3011 Le Bog Zimske PEN 4 (Števan Kuhar: LJUDSKO IZROČILO PREKMURJA, PZ 1988, str. 152. Zapisano po ljudski pripovedi v začetku tega stoletja v okolici Bratonec.) ZA TOREK, 20. februarja 1996 25. januaija, 1996 10. številka Kak ešče gnjesden nore lustvo, zlasti pa ženski spol na fajnšček, tak so norele ženske pa dekle nigda za fanjščekon. Fajnšček je prej jako lejpi mladenec biio. Zavolo svoje lepote je od žensek pa od dikeo nej moo pokoja. Proso je zato Boga, naj njemi rogle da. Bog je posliino njegovo prošnjo pa njemi je dao rogle, ka je tak leži bole pobožno živo. Zenski spol pa ešče gnjesden nore za fajnščekove dneve. /Naj je Kralj al berač, nevesta al’ postopač, te otroške roke, Kociprovo ime. VESTNIKOV MESEČNIK . fašenik je cejli den! i Na gostuvanja in v beli svet -včasih župnik, včasih poet. Saj še včeraj bili so od Bande vsi, zdaj so ostali prsti grčasti. (Vlado Kreslin) nami v ruski zimi ROGAŠKA januar 96 tute Pe" tute VESTNIK 34 WILSON ,AXIOM OSVOJILA VAROŠANCE PARLAMENT NI SRAČJE GNEZDO! N § Nad Planiko so se po razdrtju pogodbe z Adidasom zgrnili težki oblaki. A kdo pravi, da si ne moreš sam pomagati, četudi si čevljar!? Ponosni in smejoči se vodja obrata turniške Planike Stanko Draškovič je zadovoljen z razlogom. Pravkar si je obul (glej sliko) nov čevelj, ki mu je ime Wilson in ga izdelujejo v treh barvah. Ves je iz usnja, par pa bo stal približno sto mark. V prvi polovici januarja bodo v Turniščlu izdelali 15 tisoč parov takih (in podobnih). Še bolj pa so zadvoljni, da so zmogli najti nadomestni program za Adidas. Z lastno pametjo so razvili okrog 40 vrst športne obutve, ki se ji namesto Adidas reče Axiom. In ker v aksiome ne kaže dvomiti, tudi ni treba dokazovati, da je vsaj tako kakovostna, kot je bila prejšnja. Sprva jih bodo v Turnišču naredili vsak dan 1.200 parov, ko pa se bodo trgovine napolnile, okrog 600 dnevno. Za Wilson in Axiom s Planiko naprej! foto: juza PENOVA KOMISIJA PREVERILA HALBOV PISOAR Januar je bil mesec sprejetja novinarjev v nove prostore Občine Rog a sovci pri Svetem Juriju. Pen je v 42 kvadratnih metrov velike prostore, za katerih ureditev so davkoplačevalci v tej komuni odšteli 3 milijone tolarjev (mesečna najemnina pa je 90 tisočakov), poslal posebno komisijo. Njene ugotovitve (ko si je družno z županom Halbom ogledala kraj, kamor še cesar hodi pes): pisoarja sta dva, oba sta primerna za uporabo, vodni pretok ni premočan, luknjic v školjkah pa je ravno dovolj. O tem smo pozvedovali zaradi znane Halbove tožbe ljubljanske novinarke še iz njegovih poslanskih časov. Na pomembnejšem delu srečanja pa se je zgodilo nekaj pomenljivega: vsebina prevrnjenega kozarca se je razlila proti g. Halbu ... P.S.: Za izsledke komisije ne odgovarjamo, ker ni bilo polnoprištevna! KJE JE »ŠTRAJK«, GOSPOD FRANCE? Po letu 1968 se v Ljubljani na kupu ni zbralo več kot 50 ali 100 študentov, pa še to zgolj na absolvent tekem izletu ali kakšnem brucovanju. Januarja leta 96 pa se je zgodilo: v času sprejemanja proračuna jih je pred skupščino protestiralo kar nekaj tisoč. A očitno še vedno ne dovolj, da predsednik modrecev iz parlamenta, gospod Jože Školč ne bi lakonično ugotovil (ko ga je eden poslančevo pomnil, da bi bilo zaradi demonstrirajoče množice dobro čimprej uv-srtiti na dnevni red vprašanje sofinanciranja študentske prehrane): "Državni zbor ni institucija, ki bi se pustila izsiljevati!” Jej, jej, Jožek, so res že tako daleč časi, ko si bil revolucionarni mladinec, napredni študent, nemirni duh nemirnega časa!? foto:juza ŽIVEL 1. MAJ! foto: Lipe Predsednik slovenskega sindikata Neodvisnost gospod France Tomšič je bil oktobra lani v naši pokrajini. Med drugim je govori! tudi o tem, da bo kmalu generalni »štrajk« delavcev nase države. Delavci imajo res vedno več težav, mnogi so medtem bili ob delo, generalne stavke pa vendarle nismo učakali. Morda pa sindikalni funkcionarji presojajo, da vseeno Še ni čas. Povsem nasprotno pa so ravnali študentje, ki niso ničesar obljubljali, pa so naredili. Kdo je že rekel, da beseda ni konj? SAJ JE TEŽKO, GRE PA LE! Naši pretežno kmetijski kraji in naši pretežno kmečki ljudje! Oboje je tisto, kar očara vsakega, ki pride za kakšen dan sem in prej ni poznal neposrednosti obmurskega duha. Naj bo Prlek ali Prekmurec, gotovo je dojemanje življenja v naših vaseh mnogo bolj avtentično kot mestnih, "pametnih” ljudi, učenih in prepričanih, da jih ni Čez njihove civilizacijske vrednote. Ste se vprašali, kdaj ste se nazadnje imeli čas (in voljo) nasmejati, morda tudi zjokati ali se resnično brez zadržkov razveseliti kakšnega na videz povsem nepomembnega dogodka? Penove tute ob fotografiji nič ne tutajo, le čas za premislek si vzemite! foto: juza — »Tutajo«, daje samo v tem mesecu v pokrajini ob Muri izgubilo življenje na tisoče pujsov, ki zdaj v obliki svežega mesa ali kakšni drugi romajo v zmrzoval n ike. Lačni jedo, žejni pijejo, to je pač posebej trdna zakonitost v naših krajih. Zelenjavno jedoči se gotovo zgražajo tako nad krvoločnostjo kot slabim okusom svinjsko jedočih, vi pa si le napasite oči na delu ene od žrtev človeške sle po dobrih domačih kolinah! Kdo ve, kje je zdaj ta koža, kje to meso ... tute Pentute januar 96 VESTNIK 35 BO KNJIŽEVNIK VINCETIČ PRISTAL V ZAKONSKEM L JARMU? Si* 1 ' s M It Svet dandanašnji živi tako hitro, da nam mimogrede uidejo pomembni dogodki. Na primer šušljanje, da se bo pesnik in pisatelj Milan Vincetič iz Stanjevec v kratkem pridružil večini možakarjev njegove ali podobne starosti. Borovega gostuvanja v njegovi vasi tako ne bo, v Soboti, kjer začasno živi, pa ga tako ali tako ne prirejajo, ker imajo poklicne gasilce. Čisto zares pa je fotopoljubček s slavnostne predstavitve njegove nove knjige Ptičje mleko. Pokrovitelj, direktor soboške zavarovalnice Triglav, Rudi Cipot je Vincetiču ob tem dejal: “Ti meni ptičje mleko, jaz tebi kačjo slino!" (glej vsebino darila) foto: juza t* " ■' 1 1 1 v 1 ČIGAVO JE ZAMISLJE Penovi bralci (lahko tudi bralke), na pomoč! V redakciji je cel kup fotografij temnega dekleta, ki jo je juza (fotografsko) “ujel" na Murini modni reviji. Nekoč A kaže, da je punco medtem vrglo na slovensko jet-set površje. Če ima kdo od vas popolno informacije o tem, ali je dekle res Alenka in je čustveno blizu slovenskim (moškim) alpskosmučarskim krogom, nam to sporočite na telefonsko številko 33 020 ali na najbližjo pol. postajo! foto: juza Voditelj na Murskem valu in amaterski igralec BENO HORVAT iz Beltincev se bojda ne spozna na zimske nakupe nogometašev v prvoligašu iz njegove občine, je pa zato toliko bolj zagret za zimzelene melodije in ljubiteljsko gledališče. NI GA ČEZ UREJEN NI GRENA NASMEH m ti nasmeh je bolj grenak,« tako nekako gre pesem, o kateri pa ni vsaj na obrazu Sabine Hari iz Ropoče na Goričkem niti sledu. In prav je, da so mladi čili, zdravi in Židane volje. Ljubitelj lepega Lipe pa se tudi ni izneveril svoji tradiciji, saj nam je tokrat posredoval fotografijo dekleta, ki je lani zmagala na lepotnem tekmovanju v Čardi in se ji reče miss Prekmurja ’95. Če Pen kaj velja, fotografiranje za kakšen Playboy ni več tako daleč ... foto: Lipe Kje je Šošov lok? Nastopa v monodrami, v kateri se sicer ne smehlja kot tokrat, ko je poziral Lipetu, pa to še ne pomeni, da v teatru karkoli prepušča naključju. Ni kaj, napudrati in namazati se je treba tudi za to predstavo, pa četudi ni razprodana! ALENKA BRULC - ŠIPLIČ Znani soboški sitotiskar Dušan Roškar - Sošo, nekoč vnet lokostrelec in zagovornik lova z lokom (dokler ni postal lovec), je pred kratkim ves zgrožen ugotovil, da nima več loka. Trenutno še ne ve, ali so mu ga ukradli ali so vmes politične spletke. Bilo je tako: Dušan si je pripravljal lok (za športno streljanje), ko ga je soproga kar naenkrat Elza poslala v Soping po liter mleka. Zmeden je vzel lok s sabo in Šele pred vhodom v trgovino ugotovil, da ima v rokah lahko strelno orožje. Da ne bi preplašil gostov Šopinga, je lok pustil pred vrati, saj je upal, da se bo takoj vrnil. Velika napaka! Pri okrogli mizi gaje prestregla njegova stara druščina in tako je lokal zapustil šele, ko je vsak plačal »rundo«. Ko je prišel ven, loka ni bilo več. Če loka ne najde, bo stroške novega loka plačala druščina, zato ga zdaj vsi iščejo (in jih v zadjem času v Sopingu ni videti). Če lok najdejo, bomo fotografijo loka skupaj s srečnim lastnikom objavili v naslednji Številki Pena. Seveda ni potrebno trikrat ugibati, da se zborovodkinja iz Tropovec pri Murski Soboti vestno pripravlja na komorni koncert ob prvi obletnici Pena (marca letos), vsekakor pa bi radi Alenki Brulc - Siplič namenili ustrezno pensko pozornost zavoljo njene glasbene zagnanosti in uspehov. Na osnovni šoli Tišina vodi mladinski in otroški pevski zbor, s katerim je dosegla že mednarodno pomembne uspehe. Podobno je s starejšimi pevci, saj je mešani pevski zbor Stefana Kovača že dolgo med uspešnejšimi v regiji. Katerega od treh Alenkinih zborov bo redakcija izbrala za slavnostni koncert, se še nismo odločili, vemo pa, da bomo za strokovno pomoč poprosili Alenkinega očeta Branka, ki je nekoč razveseljeval staro in mlado v lendavski Kroni (ko je bila ta še pojem odličnega gostinskega lokala). Igral je namreč trobento v znameniti Palferi bandi. Pa naj še kdo reče, da jabolko ne pade daleč od drevesa! foto: juza januar 96 Pe>* VESTNIK 36 KLJUB NAJUGODNEJŠI PONUDBI RADENSKI NI 22. december USPELO KUPITI A bo v zgodovini zdravilišča Rogaška Slatina zapisan z velikimi črkami. Na ta dan je namreč Sklad republike Slovenije kot večinski lastnik zdravilišča prodal za 10,4 milijona mark ljubljanski Kolinski Rogaške vrelce, d. o. o., direktorja holdinga Francija Križana, ki se s prodajo ni strinjal, pa odstavil. Prodaja Rogaških vrelcev, d. o. o., ki so bili edini s hipotekami še neobremenjeni del zdravilišča, je razburkala slovensko finančno in gospodarsko javnost, v zdravilišču pa prebudila strasti in skrbi za njegov nadaljnji obstoj. Skozi stoletno zgodovino zdravilišča je bila namreč rogaška mineralna voda tesno povezana z razvojem zdravilišča, ki je prav na vodi zgradilo svoje indikacije in ponudbo. Rogaške Slatine, zdraviliškega bisera, ki si je skozi čas utrdila sloves svetovno znanega zdravilišča, brez mineralne vode ne bi bilo. Od odkritja vrelcev pa vse do danes je bila rogaška voda ničkolikokrat raziskana, opisovana s superlativi, o njej so pisali tuji in domači strokovnjaki. Od letošnjega leta rogaški vrelci niso več v lasti zdravilišča. Pričakovanja in predvidevanja, da bodo postali sestavni del Radenske, svetovno znanega mineralca in proizvajalca brezalkoholnih pijač, se niso uresničila. Skrb za njihov nadaljni razvoj si je kupila Kolinska in s tem mnogim postala trn v peti. Javne polemike o prodaji rogaških vrelcev so šle tako daleč, da je dr. Drnovšek zahteval revizijo prodajnega postopka. Kaj bo pokazala, bo kmalu znano, o tem, kako vidijo novo lastništvo rogaških vrelcev v Rogaški oziroma Radenski, pa Božo Kolar, direktor Rogaških vrelcev, d. o. o., in Alojz Behek, pomočnik generalnega direktorja Radenske. Kaj se zgodi, če Kolinska Rogaške vrelce, d. o. o., proda? Božo Kolar; »Po pogodbi ima pet let predkupno pravico Zdravilišče Rogaška. Torej je še vedno aktualna ideja gospoda Križana, da od države dobi 30 milijonov mark. Rogaški pa se vrnejo vrelci.« BOŽO KOLAR: »Rogaški vrelci, d. o. o., so se morali prodati. To je bil del finančnega načrta oziroma reorganizacije holdinga. Sam sem bil povabljen v štiričlansko komisijo za izbiro ustreznega kupca — predlagal jo je sklad - in moja naloga je bila, da med vsemi zainteresiranimi izberem poštenega in pametnega kupca. Po svojih najboljših močeh sem vplival, da je to postala Kolinska, močna firma v prehrambeni branži, s katero si obetam večjo prodajo doma in na tujem ter razvoj obstoječih in novih blagovnih znamk. Upam, da se bodo duhovi v zdravilišču pomirili in da bodo ti, ki mi sedaj očitajo nepravilno ravnanje, končno spoznali, da morajo odnosi temeljiti na »daj, dam«, ne pa na sponzoriranju zdravilišča in njegovih izgub. Prodaja Rogaških vrelcev Kolinski ne pomeni, da ti z zdraviliščem ne bodo več sodelovali. Nasprotno. Obetam si kakovostnejše sodelovanje na čvrstejših temeljih. Zakaj Radenska ni dobila Rogaške? Tega ne smem povedati, ker sem bil član izbirne komisije, sicer pa bi bilo meni osebno bolje, če bi se to zgodilo. Bilo bi manj proizvodnje, manj bi prodali, in jaz bi manj delal. Gnojnico odgovornosti za prodajo so zlili name. Sam imam čisto vest, ravnal sem kot dober gospodar. Rogaški vrelci so z novim lastnikom pridobili, in če bo zdravilišče pametno ravnalo, bo samo profitiralo.« Največji očitek Rogaških vrelcev, d. o. o., zdravilišču; »Predolgo smo bili molzna krava. Sponzorirali smo zdravilišče in njegove izgube, pri tem pa zapostavljali lasten razvoj.« ••Ar * ALOJZ BEHEK: »Za nakup Rogaških vrelcev se je Radenska odločila skupaj s Petrolom. Petrol zaradi svojih interesov, ki jih ne bom komentiral, zaradi razpisanih pogojev, da mora biti kupec iz te branže, pa se je obrnil na Radensko. Gre za skupen nastop in ponudbo podjetij, ki sta renomirani in dobro gospodarita, ki skupaj že sodelujeta, ki ju vežejo tudi zunanjetrgovinski posli in skupen interes pri trženju. Seveda je bil interes Radenske še zaradi nečesa, in sicer bi bila s tem nakupom na slovenskem trgu še bolj navzoča. Zakaj vrelcev nismo uspeli kupiti? Gre za to, da prodajalec lahko proda firmo komur hoče - odločil se je za Kolinsko. Zaradi te odločitve je bila Radenska zelo presenečena, saj so vse informacije, ki so pricurljale na dan, govorile, da je najresnejši in najugodnejši kupec. Kakšno je ozadje prodaje Rogaških vrelcev Kolinski, ne vem, dejstvo pa je, da je Radenska na nakup gledala kot na dobro poslovno potezo. Menim, da v tej prodaji ni ničesar gospodarsko škodljivega, razumem pa, da je zdravilišče Rogaško to močno prizadelo. Menim pa, da je bistveno, da so ostale blagovne znamke. Ni pomembno, kdo je njihov lastnik, pomembno je, da se blagovna znamka razvija. V Sloveniji se bomo morali na te zadeve navaditi.« Politični scenarij »rešitve« vrelcev: »Spraviti jih v stečaj in po nizki ceni prodati.« Nekateri na stare dni počno, česar jim starši niso dovoljevali KO JANEZKU DAJO MOST Nekatere sumim, da stojijo za zaveso in uživajo, ko vidijo kolone, ki so jih povzročili V otroški domišljiji se pogosto pojavljajo majhni, razkuštrani, razposajeni, nadvse smešni nepridipravi, ki vse razmečejo, ustvarjajo vsesplošno zmedo, kljubujejo vsemu svetu in jim nihče nič ne more. Taki junaki so pri otrocih nadvse priljubljeni, saj pogosto simbolizirajo otroški upor proti vsiljenemu redu, ukazom, besedici ne smeš, ni lepo, tako se pridni otroci ne obnašajo. Svetovno slavo si je pridobil Twainov Huck Finn, otroci so uživali ob neredu, ki ga je okoli sebe širila Pika nogavička Astrid Lindgren, celo Slovenci smo z Vandotovim Kekcem dobili sramežljivi poskus otroškega junaka, ki pa si v skladu z našimi narodovimi značajskimi posebnostmi ne upa niti pol toliko kot slavnejši tuji junaki. Kar je človeštvo odkrilo film, se junaki v stilu Crkni Fred kar množijo. Za vse pa je značilno tudi, da so sicer nagajivi, da ustvarjajo vsesplošno pravljično zmedo, da pa vse vendarle ostaja v okvirih domišljije, stvarne škode ali jeze pa ti junaki ne povzročajo. Hudo pa je, ko nekateri med nami svojo neizživeto otroško fantazijo in nagajivost, ki si ju zaradi strogih staršev v zgodnjem otroštvu niso mogli privoščiti, izživljajo sedaj, ko so prišli na položaje. Ko lahko odločajo o dobri in slabi volji občanov, ko si lahko privoščijo gradnje grdih kipov v strogem središču mesta; ko lahko zapro most tik pred začetkom zime in so v vsej pomurski prestolnici kronično neki obvozi, kolone stoječih avtomobilov in v njih preklinjajoči vozniki; ko pustijo vse praznike na pločnikih novozapadli sneg; ko ledene sveče v obsegu slonove noge pustijo viseti iz žlebov in jim ni nič mar, če ho kdo padel na ledu pred njihovo hišo ali mu bo na glavo padla ledena gmota in mu naredila nepopravljivo škodo. Na sumu jih imam, te nove oblastnike in podjetnike, da stojijo kje za zaveso v Cankarjevi ulici ter privoščljivo in hihitajoče gledajo kolone avtomobilov, ki se vsake četrt ure premaknejo za meter. Da jih popada gromozanski smeh, ko pride tujec v Mursko Soboto in sprašuje, koga časti spačenka Diana pred istoimenskim hotelom. Da jih zvije in meče po tleh od krohota, ko prispevajo k desetinam, ki morajo na kiruruški blok po mavec zaradi zloma ali izvina na njihovem pločniku. Da potrebujejo zdravniško posredovanje od smejalnih krčev, če komu pade na glavo njihova ledena sveča. Mark Ttvain, Astrid Lindgren in Josip Vandot so navadni pisuni, pisateljski vajenci v primerjavi z neizmerno domišljijo naših voditeljev in podjetnikov, ki se igrajo zlobo, nered in razposajenost. Mi pa smo kot majhni otroci navdušeni nad njihovimi vragolijami, bogato jih nagrajujemo za pestrost življenja, ki nam ga ponujajo, pri naslednjih volitvah pa bomo spet trumoma obkroževali njihova imena in liste strank, na katere se bodo dali napisati. MARJAN DORA VESTNIK 37 Pe" bodo na brucovanju v Murski Soboti letos nastop Rotling Stonesi? Kot »Čato« pioram znatu pisati (glede na to, da sem vojak, je tto velika zahteva) in brati, biti moram vljuden do starešin, obvladati vojaški bon-ton (>Jebem ti boga^Slo- V začetku šestdesetih let je bilo brucovanje eden od najudarnejših dogodkov v Murski Soboti. Vsi, ki so takrat kaj veljali, so se tega plesa morali udeležiti. Mnogi so živeli za ta dogodek, vstopnice pa so bile vnaprej razprodane. Vse je potekalo po določenem protokolu, s katerim so bruce vključili v študentsko skupnost. Študentje v tistem času so upali vedno glasneje razmišljati. Svoja mnenja so objavljali v časopisu Bruc, ki je izhajal na brucovanju pet minut pred dvanajsto. Leta 1963 pa so v Brucu skoncentrirali gnev do tedanje speče družbe. Tega se vodilni niso ravno razveselili. Nekateri študentje pa so si morali zaradi tega zapore ogledati tudi od znotraj. Študentsko življenje že dolgo ni več takšno, kot je bilo nekoč, časopis Bruc je na ravni poceni šal in domislic, brucovanja pa so nujno zlo. Študentje so se pogreznili v zimsko spanje. Žal... O tem, kako je bilo nekoč, sta spregovorila dva od oračev takratnega študentskega življenja, Rudi Ringbauer in Branko Šomen. V začetku 60. let sta bila urednika časopisa Bruc Branko Šomen in Franc Žerdin, med najaktivnejšimi pa sta bila tudi Ringbauer in Jože Olaj. »To je bil povojni čas, ko so bili ljudje polni poleta. Vojna je bila trpljenje, beda ... Ko so si ljudje oddahnili, so šli v akcijo, vse se je udarniško obnavljalo, nihče ni zahteval plačila ... Tudi mladi smo bili zelo aktivni, zagnani ... Bili so Časi, ko je bilo siromaštvo, ko je ogromno siromašnih študentov študiralo, in ti so vedeli, da morajo čim prej priti do kruha. Šlo je za njihovo eksistenco,« je opisal tedanje razmere Ringbauer. Branko Šomen pa pravi: »Prekmurci smo imeli vedno komplekse, saj smo s podeželja prihajali v mesto. Tam nas niso sprejeli. Bili smo slovenska Sibirija, sezonski delavci, imeli smo svoj dialekt, ki ga nihče ni razumel. Poleg tega je moral prekmursaki študent čim prej diplomirati, moral se je uveljviti. Bil je vedno odvisen od skromne plače ali skromne štipendije. Zato smo se morali dokazovali. Tako smo počasi začeli razmišljati malo drugače. Bili smo samosvoji. Bruc je legitimacija našega drugačnega in pokončnega razmišljanja.« Ringbauer se spominja: »Do tega usodnega Bruca smo še tipali. Pisali smo v prispodobah, ampak dalo se je razbrati, kam merimo. V nas je bilo polno gneva, videlo se je, da gre vse k vragu, da je Tito playboy, da ima lepo plačo, potuje po svetu, ima veliko rezidenc in podobno. Satiro smo objavili že nekoliko prej, a ker nanjo niso reagirali, smo se opogumili. Jaz sem si privoščil veliko, moji prijatelji so videli, kaj pišem, in hoteli so biti še ostrejši. Tako smo »nafulali« tisti Bruc št. 4 s polno ostre in neizprosne satire. Preiskovalec v zaporu me je kasneje vprašal, zakaj smo objavili samo take ostre, žolčne satire. Nič prijaznega, nič smešnega. želeli, da se premakne na bolje. Imeli smo osnutek kabareta, kjer smo zgodaj začeli s satiro. Najsijajnejše govore pa je v tistem času pripravljal Štefan Sedonja,« je povedal Šomen. »Parole, ki so veljale v tistem času, smo želeli razbiti. Hoteli smo sporočiti, da tudi če kritiziramo, ne pomeni, da smo sovražniki te družbe. Ampak ravno obratno, da smo prijatelji, saj glasno razmišljamo. Hoteli smo popravljati lepotne napake, nismo hoteli'delati revolucije. Pogledom in stvarem smo hoteli dajati prava imena. Tega nekateri niso prenesli, zato je nastal spor, kajti vse je moral reči CK, predsednik takratne vlade ali partijski sekretar, če je pa rekel kdo drug, pa je bilo narobe.« Brucovanje pred zaplembo Bruca št. 4 je bilo v Radencih. »Imeli smo bas, pokriti s črno rjuho, poleg mene so bili študentka, oblečena v vdovo (Vincijeva vdova), in še nekaj pogrebcev. Tu je bila soboška smetana, ki je po programu še ploskala. Te »usodne« Bruce so začeli prodajati takoj po programu. Oblast je videla, da je to vseeno preostro. Mnogi so vstali in zapustili prizorišče ter šli v bar. Reakcija je bila huda. Sporen članek pa je bil Oj, Vinci, Vinci, zakaj si mogo mrejti... Bruca so kmalu začeli pleniti, iskali so ga po domovih. Poizvedovali so, kdo je bil na brucovanju, in hodili k tistim domov. Ta Bruc iz leta 1963 pa je odmeval tudi v tujini, opazili so ga je Radio Gradec, Radio Trst, Svobodna Evropa in to je šlo v svet.« Tudi v Sloveniji se je dobro prodajal, bil je »bestseller«. Reakcija družbe, zapor »Slovenski intelektualci so nas imeli radi, ker smo prinašali nov veter, t. i. severovzhodni veter. Naj večje zamere ter na večji sovražniki in kritiki so bili ravno tukaj, v Prekmurju, v Murski Soboti, ljudje so se nas na cesti izogibali,« komentira takratni čas Šomen. Ringbauer pa pravi: »Po podjetjih so demonstrirali. V Tribuni, študenstkih časopisih so bili na nas žolčni napadi. Kakšni sovražniki smo, da smo nehvaležni, narod ftot« mu m pu tvo»i stuDaiai srcej. tou mej tudi na gyc-Oj, Vinci.., $ te t - «to| kak volivca piitu se strmjag s kakšni n novin zako-’ non. Tildi mgj — eti pri odprejtoj skrinji zbrini — smo se toga nej riČa)'«wjbeja< m iz-čaijala, niti se ni borila za neio scvamost. pa« pa je poecBto rtvarjala dlako in jo Obračala po vetru. Veter pa ne bil tatrat — to sc zgodovinska ^penMURSKE Ljubljana, AMBASADE Vlil -L L* • Jt • £ f PENREUTER: Vaši zvesti poročevalci iz Ambasade smo z vami tudi v tem novem letu. Strahovi pred informacijsko blokado, ki sojo poskušali uvesti nekateri tukajšnji Vrhovniki, so se izkazali za neupravičene, tako da je življenje v Ambasadi steklo povsem v skladu z vsakdanjimi kulturnimi vzorci njenih članov. Njihovi neomajni volji za potrjevanjem lastne družabnosti in želji po oblikovanju naše javne podobe v očeh tukajšnjih meščanov smo seveda pritegnili tudi kronisti. Tako boste, dragi bralci in simpatizerji, lahko tudi v tem težkem in nepredvidljivem letu sledili vzponom in padcem vaših rojakov, ki vztrajajo pri utiranju novih pen murskih poti v mračni svet prestolnice. Od vztrajnosti in predanosti skupni stvari te peščice zanesenjakov pa bo predvsem odvisen tudi naš prihodnji obstoj. Seveda, če bomo še v prihodnje želeli prebivati na tej čudoviti zemlji ob Muri, kije rezervirana za naše pridne in dobrosrčne ljudi, ki ne poznajo nizkih udarcev, zamer in licemerstva. Ja, tudi zato morajo nekateri daleč od doma, v ta tuji in bledi svet za kruhom in pravico. Tukaj Vsem nam je znano, da za vsakdanjo toplo žemljico niso dovolj le pridne in zgarane roke, ki od svita do trdne noči rijejo črno zemljo in z upanjem stiskajo poležano klasje, temveč sta za naš kruh vsakdanji potrebni tudi lepa beseda in bistra pamet. Beseda. Ta, ki je meso postala. V naših nevednih očeh tudi kruh in tudi vino. Beseda, ki zaleže in prepriča. Tudi tiste, ki ne vedo, kaj je pravi kruh resnice. Tudi o tem pripovedujejo naši ljudje. Daleč od domačih njiv se borijo za to, da bi tistemu, ki se v temno brazdo sklanja, nekoč posijalo lepše sonce. Za učinkovito umetno gnojilo gre pa za modre trge evropskih tržnic, kjer bomo nekoč gotovo imeli svoje stojnice. Naš umni kmet bo zjutraj skidal hlev, pomolzel dragoceno drobnico in se v udobnem volkswagnu zapeljal do dišečih paviljonov evropskih tržnic. Tam bo ponosno pokazal svoje neoporečno, nizkokalorično in vitaminizirano mleko, rumena jajca in odlomil mimoidočemu Skandinavcu kos belega kruha. Domov se bo vrnil s košaro italijanskega paradižnika in z vrečo španskih rib, kijih bo pripravil v angleški ponvi in zalil z burgundcem. To je svet, ki ga pomagajo ustvariti tudi naši ljudje, ki tvorno zagovarjajo naš oddaljeni in robati kmečki glas v vesoljnih vrhovih prestolnice. Mi, člani Ambasade, se bomo trudili, da bo glas o njihovih dobrih delih segel tudi do vaših src. Vilmoš Panonski Kalman Penovski Od 25. januarja do 29. februarja o OVEN (21. III. - 20. IV.) vire, na katere boste kmalu naleteli, vam bodo vzele precej energije. Da jih boste premagali, boste potrebovali psihično ravnovesje. Že zdaj začnite živeti racionalno in preudarno. Tisti, ki ste samski, se boste verjetno v tem času zaljubili v osebo, za katero ste doslej mislili, da vam je lahko bolj prijatelj kot vse drugo. Pogovarjajte se. BIK (21. IV.-21. V.) siroti pričakovanju se bodo finančne zadeve popravile na bolje. Ravnajte preudarno, predvsem če ste rojeni v prvi dekadi. Srečno naključje bo srečno, če boste tudi vi kaj prispevali. Z nekom morate poglobiti svoje’odnose, ker se obnašate površno in vam to lahko škoduje. To ne pomeni, da se morate komu podrejati. S tistim prenehajte in začnite na novo. VOJCKA (22. V.-21. VI.) morete rešiti sami, zato poiščite pomoč. Dobro bi bilo, da bi bili malo bolj disciplinirani. Morda bi vam pomagala koncentracija: stopite pred prazen zid in si predstavljajte prizor s travnikom, polnim vijolic. Tako dolgo jih gledajte, da boste čutili njihov vonj! Nato se mirno usedite in preberite kaj lahkega TpECt IH ČRMO .TSAaMlSpo P[5XAČiJ_o ■ iSAkiAf ■ iV^C^-A. JOTM- ifMSUo VŽMšlE po FxPt_srriyo SVO^e -d &AP.UO . ?OljitiUA ob>To< ]K> UMA Adpz— e-A pov^Di »e&E^HC ,sejni 0 SH-EjCiMo TAKO DA POSTA ISO T£xo . . ital ST£tJM1AL □£ ^ApjSAJL sAMOEkjo: Pripravlja: Agencija Hogod j LEV (23. VII. - 22. VIII.) ^Izmenično doživljate obdobja navdušenja in razočaranja. Končno to ni slabo. Postavlja vas na realna tla. Izkušnje iz prejšnjega obdobja bodo koristne proti koncu februarja, ko se boste morali odločiti. Z odločitvijo počakajte en dan. Ob torkih in sredah se ne ukvarjajte s finančnimi zadevami. Z osebo, s katero boste na ulici izmenjali pomenljiv pogled, se boste še srečali. Vendar ne bo nič slabega. DEVICA (23. VIII. - 22. IX.) nekaj prepirov, ki pa z vami ne bodo imeli zveze, zato svojega mnenja ne izrazite. Malo se prepustite čustvom in pozabite na razum, to vam bo pomagalo. Ne nalagajte si dodatnega dela. Nekdo vam bo pri srcu, ne da bi vedeli, zakaj. Pazite, da v začetku meseca ne boste poslabšali odnosov z osebami, s katerimi sodelujete. TEHTNICA (23. IX. - 22. X.) STRELEC (22.XI. -21. XII.) W aša finančna prihodnost bo pomembnejša od občutka odgovornosti, zato delajte s pametjo, dokler je čas. Spremembe, ki se bodo pojavile, so posledica vašega dela. S srečnim naključjem bo vse skupaj uspešno. Koristi do konca druge dekade vam prinesejo odnosi z osebami, s katerimi ne čutite kakšne globlje povezanosti. Ključ je v barvah. KOZOROG (22. XII. - 20.1.) ^Imeli boste občutek, da se vedno odločite za napačno stvar, zato boste neodločni. Istočasno bo to obdobje primerno za izobraževanje, kar morate izkoristiti. Odločitve pustite za poznejši čas. V ljubezni vse po starem. Poslušajte partnerja, ki vam hoče dobro. Bodite manj razdražljivi in razmišljajte o daljšem oddihu. VODNAR (21.1. - 19, II.) razjeziti. (22. VI. -22. VIL) aše počutje so bo bistveno izboljšalo, ker boste začeli živeti bolj umirjeno. Zato se bodo zbistrile tudi vaše misli. To je dobro, kajti tudi če se bodo pojavile težave, boste dobili veliko idej za njihovo rešitev. Novi znanci bodo imeli veliko domišljije in smisel za avanture. Pripombe vas ne smejo nekaterih stvareh boste trmasti in boste hoteli na vsak način dokazati, da imate prav. Čaka vas pomemben pogovor, vendar ne usoden. Nekajkrat boste izgubili potrpljenje in boste že hoteli odnehati, potem boste spet našli pot proti cilju. Problem je rešljiv, vendar morate poiskati pomoč. Zaslužen denar. ŠKORPION ^Lrišel je čas, ko je vse odvisno od vas. Ne pričakujte pomoči od nikogar in se nikomur ne pritožujte. Prepozno hodite spat. Ne nasedajte lahkemu zaslužku ali koristim, ki bi jih lahko imeli brez truda Hrupna družba bo prinesla zanimive novice in vam omogočila presenetljive sklepe. V (23. X. -21. XI.) Vi-._ st u —z.M>j nekaterimi ljudmi je potrebno pač potrpeti. Naučite vazo dajte svežo cvetlico, tudi Če jo boste morali kupiti. se jih poslušati, kajti a trmo in cinizmom lahko zapravite njihovo naklonjenost. Pazite, da žaradi pomanjkanja časa ne zanemarite starih prijateljev. Privoščite si počitek. Kakor hitro boste ugotovili, da ste se stvari lotili z napačnega konca, začnite znova Magična beseda čankgon houru še velja! oložaj RIB (20. II. - 20. III.) z nepredvidljivim izidom naj vas ne iztiri. Težave s koncentracijo. Vse, kar boste počeli, mora imeti podporo okolja. Samske ribe se bodo zaljubile, vendar ne bo nič trajnega. Vezane ribe bodo svoje odnose z najbližjim okrepile. Izogibajte se ovnom in tehtnicam. O svojem denarju odločajte sami. Naključje ni bilo naključno. — zadnja vse P^llove akcije APRIL verjamejo ali se jih vsaj (nostalgično) spominjajo. Velikonočna prodaja j karbida na radgonske^ trgu je minila brez nezgod pa tudi tržnih inšpektorjev ni mil nikoder. Zato pa smoW Štajercem (Prlekom?) m pridno pokali pod nos in druge organe. Kako osrečiti prepotene žanjce, če ne $ Penovim sladoledom kar na njivi? Tam nekje v bližini Cezanjevec je bilo, možaka pa se verjetno tudi v teh mrzlih dneh čudita naši uslužnosti in zmerni ceni (4 kilograme pšenice za kepico). AVGUST — Soboška tržnica je bila prizorišče priložnostne (raz)prodaje jugosocialistične literature. Izkazalo se je, da mnogi Titu, Kardelju in drugim socteoretikom še vedno Začeli smo grozljivo: oblekli in oborožili smo se v trojko, da bi ščitli pomurske Slovence pa tudi pripadnike drugih narodov in narodnosti. Tudi epilog je bil grozljiv: večina ljudi se nas je grozljivo bala ... MAJ - Žal ni fotodokumenta, saj je akcija, imenovana Titova štafeta, odpadla. Naš Tito se namreč Penove štafete ni želel udeležiti, kar smo takrat v uredništvu sprejeli kot jasen znak, daje dan mladosti nepreklicno preteklost (poglejte se v ogledalo ...). Zvedeli smo, da so vrste predvsem avstrijskih avtomobilov na Petrolovem bencinskem servisu pri Sv. Juriju pri Rogašovcih neskončne, zato smo se potrudili in penovsko stregli: z lučkami, vrtnicami in pranjem (stekel, ne možganov). esetkrat ste lani nestrpni in polni pričakovanja obračali Pen na zadnjo stran. U esetkrat vam črviček radovednosti ni dal miru, desetkrat ste podoživljali naše akcijske zgode in nezgode. Zdaj jih boste še enkrat, saj je prva številka Pena v letu *96 lepa priložnost, da se spomnimo, kaj smo na »zadnji« doslej počeli. Pojdimo po vrsti... SEPTEMBE Bili smo v kemijskem središču regije, na penovsko najbolj onesnaženem koncu minidomovine. Ker je središčna zadeva ob železniški progi nekje pri Krapju, smo napravili poskus: tale kovanec je.bil nekaj sekund za fotografiranjem še bolj sploščen, vlak, ki je zapeljal čezenj, pa ga vseeno ni čisto pokončal! Je mesec varčevanja, zato smo si spet pomagali z bankovci (tistimi najmanj vrednimi, po Penove akcije '95 sem za vas obujal Bojan Peček NOVEMBER - Ne gre vsako jajce v vsako luknjo. Sploh pa jih je (jajca namreč) v mrzlih novembrskih dneh presneto težko kupiti, saj so domače kure v mislih očitno drugje, ne pa pri skrbi, človeku znesti kar največ rumenjakov in beljakov. DECEMBER- Kdo pravi, da mrzla »možka voda« sredi »Mikloševega senja« dobro dene? Posebej, če si vajen kakšnih drugih žlahtnih pijač, ne pa »preoblečene« Radenske. A je, kar je, morda pa bo v napornih predsilvestrskih nočeh kaj več moči... Z VANECE Ke/opa Posipavali smo jih po Soboti in zgroženi ugotavljali, da se skoraj nikomur ne ljubi skloniti. Čast svetli izjemi! Tokrat smo lepo dekle poiskali na obronkih Goričkega (čeprav se to na fotografiji ne vidi). Če jo vprašate po izobrazbi, je to Srednja aranžerska šola v Mariboru, rada ima gledališče, posebej Traviato. Njeno življenjsko geslo je »biti gospodar(ica) na svojem«. Ker pa tudi rada filozofira, ji ni tuja Kantova misel: Ne stori drugemu tistega, kar nočeš, da drugi storijo tebi!