19. številka. V Trstu, v sredo 5. marca 1890 Tećaj „E D I N 0 S T" iihaja dvakrat na roden, vnako sradc m joboto oh 1. uri popoludn«. „Edinost" stane: za YHO leti) gl. 6.-,- izven Avnt. «.— gl. za polu leta „ 3.—; , za četrt leta , 1.50; „ Posamične Številke ne dobivaj« v pro-dajalnioah tobaka v Trstu pn » not., v &orioi in v Ajdovščini po «» nov. Na naročbe brez priložene naročnine a* upravnistvo ne ozira. 4..10 2 25 EDINOST V*i dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Carintia St. .5. Vsako pi*m<> moru biti frituKoTiuio, ker nefrankovana -<< ne Hpre-jemajo. Kokopisi »e n« vračajo. Oglasi in oznanila se račune po 8 nov. vratca v petitu : za naslOVO z debelimi črkami plačuje prostor, kolikor bi ga obneslo navadnih vretie. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd #e račune po pogodbi. > nručnino, reklamacije in inneratn preloma upravniitvo v ulici Carintia Odprte reklamacij« ho proate pontnirm Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V ( lim it J* n ofi Slavjanskij v Trstu. Kako bi neki zaželi P! Vtisi, kateri «o teh dni delovali na čutstvovanje vsa-cega, umetnost ljubečega človeka, bili bo toli siloviti in veličastni, da človeku res nedostaje pravih besedij, da bi dostojno označil to, kar je čutil. Zato pa, dragi čitatelj, ne pričakuj pristne, povsem dostojne slike i/, našega peresa, ki je sicer vajeno ostrim bojem proti našim narodnim protivnikom, ki pa je — izpovemo odkritosrčno — nedostatno, da bi verno naslikalo velikanski triurnf, katerega si je teh večerov stekla slovanska umetnost ▼ tržaškem gledališču „Politeama Rossetti". Vspeh, katerega je dosegla S 1 a v j a n-h k e g a kapela, je bil f e n o m e n a 1 e n. Pri prvem koncertu obisk ni bil toli mnogoštevilen, a sešlo se jo aajizbranejše tržaško občinstvo; zastopane so bile vsa t Trstu živeča slovanska plemena. K nedeljskemu koncertu je pa došlo mnogoštevilno občinstva. Tržaška inteligencija, nižji slojevi naroda in vsa okolica bili so zastopani; videli smo pa tudi goste iz Gorice, Kanala, Kopra, Sežane, Postojine, Pulja itd. Pri tretjem in zadnjem koncertu bil je obisk še uinogoštevilnejši: skoro vse lože velikega gledališča bile so zasedene, t purterju obilo jako elegantnega občinstvu, galerija pa tako natlačeno polna, da ti je bil pogled tja gori uprav mamljiv. Tudi pri tem zadnjem koncertu bila je okolica toli veličastno zastopana, da smo bili kar iznenadjeni. Bilo je navzočih ka-cih 3500 ljudij. A pomisliti je treba, da »e je vse vršilo spontanno, brez reklame. Kaj bi še le bilo, da bi bili mogli o pravem času prijaviti dohod odlične to družine?! Pozabiti ne smerno omeniti, da so bili prisotni v s i uredniki naših primorskih listov — izvzemši seveda slavnega gospoda d o h t a r j a. Vsaki večer bil je premenjen in jako PODLISTEK. Davorin Trstenjak. (Konec.) Da so razvidi, kako se je celo zadnjo mesce svojega življenja brigal za vso strani narodnega gibanja, za duhovno in posvetno, za duševno in gmotno, evo vam lista, ki ga je pisal prijatelju našega lista koncem pretekloga leta:* Amicissime ! Quod felix, faustumque sit festum onomasticum ! Quomodo vales ? — Ego non valeo — Senoctus ipsa est inorbus — praeter hanc aerumnam, premor variis calamitatibus. Hieuis et pluvia nocuerunt frugibus; seges parca — poronospora de-vastavit vineam — acidum vinum nec do-mesticis sapit. Novi nil sub sole, sed multa uub luna. Quomodo stant res patriae, ipse perspicis, dr. Radajum decoraverunt corona ferrea ut sit alter dr. Tonkli. — Novum aceepimus episcopum, verosimiliter valde »tronuus erit, Literariae res slovenicae nullum pre-bent gaudium, fanatismus suffocat omnia * Objavlja ho v izvirniku, da bo pozna njegov latinski zlog; za čitatelju Edinosti, kojim je tuju latiničinu, pridjan je slovenski prevod. Pin. raznovrsten program. Bila je zastopana balada, narodna pesem — žalostna in ve. sela — in cerkvena pesmi v pravem o e r k v e n e m duhu. Slavjanskij je veličastna, zares možkn, impozantna in zajedno jako simpatična prikazen. Lepoto žensk priznavali »o vsestransko. Narodna oprava celega irbora je jako krasna, bogata in ukusna; že ta oprava sama zasluži, da ni jo človek ogleda. Slavjanskij kot voditelj stoji »predej na vzvišenem stijalii. Takoj za njim v polukrogu sede ženske; za tem Ntoje otroci in za otroci možki. Zbor pojejo se spremljcvnnjeui harmonija. Slavjanski sam nema posebno lepega tenora, a ga zna tako porabiti, da se vsakemu omili, posebno pa v rccitativu : n. pr. v baladi iz XI. stoletja (Bylina o Dobrvnje Nikitiče) in v epičtii pesmi Sviatogor. Hčerka njegova Nadjožda ima zares krušen sopran ; z njenim glasom mogla bi se ponašati vsaka, svetovno znana operna pevka. Preciznost in intonacija sti dovršeni. V prvem delu po njej pevanej pri-prostej narodnej ruskej pesmi odlikovala se j« pevajoč s posebnim občutkom; v drugem delu —■ in to so varijacijo te pesmi — je pa kazala izborno šolo, kajti pela je te varijacije s posebno preciznostjo in agilnostjo in odlikovala se je v težkih kudeiicuh. Sploh so vsi glasovi tega glasovitega zbora jako dobri, posebno se pa odlikujejo basi pa svojih, Bkoro da nezaslišanih nižavah. Neopisljiv je učinek, katerega napravijo ti basovi; osobito veljn to o cerkvenih pesmih, katero so proizvajali samo mož k i in otroci. Cerkvene pesmi so originalne, jako težke in imajo veliko muzikalno vrednost. Basove se čuje še določno in glasno za jedno kvarto nižje od contra C, tedaj G. Vse občinstvo je strmelo, videče v kolikej oblasti ima gospod Slavjanskij svoje ljudi. Preciznost, s katero so pevali skupno zbove, izzvala je obče občudovanjo in so couamiria, insuper increvit apathia inter scriptore8. Dr. Sket a pluribus incitatur, ut iteruin edat Kresium, sed uullam habet voluptatem, etiam nullum liberuru tempus, quia Čitanka*, pro gymn. infer. vult ad finem perducere. Nune cooperator primus mihi est Dominus Fekonja notus tibi sine dubio seriptor slov. quem magnus filosofus Goritiensis livore suo maculavit. Nos vivimus huc usquo contenti, et multa perserutamur. Salve! In foro antiquo, 1. nov. 1889. Amicus sincerrimus Davorin. Predragi prijatelj! Na imendan srčna voščila! Kako so imaš P — Jaz se imam slabo — starost sama je uže bolezen; razun te Bitnosti stiskajo me še razne nezgode; zima in dež jo škodoval sadju, pičla setev — peronospora mi je oškodovala vinograd, vino je kislo, da ga še domači ne hote piti. Pod so I nce m, nič ni novega, pa mnogo pod luno. Kako stoje narodne reči, veš sam. I)r. Radeja so odlikovali, da bi bil drugi dr. Tonkli. Novega Škofa imamo, ki bo bržkono jako strog. celo navzoči veJčaki — nasprotniki brezpogojno priznali, da jo fenomenalna kajti, vsaka, tudi najbolj priprosta narodna pesem dosegla je zbog preciznosti in finega nianciranja pupolcn i fekt, ka oranega more doseči le k ik znamenit mu/.ikališk umotvor. Govoriti nam jo o pianissimn v ka-raktoristiškej pesmici „Ej Uchnein". To je pesem hmdnrjev na Vi.lgi. S prvoga pojejo krepko; puteni se pa posr>m glasi bolj iit bolj tiho in konča takim pianissimo, ki se ga — (lasi ga p o jejo vsi p e v c i — komaj razlikuje od popolno t i h o t e. In v o u d e r moro jako p n z n i poslušalec čuti Se celi akord. Ta pesem dosegla je največji efekt. Bila je pri 1. in 3. koncertu na programu, pri drugem koncertu so jo peli kot dodatek. Vsakokrat so jo morali ponavljati. (Konec prih.) Avstrijski Lahi in S (Dalje. „ Ako pomislimo na mnogobrojna slovanska družtva z namenom širiti slovansko idejo, začenši pri panslavistiškem dobro-tvornem družtvu v Petrogradu, na čigar čelu sta Jgnjatev in Pobedonošov, Matica v Zagrebu pod pokroviteljstvom Strossma-yerja, ljubljanska družba sv. Cirila in Metoda, koroška sloven. družba sv. Mohora — iz tega vidimo, da trebamo družili po-inučkov poleg italijanskih šol v najnevarnejših krajih; treba prodreti v vsako družino z koristno knjigo, praktično, zabavno ; tudi zgodovino treba uvesti v te družine, ter pregnati one sleparske zgodovinske spise, kojo prirejajo slov. pisci, ter izdajajo omenjene družbe in ki so raztresene po Istri in Goriškem". I)o tu „veleučeni" Cittadinov pisec. Mi mu njegovih blodenj no štejemo v zlo, Slovensko slovstvo mi no dela nič veselja) fanatizem oškoduje vmi podjetja; na to šo narašča malomarnost med pisatelji. Mnogi nagovarjajo dr. Sketa, da na novo izdaja „Kres", pa so mu nič kaj ne ljubi, ker nema dovolj časa, tudi hoče dokončati svoje Čitanke za nižjo gimnazijo. Prvi moj kaplan je g. Andrej Fekonja, brez dvoma znan ti slovenski pisatelj, katerega je hotel onesnažiti veliki goriški modrijan. Za silo smo še zadovoljni in tuhtamo mnogo, Zdravstvuj. V Starem trgu 1. nov. 1889. Tvoj odkritosrčen prijatelj Davorin. Niti za znanstveno, niti za politično delovanje mu niso zadostovali v slovenskem jeziku pisani listi; za drugo svrho služili so mu „Ost und \Vestu, „Siidsla-visehe Zoitung*, dunajska „Presse", kdaj je bila potoma nam pravična, praška „Union* in .Politik", znanstvene članke objavljal je tudi v „Steiermarkische Zeitungschrift*, n. pr. „I- bor das geistige Leben der Stei-riseben Slovencu", v Jordanove „Slavischo Jahrbucher44, v „Katholischer \Vahrheits-freund", kot bogoslovec v „Styriott nazna- kajti vemo, da so z repo druzega ne da zribati, nego — repa. Lah »ni so si v gorostasnih lažeh, pretvarjanju resnioe, suni-ničenju in psovanju podobni kakor jajce jajcu. Ni čuda, da si domišljuje Cittadinov | učenjak, dn so je tržaškim pritlikavim Lahom boriti z ruskim „Blagotvoriteljstvom* iu njega zakladi; ni čuda. ako smatra zgodovinske spise nepristranskih naših pisateljev za „sleparske in zverižene ad usum delphini* samo za to, ker no trdć, da so tukaj od prazgodovinskih časov bivali La-tinci in Lahi - - kojo gorostasno laž na vso kriplje branijo njih zgodovinarji. Sicer pa ni vredno, opovračati na tem uiestu neosnovane in izumljene laži Citta-'dinovega veleuma, čigar vednost no vidi ' pred nosom. Vredno je pa spomniti, česar ' piše v beneško „Gazzetta di Venezia" znani pisatelj knjigo „La Slavia italiana* dr. Ivarl Podreka, kojega so nekateri pred par leti smatrali dobrim rodoljubom in bu-' dilcem beneških Slovencev. „V Šentpeterskem okraju poleg Na-' diže nad ČJevdadom, kjer biva do 16.000 Slovanov, ponajveč neukih hribovcev, je, kakor mi jo pravil nek tamošnji župan, kacih 130 udov družbe sv. Mohora, t. j. skoraj vsi, ki so se vzgojili v italijanskih šolah ; tamkaj pa ni menda nikdo ud družtva „Dante Alighieri* (To družtvo ima tudi namen širiti koristne laško knjige mej narodom ; isto bi se pa uprav minoli teden pri občnem zboru kmalu podrlo; obvaroval je je nek tržaški ž i d dr. Barzillai, katerega — Žida — so po tem izbrali za predsednika. In enako družtvo naj bi širilo koristno in moralne spise mej prostim ljudstvom!) „Od kod prihaja to? — Po mojem in imenovanega župana menenju, vzrok temu tiči v boljšej in praktičnejši sestavi slov. družbo sv. Mohora. Za znesek samo jednega goldinarja vdobi vsak ud osem (?) knjig in brošur na leto, pisanih slovenski, obravnajočih koristne in moralne predmete, poljedelstvo, slov. zgodovino in glasbo. nujoč slovenske knjigo, v „Der Aufmerk-same". * Nekoliko njegovih pesmij ponemčil je Verhovar. Trstenjak sam jo meseca avgusta 1. 1887. povedal pisatelju tega, daje I. 1839. poslovenil KoeniB Oeburtshilfe z naslovom: „Itukve od porodne pomoči* in I. 1842. po nemškem in francoskem izvirniku molitvenik „Mesec Marije44. l)a bi vsem slovenskim pisateljem osnoval nekakovo ogniščo, povabil jih je 1. 1872. naj si vstvare „družtvo slovenskih 1 pisateljev", in je h krati podal nek načrt za delovanje tacega družtva. Oglasilo se je 52 pisateljev; vsled tega seje osnovalo I dno 21. aprila 1872. v Ljubljani in štelo 'v prvem občnem zboru dne 14. septembra okolo 100 članov; Trstenjak bil je „per acclamationem" izvoljeni začasnim predsednikom. Takoj lotilo so jo družtvo izvrševati svojo plemenito nalogo, polagoma pa se jo ohlajevala prva navdušenost in lepa misel takrat ni vspela. Trstenjakov prijatelj, dr. J. Vošnjak, je kakih trinajst • V životopiHnih črticah ho navaja tudi, du ja pinal v Janeiičevo „Učelo"; jaz ga tam nisem mogel zanloditi ; od 1. 1«48 — M) dopisoval j« v Ciguletovo .Slovenijo" z Aifro K.; radi tega ga pogrutuA v „Novicah* od I. 1846-52. Na svojem glasoviru imam dva zvezka do 200 str. obsežna, zndržajoča prijetno zborno glasbo, prirejeno za vsa cerkvena opravila. Kajti po cerkvah ▼ našej Sloveniji poje vae ljudstvo in ker se peje slovenski, latinski duh vedno bolj izginja." „Ni treba pa misliti, da se slovanska ideja siri samo v našej Sloveniji. Odličen profesor mi je pripovedal, da j« obhodil avstrijska Brda in del Kranjske in Koroške in po7sod je nahajal v šolah knjige, rečenega lista padla na rodovitna tla: pe-tardovska argumentacija zadonela je zopet na ušesa naša v trenutku, ko se še ni posušilo črnilo, s katerim smo napisali pesi-mistiške svoje nazore. Petarda je zopet počila; in počila je uprav pod okni tistih tužnih prostorov, kjer sede oni tički, ki znajo tako lepo popevati irredentovske melodije. Tudi ta okolnost je jako pomembna : petarda pod oknom bila naj bi pozdrav za prekrižaniuii okni sedečim ju- zadostujejo palijativna sredstva, kakoršna so bila do sedaj v navadi in rabi, ampak trebalo bod« radikalnega leka. Bolezen, na katerej hiramo, je sila trdovratna in jako težko ozdravljiva; o tem nam priča po obsodbi zopet vržena petarda. Kdor tega govora ne razume, temu ni pomoči. Kolegijalni in nezavistni, kakor smo, pa od srca Čustitamo ljubi „Triesterici" na nje sijajnem proroškem duhu. Ona jo prav dobro vedela, da odslej ne bodo več metali petard in..... O, da: „Triesterica" naša vidi jako jasno v bo- po kremah podobe (sic !) rečenega družtva. nakom ; zagotovilo naj bi bila, da slavni Zadnje se na tak način vtepa v najnižje j sinovi „avite colture" vedo ceniti njihovo slojeve ljudstva." junaštvo, da jim hočejo ostati zvesti sobo- „Tudi ime družbe (Italija je mora jevniki, vedno pripravljeni, posnemati „vzvi- dočnost, zato pa ima sodba nje njenej poznati) obsega v sebi verski in politiški sene* vzglede. Nam je vse to znano brez r a z s o d n o s t: i primerno veljavo, program. Sv. Mohor, učenec sv. Marka bil „Indipentijevili" člankov; vsaj je to že; Ljuba tetka I odgovorite narn i Kdo je prvi škof v Ogleju, koje mesto je sča- »tara, predobro znana pesem, katera pa jQ jluo| prftV? vj 8e Hvojm optimizmom, ali soma bilo povzdigneno v patrijarhat, ktoremu ostane — o tem ne dvojimo — vedno nova mi se svojim skepticizmom?! —t—, so bili podvrženi skoraj vsi avstrijski Slo- mej našimi, in države naše nasprotniki.! vani in laška Furlanija. Še vedno jo pa- Ali neka gospodo tudi petarde in tem sle-j tron prestolnice v Vidmu sv. Mohor. — deči „Udipendentijevi" članki ne sparne-, S tem imenom name ruje družtvo tujejo. Ako je nebo slučajno jasno, vesele ; zbra ti t i vse Slovane, nekdaj se, poskakujejo, kakor razposajeni otroci, j podvržene oglejskej k nerževin i." iu pojejo na vsa usta hozana ; — čo se Da bi se misli videtnskoga odvetnika pa ob horizontu prikažejo oblaki, oznanju-J dr. Podreke le obistinile! (Konec prih.) Kdo je imel prav?! ,Nemški list se nadeja, da so joči hudo uro, pa zatisnojo oči, da jih ne vidijo. Njim je „dio Geschichte zu traurig", da bi si jo od blizu ogledali in potem učinili, kar je potrebno, da se nevarnost odžene; in tako bi se spodobilo postavnim, razsodnim in previdnim možem. Ali gospoda res ne misli na posledice?! bile Čast, komur čast! Dopis iz okolice. Slovanskim narodom usekuje hude rane neka „bolezen11, katera ni menda poznana drugim narodom. Imenovana bolezen je dovolj razširjena tudi med našim slovenskim narodom — in ta bolezen je — renegatstvo, zaničevanje in preziranje lastnega naroda, lastnega materinega jezika ! V Trstu, v tem za nas in za vso avstrijske Slovane prevažnem mestu, ta Ali se gospodom prav čisto nič no sanja, petarde zadnjikrat pred tržaškim sodiščem, kako da vsi ti dogodki vplivajo nami- bolezen neveijetno c^eterSlo^enci^ped- Tudi mi bi se radi tega nadejali, a v šljenje v sosednem kraljestvu? Ne motite atav)jajo tu ^ pravi tržagki živelj) 8ra. veliko našo nesrećo nam božja milost ni se: poslanec Imbriani je na monte eitono mi)jejo 8e 8vojega jezika 4e pred naklonila tako velike porcije optimizma, veren interpret mišljenja velike večine 9em prilepenim Furlanom. To so tisti oko-, kakor nekej tržaškej gospodi. Bližna bo- kraljestva italijanskega. Vi se zanašate m UČQnski in y predme8tjih živeći Slovenci,' dočnost nam bodo znabiti pokazala, kdo gradite iluzijo svoje na lojalno mišljenje kafcere imenuje naš g,avni župan Baz/oni je imel prav". in korektno postopanje gospoda Crispija. ^ no9trj ^„.^ to 8o ^^ ^ Te besede smo napisali, govoreči ob Lojalnosti te nočemo naravnost zanikati, š(j tremi dM8et]etjj hrabrQ ponaža]i obsodbi tržaških petardevcuv. Beseda „zna- dasi imamo tudi o njej svojo lastne misli. v VMtah doma6ega bataljona! - Mnogo biti- bila je prav za prav odveč, ker smo Toda znana vam bi morala biti silna moč je reg Ž0 nftšjh ,jud„ katerj u dog,edno : bili uverjeni, da je tako gotovo, kakor je narodnega mišljenja po Italiji. Ta moč je bIebetajo ,e trža§ko narečje (dijalekt), ne i Bog v nebesih, da smo po obsodbi tam, do sedaj in ob vsakem vprašanji - prej 7menei 9e već za rodnj 8Voj za jV kjer smo bili pred obsodbo, in da se bodo ali slej — triumfovala: oficijelna zi|c HVoje matere , Enako vrsto ,judij po.i demonstracije ponovile pri prvej, ugodnej Italija umaknila se je do sedaj znaš že na yide2 . Diyja italijanska" klet« priliki. Članek, katerega je napisal „L'In- vsakokrat narodnej Italiji. In | vina jim drhti vedno iz U8ti ž|ve ponajveč dipendente" po sodnej obravnavi, je jako y tej narodnej Italiji so neke želje, tičoče razuzdano in propadajo posebno v moral-značilen, razumeti ga je moral vsakdo, kdor se Trsta in Tridenta, tradicijonelne. V, nftln ob7;ru , _ Q||t|>^ ft i8linita 8odba 0 ' zna citati med vrstami. Iloteč kazati mlade Trstu vršeči so dogodki dajajo pa željem BVojih okoličanskih bratih — in vendar, gospode petardovce v nekem idejaluem tem obilo netiva, tako da se je bati, da a0 moramo enako izreči, ker smo v sodbi i sijaju, slaveč jih kot mučenike za svoja bodo danes še nekako tleče iskre — ako j „sveta" načela, poživljal je ta list indi- jih ne zadušo, dokler je še čas za to — rektno vso irredentovsko gospodo, da se vzpiapolale do mogočnega plamena, V prvej ne plaši in da ostane zvesta načelom tem. vrsti bilo bi pa treba udušiti po sosednjem Slaveč obaojene petardovce, postavil jih kraljestvu razširjeno vero, da imajo nji- je svojim intimnim krogom — in ti krogi hove skomine tudi v našej državi prija- dobro razumejo „Indipendentejeve" mi- teljev in pospešiteljev. Udušiti morajo pri gljeje — v izgled, katerega je vsikdar in nas vse pojave, ki nosijo znak veleizdaj- povsudi posnemati. In res so vspodbujenja stva na svojem čelu. V dosego tega pa ne let pozneje zopet izprožil misel, kajti zdaj mosta. Kdor ga je znal pobliže, si skoraj so bila tla bolj prepravljena ; iz starih raz- ni mogel misliti Slovencev brez Trstenjaka valiti vstalo je „Pisateljsko podporno dru- in Trstenjaka brez Slovencev, žtvo", ki je v hvaležen spomin svojega Pisatelju tega Članka bil je učitelj prvega snovatelja proslavilo z naslovom: verozakona na mariborski gimnaziji in „Častni članu. Tem naslovom odičila ga pozneje prijatelj do zadnjih trenutkov, ko jo marsikatera slovenska družba; v „Slo- je liste znancem narekaval gospodu kapetanski čitalnici v Trstu* bil je poleg lanu, sam jih pa le še podpisaval. Stros«mayerja edini Trstenjak častni član. V preteklih šolskih počitnicah vabil Će pogledujemo po slovenskem slov- sem ga na Koroško, naj pride v planinski Btvu, najdemo še dva moža, ki sta koli- zrak na osojsko jezero; odpisal je v jako kor toliko Trstenjaku enaka; prvi je Hi- čvrstem nemško pisanem šaljivem listu, cinger-Podlipski, drugi Ravnikar-Poženčan; da se ne more geniti od velikega posestva, vsi so zlagali pesmice, preiskavali staro Nikakor si nisem mislil, da mi bo pisala slovensko zgodovino, vsi so se pečali z tuja roka ob novem letu: „Nervosus in jezikoslovjem, vsi njegovali pripovedno maximo gradu, seneetute fraetus, athrytyde stroko, vsi nabirali narodno blago, vsi so cruciatus. Attamen. Spero videre ver pisali za Vodnikov Spominek, bili so vsi nav-! amoenum., Tedaj se je še nadjal gledati dušeni slovenski rodoljubi, vsi duhovniki, pa lepo spomlad ! kako razlika vender med Poženčanom, Mi gorko oplakujemo izgubo nenado- Podlipskiui — in Vickom Draganom ali mestnega moža, pisatelj tega članka svo-Vitomarjem! V njegovej osobi jo bil jega duševnega očo; Ti pa si lehko mirno združen pesimist in idejalist. Skromen je bil v vsakdanjih potrebah in dober gospodar; nepotrebnih go-»tarij nij prirejal, rad pa je imel okolo sebe duševno delujoče možake in mladeniče. Razven mnogih Slovencev bila sta mu včasih gosta tudi Nemca profesor Bie-dermann is Gradca in ranjki Jiilg iz Ino- zaspal po tolikoletnih trudili in naporih, Bpominjajoč se Puškinovih besed v njegovi zadnji pesmici : Net! ves ja ne umru: duša v zavetnoj lire Moj prah pereživet i tlenija ubežit — I slaven budu ja, dokal v podlunnoin mire Ziv budet hot odin pijt. G. nepristranski ; to naj velja posebno v današnjem našem članku ! Ali čast, komur čast! — Kakor smo sodili sedaj okoličane „od slabe strani", tako jih moramo pogledati i od. druge, dobre strani! Soditi nam je, vedno računajoč z izjemo v vsakem obziru. — Če nas z jedne strani žali istina, da je v otročjem vrtu „Pro patrije* na Greti vpisanih čez 100 slovenskih otrok, in da ob-stojita mej okoličani dva italijanska pevska zbora, da slišimo tuliti in preklinjati okoličane v tujem laškem jeziku — nas pa z druge strani veseli, videče delovanje vrlih okoličanskih pevskih družtev, jekleni, narodni značaj nekaterih okoličanskih rodoljubov. V prvem slučaju nesmo preostro sodili, na drugo stran smo pa hvrlo dolžni. Zadovoljno smemo pač reči, da se skrbi v okolici za naš narodni obstoj da nas ni še požrlo tujstvo ! Pisec teh lo vrstic je vedno tako sodil in tako mislil: kakor je bičal renegatstvo mej svojimi okoličan-skimi brati, tako se je vedno opominjal rodoljubnih okoličanskih mož, in dotičnih družtev. — To raj: čast, komur čast! Govoreč o tržaško-okoličanskih Slovencih govoril je pisec tega članka le o „okoličanih", kot da bi se no spominjal, da žive mej nami tudi dragi naši bratje iz Kranjske, ki so mnogo mnogo pripomogli do probujenja narodne zavesti mej nami. A žal, tudi mej temi se najde lepo število pravih renegatov ! Toraj tudi tu mora veljati izrek: čast, komur čast! — izjema pa, častna izjema, naj nam bodo sveta! — Mi smo v svojih člankih vedno ostro obsojali re-negatHtvo in naj je bilo kranjske ali pa okoličanske provenijence. Iz Kranjske došle odpadnike smo včasih imenovali „č ufa rje". In ravno to je bilo pomenljivo, ravno to nas sili, da lazjamemo stvar! — Piscu teh vrstic jo že pred časom nek odličen tržašk rodoljub očital, da v svojih spisih preveč maha „po Kranjcih". Tudi neka druga častna, v vsakem obziru rodoljubna osob«, katera je bila vedno mej prvimi, ki so se žrtvovali za narodno stvar, čutila se je žaljeno radi tega izraza. Tudi nam se vidi, da izraz ta ni „salonftihig" in prosili bi častna gospoda, da o tem tako strogo no sodita. Uporabljali smo ga po največ radi tegaT ker so ga pred nami že drugi v „Edinosti" uporabljali. Renegatom okoličanskim, rojakom svojim, prisojali smo gotovo stokrat neprijatnejše izraze, toda okoličanski veljaki in rodoljubi se neso radi tega jezili in tudi žaljeni neBo biii. Bilo je ravuo nasprotno : okoličanski rodoljubi iu veljaki sami pripoznavajo, da najbolj upliva na domače, ljudstvo, če se nekatere odpadnike v „Edinosti" osmeši. In enako velja tudi glede iz Kranjske doslih renegatov. Spominjam se še, kako je bilo ob času zadnjih volitev v državni zbor. Vrlo domače, narodno-misleče ljudstvo se je kar radovalo, eitajoč v „Edinosti" in v „Jurju s pušo" o domačih, oziroma kranjskih re-negatih ! In to je uplivalo na dotične renegate same — tako, da se so odpovedali svojemu mišljenju, se spokorili in mno-gokateri izmed njih p r e u s t r o j i 1 se je v vrlega narodnjaka. V „Edinosti" „Jurju s pušo", „Adriji" in „Soldu" je bilo čitati več takih, lastnoročno podpisanih izjav. Mi smo vedno drage volje pripozna-vali, da so uprav naši bratje iz Kranjske mnogo storili ▼ probujenje naroda; in od kje naj bi pa pričakovali podpore, ako ne iz to dežele Slovencev, kjer poznajo enakopravnost, kjer se jim ni boriti proti tujemu navalu !*) Dakle, častna naša gospoda ! No vznemirjajte se radi puhlega izraba, katega sploh rabi ljudstvo. — In vsaj renegatu-odpadniku bi pristojalo se hujše ime, označujoče najhujše /lodejstvo : izdajstvo svojega rodu! Mi smo bili vedno ineuenja, da bi morali uprav Kranjci v vsakem obziru okoličanom pravo pot pokazati. Ali da govorimo resnico : na okoličane jako slabo upliva, da je uprav v otroškem vrtu „Pro patrije" na Greti preveliko število otrok „Kranjskih starišev", da se uprav nekateri „Kranjci* poslužujejo besede (izraza) „ščavo* ter ga rabijo glede okoličanskih svojih bratov. To ni izmišljotina : Take psovke od strani „kranjskih" renegatov slišati smo morali že premnogokrat na lastna ušesa. Gospodje pa, ki bo bili vedno uzor - narodnjaki, naj bodo uverjeni, da nam ni bil nikdar namen, jih žaliti, ampak prisojali jim bo-demo vedno častno mesto mej nami. In uprav ti gospodjo gotovo sami vedo in so prepričani o časti iu spoštovanju, katerega uživajo mej našim ljudstvom. — Pisec teh vrstic je govoril z nekojimi uplivnimi, nepristransko sodečimi gospodi, rojenimi Kranjci, in ti sami so odobravali dotičn« njegove članke, govoreče „o Kranjcih" ter so še mnogo ostrejše sodili o kranjskih renegatih. Toliko v lastno obrambo — in upamo, da tudi v zadoščenje dotičnim našim .... V a . šljakom .X.< Politični pregled. Notranje dežele. Šolska komisija gospodsko zbornice je sešla 28. p. m., da Be posvetuje o gosp. Gautschašolskej noveli. G. minister je zagovarjal svojo predlogo proti napadom, ki so prihajali od desne in leve. Konservativni poslanci smatrajo ta posvetovanja kot začetek združene akcije za konfeaijo- •) Motite se gospod dopisnik, tudi na Kranjska pritiska tuji „naval" bolj, nego Hi mislite. Naravna pa je, da se ga tam ložje in vapeAneju branijo Op. Trodm&tva. nelno solo. V tem smislu pišejo tudi konservativni organi. „G r a 7. e r V o 1 k s-b 1 a 11" pravi: „Vemo dobro, daje v kratkem pričakovati „katoliške opozicije*. Temu izreku pridodaje „Salz-burger Chronik": „Torej opozicija proti gospod Gautschu. Da, naši katoliški poslanci so se določno izjavili, da ne od* nehajo od svojih zahtev glede verske šole. In res je tako : šolsko vprašanje je pereče — to vprašanje služilo bode za parolo ob volitvah leta 1891. Opozicija združila bode vse katolike in postopali bodo povsem jednotno. Glede vprašanja, kedaj ima pričeti opozicija, naj pa določijo naši vrlidržavnozborski poslanci". Z druge strani se pa sliši, da mislijo škofje toliko časa čakati, dokler vlada ne izvede sklepov spravne konferencije, „AViener Allg. Zeitung" je izvedela, — kakor trdi — iz jako zanesljivega vira, da so je grof Taaffe v pogovoru z bre-slavskim škofom Koppom izjavil, da z ozi-rom na izpremenjeni politiški položaj ni upanja, dabi se dosegla verska sol a. Konservativei naj uvažajo ta položaj in naj ublažijo zahteve svoje. V odseku za anarhistiško postavo naznanil je minister-predsednlk, da bode vlada predložila nov nnČrt anarhističke postave, s katerim se bodo u b I a« žila dosedanja, za mesto Dunajsko veljavna določila. Gospodska zbornica vzprejela je p o-j stavo o odvetniškem tarifu Širi se govorica, da misli Bizmark dati svojo ostavko. Za trenutek zdi se nam ta vest sicer neverjetna, mogoče pa je, da se bode moral ta železni mož v nedaljnem času umakniti drugim možem, kajti narod nemški izrekel mu je ob ravnokar dovršenih volitvah tako jasno nezaupnico, da bi res trebalo svetovno znane kosmate vesti Bizinarkove, ako bi se hotelo prezirati to manifestacijo narodnega menenja. Ožje volitve na Nemškem vrše se isto tako ugodno za socijalne demokrate, zmagali so v „Frankobrodu, Liibecku, Monakovem, Manuheimu itd. Socijalnih demokratov je voljenih 24. Francoski minister Costans dal je svojo ostavko, ker so nastale diferenco mej njim in ministrom predsednikom Tirardom. Demisija je nekda difinitivna. Italijanska zbornica dovolila je z ogromno večino apanažo družini pokojnega vojvode d' Aosta. Domače vesti. 080bna vest. Gospodska zbornica izvolila je predsednika nadsodišču v Trstu, ekscelenco I) e f a c i s a, članom državnega sodišča. Za družbo Cirila in Metoda nabralo se je dne 1. marca v Lavrenčičevi Gostilni 3 gld. 20 kr. — V gostilni gospoda A. SemiČa v Ajdovščini 1 gld. 31^ kr. Hvala vrlim Ajdovcem! Pri tej priliki bi j priporočili rodoljubom po deželi, da se v I veselih družbah spominjajo te prekoristne kakor tudi premembe, katere je sklenil j dfUŽbe q takih pvi]ikah majhen darek iz- državni zbor ob postavnem načrtu «j Teatno nikogar ne boli. vravnavanje pravnih razmer ?Qmko dr||žtvo Pred izraelitskih družeb. Akcijski odbor za pražko deželno razstavo se je dne 1. marca sešel. Češki kflterft b))do v nede|jo dne 9. t< in nemški član« tega odbora so se spora- u 10l/j urj predPoludnem v prostorih „De-rumeli. Namestnik izrekel je zadoščenje lalejkpga podpornega družtva- (Via Molin svoje na doseženem sporazumljenju. j pjccolo w> 1} Nft dnevnom rod u so razni Vsakemu pametnemu človeku videti d| • Jn 8estHVfl prograinn za prihodnji se mora dvoboj največja nezmisel na; občni 7bor ■vetu. Jako nam ugaja, da tudi vojašk list „R e i c h s w e h r" zahteva, da se po seduistvo pol. družtva „Edinost" pozivlje gg. odbornike in namestnike k odborovej 1 seji, katera bodo v nedeljo dne 9. m. „Tržaški Sokol" sodelovanjem tamburaškoga zbora in dramatiškega odseka sta v,jo jezovi tej maniji. Rečeni list piše: iredi <]rug0 nfcdeljo> dne 1G. m, kon. V dobrih starih časih noso poznali dvo- cert v Hote| Europau. boja rad. vsake malenkosti (Quark). Dan-; Slavjanskij. Kakor smo ravnokar do-danes je navadno vzrok dvoboju kaka su- ^ • dj SIavjan(lkij na ob6e zahte. rovost, katero zalučajo drug drugemu v e ^ ^ ^ m zadnjj koncert obraz. Surovega človeka pa naj bi primer- pri tretjem konoertn podeliij 80 Siavjan-n.m načinom kaznovala dotična družba, v j akemu> njugft auprogi 0)gi in hčerki Na_ katero zajde, nikdar pa oni, koji je bil djo?di kfMne venC0i 0 6emer bodemo go. žaljen, kajti revež se vrhu žaljenja poda vorjli y nflSem popisU. še v nevarnost, da ostane pohabljen za j Koncerta Slavjanskefla V Ljubljani bo- vse svoje življenje. Dvoboj nikakor ni deta dne 6. i« 7. marca t. 1. v redutnej prava pnhka, da pokažemo svoj pogum, o dvoranj p m je Z(jIo zanimiv< katerem se osobito pri oficirju itak ne žen8ka podruinica družbe 8V. Cirila sme dvoj,ti. Tak, slučaji pa, ko je dvo- Metodfl v Trgt||l po,iva na ćetrti redni označili °g "Uj * 86 P08^"0 , občni zbor, ki bode v nedeljo dne 23. marca n ' . , , t. 1. ob 3. popol. v prostorih „Slovanske Ogerska poslanska zbornica ćitalnioe. (Vja c i|e st< 4) DneTnj vzprejela je z večino postavo o budgetu. red . | Nagoyor naćelnico 2 P()ro6jlo Vnanje države. tajnice. 3. Poročilo blagajnice. 4. Poročilo Doba rusko-frnncos lte trgovinske revizorice. 5. Posamični predlogi in želje, pogodbe izteče v bodočem letu. V ruskem 6. Volitev novega odbora. 7. Upisovanje finančnem ministerBtvu pričeli so s pripra- novih udinj. — Čestite družabnice se vabi, vami za novo pogodbo. Vlada je doposlala da se v obilnem žtevilu udeleže tega važ- okrožnice do vseh konsulatov, da jej do- nega zbora. pošljejo potrebne podatke. Ruski listi se Iz okolice nam pišo nek gostilničar: nadejajo, da bode nova pogodba jako Naši dacarji so pravo pijavko; od gostil- ugodna za Rusijo, kajti upajo da bode ničarjev — kateri itak komaj zmagujejo Francozka z ozirom na obstoječe odnasaje velike davke — zahtevajo vaakošne „be- jako dobrohotno postopala glede ruskih želj. neficije". In ako ne ugodiš njih zahtevam, Generalnega guvernerja Varšavskega, gorje tebi: šikanizujejo te, da je groza, grofa Gurka, poklicali bo v Peterburg. Gostilničar, ki se je zameril tem ljudem, Sluti se namreč, da bode car potoval po nema več miru ; in če je gostilničar vrhu ruskem Poljskem. tega še Slovenec, potem pa že celo ne. Predsednik srbske skupštine Ako se to nadlegovanje ne poneha, na- Pašič odpotoval je ua Rusko in je bil od vesti hočem v bodoče konkretnih slučajev, eara v avdijenci vzprejet. Ob tem snujejo Iz Kontovelja nam pišejo: Čitalo se razne konbinacije. Radikalen list „Domo- je dne 1. februvarja v cenjenem Vašem vina" meni, da Pašič na to dela, da bi so listu, da sem se porodila. To veselje ši- Bosna izročila Srbskej; „Male nilo je našim vrlim vaščanom do srca in Novine" pa menijo, da je bil govor o vsi mi vošijo najboljši vspeh. Z njih po- rusko-srbskbj vojaskej kon - močjo upam se trdno ukoroničiti v slo- ▼ e n c i j i. venska tla, če v to dovoli c. kr. namest- nietvo. Sedaj pa pozdravljam te ljubi brat „Ilajdrih" na Preseku, in vas okoličanske sestrice: „Adrija", „Zarja" in „Velesila". Včeraj so imeli pogovor in vpisalo se je 60 Udov. Izvolili so začasni odbor, obstoječ i z predsednika Janko Prnšelna in odbornikov gg. Ciaka Jakoba, Širuona, Jakoba in Jožefa Stoka. Petje bode učil gosp. Slavik ml. Prihodnjič kaj več v tem. Po-zd ravlja vr.s vrle Kontoveljce in vse tržaške Slovence pevsko družtvo „Danica". Stara „Soča" sumniči zopet „Ljubljanskega Sokola". Ali ste res čudni gospodje : nemir sto sejali in sedaj se čudite, da vihar žanjete. Nesreča na morju. Lloydov parnik „Arciduchessa Carlotta" zav07.il je med vožnj o iz Kotora v Trst, na suho. Povod nezgodi je bila temota. Potezni parnik „Pluto" odplul je, da resi „Carlotto" ; iz Zadra pa sta v isti namen odplula „Dinora" in „Psycho". Vreme je bilo zadnje dni izredno mrzlo, ostra burja je pihala po tržaških ulicah. Predvčerajšnem še le so je vreme /boljšalo in nadejali smo se, da nam pridejo toplejši dnevi. Včeraj in danes je zopet ostrejši mraz. Ljubljanskega Zvona zvezek 3. prinaša sledečo vsebino: — Jož. Cimper-man : Satura, 13, 14. — y.: Nebu. — Fr. Gestrin: Iz arhiva. Povest. — Dr. S. Subic: Nekaj svete starine na nebu in na zemlji. — Ivan Vrhovec: Narodopisno posebnosti. — Marica: Iz življenja mlade umetnice. Novela. — Anton Funtek: Luči, X. — Evgen Lah: Avstrijsko sredn je šolstvo. Statistična studija. — Fr. Leveč: Davorin Trstenjak f. — Fr. Lovec: Prilogi k P rešernovemu životopisu. — Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. Lendovšekove opazke. — Listek. Slovanskega Sveta št. 4. prinaša sledečo vsebino : — Češko •nem-ki dogovor s stališča narodne avtonomije. — Rusija I. 1889. Dr. Fr. Celestin. — O kritiki dr. Mahuiča. — Komentarij k nekej farizejske) „molitvi". — Dimitrij Aleksandrovič Agrenjev-Slavjanskij. — Rusko drobtinice. — Pogled po slovanskem svetu. — Književnost. Mira m novinske stvari. Borza. (Dalje.) V deželi, kjer je v navadi jednostavna valuta in v porabi samo jednu aorta denarja n. pr. srebrna, ne sme se kovati drugačen, zlat denar, razun zlatnikov (cekinov) ali ne kot tekoči denar, ampak kot denar za trgovino ; cena se mu določi v srebru. Enak denar ni nikdo prisiljen sprejemati, pač pa ga morajo sprejeti državine blagajnice za stalno določeno ceno v srebru. Ako se denar kuje samo v zlatu, nastane zlata valuta. Tedaj se precenjuje drugo blago v zlatu n. pr. v Nemčiji 1 marka — 0*355 gramov zlata. V deželah, kjer jo valuta zlata, mora so pa kovati tudi srebrn denar za drobiž. Zadnjega so državljani prisiljeni sprejemati samo do necega iznosa n. pr. na Nemškem 1 marko, na Angleškem 1 šiling. Jednostavna valuta je uvedjena v večih evropskih državah ter je po mene-nju ruzumnikov mnogo praktičnejša in boljša. Uprav sedaj obdržavajo so pogovori, kako bi hb tudi pri nas vpeljal mo-nometalizem ali pravo za pravo zlata valuta. D v o v r s t n a valuta ali bimetalisti-ška je ona, kader se določi, da se bode denar koval od zlata in od srebra. Srebro postane tedaj vzporedjeno v vrednosti zlatu. Toliko srebrni, kakor zlati denar jo tekoči denar ter se sme in mora rabiti pri kupovanju in prodajanju raznih stvari. Res, da po mislih večjega dela razumnikov je jednostavna valuta pripo-ročljivejša, vendar ima tudi ta svoje senčno strani. Vesčaki pravo za pravo še neso na čistem, katera valuta bi bila primernejša in stalnejša, kajti spreminja se cena zlatu in srebru kakor drugemu blagu. Promet ima svetovno pravico. Če bi n. pr, v Avstriji kovali samo zlat denar, v Italiji pa satno srebrn, če bi cena zlatu se povišala, imel bi avstrijski denar večji veljavo in laški manjšo. Ker so uprav borze takorekoč zajedno mejnarodne menjalnice, nakupili bi si nekateri, kadar bi mu cena bila nizka, mnogo laškega denarja ter ga zamenjali, kader mu cena zopet poskoči, ter si s tem mnogo pridobili, hto bi se godilo in dandanes se g uli — tudi v državah, kjer je vpeljana dvovrstna valuta. Na prašanje, katera vrednota je boljša, težko je torej odgovoriti. Kakor po/.vemo iz zgodovine, ni imelo srebro in zlato /mirom iste veljave, ampal* vrednost njihova je zdaj rasla, zdaj padala. Država, katera hoče uvesti dvovrstno valuto mora pred vsem določiti vrednost srebra napram zlatu in naopak. To je gotovo važno, kajti vsucemu državljanu je dano na ljubo v deželah, kjer obstoji dvovrstna vrednota, da plača svoj dolg v zlatu ali v srebru, če je država določila stalno razmerje mej obema denarjema, nastane tedaj neugoden slučaj : ljudstvo namreč plačuje z denarjem, ki ima manjšo vrednost, a hrani denar večje veljave. Ako je n. pr. država določila razmerje moj zlatom in srebrom tako, duima zlato petnajstkrat tako veljavo, kot srebro ter zadnjega cona pade, zlat. denar itna pred srebrnim prednost. Zlato vsled tega čemdulje bolj izginja iz prometa a denar prihaja ob svojo pravo veljavo. Ta nedostatek opazuje se, kakor smo Žo zgoraj omenili, no samo, kjer je vpeljem bimetalizem, ampak tudi kjer je v navadi monometalizem. Denar postane polagoma kupčijski predmet ter se z njim barantii liki z drugim blagom. Da se ta nedostatnost v posameznih in v skupnih državah odpravi, morale bi se razne države dogovoriti in obvezati, da se povsod uvede in vzdržuje sicer dvovrstna valuta, pa da bode vsaka kovala manj denarja od one kovine, čije cena počenja znatno padati pod veljavo, določeno jej po državi. V tem slučaju bi dvovrstna valuta bila najboljša in uajprikladnejša-Do tedaj je pa boljše, da se ostane pri jednostavni vrednosti. Mej zlato in srebrno jednostavno valuto gotovo je boljša in ugodnejša prva, kajti cena zlata jo stalnejša v tem, ko cena stebru men j t, oaobito v novejšej dobi, ker se ga dosti proizvaja. Tudi je zlat denar mnogo lažji od srebrnega ter se podnje osobito za dežele, ki imajo živahno trgovino v notranjosti in zunaj. Prva je upeljala dvovrstno vrednoto Francija I. 1803. Tedaj je namreč s posebnim zakonom določila, da se ima iz 1 kg. čistega srebra skovati 200 frankov, iz jednega kilograma zlata pa 3100 frankov. Vrednost zlatega franka jo bila tedaj sa 15V> krat večja od srebrnega. Na Laškem, Švicarskim, Belgijskem in Grškem vlada isti sistem, kakor na Francoskem. Prve tri države so leta 1805 naredile mej seboj posebno pogodbo, zvano „latinska denarna konvencija ali dogovor". Francoski desetični sestav sprejele so potem tudi Grška, Španija, Srbija, Kumunija in Bolgarija. Srbski „dinar" francoz-kemu franku; bolgarski „lev" 1 franku. V našej državi vlada prav za prav srebrni denar (vsled ces. pat. 19 sept. 1857), v istini pa je pri nas v prometu največ papirnatega denarja. Leta 1878 določilo se je, da so mora carina plačevati v zlatu. Počenši od I. 1870 jeli so se kovati zlatniki po 8 goldinarjev 20 frankov in po 4 gold. .. ■■ lO frankov. Carina sme so plačevati tudi v srebru al: z neko doklado (ugio — aufgeld) ki se vsak mesec določi in objavi in koju se menja od 15—30 novcev. (Dalje prili.) L i s t n i c a uredništva: — S— : Prosimo, nam bo jako drago. Dunojska bora« 4. marca Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld b7.9j , v srebru — — — „ — Zlata renta— ----- — — — „ 109 90 5u/(> avstrijska renta — — — — — „ lUl.90 Delnice narodne banke — — — — „ 930.— Kroditne delnice — — — — — — „ 315 80 London 10 lir sterlin--—--„ 119.10 Francoski napoleondori — - — — „ 9 4I1!, C. kr cekini — — _ _ — — — B 5.59 NomSke marke — — — — — — — £8 15 Javna zahvala. Podpisano predsedništo se najtopleje zahvaljuje blagorodnomu gosp. Cristoforo Scuglievich-u za „Delalakemu podpornemu družtvu" podarjenih 100 gl. Bog plati! Trst 4. marca 1890. Predsedništvo „del. podp. družtva". Fr. Polič, M. Mandić, tajnik predsednik. TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejealjd denarne vlog« v bankovcih od 50 itoč. d.i vsae^ga ztu-ska vsak dan r tednu ra/iin praznikov, in lo od9—12 it« opoludne. Obned. Ijah pa od 10 -1- ure doji. Obresti na knjižice . ......... PlftOUjfe vsak dan od 9—12 lire opoliidne. Zneske do 10il L'ld. preo.j, zneske preko 11HJ do 100U tld nmra s* odpovedati 3 dni, zn> ske preko lu00 gld. p« 5 dnij prej Btkomptuje m -iiji.-e domicilirane na tržaškem irgu po . ... */40|o POBOjaje na državne papirje avstro-ogrske d-. 1000 gld. po.......5*/o viSji zneske od 100U doijUOOgld. v tekočem računu po...... VeC^e svote po doeovoni. Dajo dennr proti vknjiSenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 15. februvarja 1890 5—24 Ivan Hummling krojač Assicurazioni generali. v Trstu (društvo je ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztugnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru - zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1H88, f Premije zu poterjati v naslednjih letih f. Glavnica za zavnrovanje žive- nja do Hi. decembra 1888 f. Plačani povračilu: a) v letu 1888 f. b) od začetka društva do 31. decembra IS8.S f. U7.J57.394.75 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobo v Trstu v uradu društva: Via della Stazione v lastnei hiši. 3-12 J 38,3t?9 849 10 23,30i 771.10 110,813.920.80 9 877.592 5j Via delle Beccherie št. II, nadstr. II. priporoča ne siavnej duhovščini za izvrševanje duhovenskih oblek po pogodbi in najnižjih cenah. Sprejema tudi naročila na deželi. Naročila izvršujejo se točno iri iz najfinejšega angležkega sukna. 3-4 Prašek za prsi 8—4 (Ne kašljaj). j j Najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, hripi,! nahodu in družim kataraiističnim afekcijam. j Ena škatljica z navodilom stane 30 kr. Dobiva >e edino le v lekarni Palazzo 3Iunicipale, Trst. Zvnnanja naročila izvršujejo se z obratom poste. Pošilja blaga dotre ;rav^euo in poštnine prosto! Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morclli št. 17, priporoča so vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in ! orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni. Stare reči popravi, ter jih V ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja. 27 —10 Pcailja blago dobro spravljeno in poštnino prosto! Piunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem. rekah in morju, proti toči, na zivenje \ vsih kombinacijah Glavnica in raserva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica društva gld. 3,3(i0.(KJ0'- Reservni fond o< dooirtkov > 5156.022 U2 Posebna reserva dobitkov od zavarovanja na življenje 150.(»(JO- — Rezcvn fond za podjetje ni premikanja vrednostnih efouov 161 .7J0 — Premima reserva vseh oddelkov • 7..,!42.7rto,3«. Reservu za Škode • -J«.7 OUl - 24—5 V portfelju: Premije ki se imajo putirjati v'prihodnjih letih • 16.954.118'51 Skupni znesek v: h Škod plačanih od 1. IftSK do 1883 gld 1U.919.S47 05 Urad ravnateljstva: Via V al dir* ivo. St. 2 (v lastnej hISi.) Lastnik pol. družtvo „Edln08t". Snovij za obleke. Pe ruvien in Dosking za višje duhovonstvoi predpisane snovij za uniforme c. kr. urad- ! nikov, tudi za veterane, gasilna družtva, | telovadce, livreje, Sukna za biljarde in igralne mize, loden tudi nepromočljiv za lovske suknje; pralne snovij, v plaidi za potovanje od gl. 4 lir | itd. Vso to se dobi cenoje nego kje dru od 1 in najboljše, trpežne kvalitete. Joh. Stikarofski v Brnu (Bruon) Naj v seja zaloga Avstro-Ogerskc. Vzorci franko. Za gospode krojače knjige z naj-raznovrstnejšlmi in najlepšimi vzorci Poftiljatve » povzetjem čez 10 gld franco. Pri mojej stalnej zalogi v vrednosti 200.000 gl. in pri mojej svetovnej kupčiji so razume ob sebi, da mi ostane mnogo odrezkov ; ker pa ne morem razpošiljati uzorcev, vzamem take naročene o d rezke rad nazaj, ali jih zamenjam z drufimi, ali pa vrnem donar. Barvo, dolgost in ceno treba je napovedati kadar se naroča take ostanku. Korespondencija v nemškem, madjarskem, češkem, polskem, italijanskem in francoskem jeziku. 5-20 1 Ta fabrika izdeljuje po jako nizkih cenah orgije za cerkve in harmonije, krasno vglaSene in soli dne konstrukcije. Pogoji plačevanja so lahko prnv ugodni. Kataloge in cenike dobiva se grati*. Ta zavod izdelal je v dobi 1«. let blizu 300 orgel], mej katerimi je bilo dosti prav velikih. 4—;?0 To dokazuje najsijajnejše zmožnost zavoda in _ njega reelnost. KMETIJSKO BERILO za nadaljevnlne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk, dobiva se v tiskarni DOLENC Ulica Carintia broj 28. po 40 kr , t r d o v e z a n (»0 kr. — r-ffiVlTv "'F-'i Carlo Pirelli mejnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. 2. Oddaje listke /.a železnice 111 parobrode mornarjem in delaleeni po niskih cenah in na vse kraje. 8-8 Podpisani priporoča slavtitmm občinstvu svojo novo krojačnico, katero jo odprl v ulici delle Beccherie štev. 11, drugo nadstropje. T _ • T T« V « V Josip Vicic, krojač. 4—5 FILUAJUKA c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trutu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz a^'/s. 30-dnevni odkaz 2"/„ 8- „ 2sl4°/fl 3-niesečni „ 2'/t°'n 30- . 3°/o n B- , „ 2'/,% Vrednostnim papirjem, glasečim na napoleone, kateri Ha nahajajo v okrogu pripozna se nove borestna tarifa na temelja odpovedi od 17. novembra, 21. novembra in lil decembra. Okrožni od del. V vredn. papirjih 2% na vsako svotu, V napoleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, Peftto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko, kakor za Zagreb,Arad, IJozen. Gradec,Hermanstadt, Inomost, Celovec, in Ljubljano— brez trožkova Kupnja in prodaja vredmiHtij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-4 pri odbitku 1°/00 provizije. P r e d u j m i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjoiu kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Uložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, 17. februvarja 1890. 5 -24 Osem svetinj Najboljše ročne J. PSBRHOFER's Apotheke zum „goldenen Reichsapfel" WIEM — Singerstrasse IM . 15 — WIEN. Krifiisttlne, nekdaj imenovano univerzalne krogljice, zaslužijo po vsej pravici to po-udnje ime, kajti obilo jo bolezni, pri katerih so pokazalo te krogljice svoj izvrstni učinek. Desetletja som razširile so se te krogljice na vso strani, zapisujejo jih zdravniki in gotovo je malo družin, v katerih no bi bilo male zaloge tega domačega pripomočka. skatljica z 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic •ledna 1 gld. 5 kr,, pri nefraukovanl po&iljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. Ako se denar naprej pošljo, ni treba plačati porto, in slano : 1 zavitek krogljic 1 gld 25 kr , 2 zavitka 2 gld. 30 kr„ 3 /avitki 3 gld. a5 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., ;> zavitkov 5 gld ;20 kr . 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jodon zavitek ho no pošilja). Prosimo, da se i/rečno zahteva „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice'' in paziti je, da ima pokrov vsake akatljiee isti podpis J. P.serliofer v rdečih pismonih, ka-teroga je videti na navodilu za porabo. Balzam za ozebline j. Pserhoferja 1 poHodca 40 kr., prosto poštnine 65 kr. I rpotčev sok, proti kataru, hripavosti, krčnemu kašlju itd. 50 kr. Amerikansko mazilo za trganje i gid. 20 kr. Frall proti potenju nog, Skatljica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Balzam za goltanec, 1 stoklenica 40 kr., poštnine prosto 65 kr. r/\ V11< DCOilTiO (Pražke kapljice) proti pokvarjenemu želodcu, slabemu pre- IJ^IlOIVtl bavljenju, stekleničica 22 kr Angležki čudežni balzam, steklenica 50 kr., mala stekleuičica 12 kr. Fijakerski prašek, proti kašlju itd. 1 skatljica 35 kr., poštnine prosto 60 kr Tanokininska P01T1 a(la Pserhoferja, pospešuje rast las, Skatljica 2 gld. f^tnvor7tl1lli nluotni« prof. Steudela, domače sredstvo proti ranam., ulesi m itd., IJIUV LI /.tlllll piasiei posodica 50 kr.. poštnine prosto 75 kr. I Ili VOt'70 111Q i I L?al A. W. ISullricha, i/.vrsnio domače sredstvo proti l II /j 11111 cl ^Ihllllia SOI posle dicam slabe prebave, I zavitek i gld. Kazven imenovanih izdelkov dobivajo se Se druge farmaceutične specijalitete, ki ho bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjene. 4—1- Razpošiljanja po pošti se točno odpravljajo proti gotovem ali povzetju. Pri dopešiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju. 1 — 12 s5 1., 2. in 3. vrstami tipk, orke-Htor-liarmonike z jeklenimi glasili in usnjatim mehom, lastnega izdelka, kakor tudi glasbila vseh vrst: vijoline, citre, piščale, klarinete, trompete, lajne, orgljice z okretalom, ustne harmonike, okarine, lajnice. aristone, orgljice za ptice, albumi z godbo, kozarce za pivo in vino, neceserjo ra dame z glasbilom itd. v tvornici harmonik 18—20 Ivana N. Trimmel-a na Dunaji, VIL, Kaiserstrasse 74. Ceniki zastonj in poštnine prosti. La Filiale della Banca Union TKI EST E s' occupa di tutte le oporazioni di Banca e Carnbio - Valute, a) Acrvttd remanieiiti in Conto corrctile, obbounndo PKR BANCONOTE: PEK NAPOLEONI: 3° u c. preav di 5 g ni 3',,% „ „ „12 „ | 2V4%c.preav.di20 g.n 33 N M a 4 mesi fisHO '' n u ,, n H'|s „ a « , „ ;HV* s » n « .Hmeai 33 , „ a 8 „ „ j iJI/i n n n n 6 n II nuovo tasflo d' interesse prinoipiora a decorrere huIIo lettere di versamento in circolazione dal 1 e 8 Maržo 1890 a se-conda del relativo preavviao. In Banco giro abbuonando il 28/4°|0 in-teresse annuo sino a qualunque »ouitna; prelevazioni silio a f. 20,000, a viata verso cbeque; Importi maggiori preavviso avanti la Boraa. — Cimferma dei versamenti in appoBito libretto. Conte