Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo )20Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/I1I Ček. račun: Ljubljana št. I0.6r>0 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79" Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 299«, 2994 in 205« Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Kje nas čevelj žali Niso več daleč časi, ko trgovina pri nas v pretežni večini ni bila v naših rokah. Sedaj pa moram« ugotoviti razveseljiv napredek, da smo se na trgovskem polju v narodnem oziru osamosvojili in tla našo trgovina zavzema sebi pripadajoče mesto v slovenskem gospodarstvu. Slovenska trgovina je izšla iz malih razmer in bo morala vedno gledati na to, da vzdrži stalne stike z zemljo, nn kateri deluje in od katere prav za prav živi. Zlasti v povojnih letih je slovensko trgov-stvo zelo napredovalo tudi v organizacijskem pogledu. Strokovno p« se tudi položaj izboljšuje. Kriza zadnjih let je sicer nekoliko zavrla dosedanji hitri razvoj, vendar je pričakovati, da ne bo napravila velike vrzeli in prinesla take škode, ki bi se tudi kasneje ne dala popraviti. V sedanjih gospodarsko težkih časih je prav, da prinaša slovenska trgovina svoje zahteve in potrebe v javnost. Saj je prav za prav trgovina danes strokovno skoro najboljše organizirana. In zato tudi njen glas veliko pomeni. S stalnim opozarjanjem na svoje zahteve bo dosegla še mnogo svojih zahtev. Predvsem moramo na tem mestu podčrtati stalni »ceterum consoo« slovenskih gospodarskih krogov in pretežne večine slovenskega delavstva: decentralizacijo socialnega zavarovanja. Tudi v Laš-kcm se je o tem razpravljalo. Kdo danes ne uvidi potrebe decentralizacije socialnega zavarovanju, temu ni pomagati, odnosno ima svoje posebne interese, katerih pn ni mogoče stnvljoti nad splošne potrebe. Centralizacijo socialnega zavarovanja občutimo najbolj Slovenci, pa je zato tudi prav, da izkoristimo vsako priliko in zahtevamo tozadevno reformo. S tem ne škodujemo interesom drugih pokrajin v držovi. ker bodo morale prej ali slej uvideti- da se jc potreba postaviti na lastne »loge in izvesti pri sebi normalizucijo razmer. Od decentralizacije socialnega zavarovanja ne bi imela koristi samo Slovenija, ampak tudi socialno zavarovanje samo. Izvedla bi se loliko najširša samouprava in denar v naši banovini bi oplojeval nnše gc*apodanstvo v najširšem smislu besede. Zato je pravilno, dn slovensko trpovstvo stalno zahteva decentralizacijo socialnega zavarovanja. Druga vnž.na zadeva, katero so obravnavali slovenski trgovci na občnem zboru Zveze trgovskih fyetnijev, so Kili karteli. Sprejeta je bila tudi tozadevna resolucija, ki zahteva ukinitev vseh kartelov. Tej zadevi se pridružuje vsa slovenska javnost, zavedajoč se, koliko težkih milijonov našega denarja plačujemo vsako leto predvsem inozemskemu kapitalu. Posebno sc visoke cene kartelov čutijo v sedanji krizi, ko padajo še vedno cene naših pridelkov. Nujno potrebno je, d« se proti karte lom postopa z vso strogostjo, in da se čimprej uveljavi tozadevni zakon. Mogoče pa bi bilo sploh najlx>ljše. da se vsi karteli razpuste, ne pa. da se samo omejuje njih delovanje. Najhujši udarec bi bil Inhko zadan, na primer sladkornemu kartelu 7. izstopom obeh državnih tvornic sladkorja iz kartela, ker bi se tako lahiko uveljavilo konkurenca in znižale cene. Trgovci so razpravljali tndi o vprašanju zaščitnih carin. Danes so zaščitne carine zaradi padca cen postale prav za prav čisti dobiček v nekaterih industrijah. Smotrenejša car in sik n politika bi v veliki meri lahko ublažila sedanjo krizo, predvsem p« težki položaj našega kimetn. Cene njegovih proizvodov so padle, nn drugi strani pa so ccne onih proizvodov, ki jih potrebuje, ostale radi kartelov in zaščitnih carin, neizpremenjene ali pa so celo narastle. kakor jc bil slučaj s cetmenlom. To vprašanje zasluži ▼so pozornost merodojnih faktorjev in bo treba glede zaščitnih carin kaj kmalu najti zadovoljivo rešitev, za katero pa moramo že v naprej reči .da naj bo vodena po gospodarskih in socialnih načelih. Tudi o položaju kmeta, ki je najboljši od-jcmalec slovenskega trgovca. 6e je mnogo razpravljalo. Trgovina zahteva odločno ukinjenje kmetskega moratorija in predlaga rnzdolžitev kmeta po državnih denarnih zavodih. Zdi se nam pa potrebno, da bi bilo dobro, če bi se reklo tudi še: s popolnim vpoštevanjeni v»-v- v c i iti >.v(v< Kajti ravno pred pur dnevi smo čitalt. naj bi država prevzela nase dol obrestnih bremen in sicer one, ki znašajo nad 10 odstotkov letno. S tem pa bi bilo lc deloma jki-muigano slovenskemu kmetu, ker jce večinoma hipotekami kredit pri nas cenejši. Potrebno je tudi pomisliti na to. da je pri visoki obrestni meri, kot jc danes na primer v Srbiji, olajšava že znižanje obresti na 10%, pri nas pn to ne pomeni nobene olajšave. Vidimo tudi. da sc radi visoke obrestne mere pri nas ne morejo uveljaviti državni denarni zavodi. Zato moramo nujno zahtevati, dn pri svoji akciji država vpošteva posebne ■ '-c - ti.^r-, gospodarske razmere in da gre del državnih sredstev, ki jih itak plačuje vsa država !*V >, >:;v m »v\ \ W i v - It n z um emo, cm je konkurenčni boj ined trgovino in zadrugami, posebno sedaj v tem času padajočih con in dohodkov, oster. Zdi se nam pu. da trgovina podcenjuje naše zadružništvo, ki je postalo važen faktor v našem gospodarskem življenju. Naše zadružništvo je pokazalo upravičenost svojega obstoja in vso moč zadružne misli. Saj vidimo sami, kako zadobiva zadružno gibanje tal celo med trgovino samo. Posebno detajlisti skušajo svoje nakupovanje Gospodarska in duhovna kriza matuške Rusije Varšava, 17. septembra. V zadnjem času sem Vam opetovano poročal o zelo neugodnem rezultatu letošnje žetve v ma-tuški Rusiji. Sovjetska vlada, ki kakor vse države sveta, krvavo rabi denarja, tembolj, ker se je angažirala v ogromna dela v svrho po petletki pred videne industrijalizacije, stoji letos pred alternativo: ali da se odpove izvozu tolikšnih količin žita v inozemstvo, kolikor mora prodati, da si preskrbi nujno potrebnih kapitalov za izvedbo svojili del — ali pa da pusti svoje kmetsko prebivalstvo trpeti še večje pomanjkanje in doprinašati še večje žrtve nego jih je dosedaj. Sovjetsko časopisje samo poroča, da je bivša kievska gubernija, ki je najbogatejša žitnica celokupne Rusije, letos producirala samo eno tretjino žita, kolikor bi ga pod normalnimi okoliščinami morala. Da je temu vzrok pasivni odpor po sili kolektiviziranega kmetskega prebivalstva, o tem ni dvoma, ako nam sama statistika poljedelskega koinisarijata v neutnjljivih zanesljivih številkah pove, da je nazadovala lelos poševna ploskev sama. ki znaša v letu 1932 za celih 3,458.000 hektarjev menj nego leta 1931. Ker so oblasti letos e posebno intenzivnostjo vršile propagando za čim večji posev in v to svrho mobilizirale cele kolone koinsomolcev, to je članov organizirane komunistične mladine, da kmolom pomagajo, zato nazadovanje poševne ploskve ne more biti učinek ničesaT drugega kakor pasivnega odpora kmetov proti sistemu kolektivističnega gosjiodarstva. Ruski kmet se je začel sedaj odločno braniti proti načinu občinskega gospodarstva, ki mu sicer tudi za časa carjev v obliki »mira« samo po sebi ni brlo tuje, ki pa ga danes, ko je politično osvobojen, nikakor ne zadovoljuje, ker mu odjema večji del njegovega truda za državo, ki z žitom dela velike kupčije v inozemstvu, kmetu pa ne vrača tega, kar mu je treba za obleko in obutev in mu ne pušča dovolj niti z.a prehrano. „Samopreshrba" kmetov Da je temu res tako, potrjuje tudi pojav tako-zvane »samopreskrbec kmetov, o katerem sem Vam na kratko že poročal. V teku štirih dni je avgusta meseca na Ukrajini bilo 95 železniških nezgod, med njimi več slučajev, ko so bili vrženi iz tira celi vlaki. To so bili sami poizkusi večjih ali manjših tolp kmetov, ki so se na ta način skušali polastiti in so se deloma tudi dejansko polastili žita, katerega vlaki kot del, pripadajoč državi, vozijo v skladišča, odkoder se naklada na ladje za inozemstvo. Takim nasilnim dejanjem jsamo-preskrbe< se ne smemo čuditi, če inimislimo, kakšna čustva morajo navdajati ukrajinskega ntu-žika, ko bere, kako parni ki vozijo ogromne količine od njega pridelanega žita v Evropo, medtem ko on časih v pravem pomenu strada, na vsak način pa za svoje težko delo živi daleč pod dostojnim standardom. Poročal sem Vam že, da je 8. avgusta bil v sovjetskem tisku z debelimi črkami na uvodnem mestu objavljen dekret proti temu >ropu žita< ali proti >samopreskrbi z žitom*, ki jo oblasti pripisujejo agitaciji neobstoječih »velekmetov« oziroma »buržujsko mislečih« kmetov, in da je po tem dekretu za take zločine določena smrtna kazen. v olajševalnih okoliščinah pa zapornn kazen, ki ne sme hiti nižja nd 10 let in ki se ne anitic-stira. V resnici se te kazni tudi že izvršujejo in sovjetski tisk prinaša vsak dan daljšo ali krajšo listo kmetov, ki so bili usmrčeni ali obsojeni na ječo, ker so se »sami preskrbeli z žitom«. Kjer mora oblast poseči po lakih sredstvih ustraševanja. tam imamo gotovo opraviti z resnim pojavom, ki ima globoke vzroke in se seveda s smrtnimi kaznimi in ječo ne bo dal odpraviti. Nov dcUret Te dni pa je izšel nov dekret, ki še potrjuje našo trditev. Ta dekret izjavlja, da so skupna gospodarstva, takozvani kolhozi, prava in stalna last kolhozov, ki se ne more oziroma ne sme delili in predeljevati (kakor se je to smelo v starem smi-ru«), Pomen tega dekreta je ta, da bo odslej popolnoma izključeno, da bi mogel kak kmet iz kolhoza izstopiti in vzeti s seboj živi in mrtvi inventar kakor tudi lastiti si kak kos zentljc, kar je doslej bilo vsaj v principu mogoče, dasi so sc v praksi takemu izstopu delale velike težave. V dekretu se vidi obenem namen sovjetov. da bi se vsaka kmečka obitelj. ki je član kolhoza, čutila kot prava lastnica ali solastnica skupnega imetja v nekako juridično fiksiranem smislu, da bi se na ta način preprečil razpad skupnih gospodarstev od znotraj. Razumljivo pa je, da je to le juridična fikcija, s katero se kmet nikakor ne bo zadovoljil. organizirati na zadružni podlagi. To je pojav, ki je znan tudi drugod po svetu in sc pričenja tudi pri nas uveljavljati. Zadružništvo ima šc veliko bodočnost Iudi pri nas. Slovensko zadružništvo jc ustanova našega malega človeka, ki mu jc treba nn vsak način gospodarsko pomagati do čini večje osamosvojitve in /ato jc marsikatera potl[>oro zadružništvu v odlični meri upravičena. Končno se nam zdi važno omeniti šc ugotovitev, da je trgovina pripravljena prispevati k potrebam državne uprave. Toda mnenje jc. da je država s samoupravami vred izgubila veliko dohodkov zaradi nove ureditve trošarin-skili predpisov. Tega vira dohodkov ne bi smela opustiti. Potek zborovanja jc pokazal, da so sc slovenski trgovci zavedali važnosti vprašanj, o katerih so razpravljali, kajti stvarno razpravljanje inore voditi do poti, ki vodijo iz krize. Ogačenje religioznosti v armadi Vse te stvari, ki jim hoče ruski diktator Stalin stopiti na pot s popolnoma protislovnimi nared-bami — tako n. pr. dovoljuje kmetom v isti sapi, ko izreka smrtno kazen zn saboterje kolektivistič-uagi gospodarstva, popolnoma svobodno prodajo teg.i, kar jim po oddaji državnega deki še ostane — povzročajo kritično razpoloženje v vrstah komunistične stranke same, kjer sedijo kakor povsod poleg fanatikov, doktrinerjev in omejenih stran-karjev tudi pametni ljudje. Med temi ljudmi se ie dalj rasa kot naravna posledica gori opisane pre-hrnnitvene krize pojavlja opozirija proti Stalinovi politiki, ki je tem močnejša, čim delj že traja doba, v kateri je v stranki vsled Stalinove brutalne energije vsaka kritika potlačena. Da se danes kritika javlja zlasti iz vrst rdeče armade, je razumljivo iz tega, ker ogromna večina vojakov prihaja s kmetov, kjer se gospodarska kriza najbolj čuti, zakaj delavstvo je v Sovjetski Rusiji po vladajočem sistemu umetno tako privilegirano, da te krize zaenkrat še ne občuti. Toda javiti Vam moram še n drugi krizi, ki je veliko bolj pomembna. ker izvira iz globljih globin, in ta kriza je duhovnega značaja. Kdor pozna dosledni filozofski materializem, ki so ga Sovjeti postavili 7a fundn-ment vsemu svojemu delu (ne da bi hotel človek tajiti naravnih idealnih podlag in spodbud tega dela), ta se bo temu seveda čudil, toda v resnici je temu tako. Dokaz: Na zadnji seji znanega Polit-biroja, ki je nekak vrhovni nadzorni organ sovjetske notranje in kulturne politike, so fanatični strankarji, ki vidijo rešitev vseh težkh problemov v doslednem izvajanju svojih teorij do konca, predlagali intenzifikacijo brezbožne agitacije. Tedaj jo vstal ljudski komsiar za vojsko Vorošilov in je dobesedno izjavil sledeče: »V naši armadi imamo 70% ravednih komunistov, ki so dobro disciplinirani in polni ruta dolžnosti. .laz ne poznam kadrov naše annade iz poročil političnih tajnikov, ampak iz osebnega opazovanja in iz poročil mojili podkomandantov. To moje poznanje armade mi veli izjaviti, d« se je v armadi zvezanost rojakov z religijo kot zvezo f. Mjenjem in njihovo fnmilijo. in sicer v obliki, ki ne odgovarja našemu, ampak, če že tako hočete, meščanskemu naziranju. t zadnjih lotili silno okrepila. V armadi boste danes neprimerno bolj kakor t pretekli dobi srečali religiozne komuniste, ki svoje vere in svoje simpatije za veni nikakor ne skrivajo in ki tudi ne mislijo, tla hi se odpovedali veri, ki so jo prinesli t vasi. Kot primer naj navedem svoje rodno mesto Lugansk, kjer sem o tej stvari govoril tudi s fabrifnimi delavci. Medtem ko politični tajniki poročajo o 100% brezbožnosti t armadi, je t resnici religoznont t armadi narasla v taki meri, kakršna ni bila niti v carskih časih v armadi. Zato v imenu celokupne rdeče armade kategorično protestiram, tla bi so prirejali napadi na cerkve in da bi se motila bogoslužja v njph, in zahtevam, da tam, kjer so garnizoni rdeče armade, ne prihajajo nobeni brezbožniki. da bi tam vpri-zarjali svoje pjetriiške« (to so procesije, ki se rogajo veri). Jaz mislim, da bodo tudi Vas te besede izne-nadile. Kdor pa Rusijo v resnici globoko pozna, tn je tega preobrata pričakoval. Ta preobrat sicer ni dosegel tolikih dimenzij, kolikor bi bilo treba, dn bi zajel vso Rusijo, toda eksistira in se ne bo dal več zavreti, ampak bo rasteL, kakor je to vedno bilo v takih slučajih. Nekateri so celo mnenja, da bo religioznost v novi Rusiji neprimerno globlja nego v stari »sveti« Rusiji, in sicer ne samo zaradi tega, ker je bila od boljševiškega režima toliko let tako kruto tlačena, ampak tudi zaradi tega, kor je boljševizem poleg mnogega zla prinesel tudi to dobro, da je bila kršanska pravoslavna cerkev in vernost osvobojena spon carske države in gos[>odnrskogu reda, ki je poniževal pravoslavno cerkev v sužnjo delovnim množicam sovražnega vlrrdarstvn. Na vsak način bo treba po4rpcžljivo čakati, da ta razvoj doseže svoj višek, kajti brez dvoma je. da bo fanatični boljševiški doktrinarizem napel vse sile, da ta razvoj zadrži. Probujo religioznosti je seveda pripisovati tudi dejstvu, da komunizem množicam ni prinesel tistega odrešenja, ki so ga v svoji naivnosti od njega pričakovalo tudi v duševnem oziru. Povrat h individuatizmu Mogoče Vas bo Se zanimalo, da so začeli sovjetski listi poleg propagando za poglabljenje nrav-nosti (komeomoicem je zdaj strogo prepovedano preklinjati, se pohujšljivo vesti kakor tudi spolska razbrzdanost) prepovedovali i preobrat k vočjetmu individunlizmu. Moskovska »Prnv«ia« je tvtflisnla uvodnik, v katerem člankar izvaja, da je treba ustvariti družabno razmere, v katerih se bo osebnost lahko svobodno razvijala. Pa tudi starina boljševizma, sivolasi kmet Kalinin, je nedavno ob priliki neke boljševiške slavnosti imel govor, t katerem je dejal, da mora biti oseba zaščitena proti samovoljnosti in prekoračenju oblasti od strani državnih organov. »Država,« je rekel, >se mora skrbno ozirati na pravice in zahteve osebnosti in jo ščititi.« To so vse brezdvonvni znaki začenjajočega so duhovnega preobrata. —ski. Ugoden sprejem britanske note v Berlinu Berlin, 19. sept. tg. V tukajšnjih krogih s* angleška uota, ki je bila izročena v nedeljo, smatra v raznih točkah za ugodno za Nemčijo. Pozdravlja sc posebno naglašanje, da bi bila brez prostovoljnega sodelovanja Nemčije razorožitvena konferenca brezpomembna. Odklanja pa se očitek, da bi bilo delo za gospodarsko ozdravljenje sveta ogroženo s tem, da je Nemčija sprožila vojaška vprašanja. Nasprotno se misli, da bi enakopravnost okrepila zaupanje narodov in šele prav omogočila gospodarsko poživitev. Angleška nota kaže nevoljo, da Nemčija izvaja iz verzajske mirovne pogodbe pravico, tla sme zahtevati razorožitev drugih. Tli smatrajo angleško navedbe za dlakocep-stvo, ker razlikujejo ali jc nemška dolžnost razorožitve samo cilj verzajske mirovne pogodbe, ne pa tudi pogoj za nemško razorožitev. V Nemčiji prevladuje prepričanje, da daje Nemčiji izvršena razorožitev pravico zahtevati, da tudi druge države razorožijo temu primerno. Zato v Berlinu i. zadoščenjem pozdravljajo oni del angleške note. ki naglaša splošno dolžnost razorožitve in odklanja vsakršno povečanje oborožitve katerekoli države. V splošnem vlada mnenje, da bo memorandum dal povod za to. da se bo nemško stališče v razoro-žitvenem vprašanju revidiralo. Zato Nemčija najbrže ne bo odgovorila na angleško noto, dasi je verjetno, tla bodo sledila diplomatična pogajanja, katera so lem lažje verjetna, ker je nemški zunanji minister baron Neurath že odpotoval v Ženevo. V Parizu so mani zadovoljni Pariz, 9. sepl, A A. Nocojšnji »Journal des Debats« objavlja na uvodnem mestu komentar o angleški noti Nemčiji. Komentar tega lista se bistveno razlikuje od komentarjev, ki so jih objavili drugi pariški listi. List pričenja svoj komen-lar z besedami: »Mnogi naši listi so pozdravili z navdušenjem britansko spomenico in poudarili, da je ta spomenica dokaz o slogi, ki vlada med Francozi in Anglijo.« List je mnenja, da pomeni tako naziranje in tak način komentiranja te spomenice direktno zapeljevanje francoskega javnega mnenja. Angleška nota v resnici je za Francijo zadovoljiva le z besedami, Nemčiji pa daje dejanja. List kritizira celo prvi del angleške note, ki poudarja neumestnost nemškega koraka in vztraja na točni izvedbi mirovne pogodbe. Obsodili je treba, nadaljuje »Jour-nal des Debats« prakso, kakor da bi bilo treba potrjevati mirovne ]>ogodbe šc 3 posebnimi sporazumi in notami. O drugem delu britanske spomenice dokazuje 5Journ.il des Debats«, da za osnovo ureditve oboroževalnega vprašanja Nemčije nikakor ne kaže vzeti stanje, ki bi moralo biti v Nemčiij na podlagi mirovne pogodbe, marveč se je pri tem vprašanju treba ravnati po faktični obsežnosti Nemčije, ki pa dalpko prekaša stanje kakor je predpisano v mirovnih pogodbah. Amrrišha sodba Nevvvork. 19. sept. AA. Kakor poroča vvashjng-tonski dopisnik lista »Herald Tribune«, je uradna Amerika zelo ugodno sprejela britansko noto Nomiji. Preden je bila nota objavljena, dodaja dopisnik, so imeli angleški in nincrSki politiki v Londonu razgovor, ki se je sukal, tako zagotavljajo. o redukciji oboroževanja. Stimson je izjavil, da noče prej izreči svoje sodbe o angleški noti, dokler je skrbno ne prouči. Toda značaj britanskega odgovora, pravijo v zunanjem ministrstvu, je tak, da ni potreben odgovor nanj, ker je želja USA, da razorožitvena konferenca čim uspešneje konča svoje delo, splošno znana. Splošen vtis v ameriških Združenih državah je, da je obžalovanja vredno, dn je Nemčija v tem trenutku izzvala tako usodno politično kontroverzo glede enakosti v oboroževanju. Najmanj zadovoljni so Antfleži sami Listu »Evening News«, ki sc zavzema za nn-tanto s Francijo, se zdi odgovor premalo energičen, tako v vprašanju 7.opelne oborožitve Nemčije, pit tudi v vprašanju enakih pravic, pri oboroževanju. List naglaša, da Nemčija hoče in bo hotela vojno, vso dotlej, dokler si ne pridobi nazaj izgubljenega ozemlja. »Sleherna nemška mišica, ki se da utrditi, sleherna nemška marka, ki sc da prihraniti, se mora in se bo morala mobilizirat za tisti dan. ko se prične obračun.« Zato pomeni vsaka debata o razorožitvi brez upoštevanja navedenih dejstev nositi vodo v morje, zakljuuje list. Po drugi strani proglaša Star«, glasilo levičarskih liberalcev, nemško noto zn neoi>ortuno. Načeti to vprašanje danes se pravi zapirati si oči pred dejstvom, da ga jc Nemčija hotela načeti že pred več leti. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, temperaturo bodo narastle, vreme se bo poskibšalo. 40 urni delovni teden Pred sesitmkom Mednarodnega urada za delo Slomškova proslava v Ljutomeru Temu važnemu sorialno-gospodarskcmu vprašanju posveča »Osservatore Komuno«; daljši članek, ki se brez pridržka izreka m čimprejšnjo uvedbo 40 urnega dela na teden, ne da bi se delavstvu znižale plače. Uvodoma navaja članek kratko razvoj vprašanja o delovnem času. Do enciklike »Rerum nova-rum< je bilo — zgolj s človekoljubnih vidikov — urejeuo »golj vprašanje o ženskem in otroškem delu. Leto dni prod encikliko je berlinski kongres sklepal o delni ureditvi delovnega časa v rudnikih. Takrat so govorniki šc poudarjali, da sc od-rašeen delavec ue more podrejati zaščitnim zakonom in da »spoštovanje individualne svobode« in načelo svobode dela ne dovoljujeta, da bi se v take stvari utikala zakonodaja. Tako stanje je našla onciklika Rernm Nova-ruin. ki jc odločno posegla tudi v to vprašanje iu je njen blagodejni vpliv poslej jasno viden. Danes, ko mednarodno še niti osemurni delavnik ni povsodi uveljavljen iu nesporen, je izšel predlog za zadnje znižanje delovnega časa. Predlog se omejuje bistveno na strogo splošno gospodarsko stališče in se ne opira na socialno zaščito posameznika. Svetovna gospodarska kriza, žalostna in strahotna teorija o petindvajsetih milijonih brezposelnih sta po sili razmer dovedli do zahteve, da naj sc narodno in mednarodno uveljavi štirideset-urno tedensko delo. Načelo, na katerega se ta predlog opira, je elementarne pravičnosti: delo naj se porazdeli na čim večje število delavnih rok, in istočasno naj se z vso energijo odpravi — kar je ob sebi umevno — vsako fezurno delo. Ta italijanski predlog, ki je z brzo kretnjo po- stavil vprašanje 40 uruega delavnega tedna v ogenj mednarodnega obravnavanja, jo imel neposredno ta učinek, da se je sklicalo posebno zasedanje sveta mednarodnega urada za delo na ilan 21. t. m. v Ženevo. Z vprašanjem 40 urnega delavnega dne pa je na dnevnem redu tudi vprašanje, pod kakšnimi pogoji naj se novi delavni urnik izvede. Italijanski predlagatelj sen. De Michelis se izreka za to, da ,mj ostanejo sedanje mezde tudi po skrajšanju de- Slovenska Štajerska je kakor dolg, dnevno naraščajoči niz duhteiih šopkov, poklonjenih Slomškovemu spominu. V nedeljo, 18. »eptembra, je Ljutomer temu nizu pridružil kito duhtečega cvetja. Velika dvorana Katoliškega prosvetnega donia je bila polna občinstva, ki jo hotelo proslaviti Slomškovo obletnico. Med navzočimi so tudi bili p. č. gospoda dekana Weixl od Sv. Križa pri Ljutomeru in Ilorvat iz Velike Nedelje in čč. gospodje Ostrž, župnik pri Mali Nedelji, cezanjevski provizor Ferk in središki kaplan Stakne ter mnogo krajevnih in okrajnih predstavnikov krščanske prosvete. V največjem številu pa je bila zasto- Papen upa na Hugenberga Kako si vlada zamišlja volilni izid Berliu. 19. sept. ž. V teku včerajšnjega dne so bile ustanovljene tri skupine, ki želijo, da sodelujejo v volivni borbi s prezidijabio stranko von Papena. Na vprašanje, kaj vlada pričakuje od novih volitev, vladni krogi izjavljajo, da je malo verjetno, da bi prišlo do koalicije med centrumom in narodnimi socialisti. Narodni socialisti in centrum imajo sedaj preko 300 mandatov. Misli se, da bodo narodni socialisti pri prihodnjih volitvah izgubili okrog 20 maudatov v korist nemških nacionalistov. Na intervencijo vlade velik del industrije ne bo podpiral narodnih socialistov z denarjem. Po mnenju vladnih krogov bo tudi centrum pri prihodnjih volitvah izgubil nekaj glasov, tako da bodo nemški nacionalisti dobili odločilno pozicijo in da se brez njih v novem državnem zboru ne bo mogla m a , j | , .V..«. . -- J VJ---------»'VV f » I H j/li JV - • • - lovnega časa nespremenjene, to se pravi, da bi se i pana mladina, ki je s tem dokazala, da jo vleče i srce k velikemu njenemu duhovnemu očetu. Slavnostni govornik, predsednik Prosvetne zveze g. dr. Hohnjec je izvajal, da je predmet naših proslav ne oni Slomšek, ki je pred 70 leti po telesu umrl, marveč tisti, kojega duša uživa , blaženost pri Bogu in kojega duh živi med našim ! narodom v njegovih spisih, pesmih in delih. Ta j Slomšek ni nikdar umrl ter tudi nikdar ne bo. Pol roparske tolpe pod ključem Rajhemburg, 18. septembra. Razburjenje, ki so ga povzročili zadnje dni iz-I vršeni vlomi, se še kar ni poleglo. Povsod ljudje govore samo o tem in so še kar naprej v strahu, ali se ne bodo pojavili tu ali tam nevarni oboroženi banditi. Kar nekako odleglo je zato vsem, ko se je v petek v popoldanskih urad razvedelo, da je del te roparske tolpe v pesteh orožnikov. V petek so jih aretirali in privedli uklenjene, da jih izro-; čijo roki pravice. Bila je res senzacija, ko so jih ; pripeljali na avtomobilu zvezane v spremstvu orožnikov na Senovo. Povsod ob cesti je bilo polno ljudi, ki so delali špalir; kakor bi se peljal kak dostojanstvenik. Pa na avtomobilu je bilo zvezanih šest bednih in zanemarjenih človeških postav različne starosti, katere so ljudje gledali z debelimi očmi, in so si 1 rekli: »Morda, ko bi bilo dovolj dela in zaslužka, vsaj skromnega, ne bi imeli s temi ljudmi ne orožniki dela, ne ljudstvo pred njimi sitrahu. Taka vprašanja rešuje čas. Med aretiranci so nekateri spoznali bivše delavce Hrvnte. ki so bili svoj čas zaposleni pri tvrd-, ki Dukič na Reštajnu. Aretiranci pa vsi trdovratno tajijo, da bi bili udeleženi pri teh vlomih. Vendar pa so baje na drugi strani dokazi, ki pričajo proti njim. Našim senovskim orožnikom kakor tudi onim iz vseh sosednih positaj moramo v tem slučaju izreči vse priznanje. Želimo in tudi upamo, da bodo v najkrajšem času prišli pod ključ še drugi ptički te ropar- istočasno vse plače enotno zvišale. Nato navaja člankar, kako se v tem vprašanju ne v Italiji ne v kaki drugi deželi še ni našla pot ki bi vodila do sporazuma med delodajalci in delojemalci. Potem nadaljuje: Pričakovati je, da bo imel sestanek dne 21. t. m. vsaj ta uspeh, da se ustanovi — če se že ne l>o sklicalo posebno zasedanje mednarodne konference za delo — odbor (v običajni sestavi is zastopnikov vlad. podjetnikov in delavcev), ki bo imel nalogo, da predlog prouči in potem v enem prihodnjih zasedanj sveta poda svoje poročilo. Svet bo mogel potem določiti pot, po kateri bi bilo mogoče v najkrajšem času priti do dogovora, po katerem bi se udeležene države obvezale, da so bodo ob uvedbi 40 urnega delavnega tedna držale nekih določenih pogojev. Želeti je. zaključuje člankar, dn bi se načrt o skrajšanju delavnega urnika v kratkem rešil na temelju, da ostanejo plače neizpremonjene. Tako bi se dvignila kupna moč potrošnikov in s tem jiotrošnja sama, kar bi dalo gospodarskemu življenju nov pogon. sestaviti vlada. Notranja konsekvenca take konste-lacije hi dovedla do tega. da bi von Papenov kabinet lahko dobil podporo nemških nacionalistov, narodnih socialistov in centruma. Berlin, 19. septembra. AA. Vprašanje državne reforme v Nemčiji je stopilo davi v aktivno fazo. Kancelar von Papen je skušal v več ko osemurnem razgovoru s predsednikom bavarske deželne vlade Heldom in predsednikom bavarske ljudske stranke Schaefferjem pridobiti ju na svojo stran. Po drugi strani pa je predsednik republike Hin- vori o novi pruski vladi v zvezi z državno reformo. Proces proti cf-?. Jovanoviču in tovarišem Belgrad. 19. sept. 1. Danes ob 8 dopoldne se je pričela v ; orili drž. sodišča za zaščito države v Belgradu razprava proti dr. Dragoljubu Jovanoviču in tovarišem, ki so obdolženi rovarenja proti obstoječemu stanju v državi. Obtožnica drž. sodišča očita obtožencem: 1. Dr. Dragoljubu Jovanoviču, univerzitetnemu profesorju na belgrajskem vseučilišču, da je 1. 1931, kakor ludi že v teku tega leta izdelal ekonomski del in sodeloval pri politični izdelavi elaborata, katerega vsebina je holela ustvariti prepričanje in razpoloženje pri ljudeh, da se spremeni današnji pravni red v državi, da je pisal, diktiral, izdajal ter razpošiljal in širil letake, v katerih je ščuvnl narod proti oblastem, napadal današnji državni red ter sploh širil defetislično propagando in napovedal ekonomski polon države. S tem je hujskal svoje pri laše na nasilja proti državni oblasti; dalje da je napadal današnji režim ler zagovarjal federativno ureditev države ter da je 2. maja t. 1. imel ilegalen sestanek v Krasni 'evcu. na katerem je istotako napadel današnji režim in plediral za federacijo. Dr. Dragoljub Jovauoviča brani dr. Dragotin Jankovič, univerzitetni profesor in podpredsednik odvetniške zbornice v Belgradu. 2. Devic Jožc-tu, juristu belgrajskega vseučilišča, da je v decembru 1. 1931 na matricah razmnoževal razne proglase, ki jih je izdelal dr. Dragoljub Jovanovič. Njega brani belgrajski odvetnik Nemajo Samuel. 3. Miliču Miodragu. zrakoplovnemu letalskemu kapetanu v p., da je širil protidržavne letake, da je sestavljal pred novimi volitvami letak, v katerem je napadel politično stanje v naši državi. Mio-draga Miliča brani belgrajski odvetnik Dušan llič. 4. Beniču Demetru, uradniku direkcije pošte in brzojava v Belgradu, da je v mesecu aprilu t. 1. aktivno sodeloval [iri ilegalni akciji univerzitetnega profesorja dr. Jovanoviča in po pošti razpošiljal inkriminirane letake in brošure. Beniča brani g. dr. Marko Natlačen, odvetnik iz Ljubljane. 5. Petru Popoviču. ki je nakupovalni šef pri nabavljalni zadrugi v Belgradu, da je zbiral denarne prispevke, s katerimi se je nakupovai potrebni malerijal za razmnoževanje letakov, ki jih je sestavil dr. Jovanovič in katere je tudi sam razširjal. Popoviča zagovarja odvetnik Miletič. 0. Tiifunoviču Stanku, odvetniškemu pripravniku iz Belgrada, da je istotako aktivno sodeloval pri ilegalni akciji univerzitetnega profesorja dr. Jovanoviča ter vse inkriminirane letake in brošure tudi -am širil. Njega zagovarja odvetnik Vujanac. 7. Lukiču Borislavu, upravniku Kmetijske na-bavljalne zadruge v Belgradu, da je aklivno sodeloval v ilegalni akciji dr. Jovanoviča s tem, da je nakupovai potrebni materijal za razmnoževanje prolidržavnih letakov. Lukiča zagovarja odvetnik Jovan Zdravkovič. 8. Dr. Dragoslavu Cogiču, ravnatelju ogledne konlrolne postaje na. Topčideru, da je širil protidržavne letake, s katerimi se je hujskalo ljudstvo na neposlušnost in upor proti državnim oblastem. 9. Vasiliju Srzentiču, časnikarju iz Belgrada, da je korigiral in skrajšal rokopis inkriminirane brošure, ko jo je prejel obenem z zneskom 3000 dinarjev ml dr. Jovanoviča ter jo nato izročil dr. Simi Milo-cviču z nalogo, da ukrene vse potrebno, da se brošura natisne. Srzentiča zagovarja odvetnik Petrovič. 10. Dr. Miloševiču Simu, zdravniku iz Belgrada, da je prejel od Srzentiču rokopis brošure, v kateri se zagovarja federativna ureditev države in IV00 Din, ter da Je dal to brošuro natisniti ln jo pozneje hranit na svojem stanovanju, dokler ni bila razdeljena med posamezne agitatorje. Njega brani belgrajski odvetnik dr. Rajko Gjernmnovič. denburg sprejel najprej kancelarja Papna, za njim ske bande. Domnevali smo, da mora biti voditelj te pa predsednika pruskega deželnega zbora nacijo- ! tolpe kak domačin, kateremu so razmere znane v nalnega socialista Kerrla, da se ž njima porazgo- tukajšnjem kraju. Kakor pa je videti sedaj, so pa najbrž na čelu tolpe tisti, ki so bili svoj čas tukaj zaposleni, pa so jim razmere še kolikorloliko znane. Stanje Narodne banke Pravkar objavljeni izkaz o stanju Narodne banke z dne 15. septembra izkazuje v primeri z izkazom za 8. septemebr tele najvažnejše izpremembe: Podlaga je padla za 1.2 na 2008.2 milij. Zlato je sicer ostalo neizpremenjeno, povečale so se tudi valute za 1.0 na 2.6 milij., dočim so devize padle za 2.2 na 212.8 milj. Tudi devize izven podlage so padle in sicer za 0.1 na 84.2 milij. Obtok kovanega denarja se je povečal, kar je razvidno iz zmanjšanja postavke kovanega denarja za 22.8 ua 134.4 milijone Din. Med posojili je bil povečan eskont menic za 6.7 na 2487.8 milij., dočim jo nasprotno lombard padel za 0.1 na 3156.3 milij. Din. Prejšnji predujmi državi so narasli zn 0.27 na 1809.35 milij. Med pasivi nam je omeniti povečanje rezervnega fonda za 1.6 na 62.2 milj. Poleg tega pa ie obtok bankovcev padel za 95.84 na 4772.5 milij. Din. V približno enakem obsegu so narasle obveznosti po vidu in sicer za 97.4 na 793.2 milij. Med njimi so se državne teriatve povečale za 5.24 na 18.6, ži-roračuni za 42.2 na 388.1 ter računi državnih gospodarskih podjetij za 50.1 na 386.6 milij. Obveznosti z rokom so padle za 8.1 na 1489.74 milij. radi izplačil blagajniških zapisov. Vsota obtoka in obveznosti, plačljivih po vidu, je znašala 5565.7 niilij. Din, kar pomeni v primeri s prejšnjim izkazom povečanje za 1.6 milij. Zaradi 11. Benič Nadi, ženi poštnega uradnika De-metra Beniča, ki ga brani dr. Natlačen, da je pre- , jela aprila meseca t. 1. od Ljubice Kovačevič ilegalne brošure ter da jih je sama razširila na vse strani. Renič Nado brani dr. Vlado Simič. 12. Kovačevič Ljubici, članici Narodnega gledališča v Belgradu, da je meseca aprila t. I. sprejela od neznane ji osebe večjo količino protizakonitih brošur, ki jih je potem skrivala v svojem stanovanju ter jih izročila neki znanki, da jih razširi. Sodni kolegij je sestavljen takole: predsednik Rusomir Jankovič, k&sacijski sodnik, v senatu pa sta dva Slovenca in sicer dr. Alojzij Gradnik in dr. Anton Stuhec. Šolniki: Miodrag Filipovič, S. Stameikovič, Vladoslav Margetič in Sveta Vukaj-lovič. Obtožnico zastopa državni pravdnik dr. Za-drov. Na današnjem procesu so bili ugotovljeni osebni podatki ter prečitana obtožnica in vsi inkri- i minirani spisi. Razprava je bila za danes zaldju- j čena ob četrt na dve in se bo nadaljevala jutri j zjutraj ob 8 z zaslišanjem obtožencev. Prvi na vreli je dr. Dragoljub Jovanovič. Začetek lefošnie vinske trgatve i padca" podlage se jeikupnokritje nekoliko zmanjšalo, m sicer od 36.11 na 36.08%, dočim je zlato Banskn uprava dravske banovine razglaša: Po § 8 zakona o vinu in čl. 26 pravilnika k temu zakonu je dovoljeno, da se sme grozdje za zobanje trgati, kadar je taka sorta dozorela. Obča Irgalev grozdja za pripravljanje vina pa se ne sme vršiti pred rokom, ki ga določijo za vsako občino občinska oblastva sporazumno s sreskim kmetijskim referentom, ki o tem obvesti kletarskega nadzornika kritje samo neznatno padlo od 31.68 na 31.67%. Hmelj Žalec. 19. sept. V teku današnjega dne je ostal položaj v glavnem neizpremenjen. Pri čvrstih cenah 16—19 Din za kilogram je bilo zopet nakup-Ijenega nekaj blaga, dočim se za večje partije prvovrstnega hmeija odločno zahteva 20 Din za pri kr. ban.-ki upravi. Občinske uprave pa lahko | j-jioaTam dovoljujejo trgatev raznih grozdnih sort tudi pred | bx'l. poročilo Hmeljarskega društva za Slove- rokom za splošno trgatev, prav tako podbiranje bolnega grozdja poznih sort in sicer sjiorazumno z vinogradniki, morajo pa o tem obvestiti polom sreskega načelstva kletarskega nadzornika pri kr. banski upravi. Neupoštevanje določenih rokov, to je vsaka predčasna trgatev se kaznuje po § 30 zakona o vinu z zaporom 1—14 dni ali v denarju od 25—1000 Din in sicer polom sreskega načelstva. Izkušnje zadnjih let učijo, da se boljša vina od I ]jng Goldbacha nijo. Žalec, v Savinjski dolini, 17. sept. 1932. Zadnji čas je zopet oživela kujičija in so prešle precejšnje množine hmelja v drugo roko po cenah do 17 Din in čez za 1 kg. Mali producenti rajše prodajajo kot veliki, ki pričakujejo za svoje lepo blago tudi precejšnje izboljšanje cen. — Društveni odbor. Žatec, 19. sept. Ij. Nakupovanje se nadaljuje po neizpremenjenih cenah od 600 do 900 Kč. Najvišjo ceno 900 Kč je dosegel danes hmelj iz do- pozne trgatve še razmeroma lahko spravijo v denar, slabša vina od prezgodnje trgatve pa ne naj- j dejo kupca tudi po nizkih cenah in tiščijo ceno , tudi dobrih vin navzdol. Sreska načelstva so prejela navodila, naj letos strogo ravnajo po prednjih določilih zakona o vinu s pravilnikom. Opozarjajo se ledaj vinogradniki, i da se v izogib posledic pridržujejo gornjih določil j vinskega zakona. Carinske odredbe Belgrad. 19. sept. AA. S sklepom prometnega ministra je izpopolnjena lokalna tarifa za prevoz blaga na ta način, da je treba v poziciji št. 166 (Mekinje) uvrstiti še naslednje postaje: Domžale, Kamnik, Kraljevec-Prelog, Križevci, Lesce-Bled, Novo mesto, Škofja Loka in Vič. Belgrad. 19. sept. AA. S sklepom prometnega , ministra je podaljšana ugodnost za dinamo-stroje, ki jih predvideva pozicija šl. 61. lokalne tarife za prevoz blaga do 31. oktobra t. 1. Belgrad, 19. sept. AA. S sklepom prometnega ministra je izpopolnjena tarifa za prevoz blaga na ta način, da je treba v pozicijo št. 197. uvrstili tudi ugodnost za oljne pogačice ricinovega semena, kakor ludi za moko in za jari pridelek teh pogačic, Ta ugodnost velja od postaje Ljubljana gl. kol. do Rakeka drž. meja po tarifni postavki 1.85 Din za 100 kg. Pogoj je, da se blago preda kol počasno-vozno bl.-go. Vozarina se računa za najmanj 10.0(10 kilogramov tovornega lista in voza Niirnberg, 19. sept. tg. Po železnici je bilo pripeljanih 25 bal. z vozovi pa 15 bal. Prodanih ie bilo 50 bal. Cene: hallertauski srednji in najboljši hmelj je imel ceno 100 do 150 mark. gorki 80 do 135 mark, spalterski 135 mark. Razpoloženje je bilo neizpremenjeno mirno. Živina Dunajski goveji sejem. (Pnroč-ilo tvrdke Edv. Saborsky in Komp., Dunaj.) Prignana sta bila 902 vola, 717 bikov, 842 krav, iz Jugoslavije 138 goved. Cene: voli najboljši 1.70—1.75, I. 1.50—1.65, II. 1.10-1.40. III. 0.80-1. Krave I. 1-1.20, II. 0.80—0.90, biki 0.80—1.15, klavna živina 0.50—0.75. Tendenca: prvovrstni voli so čvrsto ohranili cene prejšnjega tedna, dočim so ostale cene ostale ne-izpremenjene. Gorgutova mati v ječi Moskva, 19. sept. ž. V vasi Labinskaja je bila aretirana mati atentatorja Oorgulova, ki je obtožena, da je prekršila odredbe pri kolektivni razdelitvi hrane in prodajala prepovedane predmete. Istočasno je bila arelirana ludi njena sestra. Mali Oorgulova je stara 82 let, njena seslra pa 89. Obe sta izročeni sodišču. Za prestopek, ki sla ga slorili, predvideva zakon smrtno ka>:cn. r.ih-Ii pa se, da se bo vpošlevala njuna starost in da bo izrečena blažja kazuu. Njegov veliki lik stopa vedno bolj izrazito in živo pred naše oči. Slomšek je bil nedosežen obliko-vatelj značaja slovenskega naroda. Sam dovršena osebnost s svetniško krepostnostjo je vzgajal in izobraževal dušo naroda, osobito njegove mladine po vekotrajnih krščanskih idealih na osnovi slovenske narodnostne ideje. Ni ga bilo med našim narodom tako vnetega in vztrajnega glasnika ka-tolištva in slovenstva, kakor je bil Slomšek. On je bil početnik one velike prosvetne akcije med našim narodom, ki dobiva vedno večji razmah ter je najboljše jamstvo za obstoj našega naroda, ki se zaveda svoje zgodovinske od božje previdnosti mu podeljene naloge. člani in članice Prosvetnega društva so pod režijo kaplana Munda prav dobro proizvajali igro >Pri kapelici« 3 sodelovanjem izvrstno usposobljenega Rakuše od Svetinj. Pevski zbor, moški in mešani, je pod vrlo preizkušenim vodstvom g. Potočnika med splošnim odobravanjem izvrstno zapel nekaj Slomškovih pesmic. Bila je to proslava, dostojna Slomškovega spomina. Izid volitev na Švedskem Stockholm, 19. sept. AA. Volitve so pokazale. da narod ni naklonjen ekstremistoin. Nn-cijonultii soeijalisti (fašisti) so dobili 15.000 glasov od 2,400.000 oddanih glasov, obe komunistični frakciji pa koma i 200.000. Soči falisti so dobili 1,013.000 glasov (leta 1928 so dobili 874 tisoč), konservativci pa so s 564.000 glasovi nekaj izgubili leta 1928 692.000). V soeijulističnem listu »Mvtid« je socijali-stični voditelj Hansson napisal, da želi, da pride do levičarske vlade. Ta poskus je treba izvršiti, čeprav bo treba pri tem premagati velike težkoče. Kralj je sprejel Hanssona, vendar mu še ni jx>veril sestave vlade, zakaj po odhodu z dvora je lian en izjavil novinarjem, da danes ne pride še do nobene odločitve. Pariz, 19. sept. A A. Iz Stockholmn poroča jo, da je švedska vlada zaradi izida včerajšnjih parlamentarnih volitev, ki je bil zanjo neugoden, danes podala ostavko. Optimizem v Stresi Pariz, 19. septembra. Ig. V intervjuvu, ki je izšel v »Petit Parisicnu«, izraža predsednik konference v Stresi svoje optimistično mnenje o dosedanjih rezultatih konference. Zmerna carinska politika in liberalna trgovinska politika morata biti kažipot Evrope. Gospodarska konferenca je napravila dobro delo. Njen načrt za revalorizacijo agrarnih proizvodov je goden za izvršitev. Vprašanje finančnih problemov pa seveda še ni tako daleč dozorelo. Gandki ie pričel z gladovno .iJcfio London, 19. sept. ž. Iz Sinilo poročajo, da bo danes ob 12 Gandhi pričel z gladovno stavko. Takoj bo prepeljan v svoje stanovanje. Britansko oblasti mu bodo prepovedale, da brez dovoljenja zapusti hišo. Zaradi Gandhijcvc namere so bilo po vsej Indiji prirejene velike demonstracije, ki so prišle do izrazu zlasti v Bombayu, kjer so demonstranti kričali: »Rešimo Gandhija!« Neki vplivni Hind iz Karasliija je objavil neko Gandhi-jevo pismo, ki ran ga je Gandhi poslal iz zapora, in ki se glasi: »Prosim va-s, nc zahtevajte od mene, da odstopim od svojega sklepa, ki sem ga sprejel v božjem imenu. Ce vsemogočni Bog hoče rešiti moje življenje, bo to storil kljub gladovni stavki, ki jo bom izvajal vse do takrat, doklor no bo dosežen sporazum, ki ga želim zaključiti v interesu Indijo.« Znižanje obrestne mere v Nemcšci Basel, 19. sept. tg. Na seji upravnega sveta mednarodne reparacijske banke v Baslu je danes poročal nemški državni gospodarski minister o tem, da namerava nemška vlada člen 29 odst. III. bančnega zakona suspendirati do 30, se; 1934. Upravni svet ni ugovarjal proti temu. Predsednik upravnega sveta jc bil pooblaščen, da o tem obvesti vlado, ker se s tem odstranijo ovire, katere so dosedaj preprečevale znižanje diskonta državne banke pod 5%. Načrt takega znižanja diskontne mere se je izjalovil še pred par meseci, ker so bili nasprotni nekateri člani upr."'. r/sia. Se- daj pa je državna banka prepri- em'a .' \e banke, da takega znižanja disifortno niere ni mogoče več zavlačevati, niti v interesu nemškega, niti inozemskega gospodarstva. V mednarodni re-paracijski banki razpravljajo tudi o vprašanju ustanovitve posebnega instituta za pospeševanje konsolidacijo dolgo. Ta zavod naj bi preskrboval er~J-nje in male industrijske obrate centralne Evropo z dolgoročnimi krediti.. Zborovanje zveze rudarskih in topilniškth pod$e$ij Belgrad, 19. septembra 1. Danes popoldne ob 4 je bila pod predsedstvom, Dragiše Matcjiča, industrijalca iz Belgrada otvorjena letna skupščina jugoslovanske zveze rudarskih in topilniških podjetij, ki je bila ustanovljena šele lani iz dveh dotedanjih sličnih organizacij in sicer zveze rudarskih podjetnikov in zveze domačih rudokoipov in rudnikov. Za predsednika je bil izvoljen Dragiiša Matejič, za podpredsednika ini. Nikolaj Belandžič, načelnik oddelka za rudarstvo v ministrstvu zn gozdove in rude, Lavoslav Singer ter Ferdinand Gramberg. Iz referata, ki ga je na skupščini prečital tajnik zveze Miličevič, je razvidno, da kriza ni prizanesla tudi rudarski in topilniški industriji. Izvoz naše železne industrije je zadnja leta padel precej nizko in v zvezi s tem se je moral omejevali obrat ter odpuščati delavstvo, kakor tudi zn:,evati mezde. Zveza je lani ponovno intervenirala v stojnih ministrstvih, da se za domačo porabo v prvi vrsti kupuje domači premog in da se ue uvaža iz inozemstva v takem obsegu. Pri tem je zveza do gotove meje uspela. Zveza jc uspela ludi v tem, da bo imela rudarska in topilniška industrija po dva zastopnika v tarifnem odboru. -4- K . Dunajska vremenska napoved: Sr. "me Alpe: Najprej še soparno z nagnjenjem k nevihtam, v par dneh pa bodo nastopili najbrže hladni severo-zapadni vetrovi z dežjem. Vzhodni rob alp: Najprej še menjaje oblačno, toplo in viharno, pozneje morda vremenski prevrat. Južne alpe: Večinoma jasno in lop lo. Visok gost obiskal Slovenijo Odpravnik poslov belgijskega poslaništva o lepotah slov. zemlje Ljubljana, 19. septembra. Dne 14. septembra je prispel v Ljubljano odpravnik poslov belgijskega poslaništva v Belgradu iegacijski svelnik baron Bobert de Ruzette, iz stare zavedne katoliške flamske družine, ki je dala žo mnogo državnikov belgijski državi. Dne 16. septembra se mu je pridružila še njegova soproga, sestra žene nemškega državnega kanclerja von Papena. z dvema otrokoma, ki so prišli naravnost iz Belgije. Visoki gostje so hoteli izrabiti svoj odmor, da prepotujejo našo državo od severa do juga, da se na la način spoznajo z življenjem našega ljudstva. Ker je bilo potovanje zasebnega značaja, gostom niso bili prirejeni nobeni oficielni sprejemi. Po Sloveniji V spremstvu svojih intimnih prijateljev si je riaron de Ruzelte najpreje natančno ogledal naše zadružne organizacije, o katerih je že kot nktivni član belgijskega Burenbonda (Kmetska zveza) že davno z občudovanjem Sitni. Obiskal je centralo in matico našega zadružništva Zadružno zvezo, kjer mu je načelslvo in vodstvo stavilo ves potrebni pregledni niaterijal na razpolago. Od lam se je podal v Gospodarsko Zvezo, nnlo v Zadružno gospodarsko banko, v .Jugoslovansko tiskarno, ki je napravila nanj mogočen vtis. Ogledal si je vse oddelke in s priznanjem izjavil, da kaj sličnega nili njihove organizacije niso ustvarile. Obiskal je Centralne vinarne, kjer mu je bil prirejen prigrizek. V četrtek popoldne si je hotel ogledati slovensko vas, kjer bi mogel študirati najnižje celice našega zadružništva. V ta namen se je odpeljal na Vrhniko, kjer mu je gospod dekan Kete na najljubeznivejši način razkazal vzorne zadruge, ki neumorno delujejo za blagor ljudstva. Vpisal se je tudi v knjigo v rojstni hiši velikega slovenskega pesnika Ivana Cankarja. Zvečer so mu njegovi prijatelji priredili intimno večerjo v gostilni »pri Rogovilcu« na Po-savju, kjer se mu je obenem nudila prilika, da občuduje našo slovensko narodno pesem. V p'etek se je baron de Ruzette v spremstvu svojih prijateljev odpeljal v Logarjevo dolino ter se na poti ustavil tudi v Gornjem gradu, da se pokloni prevzvišenemu vladiki nadškofu dr. Jegliču, pri katerem je v intimnem razgovoru ostal dalje časa. Ogledal si je ludi zakladnico pri sv. Frančišku in se ni mogel načuditi dragocenim plaščem in ke-lihom, katere so darovali francoski Burbonci. G. župnik Vogrinec je visokega gosta spremljal nato do Logarjeve doline, o kateri se je diplomat izrazil, da je edinstvena in da je najlepša, kar jih je na svojih potovanjih širom sveta videl. Logarjev kot prekaša lepote Cirque de Gavarni v francoskih Pirenejih Logarjeva dekleta so odličnega gosta ovila v lepe šopke slovenskih nageljev. V soboto si je baron de Ruzelte hotel ogledati še našo Gorenjsko. Spremljevala ga je njegova soproga z otroci. Pot ga je vodila skozi Šent Vid, kjer ga je sprejel g. dekan Zahret in mu v par jedrnatih besedah obrazložil naloge zadružništva. Gostje so se nato ustavili v Komendi, kjer so obiskali cerkev. Mejačeva oče in mati sla jih nato povabila na prigrizek v svoj dom, kjer so ostali dalje časa. Obiskali so tudi dom bivšega dolgoletnega državnega poslanca Strcina, kjer so bili ljubeznivo pogoščeni. Na obeh krajih so ob slovesu sprejeli krasne šopke nageljnov. Iz Komende so se odpeljali proli Kranju ter med potjo obiskali vzorna gospodarstva g. Rurgcrja in g. Brodarja. Povsod so gosle, ki so se interesirali za najmanjše podrobnosti, najlepše sprejeli, jih pogostili in obsuli s cvetjem. Gospa Brodarjeva je mali hčerkici diplomata baronesi Moniki podarila krasno narodno avbo za spomin na obisk v Sloveniji. V Kranju jih je povabila v svoj vzorni dom gospa Logarjeva, pri kateri so ostali na obedu. Gospa Logarjeva je goste nato spremljala v svojo vilo na Riedu, kjer so se ustavili do večera in uživali lepolo tega sedaj že svetovno znanega letovišča. Ob priliki obiska na oloku so se šli poklonit ludi slovenskemu Jeroniniu, sedanjemu reklorju ljubljanske univerze prelatu dr. Slavifu, ki jim je ob solnčnem zatonu razkazoval lepote tega slovenskega bisera. Po povratku v Ljubljano je goste povabil na intimen pevski večer g. Anton ltojina. V nedeljo zjutraj se je vsa družina odpeljala na morje. Izjava visokega gosta Član našega uredništva je obiskal barona de Ruzette in ga zaprosil, naj pove svoje vtise o potovanju po Sloveniji. »Kaj naj še povem. Lepše, kakor so mnogi drugi opisovali lepoto vaše zemlje in pridnost ter gostoljubnost vašega ljudstva, ja/. ne morem izrazili svoja čuvstva. Odhajam naravnost očaran in obljubljam, da se z vso družino vrnem prihodnje leto. Izvedli ste organizacijo ljudstva do zadnje vasi, ustvarili ste z organiziranim delom nekaj, za kar vas lahko zavidajo veliki narodi. Vaši domovi so čisti, kakor je čist zrak vaše zemlje in so čiste duše vašega dobrega ljudstva. Najlepši vtis so napravile name neštevilne cerkvice, ki se belijo na vsakem gričku in pričajo o globoki vernosti slovenskega ljudstva, ki je vsidrana na stoletja stari vdanosti Bogu in veri. In še nekaj bi dostavil. Obiskal sem mnogo vaših kmelskih domov in bil povsod najlju-beznivejše sprejet. In povsod sem videl najpreje v kotu križ — znamenje globoke krščanske vere, ter na steni podobo Nj. Veličanstva kralja — znamenje vdanosti vašega ljudstva najvišjemu poglavarju vaše zemlje. Bog in domovina, to je bilo tudi naše geslo v Belgiji. Nesel bom ta vtis seboj in bom povsod povedal, kamorkoli bom prišel, kaj sem videl in slišal med dragimi Slovenci. Zahvaljujem se še enkrat vsem za gostoljubnost in kličem svojim sedaj že številnim prijateljem: Na skorajšnje svi-. denjek na razpolago tudi dve veliki terasi na strehi, s katerih se jim bo nudil krasen razgled na mesto in planine. Nekaj posebnega pa je oprema obeh operacijskih dvoran, septične in aeeptične. Ta oprema predstavlja višek sodobno zdravilne tehnike. Sa-natorij ima lasten rentgen, poseben laboratorij, aparate za elektroterapijo, diatermijo, ima višinsko solnce in sollux. Prostori za aseptlčne operacije imajo predsobe, kjer bodo pripravili bolnike za operacije, dalje umivalnice za zdravnike, pro-I stor za sterilizacijsko napravo in operacijsko dvorano, ki ima steklen prizidek v obliki pokrite verande. Tla so popolnoma gladka iz lesnega betona; taka tla bolje držijo toploto in se dajo lahko umivati. Stene so do višine 2 in 2 in pol metra obložene s ploščicami temnozclene barve, ki se ne blešče. Svetloba je v vsej operacijski dvorani enakomerna in operaterja ne molijo svetlobni refleksi. Velik premakljiv reflektor nad operacijsko mizo onemogoča senco. Reflektor ima tudi lasten akumulator, tako da sveli tudi v primeru, ako od]x>ve mestni električni tok. Operacijska miza, ; sterilizacijska naprava, rentgen in druga aparati , so konstruirani najmodernejše. Vsi kovinski deli raznih naprav so iz jekla, ki ne rjavi. Sanatorij ima popolen instrumentarij za vse vrste operacije. Deloma so to instrumenti, ki jih je sanatorij kupil od prof. dr. Šlajmerja, večina instrumentov, zlasti pa bolj komplicirane in dražje, je sanatorij nabavil na novo. Pri nabavi so gledali zlasti, da je bilo izbrano po kakovosti in konstrukciji najboljše blago. Vsi novi instrumenti so izključno samo iz takega jekla, ki ne rjavi. Operacijski dvorani, sprejemnica, čakalnica, prostor za rentgen, laboratorij in prostor za diatermijo so v pritličju. V vsakem nadstropju je po ena moderno opremljena kopalnica za bolnike. V podstrešju so shrambe za različni zdravniški niaterijal, za perilo In obleko, sobe za sestre in uslužbence ter knjižnica. I _ Sanatorij je namenjen članom društva, ki plačujejo v društvu višje zavarovanje. Namenjen pa je tudi zasebnikom, ki sami plačujejo. Cene nikakor ne bodo pretirane. Člane društva bodo zdravili zdravniki bolniške blagajne, ki ima nastavljene specialiste vseh vrst. Zasebniki pa si morejo sami izbrati poljubne zdravnike specialiste. Za uresničenje tega sanatorija, ki je bila že I dolgo ideja društva, so si predvsem pridobili zaslug predsednik društva g. Peter Klinar, predsednik bolniške blagajne dr. Pless, predsednik Pokojninskega zavoda g. Vrtovec, ki je dovolil večje posojilo društvu, ravnatelj Podgoršek in drugi gospodje. Mestna občina si je za sanatorij pridobila to zaslugo, da je garantirala za posojilo. Sanatorij je projektiral ing. arh. Vladimir Subic, stavbo pa šoli so Va5i malčki bolj kot pa kje drugje izpostavljeni nevarnosti nalezljivih bolezni. Varujte jih s JfanfSavitt' / PASTIC/IMI Dot to] jeno od liln. locljilnc pol.U a«rod. OI|l ldrft*!jft S. Al. I V'" 1 mt M. A. lOSt. je izvršila tvrdka Miroslav Zupan. Vsa dela in vse naprave, ki so se dale doma izvršiti, so napravili sami ljubljanski obrtniki in podjetniki. In-strumentarje pa jo moral seveda sanatorij naročiti večinoma iz inozemstva. Šef zdravnik sanatorija je dr. Kramarič, hiš-ni zdravnik pa je dr. Ceboliin. Sanatorij bo slovesno odprt v soboto dopoldne, v ponedeljek pa bodo sprejeli že prve bolnike. Naša javnost bo novi sanatorij sprejela nedvomno z velikim zadovoljstvom. saj ]>omoni novi sanatorij velik korak naprej tako v zdravstvenem, kakor tudi v socialnem oziru. Nov sanatorij zasebnih v v namescencev Bolniška soba. Dva požara v dveh nesrečnih vaseh Pogled s terase na vrt. Ljubljana, septembra. Naša dežela res nima bogvekaj kapitalistov, vendar pa premoremo že lepo vrsto koristnih in lepih ustanov, ki jih drugje ustanavlja veliki kapital, pri nas pa so jih osnovali mali ljudje, združeni v čvrste korporacije. Po vojui je inicijativa še bolj prešla na te korporacije, da omenimo le veliko gradbeno akcijo Pokojninskega zavoda, enako tudi veliko delo, ki so ga izvršile za omiljenje stanovanjske bede naše občine ter delo drugih sorodnih kor-poracij. V vrsto teh korporacij se je pridružilo sedaj še eno naših najstarejših socialnih društev: Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. To društvo ima za seboj že dolgo in častno zgodovino. Je v naši državi najstarejša organizacija socialnega zavarovanja in tudi ena najstarejših v vsej Evropi. Čez dve leti bo proslavila stoletnico svojega obstoja. Poleg drugih uspehov in vsega dela, ki ga bo moglo društvo tedaj navajati, bo moglo pokazali ludi na svojo najlepšo in najmlajšo ustanovo: na novi sanatorij na Zaloški cesti. Ta novi sanatorij, ki je bil le dni dovršen in opremljen, bo društvu v največji ponos, Ljubljani pa bo resnično v čast. V sobolo so si novi sanalorij ogledali zastopniki tiska v spremstvu funkcijonarjev društva. Časnikarji so bili prijetno presenečeni nad prekrasno opremljenim sanatorijem. Drušlvo je pred časom kupilo od prof. dr. Šlajmerja vilo na Zaloški cesti. To vilo je dalo društvo prezidati v sedanji sanatorij. Vse, kar zahteva sodobna higiena, terapija, sploh medicina in pa tudi, kar zahtevajo želje sodobnega človeka po ugodju, vse je združeno v tem sanatoriju, ki predstavlja tako idealno sintezo vseh uresničenih principov lepega sodobnega zdravilnega doma Sanalorij ima 50 prostorov. Deset jih je v kleli, 17 v pritličju, 15 v prvem nadstropju in 8 na podstrešju. V kleti je kuhinja, ki je najmodernejše urejena. Ima velik plinski štedilnik in enega manjšega, dalje ima dve plinski peči za peko, pomivalnim, pralnico in napravo za centralno kurjavo. Vse delo v pralnici se opravlja s pomočjo posebnih strojev na električni pogon. Seveda je pri kuhinji ludi velika hladilna naprava (Frigidaire), ki more v vsakem času proizvajati led. V lepo opremljenih shrambah je že sedaj pripravljeno mnogo sadnih konzerv in sokov za hrano bolnikov. Iz centralne kurjave so speljane po vseh prostorih cevi, v katerih kroži v zimskem času segrela voda ler segreva radiatorje po sobah in hodnikih. Segrevanje z vodo je mnogo bolj higienično kakor pa s paro. Para namreč povzroča suh in neprijeten topel zrak. Regulatorji pa morejo temperirati toploto za vse poslopje. Poleg tega so v vseh etažah še posebne plinske naprave za segrevanje vode po kopalnicah, bolniških sobah in operacijskih prostorih. Kotel v centralni kurjavi se kuri z nafto. Ta način kurjave je sicer nekoliko dražji od drugih, ima pa to prednost, da ne povzroča smradu in dima. Kar je glavno, pa je, da kurjava z nafto ne zahteva stalnega kurjača, ker ni treba kotla zalagati s kurivom, ki tu samo avtomatično priteka. Kurjač je razmeroma le malo zaposlen pri kotlu in more zato opravljati tudi druga dela. En sam pralni kotel je, ki mora biti kurjen z drvmi. Drugače pa se vsa toplotna telesa v sanatoriju in ves obrat v gospodin jstvu kuri z elektriko, plinom in nafto. Za bolnike je rezerviranih 10 sob s 30 posteljami. Otroci imajo posebno lepo opremljeno sobo s štirimi posteljami. Največ sob je v prvem nadstropju. Vse bolniške sobe so izredno zračne, imajo okna po angleškem načinu, ki omogočajo poljubno urejevanje zračenja na zelo racionalen način. Stene so prepleskane z belo lakasto barvo, prav tako tudi vsa sobna in druga oprema. Seveda je v vsaki sobi umivalnik z mrzlo in toplo vodo, ne manjka pa tudi konlnktov za radijske aparate. Posebno svoje vrste je signalna naprava za bolnike, pri kateri je izključeno vsako glasno in po hodnikih odmevajoče zvo-nenje ter se signal sliši le v gornjem prostoru, kjer se nahaja službujoča sestra. Sestre namreč nosijo zvonec s seboj in ga pritaknejo na napeljavo povsod lam, kjer se nahajajo Na ta način more bolnik neposredno s svoje postelje priklicati sestro. Posteljno perilo in odeje, perilo za bolnike, nočna obleka, obutev za bolnike in jedilni pribor so prvovrstne kakovosti. Bolniki se bodo mogli sprehajati nn velikem senčnatem parku okoli sanatorija, sčasoma bodo ta park še lepo uredili in opremili. Bolniki pa imajo V Kamniku pri Prešernu zopet gorelo Kamnik pri Preserju, 18. septembra. Komaj so Kamničanje na zunaj zabrisali sledove opustošenja zadnjega katastrofalnega požara pred dvema letoma in na novo s trudom in žrtvami postavili svoje domove z gospodarskimi poslopji, že jim je zopet ognjena vihra grozila uničiti vse, kar imajo z vsemi jesenskimi pridelki. Nesrečen kraj je Kamnik, ko ga ogenj tako pogosto preseneča. Tesno strnjena vas, pomešana s kozolci in skednji, je prav zato ob najmanjšem ognju vsa v veliki nevarnosti. Minula je dopoldanska sv. maša, ljudje so bili doma. Malo pred poldvanajsto sta se sin gostilničarja gosp. Petriča in domači hlapec podala v skedenj, kjer sta imela majhen opravek s prosom. Takrat še nista ničesar opazila. Po par minutah je hlapca nenadno vznemirilo močno prasketanje nekje zunaj. Stopil je ven, pa je zagledal, kako so ognjeni zublji buknili od jugozapadne strani zraven stoječega skednja posestnice Ivane Mer-kun št. 9 proli vrhu. V mahu je bil ves skedenj v plamenih. Da se je pa ogenj tako naglo razširil, je največ vzrok močni jugozapadni veter, ki je ognjene zublje potegnil na kozolec za skednjem, ki je bil poln sena in slanic, pod njim pa je bilo več voz, naloženih s slamo, fižolom in prosom. Plameni so obliznili tudi zraven stoječo kapelico, uničili že streho, le s ležavo se je enemu od gasilcev posrečilo rešiti Marijin kip. V hipu so bili vaščani z domačimi gasilci z ročno brizgalno na mestu. V pomoč so jim priskočili takoj gasilci iz bližnje soseščine, iz Pre-serja, Jezera, Goric in Podpeči. Telefonično na pomoč pozvani so pribrzeli še Vrhničani in Verd-jani z avtomobiloma, urni gasilci z Brega in Bo-rovničani. Za red so poskrbeli podpeški orožniki. Pa se je ogenj širil hitreje, kakor so mogli nevarnost omejevati. Iz kakih 20 metrov v stran stoječega novozidanega poda posestnika Jožeta De-bevca št. 2 je na vrhu iz okenca molela slama, ki se je vnela. In že je bilo vse v plamenih. Neumorni gasilci so imeli težak posel. Vode je začelo hitro zmanjkovati, šest vaških cistern so hitro izčrpali, saj radi predolgotrajne suše itak niso mogle dati veliko vode. Zato so s tremi motorkami, borovniško, verdsko in vrhniško črpali vodo iz oddaljenega, pod hribom tekočega potoka. Poslej so ogenj omejili, ko se je od vetra gnan že začel seliti na zidano gospodarsko poslopje gostilničarja gosp, Petriča. Združenim močem se je posrečilo utesniti ognja oblast. Kako katastrofalna bi mogla postati nesreča, uči požar pred dvema letoma, ki je razsajal skoro na istem mestu. Požar je uničil posestnici Merkunovi skedenj in kozolec z vso zalogo sena, prosa, fižola in slame, dalje več s slamo natovorjenih voz ter večjo množino pridelkov najbolj bednim, ki so tjakaj prinesli spravit svoj pridelek, ker sami nimajo svojih shramb. Baje je velika težava z zavarovalnino, ker posestnica radi težkih časov ni mogla plačati pravočasno svojega obroka. Jožetu Debevcu je uničen pod s šupo, z njim okrog 10 voz sena, slama in drobno poljedelsko orodje, dočim s« je posrečilo stroje rešiti. Z zavarovalnino mu bo škoda najbrže krita. Največ je ugibanja, kako je ogenj nastal. Deloma ne izključujejo zločina, vendar pa večinoma spravljajo nesrečo v zvezo s kakim cigaretnim ogorkom, ki ga je kdo iz cerkve idočih vrgel na cesto, pa ga je močni veter od cesle proti skednju tjakaj zanesel. Strvčavas zopet v nevarnosti Žužemberk, 10. septembra. Vsej deželi je še v dobrem spominu ogromni požar, ki je v noči od 30. na 31. julija uničil v Stavči vasi 9 hiš. Nesrečna vas se niti ni oddahnila od te katastrofe, že je v nedeljo zvečer nov velik požar uničil dvema gospodarjema v Slavči vasi zopet 6 poslopij. Požar je nastal v kozolcu posestnice vdove Julijane Potočarjeve. Ogenj se je preselil na hišo in vsa gospodarska poslopja Potočnrjevc, ki so vsa do tal pogorela. S Potočarjevega posestva se je uničujoči ogenj polastil še gospodarskega poslopja soseda Janeza Župančiča, nato pa še Zupančičevo hiše. Požar se je razširil lako hitro, da niso mogli ljudje rešiti obeli hiš in gospodarskih |>oslopij. Ko je požar izbruhnil in je udarilo plat zvona, je v vasi nastala nepopisna zmeda. Ljudje, ki jim je bil še v kosteh strah od prve požarne katastrofe, so se zbali, da bo vas, ki je komaj na novo dozidana, zopet postala žrtev požara. Pričeli so reševati svoje imetje iz hiš in izganjati živino na' j prosto. Izredno naključje pn je naneslo, dn so bili tedaj v tej vasi žužetnberški gasilci. Vas&yii so namreč naprosili gasilce iz Žužemberka, naj jim j s svojo motorko napolnijo iz pol kilometra odda-! ljene Krke suhe vodnjake. Gasilci so od 3 do 0 neumorno delali in napolnili vse vodnjake. Ko pa so ob (i končali z delom iti pospravljali cevi, so naenkrat začuli zvon in opazili ogenj. Ponovno i so pognali motorko in napeljali cevi. Po napornem j gašenju se je posrečilo gasilcem požar udušiti. j Prišli so na pomoč tudi gasilci iz Novega mesta, i ki pa jim že ni bilo več treba gasiti. Največjo škodo ima Potočarjeva. Pogorelo ji I je :hiša s kaščo, pod in hlev, kozolec in svinjak, dalje 40 mernikov koruze, 20 mernikov žita. vse I poljsko ogrodje, en voz in pa štirje prešiči, ki jih .je dal v svinjak shraniti začasno sosed Fabijan. Zgorelo je tudi mnogo obleke in celo nekaj denarja. Zavarovana pa je bila Potočarjeva samo za 12.000 Din. Sosedu Zupančiču pa je pogorela hiša in gospodarsko [»oslopje. Zavarovan pa je bil za 20.000 Din. Ljudje domnevajo, da je požar najbrže kdo nalašč podtaknil. Mutec na policiji spregovorit Ptujska policija rrnila 16 letniku dnr govora. Ptuj, 19. septembra. Zanimiva stvar. Približno pred štirimi leti je prišla v občinski urad Drstelja neka ženska v družbi svojega 12 letnega sina, ter izjavila, da je njen sin padel z drevesa in da je pri tem izgubil dar govora; obenem je prosila, da ji da županstvo tozadevno potrdilo, češ da bo inogel revček beračiti, ker je postal nesposoben za delo. Župan se je zares mogel s fantkom sporazumeli samo potom znamenj. In s tem potrdilom je fantek beračil po ptujskem okraju, pa tudi drugih delih naše države. Zgodilo pa se je. da je fant postajal sčasoma nevaren tujemu imetju. Pri neki priliki so ga zasačili. kar je postalo zanj usodno. Ko se je fant pojavil te dni v Ptuju, ga je "tukajšnja policija nn podlagi lozadnvne prijave ustavila in spravila na stražnico. Pri zasliševanju so se mučili na vse načine s pisanjem — pisati in citati fant 7.n,i —, 7. znamenji in kazanjem. Ker pa je fant navzlic jasnim dokazom tajil udeležbo pri prijavljeni tatvini, so ga vtaknili v luknjo. Fanl ni bil najbrž še nikdar v zaporu, kajti naenkrat je začel neznansko tulili, da ga niso mogli pomirili; pri ponovnem zasliševanju pa se je zi*>-dilo, da je fant na veliko začudenje vseh nenadoma spregovoril ler milo prosil, naj ga izpustijo. Pri zaslišanju navzoči so bili prvi trenutek prepričani, da se je zgodil čudež in da se je gluhonememu vrnil dar govora. Pri zasliševanju pa je fant začel pripovedovati, kako je prišlo do tega. Mali si je izmislila padec 7, drevesa, radi kale-rega naj bi bil fanl postal gluhonem. Naučila ga je, da mora lo vlogo dosledno izvajati. I11 simuliranje se 11111 je i/borno obneslo, ker so mu ljudje iz usmiljenja precej dajali miloščine. Pri fantu so našli več knjižic, v katerih so zabeležene Ivrdke in privatniki, ki so fantu darovali različne zneske; tudi nekaj denarja so našli pri njem. Fanl ie za vedno irgnnn >7 Ptuja in predlagan za prisilno delavnico radi razsodbe ptujskega sodišča. Proli staršem je uvedeno kazensko postopanje. Ljubljana OprosiHe, ampak... Primera s počenim loncem. Ljubljana, 19. septembra. Kadar si zaželim miru in samote, se povzpnem na idiličen griček v bližini Ljubljane in opazujem svet pod seboj, ln se mi ob pogledu na brzojavne žice, s katerimi so vse strani sveta tesno zvezane med seboj, vedno znova vsiljuje v spomin čudna prispodoba. Da, da, začnem kar tako na lepem sam s seboj modrovati, da, da, tale svet je pa res ves takšen, kakor kakšen star, počen lonec, ki za nobeno rabo ne bi bil več, če ga piskrovez ne bi znal tako spretno povezati z močno žico! Tudi svet bi menda kar na lepem razpadel, če ga ne bi na takle umeten način držali skupaj — z brzojavnimi žicami in podobnimi rečmi... In se potem domislim ljudi. Tudi nekateri ljudje so podobni počenemu loncu. Samo ta razlika je med njimi iu počenim loncem, da jih ne drži pokoncu piskrovezova žica, ampak namišljen ponos, oboževanje svojega lastnega jaza — in, nar je glavno: elegantna zunanjost. To so tako zvani »fini ljudje«, civiliziranci, ki jim je beseda polna bombastičnih fraz o geiitlemanstvu in kavalirstvu, o salonskem bontonu in moderni vzgoji, srce pa jim je tako revno in prazno vsega tega, da se človek zgrozi, če more samo za truutek pogledati za kulise ... Na take počene lonce naletiš, če se jim še tako izogibaš, povsod: na cesti, po javnih loKalih, v kinu iu v gledališču, v tramvaju m v vlaku... Ln imajo povsod isti ubiti zvok. Naj vam iz pestre zbirke teh počenih loncev zaenkrat pokažem sanio dva krasna, redka eksem-plarjal Prosvitljenca in rovtarski fant. Z rokami, prekrižanimi na hrbtu in samozavestno dvignjeno glavo, oblečena brezhibno, po najnovejši pariški modi, gresta po trotoarju in imata tole nadvse učeno in aktualno debato. (Sledil sem jima tik za petami in bil tako živa priča njune modrosti.) Prvi: »Se ne strinjam v celoti. Dokler nc prodre duh moderne športne in umske vzgoje do zadnje gorske vasice, tako dolgo nimamo pravice prištevali naš narod med izrazito kulturne narode sveta. Predvsem je treba odstraniti tiste siaro-kopitneže, ki so coklja vsakemu napredku.« Drugi (se z neprekosljivo eleganco odkrije mladi, našminkani gospodični): »Klanjam , e, gospodična! — No, jaz sem v tem oziru velik optimist. Saj ta duh prodira čedalje globlje v mišljenje in čuvstvovanje naroda. Naraščanje raznih telesno-vzgojnih prireditev in proslav po deželi me v tem optimizmu potrjuje .. .< Kolporter (na vso sapo pridrvi odnekod s kopo časopisov pod pazduho in kriči): »Senzaci.a! Krvava bitka med pijanimi fanti na ---- veselici v .... vasi! Pet mrtvih, sedem ranjenih!« Prvi (povsem mirno nadaljuje debato, ne meneč se za kolporterja): »Že. že, moj dragi, ampak vse prepočasi prodira ta duh med ljudi in še vse premalo pažnje polagamo takšnim prireditvam. Ob kapljici dobrega vina in zabavi in plesu so ljudje najbolj dostopni za razne ideje in kulturne dobrine, ki jih prinaša nova doba. Zato bi morali potrojiti organizatorično delo. Takele prosvetne prireditve, združene s telesnim ugodjem, so 'iaj-plodovitejša tla za bodočo rast!« Odmev kolporterjevega glasu (od nekje daleč, izza ogla): »Senzacija! Pet mrtvih, sedem ranjenih!*: Drugi (pozdravi znanca): »Sluga pokoren! Moj poklon! (Nadaljuje.) Če pomislim, kakšni rov-tarji, da ne rečem: barbari, so bili naši kmečki fantje še pred sto leti,, me strese groza. Pojem »srčna m umska kultura« jim je bil skorajda še povsem neznan.« Prvi (se kavalirsko umakne elegantno oblečeni dami s trotoarja): »Da, da, kakšna sreča, da je ta mračna srednjeveška doba za nami! S finim nastopom si dandanes človek pribori pot ined svet in v najvišjo družbo — rovtar pa ostane rovtar, dokler mu ne vcepimo vsaj temeljnih pojmov umske in srčne izobrazbe.« Kmečki fant (s težkimi škornji na nogah, oblečen po rovtarsko, ki stopa nekaj korakov pred njima in je — sodeč po nepotvorjenem občudovanju, ki ga izraža njegov obraz ob gledanju visokih msetnih palač — prvič v Ljubljani, se nagonsko umakne stari, slabo oblečeni ženici, ki prihaja naproti.) Prvi prosviteljenec (z rahlim prezirom): »Samo poglej tega fanta! Kakor medved ti lomasti po ljubljanskih ulicah! Tja gori, kjer je on doma, gotovo še ni prodrl najmanjši žarek moderne telesne, umske in srčne izobrazbe.« Drugi (skomigne z rameni): >Kaj hočeš! To je pač zadnji ostanek barbarstva med nami.« Prvi: »Ampak takih le »zadnjih ostankov« je »ned nami še kot listja in trave!« Ženica se jim približa za korak. Oba mestna prosvitljenca jo premerita z očmi od nog do glave in ko ugotovita, da njena bedna zunanjost ni v skladu z njunu elegantno zunanjostjo, gresta dostojanstveno dalje — in se jima zdi povsem v reda, da se ženica njima umakne s trotoarja na cesto, in ne onadva njej. V tom hipu pridrvi mimo kolesar. Z levim krmilom kolesa se zaleti v starko, jo podre na tla — iu odbr/i dalje. Glasno stokajoč obleži starka na tleh in se grabi za poškodovano nogo. Ljudje, željni senzacije, obstanejo, se približajo in — zijajo. Med njimi sla oba prosvitljenca. Nikomur niti na misel ne pride, da bi pomagal ubogi starki na noge. Kmečki fant, ki se je bil medtem že za več korakov oddaljil od mesta nesreče, postane pozoren in se ozre. S kratkim pogledom premotri situacijo, se skloni nad starko, jo dvigne in sočutno vpraša; s>Ali ste se hudo udarili?« Starka ga hvaležno pogleda, se krotko nasmehne in reče: »Saj bo kmalu dobro. Samo nogo sem si malo spahnila.« »Kje pa stanujete?« jo vpraša fant. Ženica jiokaže staro, nizko hišico v stranski ulici — in fant jo prime pod pazduho in odvede plaho in trepetajočo po vsem telesu na njen dom. Prvi prosvitljenec (vulgo počen lonec, povezan z zlato žico): »Kako nerodni so nekateri ljudje! Počemu hodi na ulico, babnica, če ne zna hoditi!?« In gre dalje ter rešuje e svojim tovarišem problem moderne telesne, umske in srčne izobrazbe, kakor da se ni nič zgodilo... Kaj bo danes? Drama: zaprta. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustok, Resljeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 25 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41. ★ 0 Umetniška šola »Probuda« podaljša vpisovanje za vse oddelke do 23. septembra. Vpisovanje se vrši od 18. do 19. ure na Tehniški srednji šoli v pritličju soba št. 6. Dohod iz Murnikove ulice. Pouk v javni risarski šoli prične v nedeljo 2. oktobra ob 9. V ostalih oddelkih prične pouk dne 3. oktobra. 0 Stanovanjske najemnike opozarjamo, da naj se v vseh stanovanjskih zadevah obračajo na društveno pisarno, ki se nahaja v Ljubljani, Vegova ulica 8, kjer se tudi sprejemajo člani. © Tlakovanje ceste za Gradom. Sedaj so dela na cesti Za gradom v glavnem dogotovljena, kar jo bilo treba napraviti pri napeljavah. Že v soboto je parni valjar cesto izgladil, včeraj pa so to cesto pričeli tlakovati. Tlakujejo z drobnim granitnim tlakom. Vsi stroški za ta dela bodo kriti iz kaldrmine. © Napad nn cesti. Na Šmartinski cesti je v nedeljo zvečer neznan človek napadel 33 letnega Antona Nachtigalla, delavca pri Turku in stanu-jočega na sv. Petra cesti 83. Neznanec je udaril Nachtigalla po glavi s topim predmetom, najbrže s kolom. Nachtigall se je zgrudil, nato pa se je toliko opomogel, da je šel sam v bolnišnico. K sreči poškodba ni nevarna. Za neznanim napadalcem poizveduje policija. 0 Dva ponesrečena dečka. V Trnovem je padel z drevesa 7 letni Srečko Križman, sin trgovskega sluge iz Švabičeve ulice 1. Zlomil si je desno roko. — V nedeljo je odšla družina uradnika Fabjana iz Jenkove ulice 22 na izlet v Kamno gorico. Mali 7 letni sinček Videk je v Kamni gorici plezal čez plot ter padel na tla. Zlomil 6i je levo roko. O Pumparce, obleke, trencheoat najceneje A. Presker, Sv. Petra cesta 14. Slovenska Bistrica Prisrčno slovesnost so obhajale tukajšnje šolske sestre v četrtek, dne 15. t. m. Starostinja v zboru te vzorne sestrske družine S. M. Pulherija Ploder je slavila pomemben življenjski jubilej: 50 letnico preobleke in zaobljube ter 70 letnico rojstva. 50 let molitve in dela za bližnjika, vzorne udanosti v Božjo modrost in milost ter prisrčno vzgledne fiokorščine Cerkvi in redovnemu življenju! Častitljiva slavljenka je bila rojena leta 1862 pri Gornji Sv. Kungoti, preoblečena pa je bila dne 15. septembra 1882 v kongregaciji šolskih sester v Eggenbergu pri Gradcu, kjer je delovala in molila 40 let. od tega je 35 let njenega boguudanega življenja bilo posvečenih negi in postrežbi bolnikov. Sedaj je 10 let v naši državi in sicer vrši v slove-njebsilriškem samostanu odgovornosti polno nalogo gospodarske upraviteljice. V nabito jw)lni samostanski cerkvi je izvršil ponovitev svečane zaobljube slovenjebistriški dekan in duh. svetnik Jožef Ozimič. Navzoča sta bila tudi častni kanonik in konz. ter duh. svetnik Jožef Cerjak in slovenjebistriški kaplan Janez Vodeb. Nato je bila slovesna služba božjo. Krasno slavje bo ostalo neizbrisno v življenju tuk. samostana ter vseh, ki so se ga udeležili. Slavljenki še mnogo, mnogo let sredi ljubečih jo redovnih sester! Odlikovana sta bila preteklo nedeljo pred tuk. občinsko hišo gasilski poveljnik Podhraški in gasilec Kapun. čast in slava vrlima človekoljuboma! Slovenjebistriški športniki so si osnovali svoj športni klub S. K. Bistrica. Se pridno pripravljajo! Zadnja poročila: Pred zaključkom konference v Stresi Stresa, 19. sept. Konferenca se s polno paro bliža svojemu zaključku. V zadnji uri je bila sklicana javna plenarna seja konference, ki je zvečer ob 7 molče sprejela dogovor za valorizacijo žita v srednji in vzhodni Evropi, kakor tudi 19 strani obsegajoče poročilo gospodarske komisije. Predsednik Ikmnet se je zahvalil poročevnlcu avstrijskemu sekcijskemu šefu dr. Schillerju za trudapolno delo. Danes ni bilo podanih proti dogovoru nobenih ugovorov, za jutri pa je Anglija napovedala svojo pomisleke. Češkoslovaški poslanik Firlinger jo izrazil svoje veliko zadovoljstvo o poteku konferenčnega dela in zaradi doseženega žitnega dogovora, kakor tudi zaradi dejstva, da se je za ukinjenje deviznih in trgovskih omejitev našla v gospodarskem poročilu formula, ki je sprejemljiva za vse. V končnem dogovoru za valorizacijski fond 75 milijonov švicarskih frankov za sledeče valorizacijske množine: 1. Za skupino Iti milijonov stotov pšenice, 15 milijonov stotov ječmena in 13 in pol milijonov stotov koruze. 2. Za skupino 4 milijone stotov rži, 3 milijone stotov ječmena in en milijon stotov ovsa. Kot končna izvajanja gospodarskega poročila se priporoča studijski komisiji za evropsko unijo sledeče, pri čemer ohranijo tretje države vse pravice: 1. Da se razširijo in zboljšajo trgovski od-nošaji s srevzdignjona za prvi praznik. Kreftova drama je uspela: od dejanji do dejanja je vžigala in si pridobila razumljivo in zasluženo priznanje. Drama govori v svoj čas. in vsaka manifestacija za boljši človeka, za njegove naravne pravice in svobodo v tej ali oni obliki in najsi bo manj sprejemljiva, na jde vedno ool j gn je podrlo spoznanje, da je njegova volja, ki je žrtvovala vse, kar je bilo na ]>oti. ostala brez zadoščenja in vere v prihodnost. »Zastonj sem moril. Vidiš ! pater, tako je. Samo v kroniko ne smeš zapisati, da si me videl tako slabega. Moli za mojo dušo in pozabi, da vidiš ponosnega Hermana j tako strtega.« Drama razpleta tragično razmerje med očeti j 1 in sinovi,, med starimi in mladimi. Ta poudarek , je najočitnejši, zato jo pisatel j položil vanj tudi svoj nazor, dn se vse življenje razvija, da stari j nazori in vzori odmirajo, da za naisiljcm, ki ! 1 hoče žrtev, prihaja uov rod, neodvisen od misli i in volje prejšnjega. Tri stopnje družabnega razvoja so jasno naZnačenc: viteštvo, meščanstvo in kmet. Prvo se ruši v svoji notranjosti, drugo že stopa v ospredje, tretje je še popoln suženj in je tudi meščanu samo »kmečka golazen«, toda glus ponižanega kmeta je zadnji, ki preklinja grofe, in simibolno odmeva v me-nihovo molitev, Ilermanovo zdihovanje in prepir med Friderikom in Ulrikom za prazno po-liotnost. Družinsko tragiko in družabni razvo j je postavil Kreft na prelom srednjega v: '\u in na prehoil v renesanso. Čas označuje z. nekaterimi značilnimi črtami celjskih gospodov in ljudi, ki prihajojo iz Italije — na oni strani s knezom Piccolominijem, učenim in lepočastnim služabnikom fevdalstva, na drugi strani s Pravda-čcm. bivšim minoritom, ki se je zgrozil nad življenjem cerkveno in svetne gospode, nad lastnim padcem in se sedaj bori za novega in svobodnega človeka. Pravdač Veroniko sicer reši pred obsodbo rednega sodišča, pog; '»i pa sobe — nc pogubi, ker sum uide ječi lastne; .Mesa, in zmaga nad vsem tiranstvom — on, .s' ini Hermanov sin, rojen iz kmečke matere. !V> tragično ironijo občuti edini Herman, neveri,!, brezbožni račuuar, vsa druga gospoda živi na-prej po svojem slepem nagonu. Renesančni ideal svobodnega življenja in uživanja je razrešil pisatelj v poveličanem Pravdačcvem sporu s Hermanom (IV. dej.), ko Pravdač poudarja, da ima vsak pravico, da uživa življenje. »Zato ima tudi pravico, da so bori proti vsakomur, ki mu življenje omejuje, ovira ali uničuje. Vso kar je, ima pravico, da živi.« (Konec, prili.) Dnevna kronika 20 tet robije zaradi moževe smrti Celje, 19. septembra. Danes se je nadaljevalo pred tukajšnjim okr. sodiščem razprava proti 60letni Britovšek Julijani, ki je bila obtožena, da je dne-8. maja t. 1. dala zaužiti svojemu možu Ivanu Britovšku cmoke, katerim je pridejala fosforja. Zadnja razprava, ki se je vršila dne 6. t. m. in o kateri je »Slovenec« takoj naslednji dan poročal, je bila takrat prekinjena, da se zasliši še en izvedenec iz Zagreba ali Ljubljane. Kmalu po 10 dopoldne je danes predsednik tuk. okrožnega sodišča dr. Vidovič, ki predseduje 5 članskemu senatu, otvoril nadaljevanje razprave. Kot sodni izvedenec je današnji razpravi prisostvoval vseuč. prof. dr. Ivan Pložuik iz Ljubljane. Predsednik je podal kratek res um 6 zadnje razprave, omenil še nekatere okolnosti, n. pr. da je obtoženka laliko dobila fosfor iz Avstrije, ker ima do državne meje le kake 4 ali 5 km daleč. Sodni izvedenec vseuč. prof. dr. Plečnik je navajal, da so bili na pokojnem vsi znaki zastrupljenja: je bruhal, bil ikteričen, imel abnormalno temperaturo. Neposredni vzrok smrti je bila oslabelost srca, »Slovencev" aeroplan Sporočili nr"t <\ da se je »Slovenec« za svojo šestdesetletuii o namenil razdeliti svojim zvestim naročnikom več lepih denarnih nagrad. Natančen razpis teh nagrad bomo priobčili v nedeljski številki »Slovenca«. Poleg toga ho to veselo novico raznesel v nedeljo, 25. septembra in v ponedeljek 26. septembra — seveda, čc bo lepo vreme — po celi naši deželi poseben aeroplan, ki bo trosil letake. Med temi letaki bo tudi tisoč nakaznic, na podlagi katerih bo uprava pošiljala srečnim najditeljem »Slovenca« en mesec brezplačno. Natančen spored aeroplatitkega poleta bomo v »Slovencu« pravočasno objavili. Tat 9 koles prijet Kranj, 19. septembra. V petek 16. septembra popoldne so kranjski orožniki na podlagi nekih sumničenj prijeli Alojzija K., ki je bil osumnjen, da je v Ljubljani in Kranju kradel kolesa. Aretiranec je sprva vse tajil, nato pa je pod težo dokazov priznal, da je ukradel 9 koles. Več pa ni hotel povedati. S tatvino koles je meseca maja, ker mu je primanjkovalo denarja, začel v Kranju, nato pa jih je odpeljal v Stražišče in naprej prodajal. — Kolikor se je ugotovilo, je do aretacije ukradel 9 koles, prodal vse razen enega, katero je sam rabil. — Prvo kolo je na Vnebohod, to je v četrtek 5. maja zvečer ukradel izpred gostilne pri »Cilki« Alešu Hribarju iz Temetiiš. Drugi dan ga je že prodal v Hotovljah v Poljanski' dolini za 550 Din. Drugo kolo je ukradel v Ljubljani izpred trgovine Žilič. To kolo, ki je bilo last Ivana Go-stinčarja iz Pšate in vredno 800 Din, je potreboval zase. Tretje kolo je ukradel pri neki stojnici v-'Kranju, kjer ga je shranil lastnik Kisovec Jernej iz Strahinja. To kolo je prodal v Podreči. Četrto kolo je ukradel v Ljubljani izpred trgovine Agnola. Čigavo je bilo, se ne ve. Prodal ga je pa v Mavčičah. Peto kolo, katerega lastnik je neznan, je izmaknil pred Krisperjevo trgovino v Ljubljani in ga prodal v Srednjem Bitnju za 450 dinarjev. Šesto kolo, neznanega lastnika, je ukradel v Ljubljani na Rimski cesti in ga prodal v Žabnici za 450 Din. Sedmo kolo je odpeljal v Ljubljani v Prešernovi ulici in ga prodal nekemu v HMn 'jah. Osmo kolo neznanega lastnika je sunil pred škofijo v Ljubljani in ga prodal v vasi Gosteče pri Stari Loki za 450 Din. In slednjič deveto kolo je ukradel v Ljubljani v Prešernovi ulici pred' Mestno hranilnico, prodal ga je pa v vasi Log pri Zmincu za 510 Din. Sumijo ga pa še za več koles, kar pa K. zanika. Vsa kolesa so se sedaj dobila, niso pa še znani vsi lastniki ukradenih koles. Ko so možu predočili celo kopico tatinskih njegovih grehov, se je sprva branil, nato se je pa le udal in vse priznal. Koledar Torek, 20. septembra: Evstahij in tovariši, mučenci. Novi grobovi -["Ivan Kordan- V nedel jo zvečer je na svojem stanovanju v Gorupovi ulici 20 v Ljubljani umrl 71 let stari upokojeni uradnik državne železnice g. Ivan Kordan. Pogreb bo v torek ob pol 3 popoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše sožalje! Osebne vesti =: Dvojna poroka v ugledni družini. Pri Sv. Martinu pri Vurbergu se jc v nedelja vršila izredna družinska slavnost. V ugledni hiši odličnega narodnega gospodarja Ivana K 1 e m e li ■ čiča sta se poročila sin Ivan in hčerka Katica. Tvan si je pripeljal za življenjsko družico na lepi dom Kristino Šauperlovo, hčerko gostilničarja iiz Zitnice pri Sv. Barbari. Katica pu jc odšla gospodinjit na odlični šantlov dom v /i-tečki vasi pri Dupleku in jc vzela v zakon mladega Šantlovega Joškota. Oče Ivan Klemen-čič, dasiravno še nima polnili šest križev, je kot prevdaren slovenski gospodar oddal veliki del bremena na ranic, mlajšega roda. Vsa okolica čisla očeta Klemen čiča kot naprednega narodnega gospodarja. Naš Ivan je znal ustvarjati: Njegova kmetija je ena najvzornejših v celem okraju. Z malim je začel, a Bog mu jc dal srečo in blagoslov. Njegovi sndonosniki in vinogradi slove daleč na okoli. Klemenčičeva hiša je žc od nekdaj prepojena pravega slovenskega in krščanskega duha. Oče Klemenčič je bil dolga leta župan in jc zavzemal šc druga častna mesta. Velike so tudi njegove zasluge za zgraditev duplc.škega mostu. Žc od nekdaj je bil g. Klemenčič priznan in zavedni slovenski rodoljub in je pri vseli volitvah že pred vojno glasoval za slovensko našo stvar. Klemenčiči izhajajo iz stare plemiške rodbine v Slovenskih goricah. Želimo očetu Klemenčiču, da bi šc ustvarjal in vodil naprej razne ustanove in svoje gospodarstvo v vzgled drugim ter bi užival sad svojega truda šc mnoga leta. Mladoporočencem pn /elitno obilo nebeškega blagoslova I = Vpokojitev. Višji finančni svetnik in načelnik občega odseka pri finančnem ravnateljstvu v Ljubl jani g. Štefan Sušeč jc bil s 14. septembrom na lastno prošnjo vpokojen ki je bila posledica zastrupljenja. Ugotovljeno je, da je bila v cmokih fosforna kislina. Obtoženka je tudi danes zanikala, da bi bila ona kriva moževe smrti. Opisuje svojega moža kot zahrbtnega in hinavskega, Iu pa tam ji gre tudi na jok. Po kratkih govorih državnega tožilca dr. Juharta in odvetnika dr. Voršiča, ki je obtoženko branil, se je podal senat nn posvetovanje. Okrog pol 2 popoldne je predsednik dr. Vidovič razglasil sodbo: Britovšek Julijana je kriva, da je dne 8. maja t. 1. v Šmartnem pri Slovenjgradcu po zrelem preudarka, s strupom in iz koristoljubna usmrtila svojega moža Britovška Ivana s tem, da mu je dala zaužiti cmoke, v katere je pridejala fosfor, vsled česat je Britovšek Ivan tlne 13. maja t. 1. ua posledicah zastrupljenja umrl in je zalo obsojena na 20 let robijo, stalno izgubo častnih državljanskih pravic in na povračilo sodnih stroškov, ki jih je smatrati za iztirljivo. V kazen se ji šteio tudi preiskovalni zapor od 13. maja t. I. dalje! ko je bila aretirana. — Tudi po razglasitvi sodbe je obtožpn-ka še vedno odločno zanikala, da bi bila moža usmrtila. V Ljubljano se vsak potrudi, da kupi tamkaj kako reč, poseta v „Daj-Dam" ne zamudi, i tukaj bo mu vrlo všeč. Ostale vesti — Člane iu prijatelje »Svete vojske« obveščam, da je danes ob 19 seja odbora v Rokodelskem domu, v prostoru, kjer se zbiramo k sestankom. Zato se današnji sestanek ne začne ob 20, ampak pol ure kesneje, t. j. ob 20.30. Pridite in pripeljite še svoje znance in prijatelje! — Tajnik Sv. vojske . — Kaj bo z novim zakonom o tehn. srednjih šotah? Prejeli smo: V Službenih novinah jc izšel 9. aprila 1932 zakon o tehniških srednjih šolah, kateri dovoljuje v tj 97. absolventom tehn. srednjih šol v Jugoslaviji nadaljevanje študij na domačih fakultetah. Kakor sem zvedel na merodnjneni mestu, se ta zakon praktično še ne uporablja. Sedaj stojimo pred vprašanjem, kaj bo s lem zakonom, ki je dobil pravno moč. ko je hi! objavljen v »Službenih novinah«? Drugo vprašanje pa je zopet, kaj bo z vsemi akademiki, ki so se hoteli izpopolniti v tehniški stroki na tehnikah v Češkoslovaški, Franciji, Nemčiji, Avstriji in drugod in so sedaj ob nastopu gospodarske krize in potem še stroge finančne znpore, lako rekoč brez upanja, da bi svoje zapo-čete študije na inozemskih lehuikall dokončali. Absolventi tehničnih srednjih šol v Jugoslaviji, kateri so le-te dovršili z odličnim ali prav dobrim uspehom, so brez težkoč sprejeti na tehničnih visokih šolali v vseh zgoraj navedenih državah. In ko se ti absolventi vrnejo domov kot inženerji, jim naše oblasti diplome priznajo. In zopel stojimo pred vprašanjem, zakaj odnašati v druge države milijonske vsote, zakaj plačevati inozemskim tehnikam visoke šolnine, ko bi pa ves ta denar lahko ostal doma. Da, tu je treba takojšnje pomoči, realizirati novi zakon o tehn. srednjih šolali, postaviti se na stališče, kakor vidimo lo v državah z visoko razvito tehniko: »Nadarjenim prosto pel do izpopolnitve v korist narodu in državi!« Zato prosimo, da merodajni činitelji takoj ukrenejo, da se reši to kričeče vprašanje in drugič, da se bo zakon, če je že. izšel v »Službenih novinah«, res izvrševal. — Albin Per. — Fotografska razstava. Prejeli smo: Na letošnjem jesenskem velesejmu jc priredil ljubljanski Fotoklub jugoslovansko fotografsko razstavo. O njej sledeče: Namen razstave naj bi bil pokazati višino današnje jugoslovanske fotografije. Prireditelji stvari gotovo niso vzeli preveč resno, kajti razstava še daleko ni dosegala tega namena. Prvi kamen spotike je bila že vstopnina. Še enkrat višja vstopnina kakor pa na umetniški razstavi v sosednjem paviljonu je precej jasno dokazovala zgrešen namen prireditve. Pripomniti pa je treba, da so imeli umetniki s pravilno opremo svojega paviljona gotovo večje stroške. Vendar to le mimogrede. Glavni nedostatek so bile seveda razstavljene fotografije. Na razstavo spadajo le slike, ki so v izberi motila odlične ali vsaj prav dobre, vse pa seveda brezpogojno originalne. O tehnični dovršenosti niti ne govorim, ker je jasno, da spadajo že k oceni za sprejem na razstavo le tehnično brezhibne slike. Na tej razstavi pa jo bilo — mirno rečeno — 80 odstotkov tehnično nedo-vršenih slik. Človek bi pričakoval le mojstrska dela, tu pa si videl kako se ta bori še z osnovnimi fotografskimi pojmi, kako drugi niti ne zna pravilno odrezati slike, kako tretji z nesmiselno rabo »rasler-folije« docela skvari fineso motiva itd. Da neoriginalnega motiva ne kaže razstaviti je tudi samo po sebi umevno. Slike so bile seveda na prodaj, nakar je opozarjala že vsaka slika posebej s svojo pretirano visoko ceno. Na dobro vidnem mestu pa je bilo še posebno opozorilo za prodajo slik s pripombo, da se razumejo cene brez okvirjev. Pravi fotoamater se poleg svojega poklica bavi s fotografijo le v zabavo iu razvedrilo. Kdor fotografira za prodajo in dobiček ni fotoamater. Mnenje, da mora priti amater na svoj račun« ni pravo, kajti amaterstvo brez gmotnih žrtev prebitja že v poklic. Nekaj takih foto-amaterjev si je pred objavo novega obrtnega zakona še pravočasno preskrbelo obrtni list. da morejo ostati še nadalje »fotoaiuuterjk. Če amater tu pa tam le proda kako sliko, bi jo smel dati kvečjemu za lastno ceno. Takole bi na primer smela veljati oljnata fotografija (Bromfildruck) v velikosti 24 X 80 cm le kakih 40 Din, pri lem računam, da se amaterju posreči le vsaka tretja slika. Z;i 300 Din — to ceno sem videl na neki manjši razstavljeni fotografiji — se dobe že prav lepi slikarski ali grafični originali priznanih umetnikov in ne fotografije — četudi oljnate, ki so menda večne, kakor trdi nek fotoamater v opravičilo. — Fotoamater. — Dve avtomobilski nesreči. Na čuden način se. je ponesrečil 24 letni delavec Jože Miklič iz Stare cerkve na Kočevskem. V nedeljo zvečer je šel peš domov, na cesli pa ga je dohitel neki | voznik, h kateremu je prisede!. Po cesti nasproti pa je pripeljal neki avtomobil. Šofer očitno ni videl veza ter ga jc zapazil šele zadnji hip. Mikliču se je zdelo, dn vozi avtomobil naravnost proti | konjem ter dn bo vsak hip zn vozil v voz. Boječ se nesreče, je hitro skočil z voza. Prav tedaj pa je šofer napravil nster ovinek in Miklič >'e padel naravnost pod avtomobil, ki sta je podrl. Avtomobil je zlomil Miklič dvakrat desno nogo iu sicer nad in pod kolenom. Poškodovan pn je Miklič po vsem telesu. Avtomobil je hitro vozil dalje in ni znano, ..it sni„. ....i„i. -----i , . v, ...» ooi, . spion opai.ii, ua jc jimin ciovesa, an pa je šofer nalašč pobegnil, da se izogne sitnosti Hudo ranjenegu Mikliča so pripeljali v ljubljansko bolnišnico. — V Podgorju na Gorenjskem se je v soboto ponesrečil 24 letni Alojzij Mikič, delavec iz predilnice v Tržiču. Mikič so je peljal s kolesom skozi Podgorje. Na ovinku ceste pa mu je privozil nasproti avto. ki ga jc podrl. Mikič ima hude notranje poškodbe. Tudi njega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, — Nesreče nn deželi. V Tržišču se jc |>o-nesrcčil v nedeljo. 47 letni Jože Bitovec, hišnr iz Rakovnika pri št. Rupertu. Splnšili so se mu konji, tako da se je prevrnil voz in jc Bidoveo I voden j padci. Zlomil si jc desno roko. — llnda nesreča se jc pripetila 36-letneniu Jožetu Okor- posestniku iz Sobrač v občini št. Vid pri Stični._ Okorn jc vozil poln voz sudja. V Trebnjem je na klancu hotel zavreti voz. pa jc padel, z voza. 2000 kg težki voz min jc šel čez levo roko in um jo jc pofiolnoma zmečkal. V Vojsketn pri Vodicah na Gorenjskem se je ponesreči! S letni zidarjev sin Jernej Toni. Nabiral je bezgov p loti, pa jc padel / drevesa in si zlomil levo roko. — Bufct na železniški postaji Velenje. Ravnateljstvo državnih železnic v I jubljani razpisuje pismeni natečaj zu uporabo kolodvorskega bnfeta nu |Hxstaji Velen je, licitaci ja sc bo vršila 10. oktobra t. 1. ob enajstih pri gornjem ravnateljstvu (Ljubljanski dvor) solui št. 59- I. nadstropje. — K edn j bomo kaj podobnega brali za bufct nn Grosupljem? Čas bi žc bil! Jugo-Lutz peči Ljubljana šiška — Ako trpite nn zaprtju, pijte edinole naj-jačjo rogaško slatino to je »Donat«. Dozirunje: Pijte zjutraj na tc.šče po 200—250 gramov hladne zdravilne votle »Doaiat«. Isto dozo tudi pred in popoldne, kakor tudi zvečer — vedno pol ure pred jedjo. Shranite polne steklenice v kleti ležeče in ne stoječe. Individualni kroji — Jamski modni atelje Josipi iki Iglič, Ljubljana, Tavčarjeva 3. — Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekom kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic dokazujejo, da radi jemljejo »Franz-Josef« vodo posebno bolniki na želodcu, črevesu, jetrih, ledvicah in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nedeljski šport Kot že tolikokrat, tako je bil tudi prošlo nedeljo glavni športni dogodek v Zagrebu. Tamkaj so tekmovali najboljši lahkoatleti iz vse države za prvenstvo poedincev, obenem je bilo pa tekmovanje tudi izbirno za sestavo moštva, ki bo nastopalo na balkanski olimpijadi v Atenah. Udeležba je bila rekordna. Tako število kvalitetno dobrih atletov že dolgo ni bilo zbrano na nobeni prireditvi. Iz vseh mogočih krajev so prišli atleti, da si pribore mesto v reprezentančnem moštvu in s tem tudi potovanje v Ateno. Toda kadar se zb ere elita atletov takrat ponavadi padajo rekordi, postavljajo se novi. Na tem tekmovanju pa elita ni I postavila udeležbi primerno število novih rekor-| dov. Rekordi stari 10. let še obstoje, torej današnja ' garda še ni dorasla v vseh disciplinah onim, ki so j tekmovali pred 10 leti. Na olimpijadi so padali rekordi skoro v vsaki disciplini, ker so se med | seboj borili najboljši. Zato smo tudi v Zagrebu i pač več pričakovali. Toda čisto brez uspehov ; tudi to tekmovanje ni minulo. Vsaj za našo slovensko lahko atletiko ne. Našim fantom je celo uspelo doseči več prvih mest, prav povsod so pa energično posegli vmes in se prav dobro pla-, sirali. i'udi med rekorderji beležimo Slovence Na I 10 km je prvi Kovačič v rekordnem času, tudi I Slapar, ki je najbolje vrgel kopje bi dosegel boljši met, da ga ni močan proliveter oviral. Državno I prvenstvo poedincev je končalo z uspehi predvsem ; za Slovensko lahko atletiko. Seveda za dobre rezultate je potrebno tudi dobro tekališče, pač vse priprave. O tekališču, bi ^ l^a morali vse drugo reči, kakor da je bilo dobro. , Zlasti, skakalci se močno pritožujejo. Precej čudno je bilo tudi s stoperji. Močno se je opažalo favoriziranje Zagrebčanov. To seveda naših fantov ne : sme motiti.. V Zagrebu so pokazali tak napredek, , da najbrže ni daleč čas, ko se bomo vse drugače i ž njimi pomenili. Na precej burni seji se je dolo-j čila reprezentanca, ki meče čudno luč na koalicijo j v Zvezi. V Atene bo potoval skoro ve.s Maraton, j Od posameznih klubov so določeni nasledni atle-I ti za Atene: IlaSk: Jamnicky (100, 200, 400 m), j Tučan (srednje proge), Gojič (kladivo), Jugoslavija: : Sf.evanovič (sprint), Kleut (meti), BSK: Spahič (meti), Miokovič (troskok), Concordia: Buratovič najboljši atlet, ki si je priboril tudi pokal Maratona (skoki in sprinti), A^anojlovič (meti), Bačka: Mikič (skoki), Maraton: Ferenščak (teki), Kalay B (skoki), Thaler (skoki), Schvvarc (skoki). Zadnja dva tekmovalca sta zasedla samo pri teku na 400 m napreke tretje in četrto mesto v zelo slabem času! Ilirija: Zupan (kladivo), Zupančič (teki, meti in skoki), Šporn (teki na dolge proge). Primorje: Skok (sprint), Slapar (sprint in kopje), Žorga (tek na srednje proge). Poleg imenovanih pridejo v poštev v slučaju, da bo dovolj denarnih sredstev še Kovačič (Primorje), Martini (Ha'šk), Vidovič (Concordia), Bručan (Ilirija). Vodje moštva bodo Dobrin in Frančič. Minister za telesno kulturo je JLAS, naklonil 30.000 Din podpore, najbrže bo radi tega lahko odšlo v Atene kompletno za-stopst vo, tudi z nekaterimi rezervami. Poleg lahko atletskega državnega prvenstva smo imeli tudi prvenstvo nogometašev. Vsi dosedanji rezultati kažejo, kakor smo napovedali pred tekmovanjem, da se bosta v finalu udarila Jugoslavija in Hajduk. Jugoslavija je v revanžni igri odpravila Vojvodino s 4:2 in pride v drugo rundo, v kateri se sreča s Concordio. Hajduk v Splitu ni ime! ravno dosti dela v Gradjanskim, katerega je gladko odpravil s 3:0. V revanžni igri gotovo ne bo Gradjanskemtt uspelo zmagati z višjim rezultatom. Hajduku je druga runda že sigurna, sreča se v njej skoro gotovo z BSK. Ker ta ni v posebni formi je Hajduk skoro siguren finalist. Od ostalih športnih dogodkov je zanimiv sklep mandarske plavalne Zveze, ki je sklenila, da bo od 1933, dalje prirejala vsako leto z našo plavalno Zvezo po dve meddržavni tekmi. Od domačih dogodkov je važen lokalni pokalni finale med Mariborom iz Železničarji. Zmagal je Maribor s 2:1, ki pride v finale z zmagovalcem Ljubljanskega okrožja. Prihodnji mesec bodo pa imeli v Zagrebu prvovrstno teniško atrakcijo. Teniški cirkus Tilden & Co pride v Zagreb, seveda če bo vreme dopuščalo, i PIANINKd TOPAVIIMI PLANiNKA CA3 Bahovec zmanjšuje pri-tlsek krvi In sa hvalilo orotl poapnenlu žil. — Zavitek Din 20*— v apotekah. Sa Nočna gasilska vaja na Brodu Št. Vid, 10. septembra. V soboto zvečer so nekateri Šontvidčani ter tudi ljudje v drugih okoliških vaseh začudeno strmeli in vpraševali, kje neki gori, ko se je nenadoma oglasil gasilski rog ter so pričeli skozi vas drveti z vseh strani gasilci z brizgalnami in motor-kami. Pojavita se je celo govorica, d it gori na šmarni gori pri Gorjancu, ki ima svoj dom v sedlu med Grmado in Šmarno goro. Na tem sedlu j® namreč zagorel 8 minut preti deveto zvečer velik kres, ki pa jebil le znamenje za začetek »volikega požara, na Brodu. »Gorela« je Česnova elektrarna z vsemi pri|mdajočimi poslopji. Namišljen požar v Česnovi elektrarni je bil prirejen od Savske gasilske župe, ki je v ta namen organizira In prvo svojo nočno gasilsko vajo, ki se jo je udelžilo vseh 13 župnih društev in sicer: Dravlje, Podutik-Glince, št. Vid, Vižmnrje,.Gunc-lje, Stnnežiče, Medno, Preska, Zg. Pirniče, Sp. Pir-niče, Gameljne, Rašica, Tacen. O nameravani vaji so bili obveščeni isli dan samo načelniki posameznih društev, ki so deset minut pred začetkom »požara- poklicali k sebi društvene trobentače, da so trobili k * požaru . Tako se je gasilski rog oglasil skoraj istočasno |k> vseh trinajstih vaseh, ko je na šmarni gori zagorel domenjen kres. Na Brodu ob Česnovi elektrarni, kjer je »požar« ob develih zvečer že z vso silo »besnel ter ugonabljal« poslopja, jc čakal na prihajajoča gasilna društva župni načelnik g. Arhar Jože iz Viž-marjev, tajnik g. Rupnik Jože ler župni trobentač g. Hafner iz Dravelj. Najprej so prihiteli k >požu-ru« gasilci iz Tacna z ročno brizgulno, ki so jo pripravili k delovanju ob je/.u elektrarne. Po osmih minutah so bili pri elektrarni že dnmeljski gasilci s tovornim avtomobilom in motorno brizgalno. Po 10 minutah so prihiteli gasilci iz Vižmarjev z motorno brizgalno, po 15 minutah so bili na »pogorišču« z motorko gasilci iz Guncelj. Po 18 minutah so prišli ž gasilci iz Sp. Pirnič, 2 minuli za njimi tudi gasilci iz Zg. Pirnič, oboji z motorno brizgalno. Gasilci iz Medna so pritekli s svojo ročno brizgalno 25 minut po začetku »požara- . Pol ure po alarmu so bili tamkaj gasilci iz Šl. Vida in iz Stanežič, oboji hkratu, z ročnima brizgalnnma. Največjo pohvalo zaslužijo pač Raščani, ki so prihiteli na Brod že po 32 minutah, čeprav so imeli prav za prav najbolj nerodno pot. Ob tej priliki se je prvič očitno pokazala velika korist nove ceste na Rašico, zakaj po stari cesti Raščaui sploh ne bi bili mogli v dolino pomagal gasit. Tudi drugi gasilci bi v slučaju požara le težko prišli na Rašico. Gasilci iz Dravelj t,ro bili pri »požaru« po 35 minutah, oni iz Preske po 45 minutah. Zadnje društvo, Podutik-Glince, je bilo na »pogorišču« 50 minut po začetem »požaru«. Ta zanimiva nočna vaja, ki je zbrala na Brodn 6 motornih in 7 ročnih brizgalen, ki so vse takoj začelo z delovanjem, jepokazalu, da je gasilska armada ob vsakem času pripravljena, dovolj hitra in dobro izvežbana za vsak večji požar tudi ob nočnem času. Vajo je vodil agilni župni načelnik g. Arhar Jože, mizarski mojster iz Vižmarjev, ki že vsa leta od ustanovitve načeluje savski gasilski žu-pi. Po končani vaji, ki je trajala čez deseto ponoči, je načelnik g. Arhar nagovoril zbrane gasilce, razložil pomen in razvoj izvršene vaje, pohvalil delovanje vseh društev in posameznikov, ki so utrujeni po celodnevnem poljskem delu prihiteli na klic k »požaru« ter s tetii zadostili v polni meri svoji gasilski dolžnosti, ki se vsa izživlja v geslu: »Bogu v čast, bližnjemu v (>oinočh Nato so se gasilci — zbralo ne, jih je okrog 260 v delavnih gasilskih oblekah — razšli vsak na svoj dom. Vaji je prisostvovala tudi velika množica ljudi iz vse okolice, ki je sprva mislila, da v resnici kje gori, ko je gasilski rog trobil vsepovsod po vaseh in so gasilci v nervoznofili tekali po cestah. Šp drugi dan so ljudje spraševali, kje je snoči go relo«, ko je bil tak halo! n Proitframt ttaetio-Liubtiana t Torek, 20. septembra: 12.15 Plošče. 12.45 Dnev-' "e vesli. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Otroški kotiček (Vovk). 19.30 A. Peterlin: Solnce. 20.00 bsperantska ura: Ljubljano (prof. Sirk). '20.30 Pre-j nos iz Zugrcba. 22.30 Čas, poročila. Sreda, 21. septembra: 12.15 Plošče. 12.45 Dnev-: ne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 M. Humek: Nasveti za domači vrt. : 19.30 Literarna ura: Mladina in slovstvo (L j Mrzel). 20.00 Samospevi gdč. Milene Verbičeve I Samospevi g. Jože Likoviča. 21.00 Salonski kvintet. 22.00 Čas, poročila. 22.15 Prenos koncerta iz kavarne Zvezda«. Dragi program« i Torek, 20. septembra. Zagreb: 20.30 Komorna glasba. 22.40 Lahka glasba. — Barcelona: '21.10 Radio orkster. 22.00 Večerni koncert. 23.00 Prenos koncerta iz restavracije. — Stuttgart: 21.30 Hermanu Noetzelove kompozicije. 22.45 Koncert — Katovice: 22.05 Plesna glasba. Berlin: 20 30 Narodni plesi. ■ Belgrad: '20.00 Vokalni koncert Miorslave Binički. 22.80 Zagreb. 22.30 Poročila, nato ciganska glasba. — Beromiinster: 20.00 »Dja-mileh*. orientalska opera. 21.45 Tišina im morju (Literarno-glasbena ura.) — Praga. 20.30 Instrumentalni koncert. 22.20 Plošče. — Dunaj: 19 40 Vojaška godba. 21.10 Komorna glasba. 22.25 Koncert Sreda. 21. septembra: Zagreb: 20.80 Cerkveni koncert. 22.00 Prenos zvočnega filma. 22.30 Poročila in vreme 22 40 Prenos zvočnega filma. — Barcelona: 21.05 Radio orkester. 21.30 Moderni plesi. 22.45 Prenos koncerta iz kavarne. — Stuttgart: 20.00 li. Schumannov koncert. 21.10 Nemški štiidentnvski večer 22.45 Koncert. — Frankfurt: 20.00 Schumannov večer. 22.45 Koncert. _ Berlin: 20.00 »Hofmnnnove pripovedke.-, predigra. L in II. dej. J. Offenbnch. 22.00 Poročila, nato koncert. — Belgrad: 20.50 Vokalni koncert Lise Ponove. 21.20 Violinski koncert. 21.55 Sprehod po Evropi. — Beromiinster: 20.00 Pester večer. 21.45 Sodobne kompozicije. — La« genbcrg: 20.45 Simfonični koncert. 22.45 Koncert. — Praga: 20.40 Saksofon. - Dunaj: 19.25 Koncert dunajskih Ulharmonikov. 21.05 Recitacija. 22.10 Plesna glasba. — Mllnchen: 21.30 Narodni večer. 22.45 Koncert. Budapest: 20.80 Konccrt opernega orkestra. — 22.16 Ciganska glasba. Sir Ronald Rose, ki je leta 1902 prejel Noblo-vo nagrado radi odkritja malarijskega bacila, je te dni v starosti 75 let v Londonu umrl. Ta mož je potopil vso energijo v bakteriološki študij in postal tako eden najjačjih in najiznajdlji-vojših bakteriologov zadnjega stoletja. S tem edinim odkritjem je pokazal pot za obrambo proti malariji in rešil milijonom ljudi življenje. Zanimivo je, da je imelo Rossovo življenje tesno podobnost z življenjem njegovega rojaka, tudi bakteriologa, Davida Bonce-ja. Tudi ta je odkril vzrok žolte mrzlice in nekaj mesecev pred Rossom legel v grob. Kar je bila Bonce-ju zloglasna muha tse-tse, ki je po Ugandi in ostalih afriških pokrajinah s svojim zlim pikom vzela življenje celim legijonom ljudi in živali, to je bila Roseu muha anoplieles, ki je bila dolgo časa nepoznana glasilka malarične smrti. Ronald Ros sc je roctil v Indiji, a v Liverpoolu je dovršil zdravniški študij. Že za časa študija se je želel posvetiti znanstvenim raziskavanjem, posebej tropskim boleznim. Prav kot Bruce, je vstopil v službo angleške vojske in takemu se je v resnici nudila pot daleč na vzhod, kjer se naj bi posvetil bakteriološkim raziskavanjem. Leta 1881 se jo odpeljal proti Indiji. Ta datum je za Rossa odločilne važnosti. Leto prej namreč so bakteriologi odkrili povzročitelja malarije, plasmodium vivaz. S tem je bil vzrok bolezni znan, bistvo širjenja malarije pa bilo kakor prej, skrito in tu je zastavil Ross svoje moči. Prvotno je bil brez upa kakor Uruce pri iskanju vzroka žolte mrzlice, saj je bilo vendar težko odkriti vlogo muh'? anoplieles in njeno prenašanje klice plasmodiuma od bolnika na bolnika. A imel je srečo. Odkril je ves razvoj malaričnega parazita v človeškem telesu. Nešteto poskusov je napravil in dognal končno, kako muhe anopheles pri pitju krvi malaričnega človeka prenašajo klice bolezni na druge ljudi. Redke vrzeli, ki so ostale pri nastanku in razvoju te bolezni še nepojasnjene, sta pozneje dopolnila Grassi in R. Kocb. Tako je bila malarija ki je toliko žrtev ugrabila, na celi črti zmagana. Kot priznanje tolikih zaslug je Ross prejel No-blovo nagrado. Ronald Ross je bil izredno vsestranski človek. Kljub ogromnemu delu, ki mu ga je prizadejalo raziskavanje malaričnih bacilov, je vendar še našel časa, da je pisal drame in celo globoko delo iz algebre je napisal... Gromiandska ekspedicija je v skrbi za Ernst a U d e t a. Udetovo letalo nJid ledeniško zemljo Groenlandijo. Zgoraj levo Ernst Ude t. Nemška filmska ekspedicija, ki dela sedaj pod vodstvom -dr. Fancka v Groenlandu, je v veliki skrbi za Ernstoin Udetom. lldet se jc namreč dvignil, da bi poiskal letečo družino Mutshinson, pa se do danes še ni vrnil Po tisočih letih vzklil V majhnem mestu Ronneby ob južni švedski obali občudujejo ljudje na vrtu nekega rokodelca gredico graha, ki ima čudovito poreklo. Ta grah je bil namreč semkaj prinesen iz Tutankamonovega groba, da bi preizkusili njegovo življenjsko silo po nekaj tisočih letih. Neki danski inženjer, ki je bil pri odpiranju groba, je prinesel grab na Švedsko in leta 1930 so izročili zemlji prva zrna. Ta so pognala in dvoje zrn je dobil ta rokodelec v mestu Ronneby, iz katerih mu je zraslo 202 plodov In vprav zdaj mu cela gredica teh starih zrn cvete. Diogena posnemajo. Gospodarska kriza je prisilila mnoge stanovalce v Ameriki, da so se izselili iz svojih hiš. Pri mostu Vermillion v državi Ohio so si brezdomci omislili vinske sode, v kateri lih so si uredili svoja stanovanja. Prednost teh stanovanj je. da ni treba plačati stanarine. Knjižnica z ar ubij ena i V Karpatski Rusiji je izstopila davčna komi- ; Sija, se oglasila pri čudovitem rabiju Munkacs i Spiru in zarubila prebogato njegovo knjižnico, kjer je imel mnogo dragocenih redkosti iz hebrejske I literature. Dolžan je bil mož 750.000 čehoslovaškili kron. Čeprav je ta čudoviti mož vložil pritožbo nad takim postopkom, so vendar eksekucijo izvršili, pa ker ni bilo gotovine, so se z biblioteko odpeljali. Otrok živ zazidan V Friedbergu je gospodar vlagal v kleti sadje fn poljske pridelke, pa je pri tem izkopal trupel'e majhnega otroka, ki je bil ves v srajčko zavit, a pod kupom kamenja in opek. Oblasti so ugotovile, da je bil otrok štiri dni zazidan in da je bil pred zakrivanjem še živ. Mlada, nezakonska mati je izpovedala, da je povila krepkega dečka, pa ker je močno vpil, ga je nesla v klet, obrnila mu obraz k tlom in potem nametala nanj kamenja in opeke. - Se -trašnejša žival ne bi mogla kaj podobnega storiti svojemu mladiču... Poslednja pui evropskega letalcu. V Varšavi se je vršil pogreb tako nesrečno umrlega zmagovalca evropskega krožnega poleta, Fr. Zvvirka. Pogreba se je udeležilo nad 200.000 ljudi. Zgodovina metra Razjasnjena pisava Velikonočni otok v Pacifiškem oceanu, ki je danes čilska kazenska kolonija, je bil nekoč obljuden z ljudstvom, ki je že davno izumrlo. Ta otok je dal znanosti že marsikako preglavico, predvsem so se dolgo zaman bavili z lesenimi tablicami, na katerih je veliko število izrednih, očividno simboličnih znamenj vrezano. Britska antropološka družba je jioskušala ta jezikovna znamenja razvozljati. Umrli raziskovalec jezikov, Torday, odličen poznavalec prijmitivnih jezikov je prejel pred nekaj leti fotografije takih lesenih tablic, ki so spravljene v belgijskem muzeju. Te tablice so bile sporazumno sredstvo, katerega je ljudstvo Rapanni, danes izumrli rod Velikonočnega otoka, rabilo. Taka lesena tablica ima po 32 vrst na sprednji in zadnji strani. Vsako znamenje predstavlja kakega čioveka ali ptiča, ki se nahajata v različnih položajih. Zdaj pa se je končno posrečilo nekatera od teh znamenj odkriti. Neki stavek se glasi: »Oče sedi na svojem stolu«, drugi: »Veseli se nebes«. Ni treba šele povdariti, da je prvi in najvažnejši korak k popolni razjasnitvi preteklosti tega zagonetnega otoka storjen. Prav tako je bilo nekoč z razvozljavanjem egiptskih hieroglifov, ki so kar naenkrat posvetili v dotakratno temo stare egipčanske zgodovine. Zgodovina metra je predvsem prastara. Začenja se, če gremo v prve oblike, s sužnjem-ljubljencem perzijskega kralja Kserksa. To je bil mož, katerega stopalo in komolec sta v zgodovini človeštva delala zmešnjavo več kot dva tisoč let. Ta kraljevi suženj je bil namreč prva mera starih narodov. Po njegovi nogi in komolcu, ki sta bila znatne dolžine, so merili najprej perzijski trgovci. In »noga« in »komolec« sta bila kesneje sprejeta kot dolžinska mera od vsega trgovskega sveta, tako da sta povzročila zmešnjavo od srednjega veka prav do 75. let preteklega stoletja. Zakaj mednarodni so bili le znaki merila. Noga in komolec pa sta bila v vsaki pokrajini, celo v vsakem večjem obrtniškem mestu, drugačne dolžine. Tako so imeli na primer Francozi pred veliko revolucijo kot dolžinsko mero »toise«; ta mera je prišla iz Lijona, znanega trgovskega središča. Osnova tej meri je bila kraljevska noga, dolga 16.24 cm. Po tedanjem dvodecimalnem sistemu je bila »toise« razdeljena v 12 stopal, vsako stopalo v 12 palcev, vsaki palec v 12 linij. Ta »toise« je bila dolga okrog 2 metra. Pri vseh teh različnostih pa si je človeštvo prizadevalo, da bi si izmislilo dolžinsko mero in težo. ki bi bila neizpremenljiva, zanesljiva in za vse enaka. Pa niso ju našli. Leta 1790. pa je francoski državnik Talleyrand predložil narodni skupščini predlog, da bi se uvedla nova mera, ki bi bila osnovana na edinici, odgovarjajoči prirodnim odnosom zemlje. Taka bi mogla bili za vse države in narode veljavna. Narodna skupščina je zaslišala mnenje jietorice glasovitih članov akademije, kateri so priporočili za metersko edinico desetmilijonski del meridijanskega kvadranta. In zdaj so se začela merjenja. Številne evropske države so pošiljale znanstvene geometerske ekspedicije in komisije, ki so merile na vse strani od pola do pola in dobile končno meridijano dolžinsko mero, ki so jo iinen-vali »prototype du metre«. Pri poznejših merjenjih so sicer strokovnjaki uvideli, da meter ni točno desetmilijonski del kvadranta, marveč nekaj večji, vendar so 20. maja 1875 na pariški konferenci sprejeli to mero kot osnovno dolžinsko mero skoraj vsi kulturni narodi, tudi Japonci. Kot organ mednarodne zveze za izdelovanje tega prototipa je bil osnovan v Brčtenilu pri Parizu z imenom »mednarodni biro za merjenje«. Tu so izdelali 30 ineterskih palic, točno po »prototipu« in v največji opreznosti, posebej kar se tiče temperature, te palice so imele 90% platine in Gospod prolesor pride k svojemu staremu prijatelju zdravniku in takoj se potopita v razgovor. Čez kake pol ure pa vpraša zdravnik mimogrede: »Kako pa kaj tvoji družini?« »OjejI .Brž pojdi z menoj, moja žena je padla v nezavest!« Mladi fašisti. V Rimu so se zbrale velike množice mladih fašistov in fašistinj,, kjer taborijo in prejemajo nove hrane za svoj nacionalistični entuziiazeni Pred 50 leti je umrl veliki nemški kemik Friderich Wohlcr, ki je 1 1828. odkril aluminij. | Prvo pismo v zračni pošti Društvo francoskih filatelistov ponuja 120.000 mark za omot pisma, ki je bilo prvo poslano po zračni poeti. Seveda je treba najprej dokazati, če ie bilo to ali ono pismo ree prvo po taki poti po-•mo. Dasi ravno pa je take vrste pošta šele iz no-ejšega datuma, je bilo pismo, katerega kuverto rancosko društvo išče, poslano že 9. januarja 1793. Vzel ga je s seboj Francoz Jean Pierre Blanchard, !;o se je vzpel v Filadelfiji z balonom. Podpisal pa je to pismo sam Jurij VVashington. Svojevrsten slepar V Karlovih varih si je neki Anton Kannler privoščil posebne sorte goljufije. V maju se je vpisal v bolniško blagajno. Kmalu nato pa se je že javil, da je bolan in prejel je v redu 231 čeških kron. V avgustu je naznanil smrt svojega sinčka in ludi v redu predložil smrtni list; za pogrebne stroške je prejel 180 Kč. Pred kratkim pa je stopil pred uradnike bolniške blagajne mlad mož, začudo podoben Antonu Kannlerju, pa naznanil smrt svojega »brata« Antona Kannlerja Ln tudi pokazal smrtni list ter končno prejel 810 Kč. Bil je to kajpada Kannler sam. Končno pa je le prišla goljufija na dan in pokazalo se je, da je Anton Kannler živ in zdrav in prav tako njegov sin. Razume se, da sedi Kannler sedaj ob ričetu in vodi. šestdesetletniea metrskega sistema. Pred 60. leti je na mednarodnem kongresu 18 držav sprejelo metersko dolžinsko mero. Slika nam kaže »prameter« in »prakilogram«, po katerih so bili napravljeni vsi metri in kilogramske uteži, ki jih danes uporabljamo 10% iridija. Tako so se ohranile v enaki dolžini pri vseh zračnih spremembah. In vsaka od držav, ki so se oglasile za tako dolžinsko edinico, je prejela po en meter, ki ga naj bi imela za vzorec pri izdelavi metrov. Danes je meterski sistem vpeljan v vse države, le Angleška, Rusija in Severna Amerika imajo še svoje mere (feet; vrsta). Tu vladajo torej še ostanki zmešnjav, katere je uvedel perzijski Kserks, ko je hotel stopalo in komolec svojega sužnja-miljenca napraviti za nesmrtna ... Anekdota »Tvarino, ki jo uporabljate v svojem cRevi-zorju»,« očita neki neznanec ruskemu pisatelju Go-golju, »so že pred vami mnogi drugi pisatelji v svojih delih porabili. Opominjam vas na delo ukrajinskega pesnika Kvitka Osnojanenka Kako to?« vpraša začudeni tujec. »Vi ste norec in pred vami je bilo tudi že veliko norcev...« Smešnice »Svoji neumnosti se največkrat sam smejem.« »A zato se tako pogosto smejete ...« * Gospodinja novi služkinji: »A kje imate spričevala?« »Potrgala sem jih.« »To ste neumno napravili.« »Morda ne bi tega rekli, če bi jih videli...« * > Ju tri bo ravno leto dni, ko si me vodil k oltarju.« »Da, da, toda takrat si ti prevzela vodstvo.« Profesor, ko čita svoje delo: »Grozno, kako je ta človek prepisovali« »Zakaj nosi naš profesor vedno tri očala?« »Popolnoma enostavno. Ene /a kratkovidnost. druge za dnlekovidnos.t tretje pa, da bi našel prve in druge, če bi jih zgubil.' Mož, ki je zmagal malarijo Zborovanje slovenskih trgovcev Svežo, čisto poli in bele, mehke roke nasade, zlasti pa za ugodnosti, ki jih zahtevajo lujci. Propaganda naj se razproda še bolj na široko. Pri vsem tem delu mora iniciativno in pa uspešno sodelovati tudi trgovec v lastnem in splošnem Interesu. Tujski promet kot važna gospodarska panoga ima še veliko bodočnost. Lesna kriza Z ozirom na važno vlogo lesne trgovine, o katero položaju je poročal g. Papler, je treba ugotoviti, da so ta panoga bori z največjimi težkočaini. Položaj lesne stroke je naravnost katastrofalen. Od leta 1920 do 1928 jo znašal izvoz lesa iz naše države 29 milj. ton v skupni vrednosti 54 milijard Din. Povprečno je tvoril les v naši zunanji trgovini 25% vsega našega izvoza. Pred dvema letoma pa je nastopila v naši lesni stroki težka depresija. Cene lesu so začele močno padati, izvoz tudi iz Rusije i je s svojim dumpingom zelo škodoval. V tej resni dobi se je začelo tudi lesno trgovstvo organizirati, ker je videlo, kako smo si n. pr. s popuščanjem v cenah na italijanskem trgu jemali drug drugemu kupce, tako da je mogel inozemec dobiti les za vsako ceno. Ta položaj so tudi izrabili inozemski uvozniki ter naši neorganizirani trgovini začeli diktirati cene ter jo šikanirati. Skoda zaradi tega gre v težke milijone. Zato je bilo potrebno kaj ukrenili proti temu, dn se zavre stalni padec cen in očistijo zunanja tržišča domačih škodljivcev, ki postajajo sami žrtve svoje nestrokovnosti. Zato stremi trgovstvo za organizacijo, ki naj bi kontrolirala izvoz in usmerjevala cene. Z enotno organizacijo bi se ustvarila enotna jugoslovanska lesna trgovina s tipiziranimi proizvodi ter bi se strokovno in kvalitativno izboljšala. Ta prizadevanja pa so naletela na odpor pri hrvatski in bosanski lesni industrji. Že lani je naš izvoz zelo padel, letos pa se je položaj še bolj poslabšal, kajti ves izvoz lesa in lesnih izdelkov je znašal v prvi polovici leta 2G4.2 milj. Din, lani v istem času še 535.1 milj. iu leta 1930 910.9 milj. Din. Najbolj je padel letos v primeri z lani izvoz stavbnega lesa in lesnih izdelkov, pa tudi železniških pragov itd. To že ni več kriza, ampak polom lesne trgovine. Podobno je padel tudi uvoz v posamezne države uvoznice. Ogrsko tržišče je za nas popolnoma zaprto, Anglijo smo docela izgubili. Francoski kontingent je premajhen, trg v Grčiji ogrožen, na prekomorska tržišča pa ne moremo več računati. Dolžnost državne uprave je, da posveti vso pozornost lesni stroki. Izvedla naj bi se enotna organizacija lesne stroke, žal pa ima veliko krivdo pri padcu cen državna lesna industrija, ki povzroča večji uered kot Rusija s svojimi proizvodi na trgih, 'ludi v deviznem oziru bi bilo potrebno olajšati izvozna potrdila itd. Resolucije Na nedeljskem zborovanju so bile sprejete tudi naslednje resolucije, ki poudarjajo vse upravičene zahteve slovensk trgovine: Zaradi izrednega poslabšanja položaja za slovensko trgovstvo, ki je nastalo zaradi uveljavljenja zakona o moratoriju kmetov, saj mora na drugi strani trgovstvo vestno izpolnjevati svoje dolžnosti, zato določno in s poudarkom zahteva, da se v interesu kmeta samega in vsega gospodarstva moratorij ukine, razdolžitnv kmeta pa naj izvede država po svojih denarnih zavodih. Podeželsko trgovstvo ima že dolgoletno težnjo, da sc naj dovoli oh nedeljah štiriurni delavni čas. Zato apelira v smislu 3. odstavka $ 152. obrtnega zakona na trgovinskega ministra, da čimprej v sporazumu z, ministrom za socialno politiko izda na osnovi 2. odstavka čl. 152 zakona uredbo o delovnem času, v kateri naj uvažujo težnjo po šliri-urnem delovnem času v trgovinskih obratih po predlogu stanovske organizacije. Mnogo težkoč povzročajo trgovstvn trošarinski predpisi. Nujno potrebno jc, da se izvrši revizija trošarinskih predpisov, ker vinogradnikom niso prinesli nobenega izboljšanja obupnega položaja, marveč znatno oškodovali trgovca in gostilničarja, ziasti pa dohodke samouprav. iFroti kartelom Našo trgovino in industrijo ,ic občutno prizadela monopolizacija šolskih zvezkov, proti kateri odločno protestirajo in zahtevajo, da se dajo zvezki v prosto prodajo trgovini. Trgovstvo protpstira tudi proti nameri samouprav občin in države po snovanju lastnih podjetij. Odločno zahteva tndi ukinitev vseii kartelov. Lesna trgovina. Z ozirom na katastrofalni položaj lesne trgovine naj so uredi izvoz lesa ter organizira trgovina po produkcijskih področjih s centralnim uradom pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Oh kontingentiranju izvoza lesa naj sc porazdele kvote v notranjosti države po ključu, ki naj ga sestavi trgovinsko ministrstvo po železniški statistiki. Ker dosegajo železniške tarife v notranjosti države dve tretjine in cclo več vrednosti blaga, naj se za notranji, kot izvozni promet, znižajo na 50%. Glede na milijone dinarjev terjatev naših izvoznikov na Madjarskcm, do katerih kljub ponovnim intervencijam ni mogoče priti, naj se nujno uredc odno-šaji z Madjarsko, da sc terjatve naših izvoznikov dobile z redno vporabo NTVEACREME Obraz in roke do« be svežo, negovano poli, če jih nadr^nete in na laliko masi« raie redno zvečer in predno se podasle na prosio z Nivea-creme. Nivea-creme nadomešča polom euceriia maščobo kože, ki se je iz^u« bila in hrani ler jača na ia način tkivo, aktivira delovanje celic, lako da poslane koža zopel čisla, mehka, gladka in mladostno sveža. Ju£osl. P BEIEBSDOBF S CO. d. s. o. j., MAPIBOP Grepor{i{cva »I. 24 likvidirajo in uredi ranžman z mudjarskiiu lesnim trgom, ker obstoja resna nevarnost, do ta trg povsem izgubimo. Konsuinno zadružništvo. Slovensko trgovstvo zahteva izločitev konsuiu-nega zadružništva iz zadružnega zakona ter ukine vse prevozne takse iu zlasti davčne ugodnosti. Ker sc konsumno zadružništvo kljub odredbam oblasti ne drži pri svojem poslovanju, določil, pravil in zakona, naj vlada to poslovanje omeji ua pravo mejo. Z ozirom na finančne razmere naj sc po vzgledu zadrug razbremeni tudi z davščinami preobremenjeno trgovstvo. Privilegirano stanje kon-sumnega zadružništva pomeni krivico trgovine in naj se neenakost v pravicah in dolžnostih uravna ter zaščitijo interesi trgovine. Za decentralizacijo socialnega zavarovanja Vsi slovenski gospodarski sloji zahtevajo reformo zakona o socialnem zavarovanju v tem smislu, da se, v organizacijskem pogledu ustanove uradi po banovinah kot nosilci zavarovanja /.a vse panoge delavskega zavarovanja. Priznati je enotno članstvo z enotnimi miuimainimi dajatvami. Ločeno pa naj ge uredi pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev, paralelno naj poslujejo zavarovanja rudarjev in železničarjev ter ločeno bolniško in nezgodno zavarovanje zasebnih nameščencev in nezgodno zavarovanje zasebnih naine-paritetnega zastopstva z volitvami po stanovskih zbornicah. Na ozemlju vsake banovine bi moral poslovati poseben zavarovalni svet, ki naj bi skrbel za enotno finančno politiko. Osrednji urad za zavarovanje delavcev naj se v sedanji sestavi raz pusti. Ustanovi naj se pa centralni zavarovalni uraiT, ki bi čuval nad pravilnim izvajanjem zakona. (Urad naj bi opravljal statistično službo in v načelno važnih zadevah fungiral kot zadnja administrativna inštanca.) Zakonita ureditev zavaro-rovalnih dajatev mora biti takšna, da so izključene vse zlorabe in trgovstvo misli, da 7. ostrejšimi klavzulami v zakonu ščiti samo korisli zavarovanja. Glede obveznega socialnega zavarovanja trgov-stva naj trgovinsko ministrstvo čimprej izda okvirno uredbo tega zavarovanja v sporazumu z ministrom socialno politike. Zaradi bremen državnih monopolov zahteva trgovstvo novelizacijo monopolskcgn zakona v tem smislu, da se ukinejo velezakupi in zavlada v trgovini s soljo popolna svoboda. Zlasti pa zahtevajo trgovci, da sprejema monopolska uprava nazaj prodane vreče in jih plačuje po njih prodajni ceni, odnosno vsaj 75','» iste. Po zakonu o davku na poslovni promet jc promet nabavljavnili zadrug drž. nameščencev s člani oproščen splošnega davka na skupni promet. Če uabavljavna zadruga proizvaja blago, za katero plača skupni davek, poslovnega davka ni oproščen. Kljub temu za mlinske proizvode nabavljnv-ne zadruge n« plačajo skupnega davka. Ta odredba finančnega ministrstva ni v skladu z zakonom in glede nato, da znaša skupni davek na moko 50%, povzroča kršitev zakona legitimni trgovini občutno škodo in zato poživlja trgovstvo, da sc nabavljavnc zadruge podvržejo plačilu skupnega davka za mlinske proizvode. Vesti o povišanju carinskega ažija neosnovane. Iz Belgrada poročajo službeno, da.se v finančnem ministrstvu ni nikdar nameravalo niti ne namerava zvišati carinski ažijo. Te vesti so nastale radi prilagoditve tečajev dinarja taktičnim tečajem v inozemstvu. Likvidacijski narok v konkurzu C. Pollak. Že 4. junija letos je bil glavni likvidacijski narok v konkurzu Carl Pollak d. d. Upravitelj konkurzne mase pa si je izprosil daljši rok za pregled prijavljenih terjatev in hkratu naknadni likvidacijski narok. V soboto dne 16. t. m. se je prod konkurznim sodnikom Antonom Avsecem vršil naknadni likvidacijski narok, katerega se je osebno udeležilo znatno število upnikov. Upravitelj je predložil sodišču seznam vseh upnikov, ki jih je 220. Pasiva znašajo okoli 78 milijonov Din. Mnoge prijavljene terjatve niso bile likvidirane. Nastalo bo več budili pravd za priznanje terjatev. Po mnenju poznavalcev razmer upniki III. razreda ne bodo prišli do zadovoljivega kritja. Kliring s Češkoslovaško. Zemska banka plačuje v Pragi češke upnike po višini plačil v Jugoslaviji. Zadnja izplačana terjatev jo znašala lo. septembra 3007. — Ker zahteva jugoslov. Narodna banka potrdila o plačanih davkin, uvozne dokumente itd. pri vplačilih za kliring. bo proti temu, kar je za Cehe Škodljivo, nastopila č*l. Narodna banka. Nova tvornica špirita. Finančno ministrstvo je odobrilo Jovanu Joviču ustanovitev kmet. tvornice špirita v Slatini, okraj Leskovac. Kontingent znaša 600 hI. Znižanje obrestne more v Italiji. Italijanske banke in hranilnice so sklenile s 1. oktobrom znižati obresti na 2^—3%. Borza Dne 19. sept. Denar Dviganje deviznih tečajev se nadaljuje ludi ta teden in so danes v primeri s polkom vsi tečaji bili višji z izjemo Curilia. ki je oslal neizpremenjen. Ljubljana. Amsterdam 2300.51 —2317.87, Berlin 1365.97—1376.77, Bruselj 7'.H>.07—800.01, London 199.53—201.18, Curih 1108.35-1113.85, Novvyork 5727.70—5755.96, Pariz 225.27- -226.80, Praga 169.!*) do 170.76, Trst 294.35—290.75. Skupni promet na zagrebški borzi je z,uaša! brez kompenzacij 77.805 Din. Čarih. Pariz 20.21, London 18.02, Ne\vyork 518.75, Bruselj 71.875, Milan 26.61, Madrid 42.15, Amsterdam 208.20, Berlin 128.45, Stockholm 92.10, Oslo 90.65, Kopanhagen 93.50, Sofija 3.73, Praga 15.33, Varšava 58.20, Atene 3.18. Carigrad 2.47, Bukarešta 3.00, Helsingfors 7.75. Vrednostni pa p i rji Tendenca za državno papirje je bila slabejša in tečaji nižji, le 7% Bler se je učvrstil. Promet ni bil znaten in je znašal na zagrebški borzi v vojni škodi 200 kom. in 7% Bleru 5000 dol. čvrstejša je bila Priv. agr. banka, kalere je bilo v Zagrebu zaključeno 20 kom. Ljubljana. Vojna škoda 195 bi., 8% Bler. pos. 46 b!., 7% Bler. pos. 43 bi., Stavbna 40 den.. Ruše 125 den. Zagreb. Narodna banka 4200 den., Priv. agr. banka 218—220 (218), vojna škoda 192—194 (193, 192), 9. 193 den. 6% begi. obv. 35 bi., 8% Bler. pos. 44.50—46, 7% Bler. pos. 42.50—42.75 (42, 42.50). Belgrad. Narodna banka -1 Bler. pos. 43 den. Dunaj. Don. sav. jadr. 70.50, Aussiger Cliemi-sehe 124.50, Alpine 13.35, Trboveljska 28.40, Lovkam 1.60. Žitni trg Novi Sad. Pšenica (vse 2% in 76 kg): bč. okol. Novi Sad 132:5—135. bč. okol. Sombor 132.5—135, sbč. 132.5—135, gbč. 132.5—135, gbč. potiska 132.5 do 135, gbč. ladja Tisa 135—137.5, gbč. ladja Bogej 132.5—135, gbn. 127.5—130, ban. par. Vršac 125 do 127.5, srem. 132.5—135. - Olrobi: bč., srem. novi v juta vrečah 55—60, ban. novi v juta vrečah 52.5 [ do 55. - Fižol: bč., srem. novi beli brez vreč 2% t 100—105. — Ostalo: neizpremenjeno. Promet: 56 vagonov. Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet: srednji. Pšenica: okt. 12.57—12.92, zaklj. 12.80—12.82; marec 14.12—14.40, zaklj. 14.13—14.20. Rž: okt. 7.95—8.01. zaklj. 8—8.05; marec 9.15—9.30, zaklj. 9.25—9.27. Koruza: sept. 11.90 bi.; ntaj 8.75—8.97, zaklj. 8.80—8.82. Chicago. Pšenica: marec 58.25. dec. 53.375. -Koruza: marec 34.25, sopt. 80.125, dec. 28.50. -Oves: marec 20.75, december 17.75. - Rž: marec 38.125. Winnipeg. Pšenica: oktober 51.50, december 53.375, januar 52.25. Kakor smo že poročali, se je v nedeljo vršil 12. rodni občni zbor Zveze trgovskih gremijov za Slovenijo v Laškem. Zborovanje je izčrpno obravnavalo vsa aktualna vprašanja slovenske trgovino, zlasti ona, ki ogrožajo njih obstoj. Bila je prilika, da se na velikem zboru pokaže, kaj zalrteva slovenska trgovina. Na zborovanju je bilo podanih več zanimivih referatov, iz katerih posnemamo: Socialno zavarovanje trgovstva O tej točki je poročal predsednik g. Kavčič. Kakor znano, je v obrtnem zakonu iz lanskega leta določeno obligatorno zavarovanje samostojnih trgovcev za bolezen, onemoglost, starost, smrt in nezgode. Zavarovanje pa postane obligatorno, če to združenje sklene z nadpolovično večino svojih članov. Zveza je že pričela s predpripravami za osnovanje socialno-zavurovalne institucije. Skupščine združenj v Ljubljani, ljubljanski okolici, Radovljici, Logatcu, Novem mestu, Krškem, Laškem, celjskem okraju Slovenjgradcu, Mariboru, Slov. Bistrici, Ptuju in Ljutomeru, torej 13 združenj, so že sprejele načelno obveznost, izvedeno pa bo še pismeno glasovanje. Združenje v Murski Soboti in Konjicah sta sklenili obveznost ob nadpolovični večini prisotnih članov. O višini prispevkov še ni mogoče razpravljati, ker še tudi ni izšla uredba trgovinskega ministrstva o izvedbi in obsegu zavarovanja. PredjHigoj za nadaljne delo je čimprejšnja izdaja tozadevno uredbe. Uredba naj bi bila okvirna, nadalje naj zagotovi popolno samoupravo zavarovanja z ozirom na žalostne izkušnje centralističnega sistema delavskega zavarovanja. Da se izvede zavarovanje v popolnem soglasju prizadetih, bo sestavljen iz zastopnikov združenj poseben odbor, ki bo na podlagi uredbe izdelal osnutek pravil socialnega zavarovanja in na podlagi zavarovalno-tehnič-nepa računa določil prispevke in dajatve. Za enkrat naj se izvede prvo bolniško zavarovanje, kas-nejo pa ostale panoge. V tem smislu je bila sprejeta tudi resolucija. Trgovina in konz. zadružništvo O konzumnem zadružništvu je poročal g. šo-štarič iz Maribora. Uvodoma je povdaril, da se ne obrača proti kreditnemu in produktivnemu zadružništvu, pač pa je kritika naperjena proti konzum-netnu zadružništvu. Cilj zadružništva je doseči demokratizacijo gospodarstva. Konzumno zadružništvo že v svojih pričetkih ni izšlo iz tega ideala in dejanske potrebo, temveč jo vzraslo iz strankar-stva. Zato je bilo naše zadružništvo bilo v osnovi pogrošno. Samo pri enoletnem, po konsumnem zadružništvu prodanem blagu ima država po tem referatu 40—50 milj. Din izpadka na davščinah. Posebno skupino tvorijo konsumne zadruge državnih uslužbencev. Tu so združeni poleg uradnikov tudi predvsem železničarji. Te zadruge uživajo predvsem ugodnosti pri voznini, zaradi česar lahko delajo velike dobičke. Samo ljubljanska že-lezničarska zadruga je Ioni zaslužila na prednostnih vozninah 1,350.(X10 Din, t. j. 2.7% prometa. (Takim očitkom je kaj lahko odgovoriti. Kdor pozna zgodovinske razmere, zaradi katerih se je razvilo naše zadružništvo, ve, da je tudi naše konsumno zadružništvo rodila krvava potreba, ki ee opaža v nemali meri tudi sedaj. Zato je tudi s^nja proti zadružništvu nesmiselna, zlasti še, ko vidimo, da se trgovci sami združujejo v zadruge in tako najbolj priznavajo upravičenost zadružništva. Op. ur.) (Trditev o izpadku na davščinah ni točna, saj kot znano, plačujejo konsumne zadruge (brez zadrug državnih uslužbencev) vse iste davke kot trgovci razen pridobnine in obrtnega davka. Zato omenjene številke tudi ne drže.) Tujski promet Iz referata g. Elsbacherja je razvidno, da postaja tujski promet vedno bolj važna gospodarska panoga, ki se razmeroma ugodno razvija zaradi dobrih predpogojev. Kratek pregled tujskega prometa v državi kaže, da se je številčno obisk dvignil od 154.992 oseb v 1. 1924 na 551.659 oseb v letu 1930 in 549.342 oseb v letu 1931. Donos tujskega promeita je bil ocenjen leta 1924 na 34 milj. Din, leta 1930 pa že 340 milj. Diu. Od te vsote, ki so jo pustili tujci pri nas, odpade 92 milj. Din na promet, 236 milj. na stanovanje in oskrbo ter 12 milj. Din na monopole in manjše stroške. Naša banovina zavzema v državi glede tujskega prometa drugo mesto. Število tujcev je znašalo 1928 34.195, leta 1930 135.893, lani pa je število obiskovalcev padlo na 115.824. Letos ovirajo tujski promet predvsem ovire deviznega značaja, kar se n. pr. zelo pozna pri obisku iz Madjarske. Treba pa je vzdržati interes za naše kraje tudi v teh kritičnih časih. Mnogo se dela že za naš zimski šport in se za tujsko prometna vprašanja vedno bolj zanima tudi naša javna uprava. V pospeševanje tujskega prometa je treba pričeti z delom pri naših najmanjših edinicah — občinah. Na razvoju tujskega prometa je interesirana tudi država, nadalje obrtniki in trgovstvo. Združenja trgovcev naj organizirajo posebne odbore za tujski promet. S tako propagando se bo veliko naredilo. Treba je izboljšati prometna sredstva, graditi avtomobilske ceste, skrbeti za dobra pota, Roman iz Exinoora Sedemnajsto poglavje. John je začaran. Vso življenjsko srečo, vso črno skrb bi moral pozabiti, iz matorne starosti bi se moral preseliti nazaj v prekipevajočo moč in čuvslvenost vroče mladosti, spremeniti bi moral svojo misel in srce, Kaj bi si Lorna izbrala?« Le kdaj pa kdaj, kadar gre za kupčijo, zberem kolikor mogoče svoje duševno zmožnosti, toda s srcem sem vedno pri njej. Oni teden sem kakor v sanjah blodil okoli in sem si zaman prizadeval postati zopet nekdanji brezskrbni mladec. Nisem se brigal za ljudi okoli sobe in jed mi ni dišala; zardeval som, kadarkoli me je kdo vprašal po vzroku moje izpremembe. Sedaj som postal prvi svobodnik in samostojen gospodar, toda silno se mi je zamerilo, kadar mi je ta ali oni omenil moje srečno stanje in me klical z nazivom »gospoda«. Toda to so pričeli delati vsi, bii ko so opazili, da v moji glavi ni nekaj v redu. Tako so ljudje sodili mojo spremembo, kar tli prav IgTramSMMgBcaKVPnEg^tKE^ggmr 'JMIIMHMMia^ MlHUlIMI nič čudnega, kajti, če. ne razumeš človeka, je najbolje, da se mu smojoš. Zalo jim le.ga tudi nisem preveč zameril in sem se kaj malo brigal zanje; toda na tihem pem jih preziral ko manj vredna bitja, nesposobna dojeti moja čuvstva do Lorne, katere niso poznali. Toda ko je John Fry raztrobil po vsem okraju, da me je vgriznil stekel pes, me je to tako raztogotilo, da sem izpil na jezo polno vedro vode. Primerjati mojo Lorno s steklim psom, lo mi je bilo vendarle preveč in ob neki priliki sem ga pošleno namlatil za to predrznost. Podnebje je pri nas tako. da mora biti človek vedno pripravljen na izpremembo vremena in ne sme držati rok leno v žepu. J;ižnikom gre na roko žo samo nebo, kar na solncu sedijo in čakajo, kdaj jim bo dozorelo žito in sadje. Njim je zemlja dobra mati. nam pa zgolj skrbna mačeha, ki se zaveda, da je prevelika popustljivost kvarna in da se morata neprestano menjavati strogost in dobrota, če hoče doseči kaj uspeha. Ker je ono leto prezgodaj nastala pomlad, je moral po naravnem zakonu priti zastoj v prehitrem razvoju. Početkom marca je jel pihati oster, suh vzhodnik, da je pričela kopačem pri delu pokati koža po obrazu in prstih. Španski bezeg in kostanj sla se bila že okrasila s cvetočimi šopi, toda li so jima začeli veneti in rjaveti. Najlaže pa je bilo opazili lo kvarno izpremembo v seči. Mlado brestje bi bilo najrajši potegnilo nazaj v stroČje svoje rdpoU-nstnrjavo tističje, loda ker mu to ni bilo mogoče, je bilo videti temno in medlo. Mačice le- skovja so se sušile, otresale svoj cvetni prah in padale z vej kakor z nožem izpodrezane. Rastline in bilje, ki se je veselilo hitrega konca zime, se je plaho stiskalo k tlom ih venelo. Mene se je to izjalovljeno obotanje pomladnih nad posebno zato tako globoko dojmilo, ker se mi je zdelo sorodno moji lastni življenjski radosti, ki je bila takisto ogrožena že v klici. Čutil sem se obsojenega na večno osamljenost in togobne misli so me vsega prevzele. Mati je bila v svoji preveliki materinski ljubezni vsa v skrbeh zavoljo splošnih govoric, da me je vgriznil stekel pes. Ni mo sicer nadlegovala z odkritim izpraševanjem, toda videl sem, da me skrivoma plaho opazuje; kakor slučajno je |Kigoslo postavila v mojo bližino posodo z vodo ali me celo malce polila, da bi opazila na meni kak ztink strašne bolezni. Najbolj me je pa jezila Betty. Ker ni bila prav nič v strahu, da sem se bil res nalozol stekline, je uganjala s tem robato šale. Pogostokrat je prihitela v kuhinjo in oponašala pasji lajež, navidezno omedlevala in vpila, da sem jo vgriznil. To jo počenjala vselej, kadar sem udobno sčdel v kot pri ognjišču in se vdal mislim na Lorno. Toda v vsaki nesreči se more človek nekoliko potolažiti, če se ji ne vda do skrajnosti. Meni je bilo v tem mučnem stanju največja uteha delo. Delal sem pridno uro za uro, popravljal plotove, kopal jarke, stal z odkritim obrazom na vetru in sem tako čutil, kaku mi rastejo telesne in duševne moči. » UMI a ■IIIIJ II I| .J Uljillin ............................. Pri vsem tem me je pa venomer mučila in nadlegovala misel, kako in kdaj bi mogel zopet odrinili v Doonsko dolino. Vkljub temu mi je bilo mrzko, da bi se skrivoma plazil tjakaj kakor oglo-duh, četudi bi bilo nedvomno nujno skrivati se prod morilci; pa tudi s tem si nisem bil na jasnem, kako bi se držala Lorna spričo prihoda nepovabljenega gosta. Razen tega so mi bile roke in obraz ml ostrega velra tako otekle in razpokane, dn sem se bal pokazati z njimi pred nežno mladenko. V svoji soseščini nisem mogel nikogar vprašan za svet o svoji zadevi, So manj pa v svoji rojstni hiši. Tedaj sem se spomnil neke ženske z imenom »mati Melldrumc, ki je zaradi svoje modrosti slovela po vsem Exniooru. Bila je razvpita vodeže-valka in čudodelnlca. Naš John jo je bil pred kratkim obiskal, da bi ga rešila revmatiznia, mu zagovorila ovce, ki mu jih je baje obsedel hudič, a njegovemu sinu bradavice nn roki. Od njega sem zvedel, da prebiva čarovnica v skalovili soteski zahodno od Lintona. Tam je poslušala bučanje morja in se veselila razgleda prek morske ožine. Stanovala je v podzemski skalnati votlini, ki io ljudstvo imenuje hudičev sirarskl nož*. Ker so ta kraj smatrali za preklet, se ni po sol nč nem zahodu nihče drznil tjakaj, a materi Melldrutn jo bilo » poseben sloves, dn so je upala lam prebivali. Pod z mahom poraslim skalovjem je itneln tajen vhod v votlino, ki ni nihče, razen nje. zanj vedel. Pred to votlino sem sc torej odpravil neko nedeljo v postnem časa V malih oglasih velja vsaka beseda Din i"—;, zenitovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanj«! znesek za mali oglas Din 10 —. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonsko, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložit! znamko. Vsaka beseda 1 Din • Hotelska kuharica r dobrim spričevalom išče stalno mesto. Ponudbe pod »Hotelska kuharica« št. 13.667 na podružnico »Slovenca« v Celju. (a) Prodajalka verzirana v trgovini z mešanim blagom, zlasti v manufakturi, z daljšo slu-žbneo dobo, želi spremeniti mesto. Ponudbe pod »Cvetje« št. 13.657. (a) IZSEKI HRraSKrfaHflnnn Vsaka beseda 1 Din Dijakinja se sprejme na stan in hrano za 500 Din. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (D) Stanovanja iluibodobe II Vsaka beseda 1 Din ODDAJO: Sobo in kuhinjo I prostorno, solnčno, čisto, se odda za 220 Din me-I sečno. Naslov v upravi Vsaka besed. 1 Din -Slovenca« št. 13.677. (č) Učiteljica Stanovanja, abiturjentinja — sprejme Poslovni lokali! Dve tri-službo vzgojiteljice ozir. Isobnl z vsem komfortom učiteljice za majhno pja čo. Ponudbe pod »Vzgoja« št. 13.550, ter poslovni lokali šifro strogem centru mesta, se (b) oddajo takoj oziroma s 1. novembrom t. 1. Naslov pove uprava »Slovenca« it. 13.580. (č) Sobo in kuhinjo Hišnik najraje čvrst penzijonist dobi 1. novembra lepo stanovanje v vili pri Obrt-. . ni šoli. Le pridni in po- 'šce državni uradnik z Steni naj se osebno javijo dvočlansko družino zi 20. in 21. septembra med P™> november. Ponudbe pol 12. in 12. uro pri: I &od »Snaina stranka« št. poi «-» « r* Dular, Dvorakova 10. (b) Vsaka beseda 1 Din Vajenca za knjigoveznico sprejme 13.678 na upravo I venca«. »Slo-(c) Dvosobno stanovanje parketirano, se odda novi hiši s 1. oktobrom. Rožna dolina, cesta 13 lit 5. (e) Prazno sobo Cirilova tiskarna v Mari- popolnoma separirano boru. Nastop takoj. (v) elektriko, oddam boljši , , •__~ osebi, ki je čez dan od- Mtzarskega va)enca sotna. Križevniška ulica sprejmem z vso oskrbo v št. 8. hiši. Bukovec Josip, Opekarska cesta 51. (v) f------ (s) Vsaka beseda 1 Din Gospodinjski tečaj Vsaka beseda 1 Din Prostovoljna dražba premičnin, lastnine pok. „ . . , | Schandl Josipa — nekaj v Kran,u se začne dne obleke -m hižtva _ J 15. oktobra m traja do bo vršjla v .ctrte, dne 15. aprila. Natančna po- 22. septembra 1932 ob 4 lasmla da,e zavod Man- popoldne na Hcu mesta lanisce, Kram. (u) Ljubljani, Gregorčičeva Gospodična fe poučuje učenke ljudskih | notar kot sodni komisar, šo! po nizki ceni. Starši, javite naslov pod »Potrebna« št. 13.675. (u) Učiteljica letošnja absolventinja — išče instrukcije. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Skrbna« 13.658. (u) Vsaka beseda 1 Din Dober klavir i poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.576. (g) Vsaka beseda 1 Din Vsako beseda 1 Din Potrebujem vlogo Ljubljanske kreditne banke v iznosu ca. 500.000 I Droben oglas v »Slovencu Din, zato nudim posestvo \ posestvo ti hitro proda-in 100 000 Din v gotovini. \ če že ne z gotovim denarjem Pnnndhe nnd »Dnhrn nho- I pač kupca ti s knjižico da Ponudbe pod »Dobro obo jestransko« št. 13.676 na upravo »Slovenca«. (d) Vsaka beseda 1 Din Izgubil sem r nedeljo, najbrže na velikem klancu pod Brezja-®i, odbijač automobila Oakland. Kdor ga najde, naj ga odda proti nagradi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10 ali naj me obvesti, kje ga dobim. — Dr. Ivan Slokar. (e) Hišico z obsežnim vrtom v Ljubljani prodamo. — Voda, elektrika, telefon, avtobusna postaja. Informacije: »Dom«, stavbna zadruga drž. nameščencev, tajnik Klavora, Lavriče-va 12. (p) Prodam vilo z obsežnim vrtom. Vodovod, elektrika, garaža. Lepa lega — Podrožnik. Posredovalci izključeni. Kaučič, Rožna dolina, cesta X, št. 4. (p) Pesem o blagu. JUBILEJ ie brez dvoma za vsako podjetje zelo inserirati. Blago ni mrtvo temveč skrivi, v «.hi a^atta! ssmlsSij; • v.. -------J " 1" pv/guoiu d oživimo, da sc v več desetletij obstoječi trgovini družitu stremljenje po gojitvi tradicije in pa zdrav napredek. Tudi se tam kupci mnogo bolj zanimajo za procvit trgovine kakor na asfaltu večjih mesl. Kljub temu je bolje, ne prepogoslokrat in preveč govoriti o starosti podjetja, o obsegu zazidane površine, o količini dnevnega izkupička in o drugih podobnih stvareh, ki so gotovo za podjetniku samega zelo razveseljive, za občinstvo samo pa takorekoč brez pomena. Važnejše stvari so, ki po učinkovitosti daleč prekašajo take podatke — kupec hoče slišati pesem o blagu, o njegovi cenenosti in trpežnosti v vseh tonih I Vsako blago govori svojo liho, živo govorico. I ustite io, da jo izsluškamo — potem šele bo vaša reklama uspešna! PameteD trgovec bo seveda inseriral v serijah. Brez sistema in v daljših presledkih inserirati, se pravi pomanjkljivo izkoriščati reklamno energijo. Kakor kmetovalec ne sme le tu in lam sejati, tako tudi trgovec ne sme neredno ' -------upuiauu HU- ristno. Neutrudljivo raziskovati lastnosti predmeta do posle injih drobnosti, poudarjati njegov pomen za praktično uporabo: to je skrivnost in naloga uspešne insercijel Vsak oglas iz serije mora ohraniti tipično zunanjost in vedno povedati o blagu in o tvrdki nekaj posebno zanimivega, nekaj čisto novega! „Denar izdam in dena--prejmem?" „Seveda, čo ga izdaš za „Slovenčeve" male ali velike oglase! Prejel boš še več I Treba je le redno inserirati I" Inseratni oddelek „Slovenca": ,, V kratkem začne poslovati ,Slovenčeva' posvetovalnica za oglase." Nova hiša petstanovanjska, z vsem komfortom, davka prosta, se poceni proda. Naslov Fotomaterijal dobite najboljši in najce- ■ nejše pri D. Rovšku, Ko- I . - - - ,------ -------- lodvorska ulica 35, I. n. upravi »Slovenca« pod I Izvršuje po nizki ceni vsa št. 13.655. (p) amaterska dela. Vsaka beseda 1 Din Jesenov les prvovrsten — kupi Ferdo Laznik, Radeče. (k) Vsakovrstno ttiapn^ po oaivišjib oenab ČERNE. luvelu. Ljubljana. Wolfova ulica «t. 3. SUHE GOBE in FIŽOL kupuje po najvišji dnevni ceni Fran Pogačnik Ljubljana, Manufakturna zaloga - -„------ -,—-,----, se odproda en blok ali v Dunajska cesta štev. 67, posameznih partijah glo- 115 Din 1 m' žaganih bukovih drv, prvovrstnih, franko hiša. nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 27-08. ft Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Gomolje hiacint, tulipanov, kroku-sov itd. nudi Sever & Komp., Ljubljana. (1) nasproti mitnice. Vsaka beseda 1 Din Če avto svoj stari prodajaš al'motorja bi znebil se rad. brž kupcev ti mnogo prižene Slovencev najmar.jš' inserat Koniekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv Petra cesta št. 14. Ljubljana [J) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela. po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Liubliana — Židovska ul. in Stari trg. boko pod nabavnimi cenami. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 13.673. (1) Vsaka beseda ] Din Moderniziranje damskih klobukov po najnovejših modelih. Preoblikovanje 28 Din. Salon La Femme Chic, Anica Puhek, Šelenburgova ul 6/1. (t) 10 prednosti pri britju nudi svetovni patent HABO specialno antiseptiško milo za britje in sicer: 1. Samo 1 minuto milite in brada postane tako mehka, da jo brijete lahko in brez bolečin. 2. Zaradi odličnega učinkovanja HABO mila se neprimerno naglo brijete. 3. Vsled svojih sestavin milo HABO desinficira in osvežuje kožo. 4. Odlične kozmetiške lastnosti mila HABO povsem nadomeste porabo galuna in kreme. 5. HABO milo je poceni in štedljivo, en kos zadošča za 100 kratno britje. 0. Milo HABO preprečuje razpokano kožo. 7. HABO milo Vas obvaruje pred hudim pečenjem koze med britjem in po istem. 8. Milo HABO se prijetno prilagodi koži in ne pušča prevelike pene. 9. HABO milo se ne posuši na koži, dokler se ne obrijele. 10. Radi naglega in dobrega učinkovanja HABO mila Vam ostane britev mnogo dalje uporabna. Zahtevajte v parfumerijah, drogerijah in lekarnah HABO milo. Ako ga pa nimajo, naznanite nam svoj naslov, in Vam takoi pošljemo brezplačno komad HABO mila za poskušnjo. — Žrtvujte 75 par za dopisnico, pišite takoj na Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih _ solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. t o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9 Tel. 30-68. |t) Tvornico sapuna Erika, Subotica 3HE&SfiSSK«23BiaaBBHB£RH»anaR O Veselje O in zadovoljstvo je samo, kadar prinesete svojcem fini kamgarn ali športni šerijot za moško obleko, ali fino volneno z a damski plašč ali kostum is trgovine fl. Zknder Ljubljana, Mestni trg 22 O Priznano najugodnejši ^^ nakup dobrih kvalitet flB Veleposestvo z majhno graščino v izmeri nekaj nad 80 ha, v lepi Savinjski dolini, naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« v Celju. Naša Sloga - Ljubljana Dunajska cesta 17 Mašna oblačila, handere, vso potrebščine za veleč. g. duhovnike Cerkvene posode, monštrance, svečnike itd. Zaloga vsfeB vrst svil za mašne obleke itd. kipi, slike Popravila mašnih oblačil in cerkvenih posod. Lepo posestvo arondirano pri 2a!cu v Savinjski dolini, v izmeri 9 ha 74 a 57 m", naprodaj. Lepa stanovanjska hiša in veliko, lepo gospodarsko poslopje. Poleg tega '6, J" io naProdai moderno urejena opekarna s 3 ha 82 a 25 m2 zemljišča. - Naslov v upravi »Slovenca« v Celiu. Tudi v naši ®odružn;ci Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domo-ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne mtorinaci|e - Poslovne ure od pol 8 zju-trai Jo pol I popoldne m od 2 do 6 popoldne foletonska itev 3030. M c." i ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica, in svaka, gospoda ANTONA KOŽARJA prostornega nadziratelja državne železnice kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, vsem stanovskim tovarišem, godbi žel. društva »Sloga«, za prelepe žalostinke ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, 19. sept. 1932. ŽALUJOČI OSTALI. Homio m hrm« oddaja najceneje »elelrio»inn »it« (n nmke A VOLK LJUBLJANA Reslie.s cest« ii kratkem •HP1i<;",'U in previden s tolažili svete vere je nocoi ob ool 9 v Gospodu zaspal mo, l,ub!jeni mož. naš dobri in nepozabni oče, stari oče in braL gospod IVAN EOEDAM uradnik državnih železnic v pokoju v 71. letu svojega rodbini in službi posvečenega življenja. iz hiJ*fw(i P ega po,coj?ika se bo v torek 20. septembra ob pol 3 popoldne iz hise žalosti. Gorupova ulica št. 20, na pokopališče k Sv. Križu. Celje-Ljubljana-Zagreb-Trebnje, dne 18. septembra 1932. IVANA, soproga; DANILO, VIKTOR, TATJANA in IVO, sinovi in hčerka; ALBERT MEDVEŠEK, zet; SLAVKA KORDAN, sinaha; DANILO, LILIJ ANA, TATJANA, SONJA in BRANKO, vnuka in vnukinje. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Za Jaeoalovanskc tiskarno s Liublianl: £arei Cefc. Izdajatelj: Ivan Itakovec. Urednik: Franc Kremžar Visok gost obiskal Slovenijo Odp?atnih poslov belgijskega poslaništva o lepotah slov. zemlje Ljubljana, li). septembra- Dne 14. septembra je prispel v Ljubljano odpravnik poslov belgijskega poslaništva v Belgrad u legaeijski svelmk Imroa Boberl de Ituzclle, iz slare zavedne katoliške flamske družine, ki je dala že mnogo dižavnikov belgijski dižavi. Dne Iti. septembra se mu je pridružila še njegova soproga, sestra žene nemškega državnega kanclerja von Pa-pena, z dvema otrokoma, ki so prišli naravnost iz Belgije. Vi.-oki go.-lje so boleli izrabiti svoj odmor, da prepotujejo našo državo od severa do juga, da se na la način »poznajo z življenjem našega ljudstva. Ker je bilo potovanje zasebnega značaja, geslom niso bili prirejeni nobeni ofieielni spi • mi. Po Sloveniji V spremstvu svojih intimnih prijateljev si je baron de Ruzette najpreje natančno ogledal naše zadružne organizacije, o katerih je že kol aktivni član belgijskega Burenbonda (Knietska zveza) že davno z občudovanjem čital. Obiskal je centralo in inatiro našega zadružništva Zadružno zvezo, kjer mu je načelstvo in vodstvo stavilo ves potrebni pregledni materijal nn razpolago. Od lani se je podat v Gospodarsko Zvezo, nato v Zadružno gospodarsko banko, v Jugoslovansko tiskarno, ki je napravila nanj mogočen vtis Ogledal si je vse oddelke iu s priznanjem izjavil, da kaj sličnega niti njihove organizacije niso ustvarile. Obiskal je Centralne vinarne, kjer mu je bil prirejen prigrizek. V če-trlek popoldne si je bolel ogledati slovensko vas, kjer bi mogel študirati najnižje celice našega zadružništva. V la namen se ie odpeljal na Vrhniko, kjer mu je gospod dekan Kete na najljubeznivejši način razkazal vzorne zadruge, ki neumorno delujejo za blagor ljudstva. Vpisal se je tudi v knjigo v rojstni hiši velikega slovenskega pesnika Ivana Cankarja. Zvečer so mu njegovi prijatelji priredili intimno večerjo v gostilni .pri Rogovilcu na Po-savju. kjer se mu je obenem nudila prilika, da občuduje našo slovensko narodno pesem. V petek se je baron de Kuzette v spremstvu svojih prijateljev odpeljal v Logarjevo dolino ter se nu poti ustavil tudi v Gornjem gradu, da se pokloni prevzvišenemu vladiki nadškofu dr. Jegliču, pri katerem je v intimnem razgovoru ostal dalje časa. Ogledal si je tudi zakladnico pri sv. Frančišku in se ui mogel načudili dragocenim plaščem in ke-lihoni. katere so darovali francoski Burhonei. G. župnik Vogrinee je visokega gosta spremljal nato do Logarjeve doline, o kateri se je diplomat izrazil. da je edinstvena in da je najlepša, kar jih je na svojih potovanjih Sirom sveta videl. Logarjev kot prekaša lepole Cir<|ue de (lavami v francoskih Pirenejih Logarjeva dekleta so odličnega gosta ovila v lepe šopke slovenskih nageljev. V soboto si je baron de Ruzette hotel ogledati še našo Oorenjsko Spremljevala ga je njegova soproga z otroci. Pot ga je vodila skozi Šent Vid, kjer ga je sprejel g. dekan Zabret in mu v par jedrnatih besedah obrazložil naloge zadružništva. Gostje so se nato ustavili v Komendi, kjer so obiskali cerkev. Mejačeva oče in mali sla jih nato povabila na prigrizek v svoj doni, kjer so ostali dalje časa. Obiskali so tudi dom bivšega dolgoletnega državnega poslanca Strcina, kjer so bili ljubeznivo pogoščeni Na obeh krajih so ob slovesu sprejeli krasne šopke nag|,djnev. Iz Komende so se odpeljali proti Kranju ler med potjo obiskali vzorna gospodarstva g. Burgerja in g. Ilrodarja. Povsod so goste, ki so se interesirali za najmanjše podrobnosti, najlepše sprejeli, jih pogostili in obsuli s cvetjem. Gospa Brodarjeva je mali hčerkici diplomata buronesi Moniki podarila kra-no narodno avbo za spomin na obisk v Sloveniji. V Kranju jih je povabila v svoj vzorni dom gospa Logarjeva, pri kaleri so oslali na obedu. Gospa Logarjeva je goste nato spremljala v svojo vilo na Bledu, kjer so se ustavili do večera in uživali lepoto tega sedaj že svetovno znanega letovišča. Ob priliki obiska na otoku so se šli poklonil ludi slovenskemu Jerouiniu, sedanjemu rektorju ljubljanske univerze prelatu dr. Slavifu, ki jim je ob solnčnem zatonu razkazoval lepote lega slovenskega bisera Po povratku v Ljubljano ji' goste povabil na intimen pevski večer g. Anton Itojina. V nedeljo zjutraj se je vsa družina odpeljala na morje. Izjava visokega go«'.n Član našega uredništva je obiskal barona de Ruzette iu ga zaprosil, naj pove svoje vtise o potovanju po Sloveniji. Kaj naj še povem. Lepše, kakor so mnogi drugi opisovali lepoto vaše zemlje in pridnost ter gostoljubnost vašega ljudstva, jaz ne moreni izrazili svoja čuvstva. Odhajam naravnost očaran in obljubljam, da se z vso družino vrnem prihodnje leto. Izvedli ste organizacijo ljudstva do zadnje vasi, ustvarili sle z organiziranim delom nekaj, za kar vas lahko zavidajo veliki narodi. Vaši domovi so čisti, kakor je čisl zrak vaše zemlje in so čiste duše vašega dobrega ljudstva. Najlepši vtis so napravile name neštevilue cerkvice, ki se belijo na vsakem gričku in pričajo o globoki vernosti slovenskega ljudstvu, ki je vsidrana na stoletja stari vdanosti Bogu in veri. In še nekaj bi dostavil. Obiskal sem mnogo vaših kmetskih domov in bil povsod nnjlju-beznivejše sprejet. In povsod sem videl najpreje v kotu križ znamenje globoke krščanske vere, ler na steni podobo Nj. Veličanstva kralja — znamenje vdanosti vašega ljudstva najvišjemu poglavarju vaše zemlje. Bog in domovina, lo je bilo ludi naše geslo v Betgiji Nesel bom ta vtis seboj in bom povsod povedal, kamorkoli bom prišel, kaj sem videl in slišal med dragimi Slovenci. Zahvaljujem se še enkrat vsem za gostoljubnost in kličem svojim sedaj že številnim prijateljem: Na skorajšnje svidenje !< Nov sanatorij zasebnih w v namescencev Pogled s terase nn vrt. Ljubljana, septembra. Naša dežela res nima bogvekaj kapitalistov, vendar pa premoremo že lepo vrsto koristnih in lepih ustanov, ki jih drugje ustanavlja veliki kapital, pri nas pa so jih osnovali mali ljudje, združeni v čvrste korporacije. Po vojni je inicijativa še bolj prešla na te korporacije, da omenimo ie veliko gradbeno akcijo Pokojninskega zavoda, enako tudi veliko delo, ki so ga izvršile za omiljenje stanovanjske bede naše občine ter delo drugih sorodnih kor-poracij. V vrsto teh korporacij se je pridružilo sedaj še eno naših najstarejših socialnih društev: Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. To društvo ima za seboj že dolgo in častno zgodovino. Je v naši državi najstarejša organizacija socialnega zavarovanja in tudi ena najstarejših v vsej Evropi. Cez dve leti bo proslavila stoletnico svojega obstoja. Poleg drugih uspehov in vsega dela, ki ga bo moglo društvo tedaj navajati, bo moglo pokazali ludi na svojo najlepšo in najmlajšo ustanovo: na novi sanatorij na Zaloški cesti. Ta novi sanatorij, ki je bil le dni dovršen in opremljen, bo društvu v največji ponos, Ljubljani pa bo resnično v časi. V soboto so si novi sanatorij ogledali zastopniki tiska v spremstvu funkcijonarjev društva. Časnikarji so bili prijetno presenečeni nad prekrasno opremljenim sanatorijem. Drušlvo je pred časom kupilo od prof. dr. Šlajmerja vilo na Zaloški cesti. To vilo je dalo društvo prezidati v sedanji sanatorij. Vse. kar zahteva sodobna higiena, terapija, sploh medicina in pa tudi, kar zahtevajo želje sodobnega človeka po ugodju, vse je združeno v tem sanatoriju, ki predstavlja tako idealno sintezo vseh uresničenih principov lepega sodobnega zdravilnega doma Sanatorij ima 50 prostorov. Deset jih je v kleti, 17 v pritličju, 15 v prvem nadstropju in 8 na podstrešju. V kleti je kuhinja, ki je najmodernejše urejena. Ima velik plinski štedilnik in enega manjšega, dalje ima dve plinski peči za peko, pomival-nico, pralnico in napravo za centralno kurjavo. Vse delo v pralnici se opravlja s pomočjo posebnih strojev ua električni pogon. Seveda je pri kuhinji tudi velika hladilna naprava (Frigidaire), ki more v na razpolago tudi dve veliki terasi na strehi, s katerih se jim bo nudil krasen razgled na mesto in planine. Nekaj posebnega pa je oprema obeh operacijskih dvoran, septične in aseptične. Ta oprema predstavlja višek sodobne zdravilne tehnike. Sanatorij ima lasten rentgen, poseben laboratorij, aparate za elektroterapijo, diatermijo, ima višinsko solnce iu sollux. Prostori za aseptične operacije imajo predsobe, kjer bodo pripravili bolnike za operacije, dalje umivalnice za zdravnike, prostor za sterilizacijsko napravo in operacijsko dvorano, ki ima steklen prizidek v obliki pokrite verande. Tla so popolnoma gladka iz lesnega betona; taka tla bolje držijo toploto in se dajo lahko umivati. Stene so do višine 2 iu 2 in pol metra obložene s ploščicami temnozelene barve, ki se ne blešče. Svetloba je v vsej operacijski dvorani enakomerna in operaterja ne motijo svetlobni refleksi. Velik premakljiv reflektor nad operacijsko mizo onemogoča senco. Reflektor ima tudi lasten akumulator, tako da sveti tudi v primeru, ako odpove mestni električni tok. Operacijska miza, sterilizacijska naprava, rentgen in druga aparati so konstruirani najmodernejše. Vsi kovinski deli raznih naprav so iz jekla, ki ne rjavi. Sanatorij ima popolen instrumentarij za vse vrste operacije. Deloma so to instrumenti, ki jih je sanatorij kupil od prof. dr. Šlajmerja, večina instrumentov, zlasti pa bolj komplicirane in dražje, je sanatorij nabavil ua novo. Pri nabavi so gledali zlasti, da je bilo izbrano po kakovosti in konstrukciji najboljše blago. Vsi novi instrumenti so izključno samo iz takega jekla, ki ne rjavi. Operacijski dvorani, sprejeinniea, čakalnica, prostor za rentgen, laboratorij in prostor za diatermijo so v |irilličju. V vsakem nadstropju je po ena moderno opremljena kopalnica za bolnike. V podstrešju so shrambe zn različni zdravniški materijal, za perilo ln obleko, sobe za sestre in uslužbence ter knjižnica. Sanatorij je namenjen članom društva, ki plačujejo v društvu višje zavarovanje. Namenjen pa je tudi zasebnikom, ki sami plačujejo. Cene nikakor ne bodo pretirane. Člane društva bodo zdravili zdravniki bolniške blagajne, ki ima nastavljene specialiste vseh vrst. Zasebniki pa si morejo sami izbrali poljubne zdravnike specialiste. Za uresničenje tega sanatorija, ki je bila že dolgo ideja društva, so si predvsem pridobili zaslug predsednik društva g. Peter Klinar, predsednik bolniške blagajne ilr. Ples*, predsednik Pokojninskega zavoda g. Vrtinec, ki je dovolil večje posojilo društvu, ravnatelj Podgoršek in drugi gospodje. Mestna občina si je za sanatorij pridobila to zaslugo, da je garantirala za posojilo. Sanatorij je projektiral ing. arh. Vladimir Niihic, stavbo pa vsakem času proizvajali led. V lepo opremljenih shrambah je že sedaj pripravljeno mnogo sadnih konzerv in sokov za hrano bolnikov. Iz cenlralne kurjave so speljane po vseh prostorih cevi, v katerih kroži v zimskem času segreta voda ler segreva radiatorje po sobah in hodnikih. Segrevanje z vodo je mnogo bolj higieniino kakor pa s paro. Para namreč povzroča suh in neprijeten lopel zrak. Regulatorji pa morejo temperirati toploto za vse poslopje. Poleg tega so v vseh etažah še posebne plinske naprave za segrevanje vode po kopalnicah, bolniških sobah in operacijskih prostorih. Kolel v centralni kurjavi se kuri z nafto. Ta način kurjave je sicer nekoliko dražji od drugih, ima pa to prednost, da ne povzroča smradu in dima. Kar je glavno, pa je, da kurjava z nafto ne zahteva stalnega kurjača, ker ni treba kotla zalagati s kurivom, ki tu samo avtomatično priteka. Kurjač je razmeroma le malo zaposlen pri kotlu in more zato opravljati ludi druga dela. En sam pralni kolel je, ki mora biti kurjen z drvmi. Drugače pa se vsa toplotna telesa v sanatoriju-in ves obrat v gospodinjstvu kuri z elektriko, plinom in nafto. Za bolnike je rezerviranih 10 sob s HO posteljami. Otroci imajo posebno lepo opremljeno sobo s štirimi posteljami. Največ sob je v »prvem nadstropju. Vse bolniške sobe so izredno zračne, imajo okna po angleškem načinu, ki omogočajo poljubno urejevanje zračenja na zelo racionalen način. Stene so prepleskane z belo lakasto barvo, prav tako tudi vsa sobna in druga oprema. Seveda jo v vsaki sobi umivalnik z mrzlo iu toplo vodo. ne manjka pa tudi kontaktov za radijske aparate. Posebno svoje vrste je signalna naprava za bolnike, pri kateri je izključeno vsako glasno in po hodnikih odmevajoče zvo-nenje ter se signal sliSi le v gornjem prostoru, kjer se nahaja službujoča sestra. Sestre namreč nosijo zvonec s seboj in ga pritaknejo na napeljavo povsod tam, kjer se nahajajo Na (a način more bolnik neposredno s svoje postelje priklicali sestro. Posteljno perilo in odeje, perilo za bolnike, nočna obleka, obutev za bolnike in jedilni pribor so prvovrstne kakovosti. Bolniki se bodo mogli sprehajati po velikem senčnatem parku okoli sanatorija, sčasoma bodo la park še lepo uredili in opremili. Bolniki j>a imajo soli so VaSi malčki bolj kot pa kje drugje izpostavljeni nevarnosti nalezljivih bolezni. Varujte jih j J)anflavin* / PASTtCAMi D„,,l),., «4 U ... .nrljtlR. a.,«!. B.|« id/t.ljB S. At. IMUI nrt M. «. )•„. je izvršila tvrdka Miroslav Zupan. Vsa dela iu vse naprave, ki so se dale doma izvršiti, so napravili sami ljubljanski obrtniki in podjetniki. In-strumeutnrje pa je moral seveda sanatorij naročiti večinoma iz inozemstva. šef zdravnik sanatorija je dr. Kramarir, hišni zdravnik pa je dr. Cehohin. Sanatorij bo slovesno odprt v soboto dopoldne, v ponedeljek pa bodo sprejeli že prve bolnike. Naša javnost bo novi sanatorij sprejela nedvomno z velikim zadovoljstvom, sij pomeni novi sanatorij velik korak naprej tako v zdravstvenem, kakor tudi v socialnem oziru. Bolniška soba. Dva požara v dveh nesrečnih vaseh V Kamniku pri Preserju zopet gorelo Kamnik pri Preserju, 18. septembra. Komaj so Kamničanje na zunaj zabrisali sledove opustošenja zadnjega katastrofalnega požara pred dvema letoma in na novo s trudom in žrtvami postavili svoje domove z gospodarskimi poslopji, že jim je zopet ognjena vihra grozila uničiti vse, kar imajo z vsemi jesenskimi pridelki. Nesrečen kraj je Kamnik, ko ga ogenj tako pogosto preseneča. Tesno strnjena vas, pomešana s kozolci in skednji, je prav zato ob najmanjšem ognju vsa v veliki nevarnosti. Minula je dopoldanska sv. maša, ljudje so bili doma. Malo pred poldvanajsto sta se sin gostilničarja gosp. Petriča in domači hlapec podata v skedenj, kjer sta imela majhen opravek s prosom. Takrat še nista ničesar opazila. Po par minutah je hlapca nenadno vznemirilo močno prasketanje nekje zunaj. Stopil je ven. pa je zagledal, kako so ognjeni zublji huknili od jugor.apadne strani zraven stoječega skednja posestnice Ivane Mer-kun št. 9 proti vrhu. V mahu je bil ves skedenj v plamenih. Da se je pa ogenj tako naglo razširil, je največ vzrok močni jugozapadni veter, ki je ognjene zublje potegnil na kozolec za skednjem, ki je bil poln sena in slame, pod njim pa je bilo več voz, naloženih s slamo, fižolom in prosom. Plameni so ohliznili tudi zraven stoječo kapelico, uničili že streho, le s težavo se je enemu od gasilcev posrečilo rešiti Marijin kip. V hipu so bili vaščani z domačimi gasilci z ročno brizgalno na mestu. V pomoč so jim priskočili takoj gasilci iz bližnje soseščine, iz Pre-serja, Jezera, Goric in Podpeči. Telefonično na pomoč pozvani so pribrzeli še Vrhničani in Verd-jani z avtomobiloma, urni gasilci z Brega in Bo-rovničani. Za red so poskrbeli podpe-ški orožniki. Pa se je ogenj širil hitreje, kakor so mogli nevarnost omejevati. Iz kakih 20 metrov v stran stoječega novozidanega poda posestnika Jožeta De-bevca št. 2 je na vrhu iz okenca molela slama, ki se je vnela. In že je bilo vse v plamenih. Neumorni gasilci so imeli težak posel. Vode je začelo hitro zmanjkovati, šest vaških cistern so hitro izčrpali, saj radi predolgotrajne suše itak niso mogle dati veliko vode. Zato so s tremi molorkami, borovniško, verdsko in vrhniško črpali vodo iz o Ida-ljenega, pod hribom tekočega potoka. Poslej so ogenj omejili, ko se je od vetra gnan žc začel seliti na zidano gospodarsko poslopje gostilničarja gosp. Petriča. Združenim močem se je posrečilo utesniti ognja oblast. Kako katastrofalna bi mogla postati nesreča, uči požar pred dvema letoma, ki je razsajal skoro na istem mestu. Požar je uničil poseslnici Merkunovi skedenj in kozolec z vso zalogo sena, prosa, fižola in slame, dalje več s slamo natovorjenih voz ter večjo množino pridelkov najbolj bednim, ki so tjakaj prinesli spravit svoj pridelek, ker sami nimajo svojih shramb. Baje je velika težava z zavarovalnino, ker posestnica radi težkih časov ni mogla plačati pravočasno svojega obroka. Jožetu Debevcu je uničen pod s šupo, z njim okrog 10 voz sena, slama in drobno poljedelsko orodje, dočim se je posrečilo stroje rešiti. Z zavarovalnino mu bo škoda najbrže krita. Največ je ugibanja, kako je ogenj nastal. Deloma ne izključujejo zločina, vendar pa večinoma spravljajo nesrečo v zvezo s kakim cigaretnim ogorkom, ki ga je kdo iz cerkve idočih vrgel na cesto, pa ga je močni veter od ceste proti skednju tjakaj zanesel. Strvčavas zopet v nevarnosti Žužemberk, 1!). septembra. Vsej deželi je še v dobrem spominu ogromni požar, ki je v noči od 80. na 31. julija uničil v Stavci vasi 9 hiš. Nesrečna vas se niti ni oddahnila od te katastrofe, že je v nedeljo zvečer nov velik požar uničil dvema gospodarjema v Stavči vasi zopet G poslopij. Požar je nastal v kozolcu posestnice vdove Julijane Potočarjeve. Ogenj se je preselil na hišo in vsa gospodarska poslopja Potočarjeve, ki so vsa do tal pogorela. S Potočni jevegn posestva se je uničujoči ogenj polastil še gospodarskega poslopja seseda Janeza Župančiča, nato |>a še Župančičeve hiše. Požar se je razširil lako hitro, da niso mogli ljudje rešili obeli hiš jn gospodarskih poslopij. Ko je požar izbruhnil in je udarilo plat zvona, je v vasi nastala nepopisna zmeda. Ljudje, ki jim je bil še v kosteh strah od prve požarne katastrofe, so se zbali, da bo vas, ki je komaj na novo dozidana, zopet poslala žrtev požara. Pričeli so reševati svoje imetje iz hiš iu izganjati živino na prosto. Izredno naključje pa je naneslo, da so bili tedaj v tej vasi žužemberški gasilci. Vašč:yii so namreč naprosili gasilce iz Žužemberka, naj jim s svojo motorko napolnijo iz pol kilometra oddaljene Krke suhe vodnjake, (iasilei so od 3 do C> neumorno delali in napolnili vse vodnjake. Ko pa so ob (j končali z delom iu pospravljali cevi, i so naenkrat začuli zvon in opazili ogenj. Ponovno so pognali motorko in napeljali cevi. Po napornem gašenju se je posrečilo gasilcem požar udušiti. | Prišli so na pomoč tudi gasilci iz Novega mesta. I ki pa jim že ni bilo več treba gasili. Največjo škodo ima Potočarjeva. Pogorelo ji I je :hiša s kaščo, pod in hlev, kozolec iu svinjak, dalje lo mernikov koruze, 20 mernikov žita. vse poljsko ogrodje, en voz in pa štirje prešiči, ki jih je dal v svinjak shraniti začasno sosed Fabijan. Zgorelo je tudi mnogo obleke in celo nekaj denarja. Zavarovana pa je bila Potočarjeva samo za 12.000 Din. Sosedu Zupančiču pa je pogorela hiša in gospodarsko |>oslopje. Zavarovan pa je bil za 20.000 Din. Ljudje domnevajo, da je požar najbrže kdo nalašč podtaknil. Mutec na poticiji spregovoril Ptujska policija vrnila 16 letniku dar govor*. Ptuj, 19. septembra. Zanimiva stvar. Približno pred štirimi leti je prišla v občinski urad Drstelja neka ženska v družbi svojega 12 letnega sina, ter izjavila, da je njen sin padel z drevesa in da je j>ri tem izgubil dar govora; obenem je prosila, da ji da županstvo tozadevno potrdilo, češ da bo mogel revček beračiti, ker je postal nesposoben za delo. Župan se je zares mogel s fantkom sporazumeti samo potom znamenj. ln s tem potrdilom je fantek beračil po ptujskem okraju, pa tudi drugih delih naše države. Zgodilo pa se je, da je fant postajal ščasoma nevaren tujemu Imetju. Pri neki priliki so ga zasačili, kar je postalo zanj usodno. Ko se je fant pojavil le dni v Ptuju, ga je tukajšnja policija nn podlagi tozadevne prijave ustavila in spravila na stražnico. Pri zasliševanju so se mučili na vse načine s pisanjem — pisali in citati fant zna -, z znamenji in kazanjem. Ker pa je fant navzlic jasnim dokazom tajil udeležbo pri prijavljeni tatvini, so ga vtaknili v luknjo. Fant ni bil najbrž še nikdar v zaporu, kajti naenkrat je začel neznansko tulili, da ga niso mogli pomirili; pri ponovnem zasliševanju pa se je zgodilo. da je fant na veliko začudenje vseh nenadoma spregovoril ter milo prosil, naj ga izpustijo. Pri zaslišanju navzoči so bili prvi trenutek prepričani, da se je zgodil čudež in da se je gluhonememu vrnil dar govora. Pri zasliševanju pa je fant začel pripovedovati, kako je prišlo do tega. Mali si je izmislila padec z drevesa, radi katerega naj bi bil fant postal gluhonem. Naučila ga je. da mora to vlogo dosledno izvajati. In simuliranje se mu je izborim obneslo, ker so mu ljudje iz usmiljenja precej dajali miloščine. Pri fantu so našli več knjižic, v katerih so zabeležene tvrdke in privatniki, ki so fantu darovali različne zneske; tudi nekaj denarja so našli pri njem. Fant je za vedno izgnan iz Pluja in predlagan za prisilno delavnico radi razsodbe ptujskega sodišča. Proli staršem je uvedeno kazensko postopanje. Ljubljana Oprostite, ampak... Primera s počenim loncem. Ljubljana, lit. septembra. Kadar si zaželim miru in samote, se povzpnem na idiličen griček v bližini Ljubljane in opazujem svet poil seboj. In se mi ob pogledu na brzojavne 'žice. s katerimi so vse strani sveta tesno zvezuee med seboj, vedno znova vsiljuje v spomin čudna prispodoba, ha, da. začnem kar tako na lepem sam s seboj modrovati, da, da, tale svet je pa res ves takšen, kakor kakšen star, počen lonec, ki za tobeno rabo ne bi bil več, če gu pigkrovez ne bi znal lako spretno povezati z močno žico! Tudi -vet bi imvmla kar na lepem razpadel, če ga ne bi na takle umeten način držali skupaj — z brzojavnimi žicami in podobnimi rečmi... ln se potem domislim ljudi. Tudi nekateri ljudje so podobni počenemu loncu. Samo ta razlika je med njimi in počenim loncem, du jih ne drži pokoncu plskrovezova žica, ampak namišljen ponos, oboževanje svojega lastnega jaza — in. Kar je glavno: elegantna zunanjost. To so lako zvani fini ljudje•, civiliziranci, ki jim je beseda polna bombastičnih fraz o gcntlemanstvu in kavalirstvu, o salonskem bontonu in moderni vzgoji, srce pa jim je tako revno iu prazno vsega tega, da se človek zgrozi, če more samo za trnutek pogledati za kulise ■ • Na take počene lonce nalelis, če se jim še tako izogibaš, povsod: na cesti, po javnih '.osa!;h, j v kinu in v gledališču, v tramvaju in v vlaku.. In imajo povsod isti ubili zvok. Naj vam iz. pestre zbirke teh počen:h loivfv zaenkrat p kaženi samo dva krasna, redka eksem-plarja! | Prosvitljenca in nn taroki fant. Z rokami, prekrižanimi na hrbtu in samozavestno dvignjeno glavo, oblečena brezhibno, po najnovejši pariški modi. gresta po trotoarju in imata tole nadvse učeno in aktualno debato. (Sledil sem jima tik za petami in bil tuko živa priču ujune modrosti.) Prvi: Se ne strinjam v celoti. Dokler ne prodre duh moderne športne in umske vzgoje do zadnje gorske vasice, tako dolgo nimamo pravice prištevati naš narod med izrazito kulturne narade sveta. Predvsem je treba odstruniti tiste sturo-kopilneže, ki so coklja vsakemu napredku.« Drugi (se z neprek sijivo eleganco odkrije mladi, našminkani gospodični)! Klanjam e. gospodična! — No, jaz sem v tem oziru velik opli-■ mist. Saj ta duh prodira čedalje globlje v iiiSlje nje in čuv« vovanje narodu. Naraščanje raznih lesno-vzgojnih prirediti v ia proslav po dež'.'.i v tem optimizmu potrjuje...« Kol|mrter (nu vso sapo pridrvi od ne kod s po časopisov |H>d pazduho in kriči): »Senzat Krvava bitka med pijanimi fanti na .... v«*i v .... vasi! Pet mrtvih, sedem ranjenihl« Pri i (povsem mirno nadaljuje debato, 'ie meneč se za kolporterja): Ze, že, moj dragi, ampak \ se prepočasi prodira tu duh med ljudi in se vs-premalo pažnje polagamo takšnim prireditvam. Ob kapljici iobrcgn vina in zabavi in plesu so ljudje najbolj dostopni za razne ideje in kulturne dobrine, ki jih prinaša nova doba. Zato bi morali potrojiti organiiatorično delo, Takele prosve.ne prireditve, združene s telesnim ugodjem, so -iaj-plodovitejša 'tla za bodočo rasti« Odmev kolporterjevega glasu (od nekje daleč, «■ izza oglu): Seniacija! Pet mrtvih, sedem ranje- -»nihlr * Drugi (pozdravi znanca): Sluga pokoren,! Moj pokloni (Nadaljuje.) Ce pomislim, kakšni rov-tarji, da ne rečem: barbari, so bili naši kmečki fantje še pred o — rovlar pa ostane rovtar. dokler mu ne vcepimo vsaj temeljnih pojmov umske in srčne izobrazbe.- Kmečki funt (s težkimi škornji na nogah, oblečen po rovtarsko. ki stopa nekaj korakov pred njima in je — sodeč |x> nepotvorjenem občudovanju, ki ga izraža njegov obraz ob gledanju visokih meetriih palač — prvič v Ljubljani, se nagonsko umakne stari, slabo oblečeni ženici, ki prihaja naproti.) Prvi prosviteljenec (z rahlim prezirom): Samo poglej lega fanta! Kakor medved ti lomasti po ljubljanskih ulicah! Tja gori. kjer je on doma, go-lovo Se ni prodrl najmanjši žarek moderne telesne, umske in srčne izobrazbe.«: Drugi (skomigne z rameni): Kaj hočeš! je pač zadnji ostanek barbarstva med nami. Prvi: Ampak takih le zadnjih ostankov med nami še kot listja in trave!« Zenica se jim približa za korak. Oba mestna prosvitljenca jo premerita i. očmi od nog do glave in ko ugotovita, da njena bedna zunanjost ni v skladu z njunu elegantno zunanjostjo, gresta dostojanstveno dalje — in se jima zdi povsem » redu. da se Zenici njima umakne s trotonrja nn cesto. in ne onadva njej. teme ko- slTi Maribor To .ie V tem hipu pridrvi mimo kolesar. Z levim krmilom kolesa se zaleti v starko, jo podre na lla • in odbrzl dalje, (llasno stokajoč obleži starka na tleli in se grabi za poškodovano nogo. Ljudje, željni senzacije, obstanejo, se približajo lil — zijajo. Med njimi sta oba prosvitljenca. Nikomur niti na misel ne pride, da bi pomagal ubogi starki na »oge. Kmečki fant, ki se je bil medlem ze za več korakov oddaljil od mesta nesreče, postane pozoren in se ozre. S kratkim pogledom i>remotri situacijo, se skloni nad starko, jo dvigne In sočutno vpraša: -Ali sle se hudo udarili?« Starka gu hvaležno pogleda, se krotko nasmehne in reče: »Saj bo kmalu dobro. Samo nogo sem si malo s pahnila.« Kje pa stanujete?« jo vpraša fant. Ženica pokaže staro, nizko hišico v stranski ulici — in 'fant jo prime pod pazduho in odvede plaho in trepetajočo po vsem telesu na njen dom. Prvi prosvitljenec (vulgo počen lonec, povesan •/. zlato žico): »Kako nerodni so nekateri ljudje! Počemu hodi na ulico, babnica. če ne zna hoditi 1?« ln gre daljo ter rešuje s svojim tovarišem problem moderne telesne, umske in srčno izobrazbe, kukor da se ni nič zgodilo... Ka; bo danes ? Drama: zaprta. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Kohinec ded., Rimsku c. 25 in dr. Stanko Kmet. Dunajska c. 41. ★ 5 Umetniška šola »Prehuda« podaljša vpisovanje za vse oddelke do 23. septembra. Vpisovanje se vrši od 18. do 10. ure na Tehniški srednji šoli v pritličju soba St. 6. Dohod iz Murnikove ulice. Pouk v javni risarski šoli prične v nedeljo 2. oktobra ob 0. V ostalih oddelkih prične pouk dne 3. oktobru. ■ Stanovanjske najemnike opozarjamo, da nuj se v vseh stanovanjskih zadevah obračajo na društveno pisarno, ki se nahaja v Ljubljani, Ve-gova ulica s, kjer se tudi sprejemajo člani. v Tlakovanje ceste zu Gradom. Sedaj so dela ua cesti Za grudom v glavnem dogotovljeua, kar je bilo treba napravili pri napeljavah. Že v soboto je parni valjar cesto izgladil. včeraj pa so to cesto pričeli tlakovati. Tlakujejo z drobnim gru-nitnim tlakom. Vsi stroški zu lu dela bo4o kriti iz kaldrmine. 0 Napad na cesti. Na Šmartiuski cesti je v nedeljo zvečer neznan človek napadel 33 letnega Antona Nachtlgalla. delavca pri Turku in stanujočega ua .sv. Petra cesti 88. Neznanec je udaril Nachtlgalla po glavi s topim predmetom, najbrže s kolom. Nuchligal! se je zgrudil, nalo pa se je toliko opomogel, da je šel sam v bolnišnico. K sreči poškodba ni nevarna. Za neznanim napadalcem poizveduje policija. Dva ponesrečena dečka. V Trnovem je padel z drevesa 7 letni Srečko Križman. sin trgovskega sluge iz dvabičeve ulice I. Zlomil si je desno roko. — V nedeljo je odšla družina uradnika Kabjunu iz Jenkove ulice 22 na Izlet v Kamno gorico. Mali 7 letni sinček Vldek je v Kamni gorici plezal čez plot ler padel na lla. Zlomil si je levo roko. • Piiinparce. obleke, trenehroat najceneje A. Presker, Sv- Petra cesta 14. Slovenska Bistrica Prisrčno slovesnost so obhajale tukajšnje šolske »('sire v Četrtek, dne 15. t. m. Starostinja v zboru te vzorne sestrske družine S. M. Pulherija Ploder je slavila pomemben življenjski jubilej: 50 letnico preobleke in zaobljube ter 70 letnico rojstvu. .VI let molitve in dela za bližnjika. vzorne udanosti v Božjo modrost iu milost ter prisrčno vzgled ne pokorščine Cerkvi iu redovnemu življenju! Častitljiva slavljenka je bila rojena leta 1802 pri Gornji Sv. Kungoli. preoblečena pa je bila dne 15. septembra 18H2 v kongregaciji šolskih sester v Kgneubergu pi i Gradcu, kjer je delovala in molila 10 lel. od lega je 3."» let njenega boguudanega življenja bilo posvečenih negi in postrežbi bolnikov. Sedaj je 10 let v naši državi in sicer vrši v slove-njebsitriškem samostanu odgovornosti polno nalogo gospodarske upraviteljice. V nabilo polni samostanski cerkvi je izvršil [mnovitev svečane zaobljube slovenjebislriški dekan in duh. svetnik Jožef Ozimič. Navzoča sla bila tudi častni kanonik in konz. ter duh. svetnik Jožef Cerjak in slovenjebislriški kaplan Janez Vodeb. Nato je bila slovesna služba božja. Krasno slavje bo ostalo neizbrisno v življenju luk. samostuua ter vseh. ki so se ga udeležili. Slavljenki še mnogo, mnogo lel sredi ljubečih jo redovnih sester! Odlikovana sta bila preteklo nedeljo pred Ink. občinsko hišo gasilski poveljnik Podhraški in gasilec Kapun. Čast in slava vrlima človekoljuboma! Slovenjebislriški športniki so si osnovali svoj portni klub S. K. Bistrica. Se pridno pripravljajo! Vojnih Na ljudskem taboru ob priliki proslave sedem-desotletnire smrti škola Antona Martina Slomška bosta govorila zunaj cerkve gg. dr. Vatovec iz Maribora in dr. Čampa iz Celja. □ Lavantiuska Unio Apostolica ima v četrtek dopoldne, 22. sept. 1932, po končanem občnem zboru »Vzajemnosti«, svoj letni zbor v Avli Bogoslovnega Semenišča v Mariboru. Spored je objavil »Duhovni Vestnik«, 1932, št. 4. Člani apostolske zveze in vsi duhovni sobratje, ki bi radi poživili svoje sile za veselo apostolsko delo med ljudstvom, se iskreno vabijo na sestanek. □ Katehetje imajo v četrtek, dne 22. t. m. ob pol 10 pri frančiškanih svoj mesečni sestanek skupno s tretjeredniško skupščino. Na sporedu je predavanje in razgovor o vzgojnih problemih sodobnosti. □ Hočka iara obhaja danes 400 letnico, ko so Turki po hočki župniji ropali in nameravali odpeljati tudi zvonove. Toda na mestu, kjer stoji sedaj kapelica, na cesti proti kolodvoru, so se jim vozovi začeli pogrezati, da so morali svoj plen pustiti na mestu, na kar so Hočani spravili zvonove v zvonik nazaj. Včeraj zvečer je bilo slovesno pritrkavanje z zvonovi in nastop godbe prosvetnega društva. Danes pa bo na zgodovinskem prostoru sveta maša. □ 30.000 km peš sta prehodila Ludvig Birle in Oto Schott iz Niirnbcrga, ki sta na svojem potovanju po svetu prišla včeraj v Maribor. Doslej sla prehodila Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Švico, Belgijo, Francijo, Španijo, Nizozemsko in Dansko. □ t Župan Klampfer. V nedvljo 18. septembra zvečer je nenadoma umrl zadet od kapi zaslužni župan pri Sv. Martinu pri Vurbergu Ivan Klampler, star 51 let. Bela žena ga je nepričakovano prijela pri spravljanju sadja. Rajni Klampfer je bil iz znane slovenske in krščanske Klampferjeve družine in je imel velike zasluge za napredek lepe šmarlinske občine. Svetila mu nebeška luč, žalu-jočim_ naše globoko sožalje. □ Razširjenje ceste v Dogošah. Na banovinski ! cesti Maribor—Duplek—Sv. Martin razširjajo cesto v največji krivulji v vasi Dogoše. Bil je že ; skrajni čas da se lo izvrši, še bolje pa bi bilo, , če bi se cesta potegnila za vasjo v ravni črti proti mostu. □ Akademska kongregacija. Jutri v sredo ob 8. zvečer se vrši v Alojzijevi cerkvi cerkveni sestanek Akademske kongregacije. Vsi člani vabljeni s polnoštevilni udeležbi. □ Dekreti o podraženih stanovanjih že izšli. Najemniki v mestnih stanovanjskih hišah so spričo ogorčenja, ki se je dvignilo v javnosti, upali, da bo občina izpremenila svoj sklep glede povišanja na- j jemnine. Upanje pa se je izkazalo kot varavo, ker so že dobili tozadevne dekrete, katerih se jim javlja zvišanje najemnine. Med občinskimi svetniki samimi je velika večina za to, da se sklep upravnega odbora podvrže reviziji ter se izvede zvišanje najemnine na socijalni podlagi, da ne bodo_ najrevnejši najbolj prizadeti. G Zaključni izpiti na trgov, akademiji. Pod predsedstvom ravnatelja Mateja Dolenca so se vršili od 5. do 16. t. m. na državni trgovski akademiji v Mariboru zaključni izpiti. Izpit so napravili: Čuček Ida, Hvaleč Vida, Jug Andrej, Jug Josip Kvas Ljubomir, Stubelj Mirko, Vertič Josi-pina in Žigart Marjan. En kandidat je bil odklonjen za tri mesece, eden pa za vedno. Q Iz gledališča. Med ansambl mariborskega gledališča se vrača zopet priljubljeni slovenski komik Josip Daneš, ki je svoječasno deloval v Mariboru. Povratek popularnega igralca je za naše gledališče vsekakor velika pridobitev, □ Mladi umirajo... V Krčevini je ugrabila smrt Josipino Krištof, hčerko posestnika Krišlofa iz Vinarij. Dekletce je doseglo jedva 7 let. Pogreb bo danes popoldne ob 2 iz hiše žalosti v Vinarju štev. 19. na frančiškansko pokopališče na Po-brežju. Žalostnim staršem naše iskreno sožalje. □ Blaznica v zaporu? Dvakratni poskus samomora in čudno obnašanje v preiskovalnem zaporu se nahajajoče Antonije Raner utrjuje domnevo, da je jetnica v resnici blazna. Sodni psihijater dr. Jurečko je jetnico že opetovano pregledal ter ugotovil, da se je razvila pri njej v močni meri takozvana zaporna psihoza: pojav se pri jetnikih po navadi izgubi po nekaj tednih in šele potem je mogoče ugotoviti resnično blaznost. Ranerjevo bo zdravnik še nadalie opazoval. Če se ugotovi, da je v resnici slaboumna, potem pač ne bo odgovorna za umor moža. katerega jo dolže, □ Veliko zanimanje za lesene hišice. Drevi se vrši v Narodnem domu sestanek interesentov za lesene stanovanjske hišice. Največ zanimanja ie med železničarji in državnimi uslužbenci. Osnovala se bo posebna zadruga, ki bo gradila hiše. Za stavbno akcijo lesenih hiš se zanimajo razne tu- ' in inozemske tvrdke. Zanimivo je, da je stavila j najcenejše ponudbe neka zagrebška firma. Kom-! pletna hišica z eno sobo, kuhinjo, veliko zaprto j verando in vsemi pritiklinami ter opremljena z vodovodom, električno instalacijo, štedilnikom, pečmi znotraj ometana in les ognjevarno impreg-niran bi stala (seveda brez stavbišča) 29.500 Din. Dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami bi prišlo na 35.000 Din. Vse druge ponudbe so dražje; najnižja cena pri njih je 48.C00 Din. — Spričo lesne krize bi kazalo, da bi naši podjetniki posvetili več pozornosti veliki možnosti, ki bi se jim odprla ob primerni propagandi z zgradbo ie-senih stanovanjskih poslopij. □ Gradnja hangarja na Pohorju. Jadralna letalska skupina v Mariboru ima drevi ob 20 v prostorih »Naših kril» Grajska 1. izreden sestanek Vsi, ki se zanimajo za jadralno letalstvo, so vabljeni. Na sporedu je pomenek o gradnji novega jadralnega letala, o delih čez zimo o gradnji hangarja na Pohorju in drugo. Tov. Oijan bo predaval o tekmah na Wasserkuppe 1, 1932. □ Smrtna žrtev divjaštva. V Razvanju pri Mariboru je prišlo v nedeljo zvečer do usodepol-nega dogodka, ki je naletel v kraju na splošno sočutje z nesrečno žrtvijo in na ogorčenje proti povzročiteljem. Lep nedeljski popoldan je zvabil v vinotoč neke posestnice veliko obiskovalcev, med njimi ludi gručo domačih fantov in deklet, ki so ostali v vinotoču do poznega večera. Zvečer je fantom šla pijača v glavo in prišlo je do spora med nekaterimi. Iz prepira se je razvil divji prelep, pri katerem so vdrli pretepači celo v hišo posestnice ter se pobijali s vsem, kar jim je prišlo pod roko. Vsa preplašena jc lastnica vinotoča poklicala na pomoč sosede, da jo varujejo pred vinjenimi divjaki. Med onimi, ki so prihiteli na pomoč, je bil tudi 46 letni železniški pomožni delavec Jakob Klemenčič iz Razvanja, po celi vasi znan kot miren in priden človek. Skušal )e razjarjene fante pomiriti, poskus pa je plačal s svojim življenjem. Nekdo ga je v metežu udaril s vso močjo s sekiro po prsih, da se je ostrina globoko zasekala v živo ter mu ranila življenskovažne organe. Ves v krvi se je zgrudil, nakar so se pretepači razbežali. Ranjenca so nagloma spravili v mariborsko bolnišnico, bila pa je vsaka pomoč zaman, ker je kmalu po prevozu umrl. Tragično preminulega bodo pokopali danes popoldne ob tričelrt na peto uro na razvanjskem pokopališču. Tezenski orožniki pa preiskujejo zadevo ter zaslišujejo razgrajače, da bi ugotovili, kdo je zavihtel sekiro k usodnemu udarcu. □ Nevaren padec z motorja. V nedeljo popoldne se je nevarno ponesrečil 21 letni šoler Alojz Kancler. Padel je z motornega kolesa na glavo ter zadobil poleg pretresa možganov tudi rane na glavi in obeh rokah. Z rešilnim avtomobilom so ga spravili v bolnišnico. Celje £r Umrli so: Antonija Venek, 51 let, zasebnica, doma iz Rečice ob Savinji; Alojzij Zakušek, 21 let, delavec v cementni tovarni v Trbovljah, doma od Sv. Urha pri Zagorju. O Zakušku je »Slovenec« pred dnevi poročal, da je pri delu v cementni tovarni v Trbovljah prišel med dva vozička in je sedaj podlegel poškodbam, Ocvirk Friderik, 49 let, trgovski potnik iz Celja, Pred grofijo št, 4. 0 Izlet na Tost — nad Celjsko kočo, ki ga je priredila v nedeljo Gledališka družina K. P. D. v prav zadovoljni udeležbi, se je v vsakem oziru prav posrečil. Vreme je bilo zelo lepo. Večina je odšla že zjutraj in ves dan zgoraj taborila. Popoldan so prišli še zamudniki. Od pol 4 do pol 5 je bil nastop na prostem: deklaniacije, recitacije in kratki prizori, resne in zabavne vsebine. Po končanem programu so izletniki še malo posedali in odšli nato proti Celju, kamor so se vrnili ob 7. uri zvečer. ■& Ustanovni občni zbor društva jug. obrtnikov za Dravsko banovino, podružnica v Celju se je vršil v soboto zvečer ob 9 v Narodnem domu. Občnega zbora, ki ga je otvoril predsednik pripr. odbora g. Holobar, se je udeležilo okrog 140 obrtnikov. Navzoč je bil predsednik Pičman iz Ljubljane, ki je po pozdravnem govoru vodil občni zbor dalje, Prečitana in »prejeta so bila pravila, ki so od banske uprave že potrjena. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen slikar St. Holobar, za podpredsednika pa puškar Albert Rutar. Novo društvo se bori za ločene zbornice. 0 Nesreče. Sket Florjan od Sv. Florjana pri Rogatcu si je zlomil nogo. — Pelkotu Roku je prišlo v nedeljo ob 1 popoldan slabo v Gosposki ulici. Oba se zdravita v tukajšnji javni bolnišnici. a Dve tatvini koles. V nedeljo dopoldan je bilo Pilihu Francu, posestniku v Trbovljah iz neke veže na Kralja Petra cesti ukradeno moško kolo, znamke »Norma«, črno pleskano, štev. 36-11, vredno Din 500.—. Včeraj dopoldan je šel neki gospod v Zadružno gospodarsko banko v Aleksandrovi ulici, kolo pa pustil pred gostilno R, Zamparutti. Ko se je vrnil, kolesa ni bilo več. pač je pa opazil, kako je neki moški odhitel s kolesom po Gubčevi, Vodnikovi in Ipavčevi ulici. Kljub temu, da so za neznanim tatom kričali, ga ni nihče prijel in jo je s kolesom odkuril. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 30 Torek, 20. sept.: Zaprlo. Sreda. 21. sept.: ROKSY. Četrtek, 22. sepl.: ZLOČIN IN KAZEN. Premijera. Izven. Poizvedovanja Izgubljena je bila včeraj srebrna ročna ura s črnim trakom. Najditelja prosim, da jo vrne na policijo. i Izgubila se je vi. knjižica št. 9031 ljubljanske kreditne banke na ime Mike Krstnik 7. vlogo Din i 11.190. Najditelj naj jo vrne proti nagradi Ljubljanski kreditni banki. KuUurn* obzornik Ljubljansko gledališče: Hratho Krefti Celjski grofje Po uspelih predstavah nu prostem /a časa jesenskega velikega sejma, je v soboto 17. sept. /sčela naša drama svoje redno gledališko leto — štirideseto v zgodovini novejšega slov. gledališča. Pri tem dogodku jc — bre/ slavnostnih namer — vendarle razveseljivo dejstvo, <1 same slovesnosti tragičnega prikazovanja, še ostreje pa zavračajo vsako neorgansko narodno simlmliko. ki smo jo zunesli v celjsko zgodovino bodisi i/ narodne bodisi iz politične sentimentalnosti iu irenotne /.ancisenosti. Zgodovinska pravičnost, ki jo hoče Kreft realistično uveljaviti o Celjanih, jc prav jasno naznačena v začetku II. dejanja, ko pravi Pravdač: »Vse, kur je danes celjskega, je zgrajeno na krvi in zločinu. Vidiš, taka je resnična kronika, ne pa listo, kar pišeš ti.« Pater Gregor: »Kroniko pišem jh> grofovein naročilu. Če že ne morem« pi-sati cele resnice, pa pišem samo napol« Pravdač: Zanimivo, l i napraviš za vse, kur sc dogaja. odgovornega edino grofa. Toda tudi to jc krinka in laž. Mi vsi smo odgovorni in mi vsi smo krivi. Da je grof lahko tak, kakršen je, to ni samo njegovo delo. Precejšen del njegove podobe izhaja i/, naše onemoglosti, našega hlapčevstva iti strahopetnosti,« — Krcftovi Celjani prinašajo zgotloviii.ski in družinski kolektiv ter obenem prikazujejo sodbo zgodovine. Ta dramatična historija ima poleg tega še svojega jki-sebnega besednika v 'Pravdaču, ki je prav osebni pisateljev lik, /ato drama |K> svojem značaju živo spominja na mlado Schillensko borbenost - seveda broz vsake blesteče poetične retorike. V stilu prevladuje dramatično epu k o sli-kanje, ki dokazuje, da je pisatelj zgodovinsko snov znal dobro vcznli, vendar s precejšnjim pomanjkanjem okusa, ker inu je banalnost do- stikrat zelo ljuba zadeva. Tudi jezik z.unj ni drugega kot ohčcvalno sredstvo, /akaj Kreftov besedni slog si: večkrat ne razlikuje od današnjega konvencionalncga govora. Zgodba Krefiovc družinske drame oblikuje troje zadnjih Celjanov, Hermana, Friderika in l iriku, očela, sina in vnuka. Dramatični vozel je sodba in smrt Veronike Dcscniške. Oh celjskem zemljevidu rastejo politične sanje največjega Celjana Hermana I L, zaradi tega zemljevidu mora umreti nedolžna Veronika; ob Ve-ronikini sodbi sc razkrije slabotna, pomilovanja vredna človečnost Friderikov a in v llermano-vem vnuku Ulriku .sc začne kazati ista nasilna, brezdušna, nečloveška narava. Hermanov i načrti nc najdejo razumevanju nc v sinu nc v vnuku, oba žc sklepata kupčije z. meščani — Herman sc sam star, in brez moči zgrudi ob svojem zemljevidu in gn ruztrga. Veronikina in Pravdiičcva smrt se je zajedla vanj kakor sc jc zajedla v njegovega zvestega služabnika in tovariša Joštu, toda šc holj gu je podrlo spoznanje, Cilki« Alešu Hribarju iz Temetiš. Drugi dan ga je že prodal v Holovljah v Poljanski dolini za 550 Din. Drugo kolo je ukradel v Ljubljani izpred trgovine Žilič. To kolo, ki je bilo last Ivana Go-stinčarja iz Pšate in vredno 800 Din, je potreboval zase. Tretje kolo je ukradel pri neki stojnici v Kranju, kjer ga je shranil lastnik Kisovec Jernej iz Strahinja. To kolo je prodal v Podreči. Četrto kolo je ukradel v Ljubljani izpred trgovine Agnola. Čigavo je bilo, se ne ve. Prodal ga je pa v Mavčičah. Pelo kolo, katerega lastnik je neznan, je izmaknil pred Krisperjevo trgovino v Ljubljani in ga prodal v Srednjem Bitnju za 450 dinarjev. Šesto kolo, neznanega lastnika, je ukradel v Ljubljani na Rimski cesti in ga prodal v Žabnici za 450 Din. Sedmo kolo je odpeljal v Ljubljani v Prešernovi ulici in ga prodal nekemu v L 'to jah. Osmo kolo neznanega lastnika je sunil pred škofijo v Ljubljani in ga prodal v vasi Gosteče pri Stari Loki za 450 Din. In slednjič deveto kolo je ukradel v Ljubljani v Prešernovi ulici pred Mestno hranilnico, prodal ga je pa v vasi Log pri Zmincu za 510 Din. Sumijo ga pa še za več koles, kar pa K. zanika. Vsa kolesa so se sedaj dobila, niso pa še znani vsi lastniki ukradenih koles. Ko so možu predočili celo kopico tatinskih njegovih grehov, se je sprva branil, nato se je pa le udal in vse priznal. Koledar Torek, 20. septembra: Evstahij in tovariši, mučenci. Novi grobovi -f-Ivan Kordan. V nedeljo zvečer je na svo- stanovanju v Gorupovi ulici 20 v Ljubljani u,mrl 71 let sturi upokojeni uradnik državne železnice g. Ivan Kordan. Pogreb bo v torek ob pol 3 popoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše sožalje! Osebne vesti — Dvojna poroka v ugledni družini. Pri Sv. Martinu pri Vurbergu se jc v nedeljo vršila izredna družinska slavnost. V ugledni hiši odličnega narodnega gospodarja Ivana K I e m c n -čiča sta se poročila sin Ivan in hčerka Katica. Ivan si je pripeljal za življenjsko družico na lepi dom Kristino šaiipcrlovo, hčerko gostilničarja iz Zimice pri Sv. Barbari. Katica pa jc odšla gospodinjit na odlični Šantlov dom v Ži-tečki vasi pri Duplnku iu je vzela v zakon mladega Šantlovega Joškota. Oče Ivam Kiennen-čič, dasiravno še nima polnili šest krjžev, je kot prevdaren slovenski gospodar oddal veliki del bremena nu rame mlajšega roda. Vsa okolica čisla očeta Klemenčiča kot naprednega narodnega gospodarja. Naš Ivan je znal ustvarjati: Njegova kmetija je ena liajvzorticjših v celem okraju. Z malim je začel, u Bog mu je dal srečo in blagoslov. Njegovi sadonosniki in vinogradi slove dnleč na okoli. Klemenčičeva hiša je žc od nekdaj prepojena pravega slovenskega in krščanskega duha. Oče Klemenčič je bil dolga leta župan in je zavzemal še druga častna mesta. Velike so tudi njegove zasluge zu zgraditev dupleškogn mostu. Že od nekdaj jo bil g. Klemenčič priznan in zavedni slovenski rodoljub in je pri vseh volitvah že pred vojno glasoval za slovensko našo stvar. Klemenčiči izhajajo iz stare plemiške rodbine v Slovenskih goricah. Želimo očetu Klemenčiču, da bi še ustvarjal in vodil naprej razne ustanove in svoje gospodarstvo v vzgled drugim ter bi užival sad svojega truda še mnoga leta. Mladoporočencem pa želimo obilo nebeškega blagoslova! = Vpokojitev. Višji finančni svetnik iu načelnik občega odseka pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani g. Štefan Sušeč je bil s 14. septembrom nn lastno prošnjo vpokojen ki je bila posledica zastrupljanja. Ugotovljeno je, da jo bila v cmokih foaforna kislina. Obtoženka je ludi danes zanikala, da bi bila ona kriva moževe smrti. Opisuje svojega moža kot zahrbtnega in lii-navskegu, tu pa tam ji gre tudi na jok. Po kratkih govorih državnega tožilca tir. Juharta in odvetnika dr. Voršiča, ki je obloženko branil, se je podal senat na posvetovanje. Okrog pol 2 popoldne je predsednik dr. Vidovič razglasil sodbo: Britovšek Julijana je kriva, da Je dne 8. maja t. 1. v Smurtneni pri Slovenjgradeu po žrelom preudarka, s strupom in iz koristoljubja usmrtila svojega nioža Britovška Ivana s tein, da mu je dala zaužiti cmoke, v katere je prldejala fosfor, vsled česai je Britovšek Ivan dne 13. maja t. 1. na posledicah zastrupljenja umrl in je zato obsojena na 20 let robijo, stalno izgubo častnih državljanskih pravic in na povračilo sodnih stroškov, ki jih je smatrati za iztirljivo. V kazen sc ji šteje tudi preiskovalni zapor od 18. maja t. 1. dalje, ko jo bila aretirana. — Tudi po razglasitvi sodbe je obtoženka še vedno odločno zanikala, da bi bila moža usmrtila. V Ljubljano se vsak potrudi, da kupi tamkaj kako reč, poseta v „Daj-Dam" ne zamudi, i tukaj bo mu vrlo všeč. Ostale vesti — Člane in prijatelje »Svete vojske« obveščam, da je danes ob 19 seja odbora v Rokodelskem domu, v prostoru, kjer se zbiramo k sestankom. Zato se današnji sestanek ne začne ob 20, ampak pol ure kesneje, t. j. ob 20.30. Pridite in pripeljite še svoje znance in prijatelje! — Tajnik »Sv. vojske-. — Kaj bo z novim zakonom o telili, srednjih šolah? Prejeli smo: V »Službenih novinah« je izšel 9. aprila 1932 zakon o tehniških srednjih šolali, kateri dovoljuje v S 97. absolventom tehn. srednjih šol v Jugoslaviji nadaljevanje študij na domaČih fakultetah. Kakor sem zvedel na merodajnem mestu, se tu zakon praktično še ne uporablja. Sedaj stojimo pred vprašanjem, kaj bo s tem zakonom, ki je dobil pravno moč, ko je bil objavljen v »Službenih novinah"V Drugo vprašanje pn je zopet, kaj bo z vsemi akademiki, ki »o se boleli izpopolniti v tehniški stroki na tehnikah v Češkoslovaški, Franciji, Nemčiji, Avstriji in drugod in so sedaj ob nastopu gospodarske krize in poleni še stroge finančne zapore, tako rekoč brez upanja, da bi svoje zapo-čeie študije na inozemskih tehnikah dokončali. Absolventi tehničnih srednjih šol v Jugoslaviji, kateri so le-te dovršili z odličnim ali prav dobrim uspehom, so brez težkoč sprejeti nu tehničnih visokih šolah v vseh zgoraj navedenih državah. In ko se li absolventi vrnejo domov kot inženerji, jim naše oblasti diplome priznajo. Iu zopet stojimo pred vprašanjem, zakaj odnašali v druge države milijonske vsote, zakaj plačevali inozemskim tehnikam visoke šolnine, ko bi pa ves ta denar lahko ostal doma. Da, tu je treba takojšnje pomoči, realizirati novi zakon o tehn. srednjih šolah, postavili se na stališče, kakor vidimo to v državah z visoko razvito tehniko: »Nadarjenim proslo pot do izpopolnitve v korist narodu in državi!« Zato prosimo, da mero-dnjni činitejji takoj ukrenejo, du se reši to kričeče vprašanje in drugič, da se bo zakoii, če je že izšel v Službenih novinah , res izvrševal. — Albin Per. — Fotografska razstava. Prejeli smo: Na letošnjem jesenskem velesejmu je priredil ljubljanski Fotoklub jugoslovansko fotografsko razstavo. O njej sledeče: Namen razstave naj bi bil pokazati višino današnje jugoslovanske fotografije. Prireditelji stvari gotovo niso vzeli preveč resno, kajti razstava še daleko ni dosegala tega namena. Prvi kamen spotike je bila že vstopnina. Še enkrat višja vstopnina kakor pa na umetniški razstavi v sosednjem paviljonu je precej jasno dokazovala zgrešen namen prireditve, Pripomniti pa je treba, da so imeli umetniki s pravilno opremo svojega paviljona gotovo večje stroške. Vendar to le j mimogrede. Glavni nedostatok so bile seveda raz- ' stavljene fotografije. Na razstavo spadajo le slike, ki so v izberi motiva odlične ali vsaj prav dobre, vse pa seveda brezpogojno originalne. O tehnični dovršenosti niti ne govorim, ker je jasno, da spadajo že k oceni za sprejem na razstavo le tehnično brezhibne slike. Na tej razstavi pa je bilo — mirno rečeno — 80 odstotkov tehnično nedo-vršenih slik. Človek bi pričakoval le mojstrska dela, tu pa si videl kako se ta bori še z osnovnimi fotografskimi pojmi, kako drugi niti ne zna pravilno odrezati slike, kako Iretji z nesmiselno rabo »rnster-folije« docela skvari fineso motiva itd. Da neoriginalnega motiva ne kaže razstaviti je tudi samo po sebi umevno. Slike so bile seveda nn prodaj, nakar je opozarjala že vsaka slika posebej s svojo pretirano visoko ceno. Na dobro vidnem mestu pa je bilo še posebno opozorilo za prodajo slik s pripombo, da se razumejo cene brez okvirjev. Pravi fotoamater se poleg svojega poklica bavi s fotografijo le v zabavo in razvedrilo. Kdor fotografira za prodajo in dobiček ni fotoamater. Mnenje, da mora priti amater n« svoj račun« ni pravo, kajti amalerslvo brez gmotnih žrtev prehaja žo v poklic. Nekaj takih folo-amoterjev si je pred objavo novega obrtnega zakona še pravočasno preskrbelo obrtni list. da morejo ostati se nadalje »fotonmaierji . če amater tu pa tam le proda kako sliko, bi jo smel dati kvečjemu za lastno ceno. Takole bi na primer smela veljati oljnata fotografija (BromBldruek) v velikosti 24 X30 cm le kakih 40 Din, pri tem računam. da se amaterju posreči le vsnka tretja slika. Za 300 Din — to ceno sem videl na neki manjši razstavljeni fotografiji — se dobe že prav lepi slikarski ali grafični originali priznanih umetnikov in ne fotografije — četudi oljnate, ki so menda večne, kakor trdi nek fotoamater v opravičilo. — Fotoamater. — Dve avtomobilski nesreči. Na čuden način se je ponesrečil 24 letni delavec Jože Miklič iz Stare cerkve na Kočevskem. V nedeljo zvečer je šel peš domov, na cesti pa ga je dohitel neki voznik, h kateremu je prisede!. Po cesti nasproti pa je pripeljal neki avtomobil, šofer očilrio ni videl voza ter ga je zapazil šele zadnji hip. Mikliču se je zdelo, da vozi avtomobil naravnost proti konjem ter da bo vsak hip zavozil v voz. Boječ se nesreče, je hitro skočil z voza. Prav tedaj pa jo šofer napravil oster ovinek in Miklič ie padel naravnost pod avtomobil, ki ga je podrl. Avtomobil je zlomil Miklič dvakrat desno nogo in sicer nad in pod kolenom. Poškodovan pa je'Miklič po vsem telesu. Avtomobil je hitro vozil dalje in ni znano, ali je šofer sploh opazil, da je |>odrl človeka, ali pa je šofer nalašč pobegnil, da se izogne sitnosti. Hudo ranjenega Mikliča so pripeljali v ljubljansko bolnišnico. — V Podgorju na Gorenjskem se je v soboto ponesrečil 24 letni Alojzij Mikič, delavec iz predilnice v Tržiču. Mikič se je peljal s kolesom skozi Podgorje. Na ovinku ceste pa mu je privozil . nasproti avto, ki ga je podrl, Mikič Ima hude notranje poškodbe. Tudi njega so prepeljali v ljubljansko bolniSnieo. — Nesreče na deželi. V Tržišču sc je ponesrečil v nedeljo. 47 letni jože Bitovee, hišar iz Rakovnika pri št. H upe rtu. Splašili so se mu konji, tako da sc je prevrnil voz in jc Bidovec podenj padel. Zlomil si jc desno roko. — Huda nesreča sc je pripetila %-letiiemii Jožetu Okorni i. posestnik u iz Sobrač v občini št. Vid pri Stični. Okorn je vozil |x>In voz sndja, V Trebnjem je na klancu hotel zavreti voz. pa je pade! z voza. 2000 kg težki voz mm jc šel čez levo roko in mu jo je popolnoma zmečkal. V Vojskem pri Vodicah nu Gorenjskem se jo po-ncsrečil 8 letni /idurjev sin Jernej Toni, Nabiral je bezgov plod, pa je padel / drevesu iti si zlomil levo roko. — Bufet na železniški postaji Velenje. Ravnateljstvo držnvnih^žele/nic v Ljubljani razpisuje pismeni natečaj'"/a" uporabo kolodvorskega baletu na postaji Velenje. Licitacija sc bo vršila 10. oktobra t. I. ob enajstih pri gornjem ravnateljstvu (Ljubljanski dvor) soba št. V). I. nadstropje, — Kedaj bomo kaj podobnega brali za bufet na Grosupljem? Čas bi že bil! Jugo-Lutz peči Ljubljana Šiška — Ako trpite na zaprtju, pijte pdiuole naj-jučjo rogaško slatino to je »Donat«. Do'zirunje: Pijte zjutraj na teščo po 200—250 gramov hladne zdravilne vode »Donat«. Isto dozo tudi pred in popoldne, kakor tudi zvečer — vedno pol ure pred jedjo. Shranite polne steklenice v kleti ležeče in ne stoječe. — Individualni kroji — damski modni atelje Josipina Iglič, Ljubljana, Tavčarjeva 3. — Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekom kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic dokazujejo, da radi jemljejo »Franz-Josef« vodo posebno bolniki na želodcu, črevesu, jetrih, ledvicah in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nedeljski spori Kot že tolikokrat, tako je bil tudi proilo nedeljo glavni športni dogodek v Zagrebu. Tamkaj so tekmovali najboljši lahkoatleti iz vse države za prven&tvo poedincev, obenem je bilo pa tekmovanje tudi izbirno za sestavo moštva, ki bo nastopalo na balkanski olimpijadi v Atenah. Udeležba je bila rekordna. Tako število kvalitetno dobrih atletov že dolgo ni bilo zbrano na nobeni prireditvi. Iz vseh mogočih krajev so priili atleti, da si pribore mesto v reprezentančnem moštvu in s tem tudi potovanje v Ateno. Toda kadar se zbere elita atletov takrat ponavadi padajo rekordi, postavljajo se novi. Na tem tekmovanju pa elita ni postavila udeležbi primerno število novih rekordov. Rekordi stari 10. let še obstoje, torej današnja garda še ni dorasla v vseh disciplinah onim, ki so tekmovali pred 10 leti. Na olimpijadi so padali rekordi skoro v vsaki disciplini, ker so se med seboj borili najboljši. Zato smo tudi v Zagrebu pač več pričakovali. Toda čisto brez uspehov tudi to tekmovanje ni minulo. Vsaj za našo slovensko lahko atletiko ne. Našim fantom je celo uspelo doseči več prvih mest, prav povsod so Pa energično posegli vmes in se prav dobro plasirali. Tudi med rekorderji beležimo Slovence. Na 10 km ie prvi Kovačič v rekordnem času, tudi Slapar, ki je najbolje vrgel kopje bi dosegel boljši met, da ga ni močan protiveter oviral. Državno prvenstvo poedincev je končalo z uspehi predvsem za Slovensko lahko atletiko. Seveda za dobre rezultate je potrebno tudi dobro tekaiišče, pač vse priprave. 0 tekališču, bi i pa morali vse drugo reči, kakor da je bilo dobro. ! Zlasti skakalci se močno pritožujejo. Precej čudno i je bilo ludi s stoperji. Močno se je opažalo favo-! riziranje Zagrebčanov. To seveda naših fantov ne l sme motiti., V Zagrebu so pokazali tak napredek, , da najbrže ni daleč čas, ko se bomo vse drugače i ž njimi pomenili. Na precej burni seji se je dolo-! čila reprezentanca, ki meče čudno luč na koalicijo j v Zvezi. V Atene bo potoval skoro ve« Maraton, j Od posameznih klubov so določeni nasledni atle-I ti za Atene: Hašk: Jamnicky (100, 200, 400 m), : Tučan (srednje proge), Gojič (kladivo), Jugoslavija: . Stevanovič (sprint), Kleut (meti), BSK: Spahič (meti), Miokovič (troskok), Concordia: Buratovič najbolj*! atlet, ki si je priboril tudi pokal Maratona (skoki in sprinli), Manojlovič (meti), Bačka: Mikič (skoki), Maraton: Ferenščak (teki), Kalay B (skoki), Thaler (skoki), Schvvarc (skoki). Zadnja dva tekmovalca sta zasedla samo pri teku na 400 m napreke tretje in četrto mesto v zelo slabem času! Ilirija: Zupan (kladivo), Zupančič (teki, meti in skoki), Šporn (teki na dolge proge). Primorje: Skok (sprint), Slapar (sprint in kopje), Zorga (tek na srednje proge). Poleg imenovanih pridejo v poštev v slučaju, da bo dovolj denarnih sredstev še Kovačič (Primorje), Martini (Hašk), Vidovič (Concordia), Bručan (Ilirija). Vodje moštva bodo Dobrin in Frančič. Minister za telesno kulturo je JLA.S, naklonil 30,000 Din podpore, najbrže bo radi tega lahko odšlo v Atene kompletno zastopstvo, ludi z nekaterimi rezervami. Poleg lahko atletskega državnega prvenstva smo imeli tudi prvenstvo nogometašev. Vsi dosedanji rezultati kažejo, kakor smo napovedali pred tekmovanjem, da se bosta v finalu udarila Jugoslavija in Hajduk. Jugoslavija je v revanžni igri odpravila Vojvodino s 4:2 in pride v drugo rundo, v kateri se sreča s Concordio, Hajduk v Splitu ni imel ravno dosti dela v Gradjanskim, katerega je gladko odpravil s 3:0. V revanžni igri gotovo ne bo Gradjanskemu uspelo zmagati z višjim rezultatom. Hajduku je druga runda že sigurna, sreča se v njej »koro gotovo z BSK. Ker ta ni v posebni formi je Hajduk »koro siguren finalist. Od ostalih športnih dogodkov je zanimiv sklep mandarske plavalne Zveze, ki je sklenila, da bo od 1933, dalje prirejala vsako leto z našo plavalno Zvezo po dve meddržavni tekmi. Od domačih dogodkov je važen lokalni pokalni finale med Mariborom iz Železničarji, Zmagal je Maribor s 2 : 1, ki pride v finale z zmagovalcem Ljubljanskega okrožja. Prihodnji mesec bodo pa imeli v Zagrebu prvovrstno teniško atrakcijo. Teniški cirkus Tilden & Co pride v Zagreb, seveda če bo vreme dopuščalo. P"* H * M BHOVI I PLANINKA ČAJ ftahovcc zmanjšuj« prt' tlsck krvi In ia hvalilo proti poapnenlu 211. — Zavttak Odi 80*- v apotekah. u PLANINKB inOAVHNI ca j Ivi Nočna ^a»il»ka vafa na Brodu (H. Vid, 1«. septembra. V soboto zvečer so nekatarj ftantvidčani ter h»-di ljudje v drugih okoliških vaceh začudeno strmeli in vpraševali, kje neki gori, ko se je nenadoma oglasil gasilski rog ter so pričeli skozi vas drveti z. vseh strani ganitei z brizgalnami in raotor-karni. Pojavila se je celo govorica, dn gori na šmarni gori pri Gorjancu, k! ima »voj dom v sedlu med Grmado in šmarno goro. Na lem sedlu je namreč zagorel 8 minut pred deveto zvečer velik kres, ki pa jebil le zjiamenje za začetek »velikega požara« na Brodu, »Gorela« je Česuova elektrarna z vsemi pripadajočimi poslopji. Namišljen požar v Česnovi elektrarni je bil prirejen od Savske gasilske župe, ki je v ta namen organizirala prvo svojo nočno gasilsko vajo, Iri m j« je udeliilo vseh 13 župnih društev in sicer: Dravlje, Podutik-Glince, št. Vid, Vižmarje, Gane-Ije, Stauežiče, Medno, Preska, Zg. Pirniče, Sp, Pir-niče, Gameline, Rašica, 'Tacen. O nameravam vaji so bili obveščeni isti dan samo načelniki posamez-nih društev, ki so deset minut pred začetkom »požara poklicali k sebi druStvene trobentače, d« m trobili k »požaru«. Tako se Je gasilski rog oglasil skoraj istočasno i>o vseh trinajstih vaseh, ko j« »a Šmarni gori zagorel domenjen kres. Na Brodu ob česnovi elektrarni, kjer je •po-žar< ob devetih zvečer že z vso silo »besnel ter ugonabljal« poslopja, je čakal na prihajajoča gasilna društva župni načelnik g. Arhar Jože iz Viž-marjev, tajnik g. Rupnlk Jože tar iupni trobentač g. Hafner iz Dravelj. Najprej so prihiteli k »požaru« gasilci iz Tacna z ročno brizgalno, ki so jo pripravili k delovanju ob jwsu elektrarne. Po osmih minutah so bili pri elektrarni že dameljski gasilci s tovornim avtomobilom in motorno brizgalno. Po 10 minutah so prihiteli gasilci Ir. Vllmarjev z motorno brizgalno, po 15 minutah so bili na »pogorišču« z motorko gasilci iz Guncelj. Po 18 minutah »o prišli ž gasilci iz Sp, Plrnlč, 2 minuti za njimi tudi gasilci te Z«. Pirnlč, oboji z motorno brizgalno. Gasilci iz Medna »o pritekli « »vojo ročno brizgalno 25 minul po začelku »požara«. Pol ure po alarmu so bili tamkaj gasilci iz Št. Vida in i i. StanežiČ, oboji hkratu, z ročnima brizgaInam«. Največjo pohvalo zaslužijo pač Raščani. ki so prihiteli na Brod že i>o 32 minutah, čeprav so imeli prav za prav najbolj nerodno pot. Ob tej priliki ne J« prvič očitno pokazala velika korist nove reste na Rašico, zakaj |H> stari cesti Haftčani sploh ne bi bili inogli v dolino pomagat gasit. Tudi drugi gasilci bi v slučaju požara le težko prišli na Rašico. Gasilci iz Dravelj «o bili pri oročila. Sreda. 21. septembra: 12.15 Plošče. 12.45 Dnev-I ne vesli. 18.00 Čas. plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 M. Humek: Nasveti m domači vrt. 19.80 Literarna ura: Mladina in »lovstvo (L. Mrzel). 20.00 Samospevi gdč. Milene Verbifceve j Samospevi g. Jože l.ikoviča. 21.00 Salonski kvintet. 22.00 čas, poročila. 22.15 Prenos koncert« ir kavarne »Zvezda«. Drugi programf i Torek, 20. septembra. Zagreb: 20.30 Komorna glasba. 22.40 Lahka glasba. — Barcelona: 21 10 Radio orkster. 22.00 Večerni koncert. 23.00 Prenos koncerta iz restavracije. - Sfuttgart: 21.30 Her mann Noetzelove kompozicije. 22.45 Koncert. — Katovice: 22.05 Plesna glasba. Berlin- 20 30 Narodni (»lesi. - Belgrad: 20.00 Vokalni koncert Miorslave Binički. 22.80 Zagreb. 22.80 Poročil«, nato ciganska glasba. — Kcroiniinster: 20.00 »Dja-milehr. orientalska opera. 21.45 Tiiina na morju. (Literarno-glasbena ura.) — Praga: 20.80 Instrumentalni koncert. 22.20 Plošče. — Dunaj: 19 40 Vojaška godba. 21.10 Komorna glasba. 22.2i Koncert Sreda. 21. septembra: Zagreb: 20.80 Cerkveni koncert. 22.00 Prenos zvočnega filma. 22.30 Poročila in vreme 22.40 Prenos zvočnega filina. - Barcelona: 21.05 R«dio or-kester. 21.30 Moderni plesi. 22.45 Prent« koncert« ' ,7' kavarne. - Stuttgart: 20.00 R. Schumannov kon-, cert. 21.10 Nemški študentovski večer. 22.45 Kon-| cert. - Frankturt: 20.00 Schumannov večer. 22.45 Koncert. _ Berlin: 20.00 »Hofmannove pripovedke«, predigra, L in II. dej. J. Offenbach. 22.00 oroeda, nato koncert. _ Belgrad: 30.50 Vokalni koncert Lise Ponove. 21.20 Violinski koncert. 21.ao Sprehod po Evropi. — Rfronitiostor: 20.00 Pester večer. 21.45 Sodobne kompozicije. _ Laa genberg: 20.45 Simfonični koncert. 22.45 Koncert, — Praga: 20.40 Saksofon. — Dunaj: 19.25 Koncert dunajskih filharmonikov. 21.06 Reettacija. '22.10 Plesna glasba. — MHnrhcn: '21.30 Narodni večer 22.46 Koncert. — Budapest: 20 80 Koncert opernega orkestra. — 22.15 Ciganska glasba. Mož, ki je zmagal malarijo "ttrtrfar-r' ' ' 1 - • *«*»