riđa V r SI. 22 V četrtek 23. februarja. IV. tečaj. 1871. Vtotok, četrtek in soboto izhaja in velja v Mnriboru brez ponujanja na »lom gA v.' v- let«i 8 (j. — k. „ pol b:ta 4 „ — „ „ četrt „ -> „ 20 ta vpo leto 10 g, —k „ pol leta '. ., - „ „ četrt „ '- „ iji1 „ Vrednistvo in opravnistvo je na stolnem trgu (Domplatz) Oznanila: Za navadno triBtopno vreto h» plačuje| »i kr. čo se tiska lkrat, o . ■ ,. ,| .'krni. 4 „ „ „ „ Škrat, veče pioincnke ne plačujejo po prostora. Za v.sak tisek je plačati kolek (itempelj) za 80 kr. hi?, it. 179. Koroški S! O v«*n «• i. oo V Gradcu 10. febr. V Stirskem deželnem zboru so ne nedavno slovenski poslanci krepko za zedinjeno Slovenijo potezali. Žalibože, da imamo deželo , kjer ni bilo so mogočo za ta nazor: zedinjenje vseh Slovencev — upajmo tla so bodo v kiutkem uresničil — v deželnem zboru so potezati, in sicer zato, ker Slovenci v tej deželi □imajo nobenega pos'anca, in ta dežela je Koroška, Koroško, ki je Bvoje ime od Slavenov dobilo, Čegar vojvodi so slovenski prisegali, to Koroško bi menilo t odrt j čisto nemška dežela postati? Ali nismo koroških Slovencev v svoj program vzeli v! — Da, oni s;m:i so v pretočnem letu na dveh taborih očitno in »lo« vesno izrekli, da so iti hočejo Slovenci ostali. Ge hočemo Slovenijo, maramo tudi ljudstvo pridobiti, za slavensko reč ga navduŠevnje; ono se mora čutiti slavensko. Nemci menijo sic r, koroški 31ovenci so za slavensko reč zgubljeni češ, ker 80 pO Kara*, ankih od drugih Slovencev ločeni. Jaz pa menim, da te gore, hi 80 od naših prededov ime dobile: gore velike, ne morejo koroški!) od drugih Slovencev ločit'; Slovenci ne bivajo samo do Triglava, ampak okolo Triglava. Drugi zopet Dravo za mejo hočejo. Tu li I i meji i«i bila n. m v škodo; pomislimo le, da no snmo mnogo bratov /gu bitno, ampak da tudi važna mesta Oeloveo in Vidikovce onstran Drave ležita. Cela celovška dolina i/.v/.< tnai nekaj kičinarjev na cesarski cesti, jo slovensko. Omenjena mesta sta glavna tržna kraja za žito. V Celovcu in Volikoveu imajo ravno toliko Slovonci na desnem bregu n. pr. liorovoljčani opraska kakor drugi. Nemški piditiknvji seveda, I«i svojo domovino tako radi množijo in arondirajo , bi na tej strani radi naravno mejo imeli. Našo načelo pa mora biti: no dlake več s - ne izognemo od svojih tal. V sednjnosti, kohlapon in že« Lesna cesta deželo vezeta, ne morejo več naravne meje narode deliti, marveč narodna zavest, zavest skupni sfi. Zdaj j" moja med koroškimi in štajerkimi Slovenci proti Nemcem blizo ravna črta, Ce bi koroške Slovence Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjojo. »gubili, bi zopet Nemci toliko slovenskega Stajerja i vence bil kedaj povzdigni!, so baš ne najde v analab zahtevali, da bo ravna Črta napravi in bi nikakor ne j koroškega šolstva; zato se tnu tudi ni treba bati, da g! dali na naravne meje. Recimo toraj, kakor so bi ga Nemci no čislali. Ne škodoval bi tu spomin na Nemci o Renu rekli; Drava mora slovenska roka biti J ranjkega šolskega svetovalca Rudmaža ? ! — pa ne slovenska meja. In je naš narod tolik, da bil Slovenski državni poslanci! obrnite svojo pozor-lahko sto tisoč Slovencev zgubili? Ne zna potem Se I nos t tudi na koroške Slovence. Ugovarjalo se Vam \ rsta na Kranjce priti V koroški Slovenci še spijo Biat zalo marljivo jih buditi mora biti najsvetejša dolžnosti će besede »hočemo postavo no !e samo po besedi tem-vsakege domoljuba. Sicer pa imajo koroški Slovenci več tudi po duhu v veljavo spraviti" vladi niso bile pravico z nami biti združeni, oni imajo ravno tako, I samo prazna fraza, mora tu na pomoč priti, kak r Štajerci, Kranjci za vse Slovence zaslužno možje; Gibljejo so že koroški Slovenci, posebno pretečeno v svoji sredi ali so jih ps imeti, n. pr. nepozabljivega leto ni zastonj preteklo. Društvo „Trdnjava* se je Kdo mi bo ugovarjal, dajmortlri bode. da/tfimate mandata od Koroščov; dobro, l)adko spanje? — Pa ravno kdo jo dal pa Prusofilom mandat, nas pnncmčovati. — Janežu";!, Blavnega Matija, Msjnrja iz zilsko dolino i. dr. Manj k nje Se koroškim Slovencem mož, posebno iz svetnega stanu, ki bi so zn pravično reč potezali. Imajo hvala Bogu narodno duhovništvo, pa tudi tu ni posebna svitloba. Glejmo v imenik drnitva sv. Mohora in številko bodo na ghir, govorile, v kteri furi je naroden marljiv, župnik in kje mlačnež, V prvi mnogo udov in v drugi pri sicer enakih razmerah noben ud, ali prav malo, in saioo zalo, ker fi ljnboznjivi gospod še toli!-o trudi« ne vzame, da bi fariu:uio vsaj pozval k udeležbi. Moj namen ni zoper duhovništvo delati ne, jaz lo samo pravim, da je murgo omikanouv — in duhovniki se gotovo k tem prištevati morejo — na Koroškem, ki se za Slovence ne potezajo, kakor bi imeili. Spominjam se, da j" pri neki priliki list „Vaterland" pisal, da ima vsak narod svoje viteze, in ti so pri Slovencih duhovniki. Evo duhovniki, ;otežajte so vit' žko toraj za reč svojih očetov, sčasoma bodo žo tudi drugi moževi se našlij ki bodo butaro prevzeli. Kako so v šolah nemČuje I Da, celo darila so za toke učitelje razpisujejo, ki so v nemfikutariji najbolj izurjeui. Materam so pripoveduje s svojo deeo v svojem slovenskem joziku govoriti. Kako šolske nadzornike vlada postavlja V Teki', ki slovenskega ne znajo, ki za slovenščino nimajo sroa. In veudar jo mnogo naroduih učiteljev — in !i so obsojeni na veČo molčanje. J. sicer v deželnem šolskem svetu en Slovenec — dr. Miiller. Pa d« bi svoj krepek glas šutirane Slo- ustanovilo, v najnovejšem času čitalnica v Celovcu. Nadejamo Be, da bode pod sedanjim vodstvom napredovala ; akoravno ne stojo mnogo udov, bo vendar gorečnost ta nedostatek nadomestila. Najbolj važna jo pa zato, tla slovenskim dijakom, kterih število je znamenito, priliko daje V slavonskem jeziku se uriti, slavensko petje gojiti, kojo jo na Koroškem jako zanemarjeno. Dva tahorja sta že bila, tudi od tujih gostov mnogobrojno obiskana. Pri toh taborih jo posobno dr. Zamik pokazal, kako so mora za zedinjenjo delati no samo v besedi, ampak tudi z delom ljudstvo navdu-šcvaje. Njegovo besede niso bile bob ob steno; še dolgo kasneje so se slišalo besedo : „Ta doktor je prav povedal." Da bi so zopet kak tabor napravil, je naša žulja, in sicer tabor vseh Slovencev, pri ktorem bi ne smol no on domoljub manjkati. S tabori na Koroškem se v pravem pomenu besede močne jez zida proti grozečim navalom nemštva. So I mL u postava. Iz Šmarja 17. febr. Vsi od o k r. zastopa izvoljeni okrajni šolski svetovalci šmarskega okraja so B e d e n e s o d p o v e d a 1 i svoje m u mestu in sanaprej bo gosp. okr. glavar Bohonwetter sam v oni osebi predsednik in okrajni šolski svet. Povod tomu je samovoljno postopanje g. Sohttnvretter-ja, ki odločuje trn i š O o. (Obraz i/ narave.) Nabada je, pa opravičena, da govore* o naravi in lepoti njeni razumevamo le ("isto obraze, kterih se človeške roke še niso doteknile. Ker res, kjer koli človok, ali st\: reč. ali razdevajoč Beza po naravi, Bkoraj si povsod tamkaj išče dobička, — kar pa vsegdar pri« kračtije lopoto. Prirodnost in umetnost ste si proti slovni; ali po vsem vendar ne. Prediraj' mnrsikoliko družili predmetov, omenjam tu samo gaja, u ktorem se umetnost slaga z naravnostjo sako rekoč v vzor naravne lepote. Pa še celo BtrniSčo, na kterem i" slednja kepica bogve kolikrat že prerita, no pogr i po vsem Bvojti tihe in geniji.-.' mikalnosti, it ter a je pač vr dna, da si jo enkrat, malo živejo postavimo pred oči. Zrno pade v prst, solnce upre krotke žarke preko brazd in vlažna toplina izvali semena skriti kreposti. Rmenkast kal piči n i beli dan in zjutr.inja rosa lesketa po prvem zelenem perescu, kakor zvezdica, mila porodnica pohlevnega upanja. Zel koloncema hiti v bil, in vrh Bočnatih šibkojih in šibkejih covi so k malo prikaže klas. Lehui vetriči zibljejo klasje v ptdetinskih zrakih, dokler pride ženjioa, in dozorelo omahne pod. srpom. To j'1 strmi poglavitne zgodovina od setve do žetve. Zo naši očetje s> imenovali razna plemena stroji — žilo; pač, ker nas živi, ker jo našo življenje. In res, kteri človeški hrani bi se to blago imo bolj po pravici spodobolo V Sto — tisočletja so odpirajo gledajočemu naznj v prvotne čase človečanstva na zemlji. Kaj vidimo? — Brez strehe , brez doma boga človek in potikovaje bo po temni hosti, zalezuje počivajočo zver, ali lovi božečo, orožje v pesti silijo jo mi boj, dokler premagano trešči na tla. V kožo njeno bo oblači, z mesom redi in i/, krvi sreba novo divjost. Kakor je živel, — samoti n (udi pogine. Dokaj je drugačen So pastir. Početje njegovo ni več moriji; on si pridomačujo, prireja živali. Blaž Čuti se mn v Brci bude; poveličevalne nad.: kvišku obračajo oko, proti nebu. Preko širno planj .ve. uli z griča v dol so pastirske pesmi ustrezajo. Vondar tudi on So hodi za čredo, prouukovnje šator s pašnika tlo pašnika. Tujec je povsod, no pozna kaj jo stanovitno domovje. S'1 le, ko je človek vrgel pušico in pastirsko palico od sebe, ter je jol Rejati in žeti, pa pridobi v Ijati si kruh z nekrvavo roko, postal jo pravi človek, da gre in skuša, kako če reševati in vršiti svojo i/.višeno nalogo na zemlji. Tedaj Še le se je vzdignila koča zraven koče, na posvečenem oltarji so jo žrtva zažigala in iz ustanovljenih občin so pognale čednosti in kreposti narodov, Lo kot poljedelec je človek poklican, da gospoduje na zemlji. Njemu so se pa, so bodo sleherna druga kjer koli živeča ljudstva umikala. Zaradi tega blažečega vlijanja na človečanska Čustva in, reči tudi smem, etičnega pomena za značaj posameznih narodov, stavilo pak so jo tudi ratarstvo žo od nekdaj kot čestito in sveto, in v pesmih bro/. števila so opevalo: kako se sejo in zanjo, kako atru rasto, klasuje kako zori. Pobožne navado od veka noter do današnjega dneva spremljajo na poljo kmetica, prepričanega, da božja roka čuva vzlasti nad njivami. Ali kdo jo prvi ugonil, da le-te pohlevno zeli krijejo take moči ? Kdo jo prvi sejal? v ktere ledino je bila prva brazda rezana? Taka vprašanja so gotovo opravičena, pa — odgovora ni. Zgodovinska poročila no doaezajo prvotnosti poljedelsta; pač pa so pobožne basni in pravljice, ki so vio slagajo v tem, da žito je noposrednji dar iz nebes. Od ondot hi ga bilo milo božanstvo prineslo na zemljo ter z lastno roko učilo človeka, kako naj orje. 8817 in zaukazuje v imenu okr. Šolskega sveta, brez da bi svetovalci kaj vedeli o teh zaukazib. Tako \m zopet storil z nekim ukazom od 13. febr. t. 1. štev. 29 na vsa županstva šmarakega okraja. Ta sicer v pravilni slovenščini pisani ukaz je odgovor na že znane sklepe občinskih odborov zoper pobiranje šolnine. Oa zopet tirja od občinskih predstojnikov, da morajo šolnino pobirati vsaki teden ali vsaki mesec in konec m e-8eca okrajnemu iolske m u zalogu o d r a j-tati. „Neplačana šolnina so ima ravno tako, kakor neplačan občinski davek po izvršbi iztirjati." (Torej eksekucion 1) In g. Schonvvetter je res že naznanil nekterim županom, da pridejo vojaki na eksekucion, če se ne udajo in sami nočejo pobirati šolnine. (Vse kakor na Ceskem !) „Te postave, nadaljuje ukaz, imajo svojo veljavo in se morajo spolnovati, dokler ne bojo po postavnem potu pre-menjene. Opominjam tedaj v imenu „okrajnega šolskega sveta" županRtva, naj za januar 1871 plačljivo šolnino nemudoma in v prihodnje o pravem času pobirajo in konec vsakega meseca okrajnemu šolskemu zalogu izročijo, zraven pa tudi popis neplačanih šolnin predložijo itd.' Konečno pričakuje od domoljubnega čuta občinskih zastopnikov za postavnost in red, da opomin k postavni poslušnosti (?) nikogar no hode pripravil, častno mesto zapustiti, na ktero ga je zaupanje sodržavljanov poklicalo." — Vsled tega ukaza, so okrajni šolski svetovalci šmarskega okraja naznanjali c. k. okr. glavarju, da izstopijo iz šolskega sveta, Bker' so nočejo udat i taki glavarjevi samovoljnosti, pa tudi no morejo tako nedosledni biti, da bi kot šolski svetovalci delali za zvr-šitev postave, ktora se jim nemogoča zdi in zoper ktero so kot občinski odborniki vložili prošnjo pri deželnem zboru. — Naš okrajni šolski svet je tedaj nehal biti. Pa saj vsi okrajni šolski sveti nič druzega niso, ko biro-kratiški aparat za podporo okr. glavarjev in ena tistih tako zvanih konštitucionalnib naprav, po kterih so bo res sčasoma VP9 konštitucionalizem pri ljudstvu ad absurd um speljal I) opis i. *+V Gorici, 9. februarja. [Isv. dop.] (Dalje.) Za popravljanje cest v slovenskih okrajih je bilo dovoljeno do sedaj od dež. zbora . . . gld. 20700 za popravljanje cest, mostov itd. v luških okrajdi pa...........„ 31f>00 tedaj je bilo dovoljeno........gld. 10800 več Lahom kakor Slovencem. Vse to se nahaja v poročilih dež. zbora 1. 1865, stran 98; L 1S68, stran 137 ; 1. 1869, Btran 46, 148, 149. 150. 174, 1!)6 in 256. Kar so tiče izrednih pripomoči občinam, ko jih jo zadela toča ali suša, moram opaziti, da se ne nahaja v poročilih dež. zbora, da bi so bila dovolila kteri občini kaka pomoč zarad toče, zarad sušo pa je bila neka pomoč dovoljena. O tej zadevi je bilo poročano v 11. seji šeste dobe dež. zbora 10. januarja 1866, da je presvitli cesar dovolil z najvišem sklepom 4. decembra 1. 1865, da ima drž. blagajnica posoditi dež zalogu 50 tisoč gld., kteri so imajo povrniti brez obresti v letnicah (ratah) in s pogojem, da se s tem občinam pripomože, ktero io v letu 18G5 zarad prevelik" softa zelo trpelo. V tej seji jo bilo skleneno : 1) da sprejema dež. zbor s hvaležnostjo tistih 50 tisoč gld. kakor pomoč naši deželi; 2) da se sprejema dolžnost povračila v dvajset enakih letnih zneskih začenši leta 1867; 3) da so naroči det. odboru, da jih razdeli med občine, ki bodo za pomoč prosile, da hi jih obrnile na javna dela trdnega ob stanka in 4) da smo dež. odbor državni blagajnici za povračilo posojenega zneska dati poroštvo na račun dež. zaloga. Iz poročila dež. odbora na dež zbor 15. novembra 1866, stran 4 in 5, so posnema, da so se bili tistih 50 tisoč gld. tako razdelili, da je padlo na laški okraj Cervignnno 12600 gld, na !. okr.Gradišče (Gradišča) 22500 gld., na 1. okr. Tržič (Monfalcono) 8200 gld., na 1. okr. Karmin (Cormons) 3400 gld., na slov. okraj Komen 2600 gld. in na slov. okr. Sežana 600 gld. Ako so pa prištevajo k slovenskim okrajem še pripomoči, ki so jih dobile slovenske k laškemu okraju v Tržiču (Monfalcone) in Karminu (Cormons) spadajoče občine, so dobile slovensko občine gld. 7100, laške pa gld. 42900 Tukaj imate tedaj laško bahanje, da oni podpirajo v dež. : boru Slovence z denarnimi pripo-močmi, in da podeljujejo izredne pripomoči slov. občinam, kojih je zadela toča ali suša! Opomniti še moram, da kakor so sliši plačujejo slovenske občine redno svoje letin zneske v povračilo rečene pomoči, med tem ko se laške občino za to ne zmenijo ; ker pa mora dež. zalog vsako leto plačati v povračilo tega posojila drž. blagajnici po 2500 gld.. je očividno, da morajo Slovenci z dokladami za dež. zalog šo za Lahe plnčavati. Da plačujejo Slovenci za Lahe in ne Lahi za Slovence sledi tudi iz sledečega slučaja. Leta 1859, kakor je občo znano, so jo bila vnela za Avstrijo nesrečna vojska s takratnem turinskim kraljem. V tistem letu ni bila južno železnica dokončana nego do Nabrežine nad Trstom od eno, in do Casarsa laške strani. Treba je Mlo tedaj \se vojno orožje in druge vojne priprave na navadnih vozeh s živino iz Nabrežino do Casarsa prevaževati. To pa zadene vsako deželo v svoji meji proti le pičli odškodnini i/ državne blagajnice. Ker pa goriška dežela ni zamogla potrebnih voz in dotične živino v naturi dati, je dalo c. k. na-mestništvo v Trstu po najetih voznikih ta posel opravljati., i p CBggaaBfe-jJLiDtu-aijM»Ku i it ^J^^.~~^5*;Efeg*■■'^-"T^i^ Tolicegl pomena, kolikoršnega s prirod opisnega, ni pa polje nikakor z estetičnega ozira. Kar tamkaj gleda oko, vbb je lo zmerna enoličnost, zemlja v pravi hlapčevski podobi. Kruha, kruna! zdi so kar, da potniku šepeče na uh>>, ko )iobaja med njivami. Vendar tako ostra sodba o strnišči bi kriva. Tudi strn vejo svojo krotko poezijo. Lej, posamezna bil: — navidezna jo, kakor sploh slehrna trava, ne diši, ne diči se z gizdavim cvetjem, niti peres ponosno ne više. Slabotne koreninico klonejo golicavo steblo na tla, pa Šibko, češ, da ga mora vsaka rahla sapica ukolenčati, vrh njega enolični klas : to je vse. Dobrotniki človečanstva so se od nekdaj ponižno in siromašno oblačili. Pa kakor nam mrtva, omločena slama Šo zmerom prijazno ugaja, kader po zimi tako toplo odeva krov sironiakove koče, tako smo jo tudi že veseli, ko jo vidimo zazeleneti. Da po skopnelej snežnej odeji pomladno solnce le prvo žarke posiplje preko brazd, skopimi nežna zel kvišku in srka tečne moči iz milega vzdušju, ktero toli .o poživljajočih sap posihmal preveva. V pričo tega dobrodejuega zelenja se še tako skelečo rano srca po blažijo že vsaj v trpko hrepenenje ; saj to pomlojenje še celo hudobnega gane, da se mu budi bridek spomin na prejšnje sručneje dni. Nad njim po , visoko visoko v viših krogih plava noutrudljiva škrjančeva pesem : veselo pozdravljajo zgodnji dan, ko jutranja zarja lije rudečieo na obzorje, in poslovljaje 3e od njega, ko poslednji žarki z vrhov gora odsevajo doli na strnišče. Glasi in razlega se izpod neizmernega obneja in hudo navduš-ganje nav so strani — veličastno alejujo ! Strneno bilje se urno podeljuje, dokler so iz po-VTŠnjih peres izvije klasje, ki nosi hrano človeško. Naj prvi klasuje svitlo — in dolgoresi ječmen, za njim bledopoltna, visoka rž, potem ž mena pšenica, ki se vsa slast nje debelemu klasu žo od daleč po7na, in nazadnje ovc is razpenja svojo belo rahlo lastje. Pa oko radostno gleda tako preko polja, bodi si že, da strn mirno po konci stoji, bodi si da veter vali valove po njej, in klasje, ljubo objemajo so med saboj rahlo šepečo z njive na njivo. Ali o čem le V Pač, kako obilen da jo narave blagoslov, — tolikih up, tolikim hrana \ In baš to jo, kar pogledu preko strišča podaja tako pomirljivega, tako teši I nega nekaj ! Tu vidimo z lastnimi očmi, da so izpolnujo, kar jo Bog sklepajo zvezo s zemljo obetal, ko jo dejal: dokler zemlja stoji, prenehala no bo ni setev ni žetev, vročina in mraz, dan in noč I Da bi vznike plačalo, izposodilo si je bilo od spodnjo Avstrije , oziroma iz njenega zaloga 66 tisoč gld. v ime goriške deželo. Ker se niso bili ti denarji koj povrnili, tirjal jo dež. zbor spodnje Avstrijo povračilo od deželnega zbora goriškega glavnice in pa za-stanih obresti, ktere so so bile do leta 1866 narastle na gld. 17626 kr. 63. Dež. zbor se tunu plačilu ni mogel ubraniti iti se je pogodil z dež. odborom spodnjo Avstrije, da bode vso te denarjo z obresti, tedaj čez 88 lisoČ gld. v letninah povrnil, vse lo so nahaja na 47. in 4^. strani stenografičnili poročil dež. zbora go-ns' ga leta 1866. Opomniti je treba, da sega slovenska zemlja le od Nabrežine do Monfalcone (Tržiča), kar znaša daljavo blizo dveh leg (milj), med tem ko se; državnega zbora moč in deželnih zborov pravico — vso to tako gre kakor so spodobi za pustni torek. Mi bi bili radi o IIolicu\vartovern govoru spregovorili v uvodnem članku, brali smo ga nektere-krati, deli smo ga na kritično sito, a na mreži ni o-*talo nič, vse jo bila Bama prazno fraza, ktero si more vsak po svoje tolmačiti, a ravno zarad tega si jih nihče 06 tolmači na svojo korist, in tako raste nezaupnost v sedanjo vlado kakor popoldanska sonca. „W i e n. Zeitg." si prizadeva zbirati glasovo, tudi ni čuditi , dokler ministerstvo od Bebo dajo samo irazo, nobenih dejanj, in ako so je tli-krina ministerska doba imenovala „meščanska" in „ustavna" doba, amo se sedanja imenovati doba laži in praznih sanjarij. V Pragi je umrl cesarski namostnik grof Mensdorf. V o gorsko m državnem zboru jo minister An-drassv na interpelacijo poslanca Stratorniroviča in Iranyi-a odgovoril , da so Avstrija ne moro utikati v zadeve runiunskih kneževin — uboga Avstrija, kteri zdaj žo smo vsaka malost po nosu plesati, in to je Beustovn politika in njeni vspohi! Poljaka „Gaz.Nar.a nasproti Ziomalskovskovim organom naglasa, da so Poljaki nikakor no smejo združiti z Nemci, ki bo jaj roparska drhal. Francoska ima zdaj svojo regularno vlado. Thiere jo sestavil novo ministerstvo, in sicor tako-lo: DnfaUro, pravosodje; J. Favre, zunanjo zadeve ; Picard, notranjo zadevo; J. Simon, poduk; Lambrecht, kupčija; Leflo, vojska; admiral Pothuau, marina ; Ravey, javna dela. V zastopništvu so jo Thiers izrekel za republiko in naglašal potrebo miru. Značajno za stvar je, da so v Štrassburgu volili Gambetto za poslanca in da mora v vsem Strassburškem okraji vsak prebivalec žo zdaj plačati Prusom 25 frankov isvenrednega vojnega davka. — Francozke novino so jako zadovoljne /. novim miuisterstvom in naglašajo potrebo miru. Francoska vlada je nasvetovala, naj narodno zastopništvo 15 svojih udov izbere, ki so bodo udeleževali pri sklepanji miru, ki bodo vse dogovoro zvedoli, o njih govorili in potem poročali deželnemu zastopništvu. Tačaa pa, ti kmetic, ki si celi teden -. potu svojega obraza trudil se, kako rad greš v nedeljo malo okolo doli po polji, kako vesel si obilnegn sadu svojih rok ! In če prav Se nisi pozabil, kolikanj da si se potil za-nj, zagotavljaš vendar pobožno svojemu potomČku, pripogovaje s tresočo roko pest tohtajočega klasja pred-nj, —- da ves ta pridelek le dobri Bog daje! 0 polndne med strniščen), — Inko res nenavadna poezija jo to! — Na vsem obzirji nikjer nobene meglice. Solnce g6ri, kakor sredi neizmerne, modre puščave žgo dol, da razbeljena vročina, kolikor se je med visoko stru ne vjema, kar stekleno miglja nad vsakostranim, širnim p višjem. Od nikoder najrahlejega dihljaja ne, Vso bilje mirno stoji, kakor omedlelo! Nikjer nobenegi človeka, nikjer nobene bivali 1 Vso molči kakor mrtvo ! Lo črni nnu\ n pod gostim šopom na meji, — neprenehoma ovrči in cvrči, pa ko bi še tisto uro palež posmodil vso strn, Kamor se ozroš, povsod tiste bliščočo proge nome širine. — Pa glej daljo! Pod prijaznim gričem, v zeleno zntiščje skrita — leži mirna, ljuba domača vas. EU s da malo ktera streha se vidi ponižnim hišicam, ali hru'č vi vrhovi visocib samorašnic po vrtib veličastno kije v ozračje, od tod pa od tam se čujo petelin, zalaja pes, in - človek. — kako rad so tako-lo časi zateka v na-i tako so žonjico o velikem Srpanu tudi radostno in pov- ročjo ljubi naravi, ki vendar vsikdnr tako ljubo vabi v svoj materinski objemijejl zdignenega srca vrste preko polja. Redar pa jo stru požeta, potom pak jo tudi preč Zvečor! — Rosa se obeša po strni, da leske- leta lepša polovica. Preko strnišča že vsa jesenska tujo v zadnjem odsevu večernega zora šo težo tehkalotožnost leži. Pajk ga preproza s svitlirni mrežami, dol v razore. Tik vrbi njo nizko Švrka tiha lastovka izlili potojava krastača, kobacajo počasi s kraja v razor, vasi, ter loteč vbita dolgonogo komarje iz neštetega, drgne debeli trebuh oh bodečo ritovje, ilokler se zarije. mrgolečega roja, ki „solnce dol spravlja. Prepelica, prava kmetica, meri pač le po sebi visoko rž na „p o t ped (■ in zraven kosec „r e s k res k !" v detelji kosi: „no hodite h o s i !tt Tedaj pa tiha noč pokrije poljane, tam pa tam se zvezda vtrno na nebesu in avitli utrinek švigne navzdol, kakor bi se sanjalo kncemu bogu. Pa vso to ne bi gonilo človeka ! Kristus pohajajo so med strujo I Kje in kako še lepših prizorov ? Pa priliko o sejalcu, o snopji in o tem, kar se poseva: — strohljivo kar vrasta : — ncstrohlpvo! Ros da, stare vse, pa vendar vedno novo podobo, ki pričajo, kako ozka vez kleno človeka na zemljo, ktera ga živi. — Zarad tega pa tudi setev nobenemu narodu ni le navadno hlapčevako delo; ampak, kakor se spomladi njive krope z blagoslovljeno vodo, procesije med njimi vijo in vevjo sv. Telesa dno politika na omedlele : Ptice, ktero so so doslej tako prijazno glasilo s polja, potovale so že do malega vso v južneje kraje. Lo pozna postovka so pripenja šo zdaj tu zdaj tu v ozračji nad praha mi, opazovaje z višine, kjo hi kak mramor preril na vrh, ali kod ktera kobilica bežala. In do-sibmal tako bister in jasen nebes — zagrnil se je v dolgočasno oblake. Ko pa potlej plug podorjo sledi niiuolosti, da se mladi setvi posteljo, ponovi so žo pozno v jeseni zopet prvotni obraz poprejšnje podobe. In kakor sloveč se zapušča onemu, ki ostaja, vejico zelenja v tolažeč spomin, da se zopet kedaj vidita: tako so tudi rjavo polje, prodno ga zapade snog, zagrne še enkrat v nežno zelenje, češ, da prihodnjo spomlad nnm spet tako prilazno razvije pole svojega tešočega krila. J. Ogrinec. Alzasijnnci in Lotrenžani, ki v Bor-] denux žive, hote osnovati krepko in dobro organizirano propagando proti ločenju Lotringijo iu Alzasiju od Francoske. Ustanovili bodo permanenten odbor, ki so bo dogovarjal o lorenskih in alzasijtskih koritih in kij ima v dotiko stopiti z vso deželo, kar si je hi U Nemci osvojiti. Videti )o. da je zdaj Francoska vlada pripravljena Alzasijo in Loreao vreči v nemško irelo, in ta agitacija jej tnale gotovo m povoljna, dasiravno je naravna in ob sebi razumljiva. Iz Rima se telegrafu] e, do hote jezuiti zapustiti večno mesto. Špan j s k a monarhija noče roditi zrelega sadja. To dni so nepoznani ljudje napadli ministra in predsednika kortešev. „Zorilla," nekdanjega republikanca, Kdaj bnđega monarhista. Zorilla je komaj peto odnesel. Vlada je v velikem strahu, ker ravno tako malo moro zvedeti sedanje Zorilline napadnike, kakor malo je izvedela, kdo ie Prima usmrtil Bazne stvari. * (Njegova p r e v z v i š en o s t) prečastni gospod biskup Stresu.ayer jo poklonil društvu „Vettđiji* jugoslavenskih tehnikov v Gradcu na društveno svrhe ovoto 100 gld. Društvo so za ta plemeniti dar srčno zahvaljuje in želi ujedno, da Bog poživi tega jugoslavenskoga mecena še mnogo let na čast in korist do-movini. V Gradcu, 19. februara 1871. Za ..Vendijo" Fr. Pozuik, predsednik. * („Vienao" zabavi i pouki) jo v zabavnem delu 6. številke prinesel sledečo sestavke : Hajduk Rade, opisao L. Vukelič. — I lud si kadšto osvjetla lice. Spjevao J. T. — Gružinačka crkva. Kozačka prlpovledko od M. Čajkovskoga. Preveo Al. T. — V podučnem oddelku: Gulf Stream. Rečina tople vode v oceanu. Prevela M. F. — Knjižarstvo prije tiskarstva. — Listak. Enako bogato napolnjena jo 7. številka tega lista s sledečim zadržajem : Bjegunica Draga. Sgoda iz krajiškoga života. Pripovieda Milutinov. — Tri vienca. Spjev »o F. Markovič. — Gružinačka crkva (dalje). — Medjusobno djelovanje duše i tiola razmatrano empirijskim putom. Dr. Križek. — Listak. — * (Iz 1 o š k e d o 1 i n e) se nam piše, da se tam snuje slovenska čitalnica, in da je ž" izvoljen OSUO-valni odbor, v kterem sode gg. dr. Dolenec, Svajgar Masi in drugi. * (I z celjske gimnazijo) izvodamo, da re jo zimsko polletje končalo z jako ni ugodnimi VBpehi. Naš dopisnik to novspehe pripisuje nekoliko vodji, ki so no briga negi> za svojo plačo in za zunanje maloSti, nekoliko zlorabi, da mnogo predmetov u'o nei/piašani suplentje, kterih nekteri nikdar nobene stvari ne razlagajo, ampak vedno le izpraiujcjo, dijake oštevajo in „cvajarje" pišejo — tako da so starejši profesorji skoraj sramujejo ž njimi služiti. Edina zaloga najnovejših znajdeb. Priporočilo. Častitemu občinstvu naznanjam, da Bom špecerijsko prodaj a Inico (šent. petersko predmestje, hiš. št 18, pred mesarskim mostom) ,.pri mornarji** zopet od .1 Strcelba nazaj prevzel, ter z novim raznim blagom pomnožil, in sem v stanu vsem naročilom in vprašanjem postreči. Posehijpga ozira je vredna moja prodajalnicn, ker novim hišnim blagom založena, kakor: z sladkorom. kavo. rajzem. z oljem raznih vrst, mijlo, svečami, žganjem, špiritom, rumom, tud < pHpi lp u u dobi raznovrstna barva, žeblji, štirski brusi itd. po najnižji coni. Z nado, da bom vsakemu po njegovi I(i postreči mogel, se priporpčam slavnemu občinstvu. •Josip JLoveo, (3) kupec. Svarilo. Po meni v kupčijo spravljena „Pasta Pompadur", ki je kot izvrstna skokoma našla obče priznanje, nekoliko časa neka firme, ponarejajo, naj torej p n. občinstvo zve, da se edino prava izvirna obrazna Dfl El dobiva le pri podpisanem. Ona hitro vse odpravi spu-ščaje na obrazu, sajevee. pege, sinje, sploh obranuje, o-lepšuje in mladi obraz. Piskere po gld. 1 ..*>0 2b^* Vse jo mogoče. Kdo bi bil prej vrjel, da se bo znašlo, kako oko varovati pri vtikanji niti v iglo: s prostim prav umnim orodjem pi- ji- p.'-ročilo, da moro slabo oko tudi v litrtku v nojtenjo iglo lahko vdeti nit, iu velja ta strojček s podukom le 36 kr. AStV** Zobje n<> bole več. Vsak lobobol, izvirajoč iz. revnu' ali prehlada, se mnhoma ozdravi z. novimi bcrolin-skimi zobnimi kapljami. Poroštvo tako gotovo, da se vrne denar, ko 1»i kaplje ne pomagalo. 1 llaooti s podukom bOkr. 9BJ"*" Polit ur pasta. Neprecenljiv domač pomoček, s kternn vsakdo lahko sastareio ali o.-depelo pohištvo itd. prelepo politira. Skatljlcn s podukom za celo garnituri* 80 kr. EjtF" Snažilna krogla za • rebro (put ■•■.-kugcl), izvrsten po-moček ]>onoviti in osnažiti oslepele kovinsko predmete. Nepogrešljivo za zlatarje in srehrarjo, po 5 kr. ltegidntor za vse ure je regulirana Bolnčna ura s kompasom, vsacomu priporočljiva, ker so po njej gotovo vsaka mehanična ura da vred iti; lino po kr. Stupa za pranje. S to Stupo si prihranil čas, delo in denar, zlasti pa M perilo bolj varuje, kakor sicer. Funt ni paket po 39 kr. Amerikanske patentirane zavarovalni; ključa\niee. izvrstno delane, proti vsacomu lomastil munje po !10, 10, 60 kr., veče po 70, 90 kr. 1 gld., velike /. dvema klju-čmna jio t gld. ; k popotnim torbam po 26, 40—50 kr. Praktični so ostrogi za hlače, ki pri slahein vremenu hlače branijo omndez.cvunja. par po 10 kr. Angležke škarje iz. najboljega jekla, različno vrste raz.lično po 20, 25, HO, 86—46 kr., verižica 10 kr. Prav koristne lo nove mafcinake olovke, brez. silnega ostrenja, tudi se špice ne lomijo: v les vdelane po 10 kr., v kost po lfi kr., s peresnim ročni kom iu nožem OO kr. : potrebna tekočina za mesece |o kr. Kos union-radirgumi za svinec in tinto .'i kr. £Pb*J"*" Nog ne promakati je vsaoemu svetovati. S pomočjo izvrstne Metzgerjevo apreture za usnje, ki tlela usnje mehko iti nepremakljivo, tako da se tudi še dolgo nošeni črovlji ne ])remočijo, najbolje se doseže ta namen. 1 ila-con po 00 kr. Perzijsko barvilo za lase, s ktoiiut se mahoma sivi lasje nli rtijavo ali črno pobarvajo ; ob encin nhrauujc naravno čvrstost. Ono je i/, zelišč in vse neškodljivo. Karton s podukom 2 goldinarja. Najnovejša štttpa za rjo, garantirana. Z njo se odpravijo vso rjavim* s platna, svile in drugih tkiinin, tudi z. .jekla in železa. Obroči za kurja očesa iz ntigorske volne, 12 za 25 kr. Angleški lak za usnje, ktori dela usnje mehko in ga lakira ko zrcalo ; mal flaeon 36, velik 46 kr. Tekoč lini. Nepogrešljiv v vsaki hiši, ker si lahko vsak sam oskrbi v vsakem gospodarstvu pripetijočo se popravke; ta lim so drži leta in leta in se mrzel rabi. Velik tlucon po 35 kr. Nedišečo, nepremočljivc posteljne vloge, braneče proti premakanji pri otrocih, bolnikih in otročnicah; po BOJtr., gld.: 1.20, 1.60, 1.7U. QBjT*" C. k. privil. laponlntk masten eter v kratkih tre- notkih odpravi vsakojake madeže iz vsake obleke in tkanino brez izjeme. Ta novi izdelek v svoj m učinku prekosi vse enake fabrikate, ker nobene barve no oikoduje, se mahoma posuši in ne diši. Priporočljiv tudi za čiščenje rokavic- Flaoon s podukom 40 kr. Stupa proti potečim so nogam odpravi silni pot mi nogah !n i/, njega izvirajoče srnrajo; tudi obutalu konser- vira. Škatljiea s podukom za 8 mesece dovolj po 60 kr. Pariški univerzalni kit neraz.rušljivo in hitro zveze ne lo steklo, porcelan., kamen, morsko peno, les itd., ampak tudi različno združuje: n. pr.: les s kovino, porcelan s steklom itd., Iako da je kakor en kos. Paket tega vsaki hiši potrebnegB blaga le 10 kr. Tak kit tekoč prav do-her, lllaoon :;o kr. Pečatne marke za pismn, hi so zarad ročnosti, cene in gotove zaporico bolje kakor oblati ali vosek, najlepše, z vsako firmo, grbom, imenom ali tuonagramoin. fioo mark po gld.: 1.80. IOOO mark I gld. 60 kr, Regulator-peresa popravljiva aa vsako roko in vsak papir, ttiko daje z. istim peresom mogoče nijionjšo knli-gratične, pa tudi najtlobclojše črte pi-ati. 12 peres 24 kr. £S^""* Prave nngležke britve z. dvema nožema po 20, 80, '10 kr.; h h noži po 50, 60 kr., najfineje b a noži po 80, 70. BO kr., I gld.; H 1 noži hO kr., gld.': 1, 1.20. Najviše patentirana misnica za miši. podgane, krte Svarilo: po 1 pisanoj udi obl tej Btruki pi 'i poro £ in škričke. Prodaja se z gnrantijo velika kositarjeva posoda po 1 jjld. =ySV-~ Najboljše sdravilo ubraniti si IVi-ue las- in bele nli live počiniti je orehovo olje; vsi kemični preparati so škodljivi. I ea-t o jeio se nazu:, uja t i. da imam bogato alogo nepok \ arjeiieoa orehovega Olja, Praktični) /.najdba! Vendar soje posrečilo iznajditi prah I a crnilo, k (eri ho vsaoomu po volji: prekosi vse do-sedajne gledo dobrote in cene. (V se prilijo nek \r, kr. I škarjice za izrez- Ijavanje, najfineje 20—80 kr. Skarna verižica 10 kr. Izvrstna lakna mala s kavčukom zmešana, da se usnje ohrani. I škatla (1 Puni) .'}<> kr. t'oprniško črnilo za šalo in resnico. Pismo pisano s tem črnilom, ostano nujhisfrcjAomn očesu skrivnost; le (a gfl more brati, ki ima navod. I sklenica laecgji črnila 2f« kr. Električne krtačioeza zobe, s kteriml so brez vsake paste iu dttiz.ih zdravil (samo s čisto vodo) zobje osnažijo. da so beli, zdravi in brez slabega duha. Da se jih več iz-peča, je cena za eno le 60 kr. Nove mašine za bolhe loviti se proda.ajo po -JO kr. Radikalen pripomoček, da ae kurja očesa v 8 dneh popolnoma odpravijo. To novo iznajdetui sredstvo prekosi v a dosednjna iu rano porok zanj. 1 škatla z navodom kako se rabi -K) kr. Mdina zaloga v Avstriji nepopačenegn antičnega olja, ki ima v sebi čudovito moč, da odpravi glavobol, krepi rast las in živcev, in tako rast lns celo na plešah v jako kratkem času posneli, - - tudi zatare lišaje na glavi. Kot zdravilo rabi proti amečkanji, proti trganji v udih, revmatizmu, senu in če se nogaafi roka zvine. \'eč v priloženem popisu. I sklenica 1 o|(|. I'ravo prekvidno iihcerin-nijilo z najliiiejimi vonjavami, kos po 6, 10, 15, 20 kr., veliki 2.r,'kr.; 1 posoda pravega mazila za lase iz kmij-ke masti ao kr.; lilycorhi- lojiio, tekoče, i sklenica26 kr. j — Qlycerinov oveL da se obrani koža čistn. 1 steklenica 45 kr., kakor (inU drugi predmeti parfimorije in toaleto iz domiičih m ttijih krajev v največej izberi. Izvrstna zmes za lakiranje tal pa sobah s kavčukom, ki d i tlain najhpi blesk, in dalje (raja, ko vho druge. I ikatla zadosti za eno sobo 80 kr. • Zmes za usnje s kavčukom, da ostane usnje nepo- ribeljno, so posebno priporoča sa konjsko jerraenje itd. Kositarna pušica BO kr. Najboljša pasta za britvo. V. njo se prihrani to, da britev ni treba brusiti. 1 škatlica 2f> kr. Neobhodno potrebni za vsako gospodinjstvo so novi patentirani brusilniki, s ktciimi se prav lehko, brez muje vsake ostrine, škarje, noži itd. v enoj minuti zbrusijo. 1 kos samo :■{.*> kr. .Medicinsko mjilo. smolnat o. imenovano "čudežno rojilo, potrjen in gotov pomoček za vsakoršne. bolezni na koži, EOper lišaje, gatje, srbečico itd. Se rabi pri otrocih in odraščenih. 1 kos z navodom 26 kr. Najbolj-" dunajske vodo za odjiravijanje madežev, velja sklenica lo kr. Km rivoir odpravi hipoma iz perila ie drugih rob vsak nov ali star lintni madež. 1 sklenica \elji 36 kr. Mnini 6ter za izbe, kuhinje, sobe, prav prijetno vonja in prepodi v četrt ure še toliko muh. | sklenica so kr, Vse nevidljivo so vidi po novih žepnih drobnogledih, ki 10-, 30-, !'.ll- do looknit vsako reč povckšajo, tako da se i lo živaliee v studenčnici dobro vidijo. Tudi ti drobnogledi mnogovrstni) koristijo, n. pri kupovanji moke, žita, stručnih pridelkov, specerij, tkanine, za razločevanje iu naravoslovje itd. 1 kos kr.': 40, 60,80, gld.: I, 1.20 1.60. Smrt vsim sitnim mrčesom I z novo anajdeno tekočino, ki vso rarČese pomori. Ta tekočina umori vse mrčesa in ob onem varuje, da se no vgnjezdijo. Babi se proti stenicam, surkom, moljem, bolham itd. 1 sklenica, velika-80 kr. Svarilo: Kor se imenovani prod meti tudi ponarejalo, obračam pozornost na to, da so lo *anej zalogi , dobivajo nepopačeni. Ceniki vsih predmetov v zalogi se oddajajo brezplačno, racam pozornost čestitih prebivalcev po deželi na moj komisijski oddelek, to je mlina štaeuna *uki, v kterej bo najmanjše in največje naročilo iz kterega koli oddelka, hitre, in jeftino dovrši, a f>c tedaj za obilna naročila (10) prva avstrijska komisijsku stacunu A. ocl 111 anii-n na 1 Minsiji, Prntorstrasse 2(1 C p i 1 e p f i c m i U : r (hožjast) pismeno zdravi specijalni zdravnik za hožjast doktor I5vi. • i».<«ii v zdaj : Louisonstrasso 4f). — Ozdravil jih je žc nad sto. Ilt'roliiiti. (44) '*dmt«li in wr.-»rini|r Snior« Ton.il^ l.»«i»'iifc-» Mr. Votoiiniti {o rlrp« 1