Celje - skladišče D-Per
214/1966
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
Kako smo gospodarili v prvem tromesečju 1966
Na drugem rednem zasedanju je centralni delavski svet razpravljal o gospodarjenju v prvem trimesečju 1966. Po daljši razpravi je centralni delavski svet sprejel poročilo upravnega odbora, katerega je, ¡pripravil finančno računovodski sektor. To poročilo objavljamo v celoti našim bralcem._
Družbeni plan podjetja, katerega je sprejel CDS na svoji seji dne 12. 11. 1965 in UO dne 29.
1.	1966 je že upošteval smernice, katere so vse družbene organizacije in organi upravljanja ob pričetku izvajanja gospodarske reforme dale slpžbam in celotnemu kolektivu z namenom, da čimbolje izrabijo obstoječe zmogljivosti tako v delovni sili kot v strojnih zmogljivostih v (svrho čim večje proizvodnje in čim večjega dohodka, ki naj se doseže s proizvodnjo najbolj donosnih in na tržišču najbolj idočih izdelkov. Finančni izid preteklega poslovnega leta je bil sicer ugoden, vendar doseženi skladi ne dopuščajo podjetju, da bi smernice v pogledu uvajanja novih proizvodov dosledno izvedlo, saj je potrebna zato nova investicijska oprema, če hočemo proizvajati tehnološko dovršeno.
Iz poslovnega sklada, kateremu smo z zaključnim računom za osnovna sredstva namenili
2,067.000	N-din, ne smemo nabavljati novih osnovnih sredstev, temveč ga uporabiti samo za plačilo obrokov po pogodbah iz prejšnjih let. To pa vse dotlej, dokler nam ne uspe pokriti celotno obveznost za ureditev trajnih obratnih sredstev, za katere se je centralni delavski svet na svojem zasedanju dne 30. 6. 1965 zavezal, da jih bo prven-
proizvodnja ton proizvodnja — PPC realizacija — fakturirana realizacija — plačana izvoz — ton izvoz $ = 12,50
DOHODEK
doseženi skladi — neto izplačani osebni dohodki
Plan proizvodnje pa ni
—	alu posoda,
—	sanitarni izdelki,
—	kovinska embalaža,
stveno pokril pred nadaljnim vlaganjem.
Ker pa bi gospodarske organizacije na ta način ostale brez sredstev za obnovo je Narodna banka izjemoma sprostila sredstva amortizacije, s katerimi edino lahko nabavaljamo potrebne nadomestitve investicijske opreme.
Pod takimi pogoji nam doslej ni bilo mogoče z novimi investicijami dvigniti našo proizvodnjo. Z obstoječimi zmogljivostmi pa smo v I. trimesečju 1966 s prizadevanjem celotnega kolektiva dosegli še kolikor toliko ugoden finančni uspeh tako v proizvodnji kot v realizaciji, seveda, če upoštevamo, da glede predelovalnega materiala, ki delno izvira še iz leta 1965 v I. trimesečju nismo imeli posebnih težav. Zaradi izplačevanja osebnih dohodkov po starem pravilniku o osebnih dohodkih in obračunavanja raznih stroškov z ozirom na nižje osebne dohodke, pa je bil dohodek zaenkrat boljši kot bi bil sicer in da je tudi za sklade ostal primeren znesek, ki pa bo z izvajanjem nove analitične ocene, ko se bo del preostalega dohodka uporabil za osebne dohodke, znižan.
Upoštevaje osnovne pokazatelje poslovanja je bil rezultat I. trimesečja naslednji:
plan I. trim.	izvršitev	%
6237	6408	103
38,905.000	39,732.659	102
39,356.000	40,411.385	103
39,299.000	37,000.944	94
424	413,8	97
3,086.910	3,022.300	97
10,598.000	11,544.577	109
629.400	2,969.523	472
9,867.800	8,324.697	84
celoti izpolnjen v grupah:
—	frite,
—	orodja in
—	usluge.
bil v
(Nadaljevanje na 2. strani)
>
V
v
i
i
\
IZVOLJEN JE NOV UPRAVNI ODBOR
Na 1. rednem zasedanju centralnega delavskega sveta dne 23. 4. 1966 so bili izvoljeni za člane novega upravnega odbora naslednji tovariši: Ivan Čendak, Miro Jančigaj, Franc Belak, Anton Pantner, Stane Venin-šek, Mirko Doberšek, Peter Videnšek, Vinko Zotl, Drago Dolžan in Slavko Hudej.
Za namestnike članov upravnega odbora pa so bili izvoljeni: Jože Čander, Pavel Goričan, Jože Juteršek,
Ivan Gostečnik in Lambert Kotnik.
Na prvi seji upravnega odbora je bil izvoljen za predsednika tovariš Ivan Čendak, za njegovega namestnika pa tovariš Miro Jančigaj. Na tej seji je izvolil upravni odbor še komisijo za prošnje in pritožbe v naslednjem sestavu: Miro Jančigaj predsednik in Stane Veninšek ter Peter Videnšek kot člana.
II
lil
i»
#
I
Na 1. rednem zasedanju CDS
Foto LT EMO
MLADINA OB DNEVU MLADOSTI
Kot vsako leto, prireja TK ZMS tudi to leto ob dnevu mladosti več prireditev, ki naj bi bile cel mesec maj. Letošnje praznovanje meseca mladosti želimo povezati s 25-detnico vstaje jugoslovanskih narodov, ustanovitve naše armade, 20-letnieo prve mladinske delovne akcije Brčko—Banoviči. Na ta način bi letošnje praznovanje obudilo spomine na dogodke in jih povezalo z današnjim dnem, z nalogami, ki jih ¡ima mlada generacija pri razvijanju vrednot revolucije, osvobodilnega boja in prostovoljnega dela mladine.
Letošnji mesec mladosti bi moral na .sploh v večji mera resnično obdržati želje in hotenja nas mladih. Ob sodelovanju čim širšega števila mladih ljudi naj bi .se aktivnost odrazila ravno v tem mesecu. Da ne bi ostali samo pri besedah, dajemo y javnost program za mesec maj:
26.—29. IV. 1966: turnir v malem nogometu v čast 1. maja. (Turnir je končan, vrstni red je naslednji: 1. EMO, Celje, I. eki-
pa; 2. EMO, Celje, II. ekipa; 3. Cinkarna, Celje; 4. Železarna Štore.)
8.	V. 1966: Udeležba ene ekipe ob pohodu ob žici partizanske Ljubljane.
16.	V. 1966: Udeležba pri sprejemu štafete mladosti.
17.	—25. V. 1966: Tekmovanje za prehodni pokal mladinskih delavskih športnih iger v petih disciplinah (odbojka, mali nogomet, streljanje, šah, namizni tenis) s sodelovanjem Cinkarne, Železarne Štore, IFE, Klime itd.
25. V. 1966: Razširjena seja TK ZMS ob’rojstnem dnevu Tita.
31. V. 1966: Predstava našega kolektiva z 90-minutnim programom v mladinskem klubu.
Poleg tega programa daje TK ZMS tudi program prireditev ObK ZMS, ki je še bolj obširen in je na oglasnih deskah. TK ZMS želi, da bi se mladina v čim večjem številu aktivno udeležila teh prireditev in s tem še bolj okrepila delo im smernice naših predhodnih generacij.
B. A.
2	—----------------------------—____-
KAKO SMO GOSPODARILI V I. TROMESEČJU 1966
(Nadaljevanje s 1. strani)
Izpad jé bil nadoknadcn z večjo proizvodnjo emajlirane ih pocinkane posode, koles in odpre-skov ter naprav za gretje.
V	proizvodnjo je bilo vloženo mesečno povprečno 11,851.870 N-din stroškov, tj. za 5% več kot je biló meséeno povprečje v obdobju po reformi.
V	I. trimesečju 1965 smo proizvedli 6.522 ton izdelkov, v I. trimesečju 1966 pa 6.408 ton izdelkov, kar pomeni količinsko manj, vendar smo vrednostno dosegli boljše rezultate z ozirom na premik v proizvodnji na tiste skupine, ki prinašajo večji dohodek. Razmerje med stroški proizvodnje in režijskimi stroški, «ki je znašalo v obdobju leta 1965 po reformi 70 :30 se je v I. trimesečju 1966 poslabšalo in je znašalo 68 % za proizvodnjo in 32 % za stroške režije. Stroški medobratnih uslug pa se gibljejo v isti višini kot v preteklem letu.
Ponovno se je dvignila vrednost nedovršene proizvodnje (na-pram sanju Í. I. za 180 milijonov oziroma 30 %), kar bistveno poslabšuje finančno situacijo podjetja.
Z ozirom na uvajanje novum pospde v naši proizvodnji se je cena v povprečju pri emajlirani pošodi izboljšala.
V	I. trimesečju je stopilo v naše podjetje 95 oseb, izstopilo pa jih je 110, tako da je bilo 31. III. od planiranih 3285 oseb 3111 zaposlenih, od tega 40 % žena in 60 % moških, ki so opravili skupno 1,727.147 ur, Od tega 51 % proizvodnih, 35 % režijskih ur, 12 % za nadomestila in 2 % za rehabilitacijo.
Število plačanih Ur za boleznine je napram istemu obdobju leta 1964 padlo za 25 %, pa tudi nadure so se po številu napram preteklemu letu znižale. Izplačilo osebnih dohodkov se vrši do uvedbe nove analitične ocene še po starem pravilniku. Povprečni osebni dohodki, obračunani na 200 Opravljenih ur, so bili za L trimesečje neupoštevaje izplačila za topli in hladni obrok in boleznine 640 N-din, tovarniško povprečje (vključno s toplim obrokom pa znaša za I. trimesečje 702 N-din. Povprečno prekoračevanje norm je bilo 72 %. Ekonomskim enotam je bilo priznano med ostalimi izplačili za kvaliteto 175.881 N-din za presežek EE pa 1,029.900, kar je za 25 % Več kot v istem razdobju preteklega leta. Realizacija je kar ugodno potekala, predvsem zaradi tega, ker je še vedno veliko povpraševanje po emajlirani posodi in sanitarnih predmetih. Od celotne realizacije, ki je bila z ozirom na plan 3 % prekoračena, je odpadlo ha domači trg 91,9%, na izvoz pa 8,1 %. Plan izvoza ni bit v celoti izvršen, upamo pa, da bo to nado-
meščeno ‘v II. trimesečju.
V I. trimesečju nabavna služba še ni imela posebnih težav pri nabavi potrebnega materiala, čeprav s sortimentom nismo povsem zadovoljni. Iz uvoza ne prihaja material kot smo predvidevali. Od vseh izdelkov, ki so na zalogi, so samo jeklenke za butan, ki trenutno stagnirajo.
Skladi podjetja se bistveno niso menjali napram stanju, ki je bilo znano ob letni bilanci.
Obratna sredstva so se ponovno zvišala, višina najetih kreditov ih lastnih sredstev pa je
Razvoj gospodarskega sistema in gospodarstva v smeri, ki ga zahteva tudi vsklajevanje sistema oblikovanja in družbene kontrole cen v novih gospodarskih odnosih.
Dosledno razvijanje sistema samoupravljanja v družbenem procesu obnoye zahteva na sedanji stopnji razvoja proizvajalnih sil taka objektivna merila za delo, ki jih priznavajo zakonitosti tržišča. Gospodarsko utemeljen najugodnejši materialni razvoj in povečanje produktivnosti dela ha višjo stopnjo, zahteva močnejše vključevanje v mednarodno delitev dela in sprejemanje gospodarskih odnosov, ki Vladajo na Svetovnem tržišču.
Gospodarska reforma je postavila za poglavitne cilje, da se odpravijo nesorazmerja V pogojih gospodarjenja posameznih gospodarskih dejavnosti v okviru države in da se ustvarijo pogoji za uspešno vključevanje na svetovni trg.
Dosedanji režim administrativno določenih cen hi v skladu z našim gospodarskim sistemom po uvedbi reforme, hiti s sistemom'družbenega samoupravljanja in s položajem gospodarskih organizacij kot blagovnih proizvajalcev. Administrativno določene cene tudi ne izražajo dejanskih odnosov med ponudbo in povpraševanjem in niso odraz gospodarskih razmerij med proizvodnjo in potrošnjo. Cene predstavljajo po svoji vsebini tudi določeno stopnjo akumulacije in dohodka, s tem pa tudi raven osebnih dohodkov in skladov gospodarskih organizacij. Na področju cen je poglavitni cilj reforme ta, da se odpravijo nesorazmerja v cehah, med posameznimi proizvodi na domačem trgu kot med cenami naših proizvodov v odnosu na svetovne cene, še vedno obstajajo precejšnja nesorazmerja v teh cenah. Da je temu res tako, potrjuje tudi izredno število za-
nižja. Razmerje med zalogami in obratnimi sredstvi, ki je znašalo ob koncu leta 1965 80 %, se je poslabšalo na 72 %, vendar nam je uspelox z boljšo izterjavo napram našim kupcem zboljšati likvidnost podjetja, s tem pa tudi normalizirati plačila našim dobaviteljem.
Na podlagi, obračuna dohodka in stroškov po plačani realizaciji je bilo doseženo po odbitku poslovnih stroškov 11,544.000 din dohodka, od katerega smo uporabili 83.000 N-din za dotacijo skupnim rezervam in rezervne-
htevkov gospodarskih organizacij pri zavodih za cene Za odobritev zvišanja cen proizvodov ali za odobritev cen za nove proizvode. Upravičenost takih zahtevkov je težko presojati, ker kalkulacija posameznega proizvajalca ni stvarno merilo za odobritev oene, ker je odraz njegove produktivnosti, ne pa od tržišča priznane vrednosti njegovega dela. Prav tako niso Stvarna merila enakovredne cene, to so izvozne in uvozne cene, preračunane v dinarje, ker bi bilo pri teh potrebno upoštevati še vrsto drugih činiteljCv, ki vplivajo na oblikovanje takih cen kot so carina, prometni davek, provizije, prevozni stroški itd., ki pa so za različne države različni. Tudi Cène v posameznih državah so različne in so odraz razvitosti posameznih proizvodnih dejav-nosti, hpT. v neki državi so industrijski izdelki sorazmerno dragi, kmetijski izdelki pa poceni v odnosu na povprečne zaslužke delavcev, v drugi državi pa je ta odnos obrnjen.
Iz vsega tega sledi, da si moramo sami določiti politiko cen, ki bo osnovana na tržnih zakonih, to je svobodno oblikovanje cen ob upoštevanju zakona ponudbe in povpraševanja. Sistem cen, ki bi ustrezal našemu gospodarstvu je torej tak, da se cene praviloma prosto oblikujejo. Zato pa je potrebno, da družba zaradi smotrnega izkoriščanja sredstev za proizvodnjo in boljšega zadovoljevanja družbenih potreb posreduje z gospodarskimi ukrepi, vendar ne na administrativen način, da bi se dosegla hitrejša vskladitev med ponudbo in povpraševanjem. Ker pogoji za širšo sprostitev cen še niso izpolnjeni, je prehod lahko le postopen, zato bodo v tej zvezi še vedno morale biti uravnavane cene za posebno važne proizvode in storitve kot za osnovne surovine, osnovna živila, cene prevozov potnikov, blaga itd.
mu skladu, ostanek pa za pokritje izplačil OD 8,325.000 N-din,
2,969.000	pa je ostalo za sklade.
V kolikor bi tudi naslednja trimesečja bila uspešna in proizvodnja kakor tudi realizacija v soglasju s postavljenim družbenim planom, bi bilo možno novo analitično oceno dosledno izvesti, kolektivu pa bi ostalo ob koncu leta še nekaj skladov, ki so nujno potrebni za investicije, predvsem za opremo in skladiščni prostor, kar naj pripomore k še boljšim nadaljnjim poslovnim rezultatom.
postopno sproščanje cen splošna gospodarska stabilnost, ki mora zadržati ravnotežje med potrošnjo in dejansko ponudbo blaga ter storitev. Družbeni vpliv na gospodarsko stabilnost in s tem v zvezi na stabilnost cen, je v usmerjanju kreditne politike, davčne politike, politike deviznega režima, carinske politike, investicijske politike itd.
Dokončna izvedba smotrov gospodarske reforme je dolgoročnega značaja, zato bo tudi izvajanje bodočega režima prosto Oblikovanih cen dolgoročno in postopno v skladu z ustvarjanjem pogojev za uveljavljanje zakona ponudbe in povpraševanja.
Cene proizvodov našega podjetja so v glavnem vse administrativno določene in so pod kontrolo cen kar pomeni, da sami ne moremo povišati cen brez odobritve Zveznega zavoda za cene, le za usluge lahko oblikujemo cene sami v soglasju z naročnikom uslug. Zaradi tega obstajajo velika nesorazmerja v cenah naših izdelkov, ki niso v skladu s stroški proizvodnje in cenami sorodnih izdelkov na domačem in svetovnem tržišču. Z utemeljenimi zahtevami poskušamo reševati ta nesorazmerja v cenah pri merodajnih oblastvenih organih in smo tudi uspeli rešiti že vrsto upravičenih zahtevkov, zato se je tudi gospodarski položaj podjetja v zadnjem času nekoliko izboljšal. Seveda pa je nemogoče pri tako širokem asortimanu doseči popolno vskladitev cen na raven, 4» je v skladu z našo produktivnostjo.
Končno rešitev lahko pričakujemo šele v prostem oblikovanju cen s priznanjem vrednosti našega dela od potrošnikov naših proizvodov.
Drago Mravljak
OBLIKOVANJE CE^ V POGOJIH GOSPODARSKE REFORME
Vsekakor, je poglavitni pogoj za
£mc{£¿h£&   —--------—-------— —— ------— 3
Več pozornosti varnosti pri delu
Skrb za zdravje oziroma varnost pri delu je osnovna naloga pri planiranju tehnološkega postopka vsake proizvodnje. Zato je nujno, da temu posvečamo naj večjo pozornost. Nedvomno Jahko vsak na svojem delovnem -mestu z disciplino in upoštevanjem navodil ogromno doprinese k večji varnosti in k boljšim higienskim razmeram. Toda na določenih delovnih*mestih je nemi ogbče 'samo z omenjenimi ukrepi doseči zadovoljivo stopnjo varnosti, zato je nujno, da kolektiv v takih primerih zagotovi 'sredstva, s katerimi lahko ' odpravimo te pomanjkljivosti. Vsako leto po zaključnem računu podjetja delimo sredstva med drugim tudi v ta namen. Predlog investicijskega plaha 1966, ki so ga izdelale strokovne <službe v ¡sodelovanju z vodstvi obratov predvideva na zahtevo- HTV službe našega podjetja tudi določena sredstva za odpravo najbolj perečih higiensko-tehmicnih problemov. V obratu topilnice je predvidena postavitev separacijske naprave za ¡izpiranje odpadnih emajlov, ki bo odstranila dosedanje ¡nezdravo prašen j e oziroma odprto sušenje odpadlih emajlov.
V	obratu emajliranih, pocinkanih lin alu izdelkov predvideva plan nabavo treh prodajalnih naprav za róndele, ki bodo nedvomno pripomogle k -izboljšanju varnosti ¡na delovnem mestu.
, V obratu toplotnih naprav so pogoji dela še vedno težki, predvsem v izdelovalmici kotlov. Predlog plana predvideva obračalno mizo za ko-tle, ki bo nedvomno pripomogla k izboljšanju delovnih pogojev in večji varnosti pri delu.
V	obratu odpraskov in avto-koles je predvidena obračalna miza za ibutanke, ki bo tudi povečala varnost pri delu na tem delovnem mestu.
V	obratu orodjarne so predvidene predvsem odseisovalne naprave pri brusilnih strojih.
Razen navedene opreme predvideva predlog plana še nadaljnje investicije, ki bodo izboljšale pogoje varnosti pri delu v podjetju. To so predvsem elaborat za novo toplarno, ki bo zagotovila med drugim predpisane klimatske pogoje, nabava viličarja in elektro vozička, kar bo zmanjšalo fizični napor sodelavcev.
Predvideno je tudi večje število garderobnih omar, odseso-valne. naprave in drobni inventar. Pri nabavi nove strojne opreme je zagotovljena higien-sko-tebnična in zdravstvena varnost, saj so pri strojih predvidene sodobne zaščitne naprave. PoT sebej je potrebno poudariti, da določenih sanitarnih prostorov
podjetje nima oziroma jih je premalo za tako veliko: število ¡sodelavcev. To velja predvsem za jedilnice, kopalnice, slačilnice ¡in ostale sanitarne prostore. V ta namen so v planu predvidena sredstva za izdelavo načrtov za objekt, v katerem bodo navedene ¡sanitarije. Sredstva, ki bodo porabljena v vse te namene, znašajo okoli 66 milijonov starih dinarjev. To pa niso vsa sredstva, ki jih kolektiv daje za higien-sko-tehniono izboljšanje pogojev
dela. Razen navedenih sredstev obstoja tudi plan HTV sredstev v višini 144 milijonov starih dinarjev.
Pripomniti je treba, da pri vzdrževanju naprav in strojev težimo vedno k izboljšanju pogojev, za kar tudi porabimo precej denarja. Razveseljivo je dejstvo, da so vodilni sodelavci iz obratov in strokovne službe dajali prednost tistim investicijam, ki bodo zagotovile boljše pogoje dela. Pripomniti pa je treba,
da so sredstva, ki jih imamo na razpolago zaenkrat še premajhna, da bi zadovoljivo odpravili vse nerešene probleme na tem področju.
Kakor vemo, je skrtrza izboljšanje delovnih pogojev in var-r no delo dolžnost vsakega posameznika kot tudi celotnega kolektiva. Posebej pa. mora biti to skrb vseh vodilnih sodelavcev, saj je skrb za človeka najvažnejša nalaga v naši družbi.
Ž. J.
BODITE PREVIDNI
Kot običajno se je naš član uredniškega odbora oglasil v oddelku za varnost prfdelu. Uslužni in prijazni tovariši so mu dali ipOdatke ib malih nesrečah v mescu marcu. Marsikateri nesreči -j.e kot običajno botrovala neprevidnost, čeprav ne smemo tega posplošiti.
Albina Orehovec je obrezovala in robila 'krožnike. Pri tem delu se je zbodla v levo-roko na ko-isu odpadne pločevine. Upamo, da je Albina že ozdravila.
Vera Šentjurc je izstopila iz Avtobusa. Na slabi cesti ji je spodrsnilo. Padla je in si poškodovala levo nogo. Upamo, da je Vera že zdrava in da bodo cesto (kmalu popravili.
Franc Vertačnik je vpenjal kopalne kadi pri čemer mu je spodrsnilo in si je poškodoval palec desne roke. Tudi zanj «parno, da je že zdrav, kajti -palec je najvažnejši ¡prst na roki.
Milan Kosec je odstranjeval zavojno pločevino. Pločevino je
Izboljšajmo pogoje dela
Pri nakladalni ekipi dela šest delavcev, ki z veliko težavo nakladajo kotle, ki so težki do 3.500 kg. Te kotle nakladajo iz rampe na tovornjake. Nakladanje je skrajno primitivno in se lahko pripeti težka nesreča kot se je že pripetila v letu 1963. Takrat se j.e ponesrečil tovariš Edi Stropnik.
.Zanimali smo se pri tovariših v HTV službi, zakaj ni bilo od leta 1963 glede izboljšanja delovnih pogojev na teh delovnih
Foto LT EMO
mestih prav ničesar ukrenjeno. Pokazali so nam dopis, ki nosi datum 36. 10. 1963.
V tem dopisu so dali pristojni službi tovarne predloge, kaj je treba storiti za izboljšanje delovnih pogojev na navedenih delovnih mestih. Ukrenjeno ni bilo ničesar. Tisti, ki so za tp odgovorni, čakajo verjetno na novo žrtev nesreče. Toda kdo bo odgovoren? Mislimo, da je to opozorilo dovolj, da bodo delovni pogoji pri teh delavcih urejeni tako kdt je potrebno.
močno potegnil tako, da se mu je drugi konec zapičil v levo nogo. No, Milan! Upamo, da si že zdrav. Priporočamo ti, da poteguješ drugič bolj nalahko.
Ivan Novak je obrezoval po-ikrovce ¡iin se.mu je odpadna pločevina zataknila v obrezovalni ¡kolut. Vložil je v stroj nov 'komad katerega mu je vrglo iz ^stroja v prst leve roke in mu ga poškodovalo- Želimo, da hi m,u istroj več ne metal takih komadov v prste.
Franc Kračun je gladil zvare na vedrdeah, pri čemer je plašč vedrice v stroju malo zmečkalo. Motel je plašč odstraniti pa se je vrezal v prst desne roke. Verjetno je prst že zdrav in Franc tudi.
Franc Antončič je prekladal jeklenke iz tovornega avtomobila v železniški vagon. Jeklenka mu je padla na rolko in mu jo poškodovala. Verjamemo, kajti jeklenka je težka. Žal ne zna misliti — jeklenka namreč.
Jože Kerš je menjavah orodje pri «stroju. Orodje je zdrsnilo po deski, ki se uporablja pri mes-¡njavi in mu poškodovalo kakalec leve roke. Obžalujemo, toda orodje je orodje.
Jože Gradišnik je menda pozabil na varnostna pravila iin je med obratovanjem stiskalnice stopil na prednji varovalni ščitnik, da bi nadziral matico na zgornjem delu stiskalnice. Pni tem pa je Jožetu spodrsnilo talko, da isi je poškodoval prste desne noge. Jože, ¡ti najbolj poznaš stiskalnico. Presodi sapa kdo je kriv.
Edvard Kamenčki je robil pokrove na robilnem avtomatu, pri čemer mu je na vložku ostala odpadna pločevina. Zaradi naglice pri delu te pločevine ni odstranil. Vložil je nov komad, ki mu ga je vrglo v dlan desne roke in mu jo poškodovalo. Naglica pj nikoli dobra. Pri delu je potrebna trezna presoja.
Erika Čepin je čistila umivalnico. Ko je prestavljala leseno (Nadaljevanje na 4. strani)

Zaposlitev delavcev iz radiatorske delavnice
Slaba glina
Proti koncu leta 1965 je prešla radiatorska delavnica na dve izmeni in je s tem nastal problem premestitve delavcev, ki ■so delali na tretji izmeni, ki je bila takrat Ukinjena. Ta problem se vleče vse do danes. Delavci iz radiatorskega oddelka so bili premeščeni na razna druga delovna mesta, na katerih pa imajo manjši zaslužek kot so ga imeli na delovnih mestih v ra-diatorski delavnici. Ker je bila tretja izmena ukinjena zaradi zmanjšanja električnega toka, je bilo treba izvršiti premestitev zaradi višje sile in ne po krivdi delavcev. Kadrovska služba si je zelo prizadevala, da bi bili ti delavci nameščeni na takih delovnih mestih, kjer ne bi bili prikrajšani pri zaslužku. Vendar ji doslej to ni uspelo, zato je to zadevo predložila upravnemu odboru.
Kot je razvidno iz gradiva, ki je bilo predloženo v obravnavo upravnemu odboru, je bilo sprejetih na ¡nižje vrednotena delovna mesta triindvajset delavcev iz delavnice radiatorjev, deset pa jih je ¡bilo nameščenih na delovna mesta z enako ali celo višjo obračunsko osnovo. Nekateri delavci sb imeli na delovnem mestu v radiaitorski delavnici 101 do 148 din obračunske ' osnove, sedaj pa imajo na drugih delovnih mestih le 95 diih obračunske osnove na uro. i Upravni odbor je na eni zadnjih sej razpravljal o tem problemu in pooblastil kadrovsko službo, da z vodstvi ekonomskih enot, kjer so zaposleni hivši de-lavoi iz delavnice radiatorjev, rešuje primere tistih delavcev, ki na novih delovnih mestih, kamor so bili premeščeni, nimajo iste obračunske postavke, kot so
Bodite previdni
/
(Nadaljevanje s 3. strani)
klop' se je ta ¡prevrgla, ji padla na nogo in jo poškodovala. Erika, menda ni lesena klop to nalašč napravila.
Izidor Lešnik je ročno obdeloval orodje. Zarifdi nesmotrnega načina dela mu je padel v oko opilek. Verjamemo, dragi Izidor, da to ni prijetno in ti priporočamo večjo previdnost pri delu.
Anton Sajevic je hotel namestiti motor dvigala na generatorju, pri čemer je bilo potrebno namestiti desko. Pri nameščanju deske mu je ta spodrsnila iz rok in mu padla na nogo ter mu jo poškodovala. Verjetno je noga že zdrava in deska cela.
Ivica Lipaj se‘ je peljala ¡s ko-lesom z dela proti domu. Na poti je zavozil s pločnika avto tako neprevidno, da jo je zbil na cesto. Poškodovala si je glavo. Upamo, da je Ivica zdrava. Kaj pa šofer? Ali je pri zdravi pameti?
Mihael Kočevar je ¡snemal kavlje iz visečega tira. Ker kavelj ni bil zavarovan pred padcem, mu je padel na glavo in mu jo poškodoval. Morda je kavelj še nffiavarovan pred padcem ¡in se bo ¡to ponovilo. Upajmo, da ni tako.
_ _	__	m
Vlado Knez je prevažal butan jeklenke. Ker ni pazil pri delu je vtaknil prst med dve jeklenki in si ga poškodoval. Upamo, da bo Vlado bolj previden pri delu.
Vera Udovič se je peljala s kolesom ¡na delo. Zaradi snežnega meteža na cesti je padla in si poškodovala nogo. No, Vera! Nesreča ne počiva, toda bodi bolj previdna.	*
Fani Forštner je oblikovala ročaje za nočno posodo. Pri tem delu ni upoštevala varnostnih predpisov, ko je hotela popraviti varnostni ročaj. V tem trenutku je sprožila stiskalnico in si poškodovala prst na levi roki.
Franc Škoberne je- postavljal ¡kmečke sklede na mizo. Zaradi nesmotrnega dela ¡se je vrezal v prst desne roke. Verjamemo, da bo odslej delal bolj smotrno.
Fanika Bovha se je peljala na delo s kolesom. Na poledeneli cesti ji je kolo spodrsnilo in je padla. Poškodovala isi je koleno ina levi nogi. Res nesrečen ¡slučaj in upamo, da je Fanika že zdrava.	\
Anica Sivka je ¡prevažala posodo. Prevozna pot je ¡bila preveč natrpana tako, da je zadela z nogo ob stopnico vagotna in si jo poškodovala, Le kedaj bo pri ¡nas bolje ¡urejen ,¡notranji transport?
Friderik Trbovec je napolje-val centrifugo. Ko je odhajal po stopnicah navzdol ni pazil in mu je 'spodrsnilo. Padel je in si poškodoval prsni koš. »-Bodite previdni!«
Vida Krajnc je obrezovala pokrove na obrezovalnem kolutu. Pokrov je vložila, poredno je izpadel obrezani komad iz stroja. Zaradi ¡tega jo je odpadna pločevina bdarila po prstu leve roke in ga ji poškpdovala. Verjetno je prst že zdrav in Vida túdi.
Franc Kačičnik je hotel .že vlečeno kanto za mleko izvleči iz orodja. Pri tem delu je kanto prijel na gornjem ¡robu tako, da mu je ¡vsled napačnega prijema stiskalnica stisnila dva prsta na levi roki.
jo ¡imeli ina prejšnjem delovnem mestu v delavnici radiatorjev.
Upravni odbor je sklenil, da -bodo ti delavci prejemali ¡razliko med osebnimi dohodki (obračunsko postavko), ki nastaja med obračunsko postavko prejšnjega delovnega mesta v delavnici radiatorjev In delovnega mesta, ¡kjer so sedaj zaposleni, ¡za dobo šest mesecev z začetkom od 9. februarja 1966. Ta razlika bo izplačana iz ¡skupnega sklada osebnih dohodkov podjetja.
Finančno računovodski ¡sektor je .dal upravnemu odboru predlog za odpis 20.000 kg priedonske gline, ki ne odgovarja tisti kvaliteti, ki ¡se zahteva za naše izdelke, kar pa je bilo ugotovljeno šele takrat, ¡ko so jo začeli uporabljati v naši proizvodnji. Glina je vredna 5000 N-din.
Upravni odbor pa ni ¡sklenil,-naj ¡se glina odpiše, temveč naj jse ugotovi, ¡kolikšen delež ¡krivde za tako poslovanje imajo posamezne- ekonomske enote.
Gradili bomo nove stavbe
Tako upravni odbor kakor tudi centralni delavski svet se močno zavzemata za gradnjo novih stanovanjskih hiš, katere naj bi začeli graditi s finančnimi sredstvi, ki so na razpolago. V zvezi s tem je splošna služba — oddelek za družbeni standard — predložila upravnemu odboru ponudbe za gradnjo, ki so jih poslala nekatera gradbena podjetja. Od predloženih ponudb bi prišla za nas najbolj v poštev ponudba gradbenega podjetja OBNOVA iz Celja za gradnjo stolpičev na Hudinji ob Črni poti. V teh stolpičih bi bilo deset enosobnih in deset dvosobnih stanovanj. Skupno torej dvajset stanovanj. Možno je, da to podjetje zgradi dva taka stolpiča že v letu 1966, tretjega pa v prvi polovici leta 1967.
Ker je na eni zadnjih sej upravni odbor dal soglasje, da
prične oddelek za družbeni standard pri splošni službi razgovore s podjetjem OBNOVA za gradnjo teh stolpičev lahko pričakujemo, da bomo začeli kmalu z gradnjo prepotrebnih stanovanj.
Nabava novih strojev in opreme
Upravni odbor je na eni zadnjih sej odobril nabavo tehtnice za preiskušanje butan jeklenk, pet telefonskih aparatov, nekaj pisarniške opreme,' štirideset komadov vtrljivih stolov in petnajst komadov garderobnih omar.
Obračun osebnih dohodkov za delavce
Dosedanji ali sedaj veljavni pravilnik o delitvi osebnih dohodkov nima določila o obračunu osebnih dohodkov delavcev, ki se na novo zaposlijo v našem podjetju, vsled česar dobijo taki delavci plačano samo obračunsko osnovo, čeprav nekateri posamezniki opravljajo že drugi mesec zaposlitve normirana dela.
Tako določa npr. interni pravilnik o delitvi osebnih dohod-/kov v ekonomski enoti — predelovalnica kovin (40. člen), da delavci v priuku nimajo pravice do uspeha ekonomske enote v prvih treh mesecih zaposlitve, kar se seveda nanaša samo na uspeh ekonomske enote, ni pa nobenega določila glede osebnega presežka, oziroma presežka norme, ki naj bi delavcu pripa-
dal.
Ker novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov ni bil še sprejet, je upravni odbor na zadnji seji sklenil, -da se obračunavajo osebni dohodki novo sprejetih delavcev po naslednjem navodilu: »Novo zaposleni delavec, ki se priučuje prvi mesec ali prvo polovico meseca, ni upravičen na osebni presežek (presežek norme) in na uspeh ekonomske enote. V naslednjih mesecih veljajo zanj enaka določila kot za ostale delavce z izjemo, da mu delavski svet ekopomske enote lahko še drugi in tretji mesec odtegne uspeh ekonomske enote in premijo za kvaliteto.«
. Podobno določilo je tudi v osnutku novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
%
iz ekonomskih enot
1ER USPEH PRI DELI
Viktor Čuvan dela že dolga leta v dekor oddelku kot tih in miren delavec, ki se spozna na svoj posel. V svoji dolgoletni službi je napravil že marsikaj na naši dekorirani posodi.
Po osvojitvi proizvodnje NOVUM posode je sektor prodaje in zunanje trgovine dal preko službe programiranja spodbudo,
nanje trgovine, da bo mogoče dekorirano posodo NOVUM po teh vzorcih prodajati v marsikateri zahodni državi.
Sektor prodaje in zunanje govine je predlagal upravnemu odboru, naj dodeli Viktorju Ču-vanu nagrado za uspelo izvirno izdelane vzorce novih vrst dekorjev v znesku 500N-din. Upravni odbor pa je soglasno sklenil, da se mu dodeli enkratna nagrada v znesku lOOON-din. Obenem je upravni odbor sklenil, da se požrtvovalnemu delavcu Viktorju Čuvanu izreče pohvala za njegovo prizadevanje.
To, kar smo zapisali, izgleda prijetna novica, ki pa ima v sebi še mnogo drugih lepih obeležij, ki jih je treba nekoliko bolje-osvetliti, zlasti z vidika samoupravljanja ter sodelovanja med službami in proizvodnimi obrati. Vidi se, da si naš sektor prodaje in zunanje trgovine prizadeva ustvariti plodno sodelovanje med vsemi zainteresiranimi in da mu je tokrat 'uspelo doseči zastavljeni ' cilj. Tudi služba programiranja ni imela nobenih pomislekov glede uspeha in je zaupala proizvodnji, da bo dobro »vršila svojo nalogo. Vodstvo
naj bi se NOVUM kor oddelku sodobnejše tiekori-rala. Uspeh ni izostal. Tovariš Viktor Čuvan je kaj kmalu predložil dvanajst vrst sodobnih vzorcev dekoriranja NOVUM posode. Vsi ti vzorci se odlikuje-
Garnitura novih dekorjev, ki jih je izdelal Viktor Čuvan
‘	Foto LT EMO
jo po izredno, uspešnih barvnih kombinacijah in privlačnosti, ki je res izredna, saj takoj zbudi pozornost opazovalca in seveda tudi kupca.
Osnutki teh novih dekorjev so prijetno presenečenje, ki ga daje ta nov izdelek naše tovarne in so, kar se tiče pestrosti, barvitosti In idejne zamisli, enakovredni dekorjem emajlirane posode, ki se sedaj pojavljajo v državah Zahodne Evrope. Zaradi tega meni naš sektor prodaje in zu-
dekor oddelka in tudi njegov delavski svet so razumeli, da gre za napredek, brez katerega nam ne bo mogoče obstajati in so zaupali izvršitev naloge neposrednemu proizvajalcu, ki je njihovo zaupanje kot vidimo v celoti upravičil. V vsem tem je torej jedro in bistvo upravljanja in če bomo vsi z združenimi močmi opravljali delo za dosego enotnega cilja, tedaj nam ne bo težko premagovati vseh gospodarskih težav, ki jih bomo srečali v bodoče.	i
I x
Predlagali so zmanjšanje količine za nakup lila posode
Kadrovska služba je ¡predlagala upravnemu odboru, naj bi zmanjšali nakup lila posode, ki jo lahko letno kupijo naši člani kolektiva od 12 na 6 kg letno. Spremembo «o utemeljili is tem, da posamezni člani kolektiva še niso prišli na vrsto, da bi dobili posodo in da se količina, ki bi morala biti oddana v letu 1965, oddaja še v mesecu aprilu 1966.
Če ibi količine posode zmanjšali, tedaj bi lahko vsi člani kolektiva prejeli posodo že v tekočem letu.
Upravni odbor je o tem predlogu razpravljal, vendar je bil 'drugega mnenja. Sklenil je namreč, da bodo člani kolektiva prejemali še naprej tako 'kot dose-daj 12 kg posode letno, ki jo lah-. ko kupijo na isti način kot so jo doslej.
Stiskalnica še ne obratuje
V radiatorski delavnici imajo še vedno težave v njihovi proizvodnji, ker stiskalnica, ki se je pokvarila pred dvema mesecema in pol, še vedno ne obrat\jje. Zaradi tega morajo prevažati material k stiskalnicam v predelovalnico kovin kar jim zvišuje režijske stroške in podražuje izdelek. Upali so, da bo stiskalnica popravljena čez nekaj tednov, vendar kot pravijo, bo trajalo
popravilo še kakih pet do šest tednov. Baje so tisti, ki so popravljali stiskalnico, vrezali narobe neki zavoj in zaradi tega se bo popravilo zavleklo.
Kljub temu, da stiskalnica še ne obratuje, so v mesecu aprilu celo presegli mesečni plan proizvodnje. Seveda želijo, da bi bila njihova stiskalnica čim prej popravljena in upamo, da se bo njihova želja kmalu uresničila.
DOBRO
GOSPODARIJO
Na zadnji seji delavskega sveta obrata odpreskov in avtoko-les so kot običajno razpravljali o gospodarskih uspehih, ki so. jih dosegli v mesecu aprilu. Plan so presegli za 3 odstotke, vrednostno pa za 2 odstotka. Pri nekaterih predmetih, kot na primer pri butan jeklenkah, pa niso dosegli plana. Toda ne po njihovi nedelavnosti, pač pa zaradi tega, ker je nastal zastoj pri prodaji butan jeklenk. Zaradi tega pa so povečali proizvodnjo odpreskov za naše kooperante, zlasti za Tovarno avtomobilov v Mariboru. Tudi plan uslug ni bil dosežen, ker ni bilo dovolj naročnikov. V mesecu maju bodo izdelali 230 ton raznih izdelkov. Ta plan je namreč sprejel delavski svet. Pravijo, da ga bodo izpolnili in verjetno celo presegli. To jim je treba verjeti, kajti če oni nekaj rečejo, potem njihova beseda tudi drži.
Na seji delavskega sveta so ugotovili, da se nekateri člani njihove delovne enote ne drže reda in discipline. Ivan Kolar je izostal neopravičeno od dela v mesecu aprilu sedem dni. Zaradi tega ne dobi nič presežka ekonomske enote. Ni dvoma, da bo vodstvo ekonomske enote zahtevalo zanj uvedbo disciplin-
skega postopka, saj je to groba kršitev delovne discipline.
Ludvik Novak in Alojz Šekoranja sta prav tako izostala vsak po en dan neopravičeno od dela v mesecu aprilu. Dobita samo 50 odstotkov presežka ekonomske enote.	A
Preizkuševalnica za kotle
Naša proizvodnja kotlov postaja vedno bolj zahtevna, s tem pa nastajajo tudi razni problemi, ki jih ni mogoče rešiti ‘brez dobre tehnične opreme in. strojev. V dosedanji preizkuše-valnici kotlov je mogoče vršiti meritve samo za kotle na trda goriva do določene zmogljivosti. Drugih kotlov z večjo zmogljivostjo pa ni mogoče preizkušati. Zaradi tega je upravni odbor na eni zadnjih sej sklenil, da se odobri koriščenje investicijskih sredstev v znesku 65.000 N-din za ureditev preizkuševalmice za kotle iz investicijskega sklada podjetja.
Za preizkuševalnioo kotlov so izdelani že načrti in predračun stroškov.
Oh mednarodnem dnevu zdravja
Svetovna zdravstvena organi-narodni dan zdravja — 7. april — zacija izvede vsako leto za med-široko akcijo razpravljanja in poglabljanja v določeno zdravstveno problematiko, ki nastaja z ne-nehnim tehničnim in splošno družbenim razvojem človeštva. Za temo letošnjega dneva zdravja so izbrali povsem novo, do zdaj še zdaleč neobdelano področje zdravstvene problematike — človek v mestu.
Spričo vedno intenzivnejše industrializacije in urbanizacije se za premnoge naših ljudi tudi z . zdravstveno higienskega vidika temeljito spreminjajo življenjski in delovni pogoji. Življenje v mestnih razmerah postaja zanje vse bolj pestro, lepše, lažje in udobnejše', zelo je pa dvomljivo, ali bo to novo življenje zanje tudi boi j zdravo?
Vsakdanje skušnje iz ambulant in bolnišnic kažejo namreč, da se pri ljudeh, izkoreninjenih iz njih rodnega okolja, ponavadi kaj kmalu pojavljajo znamenja telesne ali tudi duševne utrujenosti, splošno neodpornosti, izčrpanosti in bolehnosti, vrh tega pa še pojavi anemičnih stanj in vrsta funkcionalnih motenj na raznih organskih sistemih, kar cesto imenujemo nevrovegetativno distonijo.
Vzroki za take in podobne motnje in težave pri ljudeh v mestnih ali industrijskih naseljih so seveda kaj raznovrstni. Ljudje prebijejo pri poklicnem in cesto tudi dodatnem delu dostikrat .mnogo dlje, kot znaša običajni delovni čas, in to največ v zaprtih delovnih prostorih, kjer že sam način dela, še posebno pa neudoben telesni položaj največkrat niti malo ne ustreza fiziološkim zahtevam organizma, kar je zanj seveda huda vsakdanja obremenitev. Poleg ponavadi skrajno enostranske zaposlitve je treba upoštevati tudi kajkrat enolično, mehanizirano, psihično Utrujajoče delo, medtem ko je za prosti čas in tudi za cele, dela proste dni kar značilna dokajšnja fizična inaktivnost. Zelo negativen pojav današnjega časa je namreč predolgo posedanje (»čez komod ga ni«). Mnogi že tako in tako pretežno opravljajo svoje delo sede, na delo in z dela se vozijo, potem zopet posedajo doma, v lokalih, na obiskih in seveda tudi na sejah ali drugih podobnih obveznostih. Kolikor se množice meščanov »športno« udejstvujejo, je to za večino samo pasivno in nekulturno izživljanje pri atraktivnih (divjih) tekmah v zvezi s kultom športnih herojev ipd. Tako seveda večina ljudi v mestih zanemarja osnovno biološko zahtevo organizma, ki mu je nujno potrebno vsestransko razgibavanje, da lahko razvije prirojene osnove. Ljudje postajamo v nekem smislu sužnji
sodobne civilizacije, ki nam razen tega ponuja zelo, drage dobrine (motorizacijo), zato pa skoraj redno tudi zmanjkuje denarja za sicer draga, vendar v biološkem smislu nepogrešljiva živila. Enostransko preobremenjeni, hkrati pa nerazviti, pomehkuženi in zaradi poklicnih škodljivosti cesto prizadeti organizem doživlja torej noyé travme — primanjkuje mu važnih snovi in se v njem zaradi fizične inaktivnosti kopičijo strupeni presnovki. Hudo zdravstveno škodo pa lahko izzovejo tudi pogostne psihične napetosti, ki jih v povečani meri prinaša nemirni utrip mestnega življenja. To so cesto vse prehude obremenitve in odgovornosti v zvezi z rednim in dodatnim delom, kakor tudi razne materialne, medosebnostne in vzgojne težave v družinskem življenju. Zlasti pa ljudem primanjkuje uspešne psihofizične rekreacije v novem okolju, ki ga še niso vajeni, pogosto jih muči tudi domotožje in dolgočasje, ki ga doživljajo — odtrgani iz svojega prvobitnega ambienta. Prav nič se ne moremo
Praznik delovnega ljudstva smo tudi letos pričakali v znamenju raznih proslav. Naš kolektiv si je tudi za ta dan nadel praznično podobo. Vsi oddelki so bili zelo lepo okrašeni z zastavicami in cvetjem. Zvečer pred praznikom smo zakurili na Golovcu kres, ob katerem se je zbralo lepo število članov kolektiva, ki so v veselem razpoloženju obujali spomine na ta dan pred vojno in tudi na proslave
čuditi, da si potem v takšnih okoliščinah in težavah na čim lažji način krajšajo in vedrijo prosti čas, se pogosto vdajajo veseljačenju po zakajenih lokalih in za-padajo strastem, ki jih poznamo pod vabljivim nazivom — okrepčila, poživila, analgetika, pomirila in uspavala. Gre torej za prav široko zlorabo alkohola, tobaka, prave kave, različnih tablet, včasih pa celo mamil.
Opisani pasivni način življenja, vsakdanje preobremenitve in vrsta pravkar omenjenih škodlji-, vosti, ki delujejo počasi, tajno in zahrbtno, so glavni povod, da se pri slabotnih, neutrjenih osebnostih začno psihofizične slabosti, manjvrednosti in funkcionalne motnje razvijati v čedalje resnejše »bolezni civilizacije. Cela vrsta je takih degenerativnih bolezni, ki se cesto vežejo druga na drugo, ogrožajo zlasti prebivalce v mestih, jim povzročajo dolgoletno hiranje, zgodnjo invalidnost in smrt ter prizadetim na ta način skrajšuje delovno obdobje življenja.
(Nadaljevanje sledi)
Foto LT EMO
in uspehe našega kolektiva po vojni. Na sam dan 1. maja pa so v zgodnjih jutranjih urah naši godbeniki zaigrali v Gaberju budnico.
Poseben poudarek pa je dal temu dnevu naš kolektiv s tem, da je naredil humano akcijo, saj je dva dni pred praznikom organiziral akcijo krvodajalstva, katere se je udeležilo prav veliko število prostovoljnih krvodajalcev.	Franc Mahne
Kako je bilo za 1. maj
GLOBUS
Francoska kovinsko predelovalna industrija zaznamuje v zadnjih'letih viden izvozni uspeh spričo nezadovoljive prodaje blaga na domačem trgu. Strokovno združuje kovinsko-predelovalne industrije Francije je objavilo, da je izvoz izdelkov kovinsko predelovalne industrije porastel za 15,9 % na skupno vrednost 7,62 milijona irahkov v 1965 (porast leta 1964 je znašal samo 10,7 % J in da ste bo celotna industrijska panoga zavzela za osvajanje novih tržišč v izvozu ter zahteva od vlade tudi dalnje olajšaj ve za znanstveno in razvojno dejavnost. Priporočajo prav tako, da se podjetja v Svojih naporih pri izvozu združujejo, v cilju ustanovitve skupne prodajne mreže, skupnih skladišč in servisov. Stopnja uvoza pa se je lani zmanjšala od 18 % na '5,6 %, ker notranje ¡rancosko tržišče preživlja določen zastoj. To združenje se tudi upira, da bi znotraj evropske gospodarske skupnosti odpravili v doglednem času .še zadnje obstoječe carinske omejitvi* v višini 20 % prvotnih carinskih stopenj, ker se boje povečanega pritiska nemškega in italijanskega blaga na notranjem iranco-skem tržišču. Združenje se prav tako bori za to, da bi v primeru splošnega znižanja carin za 50 % v okviru tako imenovane Kennedy runde izvzeli določene izdelke, ki tega znižanja pri uvozu ne bi bili deležni. Ta razvojna težnja dokazuje, da se kovinskopredelovalna industrija v Franciji, z izjemo industrije motornih vozil, gospodinjskih aparatov in omejenega števila drugih ožjih proizvodnih uvrščanj nahaja v zelo nezavidnem položaju spričo rastočega uvoza izdelkov iz tujine, zlasti še iz nekaterih vzhodnoevropskih držav.	'
—o—
Znani italijanski proizvajalec gospodinjskih predmetov trajne rabe — tvrdka ZANVSSI v Pordenone, je lani izdelala blizu 700 tisoč hladilnikov, 400 tisoč pralnih strojev ter 120-tisoč televizorjev. Zaposluje vsega 6500 delavcev in na tovarniškem prostoru 200 tisoč m2 izdela dnevno 6500 aparatov. V zadnjem času hitro povečuje izvoz v Francijo.
¿mafiiuc
V
e za ucence
Komisija za štipendije je predložila skupno s kadrovsko službo v potrditev upravnemu odboru plan učencev štipendistov za leto 1966-67. Upržvni odbor je ta plan ¡potrdil. , in bo tako sprejetih v uk za razne poklice: 12 učencev za orodjarje, 2 učenca za strojne ključavničarje, 6 učencev za rezkarje, 1 Učenec za strugarja, 1 učenec za kalilča, 1 učenec za električarja, 3 učenci za brusilce, 1 učenec za kovača, 1 učenec za stavbnega kleparja in 2 učenca za zidarja.
Več članov kolektiva oziroma ¡njihovih strok je vložilo ¡prošnje za dodelitev štipendije ali pomoč pri plačilu stroškov za šolanje. Vračun Ivan bi rad hodil v večerno šolo na Fplulah, Zora Emeršič 'prosi za štipendijo za šolanje hčerke Irene Rehar, ki obiskuje 2. letnik gimnazije v Celju, Anica Goleč prosi za štipendijo za šolanje na Ekonomski srednji šoli v Celju, Boža Grmovšek prosi za štipendijo za šolanje na Adminiistratiivni šoli v Celju, Anica Cater za štipen-
dijo na gradbeni tehnični šoli v Celju (III. letnik), Marija Turnšek za šolanje na Ekonomski ¡srednji šoli v Celju, Srečko Ča-ter za šolanje na veterinarski šoli v Ljubljani (II. letnik) in Anica Podpečan za šolanje na Biotehnični fakulteti v Ljubljani.
Upravni odbor je navedene predloge komisije zavrnil ter naročil, naj posamezne primere -ponovno pregleda.
SLUŽBENA
POTOVANJA
Po sklepu upravnega odbora bo odšel na ¡službeno -potovanje v Italijo tovariš Marjan Pilih, v Belgijo pa tovariš Ivo Brenčič. Oba bosta opravila važne -poslovne ¡naloge v zvezi s poslovanjem podjetja v inozemstvu.

ODBORI IN KOMISIJE
centralnega delavskega sveta
Na prvem zasedanju je centralni delavski -svet ¡izvolil odbore in komisije v naslednjem sestavu: ODBOR ZA CIVILNO VARNOST: Rihard Pompe predsednik in člani Albin Lesjak, Ivan Veber, Martin Pirš, Emil Jejčič, Marko Trebar, Milan Soro, Cunder Vera, Erika Javornik, Era-nc Velikajne, Oton Rače-čič, Vili Čater,' Milan Pleterski, Franc Medved, Jože Koštomaj, Franc Mahne, Marjan Cvek, Maks Korošec, Milan Kavčič, Anton Bornšek, Vili Končan, Ivan Čendak, Lambert Kotnik, Jožica Dre-ml in Ivica Skočir.
ODBOR ZA VARNOST PRI DELU: Pavel Goričam predsednik, Edvard Umek, Vlado Ja-nuš, Ivan Brežmik, Zdenko Kavčič, Olfred Meznarič, Marjan Krem-puš, Jože Hamer in Ivan Lukman.
IZDAJATELJSKI SVET BMAJLIRCA: Čedomir' Deletič predsednik, Marica Kač in Mirko Ekselenski. Še šest članov izdajateljskega sveta imenujejo družbeno politične organizacije. Te pa doslej niso določile nobenega vendar upamo, da ne bo treba na to dolgo čakati.
KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE:
Vinko Z-otl predsednik, Anton Bornšek, Jelka Sorčan, Pavla Ravbar in Herman Kovačič.
KOMISIJA ZA TEHNIČNE IZUME IN TEHNIČNE IZPO-
POLNITVE: Marjan Rejc predsednik, Lojze Žnidaršič, Jože Stojis, Alojz Drofenik, Ivo Brenčič, Franc Koštomaj in Botnis Čelik.
STANOVANJSKA KOMISIJA: Anton Pantner predsednik, Miha Zavšek; Jože Koštom-aj, Franjo Velikajne, Antonija Stru-bej, Erih SaJekar, Jože Zapušek, Slavko Hudej, Franc Kamšek, Anton Gajzer in Slavko M.uho-vec, zadnja dva kot namestnika elanov.
KOMISIJA ZA DOLOČANJE DELOVNIH MEST, NA KATERIH JE DELO ZA ŽENE IN .MLADINO PREPOVEDANO IN DELOVNIH MEST, NA KATEHETU SE ZAPOSLUJEJO INVALIDI: Mirko Doberšek predsednik. Stane Ve-ninšek, Rudi Vajdič, Nežiika Cujež, Zlatko Pod-gajiSki, Ivan Košenina in obratni zdravnik.
CENTRALNA DISCIPLINSKA KOMISIJA: Anton Krebs predsednik, Mirko Polutnik, Ljubomir Pavlovič, Franc Vrabli ikot namestnik člana. Dva člana imenuje 'sindikalna podružnica. Upamo, da ju ¡bo -kmalu imenovala.
ARBITRAŽNA KOMISIJA: Mirko . Krempuž predsednik, Franc Zupančič, Anton Rojec, Ludvik Krajec in Marjan Pilih .kot namestnik člana.
BI
tip
¿m
Sr
ipd
M
eM:
mi
0
I#
Sr
ggS
mi
It
II
sm
m*
m
Sr
W'd
m*,
SR
ipd
m
S>)
gp
?I1
LETOVANJE V CRIKVENICI
Bliža se čas, ko bodo začeli odhajati naši člani kolektiva na letovanje v razne kraje ob Jadranskem morju Tn drugam. Kot običajno jih bo največ odšlo na letovanje v naš počitniški dom v Crikvenici, ki je letos obnovljen in zelo lepo urejen.
Vsak član kolektiva, ki gre na letovanje kamorkoli in ne samo v naš dom v Crikvenici je po sklepu centralnega delavskega sveta upravičen, da prejme denarno nadomestilo (regres) za čas, ko je na letovanja. Za regres za počitniško letovanje je odobreno 60.000 N-din iz sklada skupne porabe in 60.000 N-din iz skupnega sklada osebnih dohodkov. Poleg tega je odobrenih še 20.000 N-din iz skupnega sklada osebnih dohodkov za popolno nadomestilo (popolno regresiranje) za socialno šibke člane kolektiva. Kot nadomestilo za bivšo
izkaznico za znižano vožnjo K15 pa prejme vsak član kolektiva 150 N-din.
Na nadomestilo (regres) je upravičen vsak član kolektiva, ki je na letovanju od 1 do 10 dni.
Regres še izplačuje po višini zaslužka. Ce zasluži delavec na mesec 600 N-din, prejme dnevno 15 N-din, če zasluži od 600 do 1000 N-din prejme dnevno TO N-din in če zasluži nad 1000 N-din mesečno, prejme dnevno 8 N-din regresa.
Za letovanje v Crikvenici je predvideno v letošnjem letu deVet izmen po deset dni. Prva izmena bo šla na letovanje dne 15. junija 1966. Izmene bo prevažal naš avtobus po zmerni ceni.
Regres je določen tudi za svojca naših članov kolektiva, upokojence in učence. Ta regres znaša za svojce 8 N-din, za naše upokojence 8 N-din in za' vajence 10 N-din.

SiS3 fete
¡vite
vite
vA\-
vite
Vi);
vite sS®
Vite
-
Vite
Sp
vite
sip
Vi,\3
sp
vii«
Sip
vite SP vii= Sp
Vi><
Sip vite 'SP
Vite
sp
m
sp
vA\3
SP 'yM sp
VASZ
Sp vil-Sip
sip
VAxE
Siti
v?*'=
“ MsI
EMO CELJE
razpisuje:
po določilih Zakona o prenehanju ve-ljavnosti zakona o financiranju gradnje stanovanj (Ur. list SFRJ št. 34/65) ter po členu 35 Pravilnika o pospeševanju stanovanjske izgradnje
nate
za posojila iz stanovanjskega \ sklada podjetja za izgradnjo individualnih hiš:
1.	Za posojilo se lahko, prijavijo člani kolektiva, ki izpolnjujejo 5 let nepretrgane delovne dobe v podjetju in imajo možnost za najmanj 10-letno nadaljnje delo v podjetju.
2.	Na natečaj se lahko prijavijo tudi člani kolektiva iz vrst strokovnega kadra, ki so podjetju nujno potrebni, čeprav ne izpolnjujejo pogoja 5-letne nepretrgane delovne dobe.
Skupni natečajni zhesek znaša N-din 230.805,
Naj višji individualni znesek posojila določi odbor za stanovanjske zadeve v višini' 10.000 N-din.
Poboji najetja' posojila so naslednji:
—	Ja poseduje posojilojemalec gradbeno dovoljenje;
—	da je zemljeknjižni lastnik gradbene parcele, oziroma ima uporabno pravico za zemljišče;
—	da je‘kreditno sposoben;
—	da gradi v pasu 10 km od podjetja, oziroma po določilih pravilnika;
—	najdaljši plačilni rok znaša 30 let;
—	najmanjša obrestna mera je 2 odstotka, oziroma za člane ZB NOV 1 odstotek..
Prednost pri natečaju imajo prosilci:
—	ki bodo po dograditvi s posojilom izpraznili družinsko stanovanje, ki je last podjetja;
—	strokovni^aelavci, ki so podjetju nujno potrebni;
—	ki zagotovijo večjo lastno udeležbo;
—	ki se zavežejo za krajši odplačilni rok;
—	ki nimajo stanovanja ali imajo neprimerno stanovanje, upoštevajoč merila k i7. členu Pravilnika;
v	•
C a J
— kateri člani ožje družine so zaposleni v podjetju. ,	!
Udeležba na natečaju je pismena in mora vsebbvati sledeče podatke:
1.	Ime in priimek, rojstni podatki, delovno mesto in ekonomsko enoto ter čas nepretrgane zaposlitve v podjetju.
2.	Objekt, ki ga kandidat namerava zgraditi, z opisom glavnih gradbenih in stanovanjskih karakteristik in prepis gradbenega dovoljenja.
3.	Lokacijo objekta (parcehia številka, katastrska občina);
4.	Faza dograditve objekta v času prošnje za posojilo.
5.	Višina že vloženih sredstev in predvidena predračunska vsota gradnje.
6.	Višina posojila in rok plašila.
7.	Podatki o sedanjem stanovanju, navedba lastnika-upravljalca stanovanjske hiše, kdaj bo stanovanje izpraznjeno.
Prošnje naslovljene na odbor za stanovanjske zadeve se vlagajo v vložišču soba št. 13 do konca natečajnega roka, tj. do 6. maja 1966.
O rezultatih natečaja bodo vsi ponudniki pismeno obveščeni.
Celje, dne 20. aprila 1966
Predsednik odbora za stanovanjske zadeve Anton Pantner
OBVESTILO:
VSe interesente dolgoročnega posojila obveščamo, da je glede na naknadno objavo natečaja v Emajlircu PODALJŠAN NATEČAJNI ROK DO SOBOTE 21. MAJA 066.
Predsednik odbora za stanovanjske zadeve Anton Pantner
¿maj/Ucei

VISOKA ZMAGA »PROSVETE«
V III. in IV. kolu so bili doseženi naslednji rezultati:
III.	kolo:
¡Prosveta : UNZ 8:1 Zlatarna : Ključavničar 3:0 Tkanina : Železarna 1:6 IFA : Kovinotehna 6:1 '¡LIK Savinja : Klima 2:1 Libela : Slovenija ceste 2:1 Emo : Merx 1:1
IV.	kolo:
Merx : LIK Savinja 2:1 Železarna : IFA 6:1 Prosveta : Slovenija ceste 4:1 EMO : Kovinotehna 3:1	.
Klima : UNZ — preloženo 'Ključavničar : Tkanina —1 preloženo
Libela' : Zlatarna — se igra dne 10. 5. 1966
valne igralce EMO. Moštvo EMO je igralo izpod svojih zmožnosti ter prikazalo igro, ki ustreza popolnim začetnikom. Omeniti je še' treba, da je moštvo EMO komaj dve minuti pred zaključkom tekme šele izenačilo in to popolnoma slučajno iz prostega strela, tki ga je izvajal Florjane.
V	tem kolu bi bilo še omembe vreden ezreden uspeh Prosvete, ki je visoko premagala požrtvovalne igralce UNZ ter istem dosegla do sedaj rekordno število zadetkov in si s tem zelo popravila količnik d atih in sprejetih golov.
V	istem kolu preseneča precej visok poraz Tkanine in Kovinotehne, ostali rezultati so po pri-
Moštvo mladinske ekipe v malem rokometu
Foto LT EMO
V III. kolu je ekipa Merx pripravila precejšnje presenečenje ■z osvojitvijo ene točke proti ekipi EMO. Resnici na ljubo povedano, da tudi zmaga Merxa ne ibi bila nezaslužena, saj s tako igro, ki .so jo prikazali igralci EMO ne bi bilo težko premagati neborbene in niti malo požrtvo-
čakovanju.
Opozoriti je treba na V. kolo, kjer se bosta srečala glavna favorita za prvo mesto in to: ŽELEZARNA : EMO. V kolikor želi ekipa EMO osvojiti prvo mesto v sindikalni ligi,, se bodo morali igralci EMO krepko potruditi, da premagajo večne svoje
Odigralo se je tudi lil. kolo. sindikalne nogometne lige
Pred tem je treba še povedali, da se je dodatno prijavila se sindikalna podružnica Cestna uprava, tako da liga šteje sedaj .14 članov.
To tekmovanje poteka na splošno v redu, le problem z igrišči ije nerešen, saj -npr. ŽNK Celje ne da svojega igrišča na Skalni ¡kleti v uporabo enkrat na teden tekmovalni komiki, iki vodi to tekmovanje, tak* da se 'mora na drugih igriščih igrati
več tekem. Nerazumljivo .se nam zdi dejstvo, da imenovani klub ne da ‘igrišča v uporabo, čeprav nam je vsem jasno, da se igrišče kjer igrajo v copatah ali pa celo bosi, ne more uničiti. Z druge strani bi bilo treba pohvaliti vodstva NK OLIMP in ND KLA-DIVAR, - KI STA ODOBRILI SVOJA IGRIŠČA ter s tem dokazali, da jima je do rekreacije delavcev v pravem smislu.
Zanimanje med gledaloi za te

ŠAH
EMO : ŽELEZARNA
4 in pol : 3 in pol
Pred dnevi je bil v domu Svobode v Gaberju prijateljski šahovski dvoboj v počastitev praznika 1. maja med EMO ter Železarno iz Štor. Proti pričakovanju so zmagali domačini, ki so se tako oddolžili za lanskoletni poraz v Štorah. Železarna je ena tistih ekip, M jih je zelo težko premagati, saj je bila to naša prva zmaga zadnjih treh let nad železar-ji z odlično igro, ki so jo pokazali v tem dvoboju: Ivančič, Rojc, Ahtik, Žgank ter Bogdanovič. Lahko na tihem upamo, da bomo še premagali marsikatero močno ekipo.	—
Posamezni rezultati:
Janežič : Pertinač 1:0, inž. Nečemer : Ivančič OS, Arzenšek : Škoberne 1:0, Arzenšek : Rojc remi, Belej : : Ahtik 0:1, Ddacci : Žgank 0:1, Zabojnik : Smola 1:0, Možgan : Bogdanovič 0:1.
Šahisti, M so nastopili v tem dvoboju, se zahvaljujejo ‘Sindikalni podružnici za finančno pomoč, s katero je oopogočila izvesti ta dvoboj in upajo, da bodo še v bodoče deležni takšne pomoči z ozirom na aktivnost, ki je bila do sedaj in naj bi bila še v bodoče.
Pertinač Stane
ZAMENJAM STANOVANJE
Zelo lepo urejeno stanovanje, sestoječe iz dveh sob, kuhinjske niše ter ostalih pritiklin, zamenjam za manjše. Interesenti naj se javijo v popoldanskem času na Delavski cesti št. 18 pri Jožetu Primožiču.
I
vrste tekem je zadovoljivo, saj prihaja na naša igrišča tudi več kot sto inavijačev enega <ali drugega moštva.
Rezultati II. kola so bili naslednji:
Prosveta : LIK Savinja 2:2 Ključavničar : Lifoela 1:1 Merx : IFA 2:4 Kovinotehna : Tkanina 0:0 Železarna : Zlatarna 2:0 UNZ : Cestna uprava — preložena
Kovinotehna : Zlatama 0:0 — zaostala tekma I. kola EMO : Klima 3:0 Ekipa EMO je tokrat nastopila v nekoliko ‘Spremenjeni postavi ter kvalitetno močnejša in sicer: Gorjup, Korošak, Seleš, Lebič, Ekseleniski, Demirovič, Korošec, Jager, Florjane, Pertinač in Zec.
Kljub premoči igralcev EMO se je prvi del tekme končal neodločeno. Šele v začetnih minutah drugega dela igre je ekipa EMO zaigrala na vse svoje karte ter v pičlih nekaj minutah dosegla vodstvo 2:0. Pri stanju 2:0 za EMO je omembe vredno povedati, da je bivši vratar NK OLIMP Gorjup branil enajstmetrovko v efektnem stilu in s ' tem dokazal, da še na za staro šaro. V tem delu igre je ekipa EMO dala še svoj tretji gol in si s tem zagotovila sigurno in precej visoko žmago.
Gole so dosegli Zec 2 in Florjane T. Tekmo je sigurno im dobro vodil tovariš Brkovac.
IZLET UPOKOJENCEV
SSK
Upokojenci, ki gredo v pokoj v preteklem letu gre-do, kot je določeno v poseb-nem pravilniku, na izlet na stroške podjetja. Tudi letos organizira kadrovska služba =gp> izlet zanje, ki naj bi bil 2. lig junija 1966.
.|tep5 Kadrovska služba je dala IfM predlog upravnemu, odboru naj bi šli upokojenci na iz-|tgT\ let z dvema štiridesetsedež-|i'|^ nima avtobusoma podjetja |ig Izletnik. Na izlet pa bi šli v dolino Krke. Skupni stroški izleta bi znašali 4.000 N-din. |fg V zvezi s tem predlogom je upravni odbor sklenil, naj gredo upOkojenoi na ižlet s tovarniškim avtobusom in to v dveh ali treh izmenah. Pri rezervaciji avtobusa imajo prednost. Stroške pre-voza s tovarniškim avtobu--som in stroške, prehrane v predvidenem znesku 2.400 N-din krije podjetje, liže
Srk___________________________
Emdjfihea
Časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: ing. Jože Vajdetič, Ivo Gostečnik, Emil Jejčič in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji GP »Celjski tiskf Celje