H

' ^ -J i
85553


„Narodna Tiskarna" v Ljubljani«
ti.
1.	R&dinski: Moja ljubezen. Pesmi........641
2.	F. S. : Gospod s Preseka Dramatična povest v petih de-
janjih (Dalje)......642
3.	J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih 31. Narodna bla-
gajnica i . . . ......................653
4.	Janko Sernec: Naše gospodarstvo........660
5.	Josip Jurčič: Slovenski svetec in učitelj Zgodovinski
roman. XIV. Na ptujskem polji.........662
6.	J. Cimperman: Krist&li. Soneti ......... 672
7.	Lujiza Pesjakova: Iz mojega detinstva......673
8.	Tinea: Izvoljena deklica. Pesem .........683
9.	Fr. Gestrin:: Življenje. Triolet ......... 684
10.	Fr. Gestrin: Odcvčli roži. Triolet........684
11.	Alfonz Pirec: Iz dolzega časa zaljubljena.....684
12.	E. Lah : Zemljepisne črtice V. Kranj.......689
13.	Listek: Novo društvo? — Ljubljansko barje. — Slovenski
drobec iz 1. 1621. — Nekaj o Škofa Hrena spisih. — Listi inu Evangelia. — „Der Bergkranz.4 — Miloš Obilič. — Matica Srpska.
14.	J. Kalan: Šah........ .......704
Listnica. Slavno bralno društvo v Komnu: Doslej smo prejeli samo gld. 3.50. — Jos. Kompare, k. v Skednji: Vse plačano.

Stev. 11.
V Ljubljani, 1. novembra 1886.
Leto vi.
Moja ljubezen.
^ i. slovö podaješ mi rokö, Trepčta v nji pa ni; Upiraš zadnjikrat mirno Name temne oči . . .
Po tvojih potih naj pomlad Spremlja te, oj, dekle, Srce, ustvarjeno za jad, Naj gine mi in mre!
Pa saj to novega nič ni,
Navadno vse, vsakdanje; Brez hrupa, tiho se vrši,
Kot v spanji mirnem sanje
Narazen poti zdaj gredo,
Li veš, kam tvoj te vodi ? . Oko za tdbo zre solzno, Sreč, oj, tiho bodi! . . .
3.
In zopet sam !.. . Srce mi nc ječi. . .
Čemu bi vendar to bilč? Nijednega vzdihljaja, stoka ni, Pokojno v prsih vse, mirnö.
Želel sem srečen biti jeden hip . ..
Izginila jc sanja, kam? Porušile se nade v prah in sip! . . . Naprej, naprej, če tudi s&m!
V trenotjih temnih duša moja sanja:	Oči upira name tolažilne
Prikaže se podoba meni,	Takö mirnö in pa ljubeče,
Prikaže sc obraz mi njeni;	Da od želja sreč trepeče,
Na njem čaroba divna je nekdanja.	V pogledu njenem burje zabija silne.
Kaj ne, sreč, brez mile te podobe Objela bi te žc tišina, Objela bi te večna tmina. Pokrivajoča gluhe, neme gröbe!	Rddinski.

M
Leposloven in znanstven list!
Gospod s Preseka.
Dramatična povest v petih dejanjih.
Spisal F. S.
Četrto d e j ta n j e.
Kmetska hiša. — Veder.
Prvi prizor.
Lena (sama sedi pri kolovratu): Tako je tiho zdaj pri nas, da me je same v hiši kar strah. Mina se je izgubila, da se ne vč kam, in danes tudi gospodarja ni od nikodar. Kam je Mina izginila? Gotovo so prišli turški lovači ponjo čez Gorjance in so jo odvedli. Saj je pa tudi slovela zavoljo lepote, kakor nobeno deklč v deželi. Ko je šla v cerkev, ali na semenj, vse je gledalo za njo. A zastonj so se trudili mladeniči — nobenega ni hotela. Samo z Ivanom Žarom je vsaj govorila o ženitvi. Z drugim pa o tem še govorila ni. Ali kovač se mora skri-	^
vati, sicer bi ga za vrat obesili, ker je ščuval ljudi. Vendar je časih k nam prišel, kadar je mislil, da je varno. Odkar pa Mine ni, pa njega tudi več ni. Gotovo je išče krog. On jo je rad imel. Skoda, da ga tudi ona ni tako rada imela. Kako lepa zveza bi bila to!
Drugi prizor.
Lena. Luka.
Laka (se priplazi v hišo): Kaj pa ti govoriš sama s seboj ? Cn veš kaj prida povedati, povej rajši meni.
Lena: Ti prihajaš tudi le takrat, kadar prihaja mojster tvoj. Ce njega ni, pa tudi tebe ni. Kje tičita, ko tebi še treba ni, da bi se skrival?
Laka: Saj jaz se ne skrivam. Kje je Ivan Žar, ne vem. Kar izgubil se je. Prišel sem vprašat, če ni bil nič pri vas. Povedal bi mu, da obetajo kovačnico tistemu, kdor bi ga ujel ali izdal, da bi ga ujeli, ko	*
bi hotel biti kovač.	v
Lena: Tedaj je pa prav, da ti ne veš. Vsaj ne prideš v izkušnjavo.
Luka: Molči! Kaj ne vem, da je k vam hodil in vendar vam niso še strehe zapalili nad glavo, akoravno so rekli, da to store hiši. kjer bi ubežnika vzeli pod streho.
Lena: Križ božji!
Tretji prizor.
Prejšnja. Ivan Žar.
Ivan Žar (hitro vstopi): Obesili me bodo za vrat, a kdor me izda, dobi kovaštvo; kdor pa me pod streho vzame, temu se streha nad glavo zapali. Tako sta rekla, tako je! Mogoče, da se to vse zgodi, a istina je, da se marsikdo še pred menoj udere v krtovo deželo, kakor resnično zna ta-le desnica sukati nož in kol. Hodil sem med ljudmi in med živino in spoznal, da je bolje hoditi z živino. Volk je pritekel k meni in prinesel mi je praprotinega semena, nabranega na Kresni večer o polunoči, da se skrijem pred ljudmi, kadar mi drago. Znaš ti to, Luka! A kdor bi zapalil to-le streho, raztrga ga volk, prijatelj moj — njega in izdajnika. Cemu si prišel po meni vpraševat?
Luka: Da bi Vam povedal, kar pa že sami veste. Kdo bi Vas ujel, kdo izdal, ko Vi vse prej veste in se maščujete nad sovražniki? Vesel sem, da ste zdravi, mojster! Zdaj sem brez dela, ko ni Vas.
Ivan Žar: Zakaj ne greš na tuje? I jaz sem se na tujem dela učil. Pa čakaš menda tukaj dela. Priležneje je, ker je doma. Nemara ga boš dolgo čakal. Lena, kje so gospodar?
Lena: Ves dan jih ni doma. Z jutrom je prišel sel s Preseka in naročil jim je opravek v gradu. Potem so prčcej odšli in ni jih še nazaj. Da bi se jim ne bilo kaj pripetilo! Tako sem bila sama, predno je prišel Luka, da me je bilo strah.
Ivan Žar: Na Preseku! To nam prinesö novic. Na Preseku je danes vse pijano. Mladi vran je gostil sosede. Še družina je pijana. Nakrali so si vina. Kakor dela gospod — tako počenja hlapec — vse zlo prihaja od zgoraj. (Luki): Da si šel na grad, dobil bi bil dela: skoval bi jim bil obroče okoli sitih trebuhov, da ne bi popokali.
Luka: In še sam bi se bil napil. Šel bi bil, da vem. Pa, kod ste hodili, mojster, da Vas ni bilo tako dolgo nič videti — povejte, da nam večer preide.
Ivan Žar: Kaj ti nisem povedal, da sem se z zvermi bratil? Rjavi medved ine je ustavil, ko sem tekel mimo njegovega brloga, in me vprašal, kam se mi mudi. Ko mu razodenem, da pred ljudmi tako bežim, zarezal in zatulil je na hudobo teh ljudij, prijel me je za roko ter peljal me v brlog svoj, da si počijem. Legel sem in položil mi je na svoj život trudno glavo. Pa sem se odpočil pri divji zveri, ker se nisem mogel pri ljudeh. Ali veš zdaj, kje sem bil? Zastonj bi me lovili. Nocoj pa se jih itak ne bojim. Nocoj me ne bodo lovili — vsi pijani leže in spe — a jaz imam itak praprotino seme, katero mi je dal volk.
Lena: To je prav, da te ne ujamejo in ne ubijejo. Saj ljudje te imajo radi in rekajo, da prav praviš. Prav bi bilo, da bi grajske prisilili, da bi bolj po krščansko ravnali s svojimi ljudmi. Pa kaj, nihče se ne upa, pa zmenka ni,
Ivan Žar: A na Turka se vsak upa. pa je silnejši, nego ti.
LuJca: Vi, mojster, znate vse tako povedati, da bi Vas vedno po-	«
slušal, povejte nama, kaj bi bilo prav in dobro?
Ivan Žar (med zobmi): Hinavec! (Glasno): Nič vama nimam povedati. Le pojdi domov, Luka, in sanjaj o kovačnici, če hočeš. Lehko noč!
I Alka: Lehko noč, mojster! (Zase): Od sebe me podiš po pasje, ali ugrizniti te hočem tudi po pasje! (Odide.)
Četrti prizor.
Ivan Žar. Lena.
Lena: Spodil si ga. Ne mara ni prav — ni mu upati. Izdati bi te utegnil, če ga žališ.
Ivan Žar: Zato sem ga spodil, ker mu ni upati. Izda me, če bi mogel, naj se mu tudi laskam. Nocoj ne bodo lovili, a da me jutri ne bo več tukaj, lehko ve. Zastonj bi me izdajal. Na vas pa menda ni	(
jezen, da bi vam brez hasni sebi dal kočo požgati. (Po veži se slišijo koraki.)
Lena: Nekdo gre. Nemara so oče. (Gre z lučjo in odpre vrata.)
Peti prizor.
Prejšnja. Podstenec vstopi preplašen in raztrgan.
Lena: Mati nebeška, kakšni pa ste!
Podstenec (pade na klop za mizo in se nasloni nanjo) : Pobit in osramočen!
Ivan Žar: Govorite, kaj se je zgodilo?
Podstenec: Ti tukaj, kovač? Dobro, da si prišel, imam vsaj komu povedati, kaj se mi je zgodilo. O hudobnost in sramota! Potrpi malo, da si oddahnem, potlej zveš vse — vse! Vso strahoto starih mojih dnij. Daj kozarec vode! (Dekla prinese vode.)
Ivan Žar: Pot si obrišite s čela!
Podstenec (izpije): Na Preseku sem bil.
Ivan Žar: Povedala je dekla, da so Vas davi klicali.
Podstenec: Prišel sem na Presek. Čakal sem dolgo, predno se je gospodi zljubilo, da so me poklicali. Peljali so me v viteško dvorano. Tamkaj je sedelo nekaj gospode pri pijači. Pijani so že bili ti gospodje.
Jaz sem gledal samö na gospodarja — mladega — ti ga menda po obrazu še ne poznaš, ki je prišel pred nekaj tedni s tujega.
Ivan Zar: Poznam po obrazu in po delih njegovih!
Podstenec: Kar čujem glas, ki mi je presunil srce in dušo. Ne vem, kaj je rekla, ali bil je Minin glas!
Lena: Mina na Preseku?
Podstenec: Ozrem se za glasom in tam je stala Mina v gosposko oblečena in rekla je, naj ostanem še jaz pri nji. Gospod pa je rekel, da me je poklical zaradi nje, da mi naredi veselje. Jaz ne vem, kaj sem odgovoril, ali šel sem; in ko pridem do grajskih vrat, da bi šel ven, zgrabili so me na pol pijani hlapci in grozno so me stepli in raztrgali mi obleko z života, potlej so me pa ven pehnili, da sem z glavo priletel v podboj in obležal v jarku. Ko sem se zavedel, umil sem si pri studenci kri s čela. To je bil grozen dan !
Ivan Zar: Rekla je, da še Vi tam ostanite? Tedaj je res prav rada na Preseku. Dobro se ji godi. Gosposko naložnico sem ljubil!
Lena: To. gotovo ni tako, kakor se Vam. zdi — ujeto imajo ali kaj. Zakaj je niste vprašali, kdaj pride? (Odide.)
Šesti prizor.
Podstenec. Ivan Žar.
Podstenec: Ali kako je tja prišla, tega nisem zvedel.
Ivan Zar: To Vam pa jaz lehko povem.
Podstenec: Ti veš?
Ivan Zar: Sčakala sta se s Preseknrjem kvaterni petek pri studenci. A jaz sem po naključji pribežal tja pred gonjači. Vrgla mi je prstan pred noge in rekla mi je, da gre. sama rada ž njim, a jaz naj bežim.
Podstenec: In ti, kaj si storil ti?
Ivan Žar: Udri bi se bil najrajši v zemljo, ko me je Mina tako zavrgla. Niti zadržavati je nisem mogel, niti njega ubiti. Pa takrat še tudi nisem vedel, da je bil Presekar, nemara bi ga bil vendar prebodel, da sem vedel. Precej potlej pa mi je ciganka povedala.
Podstenec: Da nisi prišel povedat, kje je hči!
Ivan Zar: Vse druge misli so mi razjarjale dušo. Hotel sem se
.A	•
Presekarju osvetiti, hotel sem vedeti, kako se godi Mini. Se sem jo ljubil. Plazil sem se po volčje krog gradu na Preseku ter prežal, kdaj pride krvolok, da bi ga ubil. Čakal sem te prilike do danes stokrat in stokrat. Ali ni je bilo. Niti Mine nisem mogel videti, ne zvedeti ničesa o nji. Presekar pa mi ne uide. Tudi jaz sem njega obsodil k
smrti. Sam ne bom um vi, ko on umre, naj umore še mene. Rad pojdem s sveta, kjer so me osleparili za svojo srečo.
Podstenec: Ti si ga k smrti obsodil? Pismo pa pravi: ne sodite, da ne bodete sojeni. Smrt storiti je težavneje, nego izgovoriti. — Prijatelj Ivan Žare, ti si včdel, kje je Mina, pa nisi povedal? Nemara bi ne bila zašla tako globoko, da si povedal.	c
Ivan Žar: Samö jezo in srd sem kuhal v srci svojem. Mislil nisem takrat drugega, nego da sem strašno nesrečen — da je ta narod neizrečeno zabredel. Mislil sem, kako bi osvetil sebe in to nesrečno ljudstvo. Vi pa pravite: ne sodite, da ne bodete sojeni. Ni li on mene tudi obsodil in že bi me bili ubili, da me ujamejo!
Podstenec: On je gospod! Bog mu je dal sodno pravico. Za krivo sodbo ga plača večni sodnik, a ti ne sezaj temu sodniku v pravico ter bčži, ko te preganjajo. Glej mene, vzeli so mi dete, vzeli so mi čast. Oskrunili so te sive lase, katere sem prinesel pošteno v stare dni. Ali nikoli si sam ne oskrunim roke z maščevanjem. To prepuščam sodbi božji — tem huje ga zadene.
Ivan Žar: Žal! Vi ste sin svojega naroda. Večni hlapec hlapčevsko misli — nu, in Vi ste svoboden mož — kaj še nevoljniki! Dokler bodo ljudje tako mehki, ne otresejo se svojih tlačiteljev. Narobe, ti bodo vedno prevzetnejši. A podložniki — ovce mehke — bodo po samem poklecali in vse ostane, kakor je bilo: neznosno in obupno! Skupnosti ni! Ta neče, ker čaka sodbe z nebes, drugi se ne upa, ker je preboječ in se boji izdajstva.
Podstenec: Vsa oblast je od zgoraj. Reci tudi: ker se boji Boga.
Ivan Žar: Šele takrat, kadar vsakemu posebej nastavijo nož na goltanec, kadar bode vsak videl, da se mu je braniti za življenje, a da bežati ne more — šele takrat bode mogoče, da se osvobodimo. Tudi ta čas pride kmalu.
Sedmi prizor.
Prejšnja. Dva drvarja prideta ter sedeta za mizo.
Prvi drvar: Bog Vam daj dober večer. Videti je, da ga nimate. Niti nam ni dober. Ni še Mine od nikoder?
Ivan Žar: Presekar je temu staremu možu odpeljal jedino hčer in zapeljal jo je.
Prvi drvar: Na Preseku da je Mina?
Ivan Žar: In ta stari mož je bil danes tja gori klican, da je videl sramoto svojo in njeno — in še stepli so ga!
Drugi drvar: Kaj pravite? To je grozno!
loan Zar: A ta stari mož pravi, da Bog Presekarju povrni ta zločin.
Prvi drvar: Midva sva pa semkaj prišla, da Vam poveva še druge zločine o Presekarji in Vas pokličeva na maščevanje. Upala sva tebe tukaj najti, Ivan Žar, in glej . . .
Osmi prizor.
Prejšnji. Mina hitro vstopi z vihrajočimi lasmi in z bodalom v roki, pred očetom
pade na kolena.
Mina: Oče, odpustite! (Bodalo ji odpade.)
Prvi drvar: Mina!
Drugi drvar: Prikazen z mečem.
Podstenec: Boga prosi, da ti odpusti. Kaj pa si prišla nazaj in tako kmetsko oblečena? Saj si gosposka! Kje si pustila ljubimce svoje? Le pojdi, zate ni tukaj nič prostora!
Prvi drvar: Kaj pravite? Strani jo podite?
Mina: Oh, oče moj, strašno sem bila pre varjena!
Ivan Zar: S proste volje si šla ž njim, sama si rekla, ko sem te hotel oteti iz njegovih rok.
Podstenec: Naveličali so se je — naložnice — pa so jo spodili. To je — tako je bila pre varjen a!
Mina: Vsaj poslušajte, kako se je zgodilo, potlej sodite! Poslušaj, kovač!
Podstenec: Nu, le povej, če bomo hoteli, bomo verjeli.
Mina: Pred Bogom Vam prisezam in na to bodalo, s katerim se bodem maščevala, da Vam povem samo čisto resnico.
Ivan Zar: Govori, prisega je bila trdna!
Mina: Na zadnjem sem nji, ko si mi ti dal prstan . . .
Ivan Zar: Katerega si mi potlej vrgla pod noge, ko si šla z gospodom — že vem, dobro, da si me spomnila.
Mina: Takrat je hodila za menoj ter me je vedno nadlegovala ciganka, naj si dam od nje prerokovati iz dlani, rekoč, da je v zvezdah zapisano, da bom srečna .in da mi na tanko pove, kako, če ji pokažem roko. Ker je bila sitna, dam se premotiti in povedala mi je, da me visok gospod vzame za ženo, ker je tako usojeno, in da njegov obraz vidim v studenci za Pleterji na kvaterni petek po Marijinem zvonjenji.
Ivan Žar: In ti si bila takrat zato tja prišla? Ali jaz sem videl s teboj vsega in pravega Presekarja, ki me je hotel prebösti z mečem.
Mina: Da si mi povedal, da je Presekar, sleparstvo bi se bilo precej izkazalo. Zakaj nisi zinil, da je on?
Ivan Žar: Nisem ga še poznal takrat.
Mina: Ciganko je on poslal, da je vlila strup nečimernega poželenja v moje srce — a potem je prišel k studencu sam, da me je zmotil. Pravil je, da je od daleč doma, da me išče, od kar nosi meč za pasom, ker jaz sem mu usojena, in da je tudi njega za ta večer neko prerokovanje napotilo semkaj. Govoril je tako iskreno, da sem mu verjela tembolj, ker se je izpolnilo vse, kar je rekla ciganka.
Podstenec: Nu, seveda, in ti si se mu precej na vrat obesila in šla sta se veselit lepe vajine ljubezni.
Mina: Obljubil je, da naju poroči pater, ko prideva na njegov dom. Vendar bi se mu bila ne mara iztrgala iz rok tisti večer, da nisi ti prišel — kovač! Znal si, da nisem pustila, da si se bahal in hvalil, da sem tvoje dekle in da si vedno rekal: „Moja mora biti!" In takrat si prišel tako nenadoma in si ga vprašal, kaj ima „z mojim dekletom", da se mi je uprla proti tebi vsa prevzetnost, da sem te pehnila od sebe ter šla z onim, da kljubujem tebi. Da je prišel kdo drug, ne mara bi bila rešena.
Ivan Žar: Nu, to si dobro povedala — jaz sem kriv! Seveda, kdo drug bi bil kriv nesreče, če ne jaz.
Mina: Napak me umeš — jaz te ne dolžim. S&ma sem kriva. Da ni prišel on med tebe in mene — tvoja bi bila gotovo, saj sem te vendar imela najrajši med vsemi. Ali — čemu to govorim? Cujte dalje! Jedva stopim par korakov ž njim po gozdu, ko se mi tema stori pred očmi, izgubila sem zavest. Vzbudila sem se v krasni sobi. Pravili so mi, da sem jezdila dva dni in dve noči, pa da sedaj smo tu na meji ogrski, kjer bodem jaz gospodinja. Ženske so me čakale, oblekle so me za nevesto in v kapelici naju je poročil pater.
Podstenec: Čemu si pa potlej ušla k očetu nazaj, če si poročena? S Presekarjem te je poročil pater — pojdi, pojdi!
Mina: Do denes sem mislila, da sem resnično poročena njegova žena. Bog mi pomagaj, da je res. Še ko ste bili Vi, oče moj, tam gori, še takrat sem tako mislila. Prevarili so me. Kakor se o pustu namaška-radijo — namaškaradili so za patra tega pisarja, ki je ušel iz pleterskega samostana. Bil je v masni plašč oblečen in govoril je tako ginljivo — a jaz sem bila vsa zmočena, da, srečna sem bila. Danes pa, ko ste odšli Vi, prišel je z režečimi ustmi in povedal, kako me je prevaril. Oh, oče moj, to sleparstvo zmanjšuje krivnjo mojo. Usmilite se me — odpustite mi! Ne glejte me tako srepo, saj sem vendar Vaše — zapeljano dete.
Ivan Žar: Prekleto kovarstvo! In tisti pisar, praviš, mu je pomagal ?
Mina: On je delo začel in završil.
Podstenec: Zakaj ste pa denes mene klicali?
Mina: Odpustite, oče! Ko sem se pri studenci branila ž njim in rekla, da imam doma starega, skrbnega očeta, ki ga ne zapustim za nič na svetu, rotil se je, da pošlje po Vas z dvanajstimi konji ter da ostanete pri nama — srečni da bodete z nama. Po tisti nesrečni poroki sem ga često opominjala na to obljubo. Rekel je vedno, da pripravlja za dolgo pot hlapce in vozove. Danes je imel sosede pri sebi. Poklical me je v dvorano, rekoč: vitezi se ti bodo klanjali — tebi, novi moji gospodinji! Ali nakanil je osramotiti me. Vitezi so bili nesramni z menoj. In potem je rekel, da mi je željo izpolnil, da ste že tukaj. Videla sem, da so pijani, prosila sem ga, naj me pusti samo z Vami. Tega ni hotel. Nalašč si je izbral denašnji dan, da mi pokaže, da me je zavrgel. In še Vas so zasramovali! Odpustite revi, oče, strašno sem trpela.
Podstenec: Da nisi vedela, da si na Preseku — to ne more biti. Z grada se vidi znana okolica.
Mina: Jetnica sem bila ves čas — to sedaj vem. Okna moje sobe gledajo v goro, niti iz vrta se ne vidi drugam. V druge prostore po gradu in iz grada nisem smela. Rekli so, da se to po tamoš-njih šegah ne spodobi prvi čas zakona. Denes stoprav, ko ga ni bilo doma, in predno so gostje prišli, izgubila sem se v dvorano, od koder se vidi okolica. Znana se mi je zdela, ali na tako sleparijo niti mislila nisem. Obetal je poprej, da se z Vami vred preselimo pozneje na drug njegov grad, blizu večjega mesta, da bomo potlej tam živeli.
Podstenec: Obraz kaže, da resnico govoriš. Krivnja tvoja je velika, ali dete lehkih mislij, kar si bila — lehko se da zapeljati takim spletkam.
Mina: Vse je bilo tako resnici podobno. Moje misli niso bile grešne misli. A kar sem zakrivila, pokoriti hočem — samo odpustite, oče!
Podstenec: Saj si moje dete — odpuščam ti!
Mina: Odpuščate, odpuščate? Večna Vam bodi hvala, oče moj!
Ivan Žar: Čemu imaš bodalo, kje si je dobila?
Mina: S tem bodalom sem si hotela narediti pot iz grada, ako bi me bil kdo zadržaval. A vse je bilo že pijano. Vrata so bila na stežaj odprta. Bodalo ni še videlo krvi, kar je v roki moji. Ali videti jo mora, predno je denem iz rok. Strašen ogenj mi gori tu notri, v tem razžaljenem srci — samo kri ga more ugasiti — njegova ali pa moja!

Podstenec: Ti si razjarjena, hči — ne misliš, kaj govoriš. Čas in večnost se ne dotikata tako v resnici, kakor v tvojih besedah. Velik prepad je med njima, ki se imenuje smrt. Na greh, ki si ga storila, naložiti hočeš še drugega. Ako si voliš odpuščenje moje — miruj; ali v cerkvi stori pokoro. On jo stori na onem svetu, če se ne spreobrne na tem.
Mina: Življenje mi je uničil.
Ivan Zar: Mina, jaz sem tvojih mislij. Tisto bodalo zveže mu čas z večnostjo, a nam da mir. Za ta sklep tvoj, Mina — pozabim rane, katere si vsekala srcu mojemu.
Prvi drvar: I jaz sem zraven, Mina! Na roko mojo! Tak divjak ne sme živeti. Kratek čas je tukaj, ali že je ostrupil vse življenje. Pod njim biti ni mogoče. Če njega pustimo, nam je življenje hujše kot smrt — tedaj umri!
čujte, kaj se je zgodilo oni dan materi moji. Nesla je drv s hriba na glavi. Pa prijezdi grajska druhal, na čelu ji mladi Presekar. Starka se ogne s pota v stran. Presekar jo zakliče, veli, naj obstane in poklekne. Vrgla je butaro z glave, pokleknila na zemljo, in Presekar jo udari z bičem čez glavo, rekoč: da me bodes poznala, starka, povej otrokom, kakšen je gospod s Preseka.
Ivan Žar: Grozodejstvo!
Drugi drvar: Slušaj, kovač, kaj je še učinil. Nekdo je ovadil v gradu, da se ti zahajaš v mojo kočo skrivat. Prišli so hlapci. Na čelu jim tisti pisar. Bilo je o polunoči. Vse so preteknili, da bi te našli. Ko te le niso — zapalili so kočo in obstopili gorišče. Jedva sem otel sebe in otroke.
Ivan Zar: To je pošast s človečjira obrazom. Torej umri!
Mina: Na, kovač desnico mojo! V zakon ti je nisem dala, ali v maščevanje ti jo dam. In vidva sta tudi z nama.
Oba drvarja: Midva tudi!
Podstenec: Nesrečni ljudje! Komu boste s takim činom pomagali? Če jednega umorite, kaj jih ni še vendar sto i» sto jednakih? Še bolj jih razjarite na ljudstvo in še grozoviteje bodo delali z nami. Na njegovo mesto pride še hujši, kot je tt, kaj ne veste, da pravi pismo: satan je bil izgnan, a prišel je nazaj in pripeljal je s seboj še sedem hujših.
Ivan Žar: Tem bolje. Vsaj ljudje prej spoznajo, da ni rešitve, nego v občnem boji. Bode pa tistim bolje, ki pridejo za nami.
Prvi drvar: Kaj pa storimo, ako ga ubijemo? Silovitost? Hej! To je on storil nam. Mi se le branimo pred njim. Da se je drugače braniti mogoče, jaz bi ne rekel, da ga umorimo. Ali drugega pota ne vem.
Ivan Žar (šteje na prste): Ljudstvo h krivi veri sili in zapeljuje — tedaj pogublja duše; — mene, ki sem se sile branil, kakor je prav, hoče obesiti, da me zasači, a izdajalcu podeli kovaštvo; — Mino je zapeljal in onečastil, zlorabivši sveti zakrament; — starca je pretepel, ker se ni hotel veseliti, da ga je osramotil; — starko je pretepel za šalo in kočo je dal požgati nedolžnemu. Za vsako posamezno tako delo, da je je nas kdo učinil, bili bi ga obesili. A za vse skupaj — zasluži tudi Presekar smrt. Nihče nam ne more očitati, da smo sodili krivo ali prenaglo.
Prvi drvar: Še prepočasi. Le precej ukrenimo, kdaj zvršimo sodbo.
Mina: Jaz tudi tako pravim. Nocoj je v gradu vse pijano. On in dvorjan spita brez skrbi zanašaje se na hlapce. Ali jaz vem, da so hlapci takisto vsi pijani. Vsi gremo skupaj prčcej v grad, ulomimo vanj ter pobijemo — njega in pisarja, ki mu je v zločinih pomočnik.
Ivan Žar: Ta svet je dober, če ga prej zvršimo, bolje. Jaz sem drugod že dolgo prežal nanj — zastonj.
Drugi drvar: Če čakamo, stori prej še sto grozodejstev. Jaz grem z vami.
Prvi drvar: I jaz.
Podstenec: To je grozno, kar počnete. Zločin hočete omiti z zločinom. Razbojniki hočete napasti mirno speče in jih podaviti. To ni junaško. V grehih jih hočete spraviti s sveta. Ne veste li, da vsi njihovi grehi padejo na vas, ker jih umorite nespokorjene?
Prvi drvar: Druge pomoči ni. Nismo li mirno opravljali vsak svoje dolžnosti, ko je prišel razbojnik med nas, da nam ubija dušo in telö? So li njegova dela junaštvo? Grozovitosti so, storjene na ljudstvu brez orožja. Če mu damo živeti še dalje, vzeti bo treba še več pregreh nase. Torej storimo zdaj.
Ivan Žar: To je moško govorjenje. Da vsi tako govore in storč, že davno bi bili svobodni. Nam je nož na vratu, zato smo obupen sklep storili — pa ga hočemo zvršiti.
Mina: Le hitro — precej pojdimo, v dveh urah smo tam.
Ivan Žar: Ženski ni mesta, kjer se kri preliva. Ti ostani doma pri očeti. In, da skrbiš za osveto, ako se nam kaj pripeti.
Prvi drvar: Ti, Mina, ostaneš doma. »Sami ga najdemo v brlogu.
Mina: Čemu sem si vzela bodalo, če mi ne daste s seboj? Pot vam hočem kazati v njegovo spalnico.
Podstenec: Vi ste, kakor snežen plaz z gore. Kamor se nameri, tja se zavali. Kar ste si utepli v glavo, to mislite, da mora biti. — Mina, ti si kriva te nekrščanske moritve, ker si može podpihnila, in zdaj
hočeš še svojo roko oskruniti s krvjo. Ti ostaneš tukaj, sicer ti bode moje srce zaprto za vselej — potlej ne pričakuj več odpuščen ja.
Mina: A moje in Vaše poštenje naj drugi opero!
Ivan Zar: Pojdimo, možje. Čas hiti. Mina tu ostani — jaz tako hočem. A če se ne vrnemo več: z Bogom!
Drugi drvar: Z Bogom, Podstenec! Oddahneš si, ko bo storjeno. (Odidč.)
Deveti prizor.
Podstenec. Mina. Lena pride pozneje.
Podstenec: Jaz ne vidim rešne poti. Na slabo stezo, po kateri nosimo težo svojega življenja, zavaliti hočejo krvavo truplo graščakovo — bo li potem hoja po stezi lažja? Težja bode, ker bo truplo na poti. In to imenujejo rešitev!
Lena (vstopi): Odšli so. Zdelo se mi je, da je nekdo izpod strehe skočil, ali videti ni bilo nikogar. Bog nas varuj nesreče!
Podstenec: Jaz si mislim rešitev drugače: Da bi vsi, ki nosijo človeško podobo, pomagali, da se steza popravi, kmalu bi bila gladka za vse. Ali nekateri so preveč prevzetni in hudobni, drugi prenevedni. Jaz ne vidim rešitve. Sila in umor je ne prineseta, to dobro vem. Mina, jaz grem spat, pojdi še ti. Lena, pojdi in posveti! (Odideta.)
Deseti prizor.
Mina (sama): Zastonj greste počivat. Očesa ne zatisnete. Kdo bi počival, ko se gode zle reči! Ni jaz nečem spati in ne morem. Vre mi v glavi in srce mi hoče počiti. Dihati ne morem več tukaj — pretesno mi je. Da sem zastonj vzela bodalo — moje bodalo! Daj se poskusiti, si li kaj ostro. (Tiplje ostrino s prstom.) Jeden sunek s to ostrino, pa bi bil mir za vselej tu notri in vsa sramota mojega življenja bi iztekla iz telesa in — tako voščeno bela bi ležala na mrtvaškem odru! Ali on še živi. Da bi me še po smrti zasmehoval in se veselil, da je uničil telo in dušo. Dokler on živi, ne moreni umreti. Prej mora umreti on, nego jaz. Čakajte, možje. Ste li že daleč? — Jaz grem za vami! (Odide.)
(Konec prihodnjič.)

Bajke in povesti o Gorjancih.
Spisal Ivan Trdina.
31. Narodna blagajni ca.
ö Dolenjskem je hodil pol stoletja plečat, dolg berač, ki je bil s tožnim svojim stanom popolnoma zadovoljen. Radi vedne do-brovolj nosti so ga zvali ljudje: „Veseli Miha, veseli Podgorec." Naj je stopil v kmetiško hišo, krčmo ali vinski hram, pozdravljali so ga povsod glasno in radostno: „Dobro došel!" Miha je kratkočasil mladino in starce s poskočnimi svojimi pesmicami, mičnimi pripovedkami, bistroumnimi ugankami in domišljaji. Sile ni trpel nobene. Kmetje mu niso dajali le kruha, ampak ga vabili tudi na južino in večerjo in v krčmah je dobival razven štruce tudi mesa in vina, kolikor je zaželel. Drugi berači morajo ležati po noči v nastilu ali na sami slami, Mihi pa so prinesle gospodinje vselej tudi kako rjuho, plahto, star plašč ali ogöljen kožuh, da se je ž njim ogrnil. On je bil hvaležen za vsak dar in ni pozabil noben dan moliti za dobrotnike. Tako je beračil mnogo, mnogo let, vsem ugoden, nikomur nadležen, dokler ga nista pritisnili medla starost in težka naduha. Zdaj, ko se ni mogel več šaliti in prepevati okroglih pesmic, jeli so ga rojaki grdoglediti in zaničevati. Odrezali so mu kosec suhega kruha, nikjer pa mu niso ponudili tople jedi ali kupice vina. Žalosten je hramal starček iz Podgorja proti Novemu Mestu, prosit gospode, da bi ga vsprejeli v tamošnjo bolnico. Sreča ga mesar Ponomar, ki se je prej dostikrat smijal burkam njegovim ter ga vpraša, kamo seje namenil. Berač vzdihne: „V mestno bölnico." Mesarju se stori inako. Dasi je bil sam ubog, pomagal je rad vsakemu revežu, tudi Miha mu se je v srce smilil. Reče mu: „V bolnicah se beračem slabo streže. Vi pojdete z mano. V moji hiši boste imeli vsaj pošteno juho in še kak drug tečen založek. Žena moja bo pazila, da ne boste ni stradali ni zmrzovali. Dokler se ne okrevate, ne bomo Vas zapustili." O teb besedah poda beraču roko in ga prisili, da gre ž njim. Odkaže mu snažno izbico, v kateri je bila peč in mehka postelja. Miha leže in skoraj mu prinese gospodinja juhe in mesa, da se je okrepčal. Ostal je pri teh blagih ljudeh več tednov. Skrbeli so zanj, kar so najbolje mogli, ali ljubo zdravje mu se ni hotelo povrniti. Čuteč bližnjo smrt. pošlje po gospoda, da ga-je izpovčdal in obhajal, potem p.i pokliče Ponomarja in mu veli: „Bog je tako odločil, da bom jaz še danes umrl. Vi ste bili jedini človek, ki me je omiloval v nad-
logi moji, 2ato boste pa tudi jedini dedič moj. Oprava moja ni vredna ničesa, ali v palici moji boste našli zaklad, ki Vam bo veliko koristil, ako ga boste tako rabili, kakor Vam bom naznanil. Najprej pa čuj te, na kako čuden način mi je prišla ta znamenita palica v last. Po siromašnem svojem podgorskem očeti nisem dobil ni denarja ni kmetije. Ze za rane mladosti sem se moral braniti sam s svojimi žulji. Delal sem največ v hrvaških gozdih. Tamo je padel name hlod in mi pohabil desno roko, da nisem mogel več služiti. Kar sem si bil prihranil, potrošil sem, predno je prešlo leto, potem je bilo treba iti beračit. Živel sem slabo in skopo, kakor še nikoli. Tiste čase je hudo stiskalo deželo našo. Zemlja ni rodila skoraj ničesa, ljudje so cepali od lakote. Dostikrat v vsi vasi nisem ulovil ni skorjice kruha. Kdaj odteščal sem se Šele zvečer in nikoli se nisem smel za gotovo nadejati, da se bom jutri do sitega najedel. Grozovito me je bolela in skrbela ta moja revščina. Vsak dan sem molil, da bi skoraj umrl, ali Bog mi ni uslišal nespametne prošnje. Binkoštni ponedeljek sem romal v Stopiče, kjer so praznovali cerkveni shod. Zbralo se je po stari navadi vse polno Podgorcev, ali po službi božji so šli poklapljeni precej domov, krčme so ostale prazne in tihe. Kdor je imel še kaj denarcev, varoval jih je, da si kupi v mestu komisa in ovsenjaka, vino je hodilo kmetom malo na misel. Dolga in težavna gorska pot je mene tako upehala, da sem premikal komaj noge, ki so mi biie oslabele že od neprestanega posta. Dejal sem: Moram se okrepiti, če ne, omagam. Sel sem v prvo krčmo in si dal prinesti pred hišo merico vina. Ta koča je stala na strmem bregu. Pod sabo v dolini zagledam čestitega starca, ki je sed&l na ka-menu in molil na bröjanice. Bela brada mu je visela do pasa, v obraz in život pa ga ni bilo druzega nego kost in koža. Posušila so ga leta, še bolj pa, kakor sem menil, strašna lakota, ki je pomorila takrat pod Gorjanci več ljudij nego dvajset let pozneje prva kolera. Zdelo mi se je, da se mož milo ozira gori proti meni. Zapekla me je vest. Mislil sem si: Jaz sem res na vso moč truden, ali proti temu ubogcu sem korenjak in junak; brez vina bom prebil lože od njega Hitro vstanem in odidem z merico v dolino. Starcu so zaigrale solze v očeh, ko sem mu natočil kupico. Veli mi z gi njen i m glasom: „Mene baš ne tare ni-kaka sila, ali bil bi greh, ko bi preziral dar, ki mi dohaja iz pravega človeškega srca." Popivši merico me opomni, naj nesem posodo nazaj, potem pa se vrnem k njemu, da se bova kaj pomenila. Razgovarjala sva se prijazno in prijetno, da nisem vedel, kako in kdaj je minil dan. Vprašal sem ga, kdo je in od kod? Odgovoril mi je: „Meni je ime Vek o mir. Porodil sem se v veliki in lepi vasi na šentjarnejskem
polji, katero so porušili pred tristo leti Turki, da se ji ne pozna zdaj noben sled vtč. Domovino svojo s^m ljubil tako goreče in resnično, da sem žrtvoval zanjo ves svoj imetek, vso svojo rodovino in naposled tudi svojo kri in življenje svoje. V nagrado namestil me je višji naš gospodar- za čuvaja blagajnici njeni in mi podelil milost, da ne pojdem prej s tega sveta, dokler ne učakam dne slavnega njega odrešenja in vstajenja iz groba." — Vekomir pa je pobaral mene, če ne preklinjam usode svoje, da si moram iskati kruha po tujih hišah. Dejal sem: Nikdar še nisem klel nesreče svoje. Beraštvo mi je naložila božja volja, katero mi je čestiti in slaviti. Jaz bi nosil vesel to težko breme, ko bi dobil vsak dan le toliko kruha, da bi se nasitil. Druzega priboljška si ne želim nobenega, dokler bom zdrav. Bridko mi se zdi samo to, da mi ljudje ne morejo dati niti živeža. Starček me prime za roko in veli: „Potolaži se! Ker so želje tvoje tako ponižne in skromne, hočem ti pomagati." Ko se je storila noč, vstane blagi moj tovariš ter mi reče: „Brate, hodi zdaj z mano. Ti si mi dal južino, jaz te vabim k sebi na večerjo." Zavila sva proti izvirku Težke vode in šla kakih sto korakov. Vekomir se ustavi pod strmo skalo. V nji so bila tesna, skrita vratca, ki so se precej odprla, ko se jih je doteknil z brojani-cami. Stopila sva v lep, razsvetljen- hram, v katerem je stala pogrnena miza in nekoliko stolov. Vekomir vzame iz omarice rumene pečenke, rahle potvice in majoliko vina. On ni pokusil ničesar, jaz pa sem jedel v slast kakor volk, tako dobro in obilno nisem še nikoli večerjal. Ko sem popil vino, ki je bilo prav vivodinski pridelek, začel mi je razkazovati starec taka podzemeljska čudesa, kakeršnih bi iskali zaman po vseh kraljestvih in deželah Mislil sem, da se nahajam v nebesih. Iz hrama se je prišlo po gladkem, marmornatem hodniku v tri velikanske dvorane, ki so se razprostirale jedna za drugo. Vsaka njih je bila mnogo, mnogo večja in krasnejša nego sloveča zagrebška cerkev sv. Štefana. Stene so se jim svetile in lesketale, kakor bi bile ulite od najčistejšega zlata in srebra. Strop so jim podpirali debeli, prelepo izrezljani stebri, katerim sem dogledal komaj do vrha. Zloženi so bili od samih dragih kamenov in biserov. Med stebri so stale visoke železne kadi, napolnjene z zlati, srebrniki ali pa z žlahtnimi demanti, ki so sijali tako živo in svetlo, da se je razločila v dvoranah najmanjša stvarca lahko brez luči. Jaz sem strmel in se zamikal in se kar nisem mogel nagledati in načuditi. Smehljaje se izpregovori Vekomir: „Kaj ne, da ni slabo založena ta naša narodna blagajnica? Zdaj pa me poslušaj, za kakove potrebe nam je bila podarjena in namenjena. Po sedanjih hudih letih nastopili bodo dobri časi. Kmet bo prideloval vsega dovolj
in zapihala bo ostra burja, ki bo odnesla tlako in desetino. Gospoda bodo škripali z zobmi in prežali na priliko, da si prisvoji izgubljeno oblast nazaj. Zavladal bo cesar, ki bo ležal vse svoje življenje bolan na postelji. Služila mu ne bosta ni duh m truplo. Mesto njega zapovedovali bodo zlobna gospoda. Hoteli bodo kmetom prodati zemljo in jih prisiliti zopet na tlako in desetino. Razpisali bodo tako neusmiljene davke, da jih ne bodo zmagovali niti najskrbnejši gospodarji. Vsa stara plačila bodo ne le ostala, ampak se podvojila in potrojila. Prišla bodo pa tudi mnoga nova, kakeršnih ni bilo še nikjer, od kar obseva zemljo našo nebeško solnce. Pred vsakim malinom stražil bo vojak in zahteval od vsakega mernika žita, ki se prinese, četrtino. Na trgih se bo jemala desetina od vsega blaga, ki se bo prodajalo. Na vseh cestah in stezah stali bodo biriči in pobirali po groši od slednjega popotnika, naj bo tujec ali domačin. Kdor ne bo imel groša, ne bo mogel iti niti v cerkev. Davek bo treba dajati od vsakega drevesa, od vsake trte, od vsakega sadeža in posevka. Kdor bo hotel gojiti cvetlice, moral bo plačati od slednje celo desetico. Od petelina bo letne štibre o gld., od kokoši 2 gld., desetkrat več pa še od konj in goved. Od tolikega zatiranja se bo razlegal jok in stok po vsi slovenski zemlji od jednega konca do druzega. Takrat bom poklical jaz rojake svoje in jim odprl prvo dvorano. Razdal jim bom vse, kar je v nji nakopičeno. Na tak način bodo plačevali strašanske davke brez težave in gospoda ne bodo mogli zvršiti peklenske svoje nakane. To grozno dobo zamenila bodo leta splošnega miru, blagostanja in veselja po vsi naši domovini. Vladal bo razumen in plemenit cesar, ki bo rod naš ljubil in ga branil sile in krivice. Kmetje naši si bodo tako opomogli, da bo najubožnejši jedel vsak dan meso in popil polič vina. Gospodo bo to neznansko peklo in kačilo. V vojui bodo cesarja izdali in se združili z njega sovražniki. Radi te njihove nezvestobe izgubil bo celo polovico cesarstva. Verni kmetje pa ga bodo prosili, naj jim da orožje in ponovi boj. Cesar jih bo poslušal in zbral črno vojsko, s katero bo premagal vse sovražnike in jim vzel nazaj ne le vso polovico cesarstva, ampak še mnoge druge dežele, ki prej niso bile njegove. Po končani vojni bo pregnal brez milosti izdajalsko gospodo in ji zaplenil vsa zemljišča, domovja in poslopja. Ukazal jih bo prodati, naj jih dobi tisti, kdor bo zanja največ ponudil. Takrat se bo odprla narodu našemu druga dvorana. Kmetom bom razdelil vsa bogastva, katera vidite v nji. S temi zakladi bodo šli veselega srca na dražbo in si kupili vse graščine in pristave, vse palače, rudnike in tovdrne, vse blago in vso zemljo, s katero so gospodarili prej sovražniki
njihovi in cesarjevi. Rojaki naši ne bodo zdaj več vedeli, kaj je revščina; skrb in nadloga. Godilo se jim bo tako dobro, da si bodo stregli lahko vsak dan s pečenko, potvico in starino in se vozili v dragih kočijah s štirimi konji. Toda ta sreča, žal, ne bo trajala dolgo. V obil-nosti svoji se bodo Slovenci napuhnili in razvadili. Ne brigaje se za dušo, cerkev in druge svete reči mislili bodo samö na posvetne veselice in šale. Zapustili bodo Boga in Bog bo zapustil njih. V pravični svoji jezi bo preklel in zavrgel domovino našo. Od vseh stranij se bodo pri-valili vanjo sovražniki rodu in imena našega. Omehkuženi narod se jim ne bo mogel upirati Teptali in pustošili nam bodo deželo, da se bo izpremenila skoraj v ogromno morišče in pogorišče. Mesta in vasi nam bodo popalili in razdejali, od morja do Drave, od Kolpe do Triglava ne bo ostala cela nobena cerkev, nobena hiša. V porušenih Človeških prebivališčih se bodo naselili volkovi in krokarji ter se pasli z mesom ubitih «ojakov naših. Možje in mladeniči naši bodo popadali v nesrečnih bitvah. Brez milosrdja bodo podavili srditi krvniki sive starce in drobno deco, device in žene naše pa sramotili in si jih vzeli za ljubice. Kdor bo utekel iz občega poboja, skrival se bo v od-Ijudnih brlogih^ smradnih duplinah in podzemeljskih j&zbinah. Otroci teh ubežnikov bodo rasli brez krsta, očetje in matere njihove pa umirali brez tolažbe svetih zakramentov. Ljudje se bodo hranili v zavetjih svojih kakor divje zveri s travo in koreninami, kruh si bodo mesili od stol-čene hrastove in smrekove skorje. V vsi Sloveniji bo nastala beda in gorje, kakeršnih ni videla niti v tisto krvavo dobo, ko so jo hodili malo ne vsako leto plenit in požigat besni, neverni Turki. V ti neskončni revi bodo spoznali ljudje grehe svoje in s skrušenim srcem prosili Boga oproščenja in podpore. Njih resnično kesanje in trda pokora bosta ublažila jezo njegovo. Ozrl se bo zopet milostivo na Slovence ter jim poslal mogočnega odrešenika in maščevalca. Vzbudil se bo iz tisočletnega spanja kralj Matijaž in nam pribitel na pomoč z junaki svojimi, katere bo pripeljal iz daljnih krajev čez pet visokih gora, čez pet globokih voda. Njemu se bo odprla tretja dvorana. Z radostno dušo mu bom izročil neizmerne zaklade, ki se v nji hranijo, da bo mogel dajati plačo vojakom svojim v hudi in dolgi vojni. Sovražnikov bo privihralo nanj kakor listja in trave, ali se jih ne bo niti bal, niti se jim umikal. Napadal in odganjal jih bo sedem let. Zadnji, poglavitni -boj se bo vršil osmo leto na ljubljanskem polji. Trajal bo brez presledka od Velike .do Male maše. Ta dan posekal bo pod Šmarno goro kralj Matijaž s svojo roko cesarja in vodnika sovražnih vojsk in potopil ostanke krdel njegovih v deroči Savi. Po
42
slavno končani vojni bo prišel za domovino našo že zdavnaj prerokovani, zlati vek stanovitnega miru, blaženstva in poštenja. Moč sosedov in nasprotnikov njenih bo ležala v prahu, razbita na drobne kosce, in nikdar več se ne bodo tako okrepčali, da bi jo mogli nadlegovati in ji kratiti svobodo. Slovenci bodo ljubili Boga nad vse in bližnjega svojega kakor sebe in s tem bodo dokazali, da so vredni sreče svoje in nebeškega blagoslova. Izginile bodo vse grešne strasti, ž njimi vred pa tudi vse stiske, toge in skrbi. Veselo, ali hvaležno in zmerno bodo uživali ljudje darove božje. Vsak bo imel toliko, kolikor bo potreboval zase in za rodovino svojo. V deželi ne bo nikjer niti siromaštva, niti prevelikega bogastva. Takrat, se bodo te sijajne dvorane oživile in postale dostojen dom zmagoslavja in veljčestva. V njih bo stanoval sam kralj Matijaž vladaje po volji božji in narodni zveste svoje Slovence in brate njihove, ki bodo hodili od vseh stranij k njemu, kakor dobri otroci k skrbnemu svojemu očetu. Ubogo in zaničevano naše Podgorje pa se bo jelo zvati obljubljena dežela, kateri bodo zavidala oblast, slavo in krasoto vsa ljudstva in kraljestva tega sveta."
Ko mi je Vekomir nehal razkladati te prevažne' zgodbe pozne naše bodočnosti, uprl je resno oči svoje vame in mi velel: „Ce si jemal povest mojo pazljivo na ušesa, uvidel si lahko, da so ti zakladi odločeni našemu narodu v skrajni sili, da otmc ž njimi sebe in domovino svojo tujega gospodstva, sužnosti in pogube. Dani torej niso bili za to, da bi kdo zanje pijančeval in igral ali si kupoval svilnato opravo in ljubezen lahkomiselnih deklet. Gorje tistemu, kdor bi jih tratil na razkoš in pregrešne ali nepotrebne veselice. Po kratkem užitku prinesle bi mu neizogibno mučno bolezen in nesrečno smrt. Zapomni si dobro te besede moje, kajti dobiš tudi ti nekoliko peščic teh tajnih dragocenostij. Kar je popadalo z vrha kadi, demantov in denarjev na tla, smem jih pobrati brez greha in dati, komur me je volja. Nocoj bom obdaril tebe, kakor sem ti se zarekel zunaj na grivini." To rekši vzame Vekomir debelo, otlo palico, ki je slonela ob stebru in naspe vanjo do polovice demantov, drugo polovico pa napolni z zlati in srebrniki. Palico mi stisne v roko in veli: „Ta-le tovarišica te bo sprem-Ijevala odslej po vseh tvojih potih in te varovala vseh skrbij in nadlog. Ostani, kar si bil do zdaj, revež in berač. Kadar boš prejel od Ijudij toliko, da boš prebil lahko brez stradeža, moral boš živeti ob svojem. Ce pa te darovi njihovi ne bodo mogli nasititi, izvadljaj iz palice denar in se pogosti slobodno v kaki krčmi. Ako ne najdeš nikjer prenočišča, pojdi v gostilnico, povečerjaj in lezi v posteljo, ki je pripravljena za tujce. Drugo jutro odpri palico in plačaj. Ce oboliš in te nihče ne
bo maral v hiši svoji, napoti se v bolnico. Natresi si iz palice kakih petdeset ali tudi sto goldinarjev, da bodo videli gospodje, da ne zahtevaš postrežbe zastonj. Za pošteno plačo ne branijo se nikogar, niti berača. Tz teh in vseh inih nezgod te bo rešila palica moja brez nepriličnih nasledkov. Ali ako bi zapravil po nepotrebnem in brez nujnega uzroka le jeden srebrnik, nakopal bi si ž njim časno in večno pogubljenje. Kadar ti bo življenje doteklo, daj palico, komur ti bo drago, vsekako pa ga moraš poučiti, kako in kdaj mu je rabiti zaklad, ki je v nji. Zabičaj mu, naj ga ne trosi na noben način in z nikakim izgovorom na lišp in ničemerne posvetne zabave in naslade. Ako boš volil palico trgovcu, opomni ga, da mora tudi zanaprej kupčevati s svojim denarjem, dokler bo mogel zdelovati. Ce pa bo trpel brez svoje krivice kako izgubo ali zabredel v dolgove in diuge zadrege, sme se zateči brez greha k zakladu in si pomagati. V takem primerljaji mu bo za-legel tako dobro, da utegne silno obogateti, ne da bi škodil s tem truplu ali duši svoji. Zdaj, dragi bratec moj! pa idi z Bogom, na zemlji se midva ne bova več videla." O teh besedah mi je segel Ve-komir v roko in me spremil do vrat, ki so se zdajci zaklenila za mano. Ko sem stopil na piano, pokrivala je vso okolico gosta, črna tema, v srci mojem pa je zasvetil jasen dan, ki me je ogreva celih štirideset let. Pomračil mi se je šele v ti moji prvi bolezni, ki je ob jednem tudi poslednja. Vekomirov dar me je oprostil, kakor bi trenil, vseh skrbij, stisk in bridkostij. Beraški moj stan mi se je zdel tako prijeten in udoben, da ne bi bil menjal z nobenim kmetom in z nobenim gospodom. Pohajal sem po lepem božjem svetu dobre volje, čil in lahak kakor kak nedolžen otrok. Razveseljeval sem ljudi s pesmami in šalami in dobil od tod pridevek svoj: .Veseli Miha'. Čakala me je izvrstna hrana in pijača, kjer koli sem se pokazal. Tako dobro kakor jaz ni živel noben Podgorec in Poljanec. Palice ni mi trebalo niti načenjati. Držeč se natanko Vekomirove zapovedi ostal sem zadovoljen in srečen do globoke starosti. Spominjaj se je vedno tudi ti, prijatelj Ponomar, in godilo in vršilo se ti bo vse po volji tvoji, kakor si boš želel sam.
Dolgo svojo pripovedko je dovršil berač Miha s hripavim in slabim glasom. Moči so mu brzo upadale. Začel je umirati in čez pol ure ločila mu se je blaga duša od telesa. Pononuir mu je dal zvoniti z vsemi štirimi in ga zakopati svečano kakor svojega očeta. V hiši mesarjevi se je udomačil blagoslov božji, ki jo osrečuje še dandanes. Nobena izkušnjava ni ga mogla premotiti, da' bi bil pozabil in prestopil Mihovo oporoko. Ostal je mesar in prost kmet z vso svojo rodovino. Ker mu je blagedatna palica odvračala in nadomestovala vs*>ko kvaro
42*
in izgubo, rasel mu je dobiček in mu se množil imetek od leta do leta, od dne do dne. Zdaj ga štejejo vsi znanci že med prve kmetiške bogatine na Dolenjskem. Ljudje ugibljejo, od kod mu se je nabralo toliko denarjev in mislijo z večine, da mu pomaga neki bankovčar. On jim se smeje in pokaže kdaj, da jih malo podraži, polno rešeto novih stotakov. Vsak razumen človek se lahko uveri, da so vsi pravi cesarski in to mu je potrdila tudi gosposka, ko ga je bil ovadil za-viden sosed in — prijatelj.
Naše gospodarstvo.
Spisal dr. Janko Srnec.
Trdinovem spisu „Bajke in povesti o Gorjancih" sem čital nekoliko vrstic, ki mi ne dado miru, da ne bi izpregovoril nekoliko o njih. Namreč v „puščavniku Flor če tu" pripoveduje njegova Vila o novomeških dijakih, kako so se zboljšali, in hvali jih tudi s temi-le besedami: „Za vino dajo, da teče kdaj na vseh štirih strančh od mize, in plačujejo vse pošteno; nikoli ne utaje nI za krajcar vrednosti." *)
Taki izreki — ne dvojim, da jih je slišal g. Trdina prav iz narodovih ust — odkrivajo nam do dna narodovo mišljenje, našega naroda dušo. Nahajam pa v navedenem izreku dvojno lastnost slovensko: jedno dobro, drugo slabo.
Dobra lastnost je odkrita v zadnjih basedah: „nikoli ne utaje ni za krajcar vrednosti". To se pravi: Slovenec (vsaj dijak) je voljan žrtvovati za vzajemne namene svojega društva tudi zadnji krajcar. Sicer je to malokdaj potrebno, zadnjega žrtvovati, ali dobro je, d i nahajamo v narodovi duši zavest o celokupnosti, čije potrebščine morajo važne biti za posameznika, kateri je tedaj treba žrtvovati, lastno osebo omejiti, pridružiti se večjemu organizmu.
Zato pa je dosti slabejša druga lastnost, ki se odkriva v navedenem izreku, in ti lastnosti se pravi potrata. Ako „vino kdaj teče-na vseh štirih straneh od mize", tega vendar ne moremo hvaliti, in zäl, godi se tako ali precej jednako pri nas dostikrat. Ne le ob veselih prilikah, kakor pri botrinjah ali na ženitovanji in novi maši — temveč tudi pri gospodarskih opravkih (kolina, sejm, trgatev) ali celo ob žalostnem dogodku (sedminaj poje in popije se toliko, da je groza.
*) Glej sLjublj. Zvon*, 1Š86, na 74. strani.
I pri tem si išče še slave naše neomikano ljudstvo, in se hvali s tem, koliko več je ta hiša pojedla in popila mimo druge, ali koliko več je denarjev potratil Petrovič inimo Jankoviča.
Kakovi pa so nasledki? S kratkimi besedami: Premalo kapitala imamo! Kapital se namreč ne more drugače roditi, nego po varčnosti; človek mora prihraniti nekoliko svojih dohodkov, da jih rabi za pridelovanje večjih dohodkov. Tistim prihranjenim dohodkom pravimo „kapital", naj se potem kaže v podobi zidanih hiš, ali umetnega stroja, ali živinske čede, ali polne kleti, ali državnega dolžnega pisma. Res je, da se pridelani kapital dobiva tudi po drugem načinu, n. pr. če podeduješ po bogatem strijci, ali če kupec srečno kupuje in prodaja itd. A tisti kapital je bil že pridelan po drugih ljudeh; prvi začetek tudi tistega kapitala pa ni bil drug, in ni mogel biti drug, nego varčno gosp od ar s tvo.
Tukaj smo pa pri izviru marsikatere narodne bede. Naši starši namreč niso bili dosti boljši, kakor mi sami. Ker še niso znali toli citati, tedaj tudi še niso imeli toli prilike do. dušnega užitka, kakor mi, zato so se tembolj držali telesnega užitka. Potrata je bila pri nas, kakor sploh po Avstriji, še dosti večja, zlasti do leta 1848., od katere dobe se prav za prav začenja politično življenje v naši državi. Takrat je očital Schiller vsem Avstrijancem :
„Immer ist's Sonntag, es dreht immer am Herd sich der Spiess.'"
Naši starši nam tedaj niso zapustili toliko kapitala, kolikor so ga zapustili varčnejši narodje sedanjemu rodu, zlasti Nemci in Lahi.
S tem večjim kapitalom pa so nas spravili v odvisnost naši bogatejši sosedje; primerov za ta izrek bi bilo toliko, kolikor listja na drevesi. Le oziraj se po mestih in trgih, zlasti na Štajerskem, Koroškem, in ob laški meji; vsaka hiša, katero ima Nemec ali Lah po takem mestu, jasna je priča, da je bil prednik Nemec boljši gospodar mimo soseda Slovenca; koliko najdeš vinogradov, po katerih je sedaj S1qvenec viničar, lastnik pa inorodec.
In vendar ne smemo obupati, in pametnih razlogov imamo, da ni treba obupati. Ni še prekasno, da začnemo varčno gospo d ariti tudi mi, da si prihranimo tudi mi kapital. Pri tem delu nas bode podpirala še druga lastnost kapitala, in ta je, da kapital neče rad ostati večno v jedni roki, pri taisti rodovini. Preresničen je pregovor: starši nabirajo, sinovi tratijo, vnuki stradajo. Namreč sinovi bogatih staršev se radi zanašajo na premoženje očetov, tudi živijo nekoliko časa ob dohodkih očetovega premoženja. Navadno pa se niso učili delati in sami kaj zaslužiti, in tako zapravljajo še to, kar so jim zapustili očetje. Po
vsakem mestu se lehko prepričamo, da je le malo hiš ostalo v lasti taiste rodovine po več zarodih. K temu prihaja še nezdravo življenje, če se kaka rodovina peča izključljivo le s kakim obrtom, tiči vedno v mestu, ali je zapušča samo ob nedeljah, da se ob gorkem vremeni sprehaja nekoliko, ali vozi po deželi. Človek je sin matere zemlje, grške boginje Gaie, ki daje moči svojim sinom v borbi proti polu-bogovom. Te matere ne sme zapustiti človeški rod, ne sme se ločiti od nje, temveč pri nji mora živeti, na prostem mora bivati vsaj kolikor in kadar je mogoče. Obdelovati mora zemljo tudi, in potiti se, vsaj na vrtu, ali če drva cepi. Kdor je po svojem stanu po dnevi privezan na mesto, naj si priskrbi na vsak način neko pribežališče zunaj, neko priliko k težkemu telesnemu delu, in privadi naj mu tudi deco svojo, ako hoče zapustiti zdrav zarod, sicer bi se tudi nam godilo pri varčnosti tako, kakor se navadno godi dosihmal.
Ali kamo sem zabredel od vina, ki se je cedilo na „vseh štirih straneh mize" ?--Hotel nisem drugega reči, nego da je nam Slovencem (in menda tudi dragim sosedom Hrvatom) treba najprej večje varčnosti. Vendar ne obžalujem, da sem zabredel v daljne razprave, ker sem imel priliko dokazati, da varčnost ni skopost, nego da se mora trositi denar za narod in za zdravje — toliko menj pa za vince, ki teče od „vseh štirih stranij mize". Dober gospodar bode poleg vseh troškov še zmerom hranil tudi delež svojih dohodkov, ne le za hude čase, temveč tudi z i kapital, ki mu množi dohodke, in v prid zarodu svojemu.
Slovenski svetee in učitelj.
Zgodovinski roman.
Spisal Josip Jurčič.
XIV.
Na ptujskem polji.
Ja Dravi sredi rodovitnega polja stoji staro slovensko mesto Ptuj. Menda je jedno najstarejših naših mest. Tacit ga M imenuje že šestdeset let po Kristu. In tudi staro si o vensko ime, kakor je čitamo v prastarih listinah, ne da se namreč iz nobenega druzega jezika razložiti, nego iz slovenščine. Da je Nemci ugibaje pri-
pisujejo Keltom, to ne dokazuje druzega nego njih nevednost v slo-vanščini. Mesto Ptuj, ali Petuj, ali Pet o v' so naši slovenski pradedje postavili in krstili ali imenovali. Ritnljanje, ki so povsod radi že najdena tuja imena mest puščali in jih časih le svojemu jeziku malo prilagodili, imenovali so je Pö tov i o. To kaže le še prastaro slovensko obliko jezikovo, kakor se je n. pr. od kraja rekalo tudi „konjo" namesto „konj". Isti prehod iz prvotnega Petovio v krasnejŠi Petuj in zdanji Ptuj.
Že za časov rimljanskih slavno je bilo ptujsko mesto tudi ob Metodovem in Svetopolkovem času imenitno in velevažno, ker je bilo drugo ali poleg Mosaburge na Blatnem jezeru prvo mesto tretjega izmed onih slovenskih knezov, v imeni katerih so bili Slovenje iz Carigrada od carja Mihaela pozvali sveta solunska brata Cirila in Metoda — mesto Koclje v o, pri katerem je Metod učil in cerkev upravljal, dokler ni moral iti na nemški shod v Solnograd.
Knez Kocelj je bil, kakor že povedano, blag in rodoljuben mož, a nemočnega duha. Bad bi bil videl svoj rod svoboden in samostalen od sosedov, a bal se jih je vendar. Zato se ni upal upirati odhodu Metodovemu v Solnograd. Veselilo je kneza Koclja, da je Metod v njegovi državi snoval narodno upravo v cerkvi in tako krščanstvo v kratkem času svojega bivanja v Mosaburgi in Ptuj i razprostiral bolj. nego so nemški priseljenci s svojimi duhovniki opravili to v več desetletjih. Ra-doval se je, da je rimski papež imenoval Metoda panonskim metropo-litom, torej tudi višjim duhovenskim pastirjem Kocljeve slovenske države; ali da bi se bil z močjo in z moževsko besedo oglasil zanj, ko so ga bili Nemci zvabili k sebi in ga po krivici in surovi sili obdržali zaprtega, za to ni imel poguma. Pač je natihoma poslal v Rim do papeža prošnjike za Metoda, ali javno se je bal Karlmana in kazal udanost mogočnemu nemškemu sosedu, sosebno kar je bil še Svetopolk v nemškem ujetstvu.
Silne zmage osvobojenega Svetopolka, nezaslišano in prej neve-rovano zaporedno pobitje in razbitje nemške vojske je tudi kneza Koclja napolnilo z onim navdušenim veseljem, katero je moral tačas vsak Sloven čutiti, meneč, da je zdaj otresen nemški jarem. Veselil se je teh zmag tembolj, ker so se velike bit.ve pri Velegradu na Moravi reki udeležili poleg Svetopolka tudi njegovi ljudje Ptujčani in Susli pod Mo-tižirom, Dudlebi, Razvojani, Cistanjepoljci in drugi, katere je bil na poziv Karlmanov pridružil s težkim srcem k nemškim vojem knezov Engiskalka in Vilhelma, da bi se borili proti bratom svojim in svoji krvi. Vendar se je ravno tako bal maščevanja nemškega, ker on je
bil bližji sosed nego Svetopolk in — kakor Karla Velikega sočasni živo-topisec Einhart pripoveduje — rekali so Grki: Franke je dobro imeti za prijatelje, a ne za sosede. Nove zmage Svetopolkove v bojih, katerih se je več ali menj udeležil tudi Kocljev narod, pomirile so sicer tega kneza in mu izčistile veselje, a mira Forchheimskega ni učakal, niti ne toliko zaželene rešitve in vrnitve velicega učitelja Metoda: umrl je in njegovo mesto je zavzel Bratislav ali Bras lav, netjak mu.
Braslav med narodom ni bil priljubljen, ker se je menj brigal za njegove koristi nego za svojega života veselje in uživanje. Nemški naseljenci v Ptuj i in Mosaburgi, vedoči, da bode Braslav naslednik Kocljev, znali so strastim in poželenju mladega dobroživca ugajati in laskati in ga tako pridobiti na svojo stran. Ali po slavnih Svetopolkovih bitvah in po ugodnem Forchheimskem miru se je odmeknil tudi Braslav od nemške strani in Svetopolku poslal čestitke z darovi ter vabilom, naj pride brat, prijatelj in zaveznik v njegovo ozemlje. Kajti od nekdaj je na svetu bilo takisto, da so brezznačajniki in samoprid-neži vlekli z onim, ki je bil močnejši, ne vprašavši za to, kaj je pravično, lepo in pošteno.
Na to vabilo je bil Svetopolk z veliko vojno in dubovensko družino prišel v Ptuj, tem rajši, ker je Metod poročal, da se on vrne na Moravsko preko zgorenjega Posavja in Podravja, da med potom stori dolžnosti svojega duhovnega pastirstva in potujoč pregleda, koliko je kali pognalo zrnje, katero je prej sejal ter da popravi, kjer je delo pokvarjeno, dovrši je, kjer je stoprav začeto.
V Ptuji je bil Svetopolk s svojo vojno družino z veliko sijaj-nostjo vsprejet. Zbrala se je silna množica naroda, kateremu je bilo na daleč okoli naznanjeno, da se snideta dva velika Slovena v Ptuji: slavni junak Svetopolk, kateri je Nemce v vseh bojih prevladal, in sveti učitelj Metod, katerega so bili Nemci ujeli in zaprli iz same zavisti, ker Slovene uči, a so ga po Švetopolkovem ostrem meči primorani zopet izpustili na svobodo. Svetopolk je bil s svojim spremstvom jeden dan prej prišel, in drug dan šel Metodu naproti. Narod pak, došli iz obližja in daljine, ni se premeknil temveč čakal, da vidi tudi svetega propovednika Metoda, o katerega slavi se je glas razlegal po hribu in dolu, koder je prebival Sloven.
Krasno je dopoludansko solnce sijalo čez ptujsko obširno ravnino. Po mestu in pred mestom na vzvieenejših krajih so bili ljudje razkropljeni in so čakali, da se vrnejo knezi in njih družina z Metodom. Vse je praznovalo. Kdor izmed došlih s hribov in vasij je hotel na trgu zamenjati ali kupiti, česar ni mogel sam pridelati, železa, orožja, sukna
itd., ta se je že na jutro bil preskrbel, ker videl je, da potlej , kadar pridejo gospöda, ni prodajalcev ne bode. Nekateri so v tolpah ali posamezno hodili okoli, počasi in jedva premikuje se, tako da se je vir delo, da nimajo nič druzega posla, nego čakati. Drugi so bili pred mestom ob cesti in na jarkih posedli, jedli in pili, kar so s seboj prinesli ali v mestu dobili, ali pripravljali si obed.
Pri jedni teh krdel, ki so sedeli in čepeli okoli zakurjenega ognja, bil je središče ali glavna oseba, velik star mož, ki je sedel na beli plahti od ovčje volne, visoka a suha, v beloplatnene breguše ali hlače zavita svoja kolena objemal, a pri vseh svojih govorih in odgovorih okoli stoječim in sedečim tovarišem in znancem vedno gledal nad žr-javico pred seboj. Na žrjavici se je namreč pekel cel oven, katerega je dobil mož v mestu v zameno za nekoliko kožic. Sivkasto belo močno srajco od prsnega platna je imel prepasano s širocim rujavim jermenom, a raz glavo so bili izpod kosmate kučme od kunine kožuhovine z vra-novim peresom, sivi lasje spredaj na širocem oglatem čelu v sredi pristriženi, tako da je bil ves nekoliko pčgasti in močno nagubani obraz viden, zadaj pa so jako dolgi po tilniku padali in se krivili. Podobno, kakor on so bili tudi drugi okoli sedeči in stoječi oblečeni v belo pr-tenino, to se ve, da pri vseh platno ni bilo fino ubeljeno niti ne posebno prano. Vendar se je starega obleka s tem odlikovala od večine druzih, da je on imel v usnjafi pas vdelane svetle gombiče in cvetlicam jed-nake podobice, da so dalje njegove opanke bile ob členkih in golenih privezane z lepo ustrojenimi pisanimi, rudečimi in belimi jermenčki. Večina druzih ni imela tacega pasa, temveč od vlaknene preje pletenega, tudi za pokrivalom ni nobeden drugi okoli njega nosil vranjega perja; kar se tiče obuvala, bile so velike raznoterosti, ker nekateri so imeli podplate in malo ustrojene kože, preluknjene in z vrvicami privezane čez ovoje, kakor je bilo. drugi so nosili cele čevlje, zopet drugi lesene coklje, tretji so hodili celö bosi in se je njihovim trdokožnim, široko razhoje-nim nogam poznalo, da čevljev niso vajeni. Orožje so imeli vsi. Nobeden ni bil brez dolgega noža ob strani, ali ga je imel v usnjati ali celö leseni nožnici pri pasu privezani, ali pa mu je, ako je bil krajši, ob stegnu tičal v ozkem dolgem žepu, da se je videl samö ročnik pri boku. Nekateri so imeli celö kopja s seboj, kakor za vojsko, z opalje-nimi in črno svetlimi lehkimi ročniki in s svetlobrušeno ostjo, dobro na konci dolgega ročnika pribito; le-ta so bili na bližnji grm za starčevim hrbtom obslonili, ali pa v zasadili zemljo. Tako so čakali Metodovega prihoda, ali — da bolj po resnici povemo — najprej so tako čakali, kdaj bode oven pečen. Dolgo ne bode, kajti mali bosopeti in gologlavi
dečko, ki je vrtil leseni raženj na dveh leseni!), vsaksebi na konci žr-javice v zemljo zaritih rogovilah, potil se je, da je voda od njega kapala, znamenje, da ima že precej dolgo svoje delo. Pečenka je bila pa tudi že lepo zarumenela in kaplje masti, ki so cvrčaje padale v žr-javico, razprostirale so prijeten duh, ki je čakalcem dobro dej no sezal v golt.
„Kako ste že rekli, da se imenujejo ti Sloveni, katerim je knez močni mož, Svetopolk?" vpraša jeden iz družbe.
„Moravljani jih zovejo, zakaj, to ve morda Lis?"
Prej omenjeni starec, ki je sedčl najbliže ognja, pokima z glavo in razlaga: „Kako ne bi včdel, ko sem bi pri njih z Motižirom tačas, ko smo bili pobili vse Nemce, srake. Moravljani se imenujejo zato, ker jim teče reka Morava skozi domovino, glejte, kakor nam tii doli Drava. Zakaj pa se mi imenujemo Crnovci, če ne zato, ker stanujemo tu gori na Črni gori. Ali kadar prideš dan hoda ali več od doma, ne vedo ljudje več za našo Črno goro, temveč samö za Ptuj ali za Dravo, zato nas zovejo Podravce ali Dravljane in morda še drugače, a jaz nisem drugače slišal, ne morem povedati, prijatelji. Ali dobri so Moravljani, hrabri, bratje naši po jeziku in rodu in zdaj, Bogu hvalo, tudi bratje po orožji proti Nemcu, sraki."
Vsi si modrost starčevo denö na pamet, in najmlajši med njimi, vrtilec pekočega se ovna, vpraša „Dedček, zakaj pa se Nemcu reče sraka, kakor ti govoriš, dede?"
A tii je vnuk več vprašal nego ded znal: „Od nekdaj smo jim tako rekali, kadar smo med seboj o njih govorili, ali jih na boj klicali, Vitko. Samö, da jih toliko nismo poznali kot zdaj, kajti ko sem bil jaz tvojih let, dečko, in sem hodil s svojim otcem v mesto, bilo jih je komaj deset v Ptuji, srak nemških, zdaj so se že tako razgnezdile kakor uši, in pol mesta je že njih polno, če ne več."
„Morda se jim zato daje priimek srake, ker so pisano oblečeni, ne belo kot mi," ugiblje mlad mož.
„Ali pa zato, ker radi vse jemljö, kar se kolikaj sveti pri nas, sosebno denar," pristavi drugi in glasen grohöt kaže, da razložba poslednjega občinstvu bolj ugaja.
„Denčs so se nekako poskrili, zdelo se mi je, kakor miši nad izbo, kadar maček po lestvi skaköma stopa," reče jeden starejših. „Meni se zdi, da jih prihod tega imenitnega moravskega junaka in onega svetca močno kolje v dušo in v srce."
„Poskrili? Nekateri so lepo pred Svetopolkom na tla popadali, rečem ti, Ščetin, sam sem jih videl," odgovori Lis in pristavlja: „Nu,
pak, to bi znal, zakaj bi se pred Svetopolkom skrivali, ker on je velik črt njihovemu rodu in plemenu. Ali zakaj bi se bali onega svetega moža, Metoda, ker vendar menda isto včro molijo in isto tako božje pomaganje kličejo, kakor on uči, slišal sem."
„To je res," odgovori Ščetin, „oni se ne zbirajo v logu pod drevesom, kakor naši stari in še zdaj nekateri, ki se Peruna držč in Moräne; oni hodijo v velik zidan hram, v cerkev in potezajo s pestjo ali prsti križ po čelu in molijo samö jednega Boga in sina Krista in svetega duha, Češ, da je on oče naš, ki nam daj kruha vsak dan — vse menda prav tako, kakor je tudi ta sveti mož učil, ki se denes vrača, Metod, in kakor so oni pripovedovali nam, ki so se prej od njega naučili. Ali nekaj je vendar razločka med Metodovim učenjem in med pripovedovanjem nemškega svečenika, ne domišljam se njega imena . . . Rihbalda, ali kako. Metod ne govori prav vse tako kakor mi, vse drugače in lepše mu beseda poje, ali vendar ga morate le poslušati, ker vse vam gre do uma in razuma; oni nemški pripovedovalci pa tako čudno govorč. da časih- razumeš polovico, če s teboj govore, kadar pa se med seboj razgovarjajo ali Boga kličejo, ne razumeš ničesa, čisto ničesa."
„Jaz Metoda še nisem slišal sam,* reče Lis. „Zato sem mislil in rekel sam pri sebi: stopi doli v mesto, stopi, da čuješ sam. Zlasti ker je tudi Svetopolk tukaj, ki je Nemce tako močno ukrotil, da morda ne bodo več čez našo mejo glave vtikali in nam hodili v kvar, rekel sem, da me cela zadruga ne ud rži doma. Zato pojdem drevi ali jutri poslušat v oni včliki zidani hram, ki mu cerkev pravite, kako povč Metod o Jezu Kristu in Bogu. Posebno bi rad zvedel, kako je to, da je samo jeden Bog in zopet so trije, vse vkup. Tega pri nas nihče še ne vč, in mislim da tudi drugod po hribih ne, sosebno ker nekateri skrivaj še zmerom naše stare bogove kličejo in jim obete delajo, vrhu tega, da sta že pokojna kneza Pribina in Kocelj sovražila Perunovce in jih zmerjala s pogani."
„Ej, niso le pri vas na gori taki, tudi po poljani jih je še vse polno," oglasi se jeden.
„Kako bi jih ne bilo, ker nima kdo ljudij poučiti: Nemci, ki tu v Ptuji sede, ne znajo ali nehte, Metoda so bili pa polutretje leto pri sebi zaprli daleč tam nekje blizu konca sveta iz same grde zavisti, rekoč, če mi ne znamo, pa še ti ne bodeš. Jaz sam sem že kopje dobro metal, tako, da ga ni vsak otrok izpulil, kadar sem je v deblo zapodil, a sem še zmerom .molil in mislil, da mi o kresi pride b<5žič Sva-rožič dume podboje pozlatit. Zdaj pač vidimo, da je kristijanski Bog močnejši, naših starih bogovi so menda-opešali ali celo pomrli, čemu
bi torej mi pazili nanje, ako nas ne slišijo več. Gluha molitev Peru-nova molitev. Le premislite, da je slovensko orožje šele zdaj v čisli prišlo in šele zdaj poznamo velike vojne pobede, odkar je ta Metod poučil Moravane in naše ljudi, zlasti poljane in meščane v kri-stijanski veri. Sosebno Svetopolka je on do dobrega izpreobrnil h križu, ko sta bila pri Nemcih skupaj zaprta nekje daleč tam na drugem konci franške dežele in menda vsega sveta, kjer solnce zahaja. In glej, od koder ni še nobeden ujeti Sloven vrnil se, prišel je Svetopolk domov in s seboj zvabil še celo temo sovražnikov, da so propali. Dokler so nam le Nemci po svojih in naših knezih novo vero silili, morali smo jim davek plačevati in vojsko dajati, ako so šli kam naboj; zdaj ko je Metod prišel, zaobrnilo se je vse in se zaobrne še bolj, le verjemite. Ko bi bili naši stari bogovi, ki smo jih od davnega čestili, še ob moči, ne bi bili nas kristijanski Franki ali Nemci zmerom tepli in trli, poprej pa Obri pasjeglavi tlačili, temveč Perun bi se bil za nas oglasil in Morana ne bi bila davila naših dedov, temveč naše sovražnike. Recimo potem, če moremo, da vera v križ ni mogočnejša! Ne moremo teči."
„Ne moremo", pritrdijo drugi starejšine Lisu, kajti niso imeli mnogo modrejših niti veljavnejših mož med seboj. Le Ščetin je bil morda bolj v veri poučen, zato se je pa takoj oglasil in rekel:
„Kako si dejal, da ne razumeš, zakaj je samö jeden Bog, a se imenujejo trije: oče, sin in sveti duh? Vidiš, to se meni zdi tako: vzemi v roke vile od celine narejene na tri roglje, vsi roglji samorasli, ne da bi bil kateri pribit. Kaj imaš? Jeden rogelj je les za sebe, drugi za sebe, tretji za sebe les. In vendar so tudi vse vile vkupe jeden les."
„A-a!" zanoslja Lis premišljujoč in prikima. Njemu in vsem se je po ti sicer netemeljiti, ali dobromišljeni razložbi velika verska skrivnost zdela prav jasna.
Sicer pa je menda že bralcu odkrito iz tega do tu navedenega razgovora slovenskih mož o resnicah naše svete vere, da so še na pol pogani, da se je v njihovih glavah še čudno mešalo poganstvo s kristijanstvom in da nagibi njihovega verstva niso bili povsem krščansko čisti, temveč so močno nazori samopridnosti in materij al nega boljška vpletali se vmes. — Oni so govorili, kakor so mislili, bolje niso znali; da, velika večina niti teh verskih znanosti ni imela, kakor Lis in Ščetin.
„Mislim, da je že pečeno," reče zdaj Lis, potegne dolgi nož, za-bode ga polagoma v ovna na ražnji in ga zopet izvleče, prikimne z glavo in dečku reče: „Kje ga hočemo rezati?"
Dečko prinese ozko staro desko, ukradeno prej iz pl<5ta, in jo položi pred starca, kateri zvrne pečenega ovna nanjo in ga začne s svojim orožjem na kose razrezavati in deliti najprej med svoje ljudi, to se ve, sebe ne pozabivsi, potlej kar mu ostane, ponuja vsem okolo stoječim, tako da je ves pečeni oven s kostmi vred skoraj zginil z deske.
Najedši se stari Lis vzame opleteno bučo, ki jo je čuval pred seboj med koleni na tleh, odmaši jo in pije, a potem ponudi Ščetinu piti, druzemu pak nijednemu, temveč skrben za sebe oprta zanjko, na katero je bila vinska buča privezana.
„Veselje je možu piti vinsko kapljo po dobrem mšsnem založaji; kakor materino mleko detetu dojencu prilega se duši. Kako bi dobro bilo, ko bi ta svetec Metod hotel pri nas ostati in narediti, da bi zmerom dobra letina bila za vino in za žito. To zna on vse, ako hoče. A zna valjda tudi dež in točo napraviti, živino zagovoriti in še več kot mi sodimo. Tudi besa vražjega v človeka spusti, če hoče."
Poslednje besede je mož skrivnostno povedal, ali kakor da bi se sam pred besom hotel začuvati, odmaši še jeden pot vinsko bučo in pije.
„Kako bi besa v človeka spuščal, ko pripovedujejo, da je dober človek, kakor ga ni bilo in ga ne bode?" vpraša Ščetin.
„Ne rečem, da ga spušča, nego le, da ga more in zna, če hoče, kakor tudi hudo zimo, ali hudo sušo naredi in ustavi, ako le hoče, verjemi ti!M
„Ne vem. Ono leto sem ga sam slišal, ko je rekel, da vse od Boga pride, zlö in dobro in nič brez volje božje."
„I nu! Od koga je pa on prišel k nam če ne od Boga?" vpraša Lis. „A kaj misliš, da se nista prej z Bogom nič zmenila, predno ga je poslal nas učit, in da mu ni dal nič oblasti? Še jaz, kadar katerega iz svoje zadruge pošljem kam dalje, naročam mu: tako in takisto govori in stori; ako pa izprevidiš, da ne pojde tako, onda stori, kakor se ti bode prav in dobro zdelo, saj si sam pameten in jaz ti ne morem stati povsod za petami. Ce jaz dam tako oblast svojemu, ti svojemu, naši knezi svojim vojvodam, nu, kaj meniš, da Bog ni modrejši od nas vseh? Je, je! Sicer bi nas ne bil znal vse ustvariti, nebö in zemljo in solnce in zvezde in kar je živega in mrtvega. Le pomislite, da bi Svetopolk ne bil nikoli mogel Nemcev prevariti in prelestiti, da bi Metoda ne bilo. Ta jih je bil s slepoto udaril in nihče drugi. Käj ne vemo iz pripovedovanj svojih starcev in iz tega, kar smo sami doživeli, kako lokavi in prebrisani so? In da je Svetopolk potlej Nemce povsod dobro nabil in potolkel, kjer so se njega Sloveni ž njimi srečali, to ni kar tako, vrhu tega, da je sam močan kakor noben človek."
„Je li močan ?* vpraša Ščetin. ..Davi so bili že odšli iz mesta, ko sem prišel jaz, nisem ga torej videl."
„Močan kot tur, širok, velik, glavän!" glasilo se je hitro poročilo izmed okoli sedečih in stoječih.
„Takega silnega junaka nisem še videl," reče še jeden.
„On je že iz rodovine take, oče mu je bil podoben in baje ded še bolj," reče Lis. „Brat njega je tudi velik, samö da je slok in menj čvrst, zato ni vojnik nego svečenik, ali že zaradi tega ker je iz tega roda, iz katerega Svetopolk, izbral ga je bil narod na Moravi reki vojvodo, dokler samega Svetopolka ni bilo. Ko so pa zaslišali vpitje Sve-topolkovo v bitvi pred Velegradom, slušali so vsi njega. A kako zna vpiti! Nobeden rog tako glasno ne tuli, nobeden medved ni bik nima tako močnega glasu kot Svetopolk, kadar tovarišem v boji priklieuje. Moraš teči v krvavo vrsto, moraš udarjati, ako on ukaže, tudi ko bi se prej bal, da je vraga preveč pred teboj, kajti kamor Svetopolk tovariše goni, tja hodi on ž njimi prvi in vpije, da je veselje in strah."
„Veselje in strah?F" čudijo se okoli sedeči.
„Kadar je kopje zalučil, gotovo zadene in v travo vrže za vselej onega, na katerega je meril, potem pa meč potegne in oči mu se po-veličajo in zakrvave, obraz gori, groza ga je pogledati. Zato ga ni do-zdaj še nikoli nobeno orožje ranilo, ni pušica, ni kopje, m kij, nI sekira, ni meč. In če je dozdaj tak bil, da se ga ni nič prijelo, koliko bode šele zdaj trden in brezskrben, ko sta se z onim vseveščim svet-cem Metodom sprijateljila in se hočeta tu doli denes ali jutri še bolj. Zdaj mu Nemci ne pridejo do živega, tudi ne, ko bi jim besi pomagali."
„Zdravje mu in slava!" reče Ščetin in isto tako se oglašajo drugi.
„Ko bi' mu le naš knez Braslav podoben bil," primetne jeden poluglasno.
„Podoben mu ne more biti. A da bi mu le pokoren bil, njemu, a ne Nemcem. Potlej bi mi zopet vedeli, čegavi smo in kakovo ime imamo. Dozdaj nismo vedeli, ali smo srake, ali smo sokoli. V sredi smo časih v boj šli z Nemci in za Nemce zoper ljudi svojega rodu in svoje krvi, drugič smo zopet s Sloveni vred vzdignili se zoper Nemce, ki so nas pa potlej za to skubli; kadar niso mesa imeli in ne kaj jesti, prišli so po naše voli in ovce in po žito in nekatera slovenska ženska, nekatero mlado dete je ž njo vred privezano na nemške konje, nago kakor po rojstvi, od nas odgnano bilo za vselej in jim služi ter dela na krvavo usmiljenje. Naše ljudi so Franki med seboj prodajali in kupovali ceneje, kakor mi kobile. Koliko zadrug po dolinah je ležalo brez strehe, kakor zver v gozdu, in na ravnem polji sta rodeča žrjavica
/
in sivi dim vedela, kje je bila prej slovenska vas. V hribe k nam se niso upali, ker nimajo dosti vzeti, ali koliko naših mladičev so ulovili doli na polji in z vrbovo trto zvezane gnali jih na prtfdaj, Nemci, srake. In kdo je bil kriv? Mi sami, ki smo poslušali take kneze, ki so od straha pred Nemci do nog padali in jim dänj dajali iz naših kašč in iz naših hlevov. Pribina je bil ves pasji, več Nemcev je bilo v njegovi družini nego naših in da bi nas bil le mogel, prodal bi nas bil Frankom kar vse vprek kosmate. Kocelj je bil bolj naš, a strahu je imel preveč. Še zadnjič, ko so prišli Franki na potu proti Morava-nom, poslal je nas ž njimi in mi bi bili res morali ž njimi v prijateljstvu bojevati se proti svojega plemena ljudem, da bi Svetopolka ne bilo, ki je rekel: tako mora biti — in bilo je takisto, da smo skoraj vso nemško vojsko potolkli in le ostanke polovili. Zato rečem: ko bi se tako zmenili, da bi tudi pri nas odslej zmerom Svetopolk imel ukazovati, a Franki ničesa, potlej smo svoji in nas ne bi več sram bilo, kakor nas je dozdaj lehko bilo, ne li?"
Zdajci se oči vseh poslušalcev od pripovedovalca Lisa obrnejo z jarka v döl k mestu, ker od tam se je začula godba, glasna, da je vse skozi ušesa letelo.
„Dudlebi, Dudlebi," vskliknejo sosebno mlajši in vse skoči na noge. Tudi druge tolpe zbranih vstanejo in v divjem diru se vse spusti z jarka navzdol na cesto h godcem.
Dudlebi so se imenovali možje precej mnogočislenega rodu, prebivaj očega od Ptuja po Dravi navzgor proti zdanji Koroški in še globlje v to zemljo. Sloveli so isto tako kot dobri vojniki in borci s kopjem -in mečem, kakor tudi — in skoraj še bolj, kajti od tega so dobili ime — kot godci in pevci.
Pravega soglasja, harmonije dudlebska godba ni imela; vsak je pritiskal na svoje dudlje, piskal na svojo piščal, drgnil z lokom ob žimnato struno, ali trobil v rog kakor se mu . je zdelo, da se priklada in ujema z drugimi, izkušal je le, da je bil s svojim instrumentom glasan. Tako je bila dudlebska godba pač močna in burna, toda menj ubrana. Vendar sojo Sloveni radi poslušali, mladina in starina, vse je klicalo „Dudlebi, Dudlebi!" in vrelo h godcem.
Ti so se po cesti razstopili in godli stoje. Ko se je pa zaslišal med množico glas in šel od ust do ust ter veselo razburjenje v narodu vzbudil: „Že gredo! pridejo! glejte! glejte!" vzdignejo se Dudlebi in na čelu naroda, ki se vali za njimi po Cesti in ob straneh ceste gredo naproti veliki družini, ki spremlja in dovaja od daleč Metoda in Svetopolka.
Kristali.
XIX.
Oblačen in mrzčč je dan bil v zimi, Temotna, pusta, mrzla moja duša, Ki jo bvidköstij vseh oblast preskuša, In ki brez zmage se vojskuje ž njimi.
Kar čujem pozdravilo: „Bog te vsprimi\a Uhö strme prisrčni glas posluša, In zdajci mine led, temä, in suša, Stotčro v. prsih nädej se izcimi.
Spet upam, da resnica ne pogine, Naj tudi šila jo ležd zatira, Pristojnega ji ne odkaže mesta.
Zlajšujejo mi srčne bolečine,
Vpoköjen duh v bodočnost se ozira, Odkar pri vela tebe k meni cesta.
XX.
Slaböstij mnogih stidim se nad säbo, Te ne, da kdaj ljudem bi se dobrikal In kčta v glavi svoji vsa pretikal, Kje spi beseda laskanju za r&bo.
A glej» spoštljivo klanjam se pred tabo, In da me čuje rod, glasnö bi vsklikal: Značaj si, ako bi moštvč zanikal, Ves svet podmetal voljo tebi släbo!
Ti mož si, bMgo v nždriji .utriplje, Trpeč srce se tvoje nam žrtvuje, Samč nesrečno teši nas, povzdiga.
In kakor p6mlad rdžni cvet razsiplje, Da naše se <>k<5 nad njim radüje: Takö nam dušo tvoja pesem vžiga.
XXI.
Zamaknen tvojih strun poslušam gldse, Opajajoče dušo mi s sladkostjo, Z veseljem nepopisnim in s krepostjo, In spet srčn<5st za boj v življenji rase.
Ne mislim še, da käj priböril zäse, Človeštvu le pomogel rad z blagostjo In spravo s svojo sklenil bi dolžnostjo, Da dstre sodbe ne prizdvem ndse.
Da, k&dar v tihem grobu že počivam, Glasn6 in sramotilno svet ne sodi: Ta bil zagrčbel je talente svoje.
Da, ako jaz dnij lepših ne uživam, Dglajam vsaj zanamcem pot k svobodi, In zärod tebi naj zahvalo poje.
Iü tormoatis — ad momoriam.
XXII.
Podoba tvoja, v dčžel razposlana, Ljudčm iz dalje kaže te po lici, Pri sebi sem te videl jaz v resnici, Vesel, da sreča ta mi bila dana.
Besede tvoje bile duši mana, Odprla se je tvoji govorici, Kot rösi nčdro se odpre cvetici, Da čvrsta zopet vstane okrepčana.
Ko tvoja meni je stisk&la roko, Srce sladkö je Čustvo pretresalo, Da ti spoznavaš me na pravi poti.
Dosegel si med nami čast visöko,
In jaz primerjan s tabo sem le malo, A zdaj me v delu mojem nič ne moti.
XXIII.
Zaslužen s pismi zlatega peresa Tvoj venec je, kateri splela slava, Saj pesmi tvoje moč ustvarja zdrava, Ki tebi v prsi vlila jo nebesa.
Svet srca ti odpira in ušesa, Posiplje s cvetjeiri te in obožava, A majhen broj le tebe prav spoznava, Ozira zvest se nate brez slovesa.
Zatö radujem se, da sam uvšrjen 0 ničnosti si hvale vse in slave, Da glas nje trombe ni srci ti zmötil.
Da tvojim nogam je naravnost mšrjen Korak iz praha tja v svetlč višave Po stezi, ki se nänjo si nap6til.
XXIV.
Dosldj po gladkem te je v&la sreča. Bog hotel, da od tebe se ne gane, Do hipov verna pöslednjih ostane, Svoj blagoslov na tčme ti roseča!
In če umakne jutri se bežeča, Zavidnost bleda näte s srdom plane, Če seka meč sovraštva tebi rane: Takrat ne plaši naj te strast besneča.
Krvi naltfče kdäj se žejna tigra, Hijeno gladno plen krvavi pase, Sovraštvu moči ni napasti glada.
Živdt sovražnosti je žaloigra, In lovor čestne zmage njemu rase, Kdor pade mož, kadar/fcavčsa pada.
Jos. Cim perman.
Iz mojega detinstva.
Spisala Lujiza Pesjakova.
I.
Ti otrokom maj ko Slave
Nedosegljiv »i uzdr, R&dosti si in ponosa Novsaliljivi jim izvir t Nosil je glavo po konci, gojü notyjsko-lcpo misli in v neprecenljivi, več nogo li biseri in zlato vretlui posodi jih 03tavil svetu, a drznil se jo biti večji in plomenitej&i, nego so bili sovražniki njegovi, zatorej.....
||^^rečno, presrečno je bilo (letinstvo moje! — Ne govorim tu o ČO^ii	ovojih, najboljših, ki jih Bog zemeljski štvdri na-
\hmtš kloniti more, ampak ob usodi, katera je storila, da so^trije yeleuml_.odlpčno vpliva 1 i s svojo oblastjo na življenje moje.
S prvim teh izvoljencev — s prvim v pravem.^pomenu besede v^,/^ — nisem se nikdar seznanila. Znan mi je bil, od kar sem včdela sama z^^jysak^dan, vsako uro, vedno sem ga vedela. Mislila sem, da mora tako biti in ne drugače, mislila, da je ud obitelji naše.
V veliki, svetli, z rumenkastimi vzorci poslikani sobani je stala velika miza, z zelenim suknom pogrnjena, vsa obložena s knjigami in s pismi. Tamkaj je sedeval, zakopan v pravde. Vendar me je vselej ustavil, kadar sem sobo prehodivši šla k ljubemu očetu v dotično pisarno. Razgovarjal se je z menoj, povedal mi kaj veselega ter smijal se mojemu smehu in mojim otročjim odgovorom tako srčno, da_šo mu solze prihajale v oči.
Živ še stoji pred mano v vedno črni^svoji obleki, z blagim, prijaznim svojim obrazom, s svojimi dolgimi črnimi, nekoliko kodrastimi jasmi, ki jih ni nikoli nosil poglajenih, ampak ki so padali, kakor jim drago, na visoko čelo. A pod tem vedno zakritim sčdežem genijalnih mislij so se svetile sive oči in gledale tako prijazno, tako otroško-dobro ter se upirale tako blagohotno name, da se jih še zdaj spominjam s pravo radostjo, da mi jih nikdar pozabiti ni moči.
Ravno tako še pametim, kako se je on, ki je obično bil redkobeseden, časih hipno namuznil in prav trdno^fini ustni tiščal vkupe, ali ob jednem je nabiral globoko gubo sredi čela in vedela sem, zdaj bode čuti kaj_šaljivega. In res sem še že .smijala na vse grlo, ko je bila izpregovorjena prva beseda.
Prve poezije, to sta bila po dva, ali največ po štirje kratki stihi, ki sem jih očetu ali materi govorila za god ali za novo leto,
zložil je vselej on in on je bil tudi, ki me jih je naučil na pamet. Vidim ga še, stoječega poleg svojih roditeljev, zadovoljno se mi nasmihati, kadar sem svoje voščilce srčno deklamovala, in ginenega» ko sem mater Objemala in vene m nar očaji sjiriyala_ so 1 zni obra z.
Rasla sem in skoraj znala citati. Zanimal ga je napredek moj. Dovoljeno mi bodi povedati: pismena moja so mu takoj od začetka bila po volji. Zelo je, gledal pa čedno, čisto_^isavo. Hodila sem v neki dekliški zavod. Jednoč, vrnivšo se iz učilnice, srečal me je ljubeznivi mož na stöpxiicah in izpraševal po navadi svoji o tem in onem. Vedela nisem, če so mu odgovori moji bili po všeči ali ne, kajti zamišljeno me je dolgo gledal in molčal. Ze sem se hotela posloviti ž njim, ko me pri me za roko jin v£de k očetu.
I O „Prijatelj^daj mi poučevati hčerko svojo", dejal je živahno, „večjega veselja mi ne moreš napraviti!" —
Prerad je dovolil oče moj in čas o ppludne je bil odlo^en pouku. Ura, kadar bi_ si^ bil inral.j)dpočiva^^^	in dela, posvetil je plemeniti
mož izobraževanju mladega dekletca! In kako gorko, kako resno se je trudil o tem, kar je prostovoljno prevzel! Nikdar se ni ohiadil v vnetosti svoji, nikoli ne zamudil_ure^_bodisi delavnik ali praznik, bilo mu je vse jedno, in proti meni se je nosil s tako izborno nežnostjo, s tako — čestitljivo bi skoraj rekla — uljudnostjo, da sem se, četudi otrok, sama pred seboj čutila povzdigovana.
Zgodovina je bila najvažnejši predmet pouka. Kakšen razloček med poukom domačim in onim v učilnici! Tamkaj sem besedo za besedo in časih prav brezmiselno lepetala svojo nalogo, tukaj mi ni bilo treba s suhoparnimi knjigami truditi si glave, kajti zgodovinski prizori so se mi stavili pred oči lepše in živejše nego jih popisuje mrtvo pisme. Vtisnilo se mi je zatorej za vselej v dušo, kar mi je bilo razloženo s tako krotko in uverilno, ako^^wJ! sijajno Retorično spretnostjo. Širilo se mi je srce, rasel moj duh ob neprestani misli na vzvišene podobe starili ^Grkov in Rjmljanov in čudila sem se v učilnici, da je to, kar me je doma razvnemalo, časih do solz genilo, bilo isto, kar so součenke moje recitirale malomarno in brez vsega čustva.
Od dnč do dne se mi je vekšala ukaželjnost. Nepotrpežljivo sem pričakovala prvega udarca dvanajste ure, ki me je rešil šolske klopf in brezsapno sem pritekla k učitelju, kateri me je vsegdar_vspre|e[ z jednacim veseljem. Kakšno zadostilo zame in menda tudi zanj, ko sem znala na tanko ponavljati, kar mi je včeraj povedal, ko sem dostojno odgovarjala na izpraševanje njegovo! Cestokrat je bil ljubi, nepozab-Ijivi oča moj priča teh lepih ur, radostno je poslušal in z jedno roko
potem stiskal prijatelju desnico in z drugo ljubkovaje gladil žareče lice moje.
Hitela sva z učenjem, odločena^^	minila in
v; kratkem se je pouk ob četrtkih in nedeljah pričenjal žeobjednaj-stih. Nekoč — kako bi popisala, kar sem takrat občutila — nekoč je položil tiho nasmihajoč se dragi učitelj staro, preprosto vezano knjižico predme na mizo, odprl jo in brala sem: „Englische Sprachlehre" ^ ^Imela sem se učiti angleščini! To me je iznenadilo, to mi je bila čast! Zavedla se skoraj nisem od veselja. S pravo razvnetostjo sem se prijela uka in mesec^nij j)otem_sva^ začela .citati »TheJVicar of Wakefield" v izvirniku. Nikdar ni učitelju bilo moči prehvaliti izbornega dela.
A njegovi volji sem se morala podvreči in se poprijeti še druzega jezika. Prestrašila sem se ga — latinski je bil! Dejal je učeni k, da si z latinščino ugladim pot do sorodnih nji romanskih jezikov. Kolikokrat pozneje sem se uvčrila, da je trdil pravo. Nu, učila sem se potem dobrovoljno tudi staremu mrtvemu jeziku in kosala se s svojim bratom ter se veselila, če so tudi naloge moje bile „sine". —
Nepozabljiva so mi mladostna leta, nepozabljiv mi je mož, kateri, izvolivši me učenko, mi je hotel blagodušno podeliti vse zaklade izrednega znanja svojega, mož, ki je umel tako ljubeznivo vspodbadati dušno življenje moje, kj_mi je bil tako prisrčno dober!
Slutila sem že v ti dobi, dajeJjlovek^Jki^se loči.od veČine ljudij, in iz polu izpregovoijenih besed roditeljev svojih sem tudi spoznala — srčni nagim je v deci tako razvit — da ni srečen, daje zatiran, zak^j, to meni, se vč, ni bilo razumljivo, vendar sem čutila, da protivniki njegovi vsi vkupe ne bi bili vredni odvezati mu čevljev jermen. In kakor se otrok teme boji in vedno le hrepeni po luči, oklepala sem se še bolj njega, ki je bil tako neizrecno dober, in trudila, sem se na vso .moč razv&driiljj)u^ časih, zelö _obJačno^ čelo. —
Hvaležna mu bodem do smrti in hvaležna rečem: on mi je bistril um, on prebudil, kar je prebujenja vrednega počivalo v duši moji; po njem sem se navzela ljubezni do domačega in do tujih jezikov in do s njih književnostij in njemu se imam zahvaljevati, da umejem ceniti znanstvo po vsi svoji vrednosti. Mlado dekletce sem nevede že čutila * nekakšen Jjonos, ker se je on, ki je bil tako nenavaden, zanimal zame, in zdaj me nebi blažila misel, daje meni, srečnici, dano bilo s slabimi dušnimi svojimi darovi razveseljevati uzornega, nesmrtnega moža? —
II.
O mon paysl Dans quolquo lointaino contr<So Si quelquo jour on m' exilait, Par le coeur et par la ponsče, Ah ! toujour« chez toi jo viverais. Qu' en moi lo ciel voio uu impie, Si pour toi jo no suis un fils Soinnis, fiddle, o ma patriel O nion pays!
(Hymne it la patrio.) Heureux qui pout on combattant Vaincro et mourir pour sa patrio.
(Alexandre Duval.),
.	Prikazal se je v hiši roditeljev mojih — katera je bila gosto-
ljubno odprta vsemu, kar je bilo dušno-plemenito in slavjansko — ter se ondu skoraj podomačil drug, zelo nadarjen človek, ako tudi ne genij, kakor jbil prvi.
Da sem slikarica, naslikala bi ga lehko še danes. Jako mlad je t-yf"^o bil^majhne, drobne postave, roci je imel tako beli in mehki, kakor jzenska. Na četrtem prstu se mu je svetil zlat obroček in črno emajliran prstan. Slavjanski tip se mu je videl na clepem obličji, katerega rožnata polt je bila Roleti jako ogorela in pegava. Pogled bistrega očesa, modre boje, bil je smijoč se in srce ogrevajoč, ali često, često se je bolestno mračil. Rumene, gladke in goste lasč je imel in rumene brke so mu senčile cvetoče-rudeča ustna, izmed katerih sta se pri smehi kazali vrsti najlepših jzob. Nosil je po zimi in po leti z vrvcami obšite suknje. Živelo je vse v njem, a mkdar ni vsirpel_dqlgo na jednem mestu, nemirno je silil le dalje. Vendar se je nam otrokom takoj prikupil, kajti prav po otročje je znal^ vesel _biti injgrati se z nami ter tekati in skakati po vrtu. Morebiti je imela ta živahnost nekaj nervoznega v sebi, saj se dobro spominjam, da se je časih hipno umeknila globocemu
^niiŠli^Djli:__gledali, in umolknili tudi mi. Še zdaj
čujem, kako zmagonosno je vselej pričenjal popevati svojo:
»Ni_Je_^lj^kajzg^ubljena!u in kako se je razzvenela v glasove najbridkejše toge! ^r^^/^/JTudi ta ljubi človek, ki je velik prijatelj bil predragemu učitelju mojemu, ni bil srečen. Tudi on je bil zatiran in kar je še tisočkrat huje — bil je pregnan iz domovine svoje!
Kakor izgubljenemu sinu mu je bilo hrepeneti po nji v tujini in kar ga je pehnflo v to bedo vendar ni bilo druzega, nego Ii previsoka, obožujoča ljubezen do nje!
Kolikokrat sem čula, kak^ mu^srce — to blago, dobro srce — krvavi, kako ljubi^njo^ ki je^tako nesrečna! Poslušala sem prisvoji
rtoizici sede	toda milo se mi je storilo, igrače sem
položila strani in tiho sem jjakaja. Četudi jedra razgovorov mlade-ničevih in svojega očeta nisem umevala, vendar so se vtiskale besede v mehko srce in rojevalo se je po njih med solzami v njem öno nepopisno hrepenljivo, öno sveto in raz vneto čustvo, ki je imenujemo dom olj ubj e.
In kaj se ne bi bilo? Saj sem ob jednem zvedela, da se tudi moji domovini godi krivica, moji domovini, ki še za upornike vedela^(ft ni, katgre, sinovi so mirno in pohlevno hodili svoj pot, ki so tako po-božno molili Boga ir^ bili do smrti udani cesarju. Čemu zatorej se ji dela krivica, zakaj ni spoštovana, kakor bi imela biti? Vedno so me trpinčile take misli in četudi nisem rešila vprašanja, ljubila sem očet-njavo vendar vedno bolj in bolj in kar prisiliti bi bila hotela svet, da bi se ji klanjal spoznavajoč jo za najmilejšo, najlepšo deželo zemlje. —
Živahni, svobodnim idejam strastno udani mladenič bi se bil predragi mu domovini posvetil rad vsaj z dušnim delom. A kaj mu je bilo storiti? Kaj bi bil<fmel poročati o nji? Nekdanjo velikost? Ne, ne, tega ne, nihče ni smel imeti pojma o nji. Sedanjo sramoto? Bog varuj, to še menj. Saj^gaje spravilo v pregnanstvo, ko je družeč se z jednakomiselniki prijel za zastavo svobode in ji hotel znova priboriti čast in slavo.
Vendar križem rok mu ni dalo držati. Žrtvoval je torej svoje moči sorodni deželi in trudoljubivo nabiral zaklade naših narodnih svetinj. V ta namen je popotovajjIzjnojim očetom — katerega so opravki vedli pojranjskem in Primorskem, gorilna Koroško, tja na Štajersko in doli na Hrvaško — in pohajaj je sejme in cerkvene shode in če je slučaj nanesel, tudi svatovščine. Pri tacih prilikah so se videle razne šege in običaji, in godci in šaljivci se niso utrudili prepevati narodnih pesmij in uganjati šal in burk.
Mnogokrat smo mi otroci, v veliko svoje veselje spremljali popotnika. Čudili smo se od konca neizogibljivemu Jakobu, ki je-^vedno sedčl poleg kočijaža na kozlu. Policijski služabnik! Grozovita beseda, ki nas je pretresala. Policaja se je bal tedaj vsak otrok. Po strani in boječe smo ga gledali tudi mi. A ker je Jakob bil poštenega obraza, ker ni imel ni orožja ni palice — iznebil se je celö sivomodre svoje uniforme in nosil civilno obleko — ker se nam je nasmihal ter se nosil prav kakor drugi ljudjč, sprijaznili smo se. naposled še ž njim.
V tem, ko je oče šel po svojih opravkih k sodišči, ogledali smo si mi drugi svet.
Na knaetih bitiJ^ Od nekdaj mi je to bilo največje veselje. Vse sile osvoboditi se, malo ne skoraj peroti čutiti, ki bi nas proste kakor ptice odnesle premo v nebo! Tekati med cvetočimi njivami, zamikati se v valove šumečega potoka in — prijetnejšega početja ne znam — iskati stezic! Gledi, tukaj že drži jedna malo navkreber med grmiči do čistega studenca s srebrovitim vrelcem, tamkaj kaže druga pot na zeleno višavo in tretja, oj, se zavija v gozd, kjer je še lepše nego li kje drugje!
! Seznanila z domovino^_svojo sein se za rana, v najmlajši dobi jo križem prepotovala. Poznala sem malo ne vsako drevo in malin, vsako znamenje, vsako cerkvico. A najbolj po všeči mi je bilo, kadar se je dolina prav stesmla, poleg ceste šumela bistra voda in hrib za hribom zastavljal pot, češ: do semkaj pojdi in dalje ne! In šli smo vendar dalje, cesta seje vila kakor bel trak okoli hribov in za njimi so prihajali drugi in še drugi in napravljali mameče mi prizore. Preljuba mi zatorej vožnja skozj ^Ppjj^sko, sk^^elJko_dolij^o in zlasti, skozi Kokro! Neverjetno s^mi_dozdeya_zdaj sami sebi, ali isti na je: črni Železniki, očetov rojstven J^raj^ bilijso moja „obljubljena dežela". Tukaj mi je bilo po godi, tukaj se me je domovina tako tesno oklenila, da bi jo bila lehko z rokama potipala. Res je, kar pesnik pravi:
„Es ist das kleinste Vaterland der gröbsten Liebe nicht zu kle:n;
Je enger es dich rings umschliesst, je näher wird's dem Herzen sein".
Tedne_in _tedne^e.m^^o^no^ preži vela v kraj i, kjer _svet_ni_zabi.t z_^eska.mi^^j^m^ak^gorami, s težkim srcem sem se ločila in prera-čunjala mesece, ki morajo miniti, predno znova sredi zelenih sten zagledam to ljubo sotesko, v katero se nasmiha tako majhen kosec neizmernega obnebja.
Toda nit detinskih spominov svojih sem izgubila, dasitudi ne v Hesperidnem vrti, vendar v_^birintu" železnjšk• Oh, evo je! Preskrbni čuvaj Jakob jo je zvesto varoval in mi izročil. Privozlati mi jo je hitro na mesto, kjer smo se šetali. po hribih in dolinah, na Gorenjskem in Dolenjskem in Notranjskem in ogledavali krasni božji svet. Alijie samo prirodi smo se čudom čudili, stopaji jmio tudi v jiiše in v bajtice in ljubi naš prijatelj, ki je pri tacih potovanjih vedno bil najboljše volje in nikoli ni mogel prehvaliti naše domovine, nagovarjal je vse ljudi. Umeli so ga, dasi ni govoril gladke slovenščine. Stare ženč so mu morale pripovedovati še starejše pravljice, a fantje in dekleta peti pesmi in najljubše mu je bilo, če mu je sivi starček s tresočim se glasom zapel pesemeo, za katero mladi svet še vedel ni. Privleči so mu morali ljudje, kar so hranjenega imeli po omarah in pod streho:
kolovrate in staro plesnivo orodje, suknena ženska krila s širocimi gubami, sreberne pasöve, lepo in gosto vbrane ošpetelje s svetlimi gombi pri rokavih in za vratom, čepice z dragocenim širocim zlatim robom, in tudi peče s čipkami, ki tako čudovito povekšujejo lepoto mladega obraza.
Mi otroci in „neizogibljivi straž", ki je vedno in povsodi hodil za nami, gledali smo in poslušali, in prijatelj, katerega je vse zanimalo, pisal je vjzelenojävojo knjižico z onim lepim svin^mkom, ki_je_bil_v^lato vdelan in meni tako po všeči. S emter tja j e risal žjijim tudi podobe in možje in žene so morali prav mirno in tiho stati pred njim. Toda glasno so se smijali, ko so podobice bile zdelane in ta ali öni je dejal: „Nu^gjejte^nu, to,sem pa jaz !K Vendar še glasnejše je bilo veselje, kadar so vzprejeli zaL.trud svoj svetlo dvajsetico ali šmarijino petjco, in tačas je Jakob vselej mrmral: „Stare ženice in stare petice, to je kaj vredno!" —	/-f:
Naj še povem, da je M iloszu — kakor smo mladeniča po krstnem ' r**-} imeni klicali — najljubše bilo nam, otrokom, napravljati veselje. Zdaj nas je iznenadil s knjižico ali s podobo, zdaj s prvenci cvetlic in sadja ter, da si je v^ srečo štel, ko je naJDuhoge mojemu bratu bil kum. Med darovi, ki mu jih je poklonil, bila je tudi sreberna svetinja z razvnetim, domovino poslavljajočim poljskim napisom.
Kaj misliš, prijazni čitatelj, ali bi bili gospodarji Jakobovi v öni dobi potrdili ta napis? —
J^oliko^ časa je_jned nami bival pregnanec, toda tega se pretožno spominjam, da ni učakal ure, v kateri je zvestemu krdelu rodnih mu bratov dovoljeno bilo vrniti se svobodno k domačemu ognjišču.
Neceg^^svetlega spomladanjega dnč — rože so bile v najlepšem cvetu —spremili smo potrti in žalujoči svojega lmbljejoca, materinega rojaka, na pokojgaljsče.
"""Do. istega dnč nisem znala, kaj je smrt. Nepričakovano mi je v grozoviti svoji podobi stopila pred oči, vplenila nam njega, ki nas je objemal s tako gorko udanostjo. Bolečo — prvo — rano je usekala v otroško moje srce. Dan na dan in leto na leto sem molila za pokoj-nika, Boga proseč, naj mu da od gori gledati preljubo deželo, po kateri; je do smrti tako željno hrepenel. A spominjajoč se njega, bilo mi je--vselej tudi misliti na svojo lepo, milo domovino, katero ie on imenoval ubogo. Zakaj li? - Zakaj li je bila uboga	*»~>ft<* /-—A, -
m.
Svo tut Si'vrca noprohini, (Odgovorih) ako fall ŠtO mi naj vc 6 duSu pal i: Ljuba v k muzi i domovini.
D. Ti. K.
Nekaj let pozneje sem v počitnah spremila očeta na Štajersko v toplice pri Rogatci. Jedva tja dospevši se je očetu pridružil prijatelj s Hrvaškega, kateri je bil pri nas že v Ljubljani. «j-, Ljubezniv, prijazen mož je bil, kjepke postave in srednje velikosti, mlad menda še tačas — o t ci^n e^u m 6pr eJ5oj^j^tm) s t i — in ako se^meni tudi ni videl lep, bilo mi je vendar ugodno njegovo obličje, navzlic veliki temni bradi, ki je je po nekoliko zakrivala. Kar se je videlo obraza, bilo je one lepe zamolkle, jednakomerne boje, katero poljubi južnega solnca dihajo na zdravo lice. Nos mu je bil precej velik, a upognen. Črni so bili lasje in črne brke. S prikupljivo prijaznostjo so se upirale_duhovite u j ego ve oči v človeka in časih se je kar očarovalno zasvetilo v njih. Prave pesniške oči sta bili, temni in vendar tako svetli ti zvezdi! —
Življenju v toplicah poleg Rogatca, ki so stale na vrhunci ime-nitnosti svoje, čudila sem se na moč. To je bilo kaj za živahno mladostno glavico! Na vse jutro se je glasila muzika v lepem paviljonu z bršljinom obrastenem in mrgolelo je ljudij na asfaltovem tlaku ve-licih drevoredov. Vse se je gnetlo k zdravilnemu studencu, kjer so brdke Štaierke v kmetski svoji opravi polnile kozarce s penččo se kislo vodo. Sukalo se je okoli izvora največ samö to, kar je bilo zdravo. Le sem-tertja je v stranskih drevoredih koračil gost, kateremu se je znalo na lici, da ni iz veselja o življenji, ampak iz strahu pred smrtjo prišel pit zdravilni studenec.
V množici se je prikazala in očitno odlikovala azurkau — to je bila suknja od jako fine tkanine, obšita z ognjeno-rudečim robom in z jednakimi vrvcami — nosjli jjp .jo hrvaška gospöda, moški ii^ ženske. Turški fes in närodne nošnje Jugoslovanov so se videli poleg najele-gantnejših oblačil iz Dunaja in iz Pariza. Močno zastopan je bil ori-jentalski tip in kolikokrat na dan so se krasne Židinje preoblačile in nove in dragocene toalete razstavljale na ogled!
Ob deseti uri je potihnila godba in izgubljalo se je burno življenje krog studenca, a pri obedu se je ponavljalo v različnih dvoranah. Popöludne na sprehodih je igrala novič muzika in kadar je legal mrak na prijazno d£lmo_^.Jd_se sicer ne raore ponašati. 8 po-^tow^rirpdno lepdtp — družilo se je vse v največji in najjasnejši
dvorani in mladi svet je čestital Terpsihori. Cel^ ^n^jiajmlajšo de-klico, zapazij^ je v kotičku mojem marsikateri plesalec in me privedel na svetlobo blesteči h se lestencev.
Zvesto hranim j>esem, ki jo je po jedni teh veselic izročil očetov prijatelj „Vekoslavi", kakor me je vedno imenoval po svojem jezici^^-WWc.
Evo je:	'	(yr*****
„Kad Vas vidim, lepe mile!	A kad čajem rčč se levat
U tom kolu u toj slavi,	S ustiuh Vam našu zdravu,
Mnčm da vidim divne Vile	Mnšm da čujera s raja pevat
Gde igraju u dubravi.	Zbor angjelah božju slavu.
Da, o družba preljubezna! Silno Vaše dike sjaju, Da nijedno sarce nežna, Jel na zemlji il u raju."
Ako so me čarali večeri, ljubša so mi bila še jutra. Ostavili smo hrumeča sprehajališča krog studenca in po lepih, gozdnih potih hodili vedno dalje ter dospeli na vrh Janinske gore. Polagoma so slabeli glasovi muzike in se čuli kakor zamolkel jek dalnje melodije. Sladak mir je vladal okoli nas in v teh samotnih, tihih krajih so, slajše nego li je vsaka godba, znova zveneli navdušeni glasovi domoljubja na moje uho. Znova se jih je nasrkalo mladostno srce in ob jednem je je mamil zdaj tudi divni čar — poezije! Domoljubja i^^^I^ÄLPIP' kipel je najin zvesti spremljevalec, panjem je poezija, svetla hči nebes ^^rv. -j vplivala name s svojimi čudesi. Tresoča se in željno sem gledala na vhod v nje svetišče!
Rad_sejej)esnik razgovarjal tudj_z menoj. Pripovedovati sena muj^orala^ijJ^azejn svojem učitelji in o njemT fraferega je krila pre-rana mogila. V njiju spominu sem se iznebila plahote in menda sem yfz^-yt celö vneto govorila, kajti strmčč, toda jako prijazno m* je gledal sloveči mož. In prav v tacili hipih se mu je v očesi zasvetil oni solnčni čar, ki je vse obličje izpremenil in se mu tako dobro pristojal.
„ šjlod^_ško5a,_dani dečakj^^čuja sem slučajno jed noč reči pesnika. Oča moj mu je pritrdil.
Ali so meni veljale te besede? Zvedela tega nisem nikoli. Užalila me je mogočnost, da bi bilo tako. Sama v sebi sem dejala: „Ali mislite, da deklici ni dano ljubiti domovine svoje in se ji žrtvovati, kakor delate vi? Ali ni moči, da bi ona ji prepevala čast in slavo in v sladkih pesmih izrekala čustvo svoje? Ubožice, ubožice potem me, če je to, kar je najvzvišenejŠega, najbiažjega na svetu, dovoljeno samö možem!"
Take misli mi niso dajale več miru. Zatopljena vänje sem se odtegnila večernim zabavam in prerada sem v svoji sobi pri odprtem oknu slonela in sanjala tja v tiho noč. Molčeča sem po sedaj hodila na jutranjih sprehodih pred očetom in njegovim prijateljem, ki sta tako uglobljena bila v svoje razgovore, da tega skoraj zapazila nista.
Pros&č sem pogledavala cvetlice, ki so bile tako lepe, gozd, ki je prečudno šumel, in solnčne žarke, ki so mu zelenele veje prešinjali in natikali na dehteče pr&proti blesteče svoje luči. Sililo me je jih pozdravljati z lepimi, milimi, a vezanimi besedami, s takšnimi, kakeršne je vedno govoril oni srečni domorodec ^tam v ilirski zurki. Ali solnce in gozd in cvetice mi jih niso hoteli vdihniti. Neusrailjenci! — In kakor mali vrelec, ki vedno jednoglasno prepeva svojo pesemeo in šej^jioči, kadar vse miruje,	ta.ko tudj jaz bedeča in sajßjaje
nisem mislila druzega, nego li na pesništva božji dar.
In — sreča rajska! Kar sem si zaman prosila od blestečega sol n ca, za-mdn od dehtečih rož in od senčne šume, to mi je milo darovala nebeška luna!
Peljali smo se nekoč iz Podčetrtka nazaj v toplice. Prekrasen večer je bil. Vzhajala je polna luna počasi se pomikala na vrh ob-nebja in migljajoč jo je obkrožalo tisoč in tisoč zvezd. Zamaknena sem upirala oktf na to visoko, razsvetljeno nebo in čimbolj sem gledala gori, tem globokoje sem videla vanje.
A glej, z luno vred so se prebudile doli na zemlji dolge črne sence, čudne so bile na beli cesti podobe visocih kotös, na katerih se je premikala naša kočija, in drevesa bližnjega gozdiča s svojo senco so sezala daleč čez ravan in se spotikala nad orjaškimi kolesi.
Na tfni strani ceste pa je bilo vse čisto in jasno. Ostrokožni obraz Rogatske gore tam v dalji je bil ves oblit s svetlobo. Brezam tu blizu mimo nas so se svetila bela krila in čez in čez so bila obsuta s srebrom. Vsaka rosna bilka se je napajala z „božjoJučko" — kakor majhni.	Juno — in blestele so se lepše
nego li dijamanti in smaragdi in, blaženstvo, delitve svetle te milosti ^ ^seje udeležilo tudi srce moje, majhen, mil žarek božje lučke je padel vanje, čustvo je našlo besede, ki so se same po sebi vezale v gladke r	stihe in — prva pesem je bila zložena!
Jt^rvvJc«/vvCS
^	Gospoda sta mislila, da spim, ali ja^_sem se_z luno r<u^varjala,
hvalila in slavila njo, ki je ustam dala izpregovoriti, kar mi je napolnjevalo dušo. Srce mi je tolklo od sreče, kakor nikdar poprej, znala nisem, ali sem še na zemlji, ali že v nebesih. Takrat še pohlevne Iučice, ki se je meni v srci zasvetila, niso temi le ni najmanjše sence. Pozneje, se vč,£s§ei_se ^nanila|ju^^fljžmi.
Dve uri tr	m i je^ mi miajiimuta. Nihče ni
vedel o moji sreči, še zapisati se nisem upala stihov, ali v glavi in v srci sem jih dolgo hranila in ljubkovala. Sama luna je znala zanje, ojr^molč^čjc.jn.jraroa zaupnica, ki je navajena okornega poslavila. Saj sc^mgpda odpošilja največ poetičnih prvencev na njeno adreso.
Pri kraji sem s svojim poročilom o zlatem časi, v katerem se je detinska duša veselo, krotko in pobožno zamikala v sanje, obsezajoče zemljo in nebo.
Nihče ne bode vpraševal, kateri so bili izvoljeni duhovi, ki mi jih je naj milejša usoda privSdla naproti na poti mladostnega življenja. Vsak Slovenec jih pozna in jih čestf, vsak prvega razvneto in čudeč se mu obožava. Toda jaz sama hočem, da se na tem mestu svetle slavna, ljubljena njih imena. Zveni zatorej, uboga pesem, in oznanjüj s prostim glasom svojim, kar sem hotela živo popisati na tem listu in kar mi bode polnilo hvaležno srce do poslednjega udarca! Detinstvu milo mojemu sijale
Tri zvezde velekrasne so blesteč, Ofröka z lučjo svojo ljubkovale, Prijazno blagoslov mu svoj deleč.
Poučujč mi prva je kazala
Neprecenljivi znanostij izvor, Po drugi, hrepeneči sem spoznala Za rana domoljubja sveti vzör.
A tretja s pesmimi je prebudila
Mi v srci vnetem pesmij prvi glas: In vas bi moja duša kdaj zabila, Preširen in Kor y t ko, Stanko Vraz?!
Izvoljena deklica.
pš|?akrat, ko si se narodila, Bogovi so navzočni bili; V pogled se tvoj so zameknili, Takö si nežno-ljubka bila.
Oči so (voje poljubili Bogovi, usta so rudeča: „Da bodi mila tebi sreča*! Ti rahlo na uho šepnili.
Ko so od tebe se slovi li, Božanstva sled v očesih tvojih, Na ustnih ti poljubov svojih Odsev so rajski zapustili!
Tinea.
Ziv^jerye.
v nebeškem slavospevu slab akord To je v vesoljnem stvarstvu žizen naša; Gorjtipega otrčva pčlna čaša,
V	nebčškem slavospevu slab akord. Zaklüde näd nam plčni in raznäSa Ropaželneje od tatarskih ord. —
V	nebeškem slavospčvu sk\b akord
To je v vesoljnem stvarstvu žizen naša.
Najlčpši dan človeku — zadnji dan, Ko n<id ohöli grdd se v nič podira, Ko trudno se okö na vek zapira: Najlčpši dan človeku — zadnji dan! Ž njim konec jc trapečega nemira, . Življenja böj na včke je končiln .... Najlepši dan človčku — zadnji dan, Ko näd ohöli grad se y nič podira.
Fr. Gcstrin.
Jko otčžna solza mi rosi, Ko t§be glčdam, deva osamela! Če v lica sc ozrem ti ovenčla, Okö otožna solza mi rosi. Kot divna roža bujno si cvetčla, Sadü zdaj ni, a tudi cvčtja ni . Oko otožna solza mi rosi, Ko tčbe glčdam, dčva osamela.

Odeveli roži.
Čas je cvetočim rožam slab vrtnär, In malo sc za zorno cvetje meni. V brzini preko gred hiti ognjeni, Čas je cvetčči-.n rožam slab vrtnar. Če zamori jih sape dih strup&ni, Če krasno se vseveto — kaj njemu mar?! Čas jc cvetočim rožam slab vrtnar, In malo se za zörno cvetje meni.
F r. G e s t r i n.
Iz dolzega časa zaljubljena.
Spisal Alfonz Pirec. a pariški salon sem naslikal dvoje slik, katerim predmet je bilo naše slovensko vaško življenje. Sujet, kakor tudi sliki sami sSs sta jako ugajali in moje ime je kmalu zaslulo. Naročil sem imel obilo in tudi svoje nenaročene slike sem prodajal hitro. Navzlic temu, da sem se v Parizu skoraj udomačil in da sem bil sleharni dan povabljen v soarejo k ti ali oni imenitni rodbini, odločil sem se vendar predlansko pomlad zapustiti francosko stolico za nekaj časa. Tako dolgo že nisem videl drage svoje matere in rodne svoje hišice v mali zakotni vasi na Kranjskem!
Ne morem vam popisati veselja matere svoje, ko me je objemala! Začetkom me celö poznala ni. Kar strmč me je gledala, a zdajci se ji zaiskre oči, zaihtela je, objela me in poljubovala.
Kako zadovoljno življenje sem imel na domačem svojem domu! V mali podstrešni sobici sem ustanovil svoj atelijč. S kakim veseljem sem slikal! Belo mi je šlo izpod rok, da sem se čudil samemu sebi.
Časih zopet sem po vse dni s svojim slikarskim orodjem, katero mi je nosil vaški fantič, lazil po bližnjih holmih in gorah.
Neko popöludne sem prišel na nevisok holm. Raz njega se je videlo v dolinico. Pod vznožjem gore je stala koča. Na pragu je sedčl star ded in se igral s plavolasim dekličem. Pri vodnjaku pa je stala mati in z veselim očesom gledala, kako se zabavata ded in vnučica.
Ugajal mi je ta motiv. Razpostavim tedaj svoje potrebno orodje in začnem slikati. Fantič moj, Janezek, legel je v senco in zaspal. Ne da bi me kdo motil, slikal sem že kake dve uri. Skica moja je bila blezu gotova. Ves zadovoljen sam s seboj hočem ravno vzbuditi fanta, naj bi pomagal premekniti stojalo, da dokončam še zadnje poteze.
„Izvrstno, gospod!" zaslišim za seboj blagozvočen glasek.
Ozrem se in za seboj vidim krasno gospodično zlatoplavih las v svetli obleki. Veselo se mi smeje ter mi ploska. Začetkom se mi je zdelo, da se mi sanja in skoraj le mehanično jo pozdra vim s klobukom in rečem:
„Hvala lepa za Vaše priznanje, lepa gorska Vila!"
„Oprostite, da sem Vas motila. Gledala sem Vas že četrtinko ure, a Vi me niste opazili, tako ste bili uglobljeni v slikanje."
„Kdo bi si pa tudi mogel misliti, da v tem gozdu prebivajo gorske Vile! Jaz kar verjeti ne morem svojim očem. Ne včm, ali ste res zemeljsko bitje, ali nebeška prikazen ?"
„Jaz sem iz grada, baronica Gairauska. Od predvčeraj stanujemo tu, namreč papa, mama in jaz. Ker ima celo moja drugarica dopust in je ostala v mestu, šla sem si danes sama ogledat okolico. Jaz sem popolnoma navadno človeško bitje. A Vi ste gotovo kak popotni slikar?«
„Tudi jaz sem tukaj doma! Moje ime je Stanko Vrne, slikar iz Pariza in sedaj tukaj na počitnicah pri materi svoji tli doli v vasi."
„Vi ste slavni slikar Stanislav Vrnč?"
„Sem, baronesa, tako je moje ime."
„Pa jaz Vas motim. Vi ste menda hoteli Še nekaj dovršiti?"
„No, končal sem za danes. A famulus moj tam-le spi in še celo najina glasna govorica ga ni prebudila. Hočem le še nekaj potez narediti in rad bi imel, da mi prestavi stojalo."
„Dovolite meni biti Vam famulus/ in hotela mi je pomagati.
„Hvala, hvala! Ni treba, gospodična baronica. Saj pravo za pravo sam lehko vse naredim."
A ni se dala pregovoriti. Sesti sem moral potem in še to dovršiti, kar sem hotel.
Vzbudil sem potem Janezka in mu uredil svoje orodje, da je nese na moj dom. Jaz pa sem spremil lepo svojo znanko proti gradu. Na potu mi je povedala, da ji je umrla nedavno babica in da sta se tedaj mama in papa odločila poletje prebiti na zapuščenem svojem posestvu v Bistri. Povedala mi je, da ji zelö ugaja kraj, samö dolgčas ji je. Živela je od prve svoje mladosti na Dunaji in po leti kje v kaki imenitni kopeli in dasiravno je danes šele tretji dan tukaj, vendar ne vč, kako bo prebila dolga dva meseca
Ravno sva stopila z gozdne poti na cesto, kar nama prijaha na-sproti njen oče, baron Gairau.
„Nu, Klara, kje pa si bila? Pol ure sem čakal nate, a naposled odjahal sam."
Hčerka se opraviči ter predstavi mene.
„Gosppd Vrne, velika mi je radost Vas poznati. Bil sem lani jeden teden v Parizu po opravkih svojih in hotel sem Vas, slavnega rojaka svojega, obiskati, ali ravno takrat ste bili nekaj bolni, kakor se mi je reklo."
Z veseljem mi je stiskal roko in povabil me, naj ga spremim v grad, da me predstavi tudi soprogi svoji.
„Tukaj na kmetih ni treba delati nobenih ceremonij. Le pojdite z menoj," reče mi, ko mu jaz ugovarjam, da pač sedaj-le ni pripraven čas za prvi pohod.
Videlo se je res vsem, kako so me bili veseli. Navajeni veliko -mestnega življenja, dolgočasili so se tukaj sami brez vsake družbe na kmetih. Gospa baronica je hotela preživeti poletje kje v samoti, ne da bi koga znancev vabili k sebi. Tudi gospodu baronu je ugajala ta ideja, in še celo živahna, semtertja tudi nekaj melanholično razpoložena baronica Klara je bila vsa vneta za ta projekt. Zdaj pa je bilo že baronu in baronici žal, da so se zakopali v ta odljudni kraj in, kakor smo slišali, tudi baronici Klari.
Pozno na večer sem se vračal iz grada domöv. Da so me povabili, naj jih pridem gotovo kmalu obiskat, ni mi treba praviti.
Nekaj dnij pozneje me vpraša baron, če hočem slikati njih portrete. Z veseljem sem prevzel to naročilo. Pisal sem v mesto po vse potrebščine za tako veliko delo in se potem naselil v gradu.
Z baronico sva bila skoraj po ves dan skupaj. Ali sva jahala, ali peš hodila na sprehod, ali pa smo sedeli vsi družno v salonu in pravil sem o Parizi in o svojem potovanji po Italiji.
Dasiravno sem dosti občeval z damami, naredila je vendar krasna Klara takoj prvi dan poseben vtisk name. Večkrat se mi je zdelo, da
ne morem na nič druzega misliti, kakor Ie na njo. Ona je občevala sicer tudi rada z menoj, ali da bi kaj posebnega čutila za mene, ni se mi zdelo. Brezupno ljubezen sem nosil v srci. Zjutraj zgodaj sem vstajal vsak dan in hodil obiskavat ljubo mater svojo. Večkrat sem slonel sam v včliki izbi za mizo in zamišljeno zrl pred se.
„Varuj se, Stanko moj, da se ne zaljubiš v grajsko gospodično!" posvari me jedenkrat mati. „Taki ljudje imajo sicer lep obraz, prijazno govore, a srca nimajo."
Čudil sem se materinim besedam, da je ugenila, kaj se godi v srci mojem.
Šel sem zopet v podstrešni svoj atelije in začel slikati podobo, katere je bila polna duša moja.
Nad mesec dnij sem nosil že to življenje, kmalu mi je kaka beseda Klarina dala up, kmalu se mi je pa zopet zdelo, da se motim. Visel sem med upom in strahom.
Nekega večera smo sedeli vsi skupaj na verandi ter se pogovarjali.
„Kam pa hodite Vi vsako jutro, gospod Vrn&?" vpraša me baronica Klara.
„Na sprehod ali tudi k svoji materi domov", odgovorim ji odkritosrčno, čudeč se, čemu me vprašuje.
„Hotela sem Vas prositi, da bi jutri zjutraj jahali z menoj. Po dnevi je tako vroče."
Obljubil sem ji, da jo spremim z velikim veseljem. Rekel sem, da je drugi dan nedelja in da tako matere ni doma. —
Jahala sva v mladi dan. Prijetna sapa nama je pihljala nasproti, visoko nad nama so žvrgoleli skorjanci in prijazno so naju pozdravljali vaščanje, ki so hiteli v cerkev.
Zavila sva z včlike ceste v stran. Bila sva sama in jahala počasi.
„Ali kaj zelo ljubite mater svojo?" vpraša me Klara.
„Da, baronica, kolikor more sin ljubiti mater svojo!" zatrjujem
ji jaz.
„Kaj bi Vi, gospod Vrnč, mogli še koga bolj ljubiti, kakor njo?" vpraša me dalje.
„Gotovo, baronica!"
„Vi najbrž mislite: svojo nevesto. Jaz ne verujem, da bi se Vi, gospodje, res kdaj tako zaljubili, kakor se me ženske. Moj bratranec Alfred mi zatrjuje vedno, da me ljubi, ali jaz mu ne verjamem. Jaz sem mu na primer le iz nagajivosti prepovedala, da ne sme priti k nam na kmete, toda ko bi me le količkaj ljubil, mislil bi si gotovo lehko, da mi mora tu sami biti dolgčas."
„Saj ste mi vendar včeraj zatrjevali, da Vam zdaj ni dolgčas," rečem ji jaz.
„Nu, saj mi res ni, kar ste Vi pri nas, in zdaj mi je celo všeč, da ni bratranca mojega."
„Kako . sem Vam hvaležen, baronica, da Vam jaz s svojimi slabimi močmi celo nadomestujem Vašega bratranca," odgovorim ji jaz nagajivo.
„Ne, gospod, jaz Vas nisem hotela žaliti. V resnici si ne želim nobene druge druščine," reče mi ona in mi poda kakor v spravo roko.
Jaz jo pritisnem na ustni. Radovoljno mi prepusti roko in se za-rudi. Ves strah mi mine in začnem ji govoriti, kako jo ljubim in obo-žavam od prvega trenotka, kar sem jo zagledal.
Slučajno sva prijahala na ravno tisti kraj, kjer sva se prvič videla. Ustaviva svoja konja, jaz ji pomagam raz sddlo in dolgo sva se držala objeta in pozabila na vse okoli.
Kako srečen sem bil odslej! V jasni ljubezni je mineval čas.
Jeseni smo se preselili na Dunaj. Dovršil sem svoje slike in na ondotni razstavi sam prejel zanje obilo slave.
S Klaro sva se zmenila, da pojdem jaz zdaj v Pariz, drugo pomlad pa pride ona s svojimi roditelji tja. Do takrat sem upal dobiti profesorsko mesto na kaki slikarski akademiji in potem sem jo hotel snubiti pri njenih roditeljih.
Vesel sem odšel v Pariz. Po zimi sva si dopisovala pridno; proti pomladi, ko sem jo vprašal, kdaj pride v Pariz, nisem dobil ni na to ni na dve poznejši svoji pismi nobenega odgovora.
Roditeljem sem se bal pisati, zato se odpravim sam na Dunaj, v strahu, je li ljubica moja zbolela, ali kaj ?
Star znanec sem šel v hišo baronovo takoj po svojem prihodu.
Baron me je vsprejel z velikim veseljem, povabil me je celo še za tisti večer, rekoč, da priredi danes svojim intimnim znancem in prijateljem soiree dansante. Povprašal sem še, kako se ima gospa soproga in baronica Klara ter odšel, ne da bi kaj zvedel o Klari, zakaj je tako čudno umolknila. Vprašal sem znance. „Z bratrancem je največ skupaj," povedali so mi, „toda na kaj resnega ni misliti."
Grofa Alfreda, mislil sem si, njega se pa ne bojim. Bil je dolg ka-valerijski lajtnant nelepe postave in še menj lepega obraza, dolgočasen in neumen. Kolikokrat nama je bila s Klaro njegova suhokrdka podoba a la Don Quixote predmet marsikateremu dovtipu.
Da sem bil zvečer med prvimi gosti, ni se čuditi. Vsprejel me je gospod baron. Peljal me je takoj k soprogi in hčerki svoji.
„Pozabil sem Vama še opčludne povedati, kako ljubega gosta sem tudi povabil k denašnjemu večeru," reče jima in hitro odide vsprejemat nove goste.
Poklonim se obema in ker je godba ravno zagodla prvi valček, prosim Klaro za ples.
„V kakih skrbeh sem bil, Klara, ker mi nisi nič pisala. Bal sem se, da si bolna."
„Ne, jaz sem popolnoma zdrava," pravi mi, koketno se smeje in malomarno me opazuje.
„Ali me ne ljubiš več?" vprašam jo zavzet.
„Jaz sem nevesta svojega bratranca Alfreda. Jaz in Vi sva se drug v druzega zaljubila le iz dolzega časa"
„Hvala lepa, baronica," dejal sem, ker sem ravno dokončal turo. Zdelo se mi je, da me je ošinila strela.
Nasproti nama pride njen bratranec, njen ženin.
„Klara, ne zameri mi, da sem tako pozen!" opravičuje se on.
„Monsieur Vrne iz Pariza je tu," odgovori mu ona in pokaže ndme. On me prej ni hotel zapaziti.
Govorila sva navadne fraze. Meni se je vrtelo v glavi. Predstavil mi je svojo sestrično — nevesto.
„He, famozna nevesta, he?" zasmeje se neumno proti meni, že plešoč.
Zemljepisne ertiee.
Piše Evgen Lah.
______V. Kranj.
fpjllpd'kupina, ki jo mislim pod tem imenom natančneje opisati, ima z radovljiško še veliko več podobnosti kot tržiška. Tudi pri i^S® nji je severovzhodna, severna, severozahodna (le z malo izjemo, kjer je ravnina onstran Naklega odprta), zahodna in deloma tudi jugozahodna periferija gorovita, oziroma hribovita. S tržiško skupino ima to jednakost, da je tudi tu meja proti jugovzhodu in vzhodu ali popolnoma ali pa vsaj deloma odprta. Kot pri radovljiškem in tržiškem svetu, je tudi pri kranjskem severna in severovzhodna stran najvišja, južnovzhodna pa najnižja.
Vkljub ti jednakosti opaziti je vendar velike razločke že na prvi pogled. Glavni razloček v fizijonjomiji obstaja v tem, da nastopa
44
tu gorovje, oziroma hribovje skoro brez izjeme le v jedni sami vrsti, bodisi že, kar opazujemo na severu, v prvotni glavni Črti, bodisi, kar vidimo na zahodu, v sekundarnem predgorji. Da bi jedna stran pri pogledu iz ravnine strinjala v sebi več vrsta in z več različnimi vrstami tudi različne višine in različno vegetacijo, kar n. pr. opazujemo, če se ozremo iz Radovljice proti severozahodu, severovzhodu in vzhodu, tega tu ni. Mnogovrstnost tedaj ni usredotočena v manjših skupinah jedne in iste strani, zato je pa na različnih straneh tem večja, ker se višine, po zunanji obliki in kakovosti toli nasprotne, ravnine neposredno dotikajo. Zraven nebotičnih, divje razoranih, popolnoma golih višin, dobivaš sicer še vedno visoke, vendar že do vrha porastene špičaste gore, zraven teh zopet že veliko nižje rebraste vrhove z bujno vegetacijo; nadalje popolnoma nizke hribe kopičaste oblike in valovitega površja; sredi vsega tega različnega vrbovja pa se razprostira velika kranjska ravnina kot največja, severozahodna tretjina velike gorenjske ravnine.
Navpična razpetost, koja Planine sploh tako odlikuje pred drugimi gorstvi, koja ni v nič manjši meri lastna kranjskim Planinam posebej, vsled koje se nam iz globokih dolin, udrtin, razpoki in in zarez pokazujejo po 2000 in še več metrov višji goli orjaki, nahaja se, kakor pri že popisanih skupinah, tako tudi pri kranjski. Kar so Mojstrici, oziroma Krmi, Triglav, Cmir in Rjovina; kar so Završnici Bšlščica, Stol, Srednji Vrh in Begunjščica, kar so bohinjski razpoklini Triglav in njega veličastni sosedje, kar je bistriški dolini Košuta, to sta kokriški soteski Kočna in Grintovec, to kranjski ravnini Storžič in Zaplota.
Ves kranjski svet se da določno deliti po precej globokih strugah Save in Kokre v tri po velikosti površja ne ravno posebno različne dele: v največji vzhodni, srednji severni in najmanjši jugozahodni del. Meja med prvim in drugim je Kokra, meja med zadnjim in prvima Sava. Prvega imenujmo po vasi Cerklje cerkljanski, druzega po Preddvoru preddvorski in zadnjega po Stražišči stražiški. Pri Kranji, osredji vsega opisovanega sveta, dotikajo se ti trije deli m<id sabo. Prvi je na severu gorovit, na sredi planotast, na jugu raven; drugi je na severu gorovit, na sredi hribovit, na jugu raven; tretji na severu hribovit, na jugu raven.
Pričnimo s preddvorsko tretjino. Njen goroviti severni del je v svoji zahodni polovici že pri Tržiči opisana južna mejna črta tržiške kotline, ki smo jo nazivali Kriško Goro. Precej na sredi nahajamo že tudi opisani Storžič. Od Storžiča, oziroma od globoko urezanega sedla na desni se vije glavna Črta še vedno v kake pol ure dolgem, precej
ostrem grebenu v jedni sami vrsti. Tu se pa cepi v dve precej nejed-naki vrsti: v krajšo severno, ki je ob jednem mejna črta med Koroško in Kranjsko, in v daljšo južno, ki pripada vsa Kranjski. Omenjena severna ima značaj navadnega gorovja ter se vije začetkoma proti severu, pozneje pa v vzhodnem pravci čez 1300—1500 m visoke vrhove in primeroma nizka sedla, in neha po dobro uro dolgem teku tesno ob Kokri. Drugačna je z južno črto. Krog dveh ur dolga se v jugovzhodu dotika kokerske soteske. Tu pa tam se nagiba k malemu pla-notju, s kterega pošilja proti jugozahodu in severovzhodu kratke stranske veje, katere se zopet dele v več malih vejic. Jedna teh stranskih vej je že zgoraj omenjena, s severno glavno črto vzporedna veja. Ves ta oddelek, akoravno višji kot severni, ima vendar gledč zunanje oblike na sebi le značaj predgorja. V jedni južnih stranskih vej nahajamo mimo Storžiča najvišji vrh vse opisovane skupine, to je do 1650 m visoko sezajočo Zaploto ali Mali Grintovec. Tudi glavna črta ima vrhove, ki so sicer precej nižji kot imenovana Zaplota, na drugi strani pa zopet višji kot že opisovani Kozji Vrh, Starec in Med vodnjak; omen-Ijiva sta posebno Javerkov vrh in Bolšek.
Prečni grebeni, ki se spuščajo v večjih vzporednih črtah od Kriške Gore, Storžiča, Malega Grintovca itd., prehajajo dalje na jugu v prijazne brdovite holme, kateri polnijo ves prostor med ravnino in gorovjem, deloma do ceste, ki pelje iz Naklega v Predoslje, deloma do Blatnika, ki se od južnega Storžičevega pobočja prišedši izliva pri Mlaki v Kok-rico. Najmogočnejši je ta oddelek na zahodu, kjer se končuje s že zgoraj imenovanim Udnim borštom.
V	jugu teh holmov se razprostira srednje do 400 m visoka ravnina med cesto iz Naklega v Kranj in med spodnjo Kokro v podobi trikota. Kjer jo v najjužnejšem, ob jednem najnižjem delu oklepata v podobi poluotoka Sava in Kokra, tam leži mesto Kranj. Omeniti bi bilo še med spodnjo Bistrico, Savo in glavno cesto ležeče do ure dolge, in posrednje slabe četrt ure široke, večinoma gozdnate planotice, Dobrave imenovane, s precej strmimi, primeroma visocimi robovi na jugozahodu proti Savi, z neznatnimi in zložnimi proti severovzhodu. Na jugovzhodu preide polagoma v ravnino samo. Nji nasproti, onstran Bistrice, leži že k tržiškemu svetu pripadajoča Dobravica.
V	orografičnem obziru gotovo najodličnejša, ker najmnogovrst-nejša, je druga, to je cerkljanska tretjina, v jugovzhodu in vzhodu prej opisane, med Kokro in Savo. Severno gorovje se začenja takoj ob ko-kerskem prelazu na levem bregu Kokre ter se vije v uro dolgi črti od zahoda proti vzhodu ves čas kot meja med Koroško in Kranjsko.
Do glavnega vrha, do Grintovca, ki je „triplex confinium" med Kranjem, Kamnikom in Železno Kapljo, pripada kranjskemu gorovju. Po zunanji obliki spominja omenjena črta živo na Triglavovo gromadje. Greben je namreč ravno tako oster, površje ravno tako razorano, divje in popolnoma golo, vrhovi večinoma ravno tako špičasti, sedla primeroma ravno tako globoka, skupina ravno tako nagromadena. Kakor Karavanke sploh so tudi ti velikani od južne strani vkljub svojemu visokogorskemu značaju zelo pristopni, njih severna pobočja pa so zelo strma, nevarna in sploh nepristopna. Posebno zanimljivi so gledč svoje višine. Ob kokerskem prelazu komaj nekoliko nad 1300 m visoki, vspenjajo se po kratkem prestanku v Kočni do več kot 2400 my malo pozneje pa v Grintovci celo do 2558?«, ter ne zaostajajo skoro nič za najvišjimi juliškimi vrhovi. Akoravno že tako daleč na vzhodu in sploh že skrajnemu jugovzhodnemu delu planinskega gorstva pripadajoči, so vendar najvišje evropejsko gorstvo svojega poldnevnika, ker presezajo tudi najvišja gorstva, ki imajo večjo ali pa jednako oddaljenost od otoka Ferro, za 100—200 m srednje višine. Pred juliškimi planinami imajo pa še to prednost, da imajo vkljub veliki višini primeroma dosti, sploh pa več in višje sezajoče vode. Suhe peščene grape, katerih imajo one v obilici, so tu le redka prikazen. Sedla, večinoma ostro vrezana, se-zajo do 1700m navzdol. Tudi južna predgorja sezajo veliko višje, kot pri prej opisanih skupinah. Od Grintovca se namreč loči proti jugu skoro uro dolgo rebro, ki obdrži še vedno po zunanji obliki in po višini značaj visocega gorovja, ker seza s svojimi ostrimi in golimi rebri še vedno nad 2000?«. To je vrh, znan pod imenom Greben. V jugu Grebena nahajamo dve visoki udrtini s precej strmim obrobnim gorovjem, ki se na sredi zožujeta; zoveta se Dolge Njive in sezata na jugu do 1900?« visocega Krvavca. Na te udrtini se naslanja na jugu kot nekako predgorje do vrha porastena, srednje še vedno do 1500 m visoka, precej prostorna planota, katero deli Brnski potok v dve precej jednaki polovici: v severozahodno z Možganci, ki se na severni strani tesno oklepa Kokre, in v jugovzhodno s Šentjursko Goro, ki se tudi neposredno dotika ravnine same. Mejni robovi padajo precej hitro in primeroma strmo v ravnino. Ravnina je v tem oddelku že veliko prostornejša, kot v prejšnjem. Njena največja dolgost od severa proti jugu, od Preddvora do Smlednika, znaša nad 15 kilometrov, njena največja širokost, od Kranja do Šmartna pri Cerkljah, tudi še vedno 12 kilometrov. Ta del kranjske ravnine je največji, ker obseza sam polovico. Ravnina sama nam podaja jako živahno lice; na nji menjuje najraz-novrstnejše rodovitno polje s tolstimi pašami, veliki travniki z gostimi
gozdiči. Ob periferiji jo krog in krog obdajajo prijazne in bogate vasi. Niža se v dveh črtah: namreč vzporedno s tekom Save, to je od severozahoda proti jugovzhodu, in meridijonalno na glavno črto Karavank, to je od severa proti jugu. Največji razloček v višini, med severnim Preddvorom in južnim Smlednikom, znaša 140m\ prvi ima 474tn, drugi 334m. Največji razloček med zahodom in vzhodom pa komaj 40 m.
Preostaja še popis tretjega, na desnem bregu Save ležečega, naj-" manjšega in ob jednem najmenj važnega oddelka. Delimo ga lahko v dve vidno razločni, po velikosti precej jednaki polovici: v hribovito severnozahodno in v ravno južnovzhodno. Severno hribovje pripada zadnjim jugovzhodnim odrastkom velike Jeloviške planote. Značaj planot obdrži le deloma ter se kot radovljiško predgorje na desnem bregu Save spušča v ozkih stopnjevinah k Savinemu obrežju. Dalje na jugu izgine pa planotje popolnoma ter preide v nizko, po-srednje do 800 m visoko hribovje, ki se vije med Soro in Savo, v glavni črti od zahoda proti vzhodu; skrajni vzhodni steber te vrste je 648 m visoka Šmarjetina Gora, katera seza v neposredno obližje Save; njen levi sosed v zaznamenovani črti je 842 m visoki Št. Jošt. Od glavne Črte se spuščajo v meridijonalnem pravci deloma proti severu, večinoma pa proti jugu, prav kratke, tudi glede višine celo nepomenljive, ravnino komaj za 100 m nadkriljujoče veje, in se polagoma poizgubljavajo v ravnini sami.
V	jugu pisanega hribovja se razprostira med loškim hribovjem in med Savo v podobi elipse ona ravnina, ki jo v zvezi s sosedno loško zovemo sorsko polje. Po zunanji obliki precej podobna onstran Save ležeči, znaša v svoji največji dolgosti, od Stražišča do Medvod, 13 kilometrov, v svoji največji širokosti, od Jame do Srednjega Bitinja, pa 6 kilometrov. Tudi tu se ravnina niža od severozahoda proti jugovzhodu, le ne tako močno, ker znaša razloček med severnim Stražiščem in južno teraso nad Medvodami komaj nekoliko nad 50 m.
V	geologičnem obziru je severna polovica kranjskega sveta veliko zanimljivejša, ker mnogovrstnejša, kot južna. V severni dobivamo sklade skoro vseh tvorb, v južni le one novejših. Najstarejši skladi, obstoječi iz škrilca, peščenca ali pa tudi iz kepastega diorita, nahajajo se na vzhodu Storžiča, v jugu Jezerskega Vrha. Vapnenec, večinoma dolo-mitast, dobiva se v mogočnih skladih iz starejših dob ob južnem Stor-žiči in na jugozahodu Krvavca. Triasni skladi z zelenim porfirom spremljajo srednjo Kokro v dolgosti 2 kilometrov. Spodnja trias, odlična zarad mnogih okamenin in rud, sestavlja s časih do 406 m vi-
socimi skladi kranjsko hribovje nad ravnino. Zgorenja trias, z nikakimi manjšimi skladi nad sabo, dobiva se posebno dobro razvita v zahodnem hribovji ter sestavlja tu do 900 m visoke hribe. Najviše sezajo, kakor povsod v planinskem svetu, tudi tu vapneni skladi jnrasne tvorbe, koji sestavljajo večinoma vse vrhove zgoraj opisanih orjakov. Tudi kredasti gručec se dobiva sem pa tja, koji polni nepravilno razstresene kotline. Tercijarni skladi, bodisi starejši, bodisi novejši sestavljajo vse terase in griče v jugozahodu Save, v jugu in severu ravnine, ob južnem vznožji StoržiČa, Zaplote in Krvavca. Diluvij in alluvij sta navezana strogo le na ravnino, oziroma na strugo Save ter izgineta povsod v stranskih grapah, Če so še tako nizke.
Glavna, če tudi ne najdaljša reka kranjskega ozemlja, je Sava, ki deli kranjski svet v dve zelo nejednaki polovici: v veliko večjo severovzhodno in znatno manjšo jugozahodno. Na kranjskem svetu dobiva Sava že značaj večje reke; struga je primeroma že zelo široka in globoka, tek počasnejši, pad neznatnejši Od Podnarta do Medvod, to je v dolgosti 23 kilometrov, pade samo za 52 m. Ravan ob nji je v severni polovici do Drulovke precej široka, četudi, izvzemši pri Kranj i, zapuščena. V južni polovici pa teče v do 10 kilometrov dolgi, precej visoki, skalnati ožini. Njen najvažnejši dotok na kranjskem svetu je Kokra, ki deli večjo severovzhodno polovico na levem bregu Save v dva precej jednaka dela: v severozahodni in jugovzhodni, oziroma vzhodni del. Iz Koroškega prišedša pretaka se od kokerskega prehoda do Kranja, kjer se izliva v Savo, v dolgosti več kot 25 kilometrov, po kranjskem svetu. V svoji zgorenji polovici do Preddvora teče po ozki ko-kerski soteski med tesno obdajajočim jo hribovjem na desni in gorovjem na levi, od Preddvora do Kranja pa ureže v ravnino globoko strugo ter teče jednako Savi od Drulovke do Medvod, v skoro jednako dolgi skalnati ožini. Pravec izpremeni v svojem teku znatno dvakrat. Do vasi Kokra teče precej od severa proti jugu; od Kokre do Preddvora meridijonalno na prvi tek od vzhoda proti zahodu; od Preddvora do Visocega jednako prvotnemu teku; od Visocega do Kranja pa proti jugozahodu. Vsled tega nepravilnega teka napravlja pri Kokri in Preddvoru dve ostri koleni. Ker v vsem svojem teku ne izgubi značaja gorskega potoka, sta temu primerna tudi precej velik pad in hiter tek. Dotokov sprejema veliko več, kot Sava sama, ker ji prihajajo vse vode iz južnih pobočij Stor-žičeve in Grintovčeve skupine. MnogobrojnejŠi in tudi večji so dotoki na desnem, kot na levem bregu. Iz pobočja Kriške Gore ji prihaja do 15 kilometrov dolga Kokrica, ki se izliva vanjo pri Rupi nad Kranjem. Njen najvažnejši dotok je mimo mnogobrojnih studencev in potočkov
od Storžiča prišedši Blatnik, ki se vanjo izliva pri Mlaki. Na levem bregu nima Kokra razven neznatnih gorskih studencev zgornjega teka, ki ji dohajajo iz divjih grap Grintovčeve skupine, nobenih večjih dotokov.
Na desnem bregu ne vsprejema Sava nobenega pomenljivejšega dotoka mimo Besnice, katera se pa tudi po komaj jednournem teku izliva kot ponižen potoček pri Rakovci vanjo.
Na kranjskem svetu imajo na zahodu in vzhodu tudi Še drugi, pozneje precej veliki potoki svoje vrelce, koji pa, zapustivši kranjski svet po prav kratkem zgorenjem teku in pripadajoči prirečju Sore, oziroma kamniške Bistrice, nimajo za kranjsko okolico nikake važnosti.
Podnebje kranjske okolice se sme zvati še precej ugodno, veliko ugodnejše nego tržiško. Ce že hočemo na Kranjskem glede letne temperature razločevati dva pasova: ostrejši severni in milejši južni, približuje se Kranj s svojimi 9'3'C srednje letne temperature sredini severnega pasa. Kraji ob severni periferiji, to je ob vznožji Planin, ne poznajo velicih ekstremov, med tem ko se nagiba središče in južni del ravnine k vročim poletjem in ostrim zimam. Tudi glede števila deževnih dnij in glede množice palega dežja je kranjska okolica dosti na boljšem mimo tržiške, dolinske in bohinjske, precej jednaka pa z radovljiško. Sploh se pa drži deževje močneje in bolj pogostokrat severnega gorovja, kot pa južne ravnine. Močni vetrovi so le redka prikazen, ker visoko gorovje krog in krog ne daje ostrejšim vetrovom prilike svoje moči razkazavati. Kakor pri večini kranjskih krajev, prevladuje tudi tu od morske strani prišedši, mokri in gorki jugozahod.
Opisani svet šteje 22.192 prebivalcev, kateri so naseljeni po 115 krajih v 4215 hišah. Na vsak kraj pride tedaj po 193 ljudij in skoro 37 hiš. Po več kot 50 hiš ima neprimeroma veliko število, namreč 25 krajev, in sicer: Kranj 354, Št. Jurij 189, Stražišče 134, Zgorenji Brniki 91, Cerklje 82, Trboje 77, Spodnji Brniki 75, Predoslje 70, Zgorenje Bitinje 69, Zgorenja Besnica 67, Strahinj 67, Srednje Bitinje 67, Voglje 67, Hrašče 65, Primskovo 63, Veliko Naklo 61, Voklo 60, Smlednik 58, Olševek 58, Visoko 56, Podreče 56, Kokrica 53, Mavčiče 51, Kokra 50. — Tudi število krajev z več kot 300 prebivalci je jako veliko. Štejemo jih 19 in sicer: Kranj 2313, Stražišče 921, Št. Jurij 749, Zgorenji Brniki 513, Kokra 467, Cerklje 456, Zgorenje Bitinje 424, Predoslje 419, Srednje Bitinje 375, Voglje 357, Spodnji Brniki 354, Primskovo 344, Olševek 333, Trboje 323, Visoko 321, Voklo 32i, Hrašče 319, Veliko Naklo 303, Zgorenja Bešnica 301.
V političnem, sodnem in davčnem obziru ima kranjska okolica svojo skupino; sedež omenjenim oblastvom je glavno mesto Kranj.
V cerkvenem obziru razpada kranjska okolica v 1 dekanijo, namreč Kranj, kateri je podrejenih razven že pri Tržiči omenjenih, še 14 kranjskih župnij, namreč: Cerklje, Št. Jurij, Šmartno, Smlednik, Preddvor, Predoslje, Naklo, Velesalo, Mavčiče, Trstenik, Goriče, Kokra, Šentjurška Gora in Zapoge; ter 3 lokalne kaplanije, namreč: Besnica, Trboje in Št. Jošt. Omenjenim faram pripada razven tega še 56 različnih poddružnic.
Za pouk skrbi razven četverorazrednice v Kranji več dvo- in jed-norazrednic v okolici.
Razven kmetijstva, s katerim se peča velika večina prebivalstva kranjske okolice, sta važni stroki za prebivalce tudi trgovina in obrt-nija, kateri dajeta par tisoč prebivalcem obilnega zaslužka. Kranjska okolica šteje krog 200 trgovin in skoro 500 obrtov. Velike lokalne važnosti je za StražišČe sitarski hišni obrt; skromen zaslužek daje tudi tkalski hišni obrt prebivalcem besniške okolice in vaščanom ob spodnji Savi. Kranjska okolica šteje nad 160 krčmarjev, čez 70 mlinarjev, čez 40 kramarjev, krog 30 kovačev in po ravno toliko branjevcev in Žagarjev.
Kranj z okolico ima 12 občin, namreč: Cerklje s 3269 prebivalci, Št. Jurij s 3101, Preddvor z 2739, Predoslje z 2352, Kranj z 2313, Stražišče z 2165, Naklo s 1811, Smlednik s 1751, Mavčiče s 1320, Št. Jošt s 784, Voglje s 678, Hraščje s 492 ljudmi.. Na vsako žu-panijo pride po 1849 prebivalcev, po 10 krajev in 351 hiš.
Listek.
Novo društvo? Učitelji slovenski so zadnje Čase začeli ugibati, kako bi mladini naši preskrbeli kaj več primernega berila. Toda j^-ini.-	svoji so
^ejedini v tem,,kakih_sredstev bi se jim bilo posluževati, da bi dosegli lepi svoj namen. Izprožila se" je bila misel, naj „Slovensko učiteljsko društvo" prevzame važno to nalogo ter za mladino slovensko izdava primerne leposlovne knjige. Drugi so bili pa te misli, da ta posel pripada bolj „Narodni šoli." In oglasila se je spet tretja stranka, ki je predlagala na zadnjem občnem zboru „Slovenskega učiteljskega društva,* naj se osnuje posebno, novo društvo, ki bi izdävalo knjižnico, namenjeno šolski mladini slovenski in izvolil se je tudi odbor desetih gospodov, da ukrenejo vse, kar je treba o ti stvari. Ker, je., ^tvar..literarnega pomena, bodi nam Ofi^šč^jio^da,jtudi. raiwrečemo svojo. Odločno smo zoper to, da bi se osnovalo novo društvo v ta namen, da bi izd<Walo knjižnico, namenjeno ■j mladini slovenski. Kaj še nimate dovolj literarnih in učiteljskih društev? Kaj „Narodna Šola", kaj „Pedagogijsko društvo", kaj „Slovensko učiteljsko društvo"
res ne morejo zmagovati vsega ogromnega duševnega dela, s katerim jih preob-klada pridnost in produktivnostjo venskega učiteljstva? Kaj res ne utegnejo na dan z obilnimi rokopisi, katere jim dajö na razpolaganje pisatelji učiteljskega stdnu? Kaj pak še! Že zdaj na vse strani razpršene delavne moči učiteljstva našega bi se še bolj razcepile potem, ko bi že zdaj obstoječa učiteljska in literarna društva pomnožili še z jednim.	ko vidimo, da i§iLu£itelji le£ajxijetaji§d£
v_odborih raznih druStey, ki imajo do malega iste iiamene, zdi se nam, kakor bi bila ta razna'cTruštva na svetu ne zaradi prave notranje potrebe, ampak zategadelj, da je na razpolaganje več predsedniških mest. Čemu tedaj še jednega novega društva ? v Prva navdušenost bi se kmalu ohladila, in potem bi društvo životarilo, kakor vidimo životariti dp^danja^A^.jlruštvaj učiteljska in neučiteljska, žj^iariU zategadelj, .ker-jih-je ^mvnč. Vse to, kar store dobrega zchlj~vazna šolska in učiteljska društva, dalo bi se usredotočiti v dozdanjem učiteljskem društvu, ki bi moglo potem s podvojenimi, potrojenimi močmi izdatneje in vspešneje delati na vse strani. „Viribus unitis!" bi moralo biti gaslo slovenskega učiteljstva, ki naj bi vse duševno delovanje svoje združilo v jednem krepkem in močnem učiteljskem društvu. To društvo bi lehko izdavalo knjižnico slovenski mladini, na svetlo dajalo velik učiteljski list in zastopalo v javnem življenji mnogovrstne interese učiteljskega stanu. Ne cedite tedaj svojih močij. anipal^^združujte jih! J{e,.snujte novih društev, a^mpak preosnujte že z.djy ..obstoječa ter zjedinite ja v jedno društvo. Ne butlite za vsako posebno potrebo-našega šolstva posebnega društva v življenje, ampak skrbite za to, da bode jedno društvo ustrezalo raznim potrebam naše šole in našega učiteljstva. Od novega literarnega društva učiteljskega, ki se namerava osnovati,- nc pričakujemo niti najmanjšega vspeha; kajti ne moremo doumeti, odkod bi zajemalo materijalnih pripomočkov, ko bi imelo tudi dovolj duševnega gradiva. Saj vidimo, da že^Naro&ia "_živi na^^^b^jgil^tie nilnice, ljubljanskega jnestne^a odbora, d^žcjjiega^b^n<ranjskega^ a^n^l^g^pjjfi društveniloh"/'Heklo se je,"^Iabo3o,"irovo društvo podpirali deželni šolslfi Isveti Tn" zlasti krajni šolski sveti. V najboljšem slučaji bi bila podpora deželnih šolskih svetov — samč akademična in najbrž bi še te ne bilo. Naši krajni šolski sveti pa ne skrbe niti za najnujnejše šolske potrebe, 11. pr. za kurjavo, ne brigajo se niti za redno Šolsko obiskovanje, in da bi potem ta coklja v napredovanji našega šolstva pospeševala literarno učiteljsko društvo? Verjemi to, kdor hoče, jaz ne morem! Ker ima razumništvo slovensko že brez tega naloženega mnogo narodnega davka, naloži se z novim društvom vse breme 11a rame ljudskega učitelja. Kako pa naj ta, ki ima največkrat sam6 okoli 500 gld dohodkov, ki mora po 10°/0 svoje plače oddajati pokojninskemu zakladu, po l/.°/o za okrajno šolsko knjižnico in ki ima vrhu tega kakor vsak omikani človek še sto in sto drugih potreb, poleg dozdanjih društev vzdržuje še jedno novo, ki bode od njega zahtevalo še večjih žrtev? Ako že morate imeti društvo za izdavanje knjižnice slovenski mladini, bodi to društvo preosnovano „Slovensko učiteljsko društvo8, ki si, zvršujoč tako važno nalogo, pomore do večje veljave sebi na čast, vsemu našemu Šolstvu in učiteljstvu na korist.
Ljubljansko barje. Prirodopisna črtica s petimi prilogami. Spisal Ivan Šubic. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr et Fed. Bamberg v Ljubljani 1886, 8, 19 str. Tako se imenuje razprava, ki je prišla na svetlo, posebej ponatisnena iz šolskega poročila c. kr. višje gimnazije ljubljanske za 1886. leto. Na podstavi vseh dozdanjih virov, ki govore o ljubljanskem barji, in katere g. pisatelj našteva takoj na prvi
strani svoje razprave, podaja nam prof. Šubic v ozkem okviru kolikor moči živo in natančno sliko ljubljanskega« barja. V prvem poglavji govori o barskem ozemlji v obče, opisuje njega razsežnost in vnanjo podobo. Po tem opisu meri ljubljansko bar]& 15.700 ha, ki pripadajo 32 katastralnim občinam. Izmed tega ofcemlja je 1500 ha rodovitne zemlje, katere nikdar ne poplavlja povodenj; 4500 ha rodovitne zemlje, katero ob povodnji pokriva voda; 3000 ha je barjžt, ki je zamlakuženo in ima jako nizko spodnjo plast; zato ga ne bode moči osušiti in tudi v prihodnje obdrži svoj prvotni značaj; 7200 ha je barja, katero pride vselej ob povodnji pod vodo, a ko bi se tu požgala in odstranila rupa, nastalo bi rodovitno polje.
V	drugem poglavji: „Barska kotlina nekdaj in sedaj" opisuje prof. Šubic, kako jako je barska latvica v teku raznih ddb izpreminjala svoje lice. Tu govori o mostiščih ali stavbah na koleh, katere jc 1. 1875. na ljubljanskem barji zasledil posestnik g. M. Peruzzi; pripoveduje o raznih poskušnjah, kako so usuševali barjč, od 1. 1554. do denašnjega dnč; našteva živali, ki so nekdaj živele na barji in rastline, ki so nekdaj rastle na njem ter prihaja do sklepa, da jc v obče „dolgo že ponehalo tvorjenjc ljubljanskega barja."
V	tretjem poglavji g. pisatelj našteva plasti, iz katerih navadno sestaja divje barje, ter opisuje njih rastlinske posebnosti ter podaja tudi kemično analizo rupe ali šote. Lahka rupa ima po 83'09°/(), srednja po 80 19°/,, in teška po 81485% zgorljive tvarine v sebi; brezvodna rupa pa ima zgorljivc tvarine 94,66l>/l), oziroma 95'12°/0 111 95 37%. Iz tega sc da posnemati, da je rupa prav dobro gorivo. Posebnega spomina vredno je tudi barsko blato (Moorerdej, ki se nahaja pod rupo. To blato je ilovica ki hrani v sebi dokaj kremi kove kisline in razkrojen e rupne sestavine. Ako sc blato zmeša s polžarico t j. z najnižjo plastjo belkaste, sivkaste ali rumenkaste brne (Tegel), ki ima na nekaterih krajih vtrošenih nešte-vilno sladkovodnih konhilij, potem dobimo prerodovitno zemljo. Vsi načrti o zboljšanji in osuševanji ljubljanskega barja poudarjajo to ugodno svojstvo barskega blata.
O postanku barja in rupe piše g. Šubic v četrtem poglavji tako: „Ako sc oziramo na razmere ljubljanskega močvirja, moremo si njegov postanek razlagati na naslednji način. Barje počiva na ilovnati podlagi, ki so jo pač donesle povodnji, časih iz daljnih krajev, časih pa z bližnjih gorskih reber, katerim so se hribine kemijsko razkrajale. Ilovnata zemlja ne propušča vode; zato je naravno, da je v barski kotlini moča že od nekdaj zastajala. Ker mokrota nikdar ni usahnila, jele so povodne rastline poganjati in se bujno razvijati. Poleg njih so se morebiti že tedaj širili na raznih krajih gozdovi in grmičevje. Mnogoštevilna drevesna debla ležč pokopana v glini in pričajo še dandanes o nekdanjih gozdih. Obilna moča in morebiti tudi gnijoča debla so pospeševala rast šotnih mahov in mnogolfisov. Sphagni in hypni so jeli kriti vlažna tla in preperclc» drevje — močvirje se jc pričelo. Šotni mahovi in mnogolasi žive v velikih družbah. Obe vrsti moreta vpijati ogromne množine vode. Preiskave so pokazale, da je kosmič šotnega mahu posrkal v dveh urah šestnajstkrat toliko vode, kakor je poprej tehtal. Za časa suhega vremena je pa dal v 36. urah samo jedno tretjino popite mokrote od sebe. Na vlažnem zraku kosmič prav nič ni izlilapeval; potegnil je celč vase novih vodenih hlapov, tako da je bil z vodo nasičen kakor goba, ki jo vržemo v vodo. Ravno na ta način so delovali sphagni na barji. Pili so vodo iz zraka, srkali roso in se polnili z deževnico. Vsa vegctacija je bila z vodo nasičena; šotni mahovi so dobivali vedno novih ugodnih pogojev za hitri in brstni razvoj, v okolici pa je
bilo vedno več moče privezane. V lužah so našle kali raznih alg najlepše domovje, poleg njih pa razne barske rastline, n. pr. S p a r g a n i u m , C a 11 i t r i c h e, Acorus, C a 11 o , N y m p h a e a itd. Kmalu je bogata močvirska vegetacija krila latvico. Prvotni zarod pa je v jeseni deloma zamrl; obležal je na svojem mestu in jel gniti. Tako so tla še ugodnejša postajala za hitro rast. Flora se je množila leto za letom. Šotni mahovi so se šopirili v poprej nepoznanem številu na kotlini, trave (šaši!) so jele dvigati svoje bilke; celo grmičevje in drevje je poganjalo na dobro pognojeni zemlji. Ko se je približal mrzli letni čas. je večinoma poginila cvetoča cvetana; rastline so padle na tla in voda jih je p o-krila. Zrak vsled tega ni mogel do njih in ker ni bilo kisika, mrtva trupla niso mogla gniti. Začel se je počasni kemijski razkroj, ki ga zovemo o g lj eni te v. Spomladi pa so pognale nove kali, novi vršiči so se vzdignili nad vodo, in kmalu jc bila kotlina v novem cvetu. Jeseni se je zopet ponavljal stari proces; mlada generacija je odmrla in se potopila ter se vlegla vrh svojih prednikov k dolgemu počitku .... Tako seje mlaka polnila z mahovjem in drugimi rastlinami; nasad z nasadom sc je sesedal — ogljenil — nastala jc rupa ali šota. V spodnjih plasteh se jc razkroj najdalje vršil, zategadelj je pa rupa na onem kraji tudi temnejša in gostejša nego proti vrhu; približuje se več ali menj rjavemu premogu.
V poslednjem, petem poglavji našteva pisatelj vse javnocvetkc. alge, glive, lišaje in mahove, ki sc nahajajo v kotlini ljubljanskega barja. Ta odstavek bode izvestno zanimal vse botanike tako, kakor prejšnji zanimajo vsakega, komur jc kaj ležeče na tem, da se ljubljansko barje kmalu osuši in tako izdatno pomnoži produktivna zemlja v ljubljanskem okrožji. Izvrstno monografiji, v kateri botanik, starinar. zgodovinar in poljedelec nahaja mnogo prezanimivih črtic, pojasnjuje tudi pet p)dob: mapa barske kotline v merilu l: 150.000, in pet prorezov barja med notranjo Gorico in Žalostno Goro.
Slovenski drobec iz 1. 1021. V kapiteljskem arhivu ljubljanskem (fasc. 49. št 3.) je shranjen naslednji, na slovenski jezik preloženi privilegij, katerega je svoje-ročno zapisal škof Tomaž Hren.
„Oklizajne N. S. Ozhcta Papcsha Gregorja XV. Priuilegia ali Odpuftka vfim všrnim Dushizam daniga Na Veliki Altar Cerkve Shkoffie Gorn!ga Gradu. 3. Aug. J021. Na Pet Lčjt. — Gregorius Rimfki Shkoff ali Papesh tiga Imena ta XV. — K' Vezhnimu prihodnimu fpominu. Na sdravje ali isvelizhajne vleh Dufhiz is prave Ozhine lubesni vfeiej premifhleni, Svete Mčfta ali Ccrqve Z hat s i s' Duhovnimi Stih Odpustkou dary pozhaftimo, de fkusi teifte Verne lube Dnfhicc teh mčrtvih. Vfmileniga N. G. Jesufa Chriftufa pomuzh, inu njega lubih Svetnikou saflufhcjne doleshüo: nvm tudi P temi i (t i m i pomaganu bode: inu one is Martra ali tcrplčjna teh Paklenfkih Vijz, k Včzhnimu Sdravju inu Vcfs&lju, fkusi Bdshjo Miloft, samorejo perpclane biti. — Hozhemo tödaj to Shkofflo Cerkou S. Divicc Mariae Klofhtra, kip fe Terg Gorniga Gradu pravi Lublanfkc Shkoffijo, S' takim Privilcgiom ali Odpuftkom kakor saftopimo dofehmal fhc nikar omi-fhleno. vfaj de XII Mafhnikou tu ner majne fe v'.nje najdeo, inu ta v:nje poftavlen Altar Lube Divicc Mariae Matere Boshje, f' tč m sufsebnim Darum rcfvetiti Skusi od Gofpvda nam dano oblaft, inu is Vfigamogozhniga Boga milosti: tudi na SS. Petra inu Paula Jogrou ali Apoftolou njega oblaft sanefsčni: dc kadar kolikrat en Mafhnik is Same teifte Cerkve S. Mafho Po mertvih, na Dan VCeh Včrnih lubib Dufhiz, inu teifte Ofmcricc vsaki Dan: fhc tudi Ob Pondelkih vfakiteriga Tčdna, Ob Eno Dufhizo kakorfhnigakoli Vcrniga K&rfhenika, katera G. Bogu v' lubesni
pertifnena ali s'drushena fc bode s1 tiga Svejta lozhilla, pftr teraiftim Velikim Altarju bode Mafhoval, taifta Dufhiza. is saklade ali Shaza S Karfhanfke Cerkve Odpustik ali Ohladizo dofeshe: taku de ona tiga iftiga N. Gofpuda Jcsufa Chri-ftufa tudi njega lubih Svetnikou saflushejna pomnzhi sadobv: inu P temi iftimi povsdignena is saaliga britkiga Terplejna inu Martra t6h Paklenfkih Vijz k' Vezh-nimu Vefselju inu Sdravju bode preftavlena. tu pčrvolimu inu nafko oblaft damo. Inu kar bi koli t&nu supfcr dellalu tu ista n6jma obstati. Ta lyft tudi a'i dar ima le pčt lčjt velatu Dann je pak v'Rimi per S. Marii Veliki Sneshnici pod Eibizha PJtrftanom, S. dan Mefza Augufta. tuje Kimmavza, Gofpodniga Lejta 1621. Nafhiga Papefhtva pak Parviga Lejta. — Scipio Cardinal S. Susanae."	A. K.
Nekaj o škofa Hrena spisih. Sikst Carcanus. škof Germaniški, od papeža posebej poslani obiskovalec ljubljanske škofije, dal je škofu Tomažu Hrenu 5. dn6 decembra 1. 1620., v Gornjem Gradu dva dekreta Shranjena sta oba izvirnika v kapiteljskem arhivu ljubljanskem (fasc. 12, št. 10). S prvim dekretom se dovoljuje škofu Hrenu, da sme vnovič na svetlo dati mali katekizem, katerega je že davno sam sestavil, da bi po njem v domačem jeziku (lingua slauica) učili duhovniki otroke krščanskega nauka v cerkvi ob nedeljah in praznikih; ter da sme izdati veliki katekizem Petra Kanizija, katerega je preložil na slovenski jezik (lingua Carniolana seu Slauica), kakor tudi svoje slovenske evangelije in liste, ki se ber<5 po cerkvah ob nedeljah in praznikih. Župnike sme škof siliti tudi s cerkovnimi kaznimi, naj kupijo te knjige. - Z drugim dekretom pa daje Hrenu pravico, da sme natisniti svojo slovensko cerkovno pesmarico (Hvmnologium Slauicum), to je svete himne, katere se pojo v cerkvi pri službi božji, in druge pesmi, ki se pojö pri procesijah itd., preložene od svetih očetov, deloma pä zložene od Hrena samega. Hren je ta dva dekreta spisal s svojo roko in škof Sikst ja je le podpisal. V njih je določno rečeno „te Thomam . . . composuisse, tuanstulisse." Kako se s tem ujemajo opazke na 57. in 58. st'r&ni Kleinmayrjeve „Zgodovine slovenskega slovstva?"	A. K.
Listi inu Evangelia. (V Gradci 1800), [Do sedaj nepoznana knjiga slovenska.] Starejša bibliografija slovenska, v podrobnostih naravski pomanjkljiva, po-polnjuje se s časoma in prilično po novih sedaj šole zaslejanih, a prej nam nepoznanih proizvodih književnih. Jedna taka knjiga, katere ne omenja ni Šafafikova „Geschichte der südslavischen Literatur" , ni Marnov „Jezičnik: Knjiga Slovenska" in tudi (kolikor mi je znano) nijedna druga tiskovina naša ne: prišla mi je po dobri sreči v roke. donesena od nekod iz okolice Radgonske pri Muri. ') Po besedi Jan. VI. 12: „Zberite kčscc, ki so ostali, da se ne pogubi, naj še torej isto tukaj objavim in nek oliko opišem
Naslov ti do sedaj nepoznani knjigi slovenski se glasi ves tako-le (vse z vdlikimi Črkami): „Listi inu Evangelia na usse nedele inu prasnike zhes zelu lejtu. Koker tudi ta passion, ali tu popissuvanje terplenja Jesusa Ohristusa, koker so taistiga shtiri evangelisti popissali. Te naprejpissane pesmi te zerkve, ta mali katekismus. te litanie, s! tem molitvami, ta krishova pot, s' pildarai, katiri k' temu slishjo. — V' Marburgi, se najdejo per Joshefu Merzingeru v' gosposki gassi." M. 8. 376 str. -- Tiskar ni imenovan in tudi ni zabeležena letnica; vendar sodim, da je ta knjiga bila natisnena v Gradci 1800 Poznejša, očividno po ti prirejena izdava namreč slöve po Šafariku: „ Listi i no evangelia na vfe nedele ino prasnike zhes zelo leto, kakor tudi paffion itd., mali katekism, krishova pot. V' Marburgi,
') Izročil mi jo je g. F. Kocbek, sedaj učitelj v Žalci.
fe najdejo per Ant. Ferlinzu", 8°. 310 str., tiskana je, kakor se v izvestji pripazuje, v Gradci, a sicer tudi brez naznačenega tiskališča in brez leta; v Mariboru je torej le na prodaj bila pri imenovanem knjigarji, kakor se podobno omenja še pri nekaterih drugih knjigah. Tudi po mnogih in nenavadnih tiskovnih pogreških v naši knjigi se zdi, da pismostavec slovenščini ni bil vešč; a rabila jc knjiga nekdaj, kakor omenjeno, na murskem polji blizu Radgone, katera vsa okolica je do leta i	1859. spadala pod škofijo sekovsko ali grafiko. Da pa jo naša knjiga iz leta 1800,
sklepati se more po „tabli- na drugem nje listu se nahajajoči, katera začenja s 1800. letom, podobno kakor to kaže jednaka „tabla" v drugih knjigah tč vrste, n. pr. v „Branjih inu cvangeliumih" v' Lublani 17V7, ali v „Listih inu evangeljih" v' Zelli 1822, kjer dotična „tabla" tudi začenja z letom 1777., odnosno s 1822.
Kakor je kratko naznačeno že v naslovu., vsebina je naši knjigi U-le: Za omenjeno „Tablo tih preftavnih Prasnikov" 1800-1809 nasleduje „Vezhna Pratika, ker fe najdejo prasniki, inu evangelia zhes lejtu", in v posameznih mesecih nam se imenuje le nekoliko svetnikov in svctnic samo za nekatere dneve. Nato so zaporedoma navadna „Evangelia, listi, inu branja, katere se bero ob nedelih zhes lejtua, str. J.—178., vmes na dotičnem mestu „Pafsion" (70.—100. str.); za njimi „Evangelia, inu listi, kateri fe ob prasnikih Marie Divize inu drugih svetnikov v' katolfhki zevkvi berö", str. 179.—248; pa še „Gmajn evangelia sa druge prasnike zhes l<>jtu", str. 249.-262. Potem jc „Molitov po pridigi, Kriftianska gmajn ozhitna spovd, Djanje te vire, tiga upanje, te lubesni", str. 262.—268. Nadalje so ,,Ka-tholshke Pesmi, katire fe po ftari navadi katholfhke zcrkve pred pridigo pojoa (Adventna, Boshizhne tri, Od shaloftne Matere bosbje, Velikanozhna, Na dan Je-sufoviga v' nebu hojenja, Od svetiga Duha; Od Matere Marie Divize, katiri fe prov rajma per boshjih potah, Pange lingua krajnsku, Pesem hvaleshna ali Te Dcum laudamus; Ene peismi h! sveti mashi inu shegnu, str. 269.—302. Za temi je „Ta mali Katckismus s' sprashanjami inu odgovormi sa te nar mainshi otroke v' zessar-skili deshelah'-, str. 303.—326. K temu „Litanie", lauretanske od Divize Matere Marie in od Vsih Svetnikov z raznimi navadnimi molitvami '}, str. 327.—350. Naposled še „Sveta krishova pot Gospoda nashiga Jesusa Christusa" z dvema molitvama, str. 351.—371., pa „Pesem od shalosti Jesusa, inu Marie", z molitvama, str. 371,—376. Pri nedeljskih „Evangeljih* so obražene majhne slike, predočujoče glavno tvarino dotičnih evangeljev — a pač čudna. d<\, smešna lica. Razven tčh rpildova je še pred nedeljskimi evangelji podoba J. Krista s križem, prihajajočega v oblaku, in evangelistov z njihovimi znakovi (obraz človeka, leva, vola in orla) ter s knjigo; pred prazniškimi evangelji pa venec z dvema palmama. Pred pesmimi je upodobljena monstranca, a pred katekizmom slika Sina Božjega sodnika.
Primerjajoč znotranjo ustrojbo tčh „Listov inu Evangelij" s starejšimi zdelki istega predmeta, razvidamo, da jim je, v dodatkih namreč, prvotna osnova iskati že v ljubljanskega škofa T. Chröna „Evangeljih inn Lystnvih", a to v njih drugi izdavi, katero je bil oskrbel stolni dekan J. L. Schönleben v Ljubljani 1672. leta, in pozneje še drugi večkrat (Prim. „Lj. Zvon" VI. 570 si.). Neposredni izvor in uzor naši knjigi pa so brez dvojbe „Lyfti inu Evangelia na vfe nedelo inu prasnike zhes lejtu, katere je . . . novizh na krajnfki jesik preftavil Juri Japel, fajmafhter per fvetimü Kazjanu na Jeshzi, v' Lublani 1787"; 8°. 382 str.; drugi natis v' Lublani 1792. Kakor nam zasvedočnjc Marnov „Jezičnik" XXII. 59, 60 — Japljeve
*) Med ostalimi „Molitve po Litaniah vfih Svetnikov t zajtu vojske zhes turka. Pf. 78. Deus venerunt gentes" idr.
knjige same nimam —: početek glavnega naslova je v Japljevi in v naši knjigi isti; nadalje se skladajo v öb6h tudi posamezni napisi dotičnim oddelkom v tvarini sami, poimenoma še v pesmih pojedinim komadom ter v katekizmu do-slovce. A tudi jezik v obče je v naših „Listih inu Evangeljih" malone povse jednak jeziku v Japljevem „Svetem Pifmu" N, T. 1784, 86, kolikor vsaj morem prispo-dabljati zopet po Marnovem „ Jezični k u" XXII 656 v odlomkih iz lista Rimlj. 13, 11 — 14 in iz evangelja sv. Luk. 6, 41. 42 z našo knjigo na straneh 1. in 130. Na novo so v našem zdclku uvrščene „Peismi h' sv. mashi" (292.—301.) in pa Sv. krishova pot z omenjenim pristavkom. — Kakšen pa je sicer v naših „Listih inu Evangeljih", tiskanih v Gradci 1800, sploh jezik i v slovniškem i v slovarskem obziru, pokažejo naj, razven že navedenega, še naslednji vzgledi v prozi in v verzih.
Branje is Vifakih Pejfcm Salmon oy i h na 2. Postavi. Pole: on pvide inu kashe *) pogorah, inu hribe prefkakuje: moj lubi je enaki eni ferni inu mladimu jelenu. Pole, on ftoji sa nafho fteno, inu gleda fkufi okna, inu kuka fkufi mreshe. Pole, moj lubi govori k' meni. Vftani, hiti moja prijatelza, moja golobiza, prelepa moja, inu pridi. Sakaj sima je minula, desli je nehal, inu prcfhal, zvetje Te je v' nafhi desheli perkasalu, zhaf te shetve je prifhal: glaf te gerlize fe je v' nafhi desheli saflifhal: figovu drevujefvoj pervi fad pognalu, te zvelozhe vinfke terte dajo fvoj duh. Vftani moja prijatelza, moja lejpa. inu pridi moja golobiza, kir fe v' luknjah, te fkale, inu v' jami tiga osidia fkrivafh, pokashi meni tvoje oblizhjo3), inu pufti faflifhati tvoj glaf v'mojih vulhefih: sakaj tvoj glaf je fladak. inu lejpu je tvoje oblizhje (str, 215). — Evangelium S. Lukesha na 8..Poftavi 4. v. V' ti mi ft i m zhafi: kadar je enu l) filnu velika mnoshiza vkup prifhla. inu fo od vfih meft k' Jesufu hiteli, je on fkufi pergliho govoril: En sejavez je sankaj fl*al fejat fvoje iome: Inu kadar je on fejal, je enu padlu srav.cn pota, inu je po-taptanu bilu, inu ptize tigeJ) Neba fo toifto posobale. Inu druga*) je padlu na 1'kalo: Inu kadar jc vun pognala, je vlahnilu, ker ni im$lu mokrote. Inu dragu je padlu med temje, inu ternjc, kateru jc s' njim vred gori sraflu, je toiftu sa-dufhilu Inu dragu ie padla v' dobro semlo: Inu je sraflu, inu je perneflu fad famoftu. Kadar jc on leto rekal, je on upil: Kateri ima vnfhesa sa poflufhat, ta poflufhaj. Njegovi Jogri pak fo ga vprafhali, rekozh: Kaj bi bila leta se ena per-gliha On je pak djal k! njim: Vam je danu vejditi fkrivnofti Boshjiga krajleftva, tim drugim pak v' derglihah: De ony gledajozhi ne vidio, inu Ilifhajozhi ec sa-
stopio. Ta pergliha pak je leta; itd. (str. 45).--Peifmi ob zhafu svete
M a fh e. 1. Pred taboi mi Klezhimo O ti Bog Sabaot! Tebi perporozhimo Ta ofer o Gofpod! Naj tebi Bog dopade Nafhiga pejtja glats, Dodeli tvoje gnadc S? Nebes poglej na nafs ... K' tim Gloria. 1. O Bog ozha tebi slislii Hvala navekumaj. Sdej nashe 1) vslishi, Tvoj myr nam ti shenkaj Daj nam tukaj shiveti Na semli prov myrnu Inu tamkaj prejeti Nebefku Krajlettvu . . . (str. 292., 294). — Od Matere Marie D i vi z e. 1. Tavshenkrat fi ti zhcfhena, O Maria roshiv zvet Tvoje glihe ni nobena, Take nima zeli fvejt. Kar fe koli roshiz najde, Nobena toku Ihlahtna ni, V' tebi fe vfa miloft snajde, Ah! dodejli njo meni ti. 2. Madesh fe ni v' tebi snelhuv, Bog Ozha te je viAdov, Sveti Dali te je ozirov, S' tebe jc Bog Sin zvedov 8), Vfi jesiki fo preflabi, Tebe rosha hvaliti, Shlahtna rosha neposabi: Na me, O Maria ti. idr. (str. 286. si). —
*) natis, pogrešek nam. fkazlie. 2) nat. pogr. nam. zvetezhe. 3) oblizhje.
4) ena; 5) tiga; druga ='drugo. :) izpuščeno: prošnje; s) t. j. cvetel.
Razmerno še precejšnje število imamo Slovenci knjig pisanih in tiskanih v karantanskem, posebno v kranjskem in nekaj tudi v koroškem podnarečji, zlasti iz minölega stoletja; ali v narečji panonskem, rekše v vzhodno-štajerskem podnarečji, nimamo do druge desetke našega veka skoraj nikakšnih spomenikov književnih (razumevaj novoslovenskih). Tu opisani graški plod literarni bi bil; tako rekoč, po zavičaji svojem nekako z razmeje panonščine in karantanščine. Dasi jezik v njem sicer ni mnogo prenarejen po krajevnih posebnostih ter se skoraj nič ne razlikuje od svojega neposrednega uzora ljubljanskega: to so vendar le naši „Listi inu Evangel iau iz leta 1800, kakor so isti zanimivi kot slovstvena redkost starejše naše dobe književne, tako gotovo znameniti tudi po svojem domovinstvu. A zato:	V =
Saberöte izbytfcky ukruhv, da ne pogybnetb ničbtože!
And. Fekonja.
„Der Bergkranz" (Die Befreiung Montenegros). Historisches Gemälde aus dem Ende des siebzehnten Jahrhunderts von Petar Petrovič Njeguš, Fürst-! Bischof von Montenegro. Zum ersten Male aus dem Serbischen übertragen von Phil. Dr. J. Kir ste. Wien, 18c6, 8., 122 S. Verlag von Carl Konegen. Cena 1 gld. 40 kr. „Gorski vienac" je brez dvojbe jeden najlepših cvetov srbskega in v obče jugoslovanskega umetnega pesništva. Veseli nas, da je ta divni proizvod; P. Petroviča Njeguša na nemški jezik preložil dr. Kirste, ki je doslej s svojimi učenimi razpravarhi o srbskem jeziku, priobčenimi v Jagičevem zborniku za slovansko jezikoslovje, dokazal, da je temu poslu kos, kakor nihče drugi. Prelaga-telja so pri njegovem prelaganji podpirali s sveti in pojasnili Miklošič, Jagič, Vu-kovič i.' dr. Prevod je v vsakem oziru izboren in dovršen; zatorej knjigo toplo priporočamo vsem prijateljem divno lepega srbskega pesništva, ki niso zmožni ,,Gorskega vienca" brati v izvirniku.
Miloš Obilici u narodnim pesmama sa 12 lepih slika. Narodna pevanija odobrao i urodio Alexandar Sandič. Prvo ilustrovano izdanje latinico m knjižaro brade M. Popoviča u Novome Sadu, 1886, 8-, 141 str. Cena sam6 50 kr. — Podjetni srbski knjigarji so začeli narodne pesmi, ki opevajo razne narodne junake, iz večjih zbirk izdavati v priročnih knjižicah tako, da vsaka knjižica obseza venec pesmij, ki opevajo jednega ter istega junaka. Na ta način smo dobili knjižico pesmij o Kraljeviči Marku, o Sibinjaninu Janku, o boji na Kosoveni polji in zdaj venec pesmij o Miloši Obiliči, ki je poleg Kraljeviča Marka naslavnejši junak srbski. Najnovejša izdava je prirejena z latinico, tako dajo s pridom in malim trudom čitajo lahko tudi tisti Slovenci, katerim cirilica dela še k j preglavice. Knjiga je v vsakem oziru priporočila vre na.
Matica Srpska. (Knjiga 147. letopisa Matice Srpske v Novem Sadu obseza: Poslednji Brankoviči u istoriji i u narodnom pevanju. 1456—1502 Od Stoj ana No-vakoviča (nastavak). — Gradnja za medicinsku ter m i no log i ju. S»brao dr. M Jo-vanovič-Batus (nastavak). — Fizika u Srba. Napisao prof. Steva Milovanov (svrše-tak). — Vladislav kralj ugarski. Istorijska tragedija u 5 činova. Napisao Nikola V. Djorič (nastavak). — Srpske narodne pripovijetke iz Gornje Krajine. Skupio ili Vladimir Krasič. — Književnost: Šest pripovedaka L. K. Lazareviča. Ocena dra Milana Saviča. — Matica Srpska: Izvodi iz zapisnika književnog odbora i ode-Ijenja 1885 godine.
Sah.
Ureduje Janko Kalan v Včlikih Laščah.
XXXI. naloga. Zložil C. Planck v Londonu
(Priso.icno jej jo bilo prvo darilo v problemskem turnirji, ki gA jo razpisala „Irish Chess Association". Črni.
a b c d e f g h
a b c d e f g h
Beli.
Beli naredi mat v 3 potezah. Rešitev
XXVIX. *) naloge v 9. zvezku „Ljubljanskega Zvona".
(J. Chocliolou»-«.)
Beli. 1 D b7—c7
2.	T f 6 — h6!
3.	D c7—f4
ali g7
črni.
S g3—h5! K g5xh4 mat.
K g6-f&
mat.
3. D c7xa6f
Fina naloga! opomina vreden je oso-bito „mat s tremi turni" v varijanti a. — Na potezo črnega: 1. KxT odločuje
2.	D f4, oziroma tudi 2. T gh in mat v
3.	potezi.
7. partija,
igrana na mednarodnem šahovnem shodu
v Londonu v 19. dan julija 1886. 1.
*) V 9. 4tev. stoji vslod pomoto XXVULI.
2. S
1 2
3.
4. 6. 6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22. 28.
24.
25.
26.
27.
28. 29.
Dunajska Boli. Schfcllopp: e2-e4 bi—c3 f2—14 d2—d3 f4xe5 d3—d4 S gl—h3 a2—a3 b2—b4 S c3—e2 L cl-b2 S e2—g3 a3xb4 L b2xal c2—c3 S h3xf2 K elXf2 L f 1—e2 T hl—f 1 K f2—gl2) K gl—hI S g8—e4 L e2 X g4 D dl-bSf S e4—d2 c3—c4? 8) g2-g3 T fl— f2 D b3—dl?4) Beli se
partija
Črni. Blftckbourne;
e7—e5 S g8—f 6 d7—d5 d5Xe4 S f 6—g4 e4 - e3 L f8—b4 L b4—a5 L a5-b6 a7—a5 0—0 a5 xb4 a8Xal b8—c6 g4-f2 0 e3 X f 2 f c6xe5 d8— h4! f 7—f5 c8—e6 f6—f4! S e5—g4 L c6Xg4 K g8-h8. c7—c6 f4-f3 D h4—h3 T f8—e8 D h3—g2 f podü.
Opomnje.
') Začetek skrbljivo pripravljene kombinacije, ki odločuje usödo partije. Da-si belemu dosle ni očitati nobedne posebne hibe, vendar je že zdaj njegova pozicija toli razdejana, daje teško najti rdšno pot. Angleški prvoboritelj Black burne igrä to partijo v „velikem slogu".
Morda bi bilo tu bolje D bJJf; beli se le s težavo še bori proti sovražnem navalu.
Bolje bi bilo 26. S d2—f3, L g4xf3; 27. g2xf3.
4) D bi bi bilo bolje; ali igra belega je itak že izgubljena.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji: vse leto po 4 gld. 60 kr., pol leta po 2 gld. 30 kr., četrt leta po 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Uredništvo in npravništvo v Ljubljani, v knežjem dvorci v Gosposkih ulicah, 14.
Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Uavodilo
o pravilnem igranji šaha za začetnike. (Dalje.)
Kratka teoretična razprava o odpretjili (otvorjenjili).
I. Odprte igre.
A. Igra .<? kraljevim skakačem.
Danes prehajamo k prvi pravilni hranitvi v igri s kraljevim skakačem, nam-Teč k
italijanski partiji, ki se imenuje tudi rgiuoco jyiano* ali navadna igra. Tu je obrazec:
Boli.	Črni.
1.	e2—e4 e7—e5
2.	S gl—f3 S 1)8—66 !
3.	L fl—c4 L f 8 —c5. — Od tu je možno, nadaljevati igro na štiri razne načine: 4. c2—c3, d2—d3, 0—0 ali S bi—c3; na vse te poteze odgovori lehko črni prav takisto, kakor je bil potegnil beli: v obče je smeti črnemu v tej igri posnemati poteze belega dotlč, daje primoran zaradi preteče mu izgube drugače vleči. Naposled nam jc omeniti še poteze 4. d2— dl, ki je tudi dopuščena, ki pa navadno prehaja v rškot-sko partijo14 ali tudi vglavno varijanto italijanske partije (4. c2—c3), katero bomo obširneje razpravljali.
Italijanska partijaje jako navadna, osobito na Laškem priljubljena igra, kjer je tudi vsled neomejene rokade veliko .živahnejša in imenit-nejša; sploh pa so igre s tem odpretjem izprva jako mirne in se zaradi tega zdč mnogim nekako dolgočasne, da-si ne po pravici, ker je tudi tu mnogo zanimivih varijant na izbero. Prve poteze so naravne, neprisiljene in se tako rekoč igralcu same ponujajo ter so za oba igralca jednako dobre. Zatorej navadni, teorije ne jfoznajoči igralci nehotč in nevede baš to odpretje najčešče izvolijo.
Po tem označen j i igre se vrnimo k nadaljevanju!
4.	c2—c3 S g8—f6 To je najboljša poteza črnega; a tudi d7—d6 nič ne škodi; glej var. I.
5.	d2-d41) c5xd4 >
6.	c3xd4(a)Lc5—b4f To je bolje j nego Lc5—b6, ker se potem beli v središči utrdi.
7.	Lcl—d2 Lb4xd2f
8.	S bi Xd2 d7—d5!(b) 0. e4Xd5 Sf6xd5
10.	Ddl—b3 Sc6—e7
11.	0—0 0—0
12.	Tfl-el c7—c6
13.	S f3-co f7—f6
14.	S c5—d-J Kg8-h8
15.	Sd3—c5 Dd8—d6
16.	Lc4Xd5 Sc7xd5 Obč igri sta jednaki.
a.
6.	e4 - e5 d7—d5 Ko bi črni tu potegnil
Sf6 —c4 izgubode skakača,
7.	L c4 do!
7.	L c4—b5 S f 6—e4
8.	c3 X d4 Lco—b6 Poteza 8. Lc5—b4f ni
tako dobra, kajti beli odvrne šah z L cl—d2 in stoji potem jako dobro.
Kdo jc tu na boljera, ali beli ali črni, ni še dognano; navadno nadaljevanje z 9. L b5 X c6 za belega ni ugodno kakor jc razvidno iz naslednjega:
9.	Lb5xe6f b7Xc6
10.	Sbl—c3 17—f5
11.	c5xf6 Dd8xf6
12.	Sc3Xe4 d5xe4
13.	S f3—eo 0—0
14.	L cl—e3
in črni ima boljšo partijo.
b.
v8..... S f 6 X e4
Če prav se vsled te poteze zamenja več oficirjev, vendar je to nadaljevanje črnemu neugodneje od gore-njega. Čem več oficirjev se zamenja, tem priprostejša
*) Dobra poteza je tudi d2—d3; slabo pa je 5. 0—0, Sf6 X c4; 6. Lc4—d5, Sc4x f2; 7. TflXf2, Lcf5Xf2f;
8.	Kgl Xf2, ScO—e7, in črni
ima dobro igro.
je igra. A hraniti se je me-njatve, ko bi bila kvarljiva igri, naj si bo kvara šc tako neznatna. Nasprotnik iz-vestno ne bode zamudil prilike, okoristiti se, ter bode ako tudi le za majhen d o b i č e k, n. pr. za jednega kmeta, ali pa še celo za samo boljšo pozicijo, ki se mu nudi, menjal damo in vrhu tega še drugih k a men o v, kolikor največ možno. To načelo je tudi jedino pravo in zdravo: po vse napačno pak je mnenje, da se je ogibati menjatve, osobito dame, ker bi bila igra zbog tega menj zanimiva.
9. Sd2Xe4 d7—d5
10.	Lc4—d3 d5xc4
11.	L d3 X c4
Bela igra je nekoliko bolj razvita.
Varijanta I.
4. c2—c3 d7—d6
6. d2—d4 e5Xd4
6.	c3Xd4 L c6 —b6 Slabo je 6. L c5— M t, kajti beli potegne K cl—f 1 in preti zdaj d2—d4 ter zatem Ddl—a4f, na kar dobode jednega oficirja.
7.	S bi—c3 L c8—g4
8.	L c4—b5 Lg4xf3
9.	g2Xf3
Beli ima jako dobro igro.
Varijanta II.
4.	d2—d4 Lc5xd4
5.	S f 3Xd4 Sc6xd4
6.	0—0 S g8—f 6
7.	f2—f 4 d7 -d6
8.	f4Xe5 d6Xe6
9.	Lcl—g5 Lc8-e6 10. Sbl—a3!
Soditi je, da je vsled zadnje poteze sč skakačem beli nekoliko na boljšem. Šibkejše je nadaljevanje: 10. L c4x e6, S d4 X e6; 11. D dl X d8f Ta8Xd8; 12. Lg5xf6, g7 Xf6; 13. TflXf6, Ke8— e7 itd.
izhaja vsakega meseca 1. dan v zvezkih, po 4 pole velike osmerke ob-sezajočih, ter stoji v Ljubljani na dom pošiljan ali po pošti prejeman:
za vse leto.....4 gld. 60 kr.
„ pol leta ..... 2 „ 30 „
„ četrt leta.....1 „ 15 „
Po vseh deželah zunaj Avstrije stoji „Ljubljanski Zvon" po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se oddajajo po 40 kr Dobivajo se tudi še: „Ljubljanski Zvon", II. tečaj (1882) nevezan po . . 3 gld. — kr,
v Bonačeve platnice vezan po...... . 4 „ 20 „
„Ljubljanski Zvon", III. tečaj (1883) nevezan po . . 3 „ — „
v Bonačeve platnice vezan po . . . ......4 „ 20 n
„Ljubljanski Zvon", V. tečaj (1885) nevezan po . . 4 „ — „
v Bonačeve platnice vezan po . . ......5 „ 20 „
Letnik I. (1881) in IV. (1884) sta nam že pošla.
Vrhu tega se dobivajo pri podpisanem upravništvu: „Rokovnjači." Zgodovinski roman, spisala Jos. Jurčič in
Janko Kersnik po . . . . . . . ... . . * 50 kr,
Upravništvo „Ljubljanskega Zvona".
Ljubljana, Gosposke ulice 14.
OZ3STAUILO.
Večkrat mi dohajajo vprašanja, če se dobivajo pri meni tudi platnice za prejšnje letnike „Ljubljanskega Zvona". Naznanjam, da se dobivajo za vse dozdanje letnike v raznovrstnih barvah.
Janez Bonač,
knjigovez, Poljanska eesta, 10,