Poitni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfur!
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
Quo vadiš, iustitia?
Kam greš, pravičnost? To je danes vprašanje, ki ga je v Avktriji treba postaviti z vso odločnostjo in hkrati tudi z globoko zaskrbljenostjo.
Porotno sodišče na Dunaju je prejšnji teden izreklo sodbo v prizivnem procesu proti Franzu Novaku, nekdanjemu najožjemu sodelavcu nacističnega zločinca Adolfa Eichmanna. Izreklo je oprostilno razsodbo in Novak je bil takoj izpuščen na svobodo, čeprav je bilo že med prvo razpravo (ko je bil obsojen na osem let ječe) in tudi na sedanjem procesu nedvoumno dokazano njegovo odgovorno sodelovanje pri pošiljanju stotisočev nedolžnih žrtev v koncentracijska taborišča in v smrt.
Kako je moglo priti do take razsodbe, ki ni razburila le avstrijsko marveč tudi široko mednarodno javnost? Formalno je odgovor zelo enostaven: člani porote so ugotovili, da je Novak sicer sodeloval pri zločinih, vendar je izpolnjeval le povelja in torej ne more biti odgovoren. Tako je obtoženec opran vse krivde in zadoščeno je tudi pravičnosti, vsaj kakor jo v takih primerih pojmuje današnja avstrijska zakonodaja. Tod ravno v tej enostavni argumentaciji, katere se je del avstrijskega tiska tudi takoj poslužil, da bi zbrisal madež na ugledu Avstrije, pa je tisti simptom, ki vzbuja čedalje večjo zaskrbljenost spričo razvoja v naši državi.
Ne igre tukaj samo za primer Novaka,^ saj podobnih razsodb smo v zadnjih letih doživeli že celo vrsto; pa tudi ne gre samo za vprašanje, ali je ob takih zakonih, ki dopuščajo take razsodbe, sploh še mogoče govoriti o pravosodju in pravičnosti. Največjo nevarnost namreč predstavlja vzdušje, v katerem se odvijajo taki procesi, vzdušje, ob katerem se povprečni avstrijski državljan že naravnost boji, da bi kot član porotnega sodišča izrekel obsodbo nad nacističnim zločincem.
Res je, da je od takrat, ko so se dogajali ti zločini, minilo že četrt stoletja. Toda zgolj zaradi časovne odmaknjenosti se zločini niso spremenili v dobra dejanja in tudi takratni zločinci danes ne morejo veljati za nedolžne ljudi, katerim naj bi bilo odpuščeno vse, kar so zagrešili — samo zato, da bi bila »premagana preteklost*. Nasprotno, ravno ta oblika »premagovanja preteklosti* je v resnici najboljša in najbolj trdna vez med preteklostjo in sedanjostjo, o čemer dovolj zagovorno pričajo čedalje pogostejši pojavi neonacizma v Avstriji. Odgovornost, ki pri tem pade na pristojne činitelje v državi, se tudi z njihovim doslednim omalovaževanjem nevarnosti prav nič ne zmanjša, marveč postaja le še večja in težja. Predvsem pa vključuje ta odgovornost tudi krivdo za razvoj, za katerega je razsodba v Novakovem procesu le eden izmed značilnih simptomov.
Kako misli o tem velika večina avstrijskega ljudstva, so pokazale protestne demonstracije ob koncu minulega tedna na Dunaju in v drugih avstrijskih mestih. Kako misli o tem mednarodna javnost, pa je razvidno iz pisanja svetovnega tiska, ki je ob Novakovem procesu ugotovil, da je Avstrija nacističnim zločincem celo še bolj naklonjena kot Zahodna Nemčija. Ob tej dvomljivi »časti* bo na mednarodnih forumih res le težko dokazovati, da je Avstrija demokratična in pravna država, kajti po Novakovem procesu se tako v avstrijski kot v mednarodni javnosti znova postavlja vprašanje:	kam
greš, pravičnost?
PRED LETOŠNJIMI KMEČKOZBORSKIMI VOLITVAMI:
Kmetovalci južne Koroške!
V nedeljo 6. novembra 1966 bomo volili poklicno zastopstvo za prihodnjih 5 let. Volili bomo zastopnike v krajevne kmečke odbore, v okrajne kmečke zbornic e in v Kmetijsko zbornico za Koroško.
Te volitve so za slehernega kmeta velikega pomena. Južna Koroška je še vedno gospodarsko zaostalo in zapostavljeno ozemlje, kar najbolj občuti njeno kmečko prebivalstvo. Odločujoče sile v kmetijskih zastopstvih v deželi in državi ter pri oblasteh in ustanovah, ki jim je poverjeno pospeševanje gospodarskega razvoja, posebej pa še pospeševanje kmetijstva, so južno Koroško od nekdaj zanemarjale in ji nikdar niso posvetile tiste pozornosti in skrbi, kot so je bili ves čas deležni drugi predeli v deželi in državi.
Zato okrepimo v krajevnih kmečkih odborih, v okrajnih kmečkih zbornicah in v kmetijski zbornici vse trste, ki nastopajo proti sedanji premoči ene same skupine in dajmo glasove kandidatom, ki so s svojo dosedanjo dejavnostjo pokazali, da jim lahko zaupamo.
Svojstvenim problemom južne Koroške in kmečko-gospodarskim težnjam teh krajev pa hoče posvetiti svojo posebno skrb
Skupnost južnokoroških kmetov — Gemeinschaft der Siidkarntner Bauern kakor je to nalogo izpolnjevala ves čas svojega delovanja. V tem času je spoznala, da tisti, ki od nekdaj vladajo v kmetijski zbornici, še vedno ne kažejo potrebnega razumevanja za agrarnopolitične, kmečkogo-spodarske in kmetijskoprosvetne zahteve in potrebe južnokoroškega kmečkega prebivalstva. Obratno pa so bili zastopniki Skupnosti južnokoroških kmetov v okrajnih kmečkih zbornicah in v kmetijski zbornici vedno spet najboljši tolmači teh zahtev in potreb.
Zato jim južnokoroški kmetje tudi tokrat lahko zaupajo svoje glasove. Temu zaupanju se bodo oddolžili po svoji najboljši vesti in sposobnosti, z vztrajnim prizadevanjem v prid vseh južnokoroških kmetov, ne glede na njihovo narodnost in strankarsko pripadnost.
Pri teh volitvah ne gre niti ne sme iti za kakršnokoli narodno-politično odločitev, ampak zgolj za čim močnejše uveljavljanje resničnih koristi južnokoroškega kmečkega prebivalstva v javnopravnih poklicnih ustanovah. Pri volitvah v nedeljo 6. novembra bomo dali svoj glas za
Skupnost južnokoroških kmetov — Gemeinschaft der Siidkarntner Bauern
ZASEDANJE GLAVNE SKUPŠČINE OZN:
Pobude za mir v Vietnamu
Čeprav vietnamsiko vprašanje ni neposredno na dnevnem redu letošnjega zasedanja Glavne skupščine OZN, so vse dosedanje razprave na sedežu svetovne organizacije v veliki meri veljale prav temu problemu. Predstavniki posameznih držav so v svojih izjavah skoraj brez izjeme zavzeli stališče tudi do vietnamskega vprašanja ter opozorili na nevarnost, ki jo vojna v tej deželi predstavlja za mir na svetu. Mnogi govorniki pa so sprožili tudi bolj ali manj konkretne pobude za miroljubno rešitev tega problema.
Seveda se izjave posameznih predstavnikov med seboj bistveno razlikujejo, saj so končno le odraz stališča, ki ga ena in druga država načelno zavzema do vietnamskega vprašanja. Tako je na eni strani stališče, da nosi krivdo za sedanjo vojno Severni Vietnam, medtem ko na drugi strani prevladuje mnenje, da glavna krivda pade na Ameriko. Temu drugemu stališču se pridružuje velika večina držav članic OZN, ki povsem pravilno ugotavljajo, da bo iz miroljubnim reševanjem mogoče začeti
le 'tedaj, če bo Amerika prenehala s svojim vmešavanjem v notranje zadeve vietnamskega ljudstva.
Trenutno pa o takem prenehanju še ne more biti govora, marveč je nasprotno treba računati s tem, da bo Amerika svoje vojaške akcije v Vietnamu še povečala. To izhaja tudi iz zadnjih izjav najvišjih ameriških predstavnikov, ki so znova govorili o tem, da je Ameriki do mirne rešitve, toda v isti sapi so grozili, da se V/ashington ne namerava odpovedati vlogi, ki si jo lasti v tem delu sveta. Kako naj bi se potem vietnamsko ljud-
stvo odpovedalo svojemu boju za svobodo in neodvisnost, tega ameriški politiki seveda niso povedali, saj jim tudi ne gre za interese tega ljudstva, marveč samo za svoje lastne koristi.
V takem vzdušju prizadevanja za mirno rešitev pač niso lahka, kar posebno čuti glavni tajnik OZN U Tant, ki se neprenehoma trudi, da bi vse prizadete in zainteresirane države spravil za konferenčno mizo, kjer bi rešitev iskali s pogajanji in ne z oboroženo silo. V teh njegovih prizadevanjih ga odločno podpirajo mnogi vodilni državniki širom po svetu, katerim je iskreno do miru in enakopravnega sodelovanja med narodi.
PREJŠNJI TEDEN V TRSTU:
Spopad med delavci in policijo
V soboto minulega tedna se je Trst spremenil v pravo bojno polje. Po ulicah je prišlo do velikih demonstracij delavcev, ki so se spremenile v ostre 'bitke s policijo, 'katera se je iposlužila solzilnega plina ter s silo raziganjala demonstrante. Okoli 80 oseb je bilo ranjenih, več sto demonstrantov pa aretiranih.
Nezadovoljstvo tržaškega delav-
Brata Mauer spet pred sodiščem
Le nekaj dni za procesom proti Franzu Novaku, kateri se je končal z razsodbo, ki je v porog pravni in demokratični ureditvi naše države, se je pred dunajskim porotnim sodiščem začela razprava proti bratoma Mauer. Kakor znano, sta Johann in Wi!helm Mauer že meseca februarja stala pred sodniki, takrat v Salzburgu, kjer sta bila oproščena in je maralo sodišče sodbo razveljaviti zaradi »očitne pomote” porotnikov.
Zdaj se bivša SS-ovska oficirja ponovno zagovarjata za zločine, ki sta jih zagrešila med zadnjo vojno na Poljskem, kjer sta sodelovala pri množičnih ustrelitvah poljskih Židov. Posebna točka obtožnice je tako imenovana »krvava nedelja”, to je bil 12. oktober 1941, ko so nacistični zločinci v poljskem mestu Stanislaw umorili 12.000 Židov. Zaradi sodelovanja pri tem strašnem zločinu se morata brata Mauer zagovarjati točno na 25-ietnico. Zagovarjati pa se morata še za dolgo vrsto drugih zločinov, o katerih govori obtožnica in o katerih govorijo številne priče.
Toda brata Mauer sta dobro spremljala Novakov proces. Naučila sta se, da se je treba Izgovarjati na povelja, kajti potem zločinec za avstrijsko sodišče ni več zločinec in ga je torej treba oprati vsake krivde. Po izkušnjah prejšnjega tedna In mnogih drugih podobnih procesov se pač ne bi čudili, če bi bila oproščena tudi brata Mauer. In končno, kaj bt se čudili: celo eden izmed porotnikov je med razpravo priznal, da je bil pri SSI
stva so izzvali sklepi posebnega med-ministrsikega odlbora <za gospodarsko načrtovanje, s katerimi bo močno prizadeto 'tržaško gospodarstvo, predvsem pa tamkajšnje ladjedelnice. Omenjeni odbor je med drugim sklenil, da svetovno iznana tržaška ladjedelnica Sv. Marka ine bo več izdelovala ladij. Prizadetih delavcev tudi ne morejo potolažiti obljube, da V prihodnjih treh letih v Trstu ne 'bo prišlo do masovnega odpuščanja. Zato so se pod vodstvom svojih sindikatov odločiti za obrambo svojih življenjskih interesov ter s splošno stavko in 'množičnimi demonstracijami protestirali proti sklepom ministrskega odbora.
Sobotna »tržaška vojna« je bila v ponedeljek tudi predmet razprave v rimski poslanski zbornici, kjer so komunistični poslanci vložili pritožbo zaradi nasilja, ki se ga je med demonstracijami posluževala policija. Notranji minister je te obtožbe zavrnil in skušal krivdo za nerede izvaliti na delavske organizacije. Med razpravo so desničarski poslanci zagovarjali ministrove izjave, medtem ko so predstavniki naprednih strank ugotovili, da policijsko nasilje ini pripravno sredstvo za reševanje perečih gospodarskih vprašanj.
Podobni dogodki kot v Trstu so se prejšnji teden odvijali tudi v Genovi in drugih italijanskih mestih, kjer je delavstvo prav tako prizadeto zaradi sklepov ministrskega odbora. Sindikati napovedujejo velike stavke.
Nove olajšave
v maloobmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo
V času od 27. septembra do 10. oktobra je v Železnem na Gradiščanskem zasedala stalna avstrijsko-jugoslovanska komisija, ki je izdelala sporazum o nadaljnjih olajšavah v maloobmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo. Na svojem zadnjem zasedanju je komisija obravnavala predvsem dva problema: nadaljnje olajšave v dosedanjem sporazumu o maloobmejnem prometu ter uvedbo tako imenovanega planinskega prometa.
■	Na področju maloobmejnega prometa so bile v ozemlje, na katero se nanaša tozadevni sporazum, vključene nove vasi in občine, predvidene so 'bile nadaljnje olajšave pri prehodu meje in glede prenosa blaga čez mejo, predvsem pa bodo odpadle vse omejitve glede števila mejnih prehodov za 'lastnike stalnih mejnih pro-ipustnic, ki bodo majo lahko prekoračili kolikokrat bodo hoteli, medtem ko je bil čas bivanja v sosedni deželi podaljšan na pet dni.
■	V okviru planinskega prometa bosta odprta dva nova mejna prehoda, in sicer na Peci in na Stolu, tako da bo državljanom obeh sosednih dežel omogočen neoviran dostop v planine.
Sporazum bo začel veljati, ko ga bosta ratificirali obe dr-
V
zavi.
■
■
■
■
■
Preložen obisk
Za ta teden predvideni uradni obisk sovjetskega državnega predsednika Podg ornega v Avstriji je bil v zadnjem trenutku odpovedan in preložen na pozneje. V tozadevni utemeljitvi je rečeno, da se je predsednik Podgorni zaradi nenadnega prehlada na priporočilo zdravnikov odločil za preložitev potovanja v Avstrijo.
Posamezni listi so v zvezi s preložitvijo obiska objavili daljše komentarje, ki so polni najrazličnejših ugibanj. Domneve o »pravih vzrokih" za preložitev obiska segajo od mnenja, da je v Sovjetski zvezi pričakovati važne notranje odločitve, pa do ugotovitve, da hoče sovjetska vlada »izvajati pritisk” na Avstrijo zaradi njenega prizadevanja za vključitev v EGS.
Obiski in potovanja
v službi svetovnega miru
Ta teden je zaključil alžirski predsednik Rumedien svoj uradni obisk v Jugoslaviji, kjer je imel razgovore z vodilnimi jugoslovanskimi predstavniki. V poročilu o teh razgovorih je rečeno, da sta predsednika Tito in Bumedien razpravljala o perečih 'mednarodnih vprašanjih (ter 'poudarila .zlasti potrebo po nadaljnjih prizadevanjih za utrditev in ohranitev svetovnega miru.
Prihodnji teden pa bo predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito odpotoval v Indijo, kjer se bo srečal s predsednico indijske vlade Indiro Gandhi ter predsednikom Združene arabske republike Naserjem. Tudi to srečanje predstavnikov treh dežel, 'ki zavzemajo vodilno mesto med nevezanimi državami, bo v prvi vrsti služilo naporom za pomiritev na svetu.

DVA POMEMBNA JUBILEJA ZA KOROŠKO KMETIJSTVO:
Dvesto let organiziranega pospeševanja kmetijstva
Sto let kmetijskega šolstva na Koroškem
V petek in soboto minulega tedna je koroška kmetijska zbornica na poti organiziranega razvoja kmetijstva slavila dva pomembna jubileja: dvestoletnico ustanovitve koroške kmetijske družbe in stoletnico obsf oja kmetijske šole v Celovcu, katere ustanovitev je koroška kmetijska družba skleni la ob svoji stoletnici.
Proslava obeh jubilejev, s katerima je najtesneje povezan razvoj koroškega kmetijstva in napredek kmečkih ljudi, se je za čela že v petek popoldne z znanstvenimi predavanji univ. profesorjev dr. Tautscherja in dr. Iblerja ter arhivarja dr. Dinklaga.
V soboto dopoldne je bila proslava v veliki dvorani celovškega Doma glasbe, popoldne pa proslava v celovški kmetijski šoli v Kucherjevem dvorcu. Poleg teh proslav je kmetijska zbornica za dvestoletnico usta novitve koroške kmetijske družbe izdala obsežno knjigo, v kateri je znanstveno opisa na zgodovina koroškega kmetijstva.
Proslave v Domu glasbe so se udeležili predstavniki koroškega političnega in gospodarskega življenja z deželnim glavarjem Simo na čelu, prisostvovali pa so ji tudi zastopnik zveznega ministra za kmetijstvo in gozdarstvo in zastopniki kmetijstva iz avstrijskih zveznih dežel ter Nemčije in Slovenije. Slovenija je bila zastopana po predstavniku Gospodarske zbornice Slovenije Jožetu Novinšku in arhivarju dr. Sergeju Vilfanu. Ob obilnem številu predstavnikov koroškega političnega in gospodarskega življenja pa smo na proslavi pogrešali koroško kmečko prebivalstvo, ki ga je bilo tako malo, da je bila dvorana le pičlo zasedena.
Govorniki na proslavi, ki je imela dostojen kulturni okvir, so se ob besedah spomina in pregleda razvoja poti organiziranega pospeševanja kmetijstva v dolgi dobi 200 let bavili tudi s sedanjo problematiko kmetijstva in kmečkih ljudi na splošno, posebej pa še na Koroškem. Deželni glavar Sima je ob čestitkah, priznanjih in zahvali prezidentu Gruberju in podpredsedniku Steinerju, ki sedaj zbornico zapuščata, naglasil, da kmet v zgodovini kot nositelj demokracije, napredka in svobode dolgo ni bil deležen priznanja in zaščite, ki jo je zaslužil in ki je je bil potreben. Šele v novejšem času mu je pričela družba in skupnost posvečati večjo skrb in pozornost, vendar je tudi danes njegova usoda najtesneje povezana z njegovo pripravljenostjo za sodelovanje v svojem poklicnem zastopstvu in za organizirano samopomoč, katerih prvi temelji so bili s kmetijsko družbo pred 200 leti položeni prav na Korškem. Kakor v vsej tej dobi odgovorni deželni činitelji tudi danes nudijo kmečkemu poklicnemu zastopstvu potrebno podporo in se zanimajo za njegove želje in zahteve. Najboljši dokaz
tega je pomoč dežele kmetijski zbornici v zadnjem desetletju, ki je bila samo pri vzdrževanju njene uprave večja od zborničnih dbklad, ki so jih koroški kmetje v tem času plačali.
Slavnostni govornik, zbornični prezident Gruber, je uvodoma orisal nastanek koroške kmetijske družbe pred 200 leti, ki je nastala kot prva kmetijska ustanova v av-stro-ogrski monarhiji. Njena pravila so postala zakonita osnova za vse pozneje ustanovljene kmetijske družbe na ozemlju, ki šteje danes okoli 60 milijonov prebivalstva. Koroška in Kranjska kmetijska družba sta bili tudi edini, ki sta preživeli udarec, ko je po dobrih 20 letih leta 1787“ država odpovedala kmetijskim družbam svojo podporo, in kr po svojih pravnih naslednicah — na Koroškem je leta 1911 stopil na njeno mesto deželni kulturni svet, leta 1932 pa sedanja kmetijska zbornica — obstojata še danes.
Danes v času, ko je kmetijstvo sredi vrtinca tehnične revolucije, so naloge kmetij-
skega poklicnega zastopstva in kmetijske pospeševalne službe po svojem obsegu postale mnogo večje. Po zgledu v preteklosti jih zbornica poskuša kar se da naglo reševati. V zadnjih 15 letih je bilo na tem področju na Koroškem napravljenega več kakor prej v 80 letih. Navzlic temu pa se problemi kmetijstva in kmečkega prebivalstva v tem času niso zmanjšali, marveč so se še povečali. Zaključno je prezident Gruber svaril pred preveč materialističnim gledanjem na kmečko vprašanje ki lahko privede do tega, da bo že prihodnjima generacijama krojila usodo lakota.
Obsežen in zanimiv pogled v bodočnost in v vlogo kmetijstva v njej je dal referat ministerialnega svetnika dr. Haushofer-j a iz Zgornje Bavarske, ki je bil osredotočen na evropske paralele v pospeševanju kmetijstva in agrarne politike. V svojem referatu je zlasti naglasil, da imajo ob raznolikih poteh organizacije in strukture agrarne proizvodnje v svetu zgodovinsko pogojena evropska kmečka gospodarstva posebno težaven položaj. Prilagoditi se morajo na pogoje v svetu, pri čemer pa morajo gledati, da se bodo tudi v teh pogojih obdržale. Podrobno se je bavil s problematiko kmetijstva in kmečkih ljudi v EGS, pri čemer je sicer dejal, da ima avstrijsko kmetijstvo ugodne pogoje za vstop v EGS, vendar je istočasno opozoril na očitne in dalekosožne težave v skupni organizaciji kmetijstva v tej skupnosti, ki pa ji je pripisal le prehodno trajnost in veljavo.
OB ROBU SEJMA »SODOBNA ELEKTRONIKA«:
Življenje na ukaz elektrike
V okviru sejma »Sodobna elektronika« je bilo v Ljubljani na zavodu za rehabilitacijo invalidov posvetovanje o pomembni novosti. Udeležence posvetovanja, ki so iz vse Jugoslavije prihiteli v Ljubljano, so seznanili z uspehi dela na elektronski napravi, ki naj bi hromim ljudem pomagala ponovno shoditi.
Pobudo za znanstveno raziskavo in izdelavo elektronske naprave, ki bi ponovno oživila ohromele noge, je pred dvemi leti dal ljubljanski zavod za rehabilitacijo invalidov. Po dveh letih trdega dela, številnih poskusih na živalih ter po vrsti uspehov in neuspehov je skupina znanstvenih delavcev, zdravnikov in inženirjev koncem avigusta izpolnila prvo
nalogo pri izdelavi projekta funkcionalne električne stimulacije ekstremitet.
To napravo so predvajali na posvetovanju, ki je bilo v petek minulega tedna. Pri tem se je pokazalo, da je bil prvi veliki korak k postavljenemu cilju napravljen, vendar čaka skupino še vrsta težkih nalog, 'ki jih bo morala na tej poti še .rešiti, preden bodo ohromeli invalidi prišli v srečen položaj, da bodo znova lahko shodili. Doslej so izdelali devet takih naprav, ki z električnim dražljajem aktivirajo omrtvele mišice. Te naprave so predvajali že v Dubrovniku in v Pragi. Povsod so bile deležne velikega zanimanja.
V PONEDELJEK V PARLAMENTU:
Proračun podražitev in gospodarskih zaostritev
Po dramatičnih pogajanjih in razpravah je vlada koncem minulega tedna odobrila osnulek državnega proračuna za leto 1967. Njegov obseg je z 78 milijardami za 7,6 milijarde šilingov višji od telošnjega proračuna. Višji je tudi proračunski primanjkljaj. Medtem ko je v letošnjem proračunu znašal le 2,6 milijarde šilingov, računajo v prihodnjem letu s primanjkljajem 3,6 milijarde šilingov. Osnutek proračuna napoveduje podražitev mleka in mlečnih izdelkov ter kruha, poštnin in telefona za 25 do 35 %.
Kdor je mislil, da se bo OVP v svojih vladnih vrstah brez težav zedinila o državnem proračunu, se je motil. Pogajanja med ministri, zlasti med finančnim ministrom na eni ter ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo ter ministrom za promet na drugi strani so bila do zadnjega trenutka napeta in dokaj hrupna, preden sta se ministra pokorila kanclerju Klausu in generalnemu sekretarju stranke Wit-halmu, ki sta se odločno postavila na stran finančnega ministra Sohmitza.
Kakor letošnji proračun bo tudi prihodnje-letni naložil delovnim ljudem nova bremena. Iz sredstev za državne prispevke na ceno mleka in žita je vlada odtegnila 900 milijonov šilingov in bo v prihodnjem letu po
osnutku v ta namen na razpolago le 1,7 milijarde šilingov. Zaradi tega se bo predvidoma mleko podražilo za 1 šilling pri litru, kruh pa za okroglo 70 'grošev pri 'kg. Poleg tega je predvidena podražitev poštnine za pisma in karte ter telefona za 25 do 30 %>. Za pospeševanje kmetijstva po zakonu o kmetijstvu je v osnutku proračuna na razpolago 700 milijonov šilingov, medtem ko je minister za kmetijstvo in gozdarstvo zahteval 800 milijonov šilingov. Kljub tem podražitvam in omejitvam pa bo deficit proračuna večji, kot je letos. V zvezi s podražitvijo mleka in kruha hoče vlada nekoliko zvišati otroške doklade.
Državni proračun za leto 1967 je še bolj odsev inflacijskih tendenc, kakor je bil letos-
Delo v premogovnikih ustavljajo
Avstrija ne ve, kam s premogom. Povpraševanje za njim vedno bolj popušča. Kriza v premogovništvu je zavzela že takšen obseg, da je bila v torek minulega tedna predmet seje ministrskega sveta.
Po poročilu vicekanclerja dr. Bocka je ministrski svet sklenil, da bo proizvodnjo premoga do leta 1970 omejil za približno eno četrtino. Znižali jo hoče od sedanjih 5,365.000 Ion na leto na 4,130.000 Ion. S to redukcijo proizvodnje bo zgubilo 3000 ljudi svoja dosedanja delovna mesta.
2e z 31. marcem prihodnjega leta hoče vlada zapreti premogovnike Tauchen, Pol-ting in del premogovnikov v Fohnsdortu. S lem hoče zmanjšati proizvodnjo premoga za 410.000 ton. Istočasno hoče omejiti proizvodnjo premoga v St. Stefanu v Labotski dolini in v Wolfseggu za 335.000 ton. Do leta 1970 namerava zapreti še ostale premogovnike v Fohnsdortu, s čimer bi se pro izvodnja zmanjšala za nadaljnjih 470.000 ton na leto. Istočasno je vlada obvezala termoelektrarne, da morajo dodatno k svoji sedanji potrošnji porabiti še nadaljnjih 580.000 ton premoga in omejiti pogon elektrarn z oljem in plinom.
Da bi omilila prehod rudarjev teh premogovnikov v druge poklice, je obljubila prispevek 415 milijonov šilingov. Koroška deželna vlada, nadzorni svet premogovnika v St. Stefanu v Labotski dolini in njegov delavski svet so proti postopni likvidaciji premogovnika vložili pri zvezni vladi prote St.
nji. >Z injim se utegne gospodarski položaj v naši državi še naprej zaostriti. S podražitvami hoče vlada zmanjšati ipotrc/šnjo in 'dobiti več sredstev na razpolago za povečanje investicijske dejavnosti, da bi poživila rast industrijske proizvodnje in povečala obseg izvoza. S tem v zvezi 'je pričakovati, da bo po malem docela odpravila regrese na ceno mleka in žita. Ge so ti ukrepi za zboljšanje gospodarskega položaja najbolj pripravni, je seveda drugo vprašanje. Gotovo pa je, da se ta položaj prej ne bo zboljšal, preden ne bo pričel naraščati izvoz in preden ne bo preprečeno odtakanje avstrijskega denarja v inozemstvo.
Okoli 60.000 obiskovalcev iz Jugoslavije na graškem sejmu
Graški jugovzhodni sejem v času od 1. do 9. oktobra je stal še bolj v znamenju uspehov liberalizacije v Jugoslaviji, kakor je stal pomladanski sejem. Med 365.000 obiskovalci pomladanskega sejma jih je bilo 35.000 iz Slovenije in Hrvatske, na jesenskem sejmu se je njihovo število povečalo na okroglo 60.000.
S poslovnim uspehom s temi obiskovalci so bili razstavljale! izredno zadovoljni. Najbolj so povpraševali za gospodinjskim orodjem, šivalnimi stroji, tekstilijami in opremo za turistična podjetja in obrtniške delavnice. Tudi za avtomobilskimi deli, okraski in parfumerijo je bilo veliko povpraševanja.
Kakor je razvidno iz zaključnega poročila sejemske uprave, je bil poslovni uspeh sejma tudi na splošno zelo zadovoljiv. Posebno živahno je bilo kljub jeseni povpraševanje za gradbenimi stroji in gradbenim materialom, za kmetijskimi stroji, turistično opremo, opremo stanovanj in napravami za ogrevanje.
osiROKetDsvecu
BEOGRAD. Zvezni izvršni svet SFR Jugoslavije je predložil zvezni skupščini osnutek zakona, po katerem naj bi Jv letu 1967, ki je bilo proglašeno za leto mednarodnega turizma, odpravili vizume <za vse tuje turiste. Po tem zakonu bodo tujci iz katerekoli države ina svetu lahko prestopili jugoslovansko mejo brez vizuma, če bodo imeli Je Veljavna potna dovoljenja. Tako bo Jugoslavija verjetno prvo država na svetu, ki bo ukinila vizume za vse tujce; hkrati pa hoče Jugoslavija s tem ukrepom doseči, da bi tudi vse druge države omogočile jugoslovanskim državljanom potovanje brez vizumov.
LONDON. — Britanski filozof Bertrand Russell je izjavil, |da bo mednarodno sodišče za zločince v Vietnamu zasedalo v Parizu. Povedal je, da je v tem razgovarjal s predstavniki francoske vlade, ki so mu zagotovili, da se zasedanje tega sodišča lahko odvija v Franciji, iče bodo organizatorji spoštovali francoske zakone. Hkrati je Russell sporočil, da bo pripravljalni sestanek članov mednarodnega sodišča za zločine v Vietnamu 13. novembra v Londonu.
NEW YORK. — Na 'konferenci programa OZN za razvoij, ki zaseda v iNew Yorku, so države članice pozvali, naj sporočijo, kakšen bo njihov prispevek v sklade tega programa za leto 1967. [Mnoge države so svoje prispevke že zvišale in je generalni tajnik OZN U Tant prepričan, da bo za prihodnje leto v te namene na razpolago 200 milijonov dolarjev.
RABAT. — Maroški kralj Hasan II. ibo 24. oktobra odpotoval na uradni obisk v Sovjetsko zvezo, kjer bo gost prezidija vrhovnega sovjeta in vlade Sovjetske zveze.
BONN. r— Razprave o reorganizaciji zahodnonem-ške vlade se še nadaljujejo, kakor tudi niso potihnile kritike na račun sedanjega kanclerja Erhorda, ki je po svojem 'nedavnem neuspelem obisku v Ameriki že povsem izgubil ugled celo v lastnih vrstah. Politični opazovalci računajo s tem, da bo do konca leta izvedena temeljita reorganizacija vlade, ki naj bi spet postala .kabinet močne roke".
WASHINGTON. t— Ameriški predsednik Johnson je za novega ameriškega veleposlanika v Moskvi imenoval Llewellyna Thompsona, kateri je bil na tem položaju že iv iletih 1957 do 1962.	f
BERLIN. — V Berlinu ije bil podpisan nov sporazum, po katerem bodo prebivalci zahodnega Berlina spet lahko obiskovali svoje sorodnike v vzhodnem delu mesta. Sporazum je začel veljati ta ponedeljek. Obiske bodo odobravali v »nujnih družinskih zadevah* oziroma v primerih bolezni in smrti v družini.
PARIZ. — Francoski obrambni minister Messmer je izjavil, da je proizvodnja plutonija v Franciji dosegla stopnjo, ko lahko začne ustvarjati taktično atomsko oborožitev. Povedal ije, da bodo do leta 1975 konstruirali okrog 200 vrst atomskega orožja, raket ali bomb.
FRANKFURT. — Predstavnik Zahodne Nemčije Ger-hard Stoltenberg se je vrnil iz Španije, kjer je imel razgovore s predstavniki španske vlade. Sprejel ga je tudi španski predsednik Franco. iPri teh razgovorih sta se Zahodna Nemčija in Španija 'Sporazumeli, da bosta sodelovali na področju atomskih raziskav.
LONDON. — ‘V angleškem mestu Brightonu je zasedal kongres laburistične stranke, na katerem je prišlo do ostrih razprav predvsem o gospodarskih ukrepih, ki jih uveljavlja sedanja vlada, da bi Anglijo izkopala iz hude gospodarske (krize, v katero jo je spravilo dolgoletno vladanje konservativcev. Kljub ostrim napadom levega krila slranke je dobil predsednik Wilson podporo večine. Ravno v dneh, ko se je končal kongres laburistične stranke, je v Angliji začel veljati vladni dekret o prisiljenem zamrzovanju cen in mezd.
MOSKVA. — [V zvezi s predvidenim obiskom sovjetskega predsednika Podgornija v Avstriji (ki pa je bil v zadnjem trenutku preložen — op. ured.) je objavil moskovski list „lzves!ije" daljši članek o odnosih med Avstrijo in Sovjetsko zvezo. Med drugim je bilo v članku izraženo tudi mnenje, da bi vključitev Avstrije v EGS povzročila veliko zaskrbljenost pri vseh tistih, ki nevtralnost Avstrije smatrajo za važen prispevek k evropski varnosti, kajti vse dosedanje članice EGS so hkrati 'včlanjene tudi v Atlantski pakt. Posebej opozarja moskovski 'list na čedalje večji vpliv zahodnanemfkega kapitala in s tem tudi zahodnonemške politike iv Avstriji.
NEW YORK. — Ameriški predsednik Johnson je imel prejšnji teden razgovor, v katerem se je zavzel za izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom. Posebej glede Evrope je dejal, da želi .Evropo vzhodno-zahodnega prijateljstva", kajti .sožitje ni dovolj, potrebno je miroljubno sodelovanje”. Toda v istem govoru je isti Johnson napovedal nadaljnjo krepitev Atlantskega pokta in dejal, da bo Amerika še naprej vztrajala pri svoji vodilni vlogi v politiki in gospodarstvu.
RIM. —• Minuli teden je prišlo na Južnem Tirolskem do novih terorističnih nopadov. V neposredni bližin) italijansko-avstrijske meje je ineznan strelec oddal več strelov na avtomobil itolijonskega oficirja, ki je le po naključju osfal nepoškodovon. Policija je na kraju napada našla naboje, ki so po njenih ugotovitvah avstrijskega izvora. /V Bocnu pa so odkrili več dinamilskih nabojev, povezanih z vžigolnim sistemom.
BEOGRAD. — Na povabilo predsednika japonske vlade Sata ibo predsednik iSFR Jugoslavije Josip Broz Tito meseca marca prihodnjega leta uradno obiskal Japonsko. O tem obisku ije japonski tisk objavil že zdaj obširna poročila In poudaril važno vlogo, ki jo Igra predsednik Tito v prizadevanjih za ohranitev miru na svetu In zlasti v dejavnosti nevezanih držav.
PARIZ. — Predsednik bolgarske vlade Živkov Je trenutno na uradnem obisku v Franciji, kjer ga spremljajo zunanji minister Bašev in večje število visokih vladnih predstavnikov. Včeraj je bolgarske goste sprejel tudi predsednik de Gaolle.
RIM. — italijanski zunanji minister iFonfani je v nekem govoru posvorll .vse tiste, ki hočejo julnotlrol-sko vprašanje rešiti tako z bombami kot s pogajanji”, kajti sicer bi se lahko zgodilo, da bi Italija spremenila svojo politiko do Južne Tirolske.
OTROK IN UČENJE:
Cilj kot spodbuda
Slovenska knjiga na Primorskem
V Kopru je bilo ob koncu minulega tedna strokovno posvetovanje slovenskih bibliotekarjev, katerega se je udeležilo nad sto knjižničarjev iz Slovenije, pridružili pa so se jim zastopniki tudi iz drugih jugoslovanskih republik ter iz sosedne Italije. Večina predavanj na tem srečanju je bila posvečena problematiki slovenske knjige na Primorskem. Posebno poglavje je veljalo slovenskim knjižnicam na Goriškem in Tržaškem ter italijanskim knjižnicam na Koprskem. Razpravljali pa so se o raznih drugih problemih knjižničarstva.
Udeleženci tega zborovanja so obiskali tudi Trst in Gorico, kjer so si ogledali razne tamkajšnje knjižnice, v koprski Študijski knjižnici pa je bila ob tej priložnosti prirejena zanimiva razstava slovenske knjige v Italiji iz dobe med obema vojnama.
Zanimiva razstava znamk
ob srečanju filatelistov treh dežel
Prijateljsko sodelovanje med tremi sosednimi deželami Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Jnlijsko krajino se odvija na najrazličnejših •področjih in v pestrih oblikah. En o izmed teh področij je tudi filatelija (zbiranje poštnih znamk — op. ured.) in imajo zbiralci treh dežel navezane že zelo 'dobre stik e. o katerih pričajo številna doslej prirejena srečanja.
V tem okviru je bilo tudi za dnjo soboto in nedeljo v Celovcu srečanje filatelistov iz Celovca, M aribora in Vidma, povezano z uspelo filatelistično razstavo v D omu umetnikov, za katero sta prevzela častno pokroviteljstvo dežel ni glavar Sima in prezident koroške poštne direkcije dvorni svetnik dr. Rjppel. Tokratnega po vrsti že četrtega srečanja iso se udeležili številni filatelisti treh dežel, ki so ob izmenjavi znamlk in izkušenj te r v prijetni družabnosti še poglobili svoje prijateljske vezi.
Poseben dogodek ob tej prireditvi je bila nedvomno velika filatelistična razstava, ki je napolnila vse prostore Doma umetnikov. Predaleč bi vodilo, če bi hoteli op isati vse zanimive kolekcije, s katerimi so se predstavili posamezni zbiralci, vendar je treba priznati, da so bile zastopane zbirke, ki so s svojo vzorno ureditvijo navdušile vsakega obiskovalca. Za najboljše zbirke je mednarodna žirija podelil zlate in srebrne pokale oziroma kolajne, poštna uprava pa je poskrbela z poseben žig, ki bo spominjal na četrto srečnje filatelistov Celovca, Maribora in Vidma.
Že zadnjič smo na tem mestu govorili o tem, kaj vpliva pri otroku na veselje do učenja in kaj ga pri tem vzpodbuja. Ugotovili smo, da je pri tem velikega pomena dejstvo, da mora otrok sam začutiti vrednost in važnost tega, kar se uči. Vendar pa so še razni drugi činitelji, ki prav tako vplivajo na veselje do učenja in predvsem na uspeh učenja.
Čeprav spodbuja otroka pri učenju pogosto že sama zanimivost učne snovi, na to ne moremo vedno računati, saj vemo, da je učna snov včasih tudi suhoparna in nezanimiva, čeprav življenjsko pomembna. Napor pri učenju zahteva v takih 'm podobnih primerih še dodatne spodbude. Veliko vlogo ima pri tem čut odgovornosti in vestnost, ki ju moramo otroku postopno privzgojiti. Močno spodbudno vlogo pa imajo tudi bližnji in daljnji cilji, katerih privlačnost spodbuja otroka in krepi njegovo delavnost.
® Mlajši otrok potrebuje predvsem bližnje cilje, zanj je važna le sedanjost in bližnja prihodnost. Kadar vidimo, da se mu učenje upira in da ne kaže pri učenju prave vneme, ga spodbudimo z bližnjim, zanj privlačnimi cilji. Tukaj le nekaj takih primerov:
»Pohiti z nalogo, da boš prej prost in se boš šel lahko igrat.«
»Potrudi se, kmalu bodo v šoli prve ocene in bi radi slišali o tebi le dobro.«
»Misli na to, da te bodo med počitnicami spet vsi sorodniki spraševali, kako ti gre v šoli. Kako se boš počutil, če se ne boš mogel pohvaliti z dobrimi uspehi?«
Lahko smo prepričani, da bodo taka in podobna opozorila skoraj vedno rodila zaželjeni uspeh in otrok se bo učenja spet lotil s tisto vnemo, ki jo od njega pričakujemo in jo od njega tudi lahko zahtevamo.
® Zrelejši otrok postaja vedno bolj dovzeten tudi za bolj oddaljene cilje. Pogovor o višji šoli, v katero se želi vpisati po osnovni šoli; pogovor o poklicu, ki ga namerava izbrati — vse to mu bo nudilo vedno več spodbude in volje, čimbolj bo njegovo gledanje na lastno bodočnost postajalo zrelo in preudarno.
Taki in podobni »cilji«, od najbližjih do najbolj odmaknjenih, pa morajo biti za otroka — ne le za nas — privlačni, vredni truda in napora. Vsak tak cilj vžiga v njem nove moči in voljo do dela. Upanje in pričakovanje nečesa lepega in prijetnega pa naredi učenje lažje in bolj prijetno. Kajti ne samo za učenje otroka marveč splošno v življenju veTja, da moramo imeti pri delu vedno pred seboj nekaj, v kar upamo, česar se veselimo, ker nam to vzbuja voljo do dela in življenjsko radost.
O knjižnicah danes in v bližnji bodočnosti na Primorskem je v obširnem referatu govoril predsednik sveta za prosveto in kulturo koprske občine Miro Kocjan, ki je med drugim navedel, da pride danes v Sloveniji povprečno 3,7 knjige na prebivalca, medtem ko je jugoslovansko povprečje 2,8, svetovno 1,9, evropsko pa 4 knjige na prebivalca. Knjižnice na Primorskem imajo danes nad 270.000 zvežkov, od katerih jih je samo v Kopru 100 tisoč in v Gorici okrog 60.000. Koper razumljivo zavzema prvo mesto tudi po številu izposojenih knjig (do 90.000 na leto), sledi Idrija s
Obsežen spored
za letošnji državni praznik
Medtem ko Ije bilo vprašanje avstrijskega narodnega praznika po poti zakonodaje rešeno le provizorično za letos, so v teku že obsežne priprave za 26. oktober. Poleg običajnih slavnostnih zasedanj in drugih uradnih manifestacij ter proslav v posameznih zveznih deželah bo za letošnji narodni praznik v dunajski Mestni hali velika prireditev, katere se bo udeležilo okoli 10.000 ljudi.
V navzočnosti zveznega prezidenta in članov zvezne vlade se bo zvrstil pester spored, pri katerem bodo sodelovale vse avstrijske zvezne dežele, katerih vsaka bo za to priložnost poslala na Dunaj tudi po dva zastopnika, Iki (sta bila rojena 27. aprila 1945, na dan proglasitve druge avstrijske republike.
Osrednjo proslavo bosta prenašala radio in televizija, tako da jo bo lahko spremljalo vse avstrijsko prebivalstvo.
60.000, nato Nova Gorica (55.000), Piran (45.000), Izola in Postojna (30.000), Sežana (20.000) in Tolmin (do 18.000 knjig).
Zelo zanimivo je bilo predavanje ravnatelja koprske Študijske knjižnice Srečka Vilharja o slovenski knjigi na Primorskem v času med obema vojnama. Naklada slovenskih knjig, ki so izšle v letih 1918—1941 pod Italijo, je dosegla 2,296.000 zvezkov, katerim je treba prišteti še okrog 1,5 milijona izvodov verskih in šolskih knjig ter muzilkalij, tako da celotna naklada znaša torej 4 milijone zvezkov. Kakor je bila po eni strani razveseljiva založniška dejavnost Slovencev pod Italijo, tako žalostna pa je bila usoda po drugi strani, ki so jo kulturne dobrine doživele v dobi fašizma, kateri je uničil mnoge dragocenosti. To je v svojem govoru priznal tudi ravnatelj vladne knjižnice iz Gorice dr. Man-zini, ki je dejal, da kot demokrat in antifašist priznava težko preteklost, da pa se sedaj tudi slovensko knjižničarstvo v Italiji lahko svobodno razvija.
Podroben prikaz sedanjega stanja knjižnic na Tržaškem je podal tajnik slovenske Narodne in štu-
dijske knjižnice v Trstu Milan Bol-čič. Iz njegovega poročila izhaja, da ima Narodna in študijska knjižnica trenutno blizu 40.000 zvezkov, ljudska knjižnica 4800, knjižnica v slovenskem dijaškem domu pa 1800 slovenskih knjig. Lepo založene so tudi knjižnice prosvetnih društev ter občinske in šolske knjižnice, prav tako pa ima okoli 1000 slovenskih knjig tudi italijanska ljudska knjižnica v Trstu. Vodilno vlogo pa nedvomno igra Narodna in študijska knjižnica, ki se čedalje uspešneje uveljavlja tudi med italijanskimi kulturnimi krogi, kar v veliki meri prispeva k nadaljnjemu zbliževanju, spoznavanju in spoštovanju med obema narodoma.
Kulturne drobtine
0 V okviru kulturne izmenjave med Ko-roiko in Furlanijo-iulljsko krajino bo 25. ok< tobra (ob 20. uri v veliki dvorani Doma glasbe) gostoval v Celovcu simfonični orkester iz Vidma. Pod vodstvom znanega italijanskega dirigenta Francesca Cristofolija bodo gostje izvajali Vivaldijeve „Letne čase", Paganinijev violinski koncert v D-duru in Zafredijevo sin-fonietto; kot solist se bo predstavil violinist Aldo Ferrarese. Za ljubitelje simfonične glasbe bo to gotovo edinstven užitek.
0 Na občnem zboru zveze književnih prevajalcev Jugoslavije v Novem Sadu je bilo ugotovljeno, da so v Jugoslaviji v letih po osvoboditvi prevedli v jugoslovanske jezike okoli 18.000 knjižnih del; več kot polovica odpade na leposlovna dela. Največ prevajajo rusko književnost, na katero odpade letno okrog 90 del, na francosko 60, na angle-iko in ameriiko 40 in na nemiko 32 knjižnih del.
0 Eden največjih mojstrov sovjetskega filma, režiser A. G. Zarhi, je v studiu Mosfilma začel snemati film „Ana Korenina" po istoimenskem romanu Leva N. Tolstoja. Naslovno vlogo Ane Korenine igra Tatjana Samojlova, pa tudi za Številne druge vloge je režiser pridobil umetnike, ki so se odlikovali že v raznih drugih filmih.
0 Delegacija mednarodne esperantske zveze je izročila OZN predlog za reSitev svetovnega jezikovnega problema. Po predlogu bi ta problem reSili, če bi razširili uporabo mednarodnega jezika esperanta v mednarodnih odnosih. Tozadevni predlog je podpisalo skoraj milijon ljudi iz 74 dežel ter blizu 4000 organizacij, ki imajo več kakor 70 milijonov članov.
0 Med države, ki dajejo največ Štipendij tujim Študentom, sodi poleg Sovjetske zveze tudi CeSkoslovaSka, kjer Študira zdaj okoli 4 tisoč mladih ljudi iz raznih držav. Največ teh Študentov je iz dežel v razvoju.
0 Za prvegi predsednika Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine je bil izvoljen dr. Vaslo Butozan. Ta najmlajSa znanstvena ustanova v Jugoslaviji ima trenutno 21 rednih in 8 dopisnih članov.
Folklorni atlas evropskih dežel
Predstavniki 23 evropskih držav so se na zborovanju narodopiscev v Zagrebu sporazumeli o skupni izdaji evropskega narodopisnega (folklornega) atlasa, ki naj bi pojasnil izvor ljudislkih običajev pri posmeznih narodih in 'hkrati tudi prikazal, kako so narodi ravno pri teh običajih medseboj povezani.
•Najprej bodo v vsaki od 'teh držav obdelali razna področja 'kmetijstva, da bi tako ugotovili, v koliko je sploh možno pripravki tako skupno publikacijo. Odločili so se za razno kmečko orodje, za zimske ljudske običaje, za oblike 'hiš in naselij ter na predlog avstrijskega zastopnika tudi še za oblike dedovanja v kmetijskih predelih.
Podobne narodopisne ali folklorne
atlase so v posameznih državah že doslej izdajali in ima torej vsaka država že precejšnje izkušnje. To velja tudi za Avstrijo, saj je bil ravno avstrijski narodopisni atlas deležen splošnega priznanja na zagrebškem zborovanju, kjer je bilo izrecno ugotovljeno, da 'zavzema naša država na tem področju vodilno mesto v Evropi.
Na teh izkušnjah pa bodo zdaj začeli pripravljati široko zasnovano evropsko delo, o katerem so strokovnjaki prepričani, da bo dokazalo mnogo tesnejšo medsebojno povezanost evropskih narodov, kakor je doslej splošno znano. Tozadevne podatke iz posameznih držav bodo zbirali in obdelovali v Zagrebu in v Bonnu.
Aktualnejši pripisi k znanim temam
Sodelavec ljubljanskega Inštituta za na rodnostno vprašanje dr. Janko Jeri objavlja trenutno v osrednji slovenski reviji „Sod obnost" daljšo razpravo o manjšinski problematiki. Naslov te razprave, ki izhaja v n adaljevanjih, se glasi ..Premiki v miselnosti" in je s tem tudi že nakazan glavni namen avtorja, ki skuša na konkretnih primerih položaja manjšinskih skupin ugotoviti, če in v kakšni meri je v novejši dobi prišlo do spremenjenih pogledov na ta vprašanja.
Za osnovo svojih razglabljanj je vzel dr. Jeri manjšinsko problematiko „v trikotu srečanja treh jezikov, civilizacij in ku Itur" — namreč položaj slovenske narodne skupine v Italiji in Avstriji ter nemške skupine na Južnem Tirolskem. Pri vseh treh gre za mnoga enaka ali vsaj podobna odprta vprašanja, katerih reševanje vpada v čas, za katerega je značilno splošno stremljenje za mirnim sožitjem in sodelovanjem v svetu. Taka prizadevanja bi morala že po svo ji naravi — saj so konec koncev izraz določenih ..premikov v miselnosti” — ustvariti bolj ugodna izhodišča tudi za urejanje narodnostnih oziroma manjšinskih problemov.
V primeru slovenske narodne skupine v Italiji je vsekakor prišlo do važnih sprememb (in sicer v pozitivnem smislu) v gledanju večinskega naroda na manjšino, kar poraja upanje, da bo polagoma le mogo če doseči rešitve, ki bi bile sprejemljive za obe strani.
Bistveno drugačen pa je položaj pri n as na koroškem, kjer uveljavljenje novih pogledov in premikov v miselnosti še vedno vse preveč zavirajo anahronistična nazira-nja, ki so za današnji čas sicer že preživela, kljub temu pa še odločilno vplivajo na oblikovanje odnosov večine do manjšine. To zadevna opažanja je dr. Janko Jeri v svoji razpravi združil v posebnem poglavju, kateremu je dal naslov ali bolje rečeno podnaslov „Aktualnejši pripisi k znanim temam" (Sodobnost, štev. 10/1966). Njegove ugotovitve dajejo zanimivo in zaokroženo sliko današnjih razmer na Koroškem in jih zato ponatiskujemo tudi v našem listu.	Uredništvo
Širši pliberški okoliš je mogoče šteti za tisti še deviški kmečki košček zemlje, ki ga je tudi v poletnih mesecih turistična invazija komaj načela. Kolikor izvzamemo novo podjunsko železnico, ni bilo tod v vseh letih po zadnji vojni storjeno v gospodarskem oziru kaj pomembnejšega, daljnosežnega, ikar bi bilo mogoče vsaj delno primerjati s splošnim, zlasti industrijskim razvojem v drugih delih sedanje avstrijske republike. Z gozdovi presekane gmajne in polja so še v glavnem ohranila tisti nekolikanj romantični nadih, kakršnega srečamo na Gasparijevih podobicah iz kmečkega življenja.
Med take, od sodobnega utripa precej odmaknjene vasice, sodi tudi Šteben, kjer se vsaj na zunaj že desetletja ni nič spremenilo. Konje so sicer spodrinili traktorji, drugače pa vsakdanje življenje teče po starih kolesnicah. Ne maram sicer apodiktičnih presežnikov, a me je vendarle stisnilo v grlu, ko sem razbiral nagrobne napise za obzidjem šfebjanske farne cerkve. Le malo je bilo še koroških slovenskih Mojc, Kafre, Mef, Ožbejev, Gašperjev, Jozelnov, Než in Mih; iz orumenelih in novejših slik so vame zrli Johanni, Josefi, Franzi, Katherine. Kako iz-nenadna in nagla sprememba: pokopališče je tik ob cerkvi, v kateri je še vse — od podpisov na posameznih podobah, prtih in ostalega slovensko, in to v lepi, čisti materinščini. Pač značilen koroški paradoks,
verodostojna priča svojevrstne manjšinske tipilke in splošnega ozračja posebej, če upoštevamo, da so med rednim popisom prebivalstva 1. junija 1951 med 1334 prebivalci občine Globasnica, kamor poleg osmih vasi sodi tudi Šteben, našteli le 147 zgolj nemško govorečih občanov. Tudi vindišarski kompleks tod ni pognal korenin, to vse pa je ostalo docela nespremenjeno tudi med zadnjim popisom 31. marca 1961.
Vendarle so mnogi izmed tistih, ki so v to, vsaj za veljavne evropske pojme težko s čim primerljivo statistika (operirali so kar z desetimi jezikovnimi kategorijami: deutsch, deutsch-slovvenisch, deutsch-windisch, slo-wenilsch, slowenisch-deutsch, windisch, win-disch-deutsch, windisch-slowenisch, slowe-nisch-wi'ndisch, sonstige, unbekannt) vseeno pogumno vpisali edino Prešernov jezik (in prav v globasniški občini je bilo teh več kot kjer koli drugje na Koroškem), zabeleženi po smrti nemško. Pečat te čudne, razkrajajoče dvojnosti teži torej koroškega slovenskega človeka še prek groba. Kako si je sicer mogoče drugače stvarnejše razložiti, da se je prav v tej občini k slovenski skupnosti (v raznih statističnih kombinacijah) priglasilo skupaj več kot osem desetin vsega prebivalstva, medtem ko so omenjeni napisi ravno v obrnjenem sorazmerju.
(Se nadaljuje)
Dvojni obraz
KOROŠKEGA KMETIJSKEGA ZASTOPSTVA
Zadnji petek in soboto je Kmetijska zbornica za Koroško praznovala dvestoletnico pospeševanja kmetijstva in stoletnico kmetijskega šolstva na Koroškem. Proslava je bila 4 tedne pred volitvami v krajevne kmečke odbore, v okrajne kmečke zbornice in v Kmetijsko zbornico za Koroško. Koroška poljedelska družba, katere ustanovitvi je bila posvečena proslava, ni bila ustanovljena jeseni 1766, marveč že 11. februarja 1765. Zakaj je prišlo do proslave šele tako pozno, ne vemo, lahko pa domnevamo.
Toda to ni niti tako bistveno. Dosti bistvenejše je to, da ugotovimo, da Koroška poljedelska družba dobršen čas svojega obstoja koroškim Slovencem, njihovemu ozemlju in kmečkogospodarskim stremljenjem in potrebam ni bila naklonjena, niti jih ni gledala kot enakopravne dežela-ne. To obdobje se je začelo, ko je Matija Ahac el j zapustil družbo, in se vleče vse v današnje dni.
Kakor so koroški nacionalisti v Koroški poljedelski družbi v drugi polovici minulega stoletja gledali le pripraven instrument za raznarodovanje in ponemčevanje našega podeželja, tako so se v iste namene posluževali tudi njenih naslednikov, leta 1911 ustanovljenega Deželnega kulturnega sveta in leta 1932 ustanovljene Kmetijske zbornice za Koroško. Da je južna Koroška še danes gospodarsko zaostala in nerazvita pokrajina in da je njeno kmečko prebivalstvo vsa dolga desetletja zapostavljeno, moramo v veliki meri pripisati odločujočim činiteljem v Koroški poljedelski družbi, v Deželnem kulturnem svetu in v Kmetijski zbornici za Koroško vse v današnje dni.
Poleg teh ustanov je bilo v isti službi tudi kmetijsko šolstvo na Koroškem. Ob stoletnici obstoja, ki jo je slavilo v soboto, je treba zapisati in pribiti, da koroški Slovenci še danes nimamo javne kmetijske šole s poukom v materinščini, čeprav je prezident Gruber pohvalno ugotovil, da je bilo v zadnjih 15 letih na področju kmetijskega šolstva napravljenega več kot prej v 80 letih. Vse lepo in prav, toda javne kmetijske šole, ki jo koroški Slovenci zahtevamo že desetletja, še vedno ni. Doslej tudi privatna kmetijska šola v Po-dravljah ni dobila priznanja pravice javnosti niti ji nista dežela in država dali igroša svojih podpor.
Tako torej lahko rečemo, da na proslavo dvestoletnice pospeševanja kmetijstva in stoletnice kmetijskega šolstva na Koroškem pada stoletna senca istočasnega zapostavljanja kmečkega prebivalstva južne Koroške in njegovega sistematičnega raznarodovanja. Ker ob vseh slavospevih v petek in v soboto te resnice nihče ni povedal, jo danes povemo mi. ]užnakoraško kmečko prebivalstvo pa jo je že povedalo s svojo odsotnostjo, zaradi katere je bila velika dvorana Doma glasbe s kmečkimi udeleženci dokaj skopo zasedena.
S kmečkozborskimi volitvami 6. novembra stopa kmetijska zbornica v tretje stoletje pospeševanja kmetijstva na Koroškem. S temi volitvami bo v vodstvu zbornice izvedena tudi zdmena generacij. Na krmilo bodo prišli novi ljudje. Tako imajo južno-koroški volivci pri teh volitvah svojo poglavitno nalogo v tem, da pomagajo razbiti sile, ki so doslej skozi desetletja samovoljno vladale v zbornici in zavirale napredek južnokoro-škega kmečkega prebivalstva.
KOLEDAR
Petek, 14. oktober: KaUst Sobota, 15. oktober: Terezija Nedelja, 16. oktober: Gol Ponedeljek, 17. oktober: Marjeta Torek, 18. oktober: Luka Sreda, 19. oktober: .Peter Alk. Četrtek, 20: oktober: Janez K.
Vietnam mora biti briga nas vseh!
V soboto je bil Celovec prizorišče demonstracije za mir v Vietnamu, ki jo je organizirala komunistična stranka. Po ulicah mesta je korakala povorka mož, žena in mladine. S transparenti, slikami in letaki, ki so jih udeleženci delili, so demonstrirali za konec vojne v Vietnamu ter za pomiritev in razorožitev v svetu. Na transparentih je bilo mogoče brati gesla, kakor n. pr. „Konec z vojno v Vietnamu", „Tudi vaša vest ne sme molčati", „Mir zahteva razorožitev" in ..Ameriška politika z bombami je umor", letaki pa so vsebovali pozive papeža, de Gaulla, U Tanta in drugih za konec vojne v Vietnamu in za pomiritev sedanjega napetega vzdušja v svetu.
Take in podobne demonstracije so danes ipo številnih državah in mestih reden pojav. Največ jih je v Združenih državah Amerike, kjer takorekoč ne mine dneva, da prebivalstvo ne bi dajalo duška svojemu uporu proti ameriški agresiji v jugovzhodni Aziji. Za Celovec je bila demonstracija vendar nenavadna, a je izato zapustila tem večji vtis, 'tako v pozitivnem kakor tudi v negativnem smislu.
Večina ljudi je soglašala z demonstranti in dajala prav njihovim geslom in pozivom. Med njimi so gesla in slike, ki so jih nosili demonstranti, obujala spomin na gorje in grozote, ki smo jih prestali v drugi svetovni vojni. Pri njih je opomin, da je vietnamska vojna še groznejša in da je polna isker za nov vojni požar v svetu, padla na tla razumevanja. Ta opomin jih je vzdramil ik pritrjevanju:
Iz Škofič in okolice
v/
Iz Škofič se le malo oglašamo, vendar so dogodki zadnjih tednov taki, da jih moramo prilbeležiti v narodnostni kroniki koroških Slovencev.
Pred tremi tedni smo za vedno zgubili Magdaleno N o č n i k pd. Li-pejevo mamo iz Podjerberka, ki smo jo na pokopališču v Št. liju izročili materi zemlji. Pokojna je bila mati, da je malo takih. Vedno je neomaje-no stala v naših vrstah in se z vsemi svojimi močmi prizadevala za blaginjo svoje družine in za maše narodne koristi. Svojih pet otrok je vzgojila v zveste sinove in hčere naše narodne skupnosti. Zaradi tega je v svojem življenju, zlasti pa pod nacistično strahovlado imnogo pretrpela, ko je gestapo zaprla moža in njene otroke. To je bil za Lipejevo mamo hud udarec, tem hujši zaradi tega, ker je v tem času padel tudi njen sin na nemški fronti. Tudi izseljeništvo Li-pejevi 'družini ni bilo prizaneseno, nacisti so jo kakor številne druge naše družine odgnali z doma v mrzlo in negotovo tuijino. Po končani vojni v letih obnove kmetije je vse prerano zgubila moža in družinskega očeta, ki je podlegel posledicam pre-stanega trpljenja.
'Od zigledne matere se je na grobu poslovila velika množica žalnih go-
stov, domači pevci so pod vodstvom Pavla Kernjaka na domu in ob odprtem grobu zapeli ganljive žalostin-ke, kot zastopnik Slovenske kmečke zveze pa se je od nje poslovil Lovro Kramer.
Medtem je umrla tudi Katarina P >oig l i č , 'zvesta sodelavka Bidriho-ve hiše v Škofičah. Zadela jo je srčna kap. Škofiški cerkveni pevski zbor ji je na domu in na pokopališču zapel' v obeh jezikih pesmi slovesa.
Nepoznani tatovi so pred enim tednom pri pd. Pičoku v Holbičah ukradli električnega pastirja, kmalu za tem pa vlomili v škofiško cerkev, (kjer so ukradli darilnike.
„Prav imajo, kaj iščejo Američani v Vietnamu?".
Seveda tudi ni manjkalo obratnih opazk, ki so z očitnimi znaki brezbrižnosti, zaskrbljenosti in oholosti prihajala iz vrst meščanskih opazovalcev demonstracije. Toda opazke „saj so to samo komunisti", „kaj nas briga Vietnam" ali pa neokusno vprašanje nekega dekleta „koliko pa dobim plačano, če korakam z njimi?" so šla v prazno in so bile deležne upravičene graje apazbvalcev demonstracije, ki so se jim ob item ‘obrazi zresnili, očitno še v spominu na nedavno razstavo v celovški delavski zbornici „Nikoli več!".
Vietnam res od nas ni tako oddaljen, da bi ga smeli v našem vsakdanjem življenju gledati brez brige. Tam gre za ljudi, ki so žrtev agresije, kakor smo bili mi v Evropi pred več kot 25 leti, ko je pričel Hitler gaziti po narodih Evrope, ko ni spraševal, katerega političnega prepričanja je prebivalstvo dežel, ki jih je osvajal in po krematorijih dušil vsako svobodoljubnost. Brez brige zaradi Vietnama tudi ne moremo biti, ker je postal svet medtem tako majhen, vojno orožje pa tako uničujoče, da se vsaka lokalna vojna v nekaj dneh spremeni v pustošenje, ki lahko zajame ves svet. Zadnja svarila papeža in U Tanta ne dopuščajo, da bi omalovaževati to nevarnost.
SEJE OBČINSKEGA SVETA V SELAH:
Občina pospešuje gradnjo potov
za motorna vozila do kmetij
Na zadnji seji občinskega sveta v Selah je bila razdelitev sredstev za gradnjo potov do kmetij, ki ležijo stran od cest, osrednja točka dnevnega reda. Pri tem se je občinski svet predvsem trudil, da bi bili pomoči pri gradnji teh potov deležni zlasti tisiti, ki so te pomoči
najbolj potrebni. Ker so bili v prejšnjih letih te pomoči deležni predvsem posestniki v Kotu, je letos odbor upošteval potrebe posestnikov v Frajbahu. Poleg tega je občinski svet v tem sklopu zagotovil tudi pomoč za popravo zadružne ceste v Srednjem Kotu, ki je bila pri zadnjem hudourju močno po-
Nova konzumna poslovalnica v Celovcu
Konzumna zadruga v Celovcu se prizadeva, da bi čim bolj sllužila svojim članom in da hi jim čimbolj olajšala in skrajšala čas nakupa. Na tej poti je k poslovalnicam s samopostrežbo, ki jih je v zadnjih letih odprla, pred kratkim pridružila v Celovcu nadaljnjo poslovalnico s samopostrežbo. Ta poslovalnica je v bližini celovške glavne železniške postaje.
Ko je direktor konzumne zadruge Kresnik vodji poslovalnice izročal njene ključe, se je zbralo v poslovalnici veliko število (gospodinj in potrošnikov, prihiteli pa so tudi številni člani upravnega in nadzornega odbora, da prisostvujejo slavnostni o-tvoritvi. Navzoče goste je pozdravil
predsednik odlbora članov 'SVilhelm Bramer.
Slavnostni govor je imel direktor Kresnik. Uvodoma je najprej poudaril, da se sistem samopostrežbe po poslovalnicah zadruge vedno bolj u-vdljaVlja in da ga 'zlasti gospodinje zelo pozdravljajo, 'ker nudi večjo izbiro in s tem olajša nakupovanje. Nova poslovalnica je moderno urejena in zadošča vsem zahtevam kon-zumentov. Samopostrežne poslovalnice tudi bistveno prispevajo 'k solidnemu urejanju cen. Zaključno je zagotovil, da bo celovška konzumna zadruga tudi v prihodnje skrbela, da bo koristim potrošnikom zadoščeno in da bo štabilnost cen blaga zagotovljena.
škodovana.
V teku seje je občinski svet načel tudi vprašanje turistične propagande za prihodnje leto. Pri tem je sklenil, da bo ustrezno podprl domačega avtobusnega podjetnika Mihaela Oražeta, ki se bo predvsem trudil, da bo pridobil goste za čas pred in po glavni (turistični sezoni.
Na seji je bilo tudi ugotovljeno, da je občina Sele prispevala 7000 šilingov za pomoč 'krajem in ljudem, ki so bili prizadeti po vremenskih katastrofah meseca avgusta. V ta skupni znesek je občinski svet odobril 3000 šilingov občinskih sredstev, 900 šilingov so prispevali člani občinskega sveta iz sklada za sejne stroške, katerim so se čla-
Klub prijateljev lova se uveljavlja
Pred kratkim je imel Klub prijateljev lova v Celovcu svoj občni zlbor, ki se ga je udeležilo lepo število njegovih članov. Na občnem zboru so pregledali delo in razvoj kluba v prvih dveh letih po njegovem nastanku oz. ustanovitvi. Pri tem so ugotovili, da se je mlada lovska organizacija v tem času med našim prebivalstvom, predvsem pa med lovci lepo uveljavila in da dokaj iniciativno razvija svoje delo na poti izobraževanja svojih članov, vzgoje kvalitetnega lovskega naraščaja, gojenja lovske tradicije in lovskih običajev ter družabnositi med lovci.
V prvih dveh letih svojega obstoja je imel klubov odbor 8 sej, ki so bile predvsem posvečene lovskim prireditvam. In teh je bilo razmeroma kar lepo število. Novembra 1964 je 'bilo 15 članov klu-
ba v Pomurju na lavu na fazane in nižjo divjad, sredi decembra istega leta pa na lovu na divje svinje v okolici Vranskega. Lov na divje svinje v okolici Vranskega je klub ponovil koncem januarja in sredi decembra leta 1965, pri čemer se je pokazalo med člani naraščajoče zanimanje. Medtem ko je bilo prvič na Vranskem le 15 lovcev, jih je bilo drugič 36, tretjič pa že 60.
Pri lovu na divje prašiče je bil klub gost lovskih družin v Braslovčah, Taborju Prebold in na Vranskem. Pri lovu seveda lovska sreča ni izostala. S plenom so se z lova vrnili domov Franci Krainer, Pavel Krušic In Feliks Haderlap, ki je ustrelil lepega starega merjasca. Pri zadnjem lovu pa sta divje prašiče oplenila Janez Miki iz Svaten in Jožko Urh »z Lepene pri Želez-
ni Kapli. Največ plena so razumljivo prinesli člani z lova na fazane.
'Poleg skupnih organizacij lovskih izletov je klub v prvih dveh letih priredil tudi dvoje zanimivih predavanj in sicer v Bilčovsu in Železni Kapli, ki se jih je udeležilo lepo število članov. Prihodnji cilj kluba je organizacija skupnega lova na Koroškem.
Klub je v teh dveh letih navezal prijateljske stike z lovsko zvezo v Celju, ki mu je omogočila opisane izlete in love. Za zahvalo je zvezi v Celju podaril dve muflonovi ovci, lovski družini Vransko pa je podaril svetilni pribor za lovsko kočo, ki so jo zgradili njeni člani.
'Po živahni razpravi o možnostih nadaljnjega razvoja in dela kluba je prišlo do volitev odbora, ki mu tudi za naprej predseduje Karel Prušnik-Gašper.
Slovensko prosvetno društvo „Bilka” v Bilčovsu
Vabilo
na
KULTURNO PROSVETNI VEČER
pod naslovom
Gorenjska v sliki in pesmi
ki ga priredijo prosvetaši iz Križ pri Tržiču v soboto 15. oktobra 1966 ob osmih zvečer v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu
ni že lani odpovedali; preostali denar je bil zbran v javni zbirki med prebivalstvom.
Zaključno so prišle v razpravo številne pritožbe staršev otrok, ki se vozijo z avtobusom v šolo. Zadnja podražitev voznin je težko obremenila družine, ki imajo več otrok. Tu in tam je ta obremenitev narasla za 60 %, kar je povzročilo med prebivalstvom upravičeno o-gorčenje.
TO IN ONO
OD SMOHORA DO LABOTA
ŠMOHOR. — V kratkem bo tudi v Šmohoru dobil Rdeči križ svoje 'poslopje. Gradbena dela zaključujejo in so že napovedali, da (bodo dom Rdečega križa slavnostno odprli v soboto 22. oktobra. Dom bo izročil svojemu namenu namestnik deželnega glavarja dr. Kerstnig.
DOBRAČ. — Avstrijski radio in televizija sta se lotila gradnje radijskega in televizijskega oddajnika ina vrhu Dobrača. Za transport gradbenega materiala je gradbeno podjetje že pričelo graditi iz Blei-berga 2700 metrov dolgo žičnico na Doibrač. Žičnica bo slonela na 2 stebrih, ki bosta 50 metrov visoka. Radijski in televizijski oddajnik bosta zgotovljena do leta 1970.
PODGORJE. — Upokojeni župnik in književnik dr. Ferdinand Kolednik, ki je znan po svojih prevodih slovenskih literarnih del v druge jezike in ki sam govori 14 jezikov, gradi s sredstvi honorarjev za svoje prevode v iPodgorjah dom onemoglih. Dom, v katerem bo imelo 40 do 50 starih ljudi prostora, je v (surovem stanju zgotovljen do strehe. Graditelj ga hoče podariti koroški deželni vladi.
CELOVEC. — Iz deželnega sklada za pomoč žrtvam poplav v letu 1965 je bilo doslej izplačanih 43,6 milijona šilingov pomoči za popravo škode, ki je znašala skupno 162,3 milijona šilingov. Po izplačilu še preostale pomoči tistim, katerih igro.šnje 'še niso bile rešene, bo v skladu preostalo še 12 milijonov šilingov. Do 5. oktobra je bilo za pomoč žrtvam letošnjih poprav vplačanih 3,117.000 šilingov prostovoljnih prispevkov, pričakujejo pa, da se bodo ti prispevki zvišali na 5 do 6 milijonov šilingov. Lani se je s temi prispevki na skladu nabralo 14,6 milijona šilingov.
BOROVLJE. — Kakor po vseh občinah v deželi, so v nedeljo tudi v Borovljah praznovali Dan starih. Družabne (prireditve, ki jo je priredila Občina, se je udeležilo 350 starih občanov.
ŠT. PETER NA VAŠINJAH. — V soboto se je na Dravograjski državni cesti pripetila ena najgroz-nejših prometnih nezgod zadnjega časa. 'Iz neprevidnosti se (je 32-letni taksi-šofer Eriadrioh Krakoling z veliko bnzino zaletel v moped, na katerem sta se vozila (Peter Kral-auf in njegova žena ter jih pobil na tla. Oba sta kmalu po nezgodi umrla. Zapuščata 5 otrok.
PLIBERK. — Za žičnico s Podkraja na Peco je koroška deželna vlada iz sklada za pospeševnje turizma dodelila kredit v višini 2,2 milijona šilingov. — V ponedeljek ibo pričela ljudska visoka šola v Pliberku s svojimi letošnjimi predavanji in tečaji. Poleg tečajev slovenščine, italijanščine, ruščine in angleščine 'bodo udeleženci 'lahko obiskovali še tečaje stenografije, strojepisja in knjigovodstva ter kuharski tečaj.
urnama
mr."-"--1
i . j

auho^ttjioi medvedek
Medvedke so stroge matere, njihovi malčki pa seveda neubogljivi. Dokler se še hranijo z maternim mlekom — tekajo samo za materjo in se ji motovilijo pod nogami.
Toda ko zrastejo — tedaj je križ!
Res je, da imajo tudi medvedke svojo slabost: rade podremljejo v hladni senčici. Medvedkom pa ni preveč prijetno poslušati njihovo smrčanje, !ko je okoli toliko vabečih klicev in melodij, toliko nepoznanih stvari!
Tako gredo od cvetlice do grmička, od grmička do drevesa — in zaidejo .. .
Prav takšnega neubogljivca, ki je zbežal od mame, sem nekoč srečal v gozdu.
Sedel sem poleg ipotočka in pomakal
0 srajci srečnega človeka
(SLOVENSKA PRAVLJICA)
Nekoč je živel kralj, ki je bil zmeraj bolan. Imel je devetindevetdeset bolezni in vsi zdravniki so rekli, da mu ne morejo nič pomagati. Umrl bo čez leto in dan. Le eden izmed zdravnikov je dejal:
— Če bi se našel človek, ki ni nikoli nezadovoljen, temveč zmeraj z vsem zadovoljen in če bi kralj oblekel srajco tega zadovoljnega človeka, bi odšlo od njega vseh devetindevetdeset bolezni in kralj bi ozdravel.
Kraljevi sli so se razšli po vsem svetu in iskali človeka, ki ni bil nikoli nezadovoljen, temveč zmeraj z vsem zadovoljen. Iskali so ga, a zaman.
Eden izmed kraljevskih hlapcev je prišel na velik travnik in tam zagledal človeka, bosonogega, raztrganega, kako spi pod drevesom in se v spanju nasmiha.
— To bi bil lahko srečen človek, si je dejal in ga zbudil.
—Hej, človek, zbudi se! Ali si zadovoljen na svetu?
— Seveda sem zadovoljen, čemu bi ne bil, je odgovoril popotnik.
— In še nikoli nisi bil nezadovoljen?
— Še nikoli, le čemu naj bom nezadovoljen?
— Torej pojdi z menoj k našemu kralju.
— Le zakaj?
—	Dal ti bo kupe denarja.
— Le čemu? Saj ne potrebujem denarja.
Slednjič se je popotnik vendarle dal pregovoriti in je šel s hlapcem na kraljevski dvor.
Ko ga je kralj zagledal, se je razveselil:
—	Brž, daj mi srajco! mu je ukazal.
—	Zakaj?
—	Ne vprašuj, sleci suknjič, potegni s sebe srajco in daj mi jo. Dobil boš zanjo kup denarja!
Zadovoljen človek je slekel suknjič, toda joj, saj ni imel srajce na sebi.
Ko je ubogi kralj to videl, je globoko vzdihnil in umrl. Zadovoljni potepuh pa je spet oblekel svoj suknjič in odšel naprej.
prepečenec v vodo. Bil sem lačen, prepečenec pa je bil trd, zato sem se mučil z njim zelo dolgo. Tako dolgo sem ga namakal, da so se gozdni prebivalci naveličali čakati, kdaj bom odšel in so začeli lesti iz svojih skrivališč.
Dva polhka sta že prilezla na štor. Med kamni so zacvilile miške — najbrž so se steple. Nenadoma pa skoči na gozdno jaso medvedek. Medvedek — tak kakršni so vsi medvedki: glavat, šobast in neokreten.
Ko opazi medo štor, privzdigne svoj debeli repek in skok, skok po njemu. Polhki seveda smuk v luknjico. Ampak medvedek dobro ve, da mu je mama pri vsakem takšnem štoru dajala nekaj zelo okusnega. Zato si štor dobro ogleda.
Pregleda levo stran štora — ničesar ni, pregleda desno stran — tudi nič. Tedaj vtakne nosek v luknjo — po polhih diši! Zleze medvedek na štor in ga še s kremplji popraska: pravi štor! Nerazumljivo!
Ves zmeden se ozira medo naokoli. Povsod pa se širi samo gozd. Teman gozd — in v njem zdaj tu, zdaj tam kaj zasumi.
Medvedek zleze s štora in odstopica dalje.
Spotoma zagleda velik kamen. Razveseli se medo kamna: to reč dob^ro pozna! Vtakne tačko pod kamen in se upne vanj z ramenom. Kamen se premakne in pod njim zacvilijo prestrašene miške. Medvedek spusti 'kamen — toda tačka je ostala pod njim. Prenaglil se je: kamen mu priščipne tačko. Medo zatuli na vse glas, izvleče tačko in maha z njo po zraku; nato jo obliže in od-šepa dalje. Sedaj se ne ozira več naokoli, temveč gleda predse.
Nenadoma zagleda gobo! Toda medvedek je sedaj nezaupljiv. Ogleda si gobo od vseh strani. Oči mu pravijo: lahko jo ješ. Toda nos ga opozarja: gOba je zanič, ne smeš je jesti. Rad bi jo pojedel — toda boji se.
Tedaj se medo razjezi — in trešči po gobi z zdravo taco! Goba se razpoči in steber rumenega, smrdljivega prahu pihne medvedku naravnost v nos.
Bila je goba »hudičev tobak". Dolgo kiha medvedek in kašlja. Nato si obriše očke, sede in tiho, tiho zajoka.
Toda le kdo ga čuje? Povsod samo gozd
—	teman, črn, z neznanimi glasovi.
Nenadoma nekaj štrbunkne. Žaba! Medo
jo hoče zgrabiti z desno taco, — toda žaba skoči na levo. Medo stegne levo taco,
—	žaba hop, na desno.
Tedaj medvedek dobro pomeri in se z vsem telesom vrže na žabo. Zgrabi jo s taco in jo izvleče izpod trebuha.
Toda tepček, namesto da bi jo takoj pojedel, se začne z njo igrati. Zvali se na hrbet, se valja z žabo po travi, sope in cvili kot bi ga kdo žgečkal po podplatih.
Zdaj vrže žabo v zrak, zdaj jo meče iz tace v taco. Igral se je in igral ter izgubil žabo.
Voha po travi okrog — žabe ni. Kar sesede se od presenečenja. Že odpre gobček, da bi zatulil, toda kar obstane: iznad grmičevja gleda nanj stara medvedka.
Medvedek se silno razveseli mame — kosmatinke; objela ga bo, potolažila in žabico mu bo poiskala.
Žalostno zacvili in ji zašepa nasproti. Na mah pa dobi takšno zaušnico, da z nosom kar trešči ob zemljo.
Tako ga je torej objela!
Razjezi se medvedek, se postavi na noge in zarenči na mamo. Komaj je zarenčal, že ga nova klofuta zvali v travo.
Medo vidi: slabo kaže. Vstane in zbeži v grmovje, medvedka pa za njim.
Se dolgo je bilo slišati, kako so pokale veje in kako je tulil medvedek zaradi maminih zaušnic.
Peter sanja
Peter je na trato legel, v modro se nebo zagledal in sanjaril:
»Oh, ko bi ta trop oblačkov v begu bil vanilijeva krema . . .
In ko tile rožasti bi malinov sladoled bili. . .
A tam tisti puhasti in zlati morali bi kup slaščic postati . ..
Ah, ko bi se vse nebo pomladno
spremenilo v torto čokoladno . . .
Kakšen lep bi bil takrat ta svet!
Zmeraj hotel bi ležati
na tej sveži, mehki trati,
saj bi le z roko posegel
in že jedel. . . jedel. . . jedel. . .«■
»Vidiš, kako ga uči razumnosti in previdnosti!" — sem pomislil.
Medvedek in medvedka sta odhlačala, ne da bi me opazila. Sicer pa, kdo ve?
Sumi temni gozd, poln nepoznanega, zanimivega življenja.
N. Sladkov
FRAN ERJAVEC:
Kos
Slovenec ima kosa rad, v njegovih očeh ima veljavo pred mnogo drugo ptico; še o človeku pravi: to ti je kos! če hoče zaznamovati pretkanega in zvitega človeka. Tudi narodna pesem se rada ukvarja s kosom, zlasti iga nagovarja, naj bi plesal. Bog .si ga vedi,. zakaj se prav od njega kaj ■ takega pričakuje, saj ni, da Ibi dejal, da je za ples kaj bolj pripraven Ikaikor kaka druga ptica. Sicer je resnica, da se med petjem 'zadovoljno ziblje in k pesmi 'poudarja z repom, kakor bi si takt dajal — ali to še ni ples.
Kos Je do 10 palcev dolga ptica., rap sam je 4 palce dolg. Ves je črn, samo kljun in ‘kolobarček okoli očes je rumen; ona je tamnorjava, na prsih pegasta. Valjasti in na koncu malo ukrivljeni kljun je krajši od 'glave.
Kos skozi vse leto ostane pri nas; prebiva povsod po hastah in gajih, posebno tam, kjer so blizu vinogradi, kjer se jeseni rad sladika. Uren je in Okre-
ten, hitro skače po tleh in smuče skozi goščavo. Radoveden je, ako pa ugleda kaj nenavadnega, se prestraši, spusti perutnice, rep pa gor za-vihne. Letalec je slab, ker ima kratke perutnice; zleti le, ako ga kdo spodi, in to nizko ob tleh do bližnje hoste. Med seboj se vabijo z glasom: dak-dak, kadar ga pa 'kaj splaši, zakriči: bik-bik in zleti.
Kos je vse, .kar sploh gre v slast pticam. 'Poleti pobira črve in mrgolince pod listjem in mahom; jeseni se hrani s sladkim in sočnim sadjem, najrajši zoblje grozdje po vinogradih; pozimi je pa vsaka jagoda dobra.
Zgodaj na pomlad že začne kos misliti na valitev. Večkrat se že meseca svečana, ko sneg še pokriva gozd in polje, razlega iz hoste njegova snuha-ška pesem. Njegov glas je poln, jasen in krepak, melodija pa se bolj nagiblje na otožno. Gnezda ne dela nikdar visoko od tal, dostikrat pa tudi na sama tla, v kalkem jarku pod grivo, pod kako korenino ali pa na parobek. Gnezdo je stkano iz suhe trave, listja, koreninic in mahu; da se pa ta šara bolje sprime, primeša vmes tudi ilovnate zemlje, včasih je pa ilovice več kakor druge snovi. On ji
le pomaga pri donašanju, gnezdo pa dela ona sama.
O lepem vremenu najdemo že sredi sušca v 'gnezdu pet modrikastozelanih in sivo pegastih jajc. V tem ko ona vali, ji on prepeva, 'kakor najbolje ve in zna, samo okoli poldneva jo on 'zamenja za nekoliko časa. Ako se kaka lakomna zverka pritihotapi do gnezda, se stara dela, kakor bi bila hroma, težavno krivenea iz gnezda in šepa dalje ter tako zvabi zver za seboj in jo premoti, da potem zgreši gnezdo. Kosovka vali 16 dni; na leto ima dva zaroda.
Kos je čislan pevec, nauči se tudi .druge pesmi. Ako ga hočeš izuriti, moraš še mladega vzeti iz gnezda in ga takoj vzeti v Šalo, ko začne sam jesti. Obesiti iga moraš v tiho, mračno izbo ter mu spočetka samo pod večer, pozneje tudi v jutro in opoldne zažvižgati pesem, katere ga hočeš naučiti. Kos te bo pazljivo poslušal in bo kmalu poskušal peti, sprva boječe in tiho, potem pa čedalje pogumneje in popolneje. Nauk pa traja tako dolgo, dokler cele pesmi ne ponovi brez napake. Dobrega pevca si boš tudi odgojil, ako ga obesiš ik dobremu slavčku.
V kletki živi kos po 10 in še več 'let.
iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinnuniniiinHiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiix
ROBERT MERLE	4
Umolknil sem. Oče Thaler je potegnil iz pipe in se zazrl vame.
»Torej je stvar res tako huda?”
Zardel sem, a niti besedice nisem spregovoril.
»Pa naj bo," je rekel z rahlo nejevoljo v glasu. »Pripoveduj.”
Kokor razočaran je znova pogledal svojo pipo in jo odložil na pisalno mizo, sam pa je sedel na bližnji stol. Pokleknil sem predenj in mu vse povedal. Pozorno me je poslušal, tu in 'tam zastavil kakšno vprašanje, za pokoro pa mi je naložil dvajset očenašev in zdravamarij. Potem mi je dal odvezo.
Nato je vstal, si prižgal pipo In se spet zagledal vame.
»Torej si zato hotel imeti zagotovilo spovedne molčečnosti?"
»Zato, oče."
Skomignil je z rameni, potem pa me je ostro pogledal in s spremenjenim obrazom rekel:
»Ali je Hans Werner povedal, da si ga ti?"
»Ne, ni povedal, oče."
»In kaj je rekel?"
»Da je padel."
»So, so," je rekel oče Thaler iin svoje živahne oči za-
pičil vame. »Se pravi, da resnico vem samo jaz, mene pa veže spovedna molčečnost.”
In spet je odložil pipo na pisalno mizo.
»Ti lopov ti mali!" je nadaljeval a ogorčenjem. »Hotel si si torej samo olajšati vest, hkrati pa se izogniti kazni."
»Ne, oče, ni tako!" sem planil. »Ni res! Nisem se izpovedal zato, da bi ušel kazni! V šoli me 'lahko 'kaznujejo, kolikor hočejo.”
»Zakaj pa si se moral izpovedati?"
»Ker ne bi maral, da bi zvedel moj oče."
In spet se je popraskal po bradi.
»A? Takšna je ta reč?" je rekel z mirnejšim glasom. »Tako se torej bojiš očeta?”
Potem je spet sedel, si prižgal pipo in nekaj časa molče kadil.
»In kaj Ibi naredil tvoj oče? Bi te natepel?"
»Ne, oče.’
Zdelo se je, da ibi mi rad zastavil še neko vprašanje, a se je premislil. Hlastno je vlekel iz pipe.
»Rudolf,’ mi je čeiz nekaj časa mehko rekel.
»Prosim, oče."
»Po mojem Ibi le bilo bolje, ko bi mu povedal."
Vztrepetal sem kakor šiba na vodi.
»Ne, ne, tega pa ne, oče. Samo itega ne! Lepo vas prosim!’
Vstal ije in me začudeno pogledal.
»Kaj pa ti je? Saj se ves treseš. Upam, da ne boš nazadnje še omedleli*
Prijel me je za rame in me stresel, dvakrat me je nalahno udaril po licih, potem pa me je Izpustil, stopil k oknu in ga odprl. Čez čas je nadaljeval:
»Ti je bolje?*
»Bolje, oče."
»Usedi se no tjale."
Sedel sem, oče Thaler pa je pričel hoditi po sobi gor in dol. Nekaj je momljal in me ves čas naskrivaj pogledoval. Malo nato je okno spet zaprl. Oglasil se je šolski zvonec.
»Zdaj pa pojdi, drugače zamudiš pouk."
Vstal sem in se nameril proti vratom.
»Rudolf."
Obrnil sem se. Oče Thaler je stal tik za mano.
»Kar se tiče tvojega očeta," je rdkel oče Thaler s skoraj tihim glasom, »naredi, kakor veš in znaš."
Za hip mi je podržal roko nad glavo, potem pa me je porinil iz sobe.
Ko mi je Marija ta večer odprla vrata, je potihoma rekla:
»Stric Franz je prišel."
Novica me je kar privzdignila.
»Res? Ali je v uniformi?"
Stric Franz je bil samo nižji oficir, ne, ta še ni imel svojega portreta zraven oficirjev v našem salonu, a kljub temu sem ga na moč občudoval.
»Da, v uniformi," je Marija nadaljevala resnobno, »a ne smeš.govoriti z njim.’
»Zakaj ne?"
»Herr Lang je prepovedal."
Slekel sem si jopič in ko sem ga obešal, sem opazil, da na obešalniku ni očetovega površnika.
»Kje pa je oče?"
»Ven je odšel."
»Zakaj se ne ibi smel pogovoriti s stricem Franzom?"
»Ker Ije grdo govoril."
»In kaj je rekel?"
»Te nič ne briga!" je Marija strogo odbila.
Vendar pa je takoj nato nadaljevala s prestrašenim in ogorčenim obrazom:
6 _ Štev. 41 (1272)
14. oktober 1966
Mati in doraščajoč otrok
Ljubezen, ki jo mati izkazuje svojemu otroku ob otroški posteljici, pri usmerjanju njegovih prvih korakov v 'svet, vsa nega in skrb — to je materinska ljubezen, ki ne pozna trpljenja, ampak čuti samo zadoščenje. Objem otrokovih ročic, božajoče in blesteče otroške oči, otrokove nežnosti, so plačilo za njene skrbi.
Toda za otroškimi leti pride čas, ko začne otrok doraščati, ko začne poleg matere ljubiti tudi druge ljudi, .tovariše in prijatelje. Zaradi tega se začne nehote odtujevati skrbeči materinski ljubezni. Otrok hoče biti prost in samostojen.
Pri nobeni materi, ki ima svojega otroka resnično rada, ne gre to odtujevanje brez sledu.
Vsaka mati pa bi morala biti v tem kritičnem obdobju otrokovega razvoja močna in širokosrčna. Zakon narave je pač tak, da raste otrok v samostojnega človeka. In katera mati si tega ne želif
Skrajno napačno bi bilo ugoditi materinski ljubosumnosti in skušati pridržati otroka zase s silo, solzami ali očitki.
DorašČajoče otroke moramo pustiti hoditi po lastnih poteh, pa čeprav proč od matere. Moramo pa jim slediti od daleč in jih varovati, da ne zaidejo v svojih mladostnih željah in idealih.
Otroška ljubezen do matere je tako zakoreninjena v njegovem srcu, da je neminljiva. To otrokovo ljubezen pa lahko mati sama zamori, če v teh odločnih letih preveč vsiljuje svojo ljubezen in s tern ovira naravni razvoj otroka.
Najvažnejše o gobah
Ugotovljeno je, da se ljudje, 'ki imajo gobe pogsto na jedilnem listu, zelo dobro počutijo. To pomeni, da dobiva organizem iz gob zadostne količine nekaterih važnih sestavin hrane.
Gobja juha pospešuje dejavnost želodca, ker povzroča izločanje želodčnega soka. Gobe lahko uživajo vsi in ne samo zdravi ljudje. Zato so tudi na seznamu dietičnih jedi.
Gobe hranimo za zimo s tem, da jih solimo in mariniramo. Vendar ne bi smeli pozabiti, da je konserviranje gob za zimo delikaten posel in da je to bolje prepustiti izkušenim ljudem. Predvsem pa je potrebno zelo dobro razlikovati užitne od strupenih in neužitnih gob. Neužitne gobe so vzrok težkih zastrupitev, včasih smrtonosnih.
Otroci včasih poskušajo surove gobe. Zapomniti si je treba, da tudi že majhen košček strupene gobe lahko povzroči težko zastrupljenje.
K strupenim gobam prištevamo tudi muš-nico. Odrasli se z njo le redko zastrupijo, ker vsi poznajo njeno barvo in njen zunanji izgled. Otroka pa pritegne njena lepa obleka. Strupenost mušnice povzroča alkaloidu podobna snov — muskarin. Navadno se znaki zastrupitve pojavijo čez 8. ur. Zastrupitev spremlja bruhanje, driska in zožitev zenice. V težjih primerih nezavest in krč. Smrtni primeri pri zastrupitvah z mušnico so
sme soliti ali marinirati zmesi različnih gob. Potrebno je tudi upoštevati, da se gobe hitro kvarijo. 2e postana gobja jed lahko povzroči zastrupitev s hrano. Zaradi tega smemo soliti ali marinirati samo zdrave gobe.
Sušimo le bele gobe. Ploščate gobe za sušenje niso primerne. Pred sušenjem je potrebno gobe temeljito očistiti ter izločiti stare in pokvarjene. Nožiče odrežemo, le belo gobo lahko sušimo z nožico. Najprimernejša temperatura za sušenje gob je 55 do 75 stopinj C. Pravilno osušene gobe smejo vsebovati le še 12 do 14 % vode.
S soljo konserviramo navadno lisičke. Predhodno jih moramo temeljito očistiti in oprati, nato pa jih lepo razvrstiti v leseni ali stekleni posodi (aluminijasta ali emajlirana posoda za to ni primerna), nato vsako vrsto posipamo s soljo in dodamo ribizlov list, lovor, papriko in drugo. Soljene gobe morajo biti tesno druga pri drugi, posoda pa mora biti dobro pokrita in vrh pokrova je treba dati še kak težek predmet.
Marinirane gobe moramo hraniti v steklenih posodah in brezpogojno na hladnem.
Drobni nasveti
■	Blatne madeže najprej posušimo, nato jih spraskamo ali odstranimo z roko, nazadnje pa zaprašeno mesto skrtačimo.
■	Mastne madeže odstranimo iz belega pralnega blaga z milom ali detergentom, nato pa blago operemo (prekuhamo).
■	Iz barvastega volnenega blaga čistimo mastne madeže z mlačno milnico ali raztopino detergenta iz dodatkom salmiakovca. Madeže tamponiramo tudi z bencinom, čistilnimi vodicami ali s čistilnimi pastami.
■	Krvave madeže namočimo in izperemo najprej s hladno slano vodo, nato jih namilimo in operemo. Postopek večkrat ponovimo. Če na belem blagu ostane še barvna sled, jo odstranimo z belili.
■	Črnilni madež najprej popijemo s pivnikom ali speremo s hladno vodo ali mlekom. Nato speremo madeže z milnico ali detergentom. Trdovraten madež odstranimo iz belega perila z limoninim sokom.
Tudi v predsobi ali veži
moramo skrbeti za red in čistočo
Čas, ko pripada otrok samo materi, obsega samo nekaj let. Že v teh letih mora biti mati otroku tudi prijateljica. Otrok naj vidi v materi tisto bitje, s'katerim se lahko pogovori o vseh važnih stvareh, ki ga lahko vpraša za vse nasvete in mu zaupa vse svoje veselje, pa tudi žalost.
Na otrokova vprašanja odgovarjajmo s taktom in materinsko modrostjo. Poslušajmo jih z razumevanjem, posebno kadar nam pripovedujejo o svojih prijateljih ali idejah, za katere se navdušujejo. Le mimogrede in na pra-
redki.
Če kdo namerava soliti ali marinirati gobe, jih mora najprej sortirati. Nikakor ne
vem mestu dodajmo tudi svoje pripombe in mišljenja.	.	.
Na tak način bo ostala vez med materjo in otrokom takšna, kakršno si želi vsaka prava mati. Otrok bo to čutil in kot odrasel človek bo poplačal materino razumevanje z zaupanjem, spoštovanjem in hvaležnostjo.
Naše predsobe so zelo različne: nekatere so dolge, skoraj predolge na račun površine drugih stanovanjskih prostorov, drugim pa arhitekti mačehovsko delijo kvadratne metre, tako da so ozke in majhne in največkrat zaradi lege tudi brez dnevne svetlobe. Zato morajo biti praktično opremljene in dobro osvetljene. Ali ni ravno predsoba kraj, kjer najprej sprejmemo gosta?
V	predsobi nujno potrebujemo stenski obešalnik, ki ne sme biti mesto, kjer se zbirajo vse obleke družine, plašči, suknjiči, hlače, priročnost kljuk pa nas celo zavede, da na najbližje mesto obesimo mrežo, morda cekar in tudi šolsko torbo. Zato je v predsobi potrebna večja ali manjša garderobna omara, kamor spravljamo Obleke, ki jih nosimo vsak dan, pa tudi kup drugih reči najde v njej prepotrebno mesto.
Poleg garderobne omare stoji v predsobi omarica ali regal za čevlje. Polip preoblečemo s papirjem ali plastiko, ki je se primernejša, saj jo, ko se umaže umijemo z deter-gentovo raztopino. Čevlje čistimo vsak dan, ne pozabimo na podplate! Čevlje prezračimo, posebno tiste, ki ves dan tičijo.na potnih nogah. Vlažnih čevljev ne spravljamo v omaro.
V	predsobo sodi tudi polička za čistila in kljuka, kjer visi sesalec ali omelo.
Sesalec, naš vsakodnevni spremljevalec, zasluži enkrat na mesec našo pozornost, Obrišemo mu ohišje, s krtač pa odstranimo kosme prahu. Najhitreje bo šlo s pletilko, ki jo vtikamo med dlake od dna proti vrhu. To delamo nalahiko, da ne smilimo ščetin.
Ko že čistimo sesalec, operemo še omelo,
ščetko za svetljenje parketa in smetišnico. Posebej pa očistimo krtače za čevlje, kjer se je že na dlakah nabrala .debela plast paste. Lesenih delov ne močimo preveč, ker se lahko odlepijo, če pa so držaji krtač prelakirani, jim voda ne bo preveč škodovala. Nelakirane pa potem, ko se temeljito osušijo, premažemo s parketnim loščilom ali refleksom za pohištvo.
Še pogled na likalnik, ki ima hrapavo in deloma zarjavelo likalno površino, ko smo zadnjič likali hlače in 'krilo in je sopara zapustila zoprne madeže. Z vlažno krpo in kro-movim praškom zdrgnjena ploskev bo spet gladko drsela po perilu.
Poskusite!
KISLA REPA PO KOROŠKO
il kg kisle repe, Va kg suhe glave ali parkelj cev, kumina; '10 dkg suhe slanine, 1 čebula, žlica moke, 2 stroka česna, skodelica smetane, sol.
Repo denemo kuhat z narezanim jabolkom, suho svinjino in kumino. Na drobno zrezano slanino segrejemo in na njej zarumenimo sesekljano čebulo in česen. Gladko razkuhamo z mrzlo vodo. Zlijemo v repo. Dodamo smetano in po okusu solimo.
Serviramo k žgancem, krompirju, cmokom in podobnem.
ZA SLADKORNO BOLNE —
MESNI CMOKI ZA V JUHO
10 dkg kuhanih ali pečenih mesnih ostankov, 1 dkg surovega masla ali margarine, polovico jajca, poper, majaron in sol.
Meso zmeljemo, solimo, popramo in odiiivimo z majaronom. Surovo maslo rn pol jajca penasto umeiamo in dodamo k mesu. Vse skupaj dobro pregnetemo in izoblikujemo Miri cmoke, ki jih zakuhamo v čisto juho.
Pijmo mleko!
Mleko uvrščamo med najidealnejša živila. Žal tega mnogi ljudje ne vedo in vse preveč podcenjujejo to ,.pijačo za otroke". Toda mleko vsebuje snovi, ki so potrebne vsakemu organizmu. Potrebuje jih za rast in normalen razvoj, za ohranitev in krepitev telesne moči in za odpornost proti boleznim.
Morda še ne veste, da je v litru mleka 35 gramov beljakovin, 35 gramov maščob, 48 gramov mlečnega sladkorja, 7 gramov rudninskih snovi in veliko vitaminov — A, ki pospešuje rast, B, ki je potreben za zdra vo živčevje, D, ki preprečuje rahitis in številni drugi. Liter mleka da telesu 650 kalorij, torej prav toliko kot na primer sedem kokošjih jajc, 55 dkg puste govedine ali te letine, 0,45 kilograma puste svinine, 0,70 kilograma perutnine ali 1 kilogram in 20 d kg jabolk.
Mleko bi morali piti ljudje vseh starosti, moralo pa bi stati na mizi med vsakim obrokom. In če upoštevamo, da je v primerjavi z drugimi živili še poceni, bi lahko po njem pogsteje segali.
Tako kot mleko, vsebujejo hranilne snovi tudi mlečni izdelki. To velja tako za jogurt in smetano, kot za surovo maslo in najrazličnejše sire. Dragoceno pa je tudi m e-ko v prahu, kondenzirano oslajeno mleko, evaporirano mleko in celo — mlečni sladoled.
liiiiiiiiiimiimimiMmimHiimiiiimiiiiMmiiiiiiliiinimiiHiimiiiiiiililiii
...............................................n........................................................iiihiiiiii.hiii....................m..................................................................‘»..n......1..........................
„Rekel je, da sveta Cerkev samo laže!"
Zaslišal sem hrup, ki je prihajal iz kuhinje. Prisluhnil sem in prepoznal glas strica Franza.
„Herr Lang je prepovedal, da bi govoril z njim."
„Ga smem vsaj pozdraviti?"
»To že," je rekla Marija z omahujočim glasom.
Prišel sem mimo kuhinje. Vrata so bila na stežaj odprta. Obstal sem in se postavil v pozor. Stric Franz je sedel in v roki držal kozarec. Svojo podoficirsko bluzo je imel razpeto, noge je bil iztegnil na sosednji stol. Mati je stala zraven njega, na obrazu sta se ji zrcalila sreča in občutek krivde.
Stric Franz me je opazil in s krepkim glasom zaklical:
„Oho, naš farček je prišel. Dober dan, farček."
„Franz!" se je oglasila moja moti z očitkom v glasu.
»Kaj drugega pa naj mu rečem? Saj je naša žrtvena ovčica, ali ne? Dober dan, naša žrtvena ovčica!
„Franz!" je mati znova planila 'rn se prestrašena obrnila, ko da bi pričakovala, da se bo zdaj zdaj prikazal oče.
„Was denn!" je nadaljeval stric Franz. »Saj govorim čisto resnico, nicht wahr?”
Kakor Vkopan sem stal v pozoru pred kuhinjskimi vrati. Strmo sem gledal strica Franza.
»Rudolf!" me je mati suho ogovorila. »Takoj v svojo
sobo!"
»Pha!” se je zmrdinil stric Franz in mi pomežiknil. »Vsaj za hip ga pusti pri miru."
Svoj kozarec je vzdignil proti meni, mi še enkrat pomežiknil in z veseljaškim obrazom, ki mi je bil pri njem tako všeč, dodal:
»Naj fant vsaj kdaj pa kdaj vidi pravega možaka!"^
»Rudolf,’ je ponovila mati, »v svojo sobo, sem rekla."
Obrnil sem se in odšel po hodniku. Vendar sem lahko
še slišal strica Franza, ki je za mojim hrbtom rekel:
»Armes Kind! Priznati moraš, da je malce huda, fanta takole siliti v farje, in to samo zato, ker je tvoj mož takrat v Franciji ..."
Kuhinjska vrata so se s treskom zaloputnila in stavka nisem slišal do konca. Slišal sem samo še jezen glas matere, besed pa nisem mogel razločiti; čez čas pa se je glas strica Franza precej dvignil in razločno sem slišal: „.. . ena sama laž!"
Tokrat smo večerjali malo bolj zgodaj, ker je moj oče moral oditi na roditeljski sestanek v šoli. Po večerji smo v jedilnici pokleknili in opravili večerno molitev. Ko je oče molitev zaključil, se je obrnil k Berti in rekel:
»Berta, imaš na vesti kakšen greh?"
»Nimam, oče."
Potem se je obrnil h Gerdi:
»Gerda, imaš na vesti kakšen greh?"
»Nimam, oče."
Jaz sem bil najstarejši, zato me je oče vprašal zadnjega :
»Rudolf, imaš na vesti kakšen greh?"
»Nimam, oče."
Vstal je, za njim tudi mi. Iz žepa je potegnil uro, pogledal mamo in rekel:
»Osem je. Ob devetih vsi v posteljo!"
Mama je samo prikimala. Potem se je oče obrnil k naši debelušni Mariji.
»Tudi vi, meine Dame."
Oče je s pogledom še enkrat premeril vso družino, potem je odšel na hodnik, si oblekel plašč, zavezal šal in si poveznil klobuk na glavo. Mi se nismo zganili. Saj nam še ni dovolil, da bi se premaknili.
Potem je spet stopil na prag jedilnice, ves v črnem, samo v .njegove udrte oči se je za hip ujel odblesk sve-
tilke v jedilnici. Obšel nas je s pogledom in rekel:
»Gute Nacht."
Soglasno je iz treh grl kakor odmev prišlo gute Nacht, samo Marija je malce z zamudo dodala:
»Gute Nacht, Herr Lang.”
Mati je odšla z očetom prav do glavnih vrat. Odprla je vrata in se umaknila, da je lahko stopil mimo nje. Samo ona je imela pravico do čisto svojega gute Nacht.
V postelji sem bil že najmanj deset minut, ko je v mojo sobo stopila mati. Odprl sem oči in jo zalotil, ko me je gledala. A vse je bilo samo kakor preblisk: mati je še v tistem hipu pogledala stran in ugasila luč. Potem je brez besede zaprla vrata in slišal sem, kako se po hodniku oddaljujejo mehki koraki.
Iz spanca me je vrgel tresk stanovanjskih vrat. Po hodniku so zatopotali težki koraki. V naslednjem hipu me je že oblila surova svetloba. Mežikal sem in sam sebi nisem mogel verjeti, ali ob moji postelji res stoji oče, v plašču in s klobukom na glavi. A že me je tresla njegova roka in me do kraja predramila. Da, oče je res stal pri moji postelji, visok in ves črn, nepremičen, v očeh, skritih globoko v očesnih votlinah, so se mu kresale iskre.
»Vstani!" je rekel z ledeno mrzlim glasom.
Pogledal sem ga, ves trd od strahu. .
»Vstani I'
Z roko, oblečeno v črno rokavico, je zgrabil odejo in jo divje odgrnil. Zdrsnil sem s postelje in se sklonil, da bi poiskal copate. Tedaj je oče sunil z nogo in copate brcnil pod posteljo.
»Pojdi, kakršen si!"
Odšel je na hodnik, me spustil naprej, sam zaprl vrata moje sobe, potem pa s težkimi koraki odtopotal k Marijini sobi. 5 pestjo je potolkel po vratih in zavpil:
(Se nadaljuje)
STRUPENJAČA
Anekdote
Darwin je sovražil dolgoveznost v govoru in pisanju. Prijateljem je rad pripovedoval, kako je bilo na kosilu pri Carlylu.
„Dve uri je govoril Carlyle sam. In veste o čem! — O veličini molka!"
Rado se zgodi, da spravi najpreprostejše vprašanje v zadrego tudi največjega učenjaka. To se je primerilo slavnemu prirodoslovcu in učenjaku Darwinu, ko mu je njegova mala nečakinja zastavila naslednjo uganko:
„Kaj ima mačka, česar nobena druga žival nima!"
Darwin je dolgo premišljeval in ugibal in se nazadnje vdal. Deklica je bila na moč velesa, da je spravila učenjaka v zadrego.
„Oh, dragi stric," je dejala, »kaj res ne veš tega! — Mucke vendar!"
Znani gledališki ravnatelj Wyndham je vročega julijskega dne povabil v svoje gledališče izbrano družbo, da bi ji prebral Tennysonovo pesnitev »Elaine". Med njimi je bil tudi minister Cladstone.
Po prireditvi stopi ravnatelj h Gladstonu in ga vpraša, če ga je predstava zelo utrudila.
»Nikakor ne," ga miri državnik, »imenitno sem se zabaval in prav vesel sem, da ste me povabili. Čisto pokrepčan sem in kakor prerojen grem nazaj v parlament."
Ves srečen hiti Wyndham za oder, kjer pa sliši samo zabavljanje nad minulim duševnim mučenjem. Tedaj se ravnatelj razhudi:
»Dragi moji, vzemite si za vzor starega Gladstona! Pravkar mi je dejal, da še zlepa ni doživel tako prijetnih uric."
»O, to pa rad verjamem," se oglasi nekdo v ozadju, »saj je ves čas spal!"
Pisatelj Georges Courteline je pripovedoval prijateljem o svojem potovanju po Holandskem. Hvalil je to deželo, posebno pa se je navduševal, seveda ne brez pretiravanja, za holandsko čistočo. Ko je opazil, da ga je navdušenje zaneslo le predaleč, se je v šali sam norčeval iz svoje pripovedi, rekoč:
»Haag, na primer... je tako čist... tako čist, da se človek ne upa pljuniti na tla. Kadar pa le mora pljuniti, sede na vlak in se odpelje pljunit na deželo."
V majhni italijanski kavarni, na ulici, ki veže Covent Garden in Long Acre, je Alonzo Mac Tavish nervozno bobnal s prsti po marmornati mizi. Kaj neki dela ta lopov Blooey? Njegov, do potankosti premišljen načrt ni predvideval ndbene zamude. Toda Alonzo je vedel, da je Bk>oey maž, ki ne zamuja brez vzroka. Nekaj ga je zadržalo, toda kaj? Že pol ure!
To pot se ni počutil najbolj gotovega. Od vseh ducat afer, ki so zmešale policije obeh kontinentov, ni nikoli stavil na šanso. Vsak udarec je bil preračunan s posebno skrbjo. Toda takrat, prvič 'v 9voji burni karieri, je Mac Tavish imel slab občutek ... in to tako zelo slab, da si je skoraj zaželel opustiti zadevo s skrinjo Stuartov. Vendar pa 'ni mogel ugotoviti, kje stvar šepa.
Preskrbel si je plan Ramsden House in ga natančno preštudiral. Vlom se je še njemu zdel eden najlažjih, kar se jih je kdaj lotil. Zaradi nekega čudnega vzroka, ki ga je vedel le stari Ramsden, skrinja ni bila zaklenjena v blagajni. Razstavljena je bila v knjižnici na marmornem podstavku in vrata so bila dvojno zaklenjena.
Toda znova se je dvom priplazil v Alonzove misli. Zakaj neki je stari polkovnik indijske armade tako prepričan, da mu skrinje ne bodo nikoli ukradli? Zakaj je že mnogokrat odklonil, da bi zavaroval stvar, ki je vredna najmanj 20.000 funtov? Potegnil je iz žepa denarnico in še enkrat prebral odrezek iz časopisa:
»Polkovnik Ramsden, ki se je pravkar vrnil iz Indije in se je naselil v Ramsden Hause v Essexu, je danes izjavil našemu dopisniku, da nima niti najmanjšega namena zavarovati skrinjo Stuartov. Gre za majhno skrinjo, dolgo približno petdeset in visoko okrog dvajset centimetrov, ki naj bi nekoč pripadala Stuartom. V notranjosti so vdelani dragi kamni zelo velike vrednosti. Poleg tega, da polkovnik skrinje ne namerava zavarovati, pa je niti ne zaklepa v blagajno. Razglaša, da mu skrinje ne bodo nikoli ukradli. Pravi, da mu legenda, po kateri bo vsak, ki bo imel skrinjo več kot šest ur, razen lastnika seveda, okusil vso nesrečo, zagotavlja dovolj dobro zaščito.«
Alonzo je zložil odrezek in ga spet spravil v žep. Ni verjel v mite. Ob sestavljanju programa za vlom tli ničesar pripisoval naključju. In vendar se je spraševal, če ni polkovnik ukrenil kaj posebnega iza varnost skrinje, o čemer pa ni govoril tisku.
Vrata kavarne so se odprla. Vsto-il je Blooey. Moral je zelo hiteti, ajti v obraz je bil škrlatno rdeč in ni se smejal kot običajnho. Sedel je nasproti Mac Tavisha in prižgal cigareto.
»Torej Btlooey, gre 'vise v redu?«
»Da in ne, Mac. Vse je v redu, glede nas. Lon re bo čakal z avtomobilom Ob polnoči pri Marble Arch. V Ramsden House bi moral biti okrog enih zjutraj. Potem Ibo šlo lahko. Steklena vrata, ki se odpirajo na trato za hišo, se odpro z navadnim nožem. Alarmne naprave, ki so pri vseh kljukah pri vratih in oknih, bo Inky prekinil ob pol enih. Skratka, vse deluje, kot smo predvideli... le nekaj me Skrbi.«
»Kaj, Blooey?«
Blooey se je sklonil čez mizo.
»Skarvass je v Londonu,« je rekel. »Videli so ga pri Wu Li, v Lime-house. Tu je že tri ali štiri dni. Dobro veš, da je prisegel, da te dobi, živega ali mrtvega. Nikoli ti mi odpustil, da si mu speljal stvar izpred nosu v Parizu.«
Alonizo se je zasmejal.
»Ta tip se mi ne zdi važen. Tak je kot drugi, več laja kot grize.«
»Že mogoče... Lon ga je videl pred eno uro ibliziu Ramsden House. Pred eno uro mi je telefoniral. Škili na skrinjo, o tem ni dvoma. Skušal te bo pnhiteti.«
»Za vraga, saj lahko poskusi. Toda ne vem, kako mu bo to uspelo!«
»Poslušaj, Mac,« je vneto nadaljeval Blooey. »Zakaj ne vzameš Lona
ali mene s seboj? Saj je lepo, da hočeš delati sam, toda eden izkušen velja za dva. Kaj pa, če te Skarvass počaka tam?«
»In kaj potem? Ne muči se, Blooey. Saj ni prvič, da se merim s S-karvas-sem. Če se je že vrnil, mislim, da se bom -moral pomeniti z njim. Zdaj pa že spij kavo. Ne bodi no tako nervozen. Skarvass ali ne, zvečer bom imel skrinjo Stuartov.«
*
Malo pred eno zjutraj se je Alonzo ustavil z avtomobilom na ozki kamniti poti, ki je peljala za posestvom. Ugasnil je luči. Avtomobil je -pustil ob ograji in ga na pol obrnil. Šel je še kakih petdeset metrov peš po poti. Ko je prišel na kraj, ki ga je bil določil, je preplezal zid s pomočjo majhnih klinov, ki mu jih je Lon zabil zvečer. Spustil se je v park.
Tišino je motil le rahel šum vetra v krošnjah dreves, iki so obdajala razkošno trato. Ob -robu se je napotil k hiši. Premikal se je neslišno in prežal na kako senco, ki bi lahko izdajala Skarvassa. Alonzo je bil prepričan, da se Skarvass skriva v bližini. Po v-sej verjetnosti je zvedel, da namerava Alonzo ukrasti skrinjo. Take stvari se hitro razvejo v podzemlju. Verjetno se je odločil, da tudi on vtakne svoje prste vmes.
Morda je bil Skarvass pripravljen tvegati. V svoji burni karieri si je Alonzo nakopal mnogo sovražnikov. Mnogim je že zmešal načrte. Toda hujšega -sovražnika od Skarvassa ni imel. Pripisovali so mu najmanj tri nekaznovane umore.
Alonza je zanimalo, kakšno taktiko ibo ubral njegov nasprotnik. Ali mu bo preprosto izpeljal skrinjo izpred nosu ali pa gre za kaj hujšega? Alonzo se je nasmehnil. Policijo -najbrž ne bi žalostilo, če -ga najde mrtvega v kakšni jami. Kajti Alonzo Mac Tavish je Scotland Yardu povzročal več -preglavic kot -ducat zlikovcev skupaj. Poleg tega, da je 'bila policija prepričana, da je bil vmešan v -prenekatere stvari, ni -nikoli dovolj dokazov, da bi ga -prijela.
Alonizo je prišel do kraja, kjer so bila drevesa -najbližje hiši. -Splezal je -do steklenih vrat. Z nožem jih je odprl. Tiho se je -splazil v hišo. Z načrta je vedel, da je hodnik nasproti in vrata knjižnice druga z desne.
Potegnil je zavese za seboj in prižgal baterijo. Stopil je na hodnik in prisluhnil. Ni-ti glasu od nikoder. Počakal je .nekaj sekund, nato pa se je z mačjimi koraki približal knjižnici. Obrnil je kljuko. Vrata so se odprla! Kako je to mogoče? Jih je polkovnik pozabil zakleniti? Ga je morda Skarvass prehitel?
Odrinil je vrata in vstopil. Knjižnica ni imela oken, ker je bila na sredini stavbe. Prižgal je baterijo. Čisto po občutku je posvetil -tja, kjer je po njegovem morala biti skrinja. Še je bila tam!
Torej ga Skarvass le ni prehitel. Po vsej verjetnosti je kakšen -malomaren služabnik pozabil zakleniti vrata. Hitro je zgrabil skrinjo in se splazil iz -hiše po vnaprej predvideni poti. Kmalu je bil v sen-ci dreves. Stvar s Skarvassem je bila prazen strah. Lon Ferres se je m-oral motiti.
Preplezal je ograjo in prišel -do av-tomoila. Skrinjo je položil na -sedež, obrnil in brez luči odpeljal -po ozki poti. Nenadoma je močno udaril ob nekaj na cesti. Prižgal je luči in videl, da imu hlod zapira pot. Skočil je ven in že hotel zgrabiti za pištolo, ko je zaslišal zoprni glas Skarvassa le -Ritala:
»Stoj, -Mac Tavish. Samo -premakni se, pa -te nabašem s svincem. Bi bil za kratek pogovor?«
Alonzo Je ugotavljal: Lon Ferres se ni zmotil. Čisto negiben se je nasmehnil Skarvassu.
»Me veseli, da te -spet vidim, Skarvass,« je rekel mirno. HCaj te je prineslo?«
Skarvass se je zlobno -zasmejal.
»Kaj da me je prineslo? -Povedal ti bom, Mac Tavish. Hočem -skrinjo, ki si jo pravkar ukradel. Pustil sem te, kako si se skrival med drevesi. Zdaj pa mi daj skrinjo. Glede drugega -pa . ..«
Alonzo je ubogal. Še eden se je pridružil Skarvassu in vsak na eni strani sta -mu sledila v avtomobil. Alonizo je po ukazu počasi -peljal -proti glavni cesti. Skarvass mu je porinil revolver v hilbet.
Niti -trenutka ne sme izgubiti, je premišljeval Alonzo. Ni dvomil, da Skarvass misli resno. Hotel je dve -stvari: skrinjo in Alonzovo kožo. Če se to zadnje -zgodi, -na svidenje kariera, Alonzo. Skarvass je -torej hotel ubiti dve muhi na mah. Pogledal je okrog 'sebe. Ničesar pametnega se ni mogel spomniti.
»Le dobro poglej, prijateljček!« se mu je posmehoval Skarvass. »Kmalu ne boš ničesar več videl. Čez uro boš p-rav tako mrtev kot Ramzes II. In še -več. Umrl boš z zavestjo, da je Skarvass -bogat... bogat zaradi vse-
G. W. BORTH
ga, kar si ti slabega storil. Spominjal -se te -bom.«
Alonzo ni odgovoril. Bližal se je križišču. Malo pred križiščem je opazil nekaj, kar mu je vzbudilo upanje velik kamen je stal ob -robu ceste. Povečal je hitrost in zapeljal nanj. Avtomobil je zaneslo in Skarvass je zgubil -ravnotežje. Alonzo je izkoristil priliko in skočil ven. Preskočil je živo mejo ob cesti in se cikcak pognal po polju.
Skarvass je noro streljal za njim. Toda noč je bila temna in Alonzo je kmalu izginil v -temi. Italijan je zaklel, -skočil v voz in z vso hitrostjo odpeljal.
*
Naslednje jutro si je Alonzo po zajtrku prižgal cigareto. Gledal je Lona -Ferrersa, ki je nasproti njega bral časopis.
»Da, da, moj stari. Včeraj me je pa 'Skarvass krepko -držal. Pobral jo je s skrinjo. Ni pa dosti manjkalo, da ni odnesel še moje glave. Besen sem. Prvič sem zgrešil. Včeraj zvečer sem slutil, da nekaj n-e bo v redu. Moral bi se zanesti -na instinkt, če se spomnim na ves -trud ... pa še v korist Skarvassa. Ta umazanec bo poskusil vse, da me ujame.«
Lon ga je pogledal in se nasmehnil.
»Torej misliš, da ti je sreča obrnila hrbet? Jaz ti pa pravim, da si najbolj srečen človek na svetu. Spraševali smo se, zakaj ni stari polkovnik Ramsden hotel nikoli zavarovati skrinje. In zakaj jo je puščal v 'knjižnici, vsakemu -na voljo? Se spomniš tiste legende, ki jo je povedal novinarju? Tiste zgodbe, po kateri se vse nesreče zgrnejo na -tistega, ki hi skušal ukrasti skrinjo Stuartov ... No, prdberi si tole!«
-Podal je časopis Alonizu, ki ga je gledal odprtih ust. Bral je:
,Tat -ubit
Včeraj so hoteli ukrasti slavno Skrinjo Stuartov, ki pripa-da polkovniku Ramsden-u. Neki Italijan, Skarvass po imenu, star vlomilec in dobro znan policiji, je nameraval -z avtomobilom odpeljati -skrinjo, ki jo je ukradel v Ramsden -House. Predvidevajo, da se je na cesti ustavil, da bi si ogledal skrinjo, obloženo z -dragimi kamni. Našli so ga na dnu avtomobila. Poleg -njega je spala 'kača, last polkovnika -Ramsdena. Že dve leti jo -polkovnik zapira zvečer v skrinjo, kot -varuha pred tatovi. Ker pik te kače, minutne kače, 'kot jo tudi imenujejo, povzroči trenutno smrt, lahko -upamo, da skrinja Stuartov ne bo več zbujala -pohlepa tatov/
Alonzo je -zažvižgal.
»Ubogi Skarva-ss. Namesto da bi me ubil, mi je sam rešil življenje. Če se -ne bi to zgodilo, Ibi jaz skrinjo odprl -sam. Prav imaš, Lon, sreča še ni zapustila Alonza Mac Tavisha.!«
Gospa inšpektor tudi ni od muh
Inšpektor Tom Connally iz Scotland Yarda je ležal s prehladom v postelji, pil bezgov čaj in se potil. Ko je zabrnel telefon, je mrs. Connally brž vzela slušalko in se oglasila namesto moža. Pri aparatu je bil detektiv seržant Andrevvs:
»Mrs. Connally? Nujen primer! Umor v Linden Lane!"
»Kaj pa je, draga?" je sopihal inšpektor in se poskušal izmotati iz svojih ovojev.
»Ostani pri miru," ga je zavrnila žena. »Halo, seržant, moj mož danes ne more nikamor. Prehlajen je. Kdo pravite, da je bil umorjen? Profesor Mac Intosh v svoji hiši v Linden Lane? Kdaj? Zjutraj ob šestih? Toda zdaj je že devet. -Kaj pa ste mečkali tako dolgo?"
Seržant Andrevvs se je zadrl v telefon: »Gospa, pri -vsem spoštovanju -do vas bi mi -bilo vendar ljubše, če bi govoril z vašim -možem. Že prvo uro po umoru sem bit -na mestu zločina. Pred hišo -umorjenega pa sem se spotaknil ob bananin olupek in sem -moral vsa pota obhoditi šepaje. Nekatere sem že aretiral, a brez inšpektorja ne znam naprej. Prosim, -pokličite ga na telefon."
»Draga," je stokal inšpektor v postelji, »oh, draga, daj vendar sem telefonsko slušalko!"
»Jezik za zobe," je zavpila mrs. Conally. »Ne, ne, seržant, nisem mislila vas. Pripovedujte naprej, koga ste aretirali?"
»Tu v Scotland Yardu imam gospodinjo umorjenega, neko mrs. van Dyke, -potem nečaka umorjenega, Jamesa Crakerja, kurjača Nortona, hišnega zdravnika dr. Moorelanda in še neki sumljiv subjekt, čigar identitete še nismo dognali. Našli smo ga v kleti za premog. Morda je kak vlomilec..."
»So bili vsi, ki ste jih priprli, v hiši umorjenega?"
Seržant Andrevvs je vzdihnil: »Vi z vašimi vpraša-
nji mi -boste naredili še luknjo v želodec, mrs. Con-nally. Če že morate vse tako natanko vedeti, izvolite: nečak je bil v svojem stanovanju v Totten-hamu, dr. Mooreland na praksi, v hiši so bili le kurjač, gospodinja in mož v kleti. Če bi zdaj vendarle inšpektor..."
»Hudiča, vendar," se je zdaj inšpektor v postelji razjezil ves rdeč v obraz, »zdaj pa hočem vedeti, -presneto!"
Brez usmiljenja mu je žena spet zagrozila: »Jezik za zobe!" — »Ne, ne vi, seržant. Poslušajte i-n storite -potem, kar -vam bom zdajle rekla. In brez ugovora. Spravite takoj gospodinjo v sosednjo sobo in ji ukažite, da vsem osumljencem sleče hlače!"
Seržant je zastokal: »Če jaz ne bom znorel! Kaj -pa mislite?”
Nekaj časa je bilo tiho, nato se je pri telefonu spet oglasil seržantov glas, tokrat nejevoljno in užaljeno: »Mrs. Connally! Hlače slečene! Nobenega orožja »nikjer, če to mislite. Le nečak umorjenega ima lahko podplutbo nad desnim kolenom."
»Izvrstno,” se oglasi mrs. Connally, vsa navdušena. »Morilec je nečak. Bil je tudi na »kraju umora. Verjetno se je spotaknil na isti bananini lupini kot vi. Seržant! Obdolžite ga kar naravnost! Blufirajte!"
V telefonu je bilo slišati glasen krik, nato se je seržant spet oglasil: »Mrs. Connally! Nečak je pravkar priznal umor!"
Zadovoljno je Mrs. Connally položila telefonsko slušalko na vilice, grajajoče pogledala svojega razjarjenega moža in rekla:
»Kar lepo mirno leži naprej. Nekdo je bil pač umorjen, a sem krivca že odkrila. Sploh pa je to otroško igračkanje, razjasniti kak umor. Rada bi le vedela, zakaj vas, butce, v Scotland Yardu plačujejo."
Cestni promet danes in jutri
Med zelo važne probleme, s katerimi se bavi današnji svet, brez dvoma spada tudi vprašanje, kako čim bolj funkcionalno in hkrati tudi čim bolj varno urediti promet na cestah, ki se še vedno neprestano razvija. O teij problematiki so izčrpno razpravljali tudi na nedavnem kongresu mednarodne cestne zveze v Londonu, katerega se je udeležilo nad 3000 delegatov iz več kot 100 držav iz vseh delov sveta. Med udeleženci so bili številni ministri za promet, parlamentarci, arhitekti, inženirji, in drugi strokovnjaki s področja cestnega prometa.
Težišče cestnoprometnih raziskav se čedalje bolj prenaša od gradbenega materiala in zboljšanja gradbenih metod na probleme prometne varnosti in prometnih tokov. V gradnji in modernizaciji cest prednjači v svetu daleč pred drugimi državami Amerika, vendar pa so lani druge države prvič izdale za razne cestne projekte več kot Amerika, namreč skupno nad 13,25 milijarde dolarjev.
Prav ta okoliščina pa terja, da se tako napori na tem področju, predvsem pa napori na področju raziskav strnejo k tesnejšemu sodelovanju. Medtem je 33 držav že sprejelo skupni program za kodifikacijo, komentiranje fer izmenjavo mnenj in dosežkov glede 2270 posameznih cestnih projektov, generalni direktor mednarodne cestne zveze pa je na londonskem zasedanju izjavil, da je končni cilj zveze ustanovitev svetovnega „poola", ki bi zbiral vse potrebne statistične podatke in ustrezne informacije po enotnih merilih in ki bi posredoval medsebojno izmenjavo vseh zadevnih podatkov.
Pred mednarodno cestno zvezo so torej še ogromne naloge, zlasti spričo neverjetno naglega razmaha motorizacije ne le v industrijsko razvitih državah, marveč splošno na svetu, kar sproti poraja čedalje bolj številne in hkrati tudi zelo zamotane probleme na področju cestnega prometa.
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročita: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Onevn'3 oddaje (razen nedelje): .5.55 Kmečka oddaja —
6.00	r estro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Po-zdrc/ nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvo-r.ovi — 12.40 Deželna po/odi la — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna porodila — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni iport — 19.30 Odmev dasa — 20.10 Deželna porodila.
Sobota, 15. 10.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — /14^15 Pozdrav nate — 15.30 Setev morja, roman — 15.50 Iz vseh dolrn zveni — 16.30 Govorimo o znanstvenih knjigah — 18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa — 20.20 Radijska pripovedka — 20.45 Orkestralni koncert.
Nedelja, 16. 10.: 8.05 Kmetijsko oddaja — 9.05 Jezdec na valovih — 11.00 Koncert v zelenem — 12.40 Ogledalo
Razen manjšega števila jabolčnih, hru-ševih in češnjevih drevesc po normalni ceni oddaja po znižanih cenah orehe, češplje, slive, maravdeljne, ribeze, kosmulje in vinske trte
drevesnica P O L Z E R pri St. Vidu v Podjuni
Mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krojev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Samo veselje z glasbo — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Pridi k srečanju.
Ponedeljek, 17. 10.: 8.15 Dva brez milosti — 8.45 Glasba tujiih dežel — 15j1 5 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.00 Ljubezen je nebeška sila — 16.15 Tisk in gospodorsitvo — 18.35 Mladinska oddaja — 19J5 Avstrijski teden proti olkoholizmu — 20.20 Brati iin razumeti — 20.35 Staroavstrijske podobe — 21.20 Za mesto in podeželje.
Torek,	18.	10.:	8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	—	15.15
Knjige za darilo — 15.30 Kadar grem domov — 15.45 Koroško pesništvo — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 18j15 Iz prve roke — 18.25 če mene vprašate — 18.35 Aktualna literarna oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.20 Srečo in zadovoljstvo želimo — 21.35 Zveneči mozaik.
Sreda,	19.	10.:	8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	—	15.15
Knjige za božično darilo — 15.30 Radijski pevski zbor Celovec —	15.45 Predstavljomo vam Barbaro Mottl-
Ogris — 18.00 Aktualna reportaža — 18:15 Pomoč potrebuje vsak	— 18.30	Znanstveni pogvori — 20.20	Hoff-
mannove pripovedke, opera.
Četrtek, 20. 10.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrov — 15.15 Lira pesmi — 15.30 Knjige za božično darilo — 15.45 Nemški moški zbori romantike — 18.05 Kmetijska oddaja — 18.20 Naš gospodarski komentar — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.20 Kakšna je ta vodica, iki tako žubori — 21.10 Pripovedujemo o deželi Drave.
Petek,	21.	10.:	8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	—	15J5
Komorna glasba — 15.45 Koroška domača obrt — 18.00 Ljudska visoka šola v radiu — 18.35 Kaj proui industrija — 19.00 Čudovito flora — 20.20 Seina-Donava — 20.50 Aktualni prispevek — 21.00 Glasbene šorade.
tl. PROGRAM
Porodita: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Dnavne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli
PECI 'n štedilnike znamke 1 ■■ wl	1 • v > v najboljši kvaliteti in največji	»Tirolia" izbiri	:
Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co.	
Oobrla vas - Eberndorf ▲ »141	1*1. (0-41-M) 1(1	
ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti —- 17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni komentar — 22.10 Pregled po svetu.
Sobota, 15. 10.: 8.20 Glasba na tekočem tra-ku — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 9.30 Bodite čisto tiho —
13.20	Odmev iz Avstrije — 14.00 Pihalna glasba — 14.40 Tehnični razgledi — 16.00 Šport in glasba — 17.35 Za delovno ženo — 18.35 Greta Keller poje šansone — 19.30 Velika ša-nsa — 20.15 Avstrijska Kitparada — 21.30 In svet gladu je.
Nedelja, 16. 10.: 8.15 Kaj je novega — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 11.00 Operni koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Dva brez milosti — 15.00 Ljudstvo in domovina — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19^10 Teden dni svetovnih dogajanj — 20.15 Melodija za nedeljski večer — 20j15 Ruski koncert — 21.15 Preseljevanje narodov.
Ponedeljek, 17. 10.: 8.10 Glosba na tekočem traku —
9.35	Stvaritve velikih mojstrov — 14.35 Orkestralni koncert — 15.35 Zaljubljene gosli — 1)6.00 Otroška ura —
17-25 Knjiga meseca — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Slavnostne igre v Munchenu — 21.45 Športni komentar.
Torek, 18. 10.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve veli/kih mojstrov — 13.20 Avstrijski teden proti alkoholizmu — 13.30 Pomembni orkestri — 1l5.35 Glasbene mi-miature — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Poleti z nami —
20.30	Dirigira Robert Stolz — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 19. 10.: 8:10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opere — 114.10 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Daljni horioonti — 15.45 Otroška ura — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo, teenagerji — 20-15 Vseh devet.
četrtek, 20. 10.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 1'3:20 Letalstvo je potrebno — 13.35 Spomini na Hansa Knappertsbuscha — 14.35 Fantje, veseli bodite — 15.45 četrt ure otroške telovadbe — 16.00 Kritični Avstrijec — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 2enska oddaja — 19.30 Otroci, kako bi bilo življenje pusto brez spominov — 20.00 Vindobona, lepo mesto — 21.00 Vraita k peklu.
Petek, 21. 10.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvonitve velikih mojstrov — 13.30 Za prijotelja opere — 14:10 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Ljudska glasba velikih mojstrov — 15.35 Glasba Nica Dostala — 16.00 Otroška ura — 117.25 Znanje za vse — 19.30 2idje, veseloigra — 20.30 Instern.
Slovenske oddaje
Sobota, 15. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Solistična ura.
Nedelja, 16. 10.: 6J1'5 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 47. 10.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Domači pevski zbori — Deseti brat — 18.00 Za našo vas.
Torek, 48. 10.: 114.15 /Poročila, objove — Športni mozaik — Koroška kutturna panorama.
Sreda, 19. 10.: 14,15 .Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 20. 10.: 14,15 Poročila, objave — Iz zdravnikove beležnice — Kaj pravite k temu.
Petek, 21. 40.: 14:15 (Poročila, objave — Od petka do petka — Cerkev in svet — Deseti brat.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHZ PoročHa: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro —
11.00	Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestita in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak d on za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 1^,05 Glasbene razglednice — 22,10 Plesna glasba.
Soboto, 15. 10.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Pozdravi najmilajšim — 10.15 Iz oper starih mojstrov — 12.05 S Tater na Jadran — 12.40 Zadovoljni Kranjci in ansambel Rudija Bardorferja — 14.35 Voščila — 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 17.35 Iz filmov in glasbenih revij — 18.15 Zanimivosti iz sveta zabavne glasbe — 18.50 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni koncert orkestra Montovoni — 20.30 Začarane cigarete, zabovna igra — 22j10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 16. 10.: 8.05 Nenovoden pes, mladinska radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski koncert lahke glasbe — 12.05 Voščila —
13.30	Nedeljska reportaža — 14.00 Športno popoldne —
15.30	Humoreska tedna — 17.30 Bcrbje leto, radijska igra
—	19.00 Lahko noč otroci — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 2/1.00 Naši pevci na Poljskem.
Ponedeljek, 17. 10.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Ples v otroškem vrtcu — 10:15 Iz domače koncertne literature — 10.35 Otok norcev — 12.05 Slovenske vokalne zabavne melodije — Hi2.40 Tuji pihalni orkestri — 14.05 Jugoslovanska solistična in ansambelska glasba — 14.35 Voščila — |15.30 Zbor »Stane Žagar" iz Krope — 17.05 Operni koncert — 18.45 Svet tehnike — 20.00 Beethovnov večer.
Torek, 18. 10.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Slovenske narodne iz Bele krajine — 10.15 Štirje bolgarski operni pevci — 12.05 Ansambel Milana Vitka in ansambel bratov Pleško — 12.40 Solistična koncertna glasba 14.05 Pet minut za novo pesmico — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Orkester RTV Ljubljana — 18:15 Iz relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih kriipotjih — 20.00 Zbor »Svetozar Markovič — 20.20 Dobri divji mož, igra
—	2i1.2Q Pesem godal.
Sreda, 19. 10.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 10.15 Violinist Slavko Zimšek — 10.45 človek in zdravje — 12.05 Zvočne miniature — 12.40 Iz opere »Don Juan" — 14.05 Glasba za oddih —
14.35	Voščila — 15.30 Ruski zborovski skladatelji — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Werfher, opera.
Četrtek, 20. 10.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Južnoameriška glasbena folklora — 10.15 Naši pevci v Puccinijevih operah — 12.05 Zadovoljni Kranjci in trio Jožeta Krežeta — 12.40 Dvajset minut stare glasbe — 14.05 Odmevi z domačih baletnih odrov — 14.45 Lirika za otroke — 15.30 Orkestralna glasba današnjih dni — 17.05 Turistična oddaja — 18.15 Znamenite osebnosti iz književnosti in operni liki — 18.45 Jezkovni pogovori — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 2,1.00 Literarni večer.
Petek, 21. 10.: 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 10.35 Otok norcev — 12.05 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.40 Igrajo domače pihalne godbe — 14.05 Odsikočna deska — 14.35 Voščila — 15.40 Govorna mladinska oddaja — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18,15 Vaši priljubljeni orkestri — 18.50 Kulturni globus — 20.00 Gallusovi madrigali in moteti —
20.20	Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
RADIO TRST
Sobota, 15. 10.: '12.00 Kulturni odmevi — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Volan — 17.30 Jutrišnji solisti — 18.30 Panorama jazza — (19.15 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 211.00 Zbogom Martina, cframa.
‘Nedelja, 16. 10.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Odmevi /tedna v naši deželi — 15.30 Tolminci — 118.00 Koncert v miniaturi — 19:15 Nedeljski vestnik — 20.30 Iz slovenske folklore — 22.10 Sto let ikomorne glasbe v Furlaniji.
Ponedeljek, 17. 10.: 12.15 Brali smo za vas — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 119,15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — 20.35 Italijanski pentagram — 21.00 Otok življenja in smrti.
Torek, 18. 10.: 12.00 Iz slovenske folklore — 18.55 Za vedro razpoloženje — 20.35 Didona in Enej, opera — 2(1.55 Motivi, ki vam ugajajo.
Sreda, 19. 10.: ‘12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 19.15 Higiena in zdravje — 20.35 Simfonični koncert — 21.55 Solisti lahke glasbe.
četrtek, 20. 10.: 12.15 Znanost in tehnika — '19.05 Pisani balončki — 19.35 Plošče, ki so mladim všeč —
20.35	Alkeslis, drama — 22.35 Slovenski solisti.
Petek, 21. 10.: 12:15 Med tržaškimi stojnicami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 118.30 Iz slovenskega glasbenega življenja v preteklih stoletjih — '19:15 Vatikanski muzeji — 19.30 Najnovejvi uspehi — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe.
Odkritje spomenika
skladatelju Vodopivcu
V	Kromberku pri Novi Gorici, kjer je preživel več kot 45 let svojega življenja, so minulo nedeljo odkrili spomenik Vinku Vodopivcu, enemu najbolj plodovitih slovenskih skladateljev. Slovesnost so pripravili nekdanji goriški študentje in prebivalci Kromberka.
Slavnost je obogatilo deset pevskih zborov z obeh strani meje na Goriškem, ki so priredili koncert skladb Vinka Vodopivca. Njegova zapuščina obsega nad tisoč skladb in mnogo spevoiger; nekatera njegova dela so dosegla svetovni sloves.
V	goriškem muzeju nameravajo u-rediti poseben oddelek, posvečen Vinku Vodopivcu, vendar imajo pri tem precejšnje težave, ker je veliko število Vodopivčevih skladb v zasebni lasti.
reLevizua
Sobote, 15. 10.: 17.03 Za družino im dom — 117.30 Knjižni kotiček —	18.05 Nauči	se	boriti, ne	da boš	moril —«
•18.40 Kaj vidimo	novega	—	19.30	Čas	v sliki	—	20.15
Carrie — 21.40 V žarometu.
Nedelja, 16. 10.: 17.03 Za otroke — 16.115 Svet mladine — 19.00 Pustite nas peti, plesati im igrati — 19.30 Aktualni šport — /20.15 Motrvje in zmede.
Ponedeljek,	17.	10.: (16.35	Tečaj	francoščine	—	19.00
(Pustolovščine	pod	vodo	—	19.30	Čas	v sliki	—	20.15
Enaindvajset — 21.00 Gospodje prosijo — 22.40 Forumski pogovori.
Torek, 18. 10.: 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Premiš-Ijanje se obrestuje — 119.30 Čas v sli/ki — 20.15 Glasbeni mojstri — 21:10 Horizonti — 22:15 Z očmi naših otrok.
Sreda, 19. 10.: 11.03 (Ločena od mize 'in postelje — 17.03 Listamo po slikanici — 17.40 Ubežniki — 13.35 Tečaj francoščine — 19.00 Podobe iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Anton Benya — 20.40 časovni ventil —
22.20	Kongres plava.
Četrtek, 20. 10.: 11.03 Kot gost pri Alfredu Kubinu —
12.00	'Pisan denar z vsega sveta — 18.35 Tečaj italijanščine — 19.00 Športni /kaleidoskap — '19.30 Čas v sliki — 20,15 Zaključna runda — 21,25 Iz prve roke.
Petek, 21. 10.: 11.03 Avstrijski portret — 118.35 Izumitelji in izumi — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Smrtna nezgoda — 22.00 Albertina-koncert.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124.
Tatedenvam priporočamo:
Za ljubitelje zgodovinskih romanov
H Henrik Sienkievvicz: KRIŽARJI, zgodovinski roman iz dobe germaniziranja
slovenske zem Ije, dve knjigi skupaj 772 str., ppl. 65 šil.
■	Ivo Andric: TRAVNIŠKA KRONIKA, zg odovinski roman iz stare Bosne,
416 sir., /br. 30 šil.
M France Bevk: ISKRA POD PEPELOM, zgodovinska povesf iz dobe kmečkih
uporov, 128 str., ibr. 8 šil.
| Mimi Malenšek: INKVIZITOR, zgodovinski roman iz reformacijskih
bojev, 688 str., polusnje 123 šil.
■	Janez Jalen: BOBRI, roman o prastarih prebivalcih na Ljubljanskem barju,
600 str., ilusfr., pl. 52 šil.
■	Alois Jirasek: PROTI VSEM, zgodovinski roman o husitskih bojih na Češkem,
600 str., pl. 64 šil.
H Venceslav VVinkler: MLADEC DRAGO ŽIT, zgodovinska povesf iiz časov
starih Slovanov, 136 str., ilustr., ppl. 15 šil.
■	Mary Renault: KRALJ MORA UMRETI, zgodovinski roman iz stare Grčije,
336 str., pl. 66 šil.
| Svetolik Rankovič: GORSKI CAR, roman o hajduštvu v Srbiji, 212 str., pl. 32 šil. Wl. St. Reymont: LETO 1794, zgodovinski roman obojih stare Poljske
za svobodo, 848 str., pl. 78 šil.
| lika Vaštetova: ROMAN O PREŠERNU, življenjska pot največjega slovenskega
pesnika, 464 str., pl. 82 šil.
H Oskar Hudales: KRIŽAR LENART, zgodovinski roman iz časov križarskih
pohodov, 568 str., ppl. 73 šil.
■	Venceslav VVinkler: PETELINJE PERO, dve povesti iz dobe kmečkih uporov,
96 str., ilustr., br. 10 šil.
B Franc S. Finžgar: POD SVOBODNIM SONCEM, zgodovinski roman o starih
Slovanih, dve knjigi skupaj 478 str., ibr. 30 šil.
| Anatole France: BOGOVI SO ŽEJNI, zgodovinski roman iz dobe francoske
revolucije, 304 str., pl. 25 šil.
■	Kasimir Edschmid: SIMON BOLIVAR, zgodovinski roman o osvoboditelju
Južne Amerike, 532 str., pl. 57 šil. | VValter Scott: IVANHOE, zgodovinski roman iz stare Anglije, 384 str., br. 21 šil. | Anna Wambrechtsamer: DANES GRO FJE CELJSKI IN NIKDAR VEČ,
zogodovinski roman, 608 str., pl. 65 šil.
■	Rosemary Suteliff: ŠČITNI OBROČ, zgodovinski roman iz stare Anglije,
264 str., ilustr., ppl. 28 šil.
B Zsolt Harsanyi: GALILEO GALILEI, zgodovinski roman o slovečem učenjaku,
700 str., slikovne priloge, ppl. 76 šil.
Posamezne knjige lahko naročile tud i po pošti. Plačilo možno v obrokih.
Knjigarna „Naša knjiga", Wulfengasse