"PROLETAREC" JE DELAVSKI LISTZA misleče čitatelje.
■/j
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. P
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list.

ST.—NO. 1228.
laUrW » moad.<lwi »«ttf D——4. IIH, >1 t k« >oit b»ic« »t CM—g». I1U w>4t ItM Aet «f Coit«r«M at March Srd. U7»
CHICAGO, ILL., 5. MARCA, (MARCH 5,) 1931.
fubikthoé wMkiy al
M3t W. satk 9«.
LETO—VOL. XXVI.
MILIJARDA PODPORE
SKLEP KONGRESA ZA IZPLAČILA BIVŠIM VOJAKOM KLJUB HOOVERJU
Blizu štiri milijone bivših vojakov dobi podporo oziroma posojila. Veterani v industriji prezrti
Brezposelni veterani svetov- liko pogtima, poslanci pa vene vojne in tudi tisti »bivši voja- liko strahopetnosti. To jim je ki, ki imajo vsega v izobilju, predsednik na vljuden način dobe te dni predujem, oziroma tudi očitah ^i* Pa 80 poaojiia na police, katere izka- pah tako kot 80 ne v interesu z u je j o, da jim bo država izpla- Uudstv», nego radi političnih in čala toliko in toliko v priznanje Hoover vsle<* ekonomskih moti-za njihovo službovanje v arma-vo\\ . , di. Vojaki na te police ne pía-' Ako bl blh delavci tako čujejo direktno ničesar Ameri- no or«anizirani. kakor 80 *>iv-.ški kapitalizem je bil napram vojaki v svoji Ameriški legiji, njim radodaren z denarjem in bi kon»re8 8PreJel P<*t*vo, ka-áe bolj z obljubami posebno tera bl do,loč,la državno pod-med vojno in tik po vojni, zdaj poro v oblikl zavarovalnine pa mu je radodarnosti že pre-	delavcem, pa naj
cej žal. Ampak ker so vetera- ^veterani svetovne v°jne ni dobro organizirani in ker si »»kdorkoli, njihova vodilna organizacija I Cemu naj bo i,ovek' ki Je bl1 zvana Ameriška legija lasti vojak' več vreden in *>°U uPra' posebne privilegije v vplivanju'vičen do 8totakov podpore, kot na javno življenje imajo pred. pa delavec' kl •• 111 vežbai za njo republikanski in demokrat- k,anJe? ZakaJ 80 Poslanci ta-ski političarji velik rešpekt in ji ko radodarni napram bivšim skušajo ugoditi kjerkoli in ka- voJakom. in čemu tako vztraj-darkoli morejo. Okrog tri mi- no »«^orirajo zahteve za od-Jijone vojakov je štela ameriška Pomoč milijonom brezposelnih armada koncem svetovne voj- delavcev? Vojaki kot taki ni-ne. Kadar ti veterani vpraša- 80 z*radili bogastev. Ampak jo za to ali ono, jim političarji Političarji ignorirajo delavce
neradi odrečejo, ker se boje zato' ker vedo' da bodo vseeno izgubiti njihove glasove. A- dobili nJihove glasove. Delavci meriška legija, ki je reakcio- Jim na volilne dneve niso ne-narna organizacija, je zgradi- varni, ker niso organizirani in la v svojem območju tudi mo- ker Jih 2 obljubami in cirku-čan političen aparat, ki pazi na ško «Kočijo lahko premotiti, poslance. Ako se kateri pre- Država je dolžna pomagati greši, bodisi, da ni zadosti "lo- bivšim vojakom, ako so v po-jalen", ali da nasprotuje zahte- Xrebi» toda Prav tako Je doižna vam legije, pa ga zapišejo na pomagati industrialnim vetera-
ali se gospodarska kriza v ameriki manjša?
SVETOVNE VOJNE
ITALIJANI PROU FAŠISTIČNEMU SPLETKARSTVU
PROMOTERJI ČISTIH FILMOV" OSKUBILI VERNE KATOLIČANE
črno listo in v naslednjih volitvah se ima boriti, če še kandidira, proti agitaciji Ameriške ,
nom, ki so ji zgradili bogastva Ako bi kongres dovolil dve milijardi podpore samo potreb-
Novembra in decembra lansko leto «o kapitalistični listi počasi priznali, da je res kriza v deželi in začeli propagirati pomožre akcije v obliki miloščine za brezposelne. Ob enem so tolažili, da je veliko nezaposljenih tudi v drugih deželah. V Ameriki pa bo boljše takoj pa Novem letu. In res, januarja so začeli z velikimi naslovi oznanjevati kako se vsepovsod "odpira delo". Ali tudi ta tolažba ni prisilila "prosperitete" na povratek. Kriza se nadaljuje, vedno več ljudi je ob zadnje rezerve prihrankov in beda se sorazmerno veča. Se še spominjate kampanje k ta 1928, v kateri je bilo potrošenih do dvajset milijonov dolarjev v agitaciji za republikanskega m demokratskega predsedniškega kandidata? Hooverjev kampanjski odbor je potroši *cč sto tisoč za oglas, v katerem je bilo rečeno: "Ce hočete stalen zaslužek, imeritto proeperiteto in piščanca v ponvi vsake družine, glasujte za Hooverja". Zdaj ni v družinah stoti aočerih, ki so verjeli temu ob-Ijubovanju in glaaoval« za kapitalistične kandidate, niti kruha zadosti. Pravijo, da ni nobeno živo bitje tako lahko voditi za nos ali ga speljati na led, kakor človeka. Žival ee pusti prevarati enkrat, človekneštetokrat. _ ____,-
ZNAK NAPREDKA SOC. STRANKE JE TUDI V NOVIH LISTIH
legije. Kadar se ji zameri, je nim delavcem, ki so brez za-navadno poražen.	jslužka, bi storil dobro in pa-
i metno. To, kar je zaključil, pa
Po novo sprejetih določbah dobi zdaj vsak bivši vojak, ako
pomeni, da dobe podporo le nekateri brezposelni, pane za-
hoče ,od |200 do $800, povpre- to kerg0 brez zaslužka, ampak čno okrog $500. Iz blagajne ker 80 biij v armadi. Vsi, ki Zed. držav jim bo te tedne iz- kupujejo ali ki kaj lastu-pl^čano nad poldrug tisoč mi-,jej<) plačujejo davke, In iz lijonov ifjlarjev. Predsednik teh Njihovih davkov dobe pod-je temu predlogu na vso moč v ^ti na(j poldrug tisoč nasprotoval ter apeliral na kon- mi|ij0n0v dolarjev večinoma ta-gTea, da naj ga zavrže. Spre- jjudje ki jo potrebujejo jal ga je vseeno. Hoover ga je 'manj kat pa ti8ta armada di-vetiral in zbornica poslancev rektnih in indirektnih davko-ter aenat sta ga potem zopet i plačeValcev, katera mora kon-sprejela z zadoetno večino in ¿em konca s 8Voiim delom pla-bivši vojaki dobe podporo v ob- čati ^ uke izdatke. Ko bi se liki posojil na obljubljeni jim M delavci pametno organizi-bonus, pa če jih rabijo ali ne. t- bi kongres delal drugačne Hoover je naglašal, da bo to- . ¿olj pravi6ne zaključke.
likšen izdatek kvaren za finance Zed. držav, kar ni bogzna kako trden argument. Več veljajo argumenti, da je me<jl bivšimi vojaki manj brezposelnih in vsled tega manj potrebnih podpore, kakor pa med ostalim delavstvom. Bivši vojaki Hobe v večini slučajev delo laglje nego oni delavci, ki niso nosili a-meriške vojaške suknje. Razen tega je med njimi tisoče fantov in moži iz premožnih in tudi iz bogatih družin. Hoover je s svojo opozicijo pokazal ve-
Članstvo socialistične stranke narašča
Iz urada soc. stranke poročajo, da se kampanja za zbiranje agitacijskega sklada razvija z zadovoljivim rezultatom. V prvih tednih tega leta je stranka tudi v članstvu napredovala veliko bolj kakor prve mesece prošlo leto. Lig* za in-dustrialno demokracijo, katere glavni voditelj je Norman Thomas, je dobila prvih šest tednov v tem letu več novih članov kakor v vsem prošlem letu skupaj. Vanjo pristopajo večinoma univerzitetni dijaki in progresivni intelektualci.
Moč sovjetske armade
Iz poročil, ki so bila izdana v Moskvi ob praznovanju 13. obletnice ustanovitve sovjetske armade, je razvidno, da šteje zdaj 562,000 mož.
Socialistična stranka v Ro-chesterju, država New York, je i>odvzela akcijo za ustanovitev svojega glasila "Rochester Socialist". Začne izhajati v tej polovici leta.
, V Chicagu izdaja Stranka v tekoči agitaciji za svoje kandidate pri municipalnih volitvah kampanjski liât "Municipal Advocate".
Reading v Penni ima zdaj poleg socialističnega tednika, ki je glasilo okrajne strankine organizacije ter unij, še en socialistični list, posvečen popolnoma socialistični agitaciji in vzgoji.
V New Yorku je začel s 15.| februarjem izhajati dvakrat na mesec list "Free Youth", ki je glasilo socialističnega gibanja med mladino. Stane 50c na leto. Njegov naslov je 7 E. 15th St., New York City.
Obilo božjega blagoslova
" Če bi William Empke živel v Italiji namesto v Bentonu, 111., bi mu Mussolini pripel medaljo. Njegova žena mu je rodila že osem otrok. Najstarejši ima šele šest let. V teku dveh let jej imela trikrat dvojčke, ostala dva sta od preje. Empke je premogar, toda brez dela.
Ruski izvoz žita
Sovjetska Rusija je lani izvozila 2,269,405 ton žita, naj-| več pšenice in na drugem mestu rži, ali skoro dva milijona ton več kakor v prejšnjem letu. Dobila je zanj okrog 95 milijonov dolarjev. Dasi je količina izvoza visoka, je še vedno veli-j ko nižja kakor pred vojno. L.! 1913 npr. je Rusija izvozila 10,670,160 ton žita.
Vzrok Mosleyievega
odstopa iz del stranke
►
Spor ne bo imel velikih posledic na delavsko stranko. Novo gibanje s fašističnimi tendencami
Časopisje v Angliji, Ameriki in drugje je obširno poročalo o odstopu angleškega laborita Sir Oswald Mosley-a iz delavske stranke.
Mosley, ki prihaja iz angleške aristokracije, je bil v starosti 22 let izvoljen za poslanca to-rijske ali konservativne stranke. Dve leti pozneje je prestopil k liberalcem in končno k socialistom. Bil je tudi v vladi, pa je odstopil, ker ostali ministri z MacDonaldom na čelu niso mogli sprejeti njegovega programa za omejitev brezposelnosti. Moeley je dobil v A-meriki prvič mnogo publicitete, ko se je poročil s hčerjo čika-škega kapitalista Levi Leiterja in postal milijonar. Pozneje je tudi njegova žena postala članica neodvisne (socialistične) delavske stranke. Kakor on, je tudi ona članica parlament*^ Oba sta bila izvoljena na listi delavske stranke.
v zbornici pač nekaj glasov, toda delavska stranka ni v nevarnosti razkola. Liberalni "Manchester Guardian" imenuje Mo-sleyjevo postopanje za siično postopanju šolskega dečka, ki uganja neumnosti, da obrača pozornost nase. Pravi mu, da išče le publicitete in popularnost.
Ako bo Moeley res zavzel po vseh teh skokih zdaj še fašističen pedestal, bo le dokazal svojo neodrejenost in nesigur-nost. Angleška delavska stranka je podvržena kritiki, kakor V3aka druga, in mnogo njenih članov kritizira vodstvo ter MacDonaidov kabinet. Ali od-si jpajo ne od nje, nego agiti-rajo zanjo, in v bitkah proti nasprotniku so eno.
V New Yorku je operirala mala skupina zvitih prevarantov pod firmo korporaci-je, katere namen je, izdelovati filmske slike, oziroma producirati filmske igre, v katerih bo le moralna vsebina. Obljubovali so, da bodo ti filmi posebno v prilog katoliške cerkve. Iskali so tri milijone dolarjev kapitala. Dobili so d\a milijona, ne da bi zanje prodcirali kak film. Speljali so na led 400 duhovnikov in nad šest tisoč premožnejših )a-jikov, ki so posegli globoko v svoje bančne vloge, da so financirali to "prekoristno podjetje".
Promoterji so jim pravili, da so njihovo akcijo indorsirali vsi trije kardinali v Zed. državah in mnogi drugi visoki duhovniki. Prevarani verniki 30 podpisali za vse tri milijone dolarjev izdanih delnic, in od tega so ive tretjini že plačali. Proti kompaniji, ki je obljubila dostojne filme, postopa zdaj o-blast, ampak dveh milijonov ne bo vrnila^_
KRAUZ0G IMASM0in
Kralj Zog, ki se zdaj ženi in zdravi na Dunaju, ima slabo srečo v vsakem pogledu. Ima pa dovolj denarja za veseljače-nje, e katerim ga zalaga Italija. Povračilo ima v privilegiju izkoriščati Albanijo. Ker ima1 Zog med Albanci, ki se v pregnanstvu, vse polno smrtnih sovražnikov, je na Dunaju zelo zastražen. To povzroča mestu velike stroške. Nedavno sta ga mislila ubiti dva njegova rojaka, ki študirata na Dunaju, pa sta zadela le njegovo telesno stražo. Zog sam na sebi je dokaz. da so taki "kralji" glupost in značijo le potrato ljudskega denarja.
Italijansko delavstvo zahteva od ameriške vlade, da napravi konec intrigiranju Muiao* linijevih diplomatov.
Stroški s primarnimi volitvami v Chicagu
Mosley zdaj propagira tako-zvano protekcijo angleške industrije, kar znači carine. Anglija je menda edina industrial-na država na svetu, ki ni obdana s carinskim zidom. Razen carine propagira Mosley neke vrste diktaturo,—vlado, ki bi imela moč urediti ekonomsko stanje Velike Britanije brez parlamenta. To bi bil fašizem, prikrojen za Anglijo. Dasi je Mosley na glasu kot radika-lec, so se za ta njegov program navdušili, kakor poročajo listi, mnogi angleški kapitalisti.
Z odstopom Moslevja in nie-govih pristašev, katerih v klubu delavskih poslancev ni mnogo, je delavska vlada izgubila
Mesto Chicago je s prošlimi primarnimi volitvami (v katerih sta si demokratska ter republikanska stranka na stroške davkoplačevalcev nominirali svoje kandidate) imelo $581,-660 StroAkov. Za tak cirkus je blizu $600,000 vsekakor previsoka vsota.
Kino-gledišča v Zedinjenih državah
V Zed. državah je bilo 1. jan. 22,731 kino-gledišč, ali več, kakor jih ima vsa Evropa skupaj. Po vsem svetu je 62,-365 gledišč. 19,984 gledišč je bilo 1. jan. opremljenih z aparati za zvočne filme, med temi 12,500 v Zed. državan.
Italijanske delavske orgari-zacije v Ameriki se čudijo ka^ ko more Hooverjeva administracija mirno gledati intrigira-nje in drznost, s kakršno se u-mešava v ameriške notranja zadeve Mussolinijev poslanik v VVashingtonu Giacomo de Martino. Na velikem zborovanju v New Yorku so sprejele spomenico, v kateri zahtevajo, da Mussolinijevi diplomatje v tej deželi prenehajo s provokacija-mi in da jim ameriška vlada odreče gostoljubnost. V Washington so poslale posebno de-putacijo, da se oglasi pri državnem tajniku in mu sporoči svoje želje. Ker pa je ameriška vlada z Mussolinijem v prijateljstvu, te italijanske delavske odposlance v Washingtonu niso sprejeli prav ljubeznivo, vendar pa je njihova akcija izdala toliko, da so se fašistični konzuli ter poslanik v Washingtonu vsaj za nekaj časa potuhnili. Italijansko delavstvo ne bo mirovalo. Začelo je s propagando v angleškem tisku, da o-pozori javno mnenje na glupost toleriranja italijanskih vladnih provokatorjev.
Sežiganje mrličev v Belgiji prvič dovoljeno
V Belgiji sežiganje mrličev ni bilo dovoljeno. Dne 27. feb. pa je parlament s 86 proti 70 glasovi odločil, da mesta, ki žele, lahko zgrade krematori-je. Najhujša opozicijo so vodili klerikalni poslanci.
724 milijonov za javna dela
Iz računov, ki jih je podal predsednik Hoover, je razvidno, da bo ameriška vlada let* 1931 porabila za razna konstrukcijska dela 724 milijonov dolarjev. Predsednik pravi, da bo to zelo zmanjšalo brezposelnost.
požar nikomur ne prizanaša
Šolstvo v Sovjetski Uniji
Sole v Sovjetski Uniji obiskuje 37,000,000 dijakov in otrok. V tem številu so všteti tudi starejši ljudje, ki se bi radi naučili čitati in pisati. Njih pohaja v večerne šole blizu dva milijona. Vlada trofti za šolstvo $550,000,000 na leto.
Plameni se tudi cerkvam ne izognejo. Marsikakšna je im zgorela. Na sliki je cerkev St. Dennis v Montre*lu, Kanada, kateri je požar pustil le golo zidovje. Skoda je cenjena na $300,000. Več gasilcev je bilo poškodovanih.

QI'cisodíí iz 11 ase g a (gibanja


r
Pregled delovanja kluba št. 1 J SZ._v letu 1930
Poroča tajnik Peter Bemik. ¡priredbe $3,737.66; knjižnica
Delovanje kluba št. 1 je bilo v letu 1930 — upoštevajoč se- ^datki v prošlem letu so danje razmere, še dosti zado- zna*al1 >3,992.26 in sicer: Zve-voljivo. V mislih imam namreč ZJ .za, finske znamke, konven-uapehe klubovega dela. Naj- 0,11 slflad, za Prosvetno mati-več aktivnosti je pokazal klub j«^ plačilne knjižice in odbor-s priredbami, ki ao imele vse priltčno dobro udeležbo. Finančni uspeh sicer «i bil tolik-
aen kakor nekatera prejšnja leta, kar je posledica brezposelnosti, a v moralnem oziru so klubu in njegovemu vplivu veliko prinesle, in to je glavno, kar šteje.
Priredbe.
V prošlem letu je imel klub 10 priredb, ki se dele: dram-ake predstave, "The Machine" (v angleščini) 26. januarja; "Vdova Rošlinka" 30. marca; "Konec poti" 26. oktobra. Dva koncerta pevskega zbora "Sava": 27. aprila in 30. novembra. Silvestrova zabava, domača zabava 22. februarja, prvomajska slavnost 1. maja, "moonlight" piknik 9. avgusta in družabni izlet 21. septembra.
m&ke znake $367.22; stroški priredb $2,138.33; razne podpore $226.40; pevovodju "Save" $454.40; najemnina dvorane za seje in vaje $164.00; razne potrebščine $197.50 ;upravni stroeki, naročila za liste (majska izdaja Proletarca, New Leader itd.) $444.38.
Dohodki so presegali izdatke za $208.91. Prebitek priredb dramskega odseka je znašal $313.79, pevskega zbora "Save" $1,037.44 in ostalih priredb $185.14, skupaj prebitek priredb $1,536.43.
Klubovi odseki.
Klub št. 1 ima dva odseka, ki mu dajeta življenje in dohodke, s katerimi podpira socialistični tisk, prispeva v delavske agitacijske namene, v atavbin-ski fond JSZ. in krije upravne in razne druge izdatke. Pogla-
VOJNA LADJA V VALOVIH NA PACIFIKU
kulturnih in socialnih aktivnosti v naselbinah.
———-------
Mnoge izmed onih, kateri delajo proti nam, podpiramo z
0 slabih časih
Graenshoro, Pa. — Potekla
mi je naročnina na Proletarca pa jo pri najboljši volji ne m^ oglasi, ali kot odjemalci ,ali pa rem obnoviti. Člani naše dru-kot klijenti. To je v metropo- žine so od 8 mesecev do leto dal li - - . Smo tolerantni in ne vra- brez dela. Ene tepe po vrhu se
Čamo po geslu "zob Naši
za zob", črna lista.
lie
Tu je začel januar-
ii nasprotniki se večinoma ja obratovati en rov, v katerem ravnajo po tem pravilu. so dobili delo le tisti ,ki stanu-*	jejo v kompanjskih hišah. Kdaj
V nedeljo 8. marca bo imel bodo razmere izboljšale, v Slov. nar. domu na St. Clair nihče ne ve. Delavci imajo moč! Ave. ♦ koncert tenorist Louis da jih lahko preokrenejt» ia Belle. Poznamo ga z neštetih bolje, toda ne drugače, ako ae priredb. Nastopil je tudi, že za bi dobro organizirali in bili klub ši. 49. On je pevec, ki .složni med sabo. Kdaj se to zasluži, da posetinio njegov .zgodi, nihče ne ve.
Tu okrog v Ma*ontownu in Greensboro je depresija jako utaborjena. Ropi in tatvine so
koncert v čimvečjem številu.
m
Culi
smo nekaj o socialiatič-
Od vseh klubovih priredb vitni namen teh dveh odsekov lansko leto je imel najboljšo u- Je kulturno delo, katerega vr-deležJoo koncert "Save" 30. no- *ita v polni men. S svojimi vembra, namreč okrog 600 o- aktivnostmi vplivata na ugodno širjenje prosvetnega dela ne samo med Slovenci v čikaškem okrožju nego več ali manj v
seb.
Predavanja in diakuzije.
Leta 1930 smo imeli v klubu 13 predavanj oziroma diskuzij : dne 24. jan. je predaval Frank
mnogih drugih naselbinah. Klub št. 1 je veliko storil, da
J*u. c	" se je kulturno delo med sloven-
Manning o vlogi ^ciaUtičnih	naprednim delavstvom v
agitatorjev v unijah in v sploš-	****
nem delavskem gibanju; 28. februarja predavanje J. Ovna o
LTer;	«P«"«** stroški, 8P®vsk'-
gibanju v Angliji in v Avstriji;
Ameriki prošla leta podesetori-lo.
S takimi odseki so zvezani tu-
28. marca je predaval A. Gar-den o bojih in situaciji v U. M. W. of A.; 30. aprila in 23. maja gmo imeli v klubu referate in
mi zbori mnogo večji kakor z dramskimi. Krije se jih z dohodki priredb.
članstvo. Ob zaključku leta je imel
nem brlogu ter "zagrizenih so- dnevni pojav. Glad je prisilil cialimih laki so baje argu- mnogo ljudi do takih desperat-menti političarjev v tožbi pro- nih činov. Pravi roparji so zgo-ti klubovi "Zarji". Na apelat- raj ,v pisarnah mogočnih kom-no sodisce skušajo vplivati s panij in bank, drugi v nižinah fanatično izraženimi psovkami, jemljejo nepostavno, ker jih oziroma nanj napraviti vtis, da ¡^bi glad za vrat. je na eni strani skupina, ki ve-, stari delavci sploh ne dobe
mičiLT °kate SkUpina do' dela. Po 25. letu so smatra-pripraviti, da poatanejo zopet Pa morda celo v Ljubljani. Bilo dar na ta način argumentirajo, kulturi* in kat^r« nl^nf «¡V,? m Z,a obraibljen materija!, ki
-------- — ' mi je 14 let, ko sem začel de- Vsak delavec bi moral delav- lna in ne pr^vohno v	T*1	^'
lati v Trbovljah pod zemljo. ikemu ^anju pomagati, ker cialistični brlog" ,ker ,ie ma™ ^^ ^ Žel0deC kak°r Tudi tukaj sem kopal v več ro- bi g tem gebi pomagaK Kapi. "zagrizenih socialistov", kateri
z a to*dTo"n isen/bi* ,Vza tc^o pro^	podpore 'J^ajo navodila in ukaze iz
blemih premogarjev ter premo- 8V0Jlm Solam-	« v njih A,j mia|it
T™	poSten! T Kadar	i ^^"z^aimo^
Nič ne bi škodilo, ako bi mor j 2 res prgoltnilo vojna brodovja. -Ampak zmožnost potapljati ladj« imajo le torpeda, min« in ra zstreliva spi: h, kajti države svojih flot ne bi spustile prostovoljno na dno, vsaj v tem sistemu ne, ko se vse pripravlja na "obrambo". Na sliki je vojiia ladja California, ko je plula po viharnem morju.
aktivni* v organizaciji zavednega delavstva.
Zelo važno je, da posvetimo velik del svoje agitacije mladi-»i. V tem letu je bil ustanovljen mladinski odsek kluba št. 1, in s tem bo to delo v bodo-
prej in potrebe kakor jih je imel ko je bil čil m mlad. Je res narobe svet, poln krivic. Rojaki, začnite se zanimati
. ... , .	govoriti kot veščak. Sledim kakor hočejo gospodarji. Ka- „ji, zafrne 7 H^nnn-
če veliko laglje in uspešnejše, razpravam o tem in onem koli- pitalist se ne loči od denarja, 'todoje to^seM^nT^Z	% **
Klub št. 1 nima samo prijate- kor morem in utegnem ter m ako se mu vloga ne bi izplače- slabosti, — -	■ mo 8Voje pravice laMo ^
-----„v. . « .«.«I,«u	»ur morem m u^giiem si ako se mu vloga ne bi izplače- Slabosti, znak priznanja da i " ,, ------- •i—.....
lje nego tudi mnogo nasprot- delam komentarje, ki so po mo- vala. V njegovih šolah mu pri- nekaj hoče, kar bi po privid ^voje1vali' ne pa J,h samo za" nikov. Na razne načine si pri- jem mnenju pravilni. Marši- naš» vpH1^	na «m.i	L.. __ ntevali.—
. . . . .	P"" Jem mnenju pravilni. iwarsi-(naša velike obresti, ker mu ne smel dobiti in kar mu ne
zadevajo, da bi zmanjšali vred- kdo je seveda nasprotnih misli, vzgajajo poslušne služabnike, spada.. Pa tudi to jim ne bo
V krogih premogarjev ae jep^vaka napredna društva se pomagalo. Ako prizivno aodi-
nost našega dela. Dozdaj se jim to ni posrečilo in se jim ne bo v bodoče, ako bomo ostali vztrajno v akciji. Moči smemo
Rudarjeva
veliko pisalo in se še piše zo- ne bi smela braniti podpirati 6če ugodi njim, bo to seveda za	.
per John L. Lewisa. Ne more- ai1 Popadati ustanovi, kakor je klub ter njegov pevski zbor u- DelMCarjeitl SlOV delaVSKe-
iri<Aini.u	1	jo se ga otresti. Napaka po mo- .Prcwvetna matica. Z nasproto- darec. Saj ne bo prvi. Klub
sprotnikov ne smemo podce-	_	vanjem ubijajo, omalovažuipio ni razDadel ko ao nadnli nn
| le
vali našemu gibanju. V času
niPva? 1L?!	L , jem je, kar se je začel največji ^fnjem ubijajo, omalovažujejo ni razpadel, ko so padali po
IL ™ vk?d.°; boj proti njemu v času, ko so se \	delo, katero ko- njemu prej ,m ne bo, ko bodo
diakuzijo o sporedu Vili. red-^lub 104 dobrostoječe člane in nega zbora JSZ.; dne 27. juni- Danice. Tekom leta jih je pri-ia ata poročala klubova dele- topilo 14 novih odpadlo pa gata Bemik in Oven o poteku J« 13 članov; od slednjih se jih VIII. rednega zbora v Detroi- Je šest izselilo iz Chicaga. tu; 25. julija so imeli kratka Razne klubove aktivnosti, poročila o položaju in aktivno- Razen na svojih priredbah je aiih v naselbinah Albert Hrast, klub sodeloval na pikniku soc. John Goršek, Frances Zakov- stranke v River View, in potem ¿ek, Geo. Smrekar in Frank istotako na strankinem pikni-ivlun. Fr. Zaitz je predaval o ku v White City. Sodeluje v Antonu Kristanu, ki je dober vsaki volilni kampanji, v kate-teden pred tem umrl; dne 22. rih ima stranka svoje kandida-avgusta diskuzija o vprašanju, te, z razpečevanjem agitacij-"Ali ima generacija naših pri- skih letakov, s sodelovanjem na aeljencev še kaj sposobnosti in zborovanjih in z gmotnimi pri-možnosti za napredek?" Re- apevki. Dramski odsek je po-
ferenti so bili J. Rak, F. Godi-na, D. J. Lotrich in J. Oven;
sedanjega vala reakcije, ki se razliva po svetu, morajo biti delavske organizacije še posebno pazljive ter aktivne. Naše delo je merilo naše moči.
V prejšnjem referatu o prireditvah kluba št. 1 sem navedel več priporočil za izboljšanje naših priredb. Naglašal sem, da z njimi ne smemo nazaj, ne zmanjšati njihovega števila, pač pa pridobiti več moči za sodelovanje. Vsakdo naj stori kolikor največ mo-r/e, pa bo klub št. 1 letos beležil Še več aktivnosti in uspehov. Ravnajmo se po reku Simona Pfegorčiča, ki je dejal: "Ne samo, kar veleva mu stan, am->pak kar more, to mož je storiti dolžan."
premogarji podali v najkritič-nejšo stavko. Zato citat v začetku dopisa.
risti delavskemu razredu.
Tudi Proletarec prinaša pro-
tolkli po njemu v bodoče, s
Klub št. 27 v Clevelandu in
ga doma
Collinwood, O. — Sklep pro-šlega občnega zbora S. D. D. je, da morajo biti vse delnice
JSZ. v Ohiu velifco pomeni, brž- plačane v teku leta. Kolikor
novil dramo "Mrak" v Milwau-keeju in Waukeganu. Člani in
dne 26. sept. sta predavala Ivan članice delajo v raznih odsekih, Molek in Fr. Alesh o svojih agitirajo po možnosti za raz-vtisih s potovanja po Jugoela- širjenje našega tiska itd. viji in ondotnem delavskem gi- Treba pa je izvršiti še mno-banju; dne 24. oktobra diskuzi- go dela; posebno na agitacij-ja "Kaj so proč vrženi glaso- skem in kulturnem polju ima
vil?" Referate so imeli Pogo-relec, Godina, Lotrich in Zaitz; dne 28. novembra diskuzija. o vprašanju, "V čem lahko izboljšamo svojo taktiko?" Poročevalci so bili Lotrich, Gar-den in Oven; one 26. dec. je podal Peter Bernik obširen referat "Klub št. 1 in njegove priredbe."
Finance.
Skupni dohodki kluba št. 1 so leta 1930 znašali $4,201.17, ki dele: članarina $460.50;
ae
khib velike naloge.
Prošla leta se je priselilo v Chicago mnogo rojakov iz pre-mogarskth naselbin, katere bo treba pridobiti v našo organizacijo. Socialistično gibanje jim ni tuje in še manj tuj jim
Nekdo je hotel čimprej pre- sto reklamo društvom in dru- kone več kot nadebudni politič- jih ne bo, bodo likvidirane. Bil ko reke. Pričel je graditi čoln, gim organizacijam, plačane o-,ni jagri. Za delavstvo vseka- je sprejet tudi dodatek, da se pa se mu je zdelo, da bo s tem glase pa dobi zelo redko, kar je^or veliko več, kot pa tisti, iki vsakemu, ki je podpisal več veliko zamudil. Pustil je delo slabo povračilo. List težko ,hočejo po delavskih hrbtih na- delnic in plačal recimo $12, ter začel plavati preko. Ni do- zmaguje izdatke in prosta re-,prej. V soc. stranki te države izda eno v vsoti $10 »ostalo vse-segel brega, ker so ga prej po- klama, ki jo daje organizaci-,je JSZ. važen faktor. Za seboj to pa se pripiše kot obrok na goltnili valovi. Tudi to je od jam, mu ne plača tiska, najem-.imajo naši klubi mnogo let de- druge delnice, ki jih je naro-Lincolna.	nine in drugih stroškov. Naj la. Ne bo ga mogoče izbrisa- čil. Prizadeti so prošeni, da
Nauk: Za težko nalogo se 8e bi	ki kritizirajo ogla- ti ,ne ga ustaviti, pa če nas bi urede ta uplačila pri tajniku
zadostno pripravi. V borbi o- SanJe socialističnih priredb v sodniku ali sodnikom še tako SDD., kar bo v njihovo korist, hrani enotnost, če ne, boš uto- Prosveti, pritožili tudi nad /predstavljali za "zagrizene so- Delnice se lahko plačuje tudi
To in ono iz Clevelanda
Cletvetand, O. — "Ne menjaj konja, kadar jezdiš preko deroče reke." (Abraham Lincoln.)
Mnogi se pritožujejo radi konec, slabih delavskih razmer. Pre- sija pa je prinesila Hooverju mogarji tarnajo nad posledica- poročilo ,iz katerega je razvid-mi izgubljene stavke. Vsakdo, no, da človek v tej postavno su-ki dela, in vsakdo, ki je brez hi deželi še vedno lahko uto-
nil ali izgubil bitko.
Legenda pripoveduje, da ko je Noe ustavil svojo barko, je poslal goloba na ogled, da z njim ugotovi, če je pokrajina že posušena.
Hoover je poslal VVickersha-movo komisijo, da dožene, v koliko je prohibicija že odpravila povodenj alkoholizma. Noetov golob je baje prinesel vejico v klunu, kar je bilo znamenje, da je vesoljnega potopa Wickershamova kon»i-
?hvaležnostjo", ki jo prejema cialiste". Proletarec za svoje negovanje
Frank Barbič.
na obroke. —
Vine ene Coff, tajnik.
AGITATORJI NA DELU
Izkaz naročnin, ki ao jih poslali agitatorji .	"Proletarca".
zaslužka, lahko pozna položaj. Eni ga proučujejo pravilno, marsikdo pa dela z ozirom na
ne v alkoholni pijači
•	. , Vl , . , |----------- ------------------1 Vprašanje v metropoli je še
je doj za obstanek, vsied stavk 8edanje razmeTe in krizo ne-kvedno, katera "Zarja" je do-
in krize, ki traja zanje že več pravihie zaključke.	bila tožbo. Ko to pišem, mi še
let, so postali nekam indiferent- Večkrat se ta ali oni pohva- ni znano ,znano pa mi je, da
ni, eni so se nam po zaslugi na- H da je že davno to in to— je javno mnenje — kar pome
sprotnikov, ki so izrabili njiho- namreč, bil je socialist še v sta- ni večino ljudi, napravilo svoj
vo bedno stanje, celo odtujili. rem lkraju, ko je bil v Trstu, v izrek v prilog klubovi "Zarji".
Treba bo iti več mednje in jih Lmcu, Gradcu, na Dunaju ali Dalo ji je moralno in gmotno
podporo. In to šteje.
KLUBOM IN DRUŠTVOM
ALI
iclite $vojrm priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha?
OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU i
Druš. "V boj" št. 53 SNPJ. priredi v soboto 15. marca zvečer v Slov. del domu, 15335
Vse naročnine, ki jih pošljejo zastopniki in drugi agitatorji Proletarca, so štete na bazi polletnih naročnin. Namreč, agitator, ki pošlje eno celoletno, je zabeležen v tem seznamu z dvema polletnima.
Poslali so:
Anton Vičič, Chicago, III.............25
Anton Jankovich, Cleveland, 0.......20
John Zornik, Detroit, Mich. . . ;.....1714
Joseph Snoy, Bridgeport, O...........\S%
Jacob Rozic, Milwaukee, Wis.........16
John Tancek, Girard, O. ........^..11
Peter Benedict, Detroit, Mich.........7
Chas. Pogorelec, Chicago, III........ . 7
Frank Petavs, Little Falls, N. Y.......6
Walt** Lazar, Cleveland, 0.........6 «
Frank Nagode, Sheboygan, Wis.......5
John Tercel j, Strabane, Pa......... . 4
John Rak, Chicago* III............. 4
Martin Kras»vetz, Tire Hill, Pa.......4
John Jereb, Rock Springs, Wyo.......4
Frank Kovach, Nanticoke, Pa.........21/a
Nick Triller, Library, Pa...........2
Frank Bizjak, St Michael, Pa.........2
NAROČNIKI
na
44
»
PROLETARCA
sedobe.
Dokaz je tu priobceni izkaz poslanih naročnin.
POSKUSITE r^u';
na ta list. Ako Vam Proletarec ugaja, in oe smatrate, da je vreden, da ga delavci čitaje, tedaj skušajte storiti, kolikor morete, da se ga razširi.
Waterloo Rd. veselico, na kate-, Anton ZidanšeAc, Pittsburgh, Pa.
ro ste vsi dobrodošli, na je 50c.
Vstopni-
Nekateri "jamrajo", da izrabljamo kolone v Prosveti za oglašanje socialističnih priredb. Drugi, da nimajo od Prosvetne matice prav nobene korirfti. Je že tako, da , mnogi premalo pomialijo, ka-
■ 'to .*. A	k*,«
.. . ^ „^..... . ,
Mike Krultz, Willard. Wia......................2
Frank Mikše, Cleveland, 0.........2
John Koptenik, M t. Oliver, Pa.................2
Anton Kukovec, Cleveland, 0..............1
Frank Martinjak, La Salle, III.........1
Andy Berti, Darragh. Pa..........................1
John Jankovich, Barberton, 0..................1
Francas Zakovšek, No. Chicago, III. . .	1
Skupaj v tem izkazu (4 tedne) 174%	pol-letnih naročnin. Prejšnji izkaz 132%.
ZA NEDOLOČEN ČAS
|e naročnina za
nove na- — za četrt leta. Regularno roenike 75C je $1. Ako ae te prilike v agitaciji poslužite, dobi Proletarec več sto novih naročnikov. Mnogi bodo potem, ker jim bo list ugajal, sami obnavljali naročnino» druge bodo obiskali agitatorji.
NIHČE,
ako le ni v prevelikih gmotnih težkočah, vam nt bo odrekel naročiti se, ko mu pojasnite, da ga stane le 75c, pa bo dobival list tri mesece vsak teden.
"PROLETAREC"
delavci potrebujejo "Proletarca".
Socialistične aktivnosti v Michiganu
!>®tro«t, Mich. — Zdi se mi,
da je v Proletarcu premalo porodil o socialističnih aktivno-•tik ▼ državi Michigan in v De troitu. Krivo temu je največ to» da so člani klubov v tem mestu zelo zaposljeni z dramskimi predstavami, s pevskim zfrorom ter v raznih odborih, pa ne utegnejo pisati v liste.
Dne 22. feb. se je vršila konvencija soc. stran/k e države Michigan. Ker je bila isti dan tudi seja kluba dt. 114 ,so ga na konvenciji zastopali le štirje člani. Reprezentacija na tem •trankinem zborovanju je bila ja>ko dobra. Tudi ženske so bile frtevilno zastopane.
Konvencija je nominirala za prihodnje splošne volitve kandidate v vse urade. Nominacijo za poslanca v šestem kongresnem distriktu je dobil na aocialisttenem tiketu s. Andrew Grum. V eksekutivni odbor aoc. stranke države Michigan
edisonov most v fort myersu, fla.
v Chicagu
sposobi razumevati, kaj je resnica in kaj ni. Ko dosežejo to stopnjo, bodo znale tudi razločevati med iskrenimi in hlin-njenimi prijatelji.
Louia Bartcl.
Na sliki je novi most ▼ Fori Mayer»-u, Florida, ivan "Ediaooov motr Ju ja bil slav-ttno otvorjen 11. feb. na 84. rojstni dan Thomas A. Edisona (▼ oralu na tej sliki). Mo*t ja odprl prometni T. A. Edison, ki je bil čutni gost na sltfvnoatL
izvoljen
za
je -bil med drugimi
Herman Rugel. "	soc- stranki v
Konvencija je v imenu soc.	nieno agitacijo,
stranke poslala v Lansing pro-	Kluba št. 114 in 115 bosta
test proti kampanji za sprejem	imela v nedeljo 15. marca pri-
zakona, ki v Mičhiganu zopet	redbo ,na kateri bo vprizorje?ia
n postavlja smrtno kazen. Stran-	krasna igra s petjem "Cigani",
ka smatra, da ta ostanek barba-	Režira Fr. Česen, vaje za glas-
rizma v državah ,kjer se ga po-	beni del igre pa vodi John Ber-
služujejo, ni zmanjšal število u-	lizg, zborovodja "Svobode", morov in drugih težkih zloči- Predstava bo v Radničkem do-
nov\ ,	¡mu. Prične se ob 3. popoldne.
Bilo je sklenjeno, da naša	Vstopnice «v predprodaji so po franka podvzame akcijo za za- 50 in pri vratih po 60c. Dobe se
«varovanje brezposelnih ter v	pri članih in članicah
nina je za moške 50 in za žen- stale vsled potrebe, ker je v oiMii4tiA «.¡...JU«,
določen obstoječih razmerah stal dela- ^iUpna pri^lteV klubOV čni blagajni.
Konferenca JSZ 3». maj. ^tSSSZi^ST* ¡SSSSa»^^
LeUk je obsežen in bi bilo f odda za stranko Wall Streeta Chicago, III. - V soboto 3u/fk^ P™^™. če bi 6e nada- Jf Klas proti interesom delav-maja, na praznik Spominskega lje cKlrai1 ,z ?}***' Omenjam 8tVtt •
dne, sklicuje tajuik konference vum Ka' (,a v,dlte» kako nestal-1 Se veliko dela bo treba izvršiti, soc .klubov in društev Prosvet- ni in kako »*ezane«ljivi so ko- predno se delavske množice u-ne matice JSZ. z delokrogom munistični voditelji. Danes je v severnem Ulinoisu ter Wis- kakor papež, nezmotljiv, edino coiisinu veliko zborovanje, od Pravi revolucionar, ki "raz-Kaierega se pričakuje za naše krinkava" socialiste kot za sta-gibanje v teh dveh državah ze- vo, jih proglaša za izdajalce li> dobre rezultate.	delavskih interesov, za kontra-
Ker bosta dva praznika sku- revolucionarje in zaveznike fa-paj, je omogočeno, da se zbo- šizma, kar naenkrat pa ga tek rovanja udeleže ne le zaatop- meci brcnejo, in tedaj mu me-niki podpornih društev, soc. čejo vie tisU) ,kar je • ftam klubov ter raznih kulturnih or- bruha, na d gamzacij, nego tudi mnogi dru-
člani.	I ° ne P|Sem» da se bi veselil
- Konferenca se prične ob 10. Cha8' Novakove "nesreče", pač dopoldne v spodnji dvorani Pa» ker me mika povedati, da Lawndale Masonic Temple na nismo v zmoti v opisovanju S. Millard ter Wr£3rd St., ki karakterjev, kateri so se pro* je za taka zborovanja zelo pri- fflalali takrat za komunistične kladna. Opoldne bodo udele- voditelje. Če bi bil pokojni zenci lahko imeli kosilo v dvo- Jože Zavertnik še živ, bi gotovo rani, popoldne se seja nadalju- dejal: "Saj sem vam pravil, je in konča zvečer. Potem pa kdo so, see,, zdaj pa vidite sa
sledi domača zabava, katere mj t"_^ j
prebitek je namenjen konferen-
ske 35c.
Prebitek je
Michiganu
Plesna zabava dramskega odseka kluba št. 1
Chicago, III. — Dramski odsek kluba št. 1 je pred dobrim letom najel dvorano ČSPS. za vprizoritev večje drame v nedeljo 22. marca. Pred par tedni jo je prepustil Svetozarju Banovcu in Tonetu Sublju za njun skupni koncert. Bil je to anju prikladen datum in dramski odsek je želji ugodil.
Ker pa imamo v pogodbi, da plačamo dvorano popoldne in zvečer, je prepuščena omenje-
V Detroitu
i Diagajm.	!RrAntwi I t *	J ",wvvt» j k^f—^m«	jc-
Keferenti, ki jih določi od- »reZpOSeinOSt M razredna nima za koncert, zvečer pa bo
bor, bodo imeli nalogo podati	_____j___±	[imel v nji dramski odsek ple-
zborovalcen**informativna po-
vec v bolezni ali nesreči brez pomoči. Kapitalisti se ne brigajo za delavca kadar toliko Detroit, Mick. — Na povabi-opeša, da mu ne morejo več lo angleškega soc. kiuba vpri-
izrabljati delovne sile.	zori mlad. odsek JSZ. v soboto ^zprava o njih in da pridemo v listih vidimo, da vlada po- . .
7. marca na priredbi imenova-	........vaod velika brpposeinost. Nič kot običajno, razen dvorano po-
v svrho, da se olajša
zavednost	Silo in prosto zabavo. Najem-
Caaonsburg, Pa. — Iz poročil nin° zvečer in orke6ter plačamo kajpada mi in sploh vse
kluba v St. Andrews Volitve dfleKaU)V . vràe *>olj*e ni v Canonsburgu in o- P°!dne-
meseca aprila in maja. —
P. O.
ta namen sestavi konstruktiven osnutek in ga predloži s posre-
Brat Sch. naj upošteva, da ima delavstvo v vseh industrij- ueKa
skih deželah Evrope državno Hail* 431 Congress St. drami zavarovanje, to je, da je dela- "Black Hell" in "What Priče
rn«^?nn^eSibv0ot	Kdo SO izdajalci in provo- ^-k Cetudi . tistimi borimi bo na*e pred8tave „a omenjeni
iti «v^viL oiaSciji ^ kazuje trudijo. k.krine se . . .. V,	^	"es™r« »»»»avfti do- datun,,«zakaj je bila dvoran,
stoji pod :ioZonv de med premo^arji pogosto doga- katorjl V Detroitu? «U E^™*» ^
Jcolici. Ponavlja se stara pe- VstoPnina zvečer je 50c. Igral sem, da je srečen tisti, ki ima bo Jotln Kochevarjev orkester, delo, pa četudi le par dni v Toliko v pojasnilo, ¿emu ne
rter igralcih.
V np/lplin nnrila vnfivnvn
klubov V ta zavarovalni sklad piačuje'jajo. Članstvo dvanajstih tu- Detroit, Mich. — Se
delavec v Evropi povprečno eno kajšnjih socialističnih organi- minjate bojev, ki smo jih imeli četrtino odstotka od svoje pla- zacij je vabljeno, in istotako s komnisti v Detroitu in dru*
eiu» kaJ V8eeno boljSe kot nič. Ali Udeleženci koncerta so vablje-se_sP®7 vendar slabo je.	J - •
se je zelo ojačal z novo- 300 leti. Sodeloval bo tudi bi na razpolago primerna dnev- Se socialistično gibanje
Prišel je v Ameriko,
uniči
se ljudstvo v teh razmerah kaj trudi spoznavati vzro-sedanje mizerije? Ali se že začelo zavedati, da ga bič kapitalističnega siste-Ali se kaj bliža spozna-
........	---- ----- --------- --------,	. . A ,	- .	-	»ju, da ima ono moč spreme-
pristoplimi člani, ki so večino- peVski zbor "Zarja" odsek klu- na P°dP°ra kakor tudl ^ez- troitu ojača. Priporočam našim JSZ., Proletarca, odreši SNPJ., niti razmfere sebi v prid^
ma iz vrst mlajše generacije. ba St. 27, ki pride iz Clevelan- Placna . zdrav nLŠka oskrba in rojakom ,da pridejo 7. marca skušal je skozi čikaako društvo Kapitalizma voinp in
Prejšnji je bil vsled posledična. S tako operno predstavo ^Inisnica. Delavci v industrij-)V čimvečjem številu v imeno- Francisco Ferrer pristopiti v nadlog niso kriVi vladar«inf
razkola dolgo neaktiven.	80 veliki stroški, toda "Svobo- sk,h ^žavah Evrope so zavaro- Vano dvorano, nedeljo 15. mar- SNPJ., da bi laglje izvršil sve- pitalisti sami kot taki L
V Lincolnu so nedavno reor- da- hoče pokazati, da je slo- vai» l#udl za »lučaj brezpoael-lca pa si rezervirajte, da obi- tovno revolucijo, ta Chas. No- ljudstvo, ker jih v «voii nevtd
ganizirali angleški socialistični venska naselbina v Detroitu ntxstl onemoglosti Družba ščete "Cigane", ki pridejo iz vak/ki je bil že tajnik hrvatske nosti podpira in brani Treba
.iub aH lokal a 16 člani in čla- zmožna dati na oder tudi težke ^ma doprinasa v ta sklad naj-'starega kraja, in nedeljo 26. k<jmunistične sekcije, šef "Rad je torej, da to svSo zmoto s do
nicami. Slednjih je šest. Po- stvari.	^	.	aprila, ko "Svoboda" vprizori nika„ in vodilna ¿lava na nji. 2na.	J	Sp°"
, . .	Koliko se briga družba v A- »no^ntn1»	______-, .. . .. . ...	r .
Apelrram na vse, ki imajo	VQ	____, Darinko . —_ _ b>i _ hovih zborih, je bil pozneje iz
ni, da ostanejo zvečer na veselici. Zabave bo obilo in družba prijetna.
Dramski odsek.
ročali so, da kakor hitro so ko-
A- 44Darinko"
muniati za to akcijo «v Lincolnu ~jT' Q'LrZp meriki ™ bolnega, onemoglega izvedeli, so poslali na sestanek Ve3eIJ€ T J • 1 - t ali brezposelnega delavca? Te-
svojega'zastopnika, ki je imel ^tl^S W ma ^ VpraŠanja b,atU ustanovitev socialistič«; orga- pevskl	^ l .Jn! ni treba Pojasnjevati. To sicer
nizacije preprečiti. Nakana%e	" tUdi V Evr°pi Še ni socia,izem'
jim ni posrečila, ker so jim so- l16 Slx	V d,T peV" ¡toda kar tam delavstvo ima, si
cialisti povedali, da je prav ta- (*«* zbora
Akcija za zavarovanje brezposelnih v Ulinoisu
Chicago, lil. — Socialistična stranka države Illinois je izdelala zakonski načrt za zavarovanje delavcev v Illinoisu proti brezposelnosti. Legislaturi v Springfieldu ga je predložil poslanec Buck iz Elmhureta. V
Socialistično gibanje je «d.1
Pet«r Benedikt. ¿¡^ r ko^unlst'fne s'tran.¡stvo za osvoboditev delavskeg"« I¡"SfiT"C0,L "	J™^ ! --' ke in obdolžen izdajstva revo- razreda iz sedanje depresije ter f™™ ^
Prireditev klnba št 5 in ^ST«^
je priborilo baš vsled tega, ker
vem še kakih grehov	lDalranJe ¡„"«^^»"Tjrf^^lstrankine podružnice, unije ter
Pred tedni, ko se je vod. . v .Tojev ^ J fe^'* ,^ d™žtva podpornih organizacij. Hrvatski Bratski Zajadnici lju. I J ' aa 8e te «Silne lertve
mladinskega odseka „„_„,	.........
ko dobro, če odnehajo. Komu-I	"""" je upoštevalo "That Great Cry JoKn.town, P«. - Klub št. 5 ta kampanja za in proti pred" ^Kvstvu'in n»'if ^r»„vi ^"k-
nisti so nasvet upoštevali, ker „ --T T	ot Socialism".	JSZ. ter njegov mladinski od- u>gu za sklicanje izredne kon-	»' "«« s,™kl. {e i»
jiin pač ni kazalo drugače. Komentar 0 tem 111 011011	' * ♦	«ek (sub-branch) vidno napre- vencije "radi ordena i ordena-j	v ""	^ Pa Je
Nadalje piše Sch.-"Ifs only kujeta. Vzlic mizeriji. v kate-'g«», s0 ¡zhajali letaki raznih^ SSutfiZl predv8em
tudi ne bo, o kakršni so mnogi radikalci sanjali pred nekaj leti, pa ao uvideli ,da je praktično delo še najboljše. Spoznali so, da je v interesu ameriškega delavstva, ako zgradi močno politično organizacijo pod okriljem socialistične stranke.
Vsoboto 7. marca v pri zore igralci mladinskega odseka — zvan sub-ibranch — kluba št. 114 in 115, dve igri v angleškem jeziku, namreč "Black Hell" m "What Price Coal", s. Fr. Nograšek pa je prevzel na-
of Socialism". Brat Sch. je ¡baš s tem na svoj način povedal, kako zelo potreben je pouk o političnih in gospodarskih vprašanjih med nažo mladino.
Ako bi pisec dotiČnega dopisa nekoliko pogledal okrog sebe, bi spoznal, da je "Great Cry of Socialism" še mnogo preslaboten. Propaganda za naše podporne organizacije je koristna in potrebna, toda nikdar ne ame članatvo pozabiti, da ima delavstvo še večje, logo za uprizoritev žive slike višje in mnogo važnejše naloge, "Kapitalizem in aužnost". Ta to je, da se mora neprestano prireditev se vrši v St. Andrews boriti za izboljšanje svojega Hall, 4&1 E. Congress St. Pri- položaja in v ta namen za dvi-čne se ob 7.20 zvečer. Po spo- ganje razredne zavednosti, redu bo plesna zabava. Vstop- Podporne organizacije so na-
V ODllgaini s te v. rru«vtrte t. unč ,	«-	----- .*; t , .
25 feb da se v glasilu porabi ,Pnšel Pred dejanjem, torej, da klub ter njegov
preveč prostora za "Great Ci^ f1 bo delavstvo priborilo bolj- dramsko priredbo
sub-branch nisti (oficielni) izdali med dru in zabavo.
P"litičarji s svojimi obljubami
še razmere predno se bo pričelo zanje boriti. Brat Sch. bi se
gimi en letak z naslovom "Pro-jin hvalospevi blufajo.
V pri zor j ena bo drama ."What vokfttori na poslu„( v katerem' Delavstvo se mora
^rice Coal" v an
za novo
, , . x , . , .	.	1T1 sa' zmerjajo bivše, odnosno izklju- druibo sposobiti. Zdaj jVzre^
gotovo rad vsedel k že polni loigra "Vedež" v* slovenskem	.. . I. ....	j jr
da pošljejo zastopnike. —
P.O.
■ 4t
C. ■
UNAQ i
VINKO ARBANAS
1320 W. 18th St., Chief., in. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svtit cT*tlic« sa pl«M, «vadK«. pograb« itJL
mizi in še le potem upošteval jeziku. Tudi ostali spored bo,^^ podpQrniki fašizmaJ sobno zase bo delavstvo šele
The Great Cry". Priporočam zanimiv. Ustreženo bo vsem
4	M
dopis brata Ant. Turka od dru-: Priredba se vrši
j	j	...	A lurovokatorji itd. O Charlesu takrat, kadar bo lahko brez
mu, da prečita v dotični številki fvsled raznovrstnosti programa. ° J	^ vodite.»jeze poslušalo resnico o sebi in
dopis brata Ant Turka od dru-¡Priredba se vrti v Slov izob^ Novaku J	^ črpalo |a nje
štvaš . 712 ter s edi njegovemu ¿domu na Franklinu Začne se ^ ^ frakcije komuni. Kje naj bi kapitalisti dobili
nasvetu, pa bo kmalu razumel ob 8. zvečer. Vstopnice v pred- goslovanske "That Great Cry".	prodaji so 40c in pri vratih 50c. stične stranke
• • •	M. Z.
Ker je v zadnji številki ce-netovega žurnala zmanjkalo prostora (zaradi preobilnih o-glasov menda), je bilo naznanjeno cenjenim rojakom samo to, da je operni pevec Slovenec
Listu v podporo
v Detroitu tudi armado stavkokazov, špijonov | in provokaterjev, če bi bilo delavstvo res že toliko zrelo, da bi imelo potrebni razredni ponos in samozavest? Kako bi mogle kapitalistične stranke
tole:
"Charles Novak, moralna »n politična propalica .katerega je hotel Lovesitone (bivši tajnik komunistične stranke) s silo poriniti jugoslovenskim «komuni-
V PRIHODNJI ŠTEVILKI
t t T
T i
X t
X ?
X 1 t
t X t t
Y
t ±
T ♦
"POVEST 0 ZLOČINU

Spisal Maksim Gorki.
Za Proletarca prevel Tone Seliikar.
t ?
1 ?
t 1 1
t
?
?
t f
t
T ?
? ? ? ? ? ? ❖
II. Uku.
V tiskovni fond. ki .« g» rabi » stom za voditelja, pa so se ga Adrian nastxypil v ' tukajšnjem vwiriavaije "Proletarta", w pri«pe- ra(j njegove nebrzdane odur nemškem gledalisiu kot član vali:	-	*—
The German Grand Opera Co. I BrWt.P.rt, O. Klub R. ll JSZ. Menda je ta dogodek, k. je se-	Q John Kosin $4 50.
veda zopet dvignil nas ocbičajni Jok„.tow«. p.. Po $1: John Lan-| jie)i tako da ga niti sam Love-narodni ponos, popolnoma za- K«rholc in Martin Zalar, Andrew Vi- g^one ni mogel rešiti." senčil nastop Banovca in Sublja drich 26c, .kupaj $2.26.
v S. S. Turn dvorani. O bogovi, E.por«, Pa. Jo.eph Briu »120.
*	Chicago. III. Joseph Vucich $1.00.
....Waukegai, 111. Martin Judnich $1, Anna Mwhnirh 60c, «kupaj $1.60. * * *	Na. Chicago, III. Neimenovan $1,
Sicer pa tudi pri nas napre- neimenovan 40c, .kupaj $1.40.
♦imhhhmhhhhhhhhhhhj# »»■»♦»»» j •
l 44New Leader^
anglaiki a^lalUtUal tajnik
Izhaja ▼ New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta.
Najboljše urejevan anjrleiki ao-cialiaUini list T Ameriki. Mno-go slovenskih delavcev ffa ftta.
Naročite »i ira tndi vi. .Narodni-+ no tan I *pr*jema "Proletary".
»»MIIWM »»»JHHHHHHHHHMHfr*
kako se časi njajo
in ljudje spremi-
nosti ter politične in moralne propalosti otresli še preje pred. no je odšel Lovestone (iz stran-), tako da ga niti sam Love->ne ni mogel rešiti." Na sličen način so napadani letku po vrsti bivši komuni-
.....................

dujemo. Ko sem pred tremi leti predlagal na seji Slov. doma, da bi se pridobilo Hrvate in Srbe za to organizacijo, zato ker nam samim ne bo nikdar mogoče doseči cilja in da Nemci, ko so gradili pred kakimi 50 leti svoje domove, jih niso gradili kot Bf.varci, Sakaonci ali Avstrijci, temveč kot Nem-'i, sem se vsled tega marsiko-nu zameril. Vidite, sedaj p« smo postali že pravcati in pristni Jugoslovani, ker se odbor sedaj res pošteno trudi, da pridobi tudi "našo bračo" v svojo sredino.
Spartak.
Rock Spi ¡mg», Wyo. Frank Grum $1.00.
Parkkill, Pa. Frank Podboy $1.00.
Collinwood, O. Josonhin« Maslo $1.00.
W. Aliquippa, Pa. Geoiye Smrekar $1.00.
liMlianapolia, Ind. Loui« Sasok 90c.
Willard. Wii. Mike Kruli* 60c.
L.«bo^ O. Jacob Bergant 60c.
Rica« Landing, Pa. Anton Zorich 50c.
Bridgavilla, Pa. Peter Seliš lik 50c.
Farrall, Pa. Po 26c: Frank Kramar in J. Garm, «kupaj 50c.
Morlay, Colo. Tony Slavec 25c.
Tira Hill, Pa. Martin Krafloveti 25c.
Skupaj v tem izkazu $26.05, v orejinjl izkaz $29.66, »kupaj $64.70.
John Metelko, 0. D.
Preiiéemo oéi in doloilmo oêala 6417 St. Clair Ava., CLEVELAND, O.
j: Dr. Andrew Furlan ;
ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ofden Avt.
(Ogdan Bank Bldg.)
Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne In od 6. do 9. zvečer. Ob «redah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. ive€er.
Tal. Crawfard 2893. Tal. na domu Rockwall 281t.

CHICAGO, ILL.
VESELICA DRUŠTVA
"SOSEDJE"
ŠT. 449 Sa Na P. Ja
v soboto 7. marca. Pričetek ob 8. zvečer
v spodnji dvorani Lawndale Masonic Temple,
So. Millard Ave. in W. 23rd St.
VSTOPNINA 35c. IGRA JOHN KOCHEVARJEV ORKESTER.
Kol vedno bo pri "Soaedih" dobra postrežba in obilo zabave za rte. Povabite s m6o prijatelje in znance.
PROLETAREC
"MRTEV" IN "ŽIV" VODOPAD
Um sa i»Ui
d«U««k*|« Ijaditv«.
lihtja vsak četrtek. Iidaj« J«|Mlovtnika D«Uv»k« Tisko* •• Družba, Ck>c«co, lil.
Glasil« Ju|Mlovtn«k« Socialistična Zv«s«
NAROČNINA sa Zvrnjene driave in Kanado ta celo lato $3.00; sa pol leta $1.75; sa četrt leta $1.00. — inoaeoMtro: sa oele leto 93.50; sa pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu naj-" pozneje do pondeljka popoldne sa priobčitev v fttevilki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906.
Cdfcer —
ft
......................... Frank Zaits
N!jU.ttgliT^....... Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1 76; Tkrse Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
Addr«»».
PROLETAREC
M39 W. 26th St.. Chicago, HI. ToUpboaot Rockwall 2864.
546
KAM ZA KRUHOM?
Zedinjene države, ki go bile skozi mnogo let največje zatočišče onih, ki so begali za kruhom, so zatvorile vrata. Priseljevanje je ustavljeno. Oblast se zdaj muči v glavnem z vprašanjem, kako spraviti iz dežele ljudi, ki ao prišli sem nelegalno. Delavski depart-ment domneva, da je takih okrog 400,000.
Kanada je zaprla meje, ker niti domačini nimajo več stalnega zaslužka. Francija, ki je sprejela po vojni več sto tisoč tujerodnih delavcev, je mnoge odslovila ter jim dala migljaj, naj se vrnejo.
V Južni Ameriki je kriza, ki je v sedanjem stanju gospodarskega razvoja prizadela priseljene delavce še celo bolj fkakor v Zed. dr-žavah ali v Kanadi.
Prebivalstvo Italije se je v proAlem letu pomnožilo nad pol milijona. Kam bodo šli, ko pa dežele bolj in bolj zapirajo meje? Medtem, ko Mu8solini in papež propagirata velike družine in preklinjata porodno kontrolo, se v di*ugih deželah pečajo s tem problemom bolj pametno. Bigotstvo prepuščajo Italiji, ki pa se ga bo morala tudi otresti, če noče prepada.	i
Dasi veda priznava, da bo treba pomnože-vanje prebivalstva povsod omejiti in ob enem z izboljšanjem življenskih razmer ter zdraviva podaljšati življenja ,to še ne znači, da je danes na svetu preveč ljudi. Živil je na osta-jaje, istotako obleke, kuriva in vsega drugega. Bogastva so danes večja kot kdaj poprej. Krivda je v sistemu, ki povzroča na eni strani morje bede in na drugi morje razkoštva in iaobilja. Izhod iz tega stanja nudi sociali-*em.
ŽIVLJENJA ZA PREMOG
Teden za tednom čitate med poročili vesti o eksplozijah v premogovnikih, ki se dogajajo v Zed. državah ,v Franciji, na Japonskem, v Nemčiji, Angliji in povsod, kjer kopljejo ¿rni demant v veliki množini.
Junakom, ki so proslavljanj vsled moritve na povelja, pišejo knjige, dajejo penzije hi grade spomenike. In vendar, kaj bi bil svet brez premoga? Ne bilo «bi železnic, ne ladij, ne silnega razmaha tehnike. Ostali bi v stari dobi, kakor smo jo poznali, Yo je bil les še glavno in edino kurivo. Premogar vrta, koplje in naklada. Riskira življenje in marsikdo ga izgubi. Imamo spomenike, ki so postavljeni neznanim vojakom. Veliko bolj bi ae spodobil spomenik premogarjem, ki so vsi "neznani". Med vojaki so sarže,—"sloviti poveljniki", družabno višji ljudje, medtem ko ao premogarji samo premogarji.
Brez vojakov bi svet čisto lahko in veliko boljše izhajal. Brez premogarjev bi v tem •tanju razvoja ne mogel. Razorožite armade, pa razbremenite ljudi davkov in omejite nevarnost vojne. Odpokličite premogarje in «atvorite rove, pa doživi svet katastrofo, kakršno si lahko vsakdo sam predstavi. Nobena vojna ne bi mogla povzročiti večjega gorja, kakor bi ga prekinjenje obrata v premogovnikih. Vzlic temu se delavca ne ceni po njegovi važnosti in vrednosti, čemur je sam kriv.
ODVISNOST
Neodvisnosti ni. Vsakdo je od česa odvisen. Kapitalist je za svoje profite odvisen v prvi vrsti od delavcev. Zmaga kapitalističnih kandidatov je odvisna od delavskih glasov. Uspešnost vojne je odvisna od volje delavcev za klanje. Vladar je za krono odvisen od lojalnosti podanikov. Le delavec je odvisen od samega sebe in svojih. Ima za hrano le ako dela. On zmaga, če se združi s tovnriši. Lahko se otrese podaništva in prepreči vojno, ker je on tisti, ki vse ustvarja. Ako daje moč svoje odvisnosti drugim, je to njegova škoda in krivda.
Na w*u J* »rtov "vodopad" pri Grand Coulee v državi Washington. Geologi, ki ga študirajo, domnetvajo, da js pred mnogimi stoletji bobnela po njemu voda reke Colum-bia. Na sliki spodaj j« slap rok» Niagara, k* ga čez stoletja morda dojeti enaka usoda kakor gornjega.
"...pa čeprav mati umre..."
Razgovor sa niso ob priliki papo-poslanico o "¿isto« in kričan-skom sakonskom iivljoaje", kakor go koto poznati rimska koivarkija.
LJubljana, začetkom februarja.
Sedel je nekdo z nekom za mizo v kavarni. Prvi "nekdo" je brl uradnik, drugi nekdo je bil profesor. In poleg tega je bil profesor še klerikalec, pobožen človek, samec in še najmanj pol življenja ga je čakalo z vsemi dobrimi in nedobrimi rečmi.
Pa čita ta profesor vest v časopisu, da je neki oče naznanil svojo lastno hčer oblastem, češ, da je zagrešila splav. Nosna je bila z nekim fantom, pa se je bala nezakonske sramote ter odšla v Ljubljano k neki babici, ki ji je plod odpravila. Oče je to vedel, a je molčal. Kaj bi izdajal in izročal zaporom lastno hčer! Pa je prišel v fa-ro neki duhovnik opravljat mi-sijon ter je seveda večino svojih pridig posvetil vprašanju "bele kuge", umetnega splav-ljanja, ter označil to kot smrten greh. Očeta je to pridigo-vanje tako prevzelo, da je šel ter naznanil lastno hčer oblastem. In dekleta je orožništvo vzelo ter odtiralo v zapor. Splav smatra cerkev za umor. In paragrafi tudi.
Ko je ta profesor prebral to vest, je glasno pritrdil: "Prav je storil oče, saj to vendar ni etično, ubijati otroka. To je umor. A človeku ni dovoljeno, jemati sebi in drugim življenje, ki mu ga je dal sam Bog."
In ves razvnel se je. Sosed se mu je nasmejal ,ker je vedel, odkod to sovraštvo, odkod tc odobravanje očetovega izdajstva lastnega otroka To je profesor črpal iz papeževe poslanice ,ki jo je bil pretekli mesec poslal vsem svojim filija-lam po svetu V tej okrožnici (encikliki) je papež formuliral iznova stališče vesoljne cerkve do zakonskega življenja v krščanski družini. Klerikalni "Slovenec" je v več uvodnikih razlagal to poslanico in navdušeno pisal o tej okrožnici, češ, tu je enkrat spet prišla jasna in krepka beseda na dan.
In je uradnik dejal navdušenemu profesorju: "To imate pa iz papeževe enciklike, prijatelj. Dobro vas je navdušila. Čudim se le, kako da kar tako slepo vdano verujete sleherni besedi, ki jo izreče Rim, celo v vprašanjih, ki so Rimu tako prekleto daleč, kakor je Rimu daleč Bog."
"Kaj, papeževa enciklika je silno važna zadeva in prav je bilo, da je vrhovni pastir iz-pregovoril tako mogočno be do o teh zablodah modernega časa in modernih ljudi."
"Prijatelj, oprostite, toda pa- goženrftvo, kar je bogokletno."
peieva enciklika je nekaj naj-) Nfi bom y , t njkakjh
boli nazadnjaškega kar je • .	, ,
, . « • ai»	* • plotov in postav in ukazov;
sploh zadnja stoletja nazadnja. , .	4, ,
ška cerkev dala od sebe " vsekakor pa sem proti neločljiva cerkev dala od seoe.	yemu zakonu Ce ge 2akonski
Profesor bi bil gotovo zaro- par ne more razumeti med se-bantil in udaril mogoče celo po boj, ker se lahko pripeti mar-mizi, pa je prav tisti hi}> pri- sikaj, kar bi leglo med njiju in šel k mizi natakar, in je profe- napravilo med njima prepad—
sor rajši vzdržal svoj ugled in je tiho požrl jezo ter dejal:
posebno če bi se ravnala po cerkvenih naukih in se šele po poroki spoznavala! — kaj je potem bolje: da gresta narazen ter začneta drugo, boljše življenje, ali da živita v večnem
zadevah soolneira živlienia na PrePiru in *°vraštvu vse svoje zadeva^spoinega življenja pa- žjye dni? pamet ge bo o(Jlo_
"Zakaj?"
"Radi vse vsebine okrožnice. 2e sploh je nezmiselno, da govori o zakonskih zadevah in
pež, to je nekdo, ki je že pri posveČenju v duhovnika prisegal na večno "čistost". Katoliška cerkev edina prepoveduje svojim duhovnikom ženi-tev — torej je popolnoma odre-zana od zakonskega življenja in ne more — ker ne sme — vedeti ničesar o tem. Kaj naj bi potem vtikala nos v te zadeve cerkev in njeni očaki. Naj rajši pazijo na svoje "čisto živ
čila vsekakor za drugo. Saj je vendar znano, da pogosto zakonski prepiri, izvirajoči iz nerazumevanja zakonskih polovic med seboj, vodijo celo do zločina, do umora. Obrnite list v časopisu, morda naletite na kako vest o umoru med zakonci ! Umor je umor — pravite. Toda vam je menda ljubši zločin, ki ga povzroči ne*
Ijenje". Sicer pa na 10 ne bo- red*oMfJ "" °«lJ>vost zakona, ate mogli odgovoriti, ker je to 'J"**1 od uzakonitve ločljivega
Uko jasno, da je temu nemo- za*on"-. Taka Je mo/al« go če oporekati."	ive! Mimogrede p. še to: vča-
T . . .	,	si pa cerkev rada tudi pri tej
ln8>"°f v*"kega pre- zadevi zapre oii fa dovo|i ^
maganca je. da oporeka. In iitev zakona Tedaj
¡klerikalcem je prišlo kar v po- cerkev tak da B nefc jh
klic, oporekati vsemu pametne- razvež kar Je cerkev zveza)a
mu Pa je tudi profesor opore- na zemljj Toda ,e če gre ^
. . , _ .	. visoke rodbine, recimo za kra-
■ Zakaj ne ? Cerkev vendar lja. Znan<> j da g0 , d
mora paz.ti na moralno življe- voliIj |oiitev zak(ma * nje svojih članov ker tvorijo monarhom> ki so se MeH * člani katoliške cerkve eno dru- njti d j4 a|i ^^ To je žino.In cerkev vendar nemo- taktika, kaj ne?" re gledati nemoralnega življe-1
nja mnogih, ne da bi protesti- Klerikalni profesor se je ze!c rala. In le dolžnost papeževa razburjal.
je bila, da je v svoji okrožnici	..
iirotestir-il nroti nemorali Te-1 Bord«lako govorite, gospod protestiral proti nemorali, le- uradnik Potem t k t
ga mnogoženstva pred poroko .. . ,
r	. .	.... ,	di za to. da se sme porode u
in po poroki mora biti konec.	, . ..
0 , K . «	.	metno prekinjati kar tako tja-
Spolno občevanje izven zakona	„	... „ J
5 , .	. ...	vendan, po mili volji,
m moralno, zato ga ne sme biti.1	'
Tako pravi papež. Jaz se s "Ne. Toda če to zahtevajo
papežen strinjam."	gospodarske ali zdravstvene o-
"Kako pa mislite to urediti	koliščine, potem sem za to. Pa-
r.pričo dejstva, da je na svetu	pež, v svoji encikliki pa pou več žen kot mož, da je v Kvro- darja, da se porodov prekinjati pi po vojni velika "nadpro- ne sme in da ga ni takega raz-
dukcijn" žensk in da je v sami	loga na svetu, ki bi dovoljeval.
Nemčiji 2 milijona žensk več	Vi ste za to?" kot moških. Ali naj bo ta dva "Da, vsako prekinjenje po-
milijona žensk po papežu izob-	roda. vsak umetni splav je u čenih iz spolnega življenja ra- mor. In ker je to nemoralno in
di tega, ker so odvisne, ker ne	neetično, cerkev to prepovedu-
morejo dobiti zakonskega mo-	je." ža? In ker je vsekakor velika "In to brezpogojno?"
večina teh žensk zdravih, spolno zdravih, ali mislite, da se da naturna sila zatreti z navadnim ukazom iz Rima? To so problem i f ki jih ne gre po dile-t a n t^T) reše v a fi z ukazi in prhami o morali. Morala ima v eh primerih kaj malo opraviti."
"Potem takem vi ste za mno-
"Brezpogojno. Nobenega u-pravičujočega razloga ni, da bi se smel porod prekinjati. To je umor."
"Umor to ni, nekak majhen, kemičen proces je, bi dejal, če se to poskrbi že prve tedne. Toda mogoče bi se dali kaj "zgli
in zdravstvene razmere pogosto
narekujejo nujnost odprave plodu. Zdravniško se lahiko dožene vnaprej, ali more mati roditi. Ce se dokaže, da bo mati vsekakor po porodu umrla, ima pač mož vso pravico, da poskrbi z ženinim soglasjem za umetni splav. Recimo, da se oženite in boste svojo ženo zelo ljubi. Pa bo zanosila, a zdravnik bo pri preiskavi ugotovil, da vam bo žena na porodu umrla. Ali boste mirno pustili, da žena na porodni poste-| lji umre, dasi bi lahko (s spla-Ivom) ostala živa? Ali ne bi bil to hujši umor, kakor pa za* tieti klico, ki šele kali?"
Profesor je molčal, prvič ni skusal ugovarjati. Le na tihem si je bržkone mislil: Orkev zapoveduje tako in tako.
"Ali pa, da mati v strahu, da se ji ne bi rodilo telesno ali duševno abnormalno bitje — in pog jsiose to lahko dožene vna. prej — rajši seže po pomoči in pusti, da zdravnik odpravi plod, ki se je šele začel razvijati — kdo je, .ki bi si upal kamenjati to mater z morilko? Kdo, vprašam? Ves svet je poln brezposelnih, a zdravih, krepkih ljudi; naj se mar tem pridruži še nov milijon telesno a.i duševno abnormalnih, bebavih ljudi, ki ne bi našli dela niti v dobrih časih? Po zapovedih in okrožnici rimskega pa' peža pa jeti6na mati mora roditi jetičnega otroka, hudo bolna mati mora roditi bolnika, revna mati sedmerih otrok mora roditi osmega o-troka za lakoto in bedo in brezposelnost! To pravi cerkev. In da bi taka okrožnica ne bila nazadnjaška? — Sicer pa, govorili ste o etiki in grehu in morali in o teh lepih rečeh. Poslušajte še ta primer in to vprašanje: vzemimo, da neko ženo posili nekdo. Zgodil se je zločin, kaj ne? Toda ta žena je od tega zločina zanosila, roditi bi morala otroka tujca, nasilneža, bogve kakega izgubljenega človeka, morda celo bolnega. Poleg tega je žena poročena, ona in mož bosta gledala otroka tega posilstva z mržnjo. Ali ni dovoljeno, da taka mati odpravi plod, odpravi "sad zločina", "sad greha" — če govorim z vašimi besedami?"
"Ne sme! Umor je umor!"
"Tako! Umor je umor! — Bila je vojna, ko so ljudje blagoslovljeni od duhovnikov rimsko-katoliške cerkve morili v množici ljudi, ki jim niso bili storili nič žalega. In morda vas Še doleti, da boste tudi vi kdaj hiteli ,v naskok z brato mori In im orožjem v roki, in vas bo kurat blagoslavljal v v imenu boga in cerkve in bo vsa cerkvena gosposka molila sa zmago krvavega orožja. Bomo videli, ali boste toliko pogumni, da boste v soglasju s svojo "etiko in moralo" dejali tudi takrat, da je umor — u-mor! Ali boste šli preko cerkvenih blagoslovov m izrekli besedo: Vojna je umor in zato sem proti vojni!? Toda dokler bo cerkev blagoslavljala topove in morije, dotlej naj sploh molči o svoji etiki in morali in drugih podobnih besedah. Dejanje govore čisrto drugače."
Priredbe kluba št. 1 JSZ v prihodnji sezoni
Chicago, III. — Klub št. 1 si običajno določi datume za svo-ie priredbe leto naprej. Na sledeče dneve je rezerviral dvorano že pred dobrim mesecem:
25 .oktobra, nedelja, dvorana ČSPS., dramska predstava.
29. novembra, dvorana CSPS» koncert "Save" .
31. decembra, Lawndale Ma-sonic Temple, Silvestrova zabava.
7. februarja 1932, dvorana ČSPS., dramska predstava.
27. marca, dvorana SNPJ., priredba klubovega mladinskega odseka.
24. aprila, dvorana SNPJ., koncert "Save".
1. maja, dvorana SNPJ., klu-bova prvomajska slavnost.
Društva in druge organizacije prosimo, da pri določanju datumov za svoje priredbe koli-

KARL MARX
Njegovo življenje in njegov nauk.
Spisal M. BEER.—Prevel C. STUKELJ
(Nadaljevanje).	*
"Prvi korak v delavski revoluciji je vstajenje proletarijata k vladajočemu razredu, izvojevanje demokracije. Proletariat bo sro-' je politično gospodstvo izkoristil za to, da . buržuaziji iztrga polagoma ves kapital, da centralizira vsa produkcijska orodja v rokah države, t. j. proletarijata, organiziranega v vladajoči razred in da čim hitreje mogoče pomnoži množico produkcijskih sil. To se more zgoditi seveda le potom despotičnih posegov v lastninsko pravo in meščanske produkcijske razmere, torej potom mer, ki se zde gospodai-sko nezadostne in nevzdržne, ki pa so nujne in neizogibne kot sredstva za preobrazbo produkcije."
Diktatura proletarijata je torej razredna država, v kateri vlada proletarijat in gospoduje potoni svojih zastopnikov in ima nalogo, da izvede socijalizem ali da ustvari gospodarsko enakost. Da je Marx smel imenovati tako pridobitev "izvojevanje demokracije", pojasnjuje to, da je v letih 1830—1850 pome-njal izraz "ljudstvo" tudi "proletarijat."
V nagovoru komunistični zvezi marca 1850 daje Marx natančna navodila, kako ima postopati revolucijonarni delavski razred» če v revoluciji najprej ne zmaga sam, ampak malomeščanska in meščansko-reformistična demokracija.
Vendar delavski razred ne sme pričakovati takojšnjega osvobojenja od svoje politične zmage. "Da pripravi svoje lastno osvoboje-nje m z njim višjo življenjsko obliko, kateri sedanja družba s svojim lastnim gospodarskim razvojem neizprosno nasprotuje» mora izvojevati težke boje »preživeti cel niz zgodovinskih procesov, ki ljudi in razmere popolnoma izpreminjajo. Nikakih idealov nima uresničiti ; osvoboditi mora le elemente nove družbe, ki so se že razvili v nedriju propadajoče meščanske družbe." (Državljanska vojna v Franciji, III.) Produkcija sredstva se polagoma socijalizira, produkcijo se postavi na zadružno podlago, šolski pouk se zveže g produktivnim delom, da se izpremeni člane družbe v producente. Dokler traja prehodna perijoda. ne more stopiti v veljavo komunistično pravo: "Vsak po svojih sposobnostih, vsakemu po njegovih potrebah." Kajti ta perijoda "ima še vedno v vsakem oziru, gospodarsko, nravno, duševno vrojena znamenja stare družbe" in "pravo ne more biti nikdar višje kot gospodarsko oblikovanje in od njega zavisen kulturni razvoj družbe." (Kritika gotaškega programa.) Razdelitev določa delo:
"Temu primerno dobi producent z odtegljaji za upravo, šolstvo, socijalno skrbstvo itd. eksaktno nazaj ono, kar daje družbi. Dal ji je svojo individualno delovno količino. Na primer: družabni delovni dan sestoji iz vsote individualnih delovnih ur; individualni delovni čas poedinega producenta je po njem ustvarjeni del družabnega delovnega dneva, njegov delež. Od družbe prejme potrdilo, da je toliko in toliko napravil (po odtegljaju njegovega dela za družabni fond) in dobi s tem potrdilom iz družabne zaloge konzum-nih sredstev toliko, kolikor stane isto toliko dela . . . Pravo producentov je proporcionalno njihovi dobavitvi: enakost obstoji v tem, da se meri vse po istem merilu: delu."
Ker pa je delo radi neenake nadarjenosti in delavnosti različno» bo v prehodni perijodi dejansko neenaka razdelitev. Sele v popolnoma razviti komunistični družbi, potem ko j® izginila vsaka razlika med duševnim in telesnim delom, ko je potftala produktivna delavnost prva življenjska potreba, ko je dosežen vsestranski razvoj poedinega človeka in produktivnih sil in ko polneje tečejo vsi viri družabnega bogastva, šele potem je mo-' goče popolnoma prekoračiti ozek pravni ho-ricont in uveljaviti komunistično pravo enakosti.	v
Marx, ki je mislil dosledno gospodarsko in ki je postavil osvobojenje delavskega razreda za najvišji cilj, ki mu je podrediti vsa druga politična in gospodarska gibanja, in zani-kaval naroda kot gospodarskega, političnege in zgodovinskega dejstva — to dokazuje "Komunistični manifest", kjer omenja ustvaritev nacijalne države po buržuaziji. Zasmehoval je mlade entuzijaste, ki so mislili narod potisniti ob stran kot zastarel predsodek, ali vendar je znatno podcenjeval bijologično in kulturno opredeljujočo moč nacijonalnega čuvstva. Civilizirano človeštvo je delil v nasprotujoče si razrede in je smatral» da bi se morala gospodarska ločitev izkazati za učinkovitejšo kot pa nacijonalne in politične meje. On je bil zatorej vseskozi internacionalen. Marx je zahteval, da delajo nacijonalne* delavske stranke internacionalno, kakor hitro je dana možnost strmoglavljenja kapitalističnega gospodstva. Prvotnemu gotaškemu programu je očital, "da si je pri meščanski zvezi svobode in miru izposodil frazo o internacionalnem pobratenju narodov", dočim bi bilo potrebno poudariti "internacionalno zvezo delavskih razredov v skupnem boju proti gospodujočim razredom in njihovim vladam."
hati" pri tej svoji "brezpogoj-l kor mogoče upoštevajo to na-nosti". Gospodarske razmere znanilo. — P, O.
• Nscijonslne delavske stranke je tnba razumeti ▼ tem «mislu: Delavske strsnke poedinlh detel. Op P***.
(Dalje prinodnjič.)	*

T
^.....- •
ALEKSANDER NEVEROV
Taškent-kruha bogato mesto
(Ruska povest ¡z dni velike lakote.)
Prevedel- Ivir. V u k .
(Nadaljevanje.)
32.
Nekega toplega, vedrega dne, pozno v jeseni, je obstal taškentski vlak na majhni postaji med Buzulukom in Samaro. Iz vagona so poska/kali mužiki na peron. Vlak tukaj ni dolgo stal. Ko so se vagoni zopet odpeljali, so ležale na trdem, zmrznjenem pesku poleg tračnic, zložene druga poleg druge, vreče, polne kruha, zaznamovane z neveščimi rokami s križi, palicami.
Na dveh vrečah, od katerih je vsaka držala več kakor pud, je stalo zapisano s kopirnim svičnikom:
"Mih. Doden."
K vrečam je stopil čokat, od solnca zagorel mladenič, pokrit z veliko, raztrgano kapo/ Skrbno je pregledal vozle, potipal vreče s prati in samozavestno spustil sapo skozi nos.
Lahek, moder oblak je bežal po visokem, vedrem nebu. Zakril je z ene firtrani solnce in zarisal lahno senco.
Čokat, ad solnca ožgan mladenič je stal kakor mužik, široko razkoračen, z onučami, ovitimi okrog nog. Gledal je preudarno in apoštluvo na dve vreči in vdihaval krepak je-sensl^r zrak skozi nos. Pokašljal je in stresel z glavo:
—	Pri nas tukaj je mrzlo. Po noči gotovo zmrzuje!
Ta mladenič je bil Miška.
V	Taškentu je dolgo blodil po bazarih. Prenočeval je za plotovi, poleževal poleg umazanih jarkov. Lotila se ga je črevesna bolezen. Dolge dneve ga je mučila griža. Creva so se mu hotela malone obrniti. Bila je to posledica nagnilih jabolk in breskerv, ki jih je pobiral
in jedel! Vendar ni propadel v teh težkih časih. Pretrpel je vse, prenesel vse, tudi uši in nesnago in črevesno bolezen . . . Moral je prodati nož, da si je kupil jedi, pobiral je na tleh gnijoča jabolka; stegaval je roko za miloščino. Nato mu je vse to začelo presedati in potikanje se mu je pristudilo. Na tak način ne bi prišel do semena! Miška pa potrebuje seme, da poseje njive, da reši gospodarstvo . . .
Udinjal
se je za delavca v vrtu nekega bogatega Sarta. Naletel je tam na mužike iz Buzuluka in je šel z njimi v stepo na delo. Mlatil je pšenico, rezal je rogoz, zaslužil je dve vreči kruha, vsega skupaj tri pude. Del od tega je dal, da je lahko potoval domov, jedel je med potjo svoj kruh, ker ni več maral prositi miloščine in se je tako vrnil z drugimi mužiki v svojo domačijo.
Nikogar iz Lopatina ni bilo na postaji.
Ko sta se pripeljala dva voza iz sosednje vasi k vrečam in so mužiki svoje vreče naložili, je rekel Miška voznikoma:
—	Tudi moji vreči naložita! Plačam vama !
—	Pretežko bo, se branita voznika.
Miška odgovori:
—	Saj ni mnogo. Komaj dva puda. Le počasi peljita! Nimamo mnogo časa razpravljati. Saj peljeta mimo naše vasi . . .
Konji so potegnili, njih koščena hrbtišča so se skrivila od napora, prijetno škripanje koles se zasliši, iz lipinega ličja spleten voz zaječi in vreče, napolnjene s težkim, zlatim zr njem, se peljejo po ozki poljski cesti v prozorno tišino praznih poljan . . .
Miška je korakal poleg mužikov za vozom, pogledaval hrepeneče na majhne hribčke, pOlja, na luknje podlasic in mtelil na mater:
—	Ali še žiti ali je mrtva?
Rarbutfene Oči gledajo po mrtvih, golih
njivah. P6t>rfcl je majhno, trdo grudico zemlje, jo stl&riil v rokah in vdihnil:
—Koftko neki stane pri nas konj, če bi ga hotel kupiti?
V	vasi je zagledal prazno, tiho izbo z zelenimi, majhnimi okni. Z dvorišča, skozi odprta vrata ga gleda majhna, kodrasta trava, koprive, rastoča vsa gosta ob ograji in pozabljena, počrnevša duga*).
Mati mu ne pride nasproti.
Vozniki so zanesli Miškove vreče na dvorišče in jih položili pod okna.
In še vedno ni nikogar, ki bi pozdravil prišleca.
j Srce mu trepeče. Temni se mu pred očmi.
Ded Ignatij pride tam od vrat. Zasenči si oči z roko, gleda vozove z vrečami in zakliče s slabotnim glasom:
—	Ali je prispela za koga podpora?
Miška je plačal voznika z zrnjem iz vreče.
•) Dugs = vpognjeni les ,ki «s imajo ruski vpi-iom koiji nad vratom.
SE KDAJ VPRAŠATE?
Ali se kdaj vprašate, čemu toliko sovraštva proti socialističnemu gibanju? V čigavo korist je, da se jih odvrača od njihove politične organizacije ? Komu koristijo polomi stavk, ki se dogajajo največ po krivdi delavcev? Zakaj kapitalisti potrošijo dvajset milijonov dolarjev in več v agitaciji za svoja dva predsedniška kandidata, in kako to, da potrošijo do milijona in več v agitaciji za posameznega svojega ¡kandidata v zvezni senat, ako ima močnega protikandidata?
Ako bi delavec, ki čita razne liste, znal razločevati med kupljenimi in delavskimi listi, bi kapitalisti kaj hitro izgubili večino v zakonodajah. Toda delavec rajše bere za-vajalne liste kakor one, ki mu oznanjujejo resnico. Privadil se jim je, kakor se je privadil pijanec žganju. Ve, da lažejo in zavajajo, pa jih vseeno bere in kupuje, ker mu nudijo poleg laži tudi mnogo opojnosti.
POMOČ V BESEDAH
Ako bi se mogel človek nasititi z besedami, bi bil ameriški kongres res največja pomožna institucija, ki bi bila v stanju odpraviti lakoto med farmarji v Arkansasu, prohibicijo in "močo" v teku 14 dni * samimi govori ter debatami. Vprašanje brezposelnosti bi bilo tudi že davno rešeno. Sicer pa prejemajo poslanci za svoje aktivnosti in neaktivnosti plačo in se jim v splošnem dobro godi.
ANNA P. KRASNA:
TRPLJENJE
Kot da so prišli z gore Kalvarije,
kjer so nekdaj, kjer še danes križajo pravico,
tako so izmučeni, oznojeni
in izžeti njih obrazi.
Bolno jim sijejo plahe, udane oči
izpod črnih, umazanih kap,
ko stisnejo novemu tovarišu desnico--
Potem spet sede zamišljeni sami vase, da se potegnejo in pogldbe črte, iz katerih morem razbrati vso grozo, ki jo je pustila Kalvarija — kjer vsak dan, vse dni, in vsako uro .
mučijo in križajo pravico . . .
Katastrofa, ki ]e vzela 9 življenj
JJ 'II
Skočil je k izsušenemu, omahujočemu starcu:
—	Ded, kje so moji?
Ded Ignatij ga je gledal z otožnimi, brezizraznimi očmi in je prijel brado s tresočimi prsti:
—	Stoj, stoj, od kod prihajaš?
Dve ženski prideta bližje, potipljeta vreči, ki sta ležali pod oknom, pobereta dve zrni, ki sta padli na tla in rečeta zateglo:
—	BatjuŠka ,kaj ta ni vsega prinesel?
V prazni, mračni izbi, na goli postelji, pod mrtvimi očmi dveh svetnikovih slik je ležala bolna mati.
Jaška in Fjodjka sta bila mrtva.
Miška se je sklonil k bolni materi in je rekel rahlo:
—	Mati, zbudi se! Jaz sem!
Mati se strese, radost jo objame, slabotno giblje z ustnicami:
—	O Bog, Miška!
—	Kruh sem prinesel, mati. Za tebe!
Vzel je iz žepa trdi kos belega kruha, pest
posušenih jabolk in vse stisnil materi v mrzle roke.
—	Vzemi, mati. Jej !
—	Živiš, sinko?
. — Živim, mati, ne boj se!
Mišfka je stal pri materi. Zagorel. Velik. Ni ga bilo več spoznati. In božala ga je po obrazu s svojimi tankimi prsti.
—	Oh, dragi, ljubljeni! . . .
Nato je hodil dolgo po praznem, 8 kodrasto travo obraslem dvorišču. Videl je izsušen konjski gnoj in se je spomnil konja. Kupiti ga bo treba! Videl je kokošje gnezdo z dvema perescema na črni slami in je vzdih-nfl:
—	Vse gospodarstvo bo treba na novo u-stvariti . . . Nobenega konja! . . . Nobene kokoši !..
Vrabec, ki je ostal pri življenju, je sedel na raztrgano streho hleva, ošopiril je svoje perje in gledal Miško z mežečimi očmi.
Tudi Miška je gledal zamišljeno vrabca. Pobral je začrnelo dugo in jo postavil v kot. Stopil je k vrečam in rekel trdno in odločno:
—	Nič ne de! Žalostiti se — ni prav! Vse bom oskrbel na novo ...!
KONEC.
Na .hki je angleški čoln Iri. 3rd, znan	svoje ^
strukcije za h't">J">injo. Nedavno je imel kolizijo, v kateri
.^J®,. 7JWwr prikazuje pričujoča fotografija. Devet l/udi,Jki so bil« v njemu, je izgubilo življenje.
Dva komentarja k "nepolitičarjem
v politik!"
"Proletarec" z dne 26. fe- ti**. <c ..en.* th# truUl bruarja 1931 je imel na 3. stra-
ni pod naslovom "Nepolitičarji	Fraternally yours,
politiki" noto o prošlih primarnih volitvah v Chicagu za no- . miniranje županskih in drugih 8™isel njegovega pisma glasi: kandidatov v mestne urade v ^Tr°Utir#c * drus«»« p«-kateri je bil med drugimi ¡le- TlZt^iL^ "n*V1?/1 **
j i;__, ,	1 no1* P®« "mIotobi Nepolittfern *
deči odstavek:	politiki". .. k.t.ro -m bil ^¡^
"Pravijo, da js stala ta kampanja	i* '•¿•no, da je oseba
ve, da je izrabljanje imen v takih oglasih kaznjivo.
Ce bi to bilo prvič, bi Prole-t^reMe stvari bržkone ne omenjal. Toda njegovo ime je bilo že večkrat rabljeno za indor-siranje republikanskih kandidatov, in kolikor je nam znano, ni R. J. Zavertnik do tega pisma še nikoli izjavil, da to delajo brez njegovega dovoljenja.
Npr., v predsedniški kampanji 1. 1928 je bilo njegovo ime o-značeno zaeno z več drugimi pod firmo The Jugoslav-Hoover Committee. V poročilu v listih je bilo označeno, da je častni predsednik omenjenega odbora profesor M. Pupin, potem je bila v odboru kopa pravoslavnih duhovnikov, slovensko ime med njimi pa je bilo kolikor smo mogli iz seznama, mi razvideti samo Richard J. Zavertnik. Vsa ta imena je v agitaciji za Hoo-verja rabil med drugimi listi tudi dnevnik "News Tribune" v Duluihu, Minn. (Clej izdajo z dne 11. avgusta 1928.) Poročilo naglaša, da to podplsan-ci prominentni Jugoslovani, ki predsetavljajo politične klube, podporne in socialne organizacije, in da kot taki zastopajo mnogo tisoč Jugoslovanov.
Richard J. Zavertnik.
slovenskem prevodu se
V čikaških slovenskih listih (namreč v listih, ki sprejemajo »•» thu politične oglase), je bil med drugimi priobčen tudi oglas z naslovom:
gotoT« initriM okrog pol Milijona dnlarjev. Kupovali so agi to t or jo tor tadtrsiraajo kar aa debele. Med Jm-feeieveai j« afitîrala s« Thompson* "Jugoslav Republican Loaguo of Illinois. Itec." Pod oglasi, ki jib jo pri-občila v listih s apelom, da naj vo-lÜci glasujejo pri primarnih volitvah Tbouspsone tor ostale kandidate njegovega krila repubJakenske stran-
V -ji
Richard Zavrtnik iadorsire-la kandidaturo iupasi« Thompson, in nota namiguje, da sem dotična oseba
Vam m čitateljem v pojasnilo izjavljam, da ničem indorsirel nobene-ba kandidata sa iupana v primarnih volitvah na republikanski listi, in ako je bilo moje ime uporabljeno v name«
ke, eo podpisi nekaterih hrvešakih kV*»*"^	J*
r^MtU™ .	V ? 7? >,lc to »torjeno bres moje vednosti m
pohtiinov trgovcev in obrtnihov. piljenja.
Med njuni je tpdi ime Richard Za-
vrtnik X* je ie v prejinjik kampanjah priporočal rasne republikanske
"Odlični Slovenci podpirajo E m mer »on a sa governerja in republikansko volilno listo."
V oglasu so bila imena zopet profesor Pupin, takoj za njim odvetnik Wm. Lawrich, in po redu Zvonko Novak ter Richard Zavertnik. Za njihovimi je sledila kopa hrvatskih imen.
O vsem tem je pisal Proleta-rec 1. 1928 in navajal imena v oglasih ter korumpiranost tipov, katere bo indonsirali.
Ako so ime Richard J. Za-vertnika zdaj izrabili, in ga izrabili takrat—kar pa se le redkokdaj dogaja, ker se kampa-
Kar m tiče pripomb o politiki, naj aaglasim, da um razumen volilec in
kandidate. Ako je to isti Richard Za-	glasujem U sa take kandidate, ki bi
vertnik, ki dopisuje v "Proaveto", po-	P° «nojem miiljenjki storili največ sa
tem svoje prepričanje deli na dvoje,	interese delavskega ljudstva. Nadalje
Enega v "prilog delavstvu" rasklada	"»j poudarim ,da sem s svojimi teori-
v Proeveti, drugega pa nebi sa kandi-	j»n»i m prakao manj v nesoglasju, kot
date stranke v Chicagu, hi slovi po	pa večina naprednih voditeljev, ki
veena svetu radi svojo korumpiranosti.	kontrolirajo ali upravljajo slovenske
En oglas v velikoeti več loot oetrt	napredne bratce organizacije in ki
strani, v ka4ereu» je pmfcmap, je bil	bi morali po določbah pravil opos-
priobčen V Hrvatskem Glasniku s dne	Ijevati samo člane svojih organisacij,
20. februarja.	firme, ki imajo unijeke delavce in ta-
G. Richard J. Zavertnik je v	ks, k*t*pi nasprotujejo načelom
odgovor oziroma v pojasnilo na	"»««•«»i-
. . »»t	Iver nisem naročnik Proletarca, bi
omenjeni stavek poslal pismo,	wi lmhho u inform<ieii. t.krat
ki se glasi:
February 27th, 193!. Mr. Frank Zaits, Editor of Proletarec, Chicago, Illinois. My dear Sir:—•
A certain article entitled "No-politicarji v politiki", published in the February 26tk, 1931 issue of Proletarec wee called to mfr attention in which you stated a certain person by of Richard Zavrtnik en-
dorsed the candidacy
ko sSs napisali noto, ako bi me sasije vprašali ter ugotovili, koliko je resnice na stvari."
Vedno in v vsakem slučaju smo pripravljeni popraviti krivico, ako jo komu storimo v kolonah tega lista. Vendar pa bi storil Richard J. Zavertnik bolj prepričevalen korak, če bi izjavil, da ni indorsiral Thompso-na, v tistih listih, ki so priob-
of Mayor ¿¡jj 0glas, v katerem je bilo med Thompson and by innuendo you in- drugimi tudi ime Richard Za-ferred that that pereon was myself. .	. . , .	, «,
For your in formation and for the VTtmk, IB akO Se ODrnil na information of your readers I wish to takozvano "Jugoslav Republi-state «bat I endorsed no candidate for can League of Illinois, inc.", mayor in tho Republican Primaries ^ njen fcompanjski odbor
and that, if my name was usod in . ....	. .____ .. .__
suoport of any candidate, it was used PHSUU na 1ZJSV0, aa je »Nia without my knowledge and consent, njegovo ime brez dovoljenja.
As with reference to my politics I T O bi Veliko bol j držalo, kot pa
wirf» to say that I am an intelligent gamo njegOVO Zanikanje V PrO-
voter and onlyfor such	j letarcu. Ker je odvetnik, pač
as who in my opinion will do the
most for the interoets of the working J	"""
masses. Further, that I an» less fa- * consistent with my theory end prectise i then most progressive leaders who a control the management of Slovens progressive fraternal societies end %sho under tho provisions of their by-laws are bound to employ only members of such societies, firms employing union workers or those not opposed to the principles of these fraternal societies.
As 1 em not a subscriber to Pro-leterec you would have obtained this information at the time you wrote your article, providing if yatu would have communicated with me at that
njski odbori s takimi triki neradi igrajo — bi moral gvojo ia-javo priobčiti v listih, v katerih so bili republikanski kampanjski oglasi z njegovim imenom, in prisiliti bi bil moral kampanjske odbore, da izjavijo, kar on zdaj izjavlja. Tako postopanje bi resnično držalo.
j R. J. Zavertnik trdi v svojem pismu, da glasuje razumno za kandidate, ki bodo po njegovem mnenju ljudstvu najboljše služili. To je umevno.
Vsak volilec, neglede za koga glasuje, izjavlja (ako ni svojega glasu prodal), da voli vedno samo za kandidate, ki bodo po njegovem mnenju najboljše zastopali ljudske interese. In večinoma res verjamejo kar trdijo, četudi so v vsakih volitvah znova prevarani. Ker so zavedeni, obračajo pravim kandidatom, ki bi resnično branili ljudske interese, hrbet.
K. J. Zavertnikov argumenl, da je on bolj*, v, soglasju s svojimi teorijami in prakso v pogledu dela za ljudske interese, kot progresivni voditelji progresivnih podpornih organizacij, pa ne bi spadal v vprašanje, da-li on agitira za kandidate republikanske stranke ali ne. Koga podporne organizacije najemajo in koga ne, je eno, volilne kampanje so pa druga stvar. Lahko pa je seveda, da se gre temu ali onemu ne za prepričanje, nego za službe, za prestiž itd., in tedaj stvar zase pač lahko sharmoni-zira, ne more pa s tem prepričati javnosti.
"Proletarec" je bil in je na stališčuv da žongliranje s prepričanji ni značajno in ne možato. Človek je lahko po mišljenju in prepričanju samo eno, ne pa vse hkrati, — ali pa je brez prepričanja in vodi privatno politiko v svojem privatnem interesu.
Ako je R. J. Zavertnik s tem komentarjem w nezadovoljen, lahko odgovarja v Proletarcu, bodisi v slovenskem ali pa v angleškem delu lista.
IMtSIMMMMIlIHMIMMMIHMHIHHMHH»'»*^
i KNJIŽNICA KLUBA ŠT. 1 J-S. Z.
3639 W. 26th St., Chicago, 111.
(v upravnistvu Proletarca)
ima na razpolago bogato zbirko knjig v slovenskem in angleškem jeziku, katere izposojuje proti mali odškodnini članom in nečlanom.
Urad odprt vsak dan izvzemši nedelj in praznikov in ob večerih razven torka večera.
Knjižničar. .....................................
TISKOVINE
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
ATLANTIC PETGs & PUB. CO«
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111.
Tel. Lawndale 2012
A. H. Skubk, preds. — J. F. Korscky taj.
V naii tiskarni se tiska "Proletarec".
s ai
Wm. B. PUTZ
Cicero's	Florist
( OLDEST )
Cvetlice in venci sa vse slucaje.
5134 W. 25TH ST..	CICERO, ILL.
Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143.
Royal Bakery
SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ,
ANTON F. ŽAGAR,
lastnik.
1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, III.
Tel. 6524. Gospodinje, *ahtevajt# ▼ trfovi-nah kruh is naie pekarne.
SLOVENCEM PRIPOROČAMO
KAVARNO
MERKUR
3551 W. 26th St.f J CHICAGO. ILL.
(V bliiinl urada SNPJ hi Proletarca.) FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnih.
Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1.
Naročite si dnevnih
"PROSVETA"
Stane sa celo leto 86.00, pol leta 83.00.
Ustanavljajte nova droltva.
Deset č'anov(i<f) je tr^>a sa novo druitvo. Naslov ta lirt in i* tajništvo 1.:
2887 S. LAWNDAI.E AVE..
CHICAGO. ILL.
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
NARODNA TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
«
Mi tiskamo v Slovenskem, HrvaSkam, Slovaikem, čeikem. Poljskem, kakor tudi v Anfleikem in Nemikem jesiku.
Naia posebnost to tiskovine sa druitvs In trgovce.
Pravi prijatelj
V SLABIH ČASIH JE HRANILNA VLOGA V SIGURNI BANKI.
KASPAP. AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS.

jmnnmW ri
* J
t« Adam Mllkovlči
- SUŽNJI KRVI

v t
V âW èWâVY *Aê\
ROMAN CUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA
Vm pravic« 4* pon»ti»« U PrsUtsrcs pridriuj« aviar.
(Nadaljevanje.)
Dama je osupnila. "Vi ste detektiv? Vi bi preskrbeli meni zaslužek? Koga iščete?"
Starec se je zganil. Kako naj odgovori h . krati na toliko vprašanj? Prijel je lepo dekle za roko in ji namignil, naj mu sledi.
Ne dolgo nato, sta sedela v zakotni kavarni. Starčev pogled je nemirno begal po mračnem prostoru ,obstal za trenotek na lepi ženski, pa se zopet izgubil skozi zamazano okno nekje v daljavi. V lokalu je smrdelo po alkoholu. Duh vina, žganja in drugih pijač se je boril z vonjem dišečega olja, ki je bilo skrito v o bleki tepe gospodične Marie.
"Na večer," se je sklonil stari Bernard k čr-uolaski, "na večer vam preskrbim službo. Ne bo mnogo dela, a zaslužek bo lep, zlasti še," je dostavil, "ako bo naš trud kronan z uspehom. Ko se zmrači, vas pričakujem pri tej mizici." Potem je stegnil desnico in se globo* bo usesal v lepe črne oči. Gospodična Marie, kakor se mu je bila predstavila, se je rahlo nasmejala. "Na svidenje!" je rekla in odhitela.
"Krasno dekle," je zamrmral Burov, "na večer ji tajno razkrijem."
Ko je prihitela VValner, ki ni bila nihče drugi kakor črnolasa Madalena, v podstrešno sobo predmestne gostilne, je v pretrg&nih stavkih opisala, kaj je pravkar doživela.
"Kdo naj bi bil ta človek?" se je prestrašil Ramon in privzdignil črnega Guasepa, ki se je venomer cmeril v malem zaboju, katerega mu je preuredil v zibel.
"Zvečer, ko leže mrak, me pričakuje."
"Ne hodi, Madalena!"
"Zvijem ga."
"Kaj če išče ravno mene?"
"Tem bolje," je nastavila Madalena črnemu otroku bele piši. "Bomo vsaj na jasnem."
"Težko slutnjo imam."
"Ha, ha ... Ti se bojiš? Pa ne, da si ljubosumen na tftaro pokveko? Ne boj se; kakor zemlja je star. Speljem ga na led."
"V prepad bomo zdrveli skozi tvojo neprevidnost."
"Zaboga, saj me ne pozna! Sicer pa, dovolj globoko smo že pa naj pademo še globlje — morda bo tam lepše . .."
"Ne žali me Madalena!" se ji je približal Ramon. "Ostani tu in ne izigravaj pret-kancev!^ Jutri odpotujemo naprej."
"Grem; strašno me zanima," je kljub vsemu sklenila črnolaska, "Izprašam mu ves*, bodi vendar pameten, speljem ga na napačno sled ,ako išče naju."
"Pojdem s teboj," je sklenil Ramon. "Da s teboj pojdem in se skrijem, morda poznam lisjaka."
t
Solnce se je pogreznilo v morje in ugasnilo. Pečine, ki so še malo preje krvavele v njego vih praonenih, so postale strahotne sence, ki so divje štrlele iznad obale.
V	slabo razsvetljenem kotu obrežne kavarne je sedel, potlačen v oblak dima detektiv Burov in se nemirno oziral po prihajajočih gostih. Ko bi sedajle zagledal med njimi njega! Ves dan je hodil po mestu, a o njem niti sledu. In vendar je rekel mlinar, da je odšel k morju. "E," je zategnil sam vase, "ne bo mi ušel!"
V	nasprotnem kotu je nekdo tolkel na strune in pel pesmi, ki so spominjale bojev izza svetovne vojne. Starec se je zagledal v tega človeka. Bil je slep, izžetega obraza in brez desnega uhlja. Živa slika za človeštvo sramotne preteklosti.
Ko je tako opazoval nesrečnika, mu je nekdo položil roko na ramena.
"Tu sem," je zašepetala Madalena.
"Vendar," se je zganil starec in globoko zajel sapo. "Mislil sem že, da vas ne bo."
"Ako je človek v stiski, kako naj bi ne prišel!" je prisedla Madalena.
Starec je ukazal točaju prinesti skodelico kave, potem pa se je nagnil k črnolaski."
"Vi bi mi bili kakor nalašč v pomoč," je rekel. "Vzeli bi na primer vlogo moje hčere."
"In potem?" se je z veseljem oklenila njegove roke Madalena.
"Tiho, tiho," se je starec plaho ozrl v novo družbo, ki se je bila pravkar privalila skozi vrata. "Aha," je zamrmral, "veste, vedno mislim, da ga srečam."
"Koga?" je silila vanj črnolaska.
"Pst, pst! Vse boste zvedeli. To ti je vrag! Z nosom že rinem za njim, pa ti ostane smrad."
"Ne razumem vas," je odkimala Madalena.
"Dajte mi besedo!" je stegnil pod mizo starec desnico. Madaleni so se zasvetile oči. Njega išče 1
"Obljubljate, da ostane vse tajno?"
"Pri Bogu!" je dejala in stisnila pod kame-nlto ploftčo starcu roko.
"Pojdite z menoj," je dejal starec, ko je poravnal račun. Brez oklevanja se je Madalena pridružila njegovemu koraku, ki je vodil v temno ulico. >
"Na mestu sva," je obstal on. "Tu naju nihče ne vidi."
"Primite me zM brado!" je ukazal ntarec.
"Za brado? Čemu?' 'je oklevala Madalena.
"Primite, pravim, ji je nastavljal on.
"Hi-hi hi," je črnolaska buáknila v smeh, "pri tako dovtipnih ljudem ne bo zaslužka. Nu in sedaj ?" je prijela starca za brado. . "Potegnite!" je ukazal starec.
"Bolelo vas bo, gospod."
"Potegnite vendar!"
Črnolaska je potegnila in odskočila z brado v desnici.
"Zanimivo, kajne?" se je nasmejal pomlajeni starec prestrašenemu dekletu in potegnil raz obraz še ostalo.
"Evo me," je ¿topil pred njo po nekaj tre notkih, "nisem starec, tudi se ne pišem Ber-nai/d, ampak Burov."
"Burov?" je ponovila črnolaska in se z brado v roki približala tujčevemu obrazu.
Z? S^.Čudite? je razteKIlil on obraz.	O čem je oče govoril z ma- odličniki, takšni, ki so jih po-
t4 . * ov°a» »mam dovolj," je odvrnila ona, ¡terjo, m bilo popolnoma jasno, znali in takšni, ki s0 o njih ko-vi ste prvi, ki sem mu izpulila brado. Sicer ker so bile njeogie besede bolj maj kdaj slišali.
\ mi je, Stao °h Stra,li mlade 'Podobne mrmranju. Na koncu "Vsi, vsi imajo maslo na niču kakor stan razvalini."	¡pa je rekel s povzdignjenim g|avi!"
"To sem tudi vedel," je položil Burov na-	1 Klasom nekaj tako sijajnega,	v 4oIi s0 otroci preiskali so-
njo desnico, "sedaj pa k stvari! Treba hite-	¡<*a so se čudili vsi, ki so ga po-	učencem in sošolkam glave, da
ti, čas beži. Preje ste dali besedo starcu, *e	znali zadnjih sedem ali osem	se prepričajo, če nimajo masla
daj jo dajte še mehi," je stegnil roko. "Iščem	^t. Dejal je maten:	na ,avi Nato ^ ;¿li do za_
IN LADJA PLOVETA SKUPAJ
Spored bosta imela torej obsežen in bo zadovoljil tiste, ki radi poslušajo domače pope v-ke, kakor one, ki radi poslušajo klasične skladbe.
A. G.
ka.
Ameriški zrakoplov Los Angele», last vojne mornaric*, pritrjen k vojni ladji Pato-Slika je bila vzete v zadnjih manevrih pri pacifičnem ustju panamskega prekopa.
BRUNO PROCHASKA:
MA ¿LO NA GLAVI
nekega Ramon Marondinija, ki . . ."
"Ramon Marondinija?" se je nehote začudila črnolaska, potem pa hitro popravila, na glavi!" "to ime sem že čula nekje!"	| ^
"Tako? To je sin mojega prijatelja," je razložil Burov. "Živi z neko cirkuško igralko."
"Igralko?" je kakor v sanjah ponavljala ona. "Vi poznate njega?"
"Kako bi ga ne poznal; tudi on pozna mene, saj sem bil večkrat na obiskih pri njego- ' vem očetu. Obljubil mi je veliko svoto denar ja, če mu privedem sina . . ."
"Poznate tudi njo?" se je zanimala Madalena.
"Ne," je odkimal Burov, "nje ne poznam. Tudi nisem prisostvoval nobeni predstavi do tičnega cirkusa, v katerem jo je baje ta nesrečnik spoznal ,veste, to je prava lisica, vla-čuga in tatica."
"Nu. to golazen bomo kmalu našli," se je namuznila Madalena.
"Čakajte, ni še konec," jo je prekinil on, "ta cirkuška podgana ima na vesti celo strogo kazniv čin; izpustila je pred pobegom leve v mesto in je tako soodgovorna za kri, ki se je prelila . .
"Prelila?"
"Ni še konec," je pristavil Burov. "Ravnatelj cirkusa je bil baje pred njenim odhodom okraden."
"Okraden?" se je čudila bolj in bolj Madalena.
"Treba nastaviti vse mreže," je prikimal Burov, "da se ujamejo take ribe."
"In koga pravzaprav želite zasačiti?"
"Prvo njega," je dejal Burov, "ako nama pade tudi ona v pest, bomo~seveda tudi držali; zakaj, kjer je ona ,ni daleč tudi on."
"To imate prav," je pritrdila črnolaska. Zdajci sta zapazila temno senco, ki se je skrila za bližnjo zgradbo. To je on! se je prestrašila Madalena.
"Beživa!" se oklenila pretkanega lisjaka, "nekdo naju zasleduje."
Stopila sta po temni ulici. Burov se je lepega dekleta tesneje oklenil in zašepetal: "Kako srečno naključje!"
Madalena se mu je blaženo nasmejala, zraven pa si je mislila: čakaj ti prokleti pes, kmalu boš na ledu!
Ko sta že nekaj časa hodila po temnih ulicah, je Madalena stisnila njegovo roko.
"Mudi se mi," je rekla, "ako hočeva zarana odpotovati, se moram pripraviti za odhod.".
"Vzemite samo obleko," je hitel Burov, "drugega ni potreba."
"Navežite si masko!" je dejala in mu položila roko na levico, "pričakajte me vstavami; odprto je vso noč."
Potem je zbežala, za njo je zašumelo. Kolika sreča! je gledal Burov za njo. Tako dekle I Tudi to srečanje je nejiaj vredno! Pred njim je stala nova bodočnost. Nov up je legel vanj, da si je ves prerojen pomei rose, si na vezal masko in odhitel v kavarno.
Ko je Madalena hitela po ulicah, je iz temnega kota podrte hiše pristopil Kamon.
"Beživa!" je dejala plaho, "naju išče."
"Naju?" je odskočii Ramon.
"Ni starec," je pospedila korak Madalena.
"Star je, gledal sem ga skozi okno," je trdil Ramon.
"Masko ima."
"Masko?"
"Pst! pst I" se je ozrla ona. "Pretkan je kakor lisjak."
"Kdo je ta človek?"
"Burov."
"Kaj? Burov?"
"Poznaš ga?"
"Kako ne, to je prijatelj mojega očeta," je s strahom ugotovil Kamon.
(Dalje prihodnjič.)
"Pusti me že pri miru s te- ključka. da imajo maslo na mi ljudmi! Vsi imajo maslo glavi samo odrasli ljudje.
Ni trajalo/ dolgo, pa so šli
otroci z očetom in materjo na Otroci so mahoi. a postali po- obiak k stricu Adolfu. Rodite-
zorni. Napeli so sluh.	;,ja 8ta jim 2abičala, da morajo
''Eva, ali si sl.šala, kaj je molčati kakor mumije. Molčali so res — do slovesa. Tedaj
vek miren in tih in ima o vsakem soobčanu v srcu pošteno sodbo. Treba je vsakomur povedati, da ima maslo na glavi — s tem si človek ustvari spoštovanje in poveča ugled. Po-
ttanovčev-Šubljev koncert v Milvvaukeeju sijajno uspel
Skupni koncert, ki sta ga imela prošlo nedeljo v milwau-ški naselbini Sv. Banovec in Tone Subelj, je bil sijajen u-speh. Pela sta dobro v vseh nastopih. Tudi "Naprej" je častno rešil nalogo. Spored je obogatel še tamburaški zbor, ki igra tako imenitno, da bi delal čast vsakemu koncertu. Več o koncertu v drugih poročilih.
Članek o Janezu Goršetu v "Jutru"
Meseca januarja je bil pri-občen v ljubljanskem dnevniku "Jutro" članek o "prvem slovenskem milijonarju" v A-
zno sta to spoznala. A ven- [meriki, oziroma o Janezu Gor-dar ne prepozno.	,šetu. Povzet je iz spisa "Prvi
Da, česar odrasli ne vemo, slovenski milijonar", katerega vedo pogostokrat otroci. In Jje imel Jacob Zupančič v "A-ker niso tako izprijeni kakor meriškem družinskem koledar-mi starci, povedo vsakemu
brk, kar mu gre. — "Jutro."
Banovčev-Šubljev koncert v Chicagu 22. marca
Chicego, 111. — V nedeljo 22. marca ob 3. popoldne bomo imeli prvič v CHTcagu skupni nastop Banovca in Šublja, ki bosta pela narodne pesmi ter arije iz oper v prizorih.
Kdo sta Banovec in Šubelj, to danes ve ne le vsak ameriški
rekel?
"Maslo na glavi!" *	pa jih je nekaj pičilo in ko jih
"Maslo je rekel."	je striček uščipnil v lice, so se
"Na glavi, je dejal!"	iztegnili do njegovega ušesa
To je bilo najnovejše in naj- ter mu pošepetali vanj: lepše, kar so kdaj slišali v hiši "Striček — ti imaš pa ma- Slovenec, nego tudi tisočeri Hr-izza počitnic, ko je bila poči- slo na glavi!"	|vatje in Srbi, Amerikanci, Cehi
la vodovodna cev. Vendar Stric je osupnil. Njegov po- jt<j
stavek ni bil popolnoma jasen, klic je bila politika. Pomislil ^jun koncert se bo vršil v Zakaj je oce dejal: Pusti je, kje bi bih otroci utegnili to dvorani Cspg n26 w mh me? Razpusti se vendar ma- pobrati in končno vznejevoljen, St Spremljala ju bo na glaso_
vir Jasna B. Bjankini. Arije iz oper bosta pela v kostumih, kakršne zahtevajo vloge, v katerih nastopita.
. . ,	Vstopnina na ta izreden kon-
kakor da mu je cert je ?5c Nizka je radj iz_
M	redno slabih časov, kajti v na-
se je napol sprotnem shlčaju
ju letnik 1930.
slo! A to nič ne de. Otroci ! vedo, da niso dolžni vsega razumeti, kar slišijo pri odraslih. Glavna stvar je maslo. In. na glavi! Kolosalno!"
Eva in Helena sta brž zaključili prepir, ki bi bil skoro izbruhnil med njima. Objeli sta se in sta jokali in se smejali hkrati.
Oče ju je vprašal:
"Kaj pa imata zopet?"
"Maslo na glavi, ha ,ha!"
"Vsi imajo maslo na glavi, hi, hi!"
"Maslo na glavi, maslo na glavi, maslo na glavi . . ."
"Hura! Maslo na glavi!"
Oče je hotel nekaj reči, a otroci so ga opomnili, da so sli* šali ta stavek iz njegovih ust...
Postavil se je v strogo očetovsko pozo:
"Meni je to dovoljeno, ker
pobrati vprašal:
"Kdo vam dal?"
"Naš očka!" vor.
Bilo mu je, vzelo sapo. "Vsi imajo .
znejevoljei je pa to pove-je dobil odgo-
žarekla Helena.
se Helena in Eva spustili v dir po stopnicah za očetom in materjo.
Oče ni dobil boljše službe, zaradi katere je bil prišel k stricu prosit posredovanja.
Otroci pa so postali še bolj neugnani. Vsakomur, kdor je prišel v hišo, so povedali, da ima maslo na glavi. Tako so zvedeli to povrsti mlekar, pek.
sem vaš oče in vem, kaj je klobasičar, sliščičar, " urar, e-prav. Vi pa ne veste, kaj je lektričar, instalater za radio, prav in kaj narobe. Sploh te- mehanik, ki je popravljal pi-ga ne razumete. Butci!" Salni 3troj, stavbar, prodajalec "Čeprav smo butci, to kar si avtomobilov in gostilničar. Nadejal, pa vendarle nekaj po- zadnje so se spravili celo na meni."	visoke civilne dostojanstvenike,
"Nezmisel . . ." je dejal oče. so imeli v javnem in politič-A kako naj obrazloži otrokom nem življenju vplivno besedo, to stvar? Bogme, ni lahko re- Oče je bil ves iz sebe. šiti takega vprašanja. Na kon cu se je ojunačil in rekel: "To ne pomeni ničesar!" "Zakaj pa si rekel?"
bi bila 75c,
^ , . .... . 4 .. , $1 in $1.50, kakor je običajna Podoba je bila, da striček	nina na uke koncerte>
to že ve. Kratko m rezko se Konceri 8e vrši d njuno av_
je zadri nad otroci Zbo-	Vsako aode, -e ri
gom!" »n treščil z vrati, da sta OJflašanju in prodaji vstopnic je
pozdravljeno in dobrodošlo.
Spored, v kolikor je dozdaj prirejen, vključuje:
I.	točka. Narodne pesmi v dvospevu, "Kaj bi jaz tebi dal", "Jaz bi rad rudečih rož" (Prelovec), "Metuljček" (Flei-šman-Kozina).
II.	točka. Dueti v arijah iz o-per. Nastopita v vlogah in ko-
tumih. Rossini: "Seviljski bri-Puccini: "Boheme".
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON
Office hours at 8724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212. 1:30 — 3:8C — 6:30 — 8:30 Daily at. H la vat y's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30— 6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointment* .tesldence Tel.: Crawford 8440.
Prva Jugoslovanska restauraeija
DOMAČA KUHINJA
Otto and Jerry Miskovsky,
lastnika. 4047 W. 26th Street
S« priporoča Slovoneom ? po*««
Dr. Otis M. Walter
ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL.
V uradu od 1 do 6. popoldne, ▼ torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah.
vec .
kSmetana: "Prodana nevesta".
Temu sledi odmor, nato zapojeta v duetu narodne "Oj Doberdob", "Ančica, srček moj", "Ko lani sem tam mimo šel", "Sem fantič z zelenega Staj erj a", "Dober večer ljubo dekle", "Hiš'ca pri cest' rftoji",
'Moj oč-
* Waterloo Dry Cleaning Co.
; COLLINWOOD, O.
Frank Trebeč,
"Tako ,samo za šalo."
"Nakopali ste mi smrtne so-,"^ ^m pa revček
vražnike!" je vpil v hiši. "Tri I ** rekli ... tucate tožb ste mi naprtili na vrat!"
I A to ni bilo res. Tožil ga ni
diehard J. Zavertnik
"O, za šalo pa nisi dejal, saj nihče. Narobe, stric Adolf, ki si se držal hudo resno!" mu je bila politika poklic, se
"Ali misliš, da se mora člo- je zavzel zanj in dobil je bolj-vek vedno režati?" je nahrulil službo, hčerko in jezno zaloputnil vra- Odkod ta veter? ta za seboj.
Odtlej so imeli otroci novo, neizčrpno igro. Zarana, kakor hitro so se zbudili iz spanja, so se pozdravljali s klici:
"Eva, ti imaš maslo na glavi. Sto kilogramov!"
"Helena, ti imaš maslo na glavi. Tisoč kilogramov!"
Delj ko do tisoč niso znali šteti, tam se je zanje končal vsak račun. Zato pa so vzeli v besedo znance.
"Teta Barbara ima maslo na glavi!"
"Stric Andrej ima maslo na glavi!"
"Gospod predstojnik iz prvega nadstropja ima tudi maslo na glavi!"
"Kralj ima tudi maslo na glavi!"
Slo je kakor v litanijah. In kakor niz biserov so se vrstili
ta veter? sta se vpraševala oče in mati.
In slednjič sta prišla do zaključka, da ni dobro, če je člo-
Milwaukee Leader
Največji ameriški socialisti fni dnevnik.—Naročnin«» $6.00 na leto, $3.00 ca pol leta, $1.60 sa tri mesece.
Naslovt 528 Junsa« Ave. MILWAUKEE. WIS.
ODVETNIK. 2552 S. Central Perk Ave., Chicago, III.
(blizu 26th St.) Tel. Crawford 1 8200. Urad v rnastu: 160 N. LaSallo St., soba 1100.
V tvexi s odvetniki Rodriguez A Molony.
; 15805 w
RdL ;
.................
taasaaajWlMAAfW'tf^AA^^WVWW
FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2669 S. Lewndale Are., Chicego, III.
To!. Crawford 1382.
Pristna in okusna domača jodila. Cono šmarno. PostraiWa točna.
^ I wwwswwwvwwvws^^.
Martin Baretincic & Son
POGREBNI 7AVOD
324 Broad Street
Tel. 1478. JOHNSTOWN, PA.
tHfHttmtfftftWttmtl
OGLAŠEVALCE V PROLETARCU
%
vam priporočamo ▼ naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim,
da vas veseli,
• » r
i • ker oglašajo v Proletarcu
/.V.VMVAV/i-AVAV.VAVA
Jugoslovanska socialistična zveza
PRIDRUŽENA SOCIALISTIČNI STRANKI Naslov: Jugoslav Federation, S. P. 3639 W. 26th St., Chicago, 111.
NAKLADANJE LESA NA TRUKE V dPH «MH^^^4^^^
tuelni prebitek te prireditve za nabavo knjižnice, v kateri in dobila mesto delavska litera
Eksekutiva Socialistične Stranke:
Morris Hillquit, New York, N. Y., predsednik; Daniel W. Hoan, Wi-•consin; James Oneal, New York; Alfred Baker Lewis, Massachusetts; Lilith Wilton, Pennsylvania; J«»per McLevy, Connecticut; Jam«« H. Man-Vidor, Joiko Oven, Frank ZaiU.
ror, Pennsylvania; Mota Berger, Wincsnain; Jos. W. Sharts, Ohio. — Kkaekutivni Ujnik Clarence O. San**»
Glavni urad: 2653 WashingtonHWvd., Chicago, 111.
Tajniitvo J. S. Z.:
Tajnik: Charles Pogorelec, 3639 W. 26th St.. Chicago, III.
Eksekutiva J. S. Z.:
T Frank Alosh, Polar Kokotovich, Cao Maslach, Filip Godina, Fred A.
Nadzorni Odbor J. S. Z.: *
Sava Bojanovich, Donald J. Lotrich, Blaž. Novak.
Prosvetni Odsek J. S. Z.
Anton Garden, Uan Molok, John Rak, Chas. Poforoloc, tajnik.
Nadzorni Odbor Slov. Sekcije J. S. Z.:
Frank Marfolle, Angelino ZaiU, Frank Udovich.
"Proletarec"
glasilo in last slovenske sekcije JSZ. UPRAVNI ODBOR PROLETARCAt John Olip, predsednik; F rod A Vider, podpredsednik; Frank Alesh, tajnik; Filip Godin. blagajnik; V.nk-LočniiUar Donald J. Lotrich. Anton Garden, nadiomi odjor. Urednik: Frank Zaita. Up ravnik^ Chas. Pogorelec.
ko tretjo soboto v mesecu ob 8. z ve
Ifetum strankinega piknika v Riverview
Chicago, III. — Socialistična tura v angleškem jeziku. Zelo stranka okraja Cook bo imela dobra" in podpiranja vredna evoj letni piknik v nedeljo 14. ideja.	junija v parku liivervievv kot
r Nanjen in spored priredbe običajno. Za govornika je med zasluži, da pridete 14. marca drugimi povabijen^ Norman
v dvorano in pokažemo mladini, da nas veseli njeno delo. Vsakdo starejših 3odrugov naj stori kolikor more, da se socialistični duh lucd mladino ¿in, kajti dolžnost zavednih delavcev je. ,da jo navajaj^ jlelav^ • sko gibanje. •
Ad. Krasna.
Ves3lica druš.' Sosedje" v soboto 7. marca
Thomas. — P. O.
Ljudsko štetje rz ichoslo-vaškem
Koncem leta 1930 jo štela Če-hoedovnška 14,72:5,234 prebivalcev, leta 1921 pa 13,607,-375. Prebivalstvo se je zvišalo v desetih letih za 8.20 odstotkov. Prebivalstvo se je najbol j pomnožilo v PqdkarpaLski Rusiji (19.9 odstotkov). Narod-
Cicero, III. - To pot pride-	m»nJs!ne nazadovale,
jo sosedje iz Cicera v liivv ndal-l todf. <\ne trudlJ°»	štetje
ski distrikl v Chicagu s svojol*«>ud! dru*1* narodnosti vodilo L«»* •«„ v/Iii i nimamo v »peresu češkega nacionaliz-
1MENIK KLUBOV:
ILLINOIS
St. 1, CHICAGO.—Tajnik-blagaj-nik Peter Bernik, 2453 S. Central Pk. Ave. Organisator Frank Zaits. Za pünikar Vinko LočniŽkar. Zboruje vsaki četrti peftek t mesecu ob 8. «večer v dve rani SNPJ.
St. S, OGLE5BY, 1LL. — Tajnik-blagajnik John Pohar, Box 63. Organisator John Hotko. Zapisnikarica Chriatina Nadveinik. Seja vsako S. ned. ▼ mes. ob 7. «večer, pri Fr. Duiaku.
ST. 20, CHICAGO. — Tajnik-blagajnik George Maslach, 837 Fn\-terton Ave., organizator Sava Boja-iMrv ich, sap is Geo Maslach. Zboruje zadnjo soboto v mes. «večer v svojih psoetorih, 2260 Clybourn Ave.
St. 4, LA SALLE. ILL. — Tajnik-blsgajnik Polar Banich R. 1. Organisator Math. Vogrich. Zapisnikar Joseph Novak.
ST. 46, WAUKEGAN. — Tajnica-blagajnica Anna Mahnich, 624 Helmhol«. Ave. Organisator Martin Jud-nich. Zapisnikar Rudolph Skala. Zborujejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slov. nar. domu.
ST. 47, SPRINGFIELD. — Tajnik Joseph Ovca, 1841 S. 15th St Organi«. Anton Per; sap». Julia Krmelj. Seje vsako 4. nedeljo v m. ob 8. pop. v Slov. nar. domu.
¿er na 116 W. 6 Mile Rd.
ST. US, DETROIT.—Tajnik-bla gajnik Frank Ceeen, 6326 Floyd St. Organixator Jos. Aniiček, Ant Aniiček in Frank Klančnik ml. Zapisnikar Anton Steifler. Zboruje vsako drugo nedeljo dopoldne v Slov. del. domu, 487 Artillery Ave. OHIO
ST. 2, GLENCOE. — Tajnica Albina Kravanja, Bo« 66. Seje vsako tretjo nedeljo dopoldne pri tajnici.
ST. 9, POWER POINT. — Tajnik Jacob Bergant, R. D. 2, Box 19, Lisbon, O.
ST. 11, BRIDGEPORT. — Tajnik Joe. Snoy. R. F. D. 2, Box 7. Zapisnikar Tony Kravanja. Organixatorji Frank Matko, Louis Gorenc in Frank Blatiik. Seje vsako. 3. ned. v mes. društveni dvorani. ST. 23, POWHATAN POINT, O.— Tajnik-blagajnik John Merxel, Box 344. Organizatorja Frank Sabec in John Krall. Zapisnikar John Kast-revc. Seja 1. ned. v mes. ob 10. dop.
ST. 27 CLEVELAND. — Tsjnik-blagajnik Joseph A. Siekovich, 1009 E. 74th St Organisator Louis Zorko. Zapisnikar August Komar. Seje vsaki prvi petek ob 7:30 «večer In vsako tretjo nedeljo ob 2:80 pop. v Slov. nar. domu. ST. 28, NEWBURGH. — Tajnik-
ST. SO. VIRDEN.—Tajnik Frank bjagajnik Anton železnih ml 8818 a. L u v TW1 Rax W	St Cathenn* Ave. Frank SkoCaj or-
r. mSZ L**» j<~ph um.
Država Oregoa, Id slovi med drugim radi bogatih gozdar, zaposluje veliko gozdarjev, toda način sekanja, nakladanja in od v šanja lesa se je tekom let veliko spremenil. Tehnika je tudi tu napravila revolucijo. SI ka prikazuje nakladanje lesa v gozdih pri Cedar Creeku na truke, od kjer ga odvažajo na bližnje žage in potem na lesne trge.
Verhovnik, 10138 Wentworth Ave., Chicago, 111.
INDIANA St. 41, CLINTON.—Tajnik Ignac Speadal. Box 840. Organizator Partol Oblak, zapisnikar John Škof. Seje zadnjo nedeljo v mesecu.
KANSAS ST. 21, ARM A.—Tajnik-blagajnik Anton Sular, Box 27. Zapisnikar Martin Gorenc. Organizatorji: Arma, Anton Sular; Franklin, Louis Mar-kovich; Breezy Hill, Math Uelpič; Gross, John Kustelj ; Cockerill, Joseph Pillich. Redne seje se vrie vsako drugo nedeljo ob 2. pop. v Moose Hall, Arma.
MICHIGAN ST. 114, DETROIT.—Tajnik-blagajnik Peter Kisovec, ,8995 Sherwood Ave. Organizator Peter Benedict Za pisnikar Franjo Kuhovski. Seje vsa
Seje prvo sredo v mes. v Slov del. dvorani na Prince Ave., ob 7. ivečer.
ST. 49, COLLINWOOD.—Tajnik-blagainik Louis Zgonik. 723 E. 160th 9t Zapis. Vincent Zgonik. Organixator Frank Barbich. Seje vsako 1. ned. v mesecu v Slov. del. domu.
ST. 96, piney FORK. — Tajnik Victor Omeits, Box 246. Organixator John Crnjavich, zapisnikar Nace Žlemberger.
St. 222, GIRARD. — Tajnik John Kosk», 1006 State St., Louis Blazich, blag.; organiz. John Tancek, zapis. Anton Dobrovolec. Seje vsako 2. ned. v mesecu ob 10. dop. v Slov. domu.
St. 232, BARBERTON.—Tajnik-blagajnik John Jankovich, 464—44J» St, N. W. Organizator John Jankovich. za Kenmore Jos. Jereb. Zapisnikar Lovrenc Frank. Seje vsako 2. ned
v mesecu ob 10. dop. v dvorani dr "Domovina" i>a 14. St
PENNSYLVANIA
ST. S. FRANKLIN-CONEMAUGH. —Tajnik Adolph Kraina, Box 33, Park Hill. Zapianikarica Mary Zabric. Organizatorji za Parkkillt Frank Pod boy; za Franklin-Conemaugh: Frank Jančar in Albina Mrak; za Boa Ai«"x Ignac Groznik; za Mozbam: Stefania Zalar in Anton Ukmar; za Gabria City: Ilija Bubalo. Seje vsako 3. nedeljo v mes. ob 2. pop. v Slov. isob. domu v Franklinu.
ST. 10, forest city —Tajnic» Jennie Zaitz, Box 924.
st. 13, sygan.—Tajnik Frank Ursita. Jr., Box 546, Morgan, Pa Blagajnik Lawrenc Kavčič. Zapisni kar Frank Pustovrh. Organizatorji: ¿a Sygan John Kvartich, za Cuddy, John Jenko. Zboruje tretjo nedeljo v mesecu v dvorani dr. it 6, SNPJ., ob 10. dop.
ST. 17, grays landing.—Taj nik Tony Zupančič, box 861, Point Marion, Pa.
ST. 19, BURGETTSTOWN.—Taj nik Anton Jeram, Box 12.
ST 31, IMPERIAL. — Tajnik-blagajnik Fr»nk Augustsn, Box 303. Zapisniksrica Alojzija Perper. Organizatorji: Frank Perper, Margaret Jamnik in John Godeia. Seja 4. ne del j o v me«, ob 2. pop.
St. 32 west newton. — Taj nik Joe. Jovan. R. F. D. 2, Box 108.
st. 69, herminie.—Tajnik An ton Zornik, Box 202.
ST. IIS, CANONSBURG.—Tajnik blagajnik Louis Bartol, Box 195, Strnhane; organizatorji John Terčelj, in M. Tekavec. Zapisnikar John Kok-lieh. Seje vsako 1. nedeljo ▼ mes. ob 10. pop. v dvorani drul. SNPJ.
ST. 131, PITTSBUR&—Tajnik-blagajnik Anton Chator, 5601 Duncan St. Organizator in zapisnikar John Ban. Zboruje vsako drugo nedeljo ob 4. pop. v Slov. domu.
ŠT. 175, moon run. — Tajnik Jack Tomec, R. D. 10, Box 191 Crafton, Pa. Seje vsako drugo ned
Priredba delavske mladine v Johnstownu
v mes. ob. 8. pop. v dvorani S. p. d ruft v a.
ST. 178, LATROBE. — Tajnics Mary Fradel, 1004 Alexandria St
ST. 1S4 LAWRENCE. — Tajnik Louis Brits, Box 34.
WISCONSIN
ST. 37, MILWAUKEE, -f Tajnik blagajnik Frank Perko, 831 W. National Ave. Organizatorja L. Alpner in K. Podjavoriek. Zapisnikar Joseph Ule. Seja vsaki drugi četrtek v mesecu.
jI*. ISO WEST ALLIS.—Tajnik blagajnik Anton Demsbar, 822—85th Ave. Zapis vikar John Zupan. Organisator Joseph Rädel, st Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. dop v Kraljevi dvorani.
ST. 235, SHEBOYGAN.—Tajnik ..	. ,	_ .___.
blagajnik Ch... Ch-ck, 1310 So 7th Plinarne; železnice, parobrod-
S.reet. Zapisnikar Anton Šimenc. Organiza:or John Resnik. Seje vsa-
Park Hill, Pa.
odsek kluba št. 5 JSZ. bo imel *v aoiboto 14. marca zvečer v prostorih Slov. izob. doma na Franklinu priredbo z obširnim sporedom. Vprizorjena bo
veselico, ker tu zdaj nimamo pripravne dvorane. Prireja jo društvo "Sosedje" st. 449 SNPJ. v spodnji dvorani Lavvndale Masonic Temple na S. Millard A ve. ter W. 28rd St. Datur.i jo prihodnja sobota 7. marca. Vstopnina je samo 35c. Igral bo John Kochevarjev orkester. Či-kaski sosedje so vabljeni, da se ob tej priliki seetanejo s ci-cerskimi sosedi. Imeli bomo skupaj prijeten večer in mnogo
Mladinski zabave' P'
Vprašanje našega doma
Chicago, III. — Na prošli seji kluba št. 1 smo imeli zopet vjv razpravi vpraSanje našega za razširjenje in
angleškem jeziku socialna dra- doma. Ker________
ma "What Price Coal" — pojačanje svojih aktivnosti nuj-"Kakšna je cena premoga". To no ratbimo stalen lokal, se stav-je igra, ki se v resnici dogaja, binski odbor žuri, da čimprej ki se ponavlja v stoterih krajih kaj primernega kupi, kar bi v domovih tisočerih premogar- služilo sodrugom za zbirališče,
jev vsepovsod. Ljudje, tovarne,
ko drugo nedeljo v mesecu ob 10. lop. v Fludernikovi dvorani.
WYOMING
ST. 16, SUBLET.—Tajnik in orga nizator John H. Krsisnik, Box 1&&: zapisnikar Fr. Krusich.
ČLANI AT LARGE
X. Y. Z. (2).
John Petrich, Youngstown, 0.
- Frank Klun, Chilsholm. Minn.
Frank Kovach, Nanticoke, Pa.
N. Y.
George Smrekar, W. Aliqulpa, Pa. Bartol Yerant, W. Aliquippa, Pa. Anton Blas'ich, Fontana, Calif. Henrik Pečarič, Krayn, Pa.
ne družbe itd. kupujejo premog. Cena je taka in taka, in toliko plačajo premogovniškim družbam za vsako tono. Mar je to prva cena premogu? Koliko plačajo zanj tisti, ki so globoko pod zemljo?
Ogromna so bogastva, ki jih je nakupičil premogar s svojim
vaje, seje in Proletarcu ter JSZ. za urade. Upati je, da pride odbor že pred prihodnjo sejo s poročilom, da je nakupna
akcija v teku. — P. O. j--
Crosswaith bo govoril v Slov. nar. domu
ALI KLUB JSZ
v vaši naselbini
češkega nacionalizma in ni bilo pravično.
Slabo je začel
Devetnajstletni Nicholas So-lombino v White Plains, N. \., je slabo začel svojo tatinsko karijero. Svoji triletni nečakinji je vzel iz domačega hranilnika $4.95. Obsojen je bil na leto zapora in $500 globe.
Priredbe klubov J. S. Z. in dragih
ji soc. organizacij
■ mi*mmmm»mmmmmmrn «rrff frrrfffff ■ .
Cleveland. O. — Delavci, ka
delüm in'«no£m7in^¿"ma^e W tare brezposelnost, premiS-
niso žrtve, ki jih prispevajo^« ln ^'baJ0-	b. pre-
.	'	bredli z življenjem skozi krizo.
ne*—Ta premog" S svojinTde-1 tekajo od to varne do tovarne,
lom pod zemljo in . avojimi¡J^^, vVSo nade'da žrtvam, mso le uztvanl. boga-,^ enkrat n; 8premeni na
-------- • ----- —- -	stva. nego pripomogli do kom- , ..
Fr. in Cecilija Lipar, Steward. N. Y. * .' *	^iliinnnv liudi.^ii®-
K. in Mary Erznoinik, Red Lodge forta stotinam milijonov ljudi Cemu moramo za delom ne
in še posebno vladajočemu raz- d& g&	ddbiti in kje so
redu, ki poseduje bogastva. Ve- [Vzroki sedanjemu položaju, bo likanskega tehničnega preobra- ra2jasnil v nedeljo 8. marca na ta ne bi bilo brez premoga Na- Bhod g^ mladinskc \ige v Nar. predka, blagostanja ter *om-|dom(U v sobi ¿t. 1 znani zamor-forta, v enem kot v drugem o- ski g0V0rnik Fr. R. Crosswaith, žiru pa je deležen premogar ki je ^^ najboljših oratorjev, najmanj.	kar jih ima socialistična stran-
Kadar so se premogarji or- ka Vstopnina na shod je pro-ganizirali ter šli v boj za svoje pta prjdite vsi.
^^rrrrrrrr,
MAREC.
DETROIT, MICH. -1 MUdinski od-sok (sub-broisoh) JSZ. vprinori o soboto 7. marca i« angUifci fcgub it. 1 St. And rows Hall drami "Black Hall" tor "What Pričo Coal".
SHEBOYGAN. WIS. — Dramski odsok kluba *3Z. vprisori v nodoljo 8. marca v Flodornikovi dvorani šalo-»fro "Valoturist".
CLEVELAND, O. — Shod pod •picijo YPSL ▼ nodoljo 8. marca, dvorana it 1 » Slov. nar. domu, St. Clair Ati.
JOHNSTOWN, PA. — Klub it. 5 • »«xWlovanjatn sub-braneh-a vprliori ▼ «oboto 14. marca v Slov. isob. domu dramo "What Pričo Coal" in ko-1«jo "Vodrf".
V •
Mont.
Paul Chosnrk Toronto, O.
Maz Martz, Buhl, Minn. CONFERENCE J. S. Z
ST. 1, ZAPADNA PENNSYLVANIA.—Tajnik Jacob Ambromich, Bo> 286, Moon Run, Pa. Organizatorja John Terčelj in Geo. Smrekar. Pub. odsek: Frank Wirait (Sygsn); Frank Samsa, Canonsburg.
ST. 2, OHIO.—Tajnik Louis Zor ko 1118 E. 66th St, Cleveland, O Jrganizatorji Kari Trinajstič, J o s. Lever in Anton Jankovich.
ST. 4, sovorni ILLINOIS in WIS CONSIN. — Tajnik Anton Garden 2453 S. Central Park Ave., Chicago, 111. Organizatorji: Za Sheboygan John Suppanschik; Milwaukee, Tony Kamniker; West Allis, Mrs. Mary Somrak; Waukegan, Vinko Pink; Chicago, Donald J. Lotrich.
ŠT. 5, vzhodni OHIO in WEST VIRGINIA.—Tajnik Joseph Snoy, R F. D. 1 Box 7, Bridgeport, O. Orga nizatorji: Martin Pirc, Glencoe; Louis Gorenc, Bridgeport; Nace Žlemberger, Piney Fork.
Tajnika klubov tor !tonforanc prosimo, da naj nam vso spromamba v odborih in naslovih točno sporoča, ds >o imenik vodno popolon.
pravice, so jim v odgovor naj-rajše poslali biriče in milico. Strelja/l i so jih, zapirali, izganjali iz stanovanj in naselbin. Stavkali so dostikrat dolge me-
J. Kr*b*l.
■t-
ZIVI
ali
životari?
SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V CLEVELANDU. S «jo kluba it. 27 JSZ. so vria vsak prvi patak ob 7:30 svačar in vsako tratjo nodaljo v masacu ob 2:30 pop., soja ianakaga odseka pa vsak prvi torak v mesecu ob 7:30 s večer v klubovih prostorih v S. N. D. Sodrugi in sodruginjo, agitirajta in pridobivajte novih članov in članic klubu ter novih naročnikov neietnu glasilu Proletarcu. V organisaciji in isobrasbi je naia moč.
5
ODGOVOR dobi lahko vsakdo v seznamu priredb klubov JSZ. ter drugih socialističnih organizacij, s katerimi naši klubi direktno sodelujejo. Priobcen je ra tej strani. AKO priredba vašega kluba ni vključena, nam to sporočite.
SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. Sejo kluba it. 232 JSZ. so vrie vsako drugo nedeljo * mesecu ob 10. ^ grCR nftsmejali. dopoldne v dvorani druitva "Domovina" na 14. oosti. Sodrugi, prihajajte redno na sojo in - pridobivajte klubu n<n|i članov, da na ta način ustvarimo močno postojanko J. S. Z. Somiiljenike vabimo, da so nam pri« družijo. Socialistična stranka jo v tej deželi edina delavska strattka s konstruktivnim j>rogran«om, s kato-
Crosswaith v Chicagu
_____ _____	Chicago, 111. — Pod pokrovi-
sece da"so~vso deželo o pozo- teljstvom kluba št. 1 ter češke
rili na krivice „ki se jim gode; soc. organizacije se bo v sredo
prišle so naokrog kongresne in 25. marca ob 8. zvečer vršil v
druge komisije, toda posedujo- " gornji dvorani SNPJ. shod, na
či sloj se ni udal - tiral je boj ^erem bo glavni govornik
do skrajnosti ter potisnil pre-^rjink Crosswaith. On je naj-
mogarje v še večjo odvisnost ^ljši zamorski orator kar jih
in jih obložil še bolj s krivica- ima socialistična stranka. Na-J	'	stopil je že na tisočenh shodih.
m\, i j	i«	Zdaj je na govorniški turi na
Vsled pomanjkanja in osrednjem zapadu, in klub št. 1 ganjanja je nešteto premogar- vo.u UJ."!	*
. .. . , m u i .. se je prilike poslužil ter ga po-skih žen zalotila bolezen v pn-	K K	K
... . ^ vabil za govornika, zadevanjih, da redijo svoje o-,	®_
troke bede. Trpele so in si n . „ . , urj . w
pritrgavaie, da je biio vsaj ne- rriredba klubove ¿arje
kaj za malčke. Legle ao izsu- Clevelatid, O. — V soboto šene v posteljo in smrt jih je 28. marca priredi pevski »bor rešila.	»"Zarja" ,odsek kluiba št. 27 ve-
V drami 'What Price Coal" selico s petjem v spodnji dvoje podana slika življenja med rani Slov. nar. doma. Zbor je premogarji v naj resnične jših imel v načrtu prirediti pomlad-bojah.	koncert kot običajno vsako ttrMK# T
Razun te igre vključuje spo- pomlad, toda avditorij je od- rYv^Uw. red glasbene točke, govore ter dan za vse nedelje, zato smo se j imperi komično skico "Vedež" V slo- odloČili za sobotno priredbo, na klubov in društev Prosvetne matice venskem jeziku. V "Vedežu" je kateri bo nedvomno veliko za- «• ««P.dno Pen««, v nedeljo 28. juni-snov "copemija",, in s tem je bave in čuli bom tudi/, petje v ^ oktober. poskrbljeno, da se bomo tudi naše "Zarje". Kupite si vstop- CH|CAGo, ill. — Dramska prod-od srca nasmejali. Po spore- nico v predprodaji, ki jih do- škmwm |jttbll a. i v .^eij« 28. ohto-du pa sledi plesna in prosta za- pri članih in članicah. br. v
bava, na kateri bo igrala izbor-1 f ^omajika .lavnost eleve-1 CHICAG(^0^B!RKoflc.rt na godba. ,,	socialiMov se bo tudi J^^^ ¿JZ. Csps
To bo prva večja priredba pršila v Slov. nar. domu So-,	'december.
mladinskega odseka. Ustanov- delovala borfta češ ki in finski chicago, ill. - Dne 31. dec
Ijen ie bil pred pol letom, pa Pevskl *bor istotako klubo'	kl-b' R 1 ^
DETROIT, MICH. — Kluba it. 114 in 1.18 vprisorita v nedeljo 15. marca v Radničkem domu igro s petjem "Cigani**.
CHICAGO, ILL. — V nedeljo 22. marca priredi dramski odsek kluba it. 1 ploeno zabavo v dvorani ČSPS. Vstopnina 50c.
SPRINGFIELD, ILL. — V nedeljo 22. marca vprisori klub it. 47 v Slov. nar. domu komedijo "Stari grehi".
CLEVELAND, O. — V.-lic. . petjem pevskega zbora "Zarja", od--k kluba it. 27, * soboto 28. marca Slov. star. domJb.
APRIL.
CHICAGO. ILL. — V „.d.ijo 28. nprila konce« "Save" * dvorani SNPJ.
DETROIT, MICH. — Oporna prod-stava pev. zbora "Svoboda" odsok kluba it. 114 JSZ. v nedeljo 28. aprila v Slo*, del. domu.
MILWAUKEE. WIS. — Prvomajska slavnost klub« it. 37 JSZ. v ne-deljo 26. aprila v So. Side Turn dvorani.
MAJ.
CHICAGO, ILI--Prvomajska
slavnost kluba it. 1 v petek 1. maja v dvorani SNPJ.
CLEVELAND. O. — Prvomajska slavnost ctovelandskih socialistov 1. maja v Slov. nar. domu na St. Clair Avo.
JOHNSTOWN. PA. — V petek 1. maja vprisori na prvomajski slavno-st* klub it. 8 dramo "Njegov jubilej" v Slov. Isob. domu.
GLENCOE, O.—Zborovanja vzhod-noohijske konferenco soc. Wlubor in druitov Prosvetno matice JSZ. v soboto 30. maja na Spominsld dan.
CHICAGO, ILL. — V eobo«o 30. maja konferenca klubov in druitev prosvetno matice sa severni Illinois in Wisconsin v Lawndale Maaontc Temple, So. Millard Ave. ter 23rd St.
JUNIJ.
CHICAGO, ILL. — Piknik soc. stranke v nedeljo 14. junija v parku
IMPERIAL, PA. — Konferenca

jen je 01. pre«, p», inum, p. ^ ..Zarja». pripravljalni od-,L.w»d.i. M«..«. T«*»., je v tem času pokazal veliko "" , J . , . v ' , , .
rim Si delavstvo lahko pribori bolji. delavnost v agitaciji ter v ko-	n*	„^T^anife
bodočnost in končno o^oboditev i« operacij« s klubom. Naše	lTr	^	•
mezdne suinoetl.	bftnje jma y njem dobro p0mOČ.
J. Krebel.
lih uvrstimo v ta Minam.)


A Jugoslav Weekly
Devoted to the In ter eat of the Workers.
Official Organ of Jugoslav Federation, o. P.

friitrtarer
OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH
NO. 122S.
PuMUh«J W—hi, »I W W. f»fc Si
CHICAGO, ILL., MARCH », 1931
l*l«pkon«: Rockwall 2864.
VOL. XXVI.
KIPUNGEH REPORTS
While President Hoover and Colonel Woods broadcast what they are doing to meet the unemployed crisis there comes to our desk a Washington letter circulated privately to limited number of 'business executives by the Kiplinger Washington Agency. This service is an illuminating survey by a firm serving big business interests.
This letter of January 10 declares, with respect to unemployment, that "it is getting worse" and that "no good purpose is served by concealing the facts." No improvement is anticipated till the latter half of the year and even then it will be "slow". That brings up the "political significance of unemployment" which may involve heavier taxation of corporations and wealthy individuals to finance unemployment insurance and old age pensions. That calamity should by all means be avoided.
At the same time big business executives are informed that the "Federal Government is actually doing very little to make jobs. Public works are relatively small ... and they have been over-publicized from Washing ton". Moreover, public works "will not make jobs much before spring and summer." Finally, there is this consoling news for the gentlemen of the upper world of big capital and finance; "Anti-injunction bill will NOT bj passed; this is definite."
And there you are, as Mr. Dooley would say. Hoover and Woods occupy the stage as »buglers to attract attention to the administration's alleged program for relief of the distressed millions. Back of the curtain is the Kiplinger service informing powerful bankers and capitalists of the real situation. The melody of the buglers is intended for the jobless in the breadlines; the Kiplinger service is intended for those to whom, in the words of the late sainted George I\ Baer, "God in his infinite wisdom gave the property interests of the country." * And thai is the legislative mill at Washington. How do you like it?—The New Leader.
USE THE EGGS FOR A BETTER PURPOSE
The Rotary and Exchange clubmen of Turlocik, Calif., have planned to arm themselves with baskets filled with eggs and to "egg" each other until 1,000 crates of eggs are destroyed. That's the beet they can do in the face of the starving farmers of Arkansas.
We would suggest that the good eggs be given to those who are starving for them, and that the stale ones be used by the Rotarians to "rotten-egg" their system which makes such insanity possible.
Nero fiddled—Lou» Seize danced — the captalists destroy food while the people starve.
Does it mean anything? — "M. L."
WHAT'S TO BE DONE
"Woree than War!" says the Travelers Insurance Company of the loss of life and limb in automobile accidents; and illustrates the point with many tables and cuts.
During 18 months of the World war, 50,510 members of the A. E. F. were killed in action or died of wounds. During the past 18 months 50,900 persons have been killed in automobile accidents in this country.
In 1930 there were 32,500 persons killed and more than 960,000 wounded in auto accidents in America.
In the last 15 years, more than 282,000 persons have been killed in auto accidents in this country.
The number continually increase.
What is to be done about it?
OUTSTANDING FEATURE
Unemployment retains the distinction of being the outstanding feature of the daily press. Everybody is talking about unemployment >but no one seems to be willing to do anything about it. Not even the unemployed themselves are inclined to do anything about it, except to suffer dumbly and to wait for better /days. But if they do not call for action, who will, and who should? Had the unemployed been inclined to assert themselves there would be something doing. As it is, the hypocrisy of charity drives and hollow polftical manipulations hold the stage, undisputed and unchallenged.—The Advance.
Capitalists Not Necessary
The answer of Socialism to the capitalist is that society can do without him jurft as society now does without the slave owner and the feudal lord; both were formerly regarded as necessary to the very existence of society.— Professor W. Clartc. .
Our Doings Here And There
By John Rak.
SEARCHLIGHT
By Donald J. Utrkk
Branch No. 235 JSF of Sheboygan, Wis., and its dramatic section will sponsor a 3 act comedy this coming Sunday. Twenty-four characters take
SocialUn/s Forward Drive it on.	enough for him. That is not excuse-
Fifty thousand , dollar« by May 1,	able, unless there, are other more
is the goal. The money is to	justifiable reasons. But when you
be used in building a stronger, firm-	11 ***** the Conservatives and the
„ ___ _________ ____er Socialist party, starting with th"	,ibends are split we would question
part in this Slovene play. Plenty \U taht *** on up * 8ule h td keie*y and sincerely of Mosley's
„ .	. . . I National Organisation. Help,—you
Of humor and enjoyment IS mu,t If you can spare only ¿ dollar,I	• • •
promised,, the committee says, do it. This is the time in which tot A few more Socialists in the vari-•	I build up our party and we mu.«t sa-1 ous 8tate legislatures and the Power
111 Johnstown, Pa., the English	evtr*	to <k> it Some Trust would be a Trust without power
division of branch No. 5 JSF ZmS^S^SSJ^Z	£ Z ISfiL^
• ¿h»agPHa rvi ir r" T^"* wi." *,v',h * ^ «¡.;« of -¿.-^t
What 1 lice Coal Saturday »lower folk, an iiwentlw -O act owned pl.nU, hju b«>> pm^mI. How- gociallft Party hu. Both circle., No.
Crosswaith to Speak in Slovene National Home
Tuesday evening, February 27, the official installation of the YPSL circle No. 2 was held. Comrade Ben Parker of circle No. 1 rendered the installatio l and followed with a short talfe. Comrade Yellen, state secretary of Ohio, gave greetings from the Socialist Party. Our charter was presented by comrade Max Wahl. The meeting was well attended.
Comrade Frank Crosswaith, the well known socialist now on a speaking ¡tour, will speak at the Slovene National Home Sunday, March 8, in room No. 1. Invite your friends and
speakers the
March 14, at the Franklin Hall. <*ui<*«r »^o. This play has been produced by
«•\er the nexfi, asset«My must pas« the 1 and 2 YPSL plan to distribute
* * * measure again, then it muet be an-	plenty of literature at this lecture.
several dramatic crrni.n« feJ Aml why not a Ft'deration *Ward Moved by a referendum, to become	The admission is free.
♦ i Li groups in Drive too. Our Federation needs to operative. That's one of the tricks of	•
other Slovene communities in be awake led from its slow pace * present day politicians désigné I	, (lancéHf the Cleveland Fe-
differeilt states, and has meet Faster we must go. We too need that purposely to prevent such legislation	jeration of s\PJ *>onsored for 'he
With great approval by its J^ivity which prxVeiled yett,, agr.. 'S*!? ^ °?Ce the labor	benefit of the unemployed members
audiences. It is a drama that MOrt? ^ ÎSÎÎÎ ™ ?? "'J l Z^tl I * **y Î?* iear	"" well attended A considerable
*v uiai,ia u»»t one> Start building your club and '»o such rulings howe«ver. There ar*	. , ,•» „,„„ ai
describes working condftions your Federation because that is build- ways out ef It	-amount of literature was also du
with which the miners must put ing up the Socialist Party, up. Slovenes in and about John-
stown should see this play.
Familiarity
amount of literature stributed at this affair.
Rm« Sumrada, Cleveland, O.
We lusve heard Anton Subelj and	---
Club No. 1 of our Federarion held Svetozar Banovec before. They have its monthly meeting last Friday. It .^hibited their talent« in various was a good session with a good attd»-1 loles. They will appear again before An old woman was suffering in-The regular meeting of the dance. The interest in the activity« Uitf Chicago Jugoslavs on Su iday tense pain from what? she believed to English division of branch No. of the club can be depicted from the Aiirch 22. The added remuneration be a burst apoeidix.
1 JSF., Chicago, will take place \ot	^our,n * for your admission ticket of 76 cents, Her daughter sent
\	R	w u to eleven o'clock P. M. Of the forty is that Banovec and Subelj will sing
Thursday evening March 12, ^ CJ|Bt r/ wtr« Mili WilllIllt u,ether and ,hat mo* of their pro
in the east room of the SfciPJ i^en to the discussion on the 'To- K,am will be classical.
Hall. The committee has made Ucies of the British Labor Party".!	• • •
plans for an interesting dis- Thi» wriu*r ieels jJiat * IS our duty Factionalism runs true to form. It
cuss ion to follow the regular	SL^^TJL	¡X'tdSElE
order of business. Members are juiB u,, ra.ks of the critics who ^Ti. bTndlodo asked to invite their friends. I would! rather see them out of nower utt*thatf help the idle ^ prer)are
I If they cannot Julfi" \h*xr c2mplcte «ocial events or stage meetings. They Among the sub-diggers column program. The Krijsh Labor Party is	themselves to the lowest
this week some of the hustlers in minanty- ^4nce lt can"°i de*ree in »backing creditable in-thlS week some oi tne nwiere,carry cut iu complete program. I*u- dividual^ and work in unison, not so
are listed as follows: From if it httfil helpe,, 200,000 widows *«?much for what they wiU acc' liah Cleveland, Jankovich comes to cure endowments; if it has helpe-1iW ¡.	a|WMya with a bittcrnosg
the front with 20 renewals arud &00.000 idle workers to receive doles u ^^ their one Ume	|nl just thinkin|r that paiiU)rs nowadayg
Lazar With 6 new ones. Chicago Z ^^^d ll 7estore' be*«; Iiiat We?ks CO,"T	of get a little bit too familiar with
•	, j .. 11 it nas fteipeo *o reaiore ocw.er geenuiyriy avoidable date« was men-
is next. Anton Vi*i* leads the working conditions for several hund- tione(1 K yThey work harJ ^
list With 25. Chas. Pogorelec red thouhaad workers in the coal and "reactionaries", a whole lot harder has 7. Right behind are the cotton Industries; if it has helped tlhen ^ did Qr wou|,|f when ^
1 - ^ - better understanding were wilh ^ .«congtructive"
groups
for a doctor who examined the old lady and told her not to worry—that the pain would be gone in a few hours.
"How do you feel now, Mother?" the daughter asked a short time after the doctor had gone.
"Oh, I feel so much better sine*.» our new p:ator was here," she replied. "His talk did me so much good."
'Why, mother, that wasn't the new minister—that was his brother, the doctor," said the astonished daughter.
"Well for land's sakes," the old lady exclaimed. "You know I was
Detroit comrades with John	eU >
Zomik credited with 17 and
Peter Benedict with 7. Of course comrades Jos. Snoy of Bridgeport, O., and Jacob Ro-zic of Milwaukee, Wis., are never omitted from these reports. Each has secured 16 subscriptions. Then we have comrade Tancek of Girard, O., a regular iboo&ter with 11 tx> his credit. Many others have sent in subscriptions in the past weeks. They are listed in this issue. Proletarec rightfully belongs in every Slovene home. With every solicitor on the job, a wider circulation can be assured.
e
Comrade Rose Sumrada of Cleveland, O., sent in an article too late for publication last week. It dealt with the $5,000 to be raised for organizing purposes of our Party in that state. MA considerable amount of this money has already been collected in Cleveland. Dayton, O., is close behind with its
share of the quota," she says.
*
The Chicago Slovenes will witness for the first time Svetozar Banovec and A. Subelj, two opera singers from Jugoslavia in a combined concert. It will be held at the CSPS Hall Sunday March 22. Each has made separate appearances here before and was greatly applauded for the fine quality of singing. Tickets are already on sale and can be secured also
at the office of Proletarec.
*
The next affair of branches No. 114 and 115 JSF of Detroit, Mioh., will be a 3 act play in Slovene known as "Gypsies". This event will foe held Sunday March 15, in the Workers Home on Ferry Ave. Their singing chorus Svoboda is rehearsing for an operetta to be produced in April.
the Labor Party, has ju^.ified its existe ice as the governing party. We must boom its fullfillnAenti and not eotercise fear that it will meet its downfall at the next election. It has mor* right to be returned to office than any of the contending parties. Frank Zaiti and Anton Garden had reports. The topic
will be concluded next month. • • •
By the by Sir Oswald Mosley the more radical Socialist has left the British Labor Party and has called for the formation of a »new party. Ttie Labor Party wasn't radical
person.
eve
Frank Croeswaith an interesit ig
tactics of the group, trying to stall the absolute success. It is for us to work with the same consistent and always having that bitterness of concentrated feeling of accomplish-"show you". Good steady efforts o 1 ment rather than hate. It is for us to the part of the "progressives" is not continue to lead and to work harder sufficient to counter act the extra than we did. effort of the other. But sooner or later they become impatient with one
another and when another break colored speaker will be on «;he pro-oocurs they hold that same bi ter gram with John Collins Socialist feeling between themselves. I would candidate for Mayor of Chicago on much rather have our folks reason- Wednesday evening March 26. 1931 ably objectio table within our own at the SNPJ Hall, ranks than to be bitterly opposed and	• • •
di^>ossesed of any creditable rank, The next co iference of the Educa-for that is the way of unruly and tional Division JSF for this section abating factions. It is for us, not to will take place on Saturday May 30, lower ourselves to the degrading 19S1. >
Obedient Pair
'V
Minister: "Well, my little Mlow, do you always do as your mamma tells you"
" Little Joe: "Yes, sir, I do. And so does papa!"
THE SOCIALIST PARTY AT WORK
Socialism Forward Drive Raised More Money Last Week; Is Reviving Party Organizations	|
The Socialism Forward Drive mail has been swelled during the pa* two weeks by a huge increase in the answers to requests for contributions or pledges. Not only has the number of answers jumped up, but the average amount paid or pledged by each individual has risen.
"If the results from the Drive continue to show the gains they have to the present, we will make our goal of $50*000 by May Day in spite of unemployment and the actual physical distress of some of our members," Norman Thomas, who was in Chicago on a speaking tour said. "New friends are being gained by the Drive, and localities where there has been no Socialist organization for yearn are now beginning to organize. If those who can afford "any sum at all will only contribute their share as willingly as some comrades who have made real sacrifices for the sake of Socialism, the success of the Drive and a real 'come-back' for the party are assured"
National Conference Agenda Call Issued
The National Executive Committee having definitely set the date for the National Conference as Jun-19—20 and 21, In Milwaukee, Wis., a call has beeti issued by Morris Hillquit, national chairman, asking all locals and branohes to notify National Headquarters within the next month of the items they wish placed upon the agenda of the conference. A preliminary agenda containing resolutions adopted by the branches and locals will be prepared and submitted to all subdivisions of the party for further amendmertt and revision. -
First Entries Made in Socialist "Dooms-Day" Book for Penna. Legislators
Capitalist legislators were aghast to find that they had been placed on record as voting against an Investigation into the high price of bread, when Socialist members of the Assembly forced the Hoopes resolution on bread prices to a roll call.
The bread resolution pointed out that the price of wheat in Pennsylvania is below the 1913 level, but that the price of bread is more than twice as much, in spite of the introduction of labor-saving devices in baking. It authorized the Secretary of Agriculture to conduct an inquiry into the matter and to submit a detailed report to the legislators.
A majority voted the neasure down. Pursuant to iU plan to make a "dooms-day" book showing the people how its representatives vote on social legislation, •the Socialists forced the record vote.
Socialists, Under Police Guard, Demand Job Action by Los Angeles Council
Los Angeles. — "Give us this day our daily work and we'll eari our dbuly bread," pleaded William Busick, chairman of the Socialist Party in California, leading a committee of unemployed in a visit to the Los Angeles city council.
Although he has been furnished with a copy of the call for a silent, peaceful derasnstration, William "Red" Hynes, lieutenant in charge of the police red squad, fearing violence in the halls of the municipal building by the Socialist delegation, hadl the city hall guarded by the plain clothes police.
Busick spoke passionately for twenty minutes to the city council, presenting and defending the Socialist municipal plan for unemployment relief. The council fafte ved politely, and then referred the demands of the hungry men and women to Its welfare committee.
The council chancers were packed with working men and women w(ho came to hear Busick ¿peak. Most of them were in their midlle thirties and early forties. They followed to the letter the call for the meeting, which specified "no parade, no banners, no cheering, no applause, no noise, no disturbance of any kind." At the end of Busich speech tlhey applauded and went out quieUy.
Los Angeles papers gave front-page spreads in handling the news of the demonstration, and" it is generally believed that some of the Socialist program —enough to hush up the popular feeling — will be adopted. The Socialist's committee of 3,000 unemployed is perfecting its organization to insist on dhe full program.
Illinois
The Socialist message to the voters of Chicago was broadcast over -Station WCFL, Saturday evening, February 21st in a fifteen minute talk on the Municipal Campaign by Dr. R. B. Green.
Frank Crosswaith is lecturing in Chicago, from March 20 to March 26th inclusive. All organizations which desire to engage him should communicate immediately with Socialist Headquarters, 2653 Washington Blvd., Seeley 2555.
Michigan
A loc£l has been organised at Three Rivers with s charter membership of eleven. The members will cover the city of 2,000 homes with Socialist leaflets distribu-.ed regularly.
The Socialist Party of Michigan is circulating petition for unemployment insurance to force a state vote on the subject by initiative.
New York
Appearing before the New York assembly, Morris Hillquit spoke on the Hastiw Bill for Unemployment Insurance, recommending numerous amendments conformable with Socialist policy. He pointed out several "jokers" In the bill which would tend to nullify it entirely,
Local Rochester has plans well under way to rta«* a paper, the "Rochester Socialist".