^FORMATIVNO PROPAGANDNI ČASOPIS OKTOBER 1992, št.: 6, cena 50 SIT ^ILAN KUČAN >ga i jolf na Ež» iški! ODPRL TERMINAL Petek, 30. oktobra, je bila svečana Plitev suhozemnega carinskega finala. Na slovesnosti je govoril bednik predsedstva RS Milan Kučan, —' je kolektivu Transporta oziroma '^ustanovljene delniške družbe TIB rrriinal čestital za hitro in uspešno /'Javljeno delo v času, ki ni naklonjeno ^iernu investicijskemu vlaganju. Iari Kučan je še dejal, naj bi bila dostojnost Slovenije tudi njena /gljPspodarska prednost, vendar se kaže, 3r/ s° jasna razvojna vizija ter predstave ati 'astni vrednosti in vlogi v svetu na ,dc ^°nnu tisočletja največji problem ;tvrvsnske družbe. Za zaupanje občanov nj Obujemo tudi tako politiko, ki nas bo e|lala iz sedanjih sporov v Evropo. Taki, /se SrTio zdaj, na bomo prišli nikamor. uSl ^ultat pa dajejo le nadpovprečne imfccijB. otvoritvijo terminala se je ele led jli ddsednik Kučan srečal s predstavniki finskega vodstva, ki so mu predstavili ^hji gospodarski položaj občine. c ° TIB Terminal d.d. na drugi strani. MOŽNOST IZBIRE VEČ ZA PRIMORCE V četrtek, 15. oktobra, se je kar številni bistriški publiki predstavila nova stranka Zveza za Primorsko. V njenem imenu so spregovorili njen idejni pobudnik DRAGO MIROŠIČ, MARJAN SUŠA ter ALEKSANDER TERNOVEC. ZZP je do zdaj ustanovila svoje odbore v vseh desetih primorskih občinah, njen program pa bo popoln, ko bodo znani lokalni programi. ZZP je regionalna stranka z lokalnimi oziroma regionalnimi cilji; biti hoče protiutež vse bolj centralizirajoči se slovenski državi. Pobudniki stranke poudarjajo, da ne gre za nikakršen separatizem. S pospeševanjem razvoja Primorske bi hitreje napredovala Slovenija v celoti.Stranka nima ideoloških temeljev (projektni pristop k vsakemu problemu), je tudi proti vsakemu centralizmu znotraj stranke. Aleksander Ternovec je specifične naloge bistriškega odbora strnil v nekaj točk: liberalizacija meje s Hrvaško, ureditev maloobmejnega prometa s Hrvaško na območju celotne občine ter razširitev maloobmejnega prometa z Italijo na območje naše občine. ■P D. P. C |.o.i Z dr. Janezom Drnovškom in Liberalno-demokratsko stranko v evropski standard življenja STRANKE V PRIPRAVAH NA VOLITVE llirskobistriški župan STANE PROSEN je prestopil v Liberalno-demokratsko stranko, ki ga bo kandidirala na listi poslancev za državni zbor v republiški skupščini. V soboto, 10. oktobra, je bistriški odbor Demokratske stranke gostil podpredsednika stranke dr. DIMITRIJA RUPLA, mag. IGORJA OMERZO ter člana glavnega odbora dr. DUŠANA KEBRA. Gostje so se najprej srečali s predstavniki bistriške vlade in gospodarstva, kasneje pa so se v hotelu Turist zbrali na javni tribuni Demokratske stranke. V ospredju razprav so bili odnosi med Slovenijo in Hrvaško. Istega dne je bistriška stranka Zeleni gostili svoje republiške veljake, vendar zaradi razčiščevanja svojih notranjih problemov srečanje za javnost ni bilo odprto. D.R KAJ BIREKEL MURPHY Seje skupščine občine, sklicane za sredo, 21. oktobra, ni bilo. NI vam treba trikrat ugibati, zakaj, saj Je odgovor že vnaprej znan: zbor združenega dela: od 22 članov prisotnih 12 (sklepčen), zbor krajevnih skupnosti: od 22 članov prisotnih 14 (sklepčen), družbenopolitični zbor: od 22 članov prisotnih 9 (nesklepčen). Po enouranem čakanju, da bi v Dom na Vidmu vendarle priklicali še vsaj dva delegata, so se prisotni vseeno posedli na svoja mesta. Nekateri med njimi so zahtevali, naj se praksa neuspešnega sklicevanja sej občinske skupščine konča. Z njimi je soglašal tudi župan STANE PROSEN, ki Je dejal, da bo predsedstvo skupščine moralo narediti nekatere odločne poteze ter proučiti možnost ponovnih volitev v občinski parlament. D.R ILIRSKA BISTRICA SLOVENIJA JE MLADA.VOLI ZANJO! predstavlja skupnega kandidata za DRŽAVNI ZBOR Mag. ZLATKO JENKO, dr. veterinarske medicine, je rojen 1957. leta v Kopru, stalno prebivališče ima v Ilirski Bistrici. Prva zaposlitev mu je bila v KZ Hmezad. Po dveh neuspelih ukrepih družbenega varstva prevzame vodenje podjetja in to postane eno najuspešnjejših v regiji. Sedaj je zaposlen v KVZ Nova Gorica kot specialist v KSS. Leta 1987 je magistriral na Veterinarski fakulteti, objavil je več strokovnih člankov, referatov in razprav v tuji in domači literaturi. Je priznan predavatelj. V tem mandatu je poslanec občinske skupščine v DPZ. Zase pravi, da je zagnan ribič in velik borec za čisto okolje predvsem za čisto reko Reko. Je poročen, oče dveh sinov. ZDRUŽENA LISTA Kot poslanec v državnem zboru bo zastopal interese svoje volilne baze, skušal bo aktivno vplivati na sprejem takšne zakonodaje, ki bo temelj za razvoj gospodarstva, brezplačnega šolstva in zdravstva, odpiranje delovnih mest, pravičnega lastninjenja družbenega premoženja, čistega okolja in primernega standarda državljanov, predvsem tistih, ki so na robu preživetja. Prepričan je, da bo z njegovo izvolitvijo občina Ilirska Bistrica z vsemi njenimi problemi veliko veliko bliže Ljubljani, kot je sedaj. PREDVSEM PA VERJAME V VOLILCE V SVEJEM VOLILNEM OKRAJU ILIRSKA BISTRICA Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije KAJ BO Z BISTRIŠKIM KMETIJSTVOM? BISTRIŠKO GOSPODARSTVO Zakaj kmetje niso ustanovili - ne nove pač pa druge zadruge in zakaj niso ukrepali že takoj po sprejetju novega zakona o zadrugah (aprila letos)? Kako so vodilni v zadrugi lahko upali, da se bodo odnosi in razmere v Hrvaški izboljšali? Upravičen je dvom, ali kmete, ki so nafto za traktor plačevali z denarjem od svoje pokojnine, pa potem ostali brez plačila za mleko, ta vprašanja sploh še zanimajo. 12. septembra je bila na občnem zboru ustanovljena nova zadruga, Kmetijska zadruga Ilirska Bistrica, organizirana po novih zadružnih pravilih (sprejeli so jih na avgustovskem referendumu). Kmetje so omahovali z vplačevanjem članskih deležev (500 DEM v dveh obrokih), saj, kot so povedali, niso hoteli na svoja pleča prevzeti bremena dolgov "stare", Hmezadove zadruge (avgusta so govorili o 74 milijonih SIT dolgov). Kljub temu je 27 kmetov pristopilo v novo zadrugo. 16. oktobra so se zbrali na svojem drugem občnem zboru, saj po njihovem mnenju vodstvo zadruge ni pripravilo primernega sanacijskega programa, kot so sklenili na ustanovnem občnem zboru, izguba pa je narasla na 96 milijonov SIT. Direktor MATEJ STEGEL je kmetom pojasnil, da so razlogi za izgubo predvsem objektivni: negativne tečajne razlike (HRD-SIT), saj so največji delež prodaje realizirali na Hrvaškem, ter neplačevanje (npr.: v zadnjih treh mesecih leta 1991 so jim plačali le 20 NOVIH DELOVNIH MEST Peralpova dekleta za šivalnimi stroji V petek, 9. oktobra, so v prostorih nekdanje Plame-Galvanska oprema odprli mešano slovensko - italijansko podjetje Peralp. Italijanski partner je vložil poldrugi milijon mark v obliki strojev in tehnologije, slovenska stran, Zavod za zaposlovanje pa... Peralp je eden prvih primerov tujega vlaganja v naši občini. Program podjetja je izdelava (šivanje) športne konfekcije. Prvi resnejši dogovori med bistriškim izvršnim svetom in italijanskim partnerjem so se začeli februarja letos, 1. septembra pa je stekla proizvodnja. Trenutno je zaposlenih 20 delavk, še enkrat toliko pa jih nameravajo zaposliti do konca leta. tretjino blaga, plasiranega na hrvaškem tržišču). V tem času so morali najemati še tolarske kredite v Sloveniji, da so lahko izplačali svoje dobavitelje. Končno pa zadruga s svojim ''izdelkom1' - mlekom v vrečki - ni mogla biti konkurenčna na Hrvaškem, kaj šele na slovenskem trgu. Kmetje oziroma predsednik zadruge IVAN BOŠTJANČIČ so vodstvu zadruge očitali, da so v bistvu reševali blago dobaviteljev iz drugih občin. V blagu, prodanem v Hrvaški, je bila domača proizvodnja zastopana le z osmimi odstotki. Tako je bil izvoz na Hrvaško "živa izguba". Po triurni razpravi kmetje niso odstopili od svoje prvotne namere. Sklenili so "povleči" svoje članske deleže, razveljaviti nova zadružna pravila in prekiniti postopek registracije nove zadruge. Zadruga, če ji še lahko tako rečemo, je obvisela v brezpravnem stanju. Na vprašanja, kaj bo s kmetom, mesom in mlekom in 120 zaposlenimi, nihče ne ve rešilnega odgovora. Dejstvo je, da je proizvodnja v mlekarni, klavnici in zeljarni obstala, in da navadnega "Brkinskega mleka" v vrečki ne morete več kupiti. Kmetijski minister bojda ne najde prave prilike za prihod v Ilirsko Bistrico, zato upajmo, da bo Vojka Lenarčič, sekretarka za gospodarstvo, ministra uspela izvleči s četrtkove seje RS (29.10.), in da bosta v avli skupščine našla vsaj zasilni izhod za bistriško kmetijstvo. V ŠTEVILKAH Podatki za prvih šest oziroma osem mesecev leta 7992 D. P. Družbeni in zasebni podjetniki ter obrtniki, vabimo Vas, da si pravočasno zagotovite prostor v našem časopisu za božične in novoletne čestitke! Letos je zaključne račune oddalo 66 pravnih oseb. 16 podjetij še ni začelo s poslovanjem. Od 66 podjetij je 13 odstotkov družbenih, in ta še vedno ustvarijo večino skupnega prihodka (83%, zasebna 8%, mešano 3%). Podjetja so v tem obdobju obračunala za 4,636 mio SIT prihodkov, odhodkov pa je bilo obračunanih za 4,852 mio SIT; izguba je v tem poslovnem obdobju znašala 262 mio SIT in predstavlja 5,7%-nI delež v prihodku. Za akumulacijo pa so podjetja namenila le 41 mio SIT. V prvem polletju je povprečni bruto osebni dohodek v gospodarstvu znašal (2546 delavcev) 47.557 SIT, najvišji je bil v prometu in zvezah (54.673 SIT), najnižji pa je bil v obrti in osebnih storitvah (15.083 SIT). V družbenih podjetjih je zaposlenih 2328 delavcev, v zasebnih 74, v mešanem 144. 57 podjetij je majhnih (14% prihodka), šest srednjih (37%) in tri velika (48%). Fizični obseg proizvodnje je padel in je v osmih mesecih leta 1992 za 20% nižji od obsega v enakem lanskem obdobju. Bistriška podjetja so v osmih mesecih izvozila za 14,8 mio SIT, kar je za 0,4% manj kot lani, uvozila pa so za 11,6 mio SIT, kar je za 18,8% več kot lani. V občini je zaposlenih 4835 delavcev, od teh 65% v gospodarstvu, 11% v negospodarstvu, 8% je zasebnikov, 0,6% svobodnih poklicev, 12% kmetov, 3,6% delavcev je zaposlenih pri zasebnikih. Brezposelnih je skupaj 874 ljudi, od teh je 140 iskalcev prve zaposlitve, 398 je mlajših od 26 let, 268 jih išče delo zaradi stečaja, 369 je žensk. ŽIVLJENJSKOST IN ZAKONODAJA V RAZKORAKU V petek, 16. oktobra sta bistriški zasebni firmi Kastel in Com-Tel organizirali srečanje med predstavniki Medobčinskega inšpektorata za občine Postojna, Cerknica in Ilirska Bistrica ter bistriškimi obrtniki in zasebnimi Prodaja tekstila in elektrotehnike na sejmih ni dovoljena. Če bi inšpektorji "pregnali" zgolj tovrstne prodajalce (ki pa so v večini), bi bistriški sejem propadel. * v podjetniki. Živahna razprava precejšnjega števila udeleženih je dokazala, da na področju dela inšpektorjev obstaja vrsta problemov. Praksa ostaja daleč za številnimi izgovorjenimi besedami o spodbujanju zasebne iniciative. Obrtniki in podjetniki so inšpektorjem očitali neživljenjskost, le-ti pa so jim dopovedovali, da pač morajo ravnati v skladu z veljavnimi zakoni, pa čeprav so le-ti zastareli. Zasebniki so zahtevali Inšpektorji so menili, da mora občina jasno povedati, katere obrti so zanjo večjega pomena in tem potem podeliti določene prioritete. Podobno je tudi z bistriškim sejmom. Bistričani očitno želijo imeti takšen semenj, saj dovolijo prodajati tudi tistim, ki nimajo vseh potrebnih dovoljenj ali so celo tuji državljani. učinkovitejše sankcioniranje šušmarstva, v isti sapi pa priznavali, da jim šušmarji pravzaprav lajšajo poti v predolgih postopkih pridobivanja raznih dovoljenj in soglasij. Predstavnica inšpektorjev je menila, da se šušmarstvo da “iztrebiti", da pa je to stvar odločitve, ali ga RES želimo odpraviti ali pa o tem raje le govorimo (od vrhov navzdol) in delamo vsi po starem. Ustanovna skupšči TIB Terminal d.d 2. oktobra je bila ustanovna skupši110 TIB Terminal d.d.. Junija so ^ ustanovitveni pogodbi pristopili bistf11'1 Petrol Transport (30 000 delnic), Pe3'c Trgovina Ljubljana r.o. (10 000 delnic) ^ 281 delničarjev delavcev. Izdano je bilo 45 000 delnic, vrednih 7 100 mark, od katerih jih je os°s neprodanih 2766. Tako si je na rai1 vpisa delnic TIB Terminal žago12,1 ustanovni kapital v višini nekaj manj 16 215 milijonov tolarjev, od tega milijonov tolarjev v pisarniških prosti6k (507m2), skladiščni hali v velikosti 1'Qri m2 in zunanje površine (11 300m2)'c 64,5 milijonov tolarjev v gotovini. Družba je registrirana za opravljanje > dejavnosti: za varovanje in pranje ! pretovarjanje, posredovanje, špedK trgovinske, gostinske, menjalniške. finančne storitve, skladiščenje, carinjd u leasing, mednarodni promet itd. V času priprav na ustanovno skupš1 so že začeli z gradbenimi deli rekonstrukcijo skladišč in pisarni prostorov. Konec oktobra naj bi z de začelo šest špediterjev, zaposlili pa n^ že prve delavce. Večina kadrov prezaposlena iz Transporta. an IVq »Oc 3o$ uit k Sas h ..M V podjetju Transport so začel16(j ponedeljek, 26. oktobra, sami 12*% tehnične preglede vozil. Tehnični pre9’)j|a bodo ob ponedeljkih od 7.30 do 14.3| nh drpHah nrt Q OO Hn 1R 30. If TEHNIČNI PREGLEDI ob sredah od 9.00 do 16.30- Jhii tehničnem pregledu bodo vozniki plačali tudi obvezno zavarovanj6'^, Ih prihodnje pa bodo omogočili podaljševanje prometnih dovoljenj. fSŠ d.o.o. NOVA Tel. št. 067/81-285 STARA TEL. ŠT. 067/82-402 Podbeže 3v Ilirska Bisti% UGODEN NAKUP: - GRADBENEGA MATERIALA P' - VODOINŠTALACIJSKEGA MATERIALA - MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE s - KOMBINIRANE PEČI ZA ETAŽNO OGREVANJE - KERAMIKA IN SANITARNA KERAMIKA PONUDBA MESECI GORILCI OROFLAM VSE VRSTE PEČI NA TRDA IN TEKOČA GORIVA IZDELUJEMO: - GARAŽNA VRATA, PROTIPOŽARNA VRATA, OGRAJE,VOZIČKI J - KUUCAVNIČARSKE STORITVE PO NAROČILU ^ KUPCEM NUDIMO MOŽN^i PLAČILA NA OBROKE ^ IN S KARTICO ACTIVA^ ------------—-------------rv. tre GRAFIKA >0 \ Ob; D.R GRAFIKA s ILIRSKA BISTRICA m 3 čiiVRNITI TRNOVSKI POŠTI IME TRNOVO i 'edi lanskega aprila je po dolgih letih pšdnovo spet dobilo svojo pošto. Lepo in so ^cionalno urejeni poštni prostori na listiietku Vilharjeve ulice so krajane pekovo navdušili. Pa tudi sicer je bila iic) Mev pošte v Trnovo dolgoletna želja Novcev, ki so za najmanjšo poštno nih^u9o morali na kilometer oddaljeno ošteto v Bistrico. Grenko kapljo pelina pa ral1 Unovči okusili že ob sami otvoritve, gol^ake pošte 66251 Ilirska Bistrica, brez jnj l6na TRNOVO, pač ni moč preboleti, j e9odovanje krajanov, ki vedo za s st!^aj sto let n o tradicijo trnovske pošte, je i il°rodilo pobudo in poziv krajanom (kar 12) objavil SNEŽNIK v 3. številki), da s ^pisi nezadovoljnih domačinov jgfOsežejo pri poštnih oblasteh , vcijo Marije Terezije leta 1745 dobil L ,ar iz Trnovega dovoljenje, da lahko ' p0^a po 17 krajcarjev od vsakega za priprego čez klance PRIHODNJE LETO BO 90-LETNICA TRNOVSKE POŠTE. BO MOČ TO PREBRATI TUDI NA POŠTNEM ŽIGU? Globovnika. Reorganizacije pošte v avstrijskih deželah, ki jih je izvedel cesar ,Jožef II. (1795), v času Ilirskih provinc pa Napoleon, so tudi v naših krajih utrdile poštno organizacijo. Tako je poštar Josip Valenčič leta 1838 že imel 15 do 20 konjev v hlevu prav za potrebe poštnih prevozov. Pa vendar velja za ustanovno leto trnovske pošte šele leto 1903, ko so poštne prostore namestili v prvem nadstropju tedaj zgrajene stavbe Gospodarskega društva Trnovo (sedaj Kmetijske zadruge). Poštni žig z datumom 2.10.1903 nosi dvojezično ime pošte DORNEGG IN KRAIN - TRNOVO NA KRANJSKEM Obdobje italijanske okupacije z novimi gospodarji in njihovimi političnimi cilji je očitno tudi na tedanjem poštnem žigu trnovske pošte. Trnovo je upravno spadalo pod Istro. fn\ -3.8.24^1, Datum 28.8.1924 in napis TORRENOVA Dl BISTERZA - ISTRIA V letu 1927 z odlokom italijanskega kralja združijo Trnovo in Ilirsko Bistrico v enotno naselje z novim, izmišljenim italijanskim imenom VILLAi DEL NEVOSO. Pa vendar ime Trnovo ostaja v imenu pošte, ki sedaj spada v Reško pokrajino. Pošta dobi v tem času prostore v Belinovi hiši (sedaj trgovina Soča). Datum 16.1.1936 in napis TORRENOVA DEL NEVOSO - FIUME Z osvoboditvijo dobi pošta Trnovo vendarle enojezični - slovenski napis. Trnovska pošta je prenehala delovati sredi petdesetih let. Datum 8.6.1949 in napis TRNOVO PRI ILIRSKI BISTRICI Ponovno odprta trnovska pošta 22. aprila 1991 se po poštnem žigu komaj loči od svoje bistriške matične pošte. j 2Z04.91.16 n v V 66251 y Datum 22.4.1991 in napis 66251 ILIRSKA BISTRICA Prihodnje leto bo 90-letnica trnovske pošte. Bo • moč to prebrati tudi na poštnem žigu? Bodo Trnovci vendarle z veseljem slavili jubilej svoje pošte? V Trnovem, 21. oktobra 1992 Vojko Čeligoj Društvo za ev'lni predlogi za delo ^i 4trišk° društvo je nastalo v N^desetih letih pri SZDL, kasneje pa KijfngJ6 ustanovilo kot samostojno. Ob L 0riku je imelo dve osnovni nalogi: zbornik "Bistiriški zapisi" ter k-' P°zabi znane domačine. Društvo l Kih kasneie preraslo v organ civilne Nb|a 0 ln tako vplivalo na organe Opozarjalo naj bi tudi na r^ilnosti ter k delu pritegnilo nakovalce v občini in njihovo - drugje 0 b0|i znano in nagrajevano - delo stavilo domači publiki. dr^kajietnem premoru so se člani db^tVa 9. oktobra ponovno zbrali na Vrti6rn zboru. Kljub odsotnosti a'nih sestankov pa je društvo KRAJEVNO izpolnilo precej načrtovanih nalog: odkritje plošč Janezu in Francu Bilcu ter tigrovcu' Viktorju Bobku, izdaja tretje številke Bistriških zapisov itd. Prvotni nalogi društva se ohranjata tudi v prihodnje: društvo bo še naprej ohranjalo spomin na znane domačine, v pripravi pa je četrta številka Bistriških zapisov. Številni prisotni člani društva so nanizali vrsto konkretnih predlogov za delo v naslednjem obdobju, seveda zavedajoč se dejstva, da je njihova uresničitev močno omejena predvsem s finančne plati. Darinka Žbogar je opozorila na obeležje Maksi Samsa, grad Kalc, premski muzej, Vojko Čeligoj je spomnil na Franceta Pavlovca ter opozoril na potrebo, da bi ZGODOVINO IN KULTURO nekatere stavbe rezervirali za bodoči muzej, Pavel Žnidaršič je spregovoril o cerkvah in kapelah, stavbi mlekarne, tehniških spomenikih, Vencinovo hišo itd. Govora je bilo še o propadajočih pilah in mlinih... Franc Poklar pa je opozoril na veliko belo liso na zemljevidu arheološkega raziskovanja v Sloveniji, ki se razteza čez našo občino. Nedavni obisk siovenskih arheologov z akademikom, dr. STANETOM GABROVCEM na čelu je pokazal, da je ravno na tem področju zelo velika koncentracija arheoloških, do zdaj neraziskanih, znamenitosti. Franc Poklar je menil, da je bilo v preteklosti premalo zanimanja, dobre volje, predvsem pa organiziranosti, ter da moramo odnos do kulturne in naravne dediščine začeti spreminjati pri mladih. Člani društva so razpravljali tudi o Odloku o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Ilirska Bistrica,ki naj bi ga sprejela občinska skupščina, ter ga dopolnili s tremi predlogi. Člani društva so ob koncu sestanka izvolili še nov upravni odbor (Tomo Šajn, Vladimir Čeligoj, Franc Poklar, Vojko Čeligoj, Mirka Ivančič, Jerica Strle, Dimitrij Bonano) ter imenovali štiri častne člane društva: FRANCA MUNIHA, zgodovinarja dr. LADA VALENČIČA (Severjevega), DRAGA KAROLINA ter VILIJEMA KINDLERJA. D.P. VOJAŠKI UČNI CENTER V četrtek, 1. oktobra, so po slovesnosti na platoju bistriške vojašnice odprli nov vojaški učni center - po besedah generala Slaparja - še zadnjega v Sloveniji. V njem bo poslej imela sedež tudi bojna enota Teritorialne obrambe. Slovesnosti so se udeležili številni gostje in domačini, ki so si lahko ogledali notranjost obnovljenih zgradb, zgrajenih še za časa Italije. Sobe, učilnice in prostori za osebno higieno so urejeni primerno današnjemu nivoju, povsem nova pa je kuhinja. V sobah je nameščenih od 6 do 15 vojakov, en tuš naj bi zadostoval za 10 do 15 vojakov; obratovala bo vojaška ambulanta z nekaj ležišči za lažje obolele. Vojašnica lahko sprejme približno 600 vojakov. Na drugo fazo usposabljanja, ki po zakonu traja štiri mesece (doslej je bila vedno izrabljena možnost, da jo predsedstvo RS skrajša za en mesec), so po 5. oktobru prišli vojaki, ki so prvi del vojaškega roka služili v Postojni. V vojašnici so zaposlili 100 delavcev, od katerih je polovica poveljniški kader, drugo polovico pa predstavlja zaledno osebje (civili, domačini). Občinska skupščina je še pred vojno sprejela sklep o demilitarizaciji bistriške občine. V pogajanjih za prostore, ki jih je zapustila JLA, je kasneje popustila. Glavni argument je bil, da bo bistriško gospodarstvo vendarle našlo svoj interes in korist, saj vsakodnevna oskrba nekaj sto vojakov, ki jo plača država, ni kar tako. Vendar nas je bistriški župan na otvoritvi vojaškega učnega centra 1. oktobra presenetil z besedami (po spominu):"Kot sem izvedel od poveljnikov... pa, žal, med bistriškimi podjetji za to ni prevelikega interesa...". Ilirija svoje ponudbe sploh ni oddala, Kmetijska zadruga jo je naknadno umaknila, perilo vozijo prat v Ljubljano... Brez besed so ostali tudi člani bistriškega izvršnega sveta na seji 8. oktobra. BISTRIŠKI NEKOLIKO "Pa saj imam že čez glavo tega tvojega semnja", mi pravi dokaj znan in cenjen Bistričan. Za trenutek se mi zdi, da je res tako. Tudi površnemu opazovalcu se na prvi pogled zdi, da je bil predhodni semenj enak naslednjemu. Prisluhnimo še, kaj pravi domača konkurenca. Da, da, vse več je kritik na račun predvsem kramarskega semnja, ki se, kot je vsem znano, odvija “na plači". Domača konkurenca se upravičeno sprašuje, ali res vsi kramarji poslujejo po črki zakona, ali povedano z drugimi besedami : domači konkurenci kramarji predstavljajo nelojalno konkurenco. V prid tej trditvi dodajam naslednjo ugotovitev: vzemimo, da je povprečje 50 kramarjev (doslej največje znano število kramarjev je bilo 16.6.1992, in sicer rekordnih 112; V poletnih dneh je število nihalo med 70 in 100 kramarji). Nadalje vzemimo, da je 24 sejmov na leto, in da vsak prodajalec kasira povprečno 20 SEMENJ DRUGAČE tisoč tolarjev. To pomeni, da gre na leto 24 milijonov tolarjev gotovine iz občinskega krogotoka. To pa je že takšna vsota denarja, da ob 10- odstotni marži predstavlja približno štiri redno zaposlene delavce z bruto plačo 50 tisoč tolarjev. Postavlja se vprašanje, kako najti ravnovesje med slabimi in dobrimi lastnostmi kramarskega semnja. Zagotovo se ga da najti, nekaj pa je tudi že storjenega. Ne bi bilo prav, da bi gledali vse črnogledo. Res je, vsi trije semnji, ki so dvakrat na mesec, imajo svoje dobre in slabe lastnosti. Pa pustimo dobrim stvarem, da gredo še naprej svojo pot in malo bolje poskrbimo za slabe stvari. Malo kritičnosti je potrebno, saj ima vsaka medalja dve plati in za drugič - da bo zgledaio bolj optimistično - nekaj o tisti plati, ki je nekoliko svetlejša. Vilijem Grlj /um SUMA INŽENIRING d.o.o. ILIRSKA BISTRICA, PREŠERNOVA 14 Tel.: 067/41-504 Fax: 067/81-042 PHD J I N G Podjetje za promet z nepremifninami d.o.o. Prešernova 6, II. Bistrica, telefon: 067 41-898 Poveljujoči kader je strokovf usposobljen. Častniki so bili že razporejeni po štabih TO in rezervne^ sestavu TO. Prihajajo iz južnoprimors . ' I a regije, nekaj jih ima končano vojaŠL^ akademijo ali končano gimnazijo. Vojašnica premore le eno igrišče f rokomet in košarko ter pokrito streliš 11 ža zračno puško, zato upajo, da se bo^ s predstavniki občine lahko dogovorili, ,K 'is\ bi za potrebe športne vzgoje uporabi^ bistriške športne površine. Glede na to, da je JLA našim Ijudf povzročala precej škode na zemljiščih,1.! zanimivo, da bo usposabljanje vojak' potekalo izključno na streliščih na B»e| ali Bloški polici. Uporabo zemljiščlre soseščini vojašnice pa bodo urejevalno soglasju z lastniki in občinskiaf upravnimi organi. |< Kakorkoli že, oba govornika jre otvoritveni slovesnosti, general Janjal Slapar, načelnik RŠTO Slovenije, ji podpolkovnik Vojko Štemberfiile poveljnik TO južnoprimorske pokrajitot sta izrazila željo, da bi se nova vojsiet dobro vpela v življenje in delo ipt Bistriškem. p; k D.P. ivi id lOi tet ivi ak tir tu 'Pf te pi UREDNIŠTVU SNEŽNIKA V peti številki vašega glasila ste o£>m pristranski, predvsem pa tendencio% članek vaše novinarke Dragice Pros^ naslovom: Občinski poslanec ^ pa zasvojenosti. Prepričan sem namreč’ bi morala novinarka za popfl' I informacijo obvezno navesti, da je bil poseg na seji DPZ-ja 22. septemb^h replika na izjavo poslanca Zlatka Jen^h je trdil, da je problem zlorabe drodW bistriškem izredno kritičen. Na to s'rai dejal, da po mojem mnenju ta probls^t ni tako hud, kot ga vidi on,in še sem tega prepričanja. Z ostalimi navedbami v članku g. Pf° ^\ ne nameravam polemizirati, saj s0 Sr polemika z izlivom tako kičaste ver$ te patetike povsem upira. Da pa uredništvo in bralci Snežnika 0!lr: dobili povsem zgrešenega pojmovali mojih stališčih, naj zagotovim, problematike drog ne minimaliziram, l’y devam v nič, ne bežim pred resnic0, ia moj poseg na seji ne predsjk obrambnega refleksa pedagog, delavca, da s tem ne taktiziram ^ pridobivam na času (zakaj le?), sugerira vaša novinarka. ^r Ilirska Bistrica, 28.9.1992 ep Ivan Valenčič SlSTEKlsriK - 5 SAVO PUGEL )W pl ncav0 Pugel se je kot solo pevec rS°fTiačemu občinstvu prvikrat predstavil 3ij|a avgustovskem koncertu v Domu na 'dmu, kjer sta skupaj z njim nastopila , fVtist Adnan Zubčevič in Bojan Glavina, lisi ia igral klavir. Savo trenutno živi in dela )0j Nemčiji, v Bielefeldu. i jKer v kratkotrajnih Savovih počitnicah b|rVa našla časa za daljši pogovor, sva kujoči intervju opravila prek pisem. de' ^ Kako si odkril svoj pevski talent? J v,6! sem od zmeraj rad, vendar se je >c Te' aJoŠčeniški Dragi v bifeju (lep kraj za lomnica "zgodila1' poleti leta 1985 v 4? ’ ac6tek, kaj?). Tam smo se - med drugim kopali, v bifeju pa smo tudi precej sPevali. Slišal me je moj veliki prijatelj, J sedaj pokojni, STANO KOREN, ki je [ tudi sam operni umetnik, baletni "Ipsalec, in ki je imel poleg številnih JJ.°brih lastnosti tudi dober posluh za 'Ti0- Svetoval mi je, naj poskusim z r®rnim petjem. Ta nasvet sem sprva °2ive| kot šok, pogovor pa sva !adaljevala naslednji dan. Opisal mi je ;vlenje v teatru, življenje pevca itd. dl°čil sem se, da bom v Ljubljani °skusil najti koga, ki bi me učil solo 'etja. :'%nje se mi je spremenilo za "300%". *rat sem delal še v Lesonitu v treh Irenah. Na ure solo petja pri prof. b>OLFU FRANCLU, našem priznanem dernem umetniku, ki me je v tem času ' Vze| za svojega učenca, nisem mogel Delat sem šel na Cestno podjetje; do 14. ure sem delal, ob 15. uri sem krenil v Ljubljano učit se solo petja. No ja, nekateri "prijatelji" so se smejali, češ, kaj bo s tabo, saj ne bo nikoli nič iz tega. No, iz tega res ni bilo nič, saj sem po dobrih štirih mesecih pustil delo na Cestnem podjetu in odšel v Ljubljano v operni zbor, kjer sem ostal dve leti in pol. 2. Kako si prišel v Nemčijo? V Nemčijo sem šel, ker sem pač hotel še več narediti iz samega sebe. Pri tem je posredoval spet Stano Koren, ki je vprašal v teater, ali potrebujejo tenor, na kar so odgovorili pozitivno. Moral sem opraviti avdicijo za njihov zbor, zato sva skupaj z ženo odšla v Nemčijo. Predstavil sem se v teatru, odpel nekaj arij in sprejeli so me v zbor v Bielefeldu.(Peti sem moral seveda sam... da si ne bi še kdo od "prijateljev" mislil, da gre to kar tako prek drugih.) Tako se je začelo š e eno poglavje v mojem in najinem življenju. Odšla sva stran, vedel sem, da imam delo, ne pa tudi stanovanja. Prvi meseci v tujini so bili zelo težki, tako da je malo manjkalo, da se nisem vrnil domov. Na srečo pa imam zelo dobro in razumevajočo ženo, ki me je v teh težkih trenutkih spodbujala, naj ostanem. Minili so prvi meseci, po treh mesecih sva dobila stanovanje, počasi sva se naučila jezika in se privadila na novo okolje. V štirih letih življenja v Nemčiji se je moja družina povečala za dva člana. Vsega sem se navadil, vendar vem, da se bom v našo Slovenjo vrnil. 3. Opiši nam, prosim, svoje delo, delo opernega pevca! Dopoldne delem dve uri, zvečer pa tri do štiri ure sodelujem v predstavah. Petje je lepo, a težko "delo". Poleg dela v teatru, ki zahteva - Še posebej pa od tujcev -veliko mero discipline in glasovnih sposobnosti, se učim tehnike petja, izražanja, dikcije... tudi doma. Svoj glas in tehniko sicer oblikujem pri prof. PETRU ZITNU na visoki šoli za glasbo v MUnstru. 4. Kako si doživel koncert na Vidmu v Bistrici in kako boš nadaljeval oziroma gradil ? Pripravljam se na solo kariero in upam, da mi bo uspelo tudi to. Seveda je vmes še veliko faktorjev. Moj poletni koncert na Vidmu mi veliko pomeni. Najtežje je peti pred domačo publiko, menim pa, da sem se kar dobro odrezal ter da mi bo to pomagalo pri sledečih avdicijah, ki jih organizirajo določene agenture po Nemčiji pa tudi v Avstriji in na Nizozemskem. Veliko je treba delati, vendar samo tako lahko uspeš. Občutki pred koncertom so mešani, po glavi ti nenehno hodi skrb, kako boš "to" odpel, kako boš pripravil "ta" ton, kako boš izgovoril "to" besedo... vse mora biti 105- odstotno. Seveda je tudi publika del pevca. Reči moram, da je bila bistriška publika ves čas z mano in da se je v koncert vživela. Najlepši občutek pa me je prevzel po končanem koncertu, ko sem zaslišal aplavz, s katerim me je publika nagradila. Z eno besedo: bilo je lepo in upam, da bo tudi v prihodnje tako. Še enkrat bi se rad iz srca zahvalil za podporo in prijeten večer. Zahvaljujem se tudi organizatorjem koncerta in mojemu pianistu, Bojanu Glavini. Dragica Prosen IZTEKLA SE JE POT ŠE ENEGA BISTRIŠKEGA UMETNIKA e^ine, ki živijo najmanj časa, so prav °vo koncerti, gledališke predstave in °bno. Še dolgo po poslušanju ali le-teh pa nam ostanejo v ^inu uspešne kreacije in njhovi 'aJalc|. Ena takšnih umetnosti je tudi ^ Povprečen Bistričan v slednji zvrsti prida doma: morda smo videli ^e. Spartaka, Romea in Julijo, , 0c|je jezero..., slišali za nekaj domačih ^ stvarjalcev, Margot Fontaine, Carla Ccija, Nurejeva... in tu se stvar konča. , v 9otovo pa smo vsi iz srednje in vjše generacije vedeli za STANA ^NA, baletnega plesalca, ki je vrsto ^stopal v tujini. Na žalost njegovih ,/Pretacij (razen na začetku kariere) ‘j10 nikoli občudovali doma. In tako se Ponavlja stara resnica o umetnikih, fobijo veljavo šele po smrti. V ličilo nam, ki se ukvarjamo s kulturo, Napišem, da smo zadnji dve leti l6 Sijali o ustanovitvi poletne baletne ^ na Premu in resno računali na rp 1 ki se J'e medtem upokojil in postal °9raf ter baletni učitelj. t>e|Vecl 0 enem Bistričanu, ki je J v tujini, pričenjamo optimistično, SeP je Stano tudi bil - z anekdoto iz Pjegovega uveljavljanja: novinec v a|iŠču v Kielu želi v slabi nemščini pohvaliti partnerico iz Labodjega jezera. Izjavi približno takole: "Sie tanzen vvirklich wie ein Schvvein! (Plešete zares kot labod!)." Beli labod (Američanka) ga oklofuta in jezno odide. Ubogi Stano dobi za nekaj mesecev smrtno sovražnico, ne vedoč, zakaj. Potoži direktorju, ki detektivsko ugotovi, da gre pač za drobno, a usodno napako: iz plemenitega laboda (Schvvan) je plesalko prelevil v čisto navadno svinjo. Stanu Korenu kot da je bilo usojeno postati baletnik. Postaven, res ne previsok, a skladno grajen, nekoliko mediteranski tip, nič kaj tipičen "Kranjec", je kot nalašč za romantične, "ognjevite" vloge. Res ni postal slavna zvezda, a je bil vedno, kot pravimo, "prva violina" v orkestru plesalk in plesalcev po različnih večjih gledaliških hišah v Nemčiji. Njegova kariera se prične v Ljubljani, kjer po delu obiskuje večerno baletno šolo. Vrne se v Bistrico, dela pri OKAP-u kot strugar in zvečer pleše v reškem gledališču. Naprej že vemo: pusti osnovni poklic in postane poklicni plesalec. Na turneji po severni Evropi je dobil ponudbo iz Oldenburga in jo sprejel. Kasneje se je preselil v Kiel, pa v Oberhausen, kjer je ostal najdalj časa in si ustvaril družino. Plesno kariero je zaključil v Hannovru. Ustanovil je plesno šolo za dekleta (ob šoli za dečke, ki jo je vodila njegova soproga). Vzporedno se je uveljavil kot koreograf. Bil je poln načrtov. Kot koreografa so ga vabili v Ljubljano, na Reko, v Trst... Ogledal si je Premski grad, za katerega je načrtoval ambiciozno zamisel, da bi postal nekakšen baletni šolski center. Usoda je hotela, da je večina teh načrtov ostala na papirju. Zaljubljenemu v ples sta mu bili posebno pri srcu plesni vlogi v Gotovčevem Eru z onega sveta in Hačaturjanovem Spartaku; človek, ki ni mogel brez svojega rojstnega kraja, saj je ob prostem času redno prihajal domov; nesebičen (pomagal je Savu Puglu v prvih "bojih" z nemškimi menedžerji) je bil žal mnogo prerano ustavljen v svojih hotenjih. Če bo katerega od Bistričanov zanesla pot v severne predele Nemčije in bo v kakšnem, ne tako starem časopisu ali gledališkem programu zasledil ime STANISLAV KOREN, naj se ne čudi, da mu ime zveni tako domače, saj gre za "Stanota", doma iz Ilirske Bistrice. Dimitrij Bonano NOVOSTI V KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA: Polnovredne jedi - tudi za začetnike; Mikeln M., Malo zgodovinsko berilo; Gajič, Delaj varno -delaj pravilno; Bayard, Na pomoč, najstnika imamo!; Gabre, Kako sem premagal raka; Remic, Šola uspešnega lova; Marija Terezija in Slovenci; Boš, Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju; Knovvles, Verovati danes; Poole, Vera in znanost; Milanski, Pravljica za danes in jutri; Smullyan, Šahirazada (Z logiko v leto 2000); Gjend, Igra z gibi; Kotler, Nova konkurenca (Manager); Vodnik naravne medicine za ženske; Kako graditi lepo hišo na Slovenskem; Gobe za sladokusce; Odkrijte svoje barve; Grad Haasberg in knezi VVindischgraetz ROMANI ZA ODRASLE: Ošlak, Hagar; Danyev dnevnik; Dnevnik Anamarije; Fyn, Gospod Bog, tukaj Ana; Pod Južnim križem: antologija emigrantske proze; Druon, Prekleti kralji; Gunter, Noč skušnjav; Jeršek, Smaragdno mesto; Zlobec, Lepo je biti Slovenec - ni pa lahko; Steel, Utrip srca; Tomšič, Zrcalo KNJIGE ZA OTROKE: Učenje je lahko zabavno; Opazovanje je lahko zabavno; Prijateljice živali, Dinozavri (S prvo malo enciklopedijo do učenosti); 366... in več resničnih zgodbic o živalih; Sara (Zbirka Gorjanski škrat); Busch, Jošt in Jaka; Reba, Jurček in Packarija; Zbirka Čebelica; Dogodivščine v pragozdu; Dinozavri; Prijateljice živali. k. 6 NANIZANKA: Za čisto občino (4. del) Pregarsko smetišče ob cesti proti Zajelšju Izvršni svet občine bo kmalu obravnaval pripombe krajevnih skupnosti na Poslovnik o minimalnih pogojih za ureditev in določitev zbirnega mesta ter način določanja velikosti in števila posod za zbiranje komunalnih odpadkov in pogostost odvoza. Bistriška Komunala bo za prihodnjo številko Snežnika pripravila daljši prispevek na to temo. PREDSTAVNIKI SOSESKE S 13 NOVINARJEM Potem ko so po ugotovili nesklepčnost seje skupščine občine, sklicane za 21. oktobra, so se poslanci razšli, predstavniki soseske S 13 (Darko Rusjan, Bernard Kavčič, Mitja Škrlavaj in Peter čelhar) pa so novinarje povabili na tiskovno konferenco in povedali sledeče: Oba predsednika - izvršnega sveta in skupščine občine - ter sekretarka za gospodarstvo so jim pred mesecem dni na izsiljenem sestanku obljubili, da bodo problematiko soseske S 13 uvrstili na dnevni red prve prihodnje seje SO. Ta seja bi morala biti 21. oktobra, vendar dnevni red problematike S 13 ni vseboval. Po posredovanju jim je bilo obljubljeno, da bi bil dnevni red seje (če bi le-ta bila sklepčna) razširjen na sami seji. Predstavniki soseske so izrazili ogorčenje in začudenje nad ravnanjem nekaterih poslancev - predvsem v družbenopolitičnem zboru (seje se ni udeležil na primer niti en predstavnik krščanskih demokratov). Problemi v soseski so tako pereči, da jih ni mogoče odlagati. Poleg tega so se pojavile še nove okoliščine. Ob deževju v začetku oktobra so se v soseski in v Gabrju pojavile visoke zaledne vode, ki so poplavile nekaj hiš v Gabrju, ogrozile nekatere novozgrajene objekte in povzročile škodo na cestah. Poplave so posledica dela, opravljenega prek javnih del. Gre za nestrokovno odvodnjavanje oziroma poseganje v vodni režim pod naseljem. predstavnikov soseske veliko večji, kot pa če bi najeli kredit za asfaltiranje celotne ceste. Kredit v višini šest milijonov tolarjev za dobo enega leta jim ponuja sam izvajalec del (Cestno podjetje). Predstavniki soseske so pri izvršnem svetu skušali dobiti zagotovila za ta kredit, vendar jim to ni uspelo. Sami menijo, da bi jim IS ta zagotovila lahko dal: garancija bi lahko bila neprodana komunalno urejena zemljišča. Te kapacitete bi kot kapital lahko plasirali na tržišče. V S 13 je 50 hiš dozidanih, 40 družin v njih že prebiva, naselje pa naj bi imelo skupaj 70 objektov in še 13 blokov družbene gradnje. V gradivu, ki so ga pripravili v soseski sami (tudi z ozirom na kadrovske težave v občinskih upravnih organih) so analizirali dosedanje stanje in predlagali rešitve. Nekatere odsevajo nenormalno dogajanje v "občini", ki ni imenovala upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč. V občini tako ni ne telesa ne človeka, ki bi se ukvarjal s komunalno infrastrukturo, kar je groba kršitev zakona ter vir nesoglasij in neustreznih aktivnosti v celotnem prostoru občine. Eden od izgovorov, da problematika soseske S 13 ni bila uvrščena na dnevni red skupščine, je bil tudi ta, da pri IS še ni bila ustanovljena komisija,ki bi obelodanila zaplete v zadnjih 12 letih. Tisti, ki bi morali ves čas delati po zakonu, zdaj ustanavljajo komisijo, in ta naj bi ugotovila, kar bi že itak morali delati sami. Cestno podjetje je začelo z ureditvijo tankovske ceste. Na razpolago je šest milijonov tolarjev, kar zadostuje za ureditev polovice glavne prometne žile (250 metrov). Da v naslednjih mesecih na tem delu ne bi nastala nova materialna škoda, bi morali zgrajeni del ceste zaščititi. Stroški zavarovanja investicije in politiziranja okrog nje bi bili po mnenju Soseska S 13 namerava v “boju za svoje pravice" - kljub že razvnetim čustvom -tudi v prihodnje uporabljati legalne in legitimne poti; če bo potrebno, bodo uporabili tudi pravne poti ter zahtevali odgovornost tistih ljudi, svojega dela niso opravili. Pripravila Dragica Prosen Jezero na otroškem igrišči ob\ pra V peti številki SNEŽNIKA smo objavili prispevek direktorja Breze, DUŠANA ISKRE. V njem predlaga, naj bi Breza ob minimalni finančni pomoči prevzela v oskrbo poleg vseh bistriških zelenih (javnih) površin tudi športno igrišče, Hrib svobode, obstoječa otroška igrišča... Na članek oziroma predloge, ki so, kot menimo, zelo umestni in dobrodošli, ni bilo nikakršnega odziva. V vrtcih so se pretekli mesec zvrstili oddelčni roditeljski sestanki. Delavke v vrtcu in starši so družno predlagali, naj se uredi igrišče na vzhodni strani trnovskega vrtca. Otroci se namreč na njem ne morejo več igrati, saj je tam nastalo pravcato jezerce, v njem pa r trava več ne raste. Onkraj zidu, > "omejuje" vrtec, ima svojo bazo Cest|f f podjetje. Vzgojiteljice in starši se bojil1,, da se poleg meteornih voda iz Gabrja l vrtčevo igrišče steka tudi voda lo' Cestnega podjetja (v njem pa v6: uskladiščena tudi sol). v® Kakorkoli že, jezero, ki še presihajoče£a[ več, ne sodi na otroško igrišče. Otrocii0^ tako - ob že itak skromnih možnos? z izbire - prikrajšani za še en kot^a 1 svojega prostora pod soncem. kt Dragica Prosen m Ki m ProVITA0 transport Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica ilirska bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820 NEKDANJA ŠOLA V KUTEŽEVEK' Podgorskim otrokom so sezidali šolo, v kateri pa mora pouk zaradi prostorske stiske potekati v dveh izmenah. Tako mora marsikateri otrok, ki dopoldne nima domačega varstva, v šolskih prostorih preživeti vse od jutra pa do poznih S^lla popoldanskih ur - najprej v "vars‘\;i|ia( potem pa še pri pouku. k g Stara šola sameva in propada. "Balini ekipe 'Transport" zato razmišljajo, da^kip preuredili v pokrit baline. gSKTTffi^Kfrrm 7 sunEJ&aiiK. VOLITVE V KS IL. BISTRICA MARMELJADA PRIMORSKE ^ ^nedeljo, 6. decembra 1992, bodo tudi v *|naši KS izvedene volitve. Da bi občane "'•jčimbolje seznanili o kraju izvedbe volitev, ^°mo navedli volišča v naši KS. Hkrati i°t)Veščamo vse občane, da imajo Pravico pregledati volilni imenik in rahtevati popravek v primerih, če sami ali drug niso vpisani v splošni volilni 'Imenik, imajo pa pravico glasovati, ali če |l® vpisan kdo, ki nima volilne pravice, ali C0 je kdo z volilnega seznama umrl itd. ^ naši KS bomo imeli sedem volilnih °kolišev oziroma volišč. ^OUŠČE 1 - Prostori KS (provizorij) -Poviška ulica: Bazoviška, Rozmanova, r armije, Podgrajska ^OUŠCE 2 - Gasilski dom: Cankarjeva, l^vstikova, Bilčeva pot, Aljažev breg, rov trn, Adamičeva V°IIŠCE 3 - Center za socialno PeloPrešernova ulica j^UŠČE 4 - Dom na Vidmu: Strma pot, • Nričeva, Tavčarjeva, Stritarjeva, artizanski hrib, Župančičeva |[0UŠČE 5 - OŠ Dragotin Kette: ^regorčičeva, Vojkov drevored, Nikola ®sta, Hrib svobode VOLIŠČE 6 - Glasbena šola (Jurčičeva): Jurčičeva, Vodnikova, Kosovelova, Gradnikova, Kettejeva, Gabrije, Šercerjova, Vilharjeva, Trnovska, Brinškova, Pod Stražco, Bobkova, Snežniška VOLIŠČE 7 - Avto-moto društvo (Gubčeva): Gubčeva, Tomšičeva, Maistrov. Ul. 7. maja Občanom bo omogočeno, da si bodo do 20. novembra lahko ogledali volilne imenike in morebitne pomanjkljivosti pisno ali ustno posredovali na matični urad. Za občane 1. volilnega okoliša bo volilni imenik razgrnjen na tajništvu KS (provizorij), Bazoviška 12, za občane 2.,3. in 4. volilnega okoliša v Knjižnici Makse Samsa na Titovem trgu in za občane 5., 6. in 7. okoliša v Glasbeni šoli (Jurčičeva 1) na oglasni deski v pritličju stavbe. Morebitne dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 81-140. Zmago Trebeč J, ijirrt MESEC VARSTVA PRED POŽARI a J°venski gasilci so izbrali oktober za j ^6sec varstva pred požari, da bi v tem ,asiJ napravili kar največ za izboljšanje gepnja na tem področju, čeprav to ci^hejo skozi vse leto, saj jim številni idS^ari in druge intervecije ne dovoljujejo, )tiv a bi mirno počivali. Občinska gasilska zveza Ilirska ,'strica je v ta nemen pripravila vrsto pivnosti, ki so predvsem delovnega in ^Xarii manifestativnega značaja. Osnovni .0ubarek je namenjen preventivnemu ^Požarnemu delovanju. Podatki o L.®vilu in vzrokih požarov (v tem letu je L0 v naši občini že 92 intervencij) ^rareč kažejo, da protipožarna . Veščenost med prebivalci ni Izvoljiva. ^|Jveč aktivnosti je bilo s pionirji in abino. Dvanajstega srečanja pionirjev -Ikičev Slovenije iz osnovnih šol, ki je 0 v Ljubljani, 10. oktobra, so se 6^žile iz naše občine štiri ekipe, in iz OŠ Antona Žnideršiča II. Bistrica, kj Knežak, OŠ Jelšane in OŠ Podgrad. LP^itji so se pomerili v praktičnem kovanju, pisanju testov ter ustvarjanju °vnih izdelkov na temo “Preprečujmo . Pri pripravi ekip je bilo potrebno g pho delo pedagogov-mentorjev in 2ssi|cev. Od 44 udeleženih ekip se je na (j' mesto uvrstila ekipa OŠ Podgrad, ljrSebno priznanje za likovni izdelek sta peli OŠ Podgrad in II. Bistrica. Pohvalo /k Pmjela tudi maketa Gasilski dom Lojena iz vžigalic), ki so jo naredili OŠ Knežak. mladina iz gasilsikih društev so ^iiin t)j)Vv tem mesecu pripravljali tudi na l)j C|nsko gasilsko tekmovanje za ^pje-ke, mladince-ke, ki je bilo v poto, 24. oktobra, na športnem igrišču . vojašnici v Trnovem. V -'Cj ko-športnih disciplinah se je jjjrpSfilo 10 desetin, žal se tekmovanja udeležila vsa društva (Koritnice, (^Vad). Pri pionirjih je zmagala ekipa Dtj ^ Bistrica, pri pionirkah GD Podgora, t^| mladincih ekipa GD Knežak ter pbinkah ekipa iz GD Vrbovo. Pohvaliti gasilski društvi Vrbovo in Podgora, ki t%. ^delovali na tekmovanju kar s tremi 'Pami. Poleg dela z mladino pa društva izvajajo še svoje programe, v katere so vključene pokazne gasilske vaje, preventivni pregledi v svojem bivalnem in delovnem okolju, predvsem pa v vseh društvih hitijo s prostovoljnimi delovnimi akcijami pri gradnji in urejanju gasilskih domov. Tako so v Podgori prekrili gasilski dom, v Knežaku zaključujejo dela pri gasilski garaži, v Podgradu in Koritnicah bodo prebarvali garažna vrata, v Ilirski Bistrici pa se bodo pričele priprave na preselitev gasilcev v bivšo vojašnico v Trnovem, saj je iz Ministrstva za obrambo končno prišla pogodba o najemu teh prostorov. Seveda bo za preureditev prostorov potrebna širša družbena akcija. V tem mesecu se je pričela tudi javna razprava o dolgo pričakovanem Zakonu o varstvu pred požarom in Zakon o gasilstvu. V ta namen bo sklican občinski posvet ter posvet za obalno kraško območje, v katerega spada naša občina. Pripombe in predloge na oba zakona s tezami bo potrebno čimprej posredovati na pristojne organe. Boža Rozman Gasilci na lanskem občinskem tekmovanju V petek in soboto, 16. in 17. oktobra, so se v Ilirski Bistrici na svojem skupnem srečanju zbrali skavti z vse Primorske. Svoje srečanje so poimenovali "Marmeljada Primorske". Gre za nekakšen odmev na jemboree svetovne skavtske organizacije, ki se odvija vsaka štiri leta. Skavti primorske regije so se odločili za regijski jemboree, ki ga bodo odslej stalno prirejali. Primorsko regijo trenutno sestavljajo skavtski stegi v Ankaranu, Ilirski Bistrici, Novi Gorici, Postojni in Tolminu. Marmeljade so se udeležili predstavniki vseh starostnih vej iz navedenih krajev. Skupno se je zbralo 120 skavtov, njihovih voditeljev in duhovnih asistentov. Program Marmeljade je bil zastavljen predvsem v smislu medsebojnega spoznavanja ter preverjanja skavtske spretnosti za volčiče in izvidnike. Roverji pa naj bi pretežni del časa na Marmeljadi posvetili služenju drugim. Prav njihov program je potekal najmanj okrnjeno, saj so po manjših skupinah izvedli pogovore in družabna srečanja z oskrbovanci bistriškega Doma starejših občanov in z begunci iz BiH v begunskem zbirnem centru. Mlajši veji sta morali svoj program, ki je bil pripravljen za delo na prostem, prenesti v zaprte prostore avle Doma na Vidmu, ki ga je bistriški župan, gospod Stane Prosen, brez pomislekov dovolil uporabljati. V njem so za igro in spoznavanje našli prostor najmlajši, volčiči in pikapolonice. Izvidniki in vodnice pa so svojo ustvarjalnost sproščali ob skupnem pogovoru, risanju, petju in igri. Precej skavtske spretnosti in iznajdljivosti so udeleženci Marmeljade morali pokazati pri iskanju prostora za prenočevanje po raznih kotičkih ilirskobistriškega župnišča, ki jim je svoja vrata odprlo na stežaj. Ob vseh omenjenih ne gre prezreti izdatne finančne pomoči bistriškega rojaka Petra Reberca. Ena bistvenih razsežnosti skavtizma, zlasti pa dela v organizaciji slovenskih katoliških skavtov in skavtinj, je tudi verska vzgoja. Zato so več časa drugega dne svojega dela posvetili pripravi na sveto mašo, ki jo je v soboto popoldne, ob zaključku Marmeljade, v bistriški cerkvi svetega Jurija daroval koprski škof, gospod Metod Pirih. Mlade skavte je spodbujal, naj gojijo medsebojno prijateljstvo in ogranjajo zvestobo Kristusu. Poleg škoga so s svojim obiskom Marmeljade Primorske skavte razveselili še generalni duhovni asistent slovenskih katoliških skavtov Rafo Pinosa, odgovorni za delo ZSKSS pri italijanskih katoliški skavtski organizaciji Agesci Franco Banjarol, duhovni asistent udinskih skavtov don Menut in gostje iz skavtskega stega iz Mirandole, ki je pobraten s stegom iz Postojne. Kljub slabemu vremenu je Marmeljada minila v prijetnem vzdušju, ki so ga lahko začutili vsi, ki so skavte v petek in soboto srečali ali bili med njimi. Matej Križaj Bistričan BORIS ŠUŠTAR, rojen leta 1962, je 15. oktobra na Ekonomski fakulteti v Ljubljani uspešno zagovarjal svoje delo za pridobitev naziva doktor znanosti z naslovom "VZPOSTAVLJANJE IN OHRANJANJE RAVNOTEŽNIH TER STABILNIH ODNOSOV MED PARTNERJI V DINAMIČNEM MODELU SKUPNIH VLAGANJ" in tako postal doktor poslovno organizacijskih znanosti. / J Borisu ob uspešno opravljenem doktoratu iz ekonomije čestitata in želita mnogo delovnik uspekov mama in očka! \ tikItak IRENA KOŽMAN Cankarjeva 8 66250 IL Bistrica Telefon (067) 81059 PONUDBA MESECA - MODNA JESENSKA OBLAČILA - JESENSKA OBUTEV - BIŽUTERIJA - DEŽNIKI - ZA ONA-ON MODNO ZA POSEBNE PRILOŽNOSTI GRAFIČNI ATELJE RAČUNALNIŠKA PRIPRAVA, REPROGRAFIJA, RETUŠA, MONTAŽA, KOPIRNA, SERIGRAFIJA, OFFSET, KARTONAŽA, KNJIGOVEZNICA ROJSTVA, POROKE, SMRTI V septembru se je rodilo pet novih Bistričanov, poročilo se je pet parov, preminulo pa šestnajst naših občanov. H PLANINSKO SREČANJE MLADIH V BRKINIH Deževna in vetrovna sobota (17.10.) nikakor ni mogla pokvariti mladostnega vrveža stotnije mladih planincev z vseh osnovnih šol, zbranih na svojem že 19. planinskem srečanju. Prišli so iz planinskih skupin osnovnih šol iz Jelšan, Kuteževega, Knežaka in obeh ilirskobistriških osnovnih šol. Zbrali so se na Pregarjah, kjer so jim njihovi planinski vrstniki pripravili dobrodošlico in v prijetnem programčku predstavili svojo šolo in okolico. Mladi so si izmenjali spominska darilca in se s svojimi planinskimi mentorji podali na 758 metrov visoko Stražo nad znano brkinsko vasjo Tatre. Nameravali so obiskati najvešje točke Brkinov ob cerkvici Sv. Socerba nad Artvižami, pa jim vsiljivi dež tega ni dopustil! Zato so se razigrani vrnili na svoje domove že zgodaj popoldan. Takšna srečanja imajo med mladimi ilirskobistriškimi planinci že dvajsetletno tradicijo, vlogo gostitelja pa prevzemajo zaporedoma vse osnovne šole in njihove planinske skupine. Letošnje srečanje je bilo posvečeno 85-letnici bistriškega planinskega društva, pokrovitelj srečanja pa je bilo Društvo prijateljev mladine občine Ilirska Bistrica. Vojko Čeligoj TOKIS PRVO RIVAKIRANJE PODGRAJSKIH TABORNIKOV V novem šolskem letu smo taborniki družine “STARI GRAD" iz Podgrada začeli sezono z bivakiranjem. To pomeni, da smo za eno noč odšli od doma, si sami postavili zasilno prenočišče in si sami skuhali večerjo. 11. septembra smo bivakirali v bližini Golca in naslednji dan zaključili našo avanturo s pohodom na Žabnik. Fantje so postavili bivak, punce pa so skuhale "paštašuto", ki je, kljub tarnanju, da ni "fina", ni ostalo prav veliko. Glad je bil hud. V bivaku so seveda prespali le najpogumnejši gozdovniki in gozdovnice, medvedki in čebelice pa so prespali v bližnji brunarici. Pred nočjo smo se zbrali ob tabornem ognju, naredili kratek program in si zaželeli lahko noč. Zjutraj smo nekoliko zlomljeni^ a vseeno polni moči zakorakali naproti Žabniku, ki nas je po lepši poti sprejel s hudo burjo, tako da smo ga hitro zapustili. Spustili smo se do kala Koritnjak, po poti pojedli vse robidnice, zapeli pesmi... in se razšli z željo, da tako dogodivščino čimprej ponovimo. "MS" ŠOLSKI ŠPORT 15. oktobra je bil na Hribu svobode v Ilirski Bistrici v organizaciji ZTKO in osnovnih šol izpeljan že tradicionalni jesenski KROS za učence osnovnih šol občine Ilirska Bistrica. Tekmovanja se je udeležilo 724 učencev in učenk od prvega do osmega razreda, na žalost samo iz obeh bistriških šol. Zmagovalci po letnikih: letnik 1985 in mlajši: MARTIN LOGAR (OŠ A. Žnideršiča) in ERIKA HRVATIN (OŠ A. Žnideršiča); letnik 1984: TADEJ ŠAJN (OŠ Dragotin Kette) in LARA LOGAR ( OŠ A.Ž.) letnik 1983: MITJA ZETKOVIČ (OŠ D.K.) in VESNA BOŠTJANČIČ (OŠ D.K.) letnik 1982: SIMON MIKULETIČ (OŠ D.K.) in ŠPELA MUHA (OŠ D.K.) letnik 1981: MIHA RUDEŽ (OŠ D.K.) in NASTJA ZIRNSTEIN (OŠ D.K.) letnik 1980: MATJAŽ KEŠANSKI (OŠ D.K.) in JASMINA TOMŠIČ (OŠ D.K.) letnik 1979: TIHOMIR STRAJNIČ (OŠ A.Ž.) in SINTIJA KMETEC (OŠ D.K.) letnik 1978: ROBERT GROŠEU (OŠ A.Ž.) in MATEJA ŠTEMBERGAR (OŠ A.Ž.) Zdravko Debevc MLADI V Že vrsto let na naši šoli namenjamo prvi športni dan obiskom gora in vrhov v naši občini. Seveda smo tega najbolj veseli planinci, saj je to priložnost, da v svoje Izletniki pred spomenikom Josipu Križaju na mestu letalske nesreče sredi snežniških gozdov. BK TRANSPORT V PRVI LIGI Balinarski klub Transport iz Kuteževega je že pred koncem tekmovanj osvojil prvo mesto v drugi republiški ligi zahod in se tako uvrstil v prvo državno ligo. Za uspeh so zaslužni predsednik kluba Danilo Štemberger, tehnični vodja in trener Anton Prosen ter igralci Ivan Urh, Sandro Skok, Anton Barba, Stojan Štemberger, Jože Šestan, Zlatan Kovačevič, Vojko Celin in Ivan Kompan. SNEŽNIK Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: Grafični ate(je Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredništvo: Ivan Špetič predsednik, Franc Gombač, Sergy Siene, Ester Mršnik, Stojan Šestan, Novinarka: Dragica Prosen Lektorica: Helena Rosa Naslov uredništva: II. Bistrica, Bazoviška 40 tel. fax: 067/81-297 Tisk in oblikovanje: Grafični atelje Naklada: 1800 izvodov Slika je nastala na balincu v Kuteževem 3. oktobra med tekmo z ekipo iz Goriških brd, ki pa ni o ničemer odločala. Po koncu uspešne sezone so podgorski balinarji pripravili veselico za svoje navijače. UREDNIŠTVO: BAZOVIŠKA 40, 66250 ILIRSKA BISTRICA, SLO NAROČILNICA ime in priimek: se naročam na časopis Snežnik. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov: V______________ , dne Podpis:__________________ GORAH vrste povabijo tudi neplanince. Uče^ nižjih razredov ponavadi obiščejo vzpetine: Gradišče, Stražico, Rav Zemon in druge. Učenci višjih razre pa si zadamo zahtevnejše cilje: Žabnik v Čičariji, Snežnik, mi smošolcii smo obiskali 1299 metrov visc| Orlovico. Nanjo nas je vodil gozj0^ Danilo Štefančič, ki nam je o gozdo'ab povedal veliko zanimivega. Orlovica,el' razgledni vrh, saj smo v lepem vreme5 cl občudovali Kvarnerski zaliv, južni i® Istre, predvsem pa zanimivo ledeniš' dolino Gomance. Zanimivost tega vpa so ostanki lepo vidnih opazova®01 italijanske vojske, zgrajenih pred dnat svetovno vojno. fa Ob gozdarskem naselju na GomaF rasterjo tri najdebelejše bukve “H snežniških gozdovih, ki jih gozd“ imenujejo "trije kralji". H Za vse nas je bilo še posebno zaniry* mesto na Jarmovcu, kjer se je 8. oktojp' 1948. leta smrtno ponesrečil primo^f11 pilot, heroj Josip Križaj. Bil je legend^68 pilot v španski revoluciji 5 narodnoosvobodilnem boju pri Njegovi soborci in bistriški planinci so pred dvema letoma postavili PE spomenik - letalsko krilo in spomni^1 ploščo. Spomenik stoji ob evroF1 f pešpoti E6-SLO, ki vodi okrog Snežnfa Vsa stotnija nas, osmošolcev, se popoldanskih urah zadovoljna vi^rT domov. Andreja Kalčič OŠ Dragotin Kette kal k *rai »Se &r5 —rlfl 1 II 1 Lili lirtSTl" H KOZLEK PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630 PRODAJALNA: VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARST^ KRMILA, GNOJILA, SEMENA, ZAŠČITNA SREDSTVA.... > NOVI STROJI IN KOMISIJSKA PROD^ KMETIJSKE MEHANIZACIJE primorje ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRlC^ \ cenjenim CTRiinKnm nuDirt^ Vse vrste gradbenih in mizarskih štorij asfaltiranje, montažne hale. Prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov. % k Izposojamo gradbene odre in opažni material. k k h