I
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte
reklamacije so poštnine proste.
Kaj pa kmet?
Zadnji torek, dne 26. septem. se je zopet otvoril nas državni zbor. Kot prvi je povzel besedo ministrski predsednik Gauč. Govoril je zelo previdno o zmedah na Ogrskem, o deželnem zboru na Češkem, o razburjenosti Nemcev na Šlezijskem, o vseučiliščih, o vsem mogočem je govoril, samo o tem ne, kako bi se naj pomagalo v naši državi onim stanovom, kateri morajo največ delati in plačevati, a imajo najmanj pravic. Med te stanove spada tudi kmetski stan.
Spodnji Štajer je od Boga bogato obdarjena dežela, a vendar tudi tukaj se kmetom ne godi nič boljše nego drugod. Njihova posestva prehajajo iz kmetskih rok dosledno v gosposke roke. Trgovci, krčmarji ter uradniki iz mesta so isti, ki imajo dovolj denarja, da pokupijo, česar kmet ne more več držati. Torej ne „farji", kakor se ravno mestna gospoda kmetom laže ter jim siplje pesek v oči. Lansko leto 1904 se je prodalo na Štajerskem 472 kmetskih posestev nekmetom v obsegu 5.984 ha. Izmed teh jih je prišlo v ne-kmetske (gosposke) roke na Spod. Štajerskem 140; najbolj se je prodajalo v šmarskem okraju, kjer je prišlo 24 posestev v gosposke roke, potem v ormoškem okraju, kjer so ne-kmetje pokupili 22 kmetskih posestev, v ptujskem okraju so pokupili (večinoma ptujski očetje „Štajerčevi") 21 kmetskih posestev, v rogaškem pa 19 posestev.
Zanimivo je izvedeti za razloge, zakaj so se kmetska posestva prodajala. Uradni podatki pravijo o Spod. Štajerskem, da so kmetje prodali v 22 slučajih zaradi prevelikih dolgov, v 15 slučajih zaradi slabega gospodarstva in ugodne kupne priložnosti, v 13 slučajih za-
radi visokih plač služabnikom ali pomanjkanja služabnikov in v 37 slučajih iz vseh teh razlogov skupaj.
S posestvi, ki se kupijo na Spod. Štajerskem, se dela naslednje: da se gozdovi posekajo, da dobi kupec, kar mu je prodajalec posestev dolžan, da se s posestvi špekulira in da se delajo vinogradi, letovišča itd.
Uradno poročilo samo omenja, da pripada na Spodnjem Štajerskem 61'25 % vseh posestev med trgovce in obrtnike, drugi procenti pridejo na uradnike in špekulante.
Dolžnost vlade bi bila, da varuje spodnje-štajersko kmetsko ljudstvo pred prepadom. In odkod mu preti prepad ? Na eni strani ubožava kmetsko ljudstvo, na drugi strani pa se debeli (nemškutarski) trgovski stan po naših mestih in trgih. Vlada pa krepi vedno le nemškutar-stvo na Spod. Štajerskem, a slovensko ljudstvo prepušča žalostni svoji usodi. To naj povedo poslanci vladi naravnost v obraz!
Političen shod na Remšnikn.
(Konec.)
Nato se je pričela gledališka predstava. Visokošolci iz Dravske doline so predstavljali znano burko: „Kmet Herod". Ljudstvo je z pazljivostjo in zanimanjem zasledovalo igro. Posebno se jim je pa dopadel Gašper, ki je res imenitno igral in zbijal šalo za šalo, tako da ni bilo smeha ne konca ne kraja. Veliko odobravanje je zbudila pesem o nemčurjih. Predstava se je ljudem tako dopadla, da so vsi želeli še enkrat kaj jednakega videti.
Po predstavi se je razvilo živahno življenje v gostilni in pred gostilno. Tamburanje, petje
in govori so se vrstili; vstajali so govorniki in z ognjevito besedo navduševali navzoče za narod. Za narodno delo vneti akademik g. jurist S t i b 1 e r je govoril sledeče: Za naše razmere je zelo pomenljivo, da so naši rodoljubi začeli misliti na mejo. In veseli nas, da se razmere v tem oziru obračajo vedno na boljšo. Ali danes je nase veselje še tem večje, ker smo našli tukaj v Remšniku, tukaj na skrajni meji zemlje slovenske tako zavedno slovensko ljudstvo, kojega narodne vrline nam jamčijo, da se ta del zemlje slovenske nikdar ne bo pogreznil v morju vsenemštva. Slovenci iz Remšnika, stojte trdno in branite svoja rodna tla! Razumništvo Podravske doline pa prosim, da isto zahaja med ljudstvo: v občevanju se bomo spoznali, s spoznavanjem raslo bo medsebojno spoštovanje in ljubezen, z medsebojnim spoštovanjem in ljubeznijo pa, Slovenci, postanemo silni in močni, ki bodemo z mirnim očesom zrli v bodočnost!
G. župnik P o d v i n s k i napije g. Fr. Paherniku, inženirju iz veleposestniku iz Vuhreda, kojega zasluga je, da je danes prirejen dan tako lepo uspel. Naj ostane, kakor tudi ostali akademiki, ki so danes sodelovali, zvest svojim načelom, ki izvirajo iz njegovega plemenitega slovenskega prepričanja in navdušenja.
Gospod nadučitelj M o h q r k o poživlja Remšničane, da si varujejo najboljše, kar imajo: to je narodna šola. Narodna šola vzgaja vrlo in pridno slovensko deco, ki spoštuje svoje 8tariše, njih narodnost in vero, medtem ko nemške šole vzgajajo poturice, izdajalce svojega naroda, ki se sramujejo in celo zaničujejo svoj narod io s tem svoje slovenske stariše.
Slednjič se zahvali vsem gostom gospod nčitelj Belina za mnogobrojno udeležbo in
LISTEK.
Poročilo
o dvajseti glavni skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Št Juriju ob juž. žel.
V četrtek, dne 14. t. m. se je vršila v Št. Juriju ob juž. žel. XX. glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. Slavnost se je obnesla nepričakovano dobro. Bil je pravi narodni praznik. Podamo v kratkih točkah najzanimivejše.
1. Sprejem.
Prvi sprejem se je vršil na kolodvoru. Zbrali so se tam: požarna bramba, veteranci, moška in ženska podružnica Ciril-Metodova, šentjurski akademiki, cvet šentjurskih gospo-dičen in deklet in mnogoštevilno ljudstvo. Z vlaki ob četrt na osem in pol osem so došli glavni skupščinarji, večina gostov je prispela še le tekom dneva z raznimi vlaki.
Gdč. Malčika N e n d 1 o v a podari v imenu trških dam prvomestniku, msgru. Tomu Zupan, gdč. Anica Cmokovapav imenu šentjurske ženske podružnice Ciril-Metodove podpredsedniku družbe, gosp. L. S v e t e c , krasen šopek. V imenu moške podružnice pozdravi njen t, č. predsednik, č. g. kaplan Ivan
i J e 1 š n i k , prvomestnika kot očeta slovenske dece. Prvomestnik se zahvali za podarjene šopke in za pozdrave. Gostje in zbrana množica odkorakajo s celjsko narodno godbo na čelu v trg.
Gotovo do tisoč ljudstva se je bilo med tem zbralo v trgu. Trg in okolica, vse je bilo v zastavah in zelenju in cvetju. Trije slavoloki so krasili cesto, na trgu pred cerkvijo pa se je dvigal orjaški mlaj. Vrhu njega pa je plapolala ponosna, 12 m dolga trobojnica gostom v pozdrav. Od štirih krajev so grmeli topiči, iz oken pa so obsipavale šentjurske zavedne gospodične goste s šopki in cvetjem.
Pred bralnim društvom pozdravi goste jurist g. Marko I p a v i c v imenu trga, domači župnik, velč. g. Val. M i k u s, pa v imenu župljanov in kat. bralnega društva. Prvomestnik zahvali oba ter v prisrčnem nagovoru pozdravlja zavedni trg. Nato je zaju-trek pri Nendlu.
2. Zborovanje.
Prične se zborovanje s slovesno sv. mašo. Daroval jo je domači g. župnik ob polni asistenci v krasno ozaljšani župni cerkvi. Pri maši je izredno dobro pel številni mešani zbor Šentjur^, ..Ljudstva je bilo več ko ob največjih
Zborovanje se je vršilo na prostem. Poleg
glavnih skupščinarjev je bila navzoča tudi jako velika množica kmetskega ljudstva. In to je prav! Stem se udeleži ljudstvo zborovanja, sliši o koristnem delovanju družbe ter se se bolj vname za njo.
Prvomestnik otvori XX. glavno skupščino ter da najprej besedo g. državnemu poslancu vitezu B e r k s u. G. državni poslanec pozdravlja glavno skupščino v Št. Jurju ter zlasti naglaša, „da sta si slov. državnozborska deli-gacija in „Družba sv. Cirila in Metoda" edini v tem, da stojite na isti podlagi, na podlagi sv. vere in narodne koristi".
Nato govori g. prvomestnik. „Družba sv. Cirila in Metoda" zboruje letos že četrtokrat na štajerskih tleb. S tem kaže družba, kako ljubi zlasti slovensko Štajersko.
Tajnik, g. dekan Z 1 o g a r iz Šmartna pri Litiji, podaje v uvodu svojega poročila pregled družbinega delovanja zadnjih dvajset let. Ustanovljena je bila družba 1. 1885. Njeno vodstvo, po osobju še skoro nespremenjeno, je ostalo ves čas svojega delovanja tudi v svojih nazorih glede pospeševanja slovenskega šolstva isto. Družbin namen je velika prosvetna naloga, omogočevati ssvojimi šolami, zavodi in podporami narodno vzgojo slovenske mladi ne toliko časa, doklersebo našemu narodu boriti za to, kar
osobito ?.a požrtvovalnost oddaljenejših gostov ter izraža željo, da hi se prirejali na Rcm.šniku vsako leto taki shodi.
Ta želja se bo tudi gotovo izpolnila. Bog živi Remšničane!
D»	8S
opisi.
Iz Domova pri Ptuju. (Bralno društvo. — Nasprotniki.) Častiti g. urednik! Nekaj novega imam Vam povedati. Pri nas se namerava ustanoviti „ bralno in gospodarsko društvo", ki nam je za življenje potrebnejše, ko ribi vode. Misel se je sprožila pred meseci. Občinstvo, posebno mladina, težko pričakuje uresničenja te misli. Naša mladina in naši možje so spoznali potrebo združenja — potrebo odpora proti pogublji-vemu nemškutarskemu nasilju. Pa čujte! Ta ravnokar nameravana misel pa je povod, da marsikaterega tukajšnjega posilinemca — Iškarijotovega veleizdajalca — navdaja groza in strah. Ti, tozadevni „naprednjaki" imenovani — ali — pravzaprav „naprejbedaki" — protestirajo na vso moč proti činu omenjene misli. Napenjajo vse svoje kriplje, njo zatreti kot tlečo iskro v pepelu. Neusmiljeno udrihajo ti ljudje po tem, kar je krščanskega in kar je narodnega. Kaj imajo dela samo s tistimi, ki so se sproti našim razmeram tako polnoštevilno udeležili podučnega zborovanja 4. septembra v Mariboru. Ne vemo, kaj jih peče, če jih zraven nič ne dotiče. Aja para, to so naši „prijatelji"! Dobro jih poznamo. Volkovi so v ovčji obleki. Treba se jih izogibati! „Štajerčeva" kolportaža je pri teh ljudeh častno zastopana in duh morilca Mur-šiča še vedno preveva njih grešne kosti. Zato se nam pač ni čuditi, če so dospeli tako na višek jim „ljube omike"; ni se nam čuditi, če svoje prazne butice nakvišku molijo, kakor prazni klasovi v faraonovih sanjah. Fej jim ! Se dalje baviti z nasprotstvom, ne kaže. Tudi ne kaže njih imen za prvič osvetiti. Pač pa izve slovenski svet imenoma vse tiste tičke, ki kljuvajo v naše prostišče, če od tega ne odstopijo. Toliko pa našim še rečem: Možje, mladeniči! ki se zavedate, da Vas je slovenska mati rodila, delujmo za društvo! V boj proti našemu nemškutarskemu sovragu, v boj proti alkoholizma. V boj! In alkohol bo napovedal boj nemškutarskemu krčmarskemu žepu. Mi se gibljemo, a jih je strah!
Zbudimo se, združimo se,
Ne dremajmo zaspani —
Sovragom svojim vdani.
Sramjihbodi.
se smatra drugod za samoposebi umevno. Družba šteje sedaj 151 podružnic, z ok. 9000 člani. Ženskih podružnic je 38. V dvajsetih letih se je osnovalo 25 družbenih zavodov s skupno vrednostjo pribl. 200.000 K. Izmed teh na Štajerskem v Celju, v Mariboru, na Muti; na Koroškem v Sv. Rupertu. Te zavode je obiskovalo 1. 1905 skupaj 2600 otrok. Kaj bi bilo s temi tisoči otrok, ako bi ne bilo naše družbe? Zginili bi bili v germanskih in italijanskih valovih. Ta podatek kaže, kako prekoristno je delo naše družbe, in da je sveta narodna dolžnost vsakega Slovenca, podpirati družbo z vsemi močmi! Kdo bi pač hotel zakriviti narodno smrt tolikih naših slovenskih otrok ? In to stori, kdor noče podpirati naše družbe.
Z ozirom na dopis „Zaveze" iz Pulja, v katerem ista izraža svoje ogorčenje, da družbeno vodstvo ni smatralo „Zaveze" niti za vredno, odgovoriti ji na prošnjo, naj se voli v družbino vodstvo zastopnik iz učiteljstva, poroča tajnik to-le. Prvomestnik družbe je dal takoj preiskati vse družbine akte od 1. 1901. do 1905., a ni se našlo ničesar o tem pismu. Povabil je nato predsednika „Zaveze", naj se prepriča o tem na lastne oči v družbini pisarni. Ni ga bilo. Napisal pa je predsednik „Zaveze" družbinemu vodstvu dobesedno to-le: „Zavezin" prejšnji podtajnik,
Iz Vidma. („Štajerc" zopet laže.) Dopisnik „Štajerčev" iz Vidma trdi, da je g. dekan ustanovil tamošnjo šolsko loterijsko podjetje. „Štajerčev" dopisun sam dobro zna, da je to debela laž; a kaj temu, če privrže k tem kosmatinkam še eno? Resnici na ljubo bodi povedano, kar sicer dobro ve cela vidern-ska občina, da se je za ustanovitev imenovanega loterijskega podjetja silno vnemal pokojni župan Janez N ;vak ter nagovarjal razne odlične može, naj pripomorejo, da se po potu loterije poplačajo velike občinske doklade, katere bi sicer morali prenašati davkoplačevalci vsled nove šolske stavbe. Nagnilo je k temu loterijskemu podjetju g. Novaka enako šolsko loterijsko podjetje v Grafenvvorthu na Nižje Avstrijskem, odkoder so se ravno takrat razpošiljale srečke tudi v naše kraje. V spora-zumljenju z g. okrajnim glavarjem so se sklicali vsi davkoplačevalci, katerim se je stvar razložila, ki so bili vsi tudi zadovoljni s to ustanovitvijo in ki so izbrali v vodstvo odsek, obstoječ iz osem gospodov. Ko so se sešli izvoljeni člani odseka, da si izvolijo načelnika in druge voditelje celega podjetja in so prigovarjali g. dekanu, naj prevzame službo načelnika, jim je ta odgovoril: „Jaz si ne upam prevzeti te odgovornosti, saj Vam je znano, koliko različnih služb že opravljam." A ugovarjali so mu, češ: „Vam, gospod dekan, ne bo treba pri tem nič delati, nič skrbeti, Vi ne prevzamete nobene odgovornosti; delali bomo le mi; dovolite, da smemo le pod „Vašo firmo" začeti to delo." To «pričujejo vsi takratni udje loterijskega odseka. Temu moralnemu pritisku se je vdal g. dekan in prevzel službo načelnika. Cenjeni bralec presodi pa sam, kako se ta stvar vjema s trditvijo „Štajerca", češ, dekan je ustanovil loterijsko podjetje. Ta trditev je, da še enkrat rečemo, nesramna laž. Te laži trosi „Štajerc" po svetu samo le iz tega namena, da bi loterijsko podjetje oškodoval in s tem oškodoval tudi videmsko občino. Četudi je tat povrnil vso škodo, katero je povzročil loteriji v denarju, s tem škoda še davno ni popravljena. V poštev se mora vzeti moralna škoda, katero je trpelo loterijsko podjetje na svojem dobrem imenu. Sveta dolžnost „Štajerca" bi bila, da skuša popraviti to moralno škodo, prizadeto videmski loteriji. Namesto tega pa si prizadeva videmsko občino še nadalje oškodovati. A ne bo se Vam posrečilo! Hvala Bogu in dobrotnikom od blizu in daleč, ki so nam pripomogli, da vkljub vsej škodoželnosti naših nemškutarskih Štajer-čijančev občina ne bo trpela nobene škode, ampak ji ostane še nekaj preostanka. Prosimo pa zopet pri tej priložnosti, naj sežejo po naših srečkah, katerih je še dovolj na razpolago.
ljubljanski mestni učitelj Kecelj je zakrivil, da se naša i. c. „Zave-zina"željanivresničila." — Zataknil je bil pismo.
Tajnik odpre pogled v bodočnost. Družba se nahaja v opasnem položaju. Treba ji bo podvojene podpore. V Mariboru in Stndenicah je potrebna slovenska ljudska šola, v Gradcu otroški vrtec, narodna šola v Št. Jakobu v Rožu potrebujejo podpore itd. Zato prosi tajnik, danaj podružnice podvojijo svoje delovanje. Priporoča tudi nakupovanje družbinega blaga: družb,ne kave, mila, vžigalic, piva, svinčnikov, peres, narodnega kolka itd. V enem letu je razprodala družba 303.159 narodnih kolkov in za nje prejela 5986 K. Kupujte narodni kolek! Priporoča tudi nabiralnike po gostilnah, zabave in veselice v družbine namene, volila, itd. Prosi podpore županstva, želi, da bi duhovni sobratje po deželi še bolj delovali za družbo.
Družbin podtajnik, g. Bradaška, poroča o stanju blagajne. Dohodki znašajo skupno 64.328 K 11 v, stroški 61.096 K 57 v, prebitek torej 3231 K.
Sledi volitev odbora. Za prvomestnika je enoglasno in z velikim navdušenjem zopet izvoljen msg. Tomo Zupan. Tudi ostali odbor
Eazne stvari.
Iz domačih krajev.
Osebna vest. Vadniški učitelj v Mariboru, g. Jožef Fistravec, je imenovan za učitelja na ženskem učiteljišču v Gorici.
Izpremembe pri sodiščih. Okrajni sodnik G vido Visconti je premeščen iz Marnberga v Beljak, za okr. sodnika v Mara-bergu je imenovan sodnijski pristav v Brežicah Jožef Roth. Premeščeni so: sodnijski pristav dr. Ros tok iz Št. Lenarta v Slov. gor. v Konjice, dr. Jožef Oswatitsch iz Sevnice v Brežice. Pristavi so postali avskul-tanti: Gvido Mihelič v Vipavi, Rihard Selijo v Sevnici, dr. Ambrož Petrovvitsch v Št. Lenartu in dr. Pavli če k v Rogatcu. — Sodni tajnik dr. Lotar Muhleiscn v Rogatcu je izstopil iz sodne službe in se bo posvetil odvetništvu.
S šole. Šola pri Sv. Duhu v goriye-radgonskem okraju se je razširila v štiriraz-rednico. Nastavljeni so: za nadučitelja: v Šoštanju g. Alojzij T robe, učitelj v Št. Ilju nad Turjakom, v Skalah g. Martin Krajnc, šolski vodja v Svetini, pri Sv. Emi g. karol Čeh, učitelj pri Sv. Trojici v Slov. gor.; za učitelje in šolske vodje sledeči gg.: v Mariji Reka Karol Korošec iz Topolšice, v Žusmu Avgust C a n j k o iz Skomar, v Pleši vcu Henrik B r e g a n t od Sv. Benedikta v Slov. gor.; za učitelja oziroma učiteljico sledeči gg. in gdč.: v Braslovčah Ivan Kramar od Št. Vida pri Ponikvi, na nemški šoli v Vojniku Alojz E p p i c h iz Brežic, v Novi cerkvi pri Vojniku Ana Poglajen iz Jurkloštra, v Pišecah Antonija G o m i 1 š e k stalno, v Kri-ževcih Elizabeta V a g a j a iz Laporja. Za učiteljico ženskih ročnih del v Ljubečnem je nastavljena gospa Rozalija Vizjak roj. Go-lovšek. V začasni pokoj je stopila gdč. Marija Kralj pri Sv. Venčeslu.— Gdč. Kosehell, učiteljica v Zrečah, dobila je službo v šoli za trg Konjice, na njeno mesto v Zreče pa pride gdč. Kavčič, ki je letos dovršila učiteljišče v Ljubljani.
Mariborske novice. Infanterist 47. peš-polka v Mariboru Franc Breznik je dezertiral od vojakov. Toda ni se dolgo veselil svoje prostosti, ker so ga že dne 19. t. m. v Št. Jakobu v Slov. gor. prijeli.
Mariborske porotne obravnave. V sredo, dne 20. t. mes. je bil obsojen kočarski sin Franc Plohi iz Selišč na sedem let težke ječe. Plohi je zaklal z nožem dne 30. julija t. 1. pri plesni zabavi v gostilni Marije Spind-ler v Križevcih Franca Zelenko. — Hlapec Ferdinand K r o i s iz Brestenice pri Kamnici
ostane nespremenjen. Le mesto odstopivših dveh udov dr. Fr. Štora in dr. Fr. Tominšeka sta izvoljena dr. Milan Hribar in dr. Pavel T u r n e r.
Govoril je še g. dr. V e r s t o v š e k iz Maribora. Dokazoval je iz statističnih podatkov, da mora družba največjo pozornost obrniti na Maribor in okolico, da tukaj ob Dravi zajezi naval nemštva.
Nato sta se še oglasila k besedi gospod E k a r , urednik „Mira", in kanonik g. Dobrove iz Velikovca. V imenu koroških Slovencev sta odločno zahtevala, da se družba v prvi vrsti ozira na razmere v tužnem Korotanu.
Prvomestnik zahvali zborovalce za veliko zanimanje ter zaključi zborovanje.
3. Banket in koncert.
Banket se je vršil v prostorih Nendla. Udeležilo se ga je do 100 oseb. Med banketom izroči predsednica šentjurske ženske podružnice, vrla žena P i s a n e c , z ganljivim govorom 100 K v roke prvomestniku, 200 K moška celjska podružnica, 100 K pa posojilnica iz Sv. Križa pri Slatini.
Prvomestnik napije cesarju, g. dr. Medved pa vsem, ki so pripomogli, da se je vršila slavnost tako izredno lepo.
Stoloravnateljstvo prevzame nato g. dr. Rosina. Govorili so: g. učitelj K v e d e r, č.
je bil obdolžen radi nenravnosti, toda je bil oproščen. — Dne 21. in 22. t. mes. se je vršila obravnava proti 19 letnemu posestniškemu sinu Antonu M a u k o iz Drvanj, ki je umoril dne 11. maja t. 1. svojo ljubico, 19 letno Terezijo Markuzzi. O umoru smo takrat poročali. Pri obravnavi in že prej v predpreiskavi je Mauko vse tajil, da ni bila njegova ljubica, da je ni umoril, sploh je tajil, da je imel kakšno razmerje ž njo. Vendar so ga porotniki spoznali krivim in je bil obsojen na dvanajst let težke ječe. — V soboto, dne 23. t. m. je stal pred porotniki 19letni Ferdinand Rozman iz Les-kovca, ki je ubil z lopato hrvaškega delavca Halobareca na Pesniškem kolodvoru. Haloba-rec je šel nad njega s kolom. Rozman mu kol izbije iz roke in ga nato vdari z lopato. Porotniki so Rozmana oprostili, ker so rekli, da je to storil v silobranu. — Isti dan se je vršila obravnava proti bratomorilcu Antonu Majcenu iz Prerada. Anton Majcen je izzival v gostilni Sok v Moškajncih druge fante. Ko je prišel domu, ga je starejši brat Jožef zaradi tega začel tepsti. V svoji jezi je pograbil .Anton Majcen za nož, ki je tičal pod tramom, in ga zasadil bratu v prsa. Zadel ga je naravnost v srce. Bratomorilec je bil obsojen samo na tri leta težke ječe, ker so sodniki smatrali kot olajšavno, da je to storil v hipni jezi zato, ker ga je hrat tepel. — Hlapec Jožef Pečnik in Franc Reizman v Selnici ob Dravi sta si bila stara sovražnika. Dne 22. avg. sta se srečala na cesti, kjer sta se začela tepsti. S pomočjo svojega tovariša Antona Pleteršeka je vrgel Reizman Pečnika na tla in ga začel biti s pestmi. Ko se je Pečnik vstal, da bi šel naprej, zastavil mu je Reizman pot, nakar je potegnil nož in ga zagnal nasprotniku v vrat. Pri tem mu je prerezal žilo na vratu, tako da je Reizman izkrvavel in kmalu na to umrl. Pri obravnavi dne 25. t. m. je bil Pečnik obsojen na 10 mesecev težke ječe, ker je po izreku porotnikov samo prestopil meje silobrana. — Zaradi tatvine in obrekovanja je bil obsojen 19 letni Andrej Kopnik iz Planine, občina Sv. Anton na Pohorju, na dve leti težke ječe. Imenovani je ukradel posestniku Mihaelu Miheliču iz Hudega-kota 660 K. Ko je bil zaradi tega v preiskavi, nalagal se je sodniji, da ga je k temu našuntal Alojzij Završnik. Porotniki so ga spoznali krivega tatvine in obrekovanja ter je dobil zgoraj navedeno kazen. S tem je sklenjeno to porotno zasedanje.
Koncert v „Narodnem domu" v Mariboru. V nedeljo dne 1. oktobra se vrši koncert slavne češke umetnice na gosli Marice Heritesove. Začetek točno ob 8. uri zvečer,
g. Ilšnik, g. Ekar, g. dr. Kukovec, č. g. Dobrove, i. dr. Med banketom je igrala celjska narodna godba.
Po banketu je bil sprehod po trgu in njegovi lepi okolici.
Ob šestih se je pričel koncert.
Šentjurski mešani zbor je nastopil z nekaterimi prav mičnimi in lepimi pesmicami. „Celjsko pevsko društvo" pa je pelo umetniško dovršeno več skladeb dr. Gustava in dr. Benjamina Ipavic. Pri tej priložnosti je tudi imenovalo „Celjsko pevsko društvo" po svojem predsedniku oba imenovana gg. skladatelja za svoja častna člana.
Brzojavnih pozdravov je došlo do 20.
4. Odhod.
Ob pol 9 je bil odhod iz Št. Jurija. Trg je bil razsvetjen. Prepevajoč „Naprej" in „Hej Slovenci" so se podali gostje na kolodvor. V nočno tišino pa so zagrmeli topiči gostom zadnji pozdrav.
Vsa slavnost je napravila na zborovalce in goste jako dober utis. Bili so navzoči skup-ščinarji, ki so se udeležili še vsake skupščine, pa so pravili, da se nobena izmed vseh devet-najsterih skupščin ni vršila tako veličastno, ko skupščina v Št. Jurju. Narodni trg Št. Jurij ter zavedni tržani in okoličani bodo ostali vsem v trajnem in prijetnem spominu.
V	Leiteršpergu pri Mariboru je padla viničarka Ana Gleincer dne 16. t. mes. v vodnjak. Prala je pri njem perilo, kar jo prime božjast in jo vrže v vodnjak, kjer je utonila. Zapustila je tri nedorasle otroke. Ponesrečena je bila stara 50 let in je doma iz Št. Petra.
Grozno hudodelstvo se je zgodilo v nedeljo dne 24. t. m. okoli dveh popoldne blizu opekarne na Leiteršpergu. Iz mesta so šli v istem času nekoliko vinjeni delavec Kapfensteiner in viničarska sina Weiksler in Žižek. Blizu opekarne jim prideta nasproti brata Habjanič, ki začneta izzivajoče klicati „aufbiks". Eden od teh potegne revolver iz žepa, drugi pa odtrga lato od bližnjega plota. Ko se nekaj časa na cesti pričkajo, ustreli z revolverjem oboroženi Habjanič, na kar začno ti trije bežati nazaj proti mestu, zasledovani od obeh nasprotnikov. Pri nekem kupu kamenja se pa ustavijo in začnejo metati kamenje nasproti za njim letečima Habjaničema. Ko prideta ta dva blizu ryih, ustreli eden iz revolverja štirikrat iz neposredne bližine na te tri. En strel je zadel Kapfensteinerja v prsi, da se je takoj zgrudil mrtev na tla, drugi streli so pa njegova tovariša lahko poškodovali. Žižek je ranjen na glavi, Weiksler pa na nogi. Napadalca sta nato zbežala. Toda že pred temo jih je imelo orožništvo v svojih rokah. Tukaj se je zopet pokazalo, kake sadove rodi nemška kultura. Brata Habjanič sta v svoji mladosti odšla od doma, nasrkala se med Nemci nemškega duha, zatajila svoj materni jezik in napadla brez vsakega vzroka z revolverjem mirne ljudi z nemškim klicem: „Aufvvichs!" ter enega ustrelila, dva težko ranila. To so sadovi nesramne hujskarije nemških listov in posebno nemškutarskega „Štajerca".
„Prva štajerska trtničarska zadruga pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah" in tudi prva v Avstriji se je dne 24. t. m. ustanovila. Naj raste in procvita!
Pasji kontumac je odpravljen od 23. t. m. v občinah Pobrežje, Studenci, Kamnica, Brestenica, Rošpah, Leitersperg, Sv. Peter, Pesnica, Rače, Vosek, Vukovski dol, Sv. Marjeta ob P.. Jarenina, Sv. Jakob v Slov. gor., Karčovina in Partinje.
V	občini Drvanje v župniji bene-diški so bih pri občinskih volitvah izvoljeni sledeči možje: V III. razredu: Lorbek Janez, Kramberger Jan., Tomažič Peter in Golob Fr., odborniki, Murko Janez in Zupe Alojzij, namestnika; v II. razredu: Berič Jakob, Jagrič Jožef, Tomažič Martin in Poljanec Dom., odborniki ; Erjavec Andrej in Kebrič Jakob, namestnika; v I. razredu: Bračič Anton, Repo-lusk Fran, Kurbus Šimon in Zemljič Valentin, odborniki, Kranar Matija in Konrad Fran, namestnika. Za župana je bil izvoljen stari zaslužni župan Martin Tomažič, za svetovalca pa Jagrič Jožef in Berič Jakob. Živela zavedna narodna Drvanja!
Veselica povodom srečno dokončane uravnave Pesnice. Vodja delavcev uravnave Pesnice priredi s svojimi delavci dne 1. oktobra t. 1. veselico, povodom srečno dokončanega prvega prekopa. Veselica bo nudila tem več zanimanja in zabave, ker se bo vršila na licu mesta, blizu mlina g. Jožefa Senica v Cvetkovcih. Pričetek bo ob dveh popoldve s sledečim vsporedom: Zabijanje stopa s petjem, godba trgovške požarne hrambe, pregled lično napravljene nove strani v oddelku VIII, vožnja v ladiji na drugi stavbeni prostor oddelek VII in VI, potapljanje valjarja. Po dokončanih točkah spremlja zgoraj imenovana godba vse udeležence v prijazni vrt g. Jožefa Kovačeca, gostilničarja v Oslušehovcih, kjer bode prosta zabava. Ker je toliko zaželjena uravnava Pesnice že več let zanimala različne kroge, upamo, da se gostje iz vseh slojev in raznih krajev udeležijo tega za nas velepomenljivega praznika. V slučaju slabega vremena se preloži veselica na prihodnjo nedeljo.
Sv. Duh-Loče. Pot iz Loč v Kloko-čovnik je postala zelo nevarna. Vinogradniki, ki strašijo s strelom ponočne tatove, merijo
prenizko. Pred kratkim so žvižgali svinčeni drobci nekemu možu iz Kločovnika, ki se je vračal ob pol deseti uri zvečer po tisti poti domov, ravno mimo glave, tako, da je bil v smrtni nevarnost. Streljajte torej bolj previdno.
Slovenska zmaga. Pri občinskih volitvah v Ptujski gori dne 21. septembra t. 1. zmagali so vkljub silnem pritisku gorskih in ptujskih nemškutarje v v tretjič Slovenci proti „Štajerčevim" nemškutarjem. Sicer se je posrečilo „Štajerčevim" privržencem spraviti nekaj mož v odbor, kar je pa bilo le želeti, vsaj se bodemo lahko prepričali, da znajo „Šta-jerčijanci" le kričati pa nič delati.
Ptujske novice. G. notar Bratkovič je kupil hišo g. Murko in g. dr. Bela Stuhec hišo gosp. Celotti. — V vovo vojašnico [se preselita v začetku oktobra dve kompaniji pijonirjev. — Iz ptujskega okraja se poroča, da bo letos dobra trgatev. Da bi le tudi vinarji vino lahko in dobro prodali! —
Volitve v okrajni zastop slovenje-bistriški. Na mesto umrlih in izstopivših članov se je vršila dne 20. t. mes. dopolnilna volitev iz skupine mest in trgov ter iz vele-posestva. Iz prve skupine je bil izvoljen notar dr. H. Wiesthaler iz druge pa dva „Nemcem prijazna Slovenca", namreč Pavel Zafošnik, župan v Spodnji Novivasi, in Anton Juhart, veleposestnik na Oglenšaku. Slovenci se volitve niso udeležili!
Izginil je 13 letni, v Zbigovcih rojeni viničarski sin Anton Novak, ki je naposled služil za pastirja pri posestniku Petru Hois v Lastomercih. Pogreša se od 20. dne julija t. 1. Imenovani je majhen, ima svetlorumene lase, sive oči, podolgasto obličje, nekoliko vpognjen nos, usta vedno odprta, govori slovenski, naglo in nerazločno. Povprašan po imenu in domu, pove rad napačne podatke in jc nekoliko slaboumen. Naposled so ga videli dne 2. avg. v Ročicah, v mariborskem okraju. Od tedaj pa ni sledu po njem. Imel je kamenosivo tkaninasto obleko in slamnik ter bil bosonog.
Iz ljutomerske okolice. Kakor slepec vida, tako si želijo Ljutomeržani in okoličani slovenskega knjigotržca, zlasti pa dobrega knjigo/eza. Da bi se našel kje zanesljiv mož, ki bi bil vseskozi veren sin slovenskega naroda, mož, ki ne bi iz gole dobičkarije ljudstvu usiljeval dragih, pa ničvrednih romanov dunajskih Židov in ponujal ostudnih, nežne čute žaljivih razglednic, da bi se našel in se naselil pri nas! Z odprtimi rokami ga vsprej-memo. Saj bi tak bukvovez imel pri nas lepo bodočnost. Če se upošteva število šol (22 razredov) in narodnih društev, če se pomisli, da vse Mursko polje tostran in onostran Mure nima narodnega bukvoveza, pač smelo trdimo, da mu dela ne bo manjkalo, marveč da bo komaj ustrezal vsem zahtevam številnega občinstva. Torej pogum in podjetnost!
V Oplotnici je za občinsko volitev dne 6. novembra 1903 veliki Nemec Fr. Jonke ml. pregovoril udovo Marijo Boček v svoji trgovini, da je Slovencem dano pooblastilo preklicala in Nemcem dala, čeravno ni nobene priče zraven bilo. To so Slovenci državnemu pravniku naznanili in ker Jonke ni bil obsojen, tožil je prvopodpisanega Slovenca Antona Golčer zavoljo razžaljenja časti. A toženi ni bil obsojen ne v Konjicah in tudi v Celji ne, kamor se je Jonke pritožil. Sedaj ima Jonke več sto kron stroškov plačati. V Konjicah sta pa bila zavoljo žaljenja časti obsojena posilinemca tesar Franc Breznik dne 15. t. m. na sedem dni zapora, ker je pri volitvi dne 31. julija zmerjal domačega g. župnika, in ravno zavoljo tistega prestopka je dobil dne 22. t. m. tri dni zapora kovač Andrej Režabek, kateri se je iz Gradca gotovo na stroške drugih pripeljal. Ta dva sta v preteklih letih pri g. župniku veliko zaslužila, ima tedaj njuno obnašanje dvojno grdo stran.
Slovenska šola v Ormožu. Šolarska predstava, ki jo je predzadnjo nedeljo priredilo učiteljst"---- Ormožu, je krasno
uspela. Na vzporedu je bila glediška igra „Po-žigalec" in pa dvoglasna spevoigra z dekla-maeijami „Potovanje po domovini" od I. Petza. Igralo se je vrlo dobro. Vsa čast mladim igralcem in igralkam. Najlepša točka vzporeda pa je bila spevoigra. Tu je gotovo vsak dobil prepričanje, da imamo takih šolarskih pevskih zborov malo na Slovenskem. Čast gre v prvi vrsti pevovodju gosp. Dom. Serajniku. Sveži, krepki glasovi in pa preciznost, s katero so se posamezne pesmi pele, so vzbudili občno občudovanje. Burno odobravanje je sledilo vsaki točki programa in na koncu spevoigre se ni hotelo poleči, dokler se ni zadnja pesem ponavljala. Priznanje moramo izreči marljivemu in požrtvovalnemu učiteljstvu slovenske šole in posebno njihovemu vodji g. nadučitelju Rajšpu. Pri tej predstavi se je pa tudi vsakdo prepričal, da so taki uspehi le mogoči v materinem jeziku. Pojdite pogledat v nemško šolo, vi stariši, ki ste tako slepi, da pošiljate svoje otroke tje, in naj vam pokažejo vsaj približno podobne uspehe. Ne morejo, kajti to je le mogoče, če se otroci poučujejo v materinem jeziku. — Čast in priznanje slovenski okoliški šoli, čast in priznanje njegovemu marljivemu učiteljstvu!
Iz Ormoža. Narodni kolek v prid družbe sv. Cirila in Metoda se dobiva v trgovini g. M. E. Šepeca v Ormožu. Prodaja se tudi vse drugo blago, ki je v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Priporočamo to edino narodno trgovino vsem, ker zmiraj vsakomur z najboljšim blagom postreže.
Zreče. Za župana je izvoljen kot leso-tržec širjemu svetu osebno znani gosp. Josip Winter, za prvega svetovalca pa gosp. nad-učitelj T r i b n i k.
Strašna nevihta. V celjski okolici je razsajala dne 25. t. m. strašna nevihta s točo, ki je povzročila velikansko škodo. Podirala je hiše, trgala strehe in ruvala drevesa, da je bila groza! — VGaberjuje odtrgala streho raz tovarne za emajl-posodo. Istotako je odtrgalo streho raz gospodarskega poslopja posestnice Terezije Samec v Bukovžlaku. Pri tem je bila ranjena tudi posestnica. — V gozdu g. Krisperja v Zavodnem je izruvalo okoli dvesto lepih, močnih smrek. — VTeharjih je prevrglo voz gnoja na nekega posestnika; voz in konje je vrglo v jarek. — V Č r e t i je podrlo neko barako, v kateri so vedrili železniški delavci. Od deset delavcev je bilo sedem lahko poškodovanih, dva pa težko, eden je že umrl. — V mestu Celje je tudi napravila nevihta mnogo škode, posebno v mestnem vrtu. Na otoku je podrl vihar nekaj ja-gnjetov, ki se pri padcu močno poškodovali hišo gospe Skoberne. Tudi strela je udarila na več mestih. — V Lopati je zažgalo gospodarsko poslopje posestnika Mihaela Kovač p. d. Ramšak. Poslopje s vsemi spravljenimi pridelki je zgorelo do tal. — Iz Dramelj se nam poroča: Dne 25. t. m. je bila strašna nevihta. Med nevihto se je vsipala kakor oreh debela toča, ki je v par minutah napravila ogromno škodo v vinogradih. Strela je udarila v dvoja gospodarska poslopja, ki sta popolnoma zgorela. Kolika škoda! Ce nam vlada ne pomaga, se je bati največjega siromaštva, ker je letos že tretjič toča pobila. — V L o č a h pri Poljčanah je strela udarila v hišo posestnika Vedelaka. Ubilo je baje tudi enega vola in več svinj.
Pilštanj. V ponedeljek, dne 25. sept. predpoldne vršila se je volitev občinskega odbora v trgu Pilštanj. Tretji razred je edini pilštanjski naročnik „Štajerca" naskočil z upanjem, da bo zmagal. Ker ima denar, šli so mu na limanice nekateri iz Loga in Staro-tržani. Dobil je le štiri glase. Izvoljeni so bili v III. razredu: za odbornike Ant. Strašek, M. Tomažič, Janez Gubenšek in Martin Zim-sek; za namestnika Anton Pere in Kolar Janez. V II. razredu: za odbornike Miha Maček, Janko Bokalič, Poznič Franc in Marko Guček; za namestnika Anton Ferlič in Rudolf Kandorfer. I. razred: za odbornike Beline Miha, Poznič Jožef, Gnus Mih- 7,nn»niiA
Matevž; za namestnika Grahek Jakob in Kolar Andrej.
Oddaja gozdnih drevesc. Iz državne drevesnice v Ptuju oddajo se za letošnji jesenski nasad 1906. 1. sledeča gozdna drevesca: smreke, mecesni, bori, akacije, laški orehi, črni orehi in žlahtni kostanji. Oglasila v dobavo navedenih vrst vsprejemajo se za letošnji jesenski nasad do konca oktobra 1905 in za spomladni nasad 1906 do konca februarja 1906 pri c. kr. okrajnem gozdnem nadzorništvu v Mariboru in pri c. kr. gozdarski postaji v Ptuju. Neimovitim posestnikom se bodo oddajale smrekove in borove sadike, ako se izkažejo z od občinskega urada izdanim spričevalom o ubožnosti (neimovitosti), brezplačno, t. j. proti povračilu upravnih stroškov po 1 K 60 h za vsakih 1000 sadik.
O živinskih potnih listih. Mariborsko okrajno glavarstvo naznanja: C. kr. namest-ništvo je z odlokom z dne 14. avgusta 1905. 1., štev. 35975, grajalo, da živinski trgovci pogostoma živinčeta iz dežel ogrske države in posebno iz obmejnih okrajev s pomanjkljivimi živinskimi listi in celo brez živinskih potnih listov na Štajersko uvažajo; potem pa si vedo za taka živinčeta v kraju svojega prebivališča nove živinske potne liste pridobiti in prodajajo ta živinčeta kot „domača" dalje. To postopanje, ki nasprotuje določbam §§ 4 in 8 obč. zakona o živalskih kužnih boleznih z dne 29. februvarija 1880. 1., drž. zak. štev. 35 in 36, ter določbam cesarskega ukaza z dne 21. septembra 1899. 1., drž. zak. štev. 179, zadevajoč živinski promet z deželami ogrske države, se z ozirom na posledice, ki morejo iz vedoče zatajbe izvira tržne živine za domačo živinorejo nastati, nikakor trpeti ne more. Poziva se torej gospode občinske predstojnike in v izdavanje živinskih potnih listov posebej opravičene osebe znova in kazoč na kazenske posledke § 44. zakona z dne 24. maja 1882. 1., drž. zak. štev. 51., da se pri izdavanju živinskih potnih listov naj natančneje po dotičnih ukazih ravnajo in da posebno pri tržni živini, ki izvira iz dežel, ki ne pripadajo ozemlju, za katero velja obč. zakon o živalskih kužnih boleznih, drž. zak. štev. 35 z 1880. 1., v živinske potne liste razločno vpišejo inozemski izvor. Nadalje se mora, preden se izda živinski potni list, do-tično živinče po kakem zvedencu, t. j. po živinoogledniku glede splošnega zdravstvenega stanja preiskati. Izdajati živinske potne liste in ogledne liste, ne da bi se bil ugled resnično izvršil, je kaznjivo.
Važno za rezerviste glede vojaških vaj. Vojno ministrstvo je izdalo z razglasom z dne 29. junija 1905, odd. 2, št. 4023 ukaz, ki bo za marsikoga velike važnosti. Iz tega razglasa posnemamo: Kdor bo ob zglasitvi k redni orožni vaji izpoznan na podlagi zdravniške preiskave kot začasno za vojaško službo nesposoben in sicer za dobo enega leta, se pošlje na dopust ter se k nadomestitvi vaje pozove naslednje leto. Kdor bo pa tudi naslednje leto vsled bolezni za vajo nesposoben, se zopet odpusti, a ne bode več poklican v svrho, da to vajo nadomesti, mar večnaj bo iste popolnoma oproščen. Slednje pa iz razloga, ker dotičnika v tretjem letu itak zadene redna orožna vaja. Ta odlok je zato važen, ker je doslej moral vsakdo, ki je bil kdaj radi bolezni odposlan na dopust, vajo brezpogojno v naslednjih letih nadomestiti, kar pa v bodoče odpade.
Gorke odeje za vojake. Vojaška uprava je nakazala železniški upravi potrebno število odej za vojake, ki bodo v zimskem času potovali po železnici bodisi posamezno bodisi v oddelkih. Na večjih postajah, kjer bodo morda prenočevali, bodo dobivali te odeje.
Petrolej se podraži. V ruskem mestu Baku, kjer se pridobiva petrolej, je nastal punt, pri katerem so uporniki nžgali petrolej-ske vrelce, od katerih je večina izgorela. Vsled tega se ne bo več izvažal petrolej iz Rusije, °*ipak ga bomo morali dobivati iz Amerike.
Lastniki petrolejskih čistilnic so vsled tega sklenili petrolej podražiti. V Hamburgu je poskočila cena petroleja od 5*80 na 6 45 K v kratkem času. Bržkone bo cena še narastla.
t Josip Žičkar.
Nenadoma nam je došla iz Dunaja žalostna vest, da je državni in deželni poslanec gosp. dekan Josip Žičkar včeraj, dne 27. t. mes. izdahnil svojo blago dušo. Nenadoma, ker se je še zadnjo nedeljo oglasil v Mariboru, ko se je peljal k zasedanju državnega zbora na Dunaj. Bil je sicer že bolehen, vendar nihče si ni upal misliti, da bo tako nagloma prišla smrt. Imel je raka na jetrih in afekeijo na možganih. V torek je bil še pri prvi seji državnega zbora navzoč, a postalo mu je slabo, državni poslanec zdravnik dr. Ellenbogen mu je nudil pomoč in moral je oditi na stanovanje pri oo. piaristih. Postajalo mu je vedno slabše in ponoči je sam prosil, da se mu podelijo sv. zakramenti za umirajoče. Kmalu nato so se pokazala znamenja mrtvouda in vsako upanje je izginilo. Včeraj opoldne je mirno v Gospodu zaspal.
Rodil se je Žičkar dne 12. febr. 1846 v Rajhenburgu, v duhovniško službo je stopil 1. 1871. Služboval je več časa v Celju, kjer je za narodno stvar osobito veliko deloval. Njegov domači okraj si ga je kmalu izbral za deželnega poslanca in ko se je ustanovila 5 volilna kurija, je bil izvoljen tudi v državni zbor. V deželnem in državnem zboru je bil na svojem mestu in ni ga bilo menda poslanca, ki bi svojim volilcem tudi v najmanjših stvareh tako rad ustregel kakor ravno rajni Žičkar. — Pogreb bo na Vidmu, dan še ni določen.
Slava Žičkarjevemu spominu! Vrli mož naj v miru počiva!
Društvena poročila.
Dijaška kuhinja v Mariboru. Minoli petek, dne 22. t. m. imelo je društvo „D i-jaška kuhinja v Mariboru" svoj letošnji običajni občni zbor. Iz poročila tajniko-vega in blagajnikovega je bilo razvidno, da je društvo i v minolem letu zelo uspešno in blagodejno delovalo. Podpore potrebnim in tudi vrednim dijakom tnkajšne gimnazije in učiteljišča se je razdelilo nad 18.000 obedov; vsaki dan je bila gostoljubna miza za 58—62 dijakov pokrita. Taka velika pomoč ukaželjni mladini je bila pa le mogoča vsled izvanredne dobrotljivosti in veledušnosti naših plemenitih rodoljubov; njihova požrtvovalnost je vse hvale vredna, kajti vposlali so društveni blagajni skupno 5312-81 K, katere je bilo, se ve, treba potrositi za nakup potrebnih jestvin. S posebno hvaležnostjo se je občni zbor spominjal svojega največjega, žal! prerano umrlega dobrotnika dr. Jerneja Glančnika, ki je vsako leto „Dijaško kuhinjo" podpiral z zelo visoko svoto, vrhutega je pa še mnogobrojnim dijakom podeljeval hrano in zdatne denarne podpore; njegove zasluge za uboge dijake so neprecenljive; hvaležen spomin v srcu stoterih dijakov je neizbrisljiv, v knjigi „Dijaške kuhinje" pa je njegovo ime zapisano z zlatimi črkami; slava, slava mu! Lepo svoto so blagajni minulo leto vposlali: p. n. nadžupnik Lenart, R. Š., Klub, Posojilnica v M a k o 1 a h , Hranilno in posojilno društvo v Ptuju, Posojilnica v Slov. Bistrici, mariborski bogoslovci, posebno pa slavna Posojilnica v Mariboru, ki je darovala preteklo leto 1000 K. Prvokrat je v minolem letu naklonil naši „Dijaški kuhinji" slavni deželni zbor štajerskiK 800, za kar se mu je občni zbor enoglasno zahvalil. Velike zasluge za naše društvo so si stekle mariborske dame; z njihov« nomočio. na Mi jim vztrajno
delavne gospe dr. Eo sinova in profesorja Koprivšekova, se je priredila tombola, ki je donesla za društvo nad 400 K čistega dobička, o božiču pa so naši blagajni naklonile častite dame zdatno svoto, ki je preostala od božičnice v otroškem vrtcu pri šolskih sestrah. Bodi s tem izrečena vsem častitim damam najiskrenejša zahvala! Prav lepe svote so se nabrale za blagajno na primieijah in na svatbah, posebno v župnijah Sv. Jurij ob Š č a v n i c i, S v. Križ pri Ljutomeru in Ljutomer; čast in hvala vsem vrlim Slovencem imenovanih krajev! Od Sv. Križa dobila je naša kuhinja tudi celi vagon krompirja, ki ji je jako dobro došel. Vsem, ki so na katerikoli način podpirali našo „Dijaško kuhinjo", je izrekel občni zbor najsrčnejšo zahvalo. Bog jim povrni vse dobrote tisočerokrat! Prepričani naj bodo, da se njihovi plemeniti darovi vporabljajo v prav lep in dober namen. Društvo jih prosi, da mu ostanejo še v bodočnosti zvesti! Rojaki! Spominjajte se naše „Dijaške kuhinje v Mariboru" ! Pri veselih in žalostnih shodih zlagajte in nabirajte podporo za njo. Kjerkoli se Vas več snide, naj kedo sproži plemenito misel: za našo kuhinjo nekaj nabrati. Vsak dar nam je dobrodošel. Posebno lepo bi bilo. ako bi se v večih in obljudnejših krajih priredile narodne veselice ali slavnosti v prospeh našega društva, kakor smo lani v Mariboru priredili tombolo, katere se je ljudstvo v velikem številu udeležilo. Mladina je naš up za srečno bodočnost, ako je podpore potrebna in tudi vredna, jo je res treba z vsemi, le mogočimi sredstvi podpirati. Odbor se je enoglasno izvolil isti, kakor je bil prej; na mesto umrlega dr. Jerneja Glančnika se je za podpredsednika izvolil g. dr. Fr. R o s i n a , odvetnik in načelnik mariborske „ Posojilnice " , predsednikom je zopet izvoljen dr. Ivan Mlakar, tajnikom dr. Ant. Medved in blagajnikom profesor Jak. Kavčič.
Požarna bramba v Hotinji vasi. Vkljub mnogim nasprotnikom, katere ima požarna bramba, vendar ta vrlo napreduje. Gasilci poletijo redno vsako nedeljo v bbžnjo okolico ter se vadijo. Ker pa je, kakor vsako drugo mlado društvo, v financijelnem na slabem in ker ravno požarne brambe v začetku svojega obstoja rabijo veliko denarja za nabavo obleke in potrebnega orodja, je sklenila prirediti v nedeljo dne 1. oktobra ob 4. uri v prostorih stare šole na Slivnici v svoj prid gledališko predstavo „Ne vdajmo se" ter obenem ponoviti na občno zabtevanje igro „Oreh". Obračamo se torej na vas domoljubi iz bližnje okolice, da prihitite dne 1. oktobra t. 1., ter pripomorete s tem k obstoju tega za bližnjo okolico tako važnega društva. Vstopnina 30 h, sedeži 50 h. Preplačila se hvaležno sprejemajo.	Odbor.
Od Sv. Bolfenka v Slovenskih goricah. Neljubi pomoti se ima pripisati, da so se v zadnjem dopisu prezrle mnoge osebe, ki so s svojo požrtvovalnostjo in trudom mnogo pripomogle k dobremu uspehu naše veselice. Tako n. pr. g. Slavko Rajh, ki je s svojim neumornim delom največ pripomogel, da smo veselico sploh priredili. Omeniti je posebno g. učitelja Josipa Cenčiča, ki se je pri tej priliki odlikoval kot izvrsten pevovodja in si je tudi z drugimi pripravami mnogo truda pri. zadjal. V tem oziru sta veliko pripomogla in storila tudi naš g. župnik in g. nadučitelj, ki sta oskrbela vse mogoče potrebščine. Prigovarjanju veleč. g. župnika J. Ilešiča se imamo tudi zahvaliti, da je njihov g. brat, profesor dr. Fran Ilešič, prevzel slavnostni govor, katerega vsebino naj bi si mi Bolfenčani dobro zapomnili in zase uporabljali. Vrla narodnja-kinja od Sv. Jurja ob Ščavnici nas je s s krasno deklamacijo presenetila. Mogočnemu šentlenarškemu moškemu zboru se imamo tudi za mnogo krasnih pesmic še posebno zahvaliti. Splošno začudenje pa so zbudili naši diletantje, ki so svoje vloge jako izborno igrali, kakor tudi naši pevci z mnogimi pesmicami. Zatorej še enkrat vsem sodelovalcem in tistim vrlim gospicam, ki so si s povijan-
jem šopkov in pripravo in prodajanjem sladkarij, konfetov itd. mnogo truda naložile, kakor tudi vsem obiskovalcem tisočeren „Bog plati" !
Zahvala družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Povodom XX. velike skupsčine družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Juriju ob južni žcleznici, dne 14. septembra 1905 se podpisano vodstvo kar najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli tako ali drugače, da je uspela XX. velika skupščina tako sijajno. Imenoma pa se zahvaljuje blag. gdč. N e n -d 1 o v i in Anici C m o k o v i na njunih vspre-jemnih nagovorih na kolodvoru ter podarjenih šopkih; veleč. g. kapelanu Ivanu Jelš-n i k u na lepem pozdravu ob prihodu skup-ščinarjev in na njega neumornem delovanju kot tajnik oz. podpredsednik naše tamošnje moške podružnice; blag. g. iur. I p a v i c u na prekrasnem pozdravu v trgu imenom tržke občine Št. Jurij in prav tako veleč. g. župniku Valentinu M i k u š na prisrčnih besedah, s katerimi je nagovoril skupščinarje imenom svojih župljanov odnosno imenom „Katol. bralnega društva" ter za vzvišeno božjo službo v lepi šentjurski cerkvi; slavnemu „Gasilnemu društvu" in slavnemu „Veteranskemu društvu", koji društvi ste se korporativno vdeležili vsprejema in ki ste skrbeli za uzoren red pri zborovanju; preblag. g. odvetniku in graščaku dr. Franu Štoru, ki je s svojo energijo kot prvomestnik naše mos&e tamošnje podružnice omogočil, da se je vršila skupščina v prijaznem Št. Juriju; šentjurskemu mešanemu zboru za toliko vzvišeno petje pri službi božji in pri popoludanskem tako ljubko uspelem koncertu; šentjurskemu učitelj-stvu na toliko požrtvovalnem delovanju imenoma gospodoma Antonu Sivka in Karolu K v e d e r; prebl. g. državnemu poslancu vitezu B e r k s na simpatičnem nagovoru pred skupščino v svojem kakor tudi v imenu po njem zastopane si. slovenske državnozborske delegacije; vsem častitim damam in gospicam, ki so se ali osebno udeležile vsprejema ali pa skupščinarje iz oken obsipale s prakrasnimi šopki; vsem cenj. tržanom in okoličanom, ki so z družbo vred slavili ta dan pravi narodni praznik; slavni posojilnici, ki je žrtvovala velik gmotni prispevek v svrho prireditev: vsem d o p o š i -ljateljem laskavihnam brzojavk; vsem čč. govornikom, ki so s svojimi poetičnimi in narodno navdahnjenimi govori netili domorodno navdušenje; čč. zborovalkam in zborovalcem, vsem čč. delegatinjam in delegatom naših posameznih podružnic, sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob zares slovesnem in prijetnem našem bivanju med čč. tržani in občani narodnega, veleprijaznega trga št. Jurij in njega krasne okolice. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 18. septembra 1905.
Iz Vuhreda. V nedeljo, dne 24. t. m. je po dolgem zimskem spanju zopet enkrat zborovala podružnica sv. Cirila in Metoda za Vubred in marnberški okraj. Ker je bil navzoč samo eden preostali odbornik in ker ni imel nobenega poročila o delovanju oziroma nedelovanju zadnjih let, se je takoj vršila volitev novega odbora. Volili so se sledeči gg.: Predsednik Matevž Bežan, notar v Marenbergu; podpredsed. Josip Črnko, župnik v Vuhredu; blagajnik phil. Fr. Mravljak od Sv. Antona na Pohorju; njegov namestnik Simon Vihar, nadučitelj v Vuzenici; tajnik Janez Robič, učitelj v Vuhredu; njegov namestnik Tom. Helbl, župan pri Sv. Primožu nad Muto; preglednika Fr, Tertinek, postaje načelnik v Vuhredu in I. Belina, učitelj na Remšniku. Novoizvoljeni predsednik povdarja v jedrnatih besedah, da je treba to velevažno podružnico, ki je tako-rekoč že zaspala, z novimi močmi zopet povzdigniti in gledati, da si pridobi kolikor mogoče veliko letnikov in podpornikov. Treba je delovati na to, da nam ljuti sovrag nemčur ne prekorači meje. O namenu podružnice je eovoril iur. Pušenjak. Izrazil je tudi željo, da
bi ravno sedaj o priliki 20 letnice Ciril Metodovega društva sledile tej podružnici tudi druge, ki so dosedaj počivale, začele delovati za našo slovensko last. Po zborovanju smo slišali še marsikatero bodrilno besedo, vuhreški tambu-raši so pa tudi pri tej priliki skrbeli za veselo zabavo. Da so naši ljudje požrtvovalni, je pokazal ta večer. Nabralo se je čez 40 kron, seveda je treba agitacije. Novemu odboru kličemo na delo za našo lepo slovensko domovino !
Iz Tinja. Čebelarski shod v nedeljo, dna 10. septembra je bil obilno obiskovan. Razven domačih čebelarjev prišlo jih je mnogo iz Venčesla, Čadrama, Kebla, Slov. Bistrice in Prihove. Jako spodbudno za kmetske čebelarje je bilo tudi to, da so se shoda udeležili gosp. nadučitelji iz Tepanja, Čadrama in Kebla; potem gospod učitelj iz Prihove in gospodična učiteljica iz Tepanja. Najprisrčneje se zahvalimo gospodu potovalnemu učitelju Jurančiču za njegov prezanimivi čebelarski poduk v šoli in spretno praktično razkazovanje pri bučelnjaku na šolskem vrtu! Dal Bog, da bi njegove besede obilen sad obrodile!
Društvena naznanila.
Prostovoljna požarna bramba pri Sv. Martinu ob Paki priredi povodom blagoslovljenja novega mosta v Rečici dne 1. oktobra ob pol 4. uri popoldne pri M. Pirtovšeku veselico s sledečim vzporedom: Sprejem gostov na kolodvoru, slovesno blagoslovljenj« mosta, potem začetek veselice s šaljivim srečolovom, licitacijo nekaterih stvari, petje; svirala bo polnoštevilna šoštanj-ska narodna godba. K obilni udeležbi ulj ud no vabi — odbor.
Kmetijsko in bralno društvo ,Sloga' pri Sv. Petru v Sav. „ dolini ima svoje letno zborovanje v gostilni pri g. Žganku v nedeljo, dnu 1. vinotoka ob 3. uri popol. Domači g. župnik govori o koristi društev. Poročilo načelništva in pregled računov. Govor o umetnem gnojilu in njega naročitvi. Volitev novega odbora. Vpisovanje novih udov in pobiranje letnine. Slučajnosti in nasveti.
Kmetijska podružnica v Studenicah priredi v nedeljo, dne 8. oktobra po jutranjem sv. opravilu v Studenicah v šolski sobani poučno predavanje. Po ve-černicah pa v Makolah. Predaval bo potovalni učitelj g. Fr. Goričan. Vabi se k obilni udeležbi.
Kršč, slov. izobražev. društvo ,Domovina' v Gradcu priredi v nedelo, dne 1. okt. veselico z gled. predstavo „Kateri bo", petjem, tamburanjem domačega zbora, šaljivo pošto in raznovrstnimi zabavami. Ker se v Gradcu redkokedaj kaj sličnega prednaša, pričakovati je obilne udeležbe. Vsi graški Slovenci se uljudno vabijo. Lokal: „Zum wildeo Manu", Jakominigasse št. 3.
Listnica uredništva i Leskovec: Preveč osebno in razžaljivo. Laško, Pilštanj, Videm, Sv. Trojica v Halozah, Ormož okolica, Gornja Radgona: Vsled pomanjkanja prostora ni bilo mogoče 1
Dr. iiergTsiitiin
v Mariboru
je odpotoval do 3. oktobra.
Tržae cene v Mariboru od 16. sept. do 23. sept. 1905.
		odL		clo	
Živila	100 kg				
		K	h	K|	h
		15	60	16	40
rž.......		18	10	14	40
		13	80	14	60
		13	70	14	50
		17	20	18	—
		16	60	17	40
		13	80	14	60
		3	80	4	30
		3	60	4	—
	1 kg				
fižola......		—	22	—	28
grah......		—	40	—	48
		—	36	—	64
		—	6	—	7
		—	34	—	38
surovo maslo . . .		1	58	1	60
		2	10	2	80
		1	62	1	66
zelje, kislo ....		—	—	—	—
repa, kisla ....		—	—	—	—
	1 lit.				
		—	20	—	22
smetana, sladka . .		—	40	—	56
kisla . . .		—	60	—	72
	100				
	glav	7	—	11	—
	1 kom.				
		—		—	8
Gospodarske stvari.
Priprave za trgatev. Sedaj je čas, da za trgatev vse potrebno pripravimo. To velja posebno za vinsko posodo. Skrbimo, da bo vinska posoda popolnoma zdrava in dobro očiščena. Ko bi naši gospodarji na to stran malo bolj pazili, potem bi popolnoma izginile tožbe, da ima vino „dušeč". „Dušeč" je tista napaka, ki se pokaže le vsled tega, ker posodo slabo shranujemo in ker jo za novo vim» premalo pripravimo. Po naših zidanicah nam posoda rada plesni in nasledek tega je „dušeč". Preglejmo tedaj vso vinsko posodo in če ni zdrava in dobra, jo dajmo dobro pripraviti, da ne bo vino trpelo nobene škode. Pripraviti je razun sodov tudi vso drugo posodo in orodje kakor kadi, grozdne mline,
škafe itd. Vse to je treba čisto izmiti, kajti v razpoke lesa zaide rada plesen in druga nesnaga, ki potem -vinu škoduje. Oe le mogoče, naj se vsa posoda najprej očisti z vrelo vodo in krtačo in naj se potem izplakne s čisto mrzlo vodo. Kadi, ki so se rabile za galico, naj se ne jemljejo za mošt, kajti ga-lica zalez tako v les, da je ni mogoče odstraniti ne z vrelo ne mrzlo vodo. V vinu je pa galica neugodnih lastnosti. Posnažiti je pa seveda tudi zidanico.
Za družbo »v. Cirila in Metoda ie
nabral v veseli družbi pri g. J. Krambergeiju F. Z. 1*40 K. Mesto venca pokojnemu gospodu Francu Var-lecu so darovali brežiški Slovenci 43 K.
Kdor ljubi kskao in čokolado, temu bodi priporočen:
Ivana floffa
Kandel: pao

najmanj tolšč. v sebi. je torej najlaže pre-ne provEroča nikoli zaprtosti in ja ob najbolj-iem okusu izredno poceni. Pristan samo c imenom Ivan Hoff in ■ levjo varstveno cnamko.
Zavojipo kg 90 vinarjev » » V« » 50 > Dobiva se povsod.
Loterijske številke.
Gradec 23. sept.: 67, 19, 80, 56, 78. Dunaj 23. sept.: 43, 45, 58, 2, 39.
Proda se.
Gostilna edina v občini, z lepo hišo, za letni izlet, prodaja tabaka, branjarija in popolna koncesija, dober sadonosnik in vrt, blizu mesta in kolodvora, se ceno proda. Sodi tudi za penzijonista ali za kakšnega rokodelca. Naslov pove uprav.
505 5—5
Hiša t vrtom in poljem, četrt ure iz mesta, se po ceni proda. Naslov v uprav-ništvu.	619 6—2
Hita» enonadstropna, dobro zidana, najemninska, dve kleti in trgovino v hišo, blizu koroškega kolodvora, se po ceni proda. Vpraša se Bankalarigasse št. 4, Maribor.	609 10—3
Lepo posestvo pri cerkvi, 4 orale, qjiva, travnik, sadonosnik, lepa zidana hiša pripravno za vsako obrt s celim gospodarskim poslopjem in lep vrt, se proda za 6000 K v Jarenini štev. 18.
641 2—2
Velika omara iz mecesnovega lesa dobro ohranjena, se vzame narazen, je za vsakovrstno rabo, tudi v katero bralno društvo za shrambo knjig itd. pripravna, se po ceni proda pri Ani Pirš v Ptuju, Poštna ulica št. 12 (Postgasse) I. nadstr.
638 3—2
Hiša z enim nadstropjem 100 korakov od farne cerkve v Mozirji se proda za 16 sto gld., sposobna za malo trgovino, tisoč gld. zna na obresti ostati po 4°/0. Franc Bukošek, Miinzgrabenstrasse št. 3 Gradec.	630 2—2
Nova hita je na prodaj, z enim nadstropjem, stanovanjskih doneskov na leto je 612 gld., velik vrt, hlev za svinje. Cena je 8400 gld., izplačati je samo 4000 gld., v Studencih pri Mariboru št. 160, pri mali cesti med cerkvijo in šolo. 637 4—2
Gostilna z 2 vrtoma za zelenjavo, 1 krasnim senčnim vrtom za goste, 1 ujivo in koncesijo za žganje; na pravem prostoru za malo trgovino ali kovačnico, ležečo ob treh cestah, edina gostilna v taisti in dveh zraven ležečih vaseh, komaj 10 minut od trga, poslopje v dobrem stanu in gostilna dobro obiskana, se proda v Savinjski dolini zaradi nakupa drugega posestva. Cena po dogovoru. — Naslov pove upravništvo. 636 2—2
Lepo hiioj s 5 stanovanji, četrt ure od mesta, velik vrt, njiva, sadonosnik in lepe brajde, po ceai proda Detiček Štef. v Poberžah št. 8 pri Mariboru. 657 2-1
Malo posestvo blizu postaje Pesnica se proda, hišni hram, vinograd, sadonosnik in njive, vsega 4 orale za 1700 fl. Več pove Martin Repa na Ranči hš. št. 65. Pesnica.	658 3—1
Dvotečajni mlin,, dobro obiskan, lepa. nova hiša, okoli 4 in pol orala zemlje, se takoj proda za 4500 gld.; 1700 gld, je posojilnice. Vpraša se naj v Mariboru, Burgplatz št. 4. 649 1-1
Lepo posestvo v Zgornji Hoči eno uro od Maribora, obstoječe iz 4 sob, kuhinje, jedilne shrambe, kleti, studenca, dveh vrtov in sadonosnika, lepih brajd, dveh njiv in travnika, se takoj po nizki ceni proda. Naslov se izve v upravništvu lista.	655 1—1
Sode od masti z lesenimi in železnimi obroči se prodajo po ceni pri provijanturi v vniaini"! ^»želne brambe v Mariboru.	669 2—1
Lepo posestvo na Spod. Štajerskem, na lepem, zdravem kraju, obstoječ iz lepe hiše za stanovanje, gospodarskim poslopjem, vrt s sadjem in zelenjavo, je na prodaj pod jako ugodnimi pogoji. Ponudba na upravništvo lista. 652 4-1
Lepo gospodarstvo se takoj zelo po ceni proda. Izvrstno mesto za kolarja ali pa mizarja. Naslov pri upravništvo.
363
V najem se da.
Kovačnica tik državne ceste, s primernim stanovanjem, bodisi za samca ali oženjenega, se da v najem. Dobi se v najem tudi vrt in njiva. Več se izve pri lastnici Tereziji Fink na Prelogah pri Prihovi, p. Konjice.	623 2—2
Lokal za trgovino se po zelo nizki ceni da v najem. Naslov pri upravništvu lista. 633 3—2
Hišo z malim posestvom, blizu ceste ali kolodvora želi na več let v najem. Ponudbe na upravništva pod „Najem". 653
Prodajalnica s stanovanjem vred se takoj odda. Maribor, Koroška cesta št. 9. 665 1—1
Učenca sprejme Matija Hočevar, ključavničarski mojster v Novi vesi pri Ptuju. 660 3—1
Dva učenca se takoj sprejmeta in sicer jeden za pekarno in jeden za mlin pri Iv. Böhm v Framu.	664 3—1
Dva viničarja se takoj sprejmeta. Vsak viničar mora imeti 4—5 delavskih močij, dobro znati delati nov nasad ter tudi cepiti. Oglasiti se je pri Viktor Kamšek, posestniku v Framu.
661 2—1
Pomočnikai poštenega in zvestega, stalno delo po zimi in po letu, sprejme takoj Janez Kapun, čevljar pri Sv. Jakobu v Slov. gor.	654 3—1
Učenec, iz poštene hiše, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom : Franca Korošec v Gornji Radgoni. 651 2—1
Proste služb.
Službo cerkovnika in organista kje na Spod. Štajerskem išče in želi dobiti čez 30 let star mož, oženjen, spodobnega obnašanja. Naslov pri upravništvu.	624 3—3
Pekovskega učenca sprejme s i. okt. Matej Potočnik, Ptuj, Postgasse 7. 635 2—2
Pomočnika in učenca sprejme takoj Jožef Brelih, mizar v Ribnici na Pohorju.
634 2-2
Učenec z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme v trgovino z mešanim blagom Tomaž Miki in sin, Sv. Marjeta pod Ptujem.	644 2—1
Išče se
oskrbnik
ki je vešč tudi hmeljarstva, s takojšnim nastopem, plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo na npravništvo „Slov. Gospodarja" do 15. oktobra.	640 2—1
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice si Marta.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trgarye in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedoseg-__	ljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih,
ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče. Pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajeniu. Lečijo vse bolečine na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz iye izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: mestna lekarna, Zagreb, zato se naj naročnjejo točno pod naslovom:	483 20—11
Mestna lekarna, Zagreb, Marioy Iii št. 68, poles certve st. Marta
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto :
1	ducat (12 steklenic) 4 M. J 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 steklenlo) 8 Si. 5 ducatov (60 steklen.) 17'— M.
3	duoate (35 steklenlo) 11 K. '
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, čivilja; Josip Seljanič, seljak itd.	BS|t- Ustanovljena 1. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Marko? trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogastvo !
Franc Korošec
trgovec z železom in mešanim blagom
Oonija Radgona fl5
priporoča svojo bogato zalogo železa, nagrobnih kr',ižev, kotlov, štedilnikov, železnih peči j in posode po najnižjih cenah in solidni posrežbi.
TOZt&OGO©c
Vsega zdravilstva
dr- Anton Klasinc
naznanja, da se preseli !• oktobra t. I. Iz Zgornje Polskave na Pragarskof kjer bo ordiniral v hiši g. Steinklauberja-
656 1-i
m
Naznanilo.
Iz deželne sadjarske šole v Gleisdorfu pri Gradcu in Bruku ob Muri se bodo oddajale v jesoni 1905 oziroma spomladi 1906 sledeče spodaj navedene vrste jabolk in hrušek in sicer skupaj 36.800 komadov. Oddajala se bodo samo na štajerske kmete za znižano ceno 1 komad 70 vin. (izključno zavitka in pošiljatve).
Na Gornje Štajersko se bodo oddajale od jabolk samo vrste: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7. 8, 9. 10, 11, 18 in 20; od brušek samo vrste:
I,	8, 9, 10 in 13.
Naročila se morajo doposlati deželnemu odboru štajerskemu do konca decembra 1905. Naročilu se mora priložiti potrdilo občinskega urada, da je naročnik kmetski posestnik v dotični občini, če naročnik želi, da se mu drevesca dopošljejo že jeaeni t. 1., mora to odločno naznaniti ter naročilo doposlati do konca oktobra 1905. — Došlim naročilom se bo po vrsti ugodilo, dokler je kaj v zalogi.
Več kakor 120 komadov se ne bo oddajalo na enega posestnika ter je vsak pasestnik zavezan, vsaditi prejeta drevesea na svojem posestvu. Drevesca se oddajajo samo proti takojšnemu plačilu.
Seznaniek jabolčnih in hrušsvih drevesc, ki se bodo oddajala v sadni perij odi 1905/6: J-bolka
1.	Astrahan beli
2.	Karlamovski S. Kardinal
4.	Gravensteiner
5.	Ribston pepin
6.	Landsberger reneta
7.	Zimska zlata parmena
3.	Danska Kant-jabolka
9.	Rumeni žlahtnič 10. Princ-jabolka
II.	Mošancke štajerske
12.	Bellefleur rumeni
13.	Ranada-reneta
14.	Ananas-reneta
15.	Baumanova reneta
16.	Prestolonasl. Rudolf-jabol
17.	London pepin
18.	Bobovec renski
19.	Huberjeve možtnice
20.	Lešnike rudečkaste
21.	Coksove oranžaste renete
22.	Damason reneta
Hruške
1.	Dielove msslenka
2.	Liegelnove maslenke
8.	Sterkmanove maslenke
4.	Hsrdenput zimske maslen.
5.	Dekanske zimske hruške
6.	Postrvne hruške
7.	Josipina Mihelska
8.	Dobra Lujiza Avranska
9.	Solnogradčanke
10.	Weilerjevs moštnice
11.	Jelenke
12.	Rounelt-hruške
13.	Boscove stekleničarke
Gradec, dne 5. sept. 1905.	628 3—2
Od deželn. odbora štajerskega.
T	Gleisdorfu			v Bruku	
visoka srednja pritlikava			visoka srednja pritlikava		
_	—	_		87	—
235	10	46	—	100	70
370	70	—	25	200	70
595	10	57	— ,	200	70
288	105	30	20	200	20
—		—	130	1000	—
—	_	■ _	20	400	30
_	_	— . .	—	50	80
__	—	_	_	90	70
—	—	—	14	90	—
3820	200	_	80	250	—
1690	85	124	—^	—	—
4245	525	325	—	—	—
706	775	176	— .	—	—
195	—	—	—	—	—
. 860	63	63	—	—	-v
19975	100	83	—	—	—
2100	320	—	54	1000	—
435	60	—	—	—	—
76 1	—	—	—.	20	—
555	135	40	—	—	—
visoke srednje pritlikave			visoke	srednje pritlikave	
492	59	400	15	120	330
355	15	29	—*	—	—
330	38	85	;-	—	—
490	55	240	—	—	—
115	55	227	-	—	
83	15	130	- .	—	—
65	10	190	—	— '	—
870	18	310	30	200	350
25	60	—	13	120	200
2060	430	■—	—	32	—
780 i in	60	—	—	—	—
1 /u	_		40	135	—
Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje!


44052-12	Pozor! Citaj!
Slabemu moč!
PakraSke kapljice in slavonska zel, to sta danes dve naj-priljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraike kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na ♦ jetrih in vranici. Najboljše sred-stvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišic, lekarnar v Pakracu štv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (8 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (6 ducatov) 18 K.
Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu ka&lju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstanjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah.
Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročaje naravnost od mene pod naslovom:
P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija.
:t.t^t-t t.t t t t-t
Okrajna hranilnica y Kozjem
obrestuje hranilne vloge po 4 K 25 v od 100 K in daje posojila na zemljišča proti 5% obrestovanji. 614 3-8
Rentni davek plačuje hranilnica sama.
Karol Kociančič
kamnoseški mojster v Mariboru
samo Schillerjeva cesta štev. 85,
izdeluje altarje, prižnice, podobe itd. kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča stavbinska dela.
Zaloga nagrobnik kamnov.
517 5	Načrti in proračuni.
••* -»¡i'. »?V»'''
Vizitnice priporoča Mama sy. Cirila y Maribora. I Trgovina z železnino,MERKUR' ~
a P. Majdič, Celje. M3 ,
Bogata zaloga
ecs
v vseh vrstah, štedilnikov, litih in bakrenih kotlov, kotlov za žganje kuhati, razne ku- ^ hinjske posode O & kakor tudi raznovrst- ^ nih poljedelskih | strojev, # posebno & čistilnic, slamo-reznic in vinskih § pres.
Lepa izbera
nagrobnih križe v
in svetilk: &V zalogi so nepremočljive plahte za g vozove in komate. 9 Proti ognju in & vlomu varnostne blagajne. • • •
¡Preprodaja TBDiaŽBTBŽlMiS in kajnita,
ffi ki je najboljše in najcenejše umetno gnojilo.
Sledeče blago priporoča uljudno podpisani po
čudovito nizkih cenah.
Rjuhe (prti) brez šiva, kompletna velikost, samo 80 krajcarjev!
gid.
cS O
• I—I
a
m •p—i
Ph
O
H3
•fH "Ö
H-3
•3*
<x> o
c6
S!
>o O
?H
CÖ
G
cS tS3
20 20 23 23 23
1 meter
Odeje iz flanela, iz Dajboljše Himalaja volne, kompletno dolge in široke . 1 komad sedaj samo
Obrisalke, za gospodinjske priprave, posebno močne........pol ducata „ „
Namizni prti, zelo trpežni, barvani, veliki........... 1 komad „ „
Obrisalke za posodo, rodeče in modro pisane..........pol ducata „ „
Namizni prti, iz platnenega damasta, beli........... 1 komad „ „
Servijete, iz platnenega damasta, rožnati vzorci .........pol ducata „ „
Posteljne predproge. kompletne, velike............ 1 komad „ „
Žepni robci, beli ali barvani................pol ducata „ „
Močno platno..................1 komad 20 metrov „ „
Domače platno...............
Vojaško platno...............
Posteljna oprava, barvana, rdeča ali modra......
Močni sifon, bel. najboljša vrsta.........
Konfekcijsko platno, belo, zelo močno.......
Atlas-gradl za postelje, bel, rožnat, 120 cm širok ....
Pukano perje, brez prahu........................1 kg
Angin za napolnjevanje perja, rožnate ali rumene barve........1 meter
Obrisalke (frotier), beli, z lepimi reki............. 1 komad „ „ „ •
Odeje, (šivane) iz najboljšega turškega kretona ali ruša........... „ „ „
Zastori, iz čipk ali sukneni, dva dela, za eno okno............ „ „ „
Kavina garnitura, obstoječa iz 1 kavinega prta in 6 servijet........ „ „ „
Suknene obleke za otroke od 3—9 let................ „ „ „
Štajerski kostimi za otroke od 3—9 let............sedaj samo 3'50 gld. do
Suknena obleka za fante od 9—13 let............... „ „ „
Suknena obleka za gospode, trpežna, vsaka velikost........... „ „ „
Modna obleka za gospode najfinejša vsaka velikost........sedaj samo 10 gld. do 13*—
§nknene hlače za gospode vsaka velikost . •.........sedaj samo 2-30 gld. do 3-—
Štajerska obleka za gospode, vsaka velikost, za zimski čas........ . sedaj samo gld. 13-—
Loden v vseh barvah za ženske obleke.............1 meter	—-32
Barhent za obleko in perilo.................1 „	—'18
Predpasniki, ki se lahko na obeh straneh nosijo......... 1 komad	—*48
Jegrove zimske srajce, za moške in ženske, zelo gorke, vsaka velikost ... 1 komad 70, 80, 90 kr. Moške spodnje hlače (gatie) iz rujavega platna ali cvilha, jako močne 1 komad 50 kr., 3 kom. 1*40 gld.
110 1 10
—	45
—	50 1 10 1-20 -40 —•48
3-60 420 3 60 450
3	60 6 60
—•50
—	95 -•28 —•23
1-90 1 80 1 20 2 20
4	— 5-8'50
¡S3 P
P
P
O
o<
N P
Q-<
o
GG
® c-K
C p-
I—"
PL, O
h—I.
OD
P
O P
ir
m
« •
Samo v Mariboru, Grajski trg1 št. 2. "H^g Alojzij <*nlušek, zaloga suknenega, modnega, platnenega in konfekcijskega blaga

Pri Amerikancu".
Veliki koncert
umetnice na goslih
629 2—2
Marice Herites
iz Prage se bo vršil
¥ nedeljo, dne 1. oktobra 1905
v veliki dvorani Narod, doma v Mariboru.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Vstopnina: V parterju: sedeži iT vrs te 4 K^IlTviste 8 Kpfll.vrate 2 K, stojišča 1 K, za dijike 60 h; ria galeriji ^ sedeži 1JK, stojišča 60 Ji.
Čisti dobiček se; porabi v dobrodelne namene.
Klub Cehov v Mariboru.
Jamči se več let, sicer se vrne denar!
iamči se več let, sicer se vrne denar I
Í
+ + +
+ v
železne, jako močne, s krasnimi, v ognju pozlačenimi okraski, priporoča
po zelo nizkih cenah	644 6-2
Srebrna remonter-ura od 3 gld. naprej Nikelnasta Rosskopf od 1*8 O „ Zlate ure 484 10-5 od MO „
'I
Gosposke ulice — Tegetthoffova cesta.
{Štefan Kaufmant
t trgovec z železnino v Radgoni. ^
Vsem posestnikom vinogradov!
Naznanjam s tem, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad
S^F" več tisoč suho cepljenih trt na prodaj "^■(g
in sicer cepljene na Rip. Portalis: 2000 žlahtnina bela in rudeča, 10000 Laški rilček, 1500 Nemški rilček, 2000 Silvanec, 500 Kapčina m idra, 2000 beli Bur-gundec, 2000 Rulandec, 2000 Traminec, 1000 Šipon rumeni. — Cepljene na R. Monticolo: 1000 Laški rilček.
Prodajam le edino I. vrste dobro zaraščene ia lepo vkoreninjene trte po 140 K 1000 komadov. Divjake od R. Portalis prodajam po 20 K 1000 kom. Pri naročilu blagovolite poslati 20°/0 are od naročene Bvote. Trte se pošiljajo le v od trtne uši okužene kraje.
Naročila za v jeseni odvzete trte sprejemam do 5. novembra t. 1. — Naročila za spomlad pa, dokler bo kaj zaloge. — Zabojev in voznine na kolodvor ne računam.	632 10—2
Anton Slodnjak,
trtnar pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.,
pošta Juršinci pri Ptuju.
Isdfjatalj in »aioinik „Katol. tisk. iiraiivo\
Odgovorni uradnik: Fardo Laskovar,
Tisk tiskarn« it. Ciril»,