< • Al ty L n < i l o. CONCESSlONARiA fcSCLUSJVA pa la pob- blidd di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S A MII.ANO Azion! di fuoco delle opposte ar Ciglieri® in Tunisia 29 velivoli nemid dfstrutti 11 Quartifr Generale delle Forze Armate cctmunica »n data di 6 aprile 1943-XXI 11 sejrnente lioJlettino di guerra n. 1046: Su! fronte tnnislno azioni di fuoeo deile opposte artlglierie; nel settore centrale un attacco avversario appoggiato da mezzi bliifiati veniva respinto. Formazioni aeree italiane e germaniche hanno nuovainente bom bardato il po rt o di Bona e le Ur.ce di notminieazione nemiehe. La caecia deII'Asse abbatteva In combat-timento 15 aerei anglo-amerieani. Numerosi quadri!notori lanclavano leri bombe nei dlntornl di Maršala e su Paler-no, Trapani e Porto Empedoele arrecando ;iotevoli danni; tra la popolazione civile si contano 4 morti e 9 feriti n^Ha /ona di Maršala, 17 morti e 74 feriti a Palermo, 2 ferti a Trapani e 18 morti e 82 feriti a Porto Empedoele. 12 apparecchi nemlci venivano abbattnti: sette da cacciatori tedesehi, cinque da bat-terie contro-aeree, caduti in mare tre a ponente delle Isole Levanzo e Favignana, uno a largo di Porto Empedoele ed il quar-to e 14 km a nord ovest di Capo Gallo (Palermo). Non sono rientrati alle basi, dalle ope-razioni degli ultimi due giorni 5 nostri ve-livoli. Nelle incursioni del giorno 4 sn Napoli l'aviazione nemica — oltre ai due apparecchi segnalati dal bollettino n. 1045, distrutti dalle artiglierie della difesa — ha perdiito ad opera della n ostra eaccia nn qnadrimotore ed un biniotore caduti presso Ie Isole Ventotene e Ponza. Sovjetski napadi popustili Na vzhodni fronti samo manjši boji krajevnega pomena Ic Hitlerjevega glavnega stana, 6. apr. Vrhovno poveljniktvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na kubanskem mostišča sovražnik al nadaljeval napadov prejšnjih dni. Z ostale vzhodne fronte poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju. Tudi na tuniški fronti je dan v splošnem potekel mirno. Med lastno napadalno akcijo v južnem Tunisu je bila zavzeta važna višina. dobrim nspehom letališča in drage vojaške cilje. Lovci in protiletalsko topništvo ter lovci na podmornice So uničili 18 sovražnih letal Pogrešamo dve lastni letalu Angleško-ameriški letalski oddeikj so napadli včeraj zasedeno zapadno ozemlje, predvsem mesto Antverpen. Prebivalstvo je imelo znatne izgube. V neki šoli je bilo ubitih 180 otrok. Lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 19 sovražnih letal. Na severnem Norveškem je bil sovražni oddelek za sabotažo, ki se je približal oba- V Sredozemlju je letalstvo napadalo » I li, zapleten v borbo m uničen. Odločna nemška obramba ob Kubami Berlin, 5. aprila, s. O močnem sovjet- bilo pričakovati pri takratnem stanju Ta- V Tenisu obojestransko topniško delovanje 29 sovražnih letal uničenih Glavni >tan italijanskih Oboroženih sil ie objavil 6. aprila naslednje 1046. vojno poročilo: Na tuniškem bojišču delovanje topništva na obeb straneh. V srednjem odseku .je bil odbit sovražni napad, podprt z oklepnimi vozili. Italijanske in nemške letalske skupine so ponovno bombardirale pristanišče Bo-no Sn sovražne prometne zveze. I^ovci Osi so v bojih sestrelili 15 angleških m ameriških letal. Številna št ri-mot«>rna letala so včeraj metala bombe v bližini Maršale in na Palermo. Trapani in pristanišče Empedoele. pr! čemer so povzročila znatno škodo: med civilnim prebivalstvom so zabeležili 4 mrtve in 9 ranje-njenih na področju Maršale, 17 mrtvih in 74 ranjenih v Palermu, 2 ranjena v Trapani ja in 13 mrtvih m 32 ranjenih v Em-pedoelu. Sestreljenih je bil.o 12 sovražnih letal ; 7 so jih sestrelili nemški lovci 5 pa protiletalske baterije in so 3 izmed teh letal padla v morje zapadno od otf>koj Levanzo in Faviemana tretje v Wi?'ni pristan'šča Empedoele in četrto 14 km sever-utrrapadno od rta Gallo (Palermo). 7, ooeracti zadnjih dv»»h dni se 5 naših Jetal ni vrnHo na oporišče. Pri letalskih napadih rine 4. t .m n* Ne-apeti le sovražno letalstvo razen dveh letal. ki sta bili omenjeni v pornčilu št. 1045 m M la je nmčilo obrambno tomrštvo, izgubilo po zaslugi naših lovcev še eno šti-rtinotorno In eno dVron«t«rno letalo, ki sta padli v morje pri otokih Ventotene in PonzL Princesa Plemontska pri prireditvi DouJlavora za vsjne pohabljence Blm, 5. apr. s. Opern: ciklus, namenjen vojnim ranjencem in tovarišem pod orožjem in prirejen na pobudo Narodne faši- stične stranke ter Dopolavora družbe »Montecatini« pod patronatom predsed-ništva Narodne ustanove Dopolavoro v sporazumu z ministrstvom za ljudsko kulturo. se je včeraj popoldne zaključil v Rimu s posiedrro veliko predstavo v gledališču »Argentina«, ki ga je za to priliko i okrasil rimski Dopolavoro v smislu prosla- ; ve 20 letnice ital'janskega letalstva Ves j parter gledališča je bil natrpan z mladim* tovariši v sivozeleni in modri un:fcrmi, medtem ko so v ložah sedeli ranjenci in vojni invalid-', ki se trenutno zdravijo v raznih bolnišnicah v mestu. Predstavi je prisostvovala tudi Nj. Kr. Vis. Piemont-ska princes?., ki jo je sprejel Tajn:k stranke minister Viduss:ni z ministrom za ljudsko kulturo, rimskim guvernerjem 5n predsednikom Narodne ustanove Dopolavoro ter inšpektorjem Narodne faš stične stranke Bussatijem Bonsembiantem. Ob vstopu je bila princesa Marija Piemcntska po-zdravliena z narodnimi himnami, nakar se je podala v Kraljevo ložo, kjer je seae'a med velkimi vo-'nimi invalidi. Navzoči so ji priredili navdušene manifestacije Na odru so za to priliko uprizorili »R:g'letto* p:d umetniškim vodstvom dirigenta Konrada Benvenutija. V enem izmed odmorov je princesa Pemontska razdelila hrabrim b-rcem, ki so bili z njo v Kr. loži, darila Dopolavora »Montecatini«, medtem ko so vsem drugim delile darove članice rimskega Dopolavora. Manifestacije naklonjenosti in simpatij za princeso Piemrntsko so se vedno znova ponavljale, medtem ko 30 b le prisrčne in navdušene tudi manifestacije režimu, ki so prišle do izraza, ko se je zlata kolajna Vidussoni razgovarjal s hrabrimi bojevniki. Preden -'e pr ncesa Piemcntska zapustila gledališče, je Izrazila predsedniku Narodne ustanove Dopolavoro svoje zadovoljstvo nad pestrim delovanjem organizacije v korist tovarišev pod orožjem. Duce o pomeniš španske vojne Predgovor za knjigo, posvečeno spominu v Španiji padlih Italijanov Rim. 5. aprila 5. Duce ie napisal za knjigo J soni. demokrati, liberalci, komunisti, anarhisti " •"-'« tn;e nre^mvor »Plemeniti in sveti trud. ki se mu je posvetil oct i e.rc ua Varzi ic na^el s^o1 zraz ^ te; knjigi, ki ne vsebuje le seznama s'avnih imen temveč predstavlja obenem zgodovinsko listino največje važnosti, kajti sleherno ime je v njem dokaz najvišje žrtve Španska vojna je bila za italijanske Iegionarje zares vojna za zmago deala: osvoboditev Španije in Sredozemlja sleherne boljševiske grožnje Francova Španija je v tej srditi borbi odkrla svoje velike trad cio nalne bojne m domovinske vrline in s tem. da ;n z njim bolj ali manj odkrto povezanim vladami raznih držav vštevš; Zed;njene držav: Severne Amerike na eni strani na drugi stran-pa so b le Španija. Italija Nemčija in prostovoljski oddelki drugih narodov V mnogo sir sem smislu se seda i ta poiav ponavlja pred na* *imi očmi. zlasti v tem razdobju medkootinen falne vojne. Knjiga ki jo ?e oče Pietro da Varzi s toMcS-nn skrbjo pripravil, in spomenik ki se na njegovo pobudo dviga v bližini Saragosse. posvečujeta na eni stran- žrtve italijanskih legio» je rešila samo sebe. je rešila tud- evropski za | nariev za vsa stoletja na drugi strani pa pr-pad in razblnila nesrečno Ljeninovo preroko , Sata o živem bratstvu med narodoma Španije >n Ttalije Hvaležni smo očetu Pietru da Var-riju za niegov trud. ki -zhaja iz vre v domovino ter z skupne sredozemske in krščanske van ie. Dogodki teh zadnji let ki so se začeli skoraj takoi po zakliučitvi španske vojne so spo mine nanjo nekoliko zabrisali Toda dovolj ie ako se nanjo povrnemo vsa i za hip da spozna-mo. da tudi tedanja vojna ni b la državlianska vojna v nacionalnem smislu te besede temveč vejna v evropskem in svetovnem smislu. V razvrstitev vojsk se je mešala razvrstitev ide-in režimov \Ta splosno je bila vojra med fa^iz moro in antiašizmom. vojna med Zidi trama- c;vili?acije Se globljo hvaležnost pa mu bodo izkazale družine slavnih mrtv h in vseh ki so nreživeli špansko državljansko vojno in so ponosni da so v njej sodelovali, saj so sodelovali pri svari ki je dovolj velika, da navdahre s ponosom in pritisne pečat plemenitost5 v živ* Ijenju bojevnika in v 3!k uspeh. O delovanju letalstva, zlasti vzhodno od B iel soroda in južno od Kurska so nocoj prihajale vest:, 'z katerih je razvidno da so PfTriSkp lovska in strmofflavne skupine razvijale včerai živahno delovanie, ko so z vidnimi u^ehi ponovno napada1? zbirališča sovražnih čet ;n motornih "ozil kakor tudi vojaške preveze na bof?ee zaloge živil in streliva ter druge pomembne vojaške cilje. Pred novimi hudimi boji Berlin, 5. apr- Nemško mostišče ob Ku-banu je v resnici boleča točka sovražnika. Ta postojanka, ki so jo Nemci obdržali, čeprav z znatnimi žrtvami, zavzema prostor, ki je po svoji razsežnosti morda nekoliko malenkosten, vendar pa silno moti in vznemirja sovjetsko vrhovno povelj-ništvo. To dokazujejo večni poskusi za odstranitev te stalne grožnje, ki jo Rusi pa vsej pr liki močno občutijo. Te postojank? ne branijo samo Nemci, marveč tudi Rumuni, rame ob rami z grenadirji in planinci pa se bijejo tudi pomorščaki Nemčije in Italije v popolnem oboroženem bratstvu. Njihova naloga je bila in je še vedno zelo težka. V preteklem mesecu so sovjetske čete podvzele neštete napadov, pri čemer so svoje sunke usmerjale od obale s severa ali pa z vseh strani istočasno. Okop: in ježeve postojanke, ki zapirajo Rusom dostop do morske ožine pri Kerču, so bili vedno c:lj silovitih ruskih napadov, dasi često sovjetsko poveljništvo pri teh podjetjih ni uporabljalo velikih sil. Od 4. t. m. dalje pa prihaja v poštev v tej b:rbi kot znaten č nitelj tudi število. Kratka doba odjuge je končana in komaj so se tla nekolike strdila, je že prišel prvi napad z ruske strani, v katerem je sodelovalo nekoliko divizij, podprtih s težk m topništvom in letalstvom. Očividno gre za začetek novega niza akcij, s katerim hoče sovražno poveljn štvo doseči cilj, ki se mu doslej ni bilo mogoče približati. Po mnenju berlinskih vojaških kregov je treba pričakovati z vso gotovostjo ponovnih ruskih napadov, vendar pa je jasno, da j m bodo branilci kos zaradi sv.jega junaštva ter zaradi sile utrdb, zgrajenih med eno in drugo ofenzivo. V drugih odsekih od obale Azovskeg3 morja do skrajnega severa, kjer vlada še zadnji konec zime, se bejna delavnost cepi v manjše spopade čisto krajevnega zna čaja. Rdeča vojska preha;a sedaj povsoi v obrambo in je moskovska propaganda 'n obveščevalna služba uvedla precej drugačen ton nego d: slej. Listi Sovjetske zveze objavljajo med drugim tudi članke, kj naj pripravijo javnost na bližnjo veliko nemško ofenzivo in ki govore že o novih bolestnih žrtvah bližnje bodočnosti. V Berlinu beležijo z zadoščenjem te očir-ne znake sovražnikove vznemirjenosti. Javnost se zelo zanima za razglabljanja gene rala D etmarja, objavljena v »Borsenzei-tung« o nedavno zaključeni zimski bitki "n o izgledih za bodočo bitko na vzhodu Ta znani nemški vojaški pisec pravi, da je operativni položaj v Rusiji danes tak kakor je bil pred letom dni. Nemški dobiček iz bojev pretekle zime predstavlja vsekakor zasedba Krima in nadzorstvo nad ožino pri Kerču. Bilo bi pa nepravilno, ako bi hoteli presojati položaj samo s stališča zasedenih ozemelj, kajti vojna takega obsega in take važnosti, kakor se sedaj razvija v Rusiji, ni odvisna od izgube ali pridobitve večjega ali manjšega ozemlja. Važno za nadaljnji potek je ok liščina, da sta nemško vrhovno poveljništvo ter nemška vojska izšli iz zimske vojne bolje, nego je ko poveljništvo kakor vojska je dalo dokaze svoje sile ter sovražniku predočilo svojo moralno premoč. Nemški vojak se popolnoma zaveda, kaj je na kocki v tel borbi, zato se je umaknil samo tam, kjer je imel proti sebi ogromno premoč ljudstva in bojnih sredstev. Nikjer ga ni premagala operativna sposobnost nasprotnika, niti hrabrost, niti izkustvo, niti velika množina sovjetskega topništva. V srednjem odseku se sovražniku ni posrečilo doseči kak b stven uspeh, dasi je imel na razpo lago velike množice vojakov, oklopnih voz in tepov in dasi je imel odlično možnost za preskrbo ter za nadomeščanje iztroše-nih sil z rezervnimi četami. Ofenziva je bila tedaj grenko izkustvo, iz katerega bc rusko poveljništvo vsekakor izvajalo kot posledico koristen nauk. Toda tudi Nemci, pravi general Diet mar, bock) našli sredstva in načine, ki niso samo v proizvodnji orož'a in municije. Nemci bodo dokazali, da zmaguje duh nad surovo silo, kakor se je to zgodilo preteklo zimo. Razen tega potrjujejo vesti o rusk h izgubah in o zmanjšanju n j hove bojne sposobnosti, da je zimska bitka močno pospešila razvoj uravnoteženja med nemškimi in ruskimi silami. Osnovni razlog za to, da se je v izvestnem trenutku zdelo, kakor da je nemška vojska šibkejša kakor ruska, je le velika premoč sovražnikovih sredstev. Sedaj te ni več. nastopila je enakost m vse se bo izpremenilo. S tem je tudi do neke mere dan odgovor na vprašanje c bodočem poteku dogodkov. Bližnja bodočnost povzroča Rusom težite skrbi. Osnove načrtov Stalinovega glavnega stana so v bistvu iste kakor 1. 1812 Ogromni prostor, ruska zima in obilica ljudske sile so temeljni elementi sovražne gledalcev, temveč tudi v parku Boulogne n.i strategije, ki po vsem videzu v prvi so- katerega so ameriški letalci spustili več bomb vjetaki ofenzivi n;so izgubili svoje uemko- ■ jn ubUi ali rani]j žene !n ^n^e Cele stano- ustavljaio tudi napadom velikega obsega. Nemški letalci so po poročilih iz vojaških virov napadli sovražno mostišče ob Kubanu. Tudi važno oskrbovališče v Bata jsku je bilo znova obstreljevano z velikim uspehom. Iz madžarskih vojaških krogov javljajo, da sc se pri enem izmed zadnj h sovjet sklh naskokov na področju Orel-Kursk odlikovale tudi madžarske čete. boreče se ramo ob rami z Nemci. Madžarom je bilo v tem odseku predvsem poverjeno varovanje zvez z zaledjem. Sovjetsko vrhovno poveljništvo si Je obetalo, da bo osvojilo vse gozdno ozemlje tega področja, toda ta načrt so onemogočili madžarski vojaki. V hudih bojih se je Madžarom posrečilo zadržati napadajoče, ruske množice, ki so se tudi v veliki meri posluževale oklopnih voz. Ko so Madžari dobili pomoč, jim je bilo mogoče zagnati napadalce nazaj in zopet utrd.ti ogrožene obrambne postojanke. Tako so se Madžari tudi v teh bojih ponovno odlikovali. (Cnr-riere della Sera.) Bombardiranje sovjetskega železniškega pr smeta Berlin, 5. aprila s. Kakor se doznava iz pr.stojnega vira, so nemška strmoglavna letala bombardirala včeraj važno premikal-no postajo Knažaja guba, ki leži južno zaliva Kandalakše. Bombe, ki so jih odvrgla letala v več zaporeolnih valovih, so na več mestih uničile tračnice in povzročile veliko škodo na železniških napravah. Zadeti so bili tudi vlaki s četami in orožjem med vožnjo ali na postajah. 20 vagonov je bilo popolnoma uničenih, ena lokomotiva in več nadaljnjih vagonov pa poškodovanih, da so imeli boljševiki zaradi letalskega napada nemških brzih bojnih in strmoglavnih letal na zbirališča čet v bližina Knažaje gube velike izgube. Ogorčenje Francozov zaradi bombardiranja Pariza Parfz. 5. apr. s. Klic groze se je v vsem Parizu dvignil zaradi barbarskega bombardira* nja predmestij francoske prestolnice sredi belega dneva in ob najlepšem vremenu, ki je dopuščalo popoln razgled ameriškim letalcem. Strahotni prizori so se nudili očem ne le na športnem igršču Longchamps. kjer je bilo zbranih kakor vsako nedeljo popoldne veliko števili« vitosti, toda druga zimska bitka je dokazala, da ni zaman preteklo eno stoletje in vanjske zgradbe, kjer so bivale delavske družine, so bile uničene. Razen tega so bombe za- da se Nemci ne da^o poraziti s sredstvi ki ddc dve „staji podzemeljske železnice, kamor so bila zadostna za . so v naglici pobegnili prestrašeni pešci na znak ske. Ogromna prostra^ Rusije se je v j * Ta& ^ anglešk. in amenšk, letald resnici pokazala ko ugodna za Nem m panlko med mirnim prebival- ne za Ruse. Tudi zima je to pot ovirala m i ' K - - škodovala sovjetskemu pohodu, vsaj toliko kakor Nemcem. Kar pa se tiče človeških s- tudi tu začrtane meje možnosti, rezerv _ ki jih niti Rusija ne more prekoračiti. (Il Piccok).) Odbiti sovjetski napadi ob Ladoškem jezeru Berlin, 5. apr. O sovjetskih napadJih južno od Ladcškega jezera poročajo iz vojaških krogov, da so Rusi po hudem topniškem ognju naskočili odsek ene pehotne divizije ob učinkoviti pomoči letalstva in oklopnih oddelkov. Po ponovnih naskokih se jim je samo na eni točki posrečilo, da so dosegli nemške črte in prodrli skoznje, vendar pa je bil njihov prodor takoj ustavljen in v kratkem času je tfla nemška fronta zopet sklenjena Po kratkem odmoru so popoldne Rusi znova silovito napadli, pa so bili po hudem boju zopet odbiti. Pri tem obrambnem uspehu ima veliko zaslugo učinkovito delovanje nemškega topništva, ki je z metodično točnostjo razbijalo sovražne postojanke in z uspehom odgovarjalo ognju sovražnega topništva. Od 19. marca, ko so sovjetske čete obnovile svojo ofenzivo, je bilo v tem odseku uničenih 169 oklopnih voz. V veliko pomoč nemškim četam je b'lo letalstvo, ki je razbilo mnogo sovražnih baterij. Ob Doncu so sovjetske pehotne čete po- stvom predmestij, ki je hotelo izkoristiti prvo aprilsko nedeljo, da bi se naužilo pomiadanske-ga sonca. Žrtev je mnogo več, kakor so prv: hip mislili. Ubitih je bilo več sto ijudi, medtem ko še vedno izkopavajo izpod ruševin nova trupla Ranjencev med francoskim prebivalstvom je izredno mnogo. Ne da bi zadeli er sam vojaški cilj 90 Američani sejali strah meu prebivalstvom pariških predmestij in povzročili s svojim početjem splošen odpor in obsodbo. Letalski napad na Antverpen Berlin, 6. aprila, s. O terorističnem napadu ameriških bombnikov v ponedeljek popoldne na mesto Antverpen se doznava-jo naslednje podrobnosti: V nekem delu mesta je bila zadeta šola. 180 dečkov, ki so se zatekli v kleti, je ostalo pod ruševinami. Navzlic mrzličnemu delu delavskih čet, da bi odstranili ruševine, se doslej ni posrečilo izvleči izpod ruševin niti enega trupla. Tudi v drugih del'h mesta so ameriški bombniki povzročili hudo porušen je Celi kompleksi stavb so se zrušili in velika večina izmed njih je postala žrtev plamenov. Pod ruševinami je izgubilo življenje več sto belgijskih dr-j žavljanov. Topovsko obstreljevanje ob Rokavskem prelivu Berlin, 5. aprila, s. Preteklo noč so nem-j ški daljnostrelni topovi vzdolž francoske skus le sunek proti boku nemških postojank, bile pa so popolnoma uničene. Tud: južnovzhodno od Harkova so b le že v k*J* j obale ob Rokavskem prelivu streljali na z učinkovitim obstreljevanjem zatrte so- i sovražne ladje v Rokavskem prelivu, vjetske priprave za napad. V istem odss- j istočasno so z dobrim uspehom pogodili ku so nemške letalske sile napadle razen 1 vojaške cilje v bližini Dovra. Silovito stre- tega manjše mesto, ki je sovražniku služilo ; ljanje topov največjih kalibrov je povzro- kot središče za zb:ranje čet in ki je WH> i jiia onkraj Rokavskega preliva več poža- silno utrjeno. Zdelo se je, da se bo lahk^ j rov, ki so jih opazili na veliko razdaljo. Potrdilo italijansko - madžarskega prijateljstva Madžarski tisk o KaUayevem obisku v Rimu Budimpešta. 5 .apr. s. Madžarska javnost se še vedno živahno zanima za nedavni obisk predsednika madžarske vlade m zunanjega ministra KaJlaya v Rimu. Tudi nocoj posvečajo listi temu dogodku mnogo prostora in objavljajo nadaljnje podrobnosti o obisku in komen> tarjih italijanskega tiska. Dnevnik »Pesty Hirlap« piše v svojem ovod* niku: Že leta sem je običaj v madžarskem političnem življenju, da se novi prednednik vlade in novi zunanji minister poda na pokionitveni obisk k šefu ital. vlade, da bi tako požive! vedno bolj živahne odnose med obema državama, ki so zgrajeni na zgodovinskih tradicijah in prisrčnem prijateljstvu, spajajočim jba naroda. To prijateljstvo črp® svoje sle v skupnih kulturnih izvorih ki so bili v teku stoletij izpo* stavljeni močnim preizkušnjam. Morda ta prijateljska vez ni b la nikdar tako trdna in globoka kakor v zadnjih letih m zlasti v skupni borbi, ki ae bije za krščansko civilizacijo kot obliko evropskega življenja, in za pravico vseh narodov do svobode. Madžarska javnost odobrava trdni sklep o sodelovanju obeh narodov in sledi z najprisrčnejšim pritrjevanjem sleherni konstruktivni etapi tega sodelovanja. Oficiozni »Budapest Ertes to* piše med dru* gtm: Madžarska, ki cenj po svojem pravem pomenu ogromni doprinos Italije v tej vojni, želi ohraniti na vseh področjih in v obliki brezpogojnega sodelovanja tesno prijateljstvo z Italijo ki sloni na stoletnih tradicijah. Vladni list »Pest« piše: Tako z vidika našo sedanjosti kakor naše bodočnosti je obisk predsednika vlade in zunanjega ministra v Italiji velikega pomena m madžarski narod bo prav gotovo črpal le koristi iz dejstva, da se je pri vseh dosedanjih obiskih šefov madžarske vlade v Rimu potrdila popolna skladnost med krščansko in nacionalistično Madžarsko ter dinamično Italijo ki se bori v okviru vrfin starega krščanskega Rima. »JUTRO« It 19 Sreda, T. IV. 194S-XXI ,Nazaj proti severozapadu!' »AH smo Cangkajška resnično pritisnili ob zadnjo steno?« Tako vprašujejo Japonci zdaj, ko je Cungking odrezan od morja hi pristanišč ter ne vodi nobena železnica, ki ne bi bila pod japonskim nadzorstvom, ▼ nctranjcst maršalove K tajske. Birmanska cesta, zadnja vel'ka zveza Kitajske z vnanjim svetom, je že nad leto dni pretrgana. Preostane torej samo še pot po zraku, po tej poti pa je mogoče — računajo Japonci — pripeljati v deželo mesečac komaj 200 ton, to je 200 krat manj kakor prej po birmanski cesti. Seveda preostane tudi še neka pravljična karavanska cesta, ki drži iz Asama skozi Tibet v Cungking, o kateri pa rihče ne ve, če bo kdaj red-nično rabila prometu. Ta cesta mer; nad 3000 km v dolžino in je torej za polovic j daljša od birmanske ceste. Ce se Japonci danes vprašajo, kakšen izhod ima Čang-kajšek iz sedanjega položaja, ne mislijo pri tem na zračni premet in tudi ne na asam-sko cesto; mislijo predvsem na kitajski severozapad. Cangkajšek je na severovzhodu, na vzhodu in jugu v japonskem objemu, k! ga drži kakor železna roka za vrat. Ta roka potiska kitajskega maršala vedno globlje v notranjost Azije v neizmerno globoko zaledje. Ali iztisne iz teh notranjih provinc Cangkajšek lahko dovolj novfh sil, da razvije svojo moč — to je vprašanje, ki zanima japoesko javnost, odkar je Cangkajšek izdal geslo: »Nazaj proti severozapadu!« Japonci, ki iščejo odgovera na zastavljeno vprašanje, vedo, da tvori severeza-p-adno Kitajsko predvsem petorica provinc Dve izmed nj:h, provinci Kansu in šensi pripadata IS kitajskim osredniim deželam. Tri c stale so tako zvane vnanje province alj vzporedne dežele Kitajske. Prva je šinghaj v vzhodnem T'betu, druga Nin-ghsija, pripadajoča notranji Mongoliji, tretja pa Sinkiang, imenovana tudi Vzhodni Turkestan. Vse te tri provmee so držav-nopravno podrejene kitajski vladavini, v njih pa prevladujejo cesto tuji vplivi. To velja posebno za provinco Sinkiang ali Vzhodni Turkestan, ki meji na Sovjetsko zvezo in katere usodo določa že več desetletij boljševiška ekspanzija. Nujncst. da se na Kitajskem poprav;jo gospodarske razmere, sili maršala Cangkajška, da se pozanima prav za usodo Sinkianga ali Vzhodnega Turkestama. Američani mu pri tem nudijo vso svojo pomoč ter so v Kan-suju, 6ens'ju in Sinkiangu že odprli konzulate, ki delujejo s polno paro ter odpi- rajo Azijo ameriškemu kapitalu. Preti severozapadu drži edina cesta, ki je ostala eungkingu za zvezo s svetom poleg asamske ceste. Ta cesta gre preko polj, peščenih puščav 1n čez gorovja provinc fiensl, Kansu in Sinkiang, čez Almo Ato na sovjetsko ozemlje, kjer prihaja v stik z važno postajo Turksiba (turkestan-sko-slbirske železn'ce). Pred nekaj leti je po tej progi prišlo vsak mesec 800 do 1000 ton vojnega materiala iz Sovjetske zveze na Kitajsko. Odkar se je začela nemško-rueka vojna, je ta dotok skero popolnoma usahnil. Zdaj ga hočejo obnoviti, seveda ne iz rusk'h skladišč, temveč iz aragle-Skih in ameriški arzenalov. Načrt predvideva dobave Cangkajškovi Kitajski preko Perzijskega zaliva. Tcda po japonsk«h računih terja transport tega materiala nad 5000 km dolgo pot. Stara cesta, katero so Kitajci uporabljali za izvoz svile, torej ne more nikakor nadomestiti birmanske ceste. Navzlic temu se Cungking oprijema te zadnje rešilne bilke ter si na vso moč prizadeva, da bi tc cesto izgrad;l ter jo napravil kolikor mogoče dostopno, obenem pa tudi varno. Neskončna pot proti Almi Ati je ne samo edina zveza, ki je čangkajšku ostala v smeri proti zapadnim silam, to je tudi glavna žila dovodni ca daljnega oboroži tvecega gospodarstva kitajskega maršala. Kakšne možnosti nudi Oangkajšku pet preostalih previtne? 2e v starih zemljepisnih knjigah lako čitamo, da pridelujejo v provinca Kansu in šensi velike množme žita. V Kairsu so izdatna premogovna ležišča, v Ninghsiji kopljejo železno rudo, v mongolskih prevmeah pa je zelo razvita živinoreja. Sinkiang ali Vzhodni Turke-stanpa je zelo bogat na zemskih zakladih Naj si bo kakor koli, stvar je taka, da gre tukaj za ozemlje, k' je petkrat tako veliko, kakor je bila Nemčija pred petimi leti, na tem ozemlju pa živi samo 20 milijonov prebivalcev. V čungk1Dgu so izdelali načrt, da bi to deželo odprli sebi n svetu v teku desetih let. Seveda je v ta namen potreben velik kapital, glavnico pa ponujajo Američani. Na sto tisoče ljudi b-se v tej deželi lahko preživelo z obdelovanjem polj, pri cestnih delih in v rudnikih Nihče ne more povedati, aH bo ta program marš3la Cangkajška kdaj uresn'čen. In to je ravno tisto, kar zadaja Japoncem velike skrbi: ali bo mogoče vtisniti še to »zadnje steno«, kar bo vsekakor zahtevalo mnogo časa. Ustanovitev zavoda fašistične medsebojne pomoči za podporo bolnim delavcem voda za zavarovanje proti nesrečam med delom in Nacionalne fašistične zveze bolniških blagajn za poljedelske nesreče. V izvršnem odboru so: 1 predsednik; 2. predsedniki fašistične konfederacije deloda* jakev, delavcev svobodn'h poklicev m umetnikov Nacionalne fašistične zadružne ustanove; 3. svetniki, odposlanci PNF in ministrstev za korpotacije, notranje in finančne zadeve; 4. tajnik Nacionalnega sindikata zdravnikov in podzaupnik fašističnega združenja javnih usluž* bencev zdravstvene stroke. Da bi se delovanje ustanove prilagodilo vsem posebnim potrebam po kategorijah in z namenom, da bi bilo zdravstveno skrbstvo v skladu 6 sindikalnim delovanjem, se za vsakega izmed peterih sindikalnih odsekov ustanovijo naslednji sekcijski odbori: 1. odbor odseka za f* J® poljedelstvo; 2 odbor odseka za industrijo; korporac je m finančnega min strstva, P" J • „ , . Rim, 5. apr. s. Službeni list Kraljevine objavlja zadeon z dne 11. januarja 1943*XXI št. j39o-ustanovitvi zavoda fašistične medsebojne pomoči za podporo bolnim delavcem. Ta ustanova. ki ima svojo pravno osebnost javnega značaja in svoj sedež v Rimu, razvija svoje ddo v Kraljevini s pomočjo posebnih pokrajinskih uradov. S to ustanovo bodo sindikalne organizacije delodajalcev in delavcev lahko iz-Tršile naloge, ki jih določata 27. in 28. izjava listine o delu, kolikor gre za pomoč delavcem in njihovim družinskim članom v primeru bo» lezni. Novi zakon ureja to ustanovo, ki bo podrobneje organizirana po pravilniku, odobrenem 8 Kraljevim ukazom na predlog ministra m korporacije in v sporazumu z notranjim in finančnim ministrom. Ustanov« je podvržena nadzorstvu ministrstva za vsakega v okviru lastne pristojnosti, pri čemer ostanejo nespremenjene naloge notranjega ministrstva glede zdravstvenega nadzorstva Splošni ukrepi nove ustanove o zdravstveni organi« zsciji morajo biti odobreni po notranjem mi-nististvu, da postanejo veljavni. Obvezno so vpisani v ustanovo vsi delavci, Iti predataljajo sindikalne organizacije v okviru fašistične konfederacije poljedelskih delavcev, fašistične konfederacije industrijskih delavcev, fašistične konfederacije trgovskih delavcev, fašistične konfederacije delavcev v kreditnih in zavarovalnih zavodih, kakor tudi združenj konfederacije svobodnih poklicev in umetnikov. Razen tega so lahko vp;sani po Kraljevem ukaza in na pobudo korporacijskega ministrstva v sporazumu s finančnim ministrstvom ter na predlog prizadetih sindikalnih združenj predstavniki sindikalnih združenj, ki niso vključena v zgoraj navedena združenja. Usta« nova skrbi za pomoč v primeru bolezni vendar z izločitvijo taksnih bolezni, ki 6o krite z drugimi oblikami zavarovanja. Ustanova poskrbi za skladnost svojega podpornega delovanja tudi v pogledu zatiranja bolezni z drugimi podpornimi organizacijami, zlasti glede pobijanja tuberkuloze, zaščito materinstva, skrbstva za ponesrečence pri delu pobijanja poklicnih bolezni in raznih drugih bolezni socialnega značaja. Skrbstvo ustanove obsega: 1. spiošno zdrav* stveno skrbstvo na domu in v ambulanti; 2 posebno zdravstveno skrbstvo; 3 farmacevtsko skrbstvo; 4. skrbstvo v bohršnicah; 5. skrbstvo pri porodih; 6. skrbstvo za otreke; 7 dopolnilna skrbstva in 8. podeljevanje bolezenskih odškodnin. Odškodnina ne pritiče. kadar je bolezenski prispevek urejen po zakonu ali kolektivni pogodbi in ga mora plačati delodajalec ali druge ustanove v višini ki je enaka ali višja od pogodbeno določene višine. Skrb« stvo v smislu točk 1. do 7. pritiče po zakonu tudi družinskim članom, ki žive na breme vpisanega. Pomoč splošnega zdravstvenega značaja se nudi po načelu neposrednih dajatev in zdrav« niške oskrbe na domu. ki mora po možnosti iti za tem. da se upošteva domači zdravnik. Za zgornje namene bo poskrbljeno s prispevkom delavcev in delooiajalcev v višini ki je določena po kolektivni delovni pogodbi in po sklepih pristojnih organov. Organi podporne ustanove so: 1. predsednik, Z upravni odbor. 3. izvršni odbor, 4. sekcijski odbori, 5. pokrajinski odbori. Predsednik se imenuje z ukazom Duceja fašizma, šefa vlade, na predlog ministra državnega tajnika za korporacije Upravni odbor sestavljajo predsednik in tile člani, ki so imenovani z ukazom Duceja fašizma, šefa vlade, na predlog ministra državnega tajnika za korporacije: a) predsedniki fa-Sstičnih konfederacij delodajalcev, delavcev, svobodnih poklicev in umetnikov in Nacionalne fašistične korporacijske ustanove; b) predsednik, ki ga določi vsaka fašistična konfede* racija delodajalcev; c) preoistavnik. k' ga določi vsaka fašistična konfederacija delavcev; d) zastopnik PNF; e) po en zastopnik ministrstva za korporacije. notranjega in finančnega ministrstva; f) tajnik nacionalnega s:ndikata zdravnikov in podzaupnik fašističnega združenja javnih uslužbencev zdravniške stroke; g) predsed« niki Nacionalnega fašističnega zavoda za socialno skrbstvo, Nacionalnega fašističnega za- 3. odbor odseka za trgov.no; 4. odbor odseka za kredit in zavarovanje: 5. odbor odseka za svobodne poklice in umetnike. Istočasno sc združujejo Narodna bolniška blagajna za trgovske nastavljence Nacionalna fašistična zveza bolniških blagaj za industrijske delavce. Nacionalna fašistična zveza bolniških blagajn za poljedelske delavce Nacionalna podporna blagajna za poljedelske in gozdne uradnike. Nacionalni fašistični podporni zavod za delavce v kreditnih in zavarovalnih zavo* d:h in davčnih zavodih bolniške blagajne novih pokrajin in z njimi povezan' zavodi, kakor tudi one bolniške blagajne m ustanove ki izvršujejo naloge bolezenskega skrbstva, ki se po tem nalogu prenašajo na novoustanovljeno ustanovo v novo ustanovo »Fašistične medsebojne pomoči, zavoda za podporo bolnim delavcem«. Nova ureditev pralzvodnje In prodaje tnaščftb Rim, 5. apr. s. Službeni list Kraljevin? objavlja mnistrski ukaz z dne 31 marep 1943/Xxl, ki ure;'a proizvodnjo, popravljanje in prodajo maščob in ki stopi daner v veljavo. Ukaz predpisuje med drugim, da je dovoljena proizvodnja zabel samo naslednj i vrst: zabela tipa A na osnovi koncentrat? paradižnikov, olivnega olja. zelenjav in di šav; zabela tipa B na osnovi koncentrata paradižnikov, kosov suhega mesa, svinjske masti, zelenjav in dišav; zabela tipa C ns osnovi mesnih izvlečkov, zelenjav, maščob in dišav. Odstotki posameznih sestavin so določeni v posebnem dodatku k ukazu. Dovoljeno je izdelovanje določen h ko ličin zabel po čl. 2 ukaza z dne 17 jun\ja 1942/XX in sicer zabela tipa D (paradižna mezga z zelenjavo in dišavami na osnovi koncentrata iz paradižnikov, zelenjav in dišav), zabele in mezge tipa E na osnovi koncentrata iz paradižnikov, zelenjav. kisa, sladkorja in drož. Odstotek sestavin in higijenski pogoji so označeni v prilogi številka 2. k temu ukazu. D: vol-'eno je pripravljanje teh zabel samo v steklenih p-sodah ki so hermetično zaprte, razen za zabe.o tipa E, ki se lahko pripravlja tudi v pločevinastih posodah, odobrenih od v:šjega zdravstvenega zavoda notranjega ministrstva. Prijave v smislu ukaza z dne 17. junija 1942/xX se zahtevajo tudi za zabele toda namestu vsakih 14 dni, kakor določa navedeni ukaz, morajo biti te prijave predložene do 5. vsakega meseca. Družba za uvoz in izvoz goveje živine bo v tem smislu javila ministrstvu za poljedelstvo in gozdove do 1. v vsakem mesecu celotno proizvodnjo vsakega podjetja in razpoložljive proizvode. Od danes dalje je prepovedano izdelova nje zabel drugačnega tipa, kakor so zgoraj označene. V 10 dneh po objavi tega ukaza bodo morali proizvajalci maščob ter uvozniki, grosisti in skladiščniki vseh vrst, ki razpolagajo s temi proizvodi, prijaviti ministrstvu za poljedelstvo in gozdove te proizvede ln navesti koli C no po različnih vrstah in ceno v prodaji. Proizvajalci bodo v tej prijavi naznačlll tudi surovine in polsurovine, ki so določene za te zadeve in ki bodo na razpolago ministrstvu za poljedeljstvo in gozdove. Verd3)ev teden na Dunafu Dunaj, 5. aprila s. Snočd je gledališki an- aambl občinskega gledališča iz Florence predvajal v dunajski državni oper« v okviru Verdijevega tedna opero »Falstaffc s Stabilejem kot glavnim pevcem in Rossi-jem kot dirigentom. Predstave se je ude; ležil italijanski veleposlanik Dino Alfiera v spremstvu državnega voditelja Baldurja von Schiraha. Popoldne je italijanski veleposlanik v spremstvu generalnega kon-oila Romana in tajnika dunajskega Fa-šija obiskal Italijanski dom, v katerem so >rostori fašija in druge italijanske ustanove, ter je izrazil svoje zadovoljstvo nad njihovim delom. Neuspelo sovjetsko snubljenje v Bolgariji Berlin, 6. apr., s. j-VOlklacher Beobach-ter« opozarja pod vidnim našlo vem na pr- vi strani na izjave bolgarskega ministra za javna dela Vasiljeva, pri čemer poud&i-ja, da je Moskva ponovno skušala pripraviti Bolgarijo za sodelovanje v tej vojni na strani Sovjetske zveze. Tak predlog je podal generalni tajnik sovjetskega ko-misarijata za zunanje zadeve Soboljev. V Moskvi so tedaj zahtevali od Bolgarije predvsem odstop nekaterih letalskih in pomorskih oporišč, da bi lažje izvršili svoje načrte za napad na Evropo, čim bi »stvari dozorele tudi v ostali Evropi« Francoski general Eon o namenih De Gaullea Lizbona, 6. apr. s. Francoski general Eon, ki je septembra I. 1940 prispel v Anglijo z_na» naenom, da bi se pridružil De Gaulleu, obtožuje sedaj iz istega Londona tako imenovanega voditelja svobodnih Francozov V nekem londonskem listu je namreč objavil odprto pismo, v katerem odločno obtožuje de Gaullea. da zavestno vodi politiko izkoriščanja nesreč Francije, da bi si zagotovil položaj diktatorja Fran« cozov. General Eon prikazuje de Gaullea britanski javnosti kot parvenija, hinavca in izdajalca svoje domovine. Med drugim trdi. da sili de Gaulle vse, ki prihajajo, da bi se borili v vrstah svobodnih Francozov, da takoj podpišejo listino, s katero prisegajo brezpogojno zvestobe njemu kot edinemu voditelju Francije. Naposled očita Eon de Gaulleu. da hoče izzvati državljansko vojno v Franciji. Zatiranje arabskega tiska v Libanonu Ankara, 5. aprila, s. Arabski novinarji v Libanonu so protestirali pri degolistič-nem odpcslanstvu proti temu, da ni bila izpolnjena obljuba o večji tiskovni svobodi v predvolilni dobi. Arabski listi imajo velike težave tudi zaradi vedno manjših dobav pap r;'a, kar jih sili. da neprestano omejujejo svojo naklado in obseg, dečim organi oegolistične propagande ne poznajo nobenih takih težav. Ankara, 6. apr. a Iz Bejruta poročajo, da je bilo na tiskovni konferenci generalnega de-golisitičnega odposlanstva izredno izjavljeno, da uvedbe parlamentarnega režima v Siriji in Libanonu ni mogoče tolmačiti kot prenehanje mandata ki bo trajal toliko časa. dokler ne bo preklican od Društva narodov Ta izjava, ki je popolnoma demantirala degolistične organe, v kolikor namreč iz propa«andn;h razlogov niso prenehali označevati de Gaullea kot ustanovitelja popolne neodvisnosti Sinje m L banona, je izzvala oster odpor v javnosti obeh držav V nacionalist čnih krogih poudarjajo smešno6t sofistične izjave, kajti Društvo narodov, kj je prenehalo obstojati vendar ne bc moglo nikdar preklicati mandata Anglija ne nrore dobavljati SIrifi žita Ankara. 5. apr. s Doznava se, da je anglosaški urad za oskrbovanje Bližnjega vzhoda obvestil sirsko vlado, da S rija letos glede na povečane vojaške potrebe in pomanjkanje to-naže nc bo mogla računati z dodatn;mi doba= vami žita od onkraj morja in bo morala zato sama poskrbeti za čim strožjo organizacijo svo ie proizvodnje :n racioniranje. tako da bo bližnja žetev zadoščala za potrebe države. Anglosaške iblasti so nadaijc izjavile, da bi edna pomoč, ki bi jo megle dati sirski vladi obsto« >ala v pobijanju strokovnjakov in svetovalcev za or<2aivzacijo oskrbe in pobijanje špekula cije Ta objava je v vsej Siriji zbudila nevoljo n zaskrbljenost Di?ektc? feirSgaffskega tiskovnega urada Sofija, 5 aprila s. S kraljevim ukorom ;e bil imenovan za direktorja tiskovnega urada vlade Gecrgi-j Serafimov ki mu ie priznan čin opolnomočenega ministra prvega razreda. Serafimov je bil že dve leti na tem položaju nato pa generalni tajnik vlade in šef kabineta predsedn ka vlade Gospodarstvo Lansko poslovanje Kmetijske družbe Ljubljana, 6. aprila V svojih »družnih prostorih je Imela danes Kmetijska družba, zadruga z o. j. v Ljubljani svojo deseto redno letno skupščino, ki ji je prisostoval tudi predsednik Zavoda za zadružništvo tajnik g. Dolfe Scha-uer. Predsednik g. Ivan Pucelj, U je vodil skupščino, se je spomnil 17Bletnioe ustanovitve Kmetijske družbe. Ta jubilej je btl lani 26. oktobra. Poslovanj« Kmetijske lružbe se je preteklo leto «e bolj prilagodilo novemu stanju. Zadruga je kot ena od središčnih blagovnih zadrug delegirala v upravo novoustanovljenega Zavoda za zadružništvo svojega zastopnika. Lani so bili napravljeni koraki, da se osnuje za kmertji-ake blagovne zadruge poseben koordinacij-ski odbor, ki naj bi v nafll pokrajini nado-meetoval agrarni konzorcij (Consorao agrerio) ln uravnaval delovanje Kmetijske družbe ln Gospodarske zveze v soglasju z delovanjem takih polofidelnih ustanov v drugih italijanskih pokrajinah. Obe centralni blagovni zadrugi sta že pričeli svoje delovali je izvajati v tem duhu, čeprav do formalne ustanovitve tega koordinacijskega odbora še ni pridlo. Predsednik je poročal, da se nadocnertne volitve odbornikov prilagodijo razmeram z izvolitvijo članov, ki stanujejo v Ljubljani in njeni okolici, da se bodo lahko udeležili sej in da ne bo zaradi tega trpelo poslovanje. Delovanje podružnic je bilo sicer ovirano, kljub temu pa so podružnice mnogo storile za svoje članstvo, ga oskrbovale s kmetijskimi potrebščinami in vnovčevale pridelke, fitevilo podružnic v naša pokrajini je ostalo nespremenjeno ln znaša 87. V teku lanskega leta je pristopilo 1750 novih zadružnikov, in je bilo ob koncu leta v naši pokrajini 5914 zadružnikov od skupnega šetviLa 13.217. Tudi lani upravni odbor ni Imel stika s skladišči ln podružnicami na področju, ki je priključeno Nemčiji Kmetijska družba je dobila sporočilo, da se bo Zalružna zveza v Gradcu pogajala zaradi prevzema teh skladišč in likvidacije tamošnjega premoženja Kmetijske družbe, vendar se najavljeni odposlanci grafike zveze še niso oglasili, O stanju premoženja, ki se nahaja v Nemčiji, nima upravni odbor poročil. Sporočeno je bilo le toliko, da je uprava v Mariboru plačala pri sindikatu za kailij v Berlinu dolg zadruge za protivrednost blaga, ki ga je Kmetijska družba prejela pred aprilom 1941. povpraševanje po kmetijskih potrebSO-nah je bilo tudi lani zelo živo, vendar vsega, povpraševanja ni bilo mogoče pokriti, Oeprav je Zadruga- v nekaterih panogah (n. pr v strojih in orodju) več prodala kakor v prejšnjih letih. Glede na ureditev prodate živil je razumljivo, da je nazadovalo vnovčevanje kmetijskih pridelkov. Nekaj več prometa Je bilo s svežim in suhim sadjem. Navzlic temu je prodaja blaga po ienarod vrednosti v primerjavi z letom 194L nazadovala po vrednosti le aa 7% in po količini pa aa 25%. V teku lanskega leta Je Kmetijska družba prodala blaga za 5 51 milijona lir. Umetnih gnojil je prodala 1.88 milijona kg (za 1.96 milj- Ur), iwmen 5400 kg, krmil 13.123 kg, poljededstah proizvodov 199.000 kg (aa 108 mSj. Hr). zdravilnih zelišč 93.000 kg, vrhu tega je prodala za 140.000 lir živinorejskih, mlekarskih, sadjarskih in poljedeSrfdh potreb-Sftin, za 65.000 lir zaščitnih sredstev ln 3185 kmetijskih strojev ln strojnih dedov as. 1.47 milijona, lir. Promet je bil glede na bilančni zaključek zadovoljiv. Kmetijska družba je lani pri kosmatem dobičku 500.300 lir zabeležila 64.236 lir čistega dobička, ki bo po predlogu upravnega odbora razdeljen tako, da bodo dodelili rezervnemu skladu 30.666 lir, i&lfldu ze. zadružno propagando, Iti ga sme odbor uporabiti tudi za pomoč pri nabavi zadružnega orodja, 10.000 lir, zadružnikom pa se prizna 4% ristarna od njihovega prometa, kar znese 23.870 lir. V bilanca znaša deležna glavnica 50.224 lir, rezervni fond 1,129.590 lir, propagandni fond 31.381 lir ta pokojninski zaklad 339.378 lir. Denarnim zavodom dolguje zadruga 1,798.000 Mr. Na aktivni strani pa znašajo blagajniška sredstva ln naložbe pri denarnih zavodih 406.900 lir, terjatve 1,395.500 lir, zaloga blaga je vnešena z zneskom 1,259 800 lir. knjižna vrednost premičnin to nepremičnin pa znaša 1,799.000 lir. Poročilo nadzorstvenega, odbora je podal predsednik tega odbora dr. SpUler-Muys. Poročilo ugotavlja pravilno in previdno bi-laciranje, tako glede zalog blaga, kakor glede premičnega inventarja in nepremičnin. Občni zbor je odobril vse stavljene predloge. Izvršene so bile po predlogu nadomestne volitve v odbor in naizorstvo, kot pristojbino, ki jo mora plačati vsak nanovo sprejeti zadružnik, pa je občni zbor določil znesek 11.40 lire. tresvin Da se odpravijo nesporazum} glede vr»ra-%anja odpiranja in zapiranja trg->vin v poletnem ('asu, objavljamo dobeselno nnred-bo Visekega Komisarja št 174 z r'ne 2. IX 1942. Služ. list št .74. z dne 16. IX. 1942 XX ki doleča naslednje: 1. CI 2 A prodainlnice: trgovine oblačilne stroke, pohištva, panirnice, knjigarne in trgovine z mešanim blagom, morajo biti odprte od 8.30 do 12 30 in od 15.30 do 18 30 2. Trgovine z živili in D-odajalnice pre-mogra in drv od 8. lo 12. in od 15.30 do 18 30 v zimskih mesecih, od 16. do 19. ure v poletnih mesecih. 3. Trgovine s sadiem in zelenjavo od 6.30 dn 12 30 in od 15 do 19. 4. Prodajalnice kruha in mlekarne od 6.30 do 20 ure 5. Prodajabiice peciva, sloščlc in piškotov ol 8. do 20. ure. 6. Mesnice od 6.30 do 11. ure. 7. Prodajalnice rasti m ln cvetja od 8.30 io 12 30 in od 15. do 20. ure. 61. 12 za poletne mesece veljajo meseci april—september- za zimske pa oktober— marec. Z gornjim pojasnilom se razveljavlja prvotno pojasnilo elede odpiranja in zapiranja trgovin v poletnem času. Razen zaradi prestopka predpisov 0 živilih Urad za nadzorstvo cen pri Visokem ko-misarijatu sporoča, da ie civilni komisar logaškega okoliša v mesecu marcu t. 1. kaznoval Trožta Antona. Rakek 175, na globo 500 lir ter na 16 lir pristojbine zaradi Skrivnega zakola enega prašiča. Gospodarske vesti — Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani. Na zadnji seji uprave Zadružne gospodarske banke je bila predložen* bilanca za preteklo poslovno leto 1942, ki izkazuje dobiček 490.562.81 lir brez prenosa iz prejšnjega leta. Redni občni zbor barke bo na dan 5. maja t- 1. in bo na tem stavljen predlog, da se poleg 10% dotacije rednemu rezervnemu skladu izplača 4% dividenda na prioritetne delnice, ostanek pa rezervira kot prejšnje leto. = Gospodarske vesti iz Trvatske. V zagrebški trgovinski register je tfla vpisan«. i tekstilna d. d. Glav- nica znaša 3 milijonov kun, od katere i". plačano 2 milijona. Člani ravnateljstva G juro in Vera Piplč ter Franjo Hostynek. — Zagrebška mestna občina je objavila podatke o lanskih dohodkih, Iz katerih je razvidno, da so se občinski trošarins.a dohodki dvignili od 97 milijonov kun v letu 1941. na 156 milijonov v lanskem letu. Dohodki od davščin i.» taks so se po-večali od 200 na 339 milijonov. Mestna podjetja so Imela 330 milijonov kun dohodkov nasproti 183 milijonom v prejšnjem letu. Najbolj so se povečali dohodki elektrarne, in sicer od 129 na 246 milijonov kun. Zagrebška mestna elektrarna je iam proizvedla 67.9 milijona kilovatnih ur električnega toka nasproti 62.7 milijona v prejšnjem letu. = jz gorenjskega trgovinskega registra. Vpisale so se nastopne tvrdke: Ivan Sau-nik ml., galanterijska in modna trgovina Kranj (komisarični vodja Karel Keller); Ivan Zabret. opekarna. Bobovek pri Kranju (komisarični vodja Adolf Korali); Brata Naglič izdelovanje krtač, družba z o. z. Smarca pri Kamniku (osnovna glav-aica 90.000 mark. poslovodja: Peter m Karel Naglič); Josip Kovač, avtomobilsko prevozništvo Tržič (komisarični vodja Ge--irg Mayerhofer); Fran Zaletel, žganjarna 3t Vid ob Savi: Leopold Zore, trgovina z mešanim blagom. Kranjska gora; Andrej Kregar, pohištveno mizarstvo, St. Vid; Fran Dolenc, lesna industrija. Skofja Loka (prokuristka Julijana Dolenc); Lovrenc Kokalj, trgovina s surovimi kožami v Kropi. rupska poštna zveze je pričela P°- ati. Na iniciativo nemškega državnega štnega ministra in v sporazumu z itali-3ko poštno upravo je bilo v oktobru •skega leta sklican na Dunaju prvi ev. ?ki poštni kongres, ki S3 ga je udele-- '- h rtržav. Na tem kongresu e bi'a sklaniena ustanovitev evropske noštne zveze, ki je 1. t. m. pričela poslovati. V to evropsko poštno zvezo so poleg Italije in Nemčije takoj vstopile naslednje države: Albanija, Bolgarija, Danska, Finska, Nizozemska, Norveška, Madžarska, Rumunija, San Marino in Slovačka. Hrvatska, ki je bila prav tako udeležena na kongresu, pa ie naknadno spon Čila svoj pristanek, tako so vse navedene držav« s 1. aprilom pričele Izvajati evropski pošt. ni red, ki predvideva enotne poštne pristojbine v prometu med državami poštne zveze, ln sicer za pisma do 20 gr, do $50 gr, do 500 gr in do 1000 gr, za navadne dopisnice in za dopisnice z odgovorom ter enotno tarifo za brzojavke. Istočasno z uveljavljenjem tega sporazuma je bila evropska poštna zveza oživotvoqena tudi na zunaj, in siccr z ureditvijo svojega sedeža na Dunaju. • Nemški gospodarski ukrepi. Med poslednjimi nemškimi ukrepi na gospodarskem področju je zanimiva zlasti prepoved izdelovanja okrasnega orožja (sablje, meči, bodala itd.) in pripadajočih predmetov. Vsega obsega seznam 250 različnih predmetov iz skupine okrasnega orožja. S to prepovedjo bodo prihranjene znatne količine jekla, brona, lahk!h kovin in bakra, tkanin, aluminijeve žice in drugega materiala, poleg toga pa pride Se prihranek 1,200.000 delovnih ur na leto. — Po novih predpisih bodo v Nemčiji uvedene posebne nakaznice, na podlagi katerih bodo skupna gospodinjstva (zavodi, delavske kuhinje, kuhinje v taboriščih itd.) nabavljala začimbe. Pravi poper bodo prejemale le bolnišnice in okrevalnice, prodajale pa ga bodo lekarne. Vsi ostali potrošniki bodo dobili nadomestek za poper. Obratom ki izdelujejo mesne izdelke, je točno predpisana količina začimb, ki jo smejo potrošiti. Pri zakolu svinje bo v bodoče dodeljena količina 25 g popra (doslej 75) in 100 g osrtaiih začimb (175). — Racionalizacija železniškega prevoza v Nemčiji. V zadnjem času so v Nemčiji izšle številne odredbe, ki imajo namen doseči racionalnejše izkoriščanje prevozne kapacitete nemških železnic in zlasti preprečiti prevažanje blaga na dolge razdalje, če to ni neobhodno potrebno, ter prevažanja istega blaga v eni in drugI smeri. Tako so že lani za prevoz piva določiti skrajno mejo 100 odnosno do 250 km. Za prevoz kruha po železnici je bila sedaj določena maksimalna razdalja 50 km. — Detajlni trgovci pa bodo v bodoče dobivali standardno blago od najbližjega proizvajalca. Sploh je postavljeno načelo, da oskrbujejo proizvajalci predvsem najbližji okoliš. To načelo se je zlasti uspešno uveljavilo pri dobavi tobačnih izdelkov, prt '•"mer so bile prevozne poti skrajšane za 40 do 50%. Tvornice mila smejo svoje proizvode prodajati samo v okolišu pristojnega deželnega gospodarskega urada. Centralni urad za umetna tekstilna vlakna izdaja tekstilnim podjetjem nakupna dovoljenja le za nakup najbližje ležečega proizvajalca, kar je povzročilo zmanjšanje prevoznih poti za 30%. Za oddalo koksa in briketov so določena posebna oddajna področja, prav tako za prodajo gradbenega materiala. Tudi nabava cementa je urejena tako, da dobi potrošnik cement iz najbližje tvornice. Za pesek je določena najdaljša prevozna pot 60 km. lijema velja le za specialne vrste peska (kremenčev pesek in livarski pesek). Vsi ti nakupi sa že prinesli občutno razbremenitev železnic v korist vojno važnih transportov. — Sanacija bank v Rum uniji. V maja 1934 je Rumunija v zvezi s sanacijo denarnih zavodov izdala strog zakon o bankah. Z napredujočo sanacijo, v teku katere je bilo število bank v Rumuniji zmanjšano od 1.000 na 300, so bili predpisi tega zakona v zadnjih osmih letih z desetimi zakonskimi novelami ponovno omiljeni. Te dni je izšla še ena novela k bančnemu zakonu, ki prinaša nadaljnje olajšave. Skupna vsota hranilnih vlog sme v bodoče doseči dvanajstknatni znesek glavnice (doslej devetkratni), s posebnim dovoljenjem vrhovnega sveta za banke pa šestnajstkratni znesek (doslej dvanajstkratni). Meja za vse banžne obveznosti je bila povišana od dosedanjega dvanajstkratnega. zneska glavnice in rezerv na šestnajstkratni znesek glavnice in rezerv. = Ustanovitev fonda za kritje vojne škode na Madžarskem. Doslej Madžarska nj imela nobenega zakona o povrnitvi eventualne škode na nepremičninah zaradi vojnih dogodkov. Na prizadevanje in-dustrijcev. da bi se ustanovil v ta namen poseben fond, v katerega bi prispevali lastniki nepremičnin letni znesek okrog 90 milijonov pengov, je sedaj madžarska vlada izdala naredbo o povrnitvi,škode zaradi zračnih napadov. S to naredbo se ustanavlja sklad za odškodnine, v katerega se bodo stekale posebne doklade, ki se bodo v ta namen pobirale k zemljarini, zgrada* rini, pridobnlni in družbenemu davku. Do. klada bo znašala pri zemljarini 1% katastrskega čistega dohodka, pri zgradarinl pa 4% kosmatega donosa, pil čemer bo lastnik nepremičnine lahko prevalil 3% na breme najemnikov. Pri hipotekarno obremenjenih zgradbah bo del prispevka plačal hipotekami upnik. Pri pridobnim zna-Sa doklada l®/o davčne osnove. KULTURNI PREGLED Koncert violinista G. Ciomplja Pod okriljem Glasbene matice je v ponedeljek koncertiral v veliki f.lharmonični dvorani violinski virtuoz G Ciompi Dvorana je bila poina občinstva, ki je z rastočim zanosom skd lo umetnikovemu igranju G Ciompi je še sorazmerno mlad virtuoz. Takoj s prvimi g:bi Icka vzbudi sim.atije in pozornost. Čim dalje ga poslušamo, tem bolj nas osvaja njegovo muziciranje Od! kujejo ga očitne vrline violinista velikega formata; odlično obvladuje vse. kar zahteva instrument da pridejo do polnega izraza toni in poltoni, odtenki :n zvočni prelivi; prav tako je močan v interpretaciji in čustven v poglablianju skladb k j h izvaja Temperament eleganca, odločnost n žt ob.->cžna umetr.ška 'zkušenost vse ta se razodeva v Ciompi je vem igranju. Program, k' ga je izvajal italijanski umetnik. ie bil zbran s tankim okusom upoštevajočim nt' samo strokovno zvedavost poznavalcev glas= be marveč tudi sprejemljivost in razpoloženje širšega občinstva Prav zaradi tega, ker ni s posameznimi točkami eksperimentiral, se je hitro dot pa! k tistemu ntrvu občinstva, ki spreminja pozorno sprejete vtise v iskreno 'P nezadržno navdušenje Z drugimi besedami: virtuoz je preko čiste virtuoznosti segtl k srcu in ogrel s svojo umetnostjo Pokazai je. da pozna skrivnost glasbene lepote. Prv je bil na vrsti sloveči italijanski klasik Vivaldi s svojim koncertom v D duru. Tri stavke obsegajoča skladba ima vse že znane in priljubljene značilnosti Vivaldijevih violinskih skladb razodevajočih vrhunske vzpone italijanske instrumentalne glasbe 17. in 18. sto-Ietja. V navidezno močnem kontrastu s spevno in radostno skladbo italijanskega mojstra je bila temna in resnobna kompozicija onega J. S. Bacha, ki je tolikanj čislal Vivaildi jevo mu« ziko, da jo je sam prirejal za orgle. Namesto napovedane Ciacone je Ciompi igral Preludij in fugo v G-molu. Središčna točka virtuozo-vega ljubljanskega sporeda je bila Beethovnova znamenita Kreutzerjeva sonata, ki je navdahnila Tolstoju roman z znano tezo o zvezi med glasbo in spolno ljubeznijo. Ciompi jo je igral 7. občudovanja vredno silo in ji da! mterpre-tacijsko in tehn:čno prelestne poudarke. Izzval je ob koncu viharno odobravanje Vse, kar je ugledni umetnik podal v tretjem delu svojega koncerta, je bilo po Beethovnu ljubezniv nameček, za katerega pa smo mu bil' tembolj hvaležni, če nas je seznanil s takim drobnim violinskim biserom, kakor je bila Principova skladba t>V gozdovih Ren ona«. Poln čiste lepote in nostalgičnega hrepenenja po&lav« Ijajočega se muzika je bil Chopinov poslednji Notturno. Rumunski plesni folklor očituje L. Scarlatesca »Bagatella«. Ob koncu smo slišali namesto napovedanih Paganinijevih »Utripov« Vieuxtempsovo »Poljsko balado«. Koncert se je končal, toda občinstvo je vztrajno zahtevalo dodatkov in umetnik je res navrgel še dve kratki skladbi. Violinista Ciompija je enakovredno in z diskretnim razumevanjem spremljal pri kla» vir ju Franco Verganti. Kronika ZAPISKI Popravi! V včerajšnjem članku »Zapiski« je tiskarski škrat zmaličfl avtorjev podpis, ki se glasi pravilno: Grus (ne Brus). V odstavku »Veliki kritik« čitaj: Croce se zaradi svojega formata ne more podrediti (ne podreti) objektu ... • Josip Gostič gostuje na Dunaju. Član zagrebške opere Josip Gostič je bil povabljen k sodelovanju v Verdijevem tednu na Dunaju. Teden traja od 4. do IX. t, m. Gostič nastopa na Dunaju z znano hrvatsko pevko Anko Jelačičevo, ki je angaži. rana na Dunaju, v operah »Don Carlosod vodstvom Sergija To-fana in v novem prevodu Carla Grabhera. Delo je zrežiral Guido Salvini. »II Dram-ma« poroča, da -|e vp rizoritvi prisostvovalo kar izjemno številno in pozorno občinstvo ter ji sledilo z •■čitnlm dooadenjem, kažoč razumevanje za mojstrovino Cehovljeve tankočutne dramatske poezije. Medtem ko so v novejšem času nekateri režiserji v pisateljevi domovini skušali izpriditi pomen • Odlikovanja pri Kr. letalstvu. Is Rima poročajo, la je bilo v dvajsetih letih Italijanskega letalstva podeljenih hrabrim italijanskim letalcem 270 zlatih kolajn, 5001 sebrne kolajne ter številne bronaste svetinje in vojni križci. • Proslava 9. maja. Dne 9. maja bodo v Italiji proslavili dan Italijanov v svetu. Prvotno je bilo določeno, da se proslava na dan 16. maja, zdaj pa je dosežen sparaeum. kl pravi, da bo proslava 9. maja., ko bodo Italijani slavili dan Imperija. Letos se bo vršila proslava tega dneva v znamenju gesla »Italija in Afrika«. Za organizacijo proslave bo poskrbelo društvo Dante Ali-ghieri. • Smrt viteza železnega križa. Major Joahim Spiegel, poveljnik nekega pomor-janskega grenadirskega bataljona, ki je bil letos v januarju odlikovan z viteškim križcem železnega križa, je te dni podlegel za hudimi ranami. • Smrt kiparja Lombardija. V Miazzinl je umrl znani kipar Franco Lombardi, ki so ga poznali zlasti debro v Milanu. • Smrt gr fTce Tripcovich. V Triestu je nenadoma umrla grofica Gilda Tripcov ch-Pozzo, mati grofov Maria in Oliviera Trip-covicha ter baronice Marije Banfieldove. Pokojnica je izhajala iz znane patricijske rodbine Tripcov-ch v Ragusi. Tripcovichi so igrali v pomorskem prometu Triesta pomembno vlogo. • Promet z avtofurgoni. Najnovejši de-smejo avtofurgoni voziti samo v mejah posameznih poknajon. Le v izrednih primerih bodo izdana dovoljenja za prevez v druge province. Dovoljenja bo izdajal generalni inšpektor za motorizacijo. • Z 38 leti mati šestnajstega otroka. V bolnišnici av. Mavricija v Imperiji je leta 1905. rojena Alma Caviglija, stanujoča v Riva Faraldi, rodila svojega šestnajstega ctroka. Vsi otroci so moškega spola. Mož Alme Caviglija šteje 45 let. • Smrtni padec pogumne artistke. V cirkusu Henry v Pardubicah je vzbuja a posebno pozornost 281etna artistka Ivana Danielova, Id je telovadila na nihajočem trapecu. Višek je hotela doseči s tenv da bi se zgolj z nožnim palcem obdržala na trapecu. Občinstvo je bilo obveščeno, da bo artistka prvič tvegala ta poizkus, zato naj bodo gledalci mirni. Poizkus se je sicer posrečil, toda ko se je hotela artistka vnovič vloviti na trapecu, ji je ta ušel in je artiska padla 12 metrov globoko v manežo. Z zlomljeno hrbtenico in razbito glavico je sirota obležala na mestu mrtva. • Dramatična rešitev dveh planincev. Iz Milana se je odpravila na Monte Roso skupina petih alpincev, med katerimi so bili trije iz Valle d'Aosta, dva pa iz Milana«. Medtem ko so planinci iz Valle d'Ao-sta srečno prispeli na cilj, sta alpinoa iz Milana padla v žleb ter so ju morali rešiti iz nevarnega položaja. Da niso bili v bližini planinci iz Valle d'Aosta, bi bila milanska alpinca obležala mrtva. • Prevarana kmetica. 231etna Maria Žarka je prišla te dni iz Grobnica v Fiume, kjer je hotela nakupiti večjo množino blaga za obleko. Neka znanka jo je napotila k Jolandi Rossi, o kateri ji je povedala, da ji bo prinesla blago brez oblačilne nakaznice. Rossi jeva je to tuli obljubila, zahtevala pa je, da ji Zorka plača naprej 15.000 lir. Naivna Zorka je denar izročila, toda Rossdjeve ni bilo pol ure pozneje na dogovorjeni sestanek in ko je Zorka sprevidela, da je postal!a žrtev goljufije, je morala oditi na kveeturo, kjer je naznanila sleparijo. Rossijeva je bila aretirana. Ob 5. obletnici smrti gospe Fran je Tavčarjeve V dneva svit ln zlato zoro vrt o rožah vesne sanja, misel iz srca globine k Tebi roma, naša Franja. Bel oblaček že visoko jadra čez nebš poljane, zarja tkč mu z rožno tarvo v vseh odtenkih pajčolane Ptički strune so navili tam ob dvorcu ln kapeli, mllotožno žalostinko Tebi so v spomin zapeli. Emil Leon Te je klical, šla za njim si v večne dalje, ko odevajo se breze v nežnega zelenja halje. H grobnici, kapeli tihi, čea vrtove in dobrave, bel oblaček Vama nese toplo misel in pozdrave. Mara Tavčarjeva U LJUBLJANE u— Novi grobovi. Za vedno je zapustil svojce višji davčni upravitelj v pokoju g. Jakob Milavec. Za njim žalujejo soproga, dve hčerki, trije sinovi in številno drugo sorodstvo. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob 15. iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — Po kratki bolezni je preminil javni notar iz Ormoža g. Lojze Ponebšek, star komaj 40 let Zapušča soprogo, hčerko in drugo sorodstvo. Truplo pokojnika bo prepeljano iz Novega mesta na Zale v kapelico sv. Petra, od koder bo pogreb v sredo ob pol 16. na pokopališče k Sv. Križu. — V visoki starosti 79 let je v Dobrepolju umrla ga. RozaliJa Kleindienstova. Za njo žalujeta sin, hčerka in ostalo sorodstvo. K večnemu počitku so jo položili 1. t m. na pokopališče na Brezjah. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Letošnji najtoplejši dan je bil v ponedeljek. Čeprav je zjutraj padlo živo srebro pod ničlo, se je pod vplivom sonca ln juga ozračje toliko segrelo, da smo zabeležili popollne najvišjo temperaturo 19.3« C. Cez noč, ki Je bila delno oblačna, se je ohladilo na 2.4» C, v zraku pa je spet prevladal sever. Barometer, kl je včeraj padel za 5 mm, se polagoma dviga. V torek čez dan na prostem ni bilo tako prijetno, ker je pihal močan veter. V Z3vetnih legah pa je sonce spet popolnoma prišlo do svoje veljave. u— »Svetnik« je najboljše delo italijanskega pisatelja Ant. Fogazzara, ki ga radi imenujejo »italijadski Tolstoj«. Bavi se z vprašanji vere in cerkve, ki jih pokaže v podobi tajinstvenega reformatorja Giova-nija Salve. — Sailva je globoko krščanski duh, ki pa prihaja navzkriž s Cerkvijo. Dejanje vsebuje silno sjgcsLivno moč in veže pozornega čltatelja do zadnjega. Roman je preveden v vse svetovne jezike in ga štejejo med reprezentativna dela novejše italijanske književnosti. V slovenskem p e-vodu je izšel »Svetnik« v založbi Ti kovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ul.ca 3. u— Zaradi nove policijske ure bo začetek opernih in dramskih predstav od danes dalje uro kasneje, tako prično vse dramske predstave ob 18.30, vse operne pa ob 18. uri, v kol kor ni izredni začetek posebej objavljen. Tudi dnevna operna blagajna, ki ima predprodajo za operne in dramske predstave, posluje od danes dalje od 17. do 19. ure. u— Štajerska kokoš je najprldnejSa u niče valka mrčesa. V »Kmetovalcu« Čitaino o rjavi štajerki, ki je že dolgo na glasa kot najodličnejša kmetska kokoš. V članku je med drugim navedeno: Lansko let., se je na štajerskem pojavil koloradski hrošč ali krompirjevec. Kako obvarovat naša krompirjeva polja pred uničenjem? Na Francoskem je ta škodljivec pred nekaj leti uničil sk:raj vse krompirjeve nasade. Da bi zajezili Nemci pot temu hrošču na svoje ozemlje, so oblasti sklenile poslati na francosko mejo — štajerske kokoši, ki naj bi nemškega kmetovalca obvarovale pred ogromno škodo, ki mu preti od koloradskega hrošča. In zakaj ravno štajerske kokoši? Ker je dokazano, da je štajerka najprdnejša brskačica in uniče-valka mrčesa. Ima živo oko, je hitra, živahna in vztrajna kokoš. u— Pomarančni olupki na h°dnikih tn cestah niso samo znamenje nerednosti nekaterih ljudi, ki jim ni za snago in red na cestah, temveč so tudi prav nevarni, da l;ao ne pade in se ne poškoduje. Zato so naši listi že večkrat grajali grdo razvado odmetavanja pomarančn h in drugih olupkov, papir.a in vrečic za sladoled ter drugih odpadkov kar na cesto. Ceste in ulico v okolici živilskega trga in ob prodajalnah s sadjem so res kar nastlane z olupki, čeprav je mestna občina obesila kakih 200 košov za smeti na vseh primernih prostor h. Spet opozarjamo občinstvo in še posebno mladino, naj pomarančna olupke in druge odpadke meče samo v te koške, da se izogne kazni in pokaže več smisla 'za red. u— Obrtniki, ki so zaprosili za dodelitev bencina in petroleja, naj takoj dvignejo nakaznice prt Pokrajinskem svetu korpo-racij v Beethovnovi ulici št. 10, ker bodo sicer nakaznice zapadle. u— Društvu »Dom slepih« v Ljubljani so podarili gospodje zdravniki II. kirurgi čnega oddelka splošne bolnice v Ljubljani namesto venca na krsto pokojni go-spej Guzelj, lir 200. Za plemeniti dar naj-iskrenejša zahvala. u— Zavetišču za onemogle (Japljeva 2) darujejo 100 lir namesto cvetja na krsto g. Srečka Niča, davčnega nadupravitelja v pokoju, SkabernetovL u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so od sobote do ponedeljka sprejeli spet nekaj ponesrečencev, po večini z dežele. Iz Črnomlja je prišla po zdravniško pomoč 30-letna kočarjeva žena Albina Štruklje-va, ki jo je krava sunila v oko. 50-letni tega dela in mu dati s pretiranim karikiranjem posameznih značajev značaj kome. dije, je rimska predstava uspešno poudarjala njegov lirizem in tisto globoko melanholijo, ki izhaja jz preloma med starim in novim svetom, izraženega simbolno v usodi Cešnjevega vrta. Stanlslavskega gledališke spomine, eno najpomembnejših del te vrste v vsej gledališki literaturi, napoveduje v italijanski izdaji rimski založnik Tumminelii, ki bo biavil tudi novo izdajo Tommasa Salvi-nija »I ricordi di teatro«. Maria Apollonia Zgodovina italijanskega ča Storia del teatro italiano) je pravkar dosegla tretjo knjigo. Mario Apo-llonio je eden najboljših italijanskih strokovnjakov za gledališko zgodovino. Ne-•> vno je izdal pri Guandu v Modeni kritično monografijo o Shakespeara. Smrt Kostisa palamasa. Po vesteh lz Aten je umrl v grški prestolnici največji novogrški pesnik Kos tis Palamaa, eden redkih iz te dežele, katerih ime je mano po vsej kulturni Evropi. Palamas je postal že v začetku stoletja osrednja osebnost grškega slovstva ln je ohranil tc nesporno prvenstvo še v povojnih letih, ko se je no-vogrška književnost močno razgibala in razbohotila. Palamas je bil na krškem to, kar je bil sredi prejšnjega stoletja v Franciji Viktor Hugo. VPalamasovi poeziji so dobile prefinjen grški Izraz večne ideje na- Nel Ventennale della Fondarfone delTAer onautlca fl Duce Intrattiene a coHoqolo II Comandante dl un gruppo dl aerosilnrantl in partenza per la zona dl operarfonl —-Ob dvajsetletnici ustanovitve Aeronavtike se Duce razgovarja s poveljnikom sknphie torpednih letal pred njihovim odletom v operacijsko področje cjonalnega in socialnega značaja; ta pesnik je ustvaril svojemu narodu nekaj de!, v katerih so poprijele najznačilnejšo slovstveno obliko posebnosti novogrškega naroda, zmes njegove tradicije in sodobnega življenja. Palamasovo poezijo odlikuje bogastvo čustvovanja in fantastičnih idej, raznoljčnost ritma, lepota rim ir pomen-Ijivost simbolov. Z njo je ustanovil tako zvano atensko šolo, ki se je očitno razločevala od jenske šole, kakor je obvladovala novogrško slovstvo v 19. stoletju. Spričo dejstva da Grki Se vedno nimajo enotnega književnega jezika, je nemalo pomembno, da si je atenska šola pridobila priznanje v vsej Grčiji in je tako zrahljala tla za pripravljajoče se književno zedinjenje. Palamasovo poslanstvo so nadaljevali in Se nadaljujejo nzjegovi številni učenci, posebej še Kiparis, Malaksis in Sikelianos. Palamasove pesmi so izšle nedavno, kakor je bilo v tej -ubrL-cj že zabeleženo, v francoskem izboru orl nekem švicarskem založniku, ki je namenil izkupiček za podporo dece v pesnikovi domo. vini. Kes tis Palamas je umrl v starosti 84 let. Balzac kot dramatska oseba. Comčdle Fran^aise je nedavno uprizorila igro v ntth »Vidocq chez Balzac«, delo Emila Fabrea. V tej igri nastopa pisatelj »človeške komedije«, ta neizčronl stvaritelj tolikih izmišljenih oseb, v zgodbi nekoliko detektivskega značaja čevljar Ignac Pajk iz Višnje gore je padel in si zlemil levo nogo. Po nesreči je brat z drogom sunil v obraz ter poškodoval 20-letnega Nikolaja Korošca, sina hišarja z Bizovika. Desno nogo si je poškodoval pri padcu 50-letni posestnik Franc Krenos iz Zaloga. S steklom si je porezala desnico 37-Ietna poštna uradnica Amalija Volkova iz Ljubljane. Iz Navega mesta n— Misijon. V spomin na 4501etnico kapitlji bo za letošnjo veliko noč misijon, ki se bo pričel v soboto, 10. aprila, in končal 19. aprila. n— Ogenj v mestu. V dimniku na hiši ge. štefanovičeve na Ljubljanski cesti so se v torek zvečer vnele saje in le hitri intervenciji poklicnih gasilcev gre zahvala da se ogenj ni razširil Spodnja štajerska Minister Speer na štajerskem. Nemški državni minister za oboroževanje Speer je v spremstvu pokrajinskega vodjo iz Gradca obiskal več podjetij za oboroževalno indu-str.jo na štajerskem. Ogledal si je tudi kelektivno razstavo štajerskih umetnikov v Joaneju v Gradcu, kjer je nakupil nekatere umetnine. Vsakdo mora na p" moč v primera letalskega napada, v tem smislu pišejo štajerski dnevniKi: Nobeni opazovalci n so več potrebni. 2e svej čas so bili v krajih, ogrožen :h od letalskih napadov, pritegnjeni vsi pripadniki nam da k samoobrambi. Zdaj je ta pritegnitev razširjena na vso državo. Samo telesne pomanjkljivosti m nujne službene dolžnosti jih lahko tega oprostijo. Žrtvovanje mora biti takojšnje vseeno kje. Vsak pol cijski uradnik, vsak poverjenik letalske zaščite in vsak njihov namestnik ima pravico, da dodeli vsakogar, ki ga najde v bližini poškodbe, k reševanju. V obeh vojaških bolnišnicah v Radgoni se vrstijo obiski iz razn h krajev. V mar-( cu so ranjence najprej cbdarovale članice ženske skupine z Vinjega vrha, ki so tudi ; prepevale in predvajale ljudske plese. Po-j tem je radgonsko žensko društvo priredilo v obeh bolnišnicah veselo popoldne s petjem in veselimi enodejankami. Pcleg drugih so obe bolnišnici ob skale tudi članice ljutomerskega krožnega ženskega združenja, ki so izročile številna darila- Na- GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 7. aprila, ob 18.30: V LJubljano Jo dajmo. Red A. Četrtek, 8. aprila, ob 18.30: Veliki mož. Red Četrtek. Petek, 9. aprila: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 10. aprila, ob 18.30: V času obiska- vanja. Premiera. Red Premierski. • »V Ljubljano Jo dajmo!« Veseloigra avtorja Josipa Ogrinca, v predelavi in režiji Milana Skrbinška. Igrajo: Srebrin — Cesar, Rotija — P. Juvanova. Marica — Ančka Levarjeva. Cena — Starčeva, dr. Snoj — Drenovec. Pavle — Peček. Neža — Rakarjeva. notar — Košuta. Scenograf: inž. Franz Emest Dr. Ljuba Prenner: »Veliki mož.« Komedija v treh dejanjih. Godi se v Ljubljani v književniških krogih. Igra je satira, v kateri nastopajo: Cesar. Starčeva Ras-bergerjeva, Brezigar, Nakrst, VI. Skrbinšek, Peček, Košuta, Kovič P., Lipah. Kovič J., Raztresen, Bratina, Blaž, Drenovec, Sancinova. Gorinšek. Režija: Milan Skrbinšek. V soboto, 10. t. m. bo v Drami prva uprizoritev E Gregorinove pasijonske drame »V času obiskavanja«, ki predstavlja poslednje dni iz Jezusovega življenja in njegovo smrt. Posamezne prizore na odru, ki podajajo dogodke iz tistih dni, veže bralec s čitanjem evangelija. Sodeluje celotni dramski ansambel, pomnožen s številnimi statisti. Delo režira avtor E. Gre- gonn. OPEBA Sred* 7 aprila, ob 18. uri: Jsako to Metka. Red Sreda. Cet-+Fk « anrila. ob 18 uri: Madsme Butterfly Premiera. Red Premierski. Petek, 9. aprila: Zaprto. • Humperdinckova mnzikalna pravljica »Janko in Metka«. Zasedba: Oče Peter — Janko, Jera. njegova žena — St Poličeva, Janko m Metka, njuna otroka — GoloBo-va in Mleinikova, čarovnica Hrustaj-baba — Karlovčeva. Trosi-možek — Barbičeva, Rosi-možek — Urbančičeva Dirigent: Nl-ko Stritof. Režiser: C. Debevec. Koreograf: P. Golovin Kostumi: Jela Vilfanova »Madame Butterfly« v deloma novi zasedbi pride zopet na spored Opere. Prva letošnja uprizoritev bo v četrtek, 8. t. m. za red Premierski Novi sta zasedbi partij Pnkertona in konzula Sharplessa. Pinker-tona bosta pela Sladoljev in Lipušček, Sharple-sa Da g Popov. Butterfly bo Hey-balova. Suzuki Golobova. Kate — Špano-va, princ Yamadori — Dolničar, bonec^ — Lupša komirar Greeorin M. Pri premieri poje Pinkertona Lipušček. posled je bilo 140 ranjencev v gostih neke okoliške ženske crganizacije. Obrtniki ptujskega okrožja so zborovali 1. aprila v Ptuju. Okrožni vodja Bauer je imel pozdravni nagovor. Izročil je nekaterim novim mojstrom listine ter jim čestitali. Razpravljali so še o zadevah obrtniške organizacije. V krop je padel 3 letni bajtarjev sinček Štefan Grlja iz ptujske okolice. Otrok se je strahovito opekel. Pri delu na polju ai je 52 letni posestnik Janez Puflnik iz Spodnje Polskave zlomil več reber. V celjski okolici je padla Roža Klemenčičeva po stopnicah in se hudo poškodovala na glavi. Franc Požun z Ljubnega je prišel z reko v cirkularko, ki mu je cdrezala več prstov na dtsnici. Alojz Pflander, zaposlen na Borlatovi žagi v Sc. Jurju ob južni železnici, je padel i cd hlode, ki so mu zlom'1,i noge. 3 letna Zcfka Hrastnikova iz Trnov-Ija je padla v lonec kropa in se nevarno opekla. Ključa/n čar Janez Cepuh iz Celja, je pri montažnem delu d.bil hude poškodba na glavi. Z Gcreisjgkega Gorenjski vodja dr. Rainer jc 3. in 4. aprila obiskal Ziljsko dolino in ostalo šmo-horsko okrožje, kjer je bilo več zborovanj. Sprejemal je želje in pritožbe. V daljšen. govoru je naglasil, da se je osebno prepričal, da je Adolf Hitler prav tako svoboden in nezlomljiv kakor kdaj prej. še nobeno sekundo ni Adolf Hitler dvomil o zmagi. V Tržiču je bilo nedavno sklicano zborovanje stranke v dvorani na Skalci. Vodil ga je skrbnik nemške delavske fronte Geisendorfer. Razna sodobna vprašanja je razmotrival okrežni propagandni vodja Oberdorfer iz Radovljice. Na Golniku se je pred dnevi vršilo večerno šolanje. Okrožni prosvetar je govoril o totalni vejni. Podobna šolanja se vrst jo tudi drugod na Gorenjskem. Tovariške večere prirejajo posamezne krajevne skupine z različnim sporedom. Tako je bil nedavno tcvariški večer v Ma-rinškovi gcstilni v Naklem. Zbrali so ce ožji sotrudniki krajevne skupine. — V domu stranke v Mengšu ie bila nedeljska prireditev s pestrim sporedom in s tombolo za zimsko pomoč. Iz Hrvatske Zadušnica za polkovnikom Franceti čem. V petek je bila v zagrebški stolnici maša zadušnica za pokojnim polkovnikom Jurijem vitezom Francetičem, ki se je je mcl drugimi udeležil tudi Poglavnik. Pred cerkvijo je bila postrojena častna četa z godbo hrvatskih letalcev. Po maši je Poglavnik peš šel po zagrebšk h ulicah. — Tudi v Sarajevu in drugih večjih krajih so bile za polkovnikom Francetičem maše zaduš-niče, ki so se jih povsod udelež li predstavniki' vojaških in civilnih oblastev ter številno cbčinstvo. Zagrebška univerza ima 6.668 slušateljev. Hrvatsko vseučilišče z 8 fakultetami (bogoslovna, farmacevtska, medicinska, filozofska, kmetijsko-gozdarska, pravna, tehnična, veterinarska) je imelo lani vsega skupaj 6668 slušateljev, in sicer 5199 moških in 1469 žensk. Po narodnosti je bilo 5940 Hrvatov, 339 Bolgarov, 149 Nemcev in 231 ostalih narodnosti. Na vseučilišču poučuje 128 rednih in izrednih profesorjev, 119 kontraktualnih in honorarnih profesorjev, 34 docentov, 4 učitelji veščin in 148 asistentov in suplentov. Upravnega osebja je na vseučilišču 326. Tisoč ulic v Zagrebu. Po statističnih podatkih je v Zagrebu 1000 ulic in trgov. Površina mesta znaša 64.37 km«, nadmorska višina Griča je 162.5 m, spodnjega mesta pa 120.4 metra Na kvadratni kUomeiter odpaie 198 hiš. Glavne tranzitne ceste v Zagrebu so: Maksimirska, ki je dolga 3.4 km, Hica meri 3.3 km, Savska cesta 2.8, Vlaška ulica pa 1.5 km. Zahvala za dobavljena živila. Hrvatski listi objavljajo naslednji komunike: Kakor smo že nedavno javili, so komunistične tolpe uničile na več krajih skladišča z živili in povzročile začasno prekinitev prometnih sredstev med žitorodnimi kraji države in obalnim področjem. Zavezniška italijanska vojska je dobavila meščanstvu in vojaškim Oblastvom v teku lanskega leta nekoliko sto vagonov življenjskih potrebščin, predvsem žita, riža, testenin m soli. Zavezniška italijanska vojska je ugodila želji hrvatske vlaie s prijateljsko in blagohotno naklonjenostjo ter tudi sedaj sporazumno s hrvatskimi oblastmi skuša dobaviti čim več vagonov žita iz svojih zalog za prebivalstvo primorskih krajev in otokov. Nov kino v Banja Luki. Bodoča hrvatska prestolnica se stalno pripravlja na svojo nalogo. Razen neštetih novih državnih palač Je zdaj dobila tudi moderen kino. V dvorani bo prostora za 600 oseb. Zvočna aparatura je najnovejše vrste. »Pomoč« bo med reveže razdelila poV> drag milijon kun. Na seji mestnega odbora »Pomoči« v Zagrebu je bilo sklenjeno, da bodo za veliko noč obdarili zagrebške reveže z denarnimi podporami. Odobren je bil kredit poldrugega milijona kun. Obi» telj ali posameznik bo prejela po 500 kun, otroci pa po 200 kun. o ŠPORT Sijajni uspehi Hermežanov Odličen table-teniški turnir Ljubljana, 6. aprila. Hermežani so včeraj skoraj svečano zaključili zimsko igralno sezono v table-te-nisu z zelo uspelim turnirjem, morda najboljšim, kar smo jih videli v letošnji sezoni. Tekmovanje je bilo na višku v športnem, pa tudi v propagandnem pogledu. Levji Jelež zmage je pobral Hermežan Dušan Bogataj, ki si je priboril kar štiri nagrade, kar se doslej še ni primerilo na nobenem turnirju. Sicer pa so se dobro odrezali tudi ostali Hermežani, ki so prejeli najmanj polovico nagrad izmed ogromnega števila 26. Podrobni izidi turnirja so bili v glavnem naslednji: M°štva (18 moštev). Zmagovalno moštvo: Hermes (Bogataj-Poženel), ki je premagalo v finalni igri Korotana I iBradeško, Potočnik, Gabrovšek). Tretje moštvo Mladika I (Strojnik Roman, Krečič); 4. moštvo Mladika IV (Meden, Mlakar). Gospodje posamezno (18 tekmovalcev). Prvak Bogataj Dušan, 3 zmage (6 : 1); 2. P o ž e n e 1 Niko, 1 zmaga (3 : 4); 3. Strojnik Roman, 1 zmaga (3 : 5); 4. Bradeško Stane, 1 zmaga (2 ; 4). Bogataj je premagal Poženela z 2 : 0, Bradeškaa z 2 : 0, Strojnika R. z 2 : 1. Poženel je premagal Bradeška z 2 : 1, izgubil pa proti Strojniku R. 1 : 2. Strojnik R. je premagal Poženela 2 : 1, izgubil pa proti Bradešku 0 : 2. Finalne igre so bile zelo napete, saj clo zal njega ni bilo jasno, kakšno bo končno stanje finalistov, šele ko je Poženel premagal Bradeška, je bila slika popolna. Poženel, ki je računal le na i'ct:'.o mesto po dveh izgubljenih igrah, se _;e zaradi do1, e igre in zmage 2 : 0 nad Bradeškom plasiral na drago mesto, ki ga Vremenske zanimivosti pred stoletjem Mile in hude zime, slabe letine in uime — L 1834 so vso zimo pasli živino je tudi zaslužil. Pokazal je namreč izredno igro ter bil odličen v napadu. Njegovi ostri drivesi so mu omogočili neposredno točkovanje in ga sploh ni bilo mogoče zadržati. Seveda moramo pohvaliti tudi izredno razpoloženega Bogata ja* ki je tokrat zaigral kakor bržkone še nikoli v življenju. Uspevalo mu je vse; odločen napad in uspešna obramba. Siguren je bil Strojnik Roman, ki je posebno mirno in obrambno izvrstno zaigral proti Poženelu. Bradeška ni bil v najboljši formi. Gospodje v dvoje (32 parov). Zmagovalca: Bogataj-Poženel z zmago v finalu nad Bradeškom-Gabrovškom 2:1; tretji par: Medved-šubert (Hermes); četrti Recek-Tršinar (Mladika). Gospodje in dame v dvoje: Zmagovalca: Sterletova,Bogataj; draga: Bedenk - Poženel z zmago 2 :1. Vsi štirje člani Hermesa. Dame posamezno; Prvakinja: Pogačar Cirila (neorganizirana) z zmago nad Fu-gina Sašo z 2 : 1; tretja Bedenkova in Sterletova četrta (vse Hermes). Kategorija B gospodje (60 tekem). Prvak Krečič (Mladika), drugi Meden (Mladika); tretji Gregi (Hermes), četrti Sajovic (neorganizirani). I Juniorji A (38 tekm.) Prvak Strojnik Štefan; drugi Potočnik (oba Korotan). Juniorji B (31 tekm.) V finale sta se | plasirala Bajt in Novak, oba Korotan. , Novi predsednik zagrebške Concordije. Državni športni vodja na Hrvatskem Miško Zebič je imenoval za pre.lsednika zagrebškega športnega kluba Concordije generala Vladimira Krena, povlmP-a hrvatskega letalstva. Paherki iz ^vtrmobillzma V Beogradu preučujejo ta čas srbski li. ^nit za morebitno uporabo pri izdelavi domačih pogonskih sredstev za motorje. Razen tega so oblasti uvedle tudi posebne tečaje, da bi se v njih tehnično osebje priučilo ravnanja s takimi vozili. # V Angliji so pred vojno izdelovali skoraj 3000 raznih vrst jekla, toda od tedaj se je tudi v tej proizvodnji marsikaj spremenilo. Po zadnjih podatkih se zdaj jeklo pridobiva samo še v 50 raznih vrstah. * Za ameriško blindiramo motorno vozilo srednje vel j kosti je potrebnih najmanj 500 kg bakra, medtem ko ga za bombnik porabijo do 1506 kg, za lovsko letalo pa okrog 150 kg. Te številke zgovorno pričajo, zakaj so Američani tako zaskrbljeni zaradi pomanjkanja te dragocene kovine, kj ga čutijo še bolj zaradi tega, ker pri svojih izdelkih niso računali na uporabo avtar-ktičnih proizvodov. • Japonci so izdelali daljnosežne načrte za razvoj industrije v Vzhodni Aziji, pri čemer so predvsem računali z naravnimi bogastvi posameznih pokrajin .Tako naj bi severna Kitajska m Mandžukuo imela najbolj razvito težko železno industrijo, severna Kitajska in Mandžurija premogovno industrijo in južna Kitajska tovarne za aluminij, medtem ko bi Japonska sama obdržala predvsem tekstilno industrijo in izdelovanje vseh preciznih strojev. • Japonci so v zasedenih pokrajinah skoraj v celoti popravili rudnike za pridobivanje cina, ki so jih pred odhodom poškodovali Angleži, prav tako pa tudi na novo uredili plantaže za pridobivanje gumija. Zanimivosti Danski kronski zaklad na varnem. Iz Kodanja poročajo, da so pred kratkim odpeljali iz muzeja v Rosenborgu danski kronski zaklad ter ga shranili na nekem varnem mestu. Prvič je bil danski kronski zaklad shranjen v kripti neke cerkve septembra meseca 1807, ko je angleška mornarica bombardirala Kodanj. škandal v Versaillesu. V Versaillesu pri Parizu so odkrili grdo afero. Osebe, ki jim je bila poverjena krajevna pomoč, so po-neverili denar ki bi ga bile morale porabiti za zimsko pomoč prebivalstvu v obliki živil in dragih podpor. Policija je aretirala 14 oseb. Milan v številkah. Milanska mestna občina je izdala študijo, ki vsebuje zanimive podatke o mestu. Milan leži 114 do 134 m nad morjem. Površina mesta obsega 181.762 m2; ceste v Milanu imajo 813 km lolžine; 136 kilometrov cest je zasajenih z drevjem. Tramvajskih prog je 176 km. V času, ko je bila izgotovljena statistika, ki navaja te podatke je imel Milan 1,224.748 prebivalcev med katerimi je bilo več žensk kakor moških. V Nemčiji ne bodo več izdelovali sabelj. Na podlagi odredbe ministra za orožje in municijo Speera bodo v Nemčiji prenehali z izdelovanjem sabelj, ki so jih proizvajali v približno 200 oblikah. Na ta način bo nemška oboroževalna industrija prihranila precej jekla, nikla in kositra, povrhu tega pa še 1,200.000 ur delovnega časa. Naprave za delavce v vodi. Iz Stockhol-ma poročajo, da je švedsko mornariško ministrstvo prejelo patent posebnega aparata, ki služi v pomoč delavcem, ki morajo pri delu stati v vodi. Naprave se lahko poslužujejo tudi brodolomci, katerim pomaga aparat vzlržati se 17 ur nad vodo. Naprava ima posebno pomagalo, ki omogoča glavi, da ostane nad vodo tudi tedaj, ko si utopljenec ne more več pomagati. Nove filipinske znamke. Iz Manille poročajo, da pridejo 1. aprila v promet nove filipinske znamke s sliko Monte Majona in Fudžijame. Radio LJubljana SREDA, 7. APRILA 1943/XXI. 7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Orkester vodi dirigent Gallino. 13.45: Operna glasba. 14 00: Porekla v italijanščini. 14.10: Orkester Ce-tra vedi dirigent Barzizza. 14.30: Koncert i.'; u Smona. 15.00: Poročila v s'ovenščini. 17.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 1715: Koncert kitarista Stanka Preka. 17.35: Godalni orkester vedi dirigent Angelo. 19.0^: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko .^eben 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi (n napevi. 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 19.45: Pesmi m aapevi 20.00: Napoved časa — Poročila v itali-'anžčini. 20.20- Komentar dnevnih iogod-kov v slovenščini. 20.40: Radio družino 21.25: Devet Beethovnovih simfonij: Simfonija št. 5 op. 67 — vodi dirigent Her-bert von Karajon. 22.00: Operetna glasba na ploščah. 22.10: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 22.45: Poročila v italijanščini. V starih časih je človek čutil še bolj odvisnost od vremena kakor dandanes. Posamezne dežele n so b!le še tako povezane med seboj, ker ni bilo prometnih občil našega časa, zato so se morale prehranjevati predvsem same. če je bila tetina slaba, je bila to mnogo večja nesreča kakor dandanes, ker živeža niso mogli uvoziti — vsaj ne dovolj in ne ob pravem času — iz drugih dežel. Vreme je blo terej posebno mogočen činitelj zlasti v življenju kmeta. Seveda se je kazal vpliv vre- , mena tudi v življenju meščanov. Po slabih letinah se je podražilo žito. ki je veljalo za glavni živež ter je imelo še večjo vrednost v času. ko še ni b:lc krompirja. Zanemarjena polja še v prejšnjem stoletju pa napoleonskih vojnah so bila marskje zanemarjena po-lja. Med vojnami so ljudje slabo obdeloval5 zemljo, zlasti v krajih, ki so bili v vonem področju. Preccj kmetij je pa bilo tudi zapuščenih, bodisi, da so se družine preselile ali 5zumrle. Med vojnami tiso tako redno obdelovali njiv in ne dovclj dobro gnojili. Živine je b:lo mnogo pobite, zato je tudi primanjkovalo gnoja po vejni. Zato je razumljivo, zakaj je 1. 1817. nastopila tako huda lakota, da so se ohranila ustna izroč la o nji do dandanes. Med napoleonskimi vojnami so bile tud; porabljene zaloge živeža. Pomanjkanje je bilo tem bolj občutno, ko so se vrstile potem slabe letine. Vreme v desetletjih po napoleonskih vojnah Iz zgodovinski hpodatkov je razvidno, da so se po napoleonsk h vojnah vrstila pogosto slabe letine Vreme je bilo neugodno. skoraj leto za letom preveč deževno in hladno. Ljudje so upali od leta do leta, da bo boljša letina prihodnje leto, a zemlja je slabo rodila še dolgo. Okrog 1. 1820 se je vreme popravilo in bilo je nekaj letin dobrih. V naslednjem desetletju do 1. 1830 so bile popravljene posled:ce prejšnjih hudih časov, vendar so bili ljudje v posameznih letih hudo prizadeti. L. 1823 so bile v mnogih krajih velike povodnji, ki so napravile nepopravljivo škodo. L. 1826 je pa bila let;na slabša zaradi suše, pa se je ž to zelo podražilo. — Zanimivo je, da je bila 1. 1829 približno prav tako huga zima kakor 1. 1929. čeprav se vreme ne ravna po stoletnem koledarju, da bi se čez sto let začelo zopet ponavljati L. 1829 se je zima začela zelo zgodaj; jesen je bila zelo deževna in kmalu je zapadel sneg. Mraz je začel silovito pritiskat1" januarja 1. 1830 Zima je bila suha, pot. ki so začeli usihati, voda je pa globoko zmrzovala, tako da so se mliri ustavili, pa je začelo primanjkovati moke. Pcšla je tudi krma za ž vino Da je b'la tedaj res tako huda zima kakor ste let pozneje, sprevidimo iz tega da je zamrznila Ljubljanica med Vrhniko in Ljubljano. Ljubljanica zamrzne le ob najhujšem mrazu, kar se ne zgodi niti v vsakem desetletju. Ljubljanica je namreč precej topla, ker priteče iz toplega podzemlja. Dindanes ni nobei-ih hujših posled^, če zamrzne Ljubljanica, pred dobrimi s*-~> leti je pa bila ta reka pomemb-a vodna cesta. Ljubljana je dobivala vso kurivo p' Ljubljanici. Ljubljančani so bli zelo prizadeti, ker jim je začelo primankovati kuriva, a dovoz je bil oviran, ker so morah sekat* led na Ljubljanici., da je bila plovba omogečena. Zaradi hude zime 1. 1830 so tudi v mnogih krajih malo pridelali ker je trpela ozimina, slab je pa bil tudi pridelek sena. Po hudi zimi suha leta Ali smemo sklepati, da po hudi zimi ^lede suha leta, ker sta b!li leti 1832 in 1833 zelo suhi? Ta sklep bi bil najbrž prenagljen in brez vsake znanstvene osnove Omenjamo le za primerjavo, kakšno je bile vreme pred debrimi sto leti v primeri z vremenom v teh desetletjih. Tako je bile vreme po hud zimi 1. 1830. in sicer 1. 1831 zelo deževno a tem bolj suho v letih 1832 in 1833. Zaradi suše je bila slaba letint v obeh .etih, a žJta so kljub temu pridelali še precej. Lepo vreme je bilo tudi jeseni krkor n. pr. lani. Pozimi ni bile niti tcliko snega Ld dežja kakor v pretekli zimi. Do svečnJce je trajalo suho vreme, pa tako toplo, da so marsikje vso zimo pasi živino. V splošnem je bla tedaj zima mnogo milejša kakor letošnja Oralj so že ja nuarja ln v nekaterih krajih je začelo cvete« drevje... Zanimvo je. da je tudi te-1aj nastopilo vetrovno vreme, kakor letos ori nas. Zavladala je izredno huda sušo i Suha so ostal tudi pemlad. Suša je trajal; , še vse poletje in jara žita sploh n:so ob t rodila, le ozimina je dala Dekaj pridelka Pridelali so pa dobro vino. Suša je trajala še jeseni, ko so bili travnik kaker požgan. Bilo je občutno pomanjkanje krme in seno se je neverjetno podraž lo. Začelo se je sušiti drevje in tud: trte. Suša je bila šf tem bolj občutna ker nI bilo tudi rese Jeseni so usahnili mnogi studenci. Nenavadno je upadla voda tudi večjih rek. Tako je bila Sava preplitva za plovbo, kar je bilo usodno za naše pokrajine, k i so uvažale žito po Savi s Hrvaškega. Suša, ki je trajala nad tri leta Suša, ki se je prav za prav začela že l. 1832 in ki je bila čedalje hujša, je trajala nad tri leta. S tem ne nameravamo reč5, da bo tudi sedanja suša trajala tako dolgo, temveč le omenjamo, kako dolgo se lahko vrste nenavadno suha leta. Po tisti strašni suš; pred dobrimi sto leti je nekoliko bolj deževalo šele februarja 1835. Pred tistim časom je nekoliko bolj deževalo — a ne dovolj da bi bilo konec suše — pred letom in štirim mesec'. Tudi dež februarja 1. 1835 ni mogel odpraviti posledic hude suše. Zemlja je b;la tako pre-sušena, da je kmalu zopet nastopila izredno huda sušo že maja. Vendar je bilo suše tisto leto konec. Huda zima tudi leta 1840 Med hude zime v tem stoletju prištevamo zimo v letih 1941/42, zato se zdi tem bolj zanimivo, da je bila tudi z*ma L 1810 zelo huda. Prejšnje leto, 1839, je bila zopet suša in letina je bila slaba. Jesen je bila nenavadno lepa in topla. Toplo vreme je trajalo do božiča, a tem bolj je mraz pritisnil petem. Letina je pa bila L 1840 dobra, približno kakor lani po hudi zimi. Leto pozneje je bilo zopet precej suho, čeprav tudi to ne dokazuje, da so leta po hudih zimah suha. Zaradi suše je bila letina zopet slaba. Tcda kakor navadno v •suhih letih so bili tudi tedaj zelo zadovoljni z vinskim pridelkom. — M;La in suha zima je bila tudi v let:h 1845/46. Bila je zelo podobna pretekli; bilo je malo snega in mraz je trajal dolgo. Ozimina se je po kratki zimi naglo porasla in drevje je zgodaj odgnalo. Zdelo se je, dn bo letna dobra, a marsikje so biii razočarani. Izredno huda draginja leta 1817 L. 1817 je bilo najbrž najhujše za ljudstvo v prejšnjem stoletju. Nastopila je silna lakota in pomankanje je b lo splošno. Zaradi neprestano slabih letin se je ž vež zelo podražil. To sprevidimo nejbolje iz primerjave cen v 1. 1846 in 1. 1817. Leta 1846 se je žito zelo podražilo, vendar je bil tedaj mernik pšenice še ved^o le po 2 gld. 20 kr. L. 1816 je pa veljal mern k pšemce 3 gld. 50 kr., a pred žetvijo 1. 1817 že 12 gld. 20 kr. V nekaterih krajih je bila pšenica še neprimerno dražja. Cene ao dosegle za tiste čase, ko je imel denar veliko vrednost, bajno višino. Ogromna večina oglaševalcev se obrača na vJUTROV44 OGLASNI ODDELEK (♦♦♦♦♦OR, VENA otroci — FRANC, ADOLF, brata — CAV L. RONCHI, zet — MARIJO, vnuk — LTVIJA, vnukinja in ostalo sorodstvo A. ALEXANDEB: 9 POZABLJENI NAPEV_ ROMAN Razen glavnega urednika in sodelavcev »New York Daily Journala« ni bilo do devetih zjutraj v New Yorku žive duše, ki bi se bila ukvarjala z odkritji, obljubljenimi v jutrnji izdaji Točno ob devetih pa so jeli raznašalci kakor obsedeni kričati po ulicah; in občinstvo, privabijeno po mnogo obetajočih geslih, je jelo kupovati. Ob polidesetih je dobil policijski ravnatelj izvod lista; prinesel mu ga je vneti Pratrolman, ki se je gnal za povišanjem in je zdaj vzravnan kakor kol in težko sopeč upiral oči v starejšinovo okroglo, plešasto glavo, ki je postajala čedalje bolj rdeča in bleščeča. »Zapleniti!« je mahoma kriknil ravnatelj in udaril s pestjo po mizi »Sem že vprašal,« je odgovoril policist. »Toda v uredništvu ni bilo niti enega izvoda več. Vsa naklada je v rokah raznašalcev, ki se dero po cestah.« »Zapleniti vse, kar je še dosegljivega. Neutegoma zapleniti!« je ukazal visoki uradnik poveljniku mobilnega oddelka. »Niti enega izvoda ne smete pustiti v prometu!« _ V naslednjem trenutku se je zganil ves mogočni policijski aparat. še malo, in po newyorških ulicah se je zapodilo veliko število redarjev, ki so pričeli neusmiljen lov na prodajalce listov. Občinstvo, radovedno zaradi neobičajnega nastopa policijskih sil, se je jelo zanimati za list, med tem ko so raznašalci begali okrog, da bi ušli redarjem, ter ponujali številko mimogre-dočim, ki so se kar trgali zanjo. Cena listu je kmalu poskočila; ob desetih so ga plačevali že po pol dolarja, čeprav je stal drugače samo pet centov. O poli enajstih ga ni bilo več dobiti za manj kot za dolar. Uspeh zaplembe je bil porazen za policijo: do enajstih so nabrali redarji komaj pičlih štiri tisoč izvodov. Raznašalci so bili menda zgovorjeni med seboj: nobeden ni imel pri sebi več ko dvajset izvodov, in kadar so bili ti razprodani ali zaplenjeni, jo je žvižgaje odkuril, čez nekaj minut pa se je pojavil z novo dvajsetorico izvodov. Bilo je, kakor da obstoji nekje neizčrpna zaloga tega preklicanega lista. Tedaj so ukazali, naj se prodajalci pripro; a to je bilo bob v steno, kajti bratje, sestre in prijatelji aretirancev se niso dali ostrašiti, ampak so veselo nadaljevali dobičkanosno prodajo. O polidvanajstih je policijski ravnatelj z mrkim obrazom odredil, naj se pokupijo vsi izvodi lista, ki jih je še moči dobiti v roke. »Gospod ravnatelj,« se je oglasil neki uradnik, *ti nepridipravi terjajo zdaj po dva dolarja za izvod. In dnevna naklada je dve sto tisoč izvodov. Tako vsaj stoji na glavi lista.« »Pokupite!« je s hripavim glasom vztrajal ravnatelj. In redarji so kupovali in kupovali, tako da se je do poli ene nabralo vsega pet in dvajset tisoč izvodov. »Vse pokupite!« je bled od togote priganjal glavar newyorške policije, ko je videl, da se ljudje vračajo s praznimi rokami. Ob eni ni bilo v prometu nobenega izvoda več. Vendar si je bilo težko zamisliti, da bi bili v razmeroma kratkem času treh in pol ure prodali kar 170.000 izvodov, in to vpričo policistov, ki so lovili raznašalce. Razlaga je bila samo ena: razen policije je bil moral kupovati list še nekdo drug, in ravnatelj je dobro vedel, da more biti ta neznanec nihče drug kakor njegov sovražnik št. 1, najnevarnejši bandit severnoameriške federacije, ki mu je bil to pot, čeprav gotovo iz nasprotnih razlogov, postal najboljši zaveznik. Ob dveh je bilo na sedežu policijskega vodstva spet tiho in mirno: besni lov na raznašalce in njihov nevšečni list je bil končan, da se drugi dan znova prične. V uradnih prostorih so hodili vsi po prstih, kadar je koga privedla pot mimo ravnate-ljeve pisarne. Z glavo med dlanmi in s pogledom srepo uprtim v preklicani list je visoki uradnik negibno sedel za pisalno mizo. 2e desetič je čital nesrečni članek, dasi ga je znal malone na pamet. Podpisan je . bil »E. C. Poor«. To ime je bilo za policijskega ravnatelja isto, kar je za bika rdeč* krpa: pripravljalo ga je v skrajno razjarjenosL Kronist Poor je bil edini sodelavec dvomljivega lt» stiča, ki je zaslužil, da si je z njim resno ukvarjal { prej je bil dolgo sodeloval pri razširjenih in ugledne jših listih, tako da je občinstvo dobro poznala njegovo ime. Tak članek z njegovim podpisom j« moral seveda zbuditi največjo pozornost. Članek je imel naslov: »Zločini, zaviti v skriv-nost«. V prvem delu je kronist samo kratko poročal o domnevnem umoru vlakovnega preglednika in o poskušenem umoru mladenke, ki so jo bili našli r predoru na tračnicah in ki je še vedno nezavestna ležala v stamfordslri bolnišnici. Drugi del pa je obsegal važna razglabljanja, ki so po pravici dvigal« silen prah. Poor je pisal: »Spet nov zločin, ki ga obdaja skrivnost! Eden izmed mnogih: morda jih je že tisoč, morda deset tisoč... Kapljica v morju. A kdo se meni zanjo? Policija je mirna in prehaja na dnevni red. Zločini? Odkar svet stoji, so se zmerom dogajali, in mnoga, premnogo je bilo takih, ki je ostal njih storilec na« znan... Zato priznavamo tudi mi. da zaradi enega nekaznovanega zločina več ali manj še ni vredno zapravljati mnogo besed. Vendar se to pot u so jamo zadati odgovornem* ravnatelju naše policije vprašanje: Urejuje: Davorin Ravljen — izdaja se konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttskarnarja: Fran Jeran — Za inaerauu del je odgovoren: Ljubomii Volčič — Vai ? Ljubljani