P. b. b.
t	s v efov nih Tn domačih d b g o d kov
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XVI. / ŠTEVILKA 13
CELOVEC, DNE 31. MARCA 1966
CENA 2.— ŠILINGA
23. kongres KP v Moskvi
Na kongresu je navzočih 86 zastopstev — Sovjetski radio poroča v 54 jezikih — Za
vrhunsko konferenco s Kitajsko
V torek, 29. marca, ob 8. uri zjutraj, se je začel v glavni kremeljski palači 23. kongres komunistične partije Sovjetske zveze. Udeležuje se ga pet tisoč sovjetskih zastopnikov in več kot 86 tujih zastopstev komunističnih partij. Večina teh je pod vodstvom njih šefov (poglavarjev) partij, tako da je v Moskvi zbrana celotna svetovna elita komunistov, razen rdeče Kitajske.
Karel Marks in Slovani
Življenjska pot moža, ki so Jiineli njegovi
nauki velik vpliv, čeprav so zmotni.
Karel Marks, sin nemškega židovskega advokata, je bil rojen 1. 1818. v Trierju. Vzgojen je bil že od doma popolnoma svo-ibodomiselno, vendar je vse življenje obdržal iprarv izrazito židovsko naravo, študiral je v Bonnu in v Berlinu pravo, zraven se ;pa zelo pridno pečal tudi z zgodovino in modroslovjem, ki je imelo tedaj v Nemčiji veri, zlasti še 'krščanstvu, 'Strupeno sovražni značaj.
Po dovršenih naukih je Karel Marks prevzel 1. 1841. uredništvo lista »Reinische Zeitung« v Kolnu, kjer je še pobijal komunizem, toda zaradi revolucionarnega mišljenja so ga odslovili in 1. 1843. se je preselil v Pariz. Tam se je seznanil s komunističnimi nauki in študiral gospodarska ter socialna 'vprašanja. Poskusil je izdajati po-seiben nemški list; ker pa ta ni uspeval in ga je policija izgnala, se je preselil v Belgijo (v Bruselj). Tu je napisal nekaj knjig in sodeloval pri nekaterih tamošnjih listih že v docela komun is tičnem duhu. L. 1847. je sklicala nekdanja pariška komunistična '»Zveza pravičnikov«, ki se je bila medtem preselila v London, prvi imednarodni delavski shod. Marks je zanj sestavil s svojim dolgoletnim prijateljem in sodelavcem Friderikom Engelsom znameniti »Komunistični manifest«, ki ga je z,veza res sprejela za svoj; program in se tudi preimenovala v »Zvezo komunistov«. Ta manifest je ostal do današnjega dne nekak glavni komunistični evangelij. Marks je bil tedaj izgnan tudi iz Belgije, nakar se je za stalno preselil v London.
Ko je izbruhnila spomladi 1. 1848. po večini evropskih držav revolucija, je odhitel Marks najpreji v Pariz, nato pa v domovino in začel izdajati tam list »Nene Rhei-nische Zeitung«. V njem je navdušeno proslavljal revolucijo, zagovarjal komunizem in pisal o tedanjih političnih vprašanjih, pa če je imel o njih kaj pojma ali ne. Strastno je napadal Slovane, zlasti Čehe in južne Slovane. Ta mož, ki naj velja kot nekak osvoboditelji tlačenih slojev, je z vsem ognjem zagovarjal najbolj kruto nadvlado Nemcev im Madžarov nad Slovani. Obljubljal je, da bodo »junaški« Madžari kmalu »vse te bikoglave narodiče (t. j. Slovane) uničili z njih imenom vred«. Trdil je, da je naravna usoda majhnih narodov, da se pusti razdrobiti in izsesati od svojih močnejših sosedov, ker itak nimajo pravice do samostojnega narodnega obstoja. Z domišljavo vsevednostjo je Marks na dolgo in na široko napadal narodnostna gibanja slovanskih narodov, a mož je razmere poznal tako »temeljito«, da je imel pandurje za poseben jugoslovanski narod, Albance, Arnav-te in Škipetarje za tri različne narode, vse te skupaj pa s Čehi vred za — Jugoslovane in za — »capine«. V svoji oblastnosti se je bil zaletaval tudi v nas Slovence, čeprav nas je poznal tako dobro, da je naštel že 1. 1848 cele 3 milijone Slovencev in jih delil v — Korošce in Hrvate.
Revolucija 1. 1848. je bila pa že masled-n,je leto udušena in tedaj je moral tudi Marks z Engelsom vred zbežati iz domovine. Naselil se je v Londonu, 'kjer je igral v »Zvezi komunistov« glavno vlogo, dopisoval v nek ameriški list in temeljito proučeval gospodarska vprašanja. Obenem je pa sodeloval tudi pri snovanju .mednarodnih delavskih organizacij, čeprav je s svojo oblastno naravo povzročal večkrat le hude medsebojne prepire. Plod njegovih gospodarskih proučevanj je znamenito delo »Kapital«, katerega prvi, najvažnejši del je izdal še sam 1. 1867., ostala dva pa že po njegovi smrti prijatelj Engels. V Londonu je Marks živel zelo skromno, le od
S povabilom rdeče Kitajske na »sestanek pomiritve« na najvišji ravni v Moskvi ali Pekingu, je presenetil sovjetski vodja partije Leonid Brežnjev v svojem peturnem govoru 5000 domačih in 86 tujih komunističnih zastopstev, medtem ko je z neprijetnimi občutki pričakovano stališče Stalinove dobe izostalo. Kitajci, kakor je znano, bojkotirajo (se ogibajo), to je niso prišli na 23. kongres komunistične partije Sovjetske zveze. Referat Leonida Brežnjeva označujejo politični opazovalci kot zmeren.
Novinarji zahodnega sveta niso bili pri-puščeni na kongres. Prvi tajnik in vodja komunistične partije Brežnjev je ugotovil, da so se odnosi med Združenimi državami Amerike im Sovjetsko zvezo, predvsem pa zaradi vietnamske vojne močno poslabšali. Sovjetska zveza podpira predloge Severnega Vietnama kot podlago za rešitev tega vprašanja in j,e za to, da se umaknejo iz Vietnama vse 'tuje vojaške sile.
»Čeprav še nadalje obsojamo napadalno politiko imperializma (hlepenje po vladanju nad drugimi deželami), zasledujemo nenehno politiko mirne koeksistence (sožitja). Tega principa (vodila) ne moremo prenesti na odnose med tlačitelji in tlačenimi,« je dejal Brežnjev.
Ko je govoril o iKitajski, je Brežnjev obžaloval, da so odnosi do rdeče Kitajske in Albanije nezadovoljivi. Novo dvostransko srečanje na najvišji ravni v Moskvi ali Pekingu bi bilo prav koristno. Sovjetska zveza je pripravljena '»vsak čas z vodstvom komunistične partije Kitajske ponovno razpravljati o obstoječih razlikah v mnenjih, da bi tako našli pota za premostitev na podlagi načel marksizma-leninizma.«
Ker so ta teden začeli tudi z delom v državnem zboru, je ostalo za vladna pogaja-nja prav malo časa. K temu pride še, da očitno niti zastopniki Avstrijske ljudske stranke niti oni Socialistične stranke nimajo pri pogajanjih v uradu državnega kanclerja pooblastil za reševanje dokončnih sklepov o umiku posameznih zahtev, ali dajati protipredloge nasprotniku.
Tako iso se vršili v prvi polovici tega tedna med obema velikima strankama zgolj; pojasnjevalni .pogovori, ne da bi imeli obvezen pomen. V četrtek so zborovali voditelji Avstrijske ljudske stranke, medtem ko je sklicala Socialistična stranka istega dne konferenco svojih zastopnikov (okoli 70 po številu). Na seji Socialistične stranke so razpravljali o dveh vprašanjih: 1. ali naj. sodelujejo v vladi, in 2. ali naj bi šli v opozicijo. Zaenkrat ni bilo še prave odločitve.
pičlega pisateljskega zaslužka. Umrl je 1. 1883.
S svojimi deli j,e postal znanstveni utemeljitelji sodalizma in komunizma.
Opazovalci so namreč mnenja, da ima povabilo za razgovore z rdečo Kitajsko malo izgledov. Zdi se, da bi v slučaju pričakovane negativne reakcije krivdo za razkol naprtili Pekingu.
Sovjetska komunistična partija je 'proti vsaki nadvladi v komunističnem gibanju in je za enakopravnost vseh njenih partij. Brežnjev je v svojem referatu tudi povedal im priznal, da sedemletnega načrta (od 1959 do 1965) niso mogli uresmičiti na gotovih področjih, posebno v kmetijstvu. V svojem govoru, ki je namigaval na Hru-ščova, je Brežnjev dejal, da so se v tej dobi izvršile gotove napake, posebno pa so si preveč obetali.
V	nadaljevanjiu svojega referata je sovjetski prvi tajnik omenil tudi veliko nevarnost za svetovni mir, ki jih predstavljajo dvostranske vojaške zvez e, ki so zmerom bolji vidne med vladajočimi plastmi Zahodne Nemčije in Združenih ameriških držav. Pri tem se je Brežnjev skliceval na nedavne izjave zahodnonemškega kanclerja prof. Ludw.iga Erharda, da ne ho nikomur uspelo sedanjih mej v Evropi .spremeniti. Sovjetska zveza ne bo nikdar dopustila, da hi dobila Zahodna Nemčija atomsko orožjte.
V	Organizaciji združenih narodov 'bo Sovjetska zveza še nadalje zastopala mnenje, da je treba nastopiti proti vsakemu napadu im se zavzemati iza svetovni mir, 'posebno še za odstranitev vojaških oporišč na tujih ozemljih, dalje za razorožitev, za prepoved širjenja atomiskega orožja, kakor tudi, da se atomske sile obvežejo, da se ne hi že takoj, posl užile jedrskega orožja.
Socialistični zastopniki na tej konferenci so bili bolj mnenja, da bi bilo za tako življenjsko odločitev nujno sklicati večji zbor. Mnenja so namreč, da bi sklicali na kratko posvetovanje svet Avstrijske socialistične stranke, ki ga tvori okoli 250 zastopnikov in v katerem so predvsem moč-
TRIMESEČJE NA GIMNAZIJI
V	soboto, 2. aprila 1966, bo končano na
Državni gimnaziji za Slovence drugo trimesečje. Od 13. ure naprej je »Dan staršev« na šoli.	Ravnateljstvo
Nadškof Ramsev obiskal papeža
Pretekli teden je bil ves v znamenju zgodovinskega dogodka katoliške Cerkve. V torek, 22. marca, je prispel v Vatikan na obisk k papežu Pavlu VI. poglavar anglikanske Cerkve, canterburyjski nadškof dr. Michael Ramsey.
To je po letu 1534 prvič, da je prišlo anglikansko zastopstvo pod vodstvom can-terburyjskega nadškofa v Rim.
V	sredo, 23. marca, ob 7.30 je imel dr. Ramsey službo božjo v anglikanski cerkvi v Ul. Babuino. Ob 9.45 je nadškof prispel v Vatikan na uraden obisk k papežu Pavlu VI. Sveti oče in anglikanski nadškof sta se objela in se nato zadržala v kratkem razgovoru, ki so mu prisostvovali samo msgr. Villebrands in anglikanska škofa Dean in Moorman. Točno ob 10. uri sta papež in nadškof z vsem spremstvom prišla v Sikstinsko kapelo. Najprej je prebral svoj govor nadškof, nato pa sv. oče Pavel VI., nakar sta se cerkvena poglavarja zopet ob-jela.
Popoldne ob 17. uri se je nadškof vrnil k papežu na zaseben razgovor, ki je trajal več ur. O tem, kaj sta govorila, se zaenkrat samo ugiba.
V	petek, 25. marca, je anglikanski nadškof dr. Ramsey zopet zapustil Rim in se odpeljal v Ženevo. Dopoldne sta še skupno s sv. očetom podpisala listino o bratskem pozdravu in spoštovanju med verniki obeh Cerkva. Papež in anglikanski nadškof sta skupaj molila v baziliki sv. Pavla, ob odhodu pa je papež podaril Ramseyju svoj prstan.
neje zastopane zvezne dežele. Dp tedaj pa naj bi se pogajanja za sestavo nove avstrijske vlade nadaljevala.
Vodstvo Avstrijske ljudske stranke je po 'tej socialistični konferenci bolj prepričano, da ho prišlo do daljšega odmora v pogajanjih za isestaivo nove vlade. V 'tem odmoru, ki pa ne bi traj.al le v velikem tednu im čez velikonočne praznike, se bo Avstrijska ljudska stranka močneje zaposlila v državnem izboru. To pomeni, da bo skušala vse — v sredo predložene zakonske osnutke po velikonočnih praznikih s pomočjo njene večine uzakoniti.
Dalje je Avstrijska ljudska stranka najavila, da bo v drugi fazi (stopnji) vladnih pogajanj postavila nasprotniku ostrejše zahteve. Tudi ni izključeno, pravijo na KarntnerstraBe, da se bo komite (odbor) Avstrijske ljudske stranke poslužil iste taktike (preudarnega ravnanja), ki jo je leta 1959 vodila Avstrijska socialistična stranka. Tedaj so namreč socialisti naravno in brez vsakih ovinkov zahtevali zase zunanje mi-
(Daljc na 8. strani)
(Jubilejno eomanje a eeloDlko vtolnLeo na aeLlkan&čni ponedeljeh
Želja koncilskih očetov in torej tudi našega nadpastirja je, da v jubilejnem letu, ki traja do binkoštne nedelje, verniki skupno z njim molijo za dobro izvedbo koncilskih sklepov. Z romanjem je zvezan tudi jubilejni odpustek.
Naš nad pastir nas vabi na velikonočni ponedeljek vce-lovško stolnico. Tam bo daroval skupno z verniki slovesno sv. mašo. Popoldne istotam velikonočna slovesnost, na kateri sodeluje pet naših zborov.
Romarji se zberemo v stolnici ob 9.45 (tričetrt na deset). Podrobna navodila beremo v »Nedelji« in jih dajejo farni dušni pastirji, podrobne sporede bodo delili pred stolnico skavti.
K številnemu odzivu vabi	KATOLIŠKI DELOVNI ODBOR
Pogajanja za novo vlado so se poostrila
Avstrijska ljudska stranka in socialisti na mrtvi točki
Vladna pogajanja so prispela na mrtvo točko. V hudo napetem ozračju je razpravljal v ponedeljek komite (odbor) trojice obeh velikih strank ure in ure o predloženih pristojnih spremembah Avstrijske ljudske stranke, ne da bi dosegli pri tem vsaj majhen napredek. V obeh strankah so začeli po ponedeljkovih neuspelih razgovorih dvomiti, da bi prišlo do določenenega roka, ki ga je predložil kancler dr. Josef Klaus, to je do 1. prila, vsaj na posameznih področjih do sporazumnih rešitev.
Politični teden
Po svetu...
PARLAMENTARNE VOLITVE
NA FINSKEM
V nedeljo, 20. marca, :so Ibile na Finskem [parlamentarne volitve, na katerih so tri delavske stranke prvič dosegle zmago nad blokom meščanskih strank, V novem parlamentu bodo imele najmanj 51 odstotkov vseh danih glasov.
.Socialno demokratslka stranka si je priborila 56 mest (doslej jih je imela 38) in je v bistvu dobila vse, kar so meščanske stranke izgubile. Stranka centra bo imela 49 (do sedaj 53), komunistična stranka in socialistična zveza skupaj 42 (doslej 47), konservativna stranka 25 (doslej 32), švedska ljudska stranka 12 (do sedaj 14), liberalna stranka 8 (do sedaj 14), socialni demokrati v opoziciji (levi socialisti) 7, (doslej 2) in stranka malih kmetov enega poslanca (doslej 0).
Od 200 sedežev imajo v parlamentu stranke levice (tri delavske stranke) 104 (ali 51 odstotkov, doslej, 87) in meščanske stranke 96 (do sedaj 113) poslancev.
Na sedanjih parlamentarnih volitvah na Finskem so bili na preizkušnji domači problemi, ki brez 'dvoma niso lahki.
Življenjska raven se je povečala in neprestano raste, toda volivcem, kot kaže, to ni dovolj'. Pojavlja se brezposelnost, ki že do sedaj ni bila majhna, porast industrije Ije razmeroma počasen. Zato iščejo Finci zaposlitev v sosednji švedski.
Cene rastejo, življenje je drago, glasovi o novi devalvaciji (razvrednotenju) marke pa so vse vztrajnejši. Zato so najbrž gospodarski problemi spodbudili volivce, da so se obrnili k socialnim demokratom, vsekakor bolj kot politični.
Nova Skupščina bo imela lepo večino, vendar to ne 'pomeni, da ‘bo nova vlada vlada socialnih demokratov in komuni-stično-isocialističnega bloka. Večina desetih mandatov namreč ne pomeni trdne podpore v 'politiki, ki jo 'bodo morali voditi v naslednjih letih.
Finski predsednik Kekkonen je tik pred volitvami izjavil, da bi moralo v novi vladi sodelovati čim več strank. Pri 'tem je seveda mislil na težave v notranji, in ne toliko v zunanji politiki. Nova vlada bo morala pripraviti ukrepe za nadaljnji gospodarski razvoj. Teh pa volivci vsaj prvi hip ne bodo sprejeli z navdušenjem. Gre namreč za višje davke, odpiranje novih delovnih mest v 'industriji, devalvacijo (razvrednotenje) finske marke, zaradi katere se bo [podražilo domače tržišče, in temeljitejše 'izkoriščanje kmetijstva.
RO U TANT PONOVNO
KANDIDIRAL?
General Jožef Mobutu je hkrati objavil načrt o znižanju števila kongoških pokrajin oid 21 na 14, kar je obrazložil s potrebo po zmanjšanju birokratskega (uradniškega) aparata in stroškov.
S to odločitvijo kongoškega predsednika generala Mobutu ja so bile odvzete vse pravice parlamentu, četudi ni bila omenjena možnost razpustitve parlamenta. "Politični opazovalci v Leopoldvillu menijo, da se bo parlament sam razpustil, ker poslanci nimajo več kaj delati.
Sedanji kongoški parlament, drugi po vrsti, odkar je Kongo postal neodvisen, je bil izvoljen lani. Njegova edina dejavnost je bila 'glasovanje o odstranitvi takratnega ministrskega predsednika Evarista Kim-be novembra lanskega leta in odobritvi vojaškega udara, ki ga je dva tedna za tem organiziral sedanji predsednik general Jožef Mobutu.
BONN POMAGA RDEČI KITAJSKI
Novica, da bo zahodnonemška vlada odobrila komunistična Kitajski 350 'milijonov nemških mark za različne nabave in da bodo nemška podjetja skupaj s francoskimi, italijanskimi, britanskimi in švedskimi gradila kitajske jeklarne, je vzbudila po svetu veliko pozornost. Ni dvoma, da so na tako odločitev vplivali zahodnonemški industrijski krogi, ki trdijo, da bodo jeklarne služile civilnim namenom in da bodo dela trajala več let. Vendar svetovna javnost običajno misli le na orožje, kadar sliši besedo jeklarna. Na drugi strani je resnica, da vidijo industrijski krogi na kitajskem prostranstvu veliko, nepokrito področje za prihodnje, v katerega se utegne sicer usidrati še kakšen nepreviden tekmec.
Nemški tisk v glavnem očita bonnski vladi, da se je z obljubami prenaglila, saj bo njena odločitev vznejevoljila wasbington-ske kroge. Zato predlaga, naj o tem dobro premisli. Nemški časopis »Die Welt« je k temu hudomušno zapisal: »Le zgradimo Pekingu jeklarno, v kateri bo lahko vlival velike mirovne zvonove!«
V ABESINIJI (ETIOPIJI)
SPREMEMBA USTAVE
Etiopski cesar Halle Selasie je te dni napovedal revizijo (spremembo) ustave iz leta 1955.
Po novi ustavi bo suveren (vladar) države imenoval predsednika vlade, ki bo sam izbral svoje sodelavce in ministre. Do sedaj jie bil na čelu etiopske vlade voditelj države, kateremu so bili ministri direktno (neposredno) odgovorni. V govoru, ki so ga prenašale vse etiopske radiopostaje in televizija je cesar Hadle Selasie dejal, da bodo v prihodnje ministrski predsednik in ministri kolektivno (skupno) odgovorni vodji
države in parlamentu. V nadaljevanju svo-jega govora je še cesar dejal, da je osredo-itočenje oblasti samo v eni osebi nezdružljivo s sodobnim razvojem države in da itak način upravljanja ni v skladu z interesi inaroda.
PREDLOGI ZDA O ŠIRJENJU
ATOMSKEGA OROŽJA
Na 250. seji ženevske razorožitvene konference je ameriški zastopnik Fischer predložil vrsto zanimivih spremenljivih predlogov. Dejal je, da jih Združene države predlagajo zaradi tega, ker hočejo dati večje jamstvo vzhodnim in neblokovskdm državam glede vprašanja širjenja atomskega orožja.
Gre predvsem za odločitev kontrole nad atomskim orožjem in za prepoved dajanja pomoči katerikoli nejedrski državi pri izdelavi atomskega orožja. Ameriški zastopnik Fischer je dejal, da pomeni kontrola predvsem, da nobena država ne more uporabiti atomskega orožja brez pristanka neke jedrske države.
Drugi predlog določa: 1. jedrske države se obvezujejo, da ne bodo pomagale nobeni drugi državi ali zvezi nejedrskih držav izdelovati atomskega orožja, in 2. obvezujejo se, da ne bodo spodbujale k izdelavi ali nabavi jedrskega orožja. Fischer je izjavil, da pomenijo ti predlogi odgovor na pripombe, da ameriški načrt ni bil dovolj jasen glede obveznosti o prepuščanju kontrole posameznim državam, predvsem pa skupinam dežel.
POKRAJINSKE VOLITVE
NA HOLANDSKEM
V sredo minulega tedna so se vršile na Holandskem volitve za obnovitev 665 mest v pokrajinskih skupščinah, ki se dvakrat letno sestanejo in razpravljajo o pokrajinskih vprašanjih. Te skupščine tudi izvolijo polovico članov visoke zbornice holandskega parlamenta.
Za volitve je vladalo veliko zanimanje. Volilo je sedem milijonov volivcev, od katerih 800.000 prvikrat. Pri tem je utrpel blok petih velikih demokratičnih strank, pa čeprav predstavljajo kljub temu še zmerom 81 odstotkov volivcev, toliko glasov, da se že sedaj na Holandskem širijo govorice o .politični stiski (krizi).
Delež ‘katoliške ljudske stranke pri volitvah jie padel od 32,3 odstotka na 30,1 odstotka, oni socialno demokratske »stranke dela« celo od 29,9 odst. na 23.4 odst. medtem ko iso glasovi radikalne nacionalistične kmečke stranke, ki je bolj zbirališče nezadovoljnih meščanov, narasli od 0,2 odstotka na 6,7 odstotka. Tudi socialisti in komunisti so ipovečali število glasov od 3 na 5 odstotkov. V Amsterdamu, kot trdnjavi skraja nega radikalizma, je ta še bolj utrdil svoj, položaj: skrajne politične skupine so dosegle skupaj 34 odstotkov glasov.
in pri nas v Avstriji
Pričakujejo, da bo glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant v kratkem sporočil, ali bo ponovno kandidiral za mesto najvišjega fukcionarja te svetovne organizacije. Uradno so sporočili iz New Yorka, da bo imel glavni tajnik U Tant 6. aprila tiskovno konferenco. Večina je mnenja, da bo ob tej priložnosti odgovoril tudi na vprašanje glede svoje ponovne kandidature.
Dosedanje govorice in razgovori v diplomatskih krogih zapuščajo vtis, da bodo U Tanta ponovno ‘izvolili za glavnega tajnika Organizacije združenih narodov, če bo pripravljen spet prevzeti mandat.
U Tant v skrbeh
Kakor 'poročajo iz New Yorka, je glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant v hudih skrbeh zaradi razširitve bojev v Vietnamu.
Glavni tajnik U Tant je namreč mnenja, tako poročajo iz New York.a, da mora vsaka pobuda pri mirovnih pogajanjih stremeti za tem, da bi prenehali bombardirati Severni Vietnam, dalje, da bi se moral pri bodočem urejanju vietnamskega problema poklicati k pogajanjem tudi Viet-kong.
MOBUTU ODVZEL VSE PRAVICE
PARLAMENTU
Predsednik Kanga-LeopoldVilla Jožef Mobutu je v torek preteklega tedna prevzel vso zakonodajno oblast v državi. Po sestanku vlade jie kongoški predsednik general Mobutu objavil dekret o prenosu zakonodajne oblasti na predsednika republike.
POZIV MEST: STANOVANJSKI
PROBLEM
Za rešitev stanovanjskega problema je imenoval glavni odbor Zveze avstrij,. mest na prvem mestu poziv, ki ga je naslovil novemu parlamentu. Nadalje zahteva Zveza 'avstrijskih mest ustanovitev modernega (sodobnega) zemljiškega prava, zakonite ukrepe proti onečejanju zraka, ropotu in hrušču.
Avstrijska zveza mest prosi v tem pozivu novo ljudsko zastopstvo, naj bi jo podprlo pri premagovanju velikih dn važnih vprašanj šolskih iin stanovanjskih gradenj, ureditvi 'bolnišnic, 'preskrbi s pitno vodo, pri odpravi odplake, kakor tudi pri ohranitvi pomembnih mestnih delov.
PRED SOCIALNO OFENZIVO
OeAAB
Najmanj, petnajst zakonskih pobud hoče zavod za socialno politiko in socialno reformo v najkrajšem času predložiti v razpravo novemu državnemu zboru. Ta program je v toliko bolj pomemben, ker se skriva za temi načrti v zadnjem volilnem boju ojačena Zveza avstrijskih delavcev in nameščencev (OeAAB) in bodo imeli verjetno v prihodnosti neposredni predlogi v parlamentu mnogo večji pomen kot do sedaj.
Najvažnejši načrti zgoraj omenjenega za- • voda iso deloma že gotovi, deloma pa jih morajo šele izdelati:
Nameščenski zakon (novela = dodatek k zakonu).
Ta zakon poskuša na novo opredeliti pojm »nameščenec«, pri čemer naj bi okoli 80 odstotkov strokovnih delavcev uvrstili med nameščence. Seveda je ta zakon naletel na odpor gotovih sindikalnih krogov, kakor tudi podjetniških zvez in ga bo 'treba šele premostiti.
Delovno tržišče.
Novi red delavskih .uradov (nič več samo posredovalnica za 'brezposelne, temveč naj bi skrbeli tudi za presojanje ali preobrazbo). Načelno zasleduje iste cilje tudi Avstrijska sindikalna zveza (OeGB).
Pridobivanje premoženja delojemalcev.
Načrt je že 'izgotovljen in naj bi ga čim-prej predložili državnemu zboru. Predvideva šest oblik pridobivanja premoženja, med njimi je tudi pridobivanje lastnih delnic (akcij) delodajalcev za one v podjetju uslužbene delojemalce. To pridobivanje premoženja naj bi bilo do vsote 3000.— šilingov neobdavčeno.
Službena pragmatika (©pravilnik) za državne uradnike.
Samovoljna premeščanja naj bi oteževali s tem, da bi jih opravljali samo z odlokom, proti kateremu pa bi bilo možno tudi nastopiti ali se braniti.
Mladinski zaščitni zakon.
Delovna prepoved do dopolnjenega 15. leta. S tem hočejo preprečiti preobremenitev še s popoldanskim delom onih mladostnikov, ki bodo jeseni letos začeli Obiskovati deveto šolsko leto.
SLOVENCI
do mu bi po smtit
Župnik v Ovčji vasi umrl
Na dan pred sv. Jožefom je umrl v visoki starosti 89 let župnik v Ovčji vasi v Kanalski dolini Ivan Gujon. Dolgo let je pastiroval po raznih krajih Slovenske Benečije, od leta 1936 pa v Ovčji vasi, ki je bila tedaj še čisto slovenska fara. Pozneje je veliko vaščanov nasedlo Hitlerjevi propagandi in so zapustili svoj kraj ter optirali za Nemčijo. Tako so na zemljo njihovih dedov prišli Furlani. Rajnemu župniku so pa v zadnjih letih stregle predvsem dobre slovenske ženice iz vasi. Rajnega župnika je spremilo na zadnji poti poleg drugih 24 duhovnikov. Počiva ob grobu Jurija Prešerna, brata slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna; Jurij je bil župnik v Ovčji vasi.
Umrl zaveden Slovenec župnik Josip Križman
Pred kratkim je v tržaški bolnišnici umrl č. g. Josip Križman, upokojeni in bivši dolgoletni župnik na Proseku.
Pokojni g. Josip se je rodil 24. februarja 1880 pri Sv. Antonu pri Kopru (Pridvor). Novo mašo je pel 14. 8. 1904. Kot duhovnik je služboval v Istri, na Krasu in v Trstu. Najprej je nastopil mesto v Krkavčah, potem je bil v Moščenicah pod Učko, nato na Repentabru, v Rojanu, v Tinjanu pri Pazinu in pri Sv. Vincencu v Trstu. Končno je leta 1927 prišel na Prosek, kjer je bil kot župnik tamkajšnje župnije celih 30 let, dokler ni bil upokojen. Leta 1958 se je preselil v Trst in pomagal zlasti pri novem Sv. Antonu.
Župnik Križman je bil znan kot glasbenik. Učil je cerkveno in posvetno petje. Bil je štiri leta organist in vodja cerkvenega petja pri Sv. Vincencu, nekaj mesecev pa je nadomeščal organista pri Sv. Justu, prof. Zuccolija. Tako je bilo slišati njegovo orglanje ob nedeljah in praznikih pri slovesnih mašah v stolni cerkvi. Dolgo let je bil kolavdator cerkvenih orgel za vso Istro, Slovensko Primorje in Beneško Slovenijo. Rad je vodil in vadil pevske zbore, budil ljubezen do lepega petja in tudi sam rad pel. Precej si je prizadeval in je njegova zasluga, da je proseška farna cerkev leta 1936 dobila lepe orgle.
Pokojnega župnika g. Križmana bodo ohranili v lepem spominu vsi, ki so ga poznali, zlasti pa njegovi farani s Proseka.
Priznanje dr. Milku Kosu
Glavni tajnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani dr. Milko Kos je prejel pred kratkim na filozofski fakulteti na Dunaju zlato jubilejno diplomo, ki mu jo je podelila ta znanstvena institucija ob 50. obletnici, odkar je doktoriral na dunajski univerzi, v znamenje priznanja za njegovo dolgoletno plodno znanstveno delo. Poleg članov profesorskega kolegija filozofske fakultete so se svečanosti udeležili tudi predstavniki jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju in drugi gostje. Na povabilo dunajskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo je profesor Kos predaval o temi »Širjenje slovenskega življa v srednjem veku na ozemlje današnje Avstrije”.
Uspeh slovenskega hornista v Italiji
Pred kratkim je slovenski hornist iz Ljubljane Jože Falout nastopil kot solist na koncertu tu-rinskega simfoničnega orkestra RAI. Pod vodstvom znanega dirigenta Armanda La Rosa Parodija je izvajal Haydnov Drugi koncert za rog in orkester v D-duru. Dirigent La Rosa Parodi je Jožeta Fa-louta poslušal ob njegovem nastopu v Vidmu in ga povabil, naj zaigra tudi pod njegovo taktirko. Torinski koncert je bil za našega izvrstnega solista velik uspeh. Prvi kritiki, ki so se oglasili v tisku, ne varčujejo s priznanji in omenjajo tudi navdušenje, s katerim je Jožeta Falouta sprejelo torinsko koncertno občinstvo. Takole med drugim piše kritik v sobotni številki dnevnika »Gazetta del Popolo”: ... Jože Falout, mladi Jugoslovan (Slovenec), ki se je predstavil kot solist, se je uveljavil kot virtuoz svojega inštrumenta; skrajno natančen in ,čist’ v tehniki, sugestiven v redki milini zvoka... Ta izredno senzibilni instrumentalist je bil deležen zelo toplega sprejema in so ga večkrat poklicali na oder, da bi sprejel zaslužene aplavze...” Najbolj zgovoren dokaz uveljavitve slovenskega koncertanta pa je povabilo, ki ga je prejel takoj po turinskem koncertu: maja bo nastopil kot solist tudi v Rimu s tamkajšnjim simfoničnim orkestrom RAI.
DARUJTE za visokošolski dom Korotan!
Zvezdama na Križni gori
Ljudska zvezdama in njene naloge — Inž. Wilhelm Stoxreiter — vodja
Te dni je prejelo uredništvo Našega tednika -Kronike sestavek gospoda inženirja tVilhehna Stox-reiterja pod naslovom „Eine Voiksvvarte und deren Aufgaben” (Ljudska zvezdama in njene naloge). Gospod inž. Stoxreiter je nameščen pri avstrijskem radiu v Celovcu, hkrati pa se poleg svojega poklica še privatno bavi z astronomijo (zvezdoslov-jem). Prav njemu se rma Celovec zahvaliti, da smo na Križni gori (Kreuzbergl) dobili zvezdamo, katere vodja je prav inž. Stoxreiter. Ker je sestavek močno zanimiv, ga v celoti objavljamo v prevodu.
veška noga prvič stopila na drugo nebesno telo. Zato je nujno, meni inž. Stoxreiter, da si na tem znanstvenem področju pravočasno pridobimo potrebno osnovno znanje-
Tako hočejo merodajni v naši ljudski zvezdami na Križni gori skrbeti v enaki meri za izobrazbo i odraslih i mladine. Hvalevredno bi bilo, če bi na Koroškem vpeljali na nek način astbnomski pouk na najširši podlagi. Naloge naše ljudske zvezdar-
ko osem Brechtovih stvaritev. Trenutno pripravljajo v štokholmskem Mestnem gledališču v inscenaciji Petra Palitzscha njegovo delo »Arturo Ui«.
Na Finskem so v glavnem mestu Helsinki igrali Brechtovo delo »Der gute Mensch von Sezuan« (Dobri človek iz Se-zuana), v Turkuju pa »Puntillo in njegovega hlapca Mattisa.
V Sovjetski Zvezi, posebno v Moskvi so v lanski gledališki sezoni imeli na sporedu kar pet Brechtovih dram.
Na Španskem v Madridu so sedaj na programu prve uprizoritve.
Tudi Latinska Amerika noče zaostati za drugimi odri, saj že pripravljajo nekaj Brechtovih iger. Tako bo prišla na oder v Buenos Airesu v Argentini njegova drama »Mann ist Mann« (Mož je mož), v Sao Paulu v Braziliji »Leben des Galilei (Galilejevo življenje), v Montevideu v Urugvaju »Arturo Ui«, v Santa Feju v Argentini pa bodo uprizorili delo »Die Gewehre der Fran Carrar« (Puške žene Carrar).
Pismo iz Avstralije
Slovenka, ki je nedavno prišla s sinom v Avstralijo, piše slovenskemu duhovniku na Dunaju med Jrugim sledeče:
Po našem pristanku v Avstraliji smo se peljali spet z letalom in pristali 800 km oddaljeni od Sydneya v nekem samotnem kraju. Tu vsi novodošli čakajo po mesece in mesece. Vendar po štirinajstih dneh sva 'odšla s sinom v Svdncv. Tu sem dobila za sostanovalko mlado Avstrijko. Bila je vsa nesrečna, ker je že precej časa čakala na delo. Na tukajšnjem delovnem uradu naju pa nihče ni razumel. Nisva si mogli1 pomagati ne z nemščino im ne s slovenščino. Zahtevajo namreč znanje angleščine. Zato nobeden od tistih, ki so prišli z mano, ni še v službi. Sreča zame im sina je bila ta, da nama je pomagal naš slovenski duhovnik g. p. Valerijan Jenko. Koliko dobrega je ta plemeniti duhovnik napravil za nas,
ne morem povedati. Rečem lahko samo to, da dokler bomo imeli v tujini takšne slovenske duhovnike, ki z naravnost očetovsko ljubeznijo skrbe za svoje rojake, kateri prvi naj lepši zgled ste mi bili Vi, naš narod ne bo nikoli propadel.
O tem mi tudi sostanovalka — Avstrijka — s solznimi očmi pravi, ker je g. pater na mojo prošnjo tudi njej pomagal. »Iz Tvoje domovine,« mi pravi, »sem spoznala več deklet, ki so bile primorane priti v Avstralijo, da si zaslužijo kruh. Nespametni ljudje so jih precej zaničevali. Jaz sem jih imela vedno rada in se najraje družila z njimi. Bog je hotel, da sem sedaj ravno po Vašem človeku dobila pomoč. Nikdar ne bom pozabila in vsem svojim rojakom bom pisala, kakšni so slovenski duhovniki oz. koliko dobrega je zmožen storiti en sam slovenski duhovnik.«
Novo lice Cerkve
Ponos našega mesta in Koroške sploh se lahko imenuje zvezdama na Križni gori
Zakaj se imenuje naša celovška zvezdama »ljudska zvezdama«. Ime ima dvojen pomen: 1. človek lahko opazuje skozi daljnogled čudežni svet ozvezdja in 2. v ljudski zvezdami opravljajo vsa dela ljudje, ki so se iz navdušenja še poleg svojega glavnega poklica posvetili astronomski znanosti. Vsi ti ljubitelji-amaterji, ki jih moramo ločiti od profesionalcev (poklicnih) astronomov, so v naši zvezdami na Križni gori prišli iz ljudstva. Zato najdemo med njimi vse vrste poklicev: juriste (pravnike), inženirje, Solarje, rokodelce, učitelje, profesorje, dijake in študente.
Pri njih dejanju in nehanju v zvezdami jih povezuje ljubezen do prirode, v tem primeru ljubezen do zvezd. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da bi bilo vse delo ifiam brez uspeha, če ne bi bilo vsaj nekaj vodilnih oseb, dobro podkovanih v tej vrsti znanosti, kajti nekateri obisikovalci zve-zda.rne se ne zadovoljujejo samo z nemim
Fantovske obleke, občudovanja vredne v kvaliteti in po zmernih cenah pri: SATTLER, Klagenfurt -Celovec, Heuplatz.
ogledovanjem te, marveč stavljajo tudi vprašanja o tem ali onem iz zvezdoslovja.
Naloga take ljudske zvezdarne je v glavnem posredovati objektivno sliko nebesnih teles in vobče ozvezdja. Avtor tega sestavka je mnenja, da je za sodobnega človeka neobhodno potrebno nekaj znanja in pojmov iz fizike in astronomije, kajti le na ta način mu bo jasno, da osvojitev vesolja po človeku v pravem pomenu besede nikdar ne bo dosegljiva. Inženir Stoxreiter piše dalje v sestavku, da naša mladina dorašča v vek, v katerem bosta astronomija in vesoljski poleti igrali čedalje večjo vlogo na mnogih popriščih javnega življenja, ter da ne bo preteklo niti desetletje, ko bo člo-
ne pa naj bi Hudi bdle manjše znanstveno raziskovanje. Tako so mišljena v prvi vrsti raziskovanja žarkovnega sistema naše Lune. Izsledki opazovanj naj bi potem služili .znanstveni izmenjavi z drugimi enakovrst-nimi zvezadarnami.
V naši zvezdarni se je pravkar ustanovila skupina astronomov-amaterjev za opazovanje Lune pod vodstvom g. prof. Sprengerja. Temu moštvu se torej odpira pri raziskovanju Zemljinega trabanta prav zanimiv delovni program. Pozneje, če bodo imeli dovolj finančnih sredstev, naj bi redno opazovali Sonce in svetlobo.
Zvezdama na Križni gori v Celovcu jte odprta za občinstvo vsak torek, sredo, petek in soboto zvečer, medtem ko šole lahko obiščejo to vsak :ponedeljek An četrtek zvečer. Zraven tega bo izvezdarna, če bo dovolj, zanimanjo zanjo, od časa do časa odprta tudi v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne. V ta namen naj bi na ploščadi namestili manjše daljnoglede, s katerimi bi lahko opazovali in hkrati občudovali lepote Karavank, Ribniški zaliv Vrbskega jezera in še marsikakšen lep košček naše prelepe koroške domovine. Ljudska zvezdama bi tako lahko postala poleg znanstvene še pristna ■tujskoprometna privlačnost.
Sčasoma pa naj bi novo središče astronomske ljudske izobrazbe, katerega upravlja Društvo prijateljev ozvezdja na Koroškem, preuredili sodobnim potrebam, kajti le tako bi se obisk izvezdairne splačal. Pri1 oblačnem vremenu pa, ko ne bi bilo mogoče opazovati zvezd skozi daljnogled, bi predvajali filme, prirejali zvočna predavanja, razstave vzorcev in podobno.
Ob koncu našega sestavka inženirja Stox-reiterja vabi ljudska zvezdama na Križni gori v Celovcu vse ljudske univerze, sindikate, cerkvena in posvetna društva, da se udeležujejo vseh mogočih prireditev te, ali pa naj bi z njo v dogovom določili posebne roke.
Koncil je končan. Sedaj se začenjajo koncilske ideje uresničevati po svetu. Življenje Cerkve dobiva nov obraz, ponekod hitreje, ponekod počasneje.
Katoliški škofje v Kanadi bodo imeli odslej redne tiskovne konference, na katerih bodo zbranim časnikarjem in poslušai-cem radia in gledalcem televizije odgovarjali na njihova vprašanja. Razgovor s svetom ...
Kardinal Silva v državi Čile (v južni Ameriki) je ustanovil: Svet duhovnikov, sestav-
ljen iz 28 duhovnikov, svet redovnic, sestavljen iz 7 redovnic, 'in svet laikov, sestavljen iz 18 mož An žena. Ti svetovalci se zbirajo ob določenih časih s škofom na posvetovanje.
Škof v mestu Montreal v Kanadi je objavil dekret, s katerim je določil, da 'bodo odslej prejemali vsi njegovi duhovniki primemo plačo, s katero se bodo mogli vzdrževati tako, kot gre njihovemu stanu in apostolskem delovanju v sedanjih časih.
AKKUMULATORENFABRIK DR. LEOPOLD JUNGFER ■ AKKUMULATORENFABRIK DR. LEOF
>
S*
;*
d
S
c
r
>
H
i
M
Z
>•
P
§
O
5
C
z
s
w
>■
E
G
g
C
£
H
§
pi
Z
►n
Sin /roheS1 O^ttrjest mit
GUTEM START
und GUTER FAHRT
Brecht je postal mednaroden
Književnik Bert Brecht, ki so ga ljubitelji koroškega gledališča lahko spoznali na lanskih Poletnih igrah v Brežah — tam so namreč uprizorili njegovo ljudsko igro »Gospod Puntala in njiegov hlapec Mattis« — je medtem postal svetovno slaven.
Dramska dela Berta Brechta so zažarela na svetovnih gledaliških odrih od Londona pa prav do Tokia na Japonskem. Lansko leto se je začela pravzaprav prava poplava Brechtovih dram na Angleškem. Prvi višek uprizarjanja njegovih del sta prinesli gledališči Royai Court in Mermaid z deli: »Happy-End« in »Galilei«. Angleško Narodno gledališče je prineslo delo »Mutter
Courage«, medtem ko je uprizorilo gledališče Royal Shakespeare Company »Punti-lo in njegovega hlapca Mattisa«, angleška televizija pa je na ekranu predvajala »Mala agonny« .
V Parizu je po zaslugi inscenacije Georga Wilsona Brechtova ljudska igra »Pun-tila An njegov hlapec Mattis« v Narodnem ljudskem gledališču doživela lep uspeh; gledališko občinstvo jo je toplo sprejelo.
Na švedskem so že od začetka uprizarjali njegove drame. Tako je igralo štokholinsko Mestno gledališče delo »Dreigroschenoper«, Dramsko gledališče pa dramo »Mutter Courage«; švedski radio pa je oddajal zbir-
>
X
T
d
S
d
r
>
H
o
g
§
>
§
Baren*Batferia Kundendienst dureh die Fo€hwerkstafrten
AKKUMULATORENFABRIK DR. LEOPOLD JUNGFER
FEISTRITZ IM R O S E N T A L - KAR NTE N
<
(K
Z
(d
Oi
O
H
-s!
-
P
S
P
g
u~
0 Z p
1
a-
O
Š
a
%
5
z
I
H
3
p
s
p
z
i
h
o
z
p
0
C)
3
1
l
tu
g
š
H
P
g
P
AKKUMULATORENFABRIK DR. LEOPOLD JUNGFER ■ AKKUMULATORENFABRIK DR. LEOP
Naše prireditve
Farna mladina iz Pliberka priredi na cvetno nedeljo, dne 3. aprila 1966, ob 15. uri in ob 19.30 v farni dvorani v Pliberku igro »Sinovo maščevanje«.
Vsi prisrčno vabljeni!
n nas tu
mmkem
CELOVEC
(Božja služba v velikem tednu)
Kakor prejšnja leta bo tudi letos božja služba za slovenske vernike v kapeli provincialne hiše (Viktringer Ring 19), če ne bo posebej drugače oznanjeno.
CVETNA NEDELJA: Ob pol 8. uri blagoslov oljčnih vej in zelenja, nato sv. maša v kapeli provincialne hiše.
Ob 9. uri sv. maša v cerkvi bogoslovja ob Lendkanalu.
Do vel. četrtka bodo sv. maše v kapeli provincialne hiše ob 6. in ob pol 7. uri.
VELIKI ČETR.TEK: Zvečer ob 7. uri sv. maša ^ v provincialni kapeli s skupnim sv. obhajilom.
VELIKI PETEK: Ob 7. uri zvečer v kapeli provincialne hiše božja služba v sporam Jezusove smrti s skupnim sv. obhajilom.	J
VELIKA SOBOTA: češčenje sv. Rešnje-ga Telesa v božjem grobu. Zvečer ob 7. uri začetek velikonočnih obredov.
Prilika za spoved je vsak dan pred božjo službo. Verniki so vabljeni, da se v čim večjem številu udeležijo božje službe, ki bo radi novih liturgičnih predpisov še bolj ra-zumljiva, prisrčna in domača.
CELOVEC
(Skavti pripravljajo križev pot)
Če hoče deček postati skavt, ni takoj sprejet v to organizacijo, temveč mora prej po_ pripravi napraviti skavtsko obljubo. Pri svoji časti obljubi, da bo kolikor mogoče natančno izpolnjeval dolžnosti do Boga, domovine in da 'bo vedno pomagal svojemu bližnjemu ter izpolnjeval skavtske zakone. To obljubo koroški skavti tudi držijo, zato so se odločili, da bodo kaj konkretnega storili v tem smislu.
Porodila se je misel, da bi skavti obeh krščanskih veroizpovedi pripravili križev pot. Reci moramo, da so se s pravim navdušenjem pripravili na ta važni dogodek, že lani so v sredo velikega tedna z navdušenjem nesli menjajoč 80 kg težki križ po Beljaku. Z mešanimi občutki so šli na pot. Toda bili so hudo presenečeni. S svojim odločnim in pogumnim nastopom so pritegnili veliko ljudi za seboj. Frančiškan p. Tomaž, ki je duhovni vodja beljaških skavtov, je rekel osemdesetim zbranim skavtom: »Vas nič drugega ne bo spremljalo kot tema, nevera, posmeh, nezakonitost, toda vse to vas ne sme motiti, kajti nekdo gre z vami, Kristus.«
Letos nameravajo nositi križ po Celovcu na veliki teden v sredo zvečer ob 19. uti. S tem križevim potom ne nameravajo skavti načrtno siriti nauke skavtizma, temveč dati zadoščenje ea vse žalitve, ki jih sprejema Križani ob vsaki »slovesni proslavi« pusta. Skavti katoliške kakor protestantske veroizpovedi hočejo pokazati ljudem, zlasti pa mladini, da je smisel človeškega življenja kaj drugega, kot pustno kričanje, prekomerno razveseljevanje do ponorelosti in do ponižanja človeškega dostojanstva. Z različnimi in jasnimi mislimi nameravajo tudi letos potegniti vzporednico k dogajanjem pred 2000 leti.
Tudi im slovenski koroški skavti nameravamo sodelovati pri tem križevem potu. Seveda nas k temu sodelovanju vodi ljubezen do Križanega, ki je za nas vse umrl, da bi nas mogel odrešiti in pa praktična izvedba koncilske konstitucije (ustave) o lai-škem apostolatu.	,SKS’ oj,
Romanje v Padovo in Turin ob 150-lefnici sv. Boška
V	drugi polovici meseca julija tega leta bomo romali iz Koroške v Italijo.
V	petek zjutraj, (datum objavimo prihodnjič) bomo odpotovali iz Koroške, se peljali preko Trbiža in Udin v Benetke — mesto na morju. Tam se bomo z ladjo peljali ipo morju na edini trg sv. Marka in v baziliki sv. Marka imeli svojo prvo romarsko mašo in pobožnost. Po ogledu edinstvenega mesta na svetu — Benetk, se bomo zvečer odpeljali v Padovo, mesto sv. Antona. Pred baziliko sv. Antona v romarskem domu bomo imeli večerjo in prenočili.
V	soboto bomo imeli v baziliki romarsko sv. mašo in po zajrtku se odpeljemo na lepo Marijino božjo pot Monte Berico pri Vičenci. Tam bomo počastili Marijo s kratko pobožnostjo in nadaljevali naše romanje po lepi lombardski ravnini preko krasnih polj riža proti Pijemontu. Prenočili bomo v rojstnem kraju sv. Janeza Boška.
V	nedeljo zjutraj bomo imeli v veličastnem modernem svetišču sv. mašo in nato se odpeljemo v veliko mesto Turin. V baziliki Marije Pomočnice, ki jo je zgradil sv. Janez Boško, bomo imeli svojo glavno romarsko slovesnost, počastili tudi sv. Ja-nepa Boška, ki na oltarju v lepi krsti počiva njegovo nestrohnjeno svetniško telo. Obiskali bomo živi čudež, ki traja že nad 100 let: Hišo božje Previdnosti, ki jo je ustanovil sv. Jožef Cotolengo pred več kot 100 leti. V tej hiši je nad 20 tisoč bolnikov iz vseh držav sveta z boleznimi, ki jih ne vidite v navadnih bolnicah. Za vse te bolnike nihče nič ne plača. Hiša nima premoženja, ne denarja v banki ali hranilnici, nikjer nič za nje ne prosijo in vendar nikomur ničesar ne manjka. Ne da se to opisati ne dopovedati, treba si je na lastne
oči vse to gledati, pa gre vsakdo iz te hiše ves spremenjen in utrjen v veri v Boga.
Po gledu mesta Turina bomo prenočili in si naslednji dan popoldne ogledali drugo milijonsko mesto Milan z veličastno stolnico, kakršne ni na svetu. Iz Milana pa se bomo peljali ob lepem Gardskem jezeru preko Južne Tirolske, Bočna in Brixna, preko Lienza in Spitala domov.
Sama vožnja za 4 dni stane 350.— šilingov. Koliko pa bo stalo prenočišče in hrana, vam bomo sporočili v naslednjem tednu.
Vse romanje organiziramo in vodimo du-hovnikii salezijanci, ki smo v Italiji živeli in vse te kraje dobro poznamo, zato bomo vsem romarjem pojasnjevali in razlagali kraje in lepote, ki jih bomo obiskali. Bo to zares ne samo romanje, ampak tudi poučno ,im zelo zanimivo potovanje za vsakogar.
Vsakdo mora imeti veljaven ,potni list (ReisapaB) ali osebno izkaznico (Personal-ausweiB).
Prijavite se lahko osebno ali pismeno pri g. dr. Ciganu v Dijaškem domu v Celovcu. Če se pismeno prijavite, tedaj pišite na naslov: dr. France Cigan, 9013 Klagenfurt, Volkermarkter StraBe 5.
Prijave se prejemajo do 15. aprila. Vsakomur bo potem (poslana položnica (Erlag-schein), s 'katero bo plačal celotno romanje. Le s celotnim plačilom ga bomo šteli, da se gotovo udeleži romanja.
Vse prijatelje svetega Janeza Baska in njegovega dela lepo vabimo, da se tega romanja udeležite. Ker bodo z nami tudi pevci in pevski zbori, bo vse romanje spremljano s pesmijo im res doživeto.
SINČA VES
(Franc Starc — 80-letnik)
Te dni je obhajal v Sinči vesi in okolici dobro poznani svoječami uslužbenec tovarne Leiitgeb g. Franc Starc osemdesetletnico rojstva.
Ob teji priliki se je slavljenca spomnilo tudi tukajšnje občinsko zastopstvo in ga je preteklo nedeljo obiskal župan g. J e s s e, mu čestital k temu visokemu jubileju ter mu izročil lepo darilo v imenu občine.
Naslednji dan pa je ta svoj jubilej praznoval v krogu svoje družine in sorodnikov. Vsi so se veselili, ko so videli, kako čil, zdrav in dobro razpoložen je slavljenec vkljub visoki starosti, in so mu želeli, naj ga ljubi Bog še dolgo ohrani v njihovi sredi!
Čestitkam se ipridružuje tudi naš list, katerega pridno prebira še brez očal, ipravta-ko tudi Mohorjeve knjige (njegov sin Vid je že več let zaposlen kot stavec v Mohorjevi tiskarni).
VOGRČE
(O ljudskem originalu-Kavcu)
Izgleda, da je dopis Franca Kropivnika malo razgibal naše rojake. Pravkar smo prejeli pismo Venela Kraševca iz Vogrč, ki tudi govori o nam znanem ljudskem originali Kavču.
Evo, kaj piše g. Vencel Kraševec:
G. uredniku Našega tednika - Kronike!
„Rad berem vaš list in zanima me vse, najbolj pa le to, če pišete kaj iz starih časov in o starih ljudeh. Prav je, če je včasih kaj takega notri. Je cel list bolj privlačen.
Bral sem tudi dopis g. Kropivnika, ki obdeluje ,muhe’ našega Kavča. Prav všeč mi je bilo njegovo pisanje. Menim pa, da ga je komaj poznal in ve pač bolj to, kar mu je njegov oče pripovedoval.
Ker sem Kavča osebno poznal — bila sva si prav dobra prijatelja — in ker vidim iz dopisa g. Koprivnika, da je marsikaj zanimivega izpustil o tem našem ljudskem originalu, sem si mislil, bom pa še nekaj zraven dodal, da bo slika bolj zaokrožena.
Ker g. Koprivnik stanuje na Rutah, to je skoraj dve uri hoda od nas, ga ne morem obiskati, da bi se o tem pogovorila. Star sem že sedemdeset let in moje noge so že težke. Menim, da je najbolje, če tale moj dopis priključite k prejšnjemu.
DARUJMO ZA AKADEMSKI DOM »KOROTAN«
Izredno so se izkazali avstralski Slovenci. Zbrali so že šesti stotak tamkajšnjih funtov za akademski dom slovenskih visoko-šolcev na Dunaju. Zadnji stotak so zbrali z namenom, da bo ena od sob imela napis »Dar Slovencev iz Avstralije«.
To zbirko je sedaj zaključil dar rojaka Dušana Lajovica, ki je dal za dom kar 50 avstralskih funtov.
S tem so avstralski Slovenci zaključili zbiranje v ta dobrodelni namen. Hočejo prispevati svoj delež sedaj pri graditvi doma za nadaljevanje študijev naših duhovnikov v Rimu, za »Slovenikum«.
To priložnost porabljamo, da sedaj zadevo podpiranja doma »Korotan« toplo priporočamo vsem našim ljudem po Koroškem. Kdo bo sedaj pomagal p. Tomažiču zbrati vsak mesec vsoto, ki jo mora zbrati, da se dom dokonča? Kje bo dobil potrebni denar za dovršitev kapele v domu? Za kapelo mu namreč niso dali posojila, češ da kapela v visokošolskem domu ni nujno potrebna.
Mislimo torej sedaj še bolj na »Korotan« na Dunaju!
Z g. Kropivnikom se bova že nekako pogovorila o stvari, da ne bo zamere.”
Bil je res muhast človek ta maš Kave, s ■svojo Franc-Jožefovo brado. Vsa vas ga je imela rada, saj ni izustil pozdravnih besed, ne da bi se vmes pošalil. Danes si moramo pač misliti, da v tistih časih ni bilo ne kina ne radia, še manj pa televizije, ljudje so si pač morali najti razvedrilo sami. In če je kdo »uštihal« kakšno, mu je bila okolica hvaležna in marsikak glažek je stekel na ta račun. Mož mi bil bogat, tudi bogastva nii iskal, v svoji preprostosti je bil velik ljubitelj narave. In če je padel kak »cegnar« (20 kron) je bilo to že veliko bogastvo zanj. Seveda take »flike« so bile jako redke. Tedaj mi bil stiskač, plačal je svojim prijateljem in veselili so se po svoje, saj je vedel, da plača drugič 'kdo drug. Toda močno pijanega ga nisem videl nikdar, vedno je vedel, kdaj je dovolj,.
Kako je Kave cvrl jelenove hlače
Pri neki taki priložnosti se je veseli družbi na trati pridružil kmet G., ki ga je kaj rad potegnil iz tujega glaža, a sam nikoli ni plačal za druge. »Le pij,« si je mislil Kave, »bo že prav prišlo«. In res, ko se družba razide, obleži tisti kmet kar tam na trati in zaspi. Kave ostane sam in premišlja kaj bi, kajti dolg čas mu je. Pa se spomni, in odreže kmetu dva obroča njegovih irhastih hlač (bile so itak predolge), potem pa gredoč v gostilno kupi nekaj jajc. Kuharica v bližnji gostilni mu nato na kose ■zrezane »flike« (irhaste) hitro ocvre. Naš
(Nadaljevanje na 5. strani)
Tudi otroci ljubijo lepo obleko! Mamica jih najde v veliki izbiri
v olroški frgovini
H. THOMASSER
Villach	Widmanngasse 33
Istotam dobite košare za dojenčke z vso opremo, stotine otroških vozičkov in posteljic
PLANICA LEPŠA KOT KDAJKOLI
Jubilejini planiški skoki so talko po udeležbi mojstrov iz 'trinajstih držav kot po odzivu občinstva presegli vsa pričakovanja. Višek je bil v nedeljo, ko je v prekrasnem sončnem zimiskem vremenu dolino skakalnic obiskalo kakih 50.000 ljudi, videlo tudi relkorde in tako izpričalo veliko zanimanje, ki je za te prireditve.
Nedeljski zaključni skoki so prinesli v skoraj, idealnih razmerah vrsto odličnih dosežkov ‘in tudi nov planiški rekord. V drugi 'serija skokov je češkoslovaškemu skakalcu Raški uspelo s skokom 130 metrov še za en meter izbolj,-šatli svoj rekordni rezultat od petka, medtem ko je Slovenec Zajc s skokom 119 metrov postavil nov jugoslovanski planiški rekord, ki je za en meter boljši od dosedanjega Erženovega. V skupni razvrstitvi po pričakovanju mi prišlo več do bistvenih sprememb. Jiri Raška je obdržal prvo mesto, drugo Rus Vertanikov; Vzhodnim Nemcem so pripadla mesta 3 do 6, pri čemer je Lesser skočil 133 metrov s padcem, 8. je bil Slovenec Peter Eržen.
DAS ANGEB0T
RENE *** VHEINBRDND QQ 80
abgerundet im Geschmack	0,7-l-Flasche	■
Inki. GtU.-iU
ASo KfflFFEE 18 .
eine wunderbare Mischung	200-g-Paket g 8
FEME TEEBKCKEREI 17 50
in der Klarsichtschaditel	500 g | ■ I
JERUSIILEMER WEISSWEIN IR 50
vollmundiger, steirischer Qualitdtswein	ll g 3
.n n d wo?
Inki. Gclr.-St., Floichentousdi
nafurlicti bei

Als A&0-Markenware des Monats empfehlen wir:
ESUporjug SURDINEN 71
in reinem Olivenol • V4-club	2 DOSEN g ■
UnvMbindl. »mpl., nidit kartnllitrt* RichtpmlMi
AuBerdem noch 3%A&O-Rabatt!
ZA ČEBELJARJE
Izbira prostora za čebelnjak
čebelnjak naj stoji na suhem zemljišču, kjer je talna voda čim globlje. Neprimerne so nizke, močvirne lege, bližine jezera, široke reke ali močvirja kakor tudi globeli, kjer se spomladi zadržuje hladen zrak. Čebelnjak naj stoji v položni legi, da hladen arak ob zemlji lahko odteka, če stoji na ravnem, napravimo pred njim nagib. Žrela panjev naj bodo vsaj: j/2 m od tal.
Uljnjak postavimo v zavetni legi, zaščiteni od vetrov, predvsem od severa, severovzhodnika in burje. Kot zaščita lahko služijo valovit, neraven teren, zgradbe, drevje ali ograja. Plot, ki ga postavimo tik čebelnjaka, naj bo 3 m dolg in 2 m visok. Družini ovira razvoj tudi tisti veter, ki piha proti pročelju ali z njim vzporedno. Preizkušeno j;e pravilo, naj bo obrnjeno pročelje v tisto smer, kjer stoji sonce ob 11. uri. V čebelnjakih, ki so obrnjeni proti vzhodu, je pročelje v zgodnji spomladi okoli poldneva že v senci, kar je zelo neugodno. Najbolj primerna je na splošno jugovzhodna ali južna smer. čebelnjaka ne postavljamo na kraju, kjer spomladi dolgo leži sneg ali koder ga zasenčujejo krošnje bližnjega drevja, čebele teže izleitavajo, poleti pa gredo zaradi sence zjutraj kasneje na pašo. Dobrodošlih je pa nekaj dreves, ki blažijo poletno vročino. Na kmetijskem gospodarstvu naj, stoji čebelnjak v sadovnjaku, kar bo ugodno 'Vplivalo na opraševanje sadnega drevja.
Čebelnjaka ne postavljamo v bližini cest, železnic, šol, igrišč in podobnih mest, kjer se v bližini pogosto gibljejo ljudje ali živali, da čebele ne bi napadale mimoidočih, če nimamo druge izbire, zagradimo čebelnjak z plotom, ki je visok vsaj 2 metra.
Če panje prevažamo, pazimo, da jih pripeljemo čim bliže k čebelnjaku.
Iz vsega tega vidimo, da ni tako lahko dobiti pripravno lego za postavitev čebelnjaka. V raznih krajih sem videl nešteto nepravilno postavljenih čebelnjakov, čeprav bi jim največkrat lahko našM primernejšo lego. Nič ni čudnega, če se v takih bivališčih družine ne razvijajo v redu in se v njih razpasejo razne bolezni ter da tako čebelarstvo kmalu propade.
Pri izbiri prostora za nakladne panje upoštevajmo, kar je rečeno v prejšnjih odstavkih. Vedeti pa moramo, da se je treba za izbiro mesta za razmestitev posamično stoječih nakladov še bolj zavzeti. Panji v skladovnici so. namreč boljie zavarovani pred vetrovi in pripeko.
V vsakem primeru naj bo v bližini čebelnjaka tekoča voda ali na zavetnem mestu urejen napajalnik. To je važno v zgodnji pomladi, ko čebele še ne izletevajo daleč, in v vročil poletnih mesecih, da se izognemo pritožbam sosedov, kamor bi sicer čebele izletavale po vodo. Vedeti je treba, da potrebuje čebelja družina na leto okrog 30 litrov vode.	Dr. J. R.
Kako negujemo lase
Najlepši okras naše glave so brez dvoma lasje. Vendar se opaža, da lasje stalno slabijo in izpadajo pri veliki množini ljudi. Vzroki so različni.
Življenje je brez dvoma hitrejše in živč-nejše, prehrana mnogokrat nepravilna, sestavljena iz močnih maščob in preveč beljakovin, ki jih telo normalno ne potrebu-jie toliko. Zato postajajo lasje mastni, polni prhljaja in polagoma izpadajo. Zdravljenje je dolgotrajno in zelo težko. V prvi vrsti se mora prebrana spremeniti. Bogata naj bo z vitamini, jesti moramo mnogo .surovega sadja in zelenjave, mleka, medu. Izogibata se moramo mastne hrane, mastnega mesa, posebno svinjskega in preveč jajc. Če mastni lasje močno izpadajo, poiščite pomoč zdravnika. Mastne lase ne umivajte prepogosto, dovolj; bo na 14 dni, medtem pa si lase negujte. Uporabljajte razne zdravilne lasne vode (dobite jih v lekarni), s katerimi si lase vsak večer rahlo masirajte. Marsikdaj je zelo uspešno vtiranje tople-
Katero zelenjavo sejemo v marcu?
GRAH: za kvadratni meter potrebujemo 12 do 20 gramov. Seme vzkali v 6 do 10 dneh. Raste 6 do 8 tednov. Seme je kalivo 4 'do 5 let.
ŠPINAČA: za kvadratni meter potrebujemo 3 do 4 grame. Sejemo v vrste po 20 cm narazen. Seme vzkali v 4 do 6 dneh. Raste 4 do 6 (tednov. Seme jie kalivo 4 do 5 let.
KORENČEK: za kvadratni meter potrebujemo 1 gram semena. Sejemo v vrste po 20 cm narazen. Seme vzkali v 18 do 24 dneh. Raste 10 do 12 tednov. Seme j,e kalivo 3 do 4 leta.
PETERŠILJ: za kvadratni meter potrebujemo 1 gram semena. Sejemo v vrste. Se-tne vzkali v 20 do 30 dneh. Raste 8 do 10 tednov. Seme je kalivo 2 do 3 leta.
ČRNI KOREN: za kvadratni meter potrebujemo 4 do 5 gramov semena. Sejemo v vrste po 25 cm narazen. Seme vzkali v 10 do 14 dneh. Raste 35 do 40 tednov. Seme je kalivo 2 do 3 leta.
REDKVICA: za kvadratni meter potrebujemo 2 do 3 grame semena. Sejemo
vrste po 25 cm narazen, do 8 dneh. Raste 4 do je kalivo 4 do 5 let.
Seme vzkali v 5 5 tednov. Seme
ČEBULA: za kvadratni meter potrebujemo 10 do 15 dkg čebulčka.
SOLATA BERIVKA: za kvadratni meter potrebujemo 12 do 16 gramov semen. Seme vzkali v 6 do 10 dneh. Raste 3 do 4 tedne. Seme je kalivo 3 do 4 leta.
Gradbena družba Wiistenrot
Gradbena 'družba Wiistenrot j.e izdala svoj 5. zvezek z naslovom »Wustenrot-do-movi«. Opremljen je z barvnimi slikami že dograjenih in opremljenih stanovanj-skih hiš, 'zidanih s pomočjo te družbe. Pomembni 'so tudi načrti, ki jih j,e stanovanjska družba nakupila od znanih arhitektov in jih daje na razpolago članom, to je varčevalcem Wustenrot gradbene družbe, da po njih lahko izgradijo lastne domove.
Zvezek je tiskan v 20.000 izvodih in je v prodaji po 15.— S za kos. Tako si vsakdo, ki se zanima za talk način gradnje, lahko na podlagi zvezka premisli in preudari, če bi ne bilo mogoče na ta način priti do lastnega doma.
Wustenrot stanovanjska družba že 40 let uspešno in solidno deluje. Dokaz je 28.000 lastnih domov, ki so raztreseni po vseh avstrijskih zveznih deželah in v katerih domuje okoli 100.000 zadovoljnih ljudi.
Nekaj lepih duhovnih knjig
Za ministrante: BERNARD in NJEGOVE TEŽAVE, 20.- šil. - Za matere: DUHOVNA POT DRUŽINSKE MATERE, prevod iz francoščine, 32.— šil. (samo 2 izvoda na razpolago) — DRAGOTINE V PRAHU, 20.- šil. - Za mlade matere: PRVI KORAKI malega otroka, 24.— šil. — Za duhovnike: RADOST ŽIVLJENJA, spisal Stanko Janežič, za vsako nedeljo globoke misli, 25.— šil. — Šmarnice, KRALJICA DUHOVNIKOV, spisal p. žužek D. J., 40,— šil. - Šmarnice KRALJICA DVEH SVETOV, spisal p. Kokalj D. J., 40.— šil. — Šmarnice MARIJA V ŽIVLJENJU CERKVE, spisal prof. Vilko Fajdiga, 40.— šil.
Knjige dobite ali naročite v Mohorjevi knjigami v Celovcu, Cesta 10. oktobra 27.
ga mandeljevega olja v lasišče (dvakrat tedensko). V začetku bodo lasje sicer bolj mastni, polagoma pa bodo lojnice ravno zaradi dovajanja olja nehale premočno izločati loj in se 'bo stanje občutno izboljšalo. Zelo dobre uspehe daje obsevanje la-lišča z višinskim soncem. Lase si umivajte doma sami. Recept: Prvo pranje z žveplenim milom, drugo pranje z jajčnim rumenjakom, kateremu dodaste še sok 1 limone in žličko ruma.
Suhe lase umivajte samo z jajčnimi rumenjaki in sokom pol limone ter- dodatkom žličke olivnega olja.
Glavniki in krtače za lase naj bodo iz roževine, oziroma iz pravih ščetin.
Za obe vrsti las je zelo priporočljiva vsak večer masaža s surovim sokom rdeče čebule. Lase potem rahlo vlecite navzgor, da prideta takočina in zrak bliže lasni korenini.
H Vsa ta navodila so preizkušena že dolga leta in so prinesla vsakomur, kdor je imel dovolj vztrajnosti in volje, izredno izboljšanje in marsikdaj tudi popolno o-zdravljenje.
■ Če imate naravno kodraste lase in jih sami perete, dodajte zadnji vodi za izplakovanje sok cele limone. Presenečeni boste, kako limona krepi lase.
RADIO LONDON ODDAJA V SLOVENŠČINI
Radio London ali radio »BBC« oddaja tudi v slovenščini, im sicer vsak dan od 19.00 do 19.30 zvečer; ob nedeljah pa še posebej od 16.30 do 17. ure.
Oddaje so na kratkih valovih 19, 2547
Čas in razdalja za sajenje krompirja
Časa, kdaj naj sadimo krompir, ni moč za vse kraje koledarsko določiti. Nova dogajanja kažejo, da s saditvijo ne smemo preveč odlašati. Zlasti, če smo semenski krompir pred saditvijo silili (akalili), lahko sadimo, ko je zemlja ogreta na okoli 5 stopinj. Saditi seveda ne smemo v mokro zemljo, ker jo ob saditvi preveč stlačimo, kar pozneje močno škoduje ikrompir-jevi rasti.
Sadimo navadno v vrste, ki so 62,5 do 70 cm oddaljene, v vrsti pa polagamo semenske gomolje v razdalji okoli 30 cm gomolj od gomolja (približno za eno stopalo). Sorte, ki so sposobne napraviti zelo dobre gomolje (n. pr. nove sorte Viktorija, Matjaž, Vesna) sadimo praviloma gosteje, tiste, ki pa delajo mnogo in drobne gomolje, pa redkeje. Prav tako sadimo na splošno krompir, ki smo ga namenili za seme, gosteje, potrošnega pa redkeje, rezanega gosteje, cele gomolje pa redkeje.
Katera jajca so najboljša za valjenje?
Vsako leto podsadim reč kokelj. Zanima me, katera in kakšna jajca so najboljša za podsad?
Dobre nesnice znesejo jajce vsak dan, tudi 15 dni zaporedoma. Potem za nekaj dni prenehajo in potem zopet za približno toliko dni neprenehoma nesejo. Ugotovljeno je, da kokoši v začetku vsake »serije« znesejo jajce dopoldan ali pa že zjutraj in potem vedno, ko se bolj bliža čas za prenehanje, kasneje znesejo jajce. Nekatere celo kasno popoldan. Poleg tega pa so ta jajca drobnejša od ostalih.
Jajca, ki so jih kokoši znesle dopoldan ali pa zjutraj, so večja in skoraj vsa oplojena, popoldanska pa ne da so samo drobna, ampak so tudi redko oplojena.
Zato si za valjenje priskrbimo jajca, ki so znesena v začetku »serije« in to dopoldan. Pri tem pa še pazite, da ta jajca ne bodo ne predebela niti predrobna.
Vpliva starost na nesnast kokoši in zdravje piščancev?
Perutninarski strokovnjaki in pralktiki že dolgo vedo, da so najboljši piščanci 'tisti, ki se zvalijo v aprilu. To so pokazali tudi poizkusi na mnogih živinorejskih (postajah. Poleg tega so tudi ugotovili, da so kokoši, 'ki so se zvalile aprila meseca, znesle skoraj 50 odstotkov več jajc v zimskih mesecih (novemiber-mairec) kot tiste, ki so se zvalile v maju. Dokazano je tudi, da kokoši v prvem letu starosti znesejo največ jajc, kasneje pa vse manj. Poleg tega je tudi ugotovljeno, da so piščanci od dveletnih kokoši mnogo bolj odporni proti raznim boleznim kot pa piščanci, ki so izvaljeni iz jajc enoletnih kokoši.
Af/sUHsUa tdeviviia
VOGRČE
(Nadaljevanje s 4. strani)
'prebrisani Kave gre brž s krožnikom v roki budit kmeta: »Ti, slišiš, ali si kaj, lačen?« Kmet se zbudi, gleda cvrtje in hitro reče: »Pa tak vieš, da sem lačen.« Grize, žveči, 'hga in vpraša: »Katere živali meso je to, bi je tako trdo?« »Jelenovo, pa le molči,« Ipravi Kave. Ker kmet vsega mi pojedel, me-se Kave ostanek Juriju Piselcu, ki je tudi ležal na travi pod orehom. Bil pa je sicer bolj pijan, a tudi bolj zvit; vsak kos potegne skozi zobe, kar je bilo od jajc sne, Usnje pa 'ponudi Kavču: »Na, to pa ti smeji!«
Se dolgo potem so ljudje ogovarjali tistega kmeta: »He, čuješ, zdaj si pa bolji ■lest’, ko so hlače krajše.« Ali pa: »Glej, glej, zdaj :so pa hlače veliko lepše.«
A tudi Kaven se je včasih poplačalo, da se je cela vas tresla od smeha. A zameriti ui mogel, oziroma mi smel, rajši je z obrestmi povrnil.	- (Dalje prihodnjič)
GORENCE (Smrt Pfavovega očeta)
Dne 28. februarja je nenadoma umrl Valentin Latschen, stari Pfavov oče iz Srednje Uasi. V spremstvu Jožefa Škofa, župnika iz Vovber im tufcajšnj ega dušnega pastirja ga
je v sredo, 2. marca, na pokopališču podružnice Sv. Radegunde pokopal g. Franc Brumnik, vodja škofijskega dušnopastirske-ga urada v Celovcu. Pokojni mu je bil birmanski boter in dobrotnik v študentovskih letih. V zelo lepem govoru se je poslovil od Valentina Latschena.
Pokojni Pfavov oče je 'bil skrben in priden gospodar, pravi kmet, ki je ljubil zemljo. Še zadnja leta, ko se je čutil bolehnega, ni miroval in rad pomagal pri delu.
Bil je zelo dobrega srca, rad je daroval za cerkev in 'druge dobrodelne ustanove. Mnogim je bil krstni in birmanski boter in se ni ustrašil stroškov.
Pa tudi na Boga ni pozabil, če je le mogel, je ob nedeljah im praznikih prihajal v cerkev in tudi parkirat na leto prejemal sv. zakramente.
Njegova smrt je posebno težko prizadela njegovo ženo — staro Pfavovo mater. 41 let sta živela v srečnem zakonu, se lepo razumela in ljubila. Skupaj sta uživala veselje im žalost, eden drugega tolažila in si pomagala na stara leta.
Pokojnemu naj ljubi Bog bogato poplača vsa dobra dela in mu da večni pokoj. Sorodnikom izražamo iskreno sožalje, stari mami pa želimo obilo božje tolažbe.
NEDELJA, 3. aprila: 17.03 Za otroke od 11. leta dalje —* 17.30 Mladinski svet — 17.55 Od Hamburga do llombaya — 19.00 Družina Leitner — 20.20 „Madi” opereta v 3 dejanjih Alfreda Griimvalda; glasba Roberta Stolza.
PONEDELJEK, 4. aprila: 18.35 Pogled v ozadje kamere — 19.23 Zabeleženo ra vas — 19.30 Čas v sliki in šport — 20.15 Koncert Dunajskih filharmonikov 20.55 Antigona, drama Jeana Anouilha — 22.40 Čas v sliki.
TOREK, 5. aprila: 18.35 Akropolis-atcnski prestol — kulturna zgodovina — 19.00 Matejev pasijon — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 20.15 „llcnečanske duri” Johna B. Pricstleva — 21.45 Čas v sliki — 22.05 Kaj menite? Razprava urednikov.
SREDA, 6. aprila: 11.03 Antigona — 17.03 Za otroke od 5. leta dalje: Listamo po slikanici — 17.25 Za otroke od 11. leta dalje — 17.50 šport — 18.35 štajerski mozaik: nekaj o deželi štajerski —
19.00	Anjuta Antona Čehova — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Obtožba proti nepoznanemu — 22.25 Čas v sliki.
ČETRTEK, 7. aprila: 19.05 Kraljica inštrumentov: slavne orgle; lesene orgle v srebrni kapeli v Innsbrucku — 19.25 Evaugeljnik — 19.30 Čas v sliki 21.35 Čas v sliki, nato konec oddaje.
PETEK, 8. aprila: 19.00 Altdorfski pasijon —
20.00	Mož, ki mora umreti. Po romanu „Grški pasijon” Nika Kaznatzakisa.
SOBOTA, 9. aprila: 16.55 Prijatelji življenja;
mladinska drama — 18.35 Kaj vidimo novega? S Heinzom Conradsom — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Čudeži živalskega sveta — 20.45 Kristinin povratek; komedija Huga von Hofmannsthala — 22.15 Čas v sliki in sedem dni svetovnih dogodkov.
KOMORNI ODER
Petek, 1. aprila, ob 19.30: Der Ackermann aus Bohmen (Kmet s Češkega) Johannesa von Saaza.
Za vse predstave velja prosta prodaja vstopnic in abonma.
Oglašuj v MŠMto listu!
KMETJE POZOR!
NAJNOVEJŠE KMETIJSKE STROJE, MLATILNICE, TRAKTORJE, KOSILNICE, MOPEDE, KOLESA, HLADILNIKE, PRALNE STROJE, ELEKTRIČNE MOTORJE
vam nudi ugodno domača tvrdka
Johan Lomšek
št. Lipš, Tihoja 2, P. Dobrla ves — Ebemdorf, Telefon 04237 246
Boj z jezikom
Stari Grki so imeli red pobožnih in preudarnih mož. Imenovali so jih pitagorejce. Kdor se jim je hotel pridružiti, se je moral zavezati, da bo najprej tri dolga leta molčal, šele ko je prebil to preizkušnjo, so ga imeli za vrednega, da gre med nje. Ali si pač morete misliti, zakaj so določili 'ta pogoj? Najbrže zato, ker ni na svetu težjega, kakor gospodovati nad svojim jezikom. Kdor to doseže, dokaže tolikšno silo duha in obvladanja samega sebe, da mu lahko zaupamo tudi večje stvari. Svoboden mož je in nič več hlapec svojih ust. Kaj; naj, pomaga vsa dobrosrčnost, če pa brbljav jezik ni poslušen dobremu srcu? Naj večjega zla in največje zmede so krivi dolgi jeziki.
Zaradi nepremišljene psovke se ljudje streljajo do smrti 'in stara prijateljstva se pogosto razdero zaradi navadnih čenč. Ko je profesor v šoli govoril o grdi navadi o-pravljanja, je mlada študentka globoko zavzdihnila in rekla: '»Da, da!« Gotovo je že sama doživela, koliko gorja na svetu je kriva jezičnost in kako brž zinemo besedo, ki jo pozneje bridko obžalujemo. Ali ni pravzaprav že preneumno, da tudi odraslega človeka dostikrat vlada in nad njim gospoduje oni mali 'košček rdečega mesa v ustih?
Samo pomislimo na razne primere, ko smo v nevarnosti, da se nam zaleti in prenaglo izgovorjene besede ni mogoče več izbrisati. Bila je izgovorjena brez pomisleka in duši bližnjega zadala neizbrisno rano. Največkrat se podobno dogodi, če nas kdo draži. Takrat marsikaj rečemo, kar se nam pozneje zdi tako tuje, celo odvratno, da niti svojih besed ne prepoznamo več.
Tako si mislimo ob napadu jeze, češ, trda in grda beseda mora na dan, potem nam bo lažje; v resnici pa nam je težje in dostikrat moramo vse življenje trpeti za besede, 'ki smo jih izrekli v eni sami uri.
Kaj naj torej storimo? Najbolje bi pač bilo kar tri leta molčati. Pošteno bi se izučili.
Ali veste, kaj je napravil rimski cesar Julij Cezar, da bi se obvaroval nepremišljenih besed? Kadar ga je popadla jeza, je vedno štel do dvajset, preden je odgovoril. Imeniten pripomoček je in nadvse priporočljiv za vse, katerim dela predolg jezik preglavice!
Kako se športniki ponašajo s svojo telesno gibčnostjo, ko s svojimi mišicami obvladajo svoje telo? Toda prav gotovo smete verjeti, da je treba mnogo več moške sile za obvladanje jezične mišice nego za ročne ali nožne mišice najspretnejšega cirkuškega akrobata!
Celovčanka - filmska igralka
Dietlinde Zechner, ki je stara 22 let in je ;po rodu iz Celovca, je v ZDA pred kratkim sklenila pogodbo s filmskim podjetjem Warner Brothers. To bo njen prvi filmski nastop v Hollywoodu, kjer bo v filmu »An American Dream« igrala vlogo mlade Nemke.
Earl Derr Biggers	2
KITAJ Č EVA
B|j| papirja
»Milostna gospa!«
Madden je toliko trgoval z jeklom, da se 'je nekaj, tega prijelo celo njegovega glasu. »Privedel sem s seboj svojo hčer Evelino in svojega tajnika Martina Thorna.«
»Me zelo veseli!«
Eden je motril zanimivo skupino, ki je vdrla v njegovo tiho pisarno: slovečega ifinančnika, mrzlega, odločnega, zavedajočega se svoje moči, .poleg njega pa vitko, prevzetno dekle, ki ji je oče, kakor so pripovedovali, izkazoval vso nežno ljubezen svoje starosti.
»Ne bi li hoteli, prosim, sesti?« Draguljar je primaknil stole. Madden je svojega porinil prav k pisalni mizi. Kakor grmada je sedel; poleg njega so bili vsi drugi kakor palčki.
»Uvodi so odveč!« je zaropotal odločno. »Prišli smo si ogledat bisere.« Eden se je ustrašil. »Spoštovani gospod Madden, bojim se, da sem vas zapeljal v zmoto. Biserov zaenkrat še ni v San Frančišku.«
Madden je strmel vanj. »Toda saj ste me povabili, naj govorim z lastnico...«
Z L ML ADINO
IN PROSVETO
Kaj nam je dala katoliška organizacija
2. del
Sedmi: Kar sem v MK najbolj cenil, je bila zavest, da sem uporaben in da morem nekaj narediti. Od tu pride neka gotova samostojnost, samozavest, kar ne bi dobil mogoče nikjer drugje. Ta samostojnost in z njo zmožnost za pravilno presojanje stvari tudi verskega značaja, je naj dragocenejše, kar mi je MK dala za življenje. Važnejše koit vsa verska navodila in vse, kar morejo v kakem katoliškem klubu narediti, so mnogi dobri prijatelji, ki mi jih je MK dala. Nisem še dobil nikjer boljših prijateljev in mi je v resnici težko, da gremo sedaj narazen.
Osmi: Ko sem stopil v MK, nisem veliko pričakoval, razen posvetnih in material-miih udejstvovanj', o katerih sem slišal govoriti. Toda sčasoma se je moje mnenje o MK popolnoma spremenilo. Sedaj, se veselim vsakega sestanka, duhovnih vaj., moralnega vedenja naše skupine, vsakega izraza, prijateljev, ki sem jih spoznal in sem zadovoljen nad tolikima urami, ki sem jih preživel v MK namesto kje drugje. Ne morem si predstavljati kje in kaj bi bil brez velike podpore MK.
Deveti: MK mi jie dala versko izobrazbo in vzgojo značaja. Odkrila je v meni dobre in slabe lastnosti. Dala mi je dobre prijatelje in miniogo lepih vzgledov. MK je bila moja opora v gimnazijskih letih. Dala mi je stalni stik z duhovnikom in delavno polje za moj prosti čas. MK mi je vodilo za vse življenje.
Deseti: Prednost te skupine več ali manj idealno mislečih mladih ljudi, katerih geslo bi se lahko glasilo: »Trdo, toda prisrčno!« je enostavno v tem, da poskuša postaviti zvezo med vero in modernim življenjem in ta poskus podpira z zadostnimi pripomočki. Jaz sem danes vesel, da sem za novi dom (Kenmedy Hans) tudi delal, ker sem pri tem dobil smisel za skupnost.
Enajsti: Kdor stopi v MK kot novinec, se želi predvsem zabavati. Hoče se udeleževati Skupnih iger in pokazati svojo zmožnost pri tekmah in igrah na prostem. Tako je bilo vsaj pri meni. Toda ne ostane samo pri zabavi. Po majhnih in potem večjih nalogah sem bil prisiljen, delati samostojno in razviti svojo delavnost, kar mi je precej -pomagalo premagati druge težave.
Dvanajsti: MK mi je jasno pokazala življenjsko pot, da ni dovolj imeti vero, ampak je treba tudi po njej živeti in kako živeti.
Trinajsti: MK mi jie pomagala, rešiti spolne probleme, ker sem si moral vedno
dopovedovati: »Končno si kongreganist in še povrhu sodal (član).« Prave molitve in pravega verskega prepričanja sem se naučil šele pri duhovnih vajah, čeprav sem se prej več ali manj upiral, da bi resno sodeloval pri duhovnih vajah, tako moram danes vendar priznati, da so 'bistveni sestavni del MK, ki so na me vplivale in me oblikovale v verskem in svetovno nazornem oziru.
Štirinajsti: Ko sem obiskoval 3. gimnazije, sem bil prišel v MK, pripeljal me je s seboj moj sošolec, ki že dolgo ni več v MK. Tedaj se nisem veliko brigal za vero in od začetka so me 'zanimali le sestanki in različne Igre. Toda Okolje MK me je zopet spravilo v zvezo z Bogom. Vse igre in zabave, zdavna niso nič proti temu. „
Petnajsti: V MK sem prišel bolj pozno in sem jo smatral za 'igralski klub. Nisem si mogel predstavljati tedaj,, da bi mi mogel kdo pomagati pri mojih težavah. Nisem dovolil, da 'bi kdo šaril pri oblikovanju mojega značaja. Toda nikdo me ni izpraševal o mojem skritem notranjem življenju in kar naenkrat sem si upal čisto odkrito govoriti o sebi in to mi je zelo dobro delo.
Tudi tega sem se naučil pri MK, da spolnjujem zapovedi in prepovedi. Tega ime niso naučile kazni ali besede, ampak vzgledi drugih, ki so se znali premagovati. Naučil sem se tudi potegniti se za dobro stvar in nisem več tako boječ.
(linnketja soeta
HBHMHHEMHBHBUMMHHB
»VIENNALE 1966«
Film postaja vedno bolj mednarodna zadeva, kajti pri njem moremo zares ugotoviti mednarodno zamenjavo in zanimanje. Zato se vsako leto viši toliko mednarodnih filmskih -razstav, ki postajajo vedno bolj klasiifioirane po skupinah. Tako imamo festivale zabavnega, ikulturnega, dokumentarnega filma in podobno.
Tudi na Dunaju se vrši poleg tedna za verski film še »V-iennale«, to je internacionalen teden »zabavnega filma«. Prav v zadnjih dneh marca tekmujejo v okviru '»Viennale 1966« zabavni filmi mednarodnega filmskega foruma. Švedi kažejo svoj ton-film brez besed »Kalle P.«, ki je nekaka groteska nemega filma po ameriškem vzorcu. Avstrijci pa bodo prvič predvajali’ Rene-C-lai-r film »Galantni prazniki« v dunajski Urania-dvorani. Epizodni film »La mia signora« je 'italijanski prispevek pri tem festivalu, katerega bodo 31. marca zaključili Izraelci s svojim filmom »Šalah«.
GtcošUL U&tfuU
Pomlad je čas setve
Preljuba si ti pomlad, kak’ si vesela! Ptičica vsaka že skoraj bo pela.
Prišla je kukav’ca, ki nas bo klicala: »Kmetič, le pojdi orat in pa sejat!«
Škrjanček pa prileti s poljske ravnine, kmetiče gor budi:
»Pojte na njive!«
Škrjanček se v zrak spusti, v zraku na glas kriči:
»Kmetič, le pojdi orat in pa sejat!«
N arodna
Kokoške so našle tri zrna
Grahka, čopka in Belka so našle nekoč tri pšenična zra. Hotele so jih vsej a ti. Pokli-j cale so mačko, gos in prašička. Vprašale so jih:
»Kdo nam bo pomagal zrna vsejati?«
»Mi že ne!« so rekli mačka, -gos in prašiček.
»Bomo pa same opravile,« so rekle kokoške im so zrna vsejale.
Iz zrn je zrasla pšenica. In kokoške so vprašale:
»Kdo nam bo pomagal pšenico požeti?« »Mi že ne!« so rekli mačka, gos in prašiček.
»Bomo pa kar same opravile,« so dejale kokoške in pšenico požele. Potem so vprašale:
»Kdo nam bo pomagal klasje omlatiti?« »Mi že ne!« so rekli mačka, gos in prašiček.
»Bomo pa kar same opravile,« so rekle kokoške in so pšenico omlatile. Nato so vprašale:
»Kdo nam bo -pomagal zrna zmleti?«
»Mi že ne!« so rekli mačka, gos in prašiček.
»Bomo pa kar same opravile,« so rekle kokoške in so pšenico zmlele. Potem so vprašale:
»Kdo nam bo pomagal speči kolač?« »Mi že ne!« so rekli mačka, gos in prašiček.
»Bomo pa kar same opravile,« so odgovorile kokoške in spekle kolač. Ko je bil kolač pečen, so vprašale:
»Kdo nam bo pomagal kolač pojesti?« »Jaz, jaz, jaz!« so zavpili mačka, gos in prašiček.
Grahka, čopka in Belka so j,im odgovorile:
»Same smo morale sejati, žeti, mlatiti, mleti in peči. Bomo pa še kolač same 'pojedle!«	F. R.
Aliča j-e pomagala prijatelju iz zadrege. »Ko sem odpotovala iz Honolulu ja, nisem še nameravala prodati niza. To sem sklenila šele tukaj. Pač pa sem o tem že pisala na Havaje ...«
Mlada deklica se je vmešala. Bila je prav za prav lepa, toda hladna -ko kovina, kakor njen oče — v tem hipu pa vidno slabe volje. »Jaz sem seveda mislila, da so biseri tukaj,« je mrdala. »Drugače bi ne bila prišla.«
»No, nič ne de,« je zasukal milijonar. »Kajneda, milostna gospa, bisere si daste poslati semkaj?«
»Da! Drevi odidejo iz Honoluluja. V šestih dneh bi mogli biti že tu.«
»To je brez pomena! Moja hčerka bo danes popoldne odpotovala v Denver. Sam pa se jutri odpeljem na jug. V enem tednu se mislim siniti z njo v Eldoradu in potovati z njo vred dalje na vzhod.«
»Pripravljen sem, poslati vam bisere, kamor želite,« je predlagal Eden.
»Zelo ljubeznivo.« P. J. Madden je premišljal, potem pa j-e ogovoril Alko Jordan: »Saj je to tisti niz, ki ste ga leta 1889. nosili v starem Palače hotelu?«
Osupla ga je pogledala. »Seveda.«
»In še lepši, kakor je bil tedaj; prisegel bi,« se je razvnel Aleksander Eden. »Veste, gospod Madden, med draguljarji je doma vraža, da biseri vsrkavajo vase osebnost žene, ki jih nosi; postanejo blesteči ali topi, -kakršna je pač duševnost gospe, katero kra-
se. Če je to res, so ti biseri z leti morali postati čudno lepi.«
»Budalost!« je zarobljeno zarenčal Madden. »O, oprostite, s tem nočem zabavljati čez milostno gospo. Ampak kot trgovec nočem poslušati takega praznoverja. Vendar pa vzamem bisere za ceno, ki sem jo -imenoval.«
Eden je majal z glavo. »Saj so vredni na jr manj tri sto tisoč dolarjev.«
i»Zame ne. Dvesto lin dvajset tisoč — od teh -takoj dvajset tisoč za aro, da bo držalo, ostanek pa trideset dni potem, ko prejmem niz. Ali - ali!«
Vstal je in zarežal na draguljarja. Eden, sicer mojster v pogajanju, je čutil, da ga je minila pred 'kamnitim čokom vsa njegova umetnost. Onemogel se je ozrl na svojo prijateljico.
»Vse v redu, Alec,« je mirila Aliča. '»Sprejmem ponudbo.«
»Dobro,« je vzdihnil draguljar. »Sijajno ste opravili, gospod Madden.«
»Kakor je prav. Sicer namreč ne kupim.« Madden je potegnil čekovno knjižico. »Dvajset tisoč na mizo, kakor je obljubljeno.«
Prvikrat se je oglasil tajnik. Njegove besede so bile izgovorjene s takim glasom in neprijetno vljudno. »Rekli ste, da bodo biseri prišli v šestih dneh?«
»V kakih šestih dneh,« je potrdila Aliča.
»Dobro.« Njegov glas je zazvenel nekam lizunsko. »Pridejo z ...«
»S posebnim slom!« Eden si je gospoda v temnomodri obleki naknadno pozorneje ogledal. Bledo visoko čelo, sivkaste oči, ki so mogle s svojim 'pogledom človeka zbegati, dolge, blede, lakomne roke. »Nič kaj' prijeten 'sodobnik,« si je mislil in je rezko ponovil: »S posebnim slom!«
»Kajpak!« je bil uslužni odgovor.
Madden je -izpolnil ček im ga ipoložil na pisalno mizo.
»Mislil sem, gospod Madden... je le predlog...« j|e začivkal zopet tajnik, »ko se gospodična Evelina vrne, da ostalo zimo prebije v Pasadeni, bi morda hotela dragotino nositi tam. V osmih dneh bomo morda v onih krajih, -pa menim.. .«
»Kdo kupuje bisere?« je zagrmel P. J. Madden togotno. »Vi ali j,az? Nikogar nočem, da bi jih kdo vlačil sem in tja po vsej deželi. Dandanes, ko je vsak drugi človek cigan, se mi zdi 'to prenevarno.«
»Toda, oče,« je potožila Evelina, »res bi jih rada cimprej nosila...«
»Kaj pa še!« Očetov rdeči obraz je ipo-iStal škrlatast, vrgel je svojo debelo glavo nazaj, kar je navadno storil, če mu je kdo ugovarjal. »'Bisere dobim v New Yorku,« je igrmel. »In mdr besedi! Za nekaj časa pojdem na jug — tam v Pasadeni imam hišo in v puščavi, šest kilometrov od Eldora-da, farmo. Precej časa me ni bilo že tam! Ge človek večkrat me pogleda po oskrbni--kih, se ti potepini polene. Brž, ko bom zopet v New Yorku, vam bom brzojavil, pa
	
|-^ oo	j	oo ^ oo	00	00	0^)	OO	OO	oo	oo J oo £
(Duk&at kLleaL
Janez Oblak je sedel na vrtu pod staro • lirusko. Ves je bil zamaknjen v staro knjigo, kd jo je bil pred kratkim iztaknil nekje na podstrešju. Bila je to stara, v usnje vezana knjiga z velikim pozlačenim napisom »Spiritizem«. Spočetka je kaj malo razumel, a ko jo je bral drugič in tretjič, se mu je posvetilo v glavi:
»Ha, ali ne bi tudi jaz mogel klicati duhove?«
Po kratkem premišljevanju se je Janez kmalu odločil:
»Očeta pokličem! Oče mi bo gotovo rad razodel, kje leži denar, ki ga je skril, preden ga je ugrabila nepričakovana smrt. Imel bom denar — za poroko, za potovanje in še za kaj drugega. To bo neka ji To bo Anica vesela!«
Vrtna vrata :so zaškripala. Janez je vrgel knjigo pod klop. »Anica, 'ti si! Kako dolgo 'te že ni bilo! Kako ti je?«
»Čisto dobro! Zakaj pa ne prideš nič k meni?«
»Liza!« je poklical deklo. »Prinesi nama nekaj južine!«
Dekla je spet počasi odšla v kuhinjo.
Anica je sedla k Janezu. Bila je prikupna, kakih sedem let mlajša od Janeza. Ni bila ravno od bogate hiše, vendar pa je 'imela obljubljeno lepo doto. »Pri Janezu mi ne bo hudo,« si je mislila in se ga držala.
»Anica, kam pa bova šla na poročno potovanje?« je zaskrbelo Janeza.
»Kaj?« se je Anica začudila. »Kje pa imava denar?«
»Ha, ha, dragica, to kar meni prepusti!« je smejoč se dejal Janez, držeč zopet knjigo v roki in jo pokazal Anici. »Vidiš, ta mi bo 'Pomagala.«
»Tale knjiga? Beži, beži!«
»Seveda, ravno tale knjiga!« se je veril in ji pokazal naslovno stran.
»Ti, to je prepovedano, tega ne delaj! Bog ne daj! Vrzi rajši to knjigo v peč!«
»Oh, draga moja, saj ne bom kradel,« jo je tolažil; »le očetov denar bom našel, ki je nekje skrit!«
Medtem je Liza prinesla nekaj prigrizka in zaročenca sta utihnila. Janez je z veje utrgal nekaj: hrušk.
»So lepe, kajne?«
»Krasne!« je potrdila in zasadila bele zobe v sladki sadež.
Po južini sta se poslovila. Janez je bil zopet sam na vrtu. Ležal je v travi in tuhtal. Zraven je ležala zaprta knjiga. Pozlačeni napis se je svetil v zahajajočem soncu.
Denar! Vedno so mu misli uhajale nanj. »Koliko ga neki je? Bogve ali sb zlatniki ali kovanci? Kaj pa, če ni nič?« ga je zaskrbelo. '»Mora biti! Niso ljudje zastonj govorili, da ima oče zame shranjen kup zla-
nii lahko izročite bisere v moji pisarni, gospod Eden. V tridesetih dneh dobite naka-zilo za ostalo kupnino.«
»Dobro!« je odgovoril draguljar, »če počakate trenutek, dam napraviti potrdilo o sklenjeni kupčiji in o pogojih. Kupčija je 'kupčija — to razumete pač bolje nego kdorkoli.«
»Gotovo,« je pokimal borzijanski magnat pomirjen.
Eden je odšel. Evelina Madden se je dvignila. »Počakam te spodaj, oče. Rada ki si. ogledala zalogo jadov.1 Povem vam namreč, gospa Jordan, da ne dobite nikjer lepših jadov kakor v San Frančišku.«
»Morda res.« Aliča je prijela mlajšo za toki. »Kako čudovito lep vrat imate, ljuba gospodična. Malo prej, preden ste prišli, sem dejala, da je Phillimorovim biserom 'treba mladosti. Upam, da jih boste nosili mnogo srečnih let!«
»Zelo ljubeznivo! Hvala vam!« je deklica hladno zapela in odhitela.
»Počakajte me v avtu, Thorn,« je velel njen oče tajniku. Ko je ostal sam z Alico Jordan, se je zopet pomračil njegov pogled.
’ »Niste me še nikdar videli, kajne'da ne?«
»Žal, me. Ali morda vendarle?«
»Najbrž ne. Jaz sem pa vas videl. Danes — v naših letih — lahko človek brez
1 Jadi so kamni, ki so jih v kameni dobi obde-hvali m orodje in okraske; predvsem: nephrit, jamčit in serpentm.
ta, ki si ga jie pridobil na bogve kakšen način.«
S spoštovanjem se je spominjal očeta. Bil je velik kot on in pameten, pa kako! Čisto gotovo, saj je tudi on nekaj, teh lastnosti podedoval.
Misli so mu zopet ušle k poroki in 'potovanju. »Kam hi šla po svatbi? Na morje, na planine?«
*
»Še nekaj hi bil skoraj pozabil!« je na pol glasno dejal, ko se je Janez odpravljal k večerji. »Mizo s tremi nogami bom potrebovali.«
Ko je dekla prinesla večerjo, ji je naročil:
»Liza! Stopi dol k Rakarju in mu reci, naj pride malo k meni!«
»Ja!« je bil kratek odgovor ‘redkobesedne dekle.
Janez je vprav povečerjal, ko je vstopil mizar Rakar, debel ušast dedec s povešenimi brki in plešasto glavo. Široki klobuk je držali v roki in pozdravil:
»Bog daj dober večer, gospod Gblak!«
»O! Ste že tukaj?« se je začudil gospod Janez. »Pridite bliže!« ga je povabil im mu 'ponudil stol.
Rakar je sedel in 'potrpežljivo čakal naročila.
»Veste kaji, gospod Rakar, vi ste pameten in preudaren mož. Naredili mi boste mizico, in sicer okroglo, s tremi nogami. Kar pa je najbolj važno, ne sme biti zbita z žeblji — nasprotno, biti mora brez vsakega okova. Razumete?«
»I, seveda!« je potrdil Rakar in zagotovil Janezu, da bo miza v redu in kmalu narejena. Medtem je zagledal na mizi knjigo. O, Rakar je dobro razumel, kaj ta knjiga pomeni. Bilo mu je tudi jasno, če-
skrbi brblja o 'takih rečeh. Vedite, da mi je v veliko zadoščenje, da bom imel te bisere. Danes je izlečema globoka rana, stara rana.«
Strme je zrla vanj. »Ne razumem vas.«
»Pojasnil vam bom. V osemdesetih letih, ko ste prihajali z družino s Havajskih otokov, ste se nastanili v hotelu Palače. In jaz — jaz sem bil v tem hotelu sobni natakar. Večkrat sem vas videl — in tudi, ko ste nekoč imeli na sebi znameniti niz. V mojih očeh ste bili najlepše dekle na svetu — oh, zakaj pa ne ... saj sva oba . .. hm ...«
»Sedaj, sva oba stara,« je tiho dodala.
»Da, to mislim. Oboževal sem vas, toda jaz... jaz sem bil uslužbenec — im za vas nič. To je žalilo moj ponos. Prisegel sem si, da se povzpnem tako, da se bom mogel poročiti z Vami. Sedaj: se lahko oba temu smejeva; še celo moji načrti se niso dali vsi uresničiti. Toda danes so vaši biseri moji, — krasili bodo vrat moje hčere. Mogel sem jih kupiti od vas. In sedaj sva 'bot — tako je hotela usoda.«
»Ste pa čuden človek ...«
Sem, kar sem. In moral sem vam to povedati, ker bi drugače moje zmagoslavje ne bilo popolno.«
Eden se je vrnil. »Prosim, gospod Madden, bi M hoteli biti tako ljubeznivi dn tole podpisati? — Lepa hvala!«
»Vi 'torej dobite od mene 'brzojavko. Ostane pri New Yorku; nikjer drugje. Mislite na to! Zbogom!« P. J. Madden je ponudil svojo drvarsko desnico.
mu mu je Janez naročil mizo. Kar groza ga je spreletela.
Na kratko se je poslovil in odhitel proti domu. Doma je takoj povedal ženi in žena je novico še toplo nesla naprej: k sosedi. Drugi dan je že ves trg vedel, da je Oblakov Janez špiritist.
Kmalu je dobil novo, toliko zaželeno mizo. Postavil jo je v kot, pod očetovo sliko. Komaj je čakal noči, in da se je Liza spravila spat. še enkrat je pogledal v knjigo, ugasnil luč in zagrnil okno. Tesno mu j e bilo pri srcu in kar strah ga j'e bilo. Ali ko se je 'spomnil na denar, se je opogumil. Denar!...
Kmalu se je zopet odločil, da nadaljuje, kar je začel. Ko jie opravil potrebne ceremonije, je čez nekaj časa zaklical:
»Če si duh mojega očeta, oglasi se!« Res, začul je rahel udarec. Denar, denar! so mu zopet ušle misli. Premagal je bojazen in nadaljevali:
»Kje je denar? Ako je na vrtu, se oglasi!«
Nič, vse tiho. Samo hruška na vrtu je šumela v jesenskem vetru.
»Na vrtu ga že ne bo,« je pomislil Janez. »Mogoče ga pa nisem slišal.«
Glasneje je zaklical: »če je na podstrešju, oglasi se, da te bom slišal!«
Nenadoma se je zaslišal močan ropot, kakor bi kdo padel.
»Vendar enkrat!« se je oddahnil dn si obrisal pot.
Tedaj so se zaslišali koraki. Vrata so se odprla. Janezu je šinilo v glavo: »Duh!« dn se je obrnil proti durim. Med vrati je stala visoka bela postava.
»Oče!« je kriknil Janez in padel na kolena.
Duh se je premaknil in spregovoril:
'»Za božjo voljo, Janez, kaj pa je?«
Janez, ki je pričakoval očetovega glasu, je po govoru spoznal Lizo. »Ali si ti, Liza?«
Vstal je in stopil proti njej. Res, bila je Liza v beli nočni srajci. Prižgal je luč. Za-
Smehljaje se jo je stisnila. »Bodite zdravi! Sedaj ne zrem več mimo vas; vidim vas zares!«
»In kaj vidite?«
»Strašno velikega ničemurnika. Toda simpa tičn ega.«
»Hvala vam! Tega ne bom pozabil. Zdravstvu jte!«.
Odšel je. Eden se je trudno sesedel v svoj stol. »Tako, to je končano. Ta orjak človeka kar ohromi. Tako rad bi bil iztisnil večjo vsoto, pa je bilo brezupno. Občutil sem, kakor da mora on vedno zmagati!«
»Da«, je pritrdila Aliča, »on zmaga vedno.«
»Sicer pa — nisem želel, da bi bili tajniku obesili na nos, kdo bo prinesel bisere. Meni pa seveda lahko poveste.«
»Prinesel jih bo Charlie.«
»Kdo je to?«
»Kriminalni asistent policije v Honolu-luju. Pred leti je bil v veliki palači ob obali naš prvi hišni uslužbenec.«
'»Kitajec?«
»Da. Odšel je od nas, da bi postal policist in se je tam izvrstno izkazal. Ker pa je vedno želel, da hi kdaj obiskal celino, sem tako uredila njegov dopust, njegovo dovoljenje za potovanje in vse. On bo prinesel bisere. Kako bi pač mogla dobiti zanesljivejšega sla?«
»Drevi odpotuje?«
»Da, s parnikom ,Prezident Fierce’, Ladja bo menda prihodnji četrtek zvečer tu.«
Iz žalostne skrivnosti rožnega venca
»... ki ga je trnjeva krasila krona ...« Od ljudstva svojega osramočen je On, ki je pot, resnica in življenje in čigar dnevi nimajo zatona.
Prečudno rdeče v trnju lesketa se, kot bi pod njim se skrivali rubini... Ob tej podobi vse se v nič razblini, kar srca k tlom tišči te grenke čase.
Naj Tvoje trnje, o Gospod trpeči, se tudi naših mračnih duš dotakne, da nam zahrepene po večni sreči!
Premnogokrat se naš korak spotakne, da Te roke ne morejo doseči...
Samo ob Tebi se nemoč umakne ...
Ljubka Šorli
čudena ga j.e gledala Liza vsega prestrašenega, z naježinimi lasmi.
»Kaj pa je bilo? Slišala sem, kakor bi nekdo padel in kriknil.«
»Nič, nič,« se je Janez izmotal; »nič hudega!«
Ko je Liza zopet odšla, je razmišljal dalje. »Ali je bil to navaden ropot ali se mi je oglasil oče? Gotovo je bilo to znamenje od očeta.« Zdaj je bil Janez prepričan, da je denar na podstrešju.
Vse je prebrskal, vsako opeko je vzdignil, a nikjer nič. Obup se ga je loteval. Ostala mu je še stara omara, v kateri je našel to knjigo. »Sama navlaka!« Še preklinjati je začel. Vsako cunjo je pretipal in obrnil. Nazadnje je le staknili v žepu očetovih starih hlač nekaj težjega. Pograbil je vse skupaj in odšel v stanovanje.
Iz žepa je privlekel nekaj mošnji podob-mega, pa nd bila mošnja, ampak stara nogavica. Vsebino je sesul na mizo. Pred njim se je pokazal kup raznovrstnih starih spominov: nekaj starih kolajn, medeninastih vojaških gumbov, svetinjic in raznih starih hakrenih kovancev.
Janez je buljiil predse. »To naj hi bil torej zaklad?« Jezno je vse pograbil in vrgel Skozi Okno.
Zgodaj zjutraj je moral Janez v službo. Ves slabe volje je komaj popil kavo, kruha se še dotaknil ni. Poveznil si je klobuk na glavo in odšel iz kuhinje.
Pred hišnimi vrati je obstal in 'pogledal po vremenu. Pogled mu je obstal na hruški: najlepša vrh, še včeraj poln sladkega sadu, je bil polomljen in prazen. Pod hruško so se videli sledovi polomljene klopi.
Tedaj mu je bilo jasno: njegov namišljeni »duh« je kradel hruške, polomil drevo in telebnil na klop.
Od tega dne Janez ni hotel več ničesar slišati o spiritizmu.	B. Z.
Vrata so se odprla dn mlad, čeden dečko je priskakljal čez prag. »Oprostite, oče, ako motim ... Da, kdo pa je tu?«
»Bob!« je zaklicala Aliča. »O, vi zaspanec vi! Kako vam gre?«
»Pravkar sem se prebudil v krasno življenje! Kako pa je vam in drugim mladim ljudem tam zunaj?«
»Hvala, izvrstno! Ampak dolgo ste se mudili pri zajtrku. Tu vam je pa ušlo čedno dekle.«
»Nikakor ne — če mislite Evelino Madden. Te sem 'imel dovolj že spodaj. Govorila je z enim pobeglih velikih knezov, ki smo jih nastavili v zabavo občinstvu. Nisem se dalje mudil. Zame nima nobene pri* vlačnosta več, ker sem prejšnji teden povsod naletel nanjo.«
»Meni se zdi pa očarljiva.«
»Ledenik. Brrr... V njeni bližini veje zimska sapa.«
»iNeumnoist! Niste še nikoli poskusili s svojim nasmehom pri njej?«
»Mogoče — ampak le iz poklica. Toda dozdeva se mi, kakor da bi me hoteli pridobiti za zastarelo ustanovo zakona?«
»Kar bi bilo najpametnejše za vas in za vse mlade može, ki so po vašem kopitu.«
»Zakaj pa?«
»Za spodbudo. Ker bi vas sililo, da bi življenje dobro izrabili.«
(Dalje prihodnjič)
MARJAN JAKOPIČ:	PROŠNJA	
Javorova miza.	Rožni venec v kotu.
vsa blagoslovljena,	jagode debele:
in na težki klopi	kdaj ste padle z roke.
siva, dobra žena.	kdaj ste osamele?
Peč, kjer prva leta	Okna, svetla okna.
hitro so minila:	rožmarin zeleni:
kdaj je mrzla burja	vsaj na zadnji poti
plamen upihnila?	krsto mi odeni!
WIR SIND N
Ist das Grund genug, bei uns zu kaufen? Wir selbst sagen nein! Nichf die Tatsache, daB wir die GroBfen sind, sondern die Griinde, weshalb wir die GroBfen wurden, sollfen Sie veranlassen, bei uns zu kaufen:
Geschulteres Personal — bessere, erfahrenere Einkaufer — groBere Auswahl — alles in einem Haus — giinsfigere Preise — das sind doch jefzf Griinde genug, bei Warmuth zu kaufen!
Pogajanja za novo vlado...
(Nadaljevanje s 1. strani) nistrstvo in vodstvo podržavljenih podjetij in se tudi niso ukvarjali s podrobnimi rešitvami, kot jih sedaj vsebuje »načrt pristojnosti« Avstrijske ljudske stranke.
Državni zbor se je sestal
Novoizvoljeni državni zbor se je v sredo sestal k svoji prvi ustavodajni seji. Poleg tega se bo v tem tednu sešel še enkrat, in sicer v petek. V sredo so poslanci parlamenta v navzočnosti zveznega predsednika Franza Jonasa izvolili iz svojih vrst tri predsednike in člane odbora. Danes v petek pa ibo začel državni zbor z delom: kot prva in edina točka dnevnega reda bo na sporedu namreč zakon o izplačilu dogovorjenega predujma državnim uradnikom.
QLEDALI$CE v CELOVCU
Celovško Mestno gledališče ima od petka, 1. aprila, do četrtka, 7. aprila sledeči program:
Petek, 1. aprila, ob 19.30: Die Walkiire, opera Richarda Wagnerja; 3. predstava za „Ring” in petkov abonma. Cene od 16,— do 80,— šilingov. — SOBOTA, 9. aprila, ob 19.30: Orpheus in der Un-tenvelt (Orfej v podzemlju), opereta J. Offenbacha (zadnjikrat). — Nedelja, 3. aprila, ob 15. uri: Friihlingsluft (Pomladanski zrak), opereta Jo-sefa StrauBa, 14. predstava za GWK-nedelja, 11. predstava za podeželski nedeljski abonma. — Sreda, 6. aprila, ob 19.30: Wartezeit (Čakanje), drama beljaškega pisatelja Heinza Zechmanna. — Četrtek, 7. aprila, ob 19. uri: Siegfried, opera Richarda Wagnerja; 3. predstava za „Ring” in petkov abonma, poslednjič.
MALI OGLASI
Soboslikarske vajence sprejmemo takoj alt pozneje. Za hrano in stanovanje preskrbljeno. Soboslikar-ski mojster SCARSINI, Klagenfurt, Friedlstr. 37. Telefon 51-74 u. 50-92.
Dekliške obleke in kostime, lepe in poceni, dobite pri SATTLER, Klagenfurt - Celovec, Heuplatz.
Botrska darila si preskrbite že sedaj zelo ugodno pri SATTLER, Klagenfurt - Celovec, Heuplatz.
SADJARJI!
Sadna drevesca vseh sort in vrst nabavljajte samo v strokovni drevesnici! — Posebno velika zaloga češpelj, sliv in ribezlja — Vse to vam nudi:
Ing. MARKO P0LZER
po domače Lazar, ŠT. VID V PODJUNI
Lastnik: Hanzej' Kovačič Villach-Beljak Gerbergasse 6
Izredna akcija
SEDAJ JE ČAS ZA TUJSKE SOBE
Tovarniška cena Sil. 2490.*
iz različnih lesnih izdelkov
Sami se prepričajte, zato nas obiščite!
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 3. 4.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 4. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kaj smo pripravili? (Napoved sporeda slovenskih oddaj). — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem. — TOREK, 5. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Pojeta koroški akademski in Slovenski oktet. Beremo za vas (M. Turnšek: 27. — Stoji na rebri grad). — SREDA, 6. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 7. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. — Na dom obujaš mi spomin: Kapla na Dravi (1. del). — PETEK,
8.	4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Dr. Metod Turnšek: Objokujte Zveličarja! Beremo za vas (M. Turnšek 28. — Stoji na rebri grad). — SOBOTA,
9.	4.: 9.00 Vinko Zaletel: Velika noč na kraju vstajenja v Jeruzalemu.
POHIŠTVO
za dom in za goste PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
BRATJE RUTAR & Co.
DOBRLA VES - EBERNDORF A 9141	Tel 04236-281
Oglejte si našo razstavo tudi v prostorih hotela Rutar v Dobrli vesi.
Velika zaloga perila blaga in volne
za moške, ženske in otroke
L Hloueu
Klagenfurt, Alter Platz 35
ZNAMKA ZAUPANJA
GRUNDNER
Klagenfurf - Celovec
Wienergasse 10 (Promenadna cona)
Televizorje, radioapa-rate, gramofonske plošče, likalnike, vse vrste brivske aparate, kolesa
<lladi&kcLus
KERN
Klagenfurt, Burggaste
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80.— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20,— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šfr., za Anglijo 2.— f. sterk, za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tobnajer, Ra-diše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Vlds tednik Hctotika