7 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ J
OB PRAZNIKU OSVOBODILNE FRONTE, 20. OBLETNICI REVOLUCIJE IN PRVEM MAJU
Čestita
VSEM BRALCEM IN VSEM NAŠIM DELOVNIM LJUDEM UREDNIŠTVO
No n.
LJUBLJANA, APRILA 1961
ŠTEVILKA 4
Z REDNEGA LETNEGA OBČNEGA ZBORA NAŠE SINDIKALNE ORGANIZACIJE
SINDIKAT PRILAGODITI jOVIM OBLIKAM GOSPODARJENJA
—-jV soboto, dne 8. aprila, je bila veliki kino dvorani redna letna inferenca sindikalne podružnice tostroj. Razen številnih gostov različnih podjetij kovinarske foke so bili navzoči tudi nekaki vidnejši funkcionarji občine *ka. Udeležba naših delegatov 'bila zadovoljiva, k poročila, ki ga je prebral ^sednik sindikalne organizaci-! Stane Levičar, je bilo raz-'kio, da se je sindikalna orga-2acija v razdobju .od zadnjega 'enega zbora živo zanimala za vizvodna vprašanja. V zvezi s 1,1 je poročal o nekaterih večjih ‘Pehih, ki smo jih dosegli v tem 'sk, zlasti pri povečanem izko-'eanju zmogljivosti. Poudaril je, 1 odbori sindikalne organizacije 'Srešajo poročil uprave in poro-* Prodajno-projektivnega biroja. )d' lij o stvarnih podatkov o trži-3in poudarjajo, da ne bi smela *i naša prodajna služba hladno-.a.^ha pri iskanju naročil. Ko je 'tu ifjriš Levičar govoril o našem '‘9vškem svetu, je .ugotovil, da 'bil pravilnik o poslovanju dedkih svetov EE eden izmed i Naprednejših v Jugoslaviji in .	1 $e po njem zgledovala druga
10 Ujetja in politični forumi. Pri pa smo obstali in delavski oV’ 'e| EE niso zaživeli tako, kakor ECtl bo sprva želeli. V svojem poro-‘J1 je grajal DS EE, ki ne upo-' ®”ljajo nekaterih pravic, ki jih itnajo. Hkrati pa tudi zahteval, 02’ i dobe možnost samoodločanja 'astnih problemih. Ne smemo —dopuščati, da bi stali ob stra-
__ samo s posvetovalno pravico,
io imajo že od prej. V zvezi J |em je predlagal, da je treba C I ‘bprej preiti na obračun po EE. Ifovariš predsednik je pohvalil fbešna prizadevanja naše ka-v0i| Vske službe, ki ji je v soraz-kratkem času uspelo pri-/ fbiti precejšnje število novih ze'ravcev za drugo izmeno in jih I^fbosobiti za nekatere vrste dela. L’ zvezi z nagrajevanjem je med i?gim pohvalil prizadevanja sin-l»kalne organizacije, ki ji je z počno intervencijo uspelo od-bolj ali manj prikrito planiranje presegov in zniževanje ftegorij dela in časa izdelave, r organizacijskem poročilu je pe|°tovil, da so v odborih podruž-,-jjp vse preveč delali predsedniki, Etati ,pa bi morale imeti komi-j‘‘“ izvršnega odbora več stika ajl ‘bferati podružnic.
Orisal je tudi obsežno dejavnost referata Skrb za človeka, omenil problem prehrane naših delavcev in še nadaljnjega dela pri HTV. Prav tako je predlagal, da bi posvečali še mnogo večjo pozornost za gradnjo novih stanovanj in počitniških objektov. Ob koncu je poročal tudi o delu kulturno-prosvetne in športne dejavnosti in se v skopih besedah dotaknil sodelovanja z mladino.
Po kratkem odmoru se je pričela razprava, kjer se je v imenu vseh gostov iz Slovenije in Hr-vatske prvi oglasil predstavnik »U 1 j a n i k a«, ki je pozdravil delegate in v kratkih besedah poudaril velik pomen kompleksnega nagrajevanja in prehoda na EE za nadaljnje uspešno delo podjetja.
Milan Vidmar — predsednik delavskega sveta. V s volem poročilu je govoril o vzrokih, ki so vplivali na to, da delavski sveti EE še niso zaživeli v celoti. Naglasil je, da so vzroki za to v nekaterih neenotnih stališčih glede decentralizacije skladov, na drugi pa EE niso uporabljale nekaterih pristojnosti, ki bi se jih lahko. Tovariš Vidmar je med drugim predlagal, naj bi čimprej dokončno izdelali perspektivni plan podjetja in izdelali pravilnike o delitvi dohodka, o izgradnji družbenega standarda in podobno, ki predstavljajo materialno bazo za razvoj podjetja in ki direktno omogočajo izpolnitev postavljenega plana. Predlagal je, naj -bi postala naša komercialna politika ofenzivnejša. Seveda bi morala v zvezi s tem še bolj skrbeti za vzgojo novih, solidnih komercialnih kadrov.
Štefan Šorli se je v svojem govoru dotaknil nekaterih kritičnih pojavov v zvezi z nagrajevanjem v sindikalni organizaciji oskrbovalnih obratov.
Miro Stalovsky se je v svoji razpravi zavzel za čimprejšnjo in ugodno rešitev zaposlitve starejših delavcev, ki so fizično že oslabeli.
Alfred Tomažič je govoril o izobraževanju. Kritično in precizno je osvetlil to področje naše kadrovske službe in nakazal tudi smernice, po katerih bi morali delati.
Franc Ratej je govoril o kul-turno-prosvetni dejavnosti in je predlagal, naj bi podjetje bolj
podprlo to dejavnost, kakor jo je doslej.
Stane Vogelnik, sekretar TK ZKS, je govoril o odnosih med novo nastalimi EE in .poudaril, da mora biti vsaka politična ali kaka druga akcija v podjetju skupna. Naglasil je, da ne moremo nobenega strokovnjaka, kljub njegovi proizvodni usmerjenosti, izločiti iz politične dejavnosti. Govoril je tudi o očitkih sindikalnim in partijskim forumom, češ da so postali drobnjakarski in razložil, da je to posledica starih metod dela. Glede medsebojnih odnosov je rekel, da se bodo izboljšali, ko bodo urejeni tudi materialni odnosi.
Tovariš Gazič je razpravljal o težavah mladinske organizacije.
Ivan Kogovšek, glavni direktor, je uvodoma razpravljal o naši prodaji in govoril v zvezi s tem o ceni, dobavnih -rokih in o kvaliteti. Glede cen je rekel, da jih je potrebno neprestano zniževati, dobavni roki naj bi se skrajševali i-n seveda kvaliteta večala. Govoril je o sistemu nagrajevanja, o organizaciji podjetja, decentralizaciji delavskega samoupravljanja, o delovni -disciplini, kontrolnem biroju, prodajni službi in o ostalih proizvodnih problemih.
Jože Curk, predsednik občinskega sindikalnega sveta občine Šiška, je govoril o EE, odnosih med ljudmi in o delavskem samoupravljanju. V kratkem je razložil oblike namenskega varčevanja za gradnjo stanovanjskih hiš.
Sklepi
Pri nadaljnji decentralizaciji! delavskega upravljanja naj bo skrb sindikalne organizacije tudi v tem, da vključi v neposredno upravljanje čimveč proizvajalcev, da se ne bi pojavile v organih samuopravljanja kakršnekoli oblike birokratizma.
Pri uvajanju novih načinov stimulacije ekonomskih enot moramo težiti, da bodo imeli DS EE pravico do razpolaganja s čistimi dohodki EE in v čim večji decentralizaciji skladov tako da bo zagotovljena stimlulacija za dobro gospodarjenje ekonomskih enot in istočasni dvig življenjske ravni delavcev. Centralni organi upravljanja naj si pridrže glede gospodarjenja s skladi le toliko pravic, da bo zagotovljen planiran razvoj podjetja kot celote.
Delavski sveti ekonomskih enot naj čimprej uveljavijo kompetence, ki jim jih daje pravilnik za delo ekonomskih enot in naj pri tem pazijo, da se ne bi izgubljali v nepomembnih drobnarijah. Vse svoje delo naj osredotočijo na probleme, od katerih je odvisen njih gospodarski uspeh.
Sindikat naj v povezavi s kadrovsko službo skrbi za vzgojo gospodarsko in politično razgledanih kadrov ne le za delo v svoji organizaciji, ampak tudi za delo v organih delavskega samoupravljanja in za vse člane kolektiva, tako da bodo zavestno spremljali gospodarjenje v svoji enoti in bili sposobni primerjati gospodarske rezultate svoje enote.
Sindikat naj tako kot nekatere druge politične organizacije naveže trdnejše stike z uredniškim odborom in uredništvom tovarniškega časopisa.
OB PRVEM MAJU, MEDNARODNEM DELAVSKEM PRAZNIKU, ČESTITAJO DELOVNEMU KOLEKTIVU TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ: ZVEZA KOMUNISTOV, DELAVSKI SVET, UPRAVNI ODBOR, LJUDSKA MLADINA SLOVENIJE, SINDIKALNA ORGANIZACIJA IN ŠE POSEBEJ UPRAVA NAŠEGA PODJETJA Z ŽELJO, DA BI POSVETILI VSE SVOJE MOCl ZA IZPOLNITEV NAŠEGA PETLETNEGA PLANA IN TAKO PRISPEVALI K HITREJŠI IZGRADNJI NAŠEGA GOSPODARSKEGA SISTEMA IN DVIGU LASTNEGA ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA!
Tovarniški odbor sindikata naj temeljiteje sodeluje z odbori sindikalnih podružnic. Pri tem naj poišče nove oblike organizacijske strukture.
Sindikalni podružnici naj nače-Ijuje plenum, v katerega naj bi bili vključeni tudi predsedniki sindikalnih podružnic, zaradi obojestranske seznanitve z različnimi problemi.
Komisija »Skrb za človeka« naj še nadalje deluje z ustreznimi referati, razširja in poglablja svoje delo.
Sindikalna organizacija naj se z vsemi močmi trudi, da bi podjetje uvedlo vse možne oblike finansiranja gradnje stanovanj, upoštevajoč denarne sposobnosti vseh prosilcev.
Sindikalna organizacija naj se še naprej trudi za zagotovitev čim večjih zmogljivosti naših počitniških domov in naj išče take oblike regresiranja, da jih bo de-
ležno čimveč članov kolektiva ter naj v ta namen sprejme ukrep pri upravi podjetja.
Naša organizacija naj krepi kulturno-prosvetno dejavnost v našem podjetju in nudi čim večjo podporo tistim članom, ki se aktivno udeležujejo dela v DPD Svoboda. Prav tako naj v prihodnje podpira vse pozitivne težnje referata za delavsko rekreacijo.
Tudi v prihodnje naj nudi vso pomoč mladinski organizacji.
Sindikalna organizacija naj teži k dvigu delovne zavesti in delovne discipline.
Gradivo sindikalnega občnega zbora naj preštudirajo vse sindikalne podružnice.
Sindikalna organizacija naj podvzame potrebne ukrepe pri vodstvu HTV podjetja, da se še izboljšajo higiensko-tehnični pogoji delavcev, zlasti v obratih s s škodljivimi delovnimi pogoji.
(Nadaljevanje na 2. strani)
MLADINCI V TOVARNI RADE KONČAR
Dne 19. marca je odšla skupina mladincev na izlet v Zagreb, kjer si je ogledala tovarno Rade Končar. Tamkajšnji mladinski funkcionarji so nam povedali, da je imela tovarna ob ustanovitvi le 160 ljudi, zdaj pa jih ima že 6.000. Podjetje ima zdaj 24 milijard dinarjev bruto produkta.
M. Trstenjak
0 svojem delu odločajte sami
Rezultati poslovnega leti
Obračun poslovnega leta 1960 je pokazal nadaljnji vzpon dose-
ženih proizvodnih in finančnih rezultatov. Analiza doseženih poslovnih rezultatov v zadnjih šti-
rih letih nam daje tole sliko, (pri tem veljajo rezultati leta 1957 kot
bruto proizvodnja po količinskih pokazateljih
blagovna proizvodnja ie bila dosežena
Po finančnih pokazateljih je bil dosežen tale rezultat: blagovna realizacija
Kljub precejšnji razvlečenosti in mnogim razpravam, ki bi se jih dalo skrčiti v nekaj bistvenih stavkov, je zadnji občni zbor naše sindikalne organizacije ponovno razgibal nekatera mrtvoudna vprašanja, ki pa živo izstopajo vsak dan, na vsakem koraku, a ostajajo nerešena.
Ena izmed glavnih ugotovitev občnega zbora je bila vsepovsod čakajo samo direktiv »z vrha« in o svojem delu, kljub kompetencam, ki jih imajo, ne odločajo sami. Naj navedemo primere, ko prihajajo ljudje zaradi manjših stanovanjskih zadev na višje sindikalne (pa tudi partijske in druge) forume, namesto da ;bi jih reševali v osnovni organizaciji. To se zlasti 'primeri v zvezi s politiko nagrajevanja.
Pomanjkljivost sindikalnih no-družnic je tudi ta, da se često niso znale prilagoditi novim oblikam našega gospodarstva. Vse premalo so iskale stika z organi samoupravljanja in jim niso dajale odgovora za svoje delo, seveda pa tudi njih niso klicali na odgovor in na posvet o skupnih zadevah.
To je imelo često za posledice, da smo v tovarni vozili po dveh ali tudi več tirih. Zaradi tega nismo imeli o važnih vprašanjih enotne politike in je lahko sedel vsak na svoj vlak in se odpeljal tja, -kamor mu je najbolj ugajalo (pa čeprav včasih na račun skupnih interesov). Udeleženci občnega zbora so te tudi spraševali, kje so vzroki, da se prireditelji niso spomnili, da bi pregledali sklepe lanskega zasedanja in povedali, kako in koliko so jih izpolnili.
Naj ugotovimo še, da med di-skutanti nismo opazili nekaterih najvidnejših političnih predstavnikov, ki bi imeli občnemu zboru marsikaj poročati, in nekaterih referentov, ki so precej vezani na delo in politiko sindikalne organizacije. Hkrati s tem ugotavljamo razveseljivo dejstvo, da ni bil zadnji občni zbor sindikalne organizacije le pregled »izrednih usnehov« in »ogromnega skoka«, ki smo ga naredili od zadnjega zasedanja, ampak je bil resnično kritičen in ne le »kritičen« pregled dela lastnih in drugih pozitivnih političnih sil v Litostroju. Bobu so rekli bob.
Doseganje -tega rezultata ni bilo enostavno, saj se je podjetje moralo boriti z ogromnimi težavami že pri plasiranju svojih razpoložljivih strojnih kapacitet in glede potrebnih finančnih sredstev za obratovanje. Kot v letu 1956, je sprememba investicijske politike prizadela Litostroju hud udarec tudi v letu 1960, ker smo iz proizvodnega programa morali črtati že predvidene objekte za planirano -izgradnjo hidrocentral. Izpad teh objektov se bo poznal tudi v proizvodnji letošnjega leta. Proste kapacitete je podjetje sicer nadoknadilo z drugimi naročili, ki pa niso popolnoma odgovarjala našim strojnim kapacitetam, torej tudi niso mogla v celoti nadoknadniti izpada vodnih turbin.
primerjalna baza, označena odstotki):			s 100
1957	1958	1959	1960
100	100,7	133,5	149,2
100	98.1	134	140
100	100,6	119	142,4
Razvoj	obsega	proizvodnje je	
1957	1958	1959	1960
100	105,1	110,8	119
Iz primerjave porasta delovne sile in porasta proizvodnje sledi, da proizvodnja hitreje raste -kot pa število zaposlene delovne sile. To pomeni, da se storilnost v našem podjetju iz leta v leto veča, kar je vsekakor razveseljivo. Ta uspeh je še toliko pomembnejši, ker smo v letu 1960 sprejeli v službo precej nekvalificirane delovne sile, ki se priu-čuje šele na delovnih mestih.
Poslovni uspeh se zlasti zrcali v doseženem dohodku oziroma dobičku (v odstotkih):
doseženi dohodek doseženi dobiček
1957	1958	1959	1960
100	107,7	135,8	147,6
100	87,1	112,9	122,6
Živahnejša gradbena dejavnost
V	projektu 105 stanovanjskih enot — Uvajati bo treba namensko varčevanje — Preureditev počitniškega doma v Fiesi — Projektna dokumentacija za počitniški dom v Umagu je za prvo etapo gradnje objekta odobrena — Li.tostrojska menza bo pričela obratovati verjetno v pogodbenem roku — Zgradili bomo telovadnico in sodobno kopališče.
V	Litostroju zavzema gradbena dejavnost vse širši obseg. Z novimi investicijami se nam povečujejo proizvodne zmogljivosti, s povečanjem proizvodnje se na-m zboljš-uje rentabilnost vloženih sredstev na eni strani, na drugi se nam pa povečuje sklad skupne uporabe.
Za povečanje proizvodnje nam niso potrebna sredstva samo za industrijske objekte, temveč tudi za stanovanja, ki jih potrebujemo ' za nove delavce. Stanovanjska izgradnja je v Litostroju zelo pe-reč problem in bo treba zanjo potrošiti še mnogo sredstev.
Trenutno imamo v gradnji skupno z zadružniki 226 stanovanjskih enot, ki bodo vseljive v letu 1961. V projektu je 105
V NOVI ODBOR SO BILI IZVOLJENI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ante Burič, Bojan Brenčič, Alojz Berginc, Peter Dolinar, Alojz Ferlinc, Avgust Klmenec, Boris Kalčič, Anton Kapušin, Franc Kranjc, Marija Leskovec, Stane Landero, Leopold Malovrh, Leopold Pirih, Tončka Smerajc, Miro Stalovski, Marija Šiško, Štefan Temlin, Milan Vidmar, Er-
Aleksander Prosen, Janez Križaj, Štefan Šorli, Mirko Erman, Andrej Knez, Franc Lovše, Radoš Krulej, Tomislav Krstič.
V NADZORNI ODBOR PA SO BILI IZVOLJENI:
Ivan Bedina, Stane Koprivnik, Ančka Jager.
DELEGATI ZA OBČINSKO KONFERENCO SO:
Stane Levičar med branjem svojega poročila
Milan Seme, Ivan Svoljšek, Boris Klemenc, Rado Belič, Franti-šek Dvorak, Dominik Doma, Franc Bobnar, Ante Burič, Franc Černivec, Vladimir Krošelj, Štefan Temlin, Franc Saje, Ilija Ostojič, Marija Podlipnik, Štefan Rojina, Hasib Muhadimovič, Milan Vidmar, Marjan Križnar, Vlado Kajžar, Franc Vrenk, Jože Avbelj, Radoš Krulej, Slavko Mre-žar, Stane Markelj, Anton Kapušin, Štefan Šorli, Zvonimir Tepina, Ivan Križaj.
nest Ferjanič, Ivan Svoljšak, Ladislav Tomc, Ksenija Šmid, Cveto Furlan, Janko Černe, Jože Mravlja, Edi Ostanek, Ilija Ostojič, Franc Sajevic, Marjan Križnar,
UDELEŽENCI KONFERENCE ZA REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA PA SO:
Bodoči predsednik, Avgust Klemenc in Miro Stalovsky.
stanovanjskih enot, ki pa jih bomo realizirali, če bodo sredstva na razpolago šele v letu 1963.
V petih letih potrebujemo še najmanj 800 stanovanjskih enot, za katere bomo potrošili skupno poldrugo milijardo dinarjev.
Analize doho-dkov iz sklada skupne porabe podjetja in pred-’ videnih posojil iz republiškega in občinskega stanovanjskega sklada pa kažejo, da redni prilivi ne bodo zadoščali. Če ne bomo pod-vzeli odločnih korakov, bo stanovanjska izgradnja močno zaostala.
Nujno potrebno je, da organiziramo med člani kolektiva akcijo namenskega varčevanja za gradnjo novih stanovanj. Razne ustanove, podjetja in zadruge v Ljubljani in drugod že pričenjajo varčevati na tak način in so pokazala že lepe uspehe.
Gradbena dela obratne menze z uspehom napredujejo. V delu so električna, vodovodna in ostala instalacijska dela. Oddani sta kuhinjska -in ostala oprema. Vse kaže, da ibo menza pričela obratovati v pogodbenem roku. Problem foo le parkovna ureditev okolice menze, ki ibo zaradi predvidene selitve režijske mizarne . v v prostore DUR izvršena prepozno in bo zaradi tega ureditev poti do kuhinje nove menze močno ovirana.
Upamo pa, da se bo z vsakoletnim povečanjem proizvodnega plana povečal tudi sklad skupne porabe in da bomo laže razširili ne samo stanovanjsko izgradnjo v naselju, temveč tudi povečali zmogljivosti naših počitniških domov v Fiesi, na Sorici ter pričeli gradnjo počitniškega doma v Umagu.
Počitniški dom v Fiesi bomo v tem letu znatno preuredili. Pričeli smo gradnjo počitniškega paviljona, ki mora biti vseljiv do 15. julija t. 1. Rok je sicer kratek, vendar podjetje »Slovenija ceste« iz Pirana daje vsa zagotovila, da bo paviljon do takrat gotov. Ta bo enonadstropen in bo imel 60 ležišč s primernim komfortom. Uredili bomo pot z betonskimi stopnicami do morja in popravili oporni zid, ki že razpada.
Projektna dokumentacija za izgradnjo počitniškega doma v Umagu je za 1. etapo objekta gotova in odobrena. Investicijski program predvideva do leta 1965 na Punti Pegolati tri stanovanjske paviljone za skupno 300 ležišč z naj udobnejšim komfortom in menzo za 300 obrokov in s 150 sedeži v jedilnici. Ostali sedeži pa bodo na pokriti terasi.
Primerjava doseženega dobička v strukturi cene nam kaže, da. je dobiček v letu 1957 dosežen s 17,7 odstotka od doseženega skupnega dohodka, v letu 1958 — s 15,3 ”/o, v letu 1959 — s 16,6 ‘“/o in v letu 1960 — s 15,4 °/o. Nazadovanje do-
bička .izraženo v odstotkih v 1 1960, nastopa kot posledica iapi
velikih objektov, kakor je že P Čip
omenjeno.
Iz doseženega dohodka je P1 jetje izločilo družbenih dajatev odstotkih):
zvezni proračun lokalni proračun kolektiv za osebno potrošnjo (neto plača) sklad skupno porabe
zahteval tudi povečanje števila delovne sile. Porast slednje je bil naslednji (v odstotkih):
Od doseženega čistega dohodka je bilo v letu 1960 porabljeno za osebne dohodke 88,74 %, za sklade podjetja pa 11,26%.
Z večjim prizadevanjem kolektiva oziroma od boljše produktivnosti dela ima korist ne samo podjetje, pač pa tudi in predvsem delovni kolektiv, prav tako tudi
1957	1958	1959	19
100	112,5	127,5	l#
100	99,1	116,3	12
100	121,2	169,5	18
100	82,2	252,2	29'
družba,	kakor je	s- I t	
DlE
I
og:
Bin
SIL
Nai
da:
IB
Sle
pviabid uaeiezDe na doseže finančnem rezultatu. Pri c®11' 2 razvoja osebnega dohodka jetrje | ba upoštevati tudi porast štev zaposlenega osebja. Porast os nega dohodka v povprečju pa takle:
ttost
šča
mar
Upr:
	1957	1958	1959
osebni dohodek na 1 uro neto din 72,21		94,50	113,52
v % znaša osebni dohodek	100	130,9	157,3
V nadaljnji analizi doseženega	pride na	eno efektivno oj	
finančnega rezultata vidimo, da	delovno	uro:	
	1957	1958	1959
skupnega dohodka	879	859	968
doseženi dobiček na 1 efektivno uro	155	132	161
družbene dajatve na 1 efektivno uro	274	271	293
količina proizvodov na 1 efektivno uro — v kg	1.36	1.37	1.52
na 1 tono finančnega produkta je bilo porabljeno efektivno delovnih ur	733	727	659
19
138
18l

m
Prednji prikaz nam ponazoruje porast produktivnosti dela. Upadanje količinske proizvodnje na 1 delovno uro v letu 1960 nasproti letu 1959 je v zvezi s spremembami asortimana proizvodov.
Pri analizi bilance pa moramo upoštevati tudi porast nedovršene proizvodnje. Nedovršena proizvodnja se je namreč v 1. 1960 povečala za 64 %. V vrednosti nedovršene proizvodnje so zajeti samo proizvodni stroški in vložene plače. Torej je le-ta prikazana, kot je to pravilno, z lastno ceno in se doseženi finančni uspeh izkazuje šele ob finalizaciji oziroma realizaciji proizvoda — praktično šele v naslednjem letu.
Kot omenjeno, je porast vrednosti nedovršene proizvodnje z ene strani uspeh podjetja, z druge strani nam .pa ta porast veže ogromna finančna sredstva, kar
povzroča finančne probleme. ? izvodni obrati morajo streme« čim hitrejšo finalizacijo proiz* dov, ker nam hitrejše obrača prinaša boljši finančni rezultat tudi hitrejši dotok denarja. T čezmerna vezava finančnih sr štev v terjatvah povzroča vel težave. Tako so se terjatve koncu leta povečale za 34 odst kov. Narodna banka je podje e“' priznala normativ za terjatve Dr,r'
dni,’ dejansko" pa je mSSaCr-' zava finančnih sredstev v te: vah konec leta 1959 — 111 konec leta 1960 pa celo 129 Z vnovčevanjem terjatev ib1
trič
10v rj 'Odi
čim
3-^ed
tast
ki n
vse gospodarske organizacije 1, jrl like težave in tega Problema «
like težave in tega problema podjetje samo ne bo moglo res Doseženi čisti dohodek za sli de podjetja je delavski svet r poredil takole:
za stanovanjsko izgradnjo
din 93,000.
za sindikalno organizacijo podjetja..............din 15,000
za štipendije in vzgojo kadrov...................din	6,400.
za razne druge namene............................din 10,000
V J
V	tem letu bomo pričeli graditi počitniški paviljon v Umagu. Imel bo 100 ležišč in menzo, to mora biti gotovo do 15. maja 1962. Pri razpisu oddaje gradbenih del smo prejeli dve ponudbi. Za prevzem gradbenih del se močno poteguje lokalno gradbeno -podjetje »Napredak« v Umagu, ki pa ni bilo najugodnejši ponudnik. V teku so pogajanja in upamo, da bo pogodba sklenjena v aprilu t. L, gradbena dela pa bodo pričeli predvidoma v maju letos. Rok za dovršitev obeh objektov je vsekakor -ugoden in bo mogoče izvesti vsa dela kvalitetno, v največje zadovoljstvo kolektiva.
V	kolektivu razpravljamo tudi o gradnji telovadnice na območju industrijske šole Litostroj. Načrti za to telovadnico so bili gotovi in odobreni že pred letom dni, so pa po izjavi strokovnjaka za športne objekte inž. Božiča že zastareli in peskromni. Tudi zastopniki športnega društva Litostroj se ne strinjajo s koncepcijo tega načrta in želijo, da se uvede v tem objektu še kegljišče in prostori za ostale športne dejavnosti. Sklenili so, da bodo sestavili nov orograim in ga predložili arhitektu, ki naj bi popravil že izdelane načrte.
Februarja se je sestala komisija občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Šiška zaradi izgradnje kopališča v bližini Litostroja. Obstajata dve varianti; prva na igrišču Industrijske šole Litostroj, druga v trikotnem parku
Viki
0L( n s 1». u ie p l>asz kate Iv ar ,
stav e. d sebr
hod<
južno od modelne mizarne, . železniški progi.
Komisija je proučila obe ,'>rj rianti in ugotovila, da je vari h $ ta, ki predvideva gradnjo ko«y .. šča v trikotnem -parku južno modelne mizarne, ugodnejša jw radi obsežnejšega terena, M »i sredne bližine naselja pred mrzlimi severnimi v etri ki jo tvorijo objekti Litostr1' (Varianta pri šoli je obrnj1
-
proti severu.) To varianto je fl> no podprl tudi zastopnik ZaV za urbanizem, ki je ugotovil, je ta lokacija spričo izgradnje daljnjih kopališč v Ljubija« tem predelu najugodnejša.
Člani športnega društva h stroj pa -poudarjajo, da je uš nejša varianta za industrijsko lo, ker so predvideni v tem f ^ ° delu vsi objekti za rekreacijo!5
učence industrijske S1; a
Zc
Sarn
•Ukc
koj
Vršil
samo za ucenue inaustrijsice PA."" temveč tudi za druge člane I,,tc* lektiva in za bližnjo okolico. ,,,j;a Občinski ljudski odbor Ljub1 (
na-Šiška je na predlog Litosti naročil pri »Projektu« -Liublj;,	1
programske skice in maketo obe varianti. Na skupnem -sest ku bodo ugotovili ugodnejšo , rianto, nato pa naročili defini' j no projektno dokumentacijo.
Mnenja smo, da je lokacij® j modelno mizarno mnogo ugodi ( ša, zlasti če pomislimo, da treba v doglednem času umaKL -vse barake, ki so postavljene ^ 'J južnem vhodu v tovarno, in' ostalo prav v tem predelu ogr®v yr no prostora -za rekreacijo. Ll Danijel Č®
»ih ] , skih t Bičn °iriei So s« slov: lacij hjub
»'ež< K »rob
v 1' iapa
e p' Rev
OTVORITEV PREIZKUŠEVALIŠCA ZA DIESLOVE MOTORJE
Nova, velika delovna zmaga
NAD 200 GOSTOV IN DOtMA-ie P CIH UDELEŽENCEV — PRVI
Dieslov motor je pognal
ING. VIKTOR KOTNIK —
ogled tovarne — spodbudne POHVALE — zakuska v industrijsko-kovi-Barski šoli — izmenjava L Daril — vzorna organizacija prireditve — O NJEJ J POROČAL CELOTNI JUGO-Z SLOVANSKI TISK — PRIZNA-1 »JE PRIZADEVNEMU KOLEK-jno TIVU NAŠE KUHINJE, žene
Že nekaj minut pred 10. uro, ko je ti Je bil napovedan pričetek sloves-5te' Bosti ob otvoritvi preizkuševali-osi šča za Dieslove motorje, so 20. pa ttiarca pričeli prihajati v naše Upravno poslopje prvi gostje. V
banke PENGOVA in druge. Hkrati z gosti so prihajali tudi številni novinarji vodilnih jugoslovanskih in slovenskih časopisnih podjetij, novinarji radia in televizije.
Po kratkem sprejemu v upravnih prostorih so povabljenci odšli v pomožno delavnico, kjer so se ustavili na polju Diesiovih motorjev. Preizkuševaliišče je bilo slavnostno okrašeno. Z betonskih stebrov so visele danske, indonezijske in jugoslovanske zastave. Udeleženci slovesnosti so se raiz-poredlili v polkrogu okoli Diesflo-vih motorjev, ob katerih so stali delavci, oblečeni v nove modre delovne obleke.
Uvodni govor je imel predsednik delavskega sveta tov. Ivan VIDMAR, ki je pozdravil vse pri-
Visoki gostje pričakujejo pričetek obratovanja prvega Dieslovega motorja
Veliki avli pred vhodom jih je 'e Pričakovala skupina Litostrojča-
'a 'vov in jih vodila po stopnicah in gfj jodniku, ki je bil pogrnjen z rde-j c 'im tekačem, v sprejemne sobe. ' 'led prvimi so prispeli nekateri Vastopniki jugoslovanskih ladjedelnic, sekretar sekretariata Izvršnega sveta LR Slovenije ing. Viktor KOTNIK, podpredsednik ?LO' — Ljubljana Jože JAGER Dl Stane FELE. Nekaj minut po J®. uri pa je pred upravno poslopja Pripeljala modra limuzina ambasadorja kraljevine Danske, iz batere je izstopil gospod Gustav ‘Var Melchior MOGENS. Kmalu za njim sta prispela tudi predor Ravnika indonezijske ambasade ^ DJAMIRIN in PRAIVITO. Po-jebno čast sta nam s svojim prihodom naklonila generalni direk-j°r danske tvrdke Burmeister & i^ain g. Niels MUNCK in njegov 3 ^močnik g. Jens EGELUND. j.rjJ prisrčno smo pozdravili tudi se-pj aretarja lad jedelniškega sveta i Vojislava VUJIČA, kontraadmi-- žfala jugoslovanske vojne morna-pe$>‘ice Bogdana PECETIČA, pred-ajfRavnika strojegradnje Dušana trCUORKOVCA, predstavnika Jugo-trf
|
a vj
šotne in jim zaželel dobrodošlico. Za njim je govoril glavni direktor Litostroja Ivan KOGOVŠEK. Med drugim je rekel:
Delovni kolektiv našega podjetja vas je po svojem delavskem svetu vljudno povabil na današnje slovesno preizkušanje iprviih dveh ladijskih Diesiovih motorjev »Litostroj — B & W Alpha 498 R«, namenjenih za ladje, tki jiih maše ladjedelnice izdelujejo za prijateljsko Indonezijo. Hkrati s -tem slovesno odpiramo tudi naše novo preiztouševališče za Dieslove motorje.
Našo proizvodnjo Diesiovih motorjev usmerjamo po ipodlicenčnl pogodbi, ki smo jo Sklenili 12. januarja 1960 z ladjedelnico »Uljanik« iz Pulja kot glavnim nosilcem licence znamenite in svetovno znane danske tvrdke Burmeister & VValn. Po tej pogodbi izdelujemo ladijske Dieslove motorje nekako do moči 1000 KS, in sicer tako pogonske (glavne) motorje tipa »Alpha«, M so primerni za ribiške ladje in ladje male obalne plovbe ter podobne, kakor tudi pomožne in stabilne Dieslove motorje. Postopno uvajamo v našo .proizvodnjo vse rodove in tipe teh motorjev. Ze doslej smo izdelali 34 ladijskih Diesiovih motorjev tipa 342 F po 100 KS, 11 motorjev tipa 343 F ipo 150 KS, 2 motorja tipa 343 F po 200 KS, 4 motorje tipa 495 VO po 600 KS in sedaj iše 2 motorja tipa 498 R za indonezijske ladje po 960 KS. Za ‘to leto pa smo prejeli vseh naročil že za približno 20.000 KS.
Za ivse it e naše uspehe gre zahvala našemu delovnemu kolektivu, anga-
žiranem pri tem delu, njegovi izredni prizadevnosti in delovni vnemi. Prav tako pa je to tudi rezultat odličnega sodelovanja s tvrdko Burmeister & Wain, Iki nam je ne le širokogrudno odstopila vso potrebno dokumentacij o, temveč je hkrati z veliko uvidevnostjo omogočila, da so se naši delavci strokovno usposobili za svoje delo v njenih obratih na Danskem. Za vse to se tvrdki Burmeister & Waln in njenemu generalnemu direktorju .iskreno zah valj ujemo.
Pomen naše današnje skromne slovesnosti 'je dvojen: prvič ta, da opozorimo na prve uspehe v sistematičnem uvajanju celotne proizvodnje Diesiovih motorjev po omenjeni pod-licenčni pogodbi, ki pomeni veliko pridobitev ne le za našo tovarno, temveč za naše gospodarstvo sploh; drugič pa zato, iker nam je že na začetku naše nove proizvodnje omogočeno, da ta svoj proizvod odstopimo kot iprvi zunanji državi prav naši prijateljski Indoneziji, ki z enakimi napori in enako vztrajnostjo in marljivostjo kakor mi gradi svojo novo bodočnost.
Zatem je tov. direktor izrazil željo, da bi pognali vse tri motorje nekateri vidnejši gostje.
Po tem poziivu se je zgrnila okrog strojev na preizlkuševališču množica povabljencev. Ročico prvega Dieslovega motorja je sprožil sekretar sekretariata Izvršnega sveta LR Slovenije ing. Viktor Kotnik, drugo ročico je sprožil ambasador 'kraljevine Danske Gustav I. M. Mogens, tretjo pa predstavnik indonezijske ambasade Djaimirin. Motorji so tekli brezhibno in eden izmed direktorjev jugoslovanskih ladjedelnic je navdušeno vzkliknil:	»Sasvim
pravi zvuk ima ju... kao na bro-du.«
Med enakomernim brnenjem strojev je skupina nato obšla tovarno. Najprej so :si gostje ogledali modelno mizarno, nato pa livarno sive in livarno jeMene litine, pločevinarno z montažno halo dvigal in Viličarjev in ob koncu še montažno delavnico.
Po ogledu tovarniških zgradb in ob mnogih pohvalnih besedah so gostje sedli v avtomobile in se odpeljali do zgradbe internata Industrijsko-kovinarske šole, kjer jiiim je vodstvo našega podjetja
priredilo zakusko. Pripravilo jo je prizadevno osebje naše ku-hiinje, ki zasluži za to vse priznanje in pohvalo.
Ko je bilo razpoloženje prisotnih na višku, je tov. Ivan Kogovšek prosil g. Nidlsa Munoka, naj spregovori nekaj besed. Glavni direktor tvrdke Burmeister & Waiin se je povabilu ljubeznivo odzval. Njegov spodbuden in duhovit govor je prevajal šef kon-junkturno-propagandnega oddelka dr. Branko Vrčon.
Objavljamo daljši povzetek njegovih besed:
Zelo sem bil vesel povabila, ki mi ga je poslalo vodstvo Titovih zavodov Litostroj, naj prisostvujem prvi preizkušnji motorja Litostroj—B&W v Jugoslaviji.
Jugoslavija je dežela, .ki jo večina Dancev zelo ceni in jo rada obiskuje zaradi njenih naravnih lepot. Tudi zame so bili 'obiski |pri vas posebno zanimivi, saj so mi poleg vsega tega omogočili, da zasledujem vaš napredek.
Preizkušnja motorja, napredek, ki sem ga videl v novih delavnicah, v livarni in obsežna proizvodnja v Litostroju so novi veliki uspehi naporov za zgraditev sodobne industrije v vaši deželi.
Moj dober prijatelj, mnogo prezgodaj umrli prvi minister H. C. Hansen, s katerim sem obiskal Litostroj med uradnim obiskom leta 1958, je bil zelo vesel, da je imeli priložnost videti vaše podjetje, eno naj večjih in najmodernejših v Jugoslaviji; često je kasneje govoril o vtisu velikega in-dustrjiškega napredka, ki ga je dobil med svojim 'obiskom pri vas.
Naša kooperacija z Litostrojem, ki zdaj proizvaja B&W motorje po licenci, ki jo je dal naš jugoslovanski zakupnik licence Uljaniik, sega v leto 1955-56, 'ko smo se spoznali z njim in z njegovo sposobnostjo kot dobaviteljem odkovkov lin ulitkov Uljaniku. Dobri izdelki Litostroja, ki smo jih videli v delavnicah našega zakupnika licence, so nam dali vtis, da prihajajo od visokokvalificiranega proizvajalca.
Zaradi odličnih proizvodnih možnosti v Litostroju je bilo naravno, da se je razširila kooperacija med Litostrojem in Uljanikom, najprej od surovih odlitkov in odkovkov na obdelane dele in kasneje na proizvodnjo ladijskih Diesiovih motorjev tipa B&W ALPHA. S tem namenom je bila sklenjena leta 1959 podlicenca med našim zakupnikom licence Ulj a-nJiikom in Litostrojem.
V kratkem času vam je uspelo ustvariti tekočo proizvodnjo B&W ALPHA motorjev, od katerih ste jih že precej dobavili različnim naročnikom.
Ladjedelništvo v Jugoslaviji je zdaj talko napredovalo, da je eno najvažnejših izvoznih panog in v svetu ste znani 'kot vodilna država v ladjedel-
Prvi stroj je stekel
Posvet o standardizaciji žerjavov
3i)| Združenje jugoslovanskih žele-zarn je v sporazumu s predsednikom komisije za koordinacijo Projektiranja in z odobritvijo iz-:0' vršilnega odbora združenja skli-p* cUo 2. sestanek posebne komisije joj ?a standardizacijo v dneh 13.— s' }5. aprila 1.1. v Titovih zavodih 3 • Litostroj v Ljubljani. Dnevni red ‘eSa posvetovanja je obsegal iz-tbl| Belavo načrta predloga za stanci! DDrdizacijo žerjavov glede temelj-,1 ji Dih mer, posameznih konstrukcij-goj sDih elementov žerjavov in teh-:St “ičnih pogojev. Prvega sestanka 3 j "Hienjene komisije v Beogradu se udeležili predstavniki Jugo-Rovanskega zavoda za standardizacijo iz Beograda, Litostroj iz Ljubljane (čigar projektivni biro Se že nekaj časa temeljito peča s D^oblemi tipizaci je in standardi-?acije dvigal) in D juro Djakovič 'z Slavonskega Broda, s Drugega, razširjenega sestanka
Litostroju so se udeležili razen
predstavnikov Združenja jugoslovanskih železarn in Sveta za strojegradnjo pri Industrijski zbornici v Beogradu ostali proizvajalci tovrstne opreme za železarno (Metalna, Djuro Djakovič), Tvor-nica mostov iz Skoplja in predstavniki vseh jugoslovanskih železarn.
S tem pomembnim posvetom, ki ga je v imenu Litostroja pozdravil generalni direktor tov. Ivan Kogovšek, odprl pa tov. inž. Stankovič v imenu Zavoda za standardizacijo, so želeli prizadeti doseči tele glavne cilje: 1. Razvoj novih objektov v železarski industriji terja unifikacijo vseh transportnih sredstev, 2. proizvajalci imajo interes na standardizaciji zaradi racionalizacije proizvodnje, povečanja števila proizvodov, lažjega projektiranja in hitrejše izdelave ponudb, 3. železarne kot potrošniki so zainteresirane na standardizaciji zaradi
lažjega vzdrževanja tipiziranih žerjavov, lažje nabave rezervnih delov in manjše zaloge Ie-teh, 4. višja stopnja mehanizacije, ki jo dosežemo s standardizacijo žerjavov, je pogoj za sleherno nadaljnjo avtomatizacijo na tem področju.	(-n)
GRADIMO 60-TONSKO MOSTNO TEHTNICO
Že pred nekaj tedni so pričeli naši delavci graditi ob zahodni strani modelne mizame temelj za 60-tonsko mostno tehtnico. Kmalu so dokončali betonska dela in zdaj je vse pripravljeno za vgraditev kompliciranih tehniških naprav, ki jih je izdelala tovarna tehtnic v Celju in ki so veljale 7,200.000 dinarjev.
Doslej smo tehtali naše večje izdelke na tehtnici železniške postaje v Šiški, prispelih pošiljk pa sploh nismo mogli nadzorovati.
Če ne bo kakih večjih zaprek, bo tehtnica izročena v uporabo maja.
ništvu. Proizvodnja Diesiovih motorjev ni sledila dovolj hitro temu razvoju. Čeprav smo bili zadovoljni z velikimi uspehi, ki jiih je dosegel Uljiamik, je bilo mnogo novih ladij, ki so ibiile izdelane v jugoslovanskih ladjedelnicah za domače in tudi za inozemske lastnike, ladij, opremljenih z uvoženimi motorji, kar je znatno zmanjšalo devizna sredstva, ki jih je država zaslužila z ladjedelništvom..
Proizvodnja ladijskih Diesiovih motorjev, iki se zdaj razvija v Litostroju, pomeni važen prispevek k prizadevanjem, da se ladje, zgrajene v Jugoslaviji, opremijo z motorji, izdelanimi v Jugoslaviji in se na ta način poveča možnost zaslužka deviz in ustvarijo možnosti za še večjo zaposlitev prebivalstva.
Logično bi ‘bilo, da se proizvodnja
Vaza iz dragocenega danskega porcelana, ki jo je 'glavni direktor tvrdke B & W podarili našemu glavnemu direktorju
Diesiovih motorjev razširi tudi na podjetja, ki .bi bila sposobna z nami kooperirati.
Mi iicencionarji ,smo vedno omogočali zakupnikom naše licence in tvrdkam, Iki delajo z njimi, proizvodnjo motorjev z njihovim lastnim delom, taiko da lahko sami uživajo finančne koristi svoje proizvodnje in da lahko z vso pravico govorijo o svojih lastnih B&W motorjih. Delo zakupnikov naše licence smatramo za prispevek lastnemu prizadevanju za razširitev B&W motorja.
Pri teh prvih preizkušnjah B&W motorjev želimo Litostroju dobrodošlico v družini B&W. K svojim čestitkam vodstvu Litostroja za rezultate, ki jih je doseglo zaradi dobro opremljenega in dobro organiziranega podjetja ter velikih inaporov svojih tehnikov in 'delavcev, želiim dodati željo, da bi imelo tako podjetje kot država od sodelovanja z mami čim večje koristi.
Za generalnim direktorjem tvrdke B&W je govoril zastopnik indonezijskega poslaništva g. Djaminin, iki je med drugim rekel, naj bo med našimi podjetji tako uspešno sodelovanje, kot je med premierom Indonezije Suka mam in maršalom Titom.
Po njegovih 'besedah je spregovoril ambasador kraljevine Danske G. M. J. Mogens, ki je med drugim dejal:
»V zadnjem času mnogo govorimo o sodelovanju med narodi. Danes smo priča take manifestacije praktičnega sodelovanja med dvema podjetjema iz dveh držav — med renomiranim Litostrojem in Burmeistrom & Wai-nom ter prijatelji iz Indonezije.
Ne moremo mimo dejstva, ne da bi izrazil svojega občudovanja nad izredno 'urejenostjo vaše tovarne, in prav nič me ne čudi, če sodelujete z danško tovarno in skupaj proizvajata odlične Dieslove motorje. K tej srečni kooperaciji vam lahko samo čestitam.«
Danski ambasador se je v svojem govoru še nekaj časa zadržal pri zgodovini te znane danske tvrdke, nato pa ponovno izrazil upanje v plodno sodelovanje.
Med zakusko so se razvili med povabljenci živahni razgovori, v katerih so se sukale besede v glavnem okoli naše proizvodnje.
Generalni direktor 'danske tvrdke B&W g. Munck je med obiskom v Litostroju podaril generalnemu direktorju Litostroja tov. Ivanu Kogovšku dragoceno vazo iz danskega porcelana, na katerem so narisani motivi liz pomorstva. Naš direktor pa mu je podaril umetniško izdelane originalne kroparske lestence iz kovanega železa. Podobno darilo je dobil njegov namestnik g. Jens Egelund.
Organizacija prireditve je bila brezhibna ,in zaslužijo organizatorji za to vse priznanje.
O otvoritvi preizkuš evališča Diesiovih motorjev je obsežno poročal ves jugoslovanski, tisk, radio in televizija1, a odmeve so ta poročila našla tudi v mnogih tujih časnikih.
NOVI PREMIKACl
Meseca februarja in marca je bil v našem podjetju tečaj in izpit za premikače, kretnike in zavirače na industrijskih železnicah. Od 11 pripravljenih so naredili izpit le štirje.
A. Kompare
B&W vodi v proizvodnji DIESIOVIH MOTORJEV
Po podatkih, ki jih povzemamo po tovarniški reviji tvrdke Burmeister & Wain — »B & W - Bla-det« za marec-april 1961 — je ta tvrdka izdelala lansko leto skupaj, z vsemi svojimi licenčnimi zakupniki, za 1,018.000 KM Diesio-
vih motorjev ali 27,99 °/o vse svetovne proizvodnje ter ladijskih strojev. Na drugem mestu je M. A. N. s 750.000 KM ali 20,62 °/o, na tretjem Sulzer s 667.000 ali 18,34 «/o itd.
DELO OSKRBOVALNIH OBRATOV
S tem člankom želi proizvodna enota Oskrbovalni obrati seznaniti bralce našega lista s svojim delom v preteklem letu. Kakor je že iz naslova naše enote razvidno, je njena glavna naloga vzdrževati osnovna sredstva v uporabnem stanju in oskrbeti za vsa delovna mesta potrebno energijo in ostale delovne pripomočke.
Enako kakor v letu 1959, je bilo tudi za preteklo poslovno leto predvideno, da se bodo osnovna sredstva vzdrževala iz fondov, ki so izkazani na splošnih stroškovnih mestih. Tak način poslovanja se je pokazal že v letu 1959 kot zelo primeren in ni bilo kakih posebnih nesoglasij med našo enoto in ostalimi proizvodnimi enotami ali sektorji. Pri določanju sredstev za omenjena splošna stroškovna mesta smo upoštevali vrednosti osnovnih sredstev, predvsem pa zadevna službena navodila, kakor tudi podatke o tem, kolikšna sredstva smo uporabili v letu 1959.
Ko so se v začetku leta 1960 organizirale in postavile znotraj podjetja proizvodne enote, smo morali tudi naše vzdrževanje prilagoditi tem enotam. Zasledovanje stroškov po ekonomskih enotah smo pričeli s 1. majem in smo zavoljo tega morali pripraviti nove organizacijske predpise.
Če pogledamo situacijo ob koncu poslovnega leta, tedaj ugotovimo, da so posamezne vrste vzdrževanja angažirale iz skupnega fonda tele vrednosti :
bili 153 % planirane vrednosti. Da je nastopilo tako močno prekoračenje predvidenih sredstev za orodje, je vzrok v temle:
—	angažiranje novih 400 delavcev,
—	-priučevanje novih delavcev na strojih,
—	uvedba polne druge izmene na strojih.
Na področju investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev so zajeta generalna popravila in remonti strojev, razne predelave in -rekonstrukcije z namenom, da se čimbolj približamo situaciji dela v tovarni.
Uporabljena sredstva dajejo tole sliko:
—	za gradbene objekte . .
—	za, transportna sredstva
—	za stroje in naprave
—	za opremo in inventar .
39 ®/o 18% 36 % 7 o/o
—	za gradbene objekte smo
uporabili..................
—	za transportna sredstva .	.
—	za stroje in strojne naprave ...........................
—	za opremo in inventar . .
14,5 % 21,4 °/o
59,3 % 4,6 %
Izkazani rezultati se nanašajo na stroške, ki smo jih uporabili iz naslova tekočega ali rednega vzdrževanja.
Medtem ko smo po zgoraj iznesenih vejah dejavnosti črpali sredstva v mejah predvidenih fondov, pa so bila znatno prekoračena sredstva za preskrbo delovnih mest z orodjem. Tako kaže zaključni račun, da smo za orodja in delovne pripomočke upora-
Pri izvrševanju tega dela smo si prizadevali, da so bile naloge izvršene v najkrajšem času, ker smo se zavedali, da s tem omogočimo proizvodnim enotam izpolnitev njihovih nalog.
V sklopu naše enote je tudi delavnica »Površinske zaščite«, ki je dosegla lepe uspehe, saj je pri poslovanju izkazan precejšnji prihranek. Ima pa seveda še mnogo problemov, ki jih bo treba rešiti. Ti problemi so predvsem v tipizaciji barv, temeljitejših tehnoloških predpisih, povezavi med posameznimi referenti in predvsem seveda v ureditvi delovnega prostora.
Obrat »Sredstva za delo«, ki združuje dejavnosti:	pripravo sredstev,
orodjarno z ostrilnico, kalilnico in izdajo orodij, je o svoji dejavnosti že podal izčrpno poročilo v zadnji številki našega lista.
Gradbeni obrat mora vzdrževati vse tovarniške objekte, ceste, zelenice, kanalizacijo, železnico v takem stanju, da vse nemoteno služi proizvodnim enotam. Plan je bil postavljen v norma-urah in je gradbeni obrat izpolnil svoj plan s 94,14 %. Obratu predvsem primanjkuje nekvalificirana delovna sila.
Obiskali so nas
Dne 31. 3. 1.1. nas je obiskalo 12 ekonomistov iz Azije in Afrike (iz 12 držav), da se bi pobliže seznanili z našim gospodarskim sistemom, delavskim samoupravljanjem in položajem delavca in gospodarstvenika v socializmu. Ekonomiste iz Afrike in Azije so sprejeli v imenu samoupravnih organov predsednik delavskega sveta tovariš Milan Vidmar in predsednik 'upravnega iodbora itovariš Franc Kranjc, nadalje sekretar TK ZKS Stane Vogelnik in predsednik sindikalne podružnice ter v imenu uprave generalni direktor tovariš
Ivan Kogovšek in -komercialni direktor tovariš inž. Zvonimir Birsa. Gostje so si z zanimanjem ogledali tudi tovarno, po ogledu pa se še dolgo zadržali v pogovoru z našim vodstvom. Poslovili so se v prepričanju, da so dobili kar najbolj neposreden vpogled v upravljanje naših tovarn. O naših proizvodih so se izražali zelo pohvalno.
PRIZNANJE ZA REMONT »GALEBA«
Dne 5. in 6. aprila je obiskala naše podjetje Kadrovska šola iz Beograda. Po ogledu tovarne so se gostje posebno zanimali za organizacijo in problematiko kadrovske službe v Litostroju.
Komandant jugoslovanske vojne mornarice Mate Jerkovič je napisal našemu glavnemu direktorju Ivanu Kogovšku pismo, v katerem se iskreno zahvaljuje našim delavcem, tehnikom in inženirjem za kvalitetno in ažurno pomoč pri rekonstrukciji in remontu šolske ladje »Galeb«. Med drugim piše, da je ta lepa zmaga Litostroja in drugih kolektivov dokaz izredno visoke strokovne sposobnosti naših ljudi in koordinacije dela med kolektivi, ki so sodelovali pri tem remontu.
Dne 8. aprila so nas obiskali člani kluba pedagogov in psihologov in študentje katedre za pedagogiko z ljubljanske filozofske fakultete, ki so se zanimali za delo kadrovskega oddelka. Ob tej priložnosti je vodstvo našega kadrovskega oddelka podarilo dr. Gogali, ki je prav te dni praznoval 60-letnico, in dr. Vladu Šmidu, ki je istega dne praznoval 50-letnico, spominsko darilce.
Bilten za notranjo uporabo
V skladu z določbami zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sredstvih gospodarskih organizacij in zakona o delovnih razmerjih je potrebno do konca
leta 1961 izdelati pravilnik o raz-
deljevanju čistega dohodka pod-
jetja in pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov. Čeprav se je
v Litostroju že mnogo napravilo pri reševanju vprašanj okoli razdeljevanja osebnih dohodkov, bo vendar delo na teh pravilnikih težavno in dolgotrajno zlasti zaradi tega, ker doslej še nikoli nismo delali pravilnika o razdeljevanju čistega dohodka podjetja. Ta pravilnik naj bi namreč za daljšo dobo vnaprej predvideval sredstva tako za nemoten razvoj podjetja kakor tudi za osebni standard delavcev, ki naj bi se dvigal vzporedno in v enaki meri, kakor se bo dvigala produktivnost dela, rentabilnost poslovanja in tako naprej. K temu moramo dodati še težave v zvezi z decentralizacijo sredstev in skladov na
ekonomske enote. Tudi na tem področju nimamo praktično še nobenih izkušenj ter bo težko najti tak način razdeljevanja teh sredstev in skladov, da bodo ekonomske enote v zadostni meri stimulirale za čimboljše delo, obenem pa da bo zagotovljena skladna nadaljnja rast podjetja.
Strojno elektriškl obrat je v preteklem letu opravil v strojni delavnici 47 generalnih popravil na obdelovalnih strojih. Za ta dela je izkoristil 36.096 norma-ur; za tekoča dela in manjše okvare pa 43.149 norma-ur. Za prestavitev raznih strojev je bilo porabljenih 1.203 norma-ur, za preglede in generalna popravila žerjavov 17.756 norma-ur, za popravilo peči 14.746 norma-ur in za razna popravila na stavbah 18.854 norma-ur. Jerme-narna je iz leta v leto bolj obremenjena in se vedno bolj vključuje v našo osnovno proizvodnjo. Občutna je postavka zaščitnih sredstev, saj je bilo v delavnici izdelanih v letu 1960 5.300 parov rokavic. Za primerjavo navajamo leto 1958, ko je bilo izdelanih le 2.959 parov. Na splošno ima stroj no-elektriški obrat naj večje težave v tem, da nima lastnih obdelovalnih strojev in je vezan na usluge drugih proizvodnih enot.
Energetski obrat ima v svojem sestavu kompresorsko postajo, kotlarno in kisikarno. V teh obratih porabijo 34 °/o električne energije in 18 6/o vode od celotne porabe v podjetju. S tem, da je potrošnja direktno podrejena energetiku, mu daje možnost, da izvrši najprej nesposredno v svojem obratu razne manjše redukcije energije in s tem pridobiva na času za smotrnejše zmanjševanje v ostali proizvodnji, če je to še potrebno.
V letu 1960 je bilo porabljeno električne energije za 11,6 % več kot prejšnje leto. V zvezi s povečanjem jeklolivarne, sive livarne in delavnice Dieslovih motorjev in s tem povečanim odjemom električne energije bo potrebno izvršiti preureditev in dopolnitev na električnem omrežju podjetja, visoko napetostni transformatorski postaji P 019, komandni in
merilni postaji ter na zaščitnih in merilnih napravah v RTP — Kleče.
Na koncu navajamo nekaj skromnih podatkov iz dejavnosti transportnega obrata, v čigar delovno področje spada notranji, zunanji in splošni transport. Tako je bilo v preteklem poslovnem letu prevoženih 4,229.706 km z našimi tovornimi avtomobili, avtobusi in osebnimi vozili. Število prevoženih vagonskih pošiljk je bilo 2.241 v skupni teži 37.038 ton. Odposlano pa je bilo 434 vagonov izdelkov v teži 5.408 ton. Ostali proizvodi so bili prepeljani naročnikom s tovornimi avtomobili z angažiranjem zunanjih transportnih podjetij.
Nadalje je bilo zbranih 2.149 to: koristnih kovinskih odpadkov, pred vsem ostružkov, ki jih v naših meta lurških obratih pretopimo v poližete' ke. Zbranega je bilo tudi približni 60 m1 odpadnega lesa.
Iz tega skromnega pregleda si možno ustvariti sliko, kako širok de lokrog udejstvovanja ima naša eno ta. Zato je potrebno delovno disci plino in storilnost v naši enoti še po večati, da bomo kos bodočim nalo gam, ki so vsako leto večje. S tein željami želimo kolektivu PE — Ot srečne in vesele prvomajske praznike
Anton Levstik
Avstrijska revija o Litostroju in opremi naših hidrocentral
5
tez
ste
živ
kaj
va
iti
kia
se
Avstrijska revija »Energie-Wirt-schaft«, ki izhaja na Dunaju in jo ureja Walter J. Beyer, je svojo številko 7/60 posvetila novim hidroelektrarnam v Avstriji, hkrati pa je hotela z njo »informirati čitatelje o naj-novejšem razvoju jugoslovanskega energetskega gospodarstva«. Uvod v ta drugi del te lepe publikacije je slikovna reportaža iz našega podjetja, v kateri so objavljeni izredno uspeli posnetki Francisove turbine za HE Peručo, Kaplanove turbine za HE Ožbalt, Francisove turbine za HE Split in Peltonove turbine za HR Pe-ručico.
Tej reportaži o našem podjetju sledi obsežen članek Dipl. Kfm. Petra Feitha »Die Entwicklung der jugosla-tvischen Energiewirtschaft unter be-sonderer. Beruoksichtigung der Elek-trizitatswirtschaft« (Razvoj jugoslovanskega energetskega gospodarstva s posebnim ozirom ena elektrogospodarstvo). Članek zavzema 19 strani in je sestavljen zelo skrbno po najboljših jugoslovanskih virih za to pod-
jSo<
ročje. Pisec prikazuje v njem najpNi vire energije in -njihovo gospodarsko izkoriščanje, pri čemer posveča P0" sebno pozornost vodnim silam; v teTIV poglavju navaja tudi vse naše hidro; ^ -elektrarne, kar -posebej ilustrira tu® J'a z osmimi uspelimi posnetki naših ti' let droelektrarn Zvornik na Drini, J® n j, blanice, Vuzenice, Mariborskega otff ka, Fužin in Gojaka. Pregledu hidro ®C elektrarn sledi še pregled termocen-tral, vtem -ko se v zaključnem po glavju dotika še izvoza naše elektrik ne energije. Sestavek je op remi jel tudi s tabelarnimi -pregledi vseh ceB' tral in instalirane moči v njih. s Lahko torej -rečemo, da je avto> zelo pregledno in izčrpno prikaz® razvoj in sedanje stanje našega energetskega gospodarstva, kar je reviji še dopolnila z objavo slikovne reportaže o nekaterih naj večjih turbinski! agregatih, izdelanih v Litostroj!1 Obema, -uredništvu revije in pisci omenjenega članka, smo lahko hva ležni za njihovo pozornost in prizadevnost.	Dr. B. V.
Uvajanje avtomatskega varjenja v pločevinami
Avtomatsko varjenje ali VPP se razlikuje od ročnega varjenja v tem, da oblak pri tem varjenju ni viden, ker .je pokrit z varilnim praškom in je torej tudi ves iproces taljenja neviden.
Žica za varjenje se dodaja avtomatično s poljubno hitrostjo s pomočjo motorja, ki istočasno premika tudi voziček, to je spodnji del avtomata.
Avtomatsko varjenje se z veliko hitrostjo širi predvsem po industrijsko razvitih deželah. Tudi pri nas v Jugoslaviji že uporabljamo precej teh avtomatov, ki so se uveljavili predvsem v ladjedelništvu. Prednost avtomatskega varjenja napram ročnemu nam prikazuje naslednja skica:
Vari se na pločevini iste debeline, Skica pa je izdelana po podatkih
»VITRE AFLUK — STROJEKPORT — CSR«.. .
Za uvajanje avtomatskega varjenja v pločevinami je skrajni čas, kajti do sedaj uporabljamo še stari način varjenja (ročni). Seveda pa ne bi mogli takoj preiti na avtomatsko varjenje vseh izdelkov, vendar pa je dovolj takih, na katerih bi ga lahko uspešno uporabili.
S prehajanjem na avtomatsko varjenje bi postopoma dvignili proizvodnjo na višjo raven, kar dosežemo z večjo avtomatizacijo.
Za avtomatsko varjenje, ki ga pri nas že uvajamo, še nimamo dovolj
izkušenj; le^te smo si do sedaj Pr*‘ dobili na raznih seminarjih in z brj njem tuje literature. Upam pa, & bomo uspešno rešili to nalogo in • tem dvignili proi' .vodnjo v pločevi' narni. Naš avtom at je nabavljen Češkem in ima to slabo stran, da mO' ramo hitrost varjenja regulirati ? zobniki, kar pa ini več sodobno. N J' vejši avtomati (n. pr. Linde) imar visokofrekvenčni vžig in avtomatični regulacijo za hitrost varjenja.
Nujno potrebno pa je, da se n ah a' vi vsaj še en talk aparat, ker moram0 računati z izpadom avtomata, ki sej daj že delno obratuje. Z izpadom » nastopile težkoče, ker so robovi n» pločevinah drugače pripravljeni za ročno varjenje in t>i morali
z.» lvvnv varjenje in bi morali ptefnn delati robove na pločevinah, s čtineJ bi podražili proizvode. Seveda s ten* ni rečeno, da bi »drugi avtomat čaka* na izpad prvega, saj imamo dovou dela za oba.	Avgust Martini
POSEBNI DODATEK UDELEŽENCEM NOB IN NO*
Zvezno vrhovno sodišče je pod Už 9516/60 z dne 30. 12. 1960 odločilo, da se naš osebni dohode* za stalnost zaposlitve v podjetji1 všteje v osnovo, po kateri se ugo' tavlja upravičenost do posebnega dodatka za aktivne udeležene6 NOB in NOV oziroma odmerja višina tega dodatka.
Ta sodba je bila izrečena gledf na pritožbo Zavoda za socialo6 ^ zavarovanje zoper drugačno st«' je» lišče Vrhovnega sodišča LRS P0 (ja
tiic
še
tJl;
S *
la
Vzporedno s temi pravilniki bo potrebno prilagoditi novemu sistemu gospodarjenja po ekonomskih enotah še druge predpise podjetja: pravila podjetja, pravilnik o delovnih razmerjih, disc. pravilnik, pravilnik o stanovanjski izgradnji oz. jih celo napraviti na novo kot na primer pravilnik o pridobivanju strokovne izobrazbe s praktičnim delom v podjetju itd.
Upravni odbor je o predvidenem delu na teh pravilnikih pred kratkim že razpravljal in imenoval komisijo za izdelavo pravilnikov čistega dohodka in pravilnika o delitvi čistega dohodka, ki
jo sestavljajo naslednji tovariši: Ivan Kogovšek, Vinko Helcl, ing. Vinko Čižman, Milan Vidmar, Franc Kranjc, Stane Levičar, Stane Vogelnik in Janez Preši.
Razen tega je imenoval upravni odbor na isti seji še strokovno komisijo za izdelavo zgoraj navedenih pravilnikov, ki jo sestavljajo tovariši: Marjan Žugelj, Karl Korošec, Ivan Svoljšak, Miro Završnik, Metod Hrovat, Karel Polajnar, Boris Klemenc, Slavko Urbančič, ing. Zvonimir Kovačič, Lojze Lesjak, Vinko Kabaj in Milan špolar.
Upravni odbor je strokovni komisiji naročil, da mora izdelati osnutke vseh pravilnikov v najtesnejši povezavi z delavskimi sveti ekonomskih enot in sektorjev ter množičnimi in političnimi organizacijami.
Zaradi pravočasnega in stalnega in tekočega obveščanja kolektiva in organov samoupravljanja o nameravanih spremembah obstoječega sistema delitve dohodka, organizaciji organov samoupravljanja o vseh pokazateljih njihovega bolj ali manj uspešnega gospodarjenja in analizah njihovega dela, od česar so odvisni
tako njihovi skladi kakor njihovi osebni dohodki, je upravni odbor sklenil, naj prične izhajati posebni interni tovarniški bilten, bi ko sproti objavljal vse gradivo, ki ga bo pripravila strokovna komisija; na ta način naj bi se razvila kar najširša debata. Komisija bo vsa mnenja, ki se bodo izkristalizirala v njej, v največji meri upoštevala. Bilten bodo prejemali vsi člani delavskega sveta podjetja in člani delavskih svetov ekonomskih enot in sektorjev ter funkcionarji družbenih in političnih organizacij. Ti pa so dolžni gradivo sproti s svojimi volivci prediskutirati in njihove pripombe in mnenja sproti sporočati strokovni komisiji. Le na ta način bo mogoče predvideno delo na pravilnikih pravilno izvesti, kolektiv pa bo že naprej obveščen, kako bo treba v bodoče delati, da bodo naši proizvodni uspehi še večji in da bodo vzporedno z njimi naraščali tudi naši osebni dohodki.
Redakcijski odbor novega biltena sestavljajo vsi tovariši, ki jih je upravni odbor imenoval v strokovno komisijo za izdelavo pravilnikov. Ivan Svoljšak
sodbi U II 558/60 z dne 12. avfp1 sta 1960.
To pomeni, da je bil v tem p«' gledu pravilen dosedanji post«' pek Okrajnega zavoda za soci«1' no zavarovanje in da glede všte' vanja dodatkov ni več razlog«'' za pritožbe.
lezi
in
Ob
■U:
irs
fe
Us
log
Voz
IZ OSNOVNE ORGANIZACIJ*
iv
ZK NA INDUSTRIJSKI ŠOLI
, C
Da bi kar najbolje organiziral* potek proslave v počastitev 2®' obletnice vstaje, je osnovna org«' nizacija na IŠ izvolila odbor, K* V
lav
*ZT1
ima nalogo sestaviti program pr«' slave. Odbor vodi tovariš Ant«1*
Gosar-Marko, člani pa so raze« mladincev še starejši komunist1'
vsi aktivni udeleženci NOB. Pr«-bo obsegal ekskurzije * * * * v
gram
partizanske kraje, pogovore / udeleženci revolucije, športne i« kulturne prireditve. »Mladino k«r najbolj seznaniti, starejše P« spomniti na hude dneve revolti
V6i
t>oz
I
Se
sizi
cije,« to je osnovna misel, ki je
itZN
■laž
„ l
NI
vodila odbor pri njegovem delti' Osnovna organizacija je »«, svojem sestanku predelala tud* s odgovor IZVRŠNEGA KOMITS' j; JA CK ZKJ na pismo 81 partij'ij. Vsi člani so soglasno obsodili n«'$t vo gonjo proti Jugoslaviji, ki sledila pismu, hkrati pa izrazi*1 (. svoje soglasje z našim odgovO' rom.
Oc
Se
ij
*‘61c
Obiskali smo naše delavce v Suhi krajini
Tod prebivajo ljudje pridnih rok
žametno zelena Krka si je zatezala svoje globoko korito tudi ®edi Suhe krajine. Njen tok je živahen in poskočen, saj jo sekajo nešteti naravni jezovi, prava vaba za lepote željne oči. Tu te tam samevajo ob bregu ro-tejntični vodni mlini, ob katere Se le še redkokdaj upre peneči 'Mni curek.
Ob bregovih se kopajo v soncu fes to posejana naselja, vinogradi te zidanice. Tod živijo veseli in Sostoljubni ljudje in pridnih rok. Narava in oblasti pa so tod stoletja skopo rezala kruh. Česar liso naredili ti, je naredila »šmar-Mea, ki je bogato posajena po
so zaposleni v Litostroju. Opažam, da se jim dviga- domači standard in da se marsikdo že spogleduje z motorizacijo.«
To so nam med drugimi »potrdile tudi prodajalke v špecerijski trgovini v Šentrupertu, kjer imajo najboljši barometer kupne moči prebivalstva. »Pri nas se nre-cej pozna litostrojski denar,« so povedale; »moramo pa priznati, da so hribovci varčnejši od do-1 inčev. Nekaterim litostrojčanom s hribov pa je stopil denar »preveč v glavo in so z ženami grobi.«
Litostrojčani na splošno veljajo za napredne ljudi. Marsikje po-
lizkiu gričkih in peha ljudi v Se večjo revščino, kot bi jo portali sicer.
V silnem razcvetu in vzponu lašega povojnega gospodarstva je ,e. 'a del Dolenjske precej zaostajal t>i te časom. Drobno kmetijstvo s |labo zemljo, redki obrtniški in tedustrijski obrati in nekaj lesnih J%}djetij so .bila edina podjetja, ’ JJer so se »lahko zaposlili Suho-vajinci.
..Lani pa je nastala v teh krajih velika sprememba, ki je v [etu dni ipognala v ljudeh krepke 'orenine, močnejše od tistih, skozi katere se pretakajo sokovi hrupen e šmarnice.
Naše podjetie je zaradi potrebe novih delavcih pa tudi zato, te bi pomagalo dvigniti iz za-^talosti ta del naše domovine, v izdelovanju z inž. Ivom Klemencem in predsednikom ObLO jvančna »gorica zaposlilo prav iz -jg *eh krajev »približno 300 delavcev, Ji jih je na tečajih priučilo nekaterih poklicev. Da bi se čimbolj Spoznali »in »približali njihovemu Sivljenj»u in da bi ugotovili, kje
po Jpži vzrok, da se povprečno vsak ... ?an ponesreči v tovarni en Do-
i ■* ii-
:ehjec, smo odšli v Suho krajino te sosedne predele Dolenjske, rbiskali smo Šentrupert, Sela ^Urnbeik, Ambrus, Muljavo, Za-®adec in Žužemberk. Na pot so odpravili: socialni delavec Boris Bratina, tovarniški psiho-og Boštjan M ur a us in odgovorni urednik časopisa »Litostroj« roter Likar.
Obiskali smo družine »na»š'ih de-avcev, o njih smo »govorili »v travmah, šolah, »gostilnah, uradih, tenfoulantah in drugod in dobili ?recej jasno podobo o »domačem« ,, Jvljemj.u naših ljudi, tako da <bo-* Po zdaj vedeli, kje jih žuli če-/j6!j in jim lahko po potrebi tudi f »Omagali.
jJ Najbolj splošna ugotovitev, ki 0, kot rdeča nit vleče skozi vso
t i
iP at P*
U'
bc». O tem pripoveduje vsakdo, ip, 6 zaposlen ipri nas, še nosebej pa ^‘kfažajo svoje zadovoljstvo žene Jaših delavcev. In kako tudi ne! - J Prihodom v naše podjetje so se fužinam bistveno dvignili »do-:°dki. Precejšen del naših 1 j uidi je j . je pričel lepše oblačiti. Kupu-:li > Jo radijske aparate. O tem ipri-5io besede učiteljice Avrelije r a r 1 e iz šumiberka. Takole je ekla: »Naši ljudje so ponosni, da
^hho krajino, je:
Zaposlitev v Litostroju omogoča lepše življenje
*
pravljajo hiše in širijo okna. Žal pa za sedaj še
ne veljajo za nosilce nove družbe
Za sedaj veljajo samo za nosilce denarja in materialnih »dobrin. »Vaših ljudi še ni čutiti v političnem, družbenem in »kulturnem življenju vasi,« je na splošno ugotovil šolski upravitelj osemletke v Ambrusu.
Krivda za to neaktivnost leži deloma v tovarniški političnih in družbenih organizacijah, deloma pa v organizacijah ZK, SZDL, LMS in »drugih na deželi, ki »ne znajo pritegniti tako dragocenih ljudi v svoje delo. Seveda bi se morali zavedati tudi vsi naši dolenski delavci, da so s prihodom v Litostroj pričeli s povsem novim načinom življenja, da so vanje uprte vse oči domačinov, da vidijo v njih nekaj »boljšega in svetlega in »se morajo temu primerno obnašati. S tem, ko so postali »naši«, morajo zastopati »tudi našo tovarno, njeno dobro ime" in njeno čast. Nikoli se ne bi smelo »slišati:
Litostrojčani so pijanci
Naši delavci z Dolenjskega pustijo žal še vedno več denarja gostilničarjem kot trgovcem. Zlasti 25. in 15. v mesecu so gostilne polne in takrat ne poznajo nobene mere. Res je, da dolinci očitajo hribovcem, da so večji »pijanci kot oni, res pa je tudi narobe. Čezmerno pijejo oboji. Še najbolj pametne so žene tistih slabih.mož, ki radi »zavijejo v gostilno. Žene pridejo ob plačilnih dnevih lk avtobusu, ki voz»i može iz službe, in jih odpeljejo domov. Opaziti pa je, da zadnje čase ne zapravljajo več toliko »kot prve mesece, ko »so »se zaposlili pri nas. Prva žeja je očitno že potolažena. Začuda pae vsi gostilničarji, pri katerih smo* se ustavili, »zelo malo vedo« o Litostrojčanih. Le kje potem naši pijančujejo? Sicer pa roko »na »srce. Ali imamo pravico pisati o alkoholu in alkoholizmu in sibati pijančevanje, dokler točijo vino in žganje tudi pri nas?!
Ob prostem času večinoma ne delajo
Naša »skupina se je zanimala, če dolenjski Litostrojčani delajo na kmetijah popoldne. Ugotovili
smo, da ni mnogo takih »pojavov. Zaradi tega »se »naših ljudi tu in tam prijema vzdevek, da so »leni«. Zlasti starejši, ki ostajajo »za vsa poljska dela sami, »se jeze nad fabriko: »Vse »naj»boljše nam je požrl Litostroj. Mlade »pa »vleče tovarna nase kot magnet. Le kdo bo delail na polju, ko nas ne bo več?« Prav imajo, vendar morajo pomisliti, da se njihovim otrokom godi bolje »kot njim. Pomisliti morajo, da je bil poseg naše industrije v njihovo zaostalost rešilen. Litostroj se ne bo ustavil pri teh začetnih korakih zaposlovanja. Odpira vrata vsem tistim, »ki hočejo delati in se resnično priučiti ali naučiti poklicev, ki jih pri nas potrebujemo.
Časopis »Litostroj« priljubljeno čtivo
Pozanimali smo se, ali berejo Suhokrajinci naš časopis. Odgovor je bil pritrdilen. V pogovoru s poštarjem, ki nosi pošto v Ambrus, smo izvedeli, da družine komaj čaka i o »Litostroj«. Pri mnogih smo izvedeli, »da zvečer sede družina k mizi, eden bere, drugi pa poslušajo od prve do zadnje vrste. V šolah pišejo šolske naloge o Litostroju. Ponekod iztrgajo posamezne liste in ko ga »preberejo, ga zamenjujejo. »Litostroj« je mnogim edino čtivo. S tem, da ga pošiljamo na dom, pa dobiva tudi družina tesnejšo zvezo s tovarno in »ima občutek, da pripada k Litostroju. K temu pripomorejo tudi občasni obiski delavcev kadrovske službe. To zanimanje za naše glasilo nam dokazuje, »da moramo njegovo vsebino še »poglobiti in ga »prilagoditi tudi suhokrajinskim razmeram.
Tudi v Gornjem gradu nas niso razočarali
Potem ko smo precej podrobno proučili položaj na Dolenjskem, smo se z našim Mercedesom odpeljali na Štajersko — v Gornji grad, od »koder tudi vozimo delavce v Litostroj. Splošna ugotovitev, ki jo lahko zabeležimo o Gornjegrajčanih je, da so solid-nejši in iprizadevnejši delavci kot Dolenjci. Tudi mojstri v delavnicah se z njimi »bolj pohvalijo. Marsikateri Litostrojčan iz tega »kraja že misli na avtomobil — mnogi pa si s prisluženim denarjem popravljajo hiše. Včasih pri tem celo pretiravajo in »se na račun teh dobrin slabše hranijo. Z zaposlitvijo v našem podjetju so zadovoljni, »saj so morali še »do pred kratkim odhajati na delo celo v Ravne na Koroškem. Pohvalen, a žal za »sedaj neuresničljiv je predlog zbora volivcev, da bi Litostroj »zgradil v Bočni manjši obrat, s čimer bi odpadli nevšečni prevozi delavcev v Ljubljano.
Pridite, v Jugoslaviji je dovolj kruha za vse
Razen Tajnškove, Vdlovškove, Krepsove, Voltejeve in drugih družin so med drugim obiskali v Gornjem gradu tudi litostrojski
Družini Purnat in Mladenovič se pripravljata na gradnjo hiše
družini Purnat in Mladenovič. Purnatovi imajo dva sinova, ki sta že pred leti odšla v Avstralijo. Od tam često pišeta o boju za obstanek, o nesolidnosti delodajalcev in njuni neprestani negotovosti za zaslužek.
Pred kratkim jima je oče poslal pismo, v katerem ju je vabil, naj se vrneta v Jugoslavijo: »Pridita,« je med drugim »pisal, »kljub temu, da sem star 55 let, sem dobil v Litostroju delo. Za pridnega i»n poštenega je tu kruha dovolj. Ko »se vrneta v Jugoslavijo, bosta p»restala zasluženo kazen in se zaposlila.« Pumato»va »majka« je rekla, da bo poslala v Avstralijo naš »časopis kot dokaz resničnosti vsebine njihovih pisem.
Tovarna vas bo pognala
V Gornjem gradu je značilno, da nekateri delavci, ki so zaposleni v drugih podjetjih (»zlasti lesne stroke), govore, da bo Litostroj pognal vse Gornjegrajčane tisti trenutek, ko jih »ne bo več potrebovala. To so zlonamerne govorice. Kdor dela in se izobražuje, ga tovarna brez ra»zlo»ga ne bo postavljala na cesto. Saj tudi pravice nima za to! Mnenja smo, da se v takih govoricah skriva tudi kanec nevoščljivosti.
Modrih ponedeljkov ne poznajo
V razgovoru z zdravnikom dr. Pavlom Lautna»rjem v Gornjem gradu smo izvedeli, da med Lito-strojfiani registrira zelo malo o»bolenj. Zvišanje dohodka ni imelo za posledico zvišanja alkoholizma. Dr. Lautnar je ugotovil, da Litostrojčani iz tega kraja ne poznajo »modrih ponedeljkov«.
Več obiskov
Brez dvoma so taki obiski, kakršnega smo imeli ipred nekaj
drugače govore o svojih težavah in uspehih in jim na ta način lahko tudi bolj pomagamo.
Peter Likar
Potomci
velikih prednikov
V SUHI KRAJINI SE JE ZGODOVINA PONOVILA
Malokateri Suhokranjec ve, da so v njihovih ikra j ih gojili železairstvo že stani Rimljani.
Le-ti so imeli svojce prve železarne na Volični vasi pri Zagradcu. Ko so pa prišli v 7. stoletju v te kraje naši slovanski predniki, so rimske sužnje osvobodili in na zadružni osnovi ustanovili v Zagradcu na Dolenjsikem prvo železarno.
Zagraški železarski izdelki so kmalu zasloveli daleč po vsej Evropi. Znan je bdil tudi prvi stroj za kovanje železa, Iki 'je bil na vodni pogon reke Krike in so mu rekli »norec«; avtomatsko je 'koval s kladivom toliko časa, dokler so obstajale znane zagra-ške železarne. Iz Zagradca pa se je kot domača hišna obrt razvilo železarstvo po vsej Suhi krajini, Krški dolini in vse do Stične. Fužine so bile vedno znane kot odličen producent prvovrstnih žebljev za čevlje še do prve svetovne vojne. Sploh se je ves ta del naše Dolenjske 'že od nekdaj ubadal s tehniko. To posebej potrjujejo debele plasti žlindre, ki jo je po 'teh krajih najti še skoraj na vrhu zemlje. Zanimivo je, »kakšen smisel imajo ljudje 'iz teh krajev naših prVih železarn za kovače, livarje, mehanike in večkrat celo za precizne mehanike. In kako ne bi bili taki, saj njihovi pradedje niso bili samo kovači in mehaniki, pač pa tudi umetniki. Po vsem svetu so znane umetnosti zagraških železarn. Se posebej pa denar oglejskih patriarhov, ki so ga vsega gravirali in kovali v iZa-gradcu. Znani so tudi posebni križi — bogovi. Hrani jih Vatikanski muzej v Rimu kot zaklad »največje verske umetnosti iz tiste dobe. Vsega tega pa naši današnji delavci iz Zagradca, Ambrusa iz Krke tin od drugod niti ne vedo; <ne vedo, da so potomci tako znamenitih prednikov.
Navsezadnje je to za kraje edina rešitev. Suha krajina je najbolj pasivno ozemlje Slovenije. Razen tega tu skoraj ni več miti železne niti svinčene niti bakrene rude, ki bi omogočale razvoj rudarstva ali plavžar-stva. To tradicijo pa ti ljudje uspeš-
Šenfcrupert
teoni, izredno koristni. Naši delavci »pa tudi njihove družine »po neposrednem stiku z odgovornimi tovarniškimi činitelji popolnoma
no nadaljujejo v Litostroju, ki mu niso hvaležna samo delavci, pač pa tudi vse ostalo prebivalstvo. Saj delavci »iz Litostroja prinesejo v pasivno Suho krajino vsak mesec milijone dinarjev.	Lojze Žitnik
Elektrika iz kraškega podzemlja
Reka Krka ima od izvira na Krki do izliva v Savo najmanj sto vodnih mlinov, ki bi jih lahko spremenili v manjše elektrarne na vodni »pogon, le malo manjše od današnje zagra-ške elektrarne. Vodna moč slapov, ki jo imajo naši kmečki mlini ob Krki, se pa tudi z jezovi nič ne poveča. Voda gre v podzemske odprtine in kje za jezom zopet izvira. Ko so v Zagradcu zgradili velik jez, da bi povečali padno moč Krke, niso s tem uspeli. Krka jim je pobegnila v svoje podzemske rove, da je elektrarna v Zagradcu poleti več stala kot pa obratovala. Zagraška elektrarna je menda stala predvojnih dvanajst milijonov dinarjev, a bivša banovina jo je zaradi teh hib kupila za en milijon dinarjev.
Kljub temu pa so mnogi poznavalci podzemeljskega Krasa in Dolenjske prepričani, da bi se padna moč reke Krke za električne centrale lahko še izkoristila. To predvsem z manjšimi obrati, s padno močjo že obstoječih ali novih slapov. To pride še posebno v poštev, ker so začeli po vsem svetu že serijsko izdelovati na-
prave za manjše cenene “električne centrale.
Krka se prvič pokaže že pri Gro-suplju. To je dobrih šest kilometrov od njenega ponovnega izvira. Grosuplje' kjer ta reka ponikne, je mnogo višje nad morsko višino od mesta, kjer izvira prava Krka. To bi omogočalo, da bi se njena padna moč izkoristila. V podzemlju »pred izvirom se sliši grmenje zaradi vodnega padca. 'Ni pa gotovo, ali ne bi muhasta Krka ubrala poti kot drugod, namesto da bi se zbirala za padno moč, za pogon električne centrale. Pravijo, da ni izključeno, da bi začela izvirati iz kake jame in bi lahko povzročila celo poplave, preden bi se zopet uravnovesila.
Do podrobnosti bi bilo potrebno proučiti njen izvir. Ce bi bilo mogoče zajeziti trikot izvira z visokim gričem Vrbe, današnjega Polževega, bi padna moč izvira »Krke lahko poganjala kolesje malih električnih central, ki bi jih lahko proizvajali v Litostroju.
Ali bodo gradili na reki Krki nove električne centrale ali ne, je vprašanje stro-kovnjakov, Krka pa je v svojem čarobnem podzemlju kljub temu zanimiva.	Lojze Žitnik
Rdeča zastava
Za počastitev Prvega maja leta 1925 je dobila partijska celica pri Sv. Križu nad Trstom nalogo, naj za ta delavski praznik obesi v okolici Trsta na vidno mesto rdečo zastavo.
Komunisti smo dobro poznali najvidnejše točke okrog svoje vasi in zato ta naloga ni bila težka.
DELAJTE, POTEM PA ZAHTEVAJTE SVOJE PRAVICE
Tone Erman: Smeh cvetnih poljan
V levjem žrelu
Nekaj tednov pred državnozborskimi volitvami v stari Jugoslaviji leta 1938 je Partija tovarišu Miletu Smolinskemu in meni poverila kočljivo in tvegano nalogo.
Odločila se je namreč, da bo nastopala na opozicijski listi dr. Mačka, ki se je najbolj približevala našim koncepcijam. Z enotnim nastopom delavcev in kmetov na opozicijski listi je ustvarila vse pogoje, ki bi omogočili kandidaturo tudi članom Komunistične partije, dasiravno je bila le-ta v globoki ilegali.
S tovarišem Smolinskim naj bi v imenu delavskega razreda mesta Ljubljane vodila razgovore s socialno demokratskimi voditelji o enotnem nastopu na volitvah. Dobro se še spominjam, da sva z Miletom z malce utripajočimi srci potrkala na vrata predlaganih slovenskih socialno demokratskih poslancev Stanka Jurija in Franca Svetka v prostorih tedanje Delavske zbornice na Miklošičevi cesti.
Predstavila sva se kot člana KP in povedala, po kaj sva prišla. Ko sta to slišala, da nastopava kot komunista, sta od presenečenja na široko odprla usta in v prvem trenutku sploh nista prišla do sape. V tistem času javno nastopati kot komunist, in to celo pred pripadniki politične skupine, s katerimi smo ibili včasih kar močno v laseh, pač ni bila vsakdanja zadeva. Saj sva tvegala s tem svojo svobodo in svojo eksistenco, če bi naju socialni demokrati prijavili policiji.
»Komunista?« je vprašal.
»Komunista, da si le upata,« je nadaljeval Jurij.
Po tem, malce kočljivem uvodu sva ponovno in podrobno razložila naš načrt. Povedala sva jima, da ima Partija za seboj velikansko večino delavcev v Ljubljani in da to delavstvo odločno zahteva enoten nastop na volitvah, ker delavski razred edino le pri takem nastopu lahko pričakuje kakršenkoli uspeh v borbi z buržoazijo.
Ob najinih besedah se je Svetek že nekoliko nagnil na našo stran, vendar je pod pritiskom in
dokazovanji Stanka Jurija popuščal. Predstavnika socialno demokratske stranke si najbrž nista bila povsem na jasnem o pomenu in moči KPJ — sicer nam ne bi začela postavljati tako nezrelih vprašanj.
»Kdo pa sploh ste komunisti? Saj je Partija vendar z zakonom že zdavnaj prepovedana,« naju je napadal Jurij.
Nista in nista se dala prepričati, da bi lahko sodelovali v vsestransko korist delavskega razreda. Za njiju je KP predstavljala ubito zver brez moči in le medlo strašilo. Podcenjevala sta naše sile in zlasti Jurij je kategorično odklonil sodelovanje z nami. Ko sva povedala, da bosta na Mačkovi listi kandidirala Franc Leskošek in kmet Škorjanc, je Jurij bušnil v glasen krohot.
»Kaj... kaj... Leskošek in na Škorjanc?« je rekel. »Saj sta navadna ,paura’.« Kandidata sta postajala nesramna.
»Pa imata, hm, kaj pod palcem? In imata morebiti ta vaša poslanca takole kakšen titel?«
Kljub temu, da je bilo na dlani, da je v interesu delavskega razreda samo enoten nastop vseh napredni sil, da bi zrušili reakcio-nairmi Stojadinovič - Koroščec re-
žim, je dejstvo, da naju sploh ni-
kot zastopnik socialnih demokratov sodeloval na Ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte Slovenije ter se tako uvrstil med voditelje slovenskega naroda v njegovih najtežjih dneh. Kot član Izvršnega odbora te vseljudske borbene organizacije je nato skupaj z ostalimi najvidnejšimi organizatorji vstaje na Slovenskem prebil skoraj vso vojno vihro med slovenskimi partizani.)
Andrej Kumar
sta jemala ta dva socialdemokratska voditelja resno. Ob koncu sta celo zahtevala spisek članov Komunistične partije v Sloveniji. Ker se je njim pogovor sprevrgel v porog, sva odšla.
Ob volitvah dne 11. decembra pa se je uresničil tisti slovenski pregovor, ki pravi: »Kdor se zadnji smeje ...« Samo v občini Ježica pri Ljubljani, ki je bila do takrat vedno močna klerikalna trdnjava, je kmečko-delavsko gibanje, ki ga je ustanovila in vodila Komunistična partija, dobilo kljub javnemu glasovanju in terorju orožnikov in policije petin-šestedeset glasov in se je uvrstila po svoji moči na drugo mesto med vsemi političnimi skupinami, ki so nastopile na volitvah. Socialni demokrati, ki so nastopili na listi JNS, pa so dobili le dva glasova. Podobno je bilo v mnogih občinah v Sloveniji, v Ložu na Notranjskem, Koroški Beli, na Gorenjskem in še v nekaterih občinah pa so komunisti s svojim kmečko-delavskim gibanjem celo zmagali kljub terorju bajonetov in preganjanju naših somišljenikov.
(Tovariš Franc Svetek Je kasneje spremenil svoj odnos do vprašanja enotnosti delavskega razreda in je postal tudi sam pobudnik te velike ideje. Leta 1941 se je odzval klicu Partije in je
Tovariša Franca Leskoška-Lu-ko se iz predvojnih let dobro spominjam še iz tovarne »Saturnus« v Ljubljani. Najbolj se mi je vtisnil v spomin takrat, ko se je potegoval za naše pravice pri komercialnem direktorju. Reči moram, da so ga zaradi njegovega odločnega stališča v boju za delavske pravice spoštovali tako delavci kot uprava podjetja.
Vendar tovariš Leskošek delavcem ni dajal potuhe. Vedno je naglašal: »Delajte, potem pa zahtevajte svoje pravice!« Tudi potem, ko je Leskošek odšel iz tovarne na položaj predsednika Strokovne komisije pri URS sindikatih v Delavski zbornici v Ljubljani, je bil živo povezan z našim gibanjem v »Saturnusu«.
Tovariša Leskoška se dobro spominjam tudi iz tistih dni, ko je zaradi svoje revolucionarne dejavnosti izgubil profesionalno mesto predsednika Strokovne komisije v Delavski zbornici. Kljub temu, da je bil v precejšnjih ekonomskih težavah, ni nikoli tožil. To njegovo obnašanje je nam mladim komunistom vedno vlivalo novega poguma za nadaljnje akcije in kadar koli je kdo zabredel v težave, smo poskušali posnemati tovariša Leskoška.
Pepca Kardelj
Tega leta smo se odločili, dl8ati bomo obesili rdečo zastavo na žPanj co visoke napetosti, ki se je pelPčnc nad glavno cesto pri Kolonije med Nabrežino in Sv. Križem P^ju Trstu.	Pčj-u
Ker električnega toka nisnfostv mogli izključiti, so Albert in F^žej pi Verginella ter Albert Sulčj10 ve vrgli čez žico izolirano vrv. N,am enem delu je bila pritrjena rdei^ p: zastava, drugi del pa so vlelPhir proti žici. Ko so se robovi zastava] ve dotaknili žice, so posebne klj<ffre kice zagrabile kovino, vrv pa fnog je lahko odtrgala.	hko:
Akcija je popolnoma uspela: naša zastava je visela na žicf^ . do približno desete ure dopoldt^ c naslednjega dne. Fašisti so morL li izklopiti električni tok, dalije . naokrog pa so cestne dohode, kjL je visela zastava, zastražili, da t ljudje ne bi »okužili« ob pogledu^1, na rdečo zastavo.	e,®r
Plapolajoča zastava je bila pi-vod za množične aretacije. slim, da bom povedal pravo štCV vilko, če rečem, da je bilo takti" aretiranih nad 200 ljudi, a »krivr1 cev« niso našli.	r j*
Romeo Verginella Lj j
Ei : Soče
Kako smo praznovali ?. maš
Odločili smo se, da zlasti zaradi
precejšnjega števila novih delavcev v tovarni posredujemo, kako so praznovali 1. maj v Litostroju pretekla leta. V ta namen smo zbrali odlomke iz časopisnih člankov, ki govore o naši tovarni.
600 KS in katere je morala Jugoslavija do leta 1948 uvažati iz tujine.
rov ob spremljavi godbe prepevali borbene pesmi.
3. maj čevalec:
1950 — Slovenski poro-
2. maj 1957 čevalec:
»Naša zmaga je blizu«
2. maj čeualec:
1947 — Slovenski poro-
»Z mogočnimi prvomajskimi manifestacijami je Ljubljana proslavila praznik dela.« ... Posebno navdušeno so bili pozdravljeni trboveljski rudarji, ki so zmagali v prvomajskem tekmovanju z delavci Litostroja.
3. maj 1948 — Ljudska pravica:
»Veličastna prvomajska parada v Ljubljani«
Na čelu delavcev in delavk tovarne »Pletenina« so nosila dekleta napis »Pletenina« v naših narodnih barvah. Sledila ie dolga vrsta kovinarjev. Delavci »Litostroja« so nosili sliko predsednika sindikatov Slovenije tovariša Rudolfa Janka.
Pred Narodnim domom so Litostroj čani razstavili svoje nove izdelke: veliko Kaplanovo turbino i(2300 KS), več metrov visoke propelerne črpalke in druge nove izdelke. V prvomajski povorki so prikazali uspehe svojega dela. Delovni kolektiv Litostroja se je posebno postavil. Na motornih vozilih so pripeljali mimo impozantne nove turbine in druge nove stroje, trdo priborjene sadove njihovih delovnih zmag. V povorki so pokazali tudi železarja, ki obdeluje tisočkilogramske kose železa. Na svoje stroje so kovinarji »Litostroja« zapisali »Naša zmaga je blizu«.
■o 'ese
m
POlp
jL*ec ase >8
Slovenski pordetru Fsei >traj
Veliko zborovanje delovnih j pc kolektivov v Ljubljani li^g
kav
Letošnjemu prvemu maju vr%j me ni bilo naklonjeno. Deževalsttu je. Toda to ni bila zapreka, dja • delovni kolektivi mesta Ljublj%t ne ne bi počastili svojega prazt^ nika z zborovanjem, ki je biijaz„ pred Narodnim domom. DelaV%® in uslužbenci iz vseh ljubljanski^ ^
podjetij so korakali skozi mesij:
do kraja zborovanja.	bro'
O pomenu mednarodnega d«s ^
lavskega praznika je množici g1
29. april 1951 — Slovenski poročevalec:
29. aprila 1949 — Slovenski poročevalec:
»Ljubljana pred 1. majem« Sredi pomladi zavzet obstojiš
Pred Narodno galerijo so delavci Litostroja tudi letos pokazali nekaj svojih značilnih izdelkov, med drugim veliko spiralno ohišje Francisove turbine, sestavljene iz 7 delov, ki skupaj tehtajo 31.000 kg.
voril Litostrojčan Jože Jager. G< voril je tudi o vlogi KP v težk?^ dneh pred ljudsko revolucijo, %r. zmagi in našem sedanjem razv%s^ ju. Omenil je tudi pomen bli%-;d njega kongresa delavskih svetov^ in VII. kongres ZKJ, ki bo jeser|eyj v Ljubljani. Po njegovem govorjj so združeni pevski zbori zapej^ nekaj pesmi, zborovanje so zi^ ključili z Internacionalo.	jties
28. april 1958 — Ljudska pr»| uica:
Delovni kolektivi za 1. maj u!rn
»lo.
pred ogromnimi deli, ki jih je z velikimi napori in trudom ustvaril naš človek v tovarnah.
Pred Narodnim domom v Ljubljani so razstavljeni črni orjaki, turbine — izdelki »Litostroja«. V ozadju je razmet diagram, ki kaže, kako z vsakim letom raste proizvodnja.
1.	maj 1955 — Ljudska pravica:
Dan po praznovanju pa je pisala Ljudska pravica:
»Slon«, to je stroj, ki dviga težke predmete, je nosil ohišje turbine in s tem otvoril sprevod naše velike, nove tovarne »Litostroj«.
Za sijainimi prapori z znaki Litostroja so delavci pokazali vse faze, ki so potrebne za izdelavo Peltonovih turbin, ki imajo no
Spored prireditev:
20. aprila ob 20. uri baklada v Šiški (Litostroj) ih v Šentvidu. Slavje v Ljubljani.
V drugem delu parade so nastopili tudi mladinci predvojaške vzgoje, enote protiletalske zaščite, organizacije telesno-vzgojnih društev in taborniki. Za njimi so šli v prvomajskem sprevodu naši predstavniki, ki so do tedaj gledali parado s tribune, za njimi na so se zvrstili delovni kolektivi vseh ljubljanskih podjetij, med njimi seveda tudi Litostroj. Veličasten prvomajski sprevod se je končal na Trgu revolucije, kjer so pevci združenih pevskih zbo-
Delovni kolektivi ljubljanske^^ okraja, med njimi tudi Litostroj z se že pripravljajo na praznovanj^Pt 1. maja. Skoraj povsod bodo lvPj dneh pred prvim majem slavnostmi na zborovanja združena s kultur1^ nimi programi, ki jih bodo prir? * pravile sindikalne podružnice s0®lkj mostojno ali v povezavi s terePptr skimi množičnimi organizacijama in bližnjimi delovnimi kolektivne; Ponekod pripravljajo tudi spori??
na tekmovanja in izlete v partij
ra
zanske kraje.
V Ljubljani ne bo vojaške parade

sam prvi ma‘ pač pa sfsei bodo vsi delovni kolektivi na ve »j čer pred praznikom dela udeležili slavnostnega zborovanja na Trg^erj revolucije, ki bo združeno z b4ar, klado.	kti;
S
Inž.
MARKO
KOS
Od Rima do Ra!koto
1
Končno so mi začeli raz-i, digati palmistrijo, to je nauk o a žfanju značaja, življenja in bo-peljočnosti z dlani, o črti sreče in onafvljenja, o stekanju obeh v podri pfčju Sonca, o znamenjih v -po-d-Očju Venere in Marsa in o ta-isb)nstvenosti črnih duhov, ki se i pfiažejo v področju Lune. V-si trd-ulčto verujejo v zvezde. O tem sem . Nfana že nekaj povedal, vendar, ta-•dei*»'presunljivega verovanja med •IePfimi izobraženci nisem priča-isttftval. To je celo močnejše od Idjt^re v bogove, ki jim ne pomeni ia Piogo. Do materializma so vsekakor še. daleč.
j Nato smo .spali, a zjutraj smo izkušali dobiti kaj hrane. Hodili io0lrno '^ar v pižamah po postajnih -peronih. Tu se mi je prvič v živ-„enju primerilo, da sem lahko la |apii brez spotikanja v restoran pižami. Slovesno smo sedli v 'ižamah k prazni mizi. Bili smo ,elo elegantni, mnogo bolj od Indijcev, ki nosijo tudi čez dan pi--f^.mi podobno črtasto oblačilo z kr£lo širokimi hlačnicami. Postajni ;ri<eroni 8° bili čistejši kot na se-pru. Bilo je manj beračev, vsi 'bili napravljeni čedneje. Veki kraji Hu-bli in Davangore so za nami. Hrane ni bilo mo-Soče dobiti. Mojim znancem je jMhesel točaj vegetarijansko hra-|?6 iz kuhinjskega vagona. Točaj p lahko samo na postajah postreli in poračunava!, ker imajo kuhi i vhod samo od zunaj. Bili smo ,le na jugu, kjer mesa ne poznajo, [lav tako ne poznajo jedilnega Ribbra; jedo kar s prsti. Sredi Zadnja, ki ga je prinesel točaj, ® bila gora riža, okrog lončki z 'aznimi omakami iz paprik, kuharic, tudi kislo mlleko je bilo :raven. To zliješ v riž in s ipr-!tom pomešaš. Jesti je treba s Nmi prsti desnice. Tudi čapa.ti-pv niso 'imeli. Tu je riž glavna ji edina hrana. Nič mi ni dišalo. ( »Hočete omleto?« me je vprašal j Makar.
i	k. Prinesi!« sem vzkliknil
V Ipsel. Misel na omleto me je po,-y [bila. A prinesel je nekakšno klpeto, v kateri je bil samo šče-Jl>*ec moke, vse' ostalo pa drobno [asekljana čebula, paprika in N-ga začinjena zelenjava. Pri-or«etno je peklo na jeziku. Vode se 'isem dotaknil, čeprav sem bil Prašno žejen.
Pokrajina je ravna, sredi rav-‘ifte se dvigajo samotni griči, se-Jhvljeni iz ogromnih skal. Učitelj ie razlagal nastanek takšne v jFrukture. Bil je reven, črna oča-, Ja je Imel zlepljena, nosil je doti 1 'krilo, rob je bil umazan in ^jpetran. A bil je zelo prijazen in Ljl^gledan. Poznal je -zgodovino ,-UOzofije precej natanko. Govoril * tekočo angleščino; na jugu go-?°rijo sploh vsi ljudje zelo do-,e°r° angleško, celo zakonski par hčerko, ki se je vozil z nami, ii6 govoril med seboj angleško.
je znan po tem, da je 70 od-1 jJotkov prebivalstva izobraženih. y'&'•»radi tega je velika brezposel-Ljudje so izredno spretni in ^0iridni obrtniki vseh strok. Tu ne 'Pti020'^0 ^6nobe, vsi so zelo priza-’	Zato tu ne vidite ljudi; ki
nel1 ležali po ulicah, ni beračev in *L "tecaipancev. Bangalore se po tem ' oči od vseh drugih indijskih lest.
ifi Ko smo se ponoči pripeljali na 'oliko in čisto bangalonisko po-Jajo, je bilo izredno hladno*. Bil i 'Otn v srajci in me je 'pošteno ze-Ljudje so bili vsi v volnenih e@hle.kah s šali okoli vratu. To me rOr zelo začudilo, saj je bil komaj nj'’ePtember. Bangalore je znan po > <vdji zelo mili klimi. Tu ni ni-D®tfbli vroče, a med monsunom je :arkadno. Oblaki so se podili nizko prij? nebu, bilo je vetrovno, a sonca s@%jer. Ulice so čiste, mesto je enotnega tipa, precej raztegnjeno; a izrazitega centra ni. Mnogo je reprezentativnih sta vib, predvsem prt|a novih tovarn, ki so se nizale rtiih železnici na obeh straneh: htndustan Aircraft (letalska in-pa?Ustrija) in druge tovarne, pred-sfsem finomehanične.
“Ne, Sir, prohibicije pri nas ni!« :ZJ/1 le potrdil hotelir. Komaj sem hal^^l- Moja prva pot je bila v ar, da .poplaknem prah, žejo in ,'hazanijo dolge poti iz Koyne.
Počutiš se kot prerojen, ko sediš okopan, preoblečen lin s kravato ob točajni mizi na eksotično visokem stolu; pred njim imaš po izbiri steklenice, na stotine steklenic. Tega občutka, ko prideš iz divjine, ni mogoče popisati. Tu je kopalnica s toplo vodo, jedilni list, kjer lahko izbiraš po mili volji. Prvič, odkar sem v Indiji, sem se ponoči moral odeti s toplo odejo in spal sem kot ubit.
Po opravljenih poslih sva z indijskim kolegom nadaljevala povratek v civilizacijo. Morebiti celo preveč temeljito, kajti svet se mi je zdel naenkrat zelo rožnat. Zvečer sva bila v restavraciji »Tbree Aces« — Pri treh asih -karo, pik, srce. Tudi Kitajski restoran sva obiskala. Ugotovila sva (oba sva bila tu prvič), da je življenje v njem zdlo pestro in nekonvencionalno. Presenetilo me je izredno število Evropcev, ki so z družinami zasedli vsa omizja v lokalih. Srečaval sem jih v trgovinah, po cestah in celo z začudenjem ugotovil, da jih je mnogo, ki se na biciklih vozijo po opravkih. V industriji, zlasti letalski, je očitno zaposlenih mnogo belcev, ne samo na višjih položajih, marveč tudi med mehaniki.
Mesto je v glavnem vrtnega tipa, v hišicah živijo na pogled dobro situirane družine. Tu ni bilo revnih kulijev, ki bi posedali po ulicah. Po tratah so se igrali lepo oblečeni otroci. Opazil sem, da je bilo nenavadno mnogo Indijk oblečenih v evropsko krilo-. Pojasnili so mi, da je to posledica katoliške vere, ki je tu zelo razširjena, o čemer so pričale številne -cerkve.
Še danes kažejo hišo-, kjer je preživel v svoji nemirni mladosti nekaj let vojaške kariere mladi -lord Wi-n!s-ton Churchil. Tu mu ni -bilo sile, kajti podnebje ni naporno, a okolica ima mnogo zelo -lepih -krajev. Huje se godi belcem, ki živijo v revščini, ali vsaj ne v izobilju. Srečaval sem njihove žene v polivinilastih plaščih, s kolesi, obloženimi s košaricami, ko so se vrača-le z nakupovanja.
To -je bila -druga plat medalje. Evropci, ki sem jih srečaval v -Delhiju in .d-r-ugih velikih mestih, -so bili premožni, imeli so ameriške avtomobile i-n hiše s služinčadjo. Ti ,so si nabirali denar v Indiji, da bi lahko kasneje začeli -na -dobrih temeljih z življenjem v -domovini. Govoril sem z nekim angleškim mehanikom.
»Saj sploh nimam domovine,« -mi je -rekel. »Prišel sem v to deželo, misleč da se mi bo- nasmehnila sreča. -Sedaj imam šte-vilno družino. Za domov nimam denarja, kaj šele, da bi znova začel: stanovanje, oprema, otroci. Vem, da tu nimam prihodnosti. Asimilirati se ne morem, ker to -ni lahko. Prevelika je razlika v rasi. Tako živimo -in upamo- da bomo vsaj otroke rešili v domovino, preden ostarimo.« Tem ljudem življenje v Indiji ni avantura, kot je bila za nekatere lordske sinove angleških osvajalcev.
V mestu se Evropec res dobro počuti. Prvič v Indiji sem lahko pešačil po mestu, ne da -bi ljudje buljili za menoj. Sprehajal sem se počasi po parkih in cestah. V Delhiju bi se takoj nabralo okoli mene vse polno beračev. Tam je tudi sramotno, če pešačiš. Na kratki razdalji od hotela do- sedeža »Ingre«, ki sem jo prešel v nekaj minutah v najhujši opoldanski vročini, se je ustavil vsak avto, taksi ali zasebni, in mi ponujal pomoč.
Na jugu Indije sem zadel ob zelo čuden običaj imenovanja. Predstavili so mi tri brate, njihovih imen pa nisem razumel in sem jih moral ponovno vprašati zanje. Čudno-, sem si mislil, bratje so, pa se vsak drugače piše. Povedo ti namreč svoje osebno ime, ne pa svojega rodbinskega priimka, ki se navaja v -pismih samo z začetnicami. Tako imajo- v družini bratje, sinovi in očetje različna imena. V ostali Indiji ie način poimenovanja enak ruskemu, to je, da se -najprej navaja osebno ime, nato očetovo in nazadnje še rodbinski priimek, na primer: N.
B. Bha-gat, J. B. Bhagat in S. B. Bhagat so trije bratje družine Bhagat, katerih oče je bil B. C. Bhagat, to so bratje Nanik, Ja-vandar in Sarindar, a oče je bil Bose, -njegov oče oziroma treh bratov ded -pa Chan-dra. Vse vizitke -in napisi so prav tako izvedeni.
V parku poleg novega poslopja parlamenta države Myisore, zidanega s -kupolo v stilu washing-tonskega parlamenta, stoji kip Gandhija, ustanovitelja neodvisne in samostojne indijske države. Suhi asketski starec se-d-i v svojem nacionalnem oblačilu v p-ozi misleca s po-dpr-to glavo, kot ,bi zamišljeno opazoval ljudi, ki se pomikajo -mimo njega. Osebnost Gan-dhiia je -tako ozko povezana z indijskim bojem za neodvisnost, da -ga ni mogoče obravnavati ločeno. Ta boj bo kmalu samo še preteklost, uokvirjena v tedanji položaj indijskega gospodarstva in ekonomskih odnosov. Sedanja Indija je s-icer napravila že velikanski napredek, v bist-vu pa je okvir še vedno isti. Gandhi jev nauk preprostosti, vračanju k starim navadam kot viru moči prastarega ljudstva, ni še mr-tev, čeprav se je ozadje bistveno spremenilo. Indijskega -človeka je treba danes modernizirati, ga vzgojiti v prepričanju, da mu je ^tehnika prijatelj, ne -pa sovražnik, i-n da se z njeno pomočjo lahko samo dvigne iz zaostalosti. Vendar se kljub temu moti, kdor misli, da so -s sp-remembo zgodovinskega in materialnega okolja vsi Gandhijevi nauki pokopani. Kdor tako trdi, dokazuje, da bi-s-tva Gandhijevega nauka ni razumel. To velja pravzaprav za večino Evropcev. Ga-ndhijev nauk o sorodnosti vseh ljudi, -čeprav različnih po hotenjih, strasteh in vrojeni sebičnosti, o moči mirnega -prepričevanja, o nepremagljivosti vsega občestva, ki je prežeto z eno samo -mislijo in hotenjem, čeprav je materialno šibko in neoboroženo, o premoči duhovnega orožja nad snovnim, -o neuničlji-
vosti energije dobrega — vse to je še danes živo v vseh indijskih voditeljih Kongresne stranke — Gandhijevega pokreta; vse -to pa -lahko za-sled-imo tudi v uredbah indijske vlade, v uveljavljanju ■socializacije in ukrepih, ki naj ji utrejo pot, v njenih odnosih s privatnim kapitalom, kakor tudi z drugimi sovražnimi strankami.
V vseh -pisarnah vidite sliko Gandhija, ogrnjenega -samo s haljo, poleg njega pa Javaharlala Nehruja. Ljudje mu danes pravijo — Gandhi ji (izgovori: Gan-didži), kar pomeni kot naš stari, dobri, sveti Gandhi.
Indijske -politike, -odnosov med ljudmi in strankami in načina borbe za socializacijo ni mogoče razumeti, če ne poznate Gan-dhi-jevih nauko-v, ki imajo- neuničljive korenine. S tem ni mogoče trditi, da jih je Gandhi sam tako globoko vsadil. Ti nauki so že davno- živeli v indijski -duhovni kulturi, v -njenem ljudstvu, v njenem verstvu; Gandhi jiih je samo ■zbral -in oživel ter tako ustvaril ogromno gibanje. Njegov nauk je opaziti danes tudi v zunanji politiki nove indijske države.
Na poti po mestu sem srečal tudi tu številne prostore z napisom: Family Planning, kar pomeni načrtovanje družine. T-bdi v Delhiju sem srečal takšne napise. To so neke vrste prodajalne, kjer lahko -dobite vsa potrebna navodila, kako uravnavati rojstva otrok -po v til ji roditeljev, kako preprečevati zanositev z enostavnimi sredstvi. Med temi je na prvem mestu enostavna Knaus-Ogi-nova metoda, za kar pa je potrebno, da zakonci poznajo funkcionalnost spolnega sistema. To bo že korak kvišku iz splošne nevednosti, ki vlada na tem področju, saj so vsi prepričani o nadnaravnih silah, -o -usodn-o-sti in o ne-ubranljivosti pred spočetjem otroka.
Te lokale organizira država, ki se zaveda, da je treba sedanje ne-zajezljivo naraščanje indijskega prebivalstva (od 4,5 do 7 -milijonov -letno po nasprotujočih si — oziroma več ali manj zastarelih -podatkih) omejiti v pametnih mejah. Opazil sem v dnevnem tisku in v -debatah v parlamentu (Lokh
Saba, kot ga imenujejo Indijci) zelo različne nazore o kontracepcijski kampanji, izobrazbi -in aplikaciji, na-zore, ki so v svojem bistvu enaki razlogom, kakršne navajajo tako njeni nasprotniki kot zagovorniki pri nas na Zapadu. V tako puritanskem okolju, kakor je današnje indijsko javno življenje, je o teh s-tvareh sploh težko govoriti, ker o tem najraje molče in -preslišijo vsako opombo, ki gre na ta problem. Odločne ipobornice ženskega gibanja večkrat sprožijo takšno vprašanje v parlamentu, ki pa vedno zvodeni, ker se poslanci izogibajo odkrite debate. Vsi ugovori se stekajo v nekaj podobnih variant: to je nemoralno, ker se u-piram-o naravi; -s tem ne le -ne bomo uredili vprašanja rojstev, marveč -bomo predvsem pokvarili ljudi, ker jim ne bo več za posvečeno zvezo -med -zakoncema, ki naj služi nadaljevanju človeškega rodu; p-o odstranitvi strahu bodo uživali brez misli na namen, to je »proti volji bogov in usodi«, ki jo diktirajo -zvezde. Če pregledamo te ugovore, bom-o videli, da si indijski nasprotniki kontracepcije niso mogli najti boljših in -drugačnih razlogov, kot so si jih naši.
V sedanjem stadiju ni -sicer mogoče uravnavati rojstev z modernimi sredstvi, ki so tudi draga. Ljudje nimajo denarja, a tudi verjeli ne bi v to. Prvo je, da se šir-dke množice zakoncev -presvetle v -problemih spola in življenja, da bodo -poznali vzroke, funkcije in -posledice ljubezni. Za dosego tega cilja so organizirani tečaji za zakonce i-n matere. V vasi so odšle številne medicinske sestre, ki jih izobražujejo v šolah v -ogromnem štev-ilu. Njihovemu delu pripisujejo največji -pomen. Kakor sem opa-zil, se glavno težišče dela obrača zavestno -na žene in ne na moške, kakor da bi se zavedali, da je edino v žena-h, ki so do smrti izmučene od nepretrganih -porodov i-n dojenja, -dovolj volje in hotenja za spremembo njihovega neznosnega položaja. Moški so preveč apatični in nezavedni, -da bi bil-o mogoče -pri njih računati s pomočjo. Vsi pravijo, da -so pokazale žene izredno zanimanje za te tečaje.
Zgode in nezgode naših monterjev v Indiji
Te težave so bile vzrok, da sva se odločila v sporazumu z Indo-oceanom, da še isti večer odpotujeva v Hirakud Dam. Tako sva ob enajstih zvečer sedela v štirimotornem letalu, ki naju je poneslo v Nagpur. Tu je večje letalsko vozlišče, na katerega se hkrati stekajo štiri avionske linije, in -sicer: -iz -New Delhija, Madrasa, Bombaya in Kalkute. Tako se vsi potniki zbirajo v letalski restavraciji, da se nekoliko osvežijo, vmes pa lahko gledajo filme, ki jih predvajajo vse do vzletov letal. Po sedmih urah letenja smo pristali na letališču sedemmilijonskega mesta Kalkute. Bila pa sva razočarana, kajti zaman sva gledala mimoidoče in z očmi iskala ing. Hungoranija, predstavnika Indooceana, da bi nama izročil železniške vozovnice za Sambalpur, oddaljen približno 540 km jugozahodno od Kalkute, ki je najbližja železniška postaja centrale Hirakud. Po kratkem obotavljanju sva se s taksijem odpeljala v mesto in s pomočjo šoferja poiskala stanovanje ing. Hungoranija. Najin vlak je odpeljal šele ob devetih zvečer, zato sva po krajšem počitku takoj vzpostavila telefonsko svežo s predstavnikom podjetja Inter-trade. Prijazni tovariš Fuks naju je s svojim avtomobilom odpeljal v prijazno ljubljansko družino, kjer smo kramljali in pili viski, ki nama je krepko pognal kri po žilah. Alkoholne pijače so v Indiji zelo drage, saj stane steklenica viskija v Kalkuti 43 rupij, kar pa je še vedno bolje kot v Bombayu, kjer je prohibicija.
Zvečer sva se s spremstvom odpeljala na železniško postajo, kjer bi se sama zelo težko znašla, kako bi šele našla vlak in rezervirani oddelek. Zadnji trenutek smo našli rezervirana mesta in potem je trajala vožnja polnih 20 ur. Oddelek je imel prostora za 6 oseb, imel je šest ventilator-
jev, sanitarni prostor ter 2 vhoda. V indijskih vlakih ni prehoda skozi vagone. Vožnja z vlakom ni prijetna, zlasti ne podnevi, kajti vročina in pepel kaj kmalu napolnita kupe. Na vsaki postaji je množičen hrušč, bodisi ponoči ali podnevi (prodajalci sadja, semen, časopisov, raznih pijač itd. na vse grlo ponujajo svoje blago). Kljub veliki žeji je nakup takih »osvežilnih pijač« zelo tvegana zadeva, kajti že sam pogled na prodajalca in njegove stvari je skrajno neokusen. V naši družbi v kupeju je bila tudi žena iz neke cementarne pri Rourkelbe. Kot je normalno v Indiji, je bila zelo tiha in zaprta vase, čeprav je bila v družbi svojega moža.
Z urejeno prtljago sva težko čakala, da po dolgi vožnji izstopiva. Že od daleč sva zagledala postajni napis Sambalpur, najin cilj. Tako sva se s pomočjo raznih nosačev hitro znašla pred železniško postajo. Še hitreje sva pa ukrepala, ko sva ugotovila, da je na napisni tabli razen imena še beseda Road (cesta); zopet sva se vrnila v kupe. Na najino srečo je stal vlak dlje kot pri nas. Ko sva na naslednji (pravilni) postaji izstopila, sva zopet čakala na predstavnike investitorja, ki bi naju morali odpeljati na gradbišče. Stopila sva k telefonu in po mnogih telefonskih razgovorih in po nekaj urah dočakala težko pričakovani jeep, ki naju je skozi »krasni« Sambalpur po strašno jamasti cesti odpeljal v najin novi dom v Chiplini.
Šef gradbišča naju je prijazno sprejel v najinem stanovanju, najin občutek ob pogledu na najine sobe pa je bil drugačen. Ko sva ugotovila, da ni v sobah niti tekoče vode za umivanje in da je stranišče nočna posoda, vgrajena v stolu, je najina dobra volja splahnela. Vrnila se nama je šele ob večerji, ko sva ugotovila, da ima najin kuhar smisel za pri-
pravo jedil, prav tako pa štiri sluge, ki so z veseljem urejali in čistili najin prostor.
Drugi dan sva se lotila dela. Z domačini sva bila v dobrih odnosih, le-ti pa so si zelo prizadevali in z velikim spoštovanjem opravljali svoje dolžnosti. Ker. sva edina belca v tem kraju, naju ljudje radovedno opazujejo, in nama zaradi tega ni prijetno, prav tako nama je neprijetno ob pogledu na nošo tukajšnjega domačina. Njihova oblačila, zlasti žensk, so precej skromna in pomanjkljiva.
Za praznik republike Indije 26. januarja 1961 sva spustila v pogon enega največjih žerjavov. Tako sva tudi s tem dokazala solidarnost in razumevanje do tega največjega nacionalnega praznika, za kar so nama bili investitorji zelo hvaležni.
A.
Namensko varčevanje
MLADINSKI GLASBENI FESTIVAL
Sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Ljubi j ana-Šiška ima naslednje dejavnosti:	1. sklad
prodaje stanovanja in stanovanjske hiše za gotovino ali na kredit, 'ki jih sezida kot investitor;
2.	službo namenskega varčevanja oseb v delovnem razmerju in zbiranje sredstev družbeno-pravnih oseb. Finančna obremenitev ipri gradnji stanovanj je sestavljena iz 20°/o vrednostne investicije, ki bi jo vplačal varčevalec po pogodbi o namenskem varčevanju, 30 °/o bi vplačala organizacija, pri kateri je varčevalec zaposlen, 50 odstotkov pa bi prispeval sklad. Kot lastna sredstva se štejejo:
gotovina, lastno delo pri gradnji in gradbeni material. Do sedaj je bilo sklenjenih že 73 takih pogodb, po katerih bo priliv sredstev v letu 1961 dosegel 57 milijonov dinarjev.
3.	Sklad oddaja stanovanja osebam v delovnem razmerju po natečaju in mora ponudnik vnaprej plačati del stanarine kot predplačilo. Kot del stanarine pa je mišljena amortizacija vrednosti stanovanja, ki se po veljavnih predpisih vračuna v stanarino.
4.	Za gradnjo, dovršitev, dozidavo ali večja popravila stanovanj daje sklad posojila osebam v delovnem razmerju in družbeno
V Domu Partizana Zg. Šiška II. je bil dne 18. aprila ob 19. uri mladinski glasbeni festival občine Šiška. Letošnji festival je bil organiziran v okviru proslav 20-letnice vstaje in zato še prav posebno slovesno pripravljen. Zbori vseh treh osnovnih šol so že od začetka letošnjega leta pridno vadili in se z vnemo lotevali težjega programa in zahtevnejših skladb. Sestava programa je bila zelo pestra.
GRADNJA ZVEZNE STANOVANJSKE CESTE
učenci med instrumenti
Kolektiv Glasbene šole Franca Šturma Šiška-Bežigrad je povabil v soboto 25. marca, učence popoldanske izmene osnovne šole Hinka Smrekarja v svojo dvorano na majhen koncert. Za prve tri razrede je priredil prof. Igor Dekleva komentiran nastop z naslovom: »Glasbeni zoološki vrt«. Nastopili so mlajši učenci na raznih instrumentih in pokazali, da so tudi glasbene slikovnice zelo prikupne in zabavne. Iz ankete je bilo razvidno, da učencem najbolj ugajajo vesele in šegave skladbice kot Racman Jaka ter podobno.
Za srednje tri razrede je pripravila nastop prof. Magda Dimnik - Kryžanowski, prav tako s komentarjem, pod naslovom »Sošolci za sošolke«, seveda tudi z anketo. Učenci so večinoma glasovali za svoja dva najbolj pridna sošolca Andrejka Doležala in Mirana Sajka. Tretji del pa je bil namenjen 7. in 8. razredom pod naslovom »Spoznavanje glasbenih instrumentov«. Referat in program je pripravil in vodil prof. Ljubo Rus. Učencem so prikazali glasbene instrumente, na katerih se uče pri šolskih urah glasbe.
Pri vseh treh nastopih je sodelovala Orffova skupina z zgodbo »Jakca kaveljčka in njegove družbe«. To skupino je -sestavljal zbor, tolkala in blokflavte. Zgodbo pa so prikazovali tudi s paktom imo. 1. aorila so za učence druge izmene program ponovili.
Na občini so nam povedali, da bodo nadaljevali z gradnjo zvezne stanovanjske ceste od Pavšičeve ulice mimo lobčinske zgradbe in novega Zdravstvenega doma do ulice na Jami.
Te vesti se bodo prav gotovo razveselili vsi prebivalci tega predela občine, ker so sedanje ceste, zlasti v slabem vremenu, ko je prehod zelo otežkočen zaradi blata in luž, zelo neprimerne.	S — e
70 •/• HIŠNIH SVETOV IMA ENOTNO BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE
Stanovanjska skupnost je uredila enotno blagajniško poslovanje za približno 70 »/o hišnih isvetov. Hišni sveti vplačujejo stanarino po določenem vrstnem redu, razna popravila pa naročajo s posebno naročilnico pri upravi Stanovanjske skupnosti.

Taki bodo novi bloki
pravnim osefoam. Posojila se da-jejo po natečaju in je obrestna mera za blokovno gradnjo 1 °/o, za individualno in vrstno gradnjo pa 2 %>.
Pri izbiranju ponudb se upoštevajo večja lastna sredstva, krajši rok vračanja, višja. obrestna me-
KINO PREDSTAVE OD 24. APRILA DO 15. iMAJA
24. in 25. aprila ameriški barvni cine-mascope film TRGATEV;
26. in 27. aprila italijanski einema-scope film PEKEL V MESTU
28.,	29. in 30. aprila ameriški barvni cinemascope film DAN, KO SO DELILI OTROKE.
ra, ekonomičnost gradnje, ugodnejši sistem gradnje. Ponudbe
oseb v delovnem razmerju, ki namensko varčujejo, se upoštevajo pred vsemi drugimi ponudbami.
1. in 2. maja ameriški barvni film MARD JERI MORNINGSTAR;
3. in 4. maja ameriški vistavision film OSAMLJENI ČLOVEK;
5.,	6. in 7. maja indijski barvni film MATI INDIJE;
8. in 9. maja ruski barvni film KO-CUBEJ;
10. in 11. maja jugoslovanski film PET MINUT RAJA;
12.,	13. in 14. maja ameriški barvni cinemascope film GOLI IN MRTVI.
DOPISUJTE
V »LITOSTROJ«
MATINEJA:
23. aprila barvna risanka CESAR IN SLAVČEK;
30. aprila barvna risanka ŠILJA V AFRIKI;
7. maja jugoslovanski film SEDEM NA EN MAH;
14. maja bar vrni cinemascope film MI-STER ROBERTS.
Leopoldšdic švedske turbine in hidroelektrarne
V robnični pritrditvi kril na čepe je mogoče zaslediti vpliv istega projekta. Ločitev krila in čepa ima prednost pred enodelno izvedbo v možnosti demontaže in zamenjave posameznih kril, ne da bi bilo treba gonilnik dvigniti iz njegovega položaja. Treba je le predvideti v obroču, ki obdaja gonilnik, odmakljivi del plašča in za njim ustrezno odprtino v betonu, v katero se krilo odmakne pri demontaži. Krilo nato spuste v sesalno krivino in ga izvlečejo skozi njo. Lahko pa krilo odstranijo tudi skozi omenjeno odprtino v betonu, če je ta ustrezno podaljšana.
Krila vedno odlivajo iz nerjavečega jekla, kar ie cenejše kot obsežno platiniranje lopat iz navadnega jekla. — Omembe vredna je tudi okoliščina, da Švedi kljub veliki proizvodnji in visokim mezdam nimajo kopirnega stroja za obdelavo Kaplanovih kril in jih brusijo na roko. Baje je ta način še vedno bolj gospodarski kot visoka investicija za stroj, ki bi pretežno stal neizkoriščen.
planovih agregatov. Pri večjih in novejših enotah dodajajo »kom-binatorju« predkrmilje, ki terja dosti manjšo šablono.
S tem, da so Švedi vse regulacijske naprave za gonilnik vgradili v Kaplanovo turbino samo, so si pri tej vrsti turbin omogočili po sestavu in dispoziciji nespremenjeno uporabo regulacijskih naprav, potrebnih za Franci-sove turbine. Edina izjema je tlačna naprava za regulacijsko olje, ki mora biti zaradi dvojne regulacije ustrezno večja.
Tesnilka turbinske gredi — ogljene izvedbe — je montirana pod vodilnim ležajem. Le-ta je mazan z oljem in samomazalen. Samomazalnost dosežejo bodisi z vrtečim se loncem ali z znano ovratniško konstrukcijo na turbinski gredi.
Skoro je odveč poudarjati, da je tudi pri Kaplanovih turbinah varjenje že nadomestilo livanje kot osnovni proizvodni postopek vseh večjih sestavnih delov.
nasprotno:	prazen prostor. Le
vrteča se gred in enakomeren šum stroja spominjata na turbino.
Zasnova navpičnih turbin, bodisi Francisovih ali Kaplanovih, je dosledno vedno ista: možnost demontaže turbine samo navzgor, gred brez vsakršnih mehanskih pogonov črpalk, nosilni ležaj v generatorskem križu.
Razporeditev regulacijske naprave — vsaj kar zadeva regula-
Tak je videti naš zdravstveni dom
ODPRTJE
ZDRAVSTVENEGA DOMA 1. MAJA
Dne 1. maja 1961 bo slovesno odprta ta prepotrebna zdravstvena ustanova v naši občini. Obrtniška in ostala de-
la so že gotova, sedaj urejajo sat1 1 še notranjost doma in ga opremljajgi s potrebnim pohištvom, montiraj aparate in ostale zdravniške -prif^
močke.
V sestavu sodobno urejenega Zdra stvenega doma bo delovala šolska p h
DELO STANOVANJSKE SKUPNOSTI ZGORNJE ŠIŠKE
liklinika, dispanzer za žene, o troj1 nbulanti, š;
NOVI SERVISI..
Zvedeli smo, da bo v okviru Stanovanjske skupnosti Zgornje Šiške, ki zajema 9.000 prebivalcev, pričel že 15. aprila 1.1. obratovati vodovodno-instalaterskl in električarski servis, ki bo kasneje razširil svojo dejavnost tudi na vzdrževanje zgradb. Do nadaljnjega bo delavnica v prejšnji pisarna Stanovanjske skupnosti, stanovanja za delavce bodo zgradili v Kosezah, skladišče materiala pa bo na Vodnikovi cesti št. 99.
dispanzer, dve splošni amb__________
ri zobne ambulante, posvetovalni! y in šola za matere iter vsi potrebni laboratoriji.
V njem in v ostalih zdravstveAg; ambulantah občine bo sedaj zapoSrj, no več kot 100 zdravstvenih in ostft., delavcev; zaradi precej velikega «1 c močja občine Ljubljana-Siška pa %i bo postopno to število še povečalo-DL Do dneva odprtja bodo okoli?.
Zdravstvenega doma primerno pr1
uredili.
stfizn
to
PROGRAM GRADENJ V LETU NA OBMOČJU
OBČINE LJUBLJANA-SISKA
1961
Na svoji zadnji seji je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Siška med drugim razpravljal in sklepal o obsežnem gradbenem programu Kreditnega sklada, ki je bil v celoti .potrjen in so zato že pričeli z gradnjo nekaterih stanovanjskih objektov. Pred občino so že pričeli s pripravljalnimi deli za velik samski dom, trgovsko hišo in nov kino. Pripravljajo pa tudi gradnjio štirih blokov s 152 stanovanji v Tugomer j e vi ulici, treh blokov s 119 stanovanji v Scopolijevi ulici in več blokov v Šentvidu, skupaj 371 stanovanj. Vrednost vseh teh gradenj je 1„579,000.000,— dinarjev. Razen tega bodo pričeli v letu 1962 z gradnjo 136. stanovanjskega bloka na prostoru za staro šolo.
S
1. MAJA BO MOSTEC UREJEN ,V.E
Prvega maja bomo lahko že otU iskali prijetno zatočišče Mosteč, •? bo letos precej preurejeno, da Wi nudilo prijateljem narave še več rabi, vedrila kot doslej.	| '
PARKOVNA UREDITEV ZEMLJIŠČ
Po sklepu Sveta za urbanizef ObLO Ljubljana-Siška bo ostali zemljišče, na katerem so gradili ifj družniki vrstne stanovanjske hiše, nadalje v upravljanju občine, to « zaradi parkovne ureditve okolice. Zj družniki bodo lahko uživali le zemllj
šče, na katerem je zgrajena hiša, H
potrebni svet za pota in dohode, ostalo zemljišče pa bo preurejeno zelenice s cvetličnimi nasadi in lep1 v tičnim drevjem. O tem svojem sklottot občina že obvešča zadružnike, da do lahko že vnaprej v tem srnin',c urejevali vrtove okoli svojih hiš. [et:
chr
tor j e z elektronsko glavo — je navadno tale: na generatorskem podu elektronski regulator in pult, tlačna naprava na vmesnem stropu med turbino in generatorjem, glavni razvodni ventil pri-grajen enemu izmed servomotor-jev. Pri tem so regulatorski pulti in elektronski regulatorji vedno povsem enaki, tlačne naprave pa se razlikujejo samo po velikostih, medtem ko je njihov sestav standarden: rezervoar za olje, na njem tlačni kotel in 2 električno gnani črpalki za tlačno olje, vsaka s svojim preklopnim ventilom in hidravličnim kompresorjem.
Tudi celotne 'dispozicije hidryc elektrarn radi poenotijo kar nacs bolj mogoče. Odkar so jim pVc merjevalne kalkulacije pokaza?^ posebno ugodne cene za P°V? zemeljske strojnice z navpičnic"1 tlačnimi cevovodi, so zgradili O vrsto hidroelektrarn s strojnic|y'
mi vsekanimi v granitni mašil
n. pr. Harspraanget, Kilforsei
Stornorrfors, Harrsele itd. Vtoh
dovodi k turbinam, strojnice sV1 me in odvodi so izvedeni pjL
vseh teh hidroelektrarnah in 1
pri mnogih drugih po istem vzoj
cu. Prav tako bi lahko nasfaL tudi celo vrsto hidroelektraCo
ENOSTAVNO IN ENOTNO
I
Naprava, ki uravnava odnos med odprtjem vodilnika in gonilnika — imenujejo jo »kombina-tor« — je vselej na vrhu agregata nad dovajalcem regulacijskega olja v turbinsko gred. Sestavlja jo krmilna šablona, ki je z drogom povezana z regulatorjem. Če šablona deluje neposredno na drog v turbinski gredi in preko njega na razvodni ventil v batu servomotorja gonilnika, je precej razsežna in predstavlja značilni zgornji zaključek švedskih Ka-
Švedske hidroelektrarne se vtisnejo obiskovalcu neizbrisno v spomin s svojo enostavnostjo. Arhitektonska stran zaradi pomanjkanja vsakršnega lišpa prav nič ne trpi, nasprotno, preprosta in cenena sredstva še bolj poudarjajo veličastno lepoto strojnic.
Nepozabni so tudi vtisi, ki jih dobi obiskovalec ob vstopu v tur-binsi jašek kateregakoli izmed večjih agregatov. Navajen na splošno evropsko zasnovo turbin pričakuje množino cevi, ventilov in instrumentov, dočaka pa prav
Presek turbine Storrnorfors
enotne zasnove, opremljenih , Kaplanovimi turbinami. Le tj hidroelektrarne s Peltonovi®^ turbinami švedski projektanti nimajo preizkušenega in ustaljLe nega vzora, ker te vrste turb« na Švedskem ne instalirajo zarai , pomanjkanja ustreznih padcev. ■ U Poenotene so seveda tudi shefl % regulacije, mazanja, hlajenja § zaščite, elementi sami pa so d Q malega vsi standardizirani.
Projektantom ni dana širok svoboda iskanja tehničnih rešite || po njihovem naziranju in okusi temveč so bolj ali manj postal ljeni na tir tehničnega izročili S tem je njihovo delo močno olaf šano. Svoje sposobnosti lah$T usmerjajo v drobno in postopJj zboljševanje in izpopolnjevanj1 ki korakoma in brez spodrsljaje vodi do vedno bolj popolnih z* misli, kako je treba gospodarst . proizvajati kilovatne ure. Sad, zanje končno tudi gre! — Poen<~ v tenje in standardizacija se ugo<TO no izražata tudi v rokih in pjeg vzgoji strokovnih kadrov: že raij^ meroma ozko znanje, pridobljei^ na prvem objektu, je mogoče r° celoti izkoristiti na drugem. N
Mjš
Amerikanizacija evropskega prometa Ob 1. letniku »Litostroja«
?o sestavku rprof. dr. Johanessa : : •• Gaertnerja, Easton, Pennsylvania)
|gg Spričo čedalje večje motoriza-m Je v Jugoslaviji, zlasti v Slo-III toiji jn Ljubljani, kjer se veča l3 levilo novdreglstriranih avtomo-flov hitreje kot število rojstev, [onatiskujemo iz »N ene Z uri ch e r |5-eitung« naslednji zanimiv sesta-
ilfek:
Evropa je danes v prometno-.^ničnem pogledu na taki stop-M kot so bile ZDA pred pri-®ižno tridesetimi leti. Javna prodna sredstva iše obratujejo, 'todar jim predstavlja avtomobil [edno nevarnejšega tekmeca, 'tare ceste, čeprav obnovljene in ' širjene, mroimetu ne zadoščajo 'eS, življenjskega pomena postaja Ifadnja novih modemih avtomobilskih cest. Mesta so vedno bolj jatrpana in prometni problem ostaja iz dneva v dan iboli pe-sč. Ker pa je v razvoju prometa sat1 njegovih posledic vendar neka nijateična zveza, nam ameriške iz-Pjjtenje lahko precej koristijo in ? ‘omagajo.
(d ra
:a p NAZADOVANJE JAVNEGA ‘f°3	PROMETA
19. in 20. stoletju je bilo re-vprašanje množičnega jav-ve*Wga prevoza. Ta je bil cenen in Pffibnomičen, prevoznih sredstev a of bilo dovolj (železnica, s starimi pa %nimi lokomotivami, Dieslovimi ^ojjiP^omotivami, električna podze-prfoljska železenica, nadcestna že-si>i|znica, avtotafcsi, omnibusi in loktrična cestna železnica). Toda en [Vedno večjim porastom avtomo-; 0fbzma izgubljajo javna promet-č, Ji sredstva na svojem pomenu. f !“>čajno se mora povsod najprej - r^hakniti električna cestna železna, slediti pa ji morata omnibus 1 nadcestna železnica, saj ni več *edno vzdrževati prometnih is£ edstev, ki niso rentabilna. Cim lize^ ljudi uporablja avtomobil, jjstairn manj se jih vozi z vlakom, ge, 1 vozijo bolj poredko in vozne l°Z morajo seveda zvišati.
:f1Ji	IZUMIRANJE
L V»	MESTNIH SREDIŠČ
W^ mestih, kjer je malo avtomobilov jn k j er so zaposleni prebiralci navezani na javna pro-š. retna sredstva, se predmestja ne c»rejo razvijati tako hitro. Kjer —T je avtomobil splošna ljudska "brina, se živahno razvijajo idr^dmestja, ki so povezana z naftnimi središči’ e modernimi prfjornobilskimi cestami. Posledica aza^ga pojava je, da se mestna po^dišča počasi praznijo. V glav-niiM ostajajo le trgovski prostori, d ifvarne, uradi, muzeji in upravna iicff°Pja- Na skrajnem južnem aS#U Manhattana n. pr. ni več sta-rsefValcev in ta del New Yorka tor1 samo od ponedeljka zjutraj , Petka popoldne. Podoben po-p: bb opažamo tudi že v večjih za-(“dnoevropski-h mestih. V velemestnih središčih, kjer so včasih [gS-tovali »boljši ljudje«, je prav ra^ko opaziti zanemarjena revna h ^Aovanja. Ravno zato, ker so ia mestna središča hkrati tudi vin “f--- stan°vanjska in poslovna ti jC-a’ s® ie promet s svojimi alif6^6 . am,i: ropotom, smradom, rušenjem in vedno večjo nevarna! v.
nostjo tako zgostil, da so prebivalci morali bežati v predmestja.
»VELEMESTA IZUMIRAJO«
Živijo lahko samo še tam, kjer lahko vključujejo predmestja. Če pa to zaradi zemljepisnih ali upravno-tehničnih razlogov ni mogoče, je v teku še hitrejši proces praznjenja mestnih središč. Lep primer takega praznjenja je London, kjer so številni mestni predeli, ki so še pred drugo svetovno vojno predstavljali »boljše Okraje«, naseljeni z revnimi zahodnoindijskimi priseljenci. Nekaj podobnega lahko opažamo v alžirskih delih Pariza. Ta proces praznjenja mestnih središč je pripeljal v Ameriki do pojma »exurb«. »Sufourib« je prvotno predmestje, »exurb« pa novo razvito naselje še dalje od predmestja, ki ne more biti več vključeno v sklop mesta. Vodilne osebnosti New Yorka ne živijo več na Man-hattanu, Brooklynu ali Bronxw, temveč na. Long Islandu in West--chester Conntyju. Znana rodbina finančnikov, bankirjev in lastnikov železnic — Vanderbilt je še pred 50 leti živela na 15. aveniji.
VEDNO VEČJA ODDALJENOST OD NARAVE
Velika prednost Berlinčanov v predvojnem času je bila v tem, da so se lahko z javnimi prevoznimi sredstvi iz velemestnega vrveža v najkrajšem času pripeljali na deželo. Podobno je bilo tudi v drugih evropskih velemestih. Kjer pa rastejo Predmestja in obrobna naselja, kjer je avtomobil zamenjal javno prevozno sredstvo in kjer se veča razdalja med bivališčem in delovnim mestom, tam je večja tudi razdalja med mestom in naravo. Kajti prvotna okolica je vedno bolj zazidana in dobiva mestni videz.
Posledice porasta motorizacije so pa še precej dalekosežnejše: drevesa v Parizu nočejo več nrav uspevati; mesta, kot na primer Los Angeles, so že skoro izčrpala svoje zaloge kisika; pljučni rak in različne alergije zavzemajo vedno večji obseg. Pljuča povprečnega prebivalca New Yorka v 'starosti 50 let niso več rdeča, temveč črnikasta. Zrak je namreč neverjetno zastrupljen z izpušnimi plini.
OBDOBJE INDIVIDUALNEGA PROMETA
Individualni prevoz je drag. Nakup avtomobilov bo sicer v primerjavi s povprečno kupno močjo prebivalstva vedno lažji. Verjetno je tudi, da se bo pocenil bencin, ali pa 'bodo morda iznašli nova pogonska sredstva. Toda zaradi vedno večjih potreb: gradnje novih cest, mostov, nadvozov, zaradi rastočega upravnega aparata, zaradi prometne zaščite, bodo stroški avtomobilskega prometa kljub temu rasli. Dokler ni vsak posameznik lastnik avtomobila, abdavčuje lastnik avtomobila svojega soseda, ki nima avtomobila. Ni države, kjer bi avtomobilski davki vsaj približno krili, kar država izda za avtomobilski promet. Prometne pristojbine so vse premajhne, da bi se promet lahko sam vzdrževal. Če bi bile od vsega začetka večje, bi se
V 10. številki zvezne izdaje »Ko- jemov. Na kratko omenimo naj-
Preveč avtomobilov in premalo garaž
Litastrojčani se čedalje bolj motorizirajo, vzporedno s tem pa se veča tudi število garaž. Zaradi tega je marsikateri lastnik avto-goAiia. prisiljen parkirati avtomobil kar pod balkonom stanovanjema 'bloka, kot nam kaže prva slika. V zadnjem času so začeli pred jgj/katerimi zgradbami graditi garaže, ki pa so precej pokvarile že 5e ‘*0 ponesrečeno urbanistično skladnost našega terena. Morda bi 2alo v prihodnje graditi garaže na polju med hišami in izbirati iše načrte, kot so jih doslej.
promet razvijal sicer počasneje, -toda bolj zdravo.
Campingi in hoteli napovedujejo novo obdobje individualnega potovanja. Evropa ima zaradi svojega milega podnebja in krajših razdalj mnogo več pogojev za tak razvoj kot Amerika, ki ima še vedno mnogo pragozdov in pustinj skih predelov.
Moderne avtomobilske ceste predstavljajo sredi pokrajine nekaj povsem tujega, vendar naravnega okolja še ne motijo tako zelo, dokler ni ob cestah preveč bencinskih črpalk, obcestnik restavracij, kioskov in številnih drugih reklamnih priprav. Tega je zlasti veliko v Ameriki in Italiji. Za ohranitev prirodnega videza pokrajine še najbolj skrbi Švica. V Ameriki pa so take lepe ceste brez vsiljivih reklamnih napisov samo » talil-roads« (ocarinjene ceste). Seveda ne smemo pozabiti, da so te ceste umetno polepšane z drevjem in nasadi na obeh straneh.
Avtomobili potrebujejo prostor. Naša mesta pa ga nimajo. Prometni problem v Ameriki ni rešen in tudi v Evropi ne more biti, kajti avtomobilska proizvodnja je ogromna, saj izdelujejo tovarne na tisoče avtomobilov tedensko. Sele če tol bila dosežena taka stopnja, da tovarne sploh ne bi proizvajale presežnega števila avtomobilov, ampak le toliko, da bi bili nadomeščeni stari, odsluženi vozovi, šele takrat bi bil prometni problem dokončno rešen. Vsi drugi ukrepi pa prinesejo le začasno ©miljenje in izboljšanje.
Evropa se v prometnem pogledu dobesedno »amerikanizira«, kar je neogibno. Kot nekdaj obdobje parnega stroja, tako prinaša obdobje bencinskega motorja velik preobrat v vse življenje.
munista«, ki je izšel 31. marca letos, so objavili kritiko našega časopisa z naslovom: »Ob prvem letniku »Litostroja«. Napisal jo je novinar revije »Tovariš« BOGDAN FINŽGAR. Spričo tehtnosti kritike jo ponatisknjemo skoraj v celoti.
Deseto leto že teče, odkar so v Titovih zavodih Litostroj izdali prvo številko tovarniškega glasila »Turbina«. Sedaj — po večletnem premoru v izhajanju tega prvega glasila — leži pred nami prvi letnik zares imenitega naslednika skromne Turbine, prvih dvanajst številk »Litostroja«. Izhaja povprečno na desetih straneh manjšega časopisnega formata, nima več nekdanje biltenske oblike, lomljen in urejevan je kot časopis. Dober papir in lep tisk, ki je ob slovesnejših priložnostih celo dvobarven, ga prikupita očem, čeprav so nekatere notranje strani še vedno močno »sive«; preveč nonpareilla in premalo beline pač dokazuje, da se mora zaradi stiske s prostorom oblika marsikdaj ukloniti vsebini. A ne samo zunanja podoba, marveč predvsem pomembno dejstvo, da list urejuje stalno nastavljen poklicni novinar ob pomoči izkušenega vodje propagande v tovarni dokazuje, da je Iitostrojski kolektiv vprašanje svojega glasila že ob začetku zastavil zelo temeljito.
Že ob prvem letniku se je »Litostroj« uvrstil med vodilna slovenska in celo jugoslovanska tovarniška glasila. V nakladi 4.500 izvodov je našel pot v kolektiv in, kar ni nič manj pomembno, tudi v litostrojske družine in organe komune.
Kako je »Litostroj« vzbudil dokaj živ in dejaven odnos v matičnem kolektivu in širši okolici? Tu je vsekakor nekaj posrečenih organizacijskih in vsebinskih pri-
prej prve: List delijo brezplačno! Ne delijo ga v podjetju. Po strnjenem litostrojskem naselju ga raznašata dva raznašalca na domove Litostrojčanov. Ostalim svojim članom ga pošiljajo na dom po pošti po pavšalni poštnini. Pri tem niso ozki: list razpošiljajo tudi dokaj širokemu krogu zunanjih interesentov. Razen tega ga pošiljajo tudi svojim upokojencem, tistim, ki služijo vojaški rok ali so v praksi v tujini, invalidom in bolnikom.
Medtem ko po drugih podjetjih lahko opažaš, kako ostajajo njihova glasila neprebrana po delovnih mestih, v Litostroju tega ni. Narobe, izkazalo se je, da svojci Litostrojčanov zelo radi posegajo po listu in tudi dopisujejo vanj.
Pogumnega in na domače razmere odkrito naravnanega pisanja večina naših tovarniških listov nima. Vzroki so sicer razumljivi, »človeški«. Vendar ne smemo pozabljati, da razvoj brez tega, čemur pravimo tudi samokritika, napreduje po dokaj daljši in vijugasti poti. Zato formalistično registriranje slabi učinek našega tovarniškega tiska prav tam, kjer je najbolj občutljiv.
Tem napakam se ni docela izognil tudi »Litostroj«, ki je sicer eno naših najboljših tovarniških glasil. Res je bil že marsikateri problem kolektiva tudi v glasilu pogumno in temeljito zastavljen (n. pr. anketa o medpersonalnih odnosih), vendar sta, v celoti vzeto, predvsem prvi dve strani v »Litostroju«, ki sta dokaj informativni, le premalo polemični.
Jasno pa je, da je rešitev tega vprašanja predvsem v rokah delavskega sveta, tovarniškega komiteja, sindikalne podružnice, mladinskega aktiva in drugih zavestnih sil in šele s tem tudi v rokah uredništva.
Iz snovanja in dela drugih
AVTOMATIKA
Pred kratkim je izšla druga številka strokovnega glasi-la za avtomatizacijo »Avtomatika«, ki med drugim prinaša naslednje zanimivejše sestavke: Avtomatizacija zahteva modernejše oblike gospodarjenja, avtomatizacija transporta v proizvodnji, avtomatizacija peči na tekoča goriva, komandne in kontrolne naprave v separacijah, tipizacij a in standardizacija, pomen standardizacije za mehanizacijo in avtomatizacijo, itd. . . . Letna naročnina revije »Avtomatika« je 1.000 din, naročite jo lahko na Celovški 121.
DJURO DJAKOVIC
Pred nedavnim so imeli v podjetju D1 uro Djakovič v Slavonskem Brodu letno skupščino sindikalne organizacije, na 'kateri so dali poseben poudarek vplivu delavcev v ekonomskih enotah. Razen tega so razpravljali tudi o raznih oblikah pomoči delavcem na delovnih mestih in doma.
TOMOS
V Tomosu so meseca marca ustanovili začasne gospodarske svete ekonomskih enot. Ustanovili so jih zato, da bi kar najbolje pripravili obračun ekonomskih enot, obdelali probleme posameznih obratov, njihove možnosti in uporabili zanj e najprimernejšo stimulacijo.
TISKANIMA
Cetralni delavski svet Tiskanine je sprejel osnutek pravilnika o pristojnosti in delu organov delavskega samoupravljanja v ekonomskih enotah. V členu, kjer obravnava pravico odločanja Obratnega delavskega sveta, so med idruglim sprejeli naslednje sklepe: Obratni delavski sveti sprejemajo operativne plane v okviru osnovnega proizvodnega plana, upoštevajoč pri item proizvodne potrebe drugih obratov in pogojev na tržišču, vodijo izvrševanj e proizvodnega plana, obravnavajo analize o gibanju produktivnosti dela, vodijo gospodarjenje z zaupanimi osnovnimi in obratnimi sredstvi v skladu s smernicami, ki jih za tako gospodarjenje postavi CDS, Sklepajo o uporabi sredstev za investicijsko vzdrževanje, sprejemajo načrte konstrukcij, investicij in programe remonta, odločajo o sprejemanju delavcev v delovno razmerje in dajanju odpovedi itd.
LJUBLJANA TRANSPORT
Podjetje Ljubljana-Transport je sprejelo zaključni račun podjetja.
LIVAR
V Mariborskih livarnah so imeli pred kratkim letno konferenco sindikalne podružnice, na kateri so v glav-
nem razpravljali o političnem in strokovnem izobraževanju članov kolektiva, o decentralizaciji delavskega samoupravljanja ter osnovanju obratnih delavskih svetov in komisij za delavsko upravljanje.
KBK
V glasilu kolektiva Koksno-kemlj-skega kombinata »Boris Kidrič« v Lukovcu pišejo, 'da so ustanovili nov oddelek -za tisk in propagando. V okviru tega oddelka izhaja njihovo glasilo, nadalje upravljajo z ra-dio-oddajno postajo, prek katere seznanjajo delovni kolektiv vsak dan z najnovejšimi dogodki dnevnega časopisja, razen tega pa prirejajo redne zabavne oddaje. Oddelek odgovarja tudi za vse prireditve v zvezi z državnimi prazniki, organizira manifestacije in proslave, združuje
vse kulturno prosvetno delo, nudi pomoč okoli izletov in ekskurzij, korigira vse prispevke, 'ki so objavljeni o njihovi tovarni v časopisju, dopisujejo sami v časopisje in vodi ekonomsko propagando.
ILIJAS LIV
Delavski svet Železarne Ilijaš je sprejel poročilo o poslovanju v preteklem letu. V primerjavi z letom 1959 se je skupni dohodek povečal za 2 milijardi 465 milijonov dinarjev, prispevki za 'družbene potrebe so se povečali 9 Ikrat, osebni prejemki delavcev za 61 •/#, skladi podjetja pa 11 krat.
ŽELEZAR
Centralni delavski svet Železarne Jesenice je ipotrdil zaključni račun podjetja.
Kaj pišejo o nas
O našem podjetju, njegovih proizvodih, proizvodnih, prodajnih in izvoznih uspehih 'je (bilo v prvem (četrtletju tega leta napisanih (po naši evidenci) od avtorjev izven podjetja 51 raznih reportaž, daljših ali krajših sestavkov, poročil itd., od avtorjev v 'podjetju pa 'približno prav toliko raznih člankov, poročil, obvestil in drugega. Spričo obilice tega gradiva ne moremo na tem mestu navajati vsakega izmed sestavkov, ki zanimajo naše podjetje. Opozoriti hočemo le na nekaj glavnih, predvsem zunanjih,
O slovesni spustitvi v pogon prvih dveh Dieslovih ladijskih motorjev tipa Litostroj B&W Alpha 498 R, namenjenih za indonezijske ladje, ki se grade v naših ladjedelnicah, so poročali po »Tanjugu« ali po svojih neposrednih udeležencih na prireditvi vsi jugoslovanski dnevniki in gospodarski časopisi, po »Reuterju« in tiskanih obvestilih tvrdke Burmeister & Wain pa so o tej naši proizvodnji pisali tudi nekateri tuji časniki.
Tik pred to slovesnostjo je objavil celostransko reportažo o našem podjetju gospodarski dnevnik »Privred-ni pregled« iz Beograda (dne 19. 3. 1961, št. 1575). Reportažo je napisal ljubljanski dopisnik tega lista Panto Rudič. V njej čitamo med drugim: »Start Litostroja v tem letu obeta mnogo. Po najnovejših podatkih je bil januarski plan izpolnjen s 135 %, februarski pa z 227%, kar daje v povprečju za oba meseca 182 %. To je pravi »iitostrojski čudež«, vendar pa so bili ti veliki uspehi v začetku leta doseženi predvsem z boljšim izkoriščanjem notranjih rezerv (z uvedbo druge izmenjave), ne pa s povečanjem proizvodnih kapacitet. Opozoriti je treba, da proizvaja Litostroj skoraj vse svoje proizvode (z delno izjemo Dieslovih motorjev) s svojimi
sredstvi, pretežno iz domačih surovin in po konstrukcijskih načrtih svojih strokovnjakov«. Reportaža se v nadaljnjem dotika vseh perečih problemov podjetja in je zelo stvarno napisana.
Beograjska revija »Tehnika« je v št. 4/1961 objavila obsežen strokovni članek našega šefa-proj ektanta inž. Marka Kosa »Teorija 1 principi tipizacije električnih mosnih dizalica« (s posebnim upoštevanjem že uvedene tipizacije v proizvodnem programu Litostroja). Ta članek bo izšel tudi v posebnem ponatisu v 200 izvodih.
Na drugem mestu pišemo o slikovni reportaži o našem podjetju, ki jo je objavila avstrijska revija »Energie-VPIirtschaft«, na kar tu samo opozarjamo.
v tem letu so nekateri časniki in časopisi posvetili precej pozornosti tudi našemu časopisu »Litostroj«. O kritiki, ki jo je o 'njem objavil tednik »Komunist«, 'lahko Citate posebej. O »Litostroju« pa sta večkrat poročala tudi še ljubljansko »Delo« in beograjski »Privredni pregled«, ki je po našem časopisu povzel že precej sestavkov; iprav tako nas je že parkrat ponatisnil tudi Ijudbljanski »Gospodarski vestnik«. Tudi ljubljanski radio nas je že večkrat citiral. Dne 19. februarja 1.1. pa je v oddaji za delovne kolektive poročali o vsestranskem napredku tovarniškega tiska v Sloveniji tov. Zvone Kržišnik, ki je o našem časopisu dejal med drugim: »Na splošno je treba reči: Iitostrojski časopis je vsebinsko tehten in ličen po obliki, tako da ga nedvomno sleherni član kolektiva z užitkom vzame v roko. Ne bomo pogrešili, če rečemo, da ta publikacija zelo dobro izpolnjuje svojo nalogo: obveščati kolektiv o vsem, kar zasluži njegov interes, in ga voditi skozi življenjsko problematiko sodobnosti.«
Negujmo tehniška izročila
KJE BOMO LETOS LETOVALI
Gore in morje vabijo
I
Skrb za študij prirodoslovnih znanosti, za tehniško izobrazbo najširših ljudskih plasti in za negovanje tehniškega izročila o zgodovinskih proizvajalnih [postopkih je zlasti od X'IX. stoletja dalje vodila v svetu med drugim tudi tehniške muzeje. Na Slovenskem je bila dana prva pobuda za tehniško muzejsko razstavo ob gradnji sedanjega poslopja Narodnega muzeja v Ljubljani, ko se je rodila misel o organizaciji obrtnega razstavnega oddelka in kmalu zatem so Idrijčani predlagali, da se iz nekdanjih rudniških pripomočkov, zlasti instrumentov organizira v Idriji rudarski muzej. Oba predlaga pa sta ostala brez odziva; saj smo bili Slovenci tedaj brez lastne industrije, brez lastne univerze in so. morali redki slovenski tehnični delavci iskati dela in kruha v tujini, medtem ko so bili na Slovenskem zaposleni tuji tehniki, ki za slovenske kulturne potrebe niso imeli zanimanja. Tako smo dobili Slovenci in Jugoslovani prve tehniške muzeje šele po osvoboditvi v Titovi Jugoslaviji, ko je dora-stel novi rod tehnikov, konservatorjev in zgodovinarjev, ki jih je vzgojila ljubljanska univerza, V zastopstvu tega rodu je prof. inž. C. Rekar dal leta 1949 pobudo za ustanovitev pripravljalnega odbora, ki naj bi poskrbel za nastanek in delovanje slovenskega tehniškega muzeja. Takratni minister za znanost in kulturo dr. Jože Potrč je imenoval predlagani odbor, ki je pripravil uredbe o ustanovitvi Tehniškega muzeja Slovenije in pravilnik o njegovem ustroju in poslovanju, iz katerega je razviden tudi njegov program.
Tehniški muzej Slovenije zbira in ureja zgodovinsko pomembno tehniško gradivo vseh vrst s potrebno dokumentacijo, ki kakorkoli osvetljuje razvoj proizvajalne in predelovalne tehnike na ozemlju LRS; proučuje zgodovinsko tehnično gradivo -znanstveno in ga posreduje ljudstvu v razstavah in s spomeniki na terenu ter s predavanji; daje pobudo in strokovno pomaga ljudskim odborom pri ustanavljanju in vodstvu krajevnih tehniških muzejev, ki so pomembni za tehniški razvoj posameznega kraja ali pokrajine Slovenije; sodeluje iz Zavodom za spomeniško varstvo LR Slovenije pri ugotavljanju premičnih in nepremičnih kulturnozgodovinskih tehniških spomenikov in daje pobudo ter smernice za njihovo zavarovanje; vodi razvid o tehniškem zgodovinskem gradivu, Zbirkah in krajevnih muzejih, izdaja publikacije s področja proizvajalne in predelovalne tehnike in vzdržuje stike s podobnimi zavodi izven Slovenije.
leta 1956 obnovili v Bistri zgodovinsko žago na vreteno.
Vključen v razvid izročila o krajevni zgodovinski proizvodnji in varstva tehniških kulturnih spomenikov je TMS poskušal popularizirati svoje rojstvo z občasnimi razstavami, od katerih navajam UNESCO-ve razstave o znanstvenih odkritjih v spodnjih prostorih Moderne galerije 1952, o plastičnih masah v dvorani Ekonomske fakultete 1953, o zgodovinski stanovanjski hiši na Slovenskem v sestavu razstave Stanovanje za naše razmere 1956 in o Jos. Resslu ob stoletnici njegove smrti 1957. Prve občasne razstave so ponazorile vse težave zavoda brez razstavnih prostorov in diktirale TMS za prvo nalogo pridobitev prostorov, ki bodo vsaj začasno zadostili najnujnejšim potrebam po vskladiščenju razpoložljivega muzejskega gradiva. V soglasju s Svetom za kulturo in prosveto LRS in z uvidevnostjo tedanjega OLO Liub-4 jan a—okolica je za ta namen TMS 1955 prevzel v svojo upravo od Gozdnega gospodarstva Ljubljana grad Bistro pri Vrhniki, kjer je začel postavljati svoje prve razstave Gozdarski, lesni in lovski muzej, ki se je ob .prevzemu Bistre vključil 'kot avtonomna enota TMS.
Ob sodelovanju pripravljalnega odbora Ministrstva za znanost in kulturo in predsedstva vlade LRS ter Društva inženirjev in tehnikov LRS je leta 1951 ustanovljeni Tehniški muzej Slovenije začel z razvidom zgodovinskega tehniškega gradiva in iskanjem prostorov v Ljubljani. Razvid tehniškega gradiva je pokazal mnogo-kje živo tehniško zgodovinsko gradivo, ki so ga znali domačini pravilno vrednotiti in so zlasti pod vplivi šole, prosvete in turizma tudi mislili na krajevni tehniški muzej, na primer Kropa, Idrija, Ravne, Tržič ali Jesenice. Prav v teh krajih je bila tudi živa misel o zavarovanju soome-nikov zgodovinske proizvodnje za prihodnost, kar so na primer Kroparji z zavarovanjem vigenj-ca »Vice« ali Železnikarji z zavarovanjem zgodovinskega plavža storili ,istočasno ko so gozdarji začeli s pripravami za gozdarski, lesni in lovski muzej. Tako -se je Tehniški muzej Slovenije naV>rej vključil v sodelovanje za nove krajevne tehniške -muzeje v Kropi, na Jesenicah, v Tržiču, Kranju, na Ravnah in pa v delo za zavarovanje zgodovinskih tehniških zgradb: bakrarne na Hublju pri Ajdovščini, livarne na Dvoru -pri Žužemberku, kamšti v Idriji ali za zavarovanje leta 1953 odkrite slovenske peči v Dn-u -nad Kropo, medtem ko so gozdarji
zlasti na ponazarjanje zgodovinskih obrti, da ohrani njihovo živo podobo pred novočasno mehanizacijo in z nio združenimi pogonskimi silami, ki jih hkrati spremlja. Obisk njegovih začetnih zbirk je presegel vsa pričakovanja in dokazal, da je zanimanje za tehniko -zlasti med mladino najmanj enako živo kot za vse druge zvrsti kulture. Z izvajanjem svojih vodnikov je izpolnil vrzel, ki je bila v našem založništvu že očitna. Pri tem se moramo zavedati, da je z niimi začel pri -nas orati ledino, kar je tudi vzrok za nekatere njihove šibkosti. Po svojem programu pa lahko postane osnova, na kateri se morejo sestati zgodovinar in tehnik, proizvajalec in znanstvenik, prosvetitelj in organizator, konservator in ekonomist, ko jih nujno združuje ergološko gledanje na preteklost, sedanjost in prihodnost.
FRANJO BAŠ
direktor Tehniškega muzeja Slovenije
PIONIRJI LITOSTROJU
I Hkrati z obnovo -Bistre je teklo zbiranje muzejskega gradiva in {prispevalo do danes naslednje razstave: 1. Gozdarsko od zgodovine, nege in varstva gozdov do 'zgodovinskega prometa v gozdu. '2. Lesno, zlasti z domačo obrtjo tod lesnih -sirovin, 'kolarstva, su-h-orabarstva in žagarstva do začetkov mehaničnega in kemičnega -predelovanja lesa. 3. Lovsko z uvodom v zgodovino lova in pregledom slovenske lovne divjadi.
4.	Elektrotehnično z uvodom v zgodovino elektrifikacije Slovenije, ki jo ponazarja poučna zbirka prvih generatorjev in hišna elektrarna iz -leta 1911. 5. Pred otvoritvijo (za 20-letnico ljudske vstaje) je vodna kovačnica, ki naj ponazarja našo kovaško proizvodnjo domačega orodja v časih do manufaktur. Za čas pa, ko bo-TMS dobil svoje prostore v Ljubljani, se pripravljajo razstave o telekomunikacijah, elektroniki, o 'fiziki in kemiji, talko da bi 'TMS vsestransko mogel opravljati naloge tehniške ljudske univerze in pri tem zlasti ponazarjati pridobitve eksaktnih znanosti in njihove vplive na naše gospodarstvo.
Pionir Marjan Košir iz Kobarida na Goriškem 'bere naš časopis in nam v ipismu, -ki mam ga je poslal, čestita k našemu del-u.
Od 1. VI. do 31. VII. bo v Fiesi na razpolago za oddih skupno 60, od 1. VIII. do 15. IX. pa 120 ležišč. Cene penziona od 330 do 420 v sezoni in od 250 do 300 dinarjev v predsezoni in posezoni.
V	Moščeniški Dragi bo na razpolago skupno 27 ležišč. Cene od 430 do 500 v sezoni in od 330 do 400 dinarjev v predsezoni in posezoni.
Na Sorški planini bo na razpolago 54 ležišč. Cene penziona 420 v sezoni in 320 dinarjev v pred-in posezoni.
Ce se izlet organizira preko sindikalne organizacije, planinskega društva ali podjetja, imajo izletniki pri hrani popust.
V	Selcah bo na razpolago 75 ležišč. Cene penziona v sezoni 420 in v predsezoni in posezoni od 180 do 300 dinarjev.
V	Krilu pri Splitu bo na razpolago 8 do 12 ležišč. Cene penziona v sezoni 480, v predsezoni in posezoni pa 350 dinarjev.
V	vseh domovih so znižane cene za otroke do 10 let starosti. Prijave za letovanje bomo razdelili okoli 15. aprila 1961. Obenem sporočamo, da bomo v času od 1. VI. do 10. VH. 1961 v počitniškem domu v Fiesi organizirali otroško kolonijo za predšolske otroke v starosti od 4 do 6 let.
V	istem času bo tudi za odrasle organiziran plavalni tečaj.
Za rekreacijo članov delovnega kolektiva skrbi podjetje v okvi-
ru dosedanjih zmogljivosti naši počitniških domov. Ker od M do leta potrebe naraščajo, sil prisiljeni povečati zmogljivo! | domov, ki jih že gradimo.
Tudi letos naj velja geslo! »Gore in morje vabijo«.

AKCIJA ZA POMOČ ALŽIRSKIM OTROKOM I JE KONČANA
Na pobudo mladinskega akti' na Industrijski šoli Litostroj i I mladina Litostroja zbrala s pi' f dajo značk in s prostovoljnim i lom učencev Industrijske šoli šolskih delavnicah skupaj 105^ dinarjev. V imenu odbora, ki vodil to akcijo, izrekamo vse ki so kakor koli prispevali, da akcija uspela, iskreno zahvala Vladimii
SEMINAR ZA MLADINCE
Pred nedavnim je mladini komite organiziral seminar vse predsednike in sekreta: I mladinske organizacije v našfbrt podjetju. Udeležilo se ga je na: mladincev in mladink. Poslušje so aktualne teme, ki jim btfvir koristile pri praktičnem delnimi organizaciji. Živahne razpravejviš reden obisk predavanj pričajočih je seminar uspel, hkrati pa dflfJPa zujejo, da bi bilo treba s let: obliko izobraževanja mladine 1 sne daljevati.	M. f so

animaum
ose
jvai
Ivsc
Prišli
Oj ta vojaški boben ..
Vzporedno z organizacijo dela za nove krajevne -tehniške muzeje, varstvo tehniških kulturnih spomenikov, obnovo Bistre in zbiranje razstavnega gradiva je TMS opozarjal slovensko in svetovno javnost z objavami o slovenskih -tehniških pridobitvah v zbirki Vodniki TMS, zraven katerih je izdal kot ustrezno predzgodovino novega -giganta »Litostroja« knjigo prof, inž. A. Strune, Vodni pogoni na -Slovenskem (Ljubljana 1955). Tako je opravljal svoj delovni program ob populariziranju muzejskih občasnih razstav z izdajo vodnikov po razstavi znanstvenih odkritij (Ivan Mo-horič, 1952), Bistri (inž. M. Šušteršič, 1954) in o razstavi Josipa Ressla (dr. Vladimir Murko, 1957) ter po tehniških kulturnih spomenikih z vodniki po idrijski »Kamšti« (prof. inž. A. Struna, 1954), Klavžam inad Idrijo (inž.. Stanko Mazi, 1955) in žebljarskih kovačnicah, vigenjcih (J. Gašperšič, 1956).
Albin Rose, Jože Cerar, Franc Buk, Dr. Branko Alujevič, Severij Poklen, Katarina Kožuh, Vanda Pegan, Jože Perpar, Miroslav Pirc, Mehmed Ala-gič, Ladislav Kragelj, Alojz Maver, Martin Setnar, Jožef Strnad, Stjepan Vlakovič, Tomo Djurašin, Franc Tre-ven, Jožef Globokar, Franc Erbida, Istok Da-Uit, Venčeslav Meglen, Alojz Zupančič, Maljič Topljena, Marjan Borošak, Stanislav Kastelic, Zarif Elkasovič, Franc Sem, Alojz Slak, Mihael Malovrh, Ivan Trontelj, Mirko Žlebnik, Franc Suhadolc, Filip Rajšek, Matilda Oblak, Jožica Košir, Frančiška Koprivec, Srečko Glušič, Franc Jamnik, Rudolf Kobe, Alojz Atelšek, Anica Smrdelj, Jožefa Velepec, Joža Gorjup, Marko Fludemik, Franc Kdk-er, Marin Va-lte, Ivan Pristan, Mira Kecman, Viktorija Sega, Milena Knovs, Bernarda Maček, Zdenka Klun, živorad Rajkovič, Nikolaj Modic, Alojz Dagorin, Bogomir Vrtovec, Vinko Repe, Maks Štrukelj, Marko Celaru, SoiiK Dzinovac, Alojz Stres, Jože Pucelj, Milena Flis, Darinka Lakovič, Sonja Pokovec, Pavel Novak, Marija Trnovec, Marija Košir, Maja Valnčak, Joco Petrovič, Ljubo Mladenovič, Ivan Purnat, Vid Rovbar, Anton Kukelj, Milan Miška, Ivan Pajer.
Zahvala
p ;5- n :Ha
Iz Pule nam je pisal Stane Korelc. Zeli prejemati naš časopis, ker ve, da lahko samo prek njega dobi zanesljive informacije o delu podjetja. Pozdravlja celotni kolektiv.
Litostroj čanka A. Mučič se iskreneje zahvaljujem zdravniku še obratne ambulante dr. Fra4lr Klani za njegovo veliko prizadeva b.
ki jo je kazal med mojo dolgotra tno-
Stane Krafogel, Jože Kužnik, Stane Zajc, Karol Šest li-n Janez Košir, ki služijo vojaški rok v Puli, želijo prejemati naš časopis. Pozdravljajo ves kolektiv Litostroja in mu želijo vesele prvomajske praznike.
boleznijo. Dr. Klar leta in prihajal k
';fč
5 -bi
me je zdravi meni ob VS U)
dnevni uri in često tudi ponoči svojem prizadevanju je tudi us) Razen tega se -mu zahvaljujem za skrb, ki jo je kazal za zdrij moje družine. Njegova zdravili’ prizadevnost je tem bolj vredna P zna-nia. ker ie im el human m! n n«
Jože Lukunič nam je pisal iz Maribora. V pismu nam je javil spremembo naslova dn poudaril, da z velikim veseljem prejema časopis, ki je njegova edina vez s tovarno.
znanja, ker je -imel human odnos di do drugih pacientov, s kateri sem -prihajala v stik.
Za skrb in nego med mojo bolel jo se zahvaljujem tudi sestram E linči, Magdi in Janji.
Iz Paračina nam je pisal Tone Bizjak, ki toplo pozdravlja ves kolektiv in mu čestita za 1. maj ter želi podjetju mnogo delovnih uspehov.
ZAHVALA
Mali oglasi
Opozorilo dopisnikom
Odšli
Opozarjamo naše dopisnike, naj dvignejo v uredništvu svoje honorarje najkasneje v 14 dneh po izidu, sicer j-ih bomo izplačali le v Izjemnih primerih.
Prav prijetno sem bil presenei ko sem se na svoj rojstni dan vi iz službe in me je čakalo doma ščilo vodstva tovarne. Kaj takega , sem doživel v vseh dolgih letih * jega službovanja in smatram za sv-dolžnost, da se za pozornost prav srca zahvalim.
Moj delež ipri uspehih tovarne more biti velik, saj v mladosti ni’ imel sredstev za učenje, da bi d« gel kvalifikacijo. A tudi kot delt)
ja«, to oi do 4:2. iha
N
v del, je ; Stv< >esr Ude stre ta
%
V delu je obsežna zgodovina pohorskega steklarstva (M-g. Fr. Minarik) in nov vodnik po Bistri in tamošnjih abirkah.
V pravilniku postavljeni program kaže, da spadajo v delo TM Slovenije tudi zgodovinsko važne naloge, zlasti -zbiranje ponazoril o nekdanji proizvajalni in predelovalni tehniki, sodelovanje pri varstvu tehniških kulturnih spomenikov ali dokumentacija pridobitev prirodoslovnih znanosti in njihovih vplivov na proizvodnjo. V prvih desetih letih svojega obstoja se je TMS podal
Hubert Oroszy, Štefan Kukelj, Vinko Zdešar, Jože Jarc, Jože Gnidovec, Herman Sluga, Jože Pucelj, Nikola Miličevič, Alojz Križman, Rozalija Požar, Marija Klančar, Rozalija Boh-te, Alojz Povše, Ažim Soblč, Alojz Zajc, Franc Klander, Dragan Zivko-vič, Uroš Grakovec, Mitko Cevglni, Katarina Florjan, Josip Hruško, Anton Pekolj, Ivan Strežek, Mirko Malovrh, Radisov Petrovič, Anton Jančar, Otmar Bedenk, Dragutin Tkalec, Adolf Trekel, Branko Hren, Jože Kužnik, Anton Ižanc, Djuro Vrla-nec, Janez S-traj ner, Andrej Kovačič, Ivan Žnidaršič, Stane Korelc, Janez Groznik, Jožef Solamija, Jože Okorn, Ivanka Okorn, Franc Umek, Karel Šest, Stanislav Zajc, Božidar Lamovšek, Oton Škrinar, Franc Zorin, Ludvik Smole, Jože Gajser, Maks Simončič, Zvone Pungerčar, Milan Cuk, Janez Košir, Feliks Blatnik, Franc Starin, Bmil Preskar, Ivan Vrabec, Simo Jokovljiivič, Zdravko Vospernik, Marjan Fajt, Oton Bolha, Romo Pi-vač, Ivan Stradovnik, Alojz Rogelj, Matevž Golob, Vladimir Golinar, Janez Grabnar, Jože Vidic, Pavel Pišek, Ignac Mramor, Josip Pospiš, Jože Štamcar, Vladimir Pavšek, Anton Smrekar, Mira Kecman, Jože Strmec, Janez Solce, Ing. Anton Kovič, Stjepan Kobal, Vladimir Ivačič, Feliks Medved, Janez Vraz, Nada Zavil, Janez Slak, Franc Fon, Jože Teršek, Janez Adamič, Jožefa Snša,
Šivalni stroj z elektromotorjem, znamke Singer (nekoliko rabljen), mizo, pokrito z debelim steklom, 2 navadna fotelja, stojalo za rože in 4 -karnise ugodno prodam. Zglasite se od 13. do 14. ure na Frankopan-ski ulici št. 24/1. pri Vinku B.
v
skušam na skromnem delovnem ’ iL stu koristiti. Voščilo mi je pono' gj ® potrdilo, da delavec pri nas ni s> - 11 vir fizične sile, temveč član zares variškega kolektiva.
I Vali lelc N ?ku -ja ek:
Sra
se
X
!>ts,
Irti
Dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami na deželi zamenjam za enosobno stanovanje ali za garsonjero kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pošljite na uredništvo časopisa pod šifro »Udobni dom«.
ZAHVALA
Jurij Caf , Š:
jbjul
-----------/ tim
Uje £>vc
Iva-:
športni otroški voziček, malo rabljen, ugodno prodam. Interesenti vprašajte na telefon 320.
Kuhinjsko pohištvo poceni prodam. Ogled vsak dan, Ptujska 23, Mihovec.
Ob (bridki izgubi ljubljene mat Miroslave Dolančeve izrekam za# lo vsem članom kolektiva, ki so #1 mamico spremili do zadnjega poči lišča na Zalah in jo počastili z le) cvetjem. Razen tega se zah val j ul tovarišu dr. Francu Klaru za njef? zdravniško pomoč, prav posebno tovarišici dr. Marici Maroltovi, Kj v zadnjih dveh letih dragi mat lajšala hudo bolezen.
Sonja St#1
Prikolico motorja, dobro ohranjeno, originalno za Puchov motor, prodam. Naslov na telefonski številki 343.
ZAHVALA
kon
Ši
tud
Šole
D
L
kol,
•or; tu rr
k
v
šlo,
Zi
Lambretto LD 125, dobro ohranjeno, ugodno -prodam. Ponudbe na telefonsko številko 457.
ljulil^vi
„ JH______la ti Hr®t
šeče vasi, šmiihel pri Zužembrij ahc
Ob bridki izgubi svojega nega soproga Antona Nahtigala iz - - el
Pomivalno mizo, skoraj novo, ugodno iprodam. Ponudbe na telefonu
261.
Železna vrata, mrežasta, primerna za vrtno ograjo prodam. Naslov na telefonu 458.
mi je bilo v veliko tolažbo izrev sočustvovanje -kolektiva Litostdj ki se je žrtvoval, da je v odaljejj Šmihelu pospremil mojega dra moža k večnemu počitku. V svoj ze imenu in Imenu mladoletnih ot- kp.a čev vsem najiskrenejša zahvala. Sre,
Rojstvo
Dne 24. III. je rodila dečka Julijana Šmigoc. Mamici iskreno čestitamo.
Radio »Philips«, dobro ohranjen, zelo ugodno prodam. Vprašajte na telefon 458.
Ana Nahtig'
✓
J tia ~

i|ols
Poroke
Moped »Puch« M-50, dobro ohranjen, ugodno prodam. Informacije na telefonu 348 ali 458.
HONORAR ZA ALŽIRSK* zE OTROKE	kt*
Dne 18. II. se je poročil Ivan Vižintin, dne 18. III. Peter MeJ-nik, 1. IV. pa Silvester Ravnikar. Vsem no-voporočencem želimo na novi življenjski poti mnogo sreče.
Moped »CoMbri«, s ščitnikom, skoraj ■nov, ugodno prodam. Informacije na telefonu 318 a‘li 458.
Šef HTV službe Ivan Ahačič ;Jy< odpovedal svojemu honor^Cc
za članek o HTV službi, ob-iU in ga f. ,
tihe-
Singer šivalni stroj, ugodno prodam. Informcaije na telefonu 348 ali 458.
ljen v našem časopisu, in ga i. e6 alžirske otroke. Za
4 °to
speval za menito dejanje — iskrena
Zimske športne igre
Milan Dekleva se je oddahnil
Dne 18. in 19. marca je naše podjetje pod pokroviteljstvom glavnega direktorja Ivana Kogovška organiziralo na Sorški planini tradicionalno tekmovanje zimskih iger.
V soboto, 18. marca, je bilo tekmovanje v teku in slalomu. Prireditelji so imeli glede vremena izredno srečo, saj je bilo sončno in toplo vreme. V nedeljo pa so tekmovali v veleslalomu in izvedli kovinarsko prvenstvo. Že ponoči je pričelo snežiti in je do začetka tekmovanja zapadlo skoraj pol metra snega. Tekaško progo je postavil dolgoletni smučarski sodelavec in tekmovalec Tone Erman, progo za slalom in veleslalom pa tekmovalec SK Enotnosti Janez Jemec. V vseh
Kovinarsko prvenstvo
treh disciplinah je startalo 47 tekmovalcev. Tehnični rezultati:
Tek:
1. Miha Munih, Litostroj — 30,09; 2. Milan Dekleva, Litostroj
—	36,13; 3. Miro Žibert, Litostroj
—	36,24.
Ekipno:
1. TZ Litostroj 3 toč. 1:42,46 (Miha Munih, Milan Dekleva, Miro Žibert) 2. ST Trbovlje 2 toč. 2:30,23 (Polde Medvešček, Robi Smodič, M. Rotar) 3. Metalna Maribor, 0 točk.
Slalom: dolž. proge 250 m viš. razlika 90 m, 30 vratič 1. Marjan Bajda — ST Trbovlje 36,9 — 37,7 — 74,6; 2. Milan Širše — ST Trbovlje 37,6 — 37,5
—	75,1; 3. Ervin Gonelli — ST Trbovlje 38,8 — 38,3 — 77,1.
Širše, Ervin 2 toč. 263,1
Ekipno:
1. ST Trbovlje 3 toč. 226,8 (Marjan Bajda, Milan Gonelli) 2. Litostroj (Ludvik Šarf, Tone Erman, Miro Vrhovec) 3. Metalna Maribor, 0 točk.
Veleslalom:
1. Marjan Bajda — ST Trbovlje, 1:03,4; 2. Ludvik Šarf — Litostroj, 1:04,2; 3. Jože Sore — ST Trbovlje, 1:04,8.
Ekipno:
1. ST Trbovlje, 3 toč. 3:14, (Marjan Bajda, Jože Sore, Milan Širše) 2. Litostroj, 2 toč. 4:03,2 (Ludvik Šarf, Edvard Harb, Tone Bolha) 3. Metalna Maribor, 0 točk.
r
ita' Kot lanskoletni zmagovalec in lašforanilec prehodnega ip tikala fkovi-je nar&kih podjetij okraja Ljubljana lušje izvedel Litostroj 19. marca koti ^vinarsko prvenstvo v veleslalo-Dolžina proge je bila 1200 m, vehišinska razlika 250 m ip osta vlijejo, ftih je bilo 20 vratič, tekmovalo i<ya je 75 tekmovalcev iz 14 pod-^fetij. Čeprav je ves dan močno e snežilo in je pihala močna burja, • *iSo se tekmovalci in tehnično ;°sebje za dobro izvedbo ttikmo-^:Vanja potrudili, za kar zaslužijo ■ vso pohvalo. Tehnični rezultati:
P 5,
Tudi pri nogometu vodimo
Pred približno 350 gledalci je bila .“■marca na igrišču Litostroja odigrala nogometna tekma med NK »Sa-j?a« iz Tacna in moštvom »Litostroja«, že v peti minuti je prišlo naše Jhoštvo v vodstvo, ki ga je obdržalo konca igre. Rezultat tekme je bil UJ4:2. Zal je prišlo med Igro med dve-ra?Pa igralcema do manjšega medse-v^|“ojnega obračunavanja, tako da je
vl. ..oral sodnik tov. Petkoviča izklju-a' , ln so naši igrali le z deseti n. i
■*»mi. Mnenja smo, da ne bi smel ih prask noben
Piti svojega moštva.
?gi
gralec sla-
T. B.
Verificirani tekmovalci:
1. Marjan Bajda — ST Trbovlje, 1:03,4; '2. Milan Širše — ST Trbovlje, 1:05,9; 3. Ervin Gonelli — ST Trbovlje, 1:20,0.
Neverificirarvi tekmovalci:
1. Ludvik Šarf — Litostroj, 1:04,2; 2. Marjan Gale — El. dvigalo, 1:04,5; 3. Jože Sore — ST Trbovlje, 1:04,8.
Člani nad 35 let:
1. Ludvik Šarf — Litostroj, 1:04,2; 2. Sore Polde — ST Trbovlje, 3. Tone Erman — Litostroj. Ekipno so zmagali:
1. OP Galjevica 3:54,1 (Andrej Pelc, Stane Berlič, Franc Mehle); 2. ST Trbovlje 3:57,0 (Jože Sore, Oto šoiler, Ljubo Cvar); 3. Litostroj 4:03,2 (Ludvik Šarf, Edvard Harb, Anton Bolha).
Zaključek tekmovanja, objava rezultatov in razdelitev praktičnih nagrad je bila takoj po tekmovanju v Litostrojski koči. Obrtno podjetje Galjevica je kot zmagovalec lin idabitnik pokala .dolžno, prihodnje leto izvesti podobno tradicionalno tekmovanje.
Boris Tertnik
Dobro smo dvigali
Dne 26. marca je bil v mali ikino dvorani Litostroja prijateljski dvoboj v dviganju uteži med težkoatletskim klubom Zveze študentov Slovenije in težkoatletskim klubom Litostroj.
Mlada ekipa TAK Litostroj je prijetno presenetila in prepričljivo premagala svoje nasprotnike. Ekipi sta dosegli naslednje rezultate:
TAK Litostroj 1265 kg, TAK Zveza štud. Slovenije 1142 kg. Razlika 123 kg v korist naše ekipe dovolj zgovorno kaže, da je ta klub od svoje ustanovitve pred slabimi tremi meseci, pa do sedaj, res mnogo napredoval. Barvo naše ekipe so zastopali dvigalci: Pestator, Jeke, Stegel, Žagar, Fortuna, Juretič in Jurak.
Najuspešnejši tekmovalec tega dvoboja je bil nedvomno član naše ekipe Jože Juretič, kateremu je uspelo dvigniti v triatlanu 290 kg, kar je nov državni rekord perolahke kategorije. Poleg njega sta izstopala še Pestaitor z 290 kg in Jeke z 272,5 kg. Od gostujoče ekipe je požel največ aplavza 105 kg težki Ilija Krunič, ki je dvignil v triatlanu 300 kg.
Tekmovanje je potekalo v športnem in borbenemu vzdušju. Številni gledalci so. neprestano bodrili nastopajoče in s ploskanjem nagrajevali uspele dyige. Po končanem tekmovanju so se tekmovalci obeh ekip zadržali v daljšem prisrčnem razgovo-
ru in izrazili željo, da bi se še večkrat srečali na športnih nastopih in tako krepili in zbdiževali odnose med delavsko in študentsko mladino.
Stegel
S I. kongresa telesne kulture
Športna igrišča v stanovanjski skupnosti
V festivalni dvorani v Ljubljani je bil dne 7. in 8. aprila tega leta prvi kongres telesne kulture Slovenije.
Delegati, zbrani na tem -kongresu, so razpravljali o dosedanjih uspehih in težavah na tem pomembnem družbeno - političnem področju in končno sprejeli tudi važne smernice za nadaljnje delo.
Med drugim so razpravljali tudi o športni rekreaciji in v zvezi z njo sprejeli nekaj pomembnih sklepov.
Sodobna in vse bolj mehanizirana proizvodnja terja vsestransko telesno kulturo, zlasti pa rekreativno izživljanje proizvajalcev. To utemeljujejo tudi zdravstveni delavci z vedno slabšim zdravstvenim stanjem ljudi.
Tej rekreaciji pa bo moč zadovoljiti z izgradnjo in ureditvijo odprtih športnih parkov in igrišč, v sklopu stanovanjskih skupnosti in gospodarskih organizacij. Kajti telesna kultura mora biti dokaz gospodarske in kulturne moči republike, okrajev in komun, kakor tudi njihovih naporov za dvig proizvodnosti ■ •
ŠAH
Tihe želje so se uresničile
Novice iz šolskega športnega društva
V Zagrebu je bilo posvetovanje o felu šolskih športnih društev, ki ga i® na pobudo CK LMJ sklicalo dru-“tvo predavateljev in profesorjev te-fjhe vzgoje. Tega posvetovanja seje Udeležil Albin Birsa, član ŠŠD Liito-“Uoj. Udeleženci posvetovanja so si aa dvodnevnem posvetovanju izmetali izkušnje, ogledali delo dveh »SD v Zagrebu, obiskali zimski plavalni bazen in dve moderno urejeni ‘Movadnici.
Na pobudo našega društva si je .lupina 40 učencev naše šole ogleda-zanimivo mednarodno smučarsko .“kmovanje v alpskih disciplinah v f*anjski gori. Člani društva si žele ;Wf\več podobnih izletov.
1 i j Namizni tenis. Reprezentanca je no’,	v preteklem mesecu dvoboj z
s» jrdlnazijo v Šentvidu. Rezultat 5:2 za es i, ■ Povratni dvoboj pa smo krepko I ,‘gubilii 1:5. Pri bodočih srečanjih bo J rSba skrbnejših priprav.
-P ,, ah. Srečanje z Učiteljiščem iz subijane se je končalo z neodločnim rezultatom 5:5, povratno sreča-rvjkj?a S° naši šahisti izgubili s 4:6. Ivana °Žni dvoboj z gojenci Doma končal <Lankarja na 15 deskah se je e=hi<=H rezultatom 19,5:10,5 za DIC. tuSf 7 nčen° -se srečail na 8 deskah šole Siška"^ Industrijske kovinarske
nnf»H.a?¥aB s 6:2-
organizirala	to”
a je razpisala za
.?Pe praktične nagrade,	prvem
folu je izpadlo nekaj boljših šah™ fc. kot so Kropivšek Klemenčič in paninšek. To je obetalo zagrizene »orbe za prvo mesto. Naj lepšo partijo ‘Umirja sta v triurni borbi pokazala medsebojnem obračunu Bučer in 'Uomčilovič.
. Zmagovalec turnirja je bil Momči-»Ovič, drugo mesto je zasedel Pirker, Fetje pa Kljun. Vsekakor bogata bi-ahca enomesečnega dela.
Odbjoka. Lepo vreme je spudbu-dilo k delu tudi odbojkarje. Imeli so že tudi prvo preizkušnjo, v kateri pa so izgubili z odbojkarji učiteljišča z rezultatom 3:2.
Nogomet. V predsezoni nogometaši niso trenirali. Krivdo je treba iskati v vodstvu sekcije. Redno trenira samo 5 nogometašev. Kje so ostali? Od-
igrane so bile tri tekme. Prvo srečanje s tekmovalno enoto Športnega društva Litostroj — Stroj ar jem so izgubili, druga tekma pa je bila prekinjena zaradi slabega vremena. Tekma z IndustrijSko-kovinarsko šolo Šiška pa je bila prekinjena zaradi nešportnega obnašanja nasprotnega moštva in sodnika.	Vladimir
Zahvala planincem
»i
3. iel r» tr< e« ač
fr lr?el° se zanimam za fotografijo.
‘nam fotoaparat, na katerega že kar • J ra®v.eč vneto slikam. Filme nosim \t j^vijat v fotozadrugo, da bi pa da-
USTANOVIMO FOTOKROŽEK
-
“ delati še slike, je predrago, šni ?kajtorat sem že razvijal sli___
- 13ki temnici, vendar imam občutek,
slike v
a -»ki temnici, vendar imam občutek, ti a tam nisem vselej najbolj zaželen, h Za ustanovitev fotokrožka sem se tfJprej zavzemal pri tov. Premelču, de sklical na moj predlog sesta-kjer pa s predlogom nisem us-
, bi bilo mogoče, predlagam, da 8nltneli fotoamaterji vsaj en ali dva n i?va v tednu na razpolago temnico. rfJJr® Pa bi se ustanovil fotokrožek, v J1 mu pripravljen posojat tudi svoj " u‘Oaparat.
Mile Selšek
P'
f
Po sporazumu med Planinskim društvom Litostroj in DS podjetja so zastopniki društva in podjetja zadnji dan meseca marca opravili primo-,predajo planinskega idoma na Sorški planini. Reorganizacija se je . izvedla v tem smislu, da bo dom na Sorški planini v bodoče veljal za odprti in zaprti tip. Planinci, turisti in izletniki bodo kot doslej uporabljali usluge doma. Člani delovnega kolektiva, ki bodo preživeli svoj oddih na Sorški planini v okviru regresa, bodo imeli pravico do znižane cene penziona.
Planinsko društvo, še posebej pa nekaj najnožrtvovalnejših planincev, zaslužijo vse priznanje za dosežene uspehe pri -postavitvi lepega doma na Sorški planini. Kolektiv se jim za njihov dosedanji trud najlepše zahvaljuje. Tako planinsko društvo ikot uprava podjetja pa bosta kljub reorganizaciji še naprej tesno sodelovala.
.Zaradi naraščajočih potreb bo moralo podjetje planinski dom kaj kmalu povečati. Ze letos je v načrtu postavitev nove res-ta-
V odbojki vodi livarna jeklene litine
Dne 8. in 24. marca je bilo na igrišču za domom Industrijsko-kovinar-ske šole medobratno tekmovanje v odbojki. Sodelovale so ekipe iz livarne jeklene litine, montaže, Industrij-sko-kovinarske šole, oskrbovalnih obratov in pločevinama. S požrtvovalno igro je zmagalo moštvo livarne jeklene litine in si tako priborilo prvo mesto v spomladanskem delu medobratnega prvenstva In s tem tudi prehodni pokal naše tovarne.
vracije in kuhinje, ki bo imela primerno zmogljivost.
Dom na Sorški planini bo odprt vse leto.
V nadaljevanju turnirja v okviru sindikalnih podružnic Okrajne šahovske zveze, so se naše tihe želje uresničile. Naša prva ekipa je premagala tudi svoja zadnja dva nasprotnika z rezultati: Litostroj : Novinarji 4:2 in Izvršni svet LRS : Litostroj 0,5 : 5,5.
Skupno si je naša ekipa priborila 31 točk od 42 mogočih in zasedla prvo mesto v najmočnejši skupini tega turnirja. Ta zmaga naše ekipe je doslej največji uspeh šahovstva v naši tovarni. Tovarišem, ki so priborili to zmago, gre za to vse priznanje in pohvala. Igralci te ekipe so vsi še sorazmerno mladi in pred njimi je še vsa šahovska bodočnost. Za prvo ekipo so nastopili: Vinko Tomažin — vodja ekipe, Zdravko Vospernik, Vlado Ivačič, Jože Kačič, Alojz Kačič, Milan Udovič in Stane Zemljarič.
Ob zaključku slovesnosti — 23. marca — so bili ob prisrčnem nagovoru predstavnika okrajnega sindikalnega sveta objavljeni rezultati tekmovanja in podeljene nagrade. Naša zmagovalna ekipa je prejela lep prehodni pokal z vgraviranim spominskim 'besedilom, štiri šahovske garniture in spominsko šahovsko knjigo.
Naša druga ekipa je v drugi ligi
istega tekmovanja zasedla šesto mesto med desetimi ekipami. Od 54 mogočih je osvojila 26 točk.
Novi šahovski kotiček
Šahisti smo končno dobili svoj šahovski kotiček v Samskem domu II. Urejen je v prostoru, v katerem je televizijski sprejemnik, le da; je od njega ločen z leseno predelno steno. Igranje v urejenem kotičku bo odslej veliko prijetnejše. Hišnemu svetu Samskega doma II. se šahovska sekcija za odstopljeni kotiček najlepše zahvaljuje. Šahisti, kotiček vas čaka.
Za odhodnico Vladu Ivačiču
Dolgoletnemu veteranu našega tovarniškega šahovskega krožka Vladu Ivačiču se ob njegovem odhodu iz podjetja šahovska sekcija -za njegovo požrtvovalno delo najlepše zahvaljuje.
Na novem delovnem mestu vam želimo mnogo uspeha in zadovoljstva. V vaši šahovski karieri vam pa želimo, da čimprej s svojim konjičkom prijahate do mojstrskega naslova.
Iskreno povedano — pogrešali vas ib orno!
Anton Suwa
Ce bi hoteli v Domu industrijske šole najti gojenca, ki se ne ukvarja z drugim delom kot samo z tučenjem, bi se trudili zastonj. Razgibana mladinska dejavnost nudi vsem možnost izvenšolskega udejstvovanja. Izmed vseh je nedvomno najbolj delavna kulturna komisija, ki že prerašča v samostojen kulturni klub. Nosi ime pesnika-borca Karla Destovnika-Ka-juha. Sprva je zajemala le čitalnico, danes pa bi radi vse delo na kulturnem področju priključili klubu in tako ustanovili samostojno kulturno društvo v obliki kluba, ki bi se včlanil v »Svobodo«-Zgornja šiška. Zdaj zajema kulturni 'klub že tele sekcije: dramsko, recitacijsko, radijsko, či-talniško, rezbarsko, likovno, literarno in dopisno sekcijo ter sekcijo za predavanja.
Premalo prostora
Dom je nov in prostoren, a postaja za tako razgibano dejavnost že pretesen. Zato so si nekatere sekcije že morale poiskati streho drugod.
Oddaja »Pokaži, kaj maš« je letos še posebej lepo uspela. Ob močni konkurenci je zmagal pevec popevk Jože Poljanec. S svojo neločljivo prijateljico — kitaro in prijetnim glasom za ritem je pobral vseh 60 možnih točk. Navdušenega priznanja publike je bil deležen tudi komorni sekstet »6 Ha« pa tudi literati so se zelo dobro odrezali. Skoda, da tako dobro pripravljen program ni zajel širšega občinstva. Morda bodo taborniki, ki
S planinci na izlet
Eden izmed sklepov zadnjega občnega zbora Planinskega društva Litostroj je bil tudi, da se poživi izletniška dejavnost društva, ki je bila lani omejena le na izlete na Sorško planino in na neorganizirane pohode manjših skupin članov delovnega kolektiva v ostale planine.
Za letošnjo sezono pa je propagandni odsek PDL pripravil širši program izletov in v njem skušal zajeti čim-več predelov lepega planinskega sveta. Tako so predvideni različni izleti pretežno z vlakom, nekaj pa tudi z avtobusi. In 'kam bodo vodniki Kru-lej, Šarf, Smerajc, Cedilnik, Vogelnik, Maver, Gamberger in Erman popeljali -prijatelje planin? V aprilu se bodo odpravili na Nanos, v maju na Kum in Golico, v juniju na Begunj-ščico, na Brano, na Špik in na vele-turo iz Mojstrane preko Triglava na
Krn. V avgustu bodo obiskali Češko kočo in Škrlatico, medtem ko je v septembru predviden izlet na Storžič in izlet motoriziranih planincev v Logarsko dolino.
Izbire je torej dovolj in prepričani smo, da bo vsak našel nekaj ustreznega zase in za svojo družino. Poleg tega sprejema PDL tudi prijave posameznih skupin s posebnimi željami in oskrbuje posamezne skupine z vodniki za dodatne izlete v planinski svet. Točen razpored izletov s ceno bo objavljen v društvenem okencu pri glavnem vhodu v tovarno.
Glede na to, da je število udeležencev za nekatere izlete omejeno, bodo pri vrstnem redu prijav upoštevani predvsem člani PDL.
Vpišite se v društvo in postanite član velike druščine veselih planincev.	ETO
imajo v načrtu velik taborni ogenj s pestrim kulturnim programom, zajeli del nastopajočih na oddaji »Pokaži, kaj znaš« in jih ob primerni propagandi predstavili širšemu 'krogu gledalcev in poslušalcev.
Dramska sekcija je pred pomembnim dogodkom. V prvi polovici meseca aprila bo imela dve premieri. Prvo, družinsko dramo »Včeraj popoldne«, pripravlja skupina z režiserjem tov. Viktorjem Bolčičem. Drugo skupino pa vodi režiser Alojz Novinc. Omenjeni tovariš je doma iz Škofje Loke in se tja tudi vsak dan vozi, a kljub temu še najde čas zb delo z mladino. S svojo skupino nam 'bo predstavil komedijo »Ad aeta«.
Komisija za predavanja ima za sabo že prve 'preizkušnje. Organizirala je predavanji »Vtisi s Sinaja« in »Delo in življenje skladatelja Čajkovskega«. Prvo predavanje so spremljale zelo lepe razglednice, drugo pa magnetofonski posnetki. Načrt komisije je bogat in ipester, da bo lahko zadovoljil najrazličnejše okuse. Naj navedem samo nekaj tem: Razgovor s svetovnim prvakom smuških poletov Jožetom Šlibarjem, Kaj je jazz, O filmu, O filmskih zvezdah in zvezdništvu, O Chopinu, Vincentu van Gog-hu, Ivanu Groharju, operah Evgenij Onjegin in Boris Godunov itd. Predavanja so na sporedu vsako sredo zvečer ob 19. url v mali kino dvorani v industrijski šoli. Vabimo nanje vse, zlasti mladino Litostroja.
ReZbarsko-Ukovna sekcija pripravlja za zaključek šolskega leta samostojno razstavo, dela mape za shranjevanje revij v klubski čitalnici, vadi različne tehnike risanja in obdelovanja različnih materialov.
Vladimir
STRAN 12
TEHNIKA
Časopis »TEHNIKA« organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu
Obsega:
1.	Splošni del tehnike
2.	Naše gradbeništvo
3.	Rudarstvo in metalurgijo
4.	Strojništvo in elektrotehniko
5.	Kemično industrijo
6.	Prehranjevalno industrijo
7.	Promet
8.	Organizacijo dela
9.	Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih
Vsaka številka obsega približno 250 strani velikega formata
21 X 29 cm
Letna naročnina 12.000 din Posamezna številka 1.250 din
Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZDAVAČKTJ DELATNOST »TEHNIKA«, Beograd, Kneza Miloša 7/II, telefon 30-106, 30-057 in 30-024
STROJNIŠKI
VESTNIK
glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbostroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov LR Slovenije
Prinaša aktualne članke iz strojništva,
pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije
Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov
Uredništvo in uprava: LJUBLJANA,
Aškerčeva ulica 16
AVTOMOBILISTI
Če se vam pokvari avtomobil, vam ga hitro, solidno in po pavšalni ceni popravi skupina avtomehanikov. Vse podrobnejše informacije dobite po telefonu 323.
Kdo mi kaj more, če presedim svoje nadure v menzi
Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 4.500 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni urednik Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, interno 343 in 458 — Cena posamezni številki v prodaji 10 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru
»LITOSTRO J«
Sen naše čistilke POSETNICI
BRANKO A. GAVAT
GEODET
RESJE
G.
ALI T. KOŠIR SEVNICA
V gornjih posetnicah se skrivata dva poklica, poiščite ju. Pravilne odgovore obeh posetnic bomo izžrebali in nagradili s 1.000 dinarji. Odgovore s polnimi naslovi vrzite v nabiralnike najkasneje do 5. maja.
NADURE V KARIKATURI
Ko pride nova tajnica
Zjutraj : Dobro jutro, Francelj! Kako pa kaj služba? Dolgčas! Nimam kaj početi. Ni dela!
Opoldne: O, Francelj, že nazaj v službo? Da! Saj veš — nadure. Imam toliko dela.
Iznajdljivi strugar se je omislil »pralni stroj« kar v umivalnici
Prvoaprilske bodice
Žtic
Že takoj po izidu 3. številke našega časopisa je pričel v redakciji brneti telefon.
»Kaj, 700 STANOVANJ BOMO GRADILI..., kdaj ... kje naj se prijavimo?« Vsem interesentom smo komaj sproti odgovarjali, da gre le za prvoaprilsko bodico. Ej, kako so se nekateri jezili. In bolj ,*~i — se jezili, bolj smo vedeli,
O ponudbah za SOBICO S PO-el GLEDOM NA ROŽNIK žal n«! moremo poročati, ker v našen1 g. v podjetju telefonske številke 522fen sploh ni.
kot so
da smo zadeli na resnično kritično vprašanje, ki ga bomo morali brez odlašanja reševati.
Marsikomu je ušel hudomušen nasmeh, ko smo poročali, da so VSI VILIČARJI PRODANI. Zanimivo pa je, da so komercialisti našega	proda jno-projektivnega
biroja prav tisti dan prodali 7 teh naših kvalitetnih izdelkov. Kdor se zadnji smeje:..
Naša obratna ambulanta se je odločila, da ne bo uvedla ČISTILNICE ZOB, kot smo poročali, ampak bo prepustila to delo kar posameznikom, ki se nikakor ne morejo navaditi, da bi si redno čistili zobe, ali pa vsaj takrat, ko se odpravljajo k zobozdravniku.
Ne bodi tako nasilen!

črnska
HA«'*! ti
Popoldne: Ona: Kam pa neseš TT? On: Grem delat nadure.
Mož, ki je pred komisijo za analitsko oceno delovnih mest molčal o svojem delu

MEDVEDKA NAD LITOSTROJČANE Resnica ali prvoaprilska šala?
Izvedeli smo, da je skupina Litostrojčanov, ki je šla pozno ponoči 31. marca na Sorico, srečala medvedko z dvema mladičema. Ko je rjavka zagledala ljudi, je besno planila na tovariša, ki je nosil v nahrbtniku kruh in ga udarila s šapo, da se je zvalil v sneg. Eden naših ljudi pa se je znašel in medvedki vrgel pred gobec 5 kg mesa, ki ga je nosil s seboj. Vtem ko je razjarjena medvedka planila na meso, so naši ljudje zbežali. Očividci pripovedujejo, da so se srečali z medvedko pozno ponoči 31. marca, nihče pa ne zna točno povedati, če takrat ni bil že 1. april.
ti
Jan
tat
"afcc
Piše
to?
PC
'bei
ko
Ob pol dveh pa vendar ne boste hodili v menzo! — Saj ne gremo v menzo, ampak v Afriko!
°stc