Kakšen pomen ima v današnjem svetu bonton? O tem se tokrat sprašuje Klop oz. je vprašal h *S*nS(i Bogdano Herman /M8 Martina Kafol nova predsednica upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča v Trstu >/12 RadioPunto Zero loi.foo mi www.radiopuiiftozero.it Primorski PETEK, 28. NOVEMBRA 2008 Št. 283 (19.373) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Al Kaida znova dviga glavo Martin Brecelj Indija je doživela svoj 11. september. Tako bi lahko povzeli najbolj razširjene ocene deseterice usklajenih terorističnih napadov, ki so v sredo zvečer pretresli indijsko ekonomsko prestolnico Bombaj oziroma Mumbai, kot ji pravijo domači Marati, in globoko odjeknili po vsem svetu. Glede natančne istovetnosti teroristov resnici na ljubo ostaja še marsikateri dvom. Odgovornost za napade je po razpoložljivih podatkih prevzela doslej neznana skupina Dekanskih mudžahedi-nov. Iz poimenovanja po Dekanski planoti bi lahko sklepali, da gre za skrajneže iz vrst islamske skupnosti v Indiji. Toda indijski premier Manmohan Singh je včeraj zatrdil, da se odgovorni za napade nahajajo »zunaj države« in je brez slepomišenja posvaril »sosede«, konkretno Bangladeš in še zlasti Pakistan. Nihče pa ne dvomi, da so napadalci privrženci Al Kaide, se pravi teroristične mreže, ki je udarila 11. septembra 2001 v ZDA, pa tudi 11. marca 2004 v Madridu, 7. julija 2005 v Londonu, 23. julija 2005 v Šarm el Šejku in še kdaj še kje. To ne pomeni, da je teroriste nujno organiziral in oborožil sam Osama bin Laden, saj je Al Kaida mreža, ki povezuje oziroma navdihuje bolj ali manj avtonomne skupine. Da so v Bombaju v resnici nastopili islamski teroristi, pa je mogoče sklepati tudi in predvsem iz obnašanja napadalcev, ki so šli tako rekoč v gotovo smrt, se lotili tarč z zahodnjaškim predznakom, kot so luksuzni hoteli, ter za talce izbrali zlasti ameriške in britanske turiste. Vse to postane razumljivo, če pomislimo na temeljne značilnosti islamskega fundamentalizma. To je v bistvu nasilna reakcija na proces modernizacije, ki ga opredeljujejo razvoj tehnoznanosti, tržnega gospodarstva in liberalne demokracije. Kot pravi nemški zgodovinar Ernst Nolte, bi v tem oziru islamski fundamentalizem smeli vzpo-rejati z boljševizmom in fašizmom. Njegova posebnost pa je v tem, da se opira na islamski verski element in se predstavlja kot obramba islamske pred zahodno-krščansko civilizacijo, v kateri se je proces modernizacije rodil. Ker gre za reakcijo na ta proces, bi smeli tudi reči, da bi islamskega fundamentalizma brez modernizacije in še posebej brez liberalne demokracije sploh ne moglo biti, vsaj v takšni obliki ne. Drugo pa je trditi, da sta liberalna demokracija in islamski fundamentali-zem pravzaprav dve plati istega pojava, kot smo v teh dneh slišali iz ust uglednega slovenskega filozofa. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € indija - Po zatrjevanju indisjskih oblasti naj bi v sredo prišli po morju iz Pakistana Islamski teroristi sejali smrt v Bombaju Mrtvih je najmanj 125, med njimi italijanski podjetnik ljubljana - Na 24. slovenskem knjižnem sejmu Včeraj »zamejski« dan Predstavile so se založbe ZTT, Mladika, Novi Matajur in GMD- Nagrada Miroslavu Košuti LJUBLJANA - Včerajšnji dan na riška Mohorjeva družba so predsta- vanje. V okviru sejma so včeraj po- 24. slovenskem knjižnem sejmu je vili svoje najnovejše publikacije. delili tudi priznanja IBBY, med do- potekal v znamenju slovenskih za- Opozorili so tudi na krčenje itali- bitniki je tudi Miroslav Košuta za ložb v Italiji. Založništvo tržaškega janskih državnih sredstev, ki bi zelo Kriško kraške. tiska, Mladika, Novi Matajur in Go- negativno vplivalo na njihovo delo- Na 12. strani BOMBAJ - V vrsti terorističnih napadov, ki so v sredo zvečer pretresli indijski Bombaj (Mumbai), je bilo po zadnjih podatkih ubitih okoli 125 ljudi, približno 300 je ranjenih. Odgovornost za napad je prevzela doslej neznana skupina Dekanski mudžahidi, ki se bori za konec preganjanja indijskih muslimanov, pakistanske oblasti pa zatrjujejo, da so islamski teroristi prispeli iz Pakistana po morju. Ena izmed žrtev je italijanski podjetnik Antonio Di Lorenzo iz Livorna. Na 13. strani Luka Koper z dobrimi devetmesečnimi rezultati Na 4. strani Pahor imenoval Rupla za svojega odposlanca za zunanje zadeve Na 5. strani V Zgoniku hočejo ohraniti vrtec in šolo Na 7. strani Sesljan: polemike o pristanišču Na 7. strani V Trstu predstavili Mednarodni ženski dom Na 8. strani Čezmejno sodelovanje potrebuje spodbudo Na 14. strani gorica - ZTT Predstavili Razbiranja v • v v žarišča GORICA - David Bandelj je svoja razmišljanja o meji in literaturi objavljal v Primorskem dnevniku in Novem glasu. Njegove zapise je v knjigi z naslovom Razbiranja žarišča izdalo Založništvo tržaškega tiska. Krstno so jo predstavili v Gorici, kjer je bilo poudarjeno, da je to knjiga, ki išče in ustvarja enoten kulturni prostor, zato pa je primerna tudi za bralca iz matične domovine. Avtor je »zamejec«, ki je poklicno vključen v Novo Gorico, kjer je asistent za književnost na Fakulteti za humanistiko. Na 15. strani SLOVENIJA - Nobenih krčenj za italijansko in madžarsko skupnost Spet poziv Italiji, naj obveze do slovenske spoštuje manjšine LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je na včerajšnji seji slovenske vlade poročal o sredinem tržaškem srečanju s predsednikoma SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko. Ministrski predsednik Borut Pahor je ob tem pojasnil, da se je tudi sam pred dnevi na srečanju s predstavniki slovenske manjšine v Novi Gorici seznanil z njihovimi stališči glede načrtov italijanske vlade po ukinjanju sredstev za manjšino. Pri tem vprašanju »gre za relativno majhna, a neizogibno potrebna sredstva za delovanja manj- šine,« je menil Pahor. Gre za sredstva, ki jih mora Italija manjšini zagotavljati tudi v okviru mednarodnih obveznosti. »In Slovenija bo naredila vse, da bodo te obveznosti spoštovane,« je poudaril premier, na drugi strani pa zagotovil, da varčevalni ukrepi na slovenski strani zagotovo ne bodo prizadeli italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji. Iz Rima medtem prihaja vest, da bodo senatne komisije od torka, 2. decembra dalje začele obravnavati finančni zakon, ki ga bo senatna skupščina vzela v pretres teden dni kasneje, to se pravi 9. decembra. 2 Četrtek, 27. novembra 2008 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Za obstoj in razvoj Peter Rustja_ Živimo v nelahkem obdobju. Že brskanje po dnevnem časopisju človeka spravi v nelagodje, saj se povsod pojavlja - z večjim ali manjšim poudarkom - beseda kriza. Kriza pa sama po tebi je lahko tudi izhodišče za temeljito razčišče-nje, kaj je pravzaprav potrebno in kaj je balast. S tem vprašanjem se dandanes soočajo velika podjetja in tudi družine, nenazadnje pa je to tudi izziv za našo slovensko skupnost v Italiji. Poudarek na sintagmi »slovenska skupnost v Italiji« v bistvu nakazuje rešitev na večni vprašanji, kdo smo in kam plujemo. Bistvo iskanja in poudarjanja lastne identitete ni, da se ločujemo na naše in druge, ampak da se osredotočimo Prava interkulturnost ne temelji na enostranskem sprejemanju kulture drugega, temveč gre za dialektični proces in izmenjavo v obe smeri. Pri tem pa je potrebno, da sta obe strani zmožni dialoga. Sprejemanje sebe je tudi porok, da znamo sprejemati različnega. na tisto, kar smo in da pogledamo globoko vase. Treba je imeti vedno pred sabo našo specifičnost, da se lahko kot enakovreden subjekt soočamo tudi z drugim in različnostjo, ki nas vse bolj obdaja. Leto 2008 je bilo proglašeno za evropsko leto interkulturnosti. Pojem interkul-turnosti (zlasti v Evropi) ni staplja-nje, ampak predpostavlja enakovredno komunikacijo enakopravnih kulturnih subjektov. To pa je vse prej kot enostaven proces. Prava in- / terkulturnost ne temelji na enostranskem sprejemanju kulture drugega, temveč gre za dialektični proces in izmenjavo v obe smeri. Pri tem pa je potrebno, da sta obe strani zmožni dialoga. Sprejemanje sebe je tudi porok, da znamo sprejemati različnega. Izogibanje takemu pogledu pa v bistvu le potlači v drugi plan morda težavno in mučno delo, saj je prav soočanje s sabo oz. s sabo enakimi in podobnimi te-žavnejše opravilo kot zgolj prevzemanje kulture drugega. To pa ni več interkulturnost, ampak bližnjica do asimilacije, enoumje ali relativizem vrednot. Enoumje in relativizem vrednot pa sta si bližja kot zgleda na prvi pogled, saj v bistvu zavračata (iz različnih idejnih pre-mis) vsako in-terkulturno izmenjavo. Dejstvo, da so se v Bruslju odločili, da poudarijo pomen interkul-turnosti, pa ni modna muha. Za obstoj in razvoj večjih ali manjših skupnosti je potrebno, da so skupnosti v stanju, da med sabo komunicira in se zaveda skupnih izzivov časa. Na prvi pogled gre za povsem razumljiv stavek, ki pa se v praksi večkrat sooča z na prvi pogled nepremagljivimi ovirami, ki izvirajo predvsem iz nerazčiščenih vprašanj preteklosti. To velja tako za komunikacijo med različnimi kot znotraj ene same skupnosti. Besedna zveza »za obstoj in razvoj« predpostavlja željo in sposobnost iskanja neke pozitivne rešitve ne samo na terminološkem, ampak tudi na praktičnem področju. Pa pojdimo k stvari. Slovenska narodna skupnost v Italiji se prav v tem času srečuje (ponovno!) z vprašanji, ki zadevajo njen obstoj in/ali vidnost na njenem naselitvenem območju. Vprašanje dvojezične topografije ureja vrsta državnih zakonov in mednarodnih spomenic in konvencij. Isto bi lahko zapisali za vprašanje finansiranja kulturnih institucij, medijev in šolstva. Gre, skratka, za celo vrsto izrazito političnih vprašanj, ki jih mora narodna skupnost rešiti na političnem področju. Politika pa je svoj čas pomenila upravljanje skupne blaginje in ne strankarske ali idejnega ločevanja. Za obstoj in razvoj naše narodne skupnosti se moramo torej vrniti k izvoru pojma politike - to je skupnega upravljanja različno mislečih, za dobro celotne skupnosti. Morda bo na prvi pogled omenjeno razmišljanje zvenelo nekoliko arhaično in primitivno, vendar so vprašanja, s katerimi se soočamo, prav tako arhaična, in sicer eksistencialne narave, ta pa terjajo enoten in odločen nastop. Danes bo pod naslovom »Za obstoj in razvoj« potekal redni občni zbor Sveta slovenskih organizacij. Gre za naslov, ki obvezuje in obenem pušča odprte poti za dialog. Manjšina se mora prav v tem času krize zazreti po eni strani vase in kot subjekt nastopati navzven. Čas zahteva od vseh dejavnikov naše skupnosti, da nastopajo (če si prizadevamo za razvoj in obstoj celotne skupnosti) - enotno in politično. In to v najbolj žlahtnem smislu besede.. Glavna direkcija za kmetijske, naravne, gozdne vire in gorske predele Služba za splošne, upravne zadeve in evropsko politiko Deželni akcijski načrt za obnovo sektorja sladkorja in sladkorne pese Odprtje rokov za predstavitev prošenj Od 29. oktobra 2008, datum objave v deželnem Uradnem listu (B.U.R.) št. 44, so odprti roki za predstavitev prošenj za pomol spodaj navedenih ukrepov za Deželni akcijski načrt za obnovo sektorja sladkorja in sladkorne pese v skladu z odnosnimi razpisi: -»Diverzifikacija v nekmetijskih dejavnostih«-odlokšt. 2602 z dne 20. oktobra 2008; -»Posodabljanje kmetijskih gospodarstev« - odlokšt. 2603 z dne 20. oktobra 2008. Prošnje za pomoč izpolnjene in izdane v informatski obliki izključno z uporabo portala sistema SI AN (Sistema Informativo Agricolo Nazionale) po predvidenih predpisih, opremljene z zahtevano dokumentacijo v 5. točki zgoraj navedenih razpisov, sprejemajo v papirnati obliki v pristojnem pokrajinskem Nadzorništvu za kmetijstvo do 19. decembra 2008. Razpisi so na voljo na spletni strani http://www.regione.fvg.it pod sekcijo "economia e impresa" področje "agricoltura". Organ upravljanja dr. Marina Bortotto Glavna direkcija za kmetijske, naravne, gozdne vire in gorske predele Služba za splošne, upravne zadeve in evropsko politiko Program razvoja podeželja 2007-2013 Odlog roka za predstavitev prošenj za integrirani načrt Obveščamo, da z odlokom št. 2913 z dne 13. novembra 2008, je bil odložen na 12. decembra 2008 rok za predstavitev »prošenj za integrirani načrt«, naveden v 4. točki dispozitiva odloka št. 916 z dne 19. maja 2008 Službe za splošne, upravne zadeve in evropsko politiko Glavne direkcije za kmetijske, naravne, gozdne vire in gorske predele, ki je bil spremenjen z odlokom št. 2190 z dne 2. septembra 2008 in z odlokom št. 2535 z dne 14. oktobra 2008. Posamezne »prošnjeza pomoč«.ki se nanašajo na ukrepe 121.122.123.216.221.223.226.227.311 aktivnost 1,311 aktivnost 2,312,124,125,133,321 e 323 aktivnost 1 in so vključene v Integrirani načrt, izpolnjene v informatski obliki z uporabo portala sistema SIAN (Sistema Informativo Agricolo Nazionale), je treba predstaviti do 28. novembra 2008. Potrjeno je, da posamezne »prošnje za pomoč«, ki se nanašajo na ukrepe 121.122.123.216.221.223. 226. 227. 311 aktivnost 1. 311 aktivnost 2. 312. kot prošnje za individualni pristop, je potrebno predstaviti v pristojne urade, navedene v posameznih razpisih, s priloženo zahtevano dokumentacijo v papirnati obliki do 28. novembra 2008. Odlok je bil objavljen v deželnem Uradnem listu (B.U.R.)št. 48 z dne 26. novembra 2008. Organ upravljanja dr. Marina Bortotto založništvo Ogroženi časopisi FNSI pritiska na senat Zaradi ukrepov italijanske vlade je obstoj nekaj desetin časopisov, ki izhajajo v Italiji, še vedno ogrožen, med njimi tudi obstoj Primorskega dnevnika. Ko bi krčenje prispevkov ne bilo preklicano, bodo ob delovna mesta tako novinarji kot tudi tiskarsko osebje in prodajalci časopisov. Stanje so v sredo ocenili na sedežu novinarskega sindikata FNSI v Rimu, kjer so se ob udeležbi sindikalnega vodstva sestali člani koordinacije strankarskih in nepro-fitnih časopisov ter tistih, ki jih izdajajo zadruge, dalje še predstavniki združenja Articolo 21, zvez Mediacoop in Sinagi ter sindikatov CGIL, CISL, UIL in UGL. Pozitivno je - so ugotavljali -, da je bil, sicer začasno, ohranjen dosedanji sistem razdeljevanja prispevkov, pozitivna je tudi uvedba obveznega mnenja parlamentarnih komisij o novem pravilniku. Preseneča pa dejstvo, da je vladni podtajnik Bonaiuti pred komisijo za kulturo v poslanski zbornici izjavil, da odlog velja samo za letošnje prispevke, ko pa na podlagi zakonskega osnutka poslanske zbornice mora to veljati tudi za leto 2009. Hudo je obenem, da spričo številnih amandmajev, s katerimi so poslanci domala vseh političnih sil zahtevali ponovno financiranje sklada za založništvo, je vlada pri glasovanju finančnega zakona zahtevala preklic tistih, ki so jih predlagale stranke večine, in zavrnila amandmaje, ki so izšli iz vrst opozicije. Sedaj je naloga senata, da poskrbi za ta denar, da potrdi dveletni odlog in obvezno mnenje parlamenta o pravilniku, ki ga je sestavil podtajnik Bonaiuti. Brez tega so zgoraj omenjeni časopisi obsojeni na smrt, z njimi pa tudi medijski pluralizem. kulinarični kotiček Brancinovi fileji z gobami Če so vam, kot meni, všeč ribe in tudi gobe, vam danes ponujam preizkušen recept, ki vsebuje obe ti slastni sestavini. Jed je doma nekje s francoske obale, lahko bi prav tako nastala tudi nekje na dalmatinski ali to-skanski obali. Potrebujemo 4 večje brancinove fileje (če je brancin morski, toliko bolje, jed pa bo uspela tudi z ribo iz ribogojnice), 1 kg krompirja, 450 g svežih gob (če so mešane gozdne gobe, toliko bolje, lahko so tudi samo jurčki, lahko pa, kot sem že večkrat zapisal uporabimo šampinjone, ki jim dodamo nekaj dag suhih jurčkov, ki smo jih prej namočili v mlačni vodi), četrtino manjše čebule, strok česna, pol limone, olivno olje, 60 g masla, sol, poper, šopek bazilike, peterši-lja in timijana, aluminijasto folijo. Najprej olupimo krompir in ga narežemo na pol cm debela koleščka, olupimo in drobno sesekljamo tudi česen, pečico pa segrejemo na 200 stopinj. Obložimo pekač z aluminijasto folijo in ga premažemo z olivnim oljem, krompir posušimo in ga zmešamo s česnom, oljem, soljo in sveže mletim poprom. Vse skupaj stresemo v pekač, ki ga porinemo v segreto pečico in pustimo, da se peče približno četrt ure. Medtem ko se krompir peče, očistimo gobe in jih narežemo na lističe. V ponvi segrejemo dve žlici olivnega olja in 30 g masla in na maščobi prepražimo drobno sesekljano čebu- lo, dodamo na lističe narezane gobe in vse skupaj pražimo, dokler tekočina ne izpari. Ob koncu solimo in popramo. Brancine filiramo (še najbolje je, če nam to opravijo v ribarnici, doma pa samo odstranimo morebitne ko-ščice, ki so še ostale), jih operemo in posušimo, vanje zarežemo dve do tri zareze, v katere potisnemo grobo sesekljana zelišča. Sedaj je že čas, da vzamemo krompir iz pečice, po njem potresemo pražene gobe in nanje pa položimo ribje fileje. Pokapamo z nekaj kapljicami limoninega soka in potresemo s kosmiči preostalega masla. Pekač porinemo nazaj v pečico, da se brancin speče, potrebno bo približno 10 mi-nut.Po desetih minutah vzamemo jed iz pečice, pokrijemo z alu folijo in pustimo počivati nekaj minut in nato postrežemo kar v pekaču. K branci-novim filejem se poda sveža zelena solata. Odveč je, da povem, da branci-nove fileje lahko nadomestimo s file-ji katerekoli druge bele ribe (kovača, orade, škarpine, zobatca). Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Pismo Borisu Pahorju Dragi Boris. Primorski dnevnik je 22. novembra objavil na 12. strani poročilo o pogovoru s teboj v ljubljanski kavarni Union. Med drugim je novinar zapisal: »Tržaški pisatelj se zaveda judovske tragedije v času druge svetovne vojne, a včasih se zdi, da je ves zgodovinski spomin namenjen le šestim milijonom judovskih žrtev. Če sem zaradi tega antisemit, pa naj bom, je dejal Pahor.« Brez skrbi, Boris, nisi, ne moreš biti antisemit. Le trudiš se, pošteno in vsak dan, da bi ne šle v pozabo tiste žrtve, ki jih niso gnali v taborišča in torej smrt zaradi »genov«, temveč zaradi drugih, najrazličnejših razlogov. Te žrtve so bile zapisane smrti zaradi svojih misli in svojih dejanj, od političnih do seksualnih, verskih itd. A bilo je tudi takih, ki so bili obsojeni zaradi pripadnosti kakemu narodu. Rome, podobno kot Jude, so peljali v smrt zaradi »genskih in družbenih razlogov«, Poljaki so sodili med »manjvredne rase«, Slovence bi tudi doletela veliko bolj zla usoda, ko bi v drugi svetovni vojski zmagal na-cifašizem. Mislim, da je vsem jasno, da ni nobenih bolj ali manj »plemenitih« žrtev. Uničevalne strukture so bile takorekoč na voljo vsem žrtvam na-cifašizma. Vse žrtve, brez razlikovanja, so vredne našega spoštljivega spomina in naj bodo del našega zgodovinskega spomina. V čem je torej razlika med ju- dovskimi žrtvami in drugimi kategorijami? Bistvena razlika ni v številu umrlih, marveč v nacifašisti-čnem »znanstvenem pristopu k judovskemu vprašanju«. Šlo je za pristop, ki je bil odlično, do potankosti preštudiran, še preden so ga začeli izvajati. Zakaj se v evropskem kolektivnem spominu »privilegirajo« judovske žrtve? To nekaterim ne prija, kot da bi bili Judje krivi (že spet?), da se o drugih žrtvah ne govori, vsaj v zadostni meri ne. Res bi bil absurd, da bi se iz tega rojevala antisemitska čustva. Menim, da pri vsem tem »privilegiranju« igra veliko vlogo moralni maček, ki naj bi si ga v zvezi z Judi nabrale skozi stoletja današnje in včerajšnje evropske države ter bolj ali manj posvetne in svete oblasti. Drug razlog je v tem, da so judovske žrtve bile iz vseh evropskih držav, takorekoč ni jih bilo treba obravnavati kot »domače« žrtve. Preglasno proslavljanje »domačih« žrtev bi lahko pomenilo raznim državam (nomina sunt odiosa!) pogledati globlje, če že ne do dna, v svojo preteklost. Upam, da se vsaj deloma strinjaš z menoj. Lepo pozdravljen Filip Fischer priimki po naših vaseh Vrdela Prve zapise o priimkih v predmestnem naselju Vrdela (naziv Sv.Ivan se je uveljavil šele po izgradnji istoimenske cerkve 1856-1858) najdemo v popisih najemnikov leta 1773 in vojaškem leta 1778. Koloni se v teku naslednjega stoletja stalno priseljujejo in izseljujejo, zato bom tu zabeležil le priimke, ki obstanejo za več generacij: od 1773 so prisotni Marc, Černigoj, Dolgan, Godina, Gropajc, Jurkič, Kocjančič, Va-tovec, od 1778 pa še Fonda, Ferluga, Ko-lombin, Čok, Mlač, Požar, Žnidarčič in Višnjevec, poleg številnih drugih, ki se kasneje ne pojavijo več. Zapisi so tu v slovenski obliki, v resnici pa so bili tedaj pisani na vse mogoče načine. Tudi ista oseba je bila v različnih priložnostih zabeležena na drugačen način. V 19. stoletju se naselje naglo veča, s tem pa tudi število priimkov. Naj navedem le nekatere, ki ne izginejo v teku ene generacije: Afrič, Meula, Pahor, Zupančič, Živec in Tavčar (od 1829), Lenardon (od 1835), Špacapan (od 1841), Suban (od 1842), Trobec (od 1835) in Mijot (od 1875). Mnoge od teh beležimo še danes. Marko Oblak / ALPE-JADRAN Četrtek, 679. novembra 2008 3 celovec - Podelili Rizzijevo nagrado 2008 enake možnosti Dobitnik odvetnik Sepp Brugger, ¡¡¡¡ja proti ki je izbojeval dvojezično šolo Sloveniji # # # • IfaliM Lavdatorka je bila varuhinja človekovih pravic in lanskoletna nagrajenka Terezija Stojsic in Italiji CELOVEC - Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ) sta v sredo zvečer v k&k-centru v Šentjanžu v Rožu podelili letošnjo Rizzijevo nagrado nemško govorečemu odvetniku Seppu Bruggerju. Na vzhodnem Tirolskem rojeni Sepp Brugger je - skupaj s svojim kolegom, koroškim Slovencem Franci-jem Serajnikom - leta 1989 na avstrijskem ustavnem sodišču na Dunaju izbojeval razširitev območja dvojezičnega šolstva in s tem tudi pomembno razširitev dvojezičnega pouka na prestolnico Koroške, Celovec. Avstrijsko ustavno sodišče je prav na podlagi Bruggerjeve pritožbe v zadevi otrok družine Messner iz Celovca, katerim so šolske oblasti zavrnile pouk slovenščine, odločilo, da imajo pripadniki slovenske manjšine pravico do dvojezičnega pouka in je zato treba razširiti ve-ljavnostno območje dvojezičnega šolstva. Nadalje je Brugger na pobudo tedanjega podpredsednika Zveze slovenskih organizacij Francija Kukovice na ustavnem sodišču izbojeval tudi razširitev dvojezičnega pouka na četrti razred ljudskih šol na območju, ki ga določa zakon o manjšinskem šolstvu za Koroško. Lavdatorka na letošnji podelitvi Rizzijeve nagrade je bila avstrijska varuhinja človekovih pravic in nekdanja manjšinska govornica stranke avstrijskih Zelenih Terezija Stojsic. V svojem slavnostnem govoru je izpostavila, da Bruggerja ne odlikujeta samo ti dve za slovensko narodno skupnost izredno pomembni odločitvi, ampak tudi njegova prizadevanja za uveljavitev človekovih pravic v Avstriji nasploh, njegov stalen angažma za zaščito okolja in še precej drugih stvari. Rizzijeva nagrada, ki so jo poimenovali po nemško govorečemu koroškemu humanistu, duhovniku, pisatelju in novinarju Vinzenzu Riz-ziju (1816 - 1856), ki si je z vsemi silami prizadeval za enakopravnost vseh narodov v habsburški monarhiji. Doslej so Rizzijevo nagrado podelili šele štirikrat, njeni dobitniki pa so bili bivša glavna urednica cerkvenega lista krške škofije »Kärntner Kirchenzeitung« Maria Halmer, nato - skupno - avtorji Helmut Scharf, Robert Saxer in Peter Gstettner, nadalje strokovnjak za izobraževalne vede na celovški univerzi Dietmar Larcher in pred letom dni Terezija Stojsic skupaj z zgodovinarjem celovške univerze Karlom Stuhlpfar-rerjem za »vzorne iniciative v prid medkulturnega sodelovanja«. Ivan Lukan Dobitnik letošnje Rizzijeve nagrade je odvetnik SeppBrugger (v sredini) v družbi (od leve) predsednika SPZ Gustava Brumnika, žene Christine, Terezije Stojsič in Marjana Sturma BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj Sloveniji in še petim državam - Avstriji, Madžarski, Italiji, Litvi in Malti - poslala drugi opomin zaradi kršenja evropske zakonodaje, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola pri zaposlovanju in delu. Države imajo za odgovor dva meseca časa. Če ne bodo odgovorile oziroma bo njihov odziv neustrezen, jih komisija lahko privede pred Sodišče Evropskih skupnosti. Glavni problemi so opredelitev neposredne in posredne diskriminacije, pravica žensk do porodniškega dopusta in delovanje organov za spodbujanje enakosti. Na začetku letošnjega leta je komisija poslala uradne opomine dvaindvajsetim državam članicam EU (to so Avstrija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Grčija, Finska, Francija, Irska, Italija, Litva, Latvija, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Švedska, Slovenija, Slovaška in Velika Britanija). Potem ko je preučila njihove odgovore, je ugotovila, da Avstrija, Litva, Slovenija, Madžarska, Italija in Malta direktive niso pravilno prenesle v svojo zakonodajo. pri slovenskih manjšinskih ustanovah orf - NSKS in CAN koroška - Obisk iz Slovenije P?test Predsednik DS Kavčič na obisku črtanju oddaj za manjšino DUNAJ/CELOVEC - Avstrijski center narodnih skupnosti (CAN) na Dunaju in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) sta včeraj ostro protestirala proti načrtu avstrijske ra-diotelevizije (ORF), ki hoče ob koncu leta 2008, ki ga je Evropska unija proglasila za leto medkulturnega dialoga, tedensko televizijsko oddajo »Heimat, fremde Heimat« (Domovina, tuja domovina) spremeniti v mesečno. Do tega naj bi prišlo »iz varčevalnih razlogov«. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) v svojem protestu poudarja, da »so varčevalni ukrepi na račun najšibkejših tudi v jasnem nasprotju z dolžnostmi javne televizije ORF, ki se financira s pristojbinami. Ena bistvenih nalog ORF v tem smislu pa so ravno manjšinske oddaje«. NSKS kot tudi CAN nadalje poudarjata, da je Svet Evrope pozval Republiko Avstrijo, potem ko je preveril njeno uresničevanje Okvirne manjšinske konvencije in listine, da naj nujno poveča obseg manjšinskih oddaj. »Dejansko pa pripravljajo ravno nasprotno od tega, kar zahteva Svet Evrope. Iz tega lahko samo sklepamo, da se preziranje ustave in odločitev ustavnega sodišpča s političnega področja seli tudi drugam oz. na ORF,« piše v tiskovni izjavi NSKS. Predsednik DS Blaž Kavčič obiskal privatno dvojezično ljudsko šolo Mohorjeve v Celovcu ivan lukan CELOVEC - Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Blaž Kavčič se je včeraj mudil na uradnem obisku manjšinskih ustanov na Koroškem.Sezanil se je s položajem slovenskega manjšinskega šolstva, srečal pa se je tudi s predstavniki političnih in gospodarskih organizacij koroških Slovencev. Za uvod je gost iz Slovenije obiskal privatno dvojezično ljudsko šolo Mohorjeve v Celovcu, nato so sledili razgovori z zastopniki zasebnih dvojezičnih otroških vrtcev in vzgojiteljskih ustanov koroških Slovencev ter slovenske Glasbene šole. Svoj obisk je predsednik DS RS s sodelavci in v spremstvu generalnega konzula RS v Celovcu Matjaža Longarja sklenil s pogovori s predstavniki vseh treh političnih organizacij koroških Slovencev ter Slovenske gospodarske zveze. (I.L.) Tajske masaže Nega obraza in telesa Vid dan od 10.00 da 22.00 Od poredel^a cbioto« od KjOC üö 2QOO Tel+3865 333 C 333 irilLji-'-ccntcr dc'tik.ii Tel+ 386 S 3331 330 do tik Največji center dobrega po£utjj na Goriškem v Ann i. r 2. ck LAsrrWaia ponuja izjemen Center Dotik ^^Hv^Ji kjer se prepletajo mistično it daljnih dežel, prijazno in strokovno osebje ter priznane kozmetične linije. O TJ aiaže*nt$a a in telesa Letošnje praznite- razvejiitE ivoje najdražje z nečim posebrim ... Poda rite dani ni bon centra Dotik, ki bo vam- drago osebo popeljal iz vsakdana v svet dobrega poiuija in sproaritve^oparii dotikov... poslovnim partnerjem, L-ftam^f družinskim članom,...vam najdražjim oset popust na tajske masaže intone cwwwiw ngtulncm- in wrtjj LfJQflnwt nt vnpHj^k pn In p'i'iln z d.rllnim benenn. .. .. : I ii . Ii fvhr.i JDCft .1 ■ - ptjtflfcl StfrfYTW- lit dfi pfidlllliihM kLpOflil PT ■.: ■■..:■ . ■ -dno r.-ij/ivLj Ltartkj. 28 Četrtek, 27. novembra 2008 GOSPODARSTVO pristanišča - Skupina Luka Koper v prvih devetih mesecih leta Za 16% več kontejnerjev in za 25% več avtomobilov Prihodnje leto se bodo v pristanišču prilagajali razmeram na trgu KOPER - Skupina Luka Koper je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 103 milijone evrov prihodkov od prodaje, kar je 16% več kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja se je povečal za 7% na 20,6 milijona evrov, čisti dobiček pred obdavčitvijo je znašal 21,7 milijona evrov, čisti dobiček pa 18,2 milijona evrov. Čisti devetmesečni dobiček skupine je dosegel 69-odstotno realizacijo lanskega čistega dobička. Pri primerjavi je sicer treba upoštevati pozitivne učinke prodaje finančnih naložb v 2007 in pripisan dobiček pridruženih družb. Ob izločitvi teh dejstev bi bil letošnji celotni dobiček za 3% večji kot lanski, je Luka Koper objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Kot navajajo v koprski družbi, je ladijski pretovor v prvih devetih mesecih dosegel 11,9 milijona ton oz. 6% več kot v enakem lanskem obdobju. Pretovorili so 261.000 TEU (kontejnerskih enot), kar je za 16% več kot v enakem lanskem obdobju, in 456.000 avtomobilov oz. 25% več kot v enakem obdobju lani. V obdobju od januarja do oktobra je skupina Luka Koper pretovorila 13,5 milijona ton blaga, kar je skoraj 8% več kot v enakem obdobju lani. V družbi pričakujejo, da se bo ugoden trend nadaljeval do konca leta in da bodo presegli letošnji načrt. Kot ocenjujejo, se bo skupen ladijski pretovor približal 16 milijonom ton. Luka Koper je na ravni skupine v prvih devetih mesecih za naložbe namenila 87,8 milijona evrov. Do konca letošnjega leta in v prihodnjem letu bodo začeli z naložbami, ki bodo na podlagi strokovnih analiz upravičile tudi trenutne ostrejše pogoje na finančnih in kapitalskih trgih; prednost bodo namreč dali naložbam v osnovno pristaniško dejavnost. Razmeram na trgih se bodo v skupini prilagajali z ukrepi za še boljše obvladovanje in optimiziranje poslovnih procesov, tudi ob upoštevanju določil koncesijske pogodbe in nove podjetniške kolektivne pogodbe, navajajo v koprski pristaniški družbi. Za prihodnje leto pričakujejo v skupini nižjo stopnjo rasti pretovora in poslovnih prihodkov v primerjavi s preteklimi leti, ne pa njihovega zniževanja. Napovedi poslovnih partnerjev kažejo na umiritev blagovnih tokov pri avtomobilih, kontejnerjih in delno pri generalnih tovorih. Učinki pričakovane recesije na poslovanje Luke Koper bodo po pričakovanjih manj izraziti zaradi strateške lege koprskega pristanišča in gravitacije na trge srednje in vzhodne Evrope. carine - Novosti ob 40-letnici Evropske carinske unije Carina v FJK se prilagaja novim potrebam blagovnega prometa Predstavniki agencije za carine z direktorjem za FJK Paolom Pantalonejem kroma TRST - V okviru pobud ob 40-le-tnici Evropske carinske unije je bila včeraj na sedežu deželne direkcije agencije za carine Agenzia delle Do-gane za Furlanijo-Julijsko krajino tiskovna konferenca z naslovom Carina v službi ozemlja - novosti in prednosti. Odgovorni za deželno carinsko upravo z direktorjem Paolom Panta-lonejem so na srečanju podrobneje orisali potek uvajanja nekaterih novosti, ki so posebno pomembne za gospodarski in podjetniški razvoj v FJK. Gre za strateške iniciative deželne direkcije za leto 2008 glede na nove potrebe blagovnega prometa v deželi, za sistem Cargo, ki bo prinesel kakovostne prednosti za pristanišča v FJK, še posebno za tržaške prostocarinske točke, za telematizacijo trošarin s posledičnimi ugodnostmi za podjetja in za telematizirane kontrole in banke podatkov, ki zagotavljajo večjo varnost proizvodov in lajšajo boj proti ponarejanju, kar gre v korist zaščite proizvajalcev in varstva potrošnikov. Nobels Colloquia v Trstu: svetovno gospodarstvo in finança pod žarometi Nobelovih nagrajencev TRST - V kongresnem centru tržaške Pomorske postaje bo v ponedeljek in torek, 1. in 2. decembra, potekala osma izvedba pogovorov med nobe-lovci Nobels Colloquia, ki jo s sodelovanjem Pokrajine Trst prireja svetovalna družba Promostudio. V dveh debatnih dneh se bodo zvrstile velike teme ekonomske in finančne aktualnosti, od mednarodne finančne krize do prihodnosti ameriškega gospodarstva v eri novega predsednika Obame, od financializiranja gospodarstva do poseganja države, od učinkov špekulacije z dolarjem, nafto in hrano do relansiranja realne ekonomije. O teh temah se bodo pogovarjali Nobelovi nagrajenci Eric Maskin, James Mirr-lees, Robert Mundell, Edward Prescott in Robert Solow, pridružili pa se jim bodo mednarodno uveljavljeni ekonomisti in raziskovalci, kot so Alberto Alesina, Jean Paul Fitoussi, Edward Luttwak, Allen Sinai, Dennis Snower, Felix Cuesta in Simon Evenett. Iz krogov italijanske finance in podjetništva se bodo tržaškega srečanja udeležili predsednik Fiata Luca di Montezemolo, predsednik banke BNL iz skupine BNP Paribas Luigi Abete in generalni direktor združenja bank ABI Giuseppe Zadra, povabljen pa je tudi pooblaščeni upravitelj družbe Generali Giovanni Perissinotto. Med ostalimi potrjenimi udeleženci bosta pri pogovorih sodelovala tudi podpredsednik združenja zadrug Legacoop Giorgio Bertinelli in podpredsednik za optične mreže pri družbi Alcatel-Lucent Stefano Schiavoni. sejmi - Riccardo Illy gost na ljubljanskem sejmu Kariera 08 Ključ za uspeh je trdo delo Nekdanji predsednik Dežele FJK je osvetlil vrhunce svoje politično-podjetniške kariere LJUBLJANA - Karierni sejem Kariera 08 v Ljubljani je včeraj gostil tržaškega podjetnika in politika Riccarda Illyja, ki je v predavanju osvetlil vrhunce svoje bogate kariere. Ključ do uspeha je po njegovih besedah trdo delo. Treba je definirati meje svojega delovanja, imeti strategijo in cilje, predvsem pa za posel pridobiti ustrezne finančne in človeške vire ter znanje. Illy se je družinskemu podjetju Illy Caffe, ki ga je leta 1933 ustanovil njegov stari oče, pridružil leta 1977 in se posvetil reorganizaciji komercialne strukture podjetja. Kot direktor prodaje za Italijo je posebno skrb namenil marketinškim aktivnostim, ki so se izkazale za ključne pri preboju na mednarodni trg. V drugi polovici 80. let je začel z razvojem novih produktov in prenovo administrativnega sektorja. Ko je prevzel vodenje celotne prodaje, je vzpostavil tudi smiseln sistem podružnic. Leta 1992 je postal direktor poslovanja in leta 1995 podpredsednik družbe Illy Caffe. Od leta 2004 je predsednik upravnega sveta Skupine Illy, v katero sodijo družbe Illy Caffe, Dammann Freres, Domori, Mastrojanni in Agrimontana, prek teh družb pa še Betjeman&Barton in Haciende San Jose. Vizija skupine je postati Holding okusa (Holding of the Taste). Skupina Illy je nedvomno najbolj poznana po kavi. Proizvaja pa tudi čaje, čokolade, piškote in vino. Ko je Ricardo Illy prišel v podjetje, je Illy Caffe kavo proizvajal samo za hotele, podjetje pa je izdelovalo 30 različnih mešanic. Illy se je sčasoma osredotočil le na eno, najbolj kakovostno mešanico kave, ki jo poznamo tudi danes. Riccardo Illy na posnetku izpred nekaj let arhiv Ricardo Illy se je preizkušal tudi v novinarstvu, v mladosti je denar služil kot učitelj smučanja, je pa tudi pisatelj. Od leta 1993 do 2001 je bil župan Trsta, nato je bil izvoljen v italijanski parlament. Leta 2003 je bil izvoljen za predsednika Fur-lanije-Julijske krajine in bil na tem mestu do aprila letos. (STA) EVRO 1,2900 $ -0,27 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. novembra 2008 evro (povprečni tečaj) valute 27.11. 26.11. ameriški dolar 1,2900 1,2935 japonski jen 123,04 123,10 ruski rubel 8,8081 35,3902 8,8329 35,4275 7,4535 britanski funt 0,83580 0,84560 norveška krona 8,8800 9,0340 25,080 švicarski frank 1,5450 1,5456 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 261,65 3,7745 260,08 3,7675 kanadski dolar 1,5937 1,5985 bolgarski lev 1,9558 3,8688 1,9558 3,8385 slovaška krona 30,334 3,4528 30,355 3,4528 latvijski lats 0,7095 2,9077 0,7093 3,0393 islandska krona 280,00 2,0329 275,00 2,0665 hrvaška kuna 7,1299 7,1400 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 27. novembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 1,9 2,2025 2,5675 2,7475 LIBOR (EUR) 3,35 3,87375 3,93125 3,9825 LIBOR (CHF) 0,875 1,27333 1,455 1,68667 EURIBOR (EUR) 3,61 3,879 3,928 3,978 ZLATO (999,99 %%) za kg 20.113,96 € -331,86 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 27. novembra 2008 drugo srečanje Podjetnice in Tondo o potrebah in ciljih ženskega podjetja TRST - Podjetja, ki jih vodijo ženske, imajo v Furlaniji-Julijski krajini 25-odsto-tni delež, so ugotovili udeleženci včerajšnjega srečanja deželne koordinacije odborov za žensko podjetništvo, ki ga vodi Tržačanka Elena Pellaschiar, s predsednikom Dežele Renzom Tondom. Sestanek, že drugi po vrsti, je služil za analizo zdravstvenega stanja ženskega podjetništva v deželi in za vzpostavitev tehničnih omizij za nekatere prednostne cilje. Odbori so Tondu kot prednostne usmeritve za uveljavljanje ženskega podjetništva predlagali sprejem deželnega zakona za tovrstno podjetništvo, prilagoditev kriterijev za podeljevanje prispevkov podjetjem za specifične potrebe ženskega podjetništva in določitev nadaljnjih instrumentov, ki lahko olajšajo življenje podjetnice v njegovi celoti. Zadnji predlog zadeva pripravo poskusnih projektov, pri katerih bo žensko podjetje prihodnosti protagonist inova-tivnih storitev za osebo, še posebno za šibkejše socialne sloje. Cilj je projektirati nove možnosti lokalnega welfarja, v katerem ima lahko žensko podjetje aktivno vlogo. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,50 IMTTIDCI IDADA 1 il HO -1,89 KRKA 1 1 IKA KOPER 52,89 2511 -1,18 -1,05 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 178,75 271 40 -1,18 +2,87 TELEKOM SLOVENIJE 159,17 +2,64 +0,72 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA CTni 52,10 32,05 +0,19 +2,33 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 37CÛ _n Q7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 12,18 +1,50 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 42,45 13,73 -0,33 +0,51 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 254,58 190 00 +3,83 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 110,10 18,73 +2,65 +0,09 +4,00 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 27. novembra 2008 +1,24 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,387 5,095 12 34 -1,00 -2,02 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 7,16 +2,83 +0,00 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 1,355 4,03 +2,73 +1,26 +1 85 EDISON ENEL ENI 1,104 5,00 1825 +0,40 FIAT FINMECCANICA 5,73 +0,72 +6,60 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,73 18,86 +0,36 +2,67 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,2325 2,43 1842 +4,44 +1,46 -1 76 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 14,41 4 1475 -0,55 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,115 -0,54 +0,56 PIRELLI e C PRYSMAN 1,256 0,275 816 +4,06 +1,10 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 12,06 4 1525 +3,49 +4,78 +1 03 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,44 1 078 +0,00 +1 70 TENARIS TERNA 8,00 +4,85 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,385 0,806 11 49 -0,93 -0,37 UNICREDIT 1,785 +0,70 +0,51 SOD NAFTE (159 litrov) 55,19 $ -1,34 IZBRANI BORZNI INDEKSI 27. novembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.213,61 956,55 +1,15 +0,92 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, 1.680,33 1.065 77 +2,29 -0,55 FIRS, Banjaluka Belex 15 Bpnnrad 1.875,52 556 17 -0,48 +1 52 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 257,73 2399,16 8.421,86 2.379,71 +0,43 +0,35 -5,81 +0,62 DRUGI TRGI Dow Jones, New York - - i nn S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 876,872 4.665,27 +1,58 +2,30 +1 77 Fise ioo, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 4.226,10 3.250,39 1.822,31 +2,54 +3,844 a i x, Dunai PX, Praga Fl IROSTOXX 50 846,5 2.427,97 +3,57 +2,28 LunOSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.373,39 1.710,52 13.552,06 1.917,86 9.026,72 +1,95 -0,035 +1,366 +1,053 +3,81 / ALPE-JADRAN Četrtek, 5. novembra 2008 3 slovenija - Na zasedanju vlade Premier Pahor imenoval Rupla za odposlanca za zunanje zadeve v S tem naj bi se strinjal tudi zunanji minister Zbogar - Ponovljen razpis za veleposlanike LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor je na novinarski konferenci po včerajšnji seji vlade sporočil, da je dosedanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla imenoval za svojega posebnega odposlanca za zunanje zadeve. O zapletu z veleposlaniki pa je povedal, da je vlada naložila zunanjemu ministrstvu, naj ponovi razpis prostih delovnih mest za te položaje. Kot je pojasnil Pahor, se je že od začetka sestavljanja vladnega kabineta odločil, da bo imel dva svetovalca - enega za zunanjo politiko in drugega za nacionalno varnost. Za slednjega se še ni odločil, medtem ko je za prvega izbral dosedanjega zunanjega ministra Rupla, po Pahorjevih besedah "človeka z izjemnim zunanjepolitičnim opusom". Pri tem je izpostavil Ruplove velike izkušnje na zunanjepolitičnem področju, od časov osamosvajanja, do vključevanja v EU in predsedovanja Organizaciji za varnost in sodelovanje (Ovse) ter Svetu EU za splošne zadeve in zunanje odnose. Rupel bo tako svetovalec v kabinetu predsednika vlade, z imenovanjem pa se je strinjal tudi novi zunanji minister Samuel Žbogar, je pojasnil Pahor. Dodal je, da so njegovo odločitev o imenovanju Rupla na vladi sprejeli "brez nasprotovanja". Rupel je imenovanje že sprejel, odločitve Pahorja pa za zdaj ne komentira. Pahor je pojasnil še, da je o svetovalcu za zunanjo politiko razmišljal že zadnjih 14 dni in da njegova odločitev, da izbere Rupla, ni povezana z aktualnimi dogodki, kot je na primer zavrnitev Rupla za veleposlanika na Dunaju s strani predsednika države Danila Türka. Glede na to, da je Türk pred dnevi pojasnil, da Rupla za veleposlanika ne bi imenoval, ker mu ne zaupa, pa je Pahor pojasnil, da spoštuje predsednikovo odločitev, a hkrati pričakuje, da bo tudi on njegovo. Iz Türkovega urada so medtem sporočili le, da "predsednik republike ne komentira kadrovskih odločitev predsednika vlade". Predsednik vlade je sicer nakazal, da z njegovo odločitvijo ne bodo zadovoljni vsi. "Rad bi videl ministra s tako dolgim opusom, da nekdo ne bi bil s čim nezadovoljen," je dejal premier. "Imamo različne poglede (...), vendar smo v obdobju, ko je od najvišjih predstavnikov v državi potrebno pričakovati, da bodo v ljudeh iskali tisto, kar je najboljše," je poudaril. Podobno je odgovoril tudi na novinarsko vprašanje, ali kot premier države lahko zaupa človeku, ki je za lastni in- teres pripravljen tožiti državo - Rupel naj bi namreč zaradi zavrnitve za veleposlanika napovedoval tožbo. Kot je dodal, z Ruplom nimata posebnega odnosa in da imata tudi različna mnenja o določenih stvareh, a kljub temu menita, da se lahko pri za Slovenijo pomembnih zunanjepolitičnih korakih dopolnjujeta, zato sta se dogovorila za sodelova-nje.Nikakor pa Rupel ne bo posegal v pristojnosti zunanjega ministra, je zagotovil Pahor. V tej luči je ponovil, da imamo v državi "omejeno število talentov". "Zakaj bi se odrekli človeku, ki ima v že- Dimitrij Rupel pu telefonske številke vseh pomembnejših državnikov," je menil premier. Pahor je s svojo odločitvijo imenovanja Rupla za svojega zunanjepolitičnega svetovalca presenetil sprožil vrsto odzivov. Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Ivo Vajgl je za TV Slovenija dejal, da gre za Pahor-jevo odločitev, od katere bo imel "bodisi korist bodisi škodo". Jožef Jerovšek iz glavne opozicijske stranke SDS pa je Pa-horjevo odločitev pozdravil in menil, da je premier s tem dokazal, da so "zunanjepolitični cilji Slovenije nad osebnimi Danilo Türk zamerami in da ne bo dovolil, da bi se v Sloveniji skozi zadnja vrata uvedel predsedniški sistem". Slovenska vlada se je včeraj ukvarjala tudi z vprašanjem veleposlanikov in naložila zunanjemu ministrstvu, naj ponovi razpis za veleposlaniška mesta, za katera je Türk zavrnil kandidate, ki jih je predlagala prejšnja vlada Janeza Janše. Premier Pahor je sporočil še, da je vlada na današnji seji imenovala dosedanjo veleposlanico v Berlinu Dra-goljubo Benčina za državno sekretarko na MZZ. (STA) trst - Predstavitev avtobiografskega dela "Ritorno a Las Hurdes" Franco Juri karikaturist, poslanec in sedaj tudi pisec prvega romana Patrizia Vascotto, Franco Juri in Marino Vocci na predstavitvi Jurijeve knjige kroma Vlada bo poravnala obveznosti za Armerijo in Foresterijo LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji dala tudi soglasje k vsebini sporazuma glede poplačila obveznosti Univerze na Primorskem (UP) do izvajalcev za naložbo Arme-rija in Foresterija. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo bo za poravnavo obveznosti zagotovilo sredstva v višini 3,5 milijona evrov. Kot je znano, je zaradi neplačila dela izvedenih del izvajalca Makro 5, ki se nanaša na investicijo Armerija in Fo-resterija, zoper UP v teku izvršilni postopek na Okrajnem sodišču v Kopru. To je oktobra letos razpisalo prvo javno dražbo za nepremičnino Arme-rija in Foresterija, a je trenutno odložena za šest mesecev. Rektor UP Rado Bohinc je v pisni izjavi za javnost odločitev vlade označil za racionalno, saj po njegovo preprečuje nastajanje nadaljnje gospodarske škode. Cariniki na Starodu v prtljagi našli več kot pol milijona evrov ILIRSKA BISTRICA - Na mejnem prehodu Starod so v sredo pri pregledu avtomobila z italijanskimi registrskimi tablicami v potovalnem kovčku, torbi in jakni našli kar 537.700 evrov gotovine v različnih bankovcih. Avto je vozil 43-letni portugalski državljan z začasnim prebivališčem v Srbiji, so sporočili s Carinske uprave RS. Po navedbah carinske uprave je portugalski državljan povedal, da je denar njegov in da ga je privarčeval v osemnajstih letih igranja nogometa na Portugalskem. Ni vedel, da bi moral gotovino prijaviti carini, poudaril pa je, da je denar zakonitega izvora, kar namerava tudi dokazati. Carinik je denar zadržal, o njegovi usodi pa bo odločeno v postopku o deviznem prekršku, ki je bil uveden zoper portugalskega državljana. Carinska uprava opozarja, da je minilo skoraj poldrugo leto, odkar morajo vsi potniki, ki potujejo v EU ali iz nje z 10.000 evri ali več gotovine, to prijaviti carini. 15. junija 2007 je namreč začela veljati uredba, ki s tem ukrepom na evropski ravni pomaga preprečevati nezakonite dejavnosti, kot sta pranje denarja in financiranje terorizma. Gotovino v evrih ali kateri koli drugi valuti enake vrednosti, pa tudi lahko zamenljive vrednostne papirje (obveznice, delnice, potovalni čeki) v enaki vrednosti morajo potniki prijaviti na posebnem obrazcu, ki ga predložijo cariniku na mejnem prehodu, prek katerega vstopajo v EU ali izstopajo iz nje. zagreb - Boj proti kriminalu Na Hrvaškem posebni protimafijski oddelki ZAGREB - Hrvaška bo prihodnje leto dobila približno 60 posebno izbranih sodnikov, ki se bodo ukvarjali s korupcijo in organiziranim kriminalom na posebnih oddelkih na sodiščih v Zagrebu, Splitu, na Reki in v Osijeku, je včeraj napovedal pravosodni minister Ivan Šimonovic. Hrvaška je za omenjene oddelke namenila pet milijonov kun (695.000 evrov). Gre za posebne oddelke, ki bodo obravnavali primere Urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok). "Usko-ški" sodniki bodo imeli 2700 kun (375 evrov) višjo plačo, kar so hrvaški novinarji že označili "dodatek za strah" za "elitne sodnike". Sodniki ter ostali uslužbenci posebnih oddelkov bodo morali prestati posebno varnostno preverjanje. Ne bodo pa imeli zagotovljenega posebnega varstva, razen v določenih primerih. Hrvaški pravosodni minister je poudaril, da gre za pripravo "protimafijskega paketa", ki vsebuje zakonske spremembe in kadrovsko zapolnjevanje, saj bo leto 2009 po njegovih besedah "leto dejanj uskoških sodišč". Med drugim bodo morali sodniki posebnih oddelkov v sedmih dneh od začetka preiskave v slehernem primeru napovedati prvo obravnavo. Predsednik hrvaškega vrhovnega sodišča Branko Hrvatin je dejal, da so sodišča v štirih največjih hrvaških mestih obravnavala 221 primerov, ki bodo v pristojnosti posebnih oddelkov, povprečno pa je v vsakem omenjenem primeru obtoženih od osem do deset oseb. Dodal je, da vrhovno sodišče beleži iz leta v leto več potrditev pravnomočnih odločitev sodišč v primerih, ki jih preiskuje Uskok. (STA) TRST - Franco Juri je večplastna osebnost, ki ima veliko zanimanj. Takoj po osamosvojitvi Slovenije je bil izvoljen v slovenski parlament in bil tudi vladni sekretar in ambasador, potem je zapustil aktivno politično sceno in se posvetil karikaturam. Sedaj se je znova vrnil v politiko (od septembra je član slovenskega parlamenta), kar sovpada tudi z njegovim prvim romanom Ri-torno a Las Hurdes (Vrnitev v Las Hurdes), ki je vasica v Španiji. Gre za avtobiografski roman, ki je tudi roman neke generacije (Juri je star 52 let), ki je doživela razkroj Jugoslavije, rojstvo Slovenije in še marsikaj. O Jurijevem romanu sta na njegovi tržaški predstavitvi (pobudnik je bila Skupina '85) govorila Patrizia Vas-cotto in Marino Vocci. Nekdanji devin-sko-nabrežinski župan, ki v romanu nastopa kot Gino, je izpostavil predvsem poglavja, v katerih avtor obravnava svoje odnose z očetom in se sooča s problemi zgodovine in zgodovinskega spomina. Gre za človeško ganljivo pričevanje Jurijevega očeta, partizana, ki je bil primoran po pokolu v beneškem Porči-nju (Porzus) v izgnanstvo v Jugoslavijo, točneje v Koper, kjer je bil Franco Juri rojen. Vocci je tudi govoril o življenjskih mejnikih Jurijeve generacije in polemično spomnil, kako je TV Koper-Capo-distria zavrnila Jurijevo prošnjo za zaposlitev na televiziji, češ da je prestar. benetke - Primer Unabomber Policijski izvedenec na zatožni klopi BENETKE - Danes bo na sodišču v Mestrah prva obravnava v okviru procesa proti Eziu Zernarju, vodji laboratorija za kriminalistične preiskave v Benetkah. Policist je obtožen manipuliranja medeninaste ploščice, glavnega dokaza proti inženirju Elvu Zornitti. Slednji je edini osumljenec v tržaški preiskavi o zloglasnem bombnem atentatorju iz severovzhodne Italije. Skrivnostnega atentatorja so imenovali »Unabomber« po ameriškem kriminalcu Theodoru Kaczynskemu, ki je pripravljal bombne pošiljke med leti 1978 in 1996. Zernarjev odvetnik Emanuele Fragasso se je 30. junija odrekel predhodni obravnavi in zahteval takojšnje sojenje. Medeninasto ploščico so leta 2004 odkrili v neeksplodirani napravi v cerkvi v Portogruaru, po ekspertizah pa je kazalo, da naj bi se sledi na njej ujemale s škarjicami Elva Zornitte. Pozneje so ugotovili, da so ploščico manipulirali. Do tega naj bi Ezio Zernar prišlo v obdobju, ko so dokaz hranili v kriminalističnem laboratoriju. Inženir Zornitta bo na beneškem procesu preko svojega odvetnika Maurizia Paniza zahteval odškodnino v višini 2,5 milijona evrov. Paniz bo na prvi obravnavi predstavil seznam prič, med katerimi so generalni državni tožilec iz Benetk Ennio Fortuna, glavna tožilca iz Benetk in Trsta Vittorio Borraccetti in Nicola Maria Pace ter njuna namestnika Luca Marini in Pietro Montrone. 6 Četrtek, 27. novembra 2008 ITALIJA / gospodarska kriza - Na današnji seji ministrskega sveta Vlada napoveduje izredno pomoč manj premožnim Napolitano: Svetovni finančni polom je presenetil tiste, ki bi ga morali preprečiti RIM - Ministrski svet bo na današnji seji sprejel nekaj izrednih ukrepov za ublažitev učinkov gospodarske krize. Minister Giulio Tremonti napoveduje med drugim enkratno do-klado (od dvesto do tisoč evrov) za upokojence in za manj premožne družine. Po neuradnih podatkih naj bi to stalo državno blagajno nekaj več kot dve milijardi evrov. Upokojenec (ali upokojenka), ki živi sam in katerega letni dohodek ne presega 15 tisoč evrov, naj bi dobil od države izredni prispevek dvesto evrov. Družine pa naj bi dobile od tristo do največ tisoč evrov, odvisno od skupnega letnega dohodka in od števila otrok. Za družine naj bi veljale tri dohodkovne meje in sicer 17 tisoč, 20 tisoč in 22 tisoč evrov. Berlusconijeva vlada računa, da bo s temi ukrepi vsaj delno zajezila vse hujše učinke ekonomske krize in tako spodbudila potrošnjo, ki precej pada. Več potrošnje pomeni tudi več proizvodnje, pravijo vladni strokovnjaki, ki računajo, da bodo današnji ukrepi doživeli podporo ne samo v opoziciji, temveč tudi pri sindikalnih organizacijah in delodajalskih združenjih. Con-findustria je ukrepe že pozdravila, bolj previdni pa so sindikati, ki menijo, da bi morali takšnim ukrepom nujno slediti še drugi. Da je kriza ušla iz rok odgovornih za svetovno dogajanje, je prepričan predsednik republike Giorgio Napolitano. Med včerajšnjim obiskom v Jeruzalemu je odgovornim očital, da so močno podcenjevali prve zametke finančne krize in njen vpliv na t.i. realno gospodarstvo in torej na vsakdanje življenje ljudi. Predsednik je izrazil upanje in pričakovanje, da bodo države reševale krizne situacije s konsenzom in predvsem s skupnimi ukrepi, ne pa z zapiranjem in soliranjem, ki ne peljeta nikamor. Očitno je imel v mislih različna gledanja v Evropski uniji. V zvezi s krizo velja omeniti, da Berlusconijeva vlada konkretno razmišlja tudi o takojšnji zamrzniti cestnin na celotni državni avtocestni mreži. To napoveduje minister Altero Matteoli, ki pravi, da so avtocestne družbe že pristale na takšen ukrep, ki naj bi trajal najmanj štiri mesece. Minister napoveduje tudi nove investicije za prometnice in za infrastrukture. Sicer pa bomo danes videli, kaj se bo iz vsega tega izcimilo. Giorgio Napolitano, ki se je srečal s palestinskim voditeljem Abu Mazenom, je včeraj v Izraelu opozoril na kvarne učinke finančno-gospodarske krize ansa messina - Neverjetno upravljanje prevoznega podjetja Atm Brez avtobusov Uslužbenci brez plač so prekrižali roke - Sodišče razglasilo stečaj nogometnega kluba Messina MESSINA - Prebivalci Messine so že deset dni primorani premikati se z avtom, z motorjem, s kolesom ali peš. To je posledica neverjetnega upravljanja lokalnega prevoznega podjetja Atm. Slednje je seveda občinska last in je v zadnjih letih ustvarilo tako luknjo, ki ji ni para v zahodnem svetu. Podjetje Atm je ostalo enostavno brez denarja in so zato uslužbenci brez plače od avgusta. Stvar je prekipela in so uslužbenci pred 10 dnevi prekrižali roke, položaj pa je vse prej kot pred rešitvijo. Messina oziroma njena občinska uprava (zdajšnja, a tudi prejšnje) je potolkla vse negativne rekorde in nakopičila vrsto cvetk, ki pa so žal (kot vselej v teh primerih) na ramenih davkoplačevalcev. V podjetu Atm je npr. skupno 682 zaposlenih, za katere večkrat ni jasno, za kaj so pravzaprav zadolženi. Od teh je 340 šoferjev: toda podjetje lahko danes računa na samo 21 avtobusov in 5 tramvajev. In to v mestu, ki šteje 245 tisoč prebivalcev in je v tem smislu na 13. mestu v Italiji. V Padovi, ki šteje 30 tisoč prebivalcev, se vsak dan poda na cesto 205 avtobusov... Za vse to je več vzrokov. Med glavnimi so zastarelost avtobusov, še zlasti pa nonšalantne izbire v preteklosti (zelo poceni vozovnice v volilne namene in obenem podvojitev števila zaposlenih) in posledične gore dolgov. Deželni in občinski finančni prispevki pa danes ne krijejo niti stroškov za osebje. Dodatno klofuto mestu je včeraj zadal športni sektor. Lokalno sodišče je namreč v okviru raziskave o lažni bilanci razglasilo stečaj nogometnega kluba Messina, ki je bil sicer medtem že zdrknil v D ligo. Družba Cai 1. decembra še ne bo vzletela RIM - Letala nove družbe Cai ne bodo vzletela 1. decembra, kot je bilo to predvideno. To je včeraj najavila državna ustanova za civilne polete Enac, ki pa ni določila novega datuma za začetek dejavnosti nove letalske družbe. Do takrat bo torej še naprej delovala družba Alitalia. Med razlogi za preložitev datuma je mnenje, ki ga morata še izdati italijanski in evropski urad za jamstvo konkurence. Mnenje naj bi italijanski urad po besedah predsednika Corrada Catricalaja posredoval prihodnji teden. Včeraj pa se je razvnela polemika zaradi plačila, ki naj bi ga zahteval izredni komisar Augusto Fantozzi. Po nekaterih vesteh, ki so prišle tudi na ušesa parlamentarcev, je Fantozzi zahteval čednih 15 milijonov evrov. S tem v zvezi so v poslanski zbornici zahtevali pojasnila od vlade predstavniki Demokratske stranke in Italije vrednot. Papež Benedikt XVI. bo verjetno obiskal Izrael Papež Benedikt XVI. bo po vsej verjetnosti prihodnje leto obiskal Izrael, morda sredi maja. Vatikan je namreč delno potrdil vest izraelskega dnevnika Haaretza, na podlagi katere se je papež odzval na vabilo izraelskega predsednika Šimo-na Peresa. Po pisanju dnevnika - ki poroča o srečanju med Peresom in apostolskim nuncijem Antoniom Francom - je v tem okviru predviden tudi obisk Betlehema, papež pa naj bi v Izrael potoval v drugem tednu maja. Vatikan je s tem v zvezi vsekakor potrdil le, da je govor o možnosti papeževega obiska Izraela v letu 2009, in dodal, da so v teku »stiki« z Izraelom. Tom Cruise želi kupiti grad pri Rimu RIM - Ameriški filmski zvezdnik Tom Cruise želi kupiti grad Brac-ciano nedaleč od Rima, v katerem se je leta 2006 poročil z igralko Katie Holmes. Za grad iz 15. stoletja je pripravljen plačati kar 40 milijonov evrov. Grad, ki velja za enega najlepših v Evropi, je v lasti plemiške družine Odescalchi in pogosto služi kot prizorišče razkošnih porok. Med drugim sta se na njem poročila znana poročevalka ameriške televizije CNN Christiane Amanpour in nekdanji tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta James Rubin. Usodni "da" sta na gradu pred desetimi leti dahnila tudi kralj italijanskega popa Eros Ramazzot-ti in Švicarka Michelle Hunziker. mafija - Prevzel ga je klan Alvaro-Palamra Fellinijev najljubši lokal v Rimu Cafe de Paris v rokah Ndranghete RIM - Rimski Cafe de Paris, simbol sladkega življenja kot ga je upodobil filmski režiser Federico Fellini, je kupila mafijska družina iz Kalabrije. Klan Alvaro-Palamra, ki pripada Ndrangheti, je prevzel nadzor nad kavarno po izplačilu šestih milijonov evrov v gotovini. Po podatkih policije je nakup lokala del širitvenega načrta Ndrang-hete z juga Italije na območje Rima, pa tudi Nemčije, Nizozemske in Brazilije. Po besedah preiskovalcev je bil prevzem Cafe de Paris del večjega obnovitvenega načrta lokala, ki se nahaja na ulici Veneto, nedaleč od ameriške ambasade. Ulica Veneto je zaslovela med razmahom filmske industrije v Rimu petdesetih let, ko so zvezdniki kot Audrey Hepburn, Anita Ekberg, Frank Sinatra in Gary Cooper pogosto obiskovali rimske restavracije in nočne klube. Tedaj se je tudi Rim uveljavil po svetu kot mesto sladkega življenja. mafija - Policijska akcija V Catanii 24 ljudi za zapahi, med njimi občinski odbornik CATANIA - Policija je včeraj v protimafijski akciji, imenovani Botri, v Catanii aretirala 24 domnevnih članov mafijskega klana Santapaola-Ercola-no. Aretirani - med njimi je tudi odbornik za socialne službe občine Paterno Carmelo Frisenna iz stranke Forza Italia - so osumljeni sodelovanja v mafijski združbi in različnih kaznivih dejanj. Preiskava vrste kaznivih dejanj, med drugim umorov, izsiljevanja, tatvin in pranja denarja, naj bi med drugim razjasnila dmnevno izsiljevanje gradbenih podjetij, da kupujejo cement pri podjetjih pod okriljem klana Santapaola-Ercolano. V tem sklopu sta bila leta 2006 ubita Roberto Faro in Giuseppe Salvia, po vsej verjetnosti zato, ker sta okradla od mafije »zaščiteno« podjetje. 37-letni Frisenna naj bi bil zveza med Santa-paolo in občinsko upravo. Sum glede nepravilnosti obstaja med drugim v zvezi z lokalnimi volitvami maja lani, ko je bil za svetnika izvoljen Frisenna. Župan Paterna je ob njegovi aretaciji sicer izrazil upanje, da se bo na koncu izkazala Frisennova nedolžnost. Preiskava se je pričela leta 2005, vodijo pa jo javna tožilca Giuseppe Gennaro in Agata Santanoci-to ter član protimafijske direkcije Carmelo Petralia. Ulica dei Montecchi 6 rr~d r^ tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 683 Petek, 28. novembra 2008 TRST / APrimorski ~ dnevnik zgoniški občinski svet - Dokument so podprli svetniki večine in Slovenska skupnost Resolucija za ohranitev v i • - «vi • i v« • sol in vrtca v zgomski obam Nacionalno zavezništvo proti - Uprava za ohranitev sedanjih kakovostnih storitev na šolskem področju Občinski svet zgoniške občine »prosi, da se na občinskem območju ohrani sedanja šolska mreža, četudi ne odgovarja številčnim merilom, ki jih navajajo državni zakonski ukrepi, v kolikor so storitve na razpolago občanom trenutno na visoki kakovostni stopnji,« obenem pa prosi, »da se občanom zagotovi možnost, da na področju osnovnošolskega šolanja imajo možnost celodnevnega pouka ter se tako ustre-že potrebam, ki so jih izrazile družine.« Tako poziva resolucija za ohranjanje sedanje šolske mreže v zgoniški občini, ki jo je občinska skupščina odobrila na sredini seji z glasovi levosre-dinske večine in Slovenske skupnosti, medtem ko so svetniki Nacionalnega zavezništva glasovali proti. Resolucijo, ki je izzvala živahno razpravo, je predstavil odbornik za šolstvo Igor Gustinčič. Dokument zadeva morebitne posledice tako imenovane šolske reforme ministrice Mariastelle Gelmini za šolske strukture v občini. Občina Zgonik je v okviru veljavne specifične državne in deželne zakonodaje upoštevana kot »majhna občina«. V njej delujejo tri javne vzgojne institucije: otroški vrtec s slovenskim učnim jezikom v Gabrovcu, osnovna šola s slovenskim učnim jezikom Lojzeta Koko-ravca-Gorazda iz Saleža in osnovna šola s slovenskim učnim jezikom 1. maj 1945 v Zgoniku. Zaradi izrednih vzdrževalnih del se trenutno obe šoli nahajata v šolskem poslopju v Zgoniku. V resoluciji so omenjene kakovostne storitve, ki jih občina ponuja šolama in vrtcu: šolska menza, prevoz učencev, otroške jasli, oddelki pomlad v otroških jaslih, finančna podpora za specifične projekte v sodelovanju s šolami. Z odobritvijo zakona ministrice Gelminijeve je nad vsem tem socialnim bogastvom zanihal Damoklejev meč. Ko bi striktno udejanili zakon, bi mo- rali šoli ukiniti, ker ne »premoreta« vsaj 50 učencev. Načelnik svetniške skupine Slovenske skupnosti Dimitrij Zbogar je resolucijo pozdravil. Prav je, da ima Zgo-nik svojo šolo, prav je, da je šola slovenska in da se otroci učijo v svoji občini, je poudaril. Državni zakon je »restriktiven in krivičen«, ker ne upošteva izrednih primerov, kot je zgoniški. Pa se je začela »ofenziva« Nacionalnega zavezništva proti resoluciji. Načelnik Nicola Guarrino je izpostavil stroške, ki jih predstavljajo šole za državo in občino, in omenil »preselitev razredov«. Alessandra Gambino je poudarila, da je mogoče nekatere struk- ture »v določeni razdalji racionalizirati,« saj ni prav »plačevati za razrede z majhnim številom učencev«. Za Mau-rizia Di Maura je razprava o šolskih vprašanjih upravičena, uprava pa se ne more zoperstaviti državnim zakonom. Za odbornico za socialne zadeve Nadjo Debenjak je reforma ministrice Gelminijeve le »krčenje finančnih prispevkov za šolstvo«, občinska uprava pa ne more odstopiti od sedanje ravni kakovosti na šolskem področju. Podžupan Vladimir Budin je svetnike Nacionalnega zavezništva spomnil, da je občina že »racionalizirala« šolske strukture, »brez priporočil Gelminijeve«, skrbi pa ga uvedba enega samega učitelja in uki- nitev celodnevnega pouka. Zarko Budin je iznesel 30-letno izkušnjo delovanja na zavodu Jožefa Stefana, in spomnil, da slovenske šole ščitijo mednarodni sporazumi, ki jih mora italijanska država spoštovati. Ko bi obveljale reformne številke, bi imeli na Krasu le eno nižjo srednjo šolo na Opčinah, dijak iz Medje vasi bi se moral voziti tja, namesto v bližnjo Nabrežino, kot to dela sedaj. Svetniki Nacionalnega zavezništva so vztrajali pri svojem odklonilnem stališču in glasovali proti resoluciji. Dejansko: proti slovenskim šolam v zgo-niški občini. M.K. V ponedeljek stavka krajevnih prevozov Sindikat CUB Trasporti je sklical vse-državno celodnevno stavko krajevnih prevozov, ki bo v ponedeljek ohromila storitve tudi v Trstu. Avtobusi bodo redno vozili med 6. in 9. ter med 13. in 16. uro. Gre za ponoven protest po septembrski in oktobrski stavki, glavni razlog pa je pred skoraj letom dni zapadla državna pogodba. CUB obenem nasprotuje obubožanju socialne države, pogajanjem med Confindustrio in zveznimi sindikati o državni pogodbi, privatizacijam in prekernemu delu. Posvet o Henriku Tumi V veliki dvorani Narodnega doma bo danes ob 16.30 posvet ob 150-letni-ci rojstva Henrika Tume (18582008), ki ga prirejata Narodna in študijska knjižnica in Slovensko planinsko društvo Trst. Na posvetu z naslovom Henrik Tuma in njegov čas bodo prikazali njegov lik iz različnih zornih kotov. O Tumi bodo govorili Branko Marušič (Iz življenja dr. Henrika Tume), Boris M. Gombač (Socialdemokrati, volitve v državni zbor in Henrik Tuma), Fulvij Zivec (Dr. Henrik Tuma alpinist), Dušan Čop (Dr. Henrik Tuma in imenoslovje slovenskih gora), Milan Pahor (Henrik Tuma in njegova vloga pri narodnem gospodarstvu). Sledila bodo pričevanja vnukov Henrika Tume (Dr. Henrik Tuma človek). Srečanje Kritične levice o šolskem gibanju Pokrajinska koordinacija Kritične levice prireja drevi ob 20.30 v knjigarni InDerTat (Ul. Diaz št. 22) javno razpravo na temo Od panterja do vala - 18 let boja proti rušenju javnega šolskega in univerzitetnega sistema. Na srečanju bosta uvodoma govorila bivši aktivist študentskega gibanja v 90. letih Nando Simeone (avtor knjige Panter: Zgodba odstranjenega gibanja) in predstavnica koordinacije rimskih univerzitetnih kolektivov. Pred razpravo bodo predvajali dokumentarec Panter smo mi. sesljan - Po odobritvi novega načrta za pristanišče Ret optimist, leva sredina pa ne Župan: V najslabšem primeru bo sedež Čupe v občinski stavbi - Opozicija: Uprava se spreneveda glede jadralnih klubov Nova ureditev sesljanskega pristanišča, za katero se je odločil de-vinsko-nabrežinski občinski svet, razdvaja župana Giorgia Reta in le-vosredinsko opozicijo. Medtem ko je župan prepričan, da bodo sesljanski jadralni klubi (med njimi tudi Čupa) hočeš nočeš dobili svoj sedež, so v levi sredini mnenja, da žal ni tako. Jabolko spora je zlasti namembnost območja Castelreggia, ki je že nekaj let predmet sodnih razprtij. Deželno upravno sodišče (DUS) je pred kratkim razsodilo v prid zasebnemu koncesionarju Ca-stelreggia. S tem je sodišče, če že ne razveljavilo, gotovo zamrznilo vse občinske načrte na tem področju, začenši s stavbo, ki je namenjena sedežem jadralnih društev. Ret pravi, da so upravni sodniki razveljavili proceduro občinskega postopka in ne njeno namembnost. Po županovem mnenju bo dovolj, da Občina Devin-Nabrežina sporazumno z Deželo spremeni proceduro oziroma razpis za Castelreggio in bo stvar prej ali slej rešena. »Če se bo pravni postopek zavlekel, kar je zelo možno, bomo jadralne klube začasno vselili v stavbo (700 kubičnih metrov prostornine), ki jo načrtujemo na občinskem zemljišču. To bo stavba, v katerem bodo poslovale razne javne in storitvene službe. In v njej bo prostora tudi za vsa sesljanska jadralna društva,« je prepričan župan Ret. V opoziciji razmišljajo popolnoma drugače. Načrt novega pristanišča se jim zdi ne samo slab načrt, temveč tudi proti javnim interesom, saj bo od njega največ koristi imel zasebni lastnik Sesljanske-ga zaliva. V levi sredini so prepričani, da bodo najbolj nastradali občani, ki bodo imeli na voljo manj javnih plaž in privezov, ter domača jadralna društva. Na sredini občinski seji je bilo slišati, da bo med društvi najbolj nastradala Čupa, »ki danes kot danes nima nobenega izgleda, da bo v doglednem času dobila svoj sedež na območju Castelreggia oziroma v prenovljenem pristanišču.« Predmet različnih ocen so tudi parkirišča v zalivu. Zupan Ret priznava, da bo parkirišč po novem res manj in da bo to samo koristilo okolju, Občina pa bo okrepila tamkajšnje avtobusne povezave. V levi sredini pa pravijo, da bodo tudi glede parkirišč zelo prikrajšani občani in kopalci, saj se bodo z avtomobili do zaliva lahko po novem pripeljali le lastniki načrtovanih rezidenc v bivšem kamnolomu oziroma uporabniki zasebnih plaž. 8 Petek, 28. novembra 2008 TRST / ul. pisoni - Na pobudo Pokrajine Trst predstavili Mednarodni ženski dom Dvonadstropni center za ženske in njihove dejavnosti Dom bodo odprli v letu 2009, upravljalo ga bo devet ženskih društev - Do polovice 70. let policijska postaja V Ul. Pisoni št. 3, lučaj od trgovskega centra Il Giulia, so včeraj uradno predstavili novoustanovljeni Mednarodni ženski center, ki bo gostil razna društva, tečaje, seminarje in druge dejavnosti, ki so tako ali drugače povezane z nežnim spolom. Tristo kvadratnih metrov na dveh nadstropjih je tržaška pokrajinska uprava na podlagi javnega razpisa namenila združenju devetih ženskih društev, ki bodo uredila center in vanj povabila čim več obiskovalk. Center naj bi odprli pred prihodnjim poletjem, z njim pa bo sodelovalo veliko ustanov in okrog 40 mednarodnih partnerjev. V istih prostorih je do leta 1975 delovala policijska postaja, ki so jo nato ukinili in njene pristojnosti predali kvesturi. Za predsednico centra so izbrali zgodovinarko Silvo Bon, sicer predsednico kulturnega društva Luna e l'altra, glavnega nosilca projekta. Ostali ustanovitelji so center proti nasilju GOAP, društvo La Settima onda, kolektiv Gattanera, socialna zadruga Cassiopea, odbor za civilne pravice prostitutk, ženska sekcija društva Interethnos, italijansko društvo književnic SIL in UDI-ZŽI La Mimosa. K pobudi lahko pristopi vsakdo - društva in posamezniki, ženske in moški. Željo po ustanovitvi mednarodnega centra so pred leti izrazila ženska društva, ki so se želela med seboj tesneje povezati, pokrajinska uprava pa je projekt uresničila. »Sedež je v Trstu zaradi posebne zemljepisne lege in kozmopolitske tradicije mesta. Center je namenjen vsem ženskam, posebno pa bomo pozorne do tržaških Slovenk in priseljenk,« je dejala Silva Bon. V domu bodo od prihodnjega leta potekali najrazličnejši tečaji - od likovnih in literarnih vaj do tečajev računalništva in tujih jezikov - ter seminarji, posveti in sestanki. Mamam bodo nudili varstvo otrok, poseben prostor pa naj bi namenili sprostitvi in negi telesa. Ustanovili naj bi tudi okence za podjetnice. Med partnerji, ki so že potrdili sodelovanje, so med drugim zgoniška, repentabrska, dolinska in miljska občinska uprava, tržaška univerza, zdravstveno podjetje, pa tudi znanstveno-raziskovalni center SAZU, Mirovni inštitut iz Ljubljane in Društvo za enake možnosti iz Kopra in še ustanove iz osmih evropskih držav. Predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je priznala, da je bilo pred leti težko upati v uspeh načrta. Zahvalila se je pokrajinski odbornici za finance Marielli De Francesco ter bivši deželni od-bornici za socialne zadeve Micheli Del Pie-ro, ki je sodelovala s projektom. Pokrajina Trst je za obnovo prostorov s pomočjo deželne uprave namenila 50 tisoč evrov. (af) Predstavitev je spremljala gosta množica obiskovalcev kroma občina dolina - V Boljuncu od 5. do 9. decembra Božični sejem Vsak dan vrsta prireditev, od glasbe do plesa - Na trgu tudi dobrodelna zbiralna akcija Odborništvo za kulturo Občine Dolina prireja v sodelovanju z domačimi društvi in organizacijami Božični sejem na trgu v Boljuncu, ki bo od 5. do 9. decembra. To bo sejem predmetov za prosti čas, ročnih del, božičnih okraskov in krajevnih proizvodov. Vsak dan bodo od 16.30 dalje prireditve na trgu, od glasbe do plesa in animacije za otroke. V petek, 5. decembra, bo ob 17. uri odprtje s prihodom Miklavža, mažo-retk in godbe iz Občine Kočevje. Sledil bo prižig luči s strani županov Občine Dolina in pobratene Občine Kočevje ob prisotnosti županov kraških občin. V soboto, 6. decembra, bo ob 16.30 plesni nastop športno rekreacijskega krožka G. Roli. Ob 17.30 bo nastop pevskih skupin in pozdrav županov prijateljskih občin Brtonigla, Buje, Umag, Novigrad in Milje. V nedeljo, 7. decembra, bo ob 16.30 koncert pevske skupine Aida iz Milj. Ob 17. uri bo nastop pevskih skupin ter pozdrav županov občin Hrpelje-Kozina, Piran, Koper in Sežana. V ponedeljek, 8. decembra, bo ob 17. uri nastop Pihalnega orkestra Ricmanje. V torek, 9. decembra, bo ob 17. uri v občinskem gledališču v Boljuncu nastop otrok italijanske manjšine iz Buj in Brtonigle. Ob 18. uri bo nagrajevanje otroškega ex-tempore Božič pri nas-Il nostro Natale, pri katerem so sodelovali vse šole in vrtci v dolinski občini. Sledil bo koncert Godbe Breg. Raznih prireditev se bo udeležila tudi predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat. V okviru Božičnega sejma, ki bo na glavnem trgu v Boljuncu od 5. do 9. decembra, bo dolinska ob- činska uprava v sodelovanju z občinsko skupino civilne zaščite in občinskim združenjem prostovoljnih gasilcev priredila dobrodelno zbiralno akcijo, namenjeno skladu Lucchetta-Ota-DAngelo-Hrovatin in združenju Non bombe ma solo caramelle-Onlus. Prostovoljci in prostovoljke bodo na trgu v Bo-ljuncu vsak dan od 10. do 21. ure zbirali igrače v dobrem stanju (po možnosti še v škatlah), uporabljiva oblačila in obutve za otroke (od 0 do 14 let), šolske potrebščine (knjige, zvezke, peresa, svinčnike itd.), pre-hrambne izdelke z dolgim rokom trajanja (testenine, riž, pakirane malice in podobno) in higienske proizvode (mila, zobne paste in zobne ščetke, razna čistila). Prireditelji vljudno vabijo, da se vsak po svojih možnostih pridruži akciji. boljunec - Rogosov torkov večer v sprejemnem centru Doline Glinščice Kali in njihovi stanovalci O kalih, mlakah in mokriščih je predavala naravoslovka Gaia Fior - Leta 1969 prvi popis kalov na Krasu Naravoslovka Gaia Fior (desno) je v sprejemnem centru Doline Glinščice predavala o pomenu kalov kroma Kali in njihova vloga na Krasu so bili v ospredju tretjega torkovega večera, ki ga je zadruga Rogos priredila v sprejemnem centru Doline Glinščice v Boljuncu. Naravoslovno, pa tudi družbeno zelo zanimivo temo je predstavila naravoslovka, podpredsednica skupine zaščitnikov kalov in mokrišč Gaia Fior. Kali so imeli na suhem Krasu, brez površinskih voda (z izjemo Glinščice in Doberdobskega presihajočega jezera) pomembno vlogo. Za ljudi so bili to dragoceni hranilniki vode, uporabljene za pranje in za napajanje živine. Prvi popis kalov mlak in nabiralnikov na Krasu je opravil prof. Polli leta 1969. V drugem popisu, kako desetletje kasneje, jih je bilo že polovico zaraščenih. Fiorova je govorila o kalu v bližini Drage, o pred nekaj leti obnovljenem Starem kalu pri Banih, a tudi o ledenicah, breznih, v katerih so ljudje shranjevali led, ki so bila ponekod pokrita tudi s streho, da se je led dlje časa ohranil. Kali in mlake so bili pomembni tudi z naravoslovnega in ekološkega pomena. V njih so živele dvoživke, kot so dalmatinska žaba, močeradi, pupki. Z odmiranjem kalov se je začelo tudi odmiranje njihovih stanovalcev, kar predstavlja veliko naravno škodo. Fotografska razstava Luciana Gaudenzia v sprejemnem centru V sprejemnem centru Doline Glinšči-ce v Bolujuncu bodo nocoj ob 18. uri odprli fotografsko razstavo Furlanija: občutenje narave, ki jo je organizirala družba Rogos v sodelovanju z dolinsko občinsko upravo. Gost prve razstave je-priznani italijanski fotograf Luciano Gaudenzi. Rojen v Pordenonu leta 1969 se že vrsto let ukvarja s fotografijo, osredotoča se predvsem na slikanje narave. Gaudenzio je član društva italijanskih fotografov narave. Vrsto let sodeluje z najpomembnejšimi foto-grafksimi revijami, kot so La Stampa, Meridiani montagne, Oasis, Dove, Iti-nerari e loghi, Asferico, Viaggi del gusta in Naturbilder. Razstava bo na ogled do 28. decembra. Boris Pahor v kavarni San Marco Pisatelj Boris Pahor bo ponovno gost tržaškega občinstva danes popoldne, ko bodo v kavarni San Marco v Ul. Bat-tisti 18 v sodelovanju s knjigarno La fe-nice predstavili italijanski prevod dela Grmada v pristanu Il rogo nel porto, ki je izšel pri založbi Zandonai. Ob priložnosti predstavitve, ki bo ob 18. uri, se bo s Pahorjem pogovarjal znani tržaški novinar Paolo Rumiz. Mestni redarji zaplenili 24 lutk Dedka mraza Mestna policija je v prejšnjih dneh v okviru akcije za zaščito potrošnikov v božičnem obdobju zaplenila številne proizvode v dveh kitajskih trgovinah v Ul. Machiavelli. V prvi trgovini so redarji zasegli 52 paketov električnega materiala, ker so bili brez italijanskih napisov, kot to predvideva zakonski odlok 206/05, bolje poznan kot Potro-niški kodeks. Iz istega razloga so v drugi trgovini zaplenili 24 lutk Dedka mra- Zaplenili tono cigaret Finančna straža je v bližini Ternija in Ladispolija ustavila tovornjak oziroma kombi znamke Renault, ki sta tihotapila skupno eno tono cigaret. Obe vozili sta imeli poljsko registrsko tablico in sta obe pripeljali v Italijo prek mejnih prehodov dežele Furlanije-julijske krajine. Tovornjak so ustavili blizu Arezza, v njem pa je bilo skrite več kot pol tone cigaret, ki so prihajale iz Ukrajine. Ostale cigarete (tudi te iz Ukrajine) so bile skrite v kombiju in so jih finančni stražniki zaplenili, ko so jih zli-kovci že raztovarjali. Tako voznik tovornjaka kot kombija in pajdaš slednjega so poljske narodnosti in so bili aretirani. Sojenje Carlu Loritu: seznam prič zelo dolg Na tržaškem sodišču se je včeraj nadaljeval proces, na katerem je bivši načelnik goriških in še prej tržaških kriminalistov Carlo Lorito obtožen korupcije, prikritja kaznivih dejanj in razkritja uradnih tajnosti. Včerajšnja obravnava je bila posvečena zaslišanju šestih izmed 32 prič, kolikor jih je na seznamu javnih tožilcev Lucie Baldo-vin in Raffaeleja Tita. Zaslišali so tudi dva karabinjerja in enega policista, v središču pozornosti je bil sumljiv požar, ki je leta 2003 uničil diskoteko Babylon v Ul. Costalunga. Upravitelj diskoteke Fabio Novacco sedi prav tako na zatožni klopi: bivši Loritov informator je obtožen, da je načelniku mobilnega oddelka redno dobavljal kokain. Naslednja obravnava bo 22. decembra. Trčila motor in avtobus Na Ul. Gatteri, pri križišču z Ul. Crispi, se je včeraj pripetila prometna nesreča, v kateri se je poškodoval motorist. Okrog 13.45 sta med seboj trčila motorno kolo in avtobus, motorista pa je rešilec prepeljal v katinarsko bolnišnico. Zaradi udarca v glavo in raznih zlomov na nogi so izdali 30-dnevno prognozo. Poleg službe 118 so posegli tržaški mestni redarji. / TRST Petek, 28. novembra 2008 9 univerza - Ob 70-letnici pravne fakultete častna diploma Liliani Segre Svarilo pred ravnodušnostjo, ki je hujša od samega nasilja Nekdanja deportiranka v nacistična taborišča je do danes spregovorila že preko sto tisoč mladim Ravnodušnost je hujša od samega nasilja: to svarilo je včeraj dopoldne v zborni dvorani Univerze v Trstu prišlo iz ust nekdanje deportiranke v nacistično taborišče Auschwitz Liliane Segre, ki ji je tržaško vseučilišče podelilo častno diplomo ob sedemdesetletnici pravne fakultete. Slednja je bila ustanovljena leta 1938, se pravi v letu, ko je fašistična Italija razglasila rasne zakone, zaradi katerih je takrat osem- letna Milančanka judovskega rodu Liliana Segre bila izključena iz šole, ko je bila stara trinajst let pa je bila skupaj s svojci odpeljana v Auschwitz. Očeta ni več videla, prav tako ne starih staršev, a je nacistični uničevalni stroj preživela in po vojni diplomirala na klasičnem liceju. O svoji izkušnji ni spregovorila več desetletij, odločila se je šele pri šestdesetih letih, od takrat do danes pa se je srečala že s preko sto tisoč študenti. Prejemnica častne diplome Liliana Segre in rektor tržaške univerze Francesco Peroni kroma Tržaška univerza, ki je v okviru obletnice pravne fakultete problematiki diskriminacije, enakosti in različnosti posvetila tudi popoldanski posvet strokovnjakov, ji je častno diplomo podelila zaradi njenega prizadevanja za posredovanje pričevanja ter za promocijo zavesti o temeljnih pravicah posameznikov. Kot je dejal rektor univerze Francesco Peroni, je včeraj bil zgodovinski dan za tržaško vseučilišče, ki je nastalo v prostislovnem letu 1938, ko so bili razglašeni tudi rasni zakoni, zaradi katerih so v Trstu odpustili devet docentov judovskega rodu. Pri tem je Peroni spomnil, da je poučevanje prava vezano na dostojanstvo človeške osebe, medtem ko je docent Mauro Bar-beris v svojem slavilnem govoru dejal, da je bila Liliana Segre oseba kot vse druge, bila je preprosto trinajstletno dekle. Njen cilj so tisti, ki so vedeli ali ki niso hoteli vedeti, in tisti, ki danes pravijo, da je treba nehati govoriti o trpljenju Judov, saj se je o tem govorilo že preveč. Temu se prejemnica častne diplome Liliana Segre ni izognila niti na včerajšnji slovesnosti, ko je opozorila na tveganje, da se rasizem ponovno pojavi, saj sama opaža zaskrbljujoče znake s tem v zvezi: »Današnji rasizmi so tragični, ker ni zaupanja, ker so si ljudje, ki živijo v istem kraju, med seboj tujci,« je dejala Segrejeva v svojem predavanju s pomenljivim naslovom Proti ravnodušnosti. Rasni zakoni iz leta 1938 in molk sveta. Rasizmi so namreč sad ravnodušnosti, ki je po njenih besedah hujša od samega nasilja: v tragediji holokavsta so namreč ravnodušni bili »večji krivci kot nasilneži. Ravno-dušnost je kot megla, ki te obkroža.« Segrejeva je tudi podala veliko življenjsko lekcijo, ko je opisala svojo osvoboditev maja 1945: »Skušnjava po maščevanju je sicer bila, vendar, če izbereš življenje, ga ne moreš odvzeti nobenemu drugemu. Od tistega trenutka sem bila svobodna. Največja zmaga nad Hitlerjem je bila moja, saj sem postala mama in babica.« interreg iiia phare cbc italija - slovenija Povojni čas ob meji: predstavili obsežen zbornik večletnega mednarodnega projekta V predavalnici Bachelet tržaške Pravne fakultete so predvčerajšnjim predstavili dvojezični zbornik, ki je v celoti posvečen povojnemu času ob meji. Zbornik z naslovom Dopo-guerra di confine - Povojni čas ob meji predstavlja sklepni del več let trajajočega mednarodnega projekta Interrega IIIA Phare CBC Italija -Slovenija, v okviru katerega so italijanski in slovenski strokovnjaki različnih poklicnih profilov preučili povojno dogajanje na Koprskem, Tržaškem in Goriškem, obsežna publikacija pa na več kot 700 straneh prinaša referate, ki so jih omenjeni strokovnjaki pred poldrugim letom podali na tridnevnem posvetu. Ta je v žarišče postavil dva argumenta, ki sta bila obravnavana v dveh različnih obmejnih projektih. Naslov prvega projekta je bil Migracije ter gospodarske in družbene spremembe med Trstom in Koprom. Obdobje po drugi svetovni vojni v kontekstu 20. stoletja, drugi projekt pa so poimenovali Na ozemlju, kjer meja pomeni most. Delitve in sodelovanja na mejnem območju med Italijo in Jugoslavijo po drugi svetovni vojni (1945-1965). Vsebino in namen novega zbornika, ki so ga sicer uredili T. Catalan, G. Mellinato, P. Nodari, R. Pupo in M. Verginella, so na uradni predstavitvi orisali predsednik Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja v FJK Gian Carlo Bertuzzi, direktor Oddelka za geografske in zgodovinske vede tržaške univerze Giuseppe Cuscito in Giovanni Panjek ter Liliana Ferrari s tržaške univerze. Po uvodnem pozdravu Bertuzzija je besedo prevzel Cuscito, ki je pohvalil vse strokovnjake, ki so na posvetu odlično nizali vzporednice med že obstoječimi študijami in novimi do- gnanji, izpostavil pa je tudi pomemben segment strokovnega simpozija, ki ga je odlikoval predvsem globalni in interdisciplinarni pristop k obravnavanju povojnega obdobja. O študijah, ki jih je mogoče brati v zborniku, je spregovoril Giovanni Panjek, ki je tako kot njegov predhodnik izpostavil interdisciplinarni značaj vseh študij in ob tem še razložil, da so pri posvetu sodelovali geografi, zgodovinarji in demografi. V nadaljevanju je govornik nanizal nekaj avtorjev in njihove referate v novem zborniku, ki bo, kot je ocenil Panjek, postal izziv novim generacijam zgodovinarjev, sociologov, politologov ... Na srečanju je bilo še slišati, da so av- torji prispevkov zgodovino naših krajev orisali in predstavili s precizno interpretacijo novih zgodovinskih virov. Svoje razprave so prispevali denimo G. Nemec, ki piše o beguncih, ki so prihajali v Trst, M. Gombač navaja številke, ki se nanašajo na emigracijo iz slovenske Istre v Italijo, A. Verrochio govori o izgradnji tržaškega političnega sistema po drugi svetovni vojni, R. Pupo analizira italijansko stranko Krščanska demokracija, E. Pelikan predstavlja slovensko duhovščino v goriški nad-škofiji med letoma 1918 in 1954, N. Troha obravnava projugloslovansko organizacijo v coni A FJK . Skratka, obsežen zbornik, ki prinaša slovenske in italijanske referate, predstavlja prijetno branje za vse, ki jih ta tematika zanima. Marsikdo bo lahko izvedel, da so obstoječe študije avtorji dopolnili z novimi dognanji, predvsem pa so poudarili prelomnice, ki so vplivale na življenje ljudi ob meji. Tekste bogatijo tudi številke in grafi, knjigo pa odlikujejo tudi osebni spomini in pričevanja. Naj ob koncu še povemo, da so organizacijo posveta pred poldrugim letom in izdajo knjige omogočili Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v FJK, Oddelek za geografske in zgodovinske vede Univerze v Trstu in Avtonomna Dežela FJK. (sč) V Nabrežini vrsta prireditev V devinsko-nabrežinski občini bo v decembru oz. božičnem obdobju vrsta prireditev, ki jih prirejajo lokalna društva, organizacije in krožki. Med temi bo prva zaživela danes, ko bodo v prostorih Kulturnega društva SKD Igo Gruden v Nabrežini odprli razstavo kamnitih izdelkov in skulptur Govorica kamna. Razstava bo odprta do 8. decembra. Za nekatere prireditve bo poskrbela tudi de-vinsko-nabrežinska občinska uprava, ki je sklop pobud predstavila včeraj na Trgovinski zbornici. Sicer so v okviru prireditve Božič z nami vključili mnoge pobude, ki jih bodo številna društva priredila samostojno (nekatera z občinskim finančnim prispevkom). Številne pobude bo občinska uprava priredila v Ribiškem naselju, v Naselju sv. Mavra, v Devi-nu in v Sesljanu v sodelovanju z organizacijami teh vasi. Poskrbela bo vsekakor tudi za pobudo Božič z nami v Nabrežini, ki bo v sredo, 17. decembra, z začetkom ob 16.30 s prižigom lučk na božičnem drevesu. Sodelovali bodo nabrežinski trgovci, na-brežinska župnija, združenje staršev OŠ Virgila Ščeka, lokalna sekcija združenja Agcf, OŠ G. Carducci, Skd Igo Gruden, CS Aurisina, kulturno-športno združenje Ajser 2000 in občinska konzulta mladih. Pri Banih razstava panjskih končnic Skd Grad prireja jutri ob 20.30 v društvenih prostorih pri Banih odprtje razstave poslikanih panjskih končnic bovške delavnice Reneja Copija in njegove žene Nadje. Poslikane panj-ske končnice so nepogrešljiva sestavina slovenske ljudske kulture. Porodile so se same od sebe iz ljudske zavesti in domišljije in se prav tako hitro razširile skoraj po vsem slovenskem ozemlju, kjer so uporabljali slovenski leseni panj. Krasile so sprednjo deščico nad žrelom z različnimi sličicami, ki so prikazovale svetnike, ljudi in živili, predvsem pa prizore iz vsakdanjega kmečkega življenja. Vsebina upodobitev na končnicah je včasih nabožna, včasih poučna, pogosto pa tudi humoristična in satirična. Danes ne bi mogli točno določiti, kdaj so nastale prve panjske končnice in lahko tudi samo ugibamo o vzroku za začetke takšnih poslikav. Vemo pa, da je prva datirana panjska končnica iz leta 1758. Žal se jih je mnogo v teku let porazgubilo deloma zato, ker ljudje niso znali ceniti njihove zgodovinske in dokumentarne vrednosti, deloma pa so tudi prešle v last tujih zbirateljev narodnega blaga in za temi se je sled zabrisala. Na odprtju bosta prisotna umetnika. Rasti s pravljicami na trgu sv. Antona Tudi letos bo na trgu sv. Antona dobrodelna pobuda Rasti s pravljicami-Crescere con le favole, ki jo prirejajo Študijski center Melanie Klein, deželna zbornica kliničnih pedagogov (Anpec) in dobrodelno društvo Tutela. Gre za tridnevno srečanje s svetom pravljic, namenjen otrokom vseh starosti in njihovim staršem. Vsako dopoldne bodo od 9.30 do 12. ure v ospredju božične delavnice oziroma otroško ustvarjanje. Vzgojitelji centra Melanie Klein bodo v popoldanskih urah od 16. do 18.30 poskrbeli za dramatizacijo in svojevrstno animacijo pravljice, ki jo bodo uprizarjali vsake pol ure. Izkupiček vseh treh dni bodo namenili potrebnim otrokom. V Križu predavanje o potovanjih v Indijo V društvenih prostorih doma A. Sirka v Križu bo drevi ob 20.30 predavanje o potovanjih v Indijo Tjaše Na-nut in Elije Prinčič, ki ga prireja SKD Vesna. Ob predavanju bo seveda tudi projekcija slik. Prostovoljni prispevki bodo v dobrodelne namene. 10 Petek, 28. novembra 2008 TRST / Včeraj danes Danes, PETEK, 28. novembra 2008 LELIJA Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 9.02 - Luna vzide ob 8.23 in zatone ob 16.30. Jutri, SOBOTA, 29. novembra 2008 CECILIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,9 stopinje C, zračni tlak 1023,9 mb ustaljen, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 44-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14 stopinj C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. novembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma (040 364330), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Venezia (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino to 8) 16.30, 20.30 »Death Race«; 16.30, 20.30 »Mamma mia!«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Nessuna verita'«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 19.15, 21.30 »Qualcuno con cui correre«. KOPER - KOLOSEJ - 19.20, 21.20, 23.20 »Karantena Quarantine«; 17.00, 19.00, 21.00, 23.20 »Čeljusti Rogue«; 16.30, 18.30 »Hišna zajčica«; 20.30, 22.40 »Zadetki: Ananas ekspres«; 17.20 »Muhice osvajajo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Twilight«; Dvorana 2: 16.45, 18.35, 20.30, 22.15 »Bolt«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Never Back down«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Max Payne«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Twilight«; Dvorana 2: 17.00, 18.45, 20.15, 22.00 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »Max Payne«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Nessuna verita«; Dvorana 5: 17.00 »Changeling«; 18.45, 21.30 »La fidanzata di papa«. M Izleti AMBASCIATORI - 17.00, 19.05, 21.15 »Twilight«. ARISTON - 16.30, 18.30 »Il papa di Giovanna«; 21.00 »Od goroba do groba«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 22.00 »Bold 3D* - Un eroe aquattro zampe«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Max Payne«; 16.00, 17.30, 18.20, 20.00, 21.30, 22.15 »Twilight«; 16.30, 19.50, 22.15 »Nessuna verita'«; 17.55, 21.15 »Changeling«; 20.25 »La fidanzata di papa«; 22.15 »007 -Quantum of solace«; 15.50 »High School Musical 3 - senior year«. EXCELSIOR - 16.15, 22.00 »Solo un padre«; 18.15, 20.00 »Rumore Bianco«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.10 »Changeling«. FELLINI - 18.45, 22.15 »Giu al Nord«; 17.00, 20.30 »Si puo' fare«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giot- ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na tradicionalno revijo » odraslih zborov 9Pesem/feseni/ 2008 V Športnem centru Zarja v Bazovici-jutri, 29. novembra, ob 20. uri ¿j Čestitke KRUT prireja v soboto, 17. januarja ogled razstave v muzeju Santa Giulia v Bresci »Van Gogh - risbe in slike«. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone, tel. 040-360072. IZLET SPDT V BRKINE SPDT vabi člane in prijatelje na izlet v Brkine, ki bo v nedeljo, 30. novembra. Zbirališče bo ob 8. uri pri cerkvi v Bazovici. Vodi Slavko Slavec. Z osebnimi avtomobili se bomo podali v Tatre, Rjavče, do mlina Bizaj, obiskali bomo kraj nekdanje Partizanske bolnice in se vrnili v Tatre. Predvidene so štiri ure hoje. Vse dodatne informacije Vam nudita Slavko tel. 040/228118 ali Vojka 040/2176855. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ V BARKO-VLJAH organizira izlet po kraških poteh od Proseka do pristana pri Čupah. Zbirališče v nedeljo, 30. novembra, ob 9. uri pri proseškem spomeniku padlim. Priporočena primerna obutev in malica. V primeru slabega vremena izlet odpade. Info: 328-9190089. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za dvodnevni izlet, 7. in 8. decembra, »Med jaslicami in božičnimi sejmi« z ogledom Verone, svetovne razstave jaslic ter sejmov v Trentu in v Levico Terme. Vse dodatne informacije na sedežu Krut-a, ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR organizirajo v petek, 12. decembra, izlet v Ljubljano, ki se ga lahko udeležijo ostareli občani (nad 65. letom starosti). Za vpisovanja in morebitne informacije se lahko obrnete na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 (Se-sljan), od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30 (tel. 040 - 2017389). SKD BARKOVLJE prireja v nedeljo, 14. decembra praznik 50-letnikov. Povezan bo z avtobusnim izletom v Ljubljano: ogled mesta z vodičem, kosilo, ogled predprazničnega sejma. Vsak se lahko vpiše. Informacije nudimo na tel. št. 040-411635 ali 040415797. Očka dolgo te je čakal, mama sanjala je o tebi, končno si na dan privekal mali MITJA, naš lepi baby! Srečno Jani in Igorju, ob rojstvu sinčka Mitje, želijo teta Ivica, stric Erminio, Fabio, Ingrid in Dario, Noemi pa pošilja svoj ue-ue. Ali bo MITJA športnik ali umetnik? Morda pa kar oboje. Iskrene čestitke srečni družinici, ki bo sedaj stopala v troje. Vsi pri Konsu. Dobrodošel mali MITJA. Mamici Jani, očku Igorju, nonotom in stricu čestitamo, malemu Mitji pa želimo mnogo zdravja in srečnih dni. Vsi pri Močilnikovih in še posebno mala Sava. Ob rojstvu malega MITJE se z Jano in Igorjem veselimo vsi na Zvezi slovenskih kulturnih društev. H Šolske vesti DPZIO J. STEFAN obvešča vse dijake nižjih srednjih šol in njihove starše, da bo v ponedeljek, 1. decembra, v petek, 5. decembra, od 16. do 19. ure in v soboto, 6. decembra, od 9. do 13. ure Dan odprtih vrat. Po predstavitvi posameznih oddelkov bodo profesorji in dijaki na razpolago za katerekoli informacije. TRGOVSKI ODDELEK ZAVODA ŽIGE ZOISA vabi na dneve odprtih vrat, ki bodo od 1. do 3. decembra, od 16. do 19. ure na sedežu (Vrdelska cesta 13/2). GEOMETRSKI ODDELEK ZAVODA ŽIGE ZOISA vabi na dneve odprtih vrat, ki bodo od 1. do 6. decembra, od 17. do 20. ure na podružnici (Cane-strinijeva ploščad 7). ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRAN MILČINSKI S KATINARE tudi letos organizira silvestersko družinsko zi-movanje SNEŽINKA v počitniškem domu VILA v Kranjski Gori. Zimo-vanje bo potekalo od 30. decembra do 4. januarja, namenjeno pa je vsem družinam, ki imajo otroke (od vrtca do višje). Organizirali bomo smučarski tečaj, nočne sprehode, ogled razsvetljenega slapa Peričnika v zimski preobleki. 1. januarja je predviden poskus sankanja s pasjo vprego (sleddog). Možno je še drsanje, krpljanje in nočni spust s sanmi. Če bo snega dovolj, bodo otroci s skupnimi močmi gradili snežene gradove in igloo-je. Za vse dodatne informacije in prijavo lahko pokličete od 24. decembra na 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali na e-mail: franmilcinski@gmail.com. SKD SLAVEC f* Ricmanje-Log « vabi na predstavitev zbornika "Foibe - revisionismo di Stato e amnesie della Repubblica" (Fojbe - državni revizionizem in amnezije Republike) DANES, 28.novembra ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih. Dobrodošel Mitja Jani in Igorju čestitamo vsi na Primorskem dnevniku Dočakali smo prvo dudo. Dobrodošel Mitja! 1 Z Jano in Igorjem se veselimo, tebi pa vso srečo želimo. Tvoja nova tržaška klapa Jano in Igorja je osrečil Mitja Z novo družino se veselimo vsi pri SKD Lonjer-Katinara in KK Adria Jani in Igorju je v naročje skočil mali Mitja Z novo družinico se veselijo presrečni nonota iz Lonjerja in stric Matjaž HI Osmice OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št.23. S Mali oglasi AVTOMOBILSKE GUME pirelli 185/60 R14 zelo malo rabljene, ugodno prodam. Tel. na št. 040-228766. DVE OMARI v avstroogrskem stilu družinskih prednikov, v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 040575145 ali 348-2801144. GRELEC (bruciatore) znamke lamborghini calor, HP 0,33, za peč na kurilno olje, v odličnem stanju, katerega vrednost novega je 1.600 evrov, PESNISKI VEČERI 08/09 Pesniški večer z Jurijem Hudolinom Danes, 28. novembra ob 20.30 Slovensko stalno gledališče, foyer balkona,vstop prost! Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.itwww.teaterssg.it prodam za 140,00 evrov. Tel.: 040208989. IŠČEM DELO kot varuška starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. 329-7404187. IŠČEM ZAPOSLITEV kot negovalka ostarelih oseb, 24 ur dnevno. Sem 50-letna ženska z večletno izkušnjo, z odličnim znanjem hrvaščine in italijanščine, dobro obvladam slovenščino. Tel. št. 335-5474244. MAZDA 3,1.6 TD, 16v, v odličnem stanju, letnik 2006, plave barve, 44.000 prevoženih km., še tri leta garancije, prodam. Tel. na št. 328-9522292. PRODAM TOYOTO land cruiser exe-cutiv, tri vrata, letnik 2003, prevoženih 135.000 km, sive metalizirane barve, notranjost v usnju, satelitski sprejemnik, senzorji za vzvratno vožnjo. Tel. 348-2585024. PRODAM dnevno sobo: omara 3,50 m, miza in štiri stolice v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040225655. PRODAM črni krzneni dolgi plašč (vi-sone black gamma), ekskluziven model. Tel. 340-9329903. PRODAM samostojno hišo v odličnem stanju na Colu, 200 kv. m. na dveh etažah, 1900 kv. m. vrta in gozda. Tel. na št. 040-327128 (v večernih urah). Turistične kmetije NUDIMO SPROSTITVENE MASAŽE v Sežani 3348334231 in Novi Gorici 00386-51869928, za ugledne osebe. 40 kulturnih prireditev K". Nabrežina od danes do 14. januarja! Občina Devin Info na : www.marecarso.it in www.comune.duino-aurisina.ts.it Sobota. 6. decembra, z začetkom ob 15.30 BOŽlC Z NAMI NA DEVINSKEM TRGU Božični praznik na devinskem trgu ob 15.30 - otvoritev stopnišča cerkve sv. Duha v Devinu, ki ¡e bilo obnovljeno s prispevkom Lions Cluba Devin Nabrežina ob 16.00 - božična predstava v organizaciji odbora Rilke in šol in prižig lučk na božičnem drevesu ter glasba v živo ob 16.30 - animacija z orborom Rilke ob 17.00 - prižig lučk na božičnem drevesu ob 17.30 - prihod sv. Miklavža, vroča čokolada, kuhano vino, sladice, itd.; ob 17.45 - razdeljevanje knjig in vstopnic za kino, prirejata Agenzia Libraria Editrice in Kinemax ob 18.00 - petje in ples z Zavodom združenega sveta ob 19.00 - sveta maša ob 20.00 - koncert ansambla TRIESTE FLUTE ENSEMBLE pod taktirko M. Giorgio Blasca, v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Stivanu; prireja združenje Onorevoli Colonnelli del Kentucky ob 20.30 - praznik in glasba ob 13. obletnici dejavnosti Micky Mouse-a v Devinu Devinske prireditve prirejajo društva Bocciofila Duinese, Circolo Velico Duino, Sosvet mladih, Motodub Duino, Zavod združenega sveta, turistični odbor Rilke, Lions Club Devin Nabrežina, turistično društvo Mitreo, kulturna in športno skupina Ajser 2000, združenje Onorevoli Colonnelli del Kentucky od 28. novembra do 8. decembra GOVORICA KAMNA Razstava v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini. Prireja SKD Igo Gruden pod pokroviteljstvom in s prispevkom Občine Devin Nabrežina Nedelja, 7. decembra, z začetkom ob 15.00 BOŽlC Z NAMI V RIBIŠKEM NASELJU ob 16.30 - predaja nove fontane in novega igrala na igrišču; prirejata kulturna in športna skupina Ajser 2000 in Lions Club Devin Nabrežina ob 17.00 - večernice v cerkvi sv. Marka ob 17.15 - božični film v župniji sv. Marka ob 18.30 - praznik na trgu s koncertom Witz orkestra in prižigom lučk na božičnem drevesu, vroča čokolada in kuhano vino. Prireditve v Ribiškem naselju prirejajo kulturno in prostovoljsko društvo Ambiente e/i Vita, župnija iz Ribiškega naselja, speleološka skupina Flondar, športno društvo Polisportiva Sari Marco, navtično društvo Laguna, kulturna in športna skupina Ajser 2000, Lions Club Devin Nabrežina, Sosvet mladih Devin Nabrežina. Ponedeljek, 8. decembra, od 09.00 do 20.00 BOŽIČ Z NAMI V VIŽ0VUAH Športno igrišče v Vižovljah ob 09.00 - Druga izvedba pokala BORGO CUP; prirejajo kulturna in športna skupina Ajser 2000, Sosvet mladih, Sistiana Duino Aurisina in Dolina Team. ob 17.00 - Praznik pod okrašenim božičnim drevesom z glasbo v živo, vrača čokolada in kuhano vino za vse prisotne; prireja SISTIANA DUINO AURISINA v sodelovanju s kulturno skupino Ajser 2000, Sosvetom mladih in Dolina Teamom. Torek, 9. decembra, z začetkom ob 10.00 BOŽIČ Z NAMI NA TRGU V SESLJANU Prižig lučk na božičnem drevesu na trgu in obhod godbe na pihala po sesljanskih javnih obratih. Prireja Občina Devin Nabrežina v sodelovanju s sesljanskimi trgovci, šolami in Sosvetom mladih. Od petka, 12. decembra do torka, 16. decembra 3. BOŽIČNI SEJEM V NASEUU SV. MAVRA Pri organizaciji sodelujejo: Občina Devin Nabrežina, župnija sv. Frančiška, turistična kmetija Kovač in Spike Metlika, Lions Club Devin Nabrežina, Bocciofila Duinese, Associazione Nazionale Tumori, Ajser 2000, Skavti, Karitas Gorica, Motodub Duino, Sosvet mladih Devin Nabrežina, Sweety House Torek, 16. decembra, ob 18.00 BOŽIČ Z NAMI V NABREŽINI POSTAJA 1. ROCK CHRISTMAS YOUNG FESTIVAL Trg v Nabrežini Postaji Prižig lučk na božičnem drevesu in koncert na trgu (v primeru slabega vremena bo koncert v dvorani pivnice). Organizacija v sodelovanju s pivnico Birreria Franz Josef Stubs. Festival prireja Sosvet mladih Devin Nabrežina. Sreda, 17. decembra BOŽIČ Z NAMI V NABREŽINI Z začetkom ob 16.30 prižig lučk na božičnem drevesu in nastop otrok. Prireja Oblina Devin Nabrežina v sodelovanju z nabrežinskimi trgovci, nabrežinsko župnijo, združenjem staršev slovenskih šol V. Šček, nabrežinsko sekcijo združenja Agef, osnovno šolo Carducci, SKD IGO GRUDEN, CS AURISINA, kulturno in športno skupino Ajser 2000 in Sosvetom mladih. Sobota, 20. decembra, ob 16.00 BOŽIČ Z NAMI V NABREŽINI KAMNOLOMIH Prižig lučk na božičnem drevesu in godba na pihala Vecia Trieste pri Baru Šport. Organizacija v sodelovanju s Kulturno in športno skupino Ajser 2000 in Sosvetom mladih Nedelja, 21. decembra, ob 17.00 BOŽIČNI KONCERT GODBENEGA DRUŠTVA NABREŽINA Občinska telovadnica v Nabrežini Prireja Godbeno društvo Nabrežina Ponedeljek, 22. decembra, ob 20.00 PRAZNIK KULTURE IN ŠPORTA 2008 V devinskem Bowlingu Nagrajevanje društev in najzaslužnejših športnikov za dosežke v sezoni 2007/2008. Prireja Občina Devin Nabrežina Nedelja, 11. januarja 2009, ob 16.00 BOŽIČNI KONCERT NATIVITAS Cerkev sv. Roka Prirejajo Slovensko kulturno društvo I. Gruden, Župnijska skupnost Nabrežina, mešani pevski zbor / TRST Petek, 28. novembra 2008 1 1 NARODNA IN ŠTUDIJSKA NJIŽNICA S P DT 1904 3IKH vabita na študijski posvet HENRIK TUNA IN NJEGOV ob ISO-letnici rojstva (1858-2008) danes, 28. novembra, ob 16.30 v Narodnem domu v Trstu. Spregovorili bodo: Branko MARUŠIČ - Iz življenja Henrika Tume Boris M. GOMBAC - Socialdemokrati in državne volitve Fulvij ŽIVEC - Henrik Turna alpinist Dušan ČOP - Imenoslovje slovenskih gora Milan PAHOR - Henrik Turna in narodno gospodarstvo Vnuki Henrika TUME - Pričevanja -Sponzorja:- iS BCBcen u S Generalni konzulat Republike Slovenije vIVstu 5