6t. 145
V Gorici, v četrtek dne 22. decembra 1910.
Iihaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   15 K .-.,..%.    *.....    •    10^   ...„
- ->--Ys. -*^}. , H-, WJ^_j^Si r_ v. Posamične številke stanejo 10 v'n.
V Gorici se prodaja BSočatt v vseh tobakarnah.
ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažinot • fco GoriSkea in 6ratKLanskemu in dvakrat v teiu nVozni red Že* ieznic, paniko? in po&tnih mz".
Na naroČila bre& doposlaae naročnine se ne oziramo.
Tacaj XL
»Vae za narod, svobodi.) in napredek!« Dr. /(. Lavrič.
Uredništvo
! nahaja v Gosposki.ulici št, 7
Gorici, v l nadstr. na demo. Upravuištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin, vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83.
„Gor. Tiskarna" A. Gapržček (odgov. J. FabBč) tiska in zal.
Klerikalci znajo sovražiti. Pa tudi učiti znajo svoje ljudi sovraštva. Odk..; rujejo med našim ljudstvom, se širi sovraštvo po deželi; posebno pa še od takrat, ko so začeli ustanavljati »izobraževalna« društva, tiaboij pa, odkar so nastali »Drli«. V Mirnu je začel razlagati Terseglav krive nauke: da treba svojemu bližnjemu sproti podreti, kar zida, seveda bližnjemu, ki m pristaš klerikalne stranke. Sistematično se goji sovraštvo do bližnjega po raznih klerikalnih društvih. Če vzame v i oko časopis v takem društvu, imajo le klerikalne — ga uči sovraštva. Polno strupenega, peklenskega sovraštva je razlitega po klerikalnem časopisju. Tako srka vase hudo sovraštvo, ko čita; ko posluša kako predavanje, mu doni na uho zopet sovraštvo, Ko stopi v cerkev, sliši Cesto s prižniee sovraštvo in hujskanje iz ust politikujočega duhovnika. Naj podirajo sproti, kar sezida napredujak, je učil Terseglav, za njim ponavljajo tak boj z raznimi irazami. Katoliški študent Vrto-vce poživlja na boj na nož; sploh povsodi se drži klerikalcev nauk o sovraštvu. Najhujše pa je med »Orli«. Ti so »izbrana četa«, ti so »Kristusovi vojščaki«; te se po-, sebno vzgaja v posebnem sovraštvu. Nekaj strašnega je nastalo po deželi, odkar širi med ljudstvom svoje »izobraževalno delo« »Sloveti, krščanska socialna zveza«. Nikjer ni več varen življenja človek, ki ni klerikalec! Kar že niso taki ljudje sami po sebi divji, jih vabijo še v Gorico na »telovadne tečaje«, kjer je telovadba čisto postranska reč, glavno pa: hujskanje mladine proti \ -. mu, kar ni klerikalnega. Navdušujejo jih pri dobri večerji in obilnem vinu tako, da gredo iz Gorice vsi razgreti -— — ~ širit po deželi še večje sovraštvo. —
V Kozani se je pripetil v nedeljo obžalovanja vreden dogodek. Henrik De-benjak je bil ranjen z nožem v trebuh in baje tudi zadej. tako da je vslcd teh ran
V neznano daljo.
Ruski spisal L!:0\M> AX 11 HEJ K V. Preložil 1'Vilor dimciišiičk.
J.
Štiri tedne je že bil v domači hiši — in štiri tedne je vladal v njej strah in nemir. Vsi so si prizadevali, da bi govorili in se obnašali ravno tako, kot so govorili in se obnašali vedno, ali zapazili niso, da je bilo njih govorjenje motno, da so zrle njih oči boječe in nemirno, in večkrat so se obračali -proti oni struni hiše, kjer se Je nahajala njegova soba. Na nasprotni strani hiše so stopali nenaravno trdno in smejali so se istouko nenaravno glasno; če pa so morali iti mimo belih vrat, ki so bila ves dan od znotraj zaklenjena in ki so bila tiha, kot da za njimi ni žive duše, tedaj so hodili tišje, in njih telo se je nehote nagibalo na stran, kot da pričakujejo hudega udarca. In daši so stopali s celo nogo, je bila njih stopinja vendar lažja in tišja, kot •da so hodili po prstih... In nikdo ni imenoval njegovega imena, bil jim je vedno samo »on«, in ker so vsak trenutek mislili samo nanj, jim je bilo to nedoločno imenovanje mnogo jasnejše, kot pravo ime in ni povzročilo nikdar nadaljnega vpraša-
umrl. Na to moramo reči najprvo to: če | bj ne bilo klerikalnega sovraštva v Ko-^ zani, pa bi bil Debenjak še živ.                 |
Ustanovili so »Orla« v Kozani. Nikdo jim ni nič nagajal, nikdo jih ni izzival, nikdo napadal, nikdo se ni niti zmenil za nje. Tisti bi bili morali torej v nedeljo pustiti lepo v miru Sokole, ko so šli domov iz Kozane. Zakaj so jih čakali, zakaj so jih začeli izzivati? Že v torek smo povedali, da so šli Sokoli mirno po poti ter so zahtevali od izzivalcev, ko so jih' inzultirali, naj jih pustijo v miru. Ali k l e-r i k a I n o s o v r a š t v o ni m i r o-v a I o. prišlo je do pretepa in padla je žrtev Henrik Debenjak. Ce bi bili tisti izzi-vači pustili zunanje goste s Sokolskega zborovanja na miru pa bi ne bilo prišlo do obžalovanja vrednega dogodka. Kdo je zadal Pebenjaku smrtno rano, se ne ve, ali ve se, kje je iskati moralne vzročitelje napada s tako žalostno posledico!
Tu je zopet nov svarilen zgled, kako nevarno je v klerikalni družbi. V Porn-bergu >fridolinstvo«, v Kozani ubojstvo. Take sadove rodi klerikalno »izobraževalno« delovanje po deželi!
Stariši! Ako imate le količkaj razsodnosti v sebi. ne puščajte svojih sinov in hčera v klerikalna društva, ker tam jim preti nevarnost za dušo in telo. Pokvarjenost je tam doma in shujskajo jih tako, da se poživinijo in pozverijo. Klerikalne, organizacije pretvarjajo zlasti mlade ljudi v živino in zverjad. Zato proč od njih! Zatreti treba klerikalno golazen, ki širi pokvarjenost, pohujšanje in poboje po deželi. Zatre pa se jo na ta način, da se jej odvzame zlasti mladino. Kdor hoče dobro svoji hiši in svoji družini, naj se ogiblj'e krivih prerokov iz klerikalnega tabora ter naj zabrani mladini, da bi se bratila z zapeljivci, ki tako željno stegajo svoje kremplje po njej. Kajti to divjanje po deželi, katero so vzročili klerikalci, mora nehati!
Kraške trte pred tržaško deželno
nja. Iz nekega neznanega vzroka se jim je zdelo predomače, klicati ga ravnotako, kot se kliče vse druge ljudi; besedica »on« pa je izražala natančno.in ostro ono občno bojazen, ki jo je vzbujala njegova visoka, temna postava ... Samo stara mati, ki je bivala v zgornjem nadstropju, ga je imenovala »Nikolaj«; — toda tudi ona je občutila ono grozno napetost in čudežno pričakovanje neznane, nesreče, ki jo je čutila vsa hiša, in mnogokrat je
jokala----   Nekoč je vprašala   sobarica,
zakaj gospodična že tako dolgo ni igrala na glasovir. Deklica pa jo je samo začudeno pogledala, odgovorila ni ničesar in odliajaje je stresala z glavo — češ, kako se more sploh tako čudno vprašati ...
Prišel je nekega meglenega dne v novembru, ko so bili oni doma in so sedeli pri čajevi mizi vsi razveu Petra, ki je že zdavnaj šel v gimnazijo. Zunaj je bilo mrzlo in iz nizko se plazečih, sivih oblakov je padal dež na zemljo, tako, da je bilo vkljub velikim oknom temno v sobah in da je morala v nekaterih goreti celo luč. Zazvonil je močno in zapovedujoče. Celo gospodar se ie pri tem zvonenju zdrznil: dvignil se je misleč, da je prišel kak odličnjak na obisk, in počasi je stopal ven, na ustnih prijazen, gostoljuben smehljaj,.. Toda ta smehljaj je takoj iz-
Zadnjie smo poročali na kratko, da se je imela vršiti v Trstu razprava radi zna- ' nih kraških trt. Razprava pa je odložena. | »Gorica« je poročala obširneje, priobčila j je celo obtožnico, pa ne tako, kakoršno je hotel nekdo v Komnu, ter zverižila po ,; svoje govore braniteljev dr. Rybahiindr. ! Slavika. Govore obeh ie priobčila sedaj ¦ tudi »Edinost«. V naslednjem jih ponatis- ! kujemo, da izve širša javnost, kaj sta go- ' vorila branitelja, zlasti oni po deželi, ki so ! morda črtali »Gorico«, a jim ni prišla v ' roke »Edinost«.
Obtoženci so: J. Dugulin, biv. župan v Skrbini, Mihael Stolfa, župan na Gorjan-skeni, Kristjan Pečenko, trgovec v Komnu, Josip Pipan, trgovec v PreserjMi, Ivan Forčie, posestnik v Preserjih, Iv. Cotar, obč. tajnik v Komnu, Josip Sirca v Mav-hinjah, Alojzij Pipan, kovač v Preserjih, in Vincenc Rudež z Gorjanskega, da so predložili e. kr. namestništvu v Trst fal-zificirane, oziroma fingirane izkaze o prosilcih za brezplačno oddajo po znižanih cenah amerikanskih trt.
Po prečitanju obtožnice in pozivu prič se je oglasil za besedo branitelj dr. Ry-b a f in izvajal tako-le:
Ker ni prišel na razpravo priča Posti, vinarski nadzornik sedaj v pokoju, moram predlagati., da se razprava prenese. Žal mu je za njegovega klijenta, ki je moral priti k današnji razpravi iz Prage, toda •priča Posti, ki je vodil na namestništvu razdeljevanje trt in ki je edini, ki zna povedati, kako se je v tem postopalo, je tako važna priča, da se brez njega razprava ne more vršiti, posebno, ker v preiskav' *$ ni bil zaslišan. Med drugim bo imel Posti potrditi, da je bil opozorjen, da prosilci za trte zahtevajo več trt, nego jih rabijo, in tudi v imenu družili, ki trt ne rabijo, in da je na to odgovoril: S a m o, da t rt e o s t a n e j o v A v stri j i! Ta po državnem pravdništvu v obtožnici predložena
ginil, ko je zapazil v polutemi predsobe siromašno in nelepo oblečeno postavo, pred katero je stala sobarica v največjem strahu in ji boječe zastavila pot. Ta mož je prišel najbrže s kolodvora, kajti imel je s seboj ročni kovčeg, ali pa je prišel peš, kvečjemu da se je peljal nekaj časa z električno, kajti njegov kratki, 'obnpšeni površnik je bil moker in hlače od spodaj popolnoma trde od blata in vode... In njegov glas je bil hripav in osorcn, najbrže od vlažnosti in prehlajenja, morda pa tudi od dolgega molčanja med vožnjo...
»No — ali ne blagovolite odgovoriti? Vprašani vas, če je gospod Aleksander Barsukov doma?« je ponovil prišlec svoje vprašanje.
Toda odgovoriti je blagovolil gospod Barsukov sam. Ne da bi bil stopil v predsobo, je pogledal zaničljivo tega-.človeka, ki ga je smatral za enega izmen neštetih prosilcev, ki so ga vedno nadlegovali, in dejal je strogo: »Kaj iščete tukaj?«
»Ali me ne poznaš?« je dejal vsiljivec nekako zaničljivo, a z nekoliko tresočim se glasom: »Jaz sem Nikolaj, in po svojem očetu se imenujem   Aleksandrovič.«
»Kakšen ... Nikolaj?« Gospod Barsukov je stopil korak nazaj.
Toda že ko je vprašal, je vedel, kakšen Nikolaj stoji pred njim, Stroga resnost je izginila raz njegov obraz,-ki je postal
priča se mora zaslišati tudi radi tega, ker se je namestništvo pridružilo tej pravdi kakor zasebni udeleženec in njegove izjave niso več informacije oblasti, temveč, izjave stranke. Branitelj je opozoril tudi sodišče na to, da v pravdi ui vgdtovljeno, je-Ii obstaja kaka škoda in v kateri visokosti?!!
Predsednik je glede te škode konsta-tiral, da imamo v aktih tri različne verzije. Neka priča, ki trdi, da se v stvari razume, je trtam določila eno ceno. Iz razglasa namestništva glede razdeljevanja trt izhaja drugačna cena trt. A odgovor namestništvu na vprašanje sodišča o ceni trt se z o p e t ne z l a g a z navedenim   razlogom.
Branitelj dr. Slavik se je v imenu svojih branjeneev pridružil predlogu dr.a Rybaia. Zanj je pričevanje Postla važno tudi radi tega, ker bo treba glede obtožencev, obtoženih radi poskusa, ugotoviti, je-Ii je bilo njih dejanje sposobno za dosego kaznjivega namena?! Glede cenitve trt izjavlja dr. Slavik, daje p r e i s k o-v a 1 n i sodnik zelo čudno po-s t op a 1. Jedno pričo, ki je izjavila, da se na trte prav dobro razume, je preiskovalni sodnik na podlagi nje lastnega spričevala povzdignil za izvedenca s tem, da jo je vprašal o vrednosti trt in njeno cenitev vzel za podlago. A tudi iz druZega razloga je treba razpravo prenesti, kajti — in "to izjavlja tudi v imenu dra. Ry-byra — branitelja ne privolita v to, da bi se prečitali zapisniki, sestavljeni s pričami v preiskavi, temveč bosta zahtevala, da se vse priče zaslišijo na razpravi. Ne' zaupa preiskavi, ker ie preiskovalni sodnik vodil preiskavo ne samo razumom, ampak tudi srcem. Njegova vnema ga je zavedla do sedaj nezaslišanega • )java: preiskovalni sodnik je napravil n? podlagi preiskave kar naravnost obsodbe, v katerih precenjuje ves material preiskave in to tako strogo, da ie oelo državno pravdništvo le mal del teti obsodeb vspre-jelo v obtožnico!! Priče so v mnogih slu- -čajih govorile popolnoma drugače, ko so bile zaslišane od samega preiskovalnega
bled — kakor,smrt — in z,rokami se je prijel za prša kajti, naenkrat niu je načela pojemati sapa, V^prih^dnlem trenutku so objele te roke Nikolajevo glavo, mrzla siva brada se je dotaknila mokrih, črnih brčič in stare, poljubljanja nevajene ustnice so iskale mlade, sveže sinove ustnice in strnile so se. strastno ž njimi,
»Počakaj, oče: naj si slečem por vršnik,* je dejal Nikolaj mehko.
Air« ~ii odpustil?« je vprašal oče hlastne,          -se pc ^sem telesu.,
^>Ah, ui nosti!« je odgovoril Nikolaj strogo in 'irno ter pahnil'očeta nalahno od sebe — ;>kaj ti imam odpustiti ...?«
Ko sta stopila v jec.:nico, je bilo gospodu Barsukovu že >-kc nj žal toplega impulza, katerega mogočni sili se'je udalo njegovo mehko- -srce. * Toda neprostovoljno veselje nad nepričakovanim svidenjem, dasi že v naprej zastrupljeno, je še vrelo v njegovih prsih, in pogled na sina, ki je celih sedem let hodil bogve kod, je pomladil njegovo hojo, olajšal njegove kretnje in zvonko se ie zasmejak. ko se je Nikolaj • stavi! pred, svojo sestrp in, mencajoč si roke vprašal: »In ta gospodična je pač moja sestrica — kaj ne?«
(Pride Se.)  ,
28
0869
2504
2870
sodnika* nego tedaj* ko -so b iie z asi i-&®n6. vspričo obtožencev!! Kadi tega se nikafcofr ne ;more zadovoljiti s 'prečrtartjem dotienih zapisnikov. Vrhu tega ima branitelj predlagati še razne priče, da dokaže nedolžnost svojih bra<n-jeneev:
Državni pravdnik dr. Z um in se je protivil predlogu braniteljev, češ, da mesto Postla se lahko zasliši pričujočega zastopnika namestništva, vinarsk. nadzornika Zabavnika, da so obtoženci privolili v prečitanje zapisnikov prič in da se vrednost lahko določi na podlagi podatkov preiskave.
Branitelj- dr. Rybaf je na to opomnil, da gosp. Zabavnik, ki je prišel sem še le. pred .kratkim, ne more izpovedati* ka-kovo je bilo postopanje v času, ko so se vršili dogodki obtožbe. Dalje je »fanitetj konstatiral, da obtoženci niso nikdar, privolili v prečitanje zapisnikov glede škode. Glede škode je nranitelj pribil, da ne samo, da ta škoda ni ugotovljena v pravdi, marveč, da ni v. obtožnici niti nikjer trjeno, da je bil kdo po dejanju obtožencev oškodovan. Po kazenskem zakoniku je za zločin goljufije merodajen le namen oškodovan j a, a nikakor ne dotiču i dobiček.
. Drž. pravdnik je na to spopolnil obtožnico v smislu, da so obtoženci zagre^-šili dotična dejanja z namenom oškodovati namestništvo v njega pravici do razdeljevanja trt po resničnih potrebah kraškega prebivalstva za več nego 200 K.
Na to je branitelj dr. SI a vik predlagal, da se dopustijo izvedenici o vrednosti — pravice do -razdeljevanja trt po resničnih potrebah. Ta predlog, ki je imel dovesti ad ab&urdum navedeno popravo obtožnice od strani državnega pravdnika. je vzbudil občo veselost (ne pa. kakor poroča »Gorica«, češ, da se je predsednik smejal predlogu dr.a Slavika za odložitev razprave).
Sodni dvor se je umaknil na posvetovanje in ko se je vrnil, je predsednik razglasil sklep, d a s e razprava p r e-n a ša. Šcdni dvor je, — ne da bi se izrekel, je-li je v navzočem slučaju nav-stala kaka škoda — odredil, da ima preiskovalni sodnik zaslišati izvedence o vrednosti trt. Na prihodnjo razpravo bo povabljena tudi priča Fostl, ker Zabavnik iz svojega vedenja ne more ničesar vedeti o postopanju cb razdeljevanju trt v dobi irJtriminiranih dejanj.
. Glede ostalih prič si je sodni dvor Dridržal sklepe, ko se določi nova razprava.
'] Branitelj dr. Rybar je predsednika sodnega dvora opozoril, da se morajo spisi poslati preiskovalnemu sodniku v Trstu in ne onemu v Komnu, čemur je predsednik .pritrdil.
Dostavljamo, da oni preisk. sodnik v Komnu je siavnoznani zagrizeni klerikalec dr. Lavrenčič. Le čitajte, kako* lepo je vodil preiskavo;.
•darji pa so sklenili imeti.sami duhovnika, so kar naenkrat sezidali letos iarovž,
Opozarjamo
na novo vrsia valjanih „Pekatet", enako doma delanim za juho in prikuho. d dobivajo se Je o ramenih ovojih po 7« kg v najfinejših kakovostih z napisom in sliko: ,.Štiri nuueiijaki" „Oflem rsssesjakovS
Družba sv. Cirila in Metoda.
Božične   in   novoletne   razglednice
družbe sv. Cirila in Metoda so pošle. Jubilejnih razglednic ima družba le še 3000 komadov v zalogi. Vsem rodoljubom priporočamo novi kolek. Zahtevajte povsod, kjer plačujete račune, plačilne listke družbe sv. Cirila in Metoda!
noter. Sklenili so pa tudi zidati novo cer-ke\s seijMUfcblizu Kuharja, ki .jim Jpčrno. Zato so naAli naklade asa cerkvene potrebščine. Za leto 1911 je v proračun« 135% naklad za cerkvene potrebščine In 45r/t pa za občinske potrebe. ToraJ za prazen farovž, za duhovnika, katerega nimamo, moramo plačevati 135% do^ klado? Ta je res lepa! Naše občinske poti pa so v najslabšem stanju, razsvetljave nimamo nobene itd. To je res umno go^ spodarstvo. Slava vrlim katoliškim gospodarjem!
Podgora. — Šolska mladina v Pod-gori priredi dne 26. decembra 1910. Bo-žičnico v dvorani g. .Breganta z bogatim vzporedom. Na dnevnem redu bodo de-klamacije, prizori, petje in igra.
Iz tolminskega okraja.
Občinske   volitve pri Sv. Luciji. —
Zadnja »Gor.ca« bobna v svet zmago S. L. S. pri obč. vblitvati pri Sv. Luciji, Kaka je ta zmaga, naj pojasnimo tukaj;
Potom raznih kompromisov je voljenih v starešinstvo 12 zavednih napred-njakov, od kterih je volila večina županom g. Vuga, med tem ko so vsi, pristaši S. L. S. propadli s svojim kandidatom^. Krajnikom.
Ako povemo še, da so oddali glas za gosp. Vuga naprednjaki, kakor so: Ko-vačič, Skrt, Fratnik in Mikuž, med kojimi je tudi prvi podžupan, potem se lahko sodi, kakšen pristaš S. L. S. je novoizvoljeni župan g. Vuga.
Častitarno gospodu Vugu, kot županu a ne kot strankarju, ampak k požrtvovalnosti, da je sprejel na našo prošnjo mesto župana, katerega smo krvavo pogrešali vže 10 let pri Sv. Luciji, kamor jedino tudi spada.
DOPISI. iz goriške okolice.
' Bukovica, 22. 12. (Klerikalno g o s p o d a r st v o). V naši občini gospodari klerikalni gospodarski svet in njega načelnik Kuhar, p^tron klerikalcev. Največja skrb teh gospodarjev je Čast božja na račun davkoplačevalcev. Le čitajte! Bukovčani spadamo pod kuracijo biljen-sko in piačujemo g. kurata. Naši gospo-
Domače vesti.
Volitve v zavarovalnico proti nezgodam se bodo vršile dne 29. t. m. Kdor ni še poslal glasovnic na odbor za ljudsko štetje v Gorici ali p;: direktno v Trst na naslov g. dr. Slavika, odvetnika, naj stori to takoj, da ne bo prepozno!
Silvestrov večer priredi pevski zbor Pevskega in glasbenega društva v Gorici kakor običajno v dvorani Trgovskega doma.
Na vsporedu bo godba, šaljiv zbor in
vrhu tega opera »pravzaprav dve operi;
dalje šaljivo srečkanje in ples. — Druga
presenečenja se pripravljajo. Obeta se to-
(. rej velezabaven večer.
Imenovanja. — Za poštne nadoficijale so imenovani poštni oficijali: Hugon Non-covich hi Viktor Zischka za Trst; Ivan Mermolja za Gorico in Mihael Palčič za Ljubljano.
Iz politične službe. — Provizorični okr. komisar dr. Rudolf S t e i n m e t z na Voloskem je imenovan definitivnim okr. komisarjem, namestniški koncipist Ervin baron Dubskv v Trstu pa provizorič-nim okrajnim komisarjem. Nadalje so bili imenovani: prov. namestniški koncipist dr. Robert K e l e prideljen c. kr. avstr. trgovinskemu muzeju na Dunaju, dr. Fran grof G u d e n u s v Gradiški definitiviiima namest. koncipistoma, namestn. kon-ceptna praktikanta dr. Evgen vit. Gari-, b o 1 d i in dr. Valdemar A d a m k iew ic z'' v Trstu provizoričnima nam. koncipisto-ma; vsi imenovani ostanejo na svojih dosedanjih mestih. — Nadalje je namestniški kancelist Viktor Bache v Tirstu imenovan okrajnim tajnikom, namestniška kancelista Pran D a m in v Gradiški in Ignac Rus v Poreču sta prideljena c. kr. okr. glavarstvu v Tržiču.       '    *      W"-
Občinske volitve. — »Gorica« laže o občinskih volitvah. Kakšna je resnica glede Sv. Lucije kaže današnji dopis od tam. »Gorica« laže tudi glede" nekih drugih volitev. — V Grahovski županiji, kjer so gospodovali klerikalci, je zmagala narodno-napredna stranka v vseh treh razredih. Vsa čast zavednim volilcem!
O imenovanjih v upravo deželne norišnice smo že poročali. Za upravitelja je imenovan Hektor F i n e 11 i   iz Gradišča ob Soči. Mož nima potrebne kvalifikacije I za to službo, tudi slovenski ne zna pa je
vendarle imenovan, na. mesto, na katero ne tiče. »L* Eco« se obširneje bavi z imenovanji v upravo deželne norišnice pa pravi, da je upravitelj Hektoir Finetti brat Diego FnffctJit -V Gratiišču. ki fe pristaš laške li&^alne Stanke ter je m kot ž%-pan v Gradišču preprečil izvolitev poslancev dr. Faidttttija in dr. Bugatta za častna meščana v Gradišču; brat Hektor se je vrnil iz Afrike, ne ve se, kaj je tam počel, imel je potem neko službico pri Lloydu — sedaj je pa kar nakrat imenovani za upravitelja v IX. činovnem razredu, z dobro plačo, prostim stanovanjem in vrtom. Brat Diego je svak deželnega inženirja Glessiga. Torej prijateljstvo in svaštvo bratovo je dalo Hektorju Finet-tijti dobro deželno službo, dasi ni sposoben za njo. Pomaknjen pa bo še v VIII. razred. — Tak je prvi upravni uradnik deželne norišnice. Za drugega upravnega madnika v deželni norišnici je bilo določeno mesto X. činovnega razreda. Ali kaj se briga deželni odbor za določila statuta; stori kar hoče, ker ve, da mu deželni zbor, če treba, itak vse potrdi. Imenovali pa so uradnika K 1 e i n a v 1 \. razred proti jasnemu določilu, da moiu biti na drugem mestu uradnik X. razreda.,Po 10 mesecih je zlezel ta »Protectionskind«, ki je prišel s Hrvatskega v Gorico, v IX. razred, od 2860 K na letnih 3600 K. Pravijo, da ima neki višji gospod deželnega odbora jako rad lepe rože, palme itd. ter da tako blago pogostoma prihaja na vrt onega višjega deželnocdborskega gospoda z vrta strica Kleinovega, ki je cvetličar. Tako poroča »L' Eco«. Taka je pro-tekcija in tak nepotizem v deželni hiši. Slovenska odbornika k vsemu temu molčita v obeh deželnih jezikih. Slovenski davkoplačevalci pa naj razmišljajo, kam gre njihov tako težko prisluženi denar!! Kaj bo, ako pojde tako dalje v deželnem odboru?!!
Ta je lepa! Pripoveduje jo »L'Eco«: Neki nadučitelj (laški seveda), kateremu se dobro godi notabene! je prosil, da se mu spregleda nekaj let glede penzije. Na to dobi nekega lepega dne obvestilo, da mu je dovoljena podporni 100 K. Tekel je k dr. Pettarinu ter mu rekel: Poslušaj, jaz sem prosil, da se mi spregleda onih par let, namesto tega mi daste podporo! Pettarin: Obdrži to zasedaj, ko bo mogoče, dobiš še ostalo! — Tako je prišel oni laški nadučitelj, kateremu gre dobro, do podpore, katere niti prosil ni. Koliko revežev pa odpravijo vsako leto brez vsake podpore. »L' Eco« pravi, da je ta vest avtentična ter ne starega datuma.
»Balast   klerikalne stranke«.   — Dr.
Krek se oglasi s svojim podpisom v »Slovencu«, kadar ima kaj posebnega povedati. V torek je priobčil članek pod naslovom »V kavarniškem dimu«, kjer imenuje tisto inteligenco v klerikalni stranki, ki misli s svojo glavo ter ni zadovoljna z vratolomno politiko Šusteršičevo, — »balast k l e r i k a 1 ne s tr a n k e«. Dr. Kreku se zdeha po onih časih, ko je stalo v stranki le ljudstvo po večini, »zlate duše« kaplanov in župnikov ter par 'pohlevnih inteligentov. Naravnost žal mu je, da je klerikalna stranka narastla tako, da se nahajajo v njenem okirilju tudi inteligentni »modrijani«, ki imajo to predrznost, da mislijo ter se celo nepovoljno izražajo o vodstvu in včasih si privoščijo Šusteršiča ter na drobno obsodijo njegove politične skoke. Ti so balast stranke Tiho mora biti v klerikalni stranki in vse po | pasje pokorno — potem bo zadovoljen dr. Krek in Šusteršič. Naj je privleklo inteli-gente v klerikalno stranko kar hoče, tam so, tam računajo ž njimi in tam jih je oš-vrkal dr. Krek prav pošteno; če ne bodo ubogali, jih postavi pred vrata kot neubogljive paglavce. Poribal jim je pod nos »pons a s i n o r u m«, ozmerjal z »balastom« —----------no, mora biti že hudo
puntati je v stranki. Da bi izbruhnilo še očitneje na dan prav hitro, ni misliti, to so šele prvi pojavi — saj čakajo potrpežljivo celo goriški klerikalni novostrii-jarji, ki so že stranka v stranki!
Klerikalci in ples. - Zadnji uvodni članek v »Gorici« je grozno razburil može okrog »Novega časa«, t. j. novostrujarje v klerikalni stranki. Čiankar se bavi z dnužabnimi razmerami v Gorici ter odgovarja na neki dopis v »Edinosti«. V članku stoji črno na belem, da se je svoj čas plesalo v »Slovenski Čitalnici«, tudi
ko Je bila..\: klerikalnih rokah. Vsi.se. še spominjajo gonje, katero so vprizarjali klerikalni novostrujarji z„ »No^im^čASotn« na čelu v tpoletnem-času proti' plesu. Ples je nekimi nemoralnega, nekaj pohujšljive-ga, plešejo sploh sami liberalej. To je bil začetek in konec vsakega članka. Mi smo že takrat pojasnjevali vso zadevo, omenjali smo, da so tudi klerikalci plesali v »Goriški Čitalnici«. Klerikalni novostrujarji so molčali na to. In sedaj se oglasi v svoji najivnosti klerikalna »Gorica« in priznava, da so ljubili tudi klerikalci ples in da so bili ravno liberalci oni možje, ki so štrajkali. To je bil ogenj v novo-strujarski strehi. Kar so oni sezidali po velikem trudu, to je podrla »Gorica« na mah. In ravno sedaj gredo kaj takega pisati, ko se bliža pustni čas, ki že itak premami kakega klerikalca k plesu. Na sestanku pri 3 K so baje razjarjeni novostru jarji sklenili ojstro resolucijo proti dr. Gregorčiču in proti »Gorici«. Oni. so in ostanejo proti plesu, toda vendar bi jih veselilo, če bi plesal dr. Gregorčič z »Gorico« tako, kakor bi jima godli novostrujarji. Ko izvemo kaj več o resoluciji, borno že še poročali.
Misijon V Podgori. — Ta teden imajo v Podgori misijon. Kurat Vuga je namreč obupal nad svojim političnim delovanjem v podgorski občini. Postal je že prav smešen junak. Kaj storiti? Misijonarji morajo priti na pomoč in res so prišli. Strašno lepo pridigajo, morda se še kedo pohujša. No, g. Vuga naj le lepo pogosti patre in se spoštljivo poslovi od njih — toda zaželjenega uspeha mu pridiganje mi sijonarjev ne prinese. Naj bo prepričan o tem. Še slabše bo najbrže zanj v Podgori, pioti čemur seveda nimamo čisto nič!
Naš zrakoplovec Rusjan bo vzletal 26. t. m. na vojaškem vežbaliŠču v Zagrebu, ako bo vreme ugodno.
V  torek je vzletal Rusjan na vojaškem vežbališču ter se dvignil v visočino 150 m, parkrat obletel vežbališče in se z lahkoto spustil na tla.
Izpred sodnije. — Klican je bil pred sodnike .los. Roma nese, obtožen pregre-ška po § 303 k. z., ker je bil pokrit in je kadil, ko je šla na dan Vseh Svetih procesija na pokopališče.
Romanese je rekel, da se je odkril, ko je šel mimo križ, da se pa ni čutil vezanega, biti odkrit, ko je šla mirno procesija. Sodni dvor ga je obsodil na 7 dni v zapor s postom.
V  Trgovski dom J — Hagenbeckova salonska menažerija nastopi v pondeljek na Štefanov dan ob 4. uri pop. v veliki dvorani Trgovskega doma.
Sod — mislim vina, se izprazni isto-' tam ob 5. uri popoldne. Druga razočarana tajna. Galerija poči od smeha. Med proizvajajem svira tuk. vojaška godba : krasne valjčke do 8. ure zvečer. Za obilo udeležbo se priporoča veselični odsek.
Tatvina. —- V zalogi moretiske čevljarske zadruge so ukradli tatovi 6 parov čevljev v vrednosti 50 K.
Obesil se je v Gorici dragonec po imenu Kinzner, dbrmi s Koroškega blizu Šmohoija. K vojakom je prišel letos.
Najdena puška. — Poročali smo pred kratkim, da je nekdo zgubil lovsko puško. Puška se nahaja sedaj na tukajšnjem glavarstvu, policijski oddelek.
V  vrelo vodo je padel v Št. Andrežu 21 /.. letni sinček Josip družine Ambroža Lutmana. Stariši so potegnili otroka hitro iz vode, mu pomagali, kolikor mogoče ter ga prenesli v žensko bolnišnico v Gorici, kjer pa je otrok umrl.
Občni zbor »Telovadnega društva Sokol v Gorici« se bo vršil dne 3. januarja 1911, v dvorani hotela pri »Zlatem Jelenu« ob 8. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor staroste; 2. tajil ikovo poročilo; 3. blagajnikovo poro-čiio; 4. načelnikovo poročilo; 5. poročilo cdseka »Sokolski dom«; 6. volitev staroste; 7. volitev podstairoste; 8. volitev načelnika; 9. volitev 7 odbornikov in 2 namestnikov; 10. volitev pregledovalcev računov; U. slučajnosti.
V slučaju da bi ta občni zbor ne bil sklepčen se bo vršil V s ure pozneje drugi občni zbor ob vsakem števiiu navzočih.
Bratje!, Udeležite se polnoštevihio občnega zbora, da slišite vsi, kaj se je delalo in kaj, doseglo v minulem poslovnem letu. Na zdar!                           Odbor.
¦____________________.__________                                                                                      !
I
i
Ivcza narodnih društev.
Na~ etenem^f borki, »Scenske- &UH**f nlce« v Gorici dne 18. grudna T^lOt^e'bil izvoljen odbor, ki se je sledeče konstitui- \ ral: predsednik: g. prof. Jaka Zupančič, podpredsednik g. sodni svetnik v p. Josip* Kovač* blagajnik: g. prof^n. Janko Gre-gorin, tajnik: g.' prof. Fran Povšič. knjižničar: g. Anton Korituik, trgovec, gospodar: g. Davorin Cernetič, trgovec, odbornika: g. pj.of. Fran Mašera in g. Dr. Janko Olip, odv. kand.
Opekarsko bralno društvo v Bukov i-ci bo imelo dne 26. t. m. svoj redni letni občni zbor. in sicer pri g. Jos. Kebru v Hukovici popoldne ob 31 a. teleti je polne udelti/be. Odbor.
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
Tvrdka Frevtag & Berndt, Dunaj, VII. Scliotrenfekigasse 62, Je izdala za leto 1911 prometni zemljevid. Cena 2 K 40 v je jako nizka, če vpoštevaino praktično vrednost tega zemljevida, ki obsega vse železniške postaje Avstro-Ogrske, eno-in dvotirne železnice, brzovozne črte, poštne- in avtomobilske zveze, vse poštne postaje in medsebojno razdaljo vseli važ-nili prometnih točk v kilometirih. Zraven tega vsebuje zemljevid tudi koledar za leto 1911 ter je radi tega prikladen, da se ga v gostilnah na steno obesi.
Državna železnica je imela meseca novembra 59.475.6(30 K dohodka od prevoza ljudi in tovorov in sicer 3,795.567 K več kakor v novembru lanskega leta. Od I. januvarja do 30. novembra je imela skupno 6l9.3H9.4rMi K dohodka in sicer 45.16I.3SH K več kakor lani. Večji dohodek je povspešila večja frekvenca in na-dilje.regulacija tatifov za tovorno bla«jo.
Politični pregled.
Delegacije so sklicane na dan 28. t. m. v Budimpešto.
Delegacije otvori prestolonaslednik Fran Ferdinand.
Gosposka zbornica. — Gosposka zbornica je imela 20. t. m. sejo, v kateri jej je pred vsem ministerski predsednik baron Bienerth naznanil, da je s celim svojim kabinetom podal cesarju demisijo in da je cesar to demisijo tudi sprejel. \H-ron Bieneith je radi tega prosil gosposko zbornico, da naj nujno reši zakonske predloge, ki so jej predloženi in ki so bili v poslanski zbornici že sprejeti. Nato je bil soglasno sprejet proračunski provizo-rij v 2. in 3. branju. Nato je zbornica razpravljala o prepovedi nočnega dela delavk v industrijalnih podjetjih, da se namreč prepove industrijcem ponoči imeti zaposlene delavke. Ta zakonska predloga je bila v poslanski zbornici soglasno sprejeta. Člani gosposke zbornice pa so v interesu industrijalcev sklenili, da gre ta zakonska predloga predaleč, četudi jim je član gosposke zbornice prof. Filipovich dokaza!, da s tem zakonom pride Avstrija šele za drugimi državami, ki imajo to socialno vprašanje že zdavna urejeno. Vendar je bila predloga odklonjena in izročena nazaj komisiji. Poročevalec knez Schonburg je nato poročal o podaljšanju poslovniškega provizorija, na kar je bila tudi tu zakonska predloga v drugem in tretjem branju sprejeta.
Dr. Krama? o položaju. — V nedeljo je govoril dr. Kramar v Prelovču na Če-
škem o polpžaju, rekoč: Odstop barona Bienertiia ni povzročil v češki javnosti uoto&nega posebnega ^razburjenja, dasi je bilo to ministerstvp Cehom žeto sovražno in je napravilo Češki mnogo škode. Utavni vzrok te prikazni je, to, da. ni bil baron Bienerth nobena politična individualnost, noben ustvarjajoči politični ženij ,Le^qyeLiej|al uplivajTriase drugim, zlasti pa nemškun raaikalcem na Češkem in zunanji politiki Aehrenthalovi. Za češki narod* je sedaj odločilno vprašanje, kakšen bo kabinet Bienerth v svoji novi izdaji? V čeških strankah prevladuje mnenje, da bi bilo nepolitično boriti se proti osebi barona Bienertiia, ki ni taka, da bi vzbujala sama na sebi kakršenkoli odpor, temveč boriti se je proti Binerthovemu sistemu. Ako bo Bienerth ali kdorkoli drugi sestavil ministerstvo iz samih Poljakov in Nemcev, potem se bodo morali Cehi boriti dalje, dokler ne vržejo tega sistema. Vendar pa ne morejo Cehi poslati svojih zastopnikov tako dolgo v ministerstvo, dokler ne bo za to stvarne, podlage, to je, dokler ne bo prave jasnosti v češki!! vprašanjih.
Iz govora dr. Kramara sledi, da imamo pričakovati uradniško prehodno ministerstvo in ne parlainentaričnega.
Razširjenje volilne pravice v Italiji. — Minister Luzzatti je predložil parlamentu načrt splošnie volilne pravice. To naj dobe v bodoče vsi, ki znajo le za silo citati in pisati.
Amnestija v Črni gori. — Kakor se poroča iz Cetinja, bode na dan godu kralja Nikole dne 20. t. m. poniiloščenih več obsojencev izza bombne afere. K novemu letu bo sledila amnestija vseh v teh procesih obsojenih.
Anglija. •— Angleži so napo! Ameiri-kaiici. Komaj je bil parlament razpuščeu in poslan domov, že so bile razpisane nove volitve in končane pred Božičem, kajti Angleži praznujejo praznike radi v miru, Gotovo je šu vsem v spominu vzrok razpusta parlamenta. Šlo se je za takozvano: Vetobill, do katetre ima pravico zbornica lordov in s pomočjo katere lahko ovrže vse sklepe parlamenta. Več skupin, po^ sebno pa liberalci, so zahtevali, da se t;, bili zatre, odtod razpust. Vlada je tipala, da nastane po volitvah nova konstelacija strank, da radikalne stranke zgubijo na rtioči. konservativne pa pridobijo, ali ljudska volj« je spravila za sedaj vlado v za~ diego, kajti liberalci se vračajo ravno tako močni v parlament in bodo tvorili tudi zanaprej. majoriteto. Ce ta majoriteta odplavi bili, ne potrdi zakona zbornica lordov, ostane torej jedini kralj, ki lahko odloči o stvari. Splošno mnenje pa je, da se kralj ne bo upal kratiti pravic loirdom, ker imajo ti na notranjo in zunanjo politiko velik vpliv in si ne bodo dali možje meni nič tebi nič starih pravic odvzeti. Nadalje je od kralja do lordov mnogo bližje kakor od kralja do ljudstva in nobeden ne prodaja rad radi zamere svojega hermelina! Boj bo gotovo trajal dalje ali ljudstvo gotovo doseže svojo voijo, kakor jo je še zmiraj.
Holrichter v ječi. — Major Navratil, ravnatelj kaznilnice v Mollersdornt, izjavlja, da so vse vesti o nameravanem samomoru Hofricltterja neresnične. Hof-richter je zdrav, moli ves čas tudi takrat, ko ve, da se ga ne opazuje. Prej strup, sedaj molitev.
Zaroka v srbski vladarski hiši. — »Tribuna« poroča; da*se zaroči v kratkem času srbski prestolonaslednik z 2i letno hčerjo ruskega velikega kneza Konstanti-' novica.
Razne  vesti.
Grozna nesreča na železnici v Trstu.
—- Tovorni vlak, namenjen k Sv. Soboti, je razmesaril v torek zjutraj ob 7. uri delavca Antona Bartole, ko je šel čez tir na delo. Prehod nima zapornic. Vlak je prihajal ravno, ko je šlo največ delavcev Čez tir na delo. Ko so zvedeli razni delavci o nesreči, so šn pred ravnateljstvo drž. Železnic, ali policija je to zabranila. Ravnateljstvu pa se je predstavila deputacija delavstva, ki je zahtevala, da naj tovorni vlak ne vozi več ravno ob času. ko gre toliko delavcev delat. Ravnateljstvo je določilo, da bo odhajal vlak mesto ob 6.58 odslej ob 7.20 zjutraj.
Otok potopil. — V jezeru Ilopango, ki leži v južnoamerikanski državi Salva-dor, se je pogreznil vsled potresa mal otoček Porthian. 170 oseb je utonilo.
Izseljevanje čez Reko. — Po novejši statistiki se je letos izselilo 37.558 oseb v Ameriko čez Reko v 25 parnikih.
350 kolere sumljivih slučajev je bilo v letošnjem letu na Dunaju. Največ slučajev je bilo v septembru — 224, najmanj v-novembrur—• 2». Opaža se, da kolera po zimi zgine, da se na poleti zopet pokaže. Dobro bi bilo, da se ljudje že sedaj privadijo ha čistost in snago.
Prva italijanska »Dreadnoughtka« je že končana. Kakor je pa v Italiji navada, da se vsako leto izvrši le napol, pokazalo se je tudi tukaj. Ladija ima namreč 1400 ton več teže, kakor je bilo preračunjeno v načrtih in je radi tega njena brzina izdatno zmanjšana.
Hud nravnost ni zločin. — Državno pravdništvo v Gradcu je dobilo te dni obvestilo o težkem uravnostnem zločinu, kojega je izvršil pred dvema letoma neki katehet na 8 letnem dekletu, ki še danes trpi na posledicah. Katehet je zvabil mlado deklico v farovž pri .ložefovi cerkvi v (jradcu. Odposlal je tamkaj čakajočo gospo in dve deklici in ostal sam ?. izbrano mlado žitvo. Deklica je prišla šele ob pol 9. zvečer domov. Šele mnogo pozneje je izpovedala iuateri, da je katehet izvršil na nji zločin zoper nravnost.                     |
Obsojen morilec lastne matere. — f Pred pariško poroto je bit obsojen Vache na deset let ječe, ker je umoril mater. Ma-j se je namreč poročila z 20 let mlajšim t)grom Najos-em, vsled česar je prišel sin v neugodne finančne razmere.
Zopet če* kanal La Manche. ¦ Zra-koplovec Sopwithe je preletel s svojim 11o\vard-Wright letalnim strojem kanal La Manche med Francijo in Anglijo. Na zemljo se je spusti! pri Beaumont-u v Belgiji blizu francoske meje.
Velika eksplozija v New-Yorku. — v elektrani Ne\v-Yorške centralne žlez-nice je nastala eksplozija, poslopje je bilo koj v plamenu. Eksplozija je bila tako močna, da so popokale vse šipe v sosed-ščini. 12 osel? je ubitih, «30 jih je pa ranjenih. Vsled močnega pritiska je bil vzdignjen iz tira neki voz cestne železnice, ki je pri padcu na tla zmečkal mirnovozeči
se avtomobil, v..katerem-sa.sedele,štiri taebe; ki.so bile/vse ubite.     , .     Rejcord na moriti. — Parnik »JViau-retania« .je dosegel dva rekorda na .morju.
j V Ameriko je priplul v.4 dneh 15 urah in '
. 50 minutah. Tekom 30   ur so se izkrcali potniki, se je oddala pošta, prišli ^sotnovi
I pasažer ji,, prevzela se Je'nova pošta, za Evropo. Mnogo potnikov, je'odpotovalo/ z »Mauretanio« v Ameriko in nazaj samo. za to, da so, bili priče temu rekordu. Se-
, veda stane vsakega ta špas do 2000 kron".
(Dalje na četrti strani.)
Odda se v najem, aH pa proda
na nouo zgrajena hiša o Dol. Urtolbi 5t. m.
100 metrov oddaljena, od glavne ceste. Ista obsega; v pritličju kuhinjo, 1 sobo in shrambo ter dva hleva za prešiče. V prvem nadstropju 2 veliki sobi in podstrešje. — Zraven hiše je lepo dvorišče z nr, novo ograjenim vrtom in nasadi. !< hiši spada še  1   njiva  zemljišča, ki  je  oddaljeno  10
minut od hiše. Natanjčneje  se  izve v našem  upravnlStvu.
Anton Potatzky v Gorici.
Na »redi BMtelJa ?.
TRGOVINA NA 0B0BN0 IN DEBELO.
Ni)oene]e kup»vaii&e alnfeerikttt ii dribntga blaaa tir tkMli, prejo la »Ulj.
POTREBŠČINE
za piiarnice, fcaillcB in popotniki,
Najboljše Sivanke za Šivalne stroje,
POTREBŠOttfE
Mu k-ojaSt in fovljatis.
»ˇetlujtce. — fiožni Tonoi. — Ka&ne knjifileo.
lišaa obuvala za ?se ietne časa. Semena za zefenjzve/trave ta iettlji.
^njboJje  OBkrbljena 2alowa za kramarje, tja*    —-¦»-• -                         .....    ..
ter na deželi.   S
»miSko Mvmto pridatek § is kavo I
|   Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici
j                       regletrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
\                NačcJstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne  zadruge v Gorici« je z o2irom
|       na premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri
i       skupni seji dne 30. decembra   '••05. sklenilo za leto 1908. ta-le način poslovanja: *                Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih, letih, proti odplačilu po
l       2 kroni na mosec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. J ' ¦-            Doba za odplačilo pri posojilih   na obroke se po želji izposojevalca določi
j       tudi na 10 ali več let.
I                Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za, vselej, mesto uradnine
l/i* prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge  v vsakem znesku, jih'obrestuje po 4.'/,%-veCje, stalno naložene pa po dogovoru
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v Časopis/h »Soča* in »Primorec«.
^B                Kova pravila so se razposlala vsem članom; čejm>|: > ?o pomoti h\ kdo do-
W        hil, naj se oglasi v zadružnem uradu v ^Trgovskem domu«.
*S                                                                        Načelstvo in nadzorstvo.
«*              '     ¦      ¦                                                                                                                                                                                                           '...¦¦      w-
tlHLO f ~ Kar iagenheck med zverinami, to tvrdka
med klobuki, čevlji in oblekawi!
Cene za mesec december:
Zimska obleka kron 23*
»»rt. ,. «•-
»OHO«1
2'SO
67
ftikt^ll,*M*imH*mlm**»m
Grof Wolff-Metteitffch, ki je sleparil pri igri, le še zmirom v zaporu. Njegova žena;' Claire Walientin, znana igralka, ga je obiskala v zaporu ter si koj pri prihodu na dom prerezala iz obupa žile na roki. Zdravniki upajo, da okreva.
Truplo novorojenčka v vrtu penzi-jonata zavoda Notre Dame de Sion v Trstu. — Ester Toppoli, dekla v tem zavodu za vzgojo otrok v Trstu je našla nekoliko metrov daleč od zida na vrtu precej velik omot, ki je ležal na tleh. V omotu se je nahajalo truplo novorojenega deteta ženskega spola,ki ie gotovo malo časa poprej prišlo na svet. Truplo pa ni imelo na sebi nikakih zunanjih znakov nasilja, Bilo je zavito v dva debela komada oljnatega papirja in potem v nemški Časopis iz Nemčije. Zdi se, da je nekdo vrgel truplo s ceste čez zid v vrt penzijo-nata.
Vojno ministrstvo ie odredilo, da ne sme nobeden vojak na božični dopust v take kraje na Ogrskem in Hrvaškem, ki so osumljeni kolere. Ravnotako ne sme nihče v Rusijo in Italijo, če si sam ne vzame dopusta, kakor se to rado dogaja ravno za praznike.
Strašna sodba v Zagrebu. — Pred zagrebško sodnijo je stala t: dni služkinja Roža Seljak, obtožena, da je umorila svoje dete. Roža Seljak, revna služkinja, je prinesla perilo stavbeniku Orossu na stanovanje. O« jo je zgrabil in posilil. Roža je šla stvar prijavit redarstvu. Tu so jo preiskali zdravniki ter koustatirali ne samo, da je bila posiljena, marveč tudi, da je od Orossa dobila strašno bolezen — sifilis. Prepeljali so ;o v bolnico. Tu je iežala vec mesecev. Ko je prišla iz bolnice, je porodila dete. Ker ni dobila nikjer podpore in se tudi Gross ni zmenil zanjo, je bila revica v strašni bedi. V tej bedi je sklenila, da napravi konec življenja sebi in svojemu sinčku. Šla je v Vrabec pri Podsusedu ter tamkaj zadavila svoje dete ter je vrgla v potok Vrabčak. Nato je skočila sama v r .tok. Ker pa je bila voda preplitva, se je izkobacala iz nje ter se napoja proti Savi, da bi se tamkaj utopila. Roža bi bila izvršila svoj naklep, ako bi k sreči ob prr.vem času ne prišla dva mladeniča, ki sta takoj uganila njen namen ter jo odpeljala. To je objektivna resnica, ki jo je dognala tudi razprava. In to revico so zagrebški sodniki obsodili v — desetletno t e ž k o j e č o. Človeku, ki ima srce v prsih in iskrico človeškega čustva, se pač usiljuje vprašanje, če je takšne sodnike mogoče še smatrati za —ljudi. — »S. N.«
(m<m><m<m>^^>tš&^ I   Mtmm^fta/tt \vMt\km
Književnost.
»Slovenska Matica«. — Izšle so knjige »Slovenske Matice«: Knezova knjižnica, Zabavna knjižinca, Vojvodina Koroška (zgodov. opis). Prevodi s» svetovne književnosti, Ustava in uprava ilirskih dežel (spisal dr. Bogumil Vošnjak) in Letopis. Mnogo zanimivega berila. Pristopajte k Matici!
»Iltistrovani Tednik«. — Iz Ljubljane se nam poroča: »Ihistrovaiii Tednik« začne izhajati v Ljubljani z novim letom. List ne bo političen in bode vse politične dogodke le kratko registriral. Drugače obeta biti zelo raznovrstne in bogate vsebine, ter za svoj obseg in opremo zelo cenen. Izdaval ga bo močen konzorcij. Skrajni čas je, da se začno tudi na tem polju izpodrivati nemški proizvodi. Interesenti že sedaj lahko javljajo neobvezno svoje naslove na »Ihfstrovam Tednik« v Ljubljani.
Boj proti draginji!
Bori se že vse zdaj za svoje življenje, ko huda draginja nas tlači neznosno, v okolici, v mestu se vidi vrvenje, vse gleda draginji v oko neizprosno.
Hud udarec zadel je deželo in mesto zares, to čuti vže kmet in gospod — in revež bo vržen iz hiše na cesto, če kmalu pomoč mu ne pride od kod.
Pomoč pa le pride vsakomur tedaj, če hitro draginji naznani bojkot . . . vže žhna je tu, prilike sedaj ne sme te zamudit' ne kmet, ne gospod!
Boj proti draginji odločno veli, da kupite žensko in moško blago -pri tvrdki: JVANČlfi & KUMRČIC" pa* vsi, zalogo naj tam si oglmia vsakdo!
Domača ta tvrdka v Gorici stoji,   '
v Gosposki ulici — tam blizu treh kron,
le v to trgovino .iaj vsakdo hiti,
ne bo se kesal . . . postrežen bo „on"!
Po znižanih cenah proda se blago, pa ... pa samo do novega leta, te ugodne prilike zamudi naj nikdo . . . Čujte! le tam se Vam sreča obeta!!!
! SuniksuDiemn S-*OI
Karol Draščik
v Gorici m Korao v (Intni hi Ji)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina In likerfa na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnoge-brojna naročila ter oblj iblja solidno postrežbo
Sip- po Jako zmernih cenah. ""*€*
rPet čevlje? merim, palcev pol", tako je pel naš vrl poet; pri tem pa žalostno je to, tla on ni mislil na
Rojaki, izpolnujte svojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C. in. m.!
===== puškar sss
v BOROVLJAH (Ferlacli) na Koroškem
se priporoča za nabavo p ti S k na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim slrelnim učinkom — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repetir-pištol, liobert-pnšk in klicev za vsakovrstno
2verjad po najnižjih cenah. Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovi tiske in nemške cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!!!!
„OHor
30 let obstoječa strokovna krojačnica za
gospode vsakega stana. Zaloga usakoursfnega blaga iz inozemskih in čeških touaren ter izgo-
fouljenih oblek. Biago na  meter po najnižih cenah.
= Zaloga blaga = za sokolske kroje.
Na željo se obleka tudi ukroji
Zaloga orožja in vse oprave k uniformam,
kakor tudi za brate „Sokole", samo v
trgovini
M.  POVBBAJ
v Gorici  na Travniku štev. 5.
ki trnja le l leden
se vrši pri tvrdki
M. Gal
v ulici Teatra Štev. 14.
Prodaja  so vse toaletne in pafuiiK rijske predmete
pod lasft)o ceno.
T /reden popu«t.
Ravnokar je izšel velik cenik
ur, zlatnine in
Tokajec, kralj vseh vin!
Kiir jt! mleko nežnemu otrolu. to je odrastlim ljudem {iiiitno tokijsko ?iliavtlii<.. vino! Zdravniško pripor-ctno. postavnim zalttcvnm o<lgoi;irj;ijoče tokijsko \iut> i« zdravilo za mlade in stare iu ne bi smolo manjkati v nobeni hiši. Cisto, neponarojeno tokajs-ko vino orulravlja posebno /olotlr-m: nadloge, pomanjkanje krvi, v^tvarja njietit in vzbuja v voliki mori veselju do življenja pri mladih in starih. — 1'rodakcijo vseh naših vin nadzoruje država irt ta vita j<j razglasilo vUoko i;r op-, poljo-deljsko mhiUterstvo kot odina zdravilna vina. Zraven'zdravilnih uspehov nudi Tikajei tudi izbor.ui užirok! — I»a so omogoči vsakomur uživati ta biser med vsemi vini, smo sestavili skrbno dve kolekciji, kateri razpošiljamo v vse kraje franko zabojniue iu franko poštnine in sicer
Kolekcija št. I.
i o.r.    | petletnega med. -Hamorodee (8n-r.i 0.5   1 ostmi* tnega „   '       ., 0.25» 1 petletnega me<l-samotoča.(A.usbr! 0.25 I osemletnega ,,           „       '       „
eh)
Kolekcija št. H.                             1
pet steklenic (.7 1 petletnega med. - Samorodca (.Samorodiier) J ',,        „      0.7 I osemletnega ,,             „                ,.            /
,.         ;.'       0.5 1 petletnega med. - samotoča (ausbnieh)
„        „•      JJ.o 1 osemletnega „           „              „               j
Kron 9'
brez knkih drugih izdatkov! proti   povzetju  ali   predplačilu gor. zneska.
kron 63*50
brez kakih drugih iz Jarkov! franko zabojniue in franko postaja, plačati tekom HO daij od datuma  na fakturi.
Akcijska družba Majskih vinskih producentov
(Gesellscliaft Tokajer Weinproduzenten A. G. Vertrcebs-Auteilung)
Budimpešta V., Lipot-korut št 2.
Odlikovana skoraj v   teh državah! Zahvalna in pmnalna pisma od visoke in naj išje gospode.
Dobri zastopniki, ki imajo v višjih.krogih znance in tudi dostop v te kroge, si   lahko j-.agntove s priporočanjem naših vin lop zaslužek, oziroma tudi stalno plačo!
Mali oglasi.
HaJmanJSa pristojbina stane 60 rta. Ako Je oglas obselneJJi se računa za vsako besedo 3 vin; lajpripravnejše inseriranje za trgovce is obrtnike.
Koliko je nunjSih trgovcev in obrtnikov ˇ Gorici, auicuu na deželi (in celo r mestu) nil * »¦kjer ne inserirajo. Skoda ni majhna
Proda se lepo opravo zsrfeL&
mirodilnico,   trgovino  z  jestvinami  itd. — M. Gal, Gledališka ulica Št 14,
FrflB Havab hflvftS Gorica, Gosposka ulicilt 3 litin lllldU, liriffSS ge pifporoča »i. slov. obtfnslvii v mestu in na deželi. Postrežba točna in Aista. V zalogi se dobi razne toaletne potrebščino po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa lasničarnka dela ter kupuje zmešane 3en«ke lase od K 12 napraj kg.
2 novih dvoiles s 'xs&sl 1"SSSS
neje se izve na Travniku št. H v gostilni.
Istega pošljem na željo vsakomur - brezplačno.
Rudolf Rus, urar v Kranju.
Uslan. 1.1885. flajuečja trgoutna na Gorenjskem
Delajte svojo nsrodnjaško dolžtiost in m
bile v svoji domačiji samo
lfl
sveOe, =
katere izclcljuje
v korist Družbi sv, Cirila in Metoda
o Ljubljani
J. Pilnaček,
tovurnar, Hradec Kralove, Češko. Ti izdelki se dobivajo pri sledec.h tvrdkah : V Gorici: Fran Cink Raštelj, Josip Kutin, Semeniška ulica, Toroš, Drobnič in drug, Albert Tušar Raštelj. Pri Sv. Luciji: Ignacij Fratnik. V Tolminu : A j. Vrtovec, Henrik vitez pl. Ziernfeld.                         3
2$abte$ajfc odločbo !
Aleksander Ambrožič rn~tTgorvec
Gorica - Corso 3os. Derdi 26.            |
Zanesljiva domača slov. tvrdka. — Priporoča slav. občinstvu svoj) moderno urejeno trgovino žepnih, stenskih, budiluili ur, gramofonov,   uhanov,   verižic   itd.    samo
SOlidnO blago najboljšega izdelka. Vsa  popravila   te   stroke   se   izvršujejo točno in ceno.       Za vsako novo ali popravljeno uro se jamči   1   leto.
SUKNA
in mBdno blago za obleke
priporoča firma
toortifca za snkno
v Humpolcu na Češkem
Tvorniške cene.            Vzorci franko.
1451
2552
7414