198. Številka. Ljubljana, v petek 28. avgusta 1903. XXXVI. leto. !»aaja Bi dac »večer, ieimši neden* in praznike, ter velja po poitl prejeman za avetro-cgrske đefteie ftm vse leto 2b K, mt> pel teta Ib K, . & ćetrt leta b K 60 b, za odet mesec jj h n Z* LJubljano a posiljanjeu a* dom ksa vse leto 24 K, ssa pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, n eden mesec 2 K. Kdor hodi sam £>ooj, velja aa celo leto 22 K, ea po) leta 11 K; sa četrt leta B K BO h, za edeu mesec 1 K 90 h. - Za tuje dežele toliko toč, kolikor anasa poštnina. — Na taročbo brez istodobne vpofiftjatve naročnine se ne ozira. — Za osjisjiIIs pladnje se od peteros topne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, C t - trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli frau kovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In veravnlitvo je na Kongresnem trga fit. 12. — Opravnistva naj se blagovolijo po Ciljati naročnine, reklamacija, oznanita t. j. administrativne stvari. ~ Vhod v nredniitvo ie ie Vsffove ulice Bt. 2, vhod v npravnifitvo pa s Kongresnega trga 8t. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po lO h. •t Narodna tiskarna" telefon fit. 85. Nekoliko odgovora »Rdečemu Praporju". Iz Idrije, 27. avg. »Rdeči Prapor«, ki se je še nedavno norčeval iz naših dopisov mv »Slov. Narodu«, ta list zvetovnega pcmena s svojimi slavnimi poročevalci in dopisniki svetovnega na-ziranja, je prinesel iz Idrije kar dva članka, ki ne pričata samo o duševni bolezni svojega očeta, ampak tudi jasno spričujeta, da pisec ne pozna idrijskih razmer in jih kot tak tudi no more presojati; dokazujeta pa tudi, kako se more naduta domišljavost in politična strast kaj hitro preleviti v — nesramnost. Gospođa okrog »Slov. Lista« se že boji, da ji vzame »Rdeči Prapora rekord v laganju, obrekovanju in drugih takih »katoliških« lastnostih. kajti tako grdo nesramen in otročje lažnjiv dopis bi bil dosedaj mogel ugledati luč sveta le v glasilu slov. kršČ. so ciališstov . . . Brumni dopisnik si je bil postavil nalogo, v kratkih potezah očrtati zgodovino boja med našo na-rodno-napredno stranko in takozvanim! socialnimi demokrati. Toda rekli smo Že, da ne pozna razmer, da je preveč strasten, naj pridenemo še, da gre celo za njegovo kožo, — kdo bi mu tedaj zameril, da se mu je ta naloga ponesrečila. Zakaj je pričela narodno-na-predna stranka boj proti mokračem ? Zato, ker je bila napadana po krivici, ker se ni priznavalo njenih zaslug, in ker je prišla do prepričanja, da od privandranih profetov nima idrijski delavec nobenega dobička, pač pa je samo izkoriščan. Naj se le oglasi delavec, ki ni ravno eden izmed »izvoljenih« in naj pove, kakšno korist ima od vaših organizacij) Narodno napredna stranka ni nikdar bojevala »razrednega boja«, ker ga tudi ne more, saj združuje v sebi vse sloje: delavce, obrtnike, trgovce, uradnike in meščane in že kot taka ne more hujskati somišlje- nika proti somišljeniku. Kako neumna je trditev: »Na strani socialne demokracije delavoi, na strani liberalnega meščanstva trgovci in kakor od teh, tako od občinskega zastopa odvisne kreature.« Kakor da bi v naših vrstah ne bilo delavcev in kakor da bi trgovci pri nas res igrali tako velikansko vlogo in kakor da bi ravno trgovci v naši stranki vživali posebne simpatije! Kdo se vam ne smeje?! Pri nas je pošten trgovec ravno toliko vreden kot pošten delavec, nič več, pa tudi nič manj! Sploh pa moramo omeniti, da »Rdeči Prapor« in »Naprej« vsako neljubo jima osebo prištevata med »liberalne prvake« in da sta se s tem že marsikomu prikupila . . . »Razrednega boja« torej mi ne bojujemo, pač pa boj proti raznim ži-viilicam, ki se rede na stroške drugih in ki se v naravoslovju imenujejo paraziti, to so nekake vjede. »Rdeči Prapor« prinaša dalje že tolikrat ovrženo laž, da liberalci niso poskusili popraviti zanemarjene ljudske šole in zvrača vso krivdo na tej šolski mizeriji v prvi vrsti na uči-teljstvo in na občinski zastop. »Rdeči Prapor« piše: »In kdo so poklicani činitelji pri c. kr. ljudski šoli? V prvi vrsti voditelj z učitelji; ako ti ne vrše prav svojih dolžnosti, potem seve ne more biti šola kaj prida; v drugi vodstvo rudnika —• in kdo tvori to vodstvo? Glavni upravitelj je vendar c. kr. rudniški nadsvetnik Schmidt, njegov namestnik pa je svetnik KoršiČ — oba liberalca in voditelja županova. Kot poklicani Činitelj pa fungira, in ne v poslednji vrsti — slavni občinski zastop. In ako bi leta imel saj nekoliko brige za ljudsko izobrazbo, za prvi in za večino idrijskega ljudstva edini vir izobrazbe, namreč za ljudsko šolo, bi gotovo naredil vse one korake, ki bi peljali k zadostni popolnitvi idrijske c. kr. ljudske šole. Ali županu Lapajnetu je ljudska izobrazba deveta briga, njemu je za njegov raz-redno-politični interes. Z novim pri- pravljalnim tečajem novi volilci v občinski zastop, v deželni in državni zbor! Kaj za to, ako se nalože ubogemu, že itak pod bremeni stokajo-čemu ljudstvu novi in novi davki!...« Oddahnimo se malo, da bomo lažje požrli vse te nesramnosti, ki so nakopičene v teh stavkih. Torej učitelji so v prvi vrsti vzrok naši ljud skošolski bedi, ker »ne vrše prav svojih dolžnosti«. Impertinenco tega napada bo prav čutil šele oni, kdor ve, kako so naši učitelji preobloženi, kako so slabo plačani, in kdor pozna zanikrnost staršev, med katerimi zavzemajo mokrači najodličneje mesto! Fej, mokraški nesramnež! Nadsvetnik Schmidt in svetnik KorŠič sta pač poklicana poročati na Dunaj o neznosnih razmerah na ljudski šoli in sta to gotovo tudi storila, toda ona dva sta le uradnika, odločuje pa poljedelsko ministrstvo, ki se pač malo briga za to, sta-li omenjena gospoda volilca županova ali ne. Župan Lapajne pa je prosil in zahteval že povsod, da bi se že vendar kdo usmilil naše ljudske šole. Toda deželni Šolski svet se izgovarja, da je Idrija erarična, da je erarjeva dolžnost skrbeti za šolstvo, poljedelsko ministrstvo je pa gluho kakor po navadi. Prošnje in zahteve torej ne pomagajo nič, zato bi po mnenju mokračev bila dolžnost občinskega zastopa, da ustanovi občinsko ljudsko šolo. S takimi zahtevami hočejo mokrači razbremeniti erar, ki bi se v pest smejal, če bi občina kaj takega napravila. Pa saj naši rdečkarji ne mislijo resno in bi gotovo pekel in nebesa vodili v boj proti narodno naprednemu občinskemu zastopu, če bi isti ustanovil občinsko ljudsko šolo in bi s tem »naložil ubogemu, že itak pod bremeni stokajočemu ljudstvu novih in novih davkov.» To bi kričali ti svetniki, da bi bili v resnici rdeči kot purani! Ali je županu Lapajnetu ljudska izobrazba v resnici le deveta briga, o tem pač ne gre sodba faliranemu študentu, zgodovina ga bo drugače sodila. »Rdeči Prapor« nadaljuje; »Liberalna društva zapuščajo njihovi člani kot miši potapljajočo se ladjo ... »Sokolu« se manjša članstvo, kajti i mladinski rudar spoznava, da so Sokoli le za stafažo — krokarjem.« Žalostna nam majka, kaj?! Kako gremo nazaj?! Toda to je vrag, da tega nihče drugi ne opazi in ne občuti kakor kaka razvneta mokraška glavica. V resnici se pa kaj pridno-gibljemo. Politično društvo »Jednako-pravnost« je pričelo novo življenje, bralno društvo je ravno priredilo lepo veselico, »Sokol« pa napreduje kar vidno in razgretemu dopisniku bi samo priporočali, da se drugo leto udeleži sokolske veselica v Ljubljani . . . Tudi našega shoda se je dotaknil »R. Pr« Tega mu ne zamerimo, pač pa ne vemo, kaj je sodrug Likar napravil g. dopisniku, da se javno norčuje z njega. AH ni to pravo norčevanje iz poštenega človeka, kar piše »R. Pr.«: »Ali že v tem bojnem svetu je vstal socialni demokrat Likar ter zavrnil župana, da so temu kar kosti pokale in se lasje ježili.« Na tak učinek celo g. Likar ni računil in prepričani smo, da ni tako hud na župana, da bi mu privoščil tak strah in gvozo. Kar se pa tiče »plačanih dopi-sunov«' pa že moramo g, »neplačanemu dopisniku« »Rdečega Praporja« poved.-ti prav na uho, da se v nobeni stranki sotrudniki tako slabo ne plačujejo kot ravno pri naši, naj le vpraša g. Kristana, ki si je prebral in sedaj prav dobro izhaja. Na skorajšno svidenje! G. Napad na mednarodni vlak. Kadar prikipi ljudski obup do vstaje navadno zamrejo vsa človeška čustva. Tako je bilo vsaj dosedaj pri vseh vstajah. Macedoncem se mora priznati, da so storili častno izjemo. Vodja vstašev Boris S*r<»fov je pravočasno opozoril ravnateljstvo orien- talske železnice, naj ne sprejema potnikov, ker so vstaši v takem si-lobranu, da ne morejo prizanašati železnicam, a bi iz splošnega humanitarnega stališča obžilovali, ako bi bile prizadete nedolžne žrtve. Ako se hočejo Macedonci poprijeti vseh sredstev, ki jim služijo v dosego svojih ciljev, obrniti morajo glavno pozornost ravno na železnice*, kajti po železnicah prihaja iz Carigrada turško vojaštvo in vojni materijal, pa tudi razai vohuni in ovaduhi zapuščaja turško prestolico ter se vračajo domov po železnicah. Vstaši se tedaj niso mogli ozirati na okolnost, da se s temi vlaki vozijo tudi neprizadete osebe. Saj so ravna zato pravočasno svarili ravnateljstvo. Napad, ki se je izvršil včeraj na konvencionalni vlak orijentalske železnice, je najbrže zadel tudi nedolžne žrtve. Ta vlak se odpelja vsako jutro ob 8. uri 50 minut z dunajskega državnega kolodvora, vozi celo noč preko Srbije, pride drugi dan ob 11. uri dopoldne v Sofijo, a ob 2. uri popoldne na turško postajo Harmalv. Ob 10 uri zvečer je v Drinopolju in 30 km od tam ie postaja Kulelii-Burgas, kjer se je izvršil napad z dinamitom. Ta postaja je zelo važna, ker se tu delite progi v Carigrad in v dolino Marica. Skozi to postajo morajo iti vsi turški vlaki, ki dovažajo vojaštvo v Ma-cedonijo. Napadeni vlak je bil last mednarodne družbe v Bruselju ter je imel spalne in jedilne salone razkošno opravljene. Na Dunaju so pri-sedle v vlak le tri osebe, ki pa so najbrže že izstopile v Budimpešti ali v Belgradu. Pač pa je bil napolnjen eden voz, last crijentalske Železnice, ki prevaža direktno v Carigrad Turke iz tujine. Kolikor je znano dosedaj, je bilo pri napadu 6 mrtvih, 18 pa ranjenih. Napadalca še niso dobili, pač pa se sumi, da je bil to neki mož, ki je rekel na postaji, da je prvi vlak zamud:]. Po atentatu je zginil. Stari zvonikar. Ruski spisal V. Korolenko. (Konec; Glasovi obmolknejo. V cerkvi se prične služba božja. Prejšnja leta je hodil Mihejič vselej k durim, da bi molil in poslušal petje. Zdaj pa ostane v svoji visoČini, kajti neznanska trudnost ga je danes objela; sede na klop, posluša, kako se izgublja zvenenje donečega brona in se zatopi globoko v misli. V kakšne? Sam ne bi bil znal odgovora na to vprašanje. Mala svetilka razsvetljuje zvonik ie slabo, zvonove same odeva tema; iz cerkve prihaja od časa do časa zamoklo petje, in nočni veter maje vrvi, ki so pritrjene za vojine —--Glava, ki se vrste v njej nerazločni prizori, mu kloni globoko na prsi. »Himno pojo,« si misli in se mu zdi, da je v cerkvi. S kora dol gledajo otročje glave; stari svečenik, rajnik oča Naum moli s tresočim glasom sklepno molitev; sto kmetskih glav se upogne kakor zrelo klasje ped vetrom, po tem pa se zopet zravnajo. Prekrižajo se — — — Sami znani obrazi — — — Tamkaj strogi očetov obraz; tam zdihu,e starejši brat globoko. A ondi stoji sam, cvetoč, krepak in zdrav, poln upanja na srečo, na radosti življenja---kje je, sreča? — — — Neznosno delo, toga, skrb — — — kje je sreča? Težka usoda vseka gube v mladostno čelo, upogne krepki hrbet, nauči zdihovanja, kakor starejšega brata — — — A tam na levi, na ženski strani stoji med kmeticami s ponižno sklonjeno glavo, njegovo dekle. Dobrosrčna ženska je bila, Bog ji daj dobro! Io veliko gorja je pretrpela, reva! — — — Pomanjkanje, delo in toga uničijo najlepšo žensko; ogenj oči ugasne in izraz večnega strahu pred neusmiljenimi viharji usode potisne mladostno krasoto vstran — — — kje je njena sreča?--— Eden sinov jima je ostal, njuna nada, njuno veselje, ali tudi tega je uničila Človeška krivičnost — — — Glej, tam sedi bogati grešnik, in do tal se uklanja in misli, da tako zbriše solze sirot; ponižno pada na kolena in s čelom bije po tleh-- — V MihejiČu pa divja vse in vihra, in temni obrazi svetnikov na stenah gledajo resno dol na človeško gorje in na človeško krivičnost — — — Vse to je minilo, vse to je ostalo daleč za njim — — — Zanj obstaja svet zgolj iz tega stolpa, kjer veter tuli v temi in maje vrvi — — — »Bog naj sodi!« šepeta starec, in solze mu rinejo na rahlo po ostarelih licih — * \ 4 »Mihejič, he Mihejič! Si mar zaspal, ali ka-li?« zadoni spodaj. »Kaj?« zakiiče starec in naglo skoči na noge. »Moj Bog, pa menda vendar nisem zaspal? Še nikdar se mi ni kaj takega zgodilo!« —-- In z urno, vajeno roko zbere vrvi. Spodaj se pomika, kakor mravlje množica kmetov; cerkveni praporci, svetli kakor zlato, vihrajo v zraku — obhod krog cerkve je končati in k Mihejiču doni veseli klic: »Kriet je vstal!« Ta klic žene Mihejiču val preko starega srca. Tako mu je, kakor da bi voščene sveče žarneje zagorele, kakor da bi se množica silneje gibala vprek in bi praporci veselejše trepetali in kakor da bi prebujeni veter zajemal glasove in jih odnašal na širokih svojih perotih v višave — •' Se nikoli ni Mihejič tako zvonil. In bilo je, kakor da bi prepolno, staro srce oživljalo mrtvo kovino, in glasovi so peli in plesali, se smejali in plakali in plavali vedno više, tja gor do zvezdnatega neba. In zvezde so svetile in sijale vedno žarneje, in glasovi so se tresli in se, kakor da bi božali, potapljali dol na zemljo — — — Nizek bas je zagrmel in zakli-cal s silnim, mogočnim glasom, da se je streslo nebo in zemlja: »Krist je vstal!« In dva tenorja, ki sta se stresala pod enakomernimi udari na zvon, sta se veselo in lepo zveneče pridružila: »Krist je vstal!« In dva prav visoka diskanta sta priskočila kakor iz bojazni, da za-ostaneta, in sta pela veselo in urno, kakor otročaji; »Krist je vstal!« In bilo je, kakor da se trese stari zvonik in se ziblje, kakor da veter, ki zvonikarju boža obraz, razgrinja široke svoje poroti in poje: »Krist je vstal!« In staro srce je pozabilo na življenja skrbi in težave--Skoro je pozabil, da mu je poteklo vse živ ljenje v tem vitkem in temačnem zvoniku, da je na svetu sam, kakor staro drevo, ki ga raztrga grom. —-Glasove posluša, te pojoče in plaka-joče glasove, ki kipe v ponosno nebo in se zopet spuščajo na ubožno zemljo, in bilo mu je, kakor da bi ga sinovi in vnuki obkroževali, in radostni njih glasovi so se družili v zbor in so mu peli o sreči in o veselju, ki ja na svetu ni poznal--• — stari zvonikar je vlekel za vrv, debele solze so se mu usipale po obrazu, in srce mu je bilo silneje od slepivne sreče —-- * * Spodaj so ljudje poslušali in so pogovarjali, da stari Mihojič še nikoli ni tako čudovito zvonil. Naposled se je veliki zvon raznogl**i :> stresel in obmolknil — — — drobeči glasovi so utihnili, kakor da bi tožno zategnjen glas poslušati hoteli, ki se je tresel, jokal, plakal in se polagoma v zraku izgubil —--■ starec je padel brez moči na/aj na klop, in poslednji dve solzi sta mu utrnili po voščenem obrazu —- Nadomestite ga, ljudje! Stari zvonikar je dozvonil. Z ruskega prevedel L. R* Ogrska kriza in vojaštvo. Naredba vojnega miuistrstva, da letos ne bo vojaških odpustnikov, je potisnila v ozadje vse kombinacije o rešitvi ministrske krize na Ogrskem. Vsi časopisi se obširno bavijo z usodno naredbo. rReichs\vehru piše: „Le predočimo si položaj. Avstrija dovoli brambuo predlogo, Madjari pa jo vržejo pod klop. Predloga izgubi vsled tega svojo pravno moč v Avstriji, za normalno potrebo rekrntov ni preskrbljeno, in naših vojakov ne morejo odpustiti, ker ne ugaja to Madjarom. In vse to le zaradi tega, ker hočejo iz Avstrije izsiliti koncesije. Kaj briga naše sinove Barabaševa politika? Vedo le, da je njihov čas pri kraju. Marsikateri kmet nujno potrebuje svojega sina pri delu. Kakor izgleda danes podoba po vseh teh brezobzirnih naskokih na Avstrijo, se ne more za ničesar več jamčiti. Niti za nagodbo, niti za brambni zakon." — Položaj je nejasen kakor je bil pred cesarjevim prihodom v Budimpešto. Ne ve se niti za moža, ki naj prevzame vlado na Ogrskem, niti za njegov program. Gotovo je le, da 1. oktobra ne bo letos vojaških novincev. Navadnemu državljanu ni sicer prav jasna potreba, zakaj bi morali tretjeletniki ostati v vojašnicah zato, ker ne bo s 1. oktobrom novincev. Namen vojaškega službovanja je vendar, da se vojak v orožju izuri. In to se doseže v treh letih. Mar se bodo sedaj tretjeletnike namesto novincev učili začetnih korakov. Najbrže odločujejo višji oziri o smešni zahtevi, da se število armade v miruem času ne sme znižati, da ne bodo vojaške postelje prazne ter da se čake namesto na klin obešajo vojakom na glavo. Politične vesti. — O notranjem položaju Prvotni parlamentarni program se je popolnoma prevrgel. Prvotno je bilo namreč določeno, da se skliče državni zbor sredi meseca septembra, delegacije oktobra, a deželni zbori koncem novembra. Sedaj pa se določa, da se zberejo deželni zbori že v septembru, državni zbor se skliče šele v oktobru, a delegacije bodo zborovale šele koncem decembra. — Podaljšanje vojaške službe. Ogrski listi naznanjajo, da se bo vojakom za vsak mesec, ki ga služijo čez 1. oktober, opustila ena orožna vaja, tako da bodo vseh treh orožnih vaj oproščeni, ako bodo morali ostati v službi do božiča. Razun enoletnih prostovoljcev tudi deželne brambe ministrska naredba ne za dene. — Sladkorno vprašanje. Izišli sta naredbi finančnega in trgovinskega ministrstva, s katerimi se spravlja sladkorno vprašanje v sklad z določbami bruseljske konvencije. — Srbska kraljeva rodbina se je odpeljala iz Topole v Kragujevac. Povsod ji prireja ljudstvo ovacije. V Topoli je kraljeva hči Helena plesala javno k6'o, tudi princa Jurij in Aleksander sta se plesa udeležila, kar je obudilo še večje navdušenje med narodom. — Ruski car pride le za pol dneva na Dunaj, potem pa gresta s cesarjem tri dni na lov na Gornje Štajersko. — Črnogorska princezi-n j a Natalija, soproga princa Mirka, je povila princa. — U m r 1 j e črnogorski poslanik v Carigradu B a k i o. — Vstaja v Macedoniji. 33 albanskih poglavarjev je poslalo sultanu adreso, v kateri izjavljajo, ako ne bo zapov edal sultan iti nad bolgarske vataše, bodo sami z grškimi brati to storili. Albanci ne bodo nikoli dopustili, da bi Mecedo-mja padla v bolgarske roke. Grška vlada je izdala spomenico, v kateri pove, da je bilo od leta 1901 do 1903 v Macedoniji umorjenih 621 Grkov, ne pove pa, da je večino teh pomorilo turško vojaštvo. — Zopet umor konzula. V Beirutu je bil umorjen ameriški podkonzul. — Popustljiva Kitajska. Kitajska vlada je naznanila Zedinje-nim državam in Japonski, da ustreže njunim zahtevam ter otvori Mukden in Tatingkai za zunanjo trgovino. Desetletnica Savinske podružnice „Slov. planinskega društva''. Veselo je bilo gledati dopoldne dne 15 avgusta 1.1. planince in planinke, ki so od raznih krajev prihajali na slavnost v Logarsko dolino. Dragi naši bratje Črhi (prof. dr. C h o-dounsk/, načelnih Češke podruž n^ce, njegov brat in njegova hči, dr. Prachensk^, dr. Ružička s so progo) so prispeli črez Savinsko sedlo z Jezerskega, zastopniki osrednjega odoora (dr. Fran Tominšek, dr. Foerster, A. Mikus s soprogo, Miha Verovšek in drugi) so prikorakali črez Kamniško sedlo, večina pa je prišla skoz Luče in Solčavo. Siavnosti se je udeležil ves odbor Savinske podružn ce, Kamniško po družmeo sta zastopala nje načelnik notar E. O r o ž e n in tajnik M Kos, Kranjsko odbornika prof. dr. Josip Tominšek in prof. dr. Herle, Podravsko odbornik dr. R o s i n a. Lepo število je prišlo Celjanov in Savincev: dr. Vrečko, dr. Dečko, dr. H r a -šovec. veleindustrijec P. Majdič, veletržec Zanier in drugi odlični narodnjaki Izmed drugih udeležnikov je bilo zlasti veliko učiteljev in uči teljic ter dijaštva. Častno je bil zastopan tudi kmetiški stan. Slavnostni prostor okoli mogočne lipe pred Logarjevo hišo je bil okra šen z zelenjem in cvetjem ter zasta vami, iznad poslopij in lipe pa so plapolale trobojnice. Tudi Ojstrica in njene sosede so se kazale izletnikom v vsej krasoti, nobena megle* jih ni zakrivala. Bil je krasen dan! Okoli poldveh se je pričel »anket, ki je trajal do šestih. Obed je bil izboren. Z izvrstno vinsko kapljico sta postregla g. Zanier iz Luč in g. Fr. Pet«k z Ljubnega, fino pivo pa je bilo iz delniške pivovarne v Žalcu. Pri banketu so divno udarjali tamburaši pod spretnim vodstvom abiturijenta Se rajnika, Bili B0 to diiaki, večinoma iz Velik© Nedelje pr» Ormožu. Načelnik Savinske podružnice g. Kocbek je otvoril vrsto govorov s prisrčnim pozdravom v katerem je poudarjal krasoto slovenske dom v vine. Vendar se do novejših časov nismo zavedali, kaj imamo prelepega. Seveda smo Slovenci imeli prejšnja desetletja ogromno dela s probuja-njem naroda na političnem, slovstvenem in narodnogospodarskem polju. Pomanjkovalo pa je takrat tudi narodnih delavcev. Vse to je zakrivilo, da so se brigali le bolj tujci za naše planine. Prišla so tuja planinska dru štva na naša rodna tla. Prišel pa je tudi Slovencem čas, da se je ustano vilo planinsko društvo. Nato je nazdravljal govornik vsem uieležnikom, zlasti zastopnikom osrednjega odbora, češkim bratom, zastopnikom Kamniške, Kranjske in Podravske podruŽ niče Pozdravil je še dijaštvo, zlasti tamburaše ter zaklioal vsem udeiež nikom iz dna srca: »Dobrodošli nam, mili gosti, v Logarski dolini!« Nato je poročal tajnik gosp. Si janec precej obširno o delovanju podružnice v desetih letih nje obstanka. Ne bodemo se spuščali v podrobnosti, ampak omenimo le jedro. Savinska podružnica je postavila šest koč, eno kapelico in eno verando. Daljših novih potov je naredila 7, izmed katerih je sloveča pot skozi Turški žleb veljala nad 2500 K. Starih je popravila 11 in 72 potov de loma popravila in zaznamenovala. Napisnih tabel in kažipotov je postavila 164 V razvedrilo in pouk Članov so se prirejali skupni izleti in v zimskem času »planinski večeri« s predavanji. Podružnica ima krasno strokovno knjižnico. Spisala se je knjiga ,Vodnik po Sa vinskih planinah1, ki izide še letos v drugi popolnoma prenovljeni izdaji. Sodelovalo se je pri raznih prošnjah, spomenicah, pri izdajanju specijalnih kart, pisali članki o naših planinah v slovenske, češke in nemške liste itd. V imenu osrednjega odbora je izpregovoril g. dr. Franjo Tominšek iz Ljubljane. Poudarjal je, da je ne samo zato rad prihitel v Logarsko dolino, ker je rojak Savinske doline, ampak ker ga v resnici veseli takšna slavnost, kakršne nismo Slovenci obhajali še nikdar. Morebiti kdo poreče, kaj pa je to desetletnica! Petindvajsetletnica kaj pomenja, desetletnica ni nič. Tod* to oporekanje bi bilo gotovo neumastno; kajti mi imamo danes slaviti desetletnico bojevanja proti nasprotnikom, proti katerim se moramo braniti z vsemi možnimi sredstvi, in baš Savinska podružnica se mora boriti toliko, kolikor nobena druga podružnica našega društva. Savinska podružnica nam je pokazala pot, po katerem je hoditi Slovenskemu planinskemu društvu. Ona je eminentno branila naše planine in jih ohranila slovenskemu narodu. Tu|a društva so mislila, da je naš planinski svet njih posest, njih last, Savinska podružnica pa se je lotila dela z vso vztrajnostjo, ona je hitro pokazala, da smo Slovenci še vedno gospodarji na domačih tleh. Delovanje Savinske podružnice je bilo vzoren vzg-led in osobito je gotovo vplivalo na to, da se je ustanovila in Savinskih planin se oklenila dična češka podružnica. Savinske planine so zopet naše, in to je torej v prvi vrsti zasluga Savinske podružnice. Govornik je pozdravil v imenu osred-njega odbora vse one činitelje Savinske podružnice, ki so delo vodili in pospeševali, zlasti pa načelnika gosp. Fr Kocbeka, brez katerega bi ne bili danes na tistem stališču, na katerem smo. — Besedam dr. Tominšeka so vsi navzoči burno pritrjevali. Dr. Ivan Dečko je nazdravil Sancin ji je ponudil stol in sedel tik nje. — Govori, Adela! Kaj se je zgodilo ? — Nekaj groznega. Kaj ne, ti iivii tu z nekim dekletom. — — Ali to tudi veš? — Da! Z nekim dekletom, ki se imenuje Ema Morosini. — Da! — To dekle — — Ali je poznaš, Adela? — To dekle je.— moja hči. Sancin je planil s stola, kakor da je strela udarila v sobo. — Ema — je tvoja hči? — Da! Piše se Morosini, kakor moj mož. — Ti si omožena? — Že dolgo let! Moj mož je bil uslužbenec v puljskem arzenalu, a je izgubil službo, ker je prišel na sum, da je ukradel neke načrte, ka tere sta ti in Minzi hotela prodati italijanski vladi. — Ali jaz tvojega moža sploh ne poznam in nisem bil v nobeni zvezi s tisto Minzijevo sleparijo. Čdhom: V svojem delu bi omagali, ako ne bi imeli požrtvovalnih pod-pirateljev pri svojih bratih Brez vsake pomoči bi morali omagati, toda našli smo bratov, ki nas tukaj podpirajo. In te naše drage brate, ki so nam pomagali pri našem delovanju, naše brate Čehe, ki so najodličnejši slovan ski narod v Avstriji, imamo danes med seboj. Naše moči so bile preslabe, da bi se bili mogli lotiti dela uspešno tudi na Koroškem. A tu so prišli diČm naši bratje Č-shi in so se lotili dela na koroški strani naših planin s tako vnemo, da danes tam o nemški nacionalni turistiki ni duba ne sluha. Njih posto|anka na Jezer skem stoji trdno kakor skala sredi morja, ki se ne straši razburkanih valov. Postavili so si pod Grintavcem »Češko kočo«, iz katere čuvajo kras slovenske domovine kakor iz orlovega gnezda. Nemška beseda je tam izginila kakor noč; kamor pride Čeh, beži Nemec. Bog poživi torej nase vrle brate Čehe! — Govoru je sledilo burno odobravanje. V imena Čehov, oziroma Češke podružnice je odzdravil njen načelnik g. dr. C ho do u ns k y ter govoril približno tako-le: „Presenećeni smo po laskavem sprejemu in pozdrava. Naše zasluge so le majhne, mi še nismo mogli dovolj storiti, ker obstoji naša podružnica le še malo časa. A voljo imamo dobro in, kakor je g. dr. Tominšek povedal, izpodbudilo nas je delovanje Savinske podružnice. Začeli smo agi-tovati, da nas prihaja vedno več s Češkega v te lepe kraje in da se podpira delo bratskega naroda. Koder živijo Slovenci, tja prihajamo najraje, tam smo doma. Odkriti smo prijatelji Slovencev in njih društev, osobito sosednje Savinske podružnice. Vi ste narod, ki vedno čuvstvuje z nami, mi pa tudi smatramo slovenski narod za najbližji nam bratski narod. Naj zavlada sporazumljenje med vsemi našimi slovanskimi narodi, kakršno je med Čehi in Slovenci, in dobro bode za našo domovino Avstrijo. V vzajemnosti, ki med nami obstoji, je bodočnost slovenskega naroda, pa tudi Češkega in naše države.-(Burno odobravanje.) G. dr. Josip Vrečko je govoril: „Današnjo slavnost je imenoval vele-cenjeni gospod načelnik Savinske podružnice, Fran Kocbek, lOletnico obstanka naše podružnice S. P. D. Jaz bi imenoval to slavnost slavnost lOlet-nega delovanja našega velecenjenega načelnika Fr. Kocbeka. (Burno odobravanje, in ploskanje.) Savinska podružnica je mnogo storila, treba je v to vztrajnosti in jeklene odločnosti. Priznati moramo torej, ne da bi kakorkoli hoteli kratiti zasluge tudi drugim delavnim odbornikom Savinske podružnice, da je vse to, kar se je doseglo v 10 letih v naših planinah, v prvi vrsti zahvaliti delu g. Kocbeka in njegovi podjetnosti. Gospoda, ako bomo imeli pri naših društvih, zlasti pri planinskih društvih take može, ki tako delajo kakor g. Kocbek, potem nikdar ne izgubimo naših planin, potem nam ne odvzame nikdar sovrag niti pedi nase rodne zemlje! . . . Oprostite torej, cenjena gospoda, da smo se spominjali celjski Slovenci — prijatelji planin in hribolastva, velikih zaslug g. Frana Kocbeka ter da mu tudi dejansko pokažemo našo zahvalo in naše priznanje in mu v ta namen poklanjamo to-le v spomin." Nato je izročil govornik g. Kocbeku posebno spomenico, podpisano od celjskih Slovencev planincev, ki so prispevali k darilu, in krasno zlato uro s posebnim posvetilom, graviranim na pokrov. Prelepi dar je sprejel slavljenec z vidnim presenečenjem. V imenu Podravske podružnice je izpregovoril g. dr. Franjo Ko s in a iz — Tega ne vem. To je tudi vse eno; naj bo kakorkoli. Moj mož je prišel na ta sum, ker si ti z mojo hčerko pobegnil. — Tako? Torej so mislili, ker ljubim Morosinijevo hčer, da sem bil z njenim očetom v zvezi. — Moj mož je bil več mesecev zaprt in je prišel ob kruh. — NiČ ne skrbi, je dejal Sancin, jaz svojega tasta in svoje tašče ne pustim stradati. — To ni vzrok, da sem prišla sem. Sancin se je bil med tem že pomiril. Domneval je, da je prišla mati njegove ljubice k njemu, ker želi njegove podpore. — Le pusti, Adela, je rekel povse mirno. Sicer je to nesrečen slučaj, da sem bil nekdaj tvoj ljubimec, sedaj pa imam ljubavno razmerje s tvojo hčerjo, ali premeniti se ne da ničesar. Ali ve tvoj mož, da sva se nekdaj poznala? — Ne! — Ali ve to Ema? — Tudi ne! Maribora: „Pridružujem se z radostnim srcem vsem čestitkam predgovornikov. Naša Podravska podružnica nima tako velikega delokroga in tako visokih gora kakor druge podružnice; vendar izpolnjuje tudi važno nalogo, da brani slovensko posest tam ob meji in da ohrani narodu naše zeleno Pohorje in Kozjaško gorovje. Pri tem delovanju z veseljem omenjam našega slovenskega kmeta Pohorca, ki bi si dal rajši iztrgati srce, nego da odstopi le ped priljubljene mu rodne grude. Zato pa napijam zavednemu slovenskemu kmetu in kot zastopniku kmetov spoštovanemu gospodu Logarju." (Burno odo bravanje.) G. E. Orožen, notar v Kamniku in načelnik Kamniške podružnice, je slavil vrle planince in planinke, njih vztrajnost in požrtvovalnost dobrotni kov. Zlasti se je spominjal velike do-brotnice Savinske podružnice, posojilnice v Celju. Nato je napil dr. Juro IJrašovec podružničnemu tajniku g. Šijancu, ki se je, dasi rojen v lepih Slovenskih goricah, vendar hitro ogrel v Gornjem gradu za kras naših slovenskih planin, za katere deluje z vso vnemo. V drugi vrsti je govornik izrazil veselje, da se je zbralo toliko slovenske mladine, to je naraščaja, ki bode zapričeto delo v našem duhu nadaljeval. Ko je še g. profesor dr. Josip Tominšek iz Kranja govoril v imenu Kranjske podružnice ter napijal zlas; turi8tinjam, se je završil oficijalni del banketa. Zaključil ga je s kratkimi bese dami g. Kocbek, iskreno se zahvalil za izkazano mu čast ter obljubil, da hoče tudi v bodoče z enako vnemo delovati na tem polju kot doslej, prosil pa v to podpore cenjenih članov iu nečlanov. Brzojavne in pismene pozdrave iu čestitke so poslali podružnici gg: prof. Fr. Orožen iz Rajhenburga, Josip Hauptraan iz Ljubljane, prof. Ivan Macher iz Jene,v dr. Medved u Maribora in prof. Štifter (solčavski domačin) iz Kaluge na Ruskem, iz Millstadta na Koroškem pa prof. dr. Johannes Frischauf. Naposled moramo še opomniti, da so LuČani in Solčavci razobesili > proslavo desetletnice zastave. V Lučah ob mostu so postavili slavolok z nap som in tudi pri Zanierjevi gosti „Raduhi" smo čitali lepe slavnostne napise Tako je dična Savinska podruž niča dostojno slavila svoje plodovit desetletno delovanje v prekrasni Logarski dolini. Dnevne vesti. V Ljubljani. 28 avgusta — Nekaj o naših srednjih šolah. Slovenska javnost se je že večkrat pritoževala zoper vladni sistem, ki se pojavlja v naših sred njih šolah. Namen tega sistema je, nastavljati kolikor mogoče nemških profesorjev na Kranjskem in na našem slovanskem jugu sploh. Pri tem nič ne de, da včasih taki gospodje za svoja mesta niti kvalifikovani niso, vsaj postavno ne, kakor na pr. dr. Jauker na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Zlasti gotove predmete bi naj po želji visoke vlade pouče vali le Nemci; tako so za zgodo vino po smrti Vrhovčevi in Ru tarjevi na Kranjskem nastavljeni skoraj sami Nemci; nemščine na višjih gimnazijah in realkah Slovenec sploh nikjer ne poučuje — Potem naj to ostane najina skrivnost. Jaz ljubim Emo in čim mi bo mogoče, poskrbeti potrebnih dokumentov, se ž njo poročim. — Ne — ne — to se ne sme zgoditi ? — Zakaj ne? — Ker — — Ker si bila ti nekdaj moja ljubica? Prišla si prepozno, Adela! Ko bi bil vedel, da si ti njena mati, bi se ji ne bil nikdar približal. Sedaj pa je prepozno. Ema postane kmalu — mati. Adela Morosini se je glasno zjokala in trepetajo ječala: To je strašno! To je grozno! — Umiri se, jo je tolažil Sanoin. Tako hudo vendar ni, kakor si ti predstavljaš. — Ali — — No, kaj? — Vittorio, je rekla Adela in vstala s sedeža, Krna ni hči mojega moža — — Nego? — Ema je — tvoja hči. Renegat. Povest iz tržaškega življenja. (Po resničnih dogodkih spisal I. B.) XXI. Počasi, s povešeno glavo je korakala gospa Morosinijeva čez vrt proti hiši. Na pragu stoječa Furlanka je z začudenjem gledala to skoraj omahujočo ženo, še bolj začudeno pa jo je z okna gledal Sanoin. — To žensko poznam — je de jal Sancin sam sebi. Kje sem jo neki videl? Sancin je postal nemiren. Obšla ga je slutnja, da mu tuja žena prinese nesrečo. Neprestano mu je šumelo po glavi, kdo da je ta žena in kje da jo je že videl. Zdaj je nekdo potrkal na vrata. Sancin s.- je zganil. Obšel ga je neki strah — ki si ga ni mogel tolmačiti. Šele ko je drugič slišal trkanje, je planil k vratom in jih odprl. Gospa Morosinijeva je vstopila v sobo. — Oprostite — je začela — rada bi z Vami govorila na samem. — Kdo ste? je vprašal Sancin s trn.m glasom. Zdi se mi, da Vas poznam, a ne morem se domisliti, kje da sva se že videla. — Odgovorim Vam pozneje; sedaj prosim, poskrbite, da naju nihče ne bo motil. — Kaj mi pa hočete? je zopet vidno vznemirjen vprašal Sancin, a je vendar vrata v sosedno sobo zaklenil. — Zaklenite še ta vrata, je dejala gospa Morosinijeva in pokazala na vrata, pri katerih je vstopila. Sancin je molče zaklenil tudi ta vrata, potem pa naglo pristopil k svoji obiskovalki. — Zdaj povejte, kdo da ste! — Ali me ne poznate? Pred leti ste me dobro spoznali! Koliko stokrat ste mi že rekli ljubljena moja Adela. Sancin je skoraj omahnil, odstopil je nekaj korakov in strme zrl v ta veli obraz, ki ga je svoje dni obsipal s poljubi. — Adela? Ti tukaj? Kako si prišla sem? — Prišla sem v važni zadevi, v strašni zadevi. |n vendar je baš zgodovinski pouk za narodno vzgojo naše mla jme največje važnosti. O tem ni treba izgubljati nobene besede. Tu i in pa pri nemškem pouku imajo I gpretni Nemci široko polje, na kate j jem lahko z uspehom izvršujejo mi , >, ki jim je dana in katere se tt'inoma tudi dobro zavedajo. Zoper j vpliv spretnega in svoje stroke ve-itVja učitelja se morejo boriti le j pBJnadarjenejši učenci, velika veČina t peto! ^lec pametno in pogumno pobil j pred sošolci nekega nemškega zgo £01 :narja slovanofobske ekspektora-cije Toda koliko Oblakov pa imamo ra naših srednješolskih klopeh? Gotovo je, da je to hud nedostatek v naši srednješolski vzgoji, ki mora biti i pri nas narodna, ne pa grško-rimska ali germansko-keltska; vesten učitelj je tudi v tem slučaju vedno objektiven in pravičen. Slovenec-gennanist in Slovenec - zgodovinar svojo nalogo izvršuje vsestranski zadovoljivo, dočim so nemški učitelji pri nas že kot taki enostranski, će^ar se vsakdo iz svojih srednješolskih let dobro spominja. Namen tem vrsticam je, opozoriti merodajne faktorje nato stran naše srednje šole in nujno svetovati mladim abiturijentom, da se jih nekaj posveti zlasti germa n i-stiškim študijam. Vemo, da je taka naloga vzpričo obstoječega si j stema težavna; vendar ni dvoma, da se nadarjenosti in vztrajnosti naših mladih ljudi posreči, pridobiti si usposobljenost tudi za to stroko; teh par profesorskih germanistiČnih mest. kzr jih je v naši domovini, ne smemo j mrno prepuščati tujcem, ki naprav-Ijajo naši stvari dvojno kvar. Ako bo dosti domačih izprašanih moči za taka mesta, se bo vlada m o rala na nje ozirati, ker Nemci niso zrri'žni slovenskega učnega jezika lin tudi s stariši učencev ne morejo občevati, kar je proti intencijam višje šolske oblasti in nasprotuje zdravemu napredku šole. Želeti je nujno, da bi se ta naš svet vsekakor upošteval. — „Resnična dogodba — line bajka". Pod tem zaglavjem po- I: i „Miru o slučaju, ki je dokazal, Ida pri okrajnem sodišču v Vehi k oven ni nobenega sodnika, ki bi slovensko vsaj za silo z:, al. To se je 2 1. t. m. uradno konstatiralo in se torej ne bode j dalo nikdar več utajiti. Ta dan bi se m rala neka sporna razprava vršiti, v k ji je kot toženec nastopal neki Slo- | venec s svojim slovenskim odvetnikom. j Ker je bila tožba nemška, se je razprava otvorila v nemškem jeziku, ko pa je odvetnik hotel odgovor na tožbo podati v slovenskem jeziku in je zahteval tudi slovensko protokoliranje svojih navedb, izjavil je obravnavajoči sodnik Martinak, da on tega jezika ne razume in povdarjal, daje tožba nemški sestavljena, iz česar naj bi menda sledilo, da mora tudi razprava biti nemška. Odvetnik pa je, sklicujoč se na prakso, ki se je na podlagi istih zakonov in naredb drugod po Slovenskem udomačila, vstrajal pri svoji zahtevi, vsled česar se je morala razprava preložiti v ta namen, da bode deželno sodišče določilo drugo sodišče za to razpravo. Vrazpravnem zapisniku pa je sodnik sam uradno konšta-tiral, da na sodišču ni nobenega sodnika, ki bi slovensko znal! — Slovenska zmaga v Št. liju pri Mariboru. Kakor se nam brzojavno poroča, so včeraj zmagali Slovenci pri občinskih volitvah v St. llju v Slovenskih goricah. To je ona obmejna občina, za katero se vodi že desetletja huda borba med Slovenci in Nemci. Prizadevanju in hudemu terorizmu z nemške strani, kakor slasti naporu že umrlega šentiljskega ?rasčaka Pistorja, tega najstrupenej tega nasprotnika slovenskega naroda, e treba pripisovati, da je bila ta po vehki večini še slovenska občina v zadnjem času nepretrgano v rokah nemčurjev. Letos pa se je posrečilo Slovencem po dolgem, marljivem in trudapolnem narodnem delu si pridobiti večino v občinskem zastopu. Slovenci so zmagali v III. in I. volilnem razredu. V III razredu je bilo oddanih 99 slovenskih in 31 nemških glasov. V I. razredu je volilo 5 voliloev s slovensko, 3 pa z nemško stranko. VII raz redu so Slovenci propali z 11 proti 18 glasovi. Občinski odb3r bode torej po dvetretinski večini slovenski Nemoi so seveda radi te slovenske zmage silno razburjeni, ker so si mislili, da so Št. Ilj že za vedno Istrgali iz slovenskih rok. V svoji onemogli jezi celo trde, da so nekateri Nemci volili s slovensko stranko in ji tako pomogli do zmage. To pa je izključeno; pač pa je verjetno, da se je nekaj Slovencev, ki so na pritisk grasčaka Pistorja dosihdob volili nemško, spreobrnilo in oddalo svoje glasove slovenski stranki. Nemci hočejo sedaj proti volitvi vložiti ugovor. Upamo pa, da ne bodo ničesar dosegli. Sioer pa te bijejo b tem sami tebe po zobeh, saj so volilne priprave vodili Nemci sami. Želimo, da bi po tej sijajni zmagi ta važna obmejna občina ostala vedno v slovenskih rokah. — Odličen slovanski gost. Danes se mudi med nami gosp. dr. Konstantin Aleksandrovič Borisov Korženevskij, vseučiliški profesor in pravi član »Slov. obščestva« v Moskvi. Prišel je v Ljubljano kot odposlanec »Slov. obščestva«, da izroči županu Hribarju in predsedniku »Ruskega kružka« dr. Jenku diplomi kot častnima članoma »Slov. obščestva«. li Ljubljane odpotuje odlični naš gost — ki se je sedaj poldrugi mesec mudil na Češkem — na jug, med Hrvate, Srbe in Bolgare. — Za Prešernov spomenik. Danes opoldne sta v imenu odbora, ki je na korist Prešernovemu spomeniku priredil veliko veselico v »Zvezdi«, izročili gospa Franja dr. Tavčarjeva in gospč. Jelica Lozarjeva gospodu županu Hribarju čisti do hodek te slavnosti v znesku 10 214 kron 6 vin. — Kranjsko ljudsko šolstvo in učiteljstvo. Na članke, ki smo jih priobčili pod tem naslovom, nam je obljubljen odgovor, ki ga priobčimo tekom prihodnjega ted na. — Šolske vesti. Začasno sta nastavljeni učiteljici Sofija Kalan v Gorjah in Ljudmila Kappus pl. Pichelstein v Kropi. Ker se za mesto nadučitelja in voditelja v Kropi sploh nihče nioglasil — daleč smo prišli ! — se je ta služba pro-vizorično poverila učiteljici Antoniji Okorn. Tudi mesto v Gorjah se je oddalo provizorično, ker se ni oglasila nobena vsposobljena moč za definitivno namešČenje. — Iz Litije se nam piše: Priprave z* ljudako veselico in koncert, ki se vrgi 13 septembra v prostorih g. pl "VVurzbacha v prid pogorelcem na Vačah, prav dobro napredujejo. Gospodje in velecen|ene dame tek mujejo med sabo, da bo pri ljudski veselici Čim raznovrstnejši program. Tudi humoristične točke bodo na dnevnem redu. Preskrbljeno bode torej, da se bode občinstvo prav dobro zabavalo, Tudi za koncert se vsestransko pripravlja. Velecenjene dame bodo vprizorile: »Kofetarice«, a med izbranimi pevskimi točkami se bodo pele tudi srbske narodne pesmi. Predstavljala se bode igra. Cenjena društva v okolici se prosijo, da se ozirajo pri eventualnih prireditvah veselic z ozirom na blag namen na veselico bralnega društva v Litiji. — 25 letnico obhaja v Selcih bralno m pevsko društvo • Ratuovec« na Mali Šmaren, dne 8. septembra. Razven domačih društev so obljubili svoje sodelovanje slavni »Gorenjski Sokol« iz Kranja, delavsko pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane, ki se vdeleže korporativno. Poleg teh je priglasilo svojo udeležbo še nekaj drugih sosednih društev, med temi gasilno društvo iz Želez nikov, bralno društvo iz Dražgoš, Dolenje vasi, Narodna Čitalnica iz Škofje Loke. »Gorenjski Sokol« nastopi pri javni telovadbi popoldne. Po telovadbi ljudska veselica na vrtu g. Sliberja. Pri koncertnem delu nastopi ljubljanski »Stavec«, domače pevsko društvo in meščanska godba iz Kranja. Za zabavo bode delovala šaljiva poŠta, sreČkanje itd. Začetek telovadbe bode ob pol 3 uri, tako da se lahko udeleže častiti gostje, ki prihajajo iz Ljubljane z 3/4l2. vlakom in iz Gorenjskega z VgH- vlakom. Vstopnine ne b:ide nobene. Ker so Selca in v »a dolina prijazen kraj, želeti je, da bi se te redke slavnosa udeležilo mnogo gostov, ki bi poka zali, da znajo ceniti 25 letno delovanje bralnega društva na deželi Z*to vsi vrli rodoljubi na Mali Š na-ren v Salca! V slučaji neugodnega vremena se slavnost ne vrši. — „Slovensko planinsko društvo" praznuje letos lOletnico svojega obstanka. Društvo je nameravalo to važno slavlje praznovati v Vratih in ž njim združiti otvoritev novega doma v Vratih. Ker pa ta stavba radi nepričakovanih ovir ne bo pravočasno dodelana se novi dom otvori prihodnje leto; lOletnica pa se bode slavnostno praznovala meseca oktobra v L j u b lj a n i ter se pri tej priliki priredi večja veselica. Dan in spored naznanili bodemo pozneje. Dne 6., 7. in 8. septembra t. 1. pa priredi „Slovensko planinsko društvo" društven izlet skozi Vrata na Triglav in v Bohinj. Tačas se otvori v Vratih nova znamenita pot na Triglav, katero je društvo ravnokar dodelalo. H. — Lev Nikolajevi6 Tolstoj. Danes je dopolnil veliki Tolstoj svoje petinsedemdeseto leto svojega na vspe-hih toli bogatega življenja. Prijatelji in Častilci tega velikega ruskega misli-telja in pesnika bodo danes priredili izredno slavnost, da dostojno počaste rojstni dan tega veleuma. Tolstoj prebiva sedaj na svoji graščini v Jasni Poljani in se počuti kar najbolje. Krepak pisateljev organizem je premagal vse zle posledice zadnjih bolezni in Tolstoj se je sedaj s podvojeno močjo posvetil pisateljskemu delovanju. Sedaj nadaljuje svojo, pred nedavnim časom pričeto novelo „Hadži Murat". Osebe, kojim je bil dovoljen pogled v manuskript te novele, zatrjujejo, da se ta najnovejši duševni proizvod petinsedem-desetletnega starčka s polnim uspehom lahko meri z vsemi prejšnjimi deli njegovimi tako, kar se tiče vsebine, kakor tudi glede ustvarjajoče sile in umetniške izvedbe: novela je po zatrdilu poznavalcev mojstrsko umetniško delo prve vrste. Pred nekaj dnevi je Tolstoj končal svojo najnovejšo tilozo-fieno razpravo „0 krščanskem delovanju1". Kakor vsa njegova tilozofiična dela, je tudi to pisano s tistim ognjem, ki vsakogar omami, in je prepojeno z globokim verskim prepričanjem. Ta razprava se bode v najkrajšem času obelodanila. — Stekel pes. Egidiju Jegliču, krčmarju v Žirovnici, je 18. t. m. utekel njegov pes bernardinec, ne da bi mogel poizvedeti, kam da je izginil. 25 t m. pa je dobil Jegiič iz Bohinja brzojavno poročilo, da so tam prijeli psa, o katerem se sodi, da je njegov ubegli bernardinec. Ker je pes kazal znake stekline in je več drugih paov tudi že ogriznil, so sra na oblastveno odredbo ustrelili Vsled tega se je v občinah Srednja vas, Bohinjska Bistrica , Lesce in Breznica uvedla pasa kontumacija. Osemletnega sinčka krčmarja Jegliča bodo najbrže prepeljali v Pastorjev insttut na Dunaj, ker ga je bernar dinec nekoliko opraskal. — Železnica Grobelno-Sla ti na-Rogatec dobro napreduje. Železna proga je skoro dogotovljena. Te dni bodo videli prvikrat puhati p-trnt stroj, ki bo vozil drobno kamenje in pesek. Govori se, da se prične koncem oktobra osebni promet na tej progi. — Porotne obravnave v Mariboru se pričnejo v ponedeljek, dne 7. septembra in se bodo zago varjaii dne 7. sept' poštna upraviteljica Marija W=»gner od Sv. Barbare pri Mariboru zaradi uradnega pone verjenja in zlorabe uradne oblasti; dne 9. sept. Matija Radih zaradi prestopka nravnosti in Antonija Hobl iz Breznika pri Marenbergu zaradi nameravanega umora svojega moža; dne 10 sept. Anton Urajnik, zaradi tatvine; dne 11. sept. hlapec Franc Mlaker, zaradi uboja. — Redek slučaj. Včeraj zju traj odpeljal se je bil grof Ghristal-nigg s evojo s štirimi konji vpre ženo kočijo iz Golovca proti Ljubljani. Na Ljubelju presede grof a svojo so progo na drug voz ter pošlje svojo kočijo z dvema kočijažema naprej. Nekako na sredi pota med vrhom Ljubelja in TržiČem, okoli pol devete zjutraj zapazi kočijaž, ki je peljal prva dva konja za uzdi, nakrat velikega kozoroga, ki se je naravnost drvil proti njemu Sd predno se je kočijaž dobro zavedel, začel ga je že kozorog neusmiljeno obdelavati z ro-govaraa. Ker je bil kočijaž popolnoma brez orožja in se vrhu tega tudi ni upal spustiti splašenih konj iz rok, godila bi se mu morebiti jako slab », da ni njegov tovariš začel s kamenjem bombardirati kozoroga, ki se je nato umaknil v gorovje. Napadeni kočijaž, ki je močno krvavel, bil je posebno na nogah precej ranjen. — Nemci in Italijani. Po Trstu je neki nemški dijak strašil s čepico, ki je bila obšita s frankfur terskim trakom. Neki italijanski dijak ga je pozval, naj odstrani to čepico, ker je nemški trak v Trstu provokacija Nemški dijak je odgo voril s psovko, na kar je dobil pri merno zaušnico, vslod Česar se je med nemškimi in italijanskimi dijaki vnel pretep, kateremu je naredila konec šele policija. Nekega italijan skega d'jaka so aretirali. Zakaj pa graški listi o tem slučaju ničesar ne pišejo ? — Znamenita slavnost v Dolini v Istri. L^tos slavi narodno probujena slovenska Dolina pomenljiv praznik. Pred 25 leti je bila nam reč tamkaj ustanovljena narodna Čitalnica, ki se je pozneje pretvorila v bralno in pevsko društvo »Vodnik«. Letos pa tudi preteče četrtstoletje, odkar se je vršil v D >lini velikanski slovenski tabor, katerega se je udeležilo blizo 10000 ljudi. Za trajen spomin tega velevažnega dogodka so postavili dolinski rodoljubi na trgu na vzvišenem prostoru iz marmorja izklesan spomenik. Društvo »Vodnik« je sklenilo, da bode svojo petindvaj settetnico slavilo dne 13. kimovca t. 1. na posebno sijajen način. Te slavnosti se udeleže polnoltevilno ali po odposlancih vsa slovenska in hrvatska narodna društva iz Trsta in I«tre. — „Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro11 je imela v prvem letošnjem polletju na vžigalicah, katere je jela po vzgledu naše slo venske družbe razpeČavati, dohod kov 3719 kron 28 vin. Kakor se je do sedaj dokazalo, bodo baš vži galice vir velikih dohodkov naših šolskih družeb; zato ne moremo dovolj nujno priporočati, da bi naši trgovci 1 e vžigalice naše »Družbe sv. Cirila in Metoda« imeli v zalogi in da bi narodnjaki izključno le te rabili za vse svrhe. — Izpred sodišča. Kazen ske obravnave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1.) Jakob Grirn, delavec iz Kokrice, je dne 28. rožnika t. 1. prišel oborožen z palico pred stano vanje Franceta Pleškota in ga klical naj vun pride, da ga bo ubil. Dne 27. mal. travna je pa v Kranju Marijo Tome nalašč s pestjo pod levo oko in z metlo po glavi udaril; obsojen je bil na 1 mesec zapora. — 2 ) Marijana Cvirn, delavca žena iz Kokrice, je dne 22. vel. travna t. 1. sodnega slugo o priliki, ko jo je imel ta po ukazu c kr. okr. sodišča v Kranju iz njenega stanovanja iz tirati, zgrabila za desno roko, v kateri je držal ključ od vrat do njenega stanovanja ter kričala, da nikogar ne pusti v sobo in mu tudi očitala z besedami, da ni vedela, da je on taka surovina; dne 28 rožnika je Cvirn na Hudovernikovi njivi tudi nekaj solate pobrala; obsojena je bila na 3 mesece težke ječe. — 3) 01 pregreška zoper varnost življenja je bil oproščen posestnik Miha Benedik v Studenem, ker je bil obtožen, da je premalo skrbel za to, da bi se bila neka luknja pri odru na svislih pravilno zamašila, in bi se bilo na ta način preprečilo ponesreČenje nje novega 8 let starega sina, kateremu se je pod nogami udrlo, in je 21'2 m v globino pal ter se tako poškodoval, da je čez dva dni umrl — 4.) Rok Globočmk, delavec na Savi, je ponoči od 12. na 13. mal. srpana na Josenicih oučinskega redarja, ko je ta svaril fante, da naj ne razgrajajo in gredo mrno domu, z nožem sumi v lice in ga nevarno poškodoval; obsojen j« bil na 13 mesecev težke ječe. — 5 ) Na 2 meseoa težke ječe je bil obsojen Miha Klinar, posestnik na J*vorškem rovtu, ker je dne 18. mal. travna pri o. kr. okrajnem sodi šču v Kranjski gori pod prisego krivo pričal, da je lansko jesen dobro videl Martina Noč in Franceta Čop čez Potočnikov travnik voziti, kar se je kasneje kot neresnično izkazalo. — Mati, ki pusti zapreti svojega sina. Alojzija Kosič iz Rt*p**ntabora je dala lani svojega 12ietnega sina v službo k trgovcu Mihaelu Gustinu. Tu je fant ukradel 270 K in je pobegnil z doma. Gustin je stvar naznanil orožnikom, Alojzija Kosič pa je šla v Trst iskat svojega sina. Slučaj je nanesel, da je fanta našla. Ko jo je fant zagledal, je hotel pobegniti, a mati ga je prijela in ga izročila policaju, ki je fanta odpeljal v zapor. Našli so pri njem le 6 K. Fant je izpovedal, da si je kupil z ukradenim denarjem bicikel, ki ga hrani njegov prijatelj, dijak Fran Bartol iz Ljubljane. Tudi tega je policija hitro ujela in našla pri njem bi cikelj in 100 K denarja. — Pritožba iz občinstva. Piše se nam: Nemiri, ki se dogajajo v okolici Žabjeka, so že neznosni. Razgrajači, večina Samassove livarne vajenci, kratijo redoma vsako noč v obli-žju stanujočim strankam zaželjeni počitek. Ker niti ponoči in še celo podnevi ni tu nikakega miru, je očividno, kako malo se brigajo za nas za red odlo- čeni krogi. Prosimo torej slavni mestni magistrat, naj odredi, da pride tudi k nam vsaj tupatam „v vas" kak „mož postave" ; storjenih korakov mu ne bo treba biti nikoli žal, imel jih bo dobro }>oplačane. Sprehajal se bo lahko celo noč — od Žab jaka do magistrata je že za en sprehod. Dolgčas mu pa tudi ne bo, imel bo zelo bogato spremstvo. Uslišite nas ! — Slepar. K slikarjevi žsni Antoniji Klem-mSičevi na Glincah št. 6 je prišel agent in jo pregovoril, da mu je dala 30 K Čes, da ji bode zamenjal stari šivalni stroj za novega. Agent je denar vzel ali stroj* ni poslal. — Nepošten mesarski pomočnik. Mesarici Ma-iji Prezelj na Sv. Petra cesti štev. 65, je njen mesarski pomočnik L. T. na svoj račun prodajal telečje glave in denar zapravljal. Ko je Marija Prezelj prišla temu na sled, je ta pobegnil. — S ceste. Danes dopoluine se je na Pogačarievem trgu posest-niča Apolonija Rubeznik iz Dravelj naenkrat zgrudila na tla. Ljudje so jo škropili z vodo in ji dali zavžiti raznih kapljic, pa le ni prišla k sebi, Prepeljali so jo z rešilnim vozom v bolnišnico. — Roko zlomil si je dne 25. t. m. kajžarjev sin Ivan Florjančič iz Britofa, občina Predaselj. Doma v hlevu je plezal na jasle in padel na tla. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico. — Z voza padel je včeraj 9 let stari posestnikov sin Franc Župec iz Iga štev. 96 in si je zlomil desno roko pod komolcem. — Z nožem napadli so v nedeljo ponoči v Mavčah fantje 21 let starega delavca v papirnici v Medvodah Franca Jenkota. D ibil je tri sunke v spodnji del života. — Lov na tatu. Brezposelni usnjar Franc H jI i, ki je v S&epanji vasi ukradel uro, je po tatvini zbežal v Moste. H ili ni prodal 'ure v Ćr-netovi gostiln*, nego |0 je vrgel v krompir, kjer so jo pozneje našli. * Najnovejše novice. Samomor. V Gradcu se |e ustrelil 40 letni vpokojeni prof. Josip Ma-schan iz Maribora. — Veliki požar v Budimpešti. Še vedno pogrešajo tri osebe. Eio osebo so našh popolnoma ožgano v kopalni sobi na mestu, kjer je stala kopalna kad. Nesreč ik je mislil, da se bo rešil, ako s • vleže v kad ter pustil volo nase teči. Tjda vročina je bila tolika, da se je kad popolnoma raztopila — Vezuv bljuje, in sicer tako močno, da teče lava v eni uri 200 m daleč. Vse vasi pod goro so alarmirane, a dosedaj ni nevarnosti. — 1 5 1 e t n i napadalec. Pri Sv. Vidu pri Gradcu ie posilil 15ietni K. Ru sch neko 72 letno delavko. — 23 milijonov poneveril. Sin milijonarja Bileusija v Parizu je ustanovil svoieČasno banko, pri kateri je poneveril tekom let 23 milijonov frankov Obsojen je bil samo v enoletno ječo. — Samomor duhovnika. V Koninhovu v Galiciji se je ustrelil grško - katoliški župnik Zderkovski. * Samomor grofice. Nedavno je pobegnil iz Pračana na Primorskem župan grof Manzano, zapustivši 200000 K dol ra. Njegova žena je ostala v največji revščini. Skušala se je zastrupiti, a ker je strup prepočasi deloval, se je ustrelila v srce ter bila takoj mrtva. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 28. avgusta. „Pol. Corr.* javlja, da se knez Ferdinand tekom prihodnjih dui povrne v Sofijo. Dunaj 28. avgusta. Atentat na vlak pri postaji Kulelii Burgas so provzročili bolgarski ustaši, ki so bili nekaj postaj pred Burga-som prišli na vlak. Razstrelili so buffcit-vagon. Bel i grad 28. avgusta. Listi trde, da so v Sofiji blizu knežjega konaka razkrili rov. Bržčas so hoteli neznani ljudje razstreliti knezovo palačo Beligrad 28 avg „Štampa" javlja, da so ustaši v vasi Ker-vankoj v Macedoniji razstrelili z dinamitom neko utrdbo, v kateri je bilo 250 Uašibozukov. Vojaški zapovednik v Skoplju je razdelil med turško prebivalstvo 6000 pušk. I London 28. avgusta. Zaradi umora vicekonzula Združenih držav v Bejrutu so dobile vojne ladje Združenih držav, ki se mu Je v Sredozemskem morju, ukaz, da se odpeljejo v^Bejrut Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka1' v Ljubljani. Čredni knrzi dcnaj. borze 28. avgusta 1903. **§?°/, majeva renta . . €*8% srebrna renta . . avstr. kronska renta 4<7< zlata a0/« ogrBka kronska „ tVo ,, zlata i°/o posojilo dežele Kranjske 4"/t0/o posojilo mesta Spljeta t1/.8/« m Zadra iV.Ve bos.-herc. žel. po s. 1902 4p/0 češka dež. banka k. o. »l'o »i »» »» ™" P' 4V»°/o zast. pis.gal. d.hip. b. peBt. kom. k. o. z 10° o pr..... i1/«0'© BBSt. pis. Innerst. hr. deželne hranilnice fi*7»°/o zast. pis. ogr. hip. b. §*/,•/. obl. ogr. lokalne žo- leznice d. dr. . . . *l,i°/o u Ceske ind. banke 4c/„ prior. Trst-Poreč lok. zei. 4°/0 „ dolenjskih železnic Bflo „ jn2. žel.kup.Vi Vi aVfi0/o av. pos. za Zel. p. o. Srečke« Srečke od ieta 1854 . . . m m »« 1860'/i . • 1864 tisske..... zemlj.kred. I.emisije ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100 — B turske..... Basilika srečke Kreditne » ... InomoSke m ... Krakovske » • • • Ljubljansko ■ • • • Avstr. rad. križa g . . . Ogr. , „ B Eudoifove s ... SalcburSke » • • • Dunajske kom. „ Delnice«; Južne železnice • . . Državne železnice . . , . Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Dgrake , m Živnostenske n . . Premogokop v Mostu (Brox) Alpinske montan .... Praske želoz. ind. dr. . . Trboveljske prem. dražbe . Avstr. orožne tovr. dražbe Češke sladkorne družbe. . V hI u 1 e C. kr. c^kin...... 20 franki ....... 80 marke....... Sovereigrts...... Marke........ Laški bankovci..... Dolarji....... Žitne cene v Budimpešti. dne 2& avgusta 1903. Ttrmia. Pšenica sa oktober . . za 50 kg Bž oktober „ 50 , koruza l( maj 1904 . „ 50 „ Oves „ maj 1904. . „ 50 „ £ frl* 11 v. 5 vinarja višje. Danu Biago 10010 10030 100 05 100 25 100*40 looeo 121 60 120 30 97 80 98 - 119 15 119 36 9976 100 75 100 — —*— 100- —•— 100 60 10160 99 65 93 75 99 65 99 80 101 — 101*70 1« 5 15 10615 101- 10*2 — 100 25 10125 100 — 100 60 100 — lor— 100 25 101 25 98 50 9Or0 9976 303 — 305 - 100- 100 60 170 — 179 — 183- 184 50 246 250 — 155 50 15750 287 — 292 — 278 — 283 — 2G0*— 266 — 86- 88- 116- 117 — 18 85 1985 436 — 440 — 83- 87 — 80- 83 60 71 — 75 — 63 75 64*75 2640 2740 68- 72 — 78'- 82'— 469 50 475 50 7925 80 25 648 50 649 50 1580 — 1586 — 640 75 64175 705 — 707 — 2^0-50 25150 625-— 633 — P6050 36150 1620 — 1680 — 442 — 443 — 379 — 380-— 352 — 354 — 149 — 151 — 1133 1139 1906 19*08 2348 23 54 23 92 24 — 11730 11750 9515 95 35 25312 25* 12 484 — • — 752 621 533 5 47 Umri so v u ubijani: Dne 24. avgusta: Joaip Boncelj, vrtnarjev sin, 1 leto, Jenkove ulice št. 8, En-teritis chron. Dne 25. avgusta: Bohumil Kus, proda, jalčev sin, 11 dni, sv. Petra cesta št. 43-Enteritis catarrh. — Marka Javornik, del. drz žel. v p., 52 let, Ulice na CHad st. 6, jetika. Dlie 26. avgusta: Antonija Derčar, šivilja, 24 let, Studentovske ulice St. 3, jetika. — Amalija Naglas, tovarnarjeva žena, 65 let, Turjaški trg št 7, Vitium cordis. — Stanko Stembal, črevljarjev sin, 4 mes., Gradišče St. 4, Entero catarrh. V hiralnici: Dne 23. avgusta: Ivan MeSekelj, bivfii gostilničar, 73 let, jetika. Dne 26. avgusta: Helena Teršan, delavka, 70 let, vsied raka v želodcu. Meteorologično poročilo. Viliii» nad morjem 306-2. Srednji aračnl tl*k 736 0 mm. *3 cd & Čas opazovanja Stanje barometra v mm. gš5 S. > hI Ve* rovi Nebo 27. 9. zv. 742 1 170 si. szahod jasne 28. 7. z}. 2. pop. 7418 739 6 112 232 i brezvetr. si. j vzhod megla jasno Srednja včerajšnja temperatura 17 7°, normale: 17 6°. Mokrina v 24 urah: 0 0 rnffi. 1 Zahvala. Vsem, ki so povodom bolezni in smrti našega preljubega soproga, oziroma očeta, gospoda Marka Javornik-a del. drž. žel. v p. s nami sočustvovali ter spremili ranjcega k večnemu počitku, izrekamo tem potom našo srčno zahvalo. (2215) 0«obito se zahvaljujemo načel; niku kurilnice drž. žel. v Ljubljani gosp. Poka pl. Pokafalva, dalje vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter darovalcem lepih vencev. Ljubljana, 28. avgusta 1903. Uršula in Fran Javornik. Angeljnovo milo JVtar zel jsko (belo) milo. (972—42) sta najbolj koristni štedilni mili za hišno rabo! = Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. Zahvala. Za vsestranske dokaze sočutja ob smrti nam nepozabnega sina, oziroma brata, gospoda Leopolda Vehovar c. kr. notarja kakor tudi za mnogobrojno spremstvo istega k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnike m, prijateljem in znancem naj-iskrenejšo zahvalo. (.2207) Še posebno pa se zahvaljujemo gospodom pevcem za ginljivo petje in darovalcem za lepe vence. Cerknica 27. avsasta 1903. Žalujoči ostali. Zahvala Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti mojega preljubega soproga, gospoda Matije Kokalj c. kr. poštnega kontrolorja kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dražega ranjcega k večnemu počitku, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo erčno zahvalo. PoBebej izrekamo iskreno zahvalo gg. c kr. poštcim uradnikom in uslužbencem za spremstvo in venec, dalje slav. društvu „Zvezdau na Dunaji za spremstvo in venec ter sploh vsem, ki so mi na ta ali oni način izrazili svoje sožalje. Dvorje pri Cerkljah, dne 28. avgusta i 903. (2206) Fani Kokalj. Tesarji se sprejemajo pri Kranjski stavbni družbi T7* I_i3*u."blja.*n.i. .2185—3) Dobro izurjen urarski pomočnik i *v I n učene od dobrih star.šev se takoj sprejmeta pri (2198-2; Antonu * adiijal, urarju v Ajdovščini, Primorsko. Naznanilo. S tem obveščamo svoje odjemalce, da Fran Mavsar ne potuje već za nas. (2210) Z odličnim spoštovanjem Ivan Jax $c sin trgovina s šivalnimi stroji v Ljubljani, Dunajska cesta. Muhe so zopet sitne! EdiDa, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh škodljivcev je amerikanski Janglefoot". En sam list5 jih vjame in obdrži do 2000. Dobi se v vseh trgovinah po 10 vinarjev list. (li—195) Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčič v Ljubljani. Hlapec (kočijaž) zanesljiv, trezen, kateri ana dobro voziti in se na konje razume, sprejme se pri (2184—2 Frd H:mannu v Radovljici. Dve žrebanji že I. in 14. septembra 1903. t^la%nl dobitki li-Miiltov IOO.OOO, ?a.OOO, 14 £0.000 itd. 1 llomhaii (IfiusJIiUit) .-.*.»«*K*• 1 nrhi-liti «!••>.. (lohat'iiH) ■ JO («!(,»»» i-s-^ i* !»i-«-is> »s « < S. a i ia>-iiu križe« nt* Hreeka (dob. šanca) 1 Mtlko K«-««* II * ••« J. Vsi 3 tgreelte io 1 tloliKni lini prodajamo skupno za samo proti :t«i tu«-"., ubrukoiu ti 14 9*—. ali ti K Takojšnja samostojna pravica do žrebanja po odpoSiljatvi prvega obroka po postni nakaznici. Razpreglednice izžrebanih števil zastonj. (2178 —H) Hlenl alnlca Friedlander & Spitzer Dragutin Pue tapeta r zaloga pohištva mizarske zadruge v Št. Vidu Ljubljana t Gradiftče št. 5. Baira i li -Yiri samo 6 dni vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki ^Francoske prekomorske družbe". —Edina «*— direktna in najkrajfta crta. Veljavne vozne ll«ie in brezplačna pojasnila daje edino (2—18) oblastveno potrjena potovalna pisarna ! v Ljubljani, Dunajska cesta 6 blizo znane gostilne „pri Figovcu". ilijone dam uporablja „Feeolin". Vprašajte svojega zdravnika, aH ni ,(FeeollnM najboljše lepo-tilo za polt, lase In zobe I Najbolj nesnažen obraz In najgrše roke zadobijo aristokratsko finost in obliko po uporabi „Feeollna". „Feeolin" je angleško milo, ob-BtojeCe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da tudi gube In vraske na obrazu, ogrel, mozolcl, rdečica nosu itd. po uporabi ,,Feeollna" brez sledu Izginejo. — ,,FeeolinM je najboljše sredstvo za snaženje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje las, plesato8t in glavine bolezni. ».FeeoHn" je tudi najnaravnejSe in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor uporablja redno „Feeolln" mesto mila, ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo, da takoj povrnemo denar, ako ne budete takoj popolnoma zadovoljni s „Feeollnom". Cena za 1 komad K 1*—, 3 komadi K 2*50, 6 komadov K 4—, 12 komadov K 7*—. — Poštnina pri enem komadu 20 h, od 3 komadov naprej 60 h. — Po postnpm povzetju 60 h več. (1078 —3) Razpošilja glavno skladišče M. Feith na Dnna|n VII., Mariahllferstrasse šiev. 38. Kalo*-«*- Ml lijiiinljano: An«. I4»ii