (To bi dokazovalo, da se poslužujejo Slovenci demokratičnega procesa, v-sled česar bi se pravilno sklepalo, da so sposobni u-pravljati vse posle, ki jih nalaga uprava kulturnega naroda.)
M«d obsojenimi sta bila tudi Rudolf Marinčiš, fašistom naklonjen policijski ko-mesar v Ljubljani, in Fran Malovrh, ki je izdal na stotine Ljubljančanov laškim oblastem, da so jih v procesu aretacije ubili, ali zaprli kot talce in postrelili, ali pa poslali v koncentracijska taborišča v Italijo. Oba sta priznala krivdo. Neki drugi obtoženec je izvršil samomor takoj po obsodbi.
Jetniki so bili obtoženi, da so ovadili na tisoče slovenskih rodoljubov, ki so se bojevali proti laški zasedbeni vojski okoli Ljubljane, ter
pomagali Lahom loviti in pobijati tiste bojevnike.
BRZOJAVKE
Dne 17 oktobra je SANS poslal brzojavne apele državnemu tajniku Hullu, angleškemu zunajnemu tajniku Edenu in ruskemu komisarju zunajnih zadev Molo-tovu, ki sedaj konferirajo v Moskvi. Enako je storil Z-druženi odbor jugoslovanskih Amerikancev. Opozarjalo sej e na slovenske zahteve glede primorja ter na nujno potrebo takojšnje odpomoči jugoslovanskim Ij u d s k i m borcem.
Iste zadeve so bile že prej naglašene v "spomenici", ki jo je SANS naslovil ruskemu komisarju za zunajnie zadeve Molotovu dne 29 septembra ; prepis je bil v Wa-shingtonu. Spisana je bila v angleščini in prevedena na ruščino.
POROČILA O NAKUPU VOJNIH VLADNIH OBVEZNIC
V	tedhu od 21 do 28 oktobra so nam poslale poročila o nakupu vojnih vladinih obveznic sledeče podružnice:
štev. 21 SANS, Cleveland, O., $60,000.00; štev. 83 SA NS, Walsenburg, Colo. $80, 000.00 (uključivši vse tamoš-nje Jugoslovane); štev. 11 SANS, Ambridge. Pa. $2,650. 00; štev. 8 SANS, West Ne-wton, Pa., $2,000.00; štev. 65 SANS, Worcester. N. Y. $6,00.00; štev. 31 SANS. Pu-eblo, Colo. $100,000.00 (v celoti.)
NAŠE GIBANJE
V	času od 21 do 28 oktobra se nam je prijavila nova podružnica štev. 95 SANS, Pueblo. Colo. nastala iz dr. 16 ZSZ.
V	isti so poslale v ta urad svoje prispevke sledeče podružnice : štev. 17 SANS, St. Louis, Mon. $13.50; štev. 29 SANS, Frederickto-wn, Pa, $10; štev. 40 SANS, Kemmerer. Wyo. $9.00; šte. 83 SANS Walsenburg, Colo. $5.00.
Prijatelj našega gibanja Jerry Hafner iz New Smyr-na Beach, Fla. je nam poslal poleg lepega pisma tudi $58. 00, ki jih je nabral med ta-mošnjimi rojaki za SANS.
Dr. štev. 15 ABZ v Pueblu Colo., se je spomnilo naše organizacije z desetimi dolarji.
NEPRIČAKOVANI USPEH ROJAKOV V NORANDI
Noranda, Kv. — Kakor sem zadnjič poročil, da smo se po dolgem času tudi mi tukaj v Norandi začeli dra-miti iz našega spanja ter prišli do spoznanja, da je tudi nam potrebno vstanoviti odsek "Zveze Kanadskih Slovencev". Tako smo se v tem namenu sestali dne 24 oktobra pri našem rojaku John-u Pezderc. To je bilo istega dne, ko je srbski partizan Dimovič imel govor na javnem shodu v tukajŠni "Moose Hali". On je nam na kratko ali jedrnato rastol-mačil težke in krvave borbe, katerih se je on sam udeležil in katere se še danes vodijo po raznih delih sedaj o-pustošene Jugoslavije, proti krvnega sovražnika Slovanov in sovražnika vseh svobodo-ljubečih narodov, nemških fašistov ter drugih njihovih priveskov.
Ob tej priliki razen drugih govornikov, je govoril tudi naš rojak Martin Bayuk iz Timminsa. On je v svojem govoru poudarjal potrebo pomoči Kanadi in njeni armadi z nakupovanjem vojnih bondov, da se premaga črne sile fašizma. Obenem je tudi apeliral na nas, da se
tudi tukaj organiziramo, ker
# __
POPRAVEK
Zadnjič je prišlo do pomote imena blagajnika novo vstanovljenega odseka Zveze v Norandi. Mesto Frank Strnad, kar je pravilno ime, je bilo zapisano J. Strnad. Ravno tako o predsedniku nadzornega odbora zapisano je J. Modič, dočim pravilno bi moralo biti Ignac Mrhar.
Do pomote je prišlo zaradi napačnega poročila o imenih z strani prisotnika na zborovanju partizana Dimoviča.
Prosimo da se gornje upošteva, — ured.
edino organizirani moremo pokazati našo moč.
Za prvikrat smo se istega dne v prisotnosti rojaka Ba-yuka, samo vpisali v odsek '"Zveze", ter izvolili izvrše-valni odbor. V ta odbor so bili izvoljeni sledeči. Predsednik John Flajnik, tajnik, Frank Lavrič; blagajnik Frank Strnad; predsednik nadzornega odbora Ignac Merhar, ter člani istega, Joe Grandovec in Joe Baver.
Na ta dan smo tudi odločili da se ima naša prva redna seja održati prihodnjo nedeljo to je 31 oktobra. To se je tudi zgodilo. Nepričakovano in nad vse hvale vredno je dejstvo, da je nas bilo pri tej prvi naši seji prisotnih 15 članov. To pa še ni vse! Kajti trije ki so se tudi vpisali, niso mogli prisostovati seji radi dela v rudniku. Za pričakovati je, da bodemo na drugi redni seji vsi prisotni tudi z ostalimi, kateri se še niso vpisali v naš "Zvezni Odsek".
Zaenkrat smo imeli dosti dela samo z vpisovanjem pristopnine, plačevanjem iste ter članarine in čitanjem zveznih pravil. O prostoru kjer se bodo vršile prihodnje seje, tolmačenjem pomena organizacij in izbiranjem podpredsednika odseka. Za podp. je izvoljen Frank Ja-pelj.
Apeliramo in Doživljamo še ostale naše rojake v Norandi. da se vpišejo v naš zvezni odsek, ori prihodnii seji, ki sie bo vršila v nedelio dne 28 novembra pri rojaku Frank Strnad in potem zaporedoma vsako zadnjo ne-delio v mesecu. Edino organizirani lahko pričakujemo dober uspeh na kulturnem in narodnem poliu.
Nai nam velja za pravilo naš slovenski nregovor ki nravi: "Sloga jači. neslopa tlači".	F. Lavrič.