CASSINO V RAZVALINAH; AMERIKANCI V OFENZIVI D°bro je, če veste . Pnhodnjih par mesecah bo Lvriška Veznica začela galijo na 200 milj dolgi ibjp2 sistemom. M enega vlaka bo lahk0 i,ei) ?z 0sobjem drugega via-; Ma ° lahko govoril str o-: pttsv S ČUvajem v zadnjem I F lahk°Jega vlaka in enako bo- j kke ° v ZVezi z vlakom iz k P°staK ali pa osobje koč; POsta.)°- Vse to bo s L r radija. Ko bodo ta si- Kkapopolnili'bo vsaka nesreča nemogoča. [V Ut. * * '* L6. radi'1S^ Ameriki imajo re- £So£ ?ro^rame-na ka- Pke ' nimajo drugače Njivi''1!1 Pa so Preveč sra-i «HUu.?a bi se zglasili osebij da 1 dekleta po radiju, ki, v , k snubec v časopis oljenkfaterem opozori svojo 'rifotr,,' naj posluša radij-Kako mu pa po-od 0cl£ovori, če mu K eov°H, je pa njiju za- Ameriški bombniki so vrgli na Cassino več kot 2,500 ton bomb; ameriška pehota je pričela z ofenzivo, da končno prežene Nemce iz te važne postojanke. Neapelj, 15. marca. — Fotografije poizvedovalnih patrulj kažejo, da je bil danes Cassino popolnoma porušen v zračnem napadu, tekom katerega so vrgli ameriški letalci na to nemško gnezdo v Italiji več kot 2,500 ton bomb. 1 o je bil eden največjih zračnih napadov ameriške zračne armade v Italiji. Takoj zatem, ko je zračna armada opravila svoje delo, je planila ameriška pehota med ruševine, da končno prežene trmaste j nacije iz mesta. Tukaj branijo Nemci 5. ameriški armadi pohod proti Rimu že od začetka januarja. Ameriško in angleško topništvo je tudi sekundiralo in metalo težke izstrelke v nemške postojanke. Cassino leži na glavni cesti proti Rimu in sicer 75 milj južno od večnega mesta, ter 60 milj od bojne fronte pod Rimom. Ameriško letalsko 'poveljstvo je poslalo na Cassino vsa letala, ki so bila na razpolago, da iztrga enkrat za vselej Nemcem iz rok to važno postojanko. Zračna sila je začela z napadom zgodaj zjutraj in je z "delom" nadaljevala neprestano do opoldne. Potem so se oglasile v globokem basu poljske baterije, in za Temi je stopila v akcijo pehota. Zavezniške čete, ki so imele v posesti eno tretjino mesta, so bile tekom noči natihoma poklicane nazaj, da so imeli potem bombniki, prosto roko. Popoldne so se podala na patruljo letala, ki so snemala fotografije mesta. Te so pokazale, da ni v Cassinu ostal niti kamen na kamenu več. Bombniki so metali bombe, leteli nazaj na bazo po nove zaloge in se zopet vračali nad mesto. Vsakih 10 ali 15 minut je pri-hrumel nad mesto nov val bombnikov. --o- Direktor za transportaci-jo je umrl Washington. — Joseph B. Eastman, direktor za obrambno j transportacijo, je umrl v starosti 61 let. V rokah je imel nadzorstvo nad vsem prometom ob času vojne. -o-— Smrtna kosa Včeraj zjutraj ob 7:25 je umrl v Mestni bolnišnici Ferdinand Starin, star 59 let, stanujoč na 5473 Lake Court. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Cecilijo, rojena Kačar, doma iz Smartna pri Ljubljani, štiri sinove in dve hčeri: Ana Martin, korporal Fred, ki se nahaja že tri leta v Alaski, Stanley, korporal Hanry, ki služi v Orego-nu, Cecilija in Elmer, brata Franka in sestro Rose Zdovec. Doma je bil iz Bišče pri Ihanu. V Ameriki se je nahajal od leta 1910. Bil je član društva Slovenec št. 1 SDZ, pri katerem je bil zelo aktiven, ter podružnice št. 5 SMZ. Pogreb bo v so-aoto ob devetih iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kal vari j o. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Pod novim vodstvom Poznani cvetličar Louis Slap-nik, ki je imel dozdaj trgovino na 15800 Waterloo Rd., seje preselil na 6102 St. Clair Ave., kjer bo skupno z materjo vodil cvetličarno in sicer kot manager, želimo mnogo uspeha! Pošljejo na trg oran- F'Je^j e 111 grapefruit, ga z. P^vidnim voskom, F0** in tf°^a izhlapenje mo-I p0(1aljsa svežost sade- * h angi0n?ačin Nigerije vsto-IjWo . cv> zapadnoafriško N fe^e zvesjtobo angle- "i v" / To Pri nj ih drži " aka druga prisega. Kongres je sprejel vojaško glasovnico Washington. — Potem, ko je senatna zbornica sprejela glasovnico za vojake, jo je sprejela tudi poslanska zbornica in sicer z 273 proti 111 glasovom. Predlog je bil poslan predsedniku v podpis. Če ga bo podpisal ali ne, še ni znano. Predlog je nekak kompromis med vlado in kongresom. Roosevelt je zahteval, naj bi dobili vojaki glasovnico za predsedniški volitve direktno od vlade. Kongres je pa sprejel predlog, da naj dobi vojak federalno glasovnico šele tedaj, če bo do 1. septembra vprašal pri svoji državi zanjo in če je do 1. oktobra ne bo dobil v roke. Torej imajo tudi glasovnje vojakov v prvi vrsticy roki države, kot vedno dozdaj. -o- Katera ga pa ne bi? Rochester, N. Y. — Pri tulcajšnem federalnem pobiralcu davkov ] je uslužben nek uradnik, kvieremu se je to delo tako priljubilo, da (jo ne bo nikoli pustil, če bodo namreč davkoplačevalci na tak način plačevali davke. \ Oni dan je prišla v urad lepa in mlada gospa, kateri je uradnik izračunal dohodninske davke. ■ Izračunal je manj, kot je gospa pričakovala in tega je': bila tako ve-sda, da je \)sa vzhičena vzkliknila: "Tako sem srečna, da bi vas kar objela." "I, kdo vam-pa brani!" je uradnik n a g% o odgovoril. Cmolc, cmok! ne je razlegalo po fronkariji. ' ( -O- Jeklarski delavci so glasovali, da se ne bodo vrnili na delo Stavkarji pri American Steel & Wire Co. v Clevelandu, ki so imeli včeraj shod v SND na St. Clair Ave. so odglasovali, da se ne vrnejo na delo. Od 500 navzočih, jih je samo pet dvignilo roko, da so pripravljeni iti nar zaj, ko jim je bilo stavljeno vprašanje za ali proti nadaljevanj u stavke. Župan Lausche in vladni posredovalec sta se, včeraj na vso moč trudila, da bi pregovorila 'delavce, naj-se nakar bi se vzelo njih zadevo v obravnavanje. Stavko je pričelo devet delavcev pri č i š č e n j u jekla, a ostali so šli na stavko iz simpatije do njih. --o- Popravek imena V poročilu o smrti Franka Korenčana se nam sporoča, da je bilo dekliško ime njegove soproge Ramundelli in da je bila doma iz Žirovnice pri Cerknici. Zed. države bi rade pojasnilo, zakaj je Sovjetija priznala vlado maršala Badoglija Washington. — Vlada Zed. držav bo zahtevala od Rusije pojasnila, zakaj da je tako nepričakovano priznala vlado maršala Badoglije v Italiji. Do te odločitve je prišel državni tajnik Hull potem, ko se je posvetoval s svojimi poznavalci evropskih zadev in bi rad, da se zadeva čim prej; razčisti. , Uradni Washington še zdaj »i prišel k sapi radi tega nenadnega koraka premierja Stalina. Eno je gotovo, da jim je v Wash-; ingtonu popolnoma neznan na-j men te Stalinove politične pote-j ze. Nobenega dvoma ni, da so v Washingtonu nekoliko v skrbeh! radi tega. Uradni Washington ne more zapopasti, zakaj ni Stalin te za-j deve najprej predložil zavezni-: škemu koncilu v Italiji, ne pa daj bi delal kar na svojo roko. Sta-j lin ni o svoji nameri ničesar omenil niti Londonu niti Washingtonu. (Po konferenci v Teheranu jej zatrjeval predsednik Roosevelt, j da so Amerika, Anglija in Rusi-j ja v popolnem soglasju v vseh zadevah). Po pogojih premirja so bili zavezniki v stiku z Badoglijevo vlado s posredovanjem zavezniške vojaške komisije, ne da bij vlado uradno priznali. Pri tej j komisiji je imela zastopstvo tudi j Rusija, ki je imela besedo v vseh političnih zadevah glede Italije. To so odločili zastopniki Rusije, Anglije in Amerike na konferenci v Moskvi. Pozneje so pritegnili v komisijo tudi zastopnike svobodne Francije. V Washingtonu so mislili, da bo posvetovalna komisija prej premlela situacijo, predno bo italijansko vlado priznala kaka zavezniška država. Uradni krogi v Washingtonu V0LIVNA SLEPARIJA SE PERE Obtoženi dolži mestnega klerka De Righterja, da je pomagal pri tem. Cleveland, O.—Laundon Mc-Grain, ki je bil spoznan krivim sleparija pri volitvah v 22 var-di lansko leto, je včeraj obdolžil mestnega klerka Johna De-Righterja, da ga je nagovarjal k temu sleparskemu dejanju. DeRighter odločno zanika vsako krivdo in pravi, da McGrain laže. McGrain je priznal, da je lansko leto nič manj kot trinajstkrat volil za mestnega odbornika James McCafferya, vsakikrat pod drugim imenom ter mu pomagal do izvolitve. Ko je prišla stvar na dan, jo je McGrain popihal v Florido in sicer na nasvet DeRighter j a, kot trdi. Ko so ga v Floridi izsledili in ga pripeljali nazaj, se je McGrainova žena obrnila na DeRighterja in druge politika-še, naj pomagajo možu iz zagate. Toda zdaj ga ni hotel noben poznati. To ga je ujezilo in izdal je vse. , McGrain celo trdi, da je njega in njegovo ženo nagovarjala Mts. DeRightfcr, naj se regrstrf« rata v 22. vardi iz East Cleve-landa, da bosta lahko delala za kandidata McCafferya, za katerega izvolitev se je DeRighter zelo potegoval. Pripoveduje, kako je bil večkrat na domu pri DeRighter j evih in da je bil ta s ženo večkrat pri njem in da so bili tudi skupaj na party jih. j Mr. DeRighter pravi, da se 'hoče McGrain maščevati nad njim, ker mu ni dal dela, ko je bil izvoljen mestnim klerkom. Zapisnik seje mestne zbornice kaže,, da je odbornik McCaf-ferty predlagal John DeRighterja za mestnega klerka, ki je pri prvem glasovanju dobil 10 glasov, potem pa 17, torej večino. -o- Sodnik svetuje očetu, naj gre v armado Lynn, Mass. — Neka mati 11 otrok je prišla na sodnijo in zahtevala, naj prisili moža oziroma očeta, da bo skrbel za otroke. Sodnik Reeve je ^svetoval ženi. 1 naj pošlje moža v armado in nje-■ nih skrbi bo namah konec, ker od I vlade bo dobivala mesečno pod-, poro v znesku $280. -o- 1 Kupujte vojne znamke! i 0 Je * * %vJGpUblikanska narod-PrP, a Obrala Garfiel-X i88Sedni«kega kandida-l 'eSat V ^hicagu, so ime-[W16 36 glasovanj. To-y V0rk atl s« leta 1924 v po Sou glasovali 103 krat, n°minirala Davisa. Uk0 }, . 11 * * % v°C®te govoriti iz New % pi °ndon po telefonu, ii!to v d°bila stroj za k v Po letališčih, ki ECio2nCeVljev širok red, si K t C0minLna uro-S tem [ lahk» pokosili 40 \ ^ eni uri. -- \(l .Arnerikl, kupujte 6 * in znamke. Finski parlament je zavrnil premirje Stockholm.—F i n s k i parlament je odglasoval, da se nadaljuje z vojno proti Rusiji ter zavrnil končne pogoje Rusije za premirje. Glasovanje je bilo 160 proti 40. S tem je dal parlament zaupnico vladi, ki je včeraj pri tajni seji odklonila ruske mirovne pogoje kot nesprejemljive. Odgovor Finske bo poslan v Moskvo do sobote. DAROVI V našem uradu so dobri rojaki izročili sledeče denarne prispevke: Frances Marolt iz 1214 E. 169. St. je darovala $5 za pomožno akcijo slovenskih župnij. John Brodnik, 15701 Trafalgar Ave. je daroval pa $2 za Rdeči križ, $1 pa za Cathedral kantino. Najlepša hvala vsem skupaj. -o- so mnenja, da bi morala Rusija zadevo prinesti pred zavezniško komisijo, predno bi uradno priznala Badoglijo. Najbolj zagonetno pa je uradnemu Washingtonu, kaj bodo zdaj napravili italijanski komunisti, ki so še pred par dnevi napadali ameriško in angleško vlado, češ, da podpirata Badoglijev fašistični režim. Zdaj je pa njih vodja in učitelj, Stalin, prvi uradno priznal ta "fašistični" režim. (Včasih tudi vrana vrani izkljuje oči). IZ BOJHE FRONTE (Četrtek, 16. marca) ITALIJA—Ameriški tanki so se vsuli v Cassino obenem s pehoto potem, ka so bombniki mesto razbili. RUSIJA—Ruske čete so vdrle čez reko Bug na 60 milj široki fronti in so samo 30 milj še od romunske meje. Do važnega pristanišča Nikolajev imajo še 17 milj, potem ostane pa Nemcem samo še pristanišče Odesa ob Črnem morju. PACIFIK—Ameriški bombniki so razbijali Wewak na Novi Gvineji že četrti dan in napadli nek otok 190 milj vzhodno od Truka. 1 ANGLIJA — Ameriške zračne h< trdnjave so bombardirale 11: Brunswick v Nemčiji. Ame- bi riški letalci so sklatili 86 nemških letal, sami so pa iz- cc gubili samo tri bombnike. 11 ei -o-- Iz raznih naselbin » n Lowber, Pa. — Umrla je Ana1 Dermota, stara 67 let. Rojena| je bila v vasi Dolince pri škof ji j Loki na Gorenjskem. Duluth. — Dne 3. t. m. je Q umrl v bolnišnici St. Mary Frank ^ Masera iz Eveletha, star 69 let, n doma od Tolmina na Primor- ^ skem. Zapušča ženo, štiri sino-J ^ ve (enega pri vojakih) in dve hčeri. j v Verona, Pa. — Rosie Kirn iz r Oakmonta, Pa., je 5. marca do-j bila telegram od vojnega de-' partmenta, da je bil njen sin £ Frank ubit v boju na italijanski j fronti 30. januarja. Zapušča mater, brata in tri sestre. Kemmerer, Wyo. — Od tu so ^ šle v bolnišnico Mayo, Rochester,! Minn.,, Verona Kališter, ter Mary žebre. , Duluth, Minn. — Po dolgi bolezni je umrl v bolnišnici v Eve-j lethu Frank Sekula, star 58 let in doma nekje na Dolenjskem.' z V Ameriko je prišel zelo mlad e in bival je več let v Aurori. Od 1- tam je odšel v Eveleth, kjer je o bival 20 let. Zapušča dve sestri u v Calumetu, Mich., in več neča- kinj in nečakov, i- North Chicago, 111. — Umrl je u Frank Govekar, star 62 let, do-0 ma iz vasi Cesta pri Dolenjem ': Logatcu na Notranjskem. Iz sta-1, rega kraja je prišel 1. 1907 v n. North Chicago, kjer je delal v žicami. Nov grob v 111. V soboto 11. marca je umrla v Carlinville, 111. Ivana Novak, stara okrog 70 let. Doma je bila iz vasi Lopata št. 20, p. Hinje, po domače Marčeva Johana. V Ameriki je bivala nad 50 le^. Zapušča moža Johna, sina Johna, brata Simona Šinkovec v Chica-gu in več drugih sorodnikov. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Registrirajte se za volitve! Kdor hoče voliti za guverner-skega kandidata Frank Lau-scheta in za druge kandidate pri primarnih volitvah 9. maja, mora biti registriran. Zad. nji dan registracije je 10. aprila. Kdor ni volil pri zadnjih dveh glavnih volitvah, se mora ponovno registrirati, ravno tako tudi vsi, ki so od zadnjih volitev postali novi državljani, ali ki so se od zadnjih volitev preselili. - I fthLur ^^AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^ ^^^^^^^^^^^^^^^ SLOVENIAN MORNINQ l,WMKE IN LANGUAGE ONLY AM ERIC AN HOME DAILY NEWSPAPER °'63 ~ CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, MARCH 16, 1944 __LETO XLVII - VOL. XLVII Naši fantje ~ vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Za 7 dni je prišel na dopust k korporal Andy Zadel, sin Mrs. £ Katarine Zadel iz 16018 Hol- 1 mes Ave. Korporal Zadel je zet v družine Mr. in Mrs. Frank £ Končan, 6512 Bonna Ave. Na tem naslovu naj ga obiščejo prijatelji in znanci do pondelj- 1 ka, ko bo odšel nazaj v svojo 1 garnizijo. ^ M ( Iz taborišča Fort Benning, j Ga., je prišel na obisk k svojim staršem Frank (Mickey) Gorše in njegova soproga. Sta- 1 nujeta pri Mrs. Gorše, Fran-kovi materi, 981 E. 207. St., Euclid, O. Z njima je tudi dospel Joseph Skebe iz 147. ceste. Prijatelji so vabljeni, da jih obiščejo. V nedeljo dopoldne . se bodo zopet vrnili nazaj v gar-i nizijo. fSSfil ft'4 Mr. in Mrs. Anton Sajovic, " 1003 E. 66. Place, sta naročila sobotno izdajo Ameriške Domo-1 vina za sina, ki se nahaja nekje ' v Angliji in ki naroča najlepše pozdrave vsem prijateljem ' in znancem. Njegov naslov je: Pfc. Tony Sajovic, 35534831 Co. "A" 147th Engrs. Combat. Bn. 0 j APO 308 c/0 Postmaster New "jYork, N. Y. r ea Pa Ba t- Joseph Stampfel, 1139 E. 76. J- St., je naročil sobotno izdajo Ameriške Dijmovine za sina. katerega naslov je: Pfc. A. T. I Stampfel, 2nd Bn. Btry "E" j, 12th Marines, 3rd Marine Di- I vision, c/o Fleet Post Office, San Francisco, Calif. , u m m » j Iz Afrike je prišel domov na c dopust Pvt. Roland Centa, sin s Mr! in Mrs. Anton Centa, 1435 ^ E. 173. St. Doma bo ostal 30 } dni. Prijatelji ga lahko obiščejo. < m M u Mrs. Jennie Arko, 981 Addison Rd., je naročila sobotno izdajo Ameriške Domovine za svoja dva sina, katerih naslov 3 je: Sgt. Joseph T. Arko, ASN : 35284688, 88th STA. COMP. SQDN., APO 634, c/'o Post- : , master, New York, N. Y. — ! Pfc. Victor A. Arko, A. S. N. 35059004, 391 Bomb Gp., 572 Bomb Sqd., APO 9396 c/o Post-> master, New York, N. Y. i n M ps Mr. in Mrs. Frank Zobec iz , 6315 Glass Ave. sporočata, da je 1 prišel na dopust njih sin korpo-.j ral Frank in ga prijatelji lahko . obiščejo na omenjenem naslovu , do 20. marca, ko odide zopet na-zaj v taborišče. Ker zelo rad či-v ta novice iz Clevelanda, so mu starši naročili sobotno izdajo Ameriške Domovine »a naslov: 5. Cpl. .Frank S. Zobec, 35052798, o 452nd B. II. & A. B. Sqdn. v, FAAF, Frederick, Oklahoma. Kupile si vstopnico! V nedeljo, 26. marca bo podalo dramsko društvo "Krka" sijajno dramo "Tmjeva krona" na odru SND, St. Clair Ave., popoldne in zvečer. Prireditev je pod avspi-cijo župnijske pomožne akcije in ves preostanek bo za si-rotno staro domovino. Naše požrtvovalne ženske že prodajajo vstopnice med ljudmi. • Sezite po njih! Dobite jih tudi v župnišču sv. Vida, Marije Vnebovzete in sv. Lov" venca. Dalje v podružnici North American banke na Waterloo Rd. in v knjigarni Joseph Grdine, 6113 St. Clair Ave. Preskrbite si vstopnice pravočasno! r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DKBHVEC. Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Oblo. Published dally axcept Sundays a&d Holidays i hi 11 i i in *i in m uu i m i nm i i i it'Hiinmnnrf,«wwq BESEDA IZ NARODA Tudi mi bomo volili NAROČNINA: Za Ameriko ln Kanado na leto »6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7 50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalclh: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year U. S. and Canada, 13.50 lor 6 months. Cleveland, by mall, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Bingle copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. *e>83 No. 63 Thur., March 16, 1944 Ameriško - irski spor Napetost med Washingtonom in Dublinom glavnim mestom Irske in sedežem irske vlade, je vsega obžalovanja vredna. Prav tako je še večjega obžalovanja vredno dejstvo, da De Valera, irski premier, ne zapopade tega dejstva. Ako slednji kaj kmalu ne izpremeni svojega naziranja,"utegne imeti zadeva nevarne posledice. Ko je De Valera zavrnil ameriško zahtevo, da naj irska vlada konča osiščno špionažo — katere obstoj je kratkomalo zanikal — je hkrati izjavil, da je vlada Zedinjenih držav obljubila, da se ne bo poslužila v tej situaciji vojaške sile. Na to izjavo pa je naš državni department nemudoma objavil tozadevni sporazum, dosežen pred dvema letoma, v katerem je rečeno, da si Zedinjene države pridrže v slučaju izpre-menjenega položaja svobodo akcije. Po vsej priliki ni v Washingtonu sedaj še nobenega namena da bi se Amerika posSužilia oborožene sile za preprečitev osiščne špionaže v Irski v slučaju zavezniške invazije evropskega kontinenta. Na vsak način pa vlada v Washingtonu trdno upanje, da se ne bo treba zateči k skrajnim sredstvom. Toda ekonomski pritisk pa je verjeten in mogoč. Irska ni država, ki bi bila lahko odvisna sama od sebe in svojih naravnih bogastev. Ona je, na primer, popolnoma odvisna od Amerike in ostalih zavezniških držav za olje, pšenico, ma-šinerijo in paroplovbo. Posadke ameriške trgovske mornarice so že neštetokrat tvegale svoje življenje, ko so njihove ladje vozile Irski potrebščine, katere bi Amerikanci in ostali zavezniki sami neobhodno potrebovali v drugih krajih in na raznih bojiščih sveta. Odkar pa je De Valera odklonil ameriško zahtevo, da bi zaprl nemške in japonske legacije in konzulate v Irski ter s tem končal osiščno špionažo, se je pričel' oficielni Washington vpraševati, čemu naj še nadalje riskira življenja mornarjev ameriških posadk. To dejstvo pojasnuje tudi, zakaj je ameriška vlada odklonila nedavno prošnjo irske vlade, ki je zaprosila Ameriko za nadaljne ladje, da bi Irska z njim nadomestila one ladje, ki so jih pogreznile nemške podmornice. Toda Washington bo najbrže odklonil Irski še marsikatere druge usluge, ki jih je doslej izkazoval in ki jih je smatrala Irska že kar za nekaj samo po sebi umevnega. In ko pride enkrat to trenje v tek, tedaj ne more danes nihče predvidevati, kaj vse. se utegne iz tega izcimiti. >J« :'fi Amerika je Irski že vse predoJgo izkazovala svoje prijateljstvo, da bi mogel kdo dvomiti o njeni iskrenosti. Celo sam De Valera, ki je bil rojen v Zedinjenih državah, je priznal, da si je stekla Amerika velike zasluge za irsko svobodo in neodvisnost. Ameriško prijateljstvo do Irske je danes še prav tako trdno in iskreno, kakor je bilo doslej. Toda to prijateljstvo mora biti obojestransko, ako naj bo trajno. Na vsak način bi morali biti mi bolj upravičeni do prijateljstva od strani Irske kakor pa naciji katere hoče De Valera po vsej sili ščititi. Pa tudi ne oziraje se na ameriško-irske odnošaje se ima Irska danes zahvaliti za svoj obstoj in svojo neodvisnost zaveznikom, ki so zaustavili nacije, preden so slednji dosegli irske obali. Kaj bi bilo danes z Irsko, če bi se nacijski zavojevalci izkrcali na njenih obalah? Ali bi bila Irska v tem slučaju v drugačnem položaju kakor so Norveška, Danska, Holandska in druge države, ki jih je pritisnila k tlom peta težkega nacijskega škornja? Zedinjene države niso zahtevale od Irske, da slednja napove osišču vojno. Irska ima pravico sama odločevati o svoji usodi, s pridržkom, da je pripravljena in voljna nositi tudi posledice. Toda naš državni department pa ima pravico zahtevati, da Irska ne izrablja svoje tako zvane nevtralnosti v našo škodo. In vprav to dela sedaj Irska v svojem današnjem položaju, čeprav De Valera to vehementno za-nikuje. Irci podpirajo stališče premierja De Valere v glavnem zaradi svojega starega sovraštva in nezaupanja do Anglije. To*da če bi bil De Valera nekoliko bolj odkritosrčen napram irskemu ljudstvu ter mu v pravi luči predočil žrtvovanje irskih in ameriških interesov, bi bila njegova politika mnogo manj popularna. Ako je De Valera pameten, bo pojasnil irskemu ljudstvu resnični položaj stvari ter mu tudi povedal, da je položaj napet in skrajno nevaren. Želeti bi bilo, da se Irska in njeni državniki zavedo te nevarnosti, dokler ne bo »prepozno. _-__-o-—- S tem, da je Stalin priznal vlado eks-fašista maršala Badoglije v Italiji in da obenem podpira komuniste v Jugoslaviji, je tako zmešal ameriške komuniste, da ne vedo, če gredo ali šele pridejo. Ameriški komunisti so nam slikali Badoglijo kot fašista, monarhista in kaj še vse, zdaj pa Stalin gre in ga prizna kot pravega načelnika italijanske vlade Potem pa komunisti trdijo, da ne verjamejo v čudeže. Kupujte vojne bonde! Girard, O. — Naj vam kar naravnost povem, da bomo letos tudi mi volili za našega Frank J. Lauscheta, da se ne boste samo vi Clevelandčani hvalili, kaj ste vse naredili za izvolitev Mr. Lauscheta za župana mesta Clevelanda. Zdaj bomo pa še ostali Slovenci, Hrvatje in Srbi širom države Ohio pokazali svoje glasove — torej vsi Jugoslovani. Zdaj je čas in priložnost, da napnemo vse svoje moči, da bo izšel naš kandidat sto odstotno iz volitev. Vsi Jugoslovani, brez razlike, imamo precej svojih prijateljev med drugimi narodnostmi. Priporočajte našega kandidata tudi drugim in jim povejte, da je mož na mestu in da je vreden, da se ga izvoli za guvernerja, ki bo spravil naš državni aparat v pra,yi red. Država Ohio je sedaj precej zadaj za drugimi državami v Ameriki. Tukaj, v Girardu, je ves slovanski narod zanj in tudi drugi se jako zanimajo za njegovo izvolitev, tako da nam sploh ni treba misliti na kakšen poraz. Torej, dolžnost vsakega našega državljana je, da se najprej gotovo registrira pri svojem volivnem odboru in potem tudi gotovo voli na dan volitev. Storimo vsi svojo državljansko dolžnost in volimo in tudi izvolimo Frank J. Lauscheta guvernerjem države Ohio. John Anžiček -o- Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete I tožimo svoje gorje Njemu, ki nas vedno tako 1 j ubežnico vabi : "Pridite k meni vsi, ki ste obtoženi in j&z vas bom poživil." Napolnimo božji hram ter s tem pokažimo, da v slovenskih prsih še vedno bije pravo krščansko srce. Na svidenje, vas pozdravlja, Mary Marinko Članicam našega društva tem potom naznanjamo, da bomo imele velikonočno skupno obhajilo na tiho nedeljo 26. marca pri sveti maši ob osmih. Zato ste vse prijazno vabljene, da se udeležite vse v kar največjem številu. Zbiramo ^se pred mašo v dvorani pod cerkvijo, nakar skupno odkorakamo v cerkev. Vse, ki imate znake, jih nikar ne pozabite prinesti s seboj. Popoldne pa bo skupna ura molitve in blagoslov. Nato pa bo važna seja, zato se udeležite tudi te seje vse, ki vam je le mogoče. Ob enem vam naznanjamo, da je bilo na januarski seji sklenjeno, da plača vsaka članica 25 centov več na leto članarine kot do sedaj. Torej bo članarina $1.50 letno, da se bo s tem krilo pogrebne stroške umrlih članic. Članice ste pro-šene, da vpoštevate to naznanilo. Pozdrav, Odbor ---o-- Pridite k skupni molitvi Po sklepu Slovenskih Oltarnih društev bo v nedeljo, dne 19. marca 1944 bo ura molitve od 8 do 4 popoldne v cerkvi sv. Paula ne Euclid Ave. in E. 40 St. Molitve bo vodil naš priljubljeni duhovni vodja Father Slapšak. Drage članice, pridite v velikem številu in pripeljite s seboj tudi svoje hčere, prijateljice in znanke, da se poklonimo Bogu in ga prosimo za naše drage, ki so razpostavljeni nevarnosti v boju, v trpljenju in morda celo v pomanjkanju ter nas milo prosijo pomoči. Storili jim bomo največjo uslugo, ako se skupno obrnemo k Jezusu v Presvetem Rešujem telesu in ga prosimo njegove pomoči in varstva. Skoraj je ni hiše, ki bi ne imela enega ali več svojih sinov na bojnem polju, zato pa naj bi se odzvala temu klicu sleherna družina in bi prosila Božje usmiljenje za skorajšnji mir in zmago. Pridimo in po- Hrvatje tudi Znano je, da razne narodnosti prirejajo kampanje za denarne prispevke, da se vojakom, ki* odhajajo ali prihajajo v mesto lahko postreže v tako zvani "Cathedral Canteen," kjer smo tudi Slovenci imeli par večerov v ta namen. V ta sklad zbirajo doprinese na razne načine. Nekateri prirejajo v domačih hišah, drugi pa zopet prirejajo prireditve ali kartne partije itd. Prihodnjo nedeljo se bo vršila taka prireditev med brati Hrvati in sicer bo v ta namen prirejena dvakrat isl.ikovna predstava in sicer bo predstava premikajočih slik v cerkveni dvorani od 3 do 5 popoldne in potem od 8 do 10 ure zvečer. Slike bodo vsakokrat drugačne. Vsebina slik bo: vojska, stara domovina in končno pa zabavne ali kratkočasne slike. Kdor želi imeti prijazno zabavo ta dan, naj p o s e t i obe predstavi. Od tega bo imel užitek sam zase in s tem, da bo plačal vstopnino pa bo pomagal dobri stvari, ki je v resnici potrebna, da se vsi zavzamemo zanjo. K predstavi so vljudno vabljeni tudi Slovenci iz dotič-ne okolice. Anton Grdina, lastnik slik -- OPA pojasnuje novi način racioniranja OFFICE OF WAR INFORMATION FOREIGN LANGUAGUE DIVISION Washington, D. C. Washington.—Uvedba znamk za racioniranje, ki veljajo po 10 odmerkov in token-ov, ki veljajo po en odmerek je sedaj definitivna.. Večina odjemalcev pa bo seveda počakala predno bo v prodaj a lnicah na drobno oddajala svoje znamke po novem, bolj enostavnem sistemu racioniranja, uvedenega od O. P. A. Spraviti ta novi program racioniranja v tir je največja naloga, kar jih je urad za racioniranje poskusil od 1. marca leta 1943, ko je—ravno pred letom dni—uvedel sistem racioniranja. Na podlagi novega sistema, ki uporablja le znamke po 10 odmerkov vrednosti in tokene v vrednosti po 1 odmerek, bo poslovanje vseh krogov, ki imajo opraviti z znamkami za racioniranje — občinstvo, trgovci in zavodi za racioniranje—postalo mnogo bolj enostavno. Skoro 2 in pol bilijona znamk za racioniranje bosta odpadla —to je, skoro 60 odstotkov od onih 4 bilijonov, ki morajo po starem sistemu vsak mesec skozi trgovine na drobno. Token-i in znamke po 10 odmerkov veljajo za dvojico naj-vožnejših programov racioniranja živeža—modre znamke in token-i za konzervirano, posušeno in zmrzlo sadje in zelenjavo, ter rdeče znamk^ in token-i za meso, maščobe in olje za kuho in jed. Za kratko dobo bodo ostale v veljavi tudi nekatere stare zelene in rujave znamke. Naslednje znamke so zdaj v veljavi: Nove znamke v vrednosti od 10 odmerkov, ki pridejo ob veljavo v 12 tednih (dne 20. maja) : modre znamke A8, B8, C8, D8 in E8—za konzerviran živež. rdeče znamke A8, B8 in C8— za meso in maščobe. STARE znamke po 8, 5, 2 in 1 odmerek 2apadejo vse dne 20. marca in štejejo: zelene znamke K, L in M— za konzerviran živež; rjave znamke Y in Z—za meso in maščobo. Token-i so veljavni kot drobiž za stare in za nove znamke. Poleg tega pa so v prehodni dobi, ki se konča z 20. marcem, veljavne mesto drobiža tudi zelene in rjave znamke v vrednosti 1 odmerka. Te stare znamke v vrednosti od 8, 5, 2 in 1 odmerkov ostanejo v veljavi preko te periode treh tednov, ker je lahko mogoče, da na dan 27. februarja še ne bo povsod zadostnega števila token-ov na razpolago, posebno v takih krajih, kjer ni velikih uradov za racioniranje. Gospodinjam se priporoča, da porabijo najprej vse svoje zelene in r.ujave znamke, predno gredo trošit svoje modre in rdeče znamke, ker se bodo tako znebile najprej vseh svojih starih znamk po 8, 5, 2 in 1 odmerek. Pozneje se bodo mogle posluževati edinole še svoje knjižice št. 4 za vse nakupe ra-cioniranega živeža, kajti znamke za sladkor se nahajajo tudi v tej knjižici. Trgovec na drobno sme le tedaj oddati tokene v zameno, ako odjemalec zares kupi blago. OPA poudarja, da bi se moglo pripetiti v začetku, dokler je stvar še nova, da bi ljudje hodili menjavati svoje znamke za živež iz gole rad'o-vednoisti, da bi videli kakšni so token-i in kako stvar posluje. OPA pravi naslednje: "To-ken-i niso nič drugega kot drobiž za znamke racioniranja — bistvene važnosti je, da ostanejo v circulaciji." -o- Pomen tankov v ofenzivni vojski Moderni oklopni vozovi ali tanki so se prvikrat pojavili na bojišču v dolini reke Somme, kjer so se francoske čete ponovno borile proti nemškim silam. Prvi napadi s tanki so bili 1. 1916 in čeprav niso imeli odločilnega pomena, pa so izzvali pravo pravcato senzacijo. Iz takratnih bojev so poročali vojni dopisniki, da "je ta pravo čudo, da so kakor mamuti, predpotopne pošasti — zmaji >> V poslednjih dvajsetih letih so se tanki neprestano spopol-njevali. V poslednjih štirih letih so se ta o k 1 o p n a vozila okoriščala s skušnjami iz minule vojne. Dognano je, da je s tanki vojskovanje nauspeš-nejše in da odločajo o poteku boja in o porazih in zmagah na bojišču. Med vojskovanjem v Flan-driji je nemško vrhovno poveljstvo zagnalo v boj osem ali deset oklopnih divizij. Sleherna teh divizij je sestojala iz lahkih, srednjih in težkih tankov. Navadno so delovale skupine po 400 tankov na izbranih toriščih. Najprej so spuščali v boj lahke tanke. Čim so. naleteli na hujši odpor ali ovire, so se umaknili v kak zaklon, kjer so počakali na težke tanke. Ti tanki pa so potem zlomili odpor ali oviro. Po slehernem takem prodoru so nemški tanki prešli v smer naslednjega bojnega objekta. Brez dvoma so imeli nemški tanki v takih velikih skupinah veliko uspehov, saj so bile zavezniške skupine tankov povprečno petkrat manjše od nemških. Nemška oklopna vozila so brez večjih težkoč pogazila skoraj vse zavezniške protitankovske zapreke. To pa zavezniškega poveljstva ni presenetilo, saj so se tudi zavezniške čete med vajami lanskega leta prepričale, da so tudi njihovi tanki brez večjih težkoč kos protitankovskim zaprekam. Te zapreke so včasih navadni jarki, lllllllMIIIMMM OB verjamete al' pa ne iiiniiiiiinniuii Dvoje stvari je, pred katerimi imam jaz največji rešpekt, kar bi se lahko imenovalo, če bi hoteli biti ravno natančni, tudi — strah. Ti dve stvari sta: razjarjen bik in pa kača. Pa sam ne vem, zakaj. Še nikdar v življenju nisem imel kakih diplomatskih ali kakih drugih sporov ne s to ne z ono gori omenjenih živali, pa sem kljub temu vedno skrbno gledal na to, da sem bil v varni razdalji od ene kot druge. Menda pride to od tega, ker nisem še nikoli čital, da bi bil razjarjen bik kaj prida tovarišija, kar velja tudi za kačo, s katero tudi ni dobro češčenj zobati, če jo raz-dražiš. In prav zato menda se mi tako rado pripeti, da me v sanjah preganja ta ali pa oni in če so sanje posebno hude, imam opravka z obema. Najhujše je pa to, ker sem v sanjah vedno v takem položaju, da ne morem bežati, najsi si še tako pomagam. K sreči so pa sanje vedno prirejene tako, da se zbudim ravno ob pravem času, to je, da skočim pokonci v največji sili, ves premočen samega hudega, pa vendar neskončno srečen, da so bile vse to samo sanje. a tanki imajo s seboj deske, ki jih polagajo čez jarke in se prepeljejo čeznje. Nemci so izvrstno pripravili svoje tankov-ske pohode: tankovske edinice imajo spremstvo pionirskih skupin, ki pripravljajo pot tankom in uničujejo zapreke. Prirodne ovire, kot so reke in prekopi, so za tanke hujše tež-koče, ker so navadno bolj široke in daljše kot nalašč narejene ovire. Spričo teh zaprek zavisi vse od bistroumnega ma-neviranja in brzine tankov. Zato so rtfcmški tanki predvsem hiteli do mostov, da so jih dosegli prej, preden jih je mogel sovražnik porušiti. V primerih, da so prišli prekasno, so dotlej vozili po bregu reke, dokler niso dospeli do kakega mostu, ali dokler niso pionirske skupine postavile nov most čez reke ali prekope. Vek čas nemške ofenzive v Belgiji in severni Francoski so nemški tanki stremeli za tem, da porušijo zavezniške železniške proge, da uničijo brzojavne zveze in da ohromijo delovanje nasprotnika tako, da je bil nastop nemške pehote znatno olajšan. Tako pehota ni naletela pred seboj na organiziran odpor, ampak le na posamezne edinice, ki med seboj ali s svojimi bazami niso bile več v stalnem stiku. Kako daleč utegne bliskovita ofenziva napraviti zmedo, potrjuje doživetje nekega angleškega majorja, ki je potoval iz Calaisja v Hazebrouck, kjer je bil generalni štab lorda Gorta. Potoval je z avtomobilom. Nenadoma sta ga ustavila dva francoska vojaka, ki sta se pojavila iz jarka in ki sta dejala, da sta ujetnika. Pravila sta mu, da ju je razorožila nemška' motorizirana kolona in da jima je neki nemški častnik zapovedal, naj počakata, on pa je odšel s tanki dalje. Angleški major je oba vojaka posadil v svoj voz, sam pa se je vrnil k svojemu poveljstvu. Niti on niti francoska vojaka niso tedaj doumel i točnega stanja, a videti je bi-o, da niti nemška motorizirana kolona ni bila bolje informirana. Poglavitna zadeva pri nastopih s tanki brez podpore pehate, je vprašanje oskrbe z gorivom. Možnosti take preskrbe so v neprijateljski deželi sploh jako pomanjkljive, a tanke z bencinom, ki spremljajo ostale tanke, je moči uničiti s proti- i Dalje ua 3 strani) ; Take sanje sem i"1^ sti večer v kemp1' spanca me je nežno PnJ', pazduho in sfrčala z® morje v staro kontro. p ni videlo, da kaj ^ tistih mojih "par fu«*] . znašel sem se doma P , kovo hišo. Toda še Prj^ se mogel dobro raZg,J domači zemlji, ko P" J po Lokavšci ogronit'11 ' sam lintvern. Kot je rohnel in hropel, ' mu je pa švigal PlaI11y! šan s črnim dimom, gnal motor na IaZol!nfflčs Pa naravnost prot| j bi prav čakal na moJ kot bi bil poslan kot »J putacija od občinski da mi izroči mile P° . dobrodošlico v imeILj Menišije — pozdrav«® mačih tleh. Kakopak g ' Kaj vem, saj »e ' j res hotel samo P°7.J izgubljenega sina, k1^) prikrevsal domov P° -j tih bivanja med lJu ' v deželi dolarjev, delal drugega, kot P1 * da sem delal s svoji^ zgago med našimi lJ ; gar, zgagar, zgaga*'' Stal sem kot pjj mestu pred našim zijal v silnega ka, ki si je pomagal le viže preko naše s« J bi se bal, da ne bi P^ pozno. Sicer nisem f i da je njegov cenje111.^ men j en ravno mem« 8 preskočil kamniti prašil preko ce»te ^ proti meni, tedaj sCt()/< jaz začel z 'ofeii^^ kot Nemci na ruski * j vlil okrog kozolca-topj(f pa za menoj, kakor j eakoval, da bo. SanJe ^ dokaj prijazne | so mi milostno dovO^ J ' zavil okrog prvega ' pednja pred bikom ^ ' nosti se pa nisem 0 $ ' ker je to zelo za^j ' No, pa saj ni bilo t1 y vražnika sem čutil tami. v v, vitli Tako sva se sla ^ raja okrog kozolca ^ magal sem si na yS ^ ■ se napenjal, da bi11 J ko večjo razdaljo 1 $4 ■ bikom, pa so mi j i bi imel na njih Prl kos svinca. , ^ij Ne vem, kateri je J ali jaz, ali bik. samo ta, da je i 4 pomešana s smrti"'1 ^ bikova pa .s koraj^0 fll,:' Ko sva letela z okrog kozolca, sem tjl kljub silnemu str»hy zavesti, da mi je b1'?^ očmi, da nima ta ! ga pomena, ker b1^ neskončnost. Zato _ ^ da napravim letanJ1^ sem letel tretjič ^ f sem naglo zavil P se pognal že od da ^ in si začel na vse i^n. magati v "gornji S sto da bi zdrdral fy nih, se mi je jemal za smolo. se premikal kvišk11, / Pa mislite, da s&J Kaj še! Planil je " menoj proti lestvi- jI si mislil, zdaj sen* j gori na lestvi, saj doseči. Pa veste, ^ pravila pošast oc ^ pomisleka se zavm^ti' in začne spretno P ^ ('• noj od klina do ki' ; j čka ti meni bik je pa to, ki [f kot mačka! Po ^ f sem zavpiti na P0lf <.n \ mogel spraviti S ® Pognal sem se z r Sku,< da bi biku us®. ((i ta je skočil kar -j navzgor in tedaj na južnem delu sV [-/j ki sem ga ves ^'^.j/ na ogled, silno bo1 !>' ima, nataknil ostre rogove . • • j Vstran pragozda JAMES OLIVER CURWOOD: POMEN TANKOV V OFENZIVNI VOJSKI (Nadaljevanje z 2 strani) je bila zopet na n tnu n ° raniencu, skriva- e Ejea^,prsih goreče svoje o se je smejal c le^al obe roki. li 0 Ter' Predstavljam vam v eno" en°a Cassidyja, svo-ttild „Je.rekel- In dekle je z »e oči V°j 0braz> da s0 se b »jestaurale na Roger j a. ii 111 tu doslej kakor ne- d iSijoi,;, . l( cerai lz Brocheta je P " i pri nas in je naju po- b t, „ Slišal Cassidyjeve lj No" ikupaj smo napi~ Ve- beno odpoved, h ,Jljlljerad- Dobila sva oba. j( ^nalm se Bogu, da ste u fe&u , ogl° v telo tam P ' Za*aj prinesla mi je d ^ Je moja roka, Mc- v JlcKa Je' ko se je spo" V Nu ;y. Zopet P« stezi v d te Poli6 lmel oči Polne solz p % 'l0 "adeje, tako veli- n ^t0yakor je bil velik ves a Sov'1 nj.ega- Žolta ptič- p g . 'a istino, in gotovo z; 1%aZ,njo v tisti noči, ko n dušo. a srečala z Na- b H je . ž« ljlibe7perjel v svet- Verjel lepoto življe" b kSV0'j0c ozko stezko na- v %i mu čolnu, s Pikom P VCeJx>Ču1' kako kliče P 6 2ow adino ime in sli- ii V °bet Žolte ptičke, z; s50netdaj ~ na-'deta d % v n lkor -ie na" i' \ . Ulzelo. v Hltf .Slišal oddaljene p '"ie vev 'n Spev Ptičev in d a najbolj je 11 }l Je v 'i0 Srce 8'las gospo- ii Has l Zopet bivši, n 6 bil adosti- glas, ki se b Ni hkČil ljubiti pod z v'iolic °m v dneh mo- s ,5(lii C/dečih Jag°d- k \ P01nJevala ves nje- v P S SeXl"- d i%0 Je doslej sporni- r So v^ Proge, segajo- s >ii; ^verno pustinjo, v NvaS°d k severu" V i nI CU si ie bil pi-ed t H H .avil kočo ter je v !\J1Ce.nad polovico j lle tist 2bj treboval pomoči J« k°če. McKay e-. Set deset dni in 'fi-Je Sf,t0Pil svo-i° Pot H l,*ten 11Jeg°v nahrbt-1(Sebi " Po111 živil ter je feJV °Ve čevlje in udo- .'•(I ; " ^ Sferi," , it Set s! oktobl'a' ko Je M J0j0 staro kočo, 11a • Craggovega hrb-S\ ^ taka, kakršno je tremi leti. Od-liAla Ce °dprl njenih '^ezna peč je že loNcl^J- Za kočo je \>%) .drv. Na mizi je 1» ?> P«inaSt0 P°sodje' a \ °v> , anih na °£rod" iL^drn visele in Ulj, ^ jih gl Predmeti tako j >1 tukl^6 " Vse t0 Je kakor se mu je ril Je 1 avno- 4k .tal in našd °n- 'i/^be]6 in Pasti, nama-kA, J z častjo. In na-1 uve asto svetil j ko in Id' j« Ves' preden je zanetil \ Jih V. Pregledoval re-!fM J'l spravil tu pa V0 Je E te^topila ^unaJ Pr" • je bučeči ogenj metal jate isker skozi dimnik, edino okno koče je bilo jasno osvetljeno in v oškrbanem loncu za kavo je brbralo in Šumelo, kakor bi se radoval njegovega povratka. Naslednjega dne se je takoj začel baviti s priparvami na bližajočo se dobo zank, mrež in pasti za zverjad. V dveh dneh je ustrelil tri severne jelene, da jih bo užival pozimi. Pa cepil je drva in prirejal vabe z arzenikom ter je popravljal zanke. 1. november je že prinesel hlad bližajoče se zime. Južneje odtod je jesen pač tudi že umirala ali je bila že umrla. Ponoči je zmrzovalo, živali so dobile nov izraz v glasovih in viharji so svarili vse ljudi in zveri med Hudsonskim zalivom. Velikim sužnjim jezerom in tja do Arktičnega morja, naj se pripravijo na mraz. Pred sedmimi leti je bila prišla taka,zima, da je krajina še doslej ni pozabila — zima prezgodnja, zato smrtonosna, grozna, prinašajoča toliko mraza in pogube, kolikor je sever ni poznal že dve pokolenji. To pot pa je bilo vsem živim bitjem svaril dovolj. 2e prve vihre, tuleče v nočni tišini, so prinašale dih ledenikov semkaj preko črnih pragozdov s severa in zapada. Mesec je vzhajal in zahajal rdeč in solnce se je dvigalo rdeče. Krik pandirkov je utihnil mesec preje, nego navadno, divje gosi so letele brez prestanka na jug, bober je gradil svojim rovom debelejše stene in jih utrjeval z vejami jelš in vrb globoko k dnu, da bi mu ne bilo treba stradati, čeprav bi prišel še tako debel led. Sivi zajci so se ubelili, sobi in jeleni so se združevali v jate in lisjaki so prodirno lajali v nočeh, volkovi pa so začeli loviti v tolpah. V novembru in preko vsega decembra sta imela Roger in Pik mnqgo dela že dve uri pred svitanjem, pa ves dan in pozno v noč. Lisic je bilo ogromno, in McKay je moral že skrajšati svoje žične zanke in štediti z vabami. Desetega decembra se je odpravil na trgovsko postajo devetdeset milj k jugu s svojimi kožuhovinami, ki jih je vozil 240. Napravil si je sani in uprego za Pika, in vlečoča skupaj, sta odpravila izlet v treh dneh. Četrtega dne pa sta se zopet vračala domov z zalogami in s približno tisoč dolarji skupička v gotovini. V naslednjih tednih stalno naraščajoče burje in zime je McKay še nadalje lovil zverjad in spočetka januarja je zopet izletel s Pikom na trgovsko postajo. Na svojem povratku pa sta bila zgrabi j ena po grozni nevihti. Še dolgo ne pozabi sever tega groznega viharja. Bil je vihar, v katerem je indijansko pleme Sarcee poginilo do poslednjega moža, žene in otroka v porečju Dubawnta; drevesa so zmrznila in okamenela ter so razpokala od mraza s poki, ki so zveneli kakor topovski streli. Ta vihar je požrl vse, kar je nosilo dlako ali perje, kopita in roge ob puščavi Barren Landsa od Aberdeenskega jezera tja do Cappermine. Vse vode, vsi studenci so zamrznili. Moške, ki so bili dovolj oprezni, da so si privezali vrvi okoli pasu, kadar so morali iti iz hiš po drva ali po vodo, so potem ženske vlačile nazaj pod streho skozi vihar in mraz, ki sta padala s toliko pobesnelostjo na zemljo. ^ (Dalje prihodnjič) tankovskimi topovi. Pri pomanjkanju dovoljnega števila motoriziranih sil, da bi preprečevale prodiranje tankov, je torej najboljše, da se uničujejo bencinski rezervoari. Tako bi se morali tanki sami od sebe ustaviti. Izkušnje v tej vojni potrjujejo, da so Nemci izgubili večje število tankov, zato ker so se pokvarili motorji ali pa, ker jim je zmanjkalo goriva, manj pa zaradi protitankovskega orožja. Prodiranje nemških motoriziranih čet je bilo olajšano zaradi pomoči letal. Nemški bombniki so neprestano bombardirali zavezniška zbirališča, baterije in motorizirane kolone. Kjer so nemške motorizirane kolone naletele na hujši odpor, ondi je nastopilo letalstvo, dokler se ni posrečilo premagati odpora v zvezi s tanki. Čeprav so bile izgube sorazmerno majhne, vendar je pritisk ne-prijateljskih letal deloval na razpoloženje zavezniških čet. Problem sodelovanja orožja v zraku z orožjem na tleh so Nemci proučevali v španski državljanski vojski. Neusmiljeno bombardiranje iz ozračja zato, da nastane panika med pehoto, so se Nemci naučili v Španiji. Isti način vojskovanja so uporabljali v Belgiji in Franciji. Dognano je, da nemška iz-vidniška letala prav tako sodelujejo s pehoto in so neprestano v zvezi s topništvom. Na ta način so Nemci š to novo taktiko dosegli svoje dosedanje uspehe. -o- Ali se pripravljate za dom po vojni? Tukaj je nekaj pripomočkov če nameravate po tej vojni graditi svoj lastin dom, ali če nameravate svojega starega modernizirati in prenoviti, če vas skrbi arhitektura, financa, če nameravate napeljati elektriko, ali položiti nove cevi za vodo in drugo, ali če sploh nameravate olepšati notranjost svojega doma — dobite vsa potrebna navodila in odgovore 11a vsa gori omenjena vprašanja v posebnih tečajih, katere prireja brezplačno Electrical League, ki ima svoj glavni stan v 18. nadstropju Midland poslopja. Moški kakor ženske lahko po-sečajo te tečaje, ki so ob četrtkih ob dveh popoldne in ob 7:30 zvečer. Predavanja so ista popol-j dne kot zvečer. Za ta predavanja so izbrani izvedenci za vsako stroko posebej. Če posetite vsaj štiri predavanja, pa boste imeli že precej dobre ideje, kako si urediti svoj dom. Po končanem predavanju pa bo vsak lahko stavil tudi morebitna vprašanja. Kljub temu, da so vsa ta predavanja popolnoma brezplačna, pa želi vodstvo Electrical lige, da javite svojo navzočnost telefonično in pokličite Prospect 5522. Kupujmo obrambne obveznic« in inimk*! DELO DOBIJO OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu. V mestu— 750 Huron Rd. ali 700 prospect Ave. Plača >31.20 na teden. Delni čas— 1588 Wagar Rd.. Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača 19.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Ofllce odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. Zahteva sc dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 Prospect Ave.. Soba 901 (65) MOŠKI Splošno tovarniško in kovaško delo Plača od ure poleg "overtime" Zglasite se pri Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64. St. (64) Moške in ženske splošna tovarniška dela ae potrebuje z« 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77y2c na uro Ženske 62yac na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (67) MALI OGLASI MALI OGLASI Stanovanje se odda Odda se stanovanje, obstoječe iz treh sob in kopalnice; se odda samo zakonskemu paru; hiša sama zase. Zglasite se na 15408 Daniel Ave. (65) Dober kup Na E. 173. cesti blizu Water-! loo Rd. je naprodaj hiša za eno I družino, 6 sob, garaža. Cena je samo $4,800. Za podrobnosti pokličite IV 6099. (63) Hiša naprodaj Proda se hiša za 5 družin,, popolnoma opremljena, štiri električne ledenice; mesečni dohodki $230. Cena $7,000. Proda se radi bolezni. Vprašajte pri managerju na 1833 E. 79. St. (65) ___-»-r Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje, obstoječe iz 4 sob in kopalnice; zgorej; in garaža. Vprašajte na 1081 E. 66. St. (63) Pozor, lastniki hiš! Mi prodajamo in inštaliramo tanke za vročo vodo. Vam lahko napravimo iz sedanjega tanka, ki drži 30 galon vode, avtomatičen grelec za $16.50. Mi tudi popravljamo in nadomestimo sledeče: • Tanke za vročo vodo • Grelce za vročo vodo • Cevi za mrzlo in vročo vodo • Termostate za tanke za vročo vodo • Vodne pipe • Potrebščine za kopalnico • 1'erilnike • Odvodne cevi Proračun damo za vsa plum-berska dela. Zmerne cene. Ekspertno delo. Rodney Adams Heating | Service ; 21601 Westport Ave. KE 5461 (65) Lepa prilika Naprodaj je hiša za eno družino, 7 sob, vse v jako dobrem stanju; lot meri 40x130; lep in prostoren vrt, hiša je vsa obita s ploščami. Cena je' samo $S,5(>0. Za podrobnosti vprašajte Gašper Koi^četa, 503 E. 152. St. , (63) 1913 1943 NAZNANILO IN ZAHVALA žalostnim in globoko potrtim src em naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da smo nanaglo ma za vedno izgubili in nase srede preljubi jenega in nikdar pozabljenega si na in brata Rudolph Radel (KOCJANčIč) ki je v vojaški službi v najlepših letih svojega življenja umrl nesrečne smrti dne 7. decembra 1943 v starosti 30 let. Rojen je bil v Cleveland, Ohio. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi Sv. Vida je bil z vojaškimi obredi položen k preranem večnem počitku dne 13. decembra 1943 na Calvary pokopališče. Prisrčno se želimo zahvaliti Rev. Andrew Andrey, za opravljeno sveto mašo in ganljive cerkvene pogrebne obrede. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili in nam kaj dobrega storili v teh težkih in žalostnih dnevih, kakor tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so z nami čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Najprisrcneje'se želimo zahvaliti vsem ki so v blag spomin pokojnemu okrasiti krsto s krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs. Louis Cim-perman in družina, Mrs. Mollie Str-nad, Rose in Frank Cimperman, Mr. in Mrs. John Novak, Mr. in Mrs. Paucek in hči, Mr. in Mrs. Clarice Ritz, Mrs. Mary Radel in hči Mrs. Betty Vargo, Mr. in Mrs. Jas. A. Siapnik Jr. in družina, Cimperman Employees — John Sr. — John in Larry, F r i e n d s of Smole's Cafe, Bryant Heater Co., Local 337 U. A. W. C. I. O. Ravno tako tudi prisrčna hvala njegovim prijateljem za krasen skupni venec. Našo prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so darovali za svete maše za mirni pokoj blage duše namreč: Mr. in Mrs. Louis Cimperman, Mrs. Rose in Frank Cimperman, George Knettel, Mr. in Mrs. J. Salomon Jr., Mr. in Mrs. Jack Omersa, Mr. in Mrs. F. Koshak, Mr. in Mrs. Jos. Smole, Mrs. Kozel j E. 61. St., Mr. in Mrs. James Macerol, Mr. in Mrs. Edward Pečjak, Mr. in Mrs. J. Gerbeck, Mr, in Mrs. Pečjak, Mr. in Mrs. Malivek, Mrs. Helen Logar, Cpl. Stanley Vidmar, Mrs. Vidmar, Mr. Tony Masterpetro, Novak, Mr. Frank Gries, Mr. Simoncic, So & So Club, Emil Super Zupančič, Chas. Medved, Mrs. Mary Skuly, Fred Michcie, Mr. Frank Celesnik, Mr. in Mrs. J. C. Logar, Mr. in Mrs. H. Alli- ger, Lud Brezar, Mrs. Marolt, Anton Kutnar, Anton Brencic, družina Jev-nik, Zakrajsek, Mr. Frank Jeric, Mr. in Mrs. Elmer Laskowski, Mr. Joe Smole, Mr. in Mrs. Tony Korošec, Mr. in Mrs. "Tino" Modic, Mrs. Krall, Mr. in Mrs. John Koprivec, Mr. in Mrs. Stan Gruden, Mr. in Mrs. J. Slogar, Louis in Mary Roytz, Mr. in Mrs. Rudolph Campa, Mrs. Ann Turk, Mr. in Mrs. F. Jasko, Mr. in Mrs. E. H. Johnson, Mr. in Mrs. Frank Zaler, Wenzel družina, Mr. John F. Brodnik, Mr. George Kau-cic, Mr. Frank Gorencic, družina John Pei ne, Mr. in Mrs. Anton Koprivec, Mr. in Mrs. Nick Secolic, Mr. in Mrs. Edward Salomon, Mr. ir; Mrs. Joe Dezelan, Mr. in Mrs. Rudolph in Mary Otonicar Jr., Mr. Cyril Maver, Verbic, Frank Strauss in Stella Koby, Joe Cimperman, Mr. in Mrs. Babnick, Mr. in Mrs. Ignatius Jeray Jr. in družina, Mrs. Mehle, Mrs. Hanlon, Mr. John Perne, Mr. in Mrs. Sam Zamec, Mr. Joe Pograjc, Mr. in Mrs. O. Pontoni, Albert Wenzel, Victor Markovic, John Strazier, Mike Petro, Mr. in Mrs. Stanic, Mrs. Cecelia Young, Mr. Joe Smithko, Mr. Frank Urenjak, Mrs. Mary Otonicar, Mr. in Mrs. Longar, Mr. Jim Kos, Mrs. Caroline Modic, x x x Nadalje se želimo tudi prisrčno zahvaliti vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu. Naša prisrčna zahvala tudi vojakom, ki so nosili krsto ter ga častno spremili in položili k preranem počitku. Našo iskreno zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Zakrajsek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb. Slučajno, če smo katero ime pomotoma izpustili, prosimo da nam oprostite ker se želimo vsem najpri-srčneje zahvaliti. Preljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat, prebridka žalost nam teži srce, ker si nas moral tako nesrečno zapustiti. Božja volja je bila, da se je tako nepričakovano nanagloma konča lo Tvoje mlado življenje in v solzah zatopljeni Ti želimo, da počivaš mirno v prezgodnje^ grobu v rodni ameriški zemlji in večna luč naj Ti sveti. žalujoči ostali: ANTON KOCJANčIč, oče; FRANK in JOHN RADEL, brata Cleveland, O., 16. marca, 1944. j&onetij Sailings Jo Van Ammer»-Kuller i t UPORNICE ROMAN Henry O. Larson, bivši policist v Chicagu, ki je vršil službo v okraju, kjer je živela Mrs. Florine C. Mix vdova po pokojnem, filmskem igralcu Tom Mix-ti, bo deležen precejšen del zapuščine, katero je zapustila pokojna Mrs. Mix v vsoti $ J,10,000; Larson služi pri mornarici v Great Lakes, je kočijaž pričel zlagati kovče- b ge in jih postavljati na prag, je b Cateau vsa prestrašena zgrabi- 1 la .svojo sestro za roko: "Stric I Abraham je prejšnji teden ven- r dar dejal, da se bo teta Na pre- r selila k nam, ker njegova žena ž in njegove hčere ne morejo pre- I našati njene večno slabe vo- \ lje!" Prden je Zofija utegnila kaj i odgovoriti, so se odprla vrata j v stanovanje in vstopila je Lo- ( dewijka Coornvelta najmlajša 1 hči, ki je zviška pozdravila svo- s ji nečakinji: "Dober dan, otro- ^ ka!" Sedla je na divan, prevle- i čen z rdečim damastom, in po- < zibavala ptičjo kletko na kole- ] nih. Skrbno je držala škatlo < za avbice v rokah ter s svojim ; prevzetnim, užaljenim glasom ; kliknila Zofija: "Bilo bi prav, : da popazita pri zlaganju kov-čegov; in kočijaž mora dobiti : tri šilinge poleg napitnine." Sestri .sta se osuplo spogledali. "Ne razumeva prav, draga teta . . ." je starejša prekinila molk. "Prav nič nisva vedeli, da nas prideš obiskat." "Nisem vas prišla obiskat," ; je vzkliknila Naatje Coornvelt ■ in odvezala trakove svojega i obrabljenega, staromodnega . klobuka. "Vaša mati se je ven-i dar dogovorila z vašim' stricem i Bramom, da bom poslej stano-i vala tu pri vas. Zahval j en Bog . —je pristavila in slekla roka-. vice iz črnega sukanca, "da . smem naposled zamenjati ne-! krščanski dom, kjer se ljudje ne vzdržujejo preklinjanja in i kjer odrekajo spoštovanje božjim zapovedim, s hišo, kjer sem j se rodila in bila vzgojena." Zopet sta se Cateau in Zofija spogledali. Lepo jo je zagodel 1 stric Bram njuni materi! Krat-. komalo si je vtepel v glavo, da z se hoče otresti Naatjeje, in jo i je meni nič tebi nič obesil svoji sestri na vrat! Polna mučnega _ nemira je Zofija pogledala na n cesto, kjer je kočijaž že posta-a vil kovčega na prag. Čim bo .. teta Na z vsem svojim imetjem a pri njih v hiši, bo vse prej ka-e kor lahko, spraviti jo zopet ven i, • • • ! ). Bilo je gotovo najbolje, po-t vedati ji takoj resnico in ji po-a jasniti, da se stric Bram in nje-e na sestra nista prav nič dogovo-[l rila radi njene preselitve. To Doe jtffc HRANITI DENAR: Kupite več vojnih bondov in znamk. Vložite nekaj na banko vsak plačilni dan—tukaj na Dajte fantod prvo priliko j na daljavo ' Za fanta v armadi veHko pomeni če more govoriti s prijatelji ali s svojo družino doma. Navadno to najlažje napravi zvečer. To jim lahko omogočimo, če se ne poslužujemo telefona na daljavo med 7 in 10 zvečer, če ni absolutno potrebno. MILES ROME 127 Public Square Frosroti Cianipino Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDKLOVA.C-KTOA NAGROBNIH 8POMJ5NIKOT Volmontonc VelUtrip!« RENU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. popravimo vafi avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderi«. Welding I J. POZNIK — M. ZSLODKC GLenvlUe 3830 ':Campo1eone, Ardeof IqV.jMq Aprilia CarrocatoV Allied warshipsI shell enemy in Aprilia sectot] Buy Wga. Ao+uh IfOSi Vict&uf * 8orgov>; Montcllo East 61st St. Garage FRANK RICH, lastni* 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča sa popravila Ui barvanje vaAesa avtomobila D«lo tofen" In dobro_____________ ~~ FR. MIHČIČ CAFE 7114 St Clair Ave. ENdloott 835» 6% pivo. vino, žganje In dober prlgrl-selt. Se priporočamo sa obis*. Odortn do 2:30 zjutraj _ Om 7 TO 10 TO TEK SE1V1CC THE OHIO BELL TELEPHONE CO Puščice na gornjem zemljevid urrnn kažejo, kje so bili v krvavih bojih Nemci in zavezniške čete na obali južno od Rima. Tu so ameriške in angleške čete vrgle nazaj nam-ške divizije tankov, katerim je povejeval maršal Kesserling. JVaznanilo Se toplo priporočam vsem starim in novi**1 malcem za naročila. LOUIS SLAPNIK, Manager Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prese lil trgovino s cvetlicami iz 1 5800 Waterloo Rd. na 6102 SI. Clair Ave 6102 St. Clair Avenue HEnderson$ i in da sem se združil z materjo, da bova skupaj vodila trgovino pod imenom * Tedaj pa* je izlila gospa Im-merzeel skodelo svoje jeze na i Miebetjejino krivo glavo: "Ženske, kakršna ste vi — beseda dama mi kar ne gre z jezika!— ženske, kakršna ste vi, spadajo v zapor! Koliko ubogih, nedolžnih deklet ste s svojo blazno pisarijo že zapeljali in nahuj-skali! V kolikih družinah ste že zasejali nemir, zanetili sovraštvo med starši in otroki in jih odtujili njih poglavitni dolžnosti! Kajti prva in največja otrokova dolžnost je ta, da se ukloni volji tistega, komur se ima zahvaliti za svoje življenje. Našega Everta poznam prav dobro, on ne bo pozabil, kar je dolžan svojim staršem ..." Tedaj se je dvignila vdova Berkhout, vsa trepetajoča od razburjenja. Sama se je prestrašila tega, kar se je drznila, zvoka svojih besed, ki je bil brez njene volje grozeč in skoraj preroški, besed, katerih bi —tega se je dobro zavedala— pred nekaj urami ne bila še izrekla. "Ne, Clazien," je dejala in preudarno in resno stresla s svojo sivo glavo pod črno vdovsko avbico. "Da smo dale svojim otrokom življenje in jih potem vzgojile, to nam še ne daje pravice, da bi jim vsiljevale svojo voljo. To je nazor iz starih časov in v tem je ravno velika razlika med nami in med našimi dobrimi starši. Oni so mislili, da jim mora biti ot- v rok za dar življenja hvaležen, t1 domnevali so, da je njegovo živ- ^ ljenje nekaj, s čimer kot starši j lahko po mili volji razpolaga-jo. Toda jaz vem, iz žalostne « izkušnje svojih mladih let vem, r/ da je to napak ... da morajo r otroci sami vedeti, kam vodi r/ njih pot, in da človek ne sme ločevati, kar je združil Bog!" ^ Gospa Im(merzeel je vstala c in vidno razburjena naravnala > črne svilene rokavice. "Da, Sa- t ra, resnično je škoda," je dejala po dolgem premolku in teh- ( tala vsako besedo kakor funt, "da je tvoj oče takrat naspro- j toval tvoji poroki s tistim tkal- ] čevim sinom van Doeverenom, ko je pa vendlar vse mesto vedelo, da se na skrivnem sestajaš z . njim. Potem bi vsaj ostala v i razredu, kamor spadaš, in 1 Evertu bi ne moglo pasti v gla- 1 vo, da bi resno mislil na tvojo 1 hčer. Toda nekaj prisežem tebi in tvoji sufražetki gospodični hčeri. Naš sin bo moral voliti: ■ če se hoče sebi v nesrečo poročiti z dekletom, ki dela za denar, potem mu. bo hiša njegovih staršev za vse čase zaprta!" iS kraljevskim pozibavanjem svojih kril je sitopila k vratom, katera ji je Betsy z vendarle malo preplašenim obrazom odprla. Trenotek pozneje je odjadral njen majestetični pojav z bedasto majhnim klobukom in z igrači podobnim solnčnikom mimo okna. Dočim so s(»stre z razkačenimi besedami in porogljivim smehom vzele njen odhod na znanje, je odšla Zofija v dekliško sobo, da se raz j oče. Na stanovitnost svojega Everta se nikakor ni talko trdno zanesla, kakor je izjavila razsrjeni gospe polkovnikovi, in lepi načrt, da si s poučevanjem klavirja napravi premoženje, kateri je bil spričo Miebetjejinega spodbudnega prigovarjanja videti tako zapeljiv, je zanjo očitno začel izgubljati svoj čar. "S sufražetko," je ihtela, "s su-fražetko nas bodo zmerjali . . . in sufražetka je stara devica, noben moški se noče poročiti s staro devico!" | Nekaj dni po tem dogodkov polnem popoldnevu, ko je vdova Berkhout navzlic mrzlemu . in meglenemu vremenu, vsa s [ črnimi pajčolani iz krepa zastrta vračala obiske, da se zahvali za izražena sožalja, se je i. ustavila pred hišo kočija. Bila je otovorjena z dvema težkima kovčegoma, s škatlo za klobuke in s košem, obitim z medeni-■ no. Iz vozila je na veliko Cate-auino in Zofijino začudenje, ki sta šivali pri oknu, stopila teta Naatje ' Coornvelt. Tenka in mršava, s ptičjo kletko v eni - roki, nepogrešljivo škatljo za " avbice v drugi. "Za božjo vo- - 1 j o, kaj bi pa ta rada pri nas?" je vprašala starejša izmed deklic, ki je vedela za ne preveč prisrčni sorodniški odnosa j med materjo in zamerljivo in včasih prav ostro teto. Ko_pa bi bila zares lepa komedija, če ( bi zdaj, čeprav so odklonile miloščino, katero je ponujal stric Bram, dobile na vrat nikakor ne prijetno teto! Nič manj nemirna kakor Zofija je Cateau živahno namignila svoji sestri. Kot najstarejša je morala govoriti za obe . . . Ko je Zofija gladila svoj predpasnik in obupana iskala primerne besede, se je zgodilo, da je mahoma začela gledati teto z drugačnimi očmi. Ta izsušena stara devica ji ni bila več nadležen predmet, vsem v napotje, s katerim ni vedela družina, kaj bi, pač pa ubogo, pomilovanja vredno bitje. Videla je njeno ponošeno, slabo ji pristajajočo obleko, katero je s svojimi sestrami tolikokrat zasmehovala, in šele zdaj doumela, da je teta leto in dan nosila stvari, katere je odložila njena svakinja, ker' pač ni nikdar imela denarja, da bi si kupila kaj novega. Videla je oba stara kovčega, škatlo za klobuke in koš, ta bedni kupček imetja, ki je stal na pragu, , videla je čižka v kletki, ki je shulil glavico med perje, edino živo bitje, kateremu je smela stara devica darovati svoje sr- ce, in spomnila se je, da teta p Na ni bila od nekdaj tako one- j mogla, siva in bedno grda. Tu- ] di ona je nekoč preživljala mla- ) da dekliška leta, polna upanja ] in žgočih želja. Kako je bilo prav za prav lahko, smejati se i kakor ves svet tem starim de- i vicam! Toda ali ni Sylvijin boj ] za žensko pravico do svobode in < dela veljal v prvi vrsti koristi .< teh starih devic? Ali se ni bo- ; rila za podobna nesrečna bitja, ki so bila nadležen privesek ; svojim družinam in katere so 'pošiljali' drugim kakor kos pohištva, kadar jih kateri sorodnikov ni več potreboval? Ker je v teh dneh spričo podžigaj očega Miebetjejinega vpliva živel v deklicah družine Berkhout bojevit duh, duh upora zoper vse ozkosrčne predsodke, zoper zastarele pravice do vladanja in zoper poniževalno tiranijo, se je v Zofijinem srcu hkratu s srdom zoper strica, ki je s pristno moško ošabnostjo . hotel svoji sestri vsiliti svojo v volj o, porodil trden sklep, da . bo pomagala in ščitila staro s teto, pa naj bi bila še tako ne-> ljubezniva. Obšel jo je ponosen i občutek sreče, hkratu se je pa - zavedala, da je dolžnost njih " vseh, sprejeti teto Na; saj je bilo jasno kakor beli dan, da se bo ona, ki je bila že nekaj dqlgih let odvisna od milosti in samovolje svoje rodbine in jeM pretrpela vrsto ponižanj, s plamtečim navdušenjem okle- : nila prapora emancipacije in postala njih zaveznica. Zofija je torej sedla k teti na divan in ji pripovedovala o velikih stvareh, ki se pripravljajo. Že prihodnji teden bodo obesili na vrata izvesek z napisom 'Sestri Berkhout, plašči in kostumi,' Cateau in Coba bosta razposlali vabila svoje male modne trgovine. Ob istem času bo ona sama v Leidenu in v Haagu pričela poučevati klavir, prav tako je tudi Betsy že našla službo pomožne učiteljice v Haarlemu. Za vse to se morajo v prvi vrsti zahvaliti pomoči tete Sylvain, ki je pokazala njej, njenim sestram in njeni »materi pot do obstanka, ki bo neodvisen od premožnih sorodnikov. Zofija je rabila lepe in bo-. gate besede upanja in navduše-i nja, s katerimi je spodbujala > samo sebe. V svoji zgovornosti t ni opazila začudenja, ki se je ) zazrcalilo na obrazu stare de- » - vice in ki se je kmalu spreme-i nilo v gnus in jezo. Teta Naat-i je lahko mirno ostane tu, je 1 vzkliknila deklica v pošteni is- 2 krenosti. Nedvomno bo rada i pomagala pri tem velikem de-j lu, katerega so se vse s takim v navdušenjem lotile. Teta Na r da vendar ' iz'lastn^ ve, kako žalostna J® ^ ne, ki je odvisna lje sorodstva! ' Tedaj se je ^ strašnega. Teta Na«, na kakor sveča Plan1' na, s ptičjo kletko v ^ kom za ročna del«11 ki. Razvneta in raZ f pozabila zavezati tra bice, da sta frfotaj okrog silovito se P glave, dočim je ^ beseda prehiteval J javljala: Da g»'e r1 nazaj k Abrahami Sientjejini trmi in 1 mu, kar je pretrpi ki so bili neprestani ženi za nagajanje 'f ,1 : šale, kakor pa da J ' ši, kjer z nogami J glavitne ženske J žensko zdržnost 1,1 .1 • voljo božjo! Raj.s,.pJ mu v podstrešni lZ J [ vleklo od vseh atr«jj . da bi morala biti v J \ ča, kako onečaSč* J J vrlih in poštenih s J sek z napisom 'P^LJ " mi.' Da je treba P0"1^ ~ no ubogo sestro, cM zlemu duhu, ki 3e' .j ' deti, obsedel dan^, a deklice — toda on^J, ve vsaj to, kaj ie i [mmu svojih 51,1 U1 imena Coornvelt!^ Slapnik Florist