Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 4 • 519-537 519 ZAPISI P e t e r R i b n i k a r SLOVENSKI DOKTORJI, PROMOVIRANI NA KARLOVI UNIVERZI V PRAGI 1917-19391 Karlova univerza v Pragi je najstarejša univerza v nekdanji Avstroogrski monarhiji in tudi sodi med najstarejše univerze v Evropi. Ustanovljena je bila leta 13482, priprave za njeno ustanovitev pa so se začele že dve leti poprej. V začetnem obdobju njenega delovanja so jo sestavljale filo­ zofska, pravna, medicinska in teološka fakulteta. Filozofska fakulteta se je prvotno imenovala umetnostna fakulteta, v njenem okviru se je predavalo sedem svobodnih umetnosti: gramatika, retorika in logika s področja humanističnih ved ter aritmetika, geometrija, astronomija in glasba s področja realnih umetnosti.3 V večstoletnem razdobju svojega delovanja je preživela več reform, ki so jih povzročala družbeno-politična dogajanja na Češkem. Zelo pomembno vlogo je odigrala Kar­ lova univerza v revolucionarnem letu 1848, tako zaradi revolucionarnih dogajanj na univerzi, kakor tudi zaradi političnih dogajanj v Pragi, ki je postala središče vseslovanskega gibanja. Po letu 1848 je Praga prav zaradi vseslovanskega gibanja postala metropola slovanskih narodov, ki so bili v sestavu habsburške monarhije. Praga je to vlogo ohranila vse do konca 1. svetovne vojne, ko je po njenem razpadu prišlo do narodnostnega in političnega pregrupiranja v srednji Evropi in na Bal­ kanu. Karlova univerza je že od 2. polovice 19. stoletja dalje vedno bolj pritegovala študente vseh slovanskih območij. Na njej so študenti ob študiju dozorevali, tako v strokovnih, kakor tudi v poli­ tičnih in narodnostnih ozirih, zlasti še v idejah Masarykove filozofije, socialne demokracije, radika­ lizma in nacionalne diferenciacije. Slednja se je v Pragi zelo zaostrila na prelomu sedemdesetih let 19. stoletja m je povzročila tudi delitev Karlove univerze leta 18824; Praga je takrat dobila dve uni­ verzi in sicer češko s predavanji v češkem jeziku in nemško s predavanji v nemškem jeziku. Leta 1882 sta češko univerzo sestavljali filozofska in pravna fakulteta, leta 1883 pa se ji je priključila medicinska fakulteta, 1891 še teološka. Po 1. svetovni vojni pa se je filozofska fakulteta razdelila S tem prispevkom se nadaljuje in končuje popis slovenskih doktorjev, promoviranih na Karlovi univerzi v Pragi do pre­ kinitve njenega dolovanja leta 1939. Prvi del popisa je objavila Irena Gantar Godina v 3. zv. str. 451-455 Zgodovinskega časopisa za leto 1990. Popis slovenskih doktorjev za obdobje 1917-1926 sva pripravila Marija Oblak Carni ih Peter Ribnikar, ko sva se leta 1989 mudila po programu kulturne izmenjave med Arhivom Republike Slovenije in Arhivsko upravo CSSR v Pragi. Takrat sva med drugim obiskala Arhiv Karlove univerze v Pragi, kjer sva se z direktorjem Arhiva doc. dr. Karlom Lietschem in dr. Micha- elom Svatošem pogovarjala o potrebi skupnega slovensko-češkega raziskovanja o deležu slovenski študentov pri študiju na Karlovi univerzi in drugih visokih šolah v Pragi. Ob tej priliki sva v veliki naglici v približno dveh dneh pregledala 3 knjige matrik doktorjev Karlove univerze za obdobje 1917-1926 in iz njih popisala slovenske doktorje. Nekaj manjkajočih podatkov je še istega leta pri­ speval arhivist Zgodovinskega arhiva v Ljubljani Boris Rozman, ki se je v okviru njihovega programa mudil v Arhivu Karlove uni­ verze v Pragi. V letu 1990 je sledilo zbiranje biografskih podatkov in podatkov o udejstvovanju posameznih doktorjev. Pridobivanje teh podat­ kov je bilo izredno zamudno in povezano s številnimi ovirami. Arhiv Republike Slovenije se je z dopisi obrnil na številne matične urade, na Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji in njene območne enote, na uredništvo Slovenskega bio­ grafskega leksikona pri SAZU, na Odvetniško zbornico Slovenije in na nekatere druge urade ter na posamezne občane. S pridob­ ljenimi podatki se je dopolnilo biografske podatke o posameznih doktorjih, ki smo jih zbrali na osnovi arhivskega gradiva ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, in iz dosegljive literature. V dneh od 14. do 20. 3. 1991 sta se po progTamu kulturne izmenjave mudila v Pragi Manja Oblak Carni in Branko Kozina, ki sta ponovno obiskala Arhiv Karlove univerze in sta pregledala še preostale 4 knjige matrik doktorjev za leta 1927-1939. Iz njih sta evidentirala in popisala podatke o sedmih slovenskih doktorjih, ki so pro­ movirah na Karlovi univerzi v tem času. S tem je bil v zelo kratkem času opravljen popis vseh slovenskih doktorjev, ki so promo­ virali na Karlovi univerzi od leta 1882-1939, to je do nasilne prekinitve delovanja Karlove univerze z nemško okupacijo leta 1939. r ' Pri nadaljnem obdelovanju zbranih podatkov po literaturi, zlasti po knjigi Gradivo o slovenski partizanski saniteti ki sta jo pri­ pravili in uredili dr. Pavla Jenna Lah in dr. Božena Grosman in kjer je na straneh 94-140 objavljen seznam zdravnikov po stanov­ skih listih bivše Zdravniške zbornice za Slovenijo, je bilo ugotovljeno, da je v letih 1918-1935 promoviralo še 11 zdravnikov , , £ Ш чТ^ 1 ?УТ а е к ( , 1 9 1 8 ) ' F r a n c M a m a i č . J a n Sedlaček (po rodu Ceh, kije služboval v Sloveniji), Rado Sfiligoj, Amalija Šimenc (1920), Tekla Pance (1921), Joško Erat (1923), Milan Cervinka (po rodu Ceh 1924), Joško Zavadlik (verjetno po rodu Ceh 1930) Davonn Cijan, Ludvik Znidaršič (1935). V tem prispevku navedeni doktorji niso zajeti, deloma zato, ker so češkega porekla deloma pa so, morda promovirali na nemški univerzi v Pragi; teh matrik pa pri popisu nismo zajeli. Pn zbiranju biografskih podatkov so sodelovali naslednji matični uradi: Celje, Dravograd, Jesenice, Kranj, Ljubljana Ljutomer Logatec, Novo mesto, Radlje, Radovljica, Slovenska Bistrica, Šentjur pri Celju, Škofja Loka in Žalec. Dragocene podatke so nam dali: Arhiv Jugoslavije iz Beograda, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji iz Ljubljane in njeni območni enoti Celje in Koper, Slovenska akademija znanosti in umetnosti z inštituti (prof. Nada Gspan, dr. Branko Marušič, Sinja Zem- Jjœ). Odvetniška zbornica Slovenije, Komunalno podjetje Zale iz Ljubljane, Zgodovinski arhiv v Ljubljani, Nadškofijski arhiv v Ljubljani, Župnijski urad Manjinega oznanjenja v Ljubljani, Župnijski urad v Kobjeglavi, Alvina Logar, vdova po dr Janezu Logarju, dr. Franc Pestotmk, dr. Stojan Pretnar, dr. Vladimir Grosman, Anton Avsec, dr. Leo Lemež in dr Radomir Cihak iz Prage m drugi svojci pokojnih doktorjev ter nekateri občani. Pri pripravi tega prispevka je sodelovala tudi Marija Oblak Carni Vsem, ki so pomagali pri dopolnjevanju biografskih podatkov, se iskreno zahvaljujemo. 1 Jan Havranek, Josef Petran, Ana Skybova, Universitas Carolina 1348-1984 Praha 1986 str 4 3 J. Havranek, n.d. str. 15-18. ' 4 J. Havranek, n.d. str. 55. 520 P. RIBNIKAR: SLOVENSKI DOKTORJI V PRAGI 1917-1939 na dve fakulteti in sicer na filozofsko in prirodoslovno fakulteto,5 naslov Karlove univerze je imela odslej samo češka univerza. V dobi nacionalne prebuje je postala Karlova univerza vsebolj privlačna tudi za slovenske štu­ dente, zlasti za tiste, ki so izhajali iz narodnostno osveščenega okolja. Slovenci so v Pragi na Karlovi univerzi predvsem študirali medicino in pravo, izjemoma pa tudi filozofijo. Vpliv slovenskih študen­ tov in diplomantov Karlove univerze na politična in kulturna dogajanja na Slovenskem je bil zelo odmeven, posebno na prehodu 19. v 20. stoletje, ko se je na Slovenskem okrepil liberalni tabor, ko se je med Slovenci utrjevala socialna demokracija, ko se je razmahnilo sokolsko gibanje in ko je dozorevala ideja o združitvi vseh južnoslovanskih narodov v eno južnoslovansko državo. Češka jav­ nost je bila študentom iz južnoslovanskega območja zelo naklonjena, kar je dokazovala s številnimi dobrodelnimi akcijami ter drugimi prireditvami, namenjenimi v njihovo podporo. Na teh prire­ ditvah sta se poleg dobrodelnosti manifestirali še narodno buditeljstvo in politično osveščanje štu­ dentov, za kar ima veliko zaslugo češka inteligenca, ki je svojo javnost seznanjala o političnih doga­ janjih na Balkanu, zlasti še z razmerami v Bosni in Hercegovini, Srbiji ter Makedoniji, posebej še v razdobju od zasedbe Bosne in Hercegovine leta 1878 pa do izbruha 1. svetovne vojne. Slovenski študenti na Karlovi univerzi in drugih visokih šolah v Pragi so bili včlanjeni v sloven­ skih in južnoslovanskih študentskih društvih:7 Ilirija, ki je delovala v letih 1902-1912, Slovenski tehnični klub 1905-1906, Adrija 1907-1912, v podpornem društvu jugoslovanskih tehnikov Teh­ ničar 1913-1938, jugoslovanskem akademskem društvu Jugoslavija 1918-1933 ter društvu Jugo­ slovanska akademska mladina 1919. Velik del doktorjev, ki jih obravnava ta prispevek, je bilo včlanjenih v društvu Jugoslavija, kot je zapisal Joža Ravnik,8 »da smo visokošolci v Pragi sanjali o politični združitvi vseh Jugoslovanov, da smo ustanovili skupno akademsko društvo Jugoslavija, veselili smo se uspehov bratov Srbov v Balkanski vojni in občudovali junaštvo sarajevskih atenta­ torjev.« To razpoloženje slovenskih študentov v Pragi je odmevno pripomoglo k političnemu opre­ deljevanju slovenskih vojakov v bivši avstroogrski armadi, ko so prehajali v rusko ujetništvo, kar osem izmed njih se jih je odločilo za sodelovanje v enotah prostovoljcev, dobrovoljcev-kladivarjev Jugoslavije 1912-1918, po končani 1. svetovni vojni pa se jih je pet vključilo med Maistrove borce - prostovoljce borce za severno slovensko mejo 1918/1919; prezreti ne gre tudi dejstva, da se je večina njih tudi opredelila za boj proti okupatorjem v letih 1941-1945, ko je Slovencem pretilo narodno uničenje. Slovenski študenti in doktorji, ki so študirali v Pragi, so prispevali pomemben delež pri pove­ zovanju slovenskega in češkega naroda. Nekateri izmed njih so se tam tudi zaposlili in si tam ustva- , rili svoj novi dom; veliko doktorjev pa se je po diplomi tam še študijsko izpopolnjevalo. K zbliže­ vanju Cehov in Slovencev so pripomogle še razne organizacije, zlasti Jugoslovanski in Češki Sokol, Slovenska in Češka Matica, Jugoslovansko-češkoslovaška liga. Utrjevanje vezi med Slovenci in Čehi, nastalih v obdobju narodne prebuje, so nadaljevali številni češki kulturni in javni delavci, uradniki in gospodarski strokovnjaki, ki so službovali na Slovenskem; izmed Slovencev, ki so delo­ vali na Češkem, kjer so s svojim delom zapustili trajen spomin, pa je omeniti Ivana Hribarja, Bogumila Vošnjaka, ki sta bila tudi jugoslovanska poslanika v Pragi ter dr. Matijo Murka in dr. Otona Berkopca, priznana znanstvenika in profesorja na Karlovi univerzi v Pragi. Med zgodovinske vire o kulturnih stikih med Čehi in Slovenci moremo uvrstiti tudi matrike doktorjev, ki jih hrani Arhiv Karlove univerze v Pragi.9 To so knjige - evidence podeljenih dok­ torskih naslovov, ki nam dokumentirajo delež Karlove univerze pri izobraževanju in usposabljanju slovenske inteligence. Matrike iz let 1917-1939 dokumentirajo stanje podeljenih doktorskih naslo­ vov za časovno razdobje tik pred razpadom Avstroogrske monarhije pa do prekinitve delovanja Karlove univerze ob nacistični okupaciji Češke leta 1939. To časovno obdobje je pomembno še zaradi tega, ker je ob razpadu Avstroogrske monarhije prišlo do zaostritve narodnostnih in poli­ tičnih razmer na univerzah na Dunaju in v Gradcu,10 ko se je tam nenemškim študentom oviralo študij s teh univerz, posebej še z dunajske. Univerza v Ljubljani je bila tedaj v nastajanju, univerza v Zagrebu pa v izpopolnjevanju študijskih smeri. Zaradi takih okoliščin tudi ni bilo naključje, da so se številni slovenski študenti preusmerili za študij v Pragi, kjer so skoraj vsi, razen nekaj izjem, študirali na Karlovi univerzi. Povečanje števila slovenskih študentov v Pragi je bilo posebej izrazito v letih 1918-1922, čemur so še posebej pripomogle novoustanovljene dijaške zadruge v Pragi, posebni denarni fondi za študente in še posebni krediti za podporo slovenskim študentom v Pragi, ki jih je dalo na razpolago Poverjeništvo za uk in bogočastje Deželne vlade za Slovenijo v Ljub- 5 J. Havranek, n.d. str. 57. 6 Peter Ribnikar, Gradivo po arhivskih fondih o Jugoslaviji v Državnem osrednjem arhivu CSR v Pragi. Ljubljana, 1989, str. 60-72. ' ¥, , 7 Ondrej Polišenski, Vsestudentsky archiv (1848-1953). Inventarni seznam II. Praha, 1978. Izdala Univerza Karlova v Praze. str. 112-114. 8 Joža Ravnik, Proč od Avstrije. Dobrovoljci-kladivarji Jugoslavije 1912-1918. Ljubljana, 1936, str. 225. 9 Arhiv Karlove univerze. Matrike doktora. Knjiga I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X. 10 AS, Sejni zapisniki Narodne in Deželne vlade za Slovenijo 1918-1921, zapisnik št. 29, 37, 53. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 4 521 ljani. Nekateri slovenski študenti, ki so v študijskem letu 1918/1919 študirali na Dunaju in Gradcu, so zaradi nastalih razmer poskušali nadaljevati študij v Zagrebu in Ljubljani, nekaj izmed njih se je nato odločilo študij nadaljevati in zaključiti v Pragi. Po letu 1922 se je vpis slovenskih študentov na Karlovo univerzo občutno zmanjšal. Eden izmed razlogov za to je bilo tudi priporočilo sloven­ skim študentom, naj se odločajo za študij na jugoslovanskih univerzah, kjer je policija lažje nad­ zorovala njihovo politično udejstvovanje; v Pragi pa je bilo tedaj med češkimi študenti v velikem porastu komunistično gibanje,G ki je škodljivo vplivalo tudi na slovenske študente. Nekateri izmed slovenskih študentov so začeli študirati v Pragi še v času I. svetovne vojne in so morali zaradi mobi­ lizacije študij prekiniti ter so ga nadaljevali in dokončali po vojni. Mnogi izmed njih, zlasti pravniki, so se zaradi velikih potreb po slovenskih uradnikih po končani vojni zaposlili in so ga po nekaj letih službovanja dokončali na Karlovi univerzi. Iz matrik doktorjev za obdobje 1917-193913 je razvidno, da je v teh letih doktoriralo na Kar­ lovi univrzi 95 Slovencev, od tega 27 na pravni, 63 na medicinski in 5 na filozofski fakulteti. Številčni pregled doktorjev po letih in smeri študija Leto 1917 1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 Pravo 2 5 5 6 3 6 — - — — — - Medicina _ _ 6 14 15 7 4 7 5 1 _ 1 Filozofija _ _ _ _ _ 2 _ _ _ _ - Leto 1929 1930 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 Skupaj Pravo — — — — - — - _ — — - 27 Medicina _ _ — _ _ _ 3 _ _ _ - 63 Filozofija _ 1 _ _ _ 2 5 Promovirani doktorji so iz vseh slovenskih pokrajin, razen iz Prekmurja. Iz Kranjske jih je bilo 43, iz Štajerske 33, iz Slovenskega Primorja, Istre in Reke 16, iz Koroške pa 3. Zrelostni izpit - maturo jih je od njih opravilo v Ljubljani (vključno s Škofijsko gimnazijo v Šentvidu) 33, v Mari­ boru 15, v Celju 8, v Gorici 7, v Kranju 6, v Novem mestu 5, v Trstu 4, v Gradcu 4, v Šent Pavlu v Labotski dolini 3, v Celovcu 2, v Pazinu 2, po 1 pa v Beljaku, na Sušaku, v Zagrebu, Beogradu, Mostarju in v Odesi. Od vseh doktorjev jih je 27 opravilo celoten študij na Karlovi univerzi, 60 jih je začelo študirati na drugih univerzah, nato pa so prestopili na Karlovo univerzo, kjer so študij tudi uspešno dokončali, 8 doktorjev pa je svoj študij dokončalo na drugih univerzah in so opravili na Karlovi univerzi le rigoroze - doktorske izpite; od tega so bili 3 pravniki in 5 medicincev. Pregled univerz, na katerih so študirali slovenski doktorji pred promocijo na Karlovi univerzi Leto Dunaj Gradec Innsbruck Torino Zagreb Ljubljana P r a g a P r a g a P r a S a _ nemška češka le promocija 1917 1918 1 1919 2 6 1920 3 11 1921 6 13 1922 6 4 1923 1 1 1924 3 4 1925 1926 1927 1928 1 1929 1930 2 5 1 5 - — - 1 - — - - 2 1 - — - — - 1 1 - - - 2 5 9 17 15 15 4 7 5 1 2 3 3 11 AS, Sejni zapisniki Narodne in Deželne vlade za Slovenijo 1918-1921, zapisnik št. 100, 136, 137, 193. 12 J. Havranek, n.d. str. 58. 13 Arhiv Karlove univerze. Matrike doktoru. Knjiga IV (1917-1921), knjiga V (1922-1924), knjiga VI (1924-1927), knjiga VII (1928-1931), knjiga VIII (1931-1934), knjiga IX (1934-1936), knjiga X (1937-1939). Obrazec matrik je napisan v latinščini in je naslednji: ime in rodbinsko ime (priimek); rojen (dan leto); vera; imena staršev in stan staršev; študij, zaključek študija, izpiti; doktor fakultete; promocija in promotor; druge vredne omembe. V okviru zadnje rubrike so navedeni naslovi disertacij. 522 P. RIBNIKAR: SLOVENSKI DOKTORJI V PRAGI 1917-1939 Leto Dunaj Gradec Innsbruck Torino Zagreb Ljubljana ., , », , .. ' и J J nemška ceska le promocija Ï93Ï - - - - - - - - 1932 - - _ _ _ _ _ _ 1933 - - - 1 - 1 1934 - - _ _ _ _ _ _ 1935 1 - 1 - 3 1936 - - _ _ _ _ _ _ 1937 - - _ _ _ _ _ _ 1938 - - _ _ _ _ _ _ 1939 - - 1 2 Pred študijem na Karlovi univerzi jih je 23 študiralo v Gradcu, 9 na Dunaju, 7 na Dunaju in Zagrebu, 5 v Ljubljani, 4 v Zagrebu, 3 v Gradcu in Zagrebu, 2 v Gradcu in na Dunaju, 2 na Dunaju in na nemški univerzi v Pragi, 1 v Zagrebu in Parizu, 1 v Gradcu in Torinu, 1 v Gradcu, Innsbrucku in na Dunaju in 1 na Dunaju in v Zagrebu, 1 v Ljubljani in Gradcu ter v Innsbrucku. Od doktorjev, ki so le doktorirali na Karlovi univerzi, jih je 6 končalo univerzo v Gradcu, 1 na Dunaju in v Gradcu in 1 v Gradcu in Ljubljani, doktorirali pa so v Pragi v letih 1919-1921. Dva doktorja, ki sta po začet­ nem študiju medicine na Dunaju svoj študij medicine nadaljevala na nemški univerzi v Pragi, nato pa sta prestopila na češko univerzo, kjer sta promovirala eden leta 1922, drugi pa leta 1923. Vzrok za njun prestop je zagotovo iskati v tedanjih razmerah na dunajski univerzi, v prilagajanju v novo praško okolje in potrebi po predhodni priučitvi češkega jezika. Obe tabeli nam nudita vpogled v številčno stanje promoviranih slovenskih doktorjev na Kar­ lovi univerzi. V navedenem primeru gre le za del slovenske študentske populacije, ki se je v poli­ tično razgibanem razdobju odločala za univerzitetne študije. Iz tabele je razvidno, da so se slo­ venski študenti do konca I. svetovne vojne največ odločali za študij na univerzi v Gradcu, na Dunaju in v Pragi, po I. svetovni vojni, zlasti pa še po letu 1922, pa se je vse več slovenskih štu­ dentov odločalo za študij na univerzah v Ljubljani in Zagrebu. Tabela o številčnem pregledu dok­ torjev po letih in smeri študija nam prikaže naraščanje in upadanje števila slovenskih doktorjev, promoviranih v obravnavanem razdobju. V letih 1920-1922 je promovirala skoraj polovica vseh slovenskih doktorjev s Karlove univerze, od tega je bilo več kot 2/3 doktorjev medicine. V letih 1917-1939 je na Karlovi univerzi doktoriralo 27 pravnikov, 63 zdravnikov in 5 filozofov. Pravniki in medicinci so doktorirali z opravljanjem rigorozov, filozofi pa so morali poleg opravljanja rigo- roza predložiti in obraniti tudi dokotrsko disertacijo. Na filozofski fakulteti Karlove univerze so doktorirali Ferdo Kozak, France Mesesnel, Oton Berkopec, Josip Korošec in Radoslav Hrovatin. Ferdo Kozak je doktoriral iz literarne zgodovine in je položil rigoroz »Slovenska filologija in zgodovina modernih literatur« in obranil disertacijo z naslovom »Ilirizem in Slovenci«, France Mesesnel je doktoriral iz umetnostne zgodovine. Za rigo­ roz je imel temo »Zgodovina umetnosti in klasična arheologija«, za disertacijo pa je predložil delo »Slikar Janez Wolf«. Oton Berkopec je doktoriral iz literarne zgodovine, za rigoroz je odgovarjal na temo »Slovanska filologija in češka zgodovina«, kot disertacijo pa je predložil delo »Aleksander Sergejevič Puškin in srbska narodna pesem«. Josip Korošec je doktoriral iz arheologije. Rigoroz je položil iz teme »Predzgodovinska arheologija in klasična arheologija«, za disertacijo pa je predložil delo »Ljubljansko barje v prazgodovini«. Radoslav Hrovatin je doktoriral iz glasbene zgodovine. Rigoroz je bil na temo »Glasbene vede in estetika«, za disertacijo pa je predložil delo »Glasbene prvine slovenskih ljudskih napevov«. V Sloveniji so se vsi navedeni doktorji uveljavili kot zelo pomembni slovenski kulturni in znanstveni delavci, rezultati njihovega raziskovalnega dela pa so cenjeni v krogih znanstvenikov v tujini. Oton Berkopec je ves čas svojega službovanja priživel v Pragi, svoje raziskovalno delo je posvetil slovenski, češki in slovanski književnosti, delal je kot bibliotekar, knjižni prevajalec, lektor slovenskega jezika na Karlovi univerzi, bil je znanstvenik Slovanskega inštituta Češkoslovaške akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejel šte­ vilna priznanja, izvoljen je bil tudi za člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je pomemben Slovenec v Pragi, kjer je bil po 2. svetovni vojni tudi poldrugo leto jugoslovanski kul­ turni ataše pri jugoslovanskem veleposlaništvu v Pragi. France Mesesnel in Josip Korošec sta orala ledino na področju slovenske umetnostne zgodovine in arheologije. Oba sta prvo službeno pot začela v muzejih izven Slovenije, prvi v Skopju, drugi pa v Sarajevu. Oba sta nato postala univer­ zitetna profesorja na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze in sta dala pomemben prispevek k ugledu Univerze v Ljubljani. Ferdo Kozak je bil ugleden slovenski kulturnik, književnik, prevaja­ lec, urednik in tudi politični delavec. Po osvoboditvi je bil prvi slovenski minister za prosveto in kul­ turo vlade LRS, nato pa predsednik Ljudske skupščine LRS. Radoslav Hrovatin je svoje delo posvetil raziskovanju slovenske ljudske glasbe ter vzgoji slovenskih glasbenikov. V obravnavanem razdobju je v Pragi končalo študij prava 27 Slovencev. Za dokončanje svo­ jega študija so v pretežni meri potrebovali dalj časa kot študenti drugih fakultet. Po končanem štu- ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • 4 523 diju so se v pretežni meri zaposlili v odvetniški službi, 9 jih je postalo samostojnih odvetnikov, 2 pa sta bila več let zaposlena kot odvetniška koncipienta. Izmed promoviranih pravnikov so 3 postali sodniki, od teh je bil Jožef Kavčič več let zaposlen pri Ministrstvu za pravosodje v Beogradu. V državni upravi se je zaposlilo 5 doktorjev, izmed njih je bil Joža Ravnik nekaj časa zaposlen pri Upravi za zaščito industrijske svojine v Beogradu, kasneje pa je postal odvetnik v Beogradu. 2 dok­ torja sta postala sreska načelnika, 1 pa je bil načelnik v ljubljanski mestni upravi. Igo Gruden je po dolgoletnem odvetniškem stažu po letu 1945 prešel v službo v državno upravo. 6 doktorjev prava se je zaposlilo v javnih službah in v gospodarstvu, od tega 2 pri Direkciji državnih železnic v Ljub­ ljani, 1 je bil direktor denarnega zavoda v Mariboru, Joža Bohinjec pa je postal direktor Okrožnega zavoda za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Vladimir Rybar in Stanko Erhatič sta bila zaposlena pri Ministrstvu za zunanje zadeve v Beogradu in sta službovala v diplomatski službi. Albin Ogris je postal profesor Pravne fakultete v Ljubljani, Jurij Korent pa je bil odvetnik v Pragi. Od doktorjev prava sodijo v slovenskem političnem in kulturnem prostoru med najpomemb­ nejše: Avguštin Reisman, ki je pomemben zaradi svojega političnega, publicističnega in književ­ nega dela. Bil je pisec strokovnih člankov o delavskem pravu in delavec pri utrjevanju vezi med Slovenci in Čehi med obema vojnama, ko je bil predsednik Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Mariboru. Lenart Lotrič je bil publicist in urednik revije »Svobodna misel«. Igo Gruden je bil pomemben slovenski književnik, pesnik in prevajalec ter družbeno-politični delavec. Joža Bohinjec je bil med obema vojnama predstavnik delavskega strokovnega gibanja in funkcionar v mnogih društvenih organizacijah, bil je tudi strokovnjak za vprašanja socialnega zavarovanja delavcev. Albin Ogris je bil profesor Pravne fakultete v Ljubljani in se je uveljavil kot finančno-ekonomski strokovnjak, sociološki pisatelj, prevajalec in je avtor več razprav in samostojnih znanstvenih del s področja slovenske gospodarske zgodovine. Fortunat Mikuletič je bil narodnjak, družbeno-politični delavec v Slovenskem Primorju in Trstu, kjer je bil nekaj časa tudi urednik tržaške »Edinosti«. Frančišek Jarc je bil dopisnik tržaške «Edinosti«, urednik »Primorskega glasa«, lista primorskih emigrantov v Jugoslaviji, ki je izhajal med obema vojnama. Bil je tudi dopisnik več drugih časopi­ sov in glasil. Franc Šemrov je bil leta 1918 član odbora Narodnega sveta v Kranju, v letih 1935-1938 poslanec Narodne skupščine Jugoslavije v Beogradu, kjer je bil predsednik odbora za prošnje in pritožbe. Arnošt Brilej je bil velik tujskoprometni strokovnjak in dolgoletni urednik Planinskega vestnika, glasila Planinske zveze Slovenije. Na področju diplomacije sta opravila zelo pomembno delo Stanko Erhatič in Vladimir Rybaf, slednji tudi pri uveljavljanju Jugoslavije po 2. svetovni vojni v najbolj kritičnih letih njenega nastanka. Doktorji medicine so se po končanem študiju v pretežni meri zaposlili v Sloveniji. Nekateri, zlasti oni, ki so bili doma na Primorskem, ki je bilo po mirovni pogodbi priključeno Italiji, so se zaposlili v domačem okolju, predvsem v Trstu in Gorici. Del slovenskih zdravnikov, promoviranih v Pragi, se je zaposlilo tudi v drugih predelih Jugoslavije, zlasti v Zagrebu in Beogradu, med kate­ rimi so bili predvsem tisti zdravniki, ki so bili doma na Koroškem in Primorskem in zaradi takratnih političnih razmer niso iskali zaposlitve v svojem domačem okolju. Več slovenskih zdravnikov se je po nekajletnem službovanju v Srbiji vrnilo v Slovenijo, nekaj pa jih je odšlo na specializacijo na priznane klinike širom Evrope. Več promoviranih zdravnikov je svojo specializacijo opravilo takoj po promociji kot npr. Franjo Kogoj, Božidar Lavrič, Leopold Brenčič, največ pa se jih je za spe­ cializacijo odločilo po opravljenem nekajletnem delovnem stažu kot npr. Alojzij Kunst, Lev Lemež, Ivo Pire, Josip Hebein, Franc Pestotnik, Alojz Krautberger, Stanislav Pavlica in drugi, ki so specializacijo opravili na raznih klinikah in inštitutih v Pragi, Brnu, Parizu, na Dunaju, v Berlinu, Hamburgu, Frankfurtu, Lyonu, Londonu, Bologni, Gradcu ter v Ameriki, odkoder so se kot uve­ ljavljeni specialisti vrnili v Ljubljano in Zagreb ter so posredovali sodobna svetovna medicinska dognanja na klinike in zdravstvene zavode, kjer so službovali. Slovenski doktorji medicine s Karlove univerzi v Pragi imajo vidno mesto v zgodovini slo­ venske medicine. Franjo Kogoj je bil svetovno priznan medicinski strokovnjak-dermatolog. Bil je član več akademij znanosti in častni doktor več univerz, med njimi tudi ljubljanske. Bil je profesor Medicinske fakultete v Zagrebu, njegovo znanstveno delo je tudi pripomoglo k rasti slovenske medicinske vede. Ugledu in rasti medicinske fakultete v Ljubljani so veliko prispevali prav doktorji Karlove univerze in sicer Božidar Lavrič, specialist za kirurgijo, Josip Hebein, specialist za rentge- nologijo in Lojze Brenčič, specialist za zobozdravstvo. V Beogradu je uspešno delovala kot docent Medicinske fakultete na katedri interne medicine Marija Goropevšek, ki se je po upokojitvi vrnila v Ljubljano in je z opravljanjem privatne prakse obogatila zdravstveno kulturo na Slovenskem. Izmed zdravnikov, promoviranih na Karlovi univerzi, jih je večje število pridobilo naslov zdravnik specialist, od tega je bilo 10 zdravnikov specialistov za bolezni ust in zob, 3 specialisti za interne bolezni, 3 specialisti za ginekologijo in ženske bolezni, 2 specialista pediatrije, 2 specialista rentge- neologije, 2 specialista bakteriologije in epidemiologije ter po 1 specialist za kirurgijo, za psihiatrijo in za infekcijske bolezni. 28 zdravnikov je bilo zaposleno v okviru služb splošnega zdravstvenega varstva kot praktični zdravniki s pravico opravljanja privatne zdravniške prakse, zdravniki Okrož­ nega urada za zavarovanje delavcev, zdravniki bratovskih skladnic, Bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva, šolskih poliklinik, higienskih zavodov in bolnišnic. Zdravniško P. RIBNIKAR: SLOVENSKI DOKTORJI V PRAGI 1917-1939 K ï ï t Л™ I3'46 S O Vlhl N a d f S l a v i k ' S t a n i s l a v P a v l i c a i n L a m b e r t Mermolja, ki se je po letu 1945 posvetil pohticnemu delu med Slovenci na Goriškem. Kar 15 zdravnikov se ie po končanem študiju zaposlilo na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji, od tega je bilo 5 primorsk h e ^ e m Ä n C a ' k l S° Sce ,Zarad Ì t a k r a t n Ì h P ° l i t i Č n i h r a Z m e r ZaP°kli i z v * n Sloveni^nSJ LeopoldKäST,* f V S l 0 V e n , J° cfni l i ^ l o j Z K r a u t b e r S e r ' JosiP Hebein, Božidar Lavrič, in Leopold Brencic. Za stalno so se izven Slovenije zaposlili v Zagrebu: Josip Berlot Rafael Dolinšek Franjo Kogoj Lev Lemež, Hugo Sever, v Zaboku je deloval Ivo Galič, v ВеоепккMarHa Goro pevsek Franatele Graden, v Leskovcu Dominik Dekleva in v štipu Viktor S o K n Ä Ä po enoletnem službovanju v Nišu umrl. Med obema vojnama sta nekaj let izven Slovence službo le ta 1938™ie n a ^ H r l ' l f ** V™ V ^ u Skopju in Zagrebu t e r r a n e e Hribar v Melonah Leta 1938 se je na Hrvatsko preselil pnmanj psihiatri e Franc Pestotnik. Za 4 slovenske zdravnike S S S d n K ï ^ c ^ t T ^ I V P r a g Ì ' -K n i S m ° U S p e l i d 0 b i t i P ° d a t k 0 V ° Mihovem S o v a n S : izmed njih je Franc Zale el začel svojo službeno pot v Metliki in se je po podatku iz arhiva Zdrav niske zborn.ee za Slovenijo preselil na Kosovo, Zdravko Sodja je najprej Lžfral v i j u E s k i bol- msnrc, nato pa se je presehl na češko, za Valentina Fistra in Janka Kaca pa nam ni uspdô odkriti podatkov o njunem delu. Verjetno sta službovala v tujini P а « ^ Л ! и е г - е 1 1 Р ^ к а 2 и 1 , а П Ј а s , I o v e n s k i h zdravnikov, promoviranih na Karlovi univerzi nam omo­ goča zaključek da je bila strokovnost na zelo visoki ravni in da so dali zelo pomemben delež\ z T Ј г к Г S k r r Ä Z d r a V S t V a - K T t a k ? „ n e grì- P r e z r e t i z a s l u 8 d e l o v a n J a Rosnih Praktïnfh zdrlv- к о Г ; о к H I , , , Z V e n °b e l? V , e Č J l h S r e d i Š Č k o t s t a Ljuljana in Maribor, kj'er so poleg stro­ kovnega dela opravljah se svoje kulturno in politično poslanstvo. Nedvomno so pomembno delo opravljal, pn dvigovanju splošne kulturne ravni med slovenskim narodom in ga o s v e S n oro svetljevah s svoj.m delom, zlasti še v letih okupacije, ko mu je grozilo nacionalno u n S e h a h jansk. ,n nemški okupator sta slovenske zdravnike preganjala, jih z a p i r a l e n Ï S nernlki okupator j.h je preganjal z njihovega delovnega območja, več j h je izgnal v Srbjo àli pà zaml v koncentracijska taborišča v Nemčiji. Josip Benčan in Mavricij Neuberge? sta bik žrtev ò k u p a S e - Ж п А " S t a b , l a u s t r e l J . e n \ J o s i P Gostiša pa je umrl v nemškem koncentracijskem t a Œ c u ^ ^ ^ ^ Z ^ ^ ^ ^ K a r l - — v * * Pa ie k o v a l a v ^ o r h»»Ne gr-t Рте2Т?\вос™}пЧа porekla slovenskih doktorjev, promoviranih v Pragi. Kar 52 jih pri­ haja iz vaškega okolja, 43 pa jih prihaja iz mest in trgov. Od tega je 41 doktorjev i ! kmečko-poses^ msk.h družin 14 iz obrtno-trgovskih družin, 5 iz uradniških dražin, 14 iz inte e k ï r u a l n . Ä . skih učiteljskih, zdrayn.sk.h, odvetniških in notarskih) družin, 4 izhajajo iz delavsk h druän za 7 doktorjev pa m podatkov o njihovem socialnem poreklu, vendar jih z ozirom na гфшГkra tóhko S T V k r 0 g P ° s e s t n , k o v - Z <*irom na dejstvo, da je večina promoviranih d X o jev doma s podeželja kjer gmotne razmere niso bile najbolj ugodne, in ker je bil študij v oddaJeTpragi vdfka obremenitev za vsako kmetijo, moremo ugotoviti, da so bili odločujoči razlogi za studii na KZ tort umverzi predvsem zavestna pripadnost slovanstvu, velika naklonjenost ČehlvTn me a PrSe do n a T o t S h ^ v r a h 2 1 3 " P a k V a ' i t e t n e J Š i Š t U d i J S k i P r ° ^ a m i V P r i m - i a v i s «todii-S Parami ™tZ t e m p r i s P e v k u s o doktorji predstavljeni po časovnem redu njihovih promocij Podatki iz ГкТогаЈ S ' t Z U p o r a b o ° k r a J š a v : r (»jen), st (starši), g (gimnazija), u n ? u n S a ) , u (um 1 t t Čr? s t u d 4 s k e , s m e , n ' n datum promocije sta navedena brez okrajšav. Opuščena è navedba vere, ker so vsi nmokatohške vere, razen Stanka Erhatiča, ki je pravoslavne vere S j e 3 cen. podatki o promotorjih, podatki o rigorozih pa so navedeni le pri p e t * fito^fih Podatkom z ™ S n h l d ° d a m I e t T a ù n k r a j S m r t i ' i n s i c e r v p r i m e r i h > k 0 J'« Je Mo mogoče ugòrovitinaorovi mat.cn.h knjig, pogrebnih evidenc, osmrtnic, nekrologov, izjav svojcev in iz literature g. NrLï^C;;^ 6/, Ä ? Ä askem'stposestnik f Andrej'Marija' Zaposlitev: 1919-1920 pri Delegaciji Ministrstva za finance v Ljubljani od 1 7 1920 nri Ravr^lUt,,,, 1918/1919 je bil prostovoljec-borec za severno slovensko mejo nega glavarstva, 1925 vladni tajnik, 1929 sreski podnačemik 1932 ie bil W S n ' h J P i J J ?klaj" leta 1935 reaktiviran kot sreski podnačemik v Dolnji ^ t ^ i ^ ^ ^ ^ J ^ ^ Arhiv ŽGL, personalni dosje Ivan Merslavič. AS, BAN I personalni dosje Franc Bratina; Arhiv SPI7 H™;,. ,<. univerze, dopis št. 617-44-177/90; M. Kokolj, Prekmurski Slovenci 1919-194™V a n c a " " A S ' d ° S J e ° о к ' о г Ј ' Kanove Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 1992 4 525 Dolnji Lendavi, 28. 11. 1938 pa je premeščen kot sreski načelnik v Mursko Soboto. Med okupacijo 1941-1945 je bil na Madžarskem. AVGUŠTIN REISMAN,16 r. 28. 9. 1889, Počenik v Slovenskih goricah, st. posestnik t Alojzij, Aloj­ zija, g. Kranj, un. Praga, pravo, 16. 3. 1918, u. 1975, Maribor Zaposlitev: odvetniški koncipient v Slovenski Bistrici, Celju in Mariboru, 1926 je odprl svojo odvetniško pisarno v Mariboru. Iz registra odvetnikov je izbrisan 24. 2. 1975. Bil je politik, časnikar, publicist in književnik, avtor številnih strokovnih člankov o delavskem pravu. 10 let je bil predsednik Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Mariboru ter zapriseženi tolmač za češčino na sodišču v Mariboru. V SBL se napačno navaja leto 1915 kot leto promocije. JOŽEF KAVČIČ,17 r. 15. 3. 1889, Sv. Jurij ob južni železnici, st. trgovec t Matija, Antonija, g. Mari­ bor, un. Praga, pravo 18. 4. 1918, u. 1959, Zagreb Zaposlitev: 1920 avskultant pri Višjem deželnem sodišču v Ljubljani, 1921 sodnik v Murski Soboti, 1925 je imenovan za inšpektorja Ministrstva za pravosodje v Beogradu, 1927 je imenovan za načelnika v Ministrstvu za pravosodje v Beogradu, 1928 je imenovan za svetnika Višjega deželnega sodišča v Ljub­ ljani, 1929 postane sodnik Apelacijskega sodišča v Ljubljani, 1930 pa predsednik Okrožnega sodišča v Novem mestu, od 1936 je namestnik Višjega javnega tožilca v Splitu, nato v Zagrebu. VANE RADEJ,18 r. 17. 5. 1889, Breg pri Celju, st. posestnik f Ivan, Ana, g. Celje, un. Praga, pravo, 29. 4. 1918, u. 1929, Split Zaposlitev: trgovski družabnik v Ljubljani. FRANČIŠEK KLOAR,19 r. 21. 1. 1888, Griže pri Celju, st. posestnik Jakob, Eliza, g. Celje, un. Praga, pravo, 8. 5. 1918, u. 1952, Celje Zaposlitev: odvetnik od leta 1921 v Celju, 1925 v Laškem, 1926 v Slovenj Gradcu in Kozjem, od 1927 dalje v Celju. 1941 je bil izseljen v Paračin v Srbiji, kjer je bil 1942 aretiran in zaprt v Kragujevcu, 1943 se je zaposlil pri odvetnici BožiGlavicki v Paračinu, julija 1945 se je vrnil v Celje, kjer je bil odvetnik do svoje smrti. FORTUNAT MIKULETIČ,20 r. 26. 7. 1888, Trst, st. posestnik Mihael, g. Trst, un. Dunaj, Praga, pravo, 21. 12. 1918, u. 1965 Zaposlitev: koncipient v odvetniški pisarni dr. Josipa Vilfana in dr. Karla Ferluge v Trstu, od 1923 samo­ stojni odvetnik v Ilirski Bistrici, 1931 je prebežal v Jugoslavijo in odprl odvetniško pisarno v Celju, 1941—1943 je bil v internaciji, po osvoboditvi je bil pravnik pri Istrskem Okrožnem ljudskem odboru v Kopru, 1949-1960 je bil odvetnik v Trstu, kjer je bil upokojen. Leta 1921 je urejal tržaško »Edinost«; po upokojitvi leta 1960 je bil prevajalec jugoslovanske zakonodaje v italijanščino pri Okrajnem ljudskem odboru Koper. IVAN DROBNIČ/1 r. 21. 7. 1891, Velika Stara vas pri Grosupljem, st. posestnik Frančišek, Helena, g. Ljubljana, un. Gradec, medicina, 10. 5. 1919, u. 1950, Ljubljana Zaposlitev: 1919-1921 v Deželni bolnišnici v Ljubljani, od 1921-1922 je bil na specializaciji na Dunaju, od 1922-1923 pri Zdravilišču Topolščica, 1923-1950 pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, kjer je bil od leta 1933 specialist internist, od leta 1939 dalje pa šef zdravnik OUZD v Ljubljani. Bil je dolgoletni odbornik in blagajnik Zdravniške zbornice za Slovenijo. Med okupacijo je bil interniran. RUDOLF ZALETEL,22 r. 8. 4. 1890, Ljubljana, st. nadzornik užitnin Peter, Nežica, g. Novo mesto, un. Gradec, medicina, 10. 5. 1919 Zaposlitev: zdravnik v Metliki, 1924 je odšel v Kosovsko Mitrovico. SIMON JAGODIC,23 r. 12. 10. 1892, Sv. Urh pri Slovenski Bistrici, st. posestnik Franc, Marija, g. St. Paul (Št. Pavel na Koroškem), un. Dunaj, Praga, medicina, 23. 6. 1919, u. 1967, Ljubljana Zaposlitev:banovinski zdravnik v Slovenski Bistrici in zdravnik OUZD ter Bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Slovenski Bistrici, 1952 je bil premeščen v Poljčane, 1953 pa v Mari­ bor. Bil je preporodovec, 1918/1919 je bil prosto volj ec-borec za severno slovensko mejo, med okupacijo je od leta 1941 sodeloval z NOB, od 1. 8. 1944 je bil interniran v Nemčiji. LENART LOTRIČ,24 r. 22. 10. 1882, Železniki, st. kovač Lenart, Antonija, g. Kranj, un. Praga, pravo, 28. 6. 1919, u. 1941, Gornja Radgona Zaposlitev: inšpektor II. in I. razreda pri Ministrstvu za socialno politiko v Ljubljani, 1933 je postal samo­ stojni odvetnik v Gornji Radgoni, kjer je 6. 4. 1941 umrl kot žrtev nacističnega nasilja. Bil je publicist in urednik »Svobodne misli«. V personalnem dosjeju je zapisano, da je bil brez konfesije. JOŽA BOHINJEC,25 r. 27. 10. 1888. Lese na Gorenjskem, st. posestnik Peter, Helena, g. Ljubljana, un. Praga, pravo, 23. 6. 1919, u. 1941, Ljubljana Zaposlitev: 1918 je bil pripravnik na sodišču v Ljubljani, 1921 je bil komisar pri Poverjeništvu za socialno 16 SBL, Reisman Avguštin; Arhiv OZS; Pravnik XXIII (1968) str. 529. 17 UL št. 89/1920, 145/1921, 41/1922, 114/1925, 41/1926, 34/1928, 42/1930,100/1936; AS dosje Doktorji Karlove univerze, dopis št. 617-44-177/90. 18 ZAL, register prebivalstva; Radej; Adresar mesta Ljubljane in okolice 1928. str. 375; AS, dosje Doktorji Karlove uni­ verze, dopis št. 617-44-177/90. 19 Arhiv OZS. 2 0 Primorski SBL, Mikuletič Fortunat; Arhiv OZS; Pravnik XXIII (1968) str. 102. 2 1 AS, ZSS; Arhiv SPIZ, dosje zavarovanca Drobnič Ivan; ZŠ; PA; Gradivo str. 102. 22 AS, ZZS. 23 AS, ZZS; Arhiv SPIZ, dosje zavarovanca Jagodic Simon; ZS; PA; Gradivo str. 107. 2 4 SBL, Lotrič Lenart; Arhiv OZS; Pravnik XXIII (1968) str. 524; UL št. 5/1922, 51/1924. 2 5 UL št. 15/1918, ES, Bohinjec Joža; ZdV 1989 str. 294. 5^6 P. RIBNIKAR: SLOVENSKI DOKTORJI V PRAGI 1917-1939 van^delavcev1^311'' " ^ ^ " ^ D e l a v s k e zavarovalnice, od 1925 ravnatelj Okrožnega urada za zavaro- BU je pobudnik za ustanovitev Osrednje protituberkulozne lige, dejaven je bil v številnih organizacijah in v e t e k e m s t r o o v n e i n gibanju. Bil je član vodstva Delavske zbornice v Ljubljani in večlitni podpred­ sednik Narodne strokovne zveze. F F 23. 6JU1919 K O R E N T ' 2 6 r- 17- 4- 1 8 8 7 > Ž a l e c > s t ' M i h a e ' . Marija, g. Celje, un. Gradec, Praga, pravo, Zaposlitev: bil je odvetnik v Pragi p r a v o ^ D ™ 9 ™ 4 T o s î o 7 - " " ^ ' **""• " °*«*к *' °**"- ^ ^ * T r S t " " • ^ - h, a o P n°f i t e V 4 1 9 1 9 " 1 9 , 2 0 i e b i l А ? Ш P r i P r a v n i k v Ljubljani, 23. 11. 1919 je bil imenovan za pisarja B e g o , t r o d i " HOT, 1 ??- V B K ? > \ a fUŽbe ,ni n a S t 0 p i l i n j e 0 S t a l P r i Minisöstvu za zunanje zadeve'v n O V ' 1 9 2 ^ e J e b l 1 v diplomatski službi v Berlinu, Celovcu, Parizu, na Reki, v Bukarešti, Dusseldorfu in Pragi, 1937 postane ministrski svetnik v Washingtonu, 1944 je imenovan za pomočnika S T i ™ , ? H ^ P T " V l a d l V Londonu, 1946 za jugoslovanskega izrednega poslanika v Oslu, kjer je umrl 14. 11. 1946. Pokopan je v Beogradu. RAFAEL DOLINŠEK,28 r. 6. 10. 1892, Brežice, st. višji davkar Rafael, Ana, g. Gradec, un. Gradec Praga, medicina, 22. 11. 1919 Zaposlitev: zdravnik v Zagrebu, 1933 postane predstojnik oddelka za ginekologijo v Zagrebu T u R ^ N S GRUDEN- r- 15. 2. 1895, Nabrežina, st. posestnik Franc, Justina, g. Gorica, un. Dunaj Innsbruck, Gradec, Praga, medicina, 6. 12. 1919 Zaposlitev: zobozdravnik v Beogradu. JOSIP DE GLERIA 30 r. 3. 2. 1892, Dolenji Logatec, st. trgovec Anton, Marija, g. Ljubljana, un. Gradec, Praga, medicina, 13. 12. 1919, u. 1976, Bled ' Zaposlitev: privatni zdravnik in zdravnik OUZD ter zdravnik bratovske skladnice in Bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva na Bledu, 1941 se je pred nemškim okupatorjem umaknil y Ljubljano in nato v Belo krajino, kjer je deloval tudi kot partizanski zdravnik. Italijanski okupator ga je zaprl in interniral, po kapitulaciji Italije se je vrnil v Belo krajino in je delal kot partizanski zdravnik Po osvoboditvi se je vrnil na Bled. 12. 19™ uR1978EGdje " " § ' Ш 9 ' ^ ^ ^ C e ' J U ' ^ ^ * 4 G a Š p e r ' g ' C e ' j e ' U n ' P r a g a ' P r a v 0 ' Ж Zaposlitev: Okrajno glavarstvo Maribor in Sresko načelstvo Maribor desni breg, 1932 je premeščen kot d e Ä ^ W ' l O ^ r e S k e m U n a Č e l S t V U ^ a r Ì b 0 r leVÌ b r e S i n n a t o P°n o v"° k Srebrnu načelstvu Maribo desni breg, 1. 4. 1934 je imenovan za sreskega načelnika v Radovljici P r a g f т Т т Ж ^ и 4 : I S ' , A n a ' ^ ^ ^ ' * » ™ Ш * 0 ' ^ ^ ' G<^> k Č F A ' i \ 9 2 0 f ^ f r i j bolnišnice v Ljubljani, 1921 gre na specializacijo rentgeneologije na Dunaj £ n ï £ £ 5 №• " н ? , 5 7 , Р Г ! , П Ш Г ' ? e r l i n ' H a m b u r S > t e r * nato vrne v Ljubljano in organizira s a m o s S rentgeneološki oddelek ljubljanske bolnišnice, ki ga vodi do upokojitve 1960 »amosiojni V Hamburgu izumi posebno aparaturo za merjenje rentgenskih žarkov v globino, v Ljubljani skonstruira prvi rentgenski aparat ter dela na izboljšavi rentgenske aparature, posveča se remgenskXgno^cnZu ŽSS^ŠSgiZr 25 let PredSednik Sl0VenSkega ZdraVn/kega drUŠtVa' kf ga * ̂ Гп^Х rtt P a ^ l N n J a 0 ^ 0 ^ 0 J \ 3 r- £ !?• 18D 94' K r a n j s k a g 0 r a ' s t z d r a v n i k dr.Franjo, Albina, g. St. Paul (St. Pavel na Koroškem), un. Gradec, Praga, medicina, 13. 3. 1920 u 1983 Zagreb Zaposlitev: do leta 1925 je delal na klinikah v Pragi, Brnu, Bratislavi, Salzburgu in Parizu 1925 se ie habi- tod kot pnvatm docent na umverzi v Brnu, 1927 je imenovan za izrednega, 1932 pa za rednega profesorja Medicinske fakultete v Zagrebu, v letih 1941-1945 je bil odstranjen s klinike in je bil prisilno S p o E po vojni je ponovno prevzel svoje mesto na fakulteti v Zagrebu P upoKojen, UÎÏ J ~ ™ * s t roko,vnj*-k s Področja dermatovenerologije, ugleden znanstvenik in avtor številnih znanstve­ nih razprav s področja medicine, posebej dermatovenerologije. Bil je član Jugoslovanske akademke пГ°19М T , t n O S t Ì ' S r b S k e a k a d e r a Ì j e Ì n a n O S t Ì i n U m e t n o s t ' t e r 51°™*к<= akadlmTe zn^nLti in urne' nosti, 1961 je b.1 promoviran za častnega doktorja Univerze v Ljubljani, 1966 je prejel nagrado AVNOJ P r a g a ^ n ^ ^ * " " i " . - « * ^ Jana, g. Maribor, un. n ^ S v a ^ b o ^ ^ » ffll ^ t h ^ v î T K a r l p° V e U n i r ^ ' , d ° r i Š t : t î , 7 " 4 4 - 1 7 7 ' 9 0 - A S > P o d P ° ™ društvo za slovenske visokošolce v Pragi. »BL, Rybar Vladimir; Primorski SBL, Rybaf Vladimir. * zl- PA; LiVi 1934 Št' ' P r i l ° S a Imenik Č l a n ° V ; LiVi 1941 št'1 Priloga Imenik članov 3 0 AS, ZSS; ZS; PA; Gradivo str. 14, 100. " AS, BAN I personalni dosje Vrečer Ivo; Arhiv SPIZ, dosje zavarovanca Vrečer Ivo 32 AS, ZZS; ZS; PA; ZdV 1971 str. 61. str. 586; u v f miBÌ п Т ; 5 Ж * "' ^ ^ ' ' ^ К ° 8 ° ' FmÌ0i P A ; Z S ; Z d V 1 9 6 1 s t r ' * * ™ ™ * • +»: ™ 1983 34 AS, ZZS; ZS; PA; Gradivo str. 17, 41, 66. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 4 527 okupator pregnal v Slavonsko Požego, odkoder je prišel v Ljubljano, kjer je umrl kot žrtev bombardi­ ranja. Bil je slovenski partizanski zdravnik. ARNOŠT BRILEJ,35 r. 16. 2. 1891, Vrhnika pri Ljubljani, st. Martin, Karolina, g. Ljubljana, un. Praga, pravo, 30. 3. 1920, u. 1953, Ljubljana Zaposlitev: najprej kot policijski referent Mestne občine Ljubljana, nato načelnik za gospodarstvo in vodja mestnega tujskega prometa Mestne občine Ljubljana. Zaradi bolezni je bil 1947 upokojen. Bil je velik strokovnjak za tujski promet, predan planinec in oblikovalec delovanja Slovenskega planin­ skega društva, kjer je bil od leta 1931 član njegovega osrednjega odbora, v letih 1932-1945 pa njegov tajnik. Bil je odgovorni urednik Planinskega vestnika, sodelavec Zveze planinskih društev Jugoslavije in Mednarodne unije planinskih organizacij. V letih 1941-1945 je aktivno sodeloval v OF. NADA SLAVNIK,36 r. 3. 7. 1895, Prošek pri Trstu, st. zdravnik dr. Edvard, Antonija, g. Trst, un. Gradec, medicina, 20. 3. 1920, u. 1924, Trst Zaposlitev: praktikant bolnišnice v Trstu in zdravnica Ciril-Metodove šole v Trstu. Specializirala se je za okulista. Bila je prva slovenska zdravnica v Trstu. JANKO KOVAČEC,37 r. 25. 1. 1893, Volovjek v Savinjski dolini, st. posestnik Anton, Katarina, g. Maribor, un. Praga, pravo, 20. 5. 1920, u. 1965, Maribor Zaposlitev: 1920-1921 je bil zaposlen v tujini, 1921-1928 je bil direktor Zadružne gospodarske banke podružnica v Mariboru, od 1928-1941 je bil direktor Oblastne hranilnice Mariborske oblasti oziroma Hra­ nilnice Dravske banovine v Mariboru ter nato še Mestne hranilnice Maribor, 1941-1945 je bil od nem­ škega okupatorja pregnan v Srbijo, odkoder se je vrnil 1. 6. 1945. Po vrnitvi je služboval pri Mestni hra­ nilnici Maribor in ie bil 1. 10. 1946 invalidsko upokojen. IVAN RAK,3Ž r. 17. 7. 1889, Licenca pri Sv. Jerneju pri Ločah, st. posestnik Ivan, Julija, g. Maribor, un. Praga, medicina, 29. 5. 1920, u. 1949 Zaposlitev: 1920 zdravnik v Slovenski Bistrici, 1920-1922 zdravnik sekundarij bolnišnice v Celju, 1922-1925 okrožni zdravnik v Ljubljani, 1925 je bil imenovan za sreskega sanitarnega referenta v Gor­ njem gradu, kjer je bil tudi pogodbeni zdravnik OUZD, ekspoziture Celje s pravico privatne ambulante in priročne lekarne. 1941 ga je nemški okupator izselil v Srbijo, kjer je postal partizanski zdravnik in je po letu 1945 ostal v Srbiji. CIRIL KOMOTAR,39 r. 29. 5. 1894, Vrhnika pri Ljubljani, st. notar Anton, Berta, g. Ljubljana, un. Gradec, Ljubljana, medicina, 12. 6. 1920, u. 1958, Lukovica Zaposlitev: asistent Bakteriološke postaje v Ljubljani in nato v Celju, od 1925 privatni zdravnik v Križev- cih-Petrovcih v Prekmurju, od 1928 dalje banovinski zdravnik v Lukovici, kjer je bil tudi pogodbeni zdrav­ nik OUZD in Bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva s pravico priročne lekarne. 1950 je bil zdravnik Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica v zdravstveni ambulanti v Lukovici. Med okupacijo je bil zaprt. JOŽEF GOSTIŠA,40 r. 13. 3. 1890, Kalce na Notranjskem, st. trgovec Mihael, Marija, g. Sušak, un. Gradec, Praga, medicina, 19. 6. 1920, u. 1945, Buchenwald Zaposlitev: zdravnik sekundarij v Ljubljani, 1928 privatni zdravnik v Mariboru in nato še isto leto privatni zdravnik v Logatcu. V času okupacije je bil zaprt in interniran v koncentracijskem taborišču Buchenwald, kjer je umrl 7. 4. 1945. „ J JOŽEF MUSTER,41 r. 15. 2. 1894, Gradišče, st. posestnik Jožef, Jožefa, g. Maribor, un. Gradec, Praga, medicina, 19. 6. 1920, u. 1982, Ljubljana Zaposlitev: 1922-1927 je okrožni zdravnik v Križevcih in Murski Soboti, od 1927-1933 je zdravnik Bra- tovske skladnice v Krmelju s pravico priročne lekarne, od 1933 je zobozdravnik v Ljubljani, 1936 postane specialist za bolezni ust in zob v Ljubljani s pravico opravljanja privatne prakse, 1945-1954 je zobozdrav­ nik v Rogatcu, od 1954 do upokojitve 1957 pa zobozdravnik v Ljubljani. JOSIP BERLOT,42 r. 28. 4. 1895, Rijeka, st. uradnik Anton, Anežka, g. Gorica, un. Dunaj, Praga, medicina, 10. 7. 1920 . Zaposlitev: zdravnik v Zagrebu, mestni higienik mestne ambulante pri klavnici v Zagrebu. FRANC ŠEMROV,43 r. 20. 5. 1885, Hotedršica, st. posestnik Janez, Helena, g. Ljubljana, un. Praga, pravo, 17. 7. 1920, u. 1960, Ljubljana Zaposlitev 1911-1913 pri Deželnem sodišču v Trstu, 1913-1914 odvetniški koncipient v Trstu, 1914-1916 odvetniški koncipient v Kranju, 1916-1918 okrajni žitni nadzornik pri Deželni vladi za Kranjsko, 1918-1919 odvetniški koncipient v Kranju, 1919-1921 državni nadzornik posestva Salins v 3 5 ES, zv. 1, str. 376 Brilej Arnošt; ZAL, personalni dosje Brilej Arnošt; Adresar mesta Ljubljane in okolice 1928; PV 1954, str. 29-31. ' 3 6 Primorski SBL, Slavik Nada. 37 Arhiv SPIZ, dosje zavarovanca Kovačec Janko; TOI, register posameznih tvrdk C-I str. 219, register posameznih tvrdk M-II str. 62. 3 8 AS, BAN I personalni dosje Rak Ivan; AS, ZZS; ZS; PA; Gradivo str. 20, 127. 3 9 AS, BAN 1 personalni dosje Komotar Ciril; AS, ZZS; ZS; PA; Gradivo str. 111; ZdV 1958 str. 256. 4 0 AS, ZZS; ZS; PA; AS, dosje Doktorji Karlove univerze, dopis št. 617-44-177/90; Gradivo str. 15, 104. 4 1 As! ZZS; ZS; PA; Gradivo str. 120; ZdV 1983 str. 198. 4 2 ZŠ; PA; LiVj, 1933 št. 1 Priloga Imenik članov; LiVj 1941 št. 1. Priloga Imenik članov. 4 3 Arhiv SPIZ dosje zavarovanca Šemrov Franc; Josip Zontar, Zgodovina mesta Kranja. Ljubljana, 1939, str. 362; AS, BAN II, reg. fase. 3-2, volitve v Narodno skupščino 1935; AS, TOI, register posameznih tvrdk L-I str. 232; Evidenca pogrebov Komunalnega podjetja Žale; nekdaj podatkov je dal njegov vnuk Šemrov Matjaž. 528 P. RIBNIKAR: SLOVENSKI DOKTORJI V PRAGI 1917-1939 Kokri, 1922-1929 odvetniški koncipient v Kranju, 1929-1947 je bil družabnik javne trgovske družbe S e s lLmЛШ^2 ïiïT H" P Ote S t n Ì k V K r a n J U ' 1 9 4 7 J l 9 5 2 * b i l P r a v n i sferen? podjetja S!o u»a iaio -l/JT' I ~ 1 9 * 7 v o dJ a ekspoziture podjetja Delamaris v Ljubljani. J 1918-1919 je bil clan odbora Narodnega sveta v Kranju, 1935-1938 je bil poslanec v Narodni skupščini L A a f ' r ° l j e n V K - r a n ] U n a . l i s t i d r D «gol juba Jevtiča. V NarodniPSkupščini JugoslavHe ?e M predsednik odbora za prošnje in pritožbe "s^iavijc J C un ALBIN OGRIS,^r 28 2. 1885, Sloveniji Plajberk na Koroškem, st. t Martin Ana g Celovec un. Praga, pravo, 24. 7. 1920, u. 1959, Ljubljana ' g ' ^ e l o v e c ' Hn?P 0n!eiÌQCQaVnÌfaktikam P r i 1 ^ e ! e l n ! m S o d i š č u v Р г а е ' ' n a t o P a P r i D a v č n i administraciji, 1922 je postal docent 1929 izredni profesor, 1933 redni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani P Bil je strokovnjak za področje gospodarskega prava, sociološki pisatelj in prevajalec Je avtor številnih znanstvenih razprav s področja gospodarske zgodovine in zgodovine denarnih zivodov Sestavi Te tudi Splosm register k Uradnim listom za obdobje 1918-1926 J B r l L v ? J Z K * A U 7 B E R G E R , « r. 14. 5. 1890, Libeliče na Koroškem, st. posestnik Filip Marija g. Celovec, un. Gradec, Praga, medicina, 24. 7. 1920, u. 1950 Celje wiarija, Zaposlitev: 17. 8. 1920 je zdravnik v Negotinu v Makedoniji', nato pa poltretie leto sreski zdravnik v Kumanovu, 1923 je odšel na specializacijo zobozdravstva na kliniko %ragi k nato š^v Gradec 925 P9°4 a Z n V a ' " ' Z ° b o z d r a ™ k v Z a l c u i n "*t° v Celju, kjer 1933 postane upravna zdravstvenega doma 1941 postane pecialist za bolezni ust in zob v Celju. Zobozdravstvene usluge je opravljal tudlza OUZD za bolniško blagajno rudnikov Trbovlje, Zabukovica in Pečovnik, za železn carje in Bo niško blaeaino Trgovskega bolniškega in podpornega društva. 1941 mu je nemški okupator z a p S ordine o samoa se v ^ e ^ d e l i i T ^ Č r e t U P r i C e l J U ' P° °SVOb0ditV1 J e P — o^PrivatnoS'oSdlo 6 dec, y^ÙnïSfl1ВД?&3JSS" USlUŽbeneC JOSÌP' Marija' g- LJUblJana' Un- Gra- fjiïnâoZ' io^ 1 Š k i Z d r a V n Ì k V H i a ' Ì n i k u ' n a t o ie o d š e l v P r ag° " a specializacijo za epidemiologijo in bak- teriolog jo, 1923 prevzame in vodi Higienski zavod v Ljubljani, kjer skrbi za zdravstveno zaščito saròar notehmeno službo m higieno, 1941-1945 je sodeloval z NOB, po osvoboditvi vodi r S ^ e Ä I h d b ö 1Л£Х^^Л^^етМ odde,ek Centralnega hlgienskega ̂ SStïASÏÏ fehnf J ' ? L rfia V a t e l J f S a n Ì t e t n Ì d e I P redv°J'aške vzS°Je na Univerzi v Ljubljani in predavatelj sanitetne ? « Г & fe S T h " , f *fne S T ™ " S t r 1 k o , , , e * " * s P ° d ' ° * ™ đ « ~ i" rentgeneologije. V lecih 1S16 1918 je M dobrovoliec-kladivar Jngosla.ne, udeleženec bojev na lolunski fronti ga je nemški okupator zaradi sodelovanja z OF zaprl ™cccgd Kriza v rvonjican, 1У41 V letih 1918/1919 je bil Maistrov borec, prostovoljec v boju za severno slovensko mejo ANTON ABRAM,49 r. 4. 2. 1890, Tupelče pri Kobjeglavi na Krasu, st. posestnik Anton Jožefa g. Ljubljana, un. Praga, pravo, 23. 10. 1920, u. 1973, Tupelče ' Zaposlitev: odvetnik v Gorici 1945 predstojnik Okrajnega sodišča v Sežani, nato se iz zdravstvenih raz­ logov umakne iz državne službe in se posveti svojemu posestvu v Tupelčah. "vsivemn raz rtt p ° R A N J O Š V r ; 1 6 - 8 ' l 8 9 3 ' C e l j e , st. direktor gospodarske založbe Franjo Marija g St Paul (St. Pavel na Koroškem), un. Gradec, Praga, medicina, 11. 11 1920 u 1938 Celie Zaposlitev: privatni zdravnik v Žalcu, po pogodbi tudi rudniški zdravnik Bratovske skladnice Laško-Zabu Plcovmï J e ' 1 9 3 6 Z d r a V n l k V C e , J U ' P ° P O g 0 d b i t U d i Z d r a v n i k Za železničarJe i» и B r a Ä Ä S 44 SBL, Ogris Albin. * AS, ZZS; ZS; PA; ZdV 1968 str. 54; Gradivo str. 114. AS, BAN I, personalni dosje Hebein Josip; AS, ZZS-ULi I «r 34S_-Uft. -ri DA 7 J , , , m , , _ , „ 106; Dobrovoljci-kladivarji Jugoslavije. Ljubljana, 1936. ' ' Ш ' 0 ; P A ; Z d V 1 9 7 3 s t r m ' G r a d i v o str. 62, 4 8 AS, ZZS; ZŠ; PA; ZdV 1976 str. 230; Spominski zbornik oh fin !„.„• • u • Maribor, 1979, str. 65, 104. zbornik ob 60. letnici bojev za severno slovensko mejo 1918-1919. Arhiv SPIZ, enota Koper, dosje zavarovanca Abram Anton-AS H™;» n « t . -v i 90; podatek, da je bil odvetnik v Gorici, sta dala župnik V l X " r Riiavec t T J ? , '°Г Ј 'K a, rJ 0 V e T ™ ™ ' d o P i s š t - 617-44-177/ 50 AS, ZZS; ZS; PA; Gradivo str. 109. U " H K o b J e 8 l a v e '" M a " J* Vilfan iz Ljubljane. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 4 ^ 529 JOŽA RAVNIK,51 r. 15. 8. 1889, Bohinjska Bistrica, st. sedlar Jakob, Frančiška, g. Ljubljana, un. Gradec, pravo, 25. 11. 1920, u. 1965, Vršac Zaposlitev: 1921 stalni član Uprave za zaščito industrijske svojine v Beogradu, nato samostojen odvetnik v Beogradu. V letih 1916-1918 je bil dobrovoljec-kladivar Jugoslavije in je bil udeleženec bojev v Dobrudzi. ALOJZ VORŠIČ,5 2 r. 16. 6. 1888, Bratonečice v Slovenskih goricah, st. posestnik t Franc, Ana, g. Ljubljana, un. Gradec, pravo, 3. 3. 1921 Zaposlitev 1921 koncipist pri Finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru, 1923 pisar Finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru, 1930 odvetnik v Celju, 1932, odvetnik v Ljubljani. Iz registra odvet­ nikov je bil izbrisan 13. 7. 1945. Po vojni je emigriral in je živel v Argentini. Bil je zadnji slovenski župan v Celju pred nemško okupacijo 1941. VIKTOR SOŠIČ,5 3 r. 6. 2. 1891, Opčine pri Trstu, st. posestnik Jožef, Antonija, g. Pazin, un. Dunaj, Praga, medicina, 3. 3. 1921 Zaposlitev: zdravnik upravnik banovinske bolnišnice v Stipu v Makedoniji. PAVEL JANEŽIC, 5 4 r. 11. 12. 1891, Trst, st. pek Pavel, Marija, g. Ljubljana, un. Gradec, Praga, medicina, 10. 3. 1921 Zaposlitev: privatni zdravnik v Ljubljani in zdravnik OUZD v Ljubljani. Umrl je med okupacijo. FRANC SVETINA,5 5 r. 2. 4. 1894, Gornji Grad, st. notar Anton, Lavoslava, g. Maribor, un. Gradec, Praga, medicina, 10. 3. 1921, u. 1958 Zaposlitev okrožni zdravnik pri Sv. Juriju ob južni železnici (danes Šentjur pri Celju), po pogodbi tudi zdravnik OUZD in zdravnik Bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva Sv. Jurij ob južni železnici s pravico priročne lekarne. Med vojno je podpiral OF in ga je nemški okupator zaprl. JOŽEF GODNIČ, 5 < r r. 18. 4. 1889, Komen, st. delavec Ivan, Jožefa, g. Gorica, un. Dunaj, Praga, pravo, 14. 3. 1921 ' _,... т . u l . . Zaposlitev 1921 pravni praktikant v Celju, nato avskultant pri Višjem deželnem sodišču v Ljubljani, nato odvetniški pripravnik, od 1930 dalje odvetnik v Vranskem, od 1936 dalje odvetnik v Šmarju pri Jelšah. Iz odvetniškega registra je bil izbrisan 13. 7. 1945. HUGO SEVER/ 7 r. 6. 4. 1889, Bistra, st. posestnik Ignac, Olga, g. Zagreb, un. Gradec, medicina, 21. 4. 1921 Zaposlitev: od 1921 zdravnik za železničarje v Zagrebu. IVO RUDOLF, 5 8 r. 29. 7. 1893, Konjice, st. dr. iur. Ivan, Jožefa, g. Maribor, un. Gradec, Praga, medicina, 9. 6. 192l' u. 1962 . . . . . . Zaposlitev: 1922-1941 okrožni zdravnik v Konjicah, 1941- 1945 v nemški internaciji in izseljen v Zgornjo Avstrijo, 1945-1956 zdravnik v Konjicah in upravnik Zdravstvenega doma v Konjicah. Bil je pesnik, številne njegove pesmi so uglasbene. VALERIJA VALJAVEC,5 9 r. 3. 12. 1888, Ljubljana, st. železniški uradnik Andrej, Pavlina, g. Ljub­ ljana, un. Dunaj, Praga, medicina, 23. 6. 1921, u. 1981, Ljubljana Zaposlitev 1925 privatna zdravnica v Mariboru, 1933 je pridobila naziv zdravnik specialist za otroške bolezni in postala vodja Zdravstvenega doma v Mariboru, 1941 jo je okupator zaprl in izgnal, po vojni organizirala in vodila otroško varstvo v Celju in na Ptuju, 1954 je bila upokojena. Po upokojitvi gre v Crno goro in v Bijeli vodi tamkajšnji Dečji dom. LOJZE BRENČIČ, 6 0 r. 23. 7. 1894, Celje, st. dr. iur. Lojze, Minka, g. Celje, un. Gradec, Zagreb, Praga, medicina, 16. 7. 1921, u. 1981, Ljubljana . Zaposlitev: 1923 zobozdravnik asistent v Ljubljani, 1934 ima svojo zobno ambulanto v Ljubljani, 1946-1951 je profesor na Dentistični šoli v Ljubljani, 1951 postane docent Stomatološke fakultete Medi­ cine visoke šole v Ljubljani, nato redni profesor Medicinske fakultete v Ljubljani. Aktivno je delal v orga­ nih Zdravniške zbornice za Slovenijo in v Društvu zobnih zdravnikov, bil je prvi predsednik Zveze zobo­ zdravstvenih delavcev Jugoslavije. Je avtor številnih znanstvenih razprav in strokovnih člankov s področja zobozdravstva. 1918/1919 je bil Maistrov borec, prostovoljec v bojih za severno slovensko mejo. MARIJA GOROPEVŠEK, 6 1 r. 16. 12. 1894, Trbovlje, st. gostilničar Josip, Marija, g. Gradec, un. Gradec, Praga, medicina, 16. 7. 1921, u. 1979, Ljubljana Zaposlitev 1921-1924 zdravnik sekundarij Splošne državne bolnišnice v Beogradu, 1924 zdravnik I. kate­ gorije in asistent Medicinske fakultete v Beogradu, 1943 je bila upokojena in 1948 reaktivirana kot docent na kliniki Medicinske fakultete v Beogradu, katedra interne medicine, 1. 10. 1950 je bila upokojena, 1955 se je preselila v Ljubljano, kjer je opravljala privatno zdravniško prakso kot zdravnik specialist interne medicine. 51 UL št. 33/1921, 96/1921, 129/1921; PA; AS, dosje Doktorji Karlove univerze, dopis št. 617-44-177/90; Dobrovoljci- kladivarji Jugoslavije, Ljubljana, 1936. . . . 52 Arhiv OZS; Pravnik XXIII (1968) str. 535; podatek o emigraciji je dal odvetnik dr. Vladimir Grosman iz Ljubljane. 53 ZS; PA; 54 AS, ZZS; ZŠ; PA; Gradivo str. 46, 108. 55 AS, ZZS; ZŠ; PA; Gradivo str. 67, 132. 56 AS, RSPU, personalni dosje Godnič Jožef; Arhiv OZS; UL št. 75/1921. 57 ZŠ- PA- LiVj 1934 št. 1, Priloga Imenik članov. . 58 SBL Rudolf Ivo; AS, ZZS; ZŠ; PA; Arhiv SPIZ, enota Celje, dosje zavarovanca Rudolf Ivo; AS, dosje Doktorji Kar­ love univerze,' dopis št. 617-44-177/90; Gradivo str. 128. . 59 AS ZZS- ZS- PA- Privatni arhiv dr. Janez Logar: RMK Župnija Marijinega oznanenja v Ljubljani; Gradivo str. i » . 60 ES,' zv. l'str. 366, Brenčič Lojze; ULJ I str. 394-395; AS, ZZS; ZŠ; PA; ZdV 1982 str. 642; Gradivo str. 64. 61 Arhiv SPIZ, dosje zavarovanke Goropevšek Marija; Privatni arhiv dr. Janez Logar; ZS; PA. ^ 5 P. RIBNIKAR: SLOVENSKI DOKTORJI V PRAGI 1917-1939 O n S f ^ i S S î f ^ S l 5 - 1 8 9 3 ' R , h e m b e r k ' St- P O S e S t n i k F — AnuüiJ., g. Gorica, un. Zaposlitev: zdravnik v Splošni bolnišnici v Mariboru nato v bolnišnici v Vinav,- icni ;„ „ i - • •• тЈ^о^^Ап.\£% Kser-st-trgovec Fra- "-*» . «• <**•. -• mmsEEmm Bil je pomemben slovenski pesnik in prevajalec. PragaVme1lSnaLI2C6.7l ш ! 1 8 9 2 ' ^ ™ ' ^ P ° S e S t n Ì k S Ì m ° n ' М а 1 е ' а ' «• Mostar, un. Dunaj, Zagreb, ^ E ^ L G ^ E Ž D A ™ ! V2Zia8b904kURrt ? " ? H % 1 9 3 V - O S t a n e z d r a v s t v e n i s v e t » * v Zaboku. un. G Z S ^ S miekuSt1922PeNkf d r Ž a V m h Ž e l e Z n k I V a n ' E l iZabe ta> * ^ ' а п а > Zaposlitev: zdravnik v Nišu. I S i ï ï e p S t ^ r rOVOlJeC-k lad ÌVar J U g 0 S l a V i J e ' b i l * U d e , e ž e n e c v b°i'h v Dobrudži, kjer je bil g. Ä № , ЈУ;, JSsÄ-, ST Ј&ГА^Лtrgovec Franc'Magdalena' b o a P e Ä : i n t b d r a V n i k V L J U b l J a n Ì S PraViC° ° p r a V , ^ a ^ Д « - 1936 postane specialist za T o r i n X S S ^ 8 - 1 8 9 6 ' V Ì p a V a ' - « ™ * * *а„с, g. Kranj, un. Gradec, Zaposlitev: zdravnik kirurg v Leskovcu v Srbiji un. S ü S S ' n Ü L 3 ; i T ! , ^ е ^ 0 * " * * d r- U r b a " ' L e 0 p 0 l d i « a ' * Maribor, Zaposhtev^privatni zdravnik v Šoštanju, nato okrožni in banovinski zdravnik v Šoštanju, 1941 se pred «j AS, ZZS; ZŠ; PA; ZdV 1967 str. 403; Gradivo str. 18 120 AS, ZZS; ZS; PA; ZdV 1946 str. 321; Gradivo str. 18 42 121 ^ PDk št. 121 z dne 26. 5. 1983; Gradivo str. 23, 122 OZS; Р г а ™ А А stn S i * ^ ^ * 0 2 ° Г И Љ п ^ 1 Ш ' * * V S l o v e n s k e m i « * » «*• =60-561 Gruden I g 0 ; Arhiv * ZŠ; PA; LiVj 1941 št. 1 Priloga Imenik članov. Gradivo str. 62; Dobrovoljci-kladivarji Jugoslavije. Ljubljana, 1936. w AS, ZZS; ZŠ; PA; podatek o smrti je dal dr. Peter Oblak; Gradivo str.121 70 P A ; V c i t i r a n i n d e l i l 1 Ie i m e spremenjeno iz Dominika v Dušan. PA; podatek o službovanju na Češkem je dal prof. dr. Radomir Čihak i» Pr a„„. к л - ^ , dopis št. 617-44.177/90, pismo dr. Lea Lemeža iz Prage; LiVj 1933 str 92-94 g ' S ' d o S , e D o k t O TJ ' Karlove univerze, 71 AS, ZZS; ZŠ; PA; Gradivo str. 112; LiVj 1943, priloga Zdravstveni vi^.„ -t - ,. 118. ' , F '"S-" nravstveni vjestnik oružanih snaga god. II 1943, št. 11-12 str. ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 4 531 Nemci umakne n a Hrvaško, 1943 je bil zdravnik-kapetan oboroženih sil NDH. Umrl je verjetno ob zlomu države NDH leta 1945. LAMBERT MERMOLJA,72 r. 17. 9. 1894, Podgora pri Gorici, st. uradnik Franc, Uršula, g. Gorica un. Dunaj, Zagreb, Praga, medicina, 18. 3. 1922, u. 1978, Gorica Zaposlitev: 1922 zdravnik v Idriji, 1924-1925 na specializaciji za zobozdravstvo, zatem je odprl privatno zobno ambulanto v Gorici, 1942 je bil aretiran in zaprt, po kapitulaciji Italije je postal predsednik Okrož­ nega narodnoosvobodilnega odbora za Gorico, 1944 je bil odpeljan na prisilno delo v Nemčijo po osvo­ boditvi je bil predsednik Pokrajinskega odbora SIAU, 1947 odbornik Demokratične fronte goriških beneških in kanalskih Slovencev, 1948 predsednik Socialistične fronte Slovencev v Italiji in kandidat nâ volitvah za rimski parlament, bil je prvi predsednik Slovenske kulturnogospodarske zveze za Goriško Bil je velik slovenski narodnjak. Aktivno je deloval tudi na kulturnem področju, posebej še v Slovenskem planinskem društvu v Gorici. Za svoje narodnostno delovanje je prejel priznanje OF in jugoslovansko državno odlikovanje. pragfp f̂зТ9 :̂7139бо4; г L o š k i potok'stposestnik J a n e z'M k a' * ^bi>™> - Zaposlitev: 1923 praktikant in avskultant pri Deželnem sodišču v Ljubljani in Višjem deželnem sodišču v JU-xî.jaw'u M J e ' m e n o v a n z a sodnika Okrajnega sodišča Lož, 1936 je premeščen za sodnika na Okrajno sodišče Vrhnika, 1945 je imenovan za sodnika Okrajnega narodnega sodišča Ljubljana-okolica 12 1 1946 je bil upokojen. Ховджа »ет^ iegije v Rusiji-z P™S » T i S S ^ i b i j S i Glince"Vič pri Ljubljani'*• f Jernej'Ana'g-Ljub,jana-un-Praga' Zaposlitev: 1921 konceptni praktikant, 1924 konceptni pripravnik oddelka Ministrstva za trgovino v Liub- lJ/aî";u ,m^ ?mnóS k l P r , 1 P r a v n i k v Ljubljani, 1935 se je upokojil in nato vodil svoje obrtno podjetje, olka v Rusi7! J e d o b r o v o l J e c - k I a d i v a r Jugoslavije. Bil je borec srbskega in nato jugoslovanskega STANKO ERHATIČ,75 r. 15. 4. 1893, Gornji grad, vera pravoslavna, st. odvetnik dr. Ivan, Tilka g. Celje, un. Gradec, Praga, pravo, 11. 5. 1922, u. 1932, Dunaj Zaposlitev: 1919 delegat vojnega ministrstva v Smirni, 1919-1924 pisar jugoslovanskega poslaništva v Fragi, 1924 vicekonzul v Celovcu, 1925 sekretar Ministrstva za zunanje zadeve v Beogradu 1930 sekretar jugoslovanskega poslaništva na Dunaju, kjer je umrl v prometni nesreči 20. 6 1932 V letih 1916-1918 je bil dobrovoljec-kladivar Jugoslavije, bil je udeleženec v bojih v Dobrudži kjer ie bil težko ranjen. Kot »Carinthiacus« pisal o manjšinah. FERDINAND KOZAK,76 r. 28. 10. 1894," Ljubljana, st. Josip, t Terezija, g. Ljubljana, un. Dunaj Zagreb, Praga, filozofija, 8. 6. 1922, u. 1957, Ljubljana Zaposlitev: bibliotekar v Beogradu in v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani, nato profesor na gimna­ ziji v Ljubljani m v Novem mestu, bil je eden od ustanoviteljev OF, 1942-1943 je bil interniran v Italiji po kapitulaciji Italije je bil aktivni udeleženec v NOB, po osvoboditvi 1945 je bil prvi minister za presveto Narodne vlade LRS, nato predsednik Ljudske skupščine LRS. Bil je pomemben slovenski kulturni delavec, pisatelj, dramatik in urednik revije Sodobnost FRANCE MESESNEL,77 r. 25. 11. 1894, Cervinjan v Italiji, st. železniški strojevodja Franc, Amalija g. Ljubljana, un. Dunaj, Zagreb, Praga, filozofija, 8. 6. 1922, u. 1945, Turjak ? a P°5 l i t e v : ^23 asistent Filozofske fakultete v Ljubljani, 1928 kustos muzeja v Skopju, 1930 predavatelj, 1933 docent, 1938 izredni profesor Filozofske fakultete v Skopju, 1939 je postal honorarni profesor na Filo­ zofski fakulteti v Ljubljani. Bil je umetnostni zgodovinar, konservator in umetnostni kritik, avtor več znanstvenih razprav in likovnih razstav. V Makedoniji je vodil arheološka izkopavanja v Suvodolu pri Bitoli, Stobiju ter Caričinem gradu V letih 1941-1945 je aktivno sodeloval v OF in je bil 4. 5. 1945 ustreljen na Turjaku. VALENTIN MERŠOL,78 r. 22. 2. 1894, Radovljica, st. posestnik Valentin, Marija, g. Šentvid nad Ljubljano, un. Gradec, Zagreb, Praga, medicina, 8. 6. 1922, u. 1981, Cleveland Zaposlitev: 1922 zdravnik sekundarij v Ljubljani, 1923 zdravnik Bakteriološke postaje v Celju 1923-1924 zdravnik pri Epidemiološkem zavodu v Nišu, 1924-1925 je bil Rockefellerjev štipendist na specializaciji v Ameriki 1925 nastavljen pri Higienskem zavodu v Ljubljani, 1926 zdravnik na postaji za tropske bolezni v Skopju, 1931 pnmanj infekcijskega oddelka bolnišnice v Ljubljani, 1932 zdravnik Državne bolnišnice za nalezljive bolezni v Zagrebu, nato šef oddelka za nalezljive bolezni v Ljubljani, 1941 pridobi pravico za opravljanje privatne zdravniške prakse kot specialist za infekcijske bolezni v Ljubljani 9 5 1945 je emi- gnral v Avstrijo, 1948 se je preselil v Cleveland, kjer je odprl svojo privatno ambulanto. 7 2 Primorski SBL, Mermolja Lambert; Gradivo str. 23. univerze, d o ^ TfifffiZST™' " * " *"****'' A S ' R S P U ' P e r S ° n a l n i d o s ' e M o h a r *™' A S > à°* Doktorji Karlove smrti ј Г А А б Г Ж ц & ј ^ G a Š P e r ; A r h Ì V O Z S ; D°b™°№«™>> z a v i j e . Ljubljana, 1936; podatek o ^^Ц^^^^^^^617-4*-177190-dopis Arhiva ,ugos,av'*; UL ä<- 8 5 / 1 9 2 2 ; ™™, 16 ELZ zv. 3 str. 625, Kozak Ferdo; ES, zv. 5, str. 347, Kozak Ferdo. 77 SBL, Mesesnel France; ELZ, zv. 4, str. 319, Mesesnel France. 532 P. RIBNIKAR: SLOVENSKI DOKTORJI V PRAGI 1917-1939 Bil je večletni odbornik in nato predsednik Zdravniške zbornice za Slovenijo, 1936 je bil imenovan za člana banskega sanitetnega sveta. V letih 1916-1918 je bil dobrovoljec-kladivar Jugoslavije in se je ude­ ležil bojev v Dobrudži. VLADIMIR MUHA, 7 9 r. 16. 8. 1888, Vižinada v Istri, st. uradnik t Vekoslav, Ivana, g. Trst, un. Praga, pravo, 8. 6. 1922, u. 1942 Zaposlitev: 1922 pravni praktikant na sodišču v Mariboru, 1923 avskultant na sodišču v Mariboru, 1925 sodnik Okrajnega sodišča Ptuj, 1940 je premeščen za sodnika na Okrajno sodišče Lož, kjer je delal do smrti. Zaradi sodelovanja z italijanskim okupatorjem je bil 2. 7. 1942 ustreljen. STANKO PUŠENJAK,8 0 r. 19. 8. 1895, Cven pri Ljutomeru, st. ravnatelj Tomaž, Marija, g. Mari­ bor, un. Gradec, Praga, medicina, 15. 6. 1922, u. 1965, Cerknica Zaposlitev: okrožni zdravnik v Cerknici, po pogodbi tudi zdravnik OUZD in Bolniške blagajne Trgov­ skega bolniškega in podpornega društva v Cerknici. V letih 1918-1919 je bil Maistrov borec, prostovoljec v bojih za severno slovensko mejo. Med okupacijo 1941-1943 je bil zaprt in interniran v Italiji. Bil je ugledni slovenski kinolog. FRANČIŠEK JARC, 8 ' r. 5. 3. 1891, Doberdob v Italiji, st. trgovec Ivan, Uršula, g. Gorica, un. Praga, pravo, 15. 6. 1922, u. 1978 Zaposlitev: 1922 odvetniški koncipient v Gorici pri odvetnikih dr. Orlu in dr. Gaberšku, hkrati tudi dopis­ nik tržaške Edinosti, 1925-1928 je bil dopisnik Edinosti v Rimu, po njeni ukinitvi se je umaknil v Jugo­ slavijo in je bil odvetnik v Škofji Loki, Kranju in Ribnici, 1944 je bil aretiran in odpeljan v koncetracijsko taborišče Auschwitz, po osvoboditvi je bil referent pri podružnici Komisije za ugotavljanje zločinov oku­ patorjev in njihovih pomagačev v Kranju, nato se je vrnil na Primorsko, kjer je bil tajnik Okrajnega narodnega sodišča v Grgarju, nato pa sodnik v Kopru in Piranu, 1953 je bil invalidsko upokojen. V letih 1916 je vstopil v korpus jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev-kladivarjev Jugoslavije. Po umiku v Jugoslavijo 1928 je bil urednik lista primorskih emigrantov »Primorski glas«, po osvoboditvi leta 1945 je bil dopisnik Turističnega vestnika, Gospodarstva in drugih listov. Kot praški študent se je vključil v pre- porodovsko gibanje. VALENTIN FISTER,8 2 r. 10. 2. 1893, Kranj, st. posestnik Valentin, Ivana, g. Pazin, un. Dunaj, Zagreb, Praga, medicina, 17. 6. 1922 Zaposlitev: ni podatkov. STANIMIR VRHOVEC, 8 3 r. 2. 6. 1889, Novo mesto, st. profesor Ivan, Amalija, g. Ljubljana, un. Dunaj, Praga, medicina, 19. 6. 1922, u. 1967, Celje Zaposlitev: zdravnik sekundarij v Mariboru, nato zobozdravnik v Vojniku, Celju, 1936 pridobi naziv zdravnik specialist za bolezni ust in zob, 1941 se pred nemškim okupatorjem umakne v Ljubljano, kjer je prevzel ordinacijo dr. Alojza Kraigherja, po osvoboditvi se je vrnil v Celje. 1933 je bil tajnik Društva zob­ nih zdravnikov Dravske banovine, 1939 pa član odbora Zdravniške zbornice za Slovenijo. Po vojni je uradno izstopil iz rimokatoliške vere. DRAGO SENČAR,8 4 r. 4. 11. 1890, Negova, st. Alojzij, g. Maribor, un. Praga, pravo, 22. 6. 1922, u. 1977, Ljubljana Zaposlitev: 1922 uradniški pripravnik pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani, nato premeščen na želez­ niški postaji v Krško in Poljčane, 1924 je ponovno na Direkciji v Ljubljani, 1931 pridobi naziv višji pristav, 1934 svetnik, 1940 višji svetnik, 1944—1945 je bil od okupatorjev aretiran in zaprt, po osvoboditvi se vrne na delo na Direkcijo državnih železnic v Ljubljani. JOŽEF BENĆAN,8 5 r. 14. 3. 1897, Planina, st. posestnik Jernej, Ivana, g. Odesa, un. Zagreb, Praga, medicina, 12. 5. 19.23, u. 1942, Novi Pazar Zaposlitev: 1923 zdravnik sekundarij v Ljubljani, 1928 primarij bolnišnice v Mariboru, 1933 šef porod- niško-ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru in zdravnik specialist za ženske bolezni in porodništvo. Na specializaciji je bil v Parizu. 1941 ga je nemški okupator preselil v Srbijo, kjer je bil zdrav­ nik v Čačku in Novem Pazarju, Nemci so ga pred odhodom v partizane aretirali, zaprli in 21. 9. 1942 ustre­ lili kot talca. V letih 1916-1918 je bil dobrovoljec-kladivar Jugoslavije. FRANJO BENEDIČIČ, 8 6 r. 24. 9. 1892, Železniki, st. delavec Valentin, Marija, g. Ljubljana, un. Dunaj, Praga-nemška, Praga-češka, medicina, 16. 6. 1923, u. 1950, Ljubljana Zaposlitev: 1925 zdravnik Bratovske skladnice v Senovem in zdravnik splošne prakse v Senovem s pravico priročne lekarne. Med okupacijo je bil zaprt in izgnan. 78 AS, ZZS; ZŠ; PA; Privatni arhiv dr. Janez Logar; Dobrovoljci-kladivarji Jugoslavije. Ljubljana, 1936; Gradivo str. 48. " AS, RSPU, personalni dosje Muha Vladimir; podatek o smrti je dal Anton Avsec iz Ljubljane. 80 AS, ZZS; ZŠ; PA; Spominski zbornik ob 60. letnici bojev za severno slovensko mejo 1918-1919. Maribor, 1979; Gradivo str. 66, 126; ZdV 1966, str. 126. 81 Arhiv SPIZ, enota Koper, dosje zavarovanca Jarc Frančišek; PDk št. 48 z dne 26. 2. 1978. 82 AS, dosje Doktorji Karlove univerze, dopis št. 617-44-177/90; doslej še nismo dobili nobenih podatkov. 83 AS, ZZS; ZŠ; PA; AS, dosje Doktorji Karlove univerze, dopis št. 617-44-177/90; Arhiv SPIZ, enota Celje, dosje zava­ rovanca Vrhovec Stanimir. 84 Arhiv ŽGL, personalni dosje Senear Karel (leta 1931 je ime spremenil v Karel). 85 AS, ZZS; ZŠ; PA; As, dosje Doktorji Karlove univerze, dopist št. 617-44-177/90; Gradivo str. 12, 38, 61, 95; Privatni arhiv dr. Janez Logar; ZdV 1946 str. 321. 86 AS, ZZS; ZŠ; PA; AS, dosje Doktorji Karlove univerze, dopis št. 617-44-177/90; Gradivo str. 95. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 4 533 FRANC PESTOTNIK,8 7 r. 22. 1.. 1895, Blagovica, st. kolar Franjo, Helena, g. Ljubljana, un. Gra­ dec, Praga, medicina, 3. 11. 1923 Zaposlitev: 1924 zdravnik sekundarij v Mariboru, 1926-1931 na specializaciji nevrologije v Lyonu in Parizu, 1931 zdravnik v umobolnici v Ljubljani-Studenec, 1933 pridobi naziv zdravnik specialist za živčne bolezni in postane v.d. upravnika Bolnice za živčne bolezni v Novem Celju, 1934 pa postane primarij in vodja te bolnišnice, 1938 gre v bolnico Vrabce na Hrvaškem, kjer prevzame ženski oddelek te bolnišnice, 1942 je premeščen v Pakrac, krajši čas je bil primarij tudi v Splitu, 1951 gre v Zadar, kjer ustanovi nev­ rološki oddelek in ga vodi do upokojitve 1963. Med okupacijo je bil nekaj časa zaprt, nato premeščen v Pakrac. Sedaj živi v Zadru. MARIJA FINK, 8 8 r. 5. 6. 1897, Ljubljana, st. ravnatelj pomožnih uradov Finančne direkcije Ivan, Marija, g. Ljubljana, un. Innsbruck, Praga, medicina, 1. 12. 1923, u. 1971, Ljubljana Zaposlitev: zdravnica bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani, 1928 pridobi naziv zdravnik specialist za ginekologijo in porodništvo, od 1941 dalje kot zdravnik specialist opravlja privatno zdravniško prakso v Ljubljani. FRANTA MIS, 8 9 r. 1. 4. 1900, Ljubljana, st. profesor Celestin, Ana, g. Ljubljana, un. Gradec, Zagreb, Praga, medicina, 4. 2. 1924, u. 1975, Ljubljana Zaposlitev: 1925 zdravnik pri Državnem higienskem zavodu v Ljubljani, 1926-1927 na specializaciji v Ameriki in Angliji, 1927 postane zdravnik šef Državne šolske poliklinike v Ljubljani, 1928 mestni uradni zdravnik v Ljubljani, 1935 po pogodbi tudi opravlja zdravniške usluge za člane Glavne bratovske skladnice v Ljubljani, 1941 kot praktični zdravnik pridobi pravico do opravljanja privatne zdravniške prakse, 1961 je imenovan za šefa Okrajnega sanitarnega inšpektorata v Ljubljani, 1965 je bil upokojen. Med okupacijo so ga Nemci aretirali in poslali v koncentracijsko taborišče Dachau. Bil je ugleden mestni zdravnik in velik pobornik socialne higiene na Slovenskem. DRAGOTIN HOČEVAR, 9 0 r. 2. 1. 1897, Celje, st. trgovec Milan, Hermina, g. Celje, un. Gradec, Zagreb, Praga, medicina, 8. 3. 1924, u. 1960, Ljubljana Zaposlitev: 1925 zdravnik Javne bolnišnice v Celju, 1933 asistent kirurškega oddelka Javne bolnišnice v Celju in pogodbeni zdravnik OUZD ekspoziture Celje, bratovske skladnice in Bolniške blagajne Merkur v Celju, 1941 pridobi naziv praktični zdravnik, med okupacijo je bil izgnan na Hrvaško, kjer je bil občinski zdravnik pri Sv. Petru-Orahovac, odkoder so ga Nemci internirali v Nemčijo na prisilno delo. V letih 1918-1919 je bil Maistrov borec, prostovoljec v bojih za severno slovensko mejo. BOŽIDAR LAVRIČ,9 1 r. 10. 11. 1899, Nova vas na Blokah, st. posestnik Jožef, Alojzija, g. Ljub­ ljana, un. Gradec, Dunaj, Praga, medicina 22. 3. 1924, u. 1961, Ljubljana Zaposlitev: 1925 zdravnik kirurg v Zagrebu, 1933 šef kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru, 1933 primarij kirurškega oddelka v Ljubljani, 1940 je imenovan za rednega profesorja Medicinske fakul­ tete v Ljubljani, kot zdravnik specialist kirurgije opravlja tudi privatno zdravniško prakso, v času okupa­ cije je interniran v Italiji, po kapitulaciji Italije je bil v bazi NOV v Bariju pomočnik načelnika sanitetnega oddelka, 1944 je glavni kururg v Jugoslovanski armadi, po vojni se je vrnil v Ljubljano, in prevzel predvojno delo. Bil je eden izmed najpomembnejših slovenskih zdravnikov, objavil je več znanstvenih del s področja medi­ cine, vzgojil je veliko število slovenskih zdravnikov, 1949 je bil izvoljen za člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. JAKOB TURK, 9 2 r. 29. 7. 1894, Svibno pri Radečah, st. posestnik Jakob, Uršula, g. Ljubljana, un. Gradec, Dunaj, Praga, medicina, 7. 4. 1924, u. 1959, Sevnica Zaposlitev: od 1925 delje najprej kot zasebni, nato kot okrožni in banovinski zdravnik v Sevnici, po letu 1945 zdravnik splošne prakse v Sevnici. Med okupacijo so ga Nemci zaprli in internirali v Nemčiji. ANTON SLIVNIK,93 r. 12. 6. 1898, Bled, st. posestnik Anton, Marija, g. Kranj, un. Zagreb, Praga, medicina, 7. 6. 1924, u. 1977 Zaposlitev: 1925 zdravnik sekundarij ženske bolnišnice v Ljubljani, nato privatni zdravnik v Radovljici, 1927-1945 sresk sanitetni referent v Radovljici, 1945-1950 zdravnik pri Okrajnem ljudskem odboru Jese­ nice in Okrajnem ljudskem odboru Radovljica, kjer je bil upravnik Zdravstvenega doma, 1959 je bil upo­ kojen, kot upokojenec je bil pogodbeno zaposlen pri Železniškem zdravstvenem domu v Ljubljani, 1961 je opravil izpit za zdravnika specialista stomatologa, nato se je reaktiviral in delal pri Železniškem zdravst­ venem domu v Ljubljani do upokojitve 1964. V NOB je sodeloval kot partizanski zdravnik od leta 1942 dalje. SABINA PRAPROTNIK, 9 4 r. 4. 6. 1898, Ljubljana, st. mizar Simon, Ivana, g. Ljubljana, un. Dunaj, Zagreb, Praga, medicina, 21. 6. 1924, u. 1986, Ljubljana Zaposlitev: 1926 zdravnik v Zavodu za varstvo otrok v Ljubljani, nato zdravnik otroške bolnišnice v Ljub­ ljani, 1941 postane primarij te bolnišnice. V času okupacije je bila zaprta in internirana v Italiji, po kapi- 8 7 AS, ZZS; ZS; PA; Podatke o specializaciji in službovanju na Hrvaškem je dal dr. Franc Pestotnik po posredovanju Alvine Logar. 8 8 AS, ZZS; ZŠ; AS; dosje Doktorji Karlove univerze, dopis št. 617-44-177/90; Gradivo str. 103. 8 9 SBL, Mis Franta; AS, ZZS; ZŠ; PA; ZdV 1970 str. 191; ZdV 1976 str. 72; Gradivo str. 120. 9 0 AS, ZZS; ZŠ; PA; AS, dosje Doktorji Karlove univerze, dopis št. 617-44-177/90; LiVj 1941 št. 6 str. 336. " ELZ, zv. 4, str. 34, Lavrič Božidar; ULj I str. 337; AS, ZZS; ZŠ; PA; ZdV 1940 str. 236; ZdV 1961 str. 245; Gradivo str. 16, 24, 25. 9 2 AS, ZZS; ZS; PA; Gradivo str. 135; podatek o smrti je dala prof. Berta Orožen iz Ljubljane. 93 Arhiv SPIZ, dosje zavarovanca Slivnik Anton; AS, ZZS; ZŠ; PA; Gradivo str. 130. 9 4 AS, ZZS; ZŠ; PA; Gradivo str. 19, 24, 25, 122; ZdV 1987 str. 122. 534 P. RIBNIKAR: SLOVENSKI DOKTORJI V PRAGI 1917-1939 tulaciji Italije je bila partizanska zdravnica in je delala v bolnišnici baze v Bariju, kot pediater v Dečjem domu v Splitu, Novem gradu in Zadru. Po vojni je bila profesor Medicinske fakultete v Ljubljani in pri­ mari] infekcijskega oddelka v oddelku pediatrija bolnišnice v Ljubljani. FRANC LOGAR, 9 5 r. 23. 7. 1896, Olševek, st. posestnik Jakob, Marija, g. Kranj, un. Zagreb, Praga, medicina, 20. 12. 1924, u. 1976, Ljubljana Zaposlitev: zobozdravnik v Ljubljani, 1941 postane zdravnik specialist za bolezni ust in zob s pravico do opravljanja privatne zdravniške prakse v Ljubljani. Med okupacijo je bil aretiran in zaprt. 1933 je bil član odbora Društva zobnih zdravnikov Slovenije, 1936 je bil imenovan v zdravstveni svet Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. FRANJO PAVLIC,9 6 r. 2. 4. 1898, Maribor, st. t Franjo, Emilija, g. Gradec, un. Praga, medicina, 24. 4. 1925, u. 1974, Brežice Zaposlitev: 1927 zdravnik Splošne bolnišnice v Mariboru, 1929 privatni zdravnik v Mariboru s pravico opravljanja privatne zdravniške prakse, 1933 postane zdravnik specialist internist, 1941 je bil od nemškega okupatorja izgnan v Ljubljano, kjer je prevzel mesto zdravnika OUZD, po osvoboditvi je bil zdravnik internist v Brežicah. V letih 1918—1919 je bil Maistrov borec, prostovoljec v bojih za severno slovensko mejo. Med obema voj­ nama je bil v Mariboru zapriseženi zdravnik sodni izvedenec, od 1941 dalje je bil kot izseljeni zdravnik izbran za predstavnika zdravnikov beguncev v Ljubljani. JOŽE FLAJS,9 7 r. 16. 2. 1896, Žalec, st. posestnik Jožef, Marija, g. Celje, un. Praga, medicina, 26. 6. 1925, u. 1970, Celje Zaposlitev: 1928 zdravnik v celjski bolnišnici, 1935 postane zdravnik specialist za interne bolezni s pravico do opravljanja privatne zdravniške prakse v Celju, 1941 je bil od nemškega okupatorja izgnan iz Celja in se je umaknil v Ljubljano, kjer je bil zdravnik pri Sanitetni avto koloni, kasneje je opravljal privatno zdravniško prakso kot zdravnik specialist za interne bolezni. Po vojni se je vrnil v Celje in je bil direktor celjske bolnišnice. V letih 1918—1919 je bil Maistrov borec-prostovoljec v bojih za severno slovensko mejo. ZDRAVKO SODJA, 9 8 r. 10. 2. 1898, Zabreznica na Gorenjskem, st. posestnik t Ivan, Helena, g. Kranj, un. Praga, medicina, 26. 6. 1925 Zaposlitev: 1925 je bil zdravnik pripravnik v Splošni bolnišnici v Ljubljani, nato je odšel na Češko, kjer se je leta 1929 poročil in tam služboval kot zdravnik v Radotinu. STANKO TAVČAR,9 9 r. 8. 5. 1899, Ljubljana, st. državni uradnik Ivan, Jožefa, g. Ljubljana, un. Praga, medicina, 30. 6. 1925, u. 1935, Ljubljana Zaposlitev: zobozdravnik v Ljubljani, 1929 pridobi pravico do opravljanja privatne zobozdravniške prakse, po pogodbi je opravljal zdravstvene usluge za OUZD in za Šolsko polikliniko v Ljubljani. VIKTOR MARČIC, 1 0 0 r. 9. 6. 1899, Litija, st. sodni uslužbenec t Franc, Angela, g. Ljubljana, un. Ljubljana, Praga, medicina, 11. 12. 1925, u. 1967, Jesenice Zaposlitev: privatni zdravnik v.Ljubljani, od 1927 dalje privatni zdravnik na Jesenicah, po pogodbi tudi zdravnik Državnih železnic na Jesenicah. V letih 1941 — 1945 je aktivno sodeloval kot partizanski zdravnik v NOB na Gorenjskem. FRANCE HRIBAR, 1 0 1 r. 9. 12. 1898, Bizovik pri Ljubljani, st. mizarski mojster Jožef, Marija, g. Ljubljana, un. Ljubljana, Praga, medicina, 22. 1.1926, u. 1935 Zaposlitev: 1926 zdravnik Državnega higijenskega zavoda v Ljubljani, 1928 šef Bakteriološko-seriološkega oddelka mornariške bolnišnice v Meljinah, 1930 prosektor Splošne bolnišnice v Mariboru. DRAGOTIN DEMŠAR, 1 0 2 r. 25. 10. 1895, Zali log v Selški dolini, st. posestnik Frančišek, Frančiška, g. Ljubljana, un. Dunaj, Zagreb, Praga, medicina, 2. 3. 1928, u. 1961 Zaposlitev: 1931 zobozdravnik v Kranju, 1936 postane zdravnik specialist za bolezni ust in zob in ima v Kranju svojo zobno ambulanto. , i OTON BERKOPEC, 1 0 3 r. 6. 12. 1906, Vinica v Beli krajini, st. posestnik Jožef, Marija, g. Novo mesto, un. Ljubljana, Praga, filozofija, 13. 10. 1933, u. 1988, Ljubljana Zaposlitev: 1929—1946 bibliotekar v Slovanski knjižnici v Pragi, zatem v Univerzitetni knjižnici v Pragi, nekaj let pred 2. svetovno vojno in do leta 1951 je bil lektor slovenskega jezika na Karlovi iniverzi, 1958—1971 znanstveni sodelavec Češkoslovaške akademije znanosti in umetnosti, po drugi svetovni vojni je bil tudi poldrugo leto kulturni ataše na jugoslovanski ambasadi v Pragi. Bil je bibliograf, literarni zgodovinar, publicist in prevajalec. Svoja raziskovalna dela je objavljal v čeških in slovenskih revijah, zbornikih, enciklopedijah in v samostojnih publikacijah. Slovenska dela je prevajal v češčino, češka pa v slovenščino. Bil je raziskovalec češko-slovenskih kulturnih stikov. Na Češkem je 95 AS, ZZS; ZŠ; PA; AS, dosje Doktorji Karlove univerze, dopis št. 617-44-177/90. 96 AS, ZZS; ZŠ; PA; Spominski zbornik ob 60. letnici bojev za severno slovensko mejo 1918-1919. Maribor, 1979, str. 191; Gradivo str. 122. 97 AS, ZZS; ZŠ; PA; ZdV 1971 str. 104; Spominski zbornik ob 60. letnici bojev za severno slovensko mejo 1918-1919. Maribor, 1979, str. 191; Gradivo str. 64, 103. 98 UL št. 104/1925; AS, dosje Doktorji Karlove univerze, dopis št. 617-44-177/90; AS, Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi. 99 AS, ZZS; ZŠ; PA. 100 AS, ZZS; ZŠ; PA; Gradivo str. 17, 118. 101 AS, ZZS; ZŠ; PA. 102 AS, ZZS; Gradivo str. 100. 103 ES, 1. zv. str. 248, Berkopec Oton; Letopis SAZU, knj. 22, 1971, str. 46-51; B. Urbančič, Delo št. 219, z dne 20. 9. 1988, nekrolog. ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • 4 535 dobil številna priznanja, v Sloveniji je 1971 postal dopisni, 1981 pa redni član Slovenske akademije zna­ nosti in umetnosti. Bil je častni član Društva knjižnih prevajalcev Slovenije in član Matice Srbske. LEOPOLD BRENČIČ, 1 0 4 r. 18. 10. 1905, Medvedje brdo pri Logatcu, st. posestnik Jožef, Helena, g. Maribor, un. Praga, medicina, 31. 5. 1935 u. 1986, Celje Zaposlitev: po promociji se je specializiral v Pragi za zobozdravstvo, zdravniško pripravniško službo je opravljal v Ljubljani in Beogradu, od 1938 dalje je delal v Beogradu v privatni polikliniki dr. Vase Cari- čeviča, nato je odšel v Bor, kjer je bil rudniški zobozdravnik, leta 1946 se je vrnil v Celje, kjer je bil zobo­ zdravnik na Javni polikliniki in na otroški zobni ambulanti, nekaj let je bil vršilec dolžnosti upravnika poli­ klinike v Celju, 1. 7. 1957 je postal šef Železničarske zobne ambulante v Celju, 1961 — 1967 je bil honorarni vodja stomatološkega oddelka Splošne bolnišnice v Celju, kjer je delal do upokojitve. Bil je zdravstveni publicist, predavatelj in zobozdravstveni organizator, 1962 je postal zdravstveni svetnik in je bil tudi častni član Zdravniškega društva Slovenije, v letih 1941-1945 je pomagal slovenskim izgnan­ cem v Srbiji. JANKO KAC,1 0 5 r. 23. 7. 1910, Janževski vrh, st. posestnik Jožef, Ljubica, g. Maribor, un. Praga, medicina, 26. 6. 1935 Zaposlitev: ni podatkov. DANILO TOMAŽIČ, 1 0 6 r. 7. 4. 1909, Stara cesta pri Ljutomeru, st. šolski nadzornik Ivan, Marija, g. Maribor, un. Ljubljana, Gradec, Praga, medicina, 1. 7. 1935, u. 1979, Ljubljana Zaposlitev: 1937 zdravnik v Mariboru, 1938 zdravnik s pravico opravljanja privatne zdravniške prakse, ki jo še istega leta opusti in se zaposli v Bolnišnici za duševne bolezni v Novem Celju. JOSIP KOROŠEC, 1 0 7 r. 13. 10. 1909, Ljubljana, st. državni uradnik Josip, Katarina, g. Beograd, un. Praga, filozofija, 28. 6. 1939, u. 1966, Ljubljana Zaposlitev: 1939-1945 v Zemaljskem muzeju v Sarajevu, kjer je 1942 zaradi sodelovanja z NOB izgubil službo in je bil zaprt, po osvoboditvi se je vrnil v Zemaljski muzej, 1945 se je vrnil v Slovenijo in je vodil arheološka izkopavanja na Ptujskem gradu, 1947 je postal izredni profesor na Filozofski fakulteti v Ljub­ ljani, 1951 pa redni profesor za prazgodovinsko in slovansko arheologijo. Vodil je arheološka izkopavanja na Ptujskem gradu, pri Drulovki pri Kranju, Danilu, Bribiru, Ljubljan­ skem barju. Bil je dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, prejel je Pre­ šernovo nagrado, 1953 je bil izvoljen za člana Nemškega arheološkega inštituta v Berlinu. Objavil je veliko znanstvenih razprav s področja arheologije, na Filozofski fakulteti pa je vzgojil veliko novih arheoloških strokovnjakov. RADOSLAV HROVATIN, 1 0 8 r. 8. 2. 1908, Ptuj, st. poštni uradnik Koist, Irma, g. Ljubljana, un. Ljubljana, Praga, filozofija, 28. 6. 1939, u. 1978, Ljubljana Zaposlitev: 1939—1945 knjižničar Glasbene Matice v Ljubljani, nato profesor glasbene zgodovine na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Bil je glasbeni pedagog, etnomuzikolog, zbiralec in raziskovalec slovenske ljudske vokalne in instrumen­ talne glasbe ter delavske in partizanske pesmi. 104 ZdV 1987 št. 2 str. 76; Gradivo str. 97. 105 AS, dosje Doktorji Karlove univerze, dopis št. 617-44-177/90, doslej še nismo dobili nobenih podatkov. 106 AS, ZZS; Gradivo str. 134. 107 ES, 5 zv. str. 271, Korošec Josip; B. Grafenauer, Josip Korošec. ZC 1967 str. 238-248, nekrolog. 108 ES, 4. zv. str. 54, Hrovatin Radoslav. SEZNAM KRATIC AS Arhiv Republike Slovenije BAN I Kraljevska banska uprava Dravske banovine I. oddelek BAN II Kraljevska banska uprava Dravske banovine II. oddelek EJ Enciklopedija Jugoslavije. Izdaja v slovenskem jeziku. Zagreb ELZ Enciklopedija leksikografskega zavoda. Zagreb ES Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga Ljubljana Gradivo Gradivo o slovenski partizanski saniteti. Ljubljana, 1979 LiVj Liječniški vjestnik. Glasnik za staleška i zdravstvena pitanja. Zagreb LRS Ljudska republika Slovenija NDH Nezavisna država Hrvatska NOB Narodnoosvobodilna borba OF Osvobodilna fronta OUZD Okrožni urad za zavarovanje delavcev OZS Odvetniška zbornica Slovenije PA Privredni adresar Kraljevine Jugoslavije 1934—1935. Beograd, 1934 PDk Primorski dnevnik Primorski SBL Primorski biografski leksikon PV Planinski vestnik RMK Rojstna matična knjiga RSPU Republiški sekretariat za pravosodje in upravo SBL Slovenski biografski leksikon SIAU Slovensko italijanska antifašistična unija SPIZ Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji TOI reg. C Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Register C (Celje) TOI reg. L Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Register L (Ljubljana) TOI reg. M Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Register M (Maribor) 536 P. RIBNIKAR: SLOVENSKI DOKTORJI V PRAGI 1917-1939 UL Uradni list ULj I Univerza v Ljubljani I. Ljubljana, 1957. Biografije in bibliografija univerzitetnih učiteljev in sodelavcev ZAL Zgodovinski arhiv v Ljubljani ZĆ Zgodovinski časopis. Glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije ZdV Zdravstveni vestnik ZŠ Zdravstveni šematizem Kraljevine Jugoslavije I, II. Zagreb ZZS Zdravniška zbornica za Slovenijo ŽGL Železniško gospodarstvo Ljubljana Zusammenfassung SLOWENISCHE WISSENSCHAFTLER, PROMOVIERT AN DER KARLS-UNIVERSITÄT IN PRAG (1917-1939) Peter Ribnikar Der vorliegende Aufsatz handelt von slowenischen Wissenschaftlern, die in den Jahren 1917-1939 an der tschechischen Karls-Universität in Prag promovierten. Die Karls-Universität in Prag hatte damals vier Fakultäten: die Philosophische, die Juridische, die Medizinische und die Theologische. Die Karls-Universität spielte eine bedeutende Rolle für die Ausbildung slowenischer Studenten. Wegen der politischen Verhältnisse im Jahre 1882 kam es zur Trennung innerhalb der Universität in die tschechische Karls-Universität mit Tschechisch als Unterrichtssprache und in die deutsche Ferdinands-Universität mit Unterricht in deutscher Sprache. Die slowenischen Studenten studierten überwiegend an der Karls-Universität, nur einzelne besuchten die Ferdinands-Universi­ tät in Prag. In dieser Zeit haben an der Karls-Universität 95 Slowenen ihre Promotion erlangt, darunter 27 an der juridischen, 63 an der medizinischen und 5 an der philosophischen Fakultät. Die promo­ vierten Wissenschaftler stammten aus allen Ländern Sloweniens, außer aus dem Prekmurje, dem Übermurgebiet, das bis 1918 zum ungarischen Teil der Monarchie gehörte. Von ihnen kamen 43 aus Krain, 33 aus der Steiermark, 16 aus dem österreichischen Küstenland un Istrien, 3 aus Kärn­ ten, 27 davon haben das gesamte Studium an der Karls-Universität absolviert. Die meisten Studen­ ten hatten ihr Studium an andern Universitäten begonnen, hauptsächlich in Wien und Graz, nach dem 1. Weltkrieg aber auch in Zagreb und Ljubljana. Nach dem Zerfall der österreichisch-ungarischen Monarchie kam es zu politischen Umwälzun­ gen, in deren Folge viele Studenten von Wien und Graz nach Prag überwechselten, wo sie ihre Pro­ motion erlangten. In der Zeit von 1919-1922 kamen 64 Slowenen zur Promotion; in den Jahren 1917, 1918, 1923, 1939 aber nur 31. Nach der Promotion versahen sie einen dienst im Rahmen des slowenischen Nationalterrito­ riums, etliche auch in Städten außerhalb Sloweniens, einige aber wirkten in Prag. Die promovierten Juristen waren als Richter, Rechtsanwälte, höhere Beamte in öffentlichen Institutionen tätig, Dr. Rybaf, Dr. Erhatič in der Diplomatie, und Dr. Ogris als Professor an der Universität in Ljubljana. Von den Doktoren der Philosophie wirkten vier berühmte slowenische Wissenschaftler und Professoren and der Universität, drei davon in Ljubljana (Dr. Mesesnel, Dr. Korošec un Dr. Hor- vatin), Dr. Oton Berkopec war als Wissenschaftler des Slavischen Instituts der Tschechischen Aka­ demie der Wissenschaft in Prag und Professor der slowenischen Sprache an der Karls-Universität in Prag tätig. Ferdo Kozak, angesehener Kulturvertreter, Schriftsteller, Übersetzer in die sloweni­ sche Sprache, versah nach dem 2. Weltkrieg auch das Amt des Ministers für Kultur und Unterricht der Nationalregierung Sloweniens in Ljubljana. Promovierte Mediziner wirkten in Slowenien als allgemeine Ärzte, als Fachärzte und Profes­ soren an der Medizinischen Fakultät in Zagreb (Dr. Kogoj), in Ljubljana (Dr. Božidar Lavrič, Dr. Josip Hebein, Dr. Lojze Brenčič) und in Belgrad (Dr. Marija Goropevšek); Dr. Alojzij Kunst war Erfinder auf dem Gebiete der Röntgenstrahlung. Sehr viele Fachärzte haben sich an Universitäts­ kliniken und Instituten in der Tschechoslowakei, in Deutschland, Österreich, Frankreich, England, Italien und in den Vereinigten Staaten von Amerika ausgebildet. Sie stellten ihr Wissen in den Dienst der slowenischen Medizin und Gesundheitskultur. Der überwiegende Teil der promovierten Slowenen stammt aus dem ländlichen Milieu, 43 aus Städten und Kleinstädten, 41 sind bäuerlicher Herkunft, 14 aus Handel und Gewerbe, 14 aus der Bildungsschicht, 5 aus Beamten-, 4 aus Arbeiterfamilien, für 7 liegen keine Daten über die Her­ kunft vor. ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 537 Die promovierten Slowenen der Karls-Universität in Prag waren angesehene Wissenschaftler. Sie hatten eine bedeutende kulturelle und politische Mission für das slowenische Volk. Sie setzten sich ein für nationale Rechte der Slowenen, einige wirkten 1918/1919 an den Kämpfen um die Nordgrenze Sloweniens mit und fast alle waren Teil-nehmer im Nationalen Befreiungskrieg der Slowenen in den Jahren 1941/1945. Unterlagen und Daten über die slowenischen Promovenden an der Karls-Universität in Prag sind in den entsprechenden Matrikelbüchern des Archivs der Karls-Universität zu finden. INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO SI-61000 Ljubljana, Kongresni trg 1, tel. 061/156-152 Inštitut od leta 1960 izdaja revijo Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (PZDG), ki se je leta 1986 preimenovala v Prispevke za novejšo zgodovino (PNZ). Revija objavlja razprave, članke, historično dokumentacijo, poročila o simpozijih, knjižna poročila in recenzije, različne bibliografije in tekočo bibliografijo sodelavcev inštituta. V prvih letih izhajanja je bila revija izrazito usmerjena v zgodovino naprednega delavskega gibanja in NOB, vedno bolj pa je širila krog svojega objav­ ljanja tudi na širša področja slovenske zgodovine. Zdaj lahko rečemo, da je to revija za novejšo slovensko zgodovino. Uredništvo se trudi, da bi bila revija pestra, kvali­ tetna in sodobna. Prilagamo seznam še dostopnih letnikov, pri čemer opozarjamo, da sta letnika 1962 in 1973 že razprodana, nekaj letnikov pa je že skoraj razprodanih. Revijo lahko naročite pri založbi Mladika, SI-61000 Ljubljana, Kongresni trg 1, kupite pa pri vseh slovenskih knjigarnah. PZDG PZDG PZDG PZDG PZDG PZDG PZDG PZDG PZDG PZDG PZDG PZDG PZDG 1960/1 1960/2 1961/1-2 1963/1-2 1965/1-2 1966/1-2 1967/1-2 1968/69, 1970/1-2 1971/72 1975/76 1977 1978/79 1-2 PZDG 1981 PZDG 1982 PZDG 1983 PZDG 1984 PZDG 1985 PNZ 1986 PNZ 1987 PNZ 1988 PNZ 1989/1 - Trideset let Inštituta za zgodo­ vino delavskega gibanja. - Biobibliografije. PNZ 1989/2 PNZ 1990 PNZ 1991 PZDG 1980