Št. 42. V Gorici, dne 27. map 1898. TečEg XXVIII. Izlitij a dvakrat na teden t štirih tedanjih, in siuer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, hdaja za deželo pa ots 4. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drago uredniško teivdno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Oo.-id na doni pošiljana: Vse leto....... gld. C-— nol leta........» 3— četrt leta.......¦¦> 1-50 Posamično številko stanejo 6 kr. Naročnino* sprejema \ipravniStvo v GosposljiMiliei štv. y v gorici v ».Goriški Tiskarni* A. GabrSček vsa* dan ou S. ure zjutraj do <}. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do i ž. ure. Na naročila brez doposlane naročnino se ne oziramo. ,,PI11M»>IH*CK izhaja neodvisno oj cSuče> trikrat mesečno in >Um- \\se l.«to gA. 1-20. • Soča« iu .Primorec;« .se prodajato-v-Gorici v to-bakarni Si-h\varz v Šolski uli--i in J e II e rs i t/. \ Nun>ki nli.-r. — v Tista \ tlakami Lavreneu- iu tr^u delia Cavrnsa iu 1'ipan v ulivi P-mt«- d-lla P.iM.ra. (Izdaja za deželo). Uredništvo in odpravnlštvo se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v II. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje Stanke vsak" dan od 11, do 12. ure predpoldne. Dopisi noj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drago i-*.;, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iipiavništvu. Neplačanih, pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravniStvo. ______ Oglasi in poslanice so raennijo po pethVvrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-kr.it 7 kr., 3-krat G ki-, vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo črko po prostoru.: Naročnino in oglase je plaža« loco Gorica. »Goriška Tiskarna" A. GalirSCefc tiska in zalaga razen -Rodu in * Primorca* se ^Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih ouseBnih 5 do ti pol ter stane vseletno 1 gld. SO kr. _ Oglasi v ..Slov. knjizmeb se računijo po 20 kr. petii-vrstiea. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »» Bog in. narod! €««* Gor. Tiskarna > A. Gabršček (ocigov. J. Krmpotič) tiska in zal. Dradovanje c.kr. oblastij v Primarju. Da igrata slovenščina in hrvaščina pri c. kr. uradih v 1'rimorju l«1 vlogo pastorke, j«; že zdavnaj dognano dejstvo, in nepotrebno bi bilo to Se posebej povdarjati, ko viilimo vsaki dan, kako se slovanščina v Primorju poliska v kot ter se vsiljuje povsodi in o vsaki priliki lasčina v prvi vrsti in tako za spremembo nemščina, ki pa pri nas uiti deželni jezik ni. Slovenske« stranke dobivajo še prostorna od sodnij vabila v lahkem jeziku iu či; kdo zavrne t.tko vabilo, češ, tva v Pulju do .Hrvatske čitaoniee-'.-- Kakor smo že poročali svoječasuo, je mini>ter-ki predsedtuk na to interpelacijo po «uradnih informacijah ¦ odgovoril, da je to le posamezen slučaj ; zgodilo se je le po ponudi, drugače pa da se drže c. kr. ibiasti v Primorju načela, reševali vloge v enem jeziku, v katerem so bile podane. — Kaka neresnica po uradnih informacijah*! Ker ta odgovor bije resnici naravnost, v obraz, je izdal Spiučič poziv, naj se mu dado piolidokazi. In res, nabralo '.««• jih je nebroj, iz katerih je jasno razvidno, kako v istini skozi in skozi laski ler nemški iiradu-jejo c. kr. oblasti ter odgovarjajo na slovenske iu hrvaške vloge bodisi v laščini ali nemščini, samo slovanskih je/ikov se ne poslužujejo. Poslanec Spinčič je dobii na svoj poziv na stotine in stotine protidokazov, tako iz okraja puh>kega, poreškega. kopor.skog;., pazinskogi), voloskegr, ter iz goriškega čilamo v interpelaciji le le: P o 1 i t i š k i o k r a j O o r i c a. 1. G. Kr. okrajno glavarstvo v (Jorici občuje s sloveu.-kimi občinami, ki uradiijejo slovensko, večinoma le v nemščini, pošilja jim nemške okrožnice ler rešuje slovenske vloge v nemškem jeziku. Tako so bile- od lega c. kr. okrajnega glavarstva v dobi od '.\\. marci t S97. do 31. marca IS'.IS. na slovenske občine, ki uradujejo izključno le slovenski, odposlane v nemškem jeziku te le okrožnice: v letu IS'.»7. ekshibili: 1. I. šl. ttiJN, l\..l\., šl. ,">37S, d./o. šl. ('109, '.»./r.. šl. 0013, II :.. šl. 70S2, I.'!. ;,, š|. 71.-»», <;. (i. šl. 0112, 20. II. šl. 0573, 27.,0. M. «S7.», 20./7. šl. 1I21.">, -'."».'/. šl. nooo, i:j. s. št. 12201, IV.o. ši. 1:1207. jo. n. šl. i 7120, 25./I1. šl. 17.01)0. 22.,12. št. ISSJ.S, :m./12. i:h;.v.); v letu ls«.is. ekshibiti: 1. 1. št. |S«.MM) iz leta is<>7., is."i. ši. s7«, l>i,/I. ši. i:»•,:,, :,./j. št. i«.«r.i, ^:t. i». ši. :\:v,va, t.1:',, si. :us'.>, i:{./:i. ši. :,t,:i7. Županstvu v Renčali je na svoje slovenske vloge dobilo od istega okrajnega glavarstva nastopne rešil ve v nemškem jeziku: v letu 1SII7. ekshibiti- l./t. šl. i>0«.»r». 1±V>. št. MH5, V.i 7. št. lO.*):!'.), 5. S. Šl. 1077."., ¦21.«.». ši. ns:s!», ii.io. št. irioirs, i>«i. 11. ši. i:{si:j, :!tt. 11. si. l\-2\:>. v letu isiis. ekshibiti: li.i>. št. -2VH), -2t'>. 2. šl. 1110, L!o.,:2. št. (i«.)8. :>.:}. 17KC,, 7.-.J. ^t. :j.-,h^>, i±,:i. št. :isso. V ifsli dobi je dobilo županstvo v R o č i n j n cd isteg;« ces. kral. okrajnega glavarstvu nastopne nemške dopise, oziroma rešitve v letu l.S'.)7. ekshibiti: 1. L šl. ITiC.s, 11.-1 SI. :»:17S, \± l. št. 5h!1-, 2-2. 1-. št. •V.HiJ. H..",, šl. 7(KsJ. 2. :». š|. (¦,!<»<», 1'.). r,. st. 1777, 27 .:>. š|. 7. šl. I Ml. C. (i, -t. Milo, IS. <;. šl. \)222, Hi..ii. šl. 7::,,i(J, i«.». »i. š| l,ill:,1 ^>7. ti. šl. «.W7'.i,' -'(i. ti. št. '.»r.7:}, ::. 7. šl. «ss:j, jo.7. št. ti^i:,, i1:.. 7. šu in)o«.», 2:>.l. št. in-i:i. i:;.;s. :.d M. 2:W\), P.J. S. št. \*-l\)l. Hi. S. ši. 1:201):», iS. s. št. UO/o, -22.'.K M. IV.Uil, 1.",. H). ši. limr, •.). m. št. nji-j, _M. io. si. p.išr.i, :n. 10. si. ni.07."», '.». u. št. iic.i«), ^o.u. BEH-HUH. Roraan it iaav Krrstuiovih. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK \VALLACE Poslov. Podravski. (Dalje). ČETRTA KNJIGA. To pot mu stopi druga slika pred oči; ogledoval jo je dalje in z večjimi občutki, nego prvo. Od trga vsi se naposled od te čarobne prikazni, reče: „Torej praviš, da so povpraševali po kralju židovskem? Ponovi mi to še enkrat! Ali so dejali, da ima biti kralj židovski?" „Ne. Vprašali so: Kje je On, ki se je rouil, kralj židovski?" Egipčan ga pričakuje doslej ter verjame, da potepta pod svojimi nogami Rim. Tudi šejk veruje to." Ben-Hur se globoko zamisli. »Ta starec je samo jeden izmed milijonov*, reče naposled z glasom, razodeva-jočim sovraštvo, «jeden izmed mnogo milijonov ljudij, katerih krivice silijo k maščevanju. Nadeja, da pride maščevalec, je sladek napoj za njegove misli ter okusna hrana za njegovo srce... Toda... ali pride... Ako- prav bi prišel, kdo more bili kralj židovski, dokler živi Hero r Kaj misli o tem Simonides r" „Ako je Ilderim, akoprav nagel in si rasten, l:akor vsak sin puščave, previden, sme se Simonides imenovati modrega. Slišal sem. kako mu je odgovoril... Toda pst... Nekdo pride..." Zares je bilo slišali topol konjskih kopit, ('.oz kratko zagledata Šejka, jahajočega na konju na Cehi številnih služabnikov. Za njim so gnali njegove štiri izbrane konje. Ilderim je jezdil s turobno pobešeno glavo. Ko je zagledal gosta, se mu je razjasnilo obličje. „Mir s teboj, mladenič 1" reče, obrnivši se k Ben-IIuru. „A1 tudi moj prijatelj Malluh je tukaj! Pozdravljam te iskreno. Gotovo imaš kako naročilo do mene od častivrednega Simonidesa? Da^ bi mu Bog njegovih očetov dal dolgo življenje! Pojdita za menoj, prosim, v mojem šotoru ni malo kruha in vina. Vajina navzočnost ga osvetli kakor solčni žarek! Dospevši k šotoru, zdrkne urno s konja ter ju pozdravi na pragu. Na to vzame iz rok sužnja dve kupici, napolneni z vinom. »Pijta*, prosi ju, „na dnu najdeta veselje in tolažbo v trpljenju!" Oba izpraznila do dna sladko pijačo. Št. 17120, 25./M. št. .17000, 25./U. št. 17015, 22.;t2. šl. 1SS1-S, 2'.l./12. šl. 1020;}; v letu IN1IH. ekshibili: 4./I. št. lSUliO. ll./l. št. ImI, 21./1. šl. 070, 21.'2. št. SCI, 2./3, si. :ns!i, 2I./1. št. :,213. 2. Tudi z župnijskimi uradi, ki uradujejo slovensko, občuje lo okrajno glavarstvo skoro izključno le v nemščini. Tako n. pr. v dopisih do župnijskega urada v Ročinju lela I.S07.: 17.. 1- šl. :UJKi, 211./."». šl. :MiW, do župnijskega urada v Renčali IS«)7.: 12./1. št. :!i'>V<). ^Okrožnica na vse č. župnijske urade poliliš-kcga okraja (Jorica-okolica" 1S1I7.: lti./i«. si. 7:wt>, no./o. št. litin, ;j.;io. št. I17SI; 1S0S.: 20./i. št. 120S2. .1. C, do zasebna društva in zasebnike osrečujejo na slovenske vlogo z nemškimi rešitvami. Tako je ^Kmetijska zadruga« v Ročinju na svojo slovensko vlogo od 2. marca lStlS. dobila nemški odgovor od 20. ist. m. šl. :}il'.)2M islolak.i krojač iu krčmar v Vel, Zabijali pri Sv. Križu, z imenom Vrlovec, na svojo slovensko prošnjo nemško rešitev dne 10. sepl. IS07. šl./ I:«i;»l/U2. Ravno tako je dobi! pohesluik Štefan Malic iz Sv. Križa na svojo slovensko prošnjo od 1. 1S02. odgovor dne I, sepl. ISOI!. v nemSkem jeziku, da bo prošnja rešena o svojem času. Ko je prosil potem spel v slovenskem jeziku rešitve svoje prošnje dne 7. lebr. 1S07., je dobil končni odlok dne 25. avgusla šl. 12-3S0 v nemškem jeziku. 1. <:. kr. nanuslnišlvo v Trslu občuje neposredno z županstvi malo: ali isto malo je pisano nemški, tako n. pr. rešitve občinskih proračunov in dovoljenja občinskih loklad. 5. (!. kr. glavni davčni urad v Gorici razpošilja po županstvih slovenskim strankam plačilne naloge v laščini. 0. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Trstu razpošilja odgonne listine, celo vprašanja slovenskim županstvom, v nemškem ali laškem jeziku, nikdar pa v slovenskem. i 7. ('. kr. finančno višje nadzorstvo v (Jorici je jedrno slovensko vlogo županstva v Renčali od 2. jan. 1807. št. U$T>'A ex 1S07. rešilo v nemškem jeziku. S. ('. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu je odgovo";io na dve slovenski •logi istega županstva dne .">. okl. tSr«7. šl. 10S:I7 in 27. novembra 1S07. št. K^O nemški. 0. C. kr. okrajni, kakor okrožna soduija v Gorici se poslužujeta pogostnimi s slovenskimi .strankami laškega ježih«. Kaj ne, koliko Mpo:ameznib slučajev* iu kolik«) ,,uradnih poim;:" ! Zadnji od;lav.'k te interpelacijo se glasi: „Ker ona interpelaciji dne 30. marca 1S0S. priložena, v laškem jeziku sestavljena in < Hrvatski čitaonici» v Pomerju oddana uradna dopisnica ni lo »posamezen8 slučaj, po katerem so interpelanljo sodili urado-vanjo c. kr, oblastij na splošno, in ker no more biti res, da bi bila ona dopisnica v laškem jeziku lo pogrefiek v pisarni c. kr, okrajnega glavarstva, ko nas okolščina uči, da so bile odposlano tako dopisnico tudi drugim hrvaškim bralnim društvom, da c, kr. okrajno glavarstvo v Pulju redno laški, in včasih za spremembo, nemški tudi s hrvaškimi uradi občuje; ker ni resnica, kar je Nj. ekscel, v svoji trditvi kot dejstvo postavila, «da v Istri in sploh v vseh pokrajinah, pripnda-dajočih namestništvu v Trstu, se držo politične oblasti načela, vsako vlogo rešili v onem jeziku, v katerem je sestavljena; kor se c. kr. politično oblasti tudi v občevanju s hrvaškimi in slovenskimi strankami ponaj-več poslužujejo laščino ali nomšCino in ker tako nolens volons pomagajo, da so uresniči, da v Istri se smo rabili samo laščina in sicer iz tega vxroka, ker mnogo Hrvatov, ki razumejo laški a no nemški, imnjočl voliti edino lo med nemščino in laščino, *sq odloči za zadnjo, ler so vidi iz lega, da so e. kr. politični uradi zavodi poilnlijuncevanja; ker tudi največ drugih c. kr. ohlaslij laški jezik kar usiljnje hrvaškim slmnkntn; ker so pospešuje tudi po določanju učnega jezika in po oddajanju učiteljskih most od strani c. kr. šolskih oblastij na mnogih krajih poila-lijančevanje Istro in Primorja sploh; ker so trudijo avtonomno deželne oblasti v vsem svojem ravnanju za poitalijančovanje Istro in celega Primorju; kor je videli že par let, kako se trudi vladajoča laška stranka, da bi gospodarila tudi v cerkvah ter bi pospeševala poitalijančovanje, se čutijo podpisani dolžne, vprašati Njegovo ekscelenco, g. ministerskega predsednika : 1. Kako more Njegova eks. v odgovoru dne 21. apr. 1898., ki je bil podan, na interpelacijo poslancev dr. Laginje, Spinčič a i. dr. od 30. marca 1S98., opravičiti nepravilnosti in kaj namerava Njeg. eks ukreniti, da se stori konec nepravilnim in neresničnim poročilom c. kr. uradnikbv ^v Primorju, ki so prisegli zvestobo in pokor-, ščino Njeg. Veličanstvu, kakor tudi so se zaobljubili, ravnali se po državnih temeljnih zakonih in pokoravati se določbam pristojnih oblastij ter izpolnjevali službene dolžnosti kolikor mogoče dobro in z mirno vestjo? % Ali je Njeg. ekseolenca pripravljena po državnih temeljnih zakonih: a) zaukazali podložnim oblastim, hrvaške ali slovenske vloge reševati v hrvaškem „A s-d.-j vsh.pii.,1 v imenu božjem*;* reče i^-ak-Mvši se pred njima. v Solci.i pozove Malluh Ilderima na stran ter se ž njim dolgo pomenkuje; na to se približa k Ben-IIuru. „Predstavil sem tvojo prošnjo šejku", reče. „On je tvoj prijatelj. Jutri zarano ti dovoli poskusiti svoje konje. A sedaj, ko sem storil za-te vse, kar je bilo v moji moči, moram se vrniti v Anlijclnjo. Tam je nekdo, kateremu sem obljubil, da ga še danes obiš-čem. Moram ostati mož - beseda. Jutri se vrnem semkaj in ti bom delal družbo, dokler se ne izvrši dirka." Po vzajemni poslovitvi in blagoslovu odrine Malluh v Anlijohijo. IX. HallnhoTO poročilo. Mesec je osvetljeval z bledo svojo svetlobo vrhove gore Sulpe. Nad polovico prebivalcev Antijohije se je zbralo na strehah svojih hiš, da se tu ohlade in osvežijo po celodnevni vročini. Simonides je sedel na naslonjaču ter gledal z narožnika na reko in na pokrivajoče jo ladje. Eslera mu je ravnokar prinesla na pladniku skromno večerjo: pšenični kruh, strd in mleko; starec jo namakal v mleko kruh, ko ga je bil poprej pomazal s strdjo. „Ma!luh se je zapoznil nocoj", reče po dolgem molčanju, kažoča s tem svoj nemir. „Mar misliš, da še pride ?" vpraša Estora. »Samo če ni odrinil na morje ali v puščavo... Toda ne, saj bi mi bil pisal; ker pa pisma nisem prejel, torej pride vsaki hip sam, tega sem prepričan." »Upajva", reče potihoma ona in iz njegovega glasu je bilo moči razvideti, da jej je drago to upanje. Pozorno Simonidesovo oko je to zapazilo. »Torej želiš, da se povrne ?« „Dji", odvrne ter ga pogleda s svojimi velikimi, črnimi očmi. »Ali mi nočeš povedati zakaj?" »Ker..." besede ji zamro na jeziku, »ker mladenič je... * znovič je umolknila, ker jej je zmanjkalo besed, ali pa nemara ni hotela razodeti svojih mislij. »Naš gospodar", dokonča namesto nje oče. »Kaj ne, da si hotela to reči?" »Da.» »Torej misliš, da bi mu dovolil oditi, ko ne bi vedel, da se vrne. Toda pomiri se! Vrne se ter vzame nas in vse, kar je doslej bilo naše, vse: blago, denar, ladje in sužnje, a naposled še to, kar je tanjše od najtanjšega sukna in zaljše od bagra — sredo in blagostanje. Ona je molčala. ali slovenskem jeziku ter občevati sploh s priznanimi hrvaškimi ali slovenskimi strankami in s takimi, ki se poslužujejo hrvaščine aH slovenščine, tudi v hrvaškem ali slovenskem jeziku? b) storiti potrebne korake, da tudi druge c. kr. oblasti s priznanimi hrvaškimi ali slovenskimi strankami se poslužujejo hrvaškega ali slovenskega jezika? c) ter ustaviti sistem poitaiijančeva-nja primorskih dežel — Istre, Trsta z okolico, Goriško-Gradiščanskega?" Zdaj ima ministerski predsednik pred seboj jasno sliko žalostnih razmer v Primorju, one številke pričajo mu neovržno, kako se dela pri nas s slovenščino in hrvaščino ter kako preširno vladata v pisarnah c. kr. oblastij v Primorju laščina in nemščina. Tukaj vidi ministerski predsednik, da se slovanski živelj ob avstrijskih mejah na Jugu zatira ter zaničuje, iz teh dejstev pa fudrbliščeče odseva gospodarstvo Italijanov v primorskih pokrajinah pod okriljem vlade. Ravnopravnost imamo na papirju, a v praksi kako malo smo je dosedaj še doživeli! Iz te zagate se ministerski predsednik ne more drugače izviti, kakor da javno v državnem zboru pripozna, da je interpelacija posl. Sphičiea in tovarišev do pi-čice resnična, ter da zaukaže vsem c. kr, uradom v Primorju, da se imajo ravnati po temeljili ravnopvavnosti. Ali ni le dosti za-ukazati, treba tudi gledati n*. to, da se ukazi v resnici izpolnjujejo. Po britkih skušnjah v tem pogledu ne moremo biti optimisti, da bi mislili, da se morda kar čez noč vse spreobrne, o ne, saj vemo, da se Lahi prav poštene potrudijo ter napno vse sile, da bi ne izgubili svoje prevlade v Primorju, in če se reč le za trohico zboljša, oj to bo vpitja v Izraelu! Skrajni čas je pač, da se osrednja vlada ozre končno na Primorje ter uredi tukajšnje razmere, da bomo vedeli, da nas pozna tudi v miru in ne samo takrat, katarje treba prijeti za orožje! Domače in razne novice. Imenovanje. — Predobro znani okrajni glavar Friderik vitez Schwarz je imenovan svetnikom pri e. kr. namestnišlvu v Trstu. •— Pravni vežbenik pri c. kr. okrožnem sodišču v Gorici g. Franjo S i m č i č je imenovani c. kr. avskultantom. Pri nadškofu. — V imenu slovenskega deželnozborskega kluba, ki je imel v sredo sejo, sta se predstavila prevzv. knezo-nadškofu gg. dr. Gregorčič ir. Alfred grof Coroninu — Kaj se je tu govorilo, seveda ne bomo trobili v svet, kakor delajo laški listi. — Vemo pa, da od vseh možnih stranij so naši nasprotniki že dajali nadškofu — «potrebne informacije«. Prvi koraki. — Zadnjič smo prav slutili. Dr. Venuti je napravil pri prevzv. g, nadškofu „i primi passi". Prav je, da je »Corriere* povedal, kaj se je govorilo. Dr. Venuti in dva podžupana so šli poklonit se nadškofu. V svojem nagovoru je omenjal, da naša nadškoflja ima svoj vir v oglejskem patrijarhatu (— In kaj potem?! Ur.), da nadškof je prišel v deželo v času žalostnih narodnostnih razporov (— katere neti v prvi vrsti stranka Venutijeva, podprta od židovsko-framasonske strani. Ur. —) da se skuša zatreti tradicijonalno latinstvo (— Ena neresnica več ali manj, kaj za to! Ur. —), da se prenašajo prepiri celo v hiše božje (— In to dela edino le Venutijeva stranka pa židovski podrepniki! Ur. —), in se nadeja, da prevzv. knezonadškof naredi ' »AH te to ne boli?" »Ne." »Ha! nemara je bolje tako. Prepriča sem se. draga Eslera, da najhujša istin.. /il tako črna, nego je strah pred njo. Torej tudi sužnjost, v katero se podamo prostovoljno, vtegne nam sčasoma postati sladka. Naš gospodar je res rojen za srečo. Premoženje ga ne stane nič, prav nič, nikakih skrbij, ni jedne kaplje znoja; pripade mu v delež ob času, ko je Še mlad in poln moči, a naposled — oprosti mi to nečimurnost — dobi to, česar bi ne dobil na nobenem trgu za kraljevo bogastvo — tebe, vejica cvetice z groba moje Rahele!" Potegne jo k sebi ter jo na čelo dvakrat poljubi: jedenkrat za-se, jedenkrat .a ranjko. »Ne govori tako", reče, »ne sodi ga tako strogo: On je tudi dokaj trpel in prepričana sem, da nama vrne prostost." »Tvoje slutnje te le redko kedaj varajo; saj veš, da se pogostoma ravnam pe njih, toda... (tu se mu je dvignil glas, ki je postal nenavadno strog...} ti udje, ki me ne morejo preživiti, to telo, ki ni več človeku po-dohno, to še ni vse, kar mu prinesem s samim seboj v dar. O ne i Jaz mu dam dušo, katere niso premagale rimske muke, dam mu razum in bistroumje, ki more najti zlato tam: kamor niso bile dospele ladje Salomona; dam mu srečo, ki prinaša obilen dobiček." — mir v deželi (Tu je: da izpodi vse slov. duhovnike iz Gorice in da začne ,kar-niflati" slov. duhovščino v obče. Ur.) Prevzvišeni pač ni mogel o tej prvi priliki odgovoriti temu karnjelsko-slovenskemu »Goričanu" tako, kakor je zaslužil. Dejal bi mu bil lahko: da statistika ga uči, da v deželi je *U Slovencev in le % Lahov; da se sicer ne more brigati, kakošno statistiko o prebivalstvu so skrpucali Lahi v Gorici 1. 1890., pač pa ve iz neepovržnih podatkov, da najmanj 80 & obiskovalcev goriških cerkva so Slovenci, za katere mora kot višji dušni pastir skrbeti enako kakor za L*he; da v cerkvi je gospodar on sam in se bo dal vselej voditi le svoji pastirski vesti, a da gospodje morajo biti prepričani, da bo vladal nadškofijo v duhu krščanske pravičnosti itd. itd. Prevzvišeni nadškof in knez pa je odgovoril Venutijn, da sicer dobro umeje težaven položaj, kateri je našel v deželi, a da bo skušal pripomoči k temu, tla se povrnejo mirni časi v deželo. — Kaj pa je hotel reči na breztaktnosti .jezičnega doktorja* iz Karnije?! Mi pa vemo,' da miru ne bo, dokler ga Slovenci sami ne naredimo s popolnim porazom židovsko-framasonskih spletkarjev, kateri žanjejo le v splošnem ravsu in kaysu katoličanov med seboj. Oni nočejo miru, ker v složnem miru oboli narodov bi sami poginili. Tak6 je in ne drugače! »Šklaff* T gore. —• Tako ^ se odrezali na našem slavnem magistratu gospjdje nasproti slovenskim revežem, ki so mislili, da tudi kaj dobe od onih 500 gld , katere je daroval prem. g. nadškof in knez za mestne reveže v roke župana Venutija. — Nadškof in knez jih je dal gotovo z namenom, da se razdele nepristransko tudi mej potrebne slovenske prebivalce v Gorici, ker nadškof ni samo za — Lahe. Tega mnenja so bile tudi vse one ženice, Slovenke, katere se čutijo potrebne m so v Gorici že nad 30 do 35 let. Kakor smo dvomili o nepri-stranosti gospode na magistratu, tako se je tudi zgodilo, kajti vse slovenske prosilce za podporo so kar brezsrčno odslavljali in podporo delili le privilegovanim magistratovim »revežem". Neka ženica, ker odslovljena, je vskliknila: »D a j t e t u d i n a m n a d š k o f a !*, a za te besede so ji grozili stražarji, češ, da jo zapro, ako ne bo liha. Evo, kako se postopa z groši, katere je nadškof prinesel iz slovenske dežele ! Razdelili so denar med Italijane, slovenske reveže so pa podili iz mesta v gore! Mestne volitve v Gorici so pričele v sredo, ne da se ljudstvo za nje zanima. Vladi so prav sedanje razmere v Gorici, laški «katoličani» so iz strahu pred Slovenci edini z liberalci, a mi Slovenci — no, rni pa lahko čakamo. „Wir konnen vvarten!" — govorimo lahko z znamenitim državnikom. — V sredo je volil UI. razred. Od vpisanih nad 1000 volilcev se jih je oglasilo k volitvi le 105, a še te so po večini privlekli. Izvoljeni so bili: Bramo Giovanni s 101, Godina Giovanni s 105, Orzan An-tonio s 104 in Salvaterra Fior. s 103 glasovi. — To so torej same take celebritete goriške, ki — ne morejo živeti brez Slovencev! Uboga »laška" Gorica! Most žcz Lijak. — V 33. številki smo priobčili pismo našega deželnega poslanca g. BI. Grča do c. kr. namestništvo v Trstu, v katerem pojasnjuje, v kako slabem stanju je omenjeni most ter prosi namestništvo naj kar nič ne odlaša radikalno popraviti in razširili most na državni cesti čez Lijak in občinski meji Corica-Šempas. Da pa ne bo namestništvo imelo nikakega povoda misliti, da potreba ni tako nujna, služi okolnost, da se Nasmeje se zmagoslavno. »Ti ne veš, drago dete, da predno mesec, ki ščitu enak osvetljuje sedaj svetišče in goro Sijon, da predno se ta mesec spremeni v ozki srp, ko bi hotel, lahko tako močno potresem svet, da bi celo sam cesar strepetal strahu, kajti jaz, drago moje dete, imam to, kar znači več nego zdravo telo, več nego pogum in trdna volja, celo več nego skušnje, najdragocenejši sad dolgega življenja — jaz znam voditi ljudi in jih rabiti za svoje namene tako, da so v mojih rokah kakor ubogljivo orodje. Radi tega raste zlato od dotike mojih rok stotero, da tisočero ; radi tega mi poveljniki mojih ladij do-važajo bogastvo iz daljnih krajev; radi tega zasleduje Malluh pozorno vsak mladeničev korak ter mi zanesljivo sporoči o vsem..." Kakor v potrjilo teh besed se začujejo uprav v tem trenutku na narožniku odmevi korakov. »Kaj? Ali nisem dejal? To je on. Prinaša nam novice... Radi tebe, bela moja lilija iz doline Sarona, radi tebe jedine pošiljam svoje molitve k Onemu, ki ni zapustil svojih otrok v puščavi, ter ga prosim, naj bi bile ugodne te novice. Ni več daleč t nutek, ko se prepričava, ali imata tvoja lepota in moja zmožnost še kaj veljave v očeh našega gospodarja." Med tem se Malluh prikaže nn pragu. je na omenjenem mostu v nedeljo na zgornjem delu [• o s u 1 o, vslcd česar je prišel iz Gorice inženir.gledat, kaj se je zgodilo. Tam so morali postaviti stražnika, da vozniki ne za-vozijo po enem delu ter ne pridejo v nesrečo. Cestna uprava v Gorici ima pač mnogo posla v Furlaniji, torej ni čuda, da nima časa za ceste iostran Soče! Društvo za pobiranje užitnim — Sprožila se je in našla je hvaležna tla ta-Ie misel: Ustanovi se društvo nekoliko mož, ki bo skušalo dobiti vse erarske, deželne in občinske užitnine in doklade v deželi. Društvo pa organizuje krčmarje v zadruge, kateri se petem za svoje področje zopet odkupijo. Zadrugarji enega okrožja zložijo odkupnino po primarnem razmerju — in tako odpadejo vsi velikanski stroški, ki so v zvezi s pobiranjem teh užitnin. Lep dobiček bodo imeli krčmarji, društvo pa porabi dobiček za primerno dtvidendo in ostanek v — narodne namene. Računa »e, da najmanj 5000 gld. ostane čistega za narodne namene. Kdor ve kaj boljega in kaj več, naj se oglasi. »LaJfca" Gorica. — Na voglu Seme-niške ulice in ulice Sv. Ivana visi nad pro-dajalnico knjiga. Hrbet r u d e č, stranica proti semenišču obrnjena zelena in vrh bel. Prodajalničar se je le rej že na zunanje pokazal Laha, čeprav ime ne kaže, da bi bil „puro sangue". Sicer malenkost, ali vendar vredno zabeležiti, ker je vedno in več ljudij, ki trde, da Gorica ni »laška*!! Lahoiioiii niso hoteli prodati čreSeiiJ. — »Sentinella* pripoveduje polna bridkostij ta-le dogodek: Trije Furlani so šli kupovat zgodnje črešnjo v Prva čin o. Neki pre-kupci iz Vipolž so jih spoznali in povedali so Prvačkovcern, da to so laški »Le g ovci*. To je zadoščalo, da Furlani niso mogli kupiti niti kila črešenj. Da, ee!6 pobegniti so morali iz Prve čine, sicer bi se jim še slabo godilo. Eden Furlanov je v sili zgubil klobuk. Mi ne vemo, koliko je resnice na tem. Zavedni Prvačkovci pač že vedo, kak6 se jim je obnašati. — S tem je tudi že dognan dokaz, da Slovenci ne potrebujemo niti laških kupcev, kakor se »Corriere" rad baha, češ, Slovenci naj bomo veseli, da Lahi kupujejo naše pridelke. — Res, mi Slovenci lahko vse prodamo brez laških prekupnikov! Niente polente! Kava družbe sv, C. in M. — V Gorici je neobhodno potrebna glavna zaloga za Goriško. Potrudi naj se za njo, komur to tiče, namreč g. Jebačin. —- Dalje svetujemo, naj g. J. ne računa edino le na uredniško reklamo, kajti to je končno trgovina, ki ponese družbi sv. C. in M. le neznaten del dobička. — Kakor za vžigalice in za to kavo se umislijo lahko še za druge stroke trgovine enake zveze z družbo sv. C. in M., potem bi naši listi ne imeli drugega posla nego v uredniškem delu ropotali zdaj za ene zd .j za druge trgovce, — listi bodo izhajali pa ob zraku in »narodni navdušenosti.* Tako zlorabljenje časopisja za zasebne žepe si bo treba prepovedati. Naše ljudstvo Itoče biti sleparjem). — Žid razglaša — t. j. 1 a ž e! — da je dobil iz tovaren velikanske množine blaga po neizmerno ugodnih cenah, zato ga more prodajati ,poI za«tonj"; — v resnici pa je pobral preležane ostanke .' vseh vetrov — katere ljudstvo drago plač <' Ali ljudstvo se kar gnete k Židu, ki zna priliznjeno govoriti. (Neko 70-letno starko je celo poljubil na čelo! »Oh, kako »galanten" gospod", je zdi-hovala vsa blažena.) Sleparček kriči na ulici: »Kupite, kupite facolete, po 10 šolda, po 10 šolda, mene košta 12 šolda!" — In naše babice iz oko- „Mir bodi s teboj, Častivredni Simo-nides, iti s teboj, sladka Estera!" Stal je pred njima raven kakor sveča; bilo je videti na njem, da nazviic službovanju so ga družile s to rodbino še druge prisrčne vezi. »Kaj si izvedel o mladenču?" vpraša urno Simonides. Malluh jame pripovedovati podrobno dogodke cetega dneva. Trgovec ga je na videz malomarno poslušal; nobena mišica ni strepetaia na njegovem licu, samo oči so se mu bliščale ter s tem piičale, da ga pripovedovanje zanima. »Hvala ti, Malluh, hvala!" reče, ko je služabnik nehal pripovedovati. »Zadovoljen sem s teboj. Dobro si opravil. Nihče bi ne mogel mi bolje služiti... Kako misliš, aH je ta mladenič zares žid?r »Na vsak način. Žiti je iz rodu Jude." »Iz tvojih besed vendar razvidim, da ti ni pravil ničesar o svoji preteklosti." »Previden je, rekel bi, celo sumnjiv. Navajal sem ga k temu na razne načine — a zaman: še le, ko sva zapustila gaj Dafne..." »Nagnusen kraj! Čemu je Šel tjekaj ?« »Dejal bi, da...... iz radovednosti. To je povod vsem onim, ki tjekaj gredd. Vendar pa se je kazal povsem malomarnega na vse pregrešne mičnosti tega kraja. Vse-kako pa ni hotel videti svetišča. Vprašal me i lice kupujejo prekolano pajčevino, ki ne pre-I nese prvega perila! Rodoljubi, odpirajte oči našemu slepemu ljudstvu po okolici! j Vabilo slovenskim krojačem k osno- j valnemu shodu krojaške zadruge, ki bode l dne 30. t. m., (t. j. na binkoštni pondeljek), ; v gostilni »Pri Katar i ni-ju" na Go-riščeku (ne v gostilni »Suda") ob 5. pop. Pri shodu se prediože pravil?., katera so izdelali slovenski krojači v mestu. Zadruga se osnuje z omejeno zavezo in sicer na podlagi postave dne 9./4. 1873. Pristopnina je 1 gld. Deleži so po 20. gld. Plačujejo se lahko v mesečnih obrokih po 4 gld. Vsak ud sme uložiti po več deležev. — Obresti so določene po 5%. Zadrugo vodi načelništvo in nadzorništvo. Namen zadrugi je: a) Skupno nakupovanje krojaških potrebščin. b) Ustanovljanje obče dostopnih prodajalnic blaga za obleko, na debelo in na drobno. e) Ustanovljanje skupnih delavnic. d) Ustanovljanje strokovnih šol. e) Podpora ubožnih udov iz čistega dobička. Udje zadruge smejo biti: krojači in šivilje, pa tudi njih o d j e m n i k L Dobro došli v obilnem številu! Pripravljavni odbor. Trgovina z žele/Jem, — V 40. številki „Soče" smo povedali, da je šel neki bas izvoljeni slovenski župan iz okolice v laško trgovino z železjem ter dostavili; Zakaj, si ne moremo raztolmačili. Oni župan je nam pojasnil ustno, da je šel tje kupovat za nekega Laha, kateri ima tam račun, drugače pa se on drži slovenskih kupčij. Toliko resnici na ljubo. V- Postojino k veselici v jami in nazaj je priredila južna železnica n dan 30, maja, t. j. binkoštni ponedeljek, posebne vlake iz Ljubljane, Trsta, Reke in Komuna. Iz Kormina odide vlak ob 8. uri 13 minut zjutraj, iz Gorice ob 8. uri 45 minut ter dospe v Postojino ob 12. uri 37 minut. Iz Poslojine se vrne isti vlak v Kormin ob 7. uri 45 minut zvečer istega dne ter pride v Gorico ob II, uri 46 minut. Za vožnjo po teh posebnih vlakih se dobe na postajah v Ljubljani, Trstu, Reki, Gorici in Kormittu izvanredno znižani vozni listki v Postojino in nazaj in sicer stane vožnja iz Kormina in nazaj v I. razredu 14 kron, v II. kron 11*02 vin., in v Ilf. kron 8'02 vin.: iz Gorice tje in nazaj v I, rnzr. kron 13, v II. kron 10 20 vin. in v lli. kron 7*50 vin. V teh cenah je vstopnina v jamo že všteta. Ti vozni listki veljajo le za vožnjo v Foslojino in nazaj istega dne in sicer le pri posebnih vozečih vlakih; torej se pri drugih tudi proti doplačilu ne dajo uporabiti. Dopisnik Iz Ločuika v «Sentinelli» zopet silno napada tamošnjega dekana veleč, g. F i i i p i č a, češ, da ta preganja kaplana H a i n d I a iz narodnega fanatizma. Vsa dejstva si je dopisnik bodisi izmislil ali pa je naredil iz muhe konja. Brez laži pač ne morete izhajati!! — Eno pa povemo: Dekanat ! o č n i š k i je po veliki večini slovenski, ergo mora biti dekan Slovenec. To je naše »posestno stanje*, ako že hočete vedno o njem govorili, in tega nikdar ne popustimo! Veliki vrt pri Katarinijn je torej že olvorjen za poletno dobo. Prvi koncert je bil dobro obiskan vkljub deževju, ki je prihrumelo okoli 7. ure in vkljub napadu v »Gorrieru" radi Vanekovih trojezičnih lepakov. Pobožna želja »G," je bila, da bi vrt ostajal prazen; tako bi doživeli v Gorici dokaz, da lepaki tudi v slovenskem jeziku so le v nesrečo. — Prihodnjo nedeljo zvečer je samo, če je morda zidano v grškem slogu ? Dragi gospod, ta mladenič nosi v srcu bolest, katero želi zadušiti, in šel je v votlino, tega sem prepričan, šel tako, kakor gremo na pokopališče za telesnimi ostanki svojih rajnkih, radi tega, da tam pokopljemo svojo bolest." »O, ko bi se v svojem opazovanju ne bil zmotil! Kaj pa, ali si zasledil, da ima mladenič kak namen, kako težnjo?" »Njegovo življenje je posvečeno sedaj iskanju matere in sestre. Razun tega nosi v svojem srcu veliko mržnjo do Rima. Ta mu je prizadjal veliko krivico, in ker je to krivico povzročil oni Messala, o katerem sem ti že pravil, torej je njegov drugi namen, poteptati in ponižati Rimljana. Lahko bi bil to že storil pri vrelcu Kastalije, toda premagal se je; za maščevanje je treba več prič in več razglasa... torej se poskusi ž njim na pozorišču.8 »Nu, in takrat?8 »Sin Arija dobi zmago." »Od kod veš to?" Malluh se nasmeje. »To sodim po tem, kar je sam rekel." »To še ni nikak dokaz." »Kajpada. Imam pa še drugi: njegov pogum." (Dalje pride). bo zopet koncert polne vojaške godbe. Radovedni smo, aH bo navzočih kaj onih meščanov, ki so bili pridni obiskovalci vojaških koncertov pri Dreherju. Naznanilo. — Dne 1. junija 1898. se odpre v Perteolu, okraj Gradiška na Primorskem, nov poštni urad, ki se bode peča! s pisemsko in vozno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno hranilničnega urada. Zvezo bode imel po poštnem selu je-denkrat na daii s poštnini uradom,. Cam-1 polongo. Starci, povsem spretni v svoji stroki, ki imajo veselje in ljubezen do svojega poklica in so neomadeževane preteklosti, dobe v Gorici in Pulju stalno službo, lahko za vse življenje. Sprejmemoj>a edino le Slovane, najraje Jugoslovane". Prednost daje poznanj'- cirilice. Pop.ortlkom t Trst. •— Velikokrat se prigodi, da pridejo naši ljudje v Trst le za nekaj ur, a ne vedo, kje bi odložili svojo ročno prtljago (kovčeke, obleko itd.). — Tem priporočamo, naj slini tlijo blago pri našem rojaku, kavarnaju g. Ani. Sorliju, •kavarna Coinmcrc io> nasproti velike vojašnice na desnem začetku ulice Ga-serma. —• Tam je zbirališče tržaških Slovencev in drugih, ki prihajajo po opravkih v Trsi. Radodarni doneski. Za nSlogo*: Po društveni položnici: Zložili starešino pri seji ni Merskem na predlog župana 10 gkl. ~ Andrej Kobal iz Cerkna r>0 kr. -Dr, Al. Franko udnino 50 kr. za 1808. Za nSolski dom": Kot u s t a n o v n i k se je '/.glasila : Rodbina dr. Frank o-1) o 1 j a k o v a v Solkanu z zneskom 800 gld„ in sicer: dr. Alojzij F r a n k o, odvetnik, s 100 gld., gospa Katarina D o I j a k, veleposeslnica, s 100 gld,, gospodična Kristina Doljak. učiteljica, s 100 gld. - • Dr. A. F r a n k o plačal na račun ustanovnine 50 gld, Žive'5! ...... Marija Ga- brijelčič, hišna v Vil'a Vieenlina, 50 kr. — Zamorec „Pri pošti" na Grahovem požrl gld. 5'05: v Ličenovi gostilni v Riliembergu v družbi dr. T u m a in 3 Itihemberčanov požrl \l gld. — Skupaj gld. 58-55. Društvene vesti. f Bratje Sokoli! Podpisano vabi vse one brale Sokole, kateri se mislijo udeležiti izleta v dol. Vrtojbo v društveni obleki, da se udeležujejo redovnih vaj, katere se bodo vršile dne 2. in 4. junija oh '/g'*« uri zvečer v Čitalnici. Načeluištvo telovadcev. ..Goriški Sokol" priredi v nedeljo 5. junija izlet v Vrtojbo, kjer bo ljudska veselica s telovadbo vseh vrst ob godbi. Nalančneji spored objavimo. — Ker se izletnikom pridruži naša goriška Čitalnica, bilo bi želeti, da bi se udeležilo tudi podporno društvo. — Pričakujemo udeležbe iz vse okolice, da mestni Slovv.ici zopet enkrat stisnemo roke svojim ljubim rojakom iz '^eh krajev okolice. Društvo „Sloga" je imelo včeraj več ur trajajočo sejo. Itazim tekočih opravi! je j prišla v razgovor tudi Vipavska železnica, I ki se začne i<-tos graditi. Kolesarsko društvo „(»orlca" priredi v soboto 28. t. m. ob 1. uri pop. izlet v V> o v e c. Odhod s telovadnega trga. — Tisti p. n. člani, kateri ne pridejo k daljšemu iz-lelu, imajo izlet v ponedeljek 30. t. m. ob , !1. uri popoldne po dogovoru s telovadnega trga. Natančneje se izve pri redniku gosp. Sirci. Veselica v Št. Andraža. — Da »bralno in pevsko društvo* v Št. Andrežti bdi, je pokazala veselica, prirejena v nedeljo dne r '2-2. maja t. 1. Izredno krasen dan majnikov je izvabil marsikaterega meščana — goriškega Slovenca v lepo okolico Št. Andrež. Opazili smo že . iaej potjo, kako kar cele čete hite na veselico. Vrli št. Andrežanje so okrasili svoje liiSe z zastavami. Na dvorišči gosp. Jožefa Kanu t-a, kjer se je vršila veselica, je bil / 'spravljen provizoričen oder za pevce in I igralce. Oder je krasila slika Nj. Veličanstva f cesarja. — Vsa veselica je imela strogo na« | reden značaj! Mej tem, ko si se divil po i dnevn v mešanem zboru nastopajočim deklicam, ?, v »arodno-barvnih oblekah, se nisi mogel \ dovolj načuditi zvečer pri razsvetljavi lepim slo-vensko-bojnim balončkom in nič manje "ttietaljnim ognjem, ognjenim kolesom..... * rli pevci so zabavali občinstvo z navdušenimi , pesmimi, kakor: .Jadransko morje", „U boj", ; itd., vojaška godba nas je pa očarovala mej pavzami z lepimi slovanskimi komadi, kakor: •"ej Slovani", »Mila, mila krnica" m dr. Točke vsporeda so se vršile kaj povoljno. nekatere pesmi so se morale celo, na občo žf-'jo poslušalcev, ponavljat;. — Otvorila se .}e veselica s H. Volaričevo: ,Ti osrečiti J ° h o t»", Tej točki je sledil »P o z d r a V; tamošnji gosp. nadučitelj L. Furlani je v Jedrnatih besedah pozdravil mnogobrojno občinstvo. Vrstile so se potem skladbe M. Vil-barje ve, Votaričeve, Hajdrih-ove, Hubadove ,n -v. pl, Zajč-eve. Pri vseh točkah, osobito v odusovljenih pesmih ,U boj« in »Jadransko morje* je pokazalo društvo, kako resno se'trudi izpolnjevati težavno mu na- | logo. — Stritarjev igrokaz: »Kosan«-"seje ' dokaj po voljno skončaljo «Kosani> sami bi imeli marsikaj pripomniti, vendar upoštevaje, da stane to — osobito na deželi — pi*av mnogo truda, smo dotičnikom le hvaležni na trudu. Zadnja točka, igra: «Pol vina pol vode* je nas zadovofila do cela. Tgralke in igralci so se potrudili po svojih močeh ter storili, kolikor jim je bilo mogoče. Zdi se nam pa vendar, da niso bile vloge .povsem dobro razdelene. Razdelitev vlog je bojda naj-težavneji posel reziserjtr,***t!tte3 trdijo vsaj veščaki. Videlo se je igralcem/da bi i" vsak rad kos svojej nalogi, vendar kaj more zato, če mu pa temperament, kateri je vsakemu drugačen, ne pripušča izvesti vsega baš tako kakor dotična uloga zahteva. Sicer pa znbave in smehu ni manjkalo! Bodisi pri pevskih — katere je vodil g. Bajt — kakor igralnih točkah je pokazalo društvo, da napreduje ter da se lahko veseli svojega vspeha! Dovršene, i vsporedu jo sledil zabavni del ob razsvetljavi vrta! Med rajanjem naroda smo se čutili popolnoma »svoji mej svojimi1-. Pevci so nas še nadalje razveseljevali z navdušenimi slovenskimi pesmimi; umetalm j ognji so se zarili raznobojuo v temnem nočnem I obnebji, rakete so se spuščalo visoko v zrak, ognjeni kolesi sle v vrtincu bruhali zame iskre v belo-modro-rudečih barvah na strani. — Navzlic veliki udeležbi je vladal uzoreu redi — Da jo imel i ta tncoOcijoiui* del nekoliko toficijelni> značaj, se je oglasil g. K. K1 a v ž a r ter v svojem govoru pohvalil Št. Androžčano kol. uzorne kmetovalce, jih bodril in navduševal k duševnemu delovanju in slogi, v kateri edino je nioi! Še le pozno v noč smo se poslavljali od n a r o d n i h Št. Andrežanov! Vrlemu društvu pa kličemo: Le tako naprej! Delajte v povzdigo domovine in korist naroda! h.—k. Ženska podružnica t<>\ Cirila In Metoda v Prvačini je imela dne 15. 1. m. svoj letni občni zbor, pri katerem Jo bila jedno-glasno izvoljena za predsednico g. A. O r e I, za tajnico g. Mozetič iti za denarničarico g. Viktorija P o I j š a k. Namestnice gg. Ivana Gregorič, Lucija Gregorič, Ivana Furlani in odbornici Jožefa Zoni in Terezija Pahor, Sklenile so, da pristopi podružnica kot nstanovnica „Šolskemu domu" v Gorici z doneskom 100 gld., ki se plača v štirih obrokih. Vrlim rodoljubkiiijam kličemo: Živele! Razgled po svetu. Smrtna kosa. - - V gradu Ilornsleittu na Nižje Avstrijskem je umrl dne 24. t. m. nadvojvoda Leopold v starosti 75 let. Pokojnik, ki je bil temeljito izobražen v vojaških vednostih, se je udeležil vojne leta 1818., 1810. in 1800." Bil je dolgo vrsto let težko bolan in sedaj ga je rešila smrt trpljenja. Z vladarsko hišo sočustvuje cela Avstrija. Trgovinski minister, dr. Barnrelter, se je mudil le kr. bis fl. H.ir> p. Met. — nur Selit. \venn direkt ah mc-iiion Fabriken bozojjen si-huarz, wefes umi ftirbir', in iten modeinster, Gevrebcn, Farben umi De.-Miis. An Prtvsite porto- und steuarfrai ins Hbus. Muster umgehenu. G. llennelicrg'* Seiilen-FabrifctMt (k. u. k. Hofl.) ZBrleh. Sploino }• priznano pri želodčnih boleznih kol najboljše prebavljiv«! in odvajalno sredstvo Gascara Sagraria Malap vino iz deželne lekarne < Pri Mariji pomagaj 1'h. Mr Milan Leustek v Ljubljani. I vel. stekl. uld. 1-20. — Hazpo- šilja se z obratno jošto 117, "17 Dunajska borza 26. maja 1898. Skupni državni dolg v notah . . . 101 Skupni državni dob/v srebru . . . . H»l Avstrijska zlata renta.......H>I Avstrijska kronska renta <(•'#>... 121 Ogerska zlata renta \%......itS* Ogerska kronska renta 4% . .... !»¦"> A"alro-ogerskc bančne delnice . . .01 ti Kreditne delnice......... .')58 London vista...........120 Nemški drž. bankovci za 100 mark . .r>8 20 mark.............II 20 frankov............ !) Italijanske lire..........44 C. kr. cekini........... f> Razne kolače za birmance priporoča Karol Drašeck pekovski mojster na Kornu — v Gorici — na Kornu. Išče se sposoben akviziter v Življenjskem zavarovanju za Gorico in deželo proti gotovi plaei in proviziji. Reflektantje se morejo predstaviti dne 20. in ;50. t. m. v uradih podružnice družbe «Janus» v Gorici, v ulici Ponte Isonzo 3(5. Podpisana pr.poročata slavnemu občinstvu V Gorici in na deželi, svojo novo urejeno proflujalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski ('ngna~ je splošno, že :»0 let znano domače zdravilo, katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in lebko odvaja. Pri rednem« vporabljanju ojai-uje prebavne organe in jih drži v pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. S poŠto 20 kr. več. iozor! Vl je staro, najprej v Prajti uporabljevano hišno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje nečistobe ter ublažujoče deluje na vročino in bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več. deli zaboja * natisnjeno in zakonito ______ priznano zaščitno znamko. Glavna zalaga: Lekarna B. rBflBHER-ja „pri črnem orlu" v Pragi, Mala strana, na voglu Spiraenra ulice, ¦ ¦ P«tem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pontoni in pl. Gironcoli. _. l#|ieillMlle2 Klepar Artur Makutz Ozka ulica I. — G ORIC A — Via Stretta l. Iirii.oro.-ii Škropilnice proti peronospori (ponovljene po Ver-morelovi sestavi). Baker Je trd in svetel. Zalistke (valvole) se more lahko premenili. Škropilnica je sestavljena priprosto in lako, da škropi lahko na tri načine po volji lastnika. om- Cena je zelo nizka. -%qi Stroj z« žvepljanjo sodov iz cinkanega železa. Priprava zu obvarovanje vina pred plesnobo in eikanjem pri točenju iz soda (kan). 81 13-12 Meh za žvepljnnje grozdja raznih sistemov. Cevi iz gume za vsakovrstne Škropilnice. P, 48 0—.1 - Sprejeniljo v popravljanja vsakovrstne druge škropilnice, kakor tudi prevzema vsa druga v kleparsko obrt spadajoča dela. Zeta 1881. y 6orid ustanovljena fordka KRiemrjIisMcil (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.) tiskarno črk na perilo. (P .cl.) & V Gorici - ifr^^^^^ Anton Potatzky v Gorici. Na sredi ItaSrelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaiišče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisamice, kadilce In popotnike. Najboljše šivanko za Šivalno stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. SvetinJIec. — ttožiii venci. — HaSne knjižice. lisna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje. krošnjarje, prodajalce po sejmih in tririh ter na deželi. -2 ;ir> 14 Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr, drž. svetjnjn Na Ivovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetil:;'1 Nunska ulica 14-16 — V Gorici Prodajalnica edina mehanična poprovljitlnica šivalnih strojev. Broz konkurenca! V zalogi so nahaja nad 100 Šivalnih strojev n. pr. za Čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdohu od gld. 32 naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese. P. Drašček trgovec z jedilnim blagom v Stolni ulici št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v Oi Gorici in z dežele. Prodaja kavino primeso Iz tovarne ARNOLD & SUTMaNN z Dunaja. Zaloga zveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. *l^; (Junjniii -;i nuznnnili stavnemu ob- >L> #§; ('iti.-lvii, da .-cm zapri'*!*] v Trn tu Ir^mnn za (p# |i; komisijonalno in špedicijsko ^ i> poslovanje. |» 4^; Naroi-iln in s-ircr tiiiiln v imAiljutvuli ^*> «>j |io •"• k*.', po poŠti in od :i() kjr nsiprej p:i gjjt *?¦ po iAnnm, izvr»pv:il bom lorno in cen«, (n" 4P'( ItnzpoSiljiil bom nizon kobinij:iliu i. dr. IVral 5|f <^i se liom z razprodiivanjcin dniiim'* li pridcl- &•» ) Spri*j;i.t*m zastopstva trdnih • - za '«,*> %&, konkiiiviico spostdinih tvrdk in pola*-'am J-ijjji iV Za to kavcijo, j*j» *$ Nad.jaje se. da jo me soiojaki do- §? p i~ Urnost 1'oriui,