7 Leto II. Tedenska priloga »Slovenca" z dne 3. januarja 1926, štev. 2. Stev. 1. P<^Ied na nekdanjo cerker oo.jezaitoT in njih kolegij na sedanjem Šentjakobskem trgu v Ljubljani. L. 1596. ustanovljeni kolegij je imel zaiačaj današnjih visokih Sol prav do dobe francoske okupacije, ko je delovala v Ljubljani popolna univerza. Glede na to je Ljubljana na slovanskem jugu sploh prva, ki je imela visoke &>le in nam je bila i ustanovitvijo sedanje univerze 1. 1919. le popravljena 'krivica, ki je slov. narod nikdar ni priznal. Nova vlada republike Poljske, ki jo je sestavil grof Skrzyiiski. Od leve na desno stoje: Radvan (agr. ref.), Osiecki' {trgovina in obrt), Kiemik (poljeddstvo), ChondzjrnSki (zelem.), Moraczeuski (javna dela), A. Skrzjrnski (preds. in zunanje zadeve), general Majewski (vojna), Macakievvicz (notranje), St Grabaki (prosveta), Piechoeki (pravosodje). AUred Nobel. Te dni je preteido 50 let, kar je napravil A. Nobel znano oporoko v prid medna- narodni umetnosti in znanostih Henrik Haberlin, aavo izvoljeni predsednik švicarskega zveznega sivela, doslej načelnik justič- nega oddelka. K polomu militaristične diktature na Španskem. Neuspehi, ki jih je žela dosedanja generalska vlada na Španskem so privedli tam do sestave me- šanega civiilno-generalskega kabineta, ki ga vidimo na naši sliki. Od leve na-desno ^je: Galo Ponte (justica), Callejo (prosveta), Xanguas (notranje), vojvoda Tetuan (vojna), Primo de Rivera (pred- sedstvo), vojvoda Guadalhorce (javna dela), adm. Comejo (momairica). Begunci iz Damaska, ki so se rešili pred neprestanim obstreljevanjem mesta v zapuščene okoliške hiše in trpe veliko jKMnanjkanje. Gradnja novega japonskega parlamenta. čeprav je že parkrat zaporedoma pogorel, bo tudi sedaj povečini' lesen. Največja kulturna svetinja slovenskega naroda v nevarnosti. Dr. Josip Krajnc, znamemiti' profesor civilnega prava v slovenskem jeziku na graški uni- verzi sredi preteikl^ stoletja. Dr. phil. et med. A. Šerko, profesor anatomije in fiziolog, živčevja ter sedanji dekan Ijutolj. medicinske fakultete. Dr. Milan Vidmar, sedanji dekan tehn. fakultete. Dr. Nikola Radojčič, sedanji dekan ljublj. filozofske fakultete. Nekdanje licejsko poslopje na sedanjem. Vcdjiikorem trgu v Ljubljani, v katerem je Mla že v francoskih časih nastanjena popolna Novi anatomski institut slovenske medicinske bikultete t Ljubljani, dograjen leta 1924. Stikalna deska z merilno mizo t slušateljskem laboratoriju elektrotehniškega instituta na slovenski univerzi v Ljubljani. Josip Gostinčar, poslanec SLS v biv§em avstrijskem parlamentu, ki je v noči od 16. na 17. XII. 1. 1912. govoril nepre- trgoma 14 ur za slovensko univerzo v Ljubljani. Dr. Metod Dolenc, profesor za kazensko pravo in kazenski pravni red ter sedanji dekan Ijinblj. juridične fakultete. Dr. Lambert Bhrlich, sedanji dekan ljublj. teološke fakultete. Stjepan Radič, preds. HSS. in sedanji prosvetni nrinister, ki grozi z okrnjenjein ljubljanske univerze, največje kulturne svetinje slovenskega naroda. Kakor znano je bil eden prvih zamislekov novega prosvetnega ministra St. Radiča ta, da odpravi ljubljansko univerzo, kar je vzbudile v slovenskem narodu vihar c^orčenja proti njemu in njegovi stranki. Ko je v svojem mariborskem govoru to le še potrdil, je zavrelo po vsej Sloveniji in dne 16. decembra 1825 so izdale vse vodilne sloven.ske poli- tične, kulturne in gospodarske organizacije skupen protestni manifest, slovenski narod je pa pripravljen braniti to svojo svetinjo do poslednjih skrajnosti, kajti koslanec dr. J. Hohnjec, prof. A, Vales, dr. Ivtm Hubad, f M. Prelesnflt, sodiuk Iv. Šiinkovic, ravnatelj A. Koritnik, škol dr. Iv. Gnidovec, ing. Fr. Lampe; v zgornji vrsti stoje: sodnik H. Ferjanfiiž, dr. A. Dolšak, dr. Iv. Knific, dr. M. LavreoHK, t jurist A. Cvetek, ing. VI. Remec in prof. R. Pregelj. Dramatični odstvk kamniške podružnice »Slov. dijaške zveze«, ki je m«seca avgusla 1924 prvi upriioril Župančičevo »Veroniko Deseniško< v Domžalah. Udeleženci dijaškega tečaja v Stični na Dolenjskem, ki se je vršil «1 8. do 13. avgu.sta 1925. Priredila je tečaj .\kadeniska zveza, vodil ga je pa dr. E. Besednjak. Slušatelji ljubljanske teološke fakultete na majniškem Jdetu pri Sv. Treh Kraljah dne 14. maja 1925. Ljubljanski dijaški »Orel« leta 1923., ki je začel delovati leta 1919. Jugoslovansko katoliško akademsko društvo »Danica« v Zagrebu v letnem semestru 1924/25. Odbor jugoslov. kat akad. društva »Jug« na Dunaju s predsednikom C. škerjancem (XX) v sredini. Jugoslov. katoliško akademsko društvo »Danica« v Ljubljani v zimskem semestru 1925/26. »Danicac je bila ustanovljena leta 1894. na Dunaju, od leta 1919. je pa njen sedež v Ljubljani. Članov šteje 40. Jugoslovansko katoliško akademsko društvo »Zarja« v Ljubljani v zimskem semestru 1925/26. »Zarja« je bila ustanovljena leta 1901. v Gradcu, od leta 1921. je pa njen sedež v Ljubljani. Članov šteje 68. Jugoslovansko katoliško akademsko društvo »Borba« v Ljubljani v zimskem semestru 1925/26. »Borba-? je bila ustanovljena leta 1921. v Ljubljani in šteje sedaj 36 članov. Predstavitelji naših dijaških organizacij. Od leve na desno stoje: L. Hartman (predsednik >Borbe<), J. Krc^elj (pred- sednik >SrednjeSoMiega sveta«), B. Breeelj (predsednik »Počitniške zveze«), J. Vombei^er (predsednik »Slov.' dijaške zveze«), M. Mjklavčič (predsednik »Akaileniske zveze«), J. Humer (predsednik »Zarje<), Fr. Vodnik (preon Juan«. Prizor iz E. d'Albertove opere >Mrtve oči«: Povest Marije Magdalene (poje ga. Thierry-Kan5nik) o dobrem pa^irjn. Opero dirigira N. Stritot, režira pa J. Sest ter je dosegla zlasti po svoji eudoviti glasbi nenavaden uspeh. Prizor iz J. Massenetove opere »Manon«, ki jo režira in dirigra ravnatelj Mirko Polič. Na sliki vidimo go. Lovšetovo (Manon), g. Banovea (des Grieux), g. §ublja (Lescaut) in g. Janka (Bretigny). Rompel kot Mirakel v Offenbachovi operi »Hoff- n»ainnove pripovedke«. Anton Neffat, kapelnik slovenske nar. opere v Ljubljani. Prizor iz J. Hatzejeve opere »Povratak«: Dakova (poje g. Betteto) povest. Opero dirigira g. A. Neffat, režira pa g. E. Kralj. Razne zanimivosti. Popravljanje sfinge pri egiptoTskih piramidah. Pred kratkim 9o zaMi odkopavati pesek ci) podstavku sfinge tako, da bo videti sedaj vso. Obenem popravljajo tudi sfingo samo, ker je zolb tisočletij močno načel tudi njo samo in je pretila nevarnost, da razpade. Nova angleška potapljaška priprava. Angleži nočejo več zaostajati za nemškimi potapljači in pred kratkim so skonstruiraH pripravo, s katero morejo doseči globino 860 čevljev. Iz carskih zaikladnic. v Leningradu (= Petrogradiu) se je vršila pred kratkim razstava dragocenosti bivše rui^e dina- stije. Med drugimi je bilo videti tudi dragoceno, z briljanti in safirji posuto sabljo carja Alekstmdra, ki jo je videti na naši sMki. Stara mati 80 vnnkov in babica 86 pravnukov je vdova Magdalena Jurgensen, iz Južnega Šlezr viga, a je še vedno krepka predica. K položaju v socialističnem taboru pred volitvami v Delavsko zbornico. Križem Slovenije. PcTski zbor »Mladih jonakinj« v Radečah pri. Zidanem mostu s svopm pevovodjo^ g. (katehetom Leap. Govelcarjem v sredini. Štirinajstkrat premirana »Sivk^«, stara 17 let, belgijske pasme, last g. Janžekovižk iz Strijancev (oikraj Ormož). . Fordov avtomobil, prvi dobitek efektne loterije »Dijaškega podpornega društva« v Ljubljani. — Žrebanje se vrši 15. januarja. Konj s kočijo, drogi dobitek loterije DPD v Ljobljani. Posamezne srečke so po 10 Din. Vsem našim bralcem jih najtopleje priporočamo. Srečke se naročajo na naslov: Dijaško podporno društvo, Ljubljana, Miklošičeva 5. NaSa slovensRa unlverasa. Vselej kadar smo v preteklosti zahtevali imi- verzo v Ljubljani, mogli smo kazati, da je ta za- hteva stara stoletja, da je neug^na želja našega naroda po njej. Pokazati smo mogli, da se je vselej, kadar je politični val dvignil Slovence, ta ideja tudi več ali manj uresničila. Nismo mislili, da bo treba tmjevo pot do končnega, popolnega uresničenja te naše večstoletne želje še enkrat predočevati v na- rodni državi. Torej še enkrat na kratko: Ze 1. 1596. je bilo rojstno leto visokih šol v Ljubljani. Protirelormatorji so kot protiutež proti evangeljskim šolam ustanovili v Ljubljani jezuitski »kolegij« z bogo- in modroslovno fa- kulteto. Enajst let po razpustu jezuitskega reda, 1.1784., so prenesli bogoslovno fakulteto v Inomost, modroslovno pa vsled razprtij med profesorji raz- pustili. Na prošnje deželnih stanov pa je vlada mo- droslovno fakulteto 1.1788. zopet obnovila. Ta je ostala do 1.1849. Le v kratki dobi francoskega med- vladja je bila ukinjena. Francozi so dobro poj- mili pomen vseučilišča v Ljubljani, ki naj bi od- vračalo domače sinove od bližnjih avstrij^h uni- verz in ustvarilo kulturno središče na meji med vzhodom in zahodom. Preoanovali so koncem leta 1811. osrednjo šolo v akademijo, vseučilišče z bogo-, pravo-, modroslovno in medicinsko fakulteto. Skoro same domačine so imenovali za profesorje: Wal- landa za ravnatelja in profesorja morale in cer- kvene zgodovine; Ravnikarja za dogmatiko in ekse- gezo; Dolinarja za institucije in Gode Napoleon; Melzerja za anatomijo, fiaijologijo in kirurgijo; Jeunikarja za patologijo; Kersnika za fiziko in kemijo; Gunza za matematiko; Kosa za modroslov- je. Poldrugo leto je živela ta francoska univerza; mm^ premalo, da bi se mogla raaviti. Komaj se je pa av-strijska uprava 7x>pet uvedla^, jedva se je stvorilo avstrijsko kraljestvo Ilirija, že je vsa jav- nost zahtevala univerzo, zlasti pravno fakulteto v Ljubljani. Uspeha sjcei* ni bilo, le modroslovni študij in ranocelnišfca šola je bila v Ljubljani. Ko pa je nastopila narodnostna pomlad 1.1848. je ideja vnovič oživela. Študijske reforme so spod- maknile tla modrcslovni in nanocelniški šoli v Ljubljani. Študentje in profesorji tega zavoda so zato zahtevali univerzo v Ljubljani, narodni krogi, zlasti Bleiweis so se tega nači^ oprijeli z narod- nostnega stališča. Lnodušna zahteva je prisilila vlado, da je dovolila najprvo v Ljubljani posamez- na pravoslovna predavanja. M a ž g o n je preda- val državljansko pravo, Lehmann kazensko v slovenščini. Mitžgonova smrt je dala vladi priliko, da je začetkom 1.1850. slovenska predavanja pre- nesla v okvir graške univerze. Tu so predavali naš slavni doktor Josip Krajnc civilno pravo, prof. Skedl kazensko in kanonist prof. Kopač ka- zenskopravdni red, prof. Robič in za njim prof. Tossi pa so imeli vaje v slovenskih pobožndh na- govorih v slovenščini. Ta predavanja se niso mogla dolgo obdržati. L. 1854. so morala iz političnih raz- logov prenehati. Sledeča doba najhujše reakcije za ustvaritev slovenske uaiverze ni bila ugodna. Ali komaj sp po katastrofi 1.1866. začeli narodi v stari državi svobodneje dihati, se je pojavila med nami zopet zahteva po univerzi. Slovenski tabori leta 1869. in 1870., ki so budili narodno zavest sirom Slovenije, so bili tudi glasniki zahteve po vseuči- lišču. Vlada tega enodušja ni mogla popolnoma pre- zreti; začelo se je s pripravami za slovenska pre- davanja v Gradcu in celo na Dunaju; a politična sapa jih je fHjmorila v kali. Kasneje so prizadevanja za univerzo v Ljub- ljani hodila skoro vedno paralelno pot z onimi za italijansko. L. 1890. kratka akcija: razprava v de- želnem zboru kranjskem o predlogu Luke Svetca, da se ustanovi v Ljubljani vseučnliiče s slovenskim in hrvatskim učnim jezikom; v slovenskem »Prav- niku« razboriti članki dr. Jakoba K a v č ič a. Leta 1898. je vsenemško dijaško gibanje, ki je bilo na- perjeno tudi piloti slovanskim slušateljem, vzbudilo velik pojkret, ki se je, kakor vedn<^ začel v dijaških vrstah, in je potem prešel v politične zastope. Dr. Majaron je sestavil spomenico v imenu našUi znanstvenih korposracij, v kateri je vzorno zbral vse razloge za ustanovitev univerze v Ljubljani, deželni zbor se je enodušno izrekel za univerzo in ustano- vil vseučiliški fond ter t^o prvič skušal postaviti našo zahtevo na realno podlago. Vlada je to pot šla dalje nego kdaj prej, postavila je v proračun za izobrazbo slovenskih docentov 3000 gld. letno. Od- slej je vseučiMška zahteva ostala ^no živa na dnevnem redu naših prvih kulturnih zahtev. Malenkostni spopadi med nemškimi .in itali- janskimi študejiti v Innsbrucku koncem 1.1901. so dali slovenski vseučiliški oraladini, zlasti oni v Gradcu, povOd, da je raametila tlečo iskro v mogo- čen plamen, ki je objel ves narod kakor še nikdar. Vsi javni zastopa in društva so povzdignili svoj glas, vsi slovenski in vsi slovanski časopisi so se izjavili za našo zahtevo. Nujni predlog, ki so ga vložUi naši poslanci v državnem zboru trenutno sicer ni imel zaželen^a uspeha, imel pa je ven- dar za posledico, da je vlada prvič poslala večje število mladih moči pripravljat se na inozemska vseučilišča za docenture. Prav to nam je pomoglo, da smo m<^ otvoriti vseučilišče z domačimi moč- mi takoj, čim se je spolnila naša stoletna želja po univerzi. Državno zedinjenje nam jo je prineslo. Kako zelo pa je bilo to splošna želja vsega naroda, kaže najbolje dejstvo, da je narod, po vojni izmu- čen, izstradan in izmozgan, najprvo zahteval uni- verzo. Dogodki 1.1919. so še vsem »rftvežem spo- miinu; Imena treh mož: dr. Danila TOajarona, očeta univenze v LjmblJMii, dr. Karla Verstovška in Davidoviča so nerazdružno spojena z ustanovit- vijo univerze. Jeli univerza doslej spolnila nade, ki sta jih stavila nanjo narod in država, na tb vprašanje, mi- slimo, da je lahko odgovoriti. Kdo si upa po teh naporih nanjo položiti roko? 1. P. Fotoliio in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.