LET O	Štev. 2.
IX.	Februar
Regfotered at the
6.P.O., Sydney, for transmission by post as a periodical.
MISLI
(Thoughts)
Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji
Ustanovljen leta 1952
Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M.
Tel.: FA 7044
★
Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej
★
Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.W.
★
Tisk: Mintis Pty. Ltd., Fredbert St., Leichhardt, Sydney. Tel. WB 175S
		KOLEDAR
Februar — Svečan		
1	P Ignacij, Brigida	
2	T	Svečnica
3	S	Blaž
4	e	Andrej, Bojana
5	P Agata	
6	S	Doroteja (Dora)
* 7	N	Romuald
8	P	Janez iz Mate
9 T Apolonija, Ciril		
10	S	Školastika
11	č	Mati božja Lurška
12	P Evalalija	
13	S	Benigen, Katarina
* 14	N	1. Predpostna
15 P Jovita, Favstin		
16	T	Danilo, Julijan
17	S	Donat
18	č	Simeon
19	P	Miroslav
20 S Leon, Elevterij		
* 21	N	2. Predpostna
22	P	Irena, Eleonora
23	T	Peter, Damjan
24	S	Saša, Viktorin
25	e	Matija, apostol
26	p	Matilda
27	s	Gabriel ž.M.B.
* 28	N	3. Predpostna,
		Roman
29 P Prestopni dan		
o
o.
H
3
w
in
«
Ph
a
cn
w
o
e
rt
-u
o
73
J*
V
E
‘C
o.
;♦]
>;
;♦!
'4,
%
♦; .................................
**♦: >: >! >: >;	>.	.	►.	a	*«
ZA MARČNO ŠTEVILKO “MISLI” 1960
Sprejema urednik prispevke do 15. februarja. Pohitite!
Mohorjanom Med Nami
MOHORSKE KNJIGE ZA LETOS SO TU. Po veliki večini jih naročniki že imate. Ne bom jih hvalil, prepričan sem, da se same hvalijo. Nikomur ne bo žal, da je odrajtal zanje tisti papirnati funt.
Nedavno smo v MISLIH čitali pohvalne besedi-celovške Mohorjeve o Slovencih v Avstraliji. Laskanje tudi zasrbi, praskanje za ušesi zbuja spomine. Skromno smo začeli 1.1953 — 15 Mohorja-nov se je javilo. Vsako leto jih je bilo potem več: 50, 60, 100, 105 — minulo leto je poskočilo števi-
lo	na 200. Letos smo jih dobili 255 in 25 dopla c-ilnih. Vidite!
Ampak — ali naj zdaj sedemo na lavorike in uživamo svoj rekord? Koliko pa nas je? če bi se
vsak DESETI Slovenec v Avstraliji — domotožno in ukaželjno po slovenski besedi zdihujoč — hotel obogatiti za I 1 letno s štirimi lepimi slovenskimi knjigami, bi lahko prišlo k nam ob novem leti1 1961 najmanj 4 — 5,000 mohorskih knjig!
Ko boste to brali, bo 'verjetno malo letošnjih mohorskih še na mojih policah. Bojim se celo, da jih bo zmanjkalo. Toda takoj na delo za naslednje leto! Že zdaj — in vse tja do septembra — boru zbiral Mohorjane za leto 1961. Ti, ki to bereš — stopi mednje nemudoma, ako še nisi!
Dr. Ivan Mikula
Convent S. Heart
Rose Bay, N.S.W.
PREDPUSTNA ZABAVA 30. JANUARJA! OGLAS NA STR. 55!
leto
IX.
FEBRUAR 1960
ŠTEV. 2.
TREH REČI SE JE ŠE BOLJ BATI
SVET UGIBA, KAJ BO, če se sproži atomska ^°jna. Ničesar se nam ni tako bati, poudarjajo
dan
na dan. Nova in nova strašila, kakšno orožje
So sPet iznašli.
Škof Fulton Sheen piše v svoji tedenski kolo-’> da se je treba še bolj bati drugega in sicer tr°jnega zla:
]jj Prvo tako zlo je porast duševnih bolezni, ’ J'h povzroča moderna civilizacija. V človeških _'®*h se bijejo neštevilne civilne vojne. Človek bi jih <*0*5er ’n šel za ideali, pa ga sto reči, ki Vldi okoli sebe, trga od idealov in vleče v uma-ost. Neprestana napetost v njem povzroča du-ko 116 ^°^e’ izpodkopavajo zdravje živcev, še ne*" ^)a VSa s*val udar> na dan, iz civilne vcj-^ v človekovi notraanjosti nastane zunanja voj-pa .niet* človekom in človekom. Nadaljnji korak, •mate vojno med narodi.
, Nič se ne zgodi v zunanjem svetu, kar se ni JPrej zgodilo v človekovem srcu, v človekovi 110-anjosti”.
Vq. 2’ Drugo zlo, ki se ga je bolj bati kot atomske p .11®’ dejstvo, da narodi prav tako lahko pro-eJo v lastni gnilobi — ali pa še hitreje — nego m izgubljenih vojn.
•ih 1^g.0(lovinar Arnold Toynbee dokazuje v debe-jih ,nj'ga^> ^a Je °d 19 civiliziranih narodov, ki „ . /‘6odovina pozna, 16 propadlo zaradi notranje °be. ne zaradi zunanjih porazov.
^^“‘Protno je pa marsikak narod ali država v °v>ni prav zaradi obrambe pred zunanjimi so
vražniki vstala iz notranje gnilobe in se rešila.
S tem ni rečeno, da je vojna nekaj dobrega. Je samo opomin, da bo do vojne prišlo in z njo do uničenja narodov ali celo vsega sveta, če se bodo ljudstva zaverovala zgolj v novodobne iznajdbe: uporabo atomov, raket do meseca in zvezd, potovanj v vsemirje.istočasno pa ostala slepa in gluha glede naraščanja mladostnega zločinstva spolne razvratnosti, razpadanja družin, javne korupcije v gospodarstvu, neizprosnega boja med kapitalom in delom...
Bolj ko se človek postavlja z obvladanjem naravnih sil in jih kontrolira, bolj izgublja kontrolo nad samim seboj.
3. — Tretje zlo — napuh! Znanost in tehnika nad vse — sam Bog naj se skrije pred njo!
So še tudi med znanstveniki, ki se strinjajo s Churchillovimi besedami iz leta 1945:
“Ob razodetju čudovitih naravnih skrivnosti, ki so bile doslej človeštvu milostno prikrite, naj se vsaka glava in vsaka človekova vest na svetu kar najbolj globoko zamisli.”
“Milostno prikrite”, je rekel Churchill.
Žal, da le premnogi bolj upoštevajo, kar je zapisal sovjetski “šaljivi” list KRKODIL v novembru 1957:
“In zdaj je tu naš sputnik, skrivnosti nič ni v njem. Nov planet, res majhen, pa dokaz uma je in luči: Ustvarili smo ga mi — ne Bog!”
Tak je napuh, ki prinaša narodom polom!
LJUBIL SEM PRAVICO...
Ob smrti ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana je bil v nedeljo 22. novembra 195!) v okviru slovenske radijske oddaje v Clevelandu poseben žalni spored, pri katerem je govoril pisatelj Karel Mauser. Tu priobčujemo njegov govor.
V	ENAJSTEM STOLETJU, KO JE NA ČELU Cerkve stal papež Gregorij VIL. so svetni oblastni ki hoteli, da bi bili oni tisti, ki bi podeljevali škofom simbole njih oblasti. Papež se jetemu uprl. Vojska je navalila na Rim in papež Gregorij je moral bežati. Daleč od Rima g'a je dohitela smrt in ko je umiral, so bile zadnje njegove besede: Ljubil sem pra-vico in sovražil krivico, zato umiram v pregnan-stvu.
Tega zgodovinskega dogodka se spominjam ob smrti Dr. Gregorija Rožmana, škofa ljubljanskega, ki je v ponedeljek 16. novembra v preprosti sobici bolnice sv. Aleša odšel od nas. Kakor papež Gregorij takrat,se je tudi on uprl oblasti, ki je hotela uporabiti Cerkev, da bi z masko krščanske strpnosti in krščanskega pojmovanja svobode, potegnila narod v materializem, v katerem ni mesta za svobodno izražanje misli in katoliških načel. Mnogi katoličani so nasedli in v tistih usodnih urah je veliki škof Rožman videl, da mora spregovoriti. Spregovoril je z lece v svoji stolnici in pokazal na krivico, ki se je skrivala za masko. V preroških besedah je udaril po zlu in s prstom pokazal na konec. Mnogi tedaj niso verjeli, toda čas je pokazal, da je veliki pokojnik gledal pravilno in da je spoznal obraz pod masko prej, preden je krivica masko snela.
Tedaj, tisto uro, je škof ljubljanski odšel na svoj križev pot. Opljuvan in umazan od tistih, ki jim je bil dobrotnik, in od tistih, ki so verjeli volkovom v ovčjih oblačilih, je, kakor Gregorij Vil., odšel v pregnanstvo. Ni odgovarjal njim, ki so ga sramotili. Z molkom in tihim delom je trosil žerjavico na glave svojih sovražnikov, podpiran od ljubezni tistih, ki so za svojim škofom stali in ga ljubili. Nikoli ni moglo biti sovraštvo tistih, ki so ga želeli uničiti, večje od ljubezni onih, ki so vide-
li	v svojem škofu glasnika resnice in pravice.
Kakor škof Baraga nekoč, je prišel v Ameriko. Preprost, reven, s srcem, ki je znalo trpeti in pozabiti. Postati je eden od nas, med nami je hodil, govoril, misijonarji, se veselil z nami na slovenskih prireditvah in z nami nosil naše križe. Nje-
gova sobica pri sv. Lovrencu je bila veliko odprto srce, kamor si lahko brez skrbi prinesel svoje križe in svoje bolečine. Koliko križev smo mu nanosili! Njemu, ki mu je bil lasten težak, težji, kakor so bili vsi naši skupaj. In jih je sprejemal nase, da je bilo nam lažje.
Prazna je sedaj tista sobica. Veliko srce je utihnilo.
Toda ne recimo: škof Gregorij je umrl. Recimo raje, kakor sem nekoč videl zapisano na starem, zglodanem nagrobnem spomeniku krščanskega Indijanca: Odšel je domov. Da, škof Gregorij je odšel domov, v Očetovo hišo, da mu Oče, ki je Oče nas vseh, poplača njegov pogum, ki ga je po’ kazal v nevarnosti, in mu poplača njegovo potrpežljivost in vdanost, ki ju je pokazal v trpljenju-Za vse njegovo trpljenje nismo vedeli, ker ga je nosil skrito. Toda zavedali smo se lahko, da je nosil križe vseh vernikov svoje škofije, in da so ravno ti križi bili, ki so strli njegovo srce. Nosil jih je vdano, tako, da smo vselej, kadar smo govoril* z njim, lahko začutili, kako je vela od njega močna krščanska volja in globoko zaupanje v božje sklepe.
Veliki ljudje niso veliki zavoljo pomembnosti svoje službe. Veliki so takrat, če je njih notranja globina večja od povprečja. Škof Gregorij je bil sin koroške zemlje in človek z velikim slovenskih srcem. V tem srcu ni bilo prostora za maščevanje* v tem srcu ni bilo prostora za jezo, to srce je znalo samo odpuščati in ljubiti. Vsem je želelo pomagati, le kadar je govoril o trpečih doma in p° svetu, je to srce z bolečino hitelo do tistih, ki so ga izdali.
V	velikem trpljenju se je škof Gregorij obračal do mladine, do tistih, v katerih je gledal bodočnost. Koliko kartic in pisemc so prejeli od njega otroci, kako rad je poslušal pesmi, če so jih peli otroci, kako vesel je bil slovenskih šol in vsega, kar je slovensko življenje ohranjalo.
Odšel je domov. Ne bo se trpeče zbudil v svojih linah šenklavški zvon, da bi zavekal kakor b> moral. Ne bodo zavekali zvonovi po cerkvah ljU'; bljanske škofije, po cerkvicah slovenskih gričev- | Kolikokrat je bil v vseh teh cerkvah, kolikokrat )e birmoval v njih. Vendar sem prepričan, da bo tud1 molk slovenskih zvonov zgovorna priča, da je bil ljubljanski škof Gregorij škof za najtežji čas in d* je Bog vedel, zakaj nam je dal ravno njega.
To uro se ameriški Slovenci združeni s Slo-'Pnci v domovini in na Koroškem obračamo h stl svojega škofa Gregorija in polagamo predenj Pozdrave vseh tistih, ki ne morejo biti ob njem, Pa so ohranili v sebi vero v ljubezen in v spoštovanje škofovske oblasti.
V	ponedeljek bo truplo velikega pokojnika pokopano v Lemontu, na ameriških Brezjah. Ameriška Remija, ki
nosi v sebi grobove slovenskih škofov arage, Mraka, Trobca in Vertina, bo v Lemontu ^Prejela v svoje naročje tudi ljubljanskega škofa egorija. Kot, v katerem bo njegov grob, bi mo-® biti za vse Slovence, zlasti za nas ameriške ovence, kakor bohkov kot v slovenski hiši. Sionska hiša je v tem kotu imela veliko javorovo ’niz°. ki je vsak dan zbirala okrog sebe k jedi iti '"plitvi člane družine. Nad mizo je plaval golob 11111 u, v znamenje in opomin, da v tej hiši ni kre-6a in prepira, da je v tej hiši doma ljubezen in sl£upnost.
v Tak kot mora postati grob našega velikega ofa. K temu grobu naj roma slovenski človek, Seni romajmo, kadar se bo družina sprla, da bo-1110 vsi mogli slišati besede, ki jih je pokojni škof 'kokrat ponavljal: Naj ne zaide sonce nad vašo Naj se le krešejo ideje in misli, toda preden 0,lce laide, si podajte roke kakor bratje.
Sem, v ta kot, na ta grob, naj roma naša adina, naj romajo slovenski starši. Naj poroma-■*° takrat, ko bodo popuščale vezi, ki nas vežejo 118 rodno zemljo in rodno besedo. Da bodo mogh
slišati besede, ki jih je naš veliki pokojnik govoril še na letošnjem Slovenskem dnevu: Ljubite svoj jezik, ker je star in naš, ker smo bili v njem roje ni, ker je to duhovna dobrina, ki jo moramo ohraniti in braniti.
Škof Gregorij je odšel domov, odšel v Očetovo hišo, da se je mogel pozdraviti s tisoči, ki so odšli pred njim, ki so verovali v svobodo otrok božjih, pa so končali po jamah in breznih. Odšel je domov, da se je mogel pozdraviti s svojimi duhovniki, ki jih je posvetil, pa ni mogel blagosloviti njih grobov, ker nikoli ni zvedel zanje. Odšel je domov, da je mogel pozdraviti vse tiste preproste slovenske ljudi, ki jih je še sam birmoval in so v gručah pobiti dobili skupno krsto — podzemno jamo v kočevskih gozdovih.
Ne zavidajmo mu miru po tolikem trpljenju in po tolikem verovanju. Dva in petdeset let je bil duhovnik Velikega Duhovnika in trideset let škof ljubljenske škofije. Bolečine in žalost tisočerih in tisočerih Slovencev je nosil, naj se spočije zdaj na mirnem lemontskem pokopališču. Daleč sicer od domovine toda globoko v naših srcih.
Škof Gregorij — naj ostane z nami Vaš pogum, Vaša vera in Vaše zaupanje! Pogum, da bomo znali svoje križe tako nositi kakor ste jih Vi, Vera, da bomo vedeli, kako jih nositi! Zaupanje, da bo onstran križa spet srečanje z Vami!
Mirno počivajte, škof Gregorij! Slovenski narod se klanja Vašemu trpljenju in Vašemu delu.
Karel Mauser
Škof Rožman na mrtvaškem odru
* VSEM, KI STE MI ZA BOŽIČNE PRAZNIKE poslali voščila, iskrena hvala! Preveč ji je bilo, da bi se mogel vsem osebno zahvaliti. Vesel pa sem, da imam toliko prijateljev, ki ste se me za božič spomnili. Bog plačaj! — Obenem iskrena hvala tudi vsem, ki so mi poskrbeli za posebni “božični dar” v Javni tribuni. Je že tako, da duhovniku večkrat tudi s takimi “darovi” ne more biti prizaneseno. Niti saanjal nisem, da sem toliko vreden. Pa že moram biti, ko so mi posvetili skoraj 1100 besed v rubriki, ki jih drugače sprejema največ 500. Moram priznati, da je to prav posebna demokratična ljubezen, ki sem je bil deležen prav za božič. Kaj hoče g. Vadnjal od mene, kljub pazljivemu branju nisem na jasnem. O vseh tistih “zgodbah polpreteklega časa”, ki jih omenja sredi svojega Odprtega pisma, nimam niti pojma, škoda, da g. Vadnjal ni sprejel moje želje, izražene v mojem pismu 20. aprila lani, naj mi raje pove v obraz, kar sem takrat prvič slišal, da raznaša o meni. Moja vrata so bila in so še vedno odprta vsakemu, ki želi slišati resnico. Žal, nekateri raje verjamejo “novicam” iz drugotnih virov. Take so pač bolj “zanimive" in okrašene. Toda dovolj o tem, saj kolikor poznam urednika, se mu bo še za te vrstice smilil prostor. Morda ima prav.
* Poroke: Dne 5. decembra sta v cerkvi sv. Brigite v North Fitzroyu rekla svoj “Da!” Anton Gjerek in Sabina Novak. Oba sta doma iz Prekmurja, ženin iz Dolnje Bistrice, nevesta iz Gibine.
—	Dne 12. decembra spet prekmurski par, tokrat pri sv. Avguštinu v Yarraville: Jože Vohar iz Melincev je dobil ženko v Pavli Žižek, ki je nedavno prišla iz njegove župnije. — Dne 19. decembra dve slovenski poroki:	Franc Bergoč (doma iz Trnja) je popeljal pred oltar stolnice sv. Patrika Heleno Urbančič (doma iz Kala), Karel Filip iz Sotine, pa pred oltar sv. Ignacija v Richmondu Jožefo Vogrinčič iz Krašč. — Na božično vigilijo sta začela skupno življenje Jožef Kranjec iz Ge-derovcev in Berta Mlakar iz Rovišča, in sicer v cerkvi sv. Bernardke v North Sunshine. — Svoje
duhovniško delo preteklega leta sem zaključil ' Marijini cerkvi v Ascot Vale, kjer sem dne 31. de-cernbra povezal Daniela Caharija (iz Nabrežine) in Jožefo Kosmina (fara Gorjansko). Moje delo novem letu pa se je začelo 1. januarja 1960 v cerkvi Srca Jezusovega v Newportu, kjer sta si ob-ljubila zvestobo Milan Kariž (iz Povirja) in Ga-brijela Mihelčič (iz škocjanaske fare na Do len* jskem). Nove katotliške družine, — Bog Vas blago i slovi!
*	No, pa še krsti! — Flanjnikov in Zupančiče'1 prirastek sem že omenil, imeni pa lahko natipkan1 danes. V družini Franca Flajnika in Pavle r. Šk8' pin v Adelaidi so 15. novembra krstili Petra Sta' nislava, v družini Jožefa Zupančiča in Ane r. Bo Žič v Noble Parku pa dne 21. novembra Veroni' ko. — V Hawthornu smo 12. decembra krstili Ad': riano Marijo, hčerko Viktorja Dogina in Evlalijc r. Lopič iz Altone. Isti dan sta neslah krstu svojega prvorojenca Jakob Urbančič in Terezija Škrlj v Northcote: Darko Jakob mu je ime. —' Dne 19. decembra smo krščevali pri Sv. Kevinu v Ormondu: Janet Štefanija je ime hčerki Zlatka H°' meta in Erike r. Cvvalina. — Ingrid Brigita je za' jokala v družinici Alojza Kozoleta in Ane r. Pul' fer v Pascoe Vale. Krstili smo jo v domači far' dne 20. decembra. Sledi pet krstov v Marijin' cerkvi v Hawthornu, kamor so prinesli malčke1 dne 26. decembra je bil krščen Albert Adolf, sinko Andreja Fistriča in Zore r. Artič iz Diamond Creeka. Dne 27. decembra je oblila krstna voda Marijana Alojza, novorojenca družine Marjan® čuka in Elvire r. Stegelj (East Bruns\vick); dalje Doris, hčerko Alberta Logarja in Ivane r. Šajn (Thornbury); pa še Suzano Antonijo, prvorojenko družinice Aleksandra Kodila in Ane r. Dovgan (Clifton Hill). Dne 31. decembra je bil krščen Tomažek, sinko Dušana Vrana in Erneste r. Prelei (Benthley). — V Marijini cerkvi v Ascot Vale je bila isti dan krščena Sharon Mary, prvorojenka Marjana Kosmina in Thelme Lillian r. Power. Pf* krstu sta jo držala novoporočenca tega dneva«
ai'janova sestra Jožica in njen ženin Danilo. — ne 9- januarja je bil krst pri sv. Janezu v West °otscrayu: za Regino bodo klicali deklico Pavla sna in Cecilije r. Kolenc. — Alojzija pa je isti »an dobila pri krstu v Ascot Vale družina Antona ustarja in Danice r. Udovič.
Dolge litanije, kajne? Prav je tako! Če pogle-
10	število: osem dekličev in šest fantičev. Spet leta nosijo zastavo. Obilo sreče staršem in malčkom!
*	Naj povem spet katero, ki jo stuhtajo otro-^epšetov Branko je postal nemiren, ko me je ^ el na prižnici v cerkvi sv. Frančiška v mestu, prvo nedeljo v Burnley pridigam izpred oltar-
^a’ ,^er cerkvica prižnice nima. Tako me je menda Mvič videl na prižnici, pa seveda samo toliko, ko-me je gledalo iz nje. Glasno pa je povedal
likor
zaprepaščen mami: “Mama, poglej pater je no-
ves
ke 'zgubil!.” Grandovčev Joško pa je istočasno a<Je^ dopovedovati mami, da je “pater zlezel na Verjetno sta se oba bala, da bi se pater ne Prekopicnil,
ko je tako visoko “na peči” in pa i'ez nog” p0 vrhu.. .
... V dokaz, da otroci več vidijo, kot odrasli mi-•|°> pa tole: Jelerčičevi v Seymour-u so se neki ecer odpravljali v kino. Lepo so dali Johnnyja “Pančkat in se pripravljali skrivaj, da bi ne silil nJimi. Naaenkrat pa se je mali oglasil: “Mama, m Pa greš?” Odgovor se je seveda glasil: “Ni-
kamor, ljubček!” Kaj mislite, da je Johnny ver-je? Kaj še! Njegovo naslednje vprašanje je bilo: “Mama, ali grem lahko s teboj nikamor?...
★	Drugi teden januarja beleži v kroniki melbournskih Slovencev kar dva pogreba.
Dne 11. januarja je zjutraj nenadoma umrla gospa Amelija Urdih, zavedna Primorska Slovenka, ki se je rada udeleževala slovenske maše in raznih slovenskih prireditev. Vedno je bila prijazna do vsakega, za vsakega je bila kakor resnična mati. Vselej sem se z veseljem ustavil pri Urdi-hovih v Abbotsfordu. Rojena je bila gospa Malka dne 27. avgusta 1907 v Gorkičevi družini v Vrtojbi pri Gorici. Leta 1925. je odšla za kruhom v Egipt. Dne 4. junija 1944. je v Kairu pred tamkajšnjim slovenskim kaplanom p. Jozafatom obljubila zvestobo Francu Urdihu in s svojim možem leta 1950 emigrirala v Avstralijo. Tu sta si ustvarila svoj novi domek, ki je zdaj žal tako naglo izgubil gospodinjo. Vroči dnevi so bili preveč za srce, oslabljeno od visokega krvnega pritiska: srčna kap je komaj 52-letni pretrgala nit življenja.
—	Blago pokojnico smo v sredo dne 13. januarja prenesli v cerkev sv. Mihaela v North Melbourne k pogrebni maši, nato pa jo pokopali v družinski grob na keilorskem pokopališču. Število rojakov, ki so gospo Malko spremili na zadnji poti, dokazuje, kako je bila priljubljena in cenjena. — Moje iskreno sožalje možu Francu in ostalim sorodnikom tukaj in v domovini! Naj v miru počiva!
* Dne 12. januarja sem v časopisu čital vest, da je utopljenec, ki so ga našli v soboto na obali v Williamstownu, verjetno Jožef Perša, katerega pogrešajo v bližnjem hostelu. Spomnil se se imena: to je fant, ki sem mu pred dvema letoma nudil prvo pomoč. Tudi moj telegram v Bonegillo nekemu drugemu fantu istega imena je pomotoma prišel na njegov naslov, kakor sem enkraat pisal v svoji tipkariji.. . Javil sem nekaterim, za katere sem vedel, da Jožeta dobro poznajo. Res smo v mestni mrtvašnici ugotovili, da je utopljenec naš rojak.
Pokojni Jožef Perša je bil rojen dne 26. februarja 1939 v Mariboru. V Avstralijo je dospel iz Avstrije na ladji “Aurelia” dne 20. januarja 1958, komaj 19 let star. živel je v South Yarra, nato v Essendonu, delal pa v bolnišnici, a zadnje mesece v kuhinji emigrantskega hostela v Williamstow-nu. Vem, da plavati ni znal, a vročina ga je le privabila na morsko obalo, morda v petek na večer ali v soboto zjutraj. Bil je sam, mogoče je zašel predaleč in ga je izpodnesel tok. V soboto popoldne je voda naplavila njegovo truplo. — Pogrebno mašo sem za pokojnega Jožeta opravil v petek dne 15. januarja v naši hišni kapeli, ker zaradi vročine nismo mogli prenesti krste v cerkev. Fanta smo pokopali med ostale rojake na slovenskem pokopališču. Nekaj njegovih najbližjih prijateljev ga je spremilo i)a zadnji poti. Naj v miru počiva!
Rojake ob tej priliki naprošam, da bi mi poma gali kriti stroške pogreba.
* Koledarček, ki so ga izdale “Misli”, mi je pravšeč. Lepo vsebino ima in samo želim, da bi se dragi rojaki držali navodil, ki jih Koledarček prinaša. Le zapomnite si: krst oz. poroka ne stanc nič, razen kdor prostovoljno da svoj dar. P. Bernard je še premalo napisal: dar ne gre kaplanu, ki poroko ali krst izvrši, ampak cerkvi, kjer se vrš; obred krsta oz. poroke. Če župnik dotične cerkve odstopi dar kaplanu ali mu da del daru, je prav, če ne, tudi. Torej ne bo držalo, kar je nekdo, k: sem mu za začetek precej pomagal, raznašal po Viktoriji: da namreč p. Bazilij zahteva pet funtov za krst... — Važen je Koledarčkov pouk glede katoliške šole. Vedno mi je žal, kadar srečam slovenske družine, katerih otroci so v državnih šolah. Nekoč bodo starši sami občutili, kaj so napravili otroku, ko so ga oropali verske vzgoje, a takrat bo prepozno.
* Tudi to bi ne bilo napak, da rojaki po Melbournu veste: G. Menart, eden direktorjev Slove-ne Publishing Co. je na obisku slovenske družine
v Melbournu (lahko bi povedal ime, kraj in da' tum, ker vem iz prvega vira) odkrito povedal, c«' mu je prišel med nas: prvo in glavno: “da vržej® p. Bazilija”, in šele drugo: “da razširijo Žar’’. M( res zanima, kako bodo uspeli v prvi kakor drug' točki. Želim jim vso srečo, a svetoval bi jim, spremene taktiko, če hočejo uspehov. K prvi toč' ki: Laži še nikomur niso prinesle trajnih uspeho^ slej ko prej pride resnica na dan. K drugi točk1 Če so gospo in mater družine, ki so jo nepovfl' bljeni obiskali, gospodje oplazili s pridevkom “va-tikanska nuna”, (ker jim je odgovorila na napad( name) pač ne morejo pričakovati, da so jo s ten' pridobili za naročnico. — Kaj pravite?
* Kot sem zadnjikrat povedal, imajo fantjf r.a razpolago dvoranico ob cerkvici po vsaki nas1 maši na prvo nedeljo v mesecu. V januarju sefl’ hotel, da bi se prvič sešli in pomenili, kako organizirati te popoldneve. Precej fantov me je ča kalo, pa so se naveličali, ker sem moral v zakfl' stiji celo uro sprejemati ljudi za vse mogoče. Z* prvo nedeljo v februarju bi prosil vernike, da po maši ne prišli v zakristijo, sicer ne bomo nik' dar začeli uporabljati dvorane. Vsaj za enkrat prosim, da se pomenim s fanti!
* Pa še o polnočnici nekaj! Med vso mašo J1 bil pred cerkvijo tak semenj, da samega sebe H1' sem slišal pri pridigi, žalostno, da nekateri pride' jo samo k polnočnici, pa še takrat samo zato, d* se srečajo z znanci. Mar naj ostanejo doma, jim ni nič za božično mašo! Zakaj bi motili dr'1’-ge, ki še vedo, kaj božič pomeni!
Preden kdo zameri, naj dobro premeri, še se®’ prav povedal ali ne. Na svidenje prihodnji mesec;
N E Iv O C
Vsa odločnost,
ves karakter,
vsa duševnost moja,
vsa poznana tajnost
in porazi boja —
vse nekoč imelo bo svoj smoter!
Ivan Burnik
DRŽAVA BREZ MEJA
letos praznuje mala vatikanska
K2AVA svoj trideseti rojstni dan. Lateranska pogodba med Italijo in Vatikanom je 1. 1929 rešila problem, ki je cerkev vznemirjal dolga stoletja: Kako ohraniti papeštvo neodvisno od posvetnih vla-arjev, istočasno pa papeže razbremeniti uprav-Janja velike in moderne države.
Papež Janez XXIII. vlada — kot oba njegova ^Posredna prednika — ozemlju, ki obsega vsegn 40.000 kv. metrov in ga v celoti obdaja rimsko mesto. čeprav je Vatikanska država najmanjša na Svetu, je njena neodvisnost tako utrjena, da se je Umrli papež Pij XII. med zadnjo vojno popolnoma Poliral od vojnih dogodkov, ki so divjali pred njegovimi vrati. Diplomatski zbor 49 držav, ki so kreditirane pri sv. Stolici, je v mejah Vatikana Ves čas svetovnega konflikta nemoteno opravljal sv°je delo.
Mala državica izkazuje vse bistvene lastnosti n®odvisnosti: državno ozemlje, narod in oblast nad . nia. Papež je absolutistični vladar Vatikana pri 'Rajanju zakonodajne, sodne in izvršne oblasti.
atikan ima lastno sodstvo za razsojanje navadnih Prekrškov in pregreškov, vendar imajo vatikanska azenska sodišča zelo malo dela. Le tu pa tam so-■)° po kakega žeparja, ki se je pri papeških av-,encah vtihotapil med množico. Nav».dno pa take Usnike izročajo italijanski policiji.
Italijanski policiji ni dovoljeno nastopati onstran najnižje ploščadi stopnišča, ki vodi s trga SV' Petra v baziliko. Ves obsežen trg sv. Petra pripada Vatikanu. Kazen ob posebnih velikih priložnostih dovoljuje papež italijanski policiji, da nadira tudi trg-.
Vatikanske meje so najmanj zastražene meje 1,8 svetu. Mejo med Italijo in Vatikanom ob vsto-f11 na trg. sv. Petra označuje bela črta. Kontrole Potnih dovolenj ne poznajo. Cerkev sv. Petra pa ' razij0 švicarski gardisti. Tisti, ki želi v pravi Va-Kan, mora njegov obisk telefonično potrditi va-Kanski funkcionar, ki ga tujec želi obiskati.
,1 v Vatikanska država je gotovo najmiroljubnejša raavna tvorba na svetu, je pa obenem vojaško ^ajmočnejša država sveta. Polna tretjina prebival-Va (okrog 1000 državljanov) je pod orožjem. So to Pr>Padniki štirih vojaških in policijskih zborov.
apriseženi smo, da z lastnim življenjem brani-1110 življenje sv. Očeta, vemo pa, da je resnično 0rožje Njegove svetosti duhovno orožje!” pripove-
duje zajeten švicarski gardist radovednemu obiskovalcu.
Med trajanjem svoje službene dobe uživa švicarski gardist dvojno državljanstvo: vatikansko in švicarsko. Ostali vatikanski državljani so v Rimu živeči kardinali, papeški diplomatski poslaniki v 60 državah, razni visoki uradniki sv. Stolice ter žene, starši, bratje i,n sestre odličnih lajikov, ki so nameščeni pri sv. Stolici. Načeloma izgubijo vatikansko državljanstvo tisti, ki so v Vatikanu rojeni in ne opravljajo v Vatikanu posebne službe, ko dosežejo starost 25 let.
Večina vatikanskih državljanov si pridobi državljanstvo z imenovanjem. Izgledalo bi da so vatikanski državljani umirajoči narod. Priliv v obliki podeljevanja državljanstva novim članov sv. Stolice pa kar zadovoljivo krepi novo državo. Vatikansko državljanstvo ima svoje sončne in senčne strani. Nerodna je n. pr. večerna zapora. Vsi prebivalci, ki nimajo posebnega dovoljenja, morajo biti ob 22,30 doma. Na drugi strani pa so vatikanski državljani oproščeni vojaške službe v Italiji, ne plačujejo davkov in kupujejo svoje potrebščine po vatikanskih trgovinah mnogo cenejše kot v večnem mestu. Blago ni obremenjeno niti s carino niti z drugimi davščinami in užitninami.
Dnevnik “Osservatore Romano”, ki ga urejujejo in tiskajo v Vatikanu, in radio Vatikan je dvo je občil z zunanjim svetom Radio Vatikan oddaja v 30 jezikih sporočila svojim vernikom po vsem svetu. Lastne vatikanske znamke uživajo splošen sloves. Vatikanska lira pa je zakonito plačilno sredstvo ne samo v Vatikanu, ampak po vsej Italiji.
Razen držav za železno zaveso, so v Vatikanu zastopane skoraj vse svetovne države, čeprav je njihovo prebivalstvo protestantsko, muslimansko, budistično ali šintoistično.
“Demokracija”.
S Y D N E Y !	|
N
Prihodnji nas romarski shod bo v nedeljo J marca popoldne v Paddingtonu.	>1
Več v marčni številki.	J
>1
>;
>;
>:
20.
Neresnost življenja
NERESNO LJUBIMKOVANJE, ki je samo sebi namen, brez pravega in resnega življenjskega lilja, imenujejo Angeži •— flirt. Mnogi izživljajo svojo naravo v neresnem flirtu. Fantje si poiščejo vsako leto novo žrtev, dekle pa gre iz rok v roke. Flirt je za dekleta nevarnejši in ima lahko zanje usodne posledice.
Zdravnica dr. Csaba pravi, da je v svoji praksi slišala v zvezi s tem preprosto prispodobo: Prodajalec sadja ima tri vrste sadja. Prvo je zdravo, odbrano sadje, prekrasne oblike in barve, ki ga je veselje pogledati, kaj	šele jesti! Cena	mu je	zaradi odlične kakovosti	visoka,	čeprav	je bolj	v
ozadju, od gledalcev vsaj toliko odmaknjeno, da se ga kupčeva roka ne more dotikati in otipavati, se oči mimoidočih najbolj po njem ozirajo.
Druga vrsta sadja je na	prodajni	mizi, kupcem na roko. Je sicer	zdravo	in pozna	se mu,	da
je bilo nekoč lepo in odbrano, a na sebi ima preveč prstnih odtisov, odrgnin, zmečkanin, ki jih je dobilo, ko je šlo iz rok v roke. Na to sadje se obrača le malo kupcev. Je zelo poceni, a ni veliko popraševanja po njem. Zanje se zanimajo tisti, ki nimajo sredstev za kaj boljšega.
Tretja vrsta so sadni odpadki. Pod prodajno mizo je njihov prostor. To je nagnito, črvivo, zavrženo sadje, ki nima več kupcev razen tistih, ki vzamejo tako sadje, da z njimi krmijo — živali.
Ta primerjava nam nazorno razloži, zakaj ljudje namesto pojma “čisto” ali “nedolžno”	rajši
uporabljajo izraz “nedotaknjeno dekle”.	S	tem
namreč tudi že povedo, v čem je prav	za	prav
čistost in nedolžnost: dekle še ni šlo skozi nobene roke, zato je kakor žlahten, a občutljiv sad, ki ne prenese prstnih odtisov. Ob teh primerjavi bi mogli tudi reči, da je ženska narava res žlahtnejša in občutljivejša kot moška, ker vemo,	da	niso
vse vrste sadežev za prstne odtise enako občutljive in rahle, ker so nekatere trše in odpornejše.
Lahkomiselnost
Koliko lahkomiselnosti je v tem zlasti med ženskim svetom! Komaj se sreča z moškim, ki ga še nikoli videla ni, je že poznanstvo tu. Nič ga ne poznaš, ne veš, kdo je, ni ti znana njegova preteklost, ne poznaš njegovih staršev in sorodnikov — a ker ti sladko govori, si pridobljena in
Dr. Anton Trstenjak:
“MED LJUDMI”
Celje, 1954
mu dovoliš vse mogoče. Na izletu, na vlaku, na potovanju sta se mimogrede srečala in že se začno objemi in poljubi z nekom, ki je morda celo spolno bolan (sifilitik), ki te lahko že samo s poljubom okuži. Res, drago bi bila plačana tvoja lahkomiselnost in lahkovernost!
Višek dekliške lahkomiselnosti pa je, če lju- ; bimka s poročenim moškim. V tem je nedovolje- j nost njene ljubezenske igre na dlani, ker je tli pot do zakona že načelno nemogoča. Večkrat so ; pri tem dekleta žrtve brezvestnih in pohotnih moš- ; kih, ki jim žena ne zadošča in si zato iščejo priboljškov pri neizkušenih dekletih. Dostojno in pa- • metno dekle bi moralo imeti pred očmi, da pome- ! ni vsako spletanje zvez s poročenim moškim zanjo in zanj pot v slepo ulico, v kateri je noben pošten fant ne bo več poiskal. Razen tega spravlja dekle, ki ljubimka s poročenim, v nesrečo tu- ; di družino svojega ljubimca. Isto velja seveda tu- : di za fanta v razmerju do družine poročene žene, ki se z njo zapleta v nedovoljeno razmerje. Pra- I ve zločinske gone pa razodevata pri tem dekle in fant, ki namerno zapeljujeta poročeno osebo, da bi se razdrl zakon in bi se med seboj poročila.
Slabo opravičilo
Bil sem nekoč priča temule odgovoru: “Saj | vsako znanstvo še ni padec, vsako snidenje še ni j poraz. Vem, kaj delani; sama v sebi sem toliko [ močna, sem gospodar svojega telesa, kakor sem tu- i di lahko gospodar svojih misli.”
Odgovoril bi z besedami zdravnika, ki je v ordinaciji rekel mlademu dekletu: “Slabo poznate , psihologijo mladega človeka. Kdor tako trdi, do j kazuje, da je sovražnika že spustil čez mejo. Takrat ni več svobodne volje in ‘svojih’ misli. Tudi ! gospodar svojega telesa nisi več. Naj bo do prvega poljuba še tako dolga pot, do prvega koraka še toliko preudarnih sklepov — pri tem nc bo ostalo, temveč pojde naprej v prepad, odkoder ni več poti nazaj na srečne poti in cvetoče trate mladostnih sanj.”
Naivna darežljivost
Sem sodi tudi dekliško naivna darežljivost, ki se kaže v poklanjanju fotografij. Fantje si radi take fotografije med seboj pokažejo in mnogokrat
v	poredni širokoustnosti dajo resnične ali tudi ne-
snicne pripombe, ki dekle postavijo v slabo luč. cas|h so bile take malenkosti že vzrok, da se je ,	’ ki je imel resne namene, obrnil drugam. Za-
s i mu je bilo, če mu je kdo pokazal sliko de-^ 3’ se zanj° zanimal. Morda je še dvoum-Pnstavil; “Jo poznaš? No, saj veš!”, pa še po-'etl jivo pomežiknil. Bilo je dovolj, izbil si jo je u glave.
fotografija z lastnoročnim podpisom, to sem J- za prav jaz. Sebe nekomu dam, da me lahko to ’ QaS V ro^e vzame pogleda. Vsekakor je
1	,'Zraz zaupanja, ki ga ne kaže nepreudarno in hal Olri*se*no izročati v roke nekomu, ki bi se ba-> da ima s tem že neke pravice nad menoj. Fan-„ Je dostikrat malenkost dobra, da so si svojih P*avic” bolj svesti.
Porednež si je privoščil šalo. Več deklet je Za ^otoK1'af>je pod pretvezo:	“Rad te
01	• Kar lepo število si jih je nabral in brez j n'lslekov so mu jih izročale. Nato jih je pa na-na visoko ograjo, spodaj z bodečo žico zava-al> na fotografije pa napisal: “Vse te so moje, Se 111 imajo rade”.
Ljudje so se zabavali, dekleta so bile osramočene, jezile so se in fantu grozile, a za razžaljen-je časti ga nobena ni tožila...
TAJNA LJUBEZEN
Lep jc on in lepa je ona, pa mlada in zdrava oba.
Nenadoma tiha ljubezen obema v srce je prišla.
Zdaj on hrepeni po dekletu v»e dni, pa ie v tihih nočeh, in deklica misli na fanta v ljubezni in nežnih skrbeh.
In vendar ostala sta nema in tiha kot cvetje poljan.
Kdo ve, če ljubezen med njima — vsa tajna — kdaj plane na dan?
Stanko Šušteršič.
NESREČA NE POZNA POČITNIC
y Hroadmeadowu se je hudo poškodoval ro-ni	f'*av*to Gorjup. Izgubil je kontrolo nad motor-
kolesom in nesreča je bila tu. Ves v povojih Pr°tezah koraka po poti okrevanja. Rojaki v e'vcastle so mu z zbirko priskočili na pomoč.
kj . ' Canberri se zdravi v bolnici Atif Alispotič, j Je dobil težke poškodbe na obeh nogah pri de-n ‘	^oniaj štiri mesece je v Avstraliji s svojo že-
k* je doma iz Maribora. Okrevanje dobro nasuje.
mi ^ Canberri zdravi svoje polomljene kosti tudi pok'1’ Lojze Rešek iz Selc nad Škofjo Loko. Po icu je kamnosek, med vožnjo na delo je pa k	. kapitulirati s svojim kolesom pred drznim
“•»ionom. Sreča v nesreči — ostal je živ.
Y	Innisfailu, No. Qld., je ondotni bolnišnici ^aJal samotne božične praznike mariborski rojak ko]ai> ^*rasberger. Iz težke nezgode z motornim es°m je odnesel težke poškodbe na nogi.
jv# ^ Ainslie, ACT, se zdravi na svojem domu ši k	Kolesaril	je k novoletni slovenski ma-
ar pridrvi nasproti nepreviden avto. Ivanova
prisotnost duha je preprečila večjo nesrečo — odnesel je le lažje poškodbe.
*
V Woollahri trpi hude bolečine na svojem stanovanju pri Valenčičevih gdična Davorina Srebot, ki je med vožnjo v taksiju doživela karambol, si zlomila nogo in dobila še druge precej resne poškodbe. Še ta nerodnost se ji je zgodila, da prva zdravniška pomoč ni bila pravilna. Zdaj je vendar že na poti okrevanja.
V Sydney Hospitalu še vedno leži ponesrečeni Polde Slokar, ki je o njegovi nezgodi poročala naša dec. številka. Toliko so ga spravili k moči, da se vozi po bolniški dvorani z vozičkom, ki ga sam “šofira”. Kako kmalu mu bodo umerili umetne noge, še ni dognano. Mož je še vedno poln poguma in dobre volje. Za obiske je jako hvaležžen. (Ward 9.)
Vsem tem in vsem ostalim našim trpinom širom Avstralije, ki jim je postelja zlasti v poletni vročini nadležna, želimo skorajšnjega okrevanja in trajnega zdravja!
Dr. Ivan Mikula
NAGELJČEK NA AVSTRALSKEM PAŠNIKU
Jože Maček
NEDELJA JE BILA, VROČ DAN, v hiši zadušno. Sit sem bil tudi hrupa, ki je prihajal iz številnih radijskih aparatov v raznih prostorih kolegija. Ven v božjo naravo, čeprav se ne bom kaj prida ohladil!
Mahnem jo preko pašnikov, čim delj, toliko bolje. Vroče sonce ni bilo prijetno, suha trava vse naokoli ni božala oči, tu pa tam sem pa le naletel na kak cvetoč grm in na njem brneče čebele. Še kak zajček je smuknil izpod grma in mi delal kratek čas, ko sem gledal za njim, kako jo je ubi ral v drugo varno zavetje. Tako sem korakal nemoten in prišel že prilično daleč. Vse je bilo, kot sem pričakoval, le na to je bilo treba paziti, da mi noga ne stopi na skrito kačo v travi.
Nenadoma mi zastane korak. Komaj sem verjel lastnim očem. Pred menoj raste na tej avstralski preriji lep, čisto domač — nageljček! Tako sam, tako živ, tako prijazen!
Zagledal sem se vanj in mu stavil tisoč vprašanj. Kaj delaš tu, kako si prišel sem, zakaj si pobegnil z naših vrtov? Ne boš trdil, da si tu doma! Ali si se skregal s svojimi bratci in pobegnil? Kako le uspevaš tu, zakoreninjen v pusto ilovico? Nič se ne čudim, da je tvoj obrazek žalosten in tvoj cvet skoraj ovenel. Tu ne bo življenja zate! Saj je kar čudno, da se te še niso lotile trume ovac, ki zajdejo na svoji paši tudi do sem, kaj bi ne!
Ni mi odgovarjal nageljček, jaz sem pa naredil z njim, kar se mi je zdelo edino prav. Začutil sem v sebi poklic, da tej nežni cvetki, ki sem tako nepričakovano naletel nanjo daleč od doma, rešim življenje.
Vrnil sem se domov, naložil v avto vsega potrebnega za “prvo pomoč” in popolno okrevanje svojega novega prijatelja. Najprej sem ga pošteno zalil. Potem sem prav ob njem postavil ga-lonsko škatlo z vodo, ki je imela prevrtano dno, da je voda počasi curljala v zemljo. Nageljček sem pritrdil h količku, vso zemljo okoli njega očistil in pokril s slamo, da je zavarovala izhlapevanje vlag’e. Končno sem vse skupaj zagradil z žično mrežo, da ovce in zajci ne bi mogli blizu. Tako sem imel prav prijetno popoldne.
šele naslednjo nedeljo sem šel spet na obisk k nageljčku. Našel sem ga svežega in veselega, seveda sem ga z vodo na novo oskrbel.
Tako sva preživela prvo poletje. Za zimo sem ga lepo obrezal. .Prihodnjo pomlad je postal že pra-
vi	junak. Z vedno večjim veseljem sem ga obiskoval, čudno lepo se je pa razvil tretje leto. Narav- •: nosi ponosen sem bil nanj in — nase...
Tedaj se je zgodilo...
Jesen je že silila v deželo, ko sem spet stal ob nageljnu. Ves zamišljen sem tuhtal, kako ga bo kmalu treba oskrbeti za novo zimo. Pravkar sem ga pobožal čez in čez in mu kar po domače j rekel :
“Ljubi moj nageljček, ko bi ti vedel, kako rad | te imam.. . ”
Nenadoma zaslišim iz bližine človeški pogovor. Ozrem se in izza bližnjega grma se izlušči mlad par. Takoj ju spoznam. Pred dvema leti sta bila v našem kolegiju na praksi, torej bivši študent in študentka.
“Hallooo, Joseph!”
Že sta stala pred menoj Jim in Berna.
“Kaj na svetu pa vaju nosi tod okoli?”
“Na honeymoonu in študijskem potovanju sva.”
“Pa prav semkaj v to pustinjo vaju je zaneslo?”
Tedaj se je Berna zagledala v nagelj in ga
občudovala. Na kratko sem povedal, kako sem ga bil
la
našel in oskrboval, da se je tako lepo razvil. “Čudovito naključje!” je vzkliknila in poveda-sv°jo zgodbo, ki sem jo ves iznenaden poslušal: Z Jimom sva se spoznala v tem kolegiju. Malu sva se rada imela, pa bolj od daleč. Nekoč
So	naju poslali semkajle, da preženeva drobnico, ki J® tod pasla. In je prišlo tako, da sva se prav kajle prvič poljubila. Drug drugega sva se bala ’n obema je bilo žal za poljub. Kaj pa hočeva,
0	sva uboga študenta, in o kaki poroki še dolgo "e 'fiore biti govora. Edino, kar sva imela, je bila bežen, pa od nje same bi se ne dalo živeti, ase vem, da sem kar trepetala, Jim pa tudi rad, P°Ve, kako se mu je godilo. Toda še tisti večer n|l Je prišla posebna misel. Skrivaj sem se splazila v rastlinjak, odrezala nageljnov vršič in stek-na tole mesto. Vzela sem tudi nekaj dobre zem-Je m vode, pa sem vsadila nageljček. Rekla sem '11U: Če boš ti vztrajal v teh okoliščinah, ki so ta-
0	Podobne najinim, bo tudi ljubezen med nama yztrajala in naju privedla v zakon. Seveda sem Pogosto prihajala k nageljčku in mu prilivala. °nčno sva morala z Jimom v mesto, srečno sva ostudirala in se poročila. Tedaj sem se spomnila
spet enkrat nageljčka in oba z Jimom sva ga prišla pogledat. Komaj bi verjela, da se je razvil v tako mogočno rastlino. O, Jim, vse je v redu, vse je v redu... ”
Segla je v nageljnov grmič, odtrgala najlepši cvet in ga vtaknila Jimu v gumbnico. Jim, ne bodi len, seže po drugem cvetu in ga vtakne Berni v kostanjeve lase.
“Vidiš, tako se je razbohotila tudi najina ljubezen. . . ”
In sta se — drugič na tem mestu — poljubila. To pot kot mož in žena. Nič več se jima ni bilo treba skrivati in se poljubov — bati...
Tedaj se je Berna obrnila k meni in se mi z vznesenimi besedami zahvaljevala, da sem tako lepo oskrbel “njen” nagelj. Kaj vse je i'ekla, ne morem povedati, ker sem bil ves iz sebe. Bilo je videti, da bo zdaj zdaj tudi mene poljubila... Vendar se je nekako — premagala...
Samo dve besedi sem mogel ziniti:
“Bodita srečna!”
Kdo bi si bil mislil, da negujem “svoj” nagelj v srečo teh dveh... čudna čustva so me obhajala, vendar — privoščil sem jima srečo prav iz srca.
TEŽEK ČAS
Pavla Miladinovič
Ptice
glavice so skrile pod perutnice, v noč pa je zaklical moj razkosan jaz.
Luči
k meni ni, do Nje so mi vsi ključi padli v preprešerno mladih časov gaz.
V uri,
ki prečiščenim odpira duri k miru in potrpljenju, mene biča mraz.
Pot je
težka, ki me vodi na razpotje; v spremstvu vseh šibkosti me ukanja čas.
Oče,
Tvoj omahujoč otrok Te hoče; mavrico usloči	*
zame — »n med nas,. ,
Resolucije VII. Socialnega Dne V Argentini
Kakor vsako leto, tako je tudi letos univ. profesor dr. Ivan Ahčin sestavil na podlagi referatov, ki so jih imeli na sedmem slovenskem socialnem dnevu univ. prof. dr. Ignacij Lenček, gospa Ana Kraljeva in gospa Marjana Marnova, resolucije, ki se glase takole:
1. Dostojanstvo žene. Po krščanskem pojmovanju, ki se opira na božje razodetje, je žena v enaki stopnji človek kakor mož. Oba sta enako ustvarjena po božji podobi. Zato sta si enaka v najglobljem človekovem dostojanstvu — bogopo-dobnosti. Imata enako bitno vrednost. V najvišjem ni razlike med možem in ženo.
Vsak nazor, ki gleda na ženo kot na bistveno manjvredno bitje od moškega, ki ženo podcenjuje in zaničuje, ji odreka pravico do osebne svobode ter ji odmerja položaj absolutno odvisnega bitja v družbi, je treba odločno odklanjati kot nekrščan-ski in nezdružljiv s krščansko družbeno kulturo.
2. Naravni poklic žene je materinstvo. Žena je oseba kakor mož, vendar pa na drug način. Po svoji duševni in telesni naravi je poklicana, da je nositeljica in rodnica novega življenja in kot moževa tovarišica in pomočnica graditeljica družinske skupnosti. Naravni, od Boga zamišljeni poklic žene je materinstvo. To je njena odlika in njena veličina.
Žena, ki materinstvo prezira, se ga sramuje, ki ga ima za nekaj ponižujočega, zgolj za breme ali pravo suženjstvo, ki ga odklanja iz strahu pred žrtvami, nima pojma o vrednosti in dostojanstvu materinstva, je zelo daleč od krščanskega pojmo vanja žene, je zatajila in zamorila svojo žensko in socialno naravo in to pod vplivom nekrščanske sebične materialistične miselnosti, ki je naravnana zgolj na uživanje.
3. Tudi duhovno materinstvo je naravno. Naravno pa je tudi duhovno materinstvo, kateremu se morejo posvetiti z največjim pridom in polnim razvojem plemenite ženskosti tiste žene, ki se prostovoljno odrečejo telesnemu materinstvu ali pa pod silo razmer ostanejo neporočene.
V	sobodni materializirani družbi je duhovno materinstvo posebne važnosti. Vsako delo na kari tativnem, vzgojnem in socialnem področju je za ženo izraz pravega materinstva, ki se more bogato razviti v tlobro žene same in njene okolice.
4. Umerjeni in pretirani feminizem. Ob Sodelovanju krščanskih žena je sodobno žensko giban-
je vsaj v naprednih državah doseglo vse zahtevane pravice. Kar še mnogokje primanjkuje, je dejst- j vo,	da delavka za	isto delo in za	delo, ki dona-
ša isti dobiček, ni	enako plačana	kot je plačano	'
moško delo.
Odklanjamo pa pretirani feminizem, ki postavlja ženo ob moža na vseh področjih, tekmovalko v vseh poklicih. Pretirano žensko gibanje pozablja, da žena ni mož. Žena je sicer enakopravna in ena- ; kovredna možu v svojem dostojanstvu, ni pa njemu	enaka. Njeno	glavno poslanstvo je materin-	;
stvo. Zato tudi delo na kateremkoli kulturnem področju (v znanosti, umetnosti), športu itd. ne sme biti po svojem načinu in usmerjenosti takšne narave, da bi oviralo ženo pri njenih materinskih , dolžnostih, neporočenim pa ubijalo njihovo ženskost.
5.	Poslanstvo	slovenske žene	v izseljenstvu.
Poslanstvo slovenske žene v izseljenstvu je mnogo t težje, kakor je bilo nekoč v rednih razmerah v ; domovini. Najprej je družinsko življenje v izseljenstvu mnogo bolj ogroženo kot je bilo doma l zaradi splošnega okolja, delovnih pogojev, stanovanjskih in socialnih razmer, ki so vzrok, da so medsebojni odnosi med zakonci marsikje tako daleč razrahljani, da se izgublja družinska enotnost. Potem je vzgoja otrok zaradi pomanjkanja očetove prisotnosti in velikokrat tudi materine odsotnosti, ki gre za zaslužkom izven doma, mnogokje tako pomanjkljiva, da o njej skoraj ni mogoče govoriti zlasti še spričo kvarnega vpliva ceste, kateremu je otrok brez resnega nadzorstva izpostavljen.
Ob teh ugotovitvah vidi sedmi slov. socialni dan resno nevarnost zlasti za versko in narodno vzgojo slovenskih otrok, ki naj bi bila poglavitna naloga slovenske žene v izseljenstvu, kajti od nje sta odvisna obstoj in rast slovenskega življa v zamejstvu.
Sedmi slov. socialni dan zato nujno priporoča, naj bi poročeie žene in matere — če le mogo- s če — ne odhajale na delo izven doma, ampak posvečale čim več časa prvi in najvažnejši nalogi materinstva, to je vzgoji otrok.
Dalje je želeti, da bi se tudi za slovenska dekleta, ki mislijo na zakon, uvedli pripravljalni tečaji, kakor jih imajo po nekaterih evropskih deželah in tudi v Argentini, na katerih sodelujejo poleg duhovnika še psicholog, zdravnik, gospodarski strokovnjak in starejši zakonski par.
^	d	e	k	^0	etrov
NEMŠKI SICIALNI DEMOKRATJE so obrnili •bet Marksu in Engelsu. Oba sta bila doma v einčiji in v nemškem jeziku širila svoje nauke o socializmu in komunizmu. Delavska gibanja v dru-S'h deželah so že davno spoznala, da so nauki teh Veh socialističnih filozofov zastareli in jih je tre-a vreči med staro šaro ali pa drveti pod zastavo arska in Engelsa nevzdržno navzdol v sužnost ko-^JUnizma. Na sredi poti ni več mogoče obstati.
ekdaj tako glasni socializem je spoznal, daa je n®Primerno bolje obrniti barko nazaj proti resnič-
1	demokraciji, ki se zavzema za evolucijo, ne za
1	evolucijo. In to prav tako v vprašanjih delavske-&a gibanja, kakor na vseh drugih poljih človeške-§a udejstvovanja. Nemški socialaisti so se lani od-P°vedali revoluciji, razrednemu boju, preganjanju Privatne lastnine, sovraštvu do vere — z eno besedo: Marksu so se na vsi črti odpovedali. Bil je ® zadnji čas! Saj je malokje še kakšna socialista politična skupina, ki sodeluje s komunisti — P°d Marksovo zastavo. Tu pa tam — na primer v Avstriji — že dolgo sodelujejo s krščansko deklaracijo, ki vsaj v načelu (žal, ne vedno v pra-S1) priznava scialno filozofijo Cerkve, ne pa Mar-Sa 'n Engelsa.
TOVARIŠ TITO se zadnje čase slabo počuti.
Sl	“vrhunci” s svojimi potovanji mečejo preko f^ta tako dolge sence, da se Titu nikjer ni po-azala svetlobna zaplata, kamor naj bi se postavil *n Pokazal svetu. V senci, samoti in pozabi pa mo-fu Titovega kalibra ni lahko. Ali je to vzrok, da zbolel? Vsekako be remo, da se je po nasvetu pravnikov odpovedal vodstvu centralnega taj • ^'štva Zveze Komunistov in je na izpraznjen stolček sedel Aleksander Rankovič. Pred svojim umi-°m je pa -pito še krepko pokritiziral partijske variše, da so krivi dolge vrste “negativnih poja-Vov v državi in da ne poznajo več komunistične
discipline.
SVASTIKA IN GESLA zoper Jude so zopet azburila svetovno javnost. Tudi Avstralija je ime-v tej reči svoj delež. Zdi se sicer, da je zadeva °raj tako hitro stopila v ozadnje, kakor je po-Prej nepričakovano stopila v ospredje, vendar je kaže prezreti. Nekaj organiziranega je moralo
Pri stvari. Kar tako na lepem taka reč ne P1 ide na misel ljudem istočasno v tako oddaljenih
delih so Ali
sveta. Kdo je zadaj? Kdo je organiziral? Ali res nacisti, ki dvigajo svojo strupeno glavo? Je stvar zgolj podtaknjena, da bi si Hruščev
—	poleg vseh drugih priprav — zagotovil mogočnejšo besedo na konferenci “vrhuncev”? Ugibajo sem in tja. Značilno za svet je pa golo dejstvo, da je kljub vsem poskusom pomirjevanja med narodi tako lahko najti ljudi, ki se spuščajo v razne skrajnosti in napravljajo mednarodno zgagarstvo.
SAMOMOR NA LETALU je po poročilih napravil v Ameriki neki Julijan Frank, komaj 32. let star odvetnik. V smrt je “moral”, ker so prihajale na dan njegove milijonske goljufije. Svojo ženo je dal zavarovati za ogromne vsote, odšel na potovanje in vzel s seboj bombo, ki jo je sprožil na letalu. Z njim vred je izgubilo življenje 34 potnikov. človek se mora spraševati: Kako si more kdo “ustvariti” tako vest? Do kakšnih mej je zmožen iti človek, ki lahkomiselno krene na krivo pot! Pa se še vedno najdejo “filozofi”, ki uče, da se človeku ni treba varovati — greha!
OGROMNI JEZ NA NILU pri kraju Aswan, več kot 400 milj južno od Caira, so začeli graditi. To velikansko podjetje bo porinilo globoko v senco mogočnost prastarih egiptovskih piramid. Pa tudi dela v avstralskih Snowy hribih se dajo komaj primerjati s tem podjetjem. Številke, ki opisujejo velikost aswanskega jezu in naprav okoli njega, človeku začno kar plesati pred očmi. Na primer: Umetno jezero bo 400 milj dolgo in 16 milj široko... Elektrike bodo proizvajali toliko, da bodo v Egiptu ceneje kuhali na električnih pečeh kot če bi še dalje kurili s posušenim kravjekom... Nad dva milijona akrov puščave bo jez spremenil v rodovitno polje. Itd. Z zagotovitvijo tega jezu si bo Nasser postavil spomenik, o kakoršnem fara oni še sanjali niso. Da je mogel uresničiti svojo zamisel, so mu prišli na pomoč Sovjeti. Posodili so mu ogromne vsote po 2h% obresti in mu poslali izvedencev in materialnih sredstev nebroj. Vendar pa se Nasser zanaša na to, da bodo o' pravem času tudi Amerikanci prispevali svoj delež, da bo tako na obe strani prav...
HRUŠČEV NIKITA je začel doma na svojo roko izvajati načrt za razorožitev, ki ga je pred meseci predložil Združenim narodom v New Yorku. Število sovjetskega vojaštva se je na njegovo povelje že zelo skrčilo in se bo še bolj. Fantje naj gredo domov in kaj koristnega delajo, v vojašnicah nimajo kaj početi. To bi bilo vse lepo in za zgled drugim državam, toda Nikita je kar odkrito
(Konec str. 54)
AVSTRALIJA IN ANTARKTIKA
M. Oppelt.
ANTARKTIKA JE DANDANES eden še najmanj raziskovanih predelov sveta. Tu se znanstveniki danes trudijo, da bi rešili še nekatera neznana vprašanja in mogoče odkrili skrita rudna bogastva.
Antarktika je čudovita; to je dežela večnega ledu in mraza, ki pa po svoji veličastnosti in lepoti prevzame srce vsakega raziskovalca, ki se je kdaj tam mudil. Antarktiko lahko po pravici imenujejo celino, saj meri kakih 14 milijonov kv. km. Njena obala je v obsegu dolga 32.000 km. Večina celine je z ledom pokrita planota s povprečno višino 2200 m. (povprečna višina Evrope je samo 300 m., Azije pa 950 m.). V primerjavi z Evropo je Antarktika skoro za tretjino večja.
Kot sem že omenil je ta celina pokrita s plastjo ledu, ki v nekaterih krajih doseže debelost 8000 čevljev. Temperatui'a je med najnižjimi na svetu: ob obali je navadno temperatura 0° F., 650 km. v notranjosti je — 30’ F., 1500 km. proč od obalnega pasu pa doseže — 60° F. Najnižja temperatura. katero so na Antarktiki zabeležili, je — 125° F!
Celino kot tako obkroža pas premikujočega se ledu; velikanski bloki ledu se na morju premikajo, oblika teh se zaradi plime in vetrov stalno spreminja. Tak pas premikujočega se ledu se včasih razprostira do 600 km v loku okoli Antarktike. Včasih se pa ta lok razbije in je mogoče najti prehode oziroma prosto morje do obal.
Na Antarktiki, z izjemo nekaterih vrst lišajev in mahov, ne uspeva rastlinstvo. Od živalstva pa lahko najdeš mnogo morskih ptic ter nekatere vrste sesalcev: pingvine ter tjulenje.
Poglejmo kaj je k odkritju in študiju te še s-krivnostne dežele doprinesla Avstralija.
Znani angleški pomorščak in raziskovalec Cook je na potovanju, ki ga je kasneje privedlo tudi do obal Avstralije, plul okoli Antarktike, čeprav jo ni odkril. Po nekaterih znakih, ki jih je opazil na tem potovanju, je pa Cook prišel do zaključka, da ta celina obstaja. V 19. stoletju so nekatere državi: poslale prve odprave na Antarktiko in se je s tem začelo počasno raziskovanje, ki se še danes nadaljuje. Vsaka odprava, od leta 1810 dalje, je odkrila ali dokazala nekaj novega. Tako je bilo mogoče določiti lego in obliko te celine.
Avstralci so se že zgodaj udeležili antarktičnih raziskovanj, najprej kot člani kake angleške odprave, kasneje pa so organizirali tudi svoje. Av-
stralec Sir Douglas Mawson je n. pr. vodil zelo\ nspešno odpravo v letih 1911-14, ki je odkrila pre-i cejšnji del današnjega Avstralskega Antarktičnega Ozemlja in začrtala prve mape. — Nadalje mo* j ramo zaznamovati ime Avstralca Wilkinsa, ki se: je na Antarktiki prvi poslužil letala. — Druga odprava pod vodstvom Mawsona je bila v letih 192C . -31 in je bila prav tako uspešna. Dve leti kasneje jc bila proglašena avstralska suverenost nad delom antarktične celine.
‘Australian Antarctic Territory’ je ozemlje, ki zavzema približno polovico celotne površine An-j tarktike in katerega Avstralija — zaradi petdese- * tih let raziskovanja in dejanske zasedbe — zahte- j va zase. Ta zadeva politično še ni rešena, ker nekatere velesile, n. pr. Združene Države in Rusija, zaenkrat ne priznavajo zahtev onih malih držav- j ki so si v preteklosti — več ali manj sporazum- ; no — Antarktiko razdelile. Prav sedaj pa so V | teku pogajanja, ki bodo vsaj začasno rešila tudi to vprašanje.
Ozemlje, ki ga Avstralija zahteva zase, leži ! nasproti južne avstralske obale in je zato razumljivo, da bo Avstralija pri svoji zahtevi in zasedbi vztrajala, ker bi bilo neprijetno, če bi to ozemlji' prišlo po kontrolo Avstraliji sovražno razpoložene sile.
Po presledku druge svetovne vojne je Avstralija začela preučevati možnost vzpostavitve stalnih oporišč na Antarktiki. — Najprej sta leta 1947 bili vzpostavljeni dve stalni vremenoslovski postaji na otokih Heard in Macquarie, ki ležita približno 800 milj od Antarktike.
Največja težava pri vzpostavitvi oporišč je bilo pomankanje pripravnih ladij, ki bi mogle z lahkoto pi-ebiti pas premikujočega se ledu in tako ohraniti redno dobavno zvezo s celino. Končno je avstralska vlada sklenila pogodbo z neko švedsko družbo, ki je komaj zgradila tri ladje (Kista Dan> Thala Dan in Magga Dan), opremljene s posebnimi pripomočki za arktično plovbo. Sedaj Avstralija vsako leto najame eno teh ladij za svoje antarktične odprave.
Februarja 1954 so tako postavili prvo avstralsko bazo na Antarktiki sami, katero so imenovali Mawson — v čast znanemu raziskovalcu. Dve leti kasneje so Avstralci postavili še eno oporišče, Davis. V začetku 1959 leta so pa Amerikan-ci prepustili Avstraliji eno svojih ant. baz: Wil-kies. Tako ima Avstralija danes 4 antarktična opo-
'"'vboutK
flmenco
NlltOI>K.*i
fiuSTunu/t
• NEVj zebl^np
•■šča: Macquarie, Mawson, Davies in Wilkies (po s °janko na otoku Heard so leta 1956 zaprli).
Ho
Antarktiki. Moštvo vsakega oporišča šteje pridno 20 oseb: vodja, en zdravnik, nekaj radio-e nikov, en tesar ter en kuhar — ostali pa so 2nastveniki: vremenoslovci, geografi, fiziki in ge-°fiziki, geologi ter biologi. Na oporišču Davvson je poleg teh še skupina vojaških letalcev, ki Vzdržuje nekaj posebno opremljenih letal.
Hiše, kjer ti ljudje živijo in delajo, so tako grajene, da nudijo čimveč zavetja in udobnosti;
leselova centrala pa proizvaja električni tok. Po-■Krbljeno je tudi za razvedrilo: bogate knjižnice, 'eliko plošč, filmov pa toliko, da lahko program spreminjajo vsaj vsakih petnajst dni. Vse: hrana n bencin za posebne traktorje in letala, pride se-
Vzdrževanje teh oporišč je prepuščeno poseb-izbrani skupini mož, ki ostanejo za eno leto
veda z ladjo, ki enkrat na leto izmenja posadke.
Marsikdo se bo vprašal, čemu prav za prav ta oporišča, ki gotovo stanejo veliko denarja.
Člani teh odprav opravljajo zelo važno znanstveno delo, ki zajema več panog. Metereologi zapisujejo vremenske razmere ter dnevno spuščajo balone z radijsko sondo v ozračje (imajo namreč teorijo, da ant. razmere vplivajo na vreme okoli po svetu). Geografi mapirajo s pomočjo letal ter posebno opremljenih traktorjev še neznane dele ter obale, medtem ko geologi raziskujejo zemeljske plasti. Fiziki študirajo magnetične ter seizmične motnje, kozmične žarke in spremembe v ionosferi. Veliko važnost pripisujejo tudi študiju morske biologije na tem delu svetu. Zbrane podatke pa izmenjavajo z drugimi znanstvenimi zavodi po svetu.
(Konec str. 55.)
“POD BOŽJO MISLIJO SMO”
V
*
v *;•
Odlomek iz Pregljevih “Tolmincev”	'f
ČUDNO SE JE SPREMENIL ANDREJ LAHARNAR. Postaral se je. Nekakšna zahrbtna bolezen v drobovju ga je vzela, posušila mu telo in dahnila v lice nekake rumene umazanosti. Oči so mu bile motne. Komaj za uro je zaspal ponoči in se prebujal čudno truden, zbit. Zato je vstajal ne redkokrat o polnoči, ob eni, dveh, treh, se oblekel in šel v polje ali laz. V hladnem gorskem zraku na prostem se je čutil bolj lahkega, svobodnega. Ni ga težilo ne dušilo, črne misli, ki so mu vzhajale bogvedi odkod, so se mu ublažile. Doživljal je v teh nočnih urah pod milim nebom svet, ki ga dotlej ni poznal. Glasove, ki so bili vse drugi mimo onih, ko je jutro in dan. Prečudno ga je poduhovilo, ko je sanjal prvemu jutru naproti, uživaje mlado luč, ki je začela drhteti daleč na vzhodu, rasla valovaje kakor bolečina v kosti ali kakor misel, ki se spočenja iz motnega občutja vse določneje v strašno jasnost:
“Pod božjo mislijo smo!”
Prevzemala ga je lepota zemlje. Čutil je v nekaki čudni slutnji, da je ne bo več imel dolgo. Zato je zajemal z žejnimi očmi. Pa mu je tudi to veselje ugasnilo. Strupena misel ga je obšla:
“To vse skupaj nič ni. Zemlja je zemlja, gre svojo pot. Samo meni, ki zdaj bolj rano vstajam, je vse novo in lepo, rosa nova, novo cvetje, nov bledeči in nemirni svit zvezde jutranjice, prvi prepeličji klic, petelin iz meglene doline”.
Mimo telesnega neugodja ga je huje mučila taka duševna bolest, občutje strašne osamelosti in gluhe praznote. Hotel je iz zemlje in sebe domisliti do dna, prodreti v smisel življenja, pa ni imel poti. Metal se je kakor človek, ki prave poti ne ve, zdaj na stezo v levo, zdaj v desno, hodil je v krogu, čutil, da ničesar vedeti ne more, ker nima, da bi s čim prijel na pravem koncu. Pomlad, poletje, jesen, zima, dan in noč, pa spet noč in dan. Vedno eno in enako, je iskal, danes dež, jutri sonce, zdaj sneg, zdaj megla, cvetje, sad, ozi-mina v zemlji, klasje v snopu, prvo leto tako, drugo, petdeseto. Pa se človek ne naveliča, vedno znova doživlja, raste v stvari, gleda globlje. Vse gre svojo pot. še človeško srce, Le um in pamet ne. Pa vest.
•f
|
•Občutje strašnega bremena je prevzelo moža-Pogledal je skoraj jezno proti nebu, kakor da išče Boga, in je mrmral:
“Nisi	prav	storil,	da si človeka ustvaril.
če	si ga,	otrok	naj bi	ostal do konca.”
Zavedel se	je, da	ne bi smel tako misliti,	čutil	je, da	greši.	Iskal	je zopet jasnosti v svoji
svetli veri, ki se mu je davno odkrila, ko je bral protestantovsko sveto pismo, in je po svoje pove-dal:
“Pod božjo mislijo smo”.
Iz prav te besede, iz svetov, ki so mu vzrasli iz svetopisemskih slik, je zdaj vstajala vanj slik? obličja božjega. Ni ga bil vesel. Bilo je strogo li' f.e, tem;io vladarsko, vse ponižujoče. Andrej ni hotel, pa se mu je po sili jemalo v obculje o Bog" Stvarniku:
“Kakor da nisi pravi, kakor da si vseh galjotov galjot!”
Nekega jutra, ko je vstal prav posebno truden in ubit, je imel spoznanje, da ni vredno živeti-Stopil je v laz nizko nad vasjo. Vse je še spalo. Prva zora še ni sinila za šebreljsko planoto.
“Ni vredno živeti”, je ponovil na glas in se čutil čudno svobodnega in močnega.
“Menda sem edini človek na Tolminskem, ki tako ve,” je dejal.
Zazdelo se mu je, da bo odzdaj neskončno laže pričakoval, pa četudi najhujše, kar ima priti. Tisti trenutek ga je zopet potegnilo z višin v nižave in mrak. Od prve hiše gor je zaslišal jok komaj teden starega dojenca.
“Kako spi žena”, je mrmral nejevoljno, “da i'e sliši”.
Dojenčkov jok je prebudil v njem tisto straš-
110	breme, ki ga je težilo: bolečino strašnega us-,i!1ljenja z vsemi nebogljenimi, z otroki, ki ne vedo, kaj je greh. Z ženskami, ki topo doje in so lačne. Z moškimi, ki bi jokali, pa kolnejo. Celo z Galjoti, ki nimajo Svetega Duha.
“Pod božjo mislijo smo”, se je trudil potolaži se, pa je šiloma verjel o Bogu:
“Srca pa ne pozna! Pa četudi ni res, da je Vseh galjotov galjot.”
Za dne je iskal Andrej tolažbe v knjigi (sv. Pismu v takratni slovenščini). Odpiral je na sle-P°> da bi se mu razodelo. Pa je bral:
“Preklet bodi, kir sturi, de en slejpic zahaja r‘a Poti. Inu vus folk ima reči: Amen!”
Tedaj se je znova oglasil Andreju v uho jok dojenčkov. Naraščal je v neskončnost. Pred beročim je vstalo gledanje, ki mu je ledenilo kri. Vsevprek sama deca, gola, lačna: drobna telesca, bleda, neokretna. A obličja so jim trda in gubasta *akor starcem.
“Kje so matere? Kje so očetje?” je trpel And-,eJ- Potem pa se je skušal otresti slike tega gledanja.
“Saj ne more biti od Boga, od hudiča gre ta ?alost vame!”
Zopet je bral:
“Gospod bo tebe pred tvojimi sovražniki pobil. Po
enem poti boš vunkaj šal, k njim, in po Spdem potih boš pred njimi bežal.”
Andrej si je oči zakril z roko, da ne bi bral.
Ko
Pa je roko odmaknil, je videl:
“Tvoj vol bo pred tvojima očima zaklan, ali
ll	boš od njega jedil, ta sad tvoje dežele inu Vse tvoje prdelanje bo en folk snejdel, kateriga
neznaš”.
“Prej si drugače povedala, zakaj govoriš zdaj tako? Ali si mi prej lagala ali se lažeš sedaj.”
Planil je kvišku:
“Blaznim”, je mislil, “da je Bog galjot in da k,1jiga laže”.
Pa je zopet videl gola in neokretna telesca °Jencev. Nobena mati ni zgrinjala prsi nadnje. “ ahnili so kakor gliste v soncu, j. "T0 je kazen”, je vedel. “Kazen, kadar zem-ja svoj rod pozabi, da še materinstvo v človeku iinire”.
Zopet je rasla bolest v njem in je iskal Bo-
Ra:
“Zakaj si nas ustvaril! Svet si zmaličil na svoj zadnji dan, galjot!”
Dvignil je oči k stropu in dejal sovražno in 0,)upno:
“Ti gledaj! Pod Tvojo mislijo smo!”---------------
★
Tako kot »e je godilo pred stoletji Andreju Laharnarju, se marsikomu godi še dandanes, čeprav ne vsak dan. To dušno razpoloženje je Pregelj sijajno popisal. Vredno je to poglavje iztrgati iz celote in ga posebej s premislekom brati. Čudno znane strune nam zabrne v duši, ko beremo.
Ob teh znanih strunah se bomo še pomudili v letošnjih MISLIH. Bo prihajalo pod istim naslovom. — Ur.
‘■'Pi.smo iz leta 1959
Dragi p. urednik: —
NEKAJ BI VAS RAD PROSIL. Morda bi lahko kdaj obravnavali v MISLIH problem zla, krivic in trpljenja nedolžnih, ki ga Bog dopušča. To vsaj navidezno nasprotuje neskončni ljubezni Boga do človeka. Zakaj na tem svetu ne kaznuje grešnikov, ampak išče zadoščenje za njih grehe in žalitve v trpljenju nedolžnih — začenši z zgledom lastnega božjega sinu Jezusa, ki ga žrtvuje na križu za grehe človeštva, človeškemu razumu je nerazvo-zljiv ta način izražanja božje ljubezni. Ljudje pač popolnoma drugače pojmujemo in si predstavljamo popolno ljubezen in dobroto. Pa je v naših časih poleg vsega drugega verskega nauka pred nami še fatimska skrivnost, polna groženj in napovedi šc hujšega trpljenja, če se grešniki ne spreobrnejo.
Jaz kot človeški oče ne bom preganjal in mučil dobrega otroka zata, da bom imel zadoščenje in nadomestilo za ljubezen, ki mi jo odreka hudoben otrok. Zato težko razumem — bolje rečeno: ne razumem — da Bog išče zadoščenja v kaznovanju nedolžnih, krivce pa pusti pri miru, vsaj na svetu.
Dragi pater, upam, da me boste razumeli. Skušal sem problem samo na grobo nakazati. Je to problem, ki prav gotovo ne moti samo mene, ki pa nanj nisem mogel najti dokončnega pojasnila, naj sem še toliko premišljeval. Toliko zla na svetu, čemu je dobro in prav, da ga neskončno ljubeznivi Bog dopušča? — Vdani Vam, pa včasih zbegani Vernik.
PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Z gornjim pismom je še nekoliko bolj dopolnjen problem, ki ga je postavil pred naše oči Pregljev Andrej Lahar nar.
Pretežak je, da bi ga kdo rešil v kratkih stavkih. Skušali ga bomo reševati po drobcih. Poziv-ljemo k pozornemu branju in resnemu razmišljanju, pa tudi k molitvi za razsvetljenje!
TONČEK IZ POTOKA
Povest Spisal p. Bazilij
Ko sem še majhen bil
Drugo leto je v Potoku oživelo. Zibka ni Vec pela svoje pesmi, kajti Tonček in Nežica sta dobila pisani krilci in sta se že po zadnji plati vozila po hiši. Hu, kako je šlo! Seveda je kateri od njiju včasih zlezel tudi v zibko, ki je brez rdeče odeje še nekaj časa samevala v kotu. Drugi pa je stal ob stranici in spravil “barčico” v tek, da je zabobnelo po vegastem podu. Navadno se je končalo z jokom in nekega dne je bilo očetu dovolj muzike v hiši. Pograbil je zibko in jo odnesel na zaj na podstrešje. Nič več ni zapela v Potoku svoje večno lepe pesmi in ura na steni ni imela več tekmeca...
Je pa zato Tončkovo in Nežičino kričanje daleč prevpilo tiktakanje ure.
Da, najmlajša dva sta vse prekosila s svojini vpitjem. Vedno sta bila skupaj, najsi bo v laseh ali pa v bratsjkem objemu. Smejala sta Se oba. in v vek si težeko spravil le enega od njiju.
“Coooone!”
“Neeeža!”
Tako sta po dolenjsko zavijala in se lovila za materino krilo.
Mati je imela rajši Nežiko, če se sploh sme tako reči. Kaj bi je ne! Saj ji bo dekletce pomagalo pri gospodinjstvu in se je že zdaj prerado vrtelo okoli peči. Oče pa je rajši dvignil v naročje Tončka, ki je že poskušal priviti vijak na stružnici in kaj rad pokukal v mlin, da prisluhne stopam in kamnom.
“Tone bo priden za hišo. še Janeza bo posekal”, se je smejal oče. Celo to mu je dovolil, da ga je vlekel za brke, in kadar je hotel otrok jezditi konja ter mu z glasnim: “Ata, kona, kona!” plezal v naročje, ga je koj posadil na kolena in zaujčkal, da je kar poskakoval.
In koliko prijateljev sta imela Tonček in Ne-žika v teh letih!
Prvi je bil seveda muc. Pa ne oni stari, ki se je leno vlačil ob peči in se skoro pobožati ni pustil, temveč drugi, manjši, s črnimi lisami po belem kožuščku. Ta je bil kaj potrpežljiv, če je prišel najmlajšima dvema v roke. še čudno, da mu Tonček repa ni izpulil, kadar ga je ljubosumno vlekel Neži iz naročja.
“Muc moj!”
“Muc moj!”
Muc je rekel “mijav”, zapihal in skočil na klop. A naša dva drug drugemu v lase in v jok ali pa skupno na lov. No, mucek je navadno čakal in kmalu so ga drobne roke spet gnetle kot kepo testa...
Neko dopoldne, ko je mati pekla kruh, se je Tonček nenadoma spomnil: “Muca v peč!”
“V peč!” je bila koj za to sestrica.
In že sta ga vlekla v vežo k peči. Toliko sta bila že velika, da sta dosegla vrata nizke peči, je bila polna žerjavice za peko. Priskočila je na pomoč še nekoliko starejša Ivanka. Skupaj so pahnili mačka v luknjo. Ivanka pa je potegnila pred njo pločevinasti zaslon.
Na ves glas so se smejali in poslušali mucka« ki je mijavkal in prhal med žgočo žerjavico in vratci. Revček ni imel mnogo prostora in je začel kar prehudo cviliti. Otroci so se potuhnili v vežnem kotu za vrati, kajti tisti hip je prišla mati s pvaskačo in omeli.
“Za božjo voljo!” je kriknila Marijana, ko je zaslišala v peči neutolažljivo mijavkanje, in koj pO' tisnila zaslon ob stran med lonce. Maček je kot ponorel skočil iz peči ter na ognjišču prevrnil lat-vico mleka, potem pa se s tlečo dlako pognal p° strmih stopnicah naravnost pod slamnato streho.
Mati je pogledala otroke, ki so v kotu povešali oči, ter skoraj zajokala: ”Bog se usmili, še hišo nam bo zažgal!” In že je stekla na prag ter klicala očeta, ki je pred mlinom govoril s Tevže-vim atom.
Iz hiše je pritekel Janez in splezal za očetom podstrešje, a mati je kot neumna tekala po veži.
“Kaj si storil?” je Franca zlasala najmlajšeg*. bratca, na katerega je Ivanka kazala s prstom* Tonček v jok, za njim Nežika in končno še Ivanka. To je bila godba, da je šlo skozi ušesa!
Oče je na podstrešju iskal mačka s tlečo dlako.
“Muc, muc!... Muc!...” ga je klical in vabil*
Smrdelo je po osmojenem, kot bi se žgala slama. .. Bog ne daj, da bi žival še streho zažgala* če se je skrila za kak strešni tram...
Za dimnikom je zamijavkalo. Oče je zlezel P>'eko in ugledal v kotu zelene mačje oči, ki so plašno žarele iz teme. Pa le za trenutek. Žival se Je zopet pognala in hotela zlesti tik pod streho v Zadnji hip so jo zgrabile očetove roke.
“Bog bodi zahvaljen! Nič ni hudega”, je bil °ce vesel, ko je pregledal okolico. Mačka v na-';°cju pa je ljubeznivo božal, da se je umiril. Ubož-Cek je imel osmojenega pol trebuha in hrbta.
Nesel ga je v vežo, kjer so se otroci še vedno
<!Hi.
“Muca tudi buba in nič ne joka! Pa ste ga !°teli dati na žerjavico, grdobeži!” je pokaral °troke. Saj jih ne more tepsti. Premehko srce ima mlinar Miha. Le naj jih mati vzgaja s palico namesto njega!
“Takoj iz veže!” je mati zaropotala z omeli ln drobiž se je zagnal preko praga. Šele zunaj je Ponehal jok. Prav za prav se je sprevrgel v razposajen otroški smeh, kakor se šibkejši akord preje v močnejšega, da sam ne veš kdaj. Tonček se ■|e razkoračil pred sestricama in povedal po svo-^e: “Mama kruha pekla, mi pa muca!”
“Mi pa muca!” je ponovila Nežika in raztegnila kisli obrazek.
v Se materi, ki je jemala žerjavico iz peči, je ^Sel smeh. Ah, otroci! Vsi so enaki. Za skrbi in 'adost so pri hiši... Le kaj bi počela brez njih?
aJ bi bilo v Potoku mrtvo kot v grobu. Nak, ne ^01'e si misliti Pintarčkove domačije brez drobiža . °P°tanje mlinskih kamnov in šumenje vode, ki j® meče kolo v tolmun pod seboj, bi odmevalo ka-°r mrtvaški spev zvona, kadar grobar Tone zakopava novo jamo z mrličem. “Za koga tečemo?” bi ali mlinski kamni in pesem bi tolkla na mate-lltl0 in očetvo srce kot stope. Tako pa otroški •-meh in jok prevpijeta ves ropot. To je pesem, Pesem življenja in sreče. Res je. da skrbi rastejo °troki, toda nič za to! Saj življenje je delo. Podali bomo na onem svetu.
Nežika in Tonček sta se na dvorišču že zopet sPorekla.
“Jaz sem muca!” se je ustil deček.
, 'Jaz sem muca!” je hotela imeti Neža zadnjo hesedo.
lyanka je oba za lase, da je po vsem dvo-‘sču znova odjeknil otroški jok.
Pintarčkovi otroci! Le kaj bi v Potoku brez
Pjih?
★ *
“Ringa ringa raja...” je odmevalo na trati za ev°m. Seveda zopet najmlajša dva!
Z njima se igrata Bagi in Boltek, kakor so otroci krstili janjčka in šepavega prašička.
Da, Boltek je bil pujsek. Jesenček kot Nežika in Tonček, le tri leta mlajši od njiju. Svinja ga je nesrečno pohodila in mu poškodovala zadnje nožiče. Ubožčka je našla mati napol poginulega v svinjaku. Nič se ni mogel drenjati med svojimi požrešnimi bratci, da bi se nahranil. Prav gotovo bi poginil od lakote in bolečin, žlundrova Reza, ki se je razumela na prešičke in teleta, je rekla, da ne bo nič z njim. Pa so le poskusili in revše je ostalo pri življenju. Pintarčkova mama ga je vzela iz svinjaka in ga položila v staro skrinjo. Otroci so mu nanosili cunj, da mu je bilo mehko kot na pernici. Sprva je imel seveda domotožje po bratcih in je žalostno cvilil, potem se je kar privadil nove druščine. Mleko je dobival v steklenički.
To ti je bil živžav tisto zimo v Pintarčkovi hiši! Otroci so bili venomer pri prašičku, ki so m« dali ime po starem krovcu iz Vira. Prav tako je vlačil nogo za sabo kot on. Nazadnje je šel prašiček v skrinjo samo spat, sicer se je vedno pri-drsal do otrok in se z njimi igral. Krulil je, ko so se smejali, in zopet je krulil, ko je slišal jok. Kaj vse sta počela Tonček in Nežika z njim! Celo v očetov površnik sta ga oblekla in mu navezala na glavo materino ruto... Boltek jima je dobrohotno dovolil in bil otrokoma hvaležen za družbo.
Ko je nekoliko odrasel, mu je oče napravil poseben svinjaček. Pa je bil — kakor prej skrinja — vedno na stežaj odprt in prazen, njegov stanovalec pa pri otrocih.
Spomladi se je pridružil otroškemu svetu v Potoku še janjček, ki ga je oče podaril Tončku in Nežiki. Ljubka ovčica, z mehkim belim kožuščkom in prijazno glavico. Klicali so ga Bagi. Tudi ta se je vedno držal otrok. Kakor prašiček, je tudi Bagi delal Tončku in Nežiki druščino in jima nado meščal vaško otročad. Saj je bila Pintarčkova domačija na samem in so redkokdaj kakega stiš • kega kratkohlačnika zvabila ptičja gnezda ali pa jagode tako daleč.
Naša dva nista nikogar pogrešala. Saj sta imela šepavega Bolteka, Bagita in muco. Tudi s krdelom maminih kokoši sta se razumela. Zlasti z belo štajersko putko, ki je počenila in se pustila ujeti, kadar sta le hotela. Seveda so bile v Potoku doma tudi gosi in race, ki so jo sprva pred najmlajšima pobrale v vodo in se jima smejale. Počasi so se pa le privadile božanju. Samo ponosnemu gosaku se je zdelo preneumno, da bi ga ljubkovala, ter se je rajši pravočasno okrenil in odkorakal v vodo. (Nadaljevanje pride.)
Izpod T r i g I a v a
v CELJU se je ustavil nekdo, ki je po daljšem času spet obiskal domovino. Piše znancu: “Tudi tu sem videl isto kot skoraj povsod v domovini. Duhovniki se morajo stiskati v kar mogoče omejene stanovanjske prostore. Župnišča in samostani imajo druge stanovalce. Tu mora p. kapucin, ki opravlja službo božjo, stanovati v zakristiji. Upa, da dobi še enega mladega patra, ki mu bo v pomoč, toda stanovati bo moral prav tam — oba v zakristiji. Dobil sem vtis, da v naši mili domovini ni daleč tisti čas, ko bo morala Cerkev v katakombe, kakor je bilo pod Neronom. Sedanji oblastniki čisto jasno kažejo, da hočejo to izvesti, če jim bo le res dano, da še dolgo ostanejo na oblasti.”
V	BLIŽINI PREDDVORA na Gorenjskem so podružnične cerkve v Mačah, Tupaličah in na Bregu. V vseh teh cerkvah so odkrili stare lepe slike na presni omet (freske.) Umetnostni zgodovinarji se zelo trudijo za obnovitev ali vsaj zavarovanje teh slik. Tudi drugod po domovini jih najdejo zmerom več, zlasti v podružničnih cerkvah. Te cerkve so stoletja ostale, kakor so bile, in jih niso dosti prezidavah. Le pobeliti jih je bilo nujno treba v teku stoletij. Ni bilo denarja in ne zanimanja za prenovitev obledelih slik — rajši so jih kar z beležem pokrili in tako so ostale pod plastjo apna. Strokovnjaki občudujejo njih lepoto, pa tudi smisel naših davnih prednikov za za umetniške naprave v cerkvah.
LJUBLJANSKO BOGOSLOVNICO, znano staro poslopje ob stolnici, obnavljajo zunaj in znotraj. Popravila je bila nujno potrebna. Čudno je, da je v okoliščinah, ki v njih živi in dela Cerkev dandanes, kaj takega sploh mogoče. Še bolj čudno je, da je poslopje kar lepo napolnjeno z bogoslovci. Kdor le nekoliko ve, kakor trnjeva je dandanes pot za mladega fanta, ki hoče postati duhovnik, bi pričakoval, da bo vsak vrgel puško v koruzo, preden bi kdo zvedel za njegovo tiho željo. Pa le ni tako. Preteklo jesen se je prijavilo za bogoslovje spet 15 začetnikov. Od teh je 8 iz ljubljanske škofije, 4 iz goriške administrature, 3 iz mariborske škofije.
ZAPOZNELI POKLICI med bogoslovci tudi niso prav redki. Letos se pripravlja na novo mašo
eden, ki je izučen tapetnik, pa je poleg svoje za-poslitve kot tak dovršil večerno gimnazijo, nat*1 pa stopil v bogoslovje. Moral je v vojake in pr«' stati vse mogoče šikane, ki naj bi ga odvrnile ooj duhovniškega poklica. Ostal je trden. Še danes p8 poleg tega, da študira, tudi “tapecira”.
HRASTOVLJE v slovenski Istri so postala slavne. Tam je precej velika cerkev, ki je iz 13' stoletja in znotraj čez in čez pokrita s krasni«11* freskami iz tistih časov. Podoba je, da spadajo tc slike med najstarejše od vseh, ki jih zadnje čase odkrivajo po slovenskih cerkvah.
V	GORICI so okoliški slovenski pevski zbor* priredili pevsko tekmovanje. Mešani zbori so prt'j šli iz Pevme, Rupe in Števerjana. Nekaj nadalje jih je moralo zadnji hip odpovedati udeležbo zaradi tehničnih ovir. Najbolj so pogrešali pevsk1 zbor iz Doberdoba. Moški zbori so bili iz Jazbin Št. Mavra in tako dalje. Nagrado je dobil mešani zbor iz števerjana.
O	SMRTI ŠKOFA ROŽMANA ni smela nobena beseda v javnost v Sloveniji. Taka je bila odredba oblasti. Seveda so pa ljudje kaj hitro zvedeli preko tržaškega radia. Novica je šla samo o J ust do ust, privatno poročilo pravi, da pod pritiskom oblastne odredbe niti kake javne molitve nis° opravili za blagega rajnika.
ŠKOF ANTON VOVK, dosedanji administrator ljubljanske škofije v odsotnosti škofa Rožmana je zdaj postal pravi ljubljanski škof. Tako je odredil papež Janez XXIII. Ljubljanski tisk je o tel" poročal 17. decemabra. Zakaj je do tega prišlo, n1 bilo z besedico namignjeno.
PRI SV. TROJICI v Slovenskih goricah so imeli v septembru lanskega leta veličastno Slomškovo proslavo ob stoletnici prenosa škofije v Maribor-Proslavo sta priredili ljutomerskaa in šentlenai'" ška dekanija. Proslava je zavzela dva dni, soboto š in nedeljo. Ljudstva se je nabralo toliko — zelo veliko tudi iz Prekmurja — da so se morala opra' vila vršiti tudi pod milim nebom. Domači župnik je ljudstvu povedal, kako lepo je pred sto leti ' župnijski kroniki nekdo v nemškem jeziku popisa' slovesnosti, ki so se vršile ob prenosu škofije. 0 Slomšku samem je pa dve leti pozneje isti kronist zapisal, da je umit “der Erste der Slowenen”. Za tako velikega Slovenca je torej Slomšek veljal ž* takrat in to mu je priznal tudi nemško pišoči kronist.
MUC BELINKO NA LOVU
DRAGOV MUC BELINKO JE BIL NASTA-'JSI in tudi največji maček iz črnovrške občine. Re ^pšušček mu Je bil verjetno za krstnega botra.
P Je bil dolg, okrogel in črn, — kot dimnikar-v 0 omelo. Uhlja sta mu kot dvoje zaplat visela obe žvepleno rumeni nezaupljivi očesi. s Belinko se je trdno držal izročil pradedov in Načelno preživljal le z dobrotami lastnih krem-AJev- Poleg tega pa tudi smetane ni zameta val. Nikoli se ni ponižal na stopnjo današnjih mačjih °dkov, ki s skrivljeno hrbtenico oblizujejo gos-flarjeve krožnike. Belinko si je izbiral plen po astneni okusu.
Miši so mu pomenile toliko, kot tržacanom mi-ko 3 ju^njaku makaroni; škrjanček je bil že j^s klobase v mineštri ali gulažev ocvirk na mu-^ronih. Mlade jerebičke, prepelice in golobi — Pa je spadalo med praznične Belinkove pribo-bil'6 ^oseknost njegovega izbirčnega gobčka pa so ‘mladi zajčki. Zajčkov nikoli ni obiral po črnov->n njivah in rupah, pač pa jih je na skrivaj našal domov v drvarnico zraven stoletnega div-»a kostanja. Tu med hlevi, svinjaki, klonicami in ai'no je bil gospodar Belinko. Tudi v sosednjo šo6 'no se Je večkrat priklatil. Za Dragotovo hi-. ’ ki je velika in prostorna kot podeželska vo-s^niCa> se razprostira obsežen travnik z ostanki bil ega sac*nef?a drevja. Na sredi travnika pa je v tistih časih ograjen vrtiček. y tem zanesljivem zavetišču ni Belinka nihče ,	11 in lahko se je ves posvetil kulinaričnim užit-
Sta •	^8m	°Prav^u	Belinko	pravi gospod.
leJša tržaška letoviščarka je prav sodila, da je
IZ LOVČEVIH ZAPISKOV
Ivan Iiudolf
v Belinkkovi krvi gotovo tudi nekaj kapljic an-gorske mačje plemenitosti.
V	tem času je bil Belinko v izrazito poletni športni formi: dolg, suh kot polenovka, brez okroglin na stegnih in na plečih. Na svojih rednih jutranjih in večernih lovskih sprehodih se je plazil ob robeh posajenih njiv in z vso vnemo prisluškoval ptičjemu žvrgoljenju, gruženju jerebic in pozvanjanju prepelic. Ob tej vnemi se je rep spremenil v trd vodoraven bičevnik. Vrat je Belinko iztegnil v razprto harmoniko, zleknil hrbet, smrček pa zaril v obrambno travo. Že naslednji trenutek pa je izginil v zoreči pšenici.
Sivina zgodnjega jutra se je dvigala iznad Lomov in obsevala konico črnovrškega Javornika. Po poljski poti štantarskih njiv proti Predgrižem se je plazil Belinko. Šape s skritimi kremplji so z mrtvaško tišino tipale obraslo zemljo. Le visok v lok upognjen rep je oznanjal Belinkovo prisotnost. Ko se je prevlekel skozi ječmenovo njivo in prevohal nekaj krtin, se je ulegel. Preža ob tej uri pa ga je dolgočasila, zato se je kar kmalu potegnil spet dalje.
Ko je izginil v krompirjevi njivi, mu je izpred nosa zletel škrjanček. Belinku se je nos pošteno zafrknil. Ni mogel doumeti, da se njemu zgodi kaj takega, zato je opreznost podvojil. Vrabci so ga opazili in mu neprestano sledili ter ga zmerjali. Tudi ta vrabčja zalega mu je kvarila lepo poletno jutro.
Daleč na obzorju se je kot rdeč balon dvignilo jutranje sonce. Plitva rupa, porasla z leskovjem, je bila vsa preluknjana od miši. Belinko se je zleknil na veliko belo skalo, enake barve kot njegov kožušček, in prežal. Od časa do časa sta se mu uhlja napela, rep je položil na hrbet in pripi-a-vil sprednje noge za skok.. . skočil je in zagrabil.
V	krempljih pa mu je ostala kepica črne prsti... neverjetno! Kolikokrat je zadnje čase zadel v prazno. On, ki je bil vedno prvi v krempeljskih zadetkih.
Pod debelo zeljnato glavo je ves ljubi dan predremal letošnji prvi zajčji mladiček. Sedaj po Zdravi Mariji ga je večerni zvon dvignil z ležišča in ga odnesel na bližnje deteljišče, kjer so se rdečile sladkocvetne glavice. Tu se je zajček do sitega napasel.
Približala se je svetla mesečna noč. Svetloba je slepila mladega zajčka, zato se je vsedel, da bi
sredi noči — po svoji navadi in po obilni večerji
—	malo zadremal. Nekaj je v bližini zašumelo in že se je zajček zdramil. Zajček se je oziral na desno in na levo. Nič! Ves truden in zaspan je koj zopet zakinkal. Pa ga je ponovno streslo. Zaropotalo je v njegovi bližini. Med pšeničnimi stebelci je zagledal snežnobel kožušček z dolgim okroglim črnim repom, ki se je dvigal in vpogibal. Zajček ni pomišljal, pač pa jo je ocvrl čez drn in strn.
Spet je Belinko pogrešil. To se mu že kar prepogostno dogaja. Negotovi so njegovi napadalni skoki, oči ne merijo več oddaljenosti z nekdanjo natančnostjo. Plečka so manj prožna, stegna nimajo več nekdanje udarne sile. še celo smrček ni več povsem zanesljiv. Kako težaven je postal današnji, lov, je premišljeval Belinko in se hudoval sam nase. Izvrsten lovec je bil Belinko nekdaj in v strelskih naskokih pravi rekorder. Sedaj pa mu spodleti že takle mlečnozob dolgoušec. Prava sramota! Udobno lenuharski je postajal Belinko. Izogibal se je rose, dežja in lovskih naporov. Kljub temu pa se lovu ni mogel odreči. Tako je moral svoje nekdanjo izbirčnost temeljito popraviti. Zadovoljiti se je moral takorekoč z vsem. kar mu je prišlo pod kremplje. Tega pa je bilo po črnovrških njivah za njegova leta vsak dan manj. Prazničnih dni v njegovem jedilniku skoraj ni bilo več.
V	zgodnjem poletju je po črnovrških dvoriščih kar mrgolelo mladih piščančkov, račk, gosk in pu-rančkov. Belinko je posedal po dvoriščih, po obširnem Dragotovem travniku in vse tja do pokopališča se je vlačil. Kljub vsem tegobam pa v njemu do takrat še ni ugasnila lovka poštenost, ki mu jo je vcepila v najzgodnejši mladosti v glavo in srce Dragotova babica. Njej se je takrat pokorila vsa hiša — od sinov, dekel in hlepcev do psov in mačk. Ko je Belinko že pešal, pa je opešala tudi babica s svojimi nauki...
Po dve debeli uri je prežal na miško. Pred njim sta se podila dva piščančka, oba zavita v rumen puh. V veliki vnemi za gliste in deževnike sta se oddaljila od matere koklje. V začetku sta dvo-nožca ker neprijetno motila Belinka pri njegovem mišjem lovu. Polagoma se je njegova pozornost odmaknila od mišje luknje in osi'edotočila na oba piščanca. Bog ve, kakšni so neki takšnile ptički, ki jih bodo čez nekaj tednov obirali Idrijčani in Tržačani s tako naslado. Velika skušnjava se je polastila Belinka in ni popustila, dokler ni eden obeh kričačev obležal v njegovih krempljih. Imenitno mu je teknil rumenček. Ko je bil greh že storjen, ni imel Belinko predsodkov niti ob drugem piščančku. Belinko je pohrustal vse, tudi rumene nožiče, nato se je hinavsko umaknil.
Vedno pogosteje se je Belinko spozabljal nad
mladim perutninskim rodom. Najprej je kradel pri oddaljenih sosedih, končno pa se niti na lastnem ■: domačem dvorišču ni več sramoval ropanja. Za ra- j di ljubega vaškega miru v začetku ni bilo posebnih pritožb. Nekatere gospodinje so tatvine pripisovale zvitorepki, druge kregulju, kuni, podlasici, podga- S nam itd. Sčasoma je Belinko pričel vdirati skozi i odprta okna v shrambe, kjer je lizal smetano in : mast. Iz njih je pobiral klobase, odnašal kose sla- \ nine in podobne dobrote, ki so visele ali ležale po j črnovrših shrambah.
Nekega dne je Belinko ob potočku poleg Ga-silkega doma preganjal sivo podgaano. Pa je že tako nanaslo, da mu je med kremplji odtičala namesto podgane okrogla mlada račka. Račka je za-vekala in njena mamica je privršala kot furja. V Belinku je zavrela kri. V hipu je pozabil na vse koristne nauke Dragotove babice, ki so v zadnjem času tako in tako že močno zbledeli. Mati raca je Belinka pošteno	klofnila	po smrčku.	Tu pa je Bo
linko	posebno občutljiv.	V očeh sta	se mu vžgala
dva zublja. Divje je skočil in zgrabil račjo mamico za vrat ter jo raztrgal. Zvlekel jo je sicer v svojo priljubljeno skrivališče v Dragotovi drvarnici, vendar so ga pri tem sramotnem dejanju, ki je onečastilo ves črnovrški mačji rod, zalotili.
Sodba je bila nagla. Ko se je gospod Viku vračal z lova, se je mimogrede oglasil tudi pri Drago to vih, kjer se razburjenje zai'adi Belinkove krvoločnosti še vedno ni poleglo. Gospod Viko je s smehljajem na ustih poslušal obtožbo in obsodbo. Dolgo je prizanašal Belinku. Sodni dvor je odšel skozi zadnje vrata na ozko dvorišče. Nato pa sko zi mala vrtna vratca na travnik. Fo kratkih ogledih so Belinka našli pred svinjakom, kjer se je zvito	pretvarjal,	kot da	preži pred	mišjo luknjo.
Toda	ta zadnja	zvijača	ga ni rešila	pred pravic
nostjo. Zamolklo je zadonel strel in na špiku še enkrat proglasil izvršitev obsodbe nad naj starejšim in največjim mačkom črnovrške občine. “Tako” je dejal gospod Viko “sedaj bodo zajčki, jerebice ii> prepelice uživali mir pred tatinskim požeruhom!”
—	“Pa tudi piščančki, račke in goske!” je do dala Dragotova babica.
^ <~Uček <~Detrov
povedal, da so armade vojakov dandanes nepotrebne, ker bodo bodoče vojn.e vodile rakete, ne kanoni ali celo puške. Torej — tako si mož predstavlja “mir po vsem svetu”! Seveda si bodo njegov zgled vzele k srcu druge države, zmanjšale svoje vojaške armade in hitele izdelovati — raketne izstrelke! Vse to pomeni nekam čudno — splošno razorožitev.
AVSTRALIJA IN ANTARKTIKA
(s str. 47.)
Lani so znanstveniki ob priliki Mednarodnega e°fizičnega Leta še prav posebno sodelovali med feb°j. Geofizično leto je imelo namen raziskovati ln rešiti še neznane pojave na področju geofizike . se pravi nauka o zemlji in njeni atmosferi) ln Avstralija je s svojimi antarktičnimi oporišči tT10&la veliko doprinesti k uspehu tega skupnega P°dviga.
Kdor živi v Melbournu, ima okoli Božiča pri-lko> da si ogleda ladjo, ki se odpravlja na pot z nov° avstralsko posadko, ki bo preživela leto 1960 ^ ledeni puščavi in se nato vrne s starimi “An-tarktičani”.
k j.	sem že omenil “Antarktičane”, naj za za-
JUcek povem, da smo Slovenci že ... prodrli na ‘v^n*arktiko! Dinko BERTOCELJ, isti ki se je udeleži odprave na Himalajo (ter dosegel 7600 m. — J^eplezal gore še ni nihče in je trenutno Dhau-Shiri najvišji nedoseženi vrh sveta) je tudi prvi °venec, ki je prezimil na Antarktiki! G. Berto-c®y je odpotoval z argentinsko znanstveno komi-^lj0> ki je sodelovala v Mednarodnem Geofizičnem na oporišče “General Belgrano”, ki je postav-Jeno na ledeniškem oklepu, ki polzi z antarktične
celine v morje. Devetnajst — člansko moštvo je bilo sestavljeno večinoma iz vojakov argentinske vojske, a med temi možmi sta bila tudi znanstvenik, glaciolog dr. Lisignoli, in njegov pomočnik Dinko Bertocelj!
>;
>:
S Y D N E Y	S	Y	D	N	E	Y
Slovenska Karitas vabi na
PREDPUSTNO ZABAVO
V	soboto 30. januarja zvečer Cerkvena dvorana St. Francis, Paddington Začetik 7 PM, zaključek 11:30 PM Zaradi omejenega števila miz ne sprejemamo rezervacij. Zgodnji gostje imajo prednost.
Za dar pri vratih ste naprošeni: moški 10/-, ženske 5/-Postrežba z okrepčili kot po navadi Lepo prosimo:	Zelo	zmerno	prinašajte
“okrepčila” z onkraj ulice! In samo do 10:30! % Torej: Cokla ali — kazen!
>;                 ________________________
£ NASLEDNJA ZABAVA V SOBOTO 27. februarja 1960
M.« M M M M».« M M M »>•« M M M M M M M M M	M M M *,♦ M M	♦,»
*♦ ♦ *♦ *♦ *«♦ ♦ *♦ ♦ • • ♦ ♦♦ ♦«*♦ • ♦ • ♦ ♦♦ ♦♦♦• ***• ♦♦♦*♦ • •« ♦* •* »• ♦
>;
>;
>;
>;
>;
>:
>;
>;
>;
>;
IZ UREDNIŠTVA
. Tonetu Bregarju, N.S.VV. — Vaš času primere-članek o jeklarski stavki v Ameriki sem obja-Vl* na strani 64. Res je, da se je medtem stavka u8odno zaključila in sicer bolj v korist jeklarjev 1e6o podjetnikov, vendar je članek še vedno vre-er> branja. Tudi zdaj po končani stavki vsi pritavajo, da je nesporazum pomenil izredno po-j"efnbno krizo. In to ste dosti dobro razložili — 'vala in še kaj takega!
Dopisnikom iz Victorije, ki so poslali pisma “v rambo P- Bazilija”: Ali res mislite, da naj bi to-
0	Prostora porabil v MISLIH za tako muho cno-evnieo? Muha piči, gre svojo pot in skuša pičiti <lu£je. Naj ji bo sreča mila!
Kom rajši povedal, kako se je meni godilo, ko bral Odprto pismo. Berem, berem, pa se spranem: Kaj prav za prav g. Vadnjal p. Baziliju °c'ta? Nig otipljivega nisem mogel razbrati.
Kdo naj mi to pove? G. Vadnjal sam pač ne, ^Cei' bi bil napisal kaj bolj jasnega, ko je že pisal, solastniki dotičnega časopisa sem opazil ime: 0i:e Potočnik. Spomnil sem se, da sem bil pred
4 leti ob svojem prvem obisku v Melbournu v njegovi hiši. G. Potočnik bo vedel dati pojasnilo!
Takoj sem mu pisal in ga vprašal. Poudaril sem. da pišem zgolj kot urednik, ker bom kot tak verjetno imel z zadevo še opraviti. Torej imam kot urednik pravico povedati njegov odgovor.
Res, odgovoril mi je kmalu. Kar spada k stvari, je naslednji stavek v njegovem pismu, ki ga dobesedno navajam:
“Vprašujete me, kaj g. Vadnjal očita p. Baziliju. Prečital sem odprto pismo in se bojim, da vem prav toliko kot Vi.”
Tako, vidite, dragi Victorijanci! G. Potočnik in jaz ne bi rada, da bi naju kdo prišteval zaga-manim ljudem, pa nisva mogla razbrati, kakšni so grehi p. Bazilija, ki jih je bilo treba razglasiti v Javni tribuni. Ne moreva verjeti, da bi kdo drug razbral. Zaključila sva na tihem, da je bilo vse skupaj kup čenč.
Zato oprostite, dragi zagovorniki p. Bazilija, da odklanjam objave pisem. Za pobijanje čenč se res ne izplača žrtvovati toliko prostora. S pohvalo patrovega dela pa niste nič novega povedali, saj so njegove zasluge splošno znane. Pa brez zamere! — Ur.
KOTIČEK NAŠIH MALIH
Dragi p. urednik: —
Na moje pismo v decembru ste odgovorili, da sva bila s Slavico prepozna za božično številko. Bom danes ponovil, kar sva takrat pisala, in naj velja za oba.
Zelo nas je iznenadila novica, da je umrl naš dragi prevzvišeni škof Gregorij Rožman. Vedno sem upal, da ga bom še kdaj videl in me bo on birmal. Pa ga je Bog poklical k sebi v nebesa. Mi smo ga vsi zelo ljubili. Ata nam je večkrat govoril o njem, kako je moral trpeti za vse Slovence. Mislim, da on je bil pravi mučenik za naš narod in tudi sveti človek. Posebno je imel rad nas male Slovenčke in je vedno čitaal tudi naš Kotiček. Prav gotovo nas ne bo pozabil tudi v nebesih in bo še naprej prosil za nas Boga, da bi bili tudi mi vedno pridni in dobri. Jaz se ga spomnim v molitvi vsak dan in tako upam, da tudi drugi mali Slovenčki, ker posebno mi mali smo izgubili prav dobrega in ljubeznivega očeta. Bog mu plačaj za vse dobro, ki nam je storil na tej zemlji. Naj počiva v miru!
Prav lepo pozdravljam in želim (vesele božične praznike ter) srečno novo leto 1960. Vam, p. urednik, g. dr. Mikuli, p. Baziliju in vsem mojim dragim sovrstnikom in čitalcem Kotička. — Vaš vdani
Slavko Filipčič
Uganka
Nepovabljen pridem sam, siliti se pa ne dam.
Kdor poznati me želi, leže naj in zamiži!
(cenapS)
V	BAZENU
Sonce.. .
Neizrečeno pripeka in žeja.
Na vratih,
kot živo razraščena meja, otroci zapirajo vhod.
Kdo bi vedel, odkod?
In kako so veseli!
Poglej! Goli, nekateri v copatah, se močijo v hladni kopeli.
Ko so pa zadnji odšli, okrog bazena je ostalo na kupe smeti in zarje rumene koprena.
Ivan Burnik
OTROK IN KAMEN
OB CESTI STOJI MOČNO VKOPAN v zemljo temnosiv obcestni kamen.
Pa pride k njemu otrok in ga vpraša:
“Ti, pravkar sem videl sedeti na tebi ptičko. Tako lepo ti je pela. Kajne, da si je bil zelo vesel?”
“Nič!” je kratko odgovoril kamen.
“Nič?” se začudi otrok. “A včeraj se sedel na tebi star tuj mož. Videl sem, da je jokal. Ta pa se ti je vendar hudo smilil, ali ne?”
“Nič!” je odkimal kamen.
“Nič?” Čudno! A kadar sonce tako lepo nate sije, si vendar vesel, kaj?”
“Nič!”
“Nič?” Nerazumljivo! A če te poleti vsega ožge s svojimi pekočimi žarki, pa se jih ne moreš ubraniti, ker ne moreš nikamor v senco, ti je pa vendar nerodno in se jeziš na sonce?”
“Nič!”
“Čudno, prečudno! A kadar na tebe vso noč in ves dan pada dež, ti je vendar pusto, ko strehe nič nimaš?”
“Nič!“ pravi spet kamen.
“No, pa pozimi, ko je tako mraz in jaz še v svoji topli suknjiči ne grem rad iz sobe, te pa vendar zebe in ves trepetaš?”
“Nič!”
“Nič? Kakšen pa vendar si? A če te s tole šibo krepko udarim, te tudi nič ne zaboli in ne razjezi?”
“Prav nič!” je rekel kamen in povedal:
“Glej, neobčutljiv sem za dobro in slabo, za bolečino in radost. Zato mi pravijo ljudje — kamen! So pa tudi ljudje, ki so neobčutljivi za dobro in zlo, za bol in za radost. Da imajo v prsih kamen namesto srca, govore o njih. Teh se varuj, otrok moj!”	Ksaver	Meško
AVSTRALIJA IN NJENI LJUDJE
(Psihološki prerez)
Pod gornjim napisom in s šifro P.Ml. je *v*tralska Slovenska objavila v argentinski SVOBODNI SLOVENIJI tri zaporedne članke. Tretji in zadnji naj bo tu ponatisnjen, morda bo naše bralce in bralke zanimal — Ur.
SLEPI, NEMI, GLUHI, OHROMELI se kaj
0	vžive v svojo usodo in s trdovratno vztraj-n°stjo dosežejo uspehe v družbi.
Beračev ni, le kakšen pijanec te bo ustavii na °glu in zaprosil za “two bob”, da bi se odbijal domov — do prvega bara. Učiteljev je prejel0! žurnalistov preveč, vsako dekle bi rado bilo ®shion model”, moški pa so skoraj brez ambicij
Vsi čitajo vse časopise in si jih v vlakih aii ^°zilih izmenjavajo. Prepevajo najnovejše popev lz radia; operne predstave so modna novost ,®ijski >n televizijski programi so podobni ame v televiziji je največ cowboyskih serijskih
•	Promet je naravnost strašen. V mestu pridete prej na cilj. če pride kaka vlada ali kak drug v>S°k gost aj; cej0 princesa) je vse postavljeno na j o. Trgovci z zastavicami, hotelirji — vse pri-na svoj račun. Na vsaki prireditvi mora biti go-
vor,
klub
Vsaj eden. Vsakdo mora biti član vsaj dveh °v. Vse, kar je staro, keglja in lovi ribe. V
c °Veku zanemarjene zunanjosti ugotovite, da je P°et ali filozof, ali so to ljudje, ki žive kot puš-^iki, ker se pripravljajo, da bodo denar zapu-
11	kakšni dobrodelni ustanovi.
-p. Kar je v Avstraliji najlepše, je Anzac da.v. sti dan vedno dežuje. Dan je posvečen prosla-prijateljstva med Avstralijo in Novo Zelandija	verJe^no n'ma nikjer nič sličnega. Seve-
Pade dan vedno na delavnik, da imajo vsi °sto. Vse tovarne so zaprte. Pred slavnostnim ev°dom so tudi hoteli zaprti in v procesiji gre e> kar leze. Vse je pijano in vsi se poljubljajo Za Sek°j> špalir ob strani je “deep — globok” sest vrst in se mesta zasedejo že ponoči. Službe j^Je ta dan niso v cerkvah, ampak tudi po par-. ’ kjer so ljudje vso noč vztrajali na svojih “iz-,! n’h” mestih. Pridejo od vse povsod. Celo Turki, 1 So se na Galipoli v letih 1914-1918 bojevali z
br?tl|alei
in se “spomini” na tiste čase še niso za ■ lsali. Teh veteranov je seveda le še malo. če e more pride, če pa ne more hoditi, ga pa pri-JeJ° na vozičku. Dan je dan ljubezni in odpuš-
Čanja med narodi. Tudi evropski bojevniki se udeleže teh slovenosti, dasi so v Evropi bili na sovražnih frontah.
Kdor zna pisati pisalni stroj, je že “edu-cated”. Rokopis imajo skoraj vsi enak in levičarjev je toliko, da se kar čudno zazdi, če koga opazite, da piše z desno roko.
Ob sobotah gredo navadno vsi na pivo v boljši obleki, v nedeljo pa urejujejo svoje vrtove v najbolj raztrganem, kar imajo pri hiši.
Staro in mlado čita “komične stripe”, ženske pa vedno samo zaljubljene romane.
Povprečen človek ve le malo o drugih deželah. Ni redko, da “kontinentalca” kdo vpraša, če imajo v Evropi konje... Če bi komu kdo rekel, da je Jugoslavija na meji Sibirije, bi kar verjel, kakor bi verjel, da ima Madžarska skupne meje z Anglijo.Albanija pa je španska vas.
In še nekaj: nikdar iz hiš ne slišite petja Okna so vedno zaprta, zavese spušč^jie — mrtvaški mir okrog hiš.
Kavarn v našem smislu tukaj sploh ni. Pijan-čuje se na veliko po hotelih. Gorje pa, če bi Avstralec opazil v evropski družini, da evropski otroci dobivajo od časa do časa kapljico vina razredčenega z vodo.
Če se komu pripeti huda nesreča, Avstralci hitro zberejo sredstva za pomoč.
Takoj bo zadonel po radiu poziv za sodelovanje in zbiranje. Pomagajo vsakemu, pa naj bo Rus, Kitajec, ali Japonec. Politično se šele vzgajajo. Delavci še verjamejo komunistični propagandi iz Rusije. V strokovnih zvezah gospodarijo socialisti ali skrajni levičarji. Kitajci ostajajo vrtnar ji. Grki in Italijani trgujejo s sadjem in zelenjavo, Čehi, Avstrijci in Nemci imajo delikatesne trgovine, mi Slovenci pa bi bili menda vsi gostilničarji, pa na žalost ne poznajo takih “majhnih obratov” in na hribih ni cerkvic, kjer bi bilo nekajkrat na leto žegnanje. Nemci so zaposljeni tudi v kemični industriji, Baltijci so se skoraj vsi porazgubili. Okoli nas so ljudje večinoma kokošji farmerji, Rusi, Ukrajinci in Poljaki (ti strašno popivajo) so v tovarnah. Grki radi kockajo, Avstralci pa bi za dobrega konja “dušo” žrtvovali, za žensko *e.
Pa bi človek še pisal o Avstraliji in Avstralcih, ker jih v njihovih posebnostih — vzljubi.
Iz Slovenske
v/
Duhovniške
Pisarne
S Y D N E Y
Slovenska služba božja v Blacktownu kakor po navadi prvo nedeljo 7. febr. ob litih.
V	St. Patrick cerkvi na Grosvenor drugo in četrto nedeljo, 14. in 28. febr. ob 10:30.
PRIHODNJI ROMARSKI SHOD BO V NEDELJO PO SV. JOŽEFU POPOLDNE V PADDING-TONU. Podrobnosti v marčni številki.
W O L L O N G O N G
Verjetno boste dobili pričujočo številko dovolj zgodaj, da vas opozori na peto nedeljo tega meseca, 31. januarja. To se pravi, da bo tedaj slovenska služba božja v katedrali ob 5 pop. kakor po navadi. Pred mašo spovedovanje.
C O O M A — S N O W Y
V	februarju bo skušal g. dr. Mikula spet obiskati vaše kraje. O podrobnostih vas bo obvestil pismeno.
PRIPOMBE K OBISKU PRI POLNOČNICI
V	SYDNEYU
Slišati je bilo ugotovitev: Cerkev je bila polna.. .
To bi držalo, če bi nekaj klopi tik pred oltarjem ne ostalo praznih in če bi tisti, ki so delali gnečo med vrati in še zunaj pred vrati, zavzeli prazne prostore pred oltarjem, bodisi v klopeh ali med njimi.
Težko je razumeti, zakaj se taki, ki pridejo zares s pravim namenom k službi božji, tako ogibajo “prvih mest”. Duhovnik, ki ki jih skuša včasih z lepo besedo, včasih z nekoliko “popoprano”, spraviti naprej, jim velja za — sitneža. Bog pomagaj !
MB	
■	-
Še teže je razumeti, zakaj taki, ki jih čez leto zlepa ne vidiš pri slovenski službi božji — vet' jetno tudi pri avstralskih ne — pridejo “pogl^ dat” k polnočnici in se ne potrudijo preko praga-Med takimi najdeš tudi “agnostike'’ in “ateiste' > kot se sami “s ponosom” imenujejo, pa seveda kakega “alkoholika”, ki bi pa zameril, če bi & kdo nazval s tem imenom...
Ti ljudje prav gotovo ne pridejo z namenoffi da bi častili Boga. Pridejo zato, da si “ogledajo”i kdo še hodi v cerkev in kdo še da kaj na vero “farje”. Pridejo zato, ker mislijo, da morajo bit' povsod zraven, kjer se zbirajo ljudje, da je mogo* če napraviti kakšno propagando za to ali ono z*' devo, ki nima s službo božjo nobenega opravk#-
Kljub vsemu temu bodo še dobrodišli ne san)° pri polnočnicah, ampak pri vseh 24 ali 25 slovel*-skih službah božjih v letu. Prosimo jih samo, d# se drže naslednjih čednih navad:	Pridejo n»J
pravočasno, poiščejo naj si prazne pr°' j store v cerkvi, če že ne znajo moliti, n »J med službo božjo vsaj molčijo in za odhod iz cerkve naj počakajo na konec službe bož' je.
Ni se jim treba bati, da bi kaj zamudili. Ljud' stvo po odhodu iz cerkve itak rado malo postoji zuiaJ v gručah in izmenja nekoliko pomenka. V tem n1 nič napačnega. Tedaj je čas tudi za kakšno prO' pagando, lahko se vsak izkaže, kaj ve in kaj zn# in kaj zmore. Kdor posluša in prikima, svobodno mu! Komur pa za kaj takega ni in se obrne n# odhod, naj pa tudi v miru uživa svojo svobodo!
TISKARSKI ŠKRAT!
Naj ga koklja brcne, ponagaja, kjer le more'
V	KOLEDARČKU je 1960 na strani 2 napaka pf' telefonu za dr. Mikula, na strani 16 pa stoji vse prav. Popravite sami na strani 2! FU 6230 (n*5 RU...)
SLOV. KARITAS IZGUBILA DOM
Katoliški imigracijski odbor je odločil, da f 1. februarjem preneha slovenska uprava v hiš' 121 Queen St., VVoollahra, ki je bila nekaj let zn«' na pod imenom Slovenski dom.
Zakaj ?
Naj bo povedano brez ovinkov in olepševanj Izkazali se nismo, izgubili smo zaupanje!
V	januarski številki na str. 32 stoji; “Vendar so menda povsod neki ‘elementi’, ki jM ni za kaj drugega kot da se... nanorijo in ‘no-žajfajo’, da ves svet izgubi kontrolo nad njimi *
. Prav to velja za tiste ‘elemente’, ki si niso ® * dopovedati, da taka hiša, pa naj se imenuje ovenski dom ali kakorkoli, ne sme sluziti za raz-aJanje, pijančevanje, ponočevanje, razbijanje in
sakovrstno tjrug.ačno noro p0<;etje pre() njjmj je
1a vsaka beseda zastonj, vsaka odredba bob v en°> celo policijo so znali voditi za nos.
i	Dosti tega! Imigracijski odbor in sloven-j a uP*'ava sama sta razvidela, da tako ne more
1	»aprej. Nimamo časa, da bi neprestano stali na straži.
IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W.
Stvo
Naj nam bo to še tako v nečast. kar je dej -■ je dejstvo, in nič za to, če se bo kdo nad
0	objavo zgražal.
1	migracijski odbor je za ostale mesece, dokler j^a hišo v najemu, izročil upravo Hrvatski Kari-s. kateri iz vsega srca želimo boljših uspehov ot je imela slovenska. Dostojnim Slovencem P® hiša tudi nadalje ne bo zaprta, kakor pod sionsko upravo ni bila dostojnim Hrvatom.
1*
o k
V Hamiltonu, cerkev Srca Jezzusovega, sta se zvezala k večni zvestobi Martin Arlič iz Celja, sin rojaka Petra Arliča v Cardiffu, in Kristina Grys iz Poljske. Poroka 5. dec. 1959.
V Paddingtonu, cerkev sv. Frančiška, sta se poročila Rafael Zadel iz Knežaka in Angela Rozina Ljubič iz Ilirske Bistrice. Dan: 9, jan. 1960.
V Sydneyu, pri sv. Patriku sta stopila pred oltar Martin Janžekovič iz Bukovcev pri Ptuju in Marija Fabjančič iz Javorja pri Hrušici. Dan: 16. jan. 1960.
V Paddingtonu sta istotako posvetila svoj za konski stan Bogu Stanislav Golčman iz Konjic in Marija Kornhouser iz Cankove in sicer 2. jan. 1960.
Vsem obilo sreče in božjega blagoslova!
Nadaljnji darovi za sklad
£ 5-0-0: g. Predsodek, Neimenovan;
£ 4-0-0: Ludvik Šmuc, Sr., Jaanez Klinar;
£ 3-0-0: Anton žitnik, Marijan Mauko;
£ 2-0-0: Jože Kapušin, Stanko Šušteršič, Karl olenc, Janez Mivšek;
£ 1-10-0: Marija Kos;
£ 1-0-0:	Vinko Grošelj, Ivan Urbas, Evgen
rajdot, Franc Kranjc, Franc Ibič, Vinc Erzetič, udi Simonetič, Franc Žičkar Sr., Franees Rado-anovič, Anton Špiclin, Stanko Zitterschlager. aks Mali, Franc Majcen, Peter Bižal, John Je-enko, Anton Konda, Ana Fretze, Mrs. Hrast, An °n Bavdek, Stanko Sivec, Anton Šajn, Neimeno-Lojzka Košorok, Adolf Peršič, Herman Lav-enčič, Ciril Skala, Janez Klemenčič, Neimenova-na> Marija Slak;
£ 0-10-0: Karl Levstek, V. Stegel, Zvonko Sam-ec, Ana Pavlin, Stanko Golčman, Jože Plut, An-*> Vodopivec, Jože Kristan, Milka Federizzi, j/8!10 Terlikar, Jože Rupnik, Jos. Rakušček, Franc rP'č. Stef. Aquilina, Zora Svetina, Matija Cimer-*?lan> Ignac Ahlin, Jožica Klemenčič, Berta Slavec, °žef Zupančič,
£ 0-6-0: Hermina Barba; £ 0-5-0: Jos. Jazbar, ntonija Tomažin.
(pol
Tiiočera hvala vitm! Toliko darov za SKLAD
,eg naročnine) pomeni littu najlepie priznanje.
?r.Je Pa to šele začetek za ta letnik, ‘aključimo danes 7. napovedjo: Dalje p r i-h 0 d n j i č...
Krsti
Iz \Vagge je družina Ivana Veliščka in Helene r. Plas pripeljala tretjega sinčka k slovenski maši v Sydney. Po maši je prejel sv. krst in dobi! ime Tonček. Kumovala sta sta mu stric in teta, Darko in Milka Stanič.
Iz Paramatte sta poslala h krstu v Paddington drugorojenca Jože Pramer in Anica r. Ušaj. Dobil je ime Peter Mihael.
Iz Quake» Hilla se je pripeljala h krstu istotako v Paddington prvorojenka Karla Simenčiča in Ivanke r. Čeh. Ime je dobila Marjetica Aleksandra — saj sta ji botrovala Aleksander in Milica Jeglič.
Iz Annandala smo dobili h krstu v Paddington Suzano, ki se je udomačila v družini Jožeta Puriča in Jelke r. Ferfolja.
Iz We»t Ryde se je pa oglasil v Paddingtonu za krst Stanko Ivan, ki si je izbral za starše Stanislava Smerdelja in Elizabeto r. Bezjak.
Iz Newtowna je bil krst že v nov., pa ga je tiskarski škrat izključil iz božične številke. Dečku je ime Ivan in sta ga sprejela pod streho Franc Gantar in Marija r. Kaluža.
V	Granvillu sta pa Jože Žele in Ivanka r. Pavlovec dobila prvorojenca in ga dala krstiti na ime Jožek Bogdan. Tudi ta krst je bil v Paddingtonu in sicer 2. dec. Božična številka je tudi tega izpustila.
Vsem čestitke in zvrhano mero milosti!
UGIBANJE NA RAČUN SLOVNICE
Jože Turk, N.S.W.
ŠELE PRED NEKAJ MESECI SEM PRISPEL v to obljubljeno deželo. Nisem še opazil, da bi se v njej cedila nebeška mana, vendar lahko rečem, da ji mleka in medu ne manjka. Najmanj ji pa manjka piva in nepotrebnih besednih izi-azov. Tega dvojega se tudi novodošli kaj hitro navadijo. Posebno “lepih” izrazov. Dobil sem vtis, da nekateri skoraj ne morejo več odpreti ust, da jih ne bi uporabljali.
Srečal sem rojaka, ki mu je ime Matevž in je fant dobrega srca. Potožil sem mu, da mi je nerodno, ker angleščine ne znam. Takoj se mi je ponudil za spremljevalca in tolmača, češ da njemu avstralski jezik ne dela težav.
Šla sva med ljudi. Takoj sem uvidel, da ima Matevž polno znancev, kjerkoli se prikaže. Drug za drugim so ga pozdravljali: “Helo, Matevž!” To se mi je prav dobro zdelo.
Peljal me je v krčmo ali “pub” in mi postregel s pivom. Z vsemi gosti je govoril kot star znanec in se šalil z njimi. Skušal sem ujeti kako besedo. Zastonj! Lahko tebi, sem si mislil, kdaj bom jaz mogel tako? Počasi je pa le začelo ostajati v mojem spominu nekaj besed, ki so se naprej in naprej ponavljale v pogovoru. Zlasti eno je Matevž spet in spet uporabljal, njegovi avstralski kolegi pa še bolj pogosto. Spominjala me je na Slovenko besedo: “bledi”, zato si je ni bilo težko zapomniti. In še ena je bila, ki je pa popolnoma tuje zvenela in bi j« ne znal zapisati. Začel sem ugibati, kaj naj bi tisti “bledi” pomenil.
Že poprej sem slišal, da ima angleščina določni in nedoločni člen, ki se po potrebi uporabljat?, pred samostalniki. Spomnil sem se tiste štorije in Francije, ki pove, kako si je neki “nov” Slovenec v Parizu naročil juho s samim določnim členom, ko drugega ni znal. Stopi! je v restavracijo in naročil: La fižolova juha! Sti-ežnik mu jo je takoj prinesel in fant je bil ponosen na svojo francoščino. Ko je pa plačal, mu je rekel strežnik: Sre čo imaš, fant. Veš, jaz sem doma iz Medvod pri Ljubljani...
Že sem se spraševal, če si bom tudi jaz lahko tako pomagal, vendar se mi je začelo čudno zdeti, da bi imel angleški določni člen dva zloga. Koli kor vem, ima v vseh jezikih določni člen samo enega. In tudi kar prevečkrat je bil Matevžu nr. ustih ta “določni člen.” Tudi druga pogosto rab ljena beseda je imela za moja ušesa dva zloga. Ostal sem torej samo pri ugibanju.
Matevž me je vzel s seboj na borzo dela. Matevž v gostilni, Matevž v uradu — zmerom isti Matevž. Tudi z uradnikom je začel govoriti s tistim “členom”, ki je zame nehal biti določni in je postajal bolj in bolj nedoločen: bledi, bledi, bledi... Uradnik je dobil na obraz stroge in samozavestne poteze. Nejevoljno je premeril Matevža od nog do glave, pa še mene poleg njega. Odkimal je Z glavo in nekaj pograjal Matevža, vsaj tako se nU je zdelo. Odšla sva brez uspeha in začel sem mi* sliti, da je tista beseda nekak pridevnik, ki uradniku ni bil všeč.
Ko sva bila na cesti,	je Matevž	opazil	na	on'
strani kolega iz tovarne	ali odkod.	Takoj	je	bil
pri njem in ga nagovoril z istim izrazom. Takoj sem ugotovil, da tista beseda ne more biti pridevnik, ampak bo menda zaimek. Morda pomeni toliko kot “ti” ali pa celo “jaz”. Poslušam in preizkušam svoje novo odkritje. Ni se obneslo! Kar venomer dva človeka v pogovoru ne bosta vpila: ti, ti, ti... Skušal sem šteti,	kolikokrat	je beseda	padla, pa pa sem se kmalu	uštel.
Končno sta se poslovila in z Matevžem jo mahneva naprej. Tedaj opazi moj “tolmač” gospodično, ki nama je prihajala nasproti. “Dobro jo poglej,” mi reče. “To je uradnica v naši tovarni, fest babnica, boš videl!” Res se mu je že od daleč nasmehnila, ustavila sta se in začela pogovor. Nekaj časa ni bilo nič “bledega” iz Matevževih ust, končno se pa fant spozabi in začne “bledeti” kot je bil vajen. Dama je prišla v zadrego, rdečica ji je dahnila v lica in premaknila se je kakor za odhod. še mene je čudno strogo ošinila s pogledom, čeprav sem molčal kot grob. Tako smo se ločili.
Imel sem spet dovolj ugibanja. Da tista beseda ni “člen,” mi je bilo že iz gostilne jasno. Pridevnik? Zaimek? Nak, zaimek ne bo. čemu bi se dama razhudila, če bi ji dober znanec rekel: ti? Morda bo pa nzadnje kak predlog, ki ga pa mora človek previdno rabiti.
Zvečer me je peljal Matevž v slovensko hišo. Naredil se je domačega, se brez povabila zavalil na divan in že so začele besede “bledeti” iz njegovih ust. V slovenskem govorjenju ni imel izraz nobenega smisla, vendar je nekako vezal besede med seboj. V mislih sem vzkliknil: Veznik! Toda pomislil sem: čemu je potreben tudi v slovenščini? Nak, menda bo le — medmet!
Tedaj sem videl, kako je gospa prišla v za-
'llego. Napol resno napol šaljivo je požugala Ma-vžu in rekla:
“Pazi, otroci bodo vsak čas tu! Ne maram, d'. ' se navadili takih grobosti.”
Tedaj je prišla moja ura. Obrnil sem se k gospodarju in povedal svoja ugibanja. Ostal je resen, čeprav mu je silil smeh na lica. Pojasnil mi Je:
“Kakor vsak jezik, ima tudi avstralski nekaj ^'ttazanih besed, ki končno komaj kaj pomenijo, vendar se jih olikan človek ogiba. Naši ljudje jih Pa kar hitro poberejo in si še domišljajo, da so sniart’. Saj veste, kako je bilo doma v Sloveniji. as jezik sam na sebi nima veliko packastih izra-Zov> pa naši mili rojaki so jih pobirali pri Lahi''
111	tudi pri sosedih v Jugoslaviji. Prav tako jih Pobirajo zdaj od Avstralcev. Saj v resnici komaj 'erlo, kaj besede pomenijo, vendar je edir o na
mest1;, da se med seboj opominjamo, če se je kdo od nuSih nalezel teh grobosti”.
Matevž je tiho poslušal in vidno prišel v zalego. Zvijal si je cigareto in jo prižgal. Jaz sem il-M pomagal iz zadrege s tem, da sem hitro obrnil pogovor drugam in počasi je tudi Matevž posegel vmes. Kar videlo se je, kako zdaj pazi na besede, in večer nam je potekel prav prijetno domače.
Tako je minil tisti dan. Imel sem dobro šolo: razvide.! sem, da se pri Matevžu ne bom naučil angleške slovnice. Ves dan sem jo študiral pri njem, pa sem zvečer prav toliko vedel kot zjutraj. Bojim se, da je takih “Matevžev” še več med mo-
i\>jaki v Avstraliji, zato sem sklenil, da se bom učil angleščine iz knjig in bom posečal tečaje, ki jih avstralske oblasti vzdržujejo v korist no vim doseljencem v to deželo. Na kakšno Matevževo šolo se ne zanašam —-----------
PISMO CEBULCKU
^-•agi čebulček: —
Hvala za voščilo za Božič. Moram Ti pa takoj Povedati, da ni bil preveč vesel, ker sem ravno Za Božič bral Tvoje pismo. Za tisto storijo se nisem dosti zmenil, to Ti kar odkritto povem. Zami-, 11 sem se šele potem, ko se je štorija končala In si spet Ti govorila.
^ Najprej sem bil nevoščljiv Tvojemu očetu, ki v e Je smel pobožati po laseh. No, takrat si bila s® majhna punčka, kot sama pišeš. Ne vem, kako
1	bilo. če bi Te namesto Tvojega očeta smel jaz Pobožati, pa ne takrat, ampak danes... Ko sem 0 Premišljeval, sem bral naprej in prišel do vpra-Sanja, če sem jaz “izjema”. Ko sem to bral, so v je zazdelo, da Te ne bi pobožal, ampak prav Pošteno za lase potegnil. Kar zasrbelo me je v J*1 stih. In potem sem dolgo premišljeval, kako bi
0	bilo. Ko sem pa videl, da čakaš na mojo storijo, Seri1 pa prišel v hudo zadrego. Po nekaj dneh sem Sc odločil, da bo najbolje, če prenehava s to kopijo. Naj išče čebulček “izjemo”, kjer jo ho ^e. sem si rekel in skušal pozabiti nate. Kako naj Jaz dokažem, da sem “izjema”? Ne morem, če res taka sovražnica fantov.
(< Kmalu po novem letu sem pa dobil v roke ^ašo Luč”, saj Ti tega lista gotovo ne poznaš. v njem sem bral storijo, ki prav lepo pove, kak-^ne ste ženske. Zdaj sem prepričan, da je tisti ^°kee v Kersnikovi zgodbi imel čisto prav, ko je enil, da bo ostal “tako”. Jaz tudi.
Poslušaj storijo:
Janez se je poročil, pa se je že prvi mesec začel nekoliko vznemirjati, ker je njegov prijatelj France hodil vedno bolj pogosto v vas. Ko je France videl, da se Janez vznemirja mu je nekoč dejal:
“Ti, Janez, se brez potrebe razburjaš. Da boš pa videl, koga ima tvoja žena rada, bova naredila naslednji poizkus: Navidezno si bova napovedala dvoboj z revolverji, v katere bova dala prazne naboje.. Tvoji ženi bova povedala, da zavoljo nje. Ko bo počilo, se bova oba navidez mrtva zgrudila na tla. Kolikor hočeš, stavim, da bo tvoja žena planila k tebi in te začela vsa v solzah poljubova-ti.”
Janez je ponudbo sprejel in sta povedala ženi, da je med njima strahovita ljubosumnost in da mora odločiti revolver. Potem sta šla na dvorišče, pomerila drug na drugega, iz obeh revolverjev je počilo, Janez in France sta pa padla “mrtva” na tla.
?.ena je obstala kakor ukopana, nekaj časa strmela v oba mrtveca, potem pa planila v hišo. Tam jc zavpila v veliko omaro za obleke:
“Ljubi Tone, zdaj pa le brez skrbi stopi ven! Ona dva oba ležita mrtva zunaj na dvorišču.”
Tako storijo sem bral, vidiš, in me je prepričala, z dekleti ni vi-edno plesti ljubezni. Zato od tega dne naprej jaz deklet “ne morem”, kakor Ti ne moreš fantov. Tisti svoj naslov kar zase obdrži, jaz nimam kaj početi z njim. No ja, to se reče, če si pa slučajno Ti “izjema” — pa še kaj piši, bomo že še videli, kako bo.
Srečno novo leto in pridna bodi! Tvoj
Krompirjevec
N EU SOUTH WALES
Sydney. — Saprlot na kvadrat! V Sydney sem prišel za božične počitnice, da bi se nekoliko oddahnil od neprestanega potovanja, pa zagledam pri prijatelju januarsko številko M1SLJ in tisti pripis ob koncu postojnske “Ramone”. Ves moj božični mir je šel rakom žvižgat, če sem se enkrat izpozabil in ponudil lepo vsoto za SKLAD, ali sem zdaj za vsako smešnico v MISLIH na vrsti, da jo plačam? Tako in podobno sem se jezil in prijatelj me je nekaj časa poslušal, potem je pa rekel: Pomiri se, Vampec, ti bom jaz priskočil na pomoč. Jaz sem doma blizu Postojne in ti rečeni, da me je Hedina štorija zelo zanimala. Na, vzemi ta pe-tak in ga pošlji na MISLI za Sklad. Reci, da ga je dal prijatelj Predsodek, nič drugega ne smeš povedati. Tako je rekel in meni je odleglo, nič več se nisem jezil. Zdaj pa pošiljam, kakor mi je bilo naročeno. Oba skupaj pa lepo pozdravljava neznanega Trebušnika in mu voščiva srečno novo leto. — Vampec.
Thiess Village. — Tu nekje v Snowy hribih živi še ena svetu neznana slovenska duša, ki se zdaj prvič javlja. Živi v bolj pustem življenju, toda srečnem miru. Slovencev tu ni mnogo, so pa dobre duše. če bi prišlo sem gor še kaj takih, bi mi njihova družba prav gotovo zelo ugajala. Oni dan mi je rojak pokazal Vaše MISLI in sem jih veseljem prečital. Dognal sem, da Vaše MISLI ne mlatijo prazne slame, zato hočem, da jim na dalje rečem: NAŠE MISLI. Prilagam naročnino (in dar za SKLAD — ur.), vsem rojakom pa želim veliko uspeha in sreče polno leto 19G0. — Hudi Žeic.
Hote Bay. — Z uredniki je križ. “Ali si že kaj napisal?Napiši hitro! Kdaj boš prinesel? Prepozen si ” Taki so uredniki in “naš” ni izjema. Povsod je nepriljubljen, vsak se ga boji srečati. Sam je kriv, kakor so sami krivi drugi uredniki. Enkrat al? dvakrat v letu pa imam urednika MISLI neskončno rad. To je sicer samo “sezonska ljubezen”, pa moram vendar povedati o njej. Na pri-No 16
mer o božiču. Moja božična voščila razpošilja širom po svetu številnim mojim znancem in prija-
teljem. Tudi z mojim podpisom. Koliko truda, časa in denarja mi s tem prihrani! In kdor od tistih, ki pričakujejo moje voščilo, ne bere MISLI in mojega voščila v njih, ali ni sam kriv? Razumete, prijatelji in znanci, naročniki in bralci MISLI, kaj sem hotel povedati? Pa brez zamere, prosim vas! Moja “sezonska ljubezen” do urednika pa gre zdaj spet v pokoj — tja do velike noči in potem spet do božiča. Vsem lep pozdrav in “sezonska” zahvala za skladovnico božičnih kart. — Dr. Ivan Mikula.
VICTORIA
Melbourne. — Zbiramo se. Nič novega, ni* neznanega, nič posebnega. Vendar — zbiramo se. Kje in čemu? Na prosvetnih večerih vsako tretjo nedeljo v mesecu. Prav tako, kot smo se zbirali pred leti doma. Enkrat je živahnejše, drugič bolj mirno, nekaj je pa le. Vsak začetek je težak. Prav ganljiv in omembe vreden je bil naš decembrski sestanek. Poslušali smo božične plošče, potem je vstal eden naših starejših rojakov, že kal' častitljiv mož, in se je v izbranih besedah zahvalil p. Baziliju za ves trud, ki ga ima z nami. V imenu vseh navzočnih mu je voščil vesele praznike. Meni so šle njegove besede k srcu, saj jih je vsem navzočnim vzel in ust. Mojo pozornost j® s-lasti vzbudil z besedami: Vi ste naš oče, mi pa smo vaši otroci. Mož, ki je toliko starejši od patra, se vdano uvrsti med njegove otroke! Toliko bolj živo smo občutili resnico njegovih besed mi, ki smo mlajši. Želeti je, da bi vsaj tisti med nami, ki se štejemo med verne Slovence, ohranili v srcu in dejanju spoštovanje do delavcev v vinogradu Gospodovem. — T.E.
Dookie: — Izredno božično darilo sta prejela naš štajerski rojak ing. Ivo Leber in ga. Mija v Eeglemontu, Vic. Prav na sveti večer se jima j® rodila prvorojenka, ki je dobila ime Sonja. Jaslice so jo že dolgo, čakale v hlevcu ‘20. stoletja-Sonji želim, da bi bila zdrava in pridna kot sta očka in mamica, njima pa veliko veselja ob “nina-nana”! — Od doma sem pa prejel poročilo, da sc je v prvi polovici decembra utrgal velik plaz s Kriške gore na Gorenjskem. Pomikal se je proti Pristavi skoraj osem dni. Sodili so, da je v njeni
I^c ^ot milijon kubičnih metrov zemlje. Vasi Pres-tev^*	*n	Veterno so izselili, človeških žr-
1,1 bilo. Zasul pa je plaz cesto v razdalji 600 je' i^OC*r' ® ^’®e 'n P°dsul sadovnjake. Ob času, ko *° oddano poi-očilo na moj naslov, se še ved-
111	Ustavil. Gotovo bomo še slišali in brali, ka-je bil konec. — Jože Maček.
, ^'angaratta. — Mnogo iskrenih pozdravov z J°. da bi naš list tudi v letu 1960 prihajal med v taki lepi obliki in bogati vsebini kot prete-0 leto. Raztreseni smo širom po Avstraliji kakor ]j0^.	z	drevesa, pa MISLI nas najdejo. In
0 J'h dobimo, se zavemo, da v vrtincu tujine dar ni nihče osamljen, če le hoče vzeti v roke
‘as lepi list. čitanje dobre slovenske besede nam v, t'1v®ga> da se tudi v Avstraliji držimo tiste pra-
-	življenjske poti, ki nas vodi k Bogu. — Matija "Serman.
^orthcote: — že je poteklo leto, odkar sem aročena na list MISLI. Moram reči, da sem ga 0 vesela, ko mi prinaša tolike zanimivega in enega branja, poleg tega pa dobim vpogled v Oenje rojakov po drugih delih Avstralije in še drugod po svetu. Ostajam zvesta naročnica tu-v novem letu in želim mnogo uspeha. — Zora etina.
North Sunshine. — Podpisana se iskreno zamujeni vsem, ki so mi ob nenadni izgubi dra-da mo^a Stefana priskočili na pomoč s svojim je °m	*?re	m°Ja zahvala p. Baziliju, ki mi
,6 v najhujših dneh stal ob strani, dalje SKM za *n venec, SK. v St. Albansu ter sploh vsem, ste	pomagali	pri	nabiranju med Slovenci ali
o	Lyons Cluba v Sunshine. Bog vsem	obilno
'ovrni! — Marija Kreitncr, vdova.
^EENSLAND
di , ®r'*bane. — Tukajšnji Slovenci smo vendarle ^eakali lepi dan — menda edinstveni te vrste v Vstraliji — da sta prejeli slovesni blagoslov naši _erkveni zastavi: Marije Pomagaj in svetih bratov in Metoda. G. dr. Mikula nas je presene-bj Itačunali smo namreč z eno samo zastavo, ki 'niela na vsaki strani eno sliko. Ko smo pa pri-
1 do	dveh, pa	tudi	prav, še bolje. Pevci s	pevo-
djo,	ki so se	tako	potrudili za povzdigo	slove
zaslužijo vse priznanje. Vežbali so se kratko oo in v težkih okoliščinah, zato toliko bolj ve-je° ceniti njihove uspehe. — Zvedeli smo tudi, da . v Ljubljani umrla mati našega Franca Bre-Naj v miru počiva, Francu pa naše so-c Je- — Silvestrovanje “Planinke” je lepo uspevali, Februar 1960
lo. Zdaj ste pa vsi prijazno vabljeni na predpustno zabavo 27. febr. in na povelikonočno 25. aprila. — Janez Primožič.
Brisbane. — V sept. MISLIH sem bral o Benetkah, ki so v nevarnosti pred zobom časa. Res je. Kraški hrasti, ki so jih pred približno 300 leti prepeljali čez morje in taako uničili naše Primor je, so začeli pod težo kamenja popuščati in se pogrezati. Toda “piloti” niso začeli popuščati le zaradi trohljivosti, nego še bolj pod vlivom moderne tehnike. Ta je namreč prinesla v beneške vode motorne čolne namesto nekdanjih mirno plavajočih gondol. Valovi, ki jih motorni čolni povzroče, butajo ob zidovje palač in kdor je bil v Benetkah, ve, kaj to pomeni. Posamezni kvadri spodnjega ustroja palač so se že večkrat odtrgali in polagoma se cele stavbe začenjajo nagibati. Načrt je. da Benetke kot take prepuste usodi — ostale bi le še turistična zanimivost — prebivalstvo pa preselijo drugam. Taka je vsaj zamisel, kako in kdaj se bo izvedla, je drugo vprašanje. Domačini se bodo gotovo držali v “hišici očetovi”, dokler se bo le dalo. — J.P.
SOUTH AUSTRALIA
Nairne. — Prisrčna hvala za tako hitro pošiljko MISLI, ki smo jih naročili. Posebna hvala za priložene prejšnje zvezke, ki ste jih poslali za nameček. Z velikim veseljem smo prebrali vse ili zdaj težko čakamo novih številk. Enako komaj čakamo, da pridejo mohorske knjige. Saj drugega razvedrila tu v samoti skoraj nimamo, zato čita-mo, če le kaj imamo. Tu je samo še ena slovenska družina, tudi njo smo seznanili z listom MISLI. Dne 29. nov. je bilo tu prvo sv. obhajilo, tudi naš sinko in hčerka sta bila med srečnimi. Zunaanja slovesnost pa ni bila nič taka kot nekoč v naši ljubi domovini. Tu je pač jako malo katolikov, samo 8 prvoobhajancev so imeli. Pogrešano domače navade, pa se bo treba vsemu privaditi. Ko se seznanimo z deželo in njenim jezikom, bomo lahko tudi kaj svojega dali tukajšnji deželi, če Bog da. — Lep pozdrav od družine — Franc Krajnc.
\VEST AUSTRALIA
Kalgoorlie: — V novembrski številki sem bral
v Matici mrtvih ime Franc Pavlovčič iz Idrije. Zelo rad bi zvedel, kako je prišlo do njegove smrti. Bila sva velika prijatelja iz mladih let. Staršev nima več, najbližji sorodnici sta mu dve svakinji v Idriji. Zelo bom hvaležen, če mi more kdo od bralcev teh vrstic sporočiti kaj več o Francetovi smrti. — Joško Jazbar, 223 Hay St., Kalgoorlie, W.A.
80 Kritičnih Dni V Z. D. Amerike
(Tone Bregar, N.S.W.)
NA DOMAČI POZORNICI ZDRUŽENIH DRŽAV je v tem letu kajpada v ospredju zanimanje 7,a predsedniške volitve, ki bodo v novembru. Veliko prahu bo dvignila tudi konferenca vrhuncev, ki je napovedana za pomlad v Parizu, in še marsikaj bo razgibalo zanimanje Amerikancev v tekočem letu. Zelo verjetno bo pa vse to minilo brez usodnih posledic in življenje bo teklo naprej po svoji začrtani poti. Naj bo novi predsednik ta ali oni, lepublikanec ali demokrat, na domači in svetovni položaj Amerike to ne bo dosti vplivalo.
Nekaj zelo resnega se pa plete na industrijskem polju v Združenih Državah in iz tega se lahko razvijejo usodne posledice. V mislih imam stavko jeklarjev, ki je trenutno samo nekako prekinjena, nikakor pa ne zaključena. Jeklarska industrija je ena najbolj važnih in je povezana z mnogimi drugimi industrijami, ki lahko vse usodno zastanejo, če jaklarne ne delajo in ne proizvajajo. Ameri-kanci sami priznavajo, da je s to stavko nastala v ZDA industrijska kriza, kakoršne dežela v svoji preteklosti še ni doživela.
Stavka (štrajk) je izbruhnila sredi julija 1959. Med delavskimi unijami in vodstvom jeklarn je nastal tako hud nesporazum, da je pol milijona jeklarskih delavcev pustilo delo in pogasilo peči v jeklarnah, ki proizvajajo 90% vsega jekla v Ameriki. Razume se, da krivda za nesporazum ni bila samo na eni strani, očitki so leteli od obeh strani in obe strani sta imeli nekaj prav, nekaj napak. Odnehati ni hotela nobena stran, stavka se je vlekla celih 115 dni in prinesla ameriškemu gospodarstvu ogromno škodo. Vmes je morala poseči fe derelna vlada z Eisenhowerjem na čelu. Postopala je zelo previdno in končno dosegla samo toliko, da je delavstvo sprejelo 80 dni za “ohladitev” razburjenih duhov in šlo nazaj na delo. Medtem naj posebna vladna komisija skuša najti rešitev in doseči sporazum, da bo stavka zares končana.
“Ohlajevalna” doba teh 80 dni ima poteči s koncem januarja. Ko nastajajo te vrstice, še ni nič gotovega, koliko uspeha bo imelo posredovanje v ashingtonske vlade. Obe strani, kapital in delavstvo, imata silno močne organizacije, ki so skoraj kar neodvisne od vlade, če se nočejo sporazumno podrediti njenim odredbam. Vlada more komaj kaj drugega kot apelirati na obe strani in kazati na posledice, češ kako take stavke ogrožajo “zdravje in varnost” ameriškega naroda. Vendar pri vsej
stvari niti ne gre samo za “zdravje in varnost Amerike, ampak še za vse večje reči, ki zadevaj0 ves svet — razen komunističnega.. . Prav za prav zadevajo tudi komunistični svet, toda so mu le v korist, ker se lahko sklicuje na slabe strani de' mokracij, dočim pod komunisti do takih kriz nit* priti ne more, ko je vsa produkcija trdno pod koi>' trolo komunističnih vlad.
V	svobodnih deželah velja načelo, da se raV' notežje med kapitalom in delom vzdržuje poton1 takozvanega kolektivnega pogajanja. Organiziran0 delavstvo zastopajo napram kapitalu, to se pi'aV! riapram organiziranemu podjetništvu, delavske unijc ali sindikati. V deželi, kot je Amerika, sta to dve ogromni sili, ki si stojita nasproti kot dve odliC' no urejeni armadi. Če se jima posreči, da se pr1' merno pogodita za skupno delo v tovarnah, je v redu, produkcija se kopiči, odhaja na trg, delavci dobe primerno plačo, podjetniki delajo čeden dobi' ček. Gorje pa, če nastanejo med tema silama sovražnosti!
Nekaj takega je prav zdaj na kocki v Ameri' ki. V delavskih unijah je pri vodstvu nekaj breZ' vestnih ljudi, ki jim ne gre za kaj drugega kot z* lastno osebno korist. Ni pa dvoma, da je nekaj takih tudi med podjetniki, pri vodstvu tovarn. Če V teh kritični 80 dneh ne bo plišlo do sporazuma, bodo peči po jeklarnah spet ugasnile in nad pol milijo' na delavcev bo odšlo domov. Kmalu za temi bodo ustavile svoje obrate sorodne, od jeklarn odvisne industrije, pa bodo milijoni brezposelni in ameriško gospodarstvo bo silno ohromelo.
Če do tega pride, ne bo drugega izhoda kot nova zakonodaja, ki bo dala federalni vladi večjo oblast nad delavskimi unijami in zlasti gotovim samopašnim voditetljem delavstva pristrigla peruti-Vlada tedaj ne bo več samo “posredovala”, ampak bo morala diktirati — in načelo svobodnega kolektivnega pogajanja bo šlo v nič. če se pa to zgodi v Ameriki, bo ne samo krepko odmevalo p° vsem svetu — na tej in na oni strani železne zavese — do malega vse delavske pridobitve zadnjih desetletij utegnejo biti izgubljene.
Ko bi v teh 80 dneh obe nasproti si stoječ' organizirani armadi v Ameriki razmišljali načela* ki jih vsebujejo znane papeške socialne okrožnice, načela o pravilnem razmerju med delovnim človekom in njegovim delodajalcem — kako lep uspeh H lahko imela “ohlajevalna” doba, ki jo je odredila vlada!
DR. J. KOCE,
G.P.O. BOX 670, PERTH, W.A.
^0,*ljamo pakete s hrano, tekstilom (štofi), teh ^ domovino. Cenik za pakete je bil objavljen v *ljemo cenik.
riPoročamo, da pošiljate domov zlasti angleško *° poceni, carina ni prevelika, a predstavljajo
Privoščiti.
0BR\ite SE z ZAUPANJEM NA NAS: j.. želite pripeljati zaročenko, sorodnika ali !J°. Ravno tako, ako se želite izseliti iz Avstralije Ako želite naročiti vozne karte za i.vijone ali ) Ako želite dobiti točen in pravilen prevod spr ) Ako želite dobiti nasvet glede vseh vprašanj.
ničnimi predmeti in zdravili iz Trsta in Londona oktobrski številki “MISLI”. Če želite, Vam po-
blago (štofe) za obleke, ki se lahko nosijo 10 let, ogromno vrednost, ki si je doma sami ne morejo
ali prijatelja iz kateregakoli kraja sveta v Avstra- +
do;
movini (polnomočja, testamenti itd.)
**) Ako želite dobiti odličen slovensko-angleški in Vsem svojim klientom kakor tudi vsem roja Paznike in srečno novo leto.
angleško-slovenski slovar (besednjak).
kom širom po Avstraliji želimo vesele božične
♦
+
♦
f
t
t
+
t
♦
t
♦
♦
f
■f
♦
t
♦
♦
ladje za potovanja po celem svetu.
ičeval in vseh dokumentov sploh.
ki se tičejo vas in vaših sorodnikov tukaj ali v
t
+
a*topnik za Vic.:	Mr.	J.	Vah,
^ Kodre St., St. Albans, Vic. Tel. 65-9378
, Dr. J. K O C E. G.P.O. Box 670, Perth, W.A. (Tel.: 28-2311)	t
astonn;L- .... v:~ .	i	V«u	Zastopnik	za N.S.W. Mr. R. Olip, 65 Moncur St., +
Woollahra, Sydney, N.S.W. Tel.: FB 4806	£
t
januarske uganke rešene
1.	Križanka
j ^ “doravno
Ljubljana 8. svet 12. jope 13. Una 14. speto j ' uk 16. line 18. opomin 19. bas 21. namenim 23. jj ®ln 24. kit 26. mik 29. med 31. kid 33. nega 36.
*	'kam 39. sok 40. politi 42. enak 44. ba 45. oteti ute 47. oven 49. taki 50. krasotica.
ki 7
ljubi
®vpično
im 2. jokam 3. up 4. bel 5.. junak 6. anemi-
•	na 8. spomin 9. vem 10. etik 11. ton 14. spim , ’ in 18. on 20. sam 22. etiketa 24. meniti 27.
JvGg po
, 4ts- nakana 30. dati 32. danes 34. gobec 35. no-v/ ti 38. ma 40. pot 41. lek 43. kot 46. ur. 48.
2.	Pregovor v imenu
“Ivkin Rado” — KRI NI VODA
3.	Obešenec
ZVON
To pot je poslal rešitev Križanke same Rafael 0 ‘h iz Victorije in sicer pravilno rešitev.
Nekaj odgovorov na ostali dve uganki smo pre-
jeli,
Pa nihče ni pravilno rešil. In vendar — ni bi-
,	■ um
0 ^žko...
ZBORNIK-KOLEDAR
SVOBODNE SLOVENIJE IZ ARGENTINE JE DOSPEL!
ODLIČNA OPREMA, BOGATA VSEBINA
Cena £ 1-0-0, poštnina 2 šil.
NAROČAJTE PRI MISLIH,
66 GORDON ST., PADDINGTON .
V Melbournu ga ima p. Bazilij, Kew
V Brisbanu Janez Primožič, Carina
NE ODLAŠAJTE Z NAROČBO,
NE BO VAM ŽAL!
UGANKARJI !
Ciril in Sara Kovačič
Da bo več pestrosti na ugankarskih straneh MISLI, poskusimo s kako drugo vrsto ugank, čeprav so nekaterim morda KRIŽANKE še vedno najbolj priljubljene. V septembru lani smo se ustavili pri VRETENU, danes si pa oglejmo eno nadaljnjih vrst. Imenujemo jo:
ŠTEVILČNICA
Že po samem imenu lahko sklepamo, da imamo tokrat opravka s številkami, katere nam bodo v pomoč pri reševanju. V primeru, da hočemo "ŠTEVILČNICO” sestaviti, bomo najprej poiskali nekaj primernega za končno rešitev, ki pa naj bo: slovenski pregovor, poznana domislica, voščilo (v primeru da list izide ob kakem prazniku), ali pa kaj drugega, ki vsebuje zaželeno število črk. Nikakor ne smemo sedaj napraviti predolgo, ker potem postane kratkočasno in prelahko. Običajna dolžina je dvajset do trideset črk in število vseh črk mora
biti brezpogojno parno.
Vzemimo za primer slovenski pregovor: Brez dela ni jela! Vsebuje štirinajst črk. Ako število črk razdelimo na dvoje, dobimo dve koloni po sedem črk, katere si zapišemo v dve navpični vrsti. Prvih sedem črk; BREZDEL — tvori prvo navpično vrsto, drugih sedem A NI J ELA — drugo vrsto. Med posameznimi besedami ne izpuščamo praznega prostora! Ko imamo to, se moramo odločiti, kako bosta ti dve koloni stali; to se pravi: ali bo prva kolona prva, druga, tretja itd. navpičnica in druga kolona tretja, četrta, peta itd. navpičnica v uganki. Najprej naj bo prva kolona prva navpičnica in druga kolona tretja! Sedaj bomo šele lahko iskali besede (v našem primeru sedem), katerih prve črke bodo naša prva kolona:	BREZ-
DEL in tretje črke bodo druga kolona ANIJELA. Dolžina besed je poljubna npr.: BrAzda, RaNiti, Erika, ZaJec itd. Lahko pa je naša prva kolona šele tretja navpičnica in druga kolona peta navpičnica in potem bi besede izgledale takole: do-BrAva, kaRaNtena, krEplti itd. Vse to zavisi od samega sestavljalca. Ko je tako uganka takore-koč že napravljena, moramo postaviti posameznim črkam še številke in sicer tako, da ena X številka odgovarja poljubni črki. In kolikorkrat se pojavi ena in ista črka v vseh besedah, tolikokrat bomo na mesto nje vpisali številko, katero smo določili. Paziti moramo, da je za eno in isto številko vedno enaka črka. Tako je sedaj pred nami uganka iz samih številk, ki pomenijo posamezne črke in te sestavljajo besede, katere pa moramo potem vpisati.
Reševali bomo na isti način. Rešili smo eno besedo, katero vpišemo poleg številk. Primer: poleg številke 9 stoji črka A, kar pomeni, da lahko
NOVE UGANKE
F	e b r	u	a r s	k a		Š t i
1.	10	5	3	8	5	7
2.	2	12	2	4		
3.	14	2	1	9	12	2
4.	9	18	4	2	12	5
5.	18	4	2	11	6	12
6.	7	5	13	6	4	6
7.	6	4	9	11	6	
8.	8	9	15	5	7	6
9.	5	4	9	8	5	16
10.	11	6	4	5	17	9
11.	9	15	5	4	6	12
12.	13	9	12	5	7	6
13.	9	4	5	20	6	12
	Besede	pomenijo: 1. turist				
stvo	— 2.	hlapljiv		plin	—	3. 1
sred'
kože — 5. rahlo spati — 6. tobačni izdelek —-vonj — 8. vest — 9. prikrito norčevanje — 1 slovensko mesto — 11. zadrževati —	12.	vrst*
nemške pisave — 13. označiti s peresom. ,
Ob pravilni rešitvi ti bodo prve in tretje o®*’ pične črke. brane od zgoraj navzdol, dale lep venski pregovor.
2. Kaj je to?
Trese se in trepeta, kupček pod seboj ima.
(Poslal Tone Poropat)
3. Nehvaležnost, kali?
Žena dobrega srca je nosila Jezusa.
Nič plačila ni dobila, ko jo smrt jo pograbila.
Niso je v nebesa vzeli, v vicah bi je ne trpeli.
Žena dobrega srca pa še kar naprej gara.
4. Topel žar
Štiri noge — majhna stvar.
Žica zvita v kroge — daje topel žar.
Poslal I. Burnik.)
—*
poleg vsen številk 9 v celi uganki vpišemo črk® A. Tako dobimo črke v posameznih besedah, nam potem olajšajo reševanje. Za končno konti'«"' lo, če smo pravilno rešili, pa potem pogledam® označeni navpični vrsti, ki nam pokažeta končn® rešitev.
Sedaj pa svinčnik v roke in na delo! Na naš® Številčnico!