Poltnin* platana f *ol«vinl.
Izhaja vsak dan zjutraj razpon * ponedeljkih In dnevih po praznikih Posamezna Številka Din 1‘—, lanskoletne 2-—; mo-sečna naročnina Din 20’—, ra tu -|ino SO-—. Uredništvo » Ljubljani, GregorCičeva 23. Telefon i redništv* P,0-70. 30-09	30-71
D OŠ! o 2 4. III, 193!
—-4-
1. izdaja.
Krat,  prilog.
Cena Din 1*-*
Jugoslovan
Rokopisov n a rraian«.
Oglas! po tarifi In dogovora.
□prava
v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta SL 24, tel 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. Eelc rač.l Ljubljana 15.G2L
St. 68
Ljubljana, torek, dne 24. marca 1931
Leto II.
l rm' ■
iionferenca ministra dr. Srškiča v Ljubljani
Ljubljana, 23. marca. AA. Včeraj je z jutranjim brzovlakom prispel v Ljubljano minister pri predsedništvu vlade dr. Milan Srskič. Ob 10. se je nato začela več ur trajajoča konferenca, ki so se je udeležili gg. minister Inž. Ser-nec, ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, bivši ministri Pucelj, Sušnik, Vesenjak, podžu. pan Jarc, dr. Natlačen, župan dr. Puc, dr. Ravnihar, načelnik Ribnikar in 2ebot.
Ob 2. popoldne je bilo na stanovanju bana intimno kosilo. Po kratkem izletu v bližnjo ljubljansko okolico se je minister dr. Srskič v spremstvu ministra Serneca z večernim brzovlakom odpeljal v Beograd. Na postaji so se od nega poslovili gospodje, ki so z njim dopoldne konferirali.
Predsednik vlade namestnik obolelega vojnega ministra
Beograd, 23. marca. AA. Ker bo minister vojske in mornarice Stevan Hadžič zaradi bolezni delj časa zadržan, je bil z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 21. marca t. 1. na podlagi čl. 12 zakona o ureditvi vrhovne državne uprave imenovan za namestnika vojnega ministra predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič.
Pomembna brzojavka predsedniku vlade
Beograd, 23. marca. AA. Predsednik ministrskega sveta in general Peter Zivkovič je sprejel brzojavko sledeče vsebine:
Makarska, 21. marca. Predsedniku ministrskega sveta in ministru za notranje zadeve generalu Petru 2ivkoviču Beograd. Rodoljubno prebivalstvo občine Makarske — Primorske se zgra. ža nad predrznim dejanjem plačanih strahopetnih renegatov, vsled katerega je izgubil življenje major Rekalov. Vsi smo soglasni In pripravljeni braniti svoj drago domovino s krvjo pred sovražniki In domačimi izvržki ter žrtvovati za to svoje življenje in svoje imetje. Načelnik Pavlovič.
Odobritev proračuna Dravske banovine
Beograd, 23. marca. AA. Včeraj je finančni minister odobril proračun Dravske banovine. Proračunska svota znaša 116,365.699 Din, proračun podjetij pa 56,116.421 Din. Obenem s proračunom je flnačni minister odobril tudi uredbo Dravske banovine za Izvršitev proračuna. Višina banovinskih doklad, ki je odobrena Dravski banovini, znaša 35 odstotkov. Z odobritvijo proračuna Dravske banovine so potrjeni vsi banovinski proračuni za leto 1931-32.
Odpust iz državne službe
Beograd, 23. marca. A A. S sklepom notranjega ministra je odpuščen iz državne službe Boris D a m j a n i č, pisar-pripravnik obmejne železniške policije v Mariboru.
Madjarski zunanji minister v Rimu
Rim, 23. marca. n. Madjarslu zunanji minister grof Julij Karolyi se je sestal z ministrskim predsednikom Mussolinijem. Razgovor je trajal preko pol ure. Ob 10. se je grof Karolyi sestal z italijanskim zunanjim ministrom.
Italijanski tisk naglaša velik pomen teh posvetovanj. Obe državi veže prijateljska pogodba in zaradi tega je tembolj potrebno aktivno medsebojno sodelovanje za ureditev važnih mednarodno političnih in gospodarskih problemov. Posebno važnost pripisujejo ureditvi gospodarskih vprašanj, ki zadevajo Italijo in Ma-djarsko.
Rim, 23. marca. A A. Agencija Stefani poroča, da je italijanski kralj danes ob devetih sprejel madjarskega ministra za zunanje zadeve Ka-rolyija. Karolyi je ob 11. posetil italijanskega zunanjega ministra Grandija, ki mu je takoj vrnil obisk v zgradbi madjarskega poslaništva.
Nemško-avstrijska carinska pogodba in Evropa
Demarše inozemskih poslanikov na Dunaju - Nemški načrt: raztegniti pogodbo na države jugovzhodne Evrope - Presenečenje v Angliji, odločen odpor v Franciji - Neenotno stališče italijanskega tiska
Dunaj, 23. marca. AA. Danes so objavili ta-le komunike:
»Diplomatski zastopniki Francije, Italije, Češkoslovaške so izjavili zunanjemu ministru Schobru, da so poročila listov z dne 17. marca glede carinske zveze med Avstrijo in Nemčijo napotila vlade k izjavi, da smatrajo tako carinsko zvezo za kršitev ženevskega protokola iz leta 1922.
Zunanji minister je dal nato poslanikom potrebna pojasnila. Diplomatski krogi ne smatrajo tega koraka za formalen protest, temveč so intervenirali le na osnovi časopisnih poročil. Avstrijski politični krogi so mnenja, da se je to zgodilo le zaradi nesporazumljenja in upajo, da bodo pojasnila zunanjega ministra Schobra razpršila vse bojazni in nezaupanje glede ciljev avstrijsko-nemškega carinskega sporazuma.«
Pariz, 23. marca. AA. List »Matin« poroča, da so poslaniki Anglije, Italije, Francije in Češkoslovaške na Dunaju prejeli naloge svojih vlad, naj zahtevajo od kancelarja dr. Schobra podrobna pojasnila o carinski pogodbi med A v stri jo in Nemčijo.
Pariz, 23.' marca. AA. Pod predsedstvom predsednika republike Doumergua se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je zunanji minister Briand poročal o zunanje-politični situaciji, posebno o zadevah iu vprašanjih, ki so se pojavila z gospodarskim sporazumom med Nemčijo in Avstrijo. Ministrski svet je bil zadovoljen s koraki, ki jih je takoj od začetka podvzel Briand, da se v sporazumu z drugimi zainteresiranimi državami napravi vse, da •>© zaščitijo mednarodne pogodbo in konvencije.
Bukarešta, 23. marca. AA. Nemški odpravnik poslov je posetil predsednika vlade Mironesca in ga obvestil o carinskem sporazumu med Avstrijo in Nemčijo. Predsednik vlade bo o tem poročal na seji ministrskega sveta.
Budimpešta, 23. marca. AA. Uradno poročajo, da je nemški poslanik v Budimpešti v.. Schiin posetil danes stalnega zastopnika ministra za zunanje zadeve grofa Khuenledervaryja ter ga obvestil o nemško-avstrijskem carinskem sporazumu.
Dunaj, 23. marca. d. Podkancelar dr. Schober je danes odpotoval v Dresden, kjer bo imel predavanje. Zato je izostala druga demarša, ki je bila že napovedana.
Pariz, 23. marca. r. »Agence Radio« javlja, da se pozornost vzbujajoče dejstvo, da se angleški zastopnik na Dunaju ni udeležil deinar-še pri avstrijskem zunanjem ministru podkan-celarju dr. Schobru, ne sme tolmačiti, kot da bi angleška vlada ne bila solidarna z italijansko, francosko in češkoslovaško vlado.
Glasovi nemških listov
Berlin, 23. marca. AA. Časopisje pozdravlja načrt nemško-avstrijske carinske zveze. Pri tem pa odklanja napačno tolmačenje inozemstva, ki smatra carinsko zvezo za politično dejanje, ki jemlje Avstriji njeno samostojnost. Listi poudarjajo, da ostane neodvisnost Nemčije kakor Avstrije nedotaknjena. Carinska zveza je postala nujna zadeva s trenutkom, ko je propadla carinska konferenca v Ženevi. Srednja Evropa se je odločila k samopomoči. Storila pa je likratu korak k gospodarski Panevropi v Brian-dovem zmislu.
Berlin, 23. marca. r. Pod naslovom »Prvi korak« objavlja »Berliner Tageblatt« članek izpod peresa dr. Maksa Jordana, v katerem je med drugim rečeno, da je nemško-avstrijska carinska unija — unija posebne vrste, novost v zgodovini gospodarskih pogodb. Stremljenje Avstrije in Nemčije, da ostaneta v okviru mirovnih pogodb, je po člankarjevem mnenju očitno. Ono prihaja do izraza posebno v predvideni ustanovitvi paritetnega razsodišča med obema državama, dalje pa tudi v pripravljenosti obeh držav, da skleneta slične pogodbe tudi z drugimi državami.
Glede pomena carinske unije pravi člankar: Njena raztegnitev proti jugovzhodu je predpogoj za praktičen uspeh. Nemčija in Avstrija sta državam jugovzhodne Evrope naravna tržišča za njihove poljedelske proizvode. Krediti, ki jim jih lahko da Francija — na pariški agrarni konferenci v Parizu koncem februarja se je o tem obširno razpravljalo — bi pomenili samo začasno olajšanje, a- nikakor bi ne ustvarili trajnega trga za proizvode. Carinske olajšave, ki naj bi jim jih dovolila Nemčija, pa bi naletele na odpor pri prekooceanskih državah, ki 6e uporno sklicujejo na določbo o največjih ugod-
nostih. Carinska zveza bi bila edini izhod, kajti določba o največjih ugodnostih bi v tem slučaju ne prišla v poštev.
List označa carinsko unijo med Avstrijo in Nemčijo kot temeljni kamen, oziroma kot strešno tramovje Panevrope, kot jo je zamislil Briand.
Berlin, 23. marca. r. Nemški listi poudarjajo ugodne komentarje ameriških časopisov, ki pozdravljajo carinski sporazum kot prvi resen poskus, da se reši Evropa iz sedanjih zmešnjav.
Nepovoljen vtis v Angliji in Franciji
London. 23. marca. AA. Nemško-avstrijska carinska pogodba, ki ukinja carinske meje med obema državama, je vzbudila v angleških trgovskih in industrijskih krogih veliko presenečenje. Sporazum grozi popolnoma uničiti izvoz angleških industrijskih proizvodv v Avstrijo. Nemški industrijski proizvodi bodo v Avstriji veliko cenejši kot angleški. Prav tako so po tej pogodbi zelo ogrožene Madjarska, Češkoslovaška, Poljska in Romunija. Dogovor stopi v veljavo tiajbrže šele drugo leto.
Pariz, 23. marca. AA. Snočnji francoski listi so sprejeli avstrijsko-nemško pogodbo rezervirano. Ponovno izražajo bojazen, ki so jo izrekli že jutranji listi, da vodi ta pogodba fatalno do »anschlussa«. Tudi večerni listi trdijo, da je ta pogodba nasprotna ženevskemu protokolu, ki je bil podpisan meseca decembra 1922.
Pariz, 23. marca. r. »Le Temps« objavlja o nemško-avstrijskem carinskem sporazumu članek, v katerem naglasa, da bo sprejela javnost ta korak obeh držav z nezaupanjem. Znane so težkočo gospodarske narave, ki so se pojavljale v zadnjih dveh letih med Nemčijo in Avstrijo, če sta se obe državi kljub temu odločili za najtesnejše gospodarsko sodelovanje, pomeni to, da ju je vodila pri tem ideja, ki je nad neposrednimi potrebami industrije iu trgovine.
Pariz, 23. marca. d. Polslužbeni »Petit Pari-sien« pravi v svojem uvodnem članku: Regijo-nalnih dogovorov, na katere se sklicujeta Dunaj in Berlin, v Ženevi nikoli niso smatrali kot dvostranske, temveč kot mnogostranske dogovore. Pristop drugih sosednih držav h kombinaciji se najbrže slabo pripravlja na ta način, da se stavijo kar pred dovršeno dejstvo. Ker ne gre za nepreklicen diplomatski akt, temveč šele za izmenjavo not med Dunajem in Berlinom, moramo upati, da se bodo po posetu diplomatskih zastopnikov Francije, Italije in Češkoslovaške pri dr. Schobru zavedali svojih mednarodnih obveznosti in finančnih dejstev.
»Journal« izjavlja: Ali bodo pristojni krogi n primeren način reagirali, da dosežejo, da Avstrija in Nemčija opustita svoj načrt? Ali bodo, če ne dobe zadoščenja, spravili stvar pred Društvo narodov?
»Petit Journal« piše. Dogovor dokazuje, da stoji gospodarstvo v službi politike in da je nova Nemčija ostala zvesta zakonu svoje zgodovine.
V nacijonialističnem »Echo de Pariš« pri n--'rjo Pertinax avstrijsko-nemšlci gospodarski dogovor s pogodbo, ki sta jo bivši cesar Viljem in bivši cesar Karel leta 1918. podpisala v Spa in v kateri sta se oba vladarja dogovorila, da se v slučaju zmage osrednjih držav ustanovi carinska >- gospodarska zveza med Avstro -Ogrsko in Nemčijo. Velenemška misel se od tistega časa ni nič spremenila. Briand pada iz oblakov.
Komentarji fašistovskega tiska Rim, 23. marca. n. O nemško - avstrijski pogodbi se fasistovski tisk izraža zelo oprezno. Gospodarske krog" je pogodba iznenadila, toda disciplina, ki jim jo je vsilil fašizem, jih je pripravila do molka/
»Giornale d’ Italia« napoveduje, da bo v kratkem času obe državi vezala prava carinska unija. Avstrijski in nemški gospodarski krogi so bili že od nekdaj glavni agitatorji za pridružitev Avstrije k Nemčiji in sedaj so kljub marsikateremu neuspehu ustvarili nekako gospodarsko priključitev, da iti mogli tako pripraviti kasnejšo politično.
»II Resto del Carlino« si je v zvezi z avstrijsko-nemško pogodbo stavil vprašanje: Za kaj prav za prav gre, pa sam odgovarja, da ne gre le za preferencialni sistem, kakor menijo nekateri, nego naravnost za avstrijsko - nemško carinsko unijo, torej gospodarsko priključitev Avstrije k Nemčiji.
Tako sta obe državi postavili svet pred dovršeno dejanje. Čim se bo pokazal pravi moment, bosta sklenili tudi politično unijo. Za enkrat pa ni mogoče misliti, da bi tudi druge države pristale na to. Nemško-avstrijski poziv k sodelovanju je samo platonične vrednosti.
»Tribuna« pa z docela drugega stališča komentira avstrijsko-nemško pogodbo. Pravi, da bo odslej Italija prvikrat v zgodovini stvarno mejila na Nemčijo. S tem bo tehnično olajšan izvoz italijanskih izdelkov v Nemčijo. List opozarja nadalje, da so tudi italijansko vlado vabili k sodelovanju. Ustvariti nameravajo večji gospodarski blok.
Odmevi v romunskem tisku Bukarešta, 23. marca. AA. Listi komentirajo nemško-avstrijski sporazum in naglašajo, da je treba počakati obvestila o vsebini sporazuma, preden se napravijo kakšni koraki. »Universul« piše, da je z ozirom na posebno stanje Avstrije in Nemčije upravičena vznemirjenost, ki jo je izzval ta sporazum. Avstrija in Nemčija prikazujeta ta sporazum le kot prvi korak k ustvaritvi evropske unije. »Dimineata« pravi, da v Berilnu in na Dunaju mislijo, da bi mogel avstrijsko - nemški sporazum koristiti Romuniji in Jugoslaviji, ker bi se mogle ustvariti velike možnosti za prodajo njihovih poljedelskih produktov. Toda če zadržanje francoskega tiska odgovarja stališču francoske vlade, potem bo imel ta sporazum za posledico veliko politične razprave.
Lepa svečanost med našimi rudarji v Belgiji
Naš poslanik v Bruslju je izročil v nedeljo rudarjem novo državno
zas tavo
Bruselj, 23. marca. AA. Včeraj je jugoslovanski poslanik v Bruslju odšel v Se-raing, da prinese tamkajšnji jugoslovanski rudarski koloniji, ki šteje 6000 članov, novo državno zastavo. Svečanosti, ki se je začela ob 4. popoldne, je prisostvovalo okoli 500 rudarjev, dalje člani našega poslaništva v Bruslju, jugoslovanska kolonija v Belgiji, prefekt oblasti Liege, zastopniki ministrstva in mnogi člani jugoslovanske kolonije v Bruslju.
Svečanost se je začela s posvetitvijo zastave. Blagoslovila sta zastavo neki ruski pravoslavni in jugoslovanski katoliški duhovnik. Po končani blagoslovitvi so navzoči priredili burne ovacije Nj. Vel. kralju Aleksandru, belgijskemu kralju Albertu, Jugoslaviji in Belgiji, prijateljskim odnošajem med obema državama itd. Delavska pevska društva so zapela našo narodno himno in več jugoslovanskih pesmi.
Po končani slovesnosti so se delavci formirali v povorko in hodili z jugoslovansko in belgijsko zastavo na čelu po ulicah do sedežev posameznih društev.
Bruselj, 23. marca. AA. Poročajo iz Se-
rainga: O priliki včerajšnje povorke je polblazni jugoslovanski delavec Josip Zorko, rojen v Bosni leta 1904 ustrelil z revolverjem dvakrat proti povorki. Razdražena množica je navalila nanj in bi ga bila linčala, da ga ni zaščitila policija. Zorko je bil takoj aretiran. Pri zaslišanju je izjavil, da je streljal, ker je bil pijan. Predan je bil državnemu tožilcu.
Vzroki letalske nesreče v Italiji
Rim, 23. marca. AA. Poročajo iz Spezzzije: Osem milj daleč od obale je našel neki ribiški čoln truplo podporočnika Damonta, ki se smrtno ponesrečil pri katastrofi letala »Savoja 04« pri Marini di Pisa. Truplu sta bili odsekani obe nogi.
Rim, 23. marca. AA. Poročilo ankete, ly proučuje vzroke katastrofe letala in letalcev pri Marini di Pisa, pravi, da so letalci v trenutku katastrofe leteli 10 km visoko. Do nesreče je oči vidno prišlo zato, ker se je zlomila v letalu os in se je letalo preklalo ter strmoglavilo v morje.
Jugoslovanska razstava v Pragi
Prvi dan nad 15.000 posetnikov
Praga, 23. marca. AA. V veliki dvorani praškega velesejma je bila včeraj dopoldne svečano otvorjena jugoslovanska raz-iStava, ki jo prireja jugoslovansko-trgovin-sko ministrstvo skupno s Centralnim pres-birojem predsedništva ministrskega sveta in turističnim društvom »Putnik«. Otvoritve se je udeležil naš poslanik v Pragi dr. Kramer s poslaniškim osobjem. Takisto so ji prisostvovali zastopniki češkoslovaških gospodarskih ministrstev, novinarji, jugoslovanska kolonija v Pragi in mnogoštevilno občinstvo.
Razstavo je s kratkim nagovorom otvoril
g. Niko Bartulovič, ki je poudaril pomen te razstave za medsebojno spoznavanje obeh narodov. Na razstavi se vidijo grafikoni, diagrami in fotografije, ki jih je Centralni presbiro z velikim uspehom že razstavil v Ženevi in v večjih mestih Jugoslavije. Razen tega je društvo »Putnik« razstavilo vrsto izredno uspelih fotografij jugoslovanskih krajev in mnogo drugega propagandnega materijala.
Danes je razstavo obiskalo več ko 15.000 ljudi. Med prvimi sta bila minister vojske Viškovsky in trgovinski minister Ma-toušek.
Mussolini o pomorskem sporazumu
Mir zagotovljen vsaj do 1. 1936 poldrugo m
Berlin, 23. marca. AA. Italijanski ministrski predsednik Mussolini objavlja v listu »BOrsenkurier« članek o rimskem pomorskem dogovoru. Pravi, da je evropski in svetovni mir zagotovljen do 1. 1936., ako ne nastopijo v tem času izredni dogodki. Mussolini nato poudarja, da sta italijanski in francoski narod pričela gledati z drugimi očmi drug na drugega. Italija bo izdala
— Italija prihrani s sporazumom ilijardo lir
eno in pol milijarde lir, ki jih bo prihranila z izdatki za vojno brodovje, v socijal-ne svrhe in v podporo delavstva in srednjih slojev, ki so najbolj potrebni pomoči. Mussolini naglaša važnost pomorskega dogovora, ki je sad dobre volje Italije in Francije. Mussolini zaključuje, da se dosežejo v politiki najboljši rezultati z najenostavnejšimi sredstvi.
Resolucija komisije DN za razorožitev
Razorožitev v skladu s potrebami mednarodne varnosti — Znižanje
izdatkov za 25 odstotkov
Carinska unija med letucišo in Avsirijo
Po Versajski mirovni pogodbi je bil »An-scliluss« prepovedan in ta prepoved je bila pozneje potrjena še z raznimi mednarodnimi dogovori. Ali čim bolj je bil »An-8chluss< prepovedan, tern bolj ga je hotel nemški narod in če ga ni bilo mogoče naenkrat in pravilno izvesti, pa so ga začeli Nemci vi a facti urejali. Izenačena sta bila avstrijski in nemški kazenski zakon, uradniki so dobili iste uniforme, povsodi se je dejansko izvajalo zjedinjenje Avstrije in Nemčije. In ena zadnjih etap dejanske priključitve Avstrije k Nemčiji je v soboto ofieijelno napovedana carinska unija med Nemčijo in Avstrijo. Kajti isto carinsko ozemlje dejansko združuje dve državi v eno celoto, pa čeprav ohranja formalno še vsaka država svojo samostojnost. S carinsko unijo je prvo poglavje »An-schlussa« izvedeno in v tem je pomen carinske unije pa tudi vseh protestov proti tej uniji.
Obenem pa carinska unija dokazuje, da je nemška nacij on a hm misel premagala v Avstriji vse pomisleke. Vsa leta po vojni je pravzaprav Avstrija živela samo od tega, ker so ji zapadne velesile vedno znova dajale nove koncesije, da tako Avstriji praktično dokažejo, kako nima za njo »An-schluss« smisla. Svojo valuto je uredila Avstrija le s pomočjo zapadnih držav, denar za velike investicije v svrho obnovitve avstrijskega gospodarstva so dale zopet zapadne države in tudi pri reparacijah je bila Avstrija iz istega vzroka deležna vseh obzira v. To naklonjenost pa bi Avstrija uživala še sigurno naprej, ker bi ji pač zapadne države še dalje dokazovale, da je »Anschluss« za Avstrijo gospodarsko škodljiv.
Trezna avstrijski gospodarji morajo to tudi gladko priznati. V zvezi z industrijsko že p-rerazvito Nemčijo ne more Avstrija vzdržati konkurence in nedvomljivo mora pasti na stopnjo nemške kolonije. Dunaj, ta mnogo prevelika prestolnica majhne republike, bi mogel še nekako vzdržati svojo pozicijo le vsled svojih prejšnjih stikov z nasledstvenimi državami in pa vsled svoje posredovalne vloge med zapadem in jugovzhodom. V trenutku ko grade carinsko unijo med Nemčijo in Avstrijo, pa je tudi te posredovalne vloge konec in Avstrija postane le izhodišče za nemško gospodarsko prodiranje na vzhod in jugovzhod. Bilanca je za Avstrijo torej v gospodarskem pogledu absolutno negativna.
Drugače pa je z Nemčijo. S carinsko zvezo z Avstrijo more Nemčija zopet pričeti obnavljati svoj stari načrt Srednje Evrope. Od Berlina do Aten naj bo eno gospodarsko ozemlje, na katerem bo neomajno vladala nemška industrija, vzhodne in jugovzhodne države pa bi za vedno ostale le agrarne države. Industrija prinaša bogastvo in razvoj in to bi bilo v novi Srednji Evropi nemški monopol, revščina agrarne produkcije pa bi smela ostati drugim.
Z nemškega stališča je ta načrt čisto razumljiv, vprašanje pa je, če ni že zakasnel. Povojni razvoj Evrope je namreč že dokazal, da vzdrži še združena Evropa komaj konkurenco z drugimi velikimi gospodarskimi enotami. Nemška Srednja Evropa pa nujno deli Evropo v dva dela in tako je nova carinska unija največje nasprotje panevropski misli, ki kljub vsemu vendarle prodira. Že celo pa mora ta misel pridobiti, če se bo sovjetska Rusija še v večji meri pojavila kot konkurent. Nemci sicer upajo, da bodo iz političnih vzrokov z Rusijo vedno na dobrih nogah, toda ti upi ne bodo mogli rešiti nemške industrije, kadar bodo ponujali sovjeta blago, ki se izdeluje skoraj zastonj. Pa še drugo vprašanje je, če bo namreč Nemčija sploh mogla vzdržati pritisk zapada, ki pač ne bo mogel tako brez vsega sprejeti nove cepitve Evrope v dva tabora.
Zaenkrat je carinska unija med Nemčijo in Avstrijo šele napovedana in Nemci smatrajo za potrebno, da so omilili še to napoved z vabilom, da še druge države pristopi jo k tej uniji. To vabilo seveda nima praktičnega pomena, je pa v njem znak slabosti, ko morajo Nemci demantirati politične posledice najnovejšega dogovora med berlinsko in dunajsko vlado, če pa bo ta demanti tudi dosegel svoj namen je ve« ko dvomljivo in vse kaže, da je s 'carinsko unijo dokazano le to, da streme Nemci še nadalje za svojimi predvojnimi cilji,
VREMENSKA NAPOVED
Dtmaj, 23. marca. d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Pričakovati je naraščajoče pooblačenje, nagnenje k nevihtam. padec temperature.
Pariz, 23. marca. AA. Včeraj je imel pod predsedstvom lorda Cecila odbor komisije Društva narodov za razorožitev sejo, na kateri je sprejel tele resolucije:
1. Naglaša neobhodno potrebno, da konferenca za razorožitev doseže rezultat, ki bo v skladu s potrebami mednarodne varnosti z raznimi mednarodnimi pogodbami in pakti, ki so že podpisani;
2. splošno znižanje za 25 odstotkov vseh pro-
Pariz, 23. marca. AA. Odbor, ki ga je imenovala vseevropska studijska komisija, da prouči način nadaljnega dela, se bo sestal v torek ob 11. dopoldne v francoskem zunanjem ministrstvu na Quai dOrsayju. Na sestanku bodo zastopane Nemčija, Francija, Anglija, Danska, španska, Finska, Grška, Italija, Poljska, Portugalska, Švica in Jugoslavija.
Pariz, 23. marca. AA. Italijanski poslanik v Parizu grof Manzoni Je dobil nalog, naj opra-
Nova finska vlada
Helsingfors, 23. marca. AA. Predsednik republike Svinhufsud je potrdil vlado, ki jo je sestavil elan agrarne stranke Sunila. Zunanje ministrstvo je prevzel Koskinen, doslej poslanik finske republike v Moskvi. Finančno ministrstvo je izročeno profesorju Jaervinenu. V vladi so zastopani agrarci, iprogresivci in Švedska stranka.
Institut za proučevanje Rusije
Beograd, 23. marca. 1. Snoči se je v veliki vse-učiliški dvorani vršila slavnost, s katero je bil otvorjen institut za proučevanje Rusije. Novi institut jo razdeljen na pomembne odseke, da bi se na ta način dosegli boljši uspehi, tako strokovno kot po obsegu. Na svečanosti je mitropo-lit Antonij imel govor, v katerem je govoril o o preganjanju cerkve v Rusiji.
Osemdeset tisoč ljudi pri maši
Adelaide, ‘23. marca. A A. MaSe-zadušnice ?.a pokojno pevko Nellie Melbai se je udeležilo
80.000	ljudi. Še nikoli ni videlo mesto tako velike množice. Pri maši je igrala godba 600 godbenikov. Pelo je 5000 pevcev. Potek maše so prenesli brezžično po vsej Avstraliji.
Velika železniška nesreča v Angliji
London, 23. marca. AA. Ekspresni vlak Lon-don-škotska, ki je znan pod imenom »Leteči Škot«, se je ponesrečil včeraj opoldne tik pred postajo Leighton. Stroj je skočil s tira. štirje vozovi so se prevrnili, 12 drugih pa je bilo samo porinjenih s tira. Doslej znano število mrtvih znaša osem. število človeških žrtev bo nemara še naraslo. Brzovlak je vozil v hipu nesreče s sto km brzine.
Parnik nasedel
London, 23. marca. AA. Parnik Kanadskopa-cifiške družbe »Montclare« je nasedel v bližini samotne obali otoka Ayrhira. Plul je iz St. Johna v Liverpool. Nesrečo jp zakrivila gosta megla. Na pomoč so prispeli vlačilci, da rešijo parnik iz neprijetnega položaja. Rešilne ladje so izkrcale 300 potnikov na otok. Včeraj zjutraj so parnik oprostili. Nesreča se je pripetila v bližini novega svetilnika, ki je bil zgrajen, da pomore ladjam v megli.
Velika »Hajdukova« zmaga
Split, 23. marca. Iz Santiaga je prišla vest o velikem uspehu »Hajduka«. Splitski nogometaši so tekmovali s prvakom Chileja »Colo-Colo« in ga premagali z rezultatom 3:1. Chilski klub prištevajo med najboljše v južni Ameriki. »Colo-Colo« je pred kratkim premagal znani »Uru-guay« z rezultatom 3:2.
računov za oboroževanje v vseh državah;
3. potreba ukrepov za utrditev mednarodne varnosti, zlasti da vse države pristopijo k splošnemu paktu za arbitražo;
4. potreba ukrepov za odstranitev neenakosti pri oboroževanju, in sicer z znižanjem denarnih sredstev za oboroževanje, in
5. uvedba stalne mednarodne kontrole Društva narodov nad oboroževanjem posameznih držav.
viči pri zunanjem ministru Briandu italijanskega zunanjega mipistra Grandija, da se ne more udeležiti pariškega sestanka organizacijskega odbora za evropsko zvezo. Odsotnost s tega sestanka opravičuje Grandi z raznimi posli, ki jih ima v Rimu, in navaja med drugim, da mora pripraviti mednarodno konferenco za žito. Na pariškem sestanku bo Italijo zastopal njen pariški poslanik grof Manzoni.
Novi zvonovi v beograjski saborni cerkvi
Beograd, 23. marca. 1. Danes je Nj. Sv. pa-triiarh Varnava posvetil nove zvonove v saborni cerkvi. Svečanosti se je udeležilo veliko število občinstva. Ko so bili obredi končani, so verniki pristopili k zvonovom in jih poljubovali. Zvonove je izdelala neka ljubljanska livarna.
Chaplin v Parizu
Pariis, ‘23. marca. AA. Včeraj popoldne je semkaj prispel znameniti filmski komik Charlie Chaplin. Na postaji ga je sprejela ogromna množica ljudi. Pod varstvom policije je Chaplin komaj prišel s postaje, odkoder se je takoj odpeljal v hotel.
Bolniška blagajna mestnih nameščencev
Ljubljana, 23. marca.
V	sejni dvorani mestnega načelstva se je nocoj vršil občni zbor Bolniške blagajne mestnih nameščencev. Občni zbor je otvoril načelnik dr. Fux, ki je pozdravil obč. svetnika Kupuika in Ludvika, zahvalil se za častno podporo mestni občini in Mestni hranilnici in se spominjal v preteklem letu umrlih članov, katerih spomin so zborovalci sloje počastili.
Tajniško poročilo je podal g. Mohorič. Lani je umrlo 13 družinskih poglavarjev in 6 rodbinskih članov. Članov je bilo 589 družinskih glavarjev in 934 rodbinskih članov, skupaj tedaj 1523 članov in članic. Lani je bilo 29 porodov. K troškom porodov je bolniška blagajna prispevala po 600 Din za vsakega otroka. Za pogreb odraslih je pa prispevala po 2145 Din. Lani je bilo izdanih skupaj 2!)51 nakaznic 4483 bolnikom. Članstvo zdravi sedaj 9 praktičnih zdravnikov, 9 zdravnikov-specijalistov, 4 . >bo-zdravniki in 3 dentisti. Razveseljivo je dejst.o, da so znašali npravni stroški 2-32°/o. L. 1927. ustanovljeni ločeni pogrebni sklad izkazuje 587 članov in članic. Stalno okrevališče Jelovca v Kamni gorici se zelo lepo razvija. Okrevališče posečajo tudi tovariši in tovarišice iz južnih krajev naše države.
Blagajnik g. Šuštar je poročal, da je bolniška blagajna izdala lani za bolniški sklad 441.724 Din, za pogrebni sklad 5546 Din, za izredni podporni sklad pa 57.044 Din. Obenem z okrevališčem Jelovca znašajo aktiva 357.050 Din.
Za revizorje je poročal g. Mešck, ki je predlagal odboru absolutorij. Njegov predlog je bil soglasno sprejet.
Pri volitvah so bili izvoljeni: načelnik dr. Piko Fux, podnačelnik Milan Sterlekar, tajnik Drago Mohor?, blagajnik Lovro Šuštar, odborniki: Pavla Konjar, Ivan Zupan, Alojzij Mijič, Karol Oblak, Janko Slapničar in Jože Ogrin; namestniki inž. Nace Perko, Janko Furman. Ignac Miheve; v nadzorstvo Josip Mešek, Valentin Fortič in Albin Magister; v razsodišče: dr. Arnošt Brilej, Rudolf Juvan, namestnik Tomo Iglič.
DemoLraciia uprave
(Nastopno predavanje univ. doc. dr. J. Jurkoviča) Politizacija uprave.
V.sii ti znaki kažejo, da pomeni v lej situaciji demokratizacija uprave politizacijo uprave z vsemi njenimi posledicami. Prva posledica bi bila, da bi bila s tem ogrožena demokracija na svojem glavnem in bistvenem področju, to je v parlamentu. Kajti če naj ima zakonodaja kot vrhovna oblast v demokraciji spiloh kak smisel, se morajo zakoni izvrševati. Da bi hotela in znala braniti zakonodajna večina svojo pozicijo, je brezdvomno. To pa ne bi bil v tem slučaju samo demokratičen, torej političen, ampak tudi pravni postulat. Kajti če naj bi postalo izvrševanje zakonov, če bi se smel tukaj še vpo-rabljati ta izraz, samo sredstvo za dosego politične moči, bi pomenilo lo zasmeh vseh naporov, ki jim je bil cilj, da se izvede zakonitost uprave. Pri tem se sploh ne dotikamo vprašanja, ali ne bi bil v nasprotnem slučaju sploh ogrožen obstoj države.
Seveda obstoja možnost, da bi se obdržala zakonitost uprave tudi v takih primerah, to pa samo na ta način, da se omeji centralni parlament na okvirne zaikone v takem obsegu, da bi. imela uprava tako širok svoboden prevdarek, da bi težko postopala nezakonito. Politično pomeni to isto kot prejšnja supoaioija in je ravno tako malo verjetno, pravno pa se to pravi obrniti razvoj in iti od pravne zopet proti policijski državi. To pa samo s tem razločkom, da je bila uprava v policijski državi orijentirana vsaj na celoto, dočim bi imela tukaj 'pred očmi samo lokalne interese. Znano pa je, da so majhni tirani včasd lahko jako neprijetni. In individualni aakoni, ki so vzbujali dovolj pomislekov, so se zagovarjali s stališča pravne države ravno s tem, češ, da je boljši tudi tak individualen akt parlamenta kot izraza naroda, kot pa akt svobodnega prevdarka uprave.
Proti demokratizaciji uprave govori torej demokratična ideologija, proti nji govori razvoj pravne države in govora proti nji ves ustroj današnje države. Ampak, ker je danes demokratizacija uprave zahteva, kakor je bil včasih parlamentarizem in demokracija sama, se mora s to zahtevo računati in jo skušati uresničili ne glede na to, ali je s stališča demokracije zahteva pravilna. Tudi če govorimo, kako naj se izvede referendum, ne razmišljamo o tem ' da ni nastala država potom pogodbe, iz česar se je prvotno izvajala zahteva po referendu.
Če naj ne postane jicjem demokratizacije ali morda boljše popularizacije uprave samo agitacijska fraza, na kar danes že sumljivo meji, si je treba najprej staviti vprašanje: ali so vse panoge državnega delovanja enako dostopne demokratizaciji? In demokratizacija je danes istovetna s politizacijo. Drugo vprašanje pa je: ali je ta demokratični, formalni in atomistični, princip večine sploh vzdržljiv?
Kelscn, lei imi je bil v prvi izdaji njegove knjige o demokraciji birokratizem nekako strašilo, piše v drugi izdaji: »Kajli samo čista ideološkemu opazovanju. Id ni orientirano ti a realnih razni erah, se zdi ta birokracija im deino-kracija_ absolutni nasprotstvi. Kajti demokratični princip laliko zajame predvsem samo gornje plasti in ne more, če noče ogrožati svoje veljave na področju ustvarjanja generalne volje, prodreti v nižje plasti procesa, kjer se ustvarja državno telo vedno na novo.« To Ketsenovo priznanje sledi nujno iz pojma zakonodaje. Kajti zakoni se vendar ne delajo zg zabavo, ampak se delajo iz potrebe in za to, da se izvršujejo. Zakon pa se ne da izvrševati po kakem političnem principu, ampak po svojem smislu. S tem ie rečeno, da mora biti izvrševanje zakonov odtegnjeno političnemu območju, da uprava ni dostopna laki demokratizaciji, ki je istovetna s politizacijo. Dostopna pa je demokratizaciji, ki pomeni popularizacijo. In po izločitvi politike je to predvsem gospodarsko in kulturno področje. Tukaj je potem odvisno od historičnega razvoja in tradicij, kulturnega nivoja in smo-trenosti dela, ali naj se upravniki volijo ali nastavljajo, ali naj bodo občinske in druge samouprave teritorija)no večje ali manjše.
Kakšnih absolutnih meril tukaj 'kakor v obče v državnem življenju ni, zato so v tem oziru debate, ki se vodijo s kakih aprioristi&nih stališč, čisto brezplodne.
Ker pa mora imeti uprava, da se lahko prilagodi Lokalnim razmeram, neko svobodno akcijsko sfero, se zdi, da smo zopet na mrtvi točki, to je v politiziranj upravi. Kajti zaman je reči, naj bo uprava depolitizirana, če se ji da ■pri tem možnost, da se lahko politizira. Zalo si moramo ogledati drugo vprašanje: ali je atomistični princip demokratične večine sploh vzdržljiv? Ali ni ravno ta princip kriv, da se prenaša politika iz parlamenta v upravo?
(Dalje prihodnjič,)
Trčenje parnikov v Hvarskem kanalu
Split, 23. marca. k. Včeraj ob zori se je v Hvarskem kanalu pripetila nesreča. Parnik »Ave Maria« z italijansko zastavo je plul prazen proti Splitu. Nasproti mu je prišel parnik »Deva«.-Parnika sta trčila drug ob drUgega. Italijanski parnik je prispel stežka do Splita in tu je njegov kapetan takoj javil slučaj pristaniškim oblastem. Laški parnik je nekoliko poškodovan, pa tudi parnik »Deva«, ki je nadaljeval svojo pot proti Gružu, je pri nesi-eči precej trpel.
Občni zbor Filharmonične družbe
Ljubljana, 23. marca.
Nocoj se je vršil občni zbor Filharmonične družbe, katerega je otvoril predsednik svetnik A. Lajovic. Po njegovem pozdravnem govoru na navzoče je poročal tajnik g. Pavel Sivlc o delu družbe v preteklem poslovnem letu. Poročilo priča, da se je družba prav živahno udej. stvovala. Priredila je več koncertov, rezdelila več podpor in več kompozicijskih nagrad itd. Občni zbor se pa ni nadaljeval, ker je bil sprejet predlog, naj se prekine, da se izpopolne nadljna poročila funkcijonarjev. Zato se bo občni zbor nadaljeval 20. aprila t. 1.
Danes sestanek komisije za Panevropo
Italijanski zunanji minister ne pride na sestanek
KAJ PRAVIJO ŠTEVI LKE!
Zborovanje »Kmečke prosvete« v Kranju
Uspela manifestacija našega elo gospodarske krize in
Kranj, ‘2*2. marca.
V	nedeljo dopoldne se je vršilo v Kranju, središču industrije in gospodarskem tržišču Gorenjske, uspelo zborovanje Kmečke prosvete. Zborovanje je otvoril predsednik Kmečke prosvete g. dr. .lanže Novak. Najprej je opravičil ministra F. Puclja, ki je moral ostati radi nujnih zadržkov v Ljubljani. Nato je prešel takoj k stvarnemu delu in izvajal:
Vsi na pozitivno narodno delo.
Ljudstvo ima veliko dolžnost sodelovanja pri vseli javnih vprašanjih, da bodo doseženi tisti cilji, ki so potrebni za napredek našega človeka in gospodarstva. Naše gibanje je namenjeno tistim ljudem iz mesta in vasi, ki so poklicani, da sodelujejo v javnem življenju. Zato je začela »Kmetska prosvetat organizirati našo šolano in prirodno inteligenco. Srbi nam priznavajo ves naš kulturni in gospodarski napredek. Ne moremo pa zatajiti politične nezrelosti slovenskega človeka. Zgodovinski razvoj je bil tak, da v Avstriji nismo imeli možnosit udejstvovanja pri vodstvu države in dežele. Vse te sposobnosti si moramo šele privzgojiti v svobodni državi. Če ima veliki čas po 6. januarju kak namen, potem ima gotovo namen, da Slovenci z vso zrelostjo pristopijo v vse javne ustanove. Vsi smo pozvani, da delamo za interese banovine, občine in samega sebe. Sicer bomo nazadovali.
Naše gibanje ima namen pripeljati k aktivnemu sodelovanju. Minister Pucelj vedno poudarja, da je tisti, ki v kotu čepi in čaka na stare strankarske razmere, škodljivec naroda. Treba je pristopiti, razumeti razvoj in v ta razvoj poseči, kakor to interesi Slovencev zahtevajo. Vzvišenim ciljem ne smemo nasprotovati, ampak jih vsestransko pospeševati. To velja za našo šolo, Sokolstvo in zadružništvo. Naša država nam je potrebna. Zato je potrebno pozitivno narodno delo, potrebna je enotnost misli.
Pa tudi v gospodarskem pogledu je treba iskati neko enotnost. Klic po strnjenju vseh sil je tudi koristen, zato ga je treba ponavljati od vasi do vasi in zbirati ljudi.
Vedno moramo imeti pred očmi ves gospodarski razvoj in razmerje med posameznimi gospodarskimi oblikami. Slovenci moramo gledati na to, da se to, kar se doma pridela, tudi doma poje. To pa, kar se izdela v tovarnah, naj se izvaža. Naša banovina dobiva vedno bolj industrijski značaj. Pri nas je prevladal nov tip malega človeka, ki združuje kmeta in delavca v eni osebi Tako se gospodarski interesi strnjujejo v eno. Ta vzajemnost je potrebna za naše javno življenje, kakor je duhovna vzajemnost potrebna za uspeh in razvoj države.
Za blagostanje kmeta - delavca.
Nato je spregovoril ravnatelj »Okrožnega urada za zavarovanje delavcev« g. dr. Jože Bohinc. Vsaka kultura more uspevati le na materielnem blagostanju. Govori o gospodarski krizi. Kje moramo iskati vzroke tej krizi? Na eni strani imamo preveliko število ljudi, na drugi pa premalo zaslužka. To je vzrok nezadovoljstvu. Številke nam povedo, da se Slovenci hitro množimo, da veliko pridobimo na novih delovnih silah, ki hočejo dobiti zaslužka in zaposlitve. V 20 do 30 letih bomo imeli nad 100.000 moči, za katere ne bo dela. Izhod bo zelo težaven.
Celih 10 let smo zapravili za prazen nič. Slovenci bi morali imeti odprte oči proti jugu. Tam je naša domovina bogata.
Pa tudi danes ne smemo držati prekrižanih rok. Naša zemlja je, kar se tiče poljedelstva, pasivna. Iskati moramo kje drugje zaslužka. Naravno je, da se je pričela pri nas širiti industrija, zlasti tekstilna. Ogromno je število ljudi, ki jih zemlja ne more hraniti. Kmet nima pravega vira za davke, obleko, kaj šele za knjigo in časopis. Zato je naš mali kmet prisiljen iskati dela drugje, bodisi v industriji ali obrti. Naša gospodarska struktura je dobila s tem drugačen značaj. Iz novega kmetskega značaja je nastal kmetsko delavski značaj.
Pojavil se je nov tip kmeta-delavca. Na to dejstvo moramo gledati s popolnoma drugačnimi očmi. Gledati moramo, kako naj se dvigne pri-nosnost naše pičle zemlje in kako naj se utrdi industrijsko obrtniško življenje. Ne smemo izzivati razrednih nasprotstev, ampak skušajmo gojiti razumevanje za vzajemno skupnost.
Še važnejše je vprašanje zaščite v tovarni.
veka kmeta-delavca — Problem potreba prosvete
Na stara leta ne sine biti sin obubožan, ampak preskrbljen, da ne bo v breme domu ali občini. Zato se mora kmet zanimati za razvoj socialne politike. Najvažnejše sredstvo za zaščito so kolektivne pogodbe, katere sklepa z industrijo neka skupnost. Skupnost more svoje interese bolj zaščititi kakor posameznik. Naše kmetske občine, ki niso več čisto kmetske, bi moralo gledati, da se vnese v tovarne več socialnega duha. Razvoj dogodkov sili kapitalizem povsod do tega, da prehaja iz dobičkarskih tendenc v umirjeno smer.
Nekoč tipično kmetski dom daje danes sile tudi za pletilni stroj. To je važno zlasti za kranjski srez. Stojimo na stališču blagostanja celokupnega naroda, nočemo naroda proletari-zirati. Nočemo, da se del naroda odtrga od domače hiše, iz katere vendar teče vir naše kulture in napredka. Delavca ne smemo zemlji odtujiti. Tudi on mora dobiti košček zemlje. V velikih državah mora imeti vsak delavec vsaj 1800 m2 zemlje. Ta zemlja mu dviga zavest, da je sin narave in da pozablja, da je stroj. Delavec mora postati cel človek.
Planine čakajo pridnih rok in gospodarjev.
Kot tretji je govoril g. dr. Spiller-Mujs. Njegove besede so bile v bistvu sledeče: Slovenija sega v Alpe, kjer je doma posebne vrste poljedelstvo, ki je podlaga živinoreji in pašništvu. Svoje gospodarstvo moramo usmeriti na jug; tja moramo pošiljati našo živino, kjer so podobne razmere kakor pri nas. V kranjskem srezu je okrog 3500 ha planinskega pašniškega sveta in več kot 5000 glav živine. Te planine so večinoma last gorenjskih srenj, na katerih sloni naše planšarstvo. Gorenjska srenja je gospodarska enota, ki je stara kakor naša zemlja.
Zborovanje je zaključil g. dr. ,lanže Novak z besedami: Vsakdo, ki hoče delati za kulturo, mora delati za blagostanje večine naroda. Potrebno je, pravo kulturno delo ne besede. Med
150.000	našimi gospodarji je 110.000 malih kmetov in samo kakih 30.000 velikih posestev. In te velike kmetije se bodo še drobile. Vendar se mora naše ljudstvo obdržati na domači zemlji. Za vso državo je važen napredek naše banovine. Napredek pa je v združevanju.
S tem je bilo zaključeno zborovanje »Kmečke zveze«. Predavatelji, sami strokovnjaki, so želi mnogo priznanja in pohvale. Zborovanje je bilo lep prosvetni dan našega kmetskega in delavskega življa. Želimo si še več takih dni.
Prof. Mariin Zgrabile f
Ljubljana, 23. marca.
V	soboto zvečer je umrl prof. gosp. Martin Z g r a b 1 i č, član profesorskega zbora na II. realni gimnaziji v Ljubljani.
Pred tremi meseci ga je zadela nenadoma kap, nakar se je zdravil v ljubljanski bolnici. Pred tedni jo je zapustil in se vrnil domov v upanju, da bo popolnoma okreval. Zadnje dni se je pa njegovo stanje poslabšalo in v soboto ga je smrt rešila vsega trpljenja. Odšel je za svojo ljubljeno soprogo, ki mu je pred letom dni po dolgi bolezni umrla.
Profesor Martin Zgrabiič je bil rojen 1. 1872. v Zgrabličih pri Pazinu v Istri. Maturiral je na gimnaziji na Sitšaku in po opravljeni vojaški službi študiral filozofijo na Dunaju. Po končanih filozofskih študijah je postal profesor na hrvatski gimnaziji v Pazinu, kjer je bil več let tudi okrajni šolski nadzornik. Leta 1920. je moral iz Istre. Nastanil se je v naši državi ter služboval najprvo v Čakovcu, potem pa v Ljubljani na II. državni realni gimnaziji. Sredi letošnjega šolskega leta ga je nenadoma zadela nesreča, ki je povzročila prerano njegovo smrt.
Pokojnik je bil vzor učitelja, človeka in družinskega očeta. Šoli je posvečal svoje izredne sposobnosti z vso vnemo in ljubeznijo 'za učečo se mladino. Bil je splošno priljubljen in spoštovan in za njim žaluje ne samo šola, na kateri je poučeval, temveč tudi vsi njegovi prijatelji in znanci, ki so ga ljubili in spoštovali in ga bodo ohranili v trajnem spominu.
Pogreb blagega pokojnika se je vršil včeraj popoldne iz hiše žalosti v šiški na pokopališče k Sv. Križu ob veliki udeležbi pokojnikovih
700.000ZAVITKOV ELSDASHAM POO
PRODANIH VZADNJEM LETU!
DOKAZ NJEGOVE RAZŠIRJENOSTI!
Teh 700.000 zavitkov Elida Sham-poo, bi doseglo, ako bi jih položili drug vrh drugega, višino od približno 3500 m, bi torej Triglavsko pogorje nad-kriljevalo za približno 600 m.
a neaomnie las
ELIDASHAMPOO
učencev in občinstva. N. p. v m.! Žalujočim sožalje!
O moderni osnovni šoli
Predavanja nemških profesorjev pedagogov za učiteljstvo Dravske banovine.
Ljubljana, 23. marca.
Centralni institut za vzgojo in pouk iz Berlina je izrazil ministrstvu prosvete željo, da priredi za jugoslovansko učiteljstvo tridnevne pedagoške tečaje. Predavali bi trije profesorji-pedagogi, znani praktiki narodnih šol, ki bodo pokazali s tem prvim poskusom delo narodne šole, kakršno mora bili od prvega do četrtega šolskega leta. V predavanjih se bo proučil tudi ustroj osnovne šole.
Ministrstvo prosvete je ugodilo želji instituta iz Berlina in je poverilo Udruženje jugosloven-skega učiteljstva z organizacijo teh tečajev.
Tečaji se bodo vršili: v Beogradu od 23. do
25.	marca, v Zagrebu od 26. do 28. marca, v Ljubljani pa od 30. marca do 1. aprila.
Splošna tema bo: »Moderna osnovna šola« (predavanja, obrazci dela in razgovori).
Prvi dan: ministerijalni svetnik iz Berlina g. Hila: »Osnovna šola moderne pedagogike in delovne osnovne šole«.
Drugi dan: Šolski svetnik iz Pirotau-a gosp. Schinit: »Spoznavanje domovine in kulture v osnovni šoli.«
Tretji dan: Rektor iz Essena g. Binger: »Ideja dela v narodni šoli.«
Predavanja bodo v -nemškem jeziku in bodo trajala dopoldne in popoldne. Predavanjem bo sledila tudi debata.
Ker so problemi, ki se bodo obravnavali na teh tečajih, zelo aktualni in velikega pomena za našo narodno šolo in ker bo stik nemških
pedagogov, znanih delavcev za novo narodno šolo, z našimi šolskimi delavci in učitelji pripomogel k utrditvi prijateljskih odnošajev med obema državama, priporoča ministrstvo vsemu učiteljstvu, da v mejah svojih materijalnih možnosti pridejo na te trodnevne tečaje, a učitelj stvu v mestih, kjer se tečaji vrše, kakor tudi onim iz najbližje okolice, naj odredi prosvetni' uprava, da prisostvujejo predavanjem. Vsem obiskovalcem tečajev priporoča ministrstvo, da se potrudijo, da iz predavanj posnamejo čini največ koristi, navodil in nasvetov za svoje na daljno delo.
V	ta namen ima učiteljstvo izven mesta, kjer se vrše predavanja, petdnevni, a oni iz mesta in neposredne okolice tridnevni dopust.
Učiteljstvo, ki želi prisostvovati predavanjem. |avi to upraviteljstvu, ko se pa vrne, se izkaže s potrdilom poverjeništva UJU - Ljubljana, da je redno prisostvoval predavanjem.
Poverjeništvo UlU - Ljubljana bo pripravilo, za vnanje učiteljstvo po možnosti prenočišča in' tudi ceneno hrano. Ravnotako pripravi primerno dvorano za predavanja in preskrbi za sprejem gostov.
Predstavniki prosvetne uprave iz mest, v katerih se bodo vršili tečaji, se bodo po nalogu ministrstva sami udeležili tečaja in predavan; in sprejema predavateljev.
Dostop k predavanju imajo vsi, ki se za na vedena vprašanja zanimajo.
Vnanji udeleženci naj prijavijo takoj svojo udeležbo UJU - poverjeništvu Ljubljana.
Prija vljenci naj označijo, ali retlektirajo na prenočišče in prehrano. Prenočišče bo skušalo preskrbeti poverjeništvo v ljubljanskih internatih in hotelih. Cene bo naznanilo ob prihodu. Kdor želi prenočišče v hotelu, naj to izrecno označi v prijavnici. Tečaj bo v veliki dvorani »Uniona« v Ljubljani.
Cuida:
Farnmor
'Romam
29
»Mislil sem, da si nas že zapustil, Bertie. Pokadi smotko,« je rekel Farnmor in mu ponudil svojo dozo. »Da ne pozabim, kako se počuti sir Artur? Spretnim te skozi vrt. Dolgo neče umreti stari, trdovratni gospod,« se je zasmejal, ko sla stopala po stopnicah s terase. »Privoščim ti njegovo premoženje. Kako so ti bile všeč nocoj naše dame? Kaj praviš o Milly Mostyn? Lep život
—	kaj? Žal, da govore nekateri zlobni jeziki, da je vse to delo njenih sobaric.«
»Marsikdo je na ta način prevaran,« se je zasmejal Erroll. Toda smejal se je nekam prisiljeno ter si potisnil klobuk globoko na čelo, ko sta korakala po drevoredu lady Vavasourjeve in je Farnmor pobožal njenega psička, ki je pritekel za njim. Erroll je s trpkim nasmehom pogledal drobno Bello in rekel: »Nocoj se živalica tebi dobrika — jutri se bo morda meni — pojutrišnjem pa kakšnemu nemškemu princu ali francoskemu vojvodu.«
Farnmor se je zasmejal.
»Ubožica Bella!« je dejal. »Zakaj si tako sl rog do drobne, nežne živalice, Bertie?«
»Za nič. Pomislil sem samo na to, kako zelo je tem podobna svoji gospodinji.«
»Svoji gospodinji?« je ponovil Farnmor, ki ni maral nikoli slišati iz drugih ust imena Marion Vavasour. »Kako to misliš?«
Erroll je obstal in se okrenil z obličjem k prijatelju.
»Cecil, ali še vedno verjameš v ljubezen te ženske kakor pred letom?« je vprašal.
»Neomajno,« je odgovoril Farnmor in njegove oči jo zopet imele leden izraz.
»Kaj!« je vzkliknil Erroll razburjen. »Še vedno si tako nor kakor tedaj? Ti ne vidiš — ne pomisliš —«
Farnmor ga je hladno prekinil: »Pred letom si me skušal učiti nravnosti — prosim te, da tega danes no poskušaš znova.«
»Blazen si, Farnmor, da si suženj njenih muh vpričo vsega sveta. Ali ne veš, kako se ti svet roga in posmehuje? Kje je tvoj ponos, kje tvoja čast?«
»Svet se posmehuje, ker mi je nevoščljiv, kakor -;i ti! Toda če ne moreš držati jezika za zobmi, naj so lo zadnje besede, ki sva jih izpregovorila kot prijatelja. Pridi Bella, pridi! Začelo je deževati!«
Globoko se je priklonil pred Errollom kakor pred tujim človekom, se okrenil in odšel. Toda Erroll mu je z naglim korakom zastavil pot. V žolti mesečini je bil videti njegov obraz posivel; ustnice so mu drhtele in glas se mu je tresel, ko je rekel:
»Počakaj! Tako ne moreva narazen.«
Stala sta si naproti iz oči v oči.
»Počakaj!« je ponovil Erroll. »Enkrat sem že tvegal življenje zate in tudi danes bi to napravil, če bi ti mogel s tem pomagati. Rada sva se imela kakor brata, dokler ni ona stopila med naju. Ali hočeš pretrgati vez, ki je držala vse življenje? Kaj pa porečeš, če ti povem, da te ni vredna, da je vzprejemljiva tudi za ljubezenske izjave drugih in da li je nezvesta?«
Farnmor se je zdrznil, toda šiloma se je zatajeval ter se zasmejal glasno, ledeno, prezirljivo. Počasi je vzel iz ust cigareto .ter vprl svoje jezne bliskajoče se oči v Errolla.
»Dokaži mi, kar si se drznil namigovati,« je siknil skozi zobe. »Dokaži, sicer si podlež, ki te je ljubosumnje podžgalo, podlež, kakršnega nima svet.
»O Bog, daj mi moč molčati!«
Te besede je izgovoril tiho, skoraj neslišno. In njegov najboljši prijatelj, ki mu je očital laž, jih ni slišal. S plemenitim samožrtvovanjem se je boril proti izkuš-njavi, da bi vse povedal. Molčal je in stal tam ves potrt. Kjerkoli in proti komurkoli ne bi se bil niti za hip obotavljal, ampak kaznoval človeka, ki ga je tako razžalil.
Farnmor se je zasmejal s ponosnim, hladnim pod-s me vom.
»Aha, nimaš poguma! Nič ne veš! To sem si mislilI Torej si neiskren in lažniv!«
Erroll je zardel, kakor da ga je kdo z bičem udaril po obličju. Zdaj je imel pravico, celo dolžnost, zasaditi meč v njega, ki mu je bil vse življenje bral; toda tudi zdaj je rajši potrpel krivico.
Jz Dmvsfee focmcviuc
lj. Sv. pairijarfi o veliki pravoslavni Rusiji
Na povabilo ruske kolonije v Zemunu je fjj. Sv. patrijarh Varnava prebil nedeljo v sredi ruskih emigrantov v Zemunu, kjer so ga 4ovesno sprejeli. Po prihodu je odšel v rusko cerkev, kjer ga je pričakovala množica ljudstva. Ob 10. uri se je vršila svečana služba božja, katero je opravil patrijarh ob asistenci ruskih svečenikov. Po govoru Aleksija Grikova je govoril v ruskem jeziku patrijarh Varnava in rekel med drugim: »Radosten sem, da sem že drugič v tem kraju, ki je po prostoru majhen, loda velik po duhu, ki vlada v njem. Ta cerkev bo vidno zapisana v zgodovini ruskega naroda, ker se v njej nadaljuje hvala in molitev k Bogu in pravoslavni veri. Veliko je trpljenje llusije in ruskega naroda po svetu, toda to trpljenje ni pokora za greh ruskega naroda, temveč je pot k osvobojenju človečanstva v velikem duhovnem preporodu. Ta preporod se bo izvršil baš s pomočjo trpljenja ruskega naroda, kateremu je Vsemogočni od kazal to nalogo.« V svojem nadaljnjem govoru je patrijarh izrazil svojo vero, da bo skoro preolcret v današnji Rusiji in da bo na novo vstala velika in močna pravoslavna Rusija,
Jugoslovanski akademski klub kr. Jugoslavije
V	nedeljo so ustanovili akademiki vse države v Zagrebu Jugoslovanski akademski klub kraljevine Jugoslavije. Za predsednika kluba je bil izvaljen g. Jurjevič, slušatelj zagrebške filozofske fakultete. Podpredsednik je Branko Damjanovič iz Beograda, drugi podpredsednik Branko Alujevič iz Ljubljane, tajnik Miodrag Nikolič iz Beograda, drugi tajnik Zvonimir Pegiič iz Zagreba, tretji tajnik Zdenko Bačič iz Ljubljane, blagajnik Stanko Despoto-vič iz Beograda, drugi blagajnik Dušan Krsnaj-ski Jovič iz Subotice. V upravo so bili izvoljeni z ljubljanske univerze Roleslav Hiter, Zdravko Gosak, Stane Kremžar, Bogumil Krajnc, Milivoj in Zdenko Bačič, Ernest Hiuk in Branko Alujevič. V svojem govoru je predsednik Jurjevič na-glašal, da, hočejo akademiki dopolniti samo oni jugoslovanski program, katerega so zapisali s krvjo lijih predniki akademiki na bojnih poljanah. Svečana seja kongresa se je vršite po odmoru. Predsedoval ji je Branko Alujevič iz Ljubljane, ki je pozdravil navzoče v slovenščini. Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade Petru Živko,vicu ter ministru za prosveto (in rektorjem beograjske, zagrebške in ljubljanske univerze, kakor tudi rektorju trgovske visoke šole v Zagrebu in dekanu skop-Ijanske in »ubotiške fakultete so zborovalci poslali pozdravne, oziroma vdanostne brzojavke. •Na zborovanju je prišlo do burnih ovacij Nj. Vel. kralju in njegovemu vzvišenemu domu ter visoki in plemeniti Jugoslovanski ideji.
Vsak pokret ima svoj začetek v organiziranem nastopu nekega kroga, ki potem poskuša pridobiti zaupanje vse javnosti. Tako so tudi pri novem društvu bili povabljeni k organiza-tornemu delu predvsem tisti, ki so se dosednj borili za enake nacijonalne in kulturne ideale. Njihova naloga je sedaj, ko imajo lasten klub, da povabijo k skupnemu delu vse akademike.
Jugoslovanski akademski klub je nastal iz želje, da pride do ožjega sodelovanja vseh akademikov, ki so jugoslovansko orijentirani in ki so tudi javno nastopali za to svoje prepričanje. Hotelo se je omogočiti sodelovanje med akademiki iz vse države. Baza za sodelovanje je najdena in izražena v enotnem klubu za celo državo, sedaj pa je potrebno preiti na organizacijo sekcij tega kluba na posameznih univerzah.
Nova organizacija ni prevzela reprezentančne funkcije za vse akademike, ona hoče re-prezentirati samo svoje člane; želi pa pri tem, da bi bili vsi akademiki v njej včla‘njeni in tako pristali na njen nacijonalno-kulturni program. To je razlog, da se nova organizacija ni ustvarjala iz dosedanjih reprezentanc, ki lahko še v naprej delujejo.
Namen organizacije je, da zedini vse akademike v kulturno-nacijonalnem, ekonomskem in stanovskem delovanju, pri katerem bo zastopala interese svojih članov. Želi pa sodelovati z vsemi akademskimi klubi, ki imajo podoben program. — Branko Alujevič, 1. r., podpredsednik II. J. A. K.
b Zahvala Zagrebčanov Nj. Vel. kralju. Na
poziv mestnih društev na Trešnjevki se je vršil v nedeljo v Narodnem domu na Seljski cesti v Zagrebu sestanek vseh prebivalcev Trešnjevke. Na sestanku je govorilo več uglednih meščanov, povdarjajoč dolžnost zahvale, katero prebivalstvo Trešnjevke dolguje Nj. Vel. kralju za plemenitost, ki mu jo je izkazal ob priliki bivanja v Zagrebu. Kakor je znano, je kraljevska dvojica poklonila ob tej priliki 50.000 Din za siromašno deco osnovne šole na Trešnjevki.
b Kneginja Olga na skupščini Srbske majke.
V	nedeljo Se je vršila v Beogradu redna letna skupščina Srbske majke, katere se je udeležila tudi njena častna predsednica kneginja Olga. Skupščino je otvorila kneginja Olga, nakar so sledila poročila društvenih poročevalk, ki so vsa pričala o živahnem delovanju društva. Sprejet je bil sklep, da se zgradi čim več azilov za nezakonske otroke in ženska borza dela, s pomočjo katere bi dobile nezakonske matere službe. Nj. Vel. kraljico Marijo je zastopala dvorna dama Mirka Grujič.
b Beograjčani bodo dobili aerotaksi. Družba »Aeroput« je kupila letalo, ki bo služilo kot aerotaksi Beograjčanom za prevažanje, kakor avtotaksi itd. letalo je v nedeljo že prispelo na letališče pri Beogradu.
b Prvi škof evangeljske cerkvene občine v Zagrebu. Na nedeljskem setanku pripadnikov evangeljske cerkvene občine v Zagrebu ,je bil soglasno izvoljen za škofa dr. Popp. Nato so bili izvoljeni še drugi funkcijonarji občine. S tem je dobila evangeljska cerkvena občina v Zagrebu svojega prvega škofa.
b Novi potresni sunki v Djevdjeliji. V petek so čutili v Djevdjeliji zopet tri potresne sunke, ki so pa bili slabi in niso povzročili nove škode, prebivalstvo si pa še vedno ne upa pod strehe in prebiva na prostem pod šotori.
d Predvčerajšnje konference na banski upravi se g. dr. Niko Županič, bivši minister, ni utegnil udeležiti zaradi odsotnosti iz Ljubljane.
d Kr. banska uprava Dravske banovine razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi v območju sreskega cestnega odbora v Prevaljah službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za cestno progo na banovinski cesti Marenberg — Radel. — Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi v območju sreskega cestnega odbora Šmarje pri Jelšah službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za cestno progo na banovinski cesti Mestinje—Podčetrtek—Sv. Peter pod sv. Gorami—Brežiška meja od km 14.500 do 20.500.
d Razpisuje se mesto diplomiranega praktičnega živinozdravnika v smislu banske odredbe v štev. 45. Službenega lista od 27. decembra 1930. Mesečni prispevek občin v znesku 700 dinarjev je zagotovljen, mesečno subvencijo bo pa kr. banska uprava v smislu gorenje odredbe določila. Za nadzorstvo hotelov, restavracij itd. za čas sezone se bo nagrada ustmeno določila. Prošnje je vlagati pri podpisanem uradu do
1.5. aprila 1931. — Županstvo Rogaška Slatina, dne 21. marca 1931. — Župan: Šentjurc. 405 d Kmetijsko poučno filmsko predavanje v Tržiču priredi sresko načelstvo v društvenem domu na cvetno nedeljo 29. marca t. 1. ob 11. uri dopoldne. Predaval bo kmetijski referent iz Kranja. Poučni kmetijski film je izredno zanimiv in obsega 6 dejanj. K obisku se vabijo vsi zanimanci, zlasti pa okoliški kmetovalci. Vstopnine ne bo.
d Rok za sečnjo lesa. Gozdni posestniki se opozarjajo na tozadeven razglas, ki je nabit na občinski deski.
d Ker je bilo načelstvo zadruge izvoščekov na Bledu za srez Radovljica razrešeno svojih funkcij, se sklicuje občni zbor na nedeljo 29. marca t. 1. ob 15. uri v salonu restavracije »Lovec« na Bledu.
d Gostovanje »Soče« v Črnomlju. Jutri zvečer, na praznik, bo gostovala v Sokolskem domu v Črnomlju družina »Soča« iz Ljubljane. Uprizorila se bo učinkovita komedija v treh dejanjih »Vrag«. Igra simbolno slika slabo plat človeškega značaja, zabava od začetka do konca ter vpliva na moralno vzgojo. Začetek ob 20. uri. Vstopnice po običajnih cenah.
d 41. redni občni zbor Olepševalnega in tuj-sko-prometnega društva v Laškem bo v četrtek 26. marca t. 1. v gostilniških prostorih hotela »Tadina« v Laškem ob 20. uri.
d Otroška prireditev. Na praznik sv. Jožefa se je vršila v Šulincih otroška veselica. Uprizorili so »Bratovsko ljubezen« in »Snegulčico« s petjem in deklamacijami ob veliki udeležbi občinstva.
d Slovenske pevce in podeželsko občinstvo opozarjamo na ponovitev Sattnerjeve kantate Oljki, ki bo na Cvetno nedeljo popoldne ob 15. uri. Kantato Oljko izvaja celoten ansambl Glasbene matice, pomnožen s solisti in opernim orkestrom, pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Vsega skupaj sodeluje na koncertu 200 oseb. Koncert je izredno veličasten, zato opozarjamo še prav posebej na njega. Vstopnice po znižanih cenah v Matični knjigarni.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 766-1, termometer 4-6, relativna vlaga 92, smer vetra N, zgodaj zjutraj je deževalo (2-7 mm), popoldne se je deloma zjasnilo. V Mariboru je kazal barometer 765-5, termometer 7, relativna vlaga 93%, smer vetra SE, oblačnost 10. Deževalo je v Beogradu (0 5 mm), v Sarajevu (2 mm), v Skoplju (2 mm), v Kumboru (40 nun), v Splitu (12 mm), na Rabu (6 mm), na Visu (4 mm). Naj višja temperatura je bila v Ljubljani 12-4, v Mariboru 14. Najnižja v Ljubljani 3-6, v Mariboru 5, v Zagrebu 7, v Beogradu 8, v Sarajevu 7, v Skoplju 7. Vsa opazovanja ob 7. ur?
Ejubljtma
Torek, 24. marca 1931. Gabrijel. Pravoslavni: 11. marca Sofronij.
Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški.
#
■ Uvodno predavanje docenta dr. Tomšiča. Novoimenovani docent na juridični fakulteti v Ljubljani g. dr. Tomšič Ivan prične predavati v torek 26. marca t. 1. ob 12. uri v zbornici univerze z uvodno besedo: Najnovejša stremljenja v meddržavnem pravu.
■ Bogoslovna Akademija sporoča, da bo prihodnje predavanje v »Alojzijevišču« v petek 27. marca ob 20. Govoril bo g. univ. profesor dr. Franc Lukman o »blagoslovu ognja in velikonočne sveče«.
■ Mozartova proslava. V počastitev spomina na 1751etnico rojstva ali 1401etnico smrti velikega klasika-komponista vprizori ljubljanska opera »Cost fan tutte«. Uvodno besedo govori dvor. svetnik dr. Mantuani. Pred predstavo se bo izvajala tudi overtura opere »Čarobna piščalka«. V »Cosi fan tutte« nastopi v basovski partiji g. Betetto, s katero je dosegel tako pred leti kot o priliki svojega zadnjega gostovanja nedeljeno priznanje in popolen uspeh. Proslava bo v nedeljo 29. t. m.
■ Ljudska univerza za obrtniške vajenke. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je sklenila odslej prirejati predavanja za obrtni naraščaj posebej za vajence in posebej za vajenke. Prvo ločeno predavanje za vajenke bo danes v torek ob pol 29. uri zvečer v Mestni dekliški šoli pri
Sv. Jakobu v Ljubljani. Predava zastopnica ženskega pokrela ga. dr. Marija Finkova o »Iligi-jem«. Vstopnina je prosta. Vabljene so tudi obrtnice in pomočnice.
■ Predavanje pri Ljubljanskem Sokolu bo v četrtek 26. marca t. 1. ob 20. v sejni dvorani, Narodni dom, vhod z Bleivveisove ceste. Predaval bo brat dr. Nikola Preobraženski o Do-stojevskem v proslavo SOletnice njegove smrti. Bratje in sestre! Proslavimo spomin enega največjih slovanskih genijev vseh časov s čim večjo udeležbo.
■ Pianist Ivan Noč priredi v sredo 1. aprila v Filharmonični dvorani klavirski koncert. Lansko sezijo je koncertiral v Nemčiji in Švici, kjer je dosegel sijajen uspeh. Vse kritike brez izjeme priznavajo Noču bleščečo tehniko, veliko muzikalnost in izbran okus.
■ Tenorist Rijavec gostuje v četrtek v Hoffmanovih pripovedkah. To bo njegovo zadnje gostovanje v naši operi pred odhodom v Ameriko.
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.	398—1
■ Na občnem zboru Društva za varstvo ptic so bili izvoljeni: dr. Šaplja za predsednika, Vladimir Arko za podpredsednika, za tajnika Kelnarič, za blagajnika g. Zupan, za odbornike dr. Ponebšek, Eger, Francki, Gaber, Gojznikar, Golob, Omerza, Omahen, Pisker in Sevar, sa preglednika Kramaršič in Sfiligoj.
■ Tehnika avtogenega varjenja. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice TOI v Ljubljani je priredil v nedeljo v kinu Ljubljanski dvor strokovno predavanje inž Leona Kneza o tehniki avtogenega varjenja. Predavanja, ki ga je spremljal film, izdelan nalašč v poučne svrhe, sta se udeležila v velikem številu obrtništvo in njegov naraščaj.
■ Društvo ostrostrelcev, čegar predsednik je g. Jean Schrey, je prejelo za svojo z občnega zbora z dne 2. t. m. poslano pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju iz pisarne Nj. Vel. kralja pismeno zahvalo. Pri tej priliki pripominjamo, da je bilo Društvo ostrostrelcev ljubljanskega strelišča ustanovljeno že leta 1562 in da je gotovo najstarejše društvo v vsej Jugoslaviji.
■ Nesreče lil nezgode. Delavcu Lovru Žumru je padlo v tovarni Kranjske ind. družbe težko železo na nogo in mu jo poškodovalo. — 70-letna košarica Marolt Frančiška iz Velike Loke je doma tako nesrečno padla, da si je zlomila desno roko. — Zidarjeva hčerkica Ovsenek Silva iz Leš pri Brezjah je po nesreči pogoltnila 5-parski novec. — V kuhinji bančnega uradnika Ivana P. je začel uhajati plin, ki je onesvestil Ivana P. Njegovo stanje je po-voljno. Vse navedene so prepeljali v ljubljansko bolnico.
■ Aretacija dolgo zasledovanega vlomilca. V Trnovem sta aretarala v neki gostilni komandir orožniške postaje Matko Goste in podnarednik Ivan Jerman oba iz Št. Vida na Dolenjskem, dolgo zasledovanega vlomilca 23-letnega Jožeta Kastelica. Kastelic je v zadnjih dveh letih izvršil v raznih krajih na Dolenjskem celo vrslo tatvin, ki jih je po aretaciji odkrito priznal. Izročen je bil v preiskovalni zapor na deželnem sodišču.
Svarilo
Svarim vsakogar na moje ime kredit dajati. Plačam le ono blago, katero sama naročam In one račune, ki se glasijo na moje krstno Ime in priimek.
HELENA Grablovic
m Uradni dan zbornice za TOI v Mariboru bo v četrtek 26. t. m. in ne jutri, ker je praznile.
m Predavanje o Karlu Kramaru. Predavanje ministra v pokoju dr. Vekoslava Kukovca o češkoslovaškem politiku dr. Karlu Kramaru v soboto zvečer v Narodnem domu, je bilo kljub mnogim drugim prireditvam dobro obiskovano. Predavatelj je orisal dr. K ra m ara kot Čeha in kot Slovana ter vse njegovo delo za slovansko vzajemnost.
lii Otvoritev razstave francoske moderne grafike in knjig. Pod okriljem Francoskega krožka je v soboto zvečer predaval zagrebški slikar g. Hegedušič v Zadružni gospodarski banki o francoskem Slikarstvu od leta 1850. do danes. Predavanje, pojasnjevano s skioptičnimi slikami, je bilo precej dobro obiskano. V nedeljo dopoldne pa je bila v mali dvorani »Uniona« slovesno oivorjena razstava francoske grafike in knjig. Javnost so zastopali pri otvoritvi namestnik pokrovitelja okrožnega inšpektorja gospoda dr. Schaubacha tajnik g. Malešič, okrajni glavar g. dr. Ipavic, pokrovitelj župan gospod dr. Juvan, konzularni zastopnik Francije gospod Fourer, upravnik policije g. Keršovan, predsednik Ljudske univerze g. inž. Kukovec, predsednik Zgodovinskega društva g. prelat dr. Kovačič, podžupan g. dr. Llpold in drugi. Razstavo je v slovenskem jeziku otvorila ga. Marija Maistrova, v francoskem g. Fourer, dočim je go-
spod prof. Cotič tolmačil posamezna razstavljena dela. Na razstavi je 24 del iz preteklosti, 65 iz sedanjosti in 68 umetniško izdelanih knjig. Odprta bo do 31. t. n*.
m Prva prireditev Sokola Krčevina-Ivošaki. Pred kratkim ustanovljeno sokolsko društvo Krčevina-Košaki je imelo v nedeljo popoldne v tamkajšnji šoli svojo prvo prireditev. Otvorilo jo je predavanje šolskega voditelja g. Cvetka o delu in smotrih Sokola, sledili pa so dramat-ski in drugi nastopi. Prireditev je poselilo tudi pevsko društvo »Jadran«, ki je zapelo nekaj lepiti pesmi. Po sporedu se je razvila prosta zabava.
m Koncert ruskega baritonista Balabana. Pod
okriljem Ljudske univerze bo nastopil v ponedeljek, dne 13. aprila v dvorani kina »Apolo« slavni ruski baritonist Aleksander Balaban, bivši član beograjske in sedanji prvi baritonist graške opere. Koncert bo pod geslom »Ruska pesem«.
m Potres. V soboto ponoči so se v Mariboru občutili rahli potresni sunki, katere pa so zaznali samo poedinci.
m Občni zbor protitiiberkulozne lige. Proti-tuberkulozna	liga	v	Mariboru bo	imela svoj
letošnji občni zbor	v	četrtek 26, t.	m. ob 17.30
v dvorani kina »Apolo«. Pred obSniim zborom bo predaval	voditelj	p rotit uberkailozn ega dis-
pensarja dr.	Varl	o	jetiki otrok	in odraslih.
Vstop prost.
m Poroke. Pretekli teden so bili v Mariboru poročeni: Alojzij Pehajm, trgovski potnik in Terezija Patzova, zasebnica; Ciril Voje, sedlar državne železnice in Marija Tepinova, zasebnica; Josip Frank, delavec in Katarina Pivčeva, delavka; Josjp Ferš, pivovar in Gabrijela Potočnikova, liči železničarja; Ludovik Kuri, zidar in Magdalena Pučkova, zasebnica ter Matija Križan, davčni uradnik in Marija Šalamunova, učiteljica. Bilo srečno!
m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Katarina Kremerjeva, rojena Mausche, vdova, 52 let stara; Marija Flakuševa, rojena Kapuno-va, žena zidarja, 32 let; Otmar Peter, sin šolskega sluge, 3 leta; Ana Poličeva, zasebnica, 19 let; Viktor Mtiller, uradnik drž. žel., 55 let in Marija Lovrenčičeva, tkalka, 26 let. Naj v miru počivajo!
m Smrt natakarju Krabonje. Enaindvajsetletni natakar restavracije »Union«, Franc Krabo-nja, ki je pri požaru barake v Melju dobil po vsem telesu grozne opekline, je v nedeljo v bolnici umrl.
m Srbski narodni običaji. Dasi živimo v eni državi z brati Srbi, jih vendar že mnogo premalo poznamo. Ga. Katica Šedivy bo zato na sklepnem večeru Prosvetne zveze v četrtek, dne
26.	t. m. v dvorani v Zadružni gospodarski banki predavala o življenju, navadah, običajih in problemih srbskega naroda, kakor tudi o najstarejši kulturi in politični zgodovini.
m Koncert tria ge. Brandlove v Mariboru. V soboto, dne 18. aprila bo v tukajšnjem Narodnem gledališču letošnji koncert sedaj že preko mej znanega in slavnega tria ge. Brandlove. Trio je sedaj na turneji po Avstriji, potuje nato v severno Italijo in se od tam vrne v Ljubljano in Maribor.
m lz gledališča. Danes zvečer se poslednji«!! vprizori Finžgarjeva drama »Veriga«. Na praznik, v sredo se bosta vprizorili dve- predstavi, popoldne Kalmanova opereta »Kneginja čardaša«, zvečer pa po znižanih cenah in zadnjih v sezoni Frankova drama »Karel in Ana«. Za prihodnje dni, najbrž za soboto, se pripravlja premiera velike Kalmanove operete »Cirkuška princesa« v režiji g. Trbuhoviča in pod taktirko g. Herzoga. Nove, sijajne dekoracije pripravlja g. Ussar, kostime gdč. Neratova, plese pa študirata gdč. Kovačeva in g. Harastovič.
m Lovski plen. Industrijalec Mirko Kranjc iz Frama je ustrelil v soboto na Boču divjega merjasca, ki bo v kratkem razstavljen pri pre-paratorju g. Ziringerju.
m Prve letošnje gobe. Včeraj sta prinesli dve okoličanke na trg prve letošnje gobe, in sicer anežnice in poljske mavrohe, ki so jih ljudje hipoma pokupili.
m Prvi kopalci v Dravi. V nedeljo so se pojavili v Dravi pod Studenci prvii kopalci, ki so vzbudili precej pozornosti.
mi Nesreča v Studencih. V nedeljo popoldne je padel v Studencih ua spolzki cesti železničar Leopold Beleskovic tako nesrečno, da si je nalomil vež reber.* Prepeiljaili so ga v bolnico.
ni Avlo povozil šestletno deklico. Na železniškem prehodu v Studencih je v nedeljo popoldne povozil neki avto šestletno Anico Saverni-kovo. Prva kolesa so jo podrla na tla in jo nevarno poškodovala. Slučajno je pa prav v istem trenutku privozil mimo tudi rešilni avto, ki je deklico nemudoma prepeljal v bolnico.
m Krvav spopad na Dravskem polju. V soboto je pri pretepu, ki je nastal med pijanimi fanti v Mihovcih pri Cirkovcah na Dravskem polju, udaril posestniški sin Josip Gmajner svojega tovariša Josipa Pernata tako silovito z nekim drogom po glavi, da je krvav in nezavesten obležal na tleh. Pernata so v nedeljo pripeljali v bolnico, napadalca pa v zapor.
m Obsodba tujega potnika. V soboto je policija izsledila in aretirala češkoslovaškega Žida Ferdinanda Langfelderja, ker je brez dovoljenj prodajal po hišah manufakturno blago ter ga obsodila na globo 1000 Din.
m Ponarejena menica. Tukajšnje sodišče je včeraj obsodilo na mesec dni ječe bivšega poštnega uradnika Franja M., ker je ponaredil podpis na menici izstavljeni na 2000 Din.
m Aretacija radi tatvine. Zaradi suma tatvine je bil v nedeljo aretiran neki Anton Č., pri katerem so našli več srebrne posode in pribora, ukradenega v bivši kavarni »Park«. Lastnica ceni ukradene predmete na 700 do 800 Din.
Slovenjgradec
Nesreča. Mesar in prekajevalec gosp. Kuhat Franc si je pri sekanju mesa poškodoval levo roko. Sekira se mu je zadrla do kosti.
Za poverjenika CMD je bil izvoljen šolski upravitelj g. Zehrer v Sv. Miklavžu, kar zadnjič po pomoti nismo javili.
Soudeleženci pri tatvini v trgovini Klobasa-Smolčnik so bili prepeljani iz tukajšnjih zaporov v Celje, kjer se bo vršila razprava. Za razpravo vlada tu veliko zanimanje.
Gelfe
* Francosko predavanje. V soboto zvečer je v Narodnem domu predaval lektor ljubljanske univerze g. Vey o modernem Parizu. Številni poslušalci so živahno ploskali predavatelju.
* Trgovine in brivnice na jutrišnji praznik. Jutri na praznik Marijinega oznanenja bodo trgovine v mestu ves dan zaprte, brivnice pa bodo odprte od 7’30 do 11.
* Jadranska straža. Mesini odbor Jadranske straže v Celju ima svoj redni občni zbor v četrtek 26. t. m. ob 20. v Narodnem domu. Člani in prijatelji društva naj se zbora polnoštevilno udeležijo.
* Lizol je pila. Komaj 17-letna frizerska vajenka S. P. iz nekega kraja v gornji Savinjski dolini je v nedeljo izpila večjo količino lizola. Prepel>ali so jo v celjsko javno bolnico, kjer so ji izprali želodec, tako da je ze izven nevarnosti	.
* Velikonočni izlet na Korošico. Savinjska podružnica SPI) pripravlja velik izlet na Korošico za velikonočne praznike. Prijave se še sprejemajo do 28. t. m. pri podružnici. Prijave so potrebne, da se bo v zadostni meri skrbelo za prehrano.	.	.
* Smrtna kosa. 21. t. m. je v javni bolnici umrla 44-letna Hrovat Amalija, Zena malega posestnika iz okolice Sv. Jurija ob juž. zel.
V	okolici sta umrla otroka Štrajher Josip ter A mb rož Marija.
* Izgube. Na Cankarjevi cesti je bil izgubljen zlat poročni prstan z napisom »Ivan II./ 11. 1927.« — V Prešernovi ulici je v soboto zvečer bilo izgubljenih 12 bankovcev po 10 Din. — Na Ljubljanski cesti je bila izgubljena srebua žepna ura, vredna 500 Din.
* Prva nogometna nedelja. Preteklo nedeljo se je vršila prva nogometna tekma v tem letu. Na Glaziji sta nastopila v prijateljski tekmi
Olimp ter SK Celje. Rezultat 4:1 (4:1). Sodil je g. Seidel. Ljudi je bilo dosti.
* Mestni kino predvaja od danes naprej zvočni Henny Porten-film »Krčmarjevi hčerki«. V glavnih vlogah Heuny Porten in Fritz Kam-r.ers.
Sega občinske uprave celjske okolice
Celje, 22. marca.
Včeraj se je vršila javna seja občinske uprave okoliške občine. Ob 19 45 je župan g. Mihelčič otvoril sejo, nakar se je čital in odobril zapisnik zadnje seje od 11. februarja. Zupan poroča, da je v smislu sklepa zadnje seje vložil prošnjo na kr. bansko upravo glede omi-ljenja ljudskega dela.
Po poročilu šolskega odbora se sklene, da naj krajni šolski odbor najame posojilo po najnižjih obrestih, največ pa do osem odstotkov. V obširnem poročilu in vsestranski debati se je razpravljalo o prispevku, ki bi ga morala okoliška občina plačati za vzdrževanje mestne policije. Kr. banska uprava je dne 6. t. m. izdala odlok, da mora okoliška občina prispevati eno šestino stroškov, t. j. letno 118 tisoč 107 Din; proti lej odločbi pa je dopustna pritožba. Dasi so člani občinske uprave že ponovno formulirali svoje odklonilno stališče, ker so mnenja, da bi okoliška občina lahko izhajala z dvema občinskima stražarjema, so tudi tokrat navedli vse razloge proti uvedbi mestne policije v okolifiko občino ter končno sklenili, da se naj vloži pritožba proti odloku banske uprave na ministrstvo notranjih zadev.
Občinski lov se bo oddal dražbenim potom. Proli Lokrovcu so vaščani sami popravili pešpot in bo občina prispevala h kritju stroškov 30 odstotkov. Po nekaterih manjših zadevah je bila seja ob 20.15 zaključena.
Poskusen samomor ali nesreča?
Ljubljana, 23. marca.
7 ljubljansko bolnico so danes pripeljali Miklavža Hodoša, mestnega knjigovodjo iz Stare Kaniže. Danes dopoldne se je ustrelil v Kranjski gori v levo stran prsi. Mož ne spregovori niti besede in tudi njegova žena, ki je Madjar-ka, ne more pojasniti dogodka.
po
ivecei?iižci
Strašna nesreča prevžitkarja
Pod večer si je omamljen od
V noči od sobote na nedeljo se je dogodila v bližini Uajhenburga strašna smrtna nesreča, ki je razburila tukajšnje prebivalstvo in je sedaj predmet splošne govorice.
V soboto 21. t. m. se je vračal iz svoje gorice v Sremiču Franc Zakšek, bivši posestnik in mlinar, sedaj prevžitkar, star okoli 70 let, doma iz Stolovnika pri Rajhenburgu. V vinogradu je rezal trto in se vračal v mraku okoli 7. ure zvečer proti domu. Ob poti, ki se dviguje približno 10 metrov nad potokom, ki je v zadnjem času radi deževja in kopnenja snega zelo močno narastel. Gotovo se je mož opotekal in zašel preblizu k strugi potoka, izgubil je naj-brže ravnotežje in padel v potok.
V nedeljo 22. t. m. je našel g. Bohorč truplo Franca Zakšeka v potoku. Obvestil je o strašni najdbi sorodnike. Nato sta odšla tja domačina Kozole in Štaleker, ki sta truplo utopljenca po-
alkohola razbil glavo v potoku
tegnila iz vode. Pogled na utopljenca je strašen. Na glavi ima veliko revajočo rano, iz katere je zjutraj, ko so truplo potegnili iz vode, še vedno kapljala kri. Tudi na desni roki ima nesrečnež manjšo poškodbo. V obraz je močno zabuhel in vijoličast.
V	nedeljo popoldne se je vršila na licu mesta komisija, sestoječa iz okrožnega zdravnika g. dr, Miroslava Šlcofa, komandirja orožniške postaje na Senovem g. Petra Košarja in župana iz Stolovnika g. Čučnika. Komisija bo dognala natančnejše, I ako se je dogodila ta strašna nesreča.
Pokojni Franc Zakšek je bil vedno bolj samosvoj. Drugače pa je bil še vkljub veliki starosti vedno čil in zdrav. Tragična njegova smrt je globoko pretresla njegove sorodnike; izrekamo jim naše sožalje.
Spori
Obupen konec starčka
V kleti se je obesil, potem ko
Sl. Konjice, 21. marca.
Razburljiv dogodek se je pripetil ta teden v Bezini pri Konjicah.
Nad 70-letni prevžitkar N. Steinaher je živel pri svojem sinu v Markečici pri Oplotnici. V družini je vladala lepa složnost in je oče imel poleg denarja izgovorjen tudi lep prevžitelc v raznih dajatvah, tako tudi dobršeni del vsakoletnega vinskega pridelka od vinograda v Bezini.
Pretekli praznik se je oče odpravil dopoldan v Konjice, kjer se je oglasil tudi pri svoji hčerki, ki je nameščena v trgovini S. v Konjicah 01) tej priliki ji je tudi izročil hranilno knjižico, v katero je bil nalagal denar za hčerko. Nato si je tamkaj še kupil za dinar žice in se nato napotil domov.
Popoldne se je odpravil k vinogradu, kakor je to često storil ob prostih popoldnevih.
Ko pa se starček predolgo ni vrnil, je domače začelo skrbeti, kje se mudi. Napotili so se k vinogradu, da pogledajo za očeta. Stopivši v klet,
je pustil	izteči več sodov	vina
pa se jim je	nudli strašen pogled.
Ob steni je viselo na žici očetovo truplo. Bil je seveda že mrtev. Med tramovje si je zabil starček lesene kline, na katere je potem pritrdil žico, ki si jo je bil kupil dopoldne v trgovin!, na spodnjem koncu pa je zvil zanko, ki mu je ugasnila življenje.
Ob vstopu v klet je domačine udaril v nos močan duh po vinu. Ko so se malo ogledli po kleti, so zapazili na tleh večjo množino komposta (gnoja),	ki ga je bil nesrečnik	poprej	nanosil v klet.	Nato je zavalil tri sode	tako, da	so
bili čepi obrnjeni navzdol, nakar jih je odbil in vino je izteklo. Kompost, ki ga je poprej razgrnil po tleh, je popil večino žlahtne tekočine.
Kakor kažejo znaki, je storil nesrečnik to dejanje v hipu duševne zmedenosti, ker je bil sicer miren in razsoden mož.
Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico v Cadramu. Vsi, ki so starčka poznali, se ne morejo načuditi, češ, kaj ga je pripravilo, da si je sam končal življenje.
Samomor novomeškega stražnika
Ustrelil se je s službenim samokresom
24.
Tako sta sedela na velikem cvetu in se vdajala počitku, ko je nenadoma zazvenelo po zraku kakor da bi se bližal aero-plan. In preden sta se zavedela, kaj je, se je že spusfil na cvet velikanski hrošč kovinasto zelene barve. Srepo ju je po-
fledal in grozeče razprl svoje ostre kleče. da bi ju napadel.
Novo mesto, 23. marca.
Danes v zgodnjih jutranjih urah se je s službenim revolverjem ustrelil v glavo na bližnjem Kapitolskem marofu 281etni mestni stražnik Jo-žel Franc, rodom iz Brazilije, pristojen v Stari trg, srez Logatec. Jutranji pasanti so ga našli nezavestnega poleg klopi na tleh in mestni delavci so ga ob 6. uri zjutraj urno prepeljali k usmiljenim bratom v kandijsko bolnico, kjer se pa mož ni več zavedel in kmalu po 2. uri popoldne je izdihnil. Vzrok njegovega dejanja je tajna, ki bo šla z njim v grob. Zapustil ni nikake vesti, čemu in zakaj. Bil je svojevrsten
Hariborski občni zbori
Dobrovoljci. — Aeroklub. — Mladinska zaščita.
— Zdravniki. — Nabavljalna zadruga.
Maribor, 23. marca.
Včeraj in predvčerajšnjim je bilo mariborsko javno življenje vse pod vtisom raznih občnih zborov. Imeli smo celo kongres vseh jugoslovanski li kolesarjev, o katerem pa poročamo na drugem mestu.
V	Narodnem domu so se včeraj dopoldne zbrali dobrovoljca, katere je obiskal tudi poveljnik inženerske podčastniške šotte g. _ polkovnik Putndikovdč. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. dr. Ljudevit Pivko, kii je uvodoma pozdravil goste in člane, zbrane iz vsega okrožja. Iz njegovega poročila smo posneli, da je društvo lani zelo agilno delovalo, posebno s predavan#. Ob koncu je govoril o novem dobroveljskem zakonu, in o nadah, ki jih dobrovoljci stavijo vanj. Tajniško poročilo, ki je govorilo o podrobnem delu, je podal g. Perič, ■ blagajniško pa g. inž. Vidic. Blagajna izkazuje 996 Din prebitka. Pri volitvi je bil soglasno izvoljen za predsednika zopet g. dr. Pivko, za podpredsednika g. ravnatelj Bogdan Pogačnik, za tajnika g. Franjo Peric, za blagajnika pa g. inž. Vidic.
Pri »Orlu« so se ob 11. uri zbrali člani Aerokluba »Naša krila« pod vodstvom predsednika g. ravnatelja dr. Tominška. Predsedniško poročilo je nudilo zanimivo sliko težkoč, ki se stavijo klubu na pot pri izvrševanju programa. Posebno težko je nerazumevanje merodajnih faktorjev. Tajnik g. dr. Makso Žnuderl je poročal o notranjem delu, stikih s kluboma v Ljubljani in Zagrebu ter o hangarju, ki je že krit. Zgraditve aerodroma pa še ni bilo mogoče doseči. Iz poročila blagajnika g. Loosa posnemamo, da je znašal lani promet kluba krog 170 tisoč Din. Članov je imel 270 rednih in ^52 ustanovnih. Na predlog g. ravnatelja Klobučarja je bil izrečen odboru absolutorij in sprejet tudi novi proračun. Nato je podal poročilo tajnik celjskega kluba g. Veber, ki je predlagal tudi, naj bi se prvemu tajniku, pokojnemu dr. Šestanu, postavila na kraju nesreče spominska plošča. Predlog je bil sprejet, treba bo pa še pristanka občine. V odbor so bili izvoljeni večinoma stari člani pod vodstvom ravnatelja dr. Tominška, predsednik nadzorstva pa je postal poveljnik mesta g. general Pavlovič.
Prav tako ob 11. uri je v prestarih dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulioi zborovalo Diruštvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine. Glavno poročilo je podal tajnik g. ravnatelj Slavoj Dimnik. Društvo je lani posvetilo vso svojo skrb počitniški dečji koloniji kraljice Marije v Šmartnem na Pohorju, katero je uredilo na najmodernejši način, tako da razpolaga sedaj že s 170 popolnoma opremljenimi posteljami. Mariborska občina je podprla društveno
človek, melanholičen in zadnje čase kaj čudnega obnašanja. Svojim tovarišem je večkrat pravil, da Novega mesta ne bo zapustil živ. Torej se je moral s samomorilno mislijo bavit že dalje časa. Kot policijski stražnik je bil v Novem mestu nekako pol leta in v službi zelo vesten in natančen tako, da tu ni iskati vzroka smrti. Včeraj je bil v kapiteljski cerkvi še pri obhajilu in tudi tam se je prav zagonetno obnašal. Snoči je bil v službi. Vse je opravil po predpisih, proti jutru je bil še v kolodvorskem predmestju. Tam je oknaril, potem je zavil na Kapitelski marof, kjer se je tragedija izvršila.
delo s 100.000 Din, banovina s 96.000 Din, prispevali pa so tudi Bigi jenski zavod v Ljubljani, Zdravstvena domova v Mariboru in Celju, ministrstvo za zdravje, Rdeči križ, tovarna za dušik v Rušah itd. Zeilo veliko zaslug si je pri tem pridobilo zlasti Slovensko žensko društvo v Mariboru, ki je tudi saimo zbralo 56.000 Din. Lani je bilo v koloniji 884 otrok, od teh 242 iz Maribora, 45 iz ostalih slovenskih krajev, 37 iz Varaždina in 10 iz Trsta. Letos se bo kolonija še izpopolnila, zgradilo se bo tudi kopališčih n n prostem. Iz po ročila blagajnice go. Panterjeve posnemamo ,da je imelo društvo 794.395 78 Din dohodkov in 791.016-14 Din izdatkov. V odbor so bili izvoljeni: za predsednico ga. Marija Maistrova, za podpredsednika g. dr. Josip Vrtovec, za tajnika g. Slavoj Dimnik, za blagajnico pa ga. Pintarjeva.
V	soboto zvečer so pri »Orlu« zborovali tudi naši zdravniki, organizirani v Zdravniškem društvu. Občni Zbor je bil dobro obiskan in je potekel v najlepši harmoniji in stvarnem delu. Pri volitvi je bil za predsednika društva izvoljen minister v pokoj u g. dr' Fr. Jankovič. V svojem diomu na Rotovžkem trgu 60 se sestali v nedeljo zjutraj člani Nabavljalne zadruge državnih nameščencev. Iz poročil je bito razvidno, da ee zadruga sijajno razvija in postaja prvovrstno gospodarsko zadružno podjetje. Vendar je prišlo pni debatah do raznih kontraverz, tako, da je bil občni zbor precej živahen. Mimo tega so zborovali pri »Zamorcu« še člani turističnega kluba »Triglav«, v Zadružni gospodarski banki pa člani mariborske ekspoziture Jugoslovanske strokovne zveze pod vodstvom g. prof. Šedivega. Pri volitvi je bil v celoti izvoljen dosedanji odbor.
Kranj
Jugoslovanska Matica, podružnica v Kranju bo imela svoj redni letni občni zbor z dnevnim redom po pravilih v četrtek 26. marca t. 1. ob
2.	uri v knjižnični dvorani Narodnega doma. Člani podružnice in vsi prijatelji Jugoslovanske Matice so na občni zbor prav uljudno vabljeni.
Strelska vaja streljaške družine bo mesto v sredo v torek 24. marca.
Šmartno pri Litiji
Molitev za naše lieodrešene brate 19. t. m. so se udeležili naši farani polnoštevilno.
Koncert v Prosv. domu je nadvse pričakovanje dobro uspel.
Lesna industrija Alojz Hafner se je prekrstila v lesno družbo »Reka« s sedežem na Gubinu.
Kotredež
Za ženinom. Na Jožefov dan se je izselila iz Potoške vasi prodajalka slaščic gdč. Angela Cilenšek, in sicer je odpotovala za ženinom g. Francetom Hrle, ki je uslužben pri nekem rudniku v Holandiji.
Plavalna tekma S. K. Ilirije.
V soboto in nedeljo se je vršiio v zimskem kopališču S. K. Ilirije plavalno tekmovanje, ki je pokazalo od zadnjega ponovno velik napre-dek ilirijanskih plavačev.
Sobota:
100 m prosto gospodje (8 tekmovalcev): 1. Fritsch 1:10*7, 2. Žirovnik 1:11*8, 3. Uršič 1:12. Vsi tekmovalci so plavali pod 1:20! Izboren čas je dosegel 15 letni Ziherl	s 1:14*9!
57*20 m prosto dame	(	8 tekm.): 1.	Paum-
garten 52*4, 2. Dolenec Nika 57*1, 3. Tavčar 57*2.
100 m prsno dame (4 tekmovalke): 1. Sever 1:34*8, 2. Kržan 1:48*6,	3.	Babinek	1:55*5.
100 m hrbno gospodje	(4	tekmovalci):	1. Wil-
fan 1:19*4, 2. Žirovnik 1:23, 3. Payer 1:34.
57*20 hrbtno začetniki 2 tekmovalca): 1. Jamnik 52, 2. Lavrič 1:02.
28*60 m prosto začetnice (6 tekmovalk): 1 Kržan 23*3, 2. Lazar 24*2, 3. Babinek 25*1.
100 m prosto dame (2 tekmovalki): 1. Lam. pret 1:18*4, 2. Paumgarten, Lampretova je do. segla pri zadnji tekmi čas 1:171 Skoki juniorjev (5 tekmovalcev): 1. Ziherl 53*63 točk, 2. Skrbinšek 47*36 točk, 3. Pavlič 32*3C točk.
100 m prsno gospodje (4 tekmovalci): 1. Jamnik 1:30, 2. Payer 1:30*2, 3. Stegnar 1:31*1. Nedelja:
28*60 m prosto začetniki (6 tekmovalcev): 1. Wildman 21, 2. Pavlič 22, 3. Hribar 22*8, 4. Gale 25*8.
57*20 m prosto gospodje (13 tekmovalcev): 1. Gregor 36*2?! 2. Heller 40*3, 3. Fuchs 41*5, 4. Fettich 43*6, 5. Michalek 44*1. čas prvega je neverjetno dober.
200 m prosto gospodje (5 tekmovalcev): 1. Uršič 2:46*2, 2. Žirovnik 2:46*3, Turnšek 2:54*4. Ur. šič je zmagal nad Žirovnikom le z malo razliko, vsekakor pa je Uršič velik talent.
100 m hrbtno dame <2 tekmovalki): 1. Lampret 1:33*8, 2. Dolenec Sim 1*51*5.
57*20 m hrbtno začetnice: 1. Ozimič 1:02*7, 2. Dolenec.
200 m hrbtno dame (3 tekmovalke): 1. Jamnik 3:13, 2. Kramar 3:30*4.
Skoki seniorjev (5 tekmovalcev): 1. Kordelič 51*36 točk, 2. Strnad 48*82 točk, 3. Gabrovšek 36*62 točk.
Prvenstvo Ljubljane v cross-countryju.
S prvenstvom Ljubljane v crosscountryju se je v Ljubljani oficijelno otvorila lahkoatletska sezona. Nastopilo je 22 tekmovalcev v treh skupinah.
V skupini juniorjev letnikov 1915 do 1916 je
na progi 2 km sigurno zmagal Marjan Glavnik (Ilirija) v 9:17*8, 2. Vesenjak (Ilirija) 50 m zadaj, 3. Zdešar (Primorje).
Juniorska skupina letnika 1913 do 1914 js
imela 3 km dolgo progo. 1. L. Glavnik (Ilirija) 12:02*8, 2. škrabr (Primorje) 120 m zadaj, 3. Pirnat (Ilirija).
Seniorji so tekli na 10 km. Ilirija in Primorje sta postavila po eno moštvo. Dosedanji prvak Ilirija je nastopila znatno oslabljena in je moral prepustiti zmago Primorju. Od njenega moštva so pritekli na cilj samo 3 in se zaradi tega moštvo ni plasiralo. Moštvo Primorja je doseglo 16 točk. Na cilj so prispeli: 1. Slapničar (P) 31:46*2, 2. šporn (I) 31:47*2, 3. Ilovar (I) 33:01*9,
4.	Krevs, 5. Blatnik, 6. Perko (vsi Primorje), 7. Senčar (Ilirija).
Smuške tekme v Mojstrani.
V nedeljo so smučarji najbrže zaključili zimsko sezono. Agilni Smuški klub Dovje-Mojstrana je priredil dve lepo uspeli tekmi — štafetno in v skokih. Startalo je 6 štafet, vsak po 4 vozači, ki so morali prevoziti progo 5 km. Zmagala je štafeta Ljubljane (Jakopič Avg., Teran, Dečman, Bervar) v času 1:35:15. Drugo mesto je zasedla Ilirija I, ki je morala nastopiti nekompletna brez Režka in Knapa v postavi Marchiotti, Jenko, Banovec, Joško Janša, čas 1:38:34. Sledili so Mojstrana III v kateri so startali sami graničarji 1:43:55, 4. Mojstrana II 1:53:03, 5. Ilirija II 2:05:07, 6. Mojstrana I.
Popoldne so se vršili skoki. Nastopilo je 25 skakačev: 6 seniorjev, 7 začetnikov nad 18 let in 12 naraščajnikov do 18 leta.
Seniorji: 1. Šramel (Ljubljana) 148*5 (27*5, 29), 2. Palme (Ljubljana 137*8 (26*5, 27), 3. Rav-nik (Bratstvo) 111 (19*5, 21).
Začetniki: 1. Markelj (Bratstvo) 134*2 (22, 23), 2. Grosmaier (Bratstvo) 117*7 (20, 19), 3. Smolej (Bratstvo) 113*1 (18*5, 18).
Naraščajniki: 1. Praček (Skala, Jesenice) 130*5 (17, 17),2. Novak (Skala, Jesenice) 126*7 (14, 17),
3.	Poženel (Skala, Jesenice) 121*2 (15, 16).
Nogomet.
Ljubljana: Primorje : Jadran 3:3.
Zagreb: Gradjanski : Concordia 5:1, Hašk : Viktorija 1:1, Železničar : Grafičar 3:1, Sokol : Sparta 3:0.
Beograd: BSK : Obilič 2:1, Jugoslavija : Grafičar 3:1, Sokol : Športa 3:0.
Praga: češkoslovaška : Madjarska 3:3. Dunaj: Vienna : Rapid 2:0, Admira : Fac 4:2, Nicholson : Austria 2:1.
Brno: Židenice : Wac 5:3.
Mariborski šport. ISSK. Maribor : S. K. Svoboda 8:2 (4:1).
Vreme za nogomet je bilo v nedeljo kot nalašč in tudi igrišča so že bila prosta snega. Vendar se je odigrala v Mariboru samo skromna trening tekma med omenjenima kluboma. »Maribor« si je zmago zaslužil, dosegel pa bi lahko še večji rezultat, če bi moštvo vzelo tekmo resneje. Dobro je sodil g. dr. Planinšek. Pričetek prvenstva.
Prvenstvene tekme prično v Mariboru nepreklicno 29. marca. Tega dne se srečajo Svoboda : Železničar in Maribor : Raoid.
ISSK Maribor v Ljubljani.
Za velikonočne praznike gostuje prvak ISSK. Maribor v Ljubljani. Prvi dan bo igral proti »Primorju«, drugi dan pa proti »Iliriji«.
Razširjajte Jugoslovana!
Motvoz Grosuplje
BMMUU
domač slovenski izdelek
Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno
Zadružna gospodarska banka d. d. \ Ljubljani
Dne ‘23. t. m. se je vršil dobro obiskan občni zbor delničarjev Zadružne gospodarske banke, na katerem so bili odobreni računski zaključki za preteklo leto 1930. in sprejet predlog glede izpreinembe oziroma izpopolnitve nekaterih paragrafov družbenih pravil. Pri volitvah v nadzorstveni svet so bili znova izvoljeni vsi dosedanji člani nadzorstva.
Delničarjem je bilo izdano letno poročilo, ki </ zgoščenih stavkih našteva mnoge važne momente, ki imajo odločilni vpliv na gospodarstvo in se prav posebno na bančno poslovanje. Iz bilance se vidi, da je Zadružna gospodarska banka navzlic gospodarskemu zastoju tudi v lanskem letu dosegla povoljne uspele ter da vse panoge njenega poslovanja kažejo lep napredek. vsestranski razvoj in tudi izdatno notranjo okrepitev. Držeč se trdno svojega programa je svoje poslovne zveze v tu- in inozemstvu v vseh smereh še dalje razširila in čvrsti-la. Skupna bilančna vsota izkazuje 543'6 milijonov. Tuja sredstva so se zvišala od 467‘7 na 522'3 milijone, kar pomeni prirastek ca. 55 milijonov. Temu zavodu poverjena denarna sredstva so presegala višino pol milijarde z 22‘5 milijoni in v tem oziru Zadružna gospodarska banka prednjači na ljubljanskem trgu.
Ne samo centrala, temveč tudi podružnice so dosegle lepe uspehe tako glede izpopolnitve organizacije kakor tudi v povečanju kreditnih poslov. Likviditeta zavoda je tradicionelno ugodna in znaša nekaj več kot 39% vseh njemu poverjenih denarnih sredstev. Celokupni promet poslovanja se je znova povišal v vseh oddelkih in sicer za nekaj več kot 12%.
Izkazani dobiček 1829-6 milijonov omogoča 9% dividendo, ki se bo izplačevala izza dne 1. aprila 1931. z Din 9'— za vsako delnico na blagajnah centrale oziroma podružnic na Bledu, v Celju, Djakovu, Kočevju, Kranju, Mariboru, Novem Sadu, Somboru, Splitu in Šibeniku. Na redni rezervni sklad je prenešen posebni rezervni fond, ki je bil doslej posebej izkazan v znesku Din 530.000-— in letos povečan s prispevkom od Din 441.484'45, tako da izkazani rezervni skladi te banke znašajo z novo dotacijo nekaj več kot 38% v razmerju z delniško glavnico, oziroma v skupnem znesku 4,633.506’28 dinarjev.	906
X Pri bilančni seji Trboveljske prentogokop-ne družbe za poslovno leto 1930., kateri je predsedoval njen predsednik gospod Andre Luquet se je skleniio predlagati občnemu zboru delničarjev odobritev bilance, katera predvideva izplačilo dividende od Din 25’— za delnico.
Borzna poročila
dne 23. marca 1931.
Devizna tržišča
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 23. marca. Amsterdam 22'825 bi., Dunaj 799-38—802-38, Berlin 13-55—13-58, Bruselj 790-99—794-99, Budimpešta 991-33—994-33, London 276-23—277-03, Milan 297-20—299-20, Newyork ček 56-715—56-915, Pariz 221-77 do 223-77, Praga 16838—169-18, Ziirich 1094-10 do 1097-10.
Beograd, 23. marca. Amsterdam 22-7950 do 22-8550, Berlin 13’55—13‘58, Budimpešta 991-33 do 994-33, Dunaj 798-30—802-38, London 276-23 do 277-03, Milan 297-16—299-16, Newyork 56-51 do 51-71, Pariz 221-77—223-73, Praga 168-38 do 169-18, Ziirich 1094-10-1097-10.
Dunaj. 23. marca. Amsterdam 285-16, Atene 9-2175, Beograd 12-4975, Berlin 165-52, Bruselj 98-28, Budimpešta 123-98, Bukarešta 4-238, Ko-penhagen 190-10, London 34-5625, Madrid 75-25, Milan 37-26, Newyork 711-20, Pariz 27'83, Praga 21-0785, Sofija 5-1520, Stockholm 190-35, Varšava 79-67, Curih 136-885.
Curih, 23. marca. Beograd 9-13, Pariz 20-33, London 25-2487, Newyork 529-475, Bruselj 72'35, Milan 27-2175, Madrid 55‘50, Amsterdam 208-275, Berlin 123-80, Dunaj 73'045, Sofija 3'765, Praga 15-40, Varšava 58-15, Budimpešta 90'60.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 23. marca. Drž. papirji; 7% inv. pos. 88—88-50, voj. škoda ar. 427—427-50, kasa 427—427-50 (427-50), marc, april 426-50 do 427-50, maj 426-50—428, junij, julij 426-50 do 427"50 (jun. 426), dec. 426-50—427, 4% agr. obv. 51-50-52-25, 7% Bler 82'75-83 (83), 8% Bler 93-25-93-50 (9325), 7% pos. hipot. 82-875 do 83-50. — Banke: Hrvatska 50 d.. Praštediona 900—910, Udružena 190—192, Ljublj. kred. banka 128 d., Medjunarodna 66-50, Narodna banka 7950—8200. — Industrija: Šečerana Osijek 275—290, Trboveljska 312—314, Slavonija 200 d., Vevče 133 d.
Beograd, 23. marca. 7% inv. pos. 88-75, 4% agr. obv. 5150-52, 7% pos. hip. b. 83-25, 7% Bler 83—83-50, 6% begluške obv. 70, voj. škoda 424-50—425-50, uit. junija 426—426-50, uit. julija 426-50—428.
Dunaj, 23. marca. Bankverein 16-30, Kreditni zavod 46-40, Dunav-Sava-Adria 14-61, prioritete 88-75, Trbovlje 38'10, Leykam 3'30.
Kitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, promet: 1 vagon koruze, 2 vag. činkvantina.
Novi Sad, 23. marca. Koruza: baška ladja Dunav, Sava predčasno posušena 90—91. Vse
Varilna
naprava
(SchweiSanlage) ugodno na prodaj. Naslov pove uprava. 901
JL inseriran cm v Jugoslovanu dosežete velik uspeh!
ostalo neizpremenjeno. Tendenca: mirna. Promet: pšenica 15 vagonov, koruza 20, moka 2 vagona.
Budimpešta, 23. marca. Tendenca prijazna, koruza: slabša, promet: miren. Pšenica: marc
10-40-15-62 (15-62—15-63), maj 15-69—1583 (15-83-15-84). Rž: marc 11-25-11-32 (11-31 do
11-32), maj 11-30 (11-36-11-37). Koruza: maj
12-68-12-85 (12-68-12-69), julij 12-76-13-05 (12-78—12-79), transit maj 10-— blago.
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca slaba, promet: 2 vagona oglja.
Razširjajte Jugoslovana!
mm
■an
i
Kolesa
na ugodne obroke
»CENTRA«
trgovinu šivalnih strojev, koles, gramofonov itd., Ljubljana, Masa-rykova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne zavarovalnice.
733
Bukova drva | trboveljski premog |
pri tt.
,, KURIVO"
IUUBLJAIA |
Dunajska cesta 33 1
|(na Balkanu) | Telefon št. 34 — 341
logavice, rokavice, volna in bombaž 46»
aajoeneje ln v *elik! izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica la Stari trg
Naznanjamo žalostno vest, da je 21. marca 1.1. umrl po daljši bolezni gospod
Mariin Zgrabile
profesor II. drž. realne gimnazije
Rajnega smo spremili na njegovi zadnji poti v ponedeljek dne 23. t. m. na pokopališče pri Sv. Križu.
Dobrega tovariša, požrtvovalnega profesorja ln iskrenega prijatelja mladine bomo ohranili v trajnem spominu.
V Ljubljani, 22. marca 1931.
Učiteljski zbor
II. drž. realne gimnazije v Ljubljani
DnmUJ Sa IiiI Kupujte naše nove modele v priznani r UlTlldU je III« kvaliteti po nizkih cenah.
Ženski čevlji na eno zaponko v vseli modernih barvah . .
• • •
Ženski pumps-čevlji iz laka, črne ali barvaste kože............................
Ženski troter čevlji v vseh barvah .
Štrapacni moški čevlji v črni, rjavi ali lak-koži........................
Polčevlji, moški, v črni, rjavi ali lak-koži ....................................
Original-Groodyear-Welt-čevlji . . .
Otroški čevlji.........................od
165*
195*
165*
Din
225*
245*
Din
45*
Prednosti teh čevljev so krasni modeli, elegantna peta in dober niaterijal.
Zelo ukusni, zato jih vsaka dama rada nosi.
Najbolj eleganten čevelj za šetnjo.
Zelo udobna oblika. Te vrste se proda več tisoč parov na mesec.
Dobijo se v vseh oblikah in barvah. Za vsakega gospoda nujno potrebni.
Prekašajo vse v izdelavi in kvaliteti.
navzgor. 28 let že izdelujemo te edino pravilne higijenske čevlje za naše male.
Ljubljana	Maribor
Obiščite nas 8n preprižali se bodete, da prinašamo za pomlad navilic nizkim cenam edino kvalitetne ževlie v najmodernejši izdelavi.
JUGOSLOVAN
' .-.rvrr, <Mi^-jmrwmmmmmamammmtmmmmmmrnLML v
Torek, 24. marca 1931.
HaanaVin7MRMaa«nmanarjrj.r<nn
Kullu&gl
Stran 7
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
Razglasi raznih uradov in oblastev
Dr. Vurnikovo predavanje o ljudski umetnosti
V	nedeljo 22. t. ni. se je vršilo predpoldne v dvorani Filharmonične družbe (Kino Matica) <i. predavanje Slavističnega kluba. Pred Številnim občinstvom, ld ga je privabila ena najaktualnejših tem naše kulturne javnosti, jo predaval kustos ljubljanskega muzeja dr. Stanko Vurnik »K vprašanju slovenstva v ljudski umetnosti«. Predstavil ga je predsednik Slavističnega kluba g. Petre.
Kdor je zadnjih deset let zasledoval delovanje slovenske kritike na umetnostnem in glasbenem polju, razvoj umetnostnozgodovinskeg in etnološke znanosti, temu morajo biti metode m izsledke Vurnikovega plodonosnega dela toliko jasni, da je mogel spoznati tudi na teni izredno važnem predavanju stališče in zvezo z vsem dosedanjim njegovim mišljenjem. Mnogostrano raziskovanje naše domače folklore je dozorelo do prvih, v celoti sodobnim znanstvenim zahtevani ustrezajočih, dasi zaenkrat le nakazano zaključenih rezultatov, širšemu občinstvu namenjeno predavanje, ki mu je lahko z lahko-čo kdorkoli sledil, je bilo ne le zanimivo z običajnim merilom, marveč nadvse nujno in potrebno v svrho obče razjasnitve zastavljenega vprašanja ter je tako iz stvarno in dokumentarno podprte podlage samo po sebi raslo v okvir splošne kulturnopolitične problematike slovenskega naroda: V nmogočem dopolnilo in primer tozadevne argumentacije v seriji dosedanjih predavanj zaslužnega Slavističnega kluba, čigar stremljenje bo našlo tudi javno priznanje in pospešitev vsikdar, v teh ali onih razmerah naših dni.
Uvodoma je predavatelj v kratkih in tehtnih besedah orisal razvoj študija in zanimanja za ljudsko umetnost obče ter povsem pravilno (še danes nikoli preveč in prepozno) ovrgel teorijo romantične koncepcije, po kateri naj se jezikovno-etnično ali narodnostno ozemlje krije z enotnim folklorno etnološkim. Vsi »narodi« so na sebi še razdeljeni v več ali manj obsežna ter različna folklorna kulturna ozemlja, katerih skupine se grupirajo odnosno povsem neodvisno od veljavnih jezikovnih mej. Ljudska umetnost lahko postane »narodna« le v danih pogojih, dandanes pa gre proces v srednji in zapadni Evropi obratno, folklora je živa in tvorbena sila v narodnostnem smislu, pa v prav tako že omejenem, kjer se dotika s civilizacijo in višjeredno kulturo, — le še na vzhodu in jugovzhodu. Hvaležni bi bili predavatelju, če bi nam v teni pogledu podal o priliki posebno študijo nekake teoretično primerjalne etnologije evropskih kultur, nekako biologijo ljudske umetnosti, kakor jo deloma že pozna jezikoslovna stroka. Brez-dvoma bi moral biti do te točke temeljni historični pregled v celoti podan in je spričo današnjega stanja zgodovinskih, etnoloških ter antropoloških 'ved še mogoče preuranjen, čeprav je v generelnih obrisih dopusten že zgolj na podlagi lastnega, nič manj, organično se pojavljajočega materijala. Vprašanje pomena in poslanka ljudske umetnosti je zato še danes odprto in polje najbolj nasprotujočih si teorij.
Neprisiljeno in po vzročni sistematiki je v glavnem delu predavatelj ponazoril ter obrazložil etnološki in folklorni teritorij Slovenije, pri čemer je obrisal elemente alpskega naturalističnega tipa, južno-vzhodnega ali vzhodnega idealističnega in južnega realističnega lipa. Četrti segment sega v Prekmurju iz zgornjega Podonavja. Obravnaval je primere kmečke arhitekture, slikarstva, skulpture, ornamentike, noš, glasbe in pesmi, povsod podajajoč najbolj markantne značilnosti enega in drugega. Vprašanje slovenstva v tej umetnosti je bilo zastavljeno, kakor je postalo razvidno, še iz roniantizirajoče in nacionalistične tendence in datira iz dobe narodnega prosvitljenstva 18. in t9. stol., adekvatno filozofiji in znanosti omenjenih stoletij. Dr. Vurnik je konštatiral nato svojstvene oblike, v kolikor se nanašajo na miselnost in izraz v podobi ljudske umetnosti pri nas, ter proti teoriji »enotnosti« postavil tezo specijalnih in mednarodno svojstvenih ljudskoumetnostnih lastnosti odnosno vplivov. Študij domačih slovenskih varijant je v takem krogu in z vidika sodobne znanosti pridobil končno svoja prava tla in na-daljno vzpodbudo. Propaganda »narodne umetnosti« in njene ornamentike v romantični anti-kvirunosti, naj bo kjerkoli in odkoderkoli oznanjena, je danes neupravičena in deplasirana tako v predavalnici kot v salonu — pa v ateljeju.’
I<\ S.
Prof. J. Znbaty umrl. V soboto dne 21. marca Je v Pragi umrl Josef Ziiliatv, predsednik češke akademije znanosti in umetnosti in profesor starinske filologije, v visoki starosti 76 let. Težišče njegovega znanstvenega deila je bilo od vsega početika v lingvistiki, in sicer v primerjalni indogermainiistild; njegovo delo je prešlo čudovit razvoj, ki je neprestano ožil in poglabljal njegovo področje od široke 'indoevropske jezikovne skupine preko slovansko-baltiskih jezikov do bobemi stike. Z njim je sodobno češko znanstveno življenje izgubilo eno največjih, najmankantnejših osebnosti, katere sloves je šel daleč preko meja domovine.
gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDA LlSfiA V LJUBLJANI Dra ma.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek, 24. marca; »Dom osamelih žena*. Red E. Sreda, 25. marca: »Mercadet«. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. Tzven. Opera
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek. 24. marca: »Prodana nevesta*. Red R.
Gostuje g. Julij Betetto.
Sreda, 25. marca ob 15. uri: »MasooMa«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri Materinski dan. Prireditev kršč. ženskega druživa.
NARODNO GLEDALI*« E V MARIBORU
Torek, 24. marca- ob 20. uri: »Veriga«, ab. A. Kuponi. Zadnjič.
Ustanovitev ruskega Sokola v Ljubljani
Prvi ruski Sokol v Dravski banovini je v nedeljo razprostrl svoja krila v naši beli Ljubljani. Ruski emigranti razpršeni širom sveta so si ustanovili svojega Sokola, pod čigar okriljem se bodo zbirali goječ Tyrševo idejo za svobodo Slovanstva. Ruski Sokol je obstojal dosedaj le v Beogradu in Zagrebu, v nedeljo pa se je vguezdil tudi v Ljubljani. Popoldne ob 15. se je zbralo lepo število ljubljanskih Rusov, zlasti pa ruskih akademikov v sejni dvorani Ljubljanskega Sokola k posvetovanju o ustanovitvi ruskega Sokola.
Ustanovni občni zbor je sklicala inicijativna skupina v Ljubljani bivajočih Rusov in poverila br. dr. Aleksandru Ivanovskemu nalogo, pojasniti udeležencem namen zborovanja. Ustanovnemu občnemu zboru je prisostvoval tudi starosta Ljubljanskega Sokola brat Bogumil Kaj-zelj, ki je pozdravil zborovalce. Zborovanje je otvoril predsednik brat dr. Ivanovsky, ki se je v lepih besedah najprej zahvalil starosti br. Kajzelju in Ljubljanskemu Sokolu za gostoljubnost, dalje naprednemu tisku, ki je vedno znal upoštevali težnje ruskih emigrantov. Bratu dr. Ivanovskemu se je v jedrnatih besedah zahvalil br. Kajzelj, poudarjajoč, da pride še čas, ko se bodo zbrali slovanski Sokoli na sokolskem zletu v Moskvi, srcu matuške Rusije, kar je vzbudilo viharno odobravanje zborovalcev.
Br. dr. lvanovsky je nato pojasnil zborovalcem pomen ustanovitve samostojnega ruskega Sokola v Ljubljani, nakar je br. Pčelnikov pojasnil pomen in cilje Sokolstva. V Ljubljani že obstoja ruska sokolska edinica kozaških Sokolov, ki imajo svoj orkester in zbor balalajk. Hotela pa se je ustanoviti tudi samostojna oficirska oziroma vojaška sokolska organizacija. Ker pa sokolstvo stanovskih organizacij ne pozna, je trejba torej vse te organizacije združiti v eno močno, ki bo zmožna na temelju pravih sokolskih načel.
Po govoru brata Pčelnikova je sledila'volitev uprave in so bili izvoljeni: starosta br. dr. Ivanovski', podstarosta br. Pčelnikov, člani uprave bratje dr. Preobraženski, Popov, Karasjuk, general Žoltenko, Rihter, Rizin, v nadzorni odbor pa bratje Sapožnikov, Levinec in Pervago.
Ob zaključku skupine je bila z navdušenim odobravanjem odposlana starosti SKJ N j. Viso-čanstvu prestolonasledniku Petru udanostna brzojavka naslednje vsebine: »Ruski Sokoli, zbrani na ustanovnem občnem zboru v Ljubljani, dne 22. marca 1931 izražajo Vašemu Visočan-stvu globo vdanost in kličejo svojemu predstavniku krepak sokolski zdravok Namestniku staroste br. Jingelbertu Ganglu pa je bilo odposlano pozdravno pismo.
Mlademu ruskemu Sokolu želimo lepih uspehov in velikega razmaha z iskreno željo, da bi sokolski prapori čim preje svobodno zaplapolali v veliki slovanski in sokolski Rusiji. Na zdar!
Sokolski.Glasnik ima v svoji 12. štev. sledečo vsebino: Svečana komemoracija ob lOletnici smrti brata dr. Ivana Oražna (s sliko komemoracije v dvorani na Taboru); Hinko Sirovatka
(Osijek): Za socijalno delo v Sokolstvu (predlog sokolske župe Osijek za glavno skupščino Sa-veza SKJ); Inž. Georgije Kodinec (Lepoglava): Kaj moramo vedeti; Vojislav Bogičevič (Tuzla); Enoličnost administracije; Pozdravi Savezu SKJ; Izjave sokolskega bratstva; Kronika; Iz žup in društev.
Naša Radost, list za sokolsko deco SKJ, ima v marčevi številki to vsebino: Kje je sreča (pesem); Koliko nas je?; Brat dr. Ivan Oražen (1921—1931); Vaje za Sokoličice; Dve pismi; Gordijev vozel; Savezni tečaj za prednjake v Ljubljani in Mariboru; Lutkovno gledališče sokolske župe v Mariboru; Naša kraljica med deco; V sokolnico (pesem); Uganke.
Ljubljana, (orck. 24. marca. 12.15 Plošče (ruska glasba, pesmi, šlagerji). 12.45 Dnevne vesti.
13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Radio orkester.
19.00 Dr. I. Rakovec: lz življenja predpotopnih ■živali. 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina.
20.00 Jak lov večer, izvaja radio orkester. 22.00 Časovna napoved in poročila. 21.00 Saxofon solo s klavirjem, zatem Hawaii-jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, sreda, 25. marca. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.20 Ferdo Jelenič: Nauk o serviranju. 11.00 Dr. A. Dolinar: Marija v glasbeni umetnosti. 11.15 Orgelski koncert, izvaja Matija Tomc. 12.00 Časovna napoved in poročila, plošče. 15.30 Gdč. A. Lebar: Kmetska mati in kmetska hči. 16.00 Mati v slovenski literaturi (recitacija). 17.00 Radio orkester. 20.00 Prenos materinskega dneva iz ljubljanske opere. 21.00 Prenos iz Londona. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, torek, 24. marca. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Glasba v kavarni »Corso«. 18.30 Novice. 20.00 Predavanje. 20.30 Koncert (Beograd). 22.30 Uganka človeške osebnosti (prof. R. MiVller-Freienfels, Steli in). 22.50 Novice in vreme.
Beograd, sreda, 25. marca. 10.00 Šolski radio.
11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 10.00 Plošče. 17.00 Slovenske pesmi s citrami (gg. Rus in Skalar). 17.30 Radio orkester. 19.30 Predavanje. 20.00 Plošče. 20.30 L( 'iidon. 22.00 Novice.
Beograd, torek, 24. marca. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Plesna glasba. 17.00 Vokalni koneerl. 17.30 Narodni napevi. 18.00 Popoldanski koncert. 19.30 Nemščina. 20.00 Jugoslovanski koncert Radio orkestra. 20.30 Beo-gradskj kvartet. 21.30 Narodne pesmi. 22.00 Klavir. 22.30 Novice. 22.50 Plošče.
Zagreb, sreda 25. marca. 11.30 Dopoldanski koncert 12.00 Opoldansko zvenenje. 12.05 Koncert. 12.30 Novice, kuhinja. 17.00 Glasbena otroška ura. 18.00 Plošče. 18.30 Novice. 20.30 Nove smernice vzgojeslovja v Nemčiji. 20.55 tJvod k prenosu. 21.00 London (simfonični koncert). 22.00 Nrrviee in vreme
V	- No. 1655;3.	724-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del za gradnjo uradnega in stanovanjskega poslopja ter skladiščnega prizidka carinarnice Dravograd — Meža
I.	javno pismeno oiertno licitacijo na dan 8. aprila 1931. ob enajstih v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ofertni pripomočki se dobivajo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 21.
Ponudbe naj se glase za vsa dela skupaj v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: Din 1,133.582-13.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 16. marca 1931.
*
Popravek.
V	»Razglasu o licitaciji« za prevzem dobave gramoza ter njega dovoza na banovinsko cesto Sv. Benedikt—Lomanoše, objavljenem v »Službenih objavah« »Jugoslovana« dne 22. marca 1931 pod številko 736a—2—1, se datum licitacije pravilno glasi: 13. aprila 1931 (v sobi št. 17 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani).
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 103/31-1.	763
Oklic.
Štefanič Janezu, posestniku v Stojan skem vrhu štev. 2, sedaj nekje v Ameriki neznanega bivališča, je vročiti v izvršilni stvari zahtevajoče stranke šteianiča Janeza, posestnika v Brveh štev. 3, zoper Štefanič Janeza, posestnika v Stojanskem vrhu, sedaj v Ameriki, radi 170 amerik. dolarjev sklep z dne 12. marca 1931, opravilna številka E 103/31—1, s katerim ee je dovolila Štefaničii Janezu kot tožencu prisilna dražba zemljišča, vi. štev. 3 k. o. Stojanski vrh.
Ker je bivališče zavezanca Štefanič Janeza iz Stojanskega vrha 2 neznano, se postavlja za skrbnika g. Likar Josip, vpok. gozdar na Dobah 1, ki ga bo zastopal v tem postopanju na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne, oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. Tl., dne 13. marca 1931.
*
Nc I 155/31—2.	765—3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Tratar Janeza, zasebnika iz Prelesja pri Št. Rupertu na Dolenjskem, se uvaja postopanje v svrho amortizacije hranilne knjižice št. 1412 okrajne posojilnice v Mokronogu, r. z. z n. z., glaseče se na ime Neže Ragelj pod geslom Štamear v vrednosti dne 1. januarja 1931, 3392 Din 50 p, ker je bila baje zgubljena.
Imetnik te knjižice se s tem poziva, da uveljavi svoje pravice v teku šestih mesecev od dne razglasitve, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. L, dne 20. marca 1931.
*
E 609/30—8.	772
Dražbeni oklic.
Dne 2 1. a p r i 1 a 1 9 3 1. o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ve-rače, vi. štev. 160.
Cenilna vrednost: Din 84.735-35 po odbitku preživetvenih pravic Oprešnik Ane v znesku Dip 31.800'— ter Oprešnik Jožefa v znesku Din 11.000-—, čista vrednost Din 41.935*35; vrednost pritikline: 1300'—; najmanjši ponudek: Din 40.000’—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.	1
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Koljem, dne 16. marca 1931.
Štev. 2766/11.	767—2—1
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 31. marca 1931. ob enajstih:
2000 kg pšenične moke št. Ogg,
8000 kg pšenične moke št. 0 g,
15.000 kg pšenične moke št. 6,
2000 kg riža Splendor Sublime.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 20. marca 1931.
Štev. 430/31.	*	766
Objava.
Po § 8 adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Majaron Ferdinand z današ-' njim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljubljani.
Advokatska komora v Ljubljani, dne 21. marca 1931.
Dr. Žirovnik Janko, s. r., podpredsednik.
Razne objave
764
Vabilo.
Tovarna dežnikov, d. d. v Dolnji Lendavi, bo imela svojo
izredno glavno skupščino
dne 11. aprila 1931. ob enajstih v svoji posvetovalnici.
Na to skupščino se vabijo po § 13. družbenih pravil vsi delničarji.
Dnevni red:
1. Volitev dveh overavateljev zapisnika.
2. Izprememba §§ 6, 7 in 8 družbenih pravil.
3. Občni zbor poveri in pooblašča ravnateljstvo, da izvede spremembo pravil in da ukrene v tem pogledu tudi pri vseh oblastih potrebne korake.
4. Slučajni predlogi.
V Dolnji Lendavi, dne 31. marca 1931.
Ravnateljstvo. Pravice, določene v družbenih pravilih, sme izvrševati le delničar, ki je vpisan en mesec, odnosno 30 dni prej kot lastnik delnice v družbeni delniški knjigi. Noben delničar ne more imeti več nego 200 glasov, bodisi v lastnem imenu, bodisi kot pooblaščenec, bodisi skupno.
774
*
Vabilo
na VI. redni občni zbor,
ki ga bo imela Kolinska tovarna hranil d. d. v Ljubljani dne 20. aprila 1931 ob 16. uri v Ljubljani,
Prešernova ulica št. 50/1, z naslednjim dnevnim redom:
1. Predsednikov nagovor.
2. Poslovno poročilo upravnega sveta za leto 1930.
3. Predložitev bilance za leto 1930, poročilo revizorjev in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
4. Odobritev predloga upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička.
5. Volitev 4 članov upravnega sveta, 2 revizorjev in njihovih namestnikov.
6. Določitev nagrade revizorjema za leto 1931.
7. Slučajnosti.
Po § 22. družbenih pravil imajo glasovalno pravico na občnem zboru le oni delničarji, ki polože najkasneje šest dni pred občnim zborom svoje delnice, utemeljujoče njih glasovalno pravico, z nezapadlimi kuponi vred pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani, ali pa v pisarni Kolinske tovarne branil d. d. v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 20. marca 1931.
Avgust Tosti, s. r.,
predsednik. -
❖
750
Objava.
Podpisani sem izgubil odpustnico, izdano od uprav iteljstva šestraziredne osnovne šole v Toplicah pri Novem mestu z dne 29. aprila 1924. št. 10.
Proglašam jo za neveljavno.
Novina Ivan, s. r.,
Podturn, obč. Toplice pri Novem mestu.
*
773
Objava.
Izgubilo se mi je maturitetno izpričevalo drž. realke v Ljubljani za leto 1928/29 na ime: Gostiša Franjo, rodom iz Vareša. Proglašam ga za neveljavno.
Gostiša Franjo, g. r.
v:
6. ŽM. Hcmavguc:	48
f>ci nazaj
Roman
(Copyright by Al. Feature Syndicate.
Ponatis, tudi t> izvlečku, prepovedan.)
»človek, človek« — Willy se je naslonil na prso-bran. »Smešno kaj takega, ali ne —«
Stali smo in strmeli. Daljava, ostanek gozda, višine, linije tam na obzorju, vse to je bil strašen svet in težko življenje na njem. Zdaj bo pa ostalo vse to kar tako zadaj. Ko bomo prestopali z nogami, bo vse to izginjalo za nami stop na stop. V eni uri bo vse to proč, ko da ni nikdar bilo. Kdo more to razumeti?
Stali smo; smejati in od veselja rjoveti bi morali
—	pa smo imeli	v želodcih neki medel	občutek,	ko
da	smo požirali	metle in bomo morali	bljuvati.
Nihče ni povedal kaj pravega. Ludvik Breyer je slonel na robu jarka in dvignil roko tako, ko da stoji tam spredaj človek, kateremu hoče pomigati.
Ustrašil, sem	se, ker tako se mi je	zdelo, ko	da
se	v resnici počasi čez gube na tleh	tam spodaj
dviga nekaj belega, jasnega do kosti; velika možganska posoda, prežeča lobanja se je dvigala do očesnih jam in nosu, orjaška, režeča se smrt — potem sem opazil, da je bila ta prikazen samo val megle, ki se je raztrgan dvigal kvišku.
Prišel je Hehl. »Se ne morete ločiti, kaj? Da, zdaj se bo začelo šele pravo blato.«
Ledderhose ga je začuden pogledal: »Zdaj bo vendar mir.«
»Da, ravno to bo blato,« je dejal Hehl in šel naprej. Imel je tak obraz, ko da mu je umrla mati.
»Temu manjka pour le mčrite,« je izjavil Ledderhose.
»Oh, drži gobec,« je dejal Albert.
»Torej, naprej,« je menil Bethke, pa je vendar še obstal tam.
»Marsikdo naših leži tu,« je dejal Ludvik.
»Da — Brandt, Miiller, Kat, Haie, Baumer, Ber-tineck —«
»Da — Sandkuhl, Meinders, oba Terbriiggena, Hugo, Bernhard —«
»človek, nehdj —«
Mnogo naših je ležalo pokopanih v tisti zemlji, toda dozdaj tega nismo tako občutili. Saj smo ostali skupaj, oni v grobovih, mi v grobovih. Ločila nas je samo peščica zemlje. Oni so bili samo nekaj pred nami, ker vsak dan nas je bilo manj, njih pa več. Večkrat nismo vedeli, ali ne spadamo že k njim. Večkrat so pa prinesle granate tudi one zopet na površje. Visoko so letele razpadajoče kosti, ostanki uniform, razgnite, mokre, že prstene glave, ki so se v bobnečem ognju vrnile iz zasutih podzemskih rovov eš enkrat v boj. Vse to se nam ni zdelo nič grozno,
saj smo jim bili tako blizu. Zdaj pa poj demo mi nazaj v življenje, oni bodo pa morali ostati tu.
Ludvik, čegar bratranec je padel v tem odseku, se je vseknil v roko in obrnil proč. Počasi smo odhajali, toda večkrat smo obstali in se ozirali nazaj. Tiho smo stali. Peščica ušivih tičev, razdrapanih, odtrganih vojakov. Naenkrat smo čutili, da nam je to tu spredaj, ta pekel grozote, ta razcapani kot zemlje, poln samih lijakov, ležal v prsih; čutili smo, da nam je postal ta kos zemlje navzlic temu, da je bilo vse to tu tak preklet nesmisel, da nas je sililo do bljuvanja, tako zaupno ko trpljenja polna, strašna domovina, h kateri smo spadali.
Zmajevali smo z glavami čez vse to Toda
morda so bila izgubljena leta, ki so ostala tu, morda so bili tovariši, ki so ležali v tej zemlji pokopani, morda je bilo trpljenje, ki je pokrivalo to zemljo — v naših srcih smo čutili tako žalost, da bi najraje zatulili.
Potem smo korakali naprej. '
*
Z dreves curljajo deževne kaplje in ploskajo na cestni tlak. čez strehe se že plazi sivo jutro. Cerkveni zvonik postaja temnejši. Zdrznil sem se. Kje sem? Tako mi je bilo, kot da me je nekdo zagrabil. Obrnil sem se. Nikogar ni bilo. Mirna in svetla je soba, hrbti knjig se blešče, peč je topla.
Bivši nemški državni kancler Herman Miiller na mrtvaškem odru
Zanimivi spomeniki
V mestu Belfort (Anglija) so postavili prvi spomenik iz trdega gumija. Spomenik so postavili na čast iznajditelju pnevmatike I. B. Dunlopu. Spomenik je narejen iz ogromnega kosa trdega gumija, ki tehta 270 kilogramov. Ta kos so 110 ur stiskali s pritiskom 250 ton. Izdelovalci tega spomenika trdijo, da bo ta spomenik trajnejši kakor bronast.
V gorovju Black Mountains v severoamerišld državi Dakota pa sekajo sedaj v živo granitno skalovje ogromne kipe Washingtona, Jeffersona, Lincolna in Roosevelta. V skalo bodo vsekali tudi kratko zgodovino Zedinjenih držav. Ta zgodovina bo silno kratka, — obsegala bo le 500 besed —, napisal pa jo je bivši predsednik Coolidge. Črke bodo visoke po poldrug meter in geologi trdijo, da se bo spomenik držal lahko najmanj 1 miljon let.
V Parizu pa bodo dobili svoj spomenik tudi tisti pisatelji, ki se v javnosti ne morejo uveljaviti, ampak so prisiljeni prodajati svoja dela znanim in »priznanim« pesnikom in pisateljem, ki jih ti potem objavljajo pod svojimi »priznanimi« imeni...
Tudi očetu človeštva Adamu so postavili spomenik in sicer v mestu Baltimore-u v Zedinjenih državah, naša navadna kava pa ima svoj spomenik v Braziliji, kjer pridelujejo največ tega blaga.
Žensk je vedno več, oirolc pa vedno mani
Žensk je bilo v nekaterih deželah že pred svetovno vojno precej trkanj kakor pa moških, pa se je to razmerje še poostrilo. V Nemčiji je prišlo pred vojno na 1000 moških po 1029 žensk, po vojni pa jih pride 1007. Na Francoskem je prišlo pred vojno na 100 moških 25 žensk več, danes pa že kar 110. Celo na Bolgarskem in v Grčiji, kjer je bilo pred vojno precej več moških kakor žensk, imajo danes več žensk kakor moških. Manj žensk kakor moških imajo samo v Rusiji, na Danskem, na Švedskem in na Norveškem.
Zanimive so tudi te-le številke iz nemške statistike: Na sedem milijonov žensk, ki so stare 18—35 let, pride komaj 4—5 milijonov moških v isti starosti! To se pravi, da je nad 2 milijona žensk v najboljši dobi v Nemčiji brez moža in te si morajo same služiti svoj kruh. V Nemčiji je res vsaka četrta ženska zaposlena zunaj doma, v Avstriji pa celo vsaka druga (42 odstot-akov). Boj za vsakdanji kruh je tudi za žensko vedno hujši in težji in zato ni čudno, če število samomorov med ženskami vedno raste. Same sebe pomori največ žensk od 35.—60. leta starosti, med mlajšimi ženskami od 20.—30. leta) pa je samomorov precej manj.
Kljub velikemu številu žensk pa je porodov vedno manj. Na Nemškem zaznamuje statistika ravno polovico manj porodov kakor pred vojno.
V	Londonu se rodi na vsakih 1000 prebivalcev na leto po 17 otrok, v Parizu po 15. v Berlinu •ta komaj po 10.
Posvetitev prvega škofa v novi škofiji Aachen
Prošta dr. Josipa Vogt-a so posvetili te dni za prvega škofa v novi škofiji Aachen. Na sliki ga vidimo, ko zapušča cerkev skupaj z nadškofom in kardinalom dr. Sehulte-jem.
Ponesrečeni italijanski letalci
Pni poskusnih vožnjah z neko novo vrsto letal so se ponesrečili letalci: polkovnikMaddalena, kapitan Cecconi in poročnik Dauioute. Na sliki vidimo polkovnika Maddaleno, v okviru pa
kapitana Cecconi-ja.
Ježa na vodi
Ježa na vodi je jako priljubljen šport na Kaliforniški obali.
»Kraljica Viktorija«
Na sliki vidimo (Metno deklico Mary CambrM-ge, nečakinjo angleške kraljice, ki je pri neki prireditvi za vboge otroke nastopila na odru v neki igri bot »kraljica Viktorija«.
Mož
pise svoji zem
V	»Pnager Tagblatt«-u je napisal pisatelj Reiser to-le pismo na svojo ženo:
»Če te vprašam, ali naj oblečem zimsko suknjo ali površnik, nvi ne odgovarjaj, »da moram to sam vedeti.« Za tebe, ki si se zvezala z menoj za vse življenje, se ne spodobi, da me puščaš pri tako važnih odločitvah na cedilu.
Nikar mi vedno ne toži, da nimaš kaj obleči, ampak rajše me tolaži, če nič ne zaslužim.
Ne prizadevaj si samo biti moderna, ampak glej, da boš meni všeč.
Ne vprašuj me takoj po kosilu, kaj bi rad večerjal; sit človek ne more delati jedilnega lista.
Ne verjemi, da samo ti vse najbolj veš; tisti, ki vse najbolj ve, sem jaz.
Če kaj ne morem najti, ni umestno očitati mi nered, ampak pomagaj mi raje tisto stvar iskati.
Če me slaba vest nažene, da ti prinesem malo darilo, se ne delaj kakor da že vse veš; veliko lažje bom našel svoje ravnotežje, če me pustiš živeti v lepi veri, da prav nič ne slutiš, zakaj sem tako radodaren.
Nikdar mi mi treba tajili, da me občuduješ in obožuješ; tvoje občudovanje me boža.
Lakota na Kitajskem
Na severnem Kitajskem umira na milijone ljudi od lakote in če smemo verjeti poročilu predsednika pomožne akcije za severne kitajske dežele Cummingu, jih bo letos pomrlo še več, če se razmere ne bodo temeljito spremo nile.
Kitajska vlada, poroča Cumming, bi lahko rešila na tisoče ljudi nesrečne smrti vsled lakote, če bi uredila prometne zveze. Vlada pa ima žalibog silno dosti opravka z roparji.
Vzrok lakote so zaporedne slabe letine vsled silne suše, kar pa solnce ni požgalo, so uničile ogromne jate kobilic.
Ubogi ministri
Učitelj je dal učencem nalogo, naj napišejo nekaj iz življenja pesnika Goethe-ja. Eden izmed učencev je omenil, da je bil Goethe tudi dvorni minister na \veimarskem dvoru in je tej ugotovitvi dostavil: »Goethe pa ni bil rad minister, ker se je rajši bavi.l z duševnim delom.«
Cirkuški umetnik Sebulonti (to ime je cirkuško, torej izmišljeno) pa je rad nastopal kot mož, ki se zna postaviti na glavo in ki na glavi stoječ pleše, Med odmorom pa je prišla k njemu deputacija šaljivcev, ki ga je vprašata, če bi hotel biti minister. On je pa odgovoril: »Minister sem bil pravkar.«
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulioa 23. Za Uakamo odgovarja Otmar Mihilek,- Urednik Milan Zudnek. — Za inserntni del odgovarja avgust Rozman. — Val * Ljubljani.