Političen list za slovenski narod, Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman vel,)A: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspodicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi so ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredni Stvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/a6. uri popoludne. Štev. 8<3. V Ljubljani, v torek 14. februarija 1888. I^etiiilt X"VI. Iz državnega zbora. Z Dunaja, 12. februarija. Židovska razprava. Poslaniška zbornica je v petek pretresala odgovor trgovskega ministra na interpelacije zastran severne železnice in ostrovskega premoga. Vsa ta razprava veljala je prav za prav Židom, po katerih so razni govorniki več ali manj udrihali. Poslanec Deršatta je najpoprej ministra zavračal, da njegove številke niso povsem natančne, potem pa brez ovinkov rekel, da je razgovor v tej zadevi jako siten, ker z napadi na velika židovska delničarja Both-schilda in Guttmana človek brani drugega židovskega bogataša Keizesa, ki je glavni deležnik alpinske rudarske družbe. Ali tukaj gre za to, da se domače gospodarstvo ne razsiplje in da se varujejo delavske družine. Govornik je dalje razpravljal ceno premoga in dokazoval, da severna železnica svoj premog za svoje potrebe po 50 kr. tono dražje plačuje, kakor južna železnica, samo da imajo njeni delničarji pri jamah več dobička, ki jim ga ni treba z državo deliti. In ker je Bothschild glavni pesestnik severne železnice in ostrovskih jam in ob enem pa tudi glavni delničar južne železnice, steka se ves dobiček v najobilnejši meri prav za prav v njegov žep. Posebno hudo je Žide šibal drugi govornik, znani antisemit dr. Pattai, poslanec šestega dunajskega okraja „Mariahilf". Očital je ministru, da se v svojem odgovoru ni oziral na vse okoliščine in da se je skrbno izognil trditvi poslancev Kluna in Millevoia, da severna železnica enake polajšave kakor ostrovskemu premogu dovoljuje tudi petrolejskim čistilnicam v Beki. Tudi to bi bilo treba preiskovati; omenjene čistilnice so lastnina Eotschildova in so se v njih godile take reči, da je pri lanski petro-lejski razpravi profesor Steinwender Bothschilda in njegove sodeležnike imenoval carinske goljufe. (Schonerer: Zato so pa zdaj „hoff;ihig"! Živahen smeh na levici.) V drugem delu svojega govora je Pattai dokazoval, da ostrovskemu premogu dovoljeni znižani tarifi niso postavni, ker je v dotični pogodbi naravnost izrečeno, da se take polajšave ne smejo dovoljevati posameznim ljudem, kar se je pa v tem zgodilo. Izgovor, da je zniževanje cen pri velikih množinah sploh v navadi, ne velja, ker bi se sicer potrjevalo načelo: kdor ima, dalo se mu bo še več, kdor pa nima, mu bo še mrvica odvzeta, ki jo ima. Tudi izgovor je piškav, da je morala severna železnica znižane tarife objaviti, ker se je to zgodilo še le 17. januarija t. 1., znižani tarili pa so veljali že v preteklem letu, in bi reč ne bila prišla na dan, ko bi se ne bil predsednik upravnega sveta uprl velikemu delničarju in reč objavil. Dalje spominja na prvo razpravo o severni železnici in na to, kar je Herbst tedaj govoril, ki je po-vdarjal, da utegne določitev najvišjih tarifov imeti še hude nasledke. To se je zdaj zgodilo; južni železnici se je dovolil premog po jako nizki ceni, dunajčani pa ga morajo drago plačevati. Dunajčani so sicer dobre duše, ali enkrat jim bo vendar vski-pelo, ako vidijo, da jim najpotrebnejšo reč tako drago prodajajo, zraven pa še sosedne dežele uničujejo. (Živahna pohvala!) V dokaz, kako se vse steka v židovske roke, omenja štajerskih fužin, ki so prišle v last alpinske rudarske družbe, pa začele propadati. Eavno isti Žid Bappaport, ki je fužine Židom spravil v roke, nameraval je nekaj enakega s papirnicami, ki bi bile vse v židovskih rokah, ako bi ne bil Bappaport k sreči nanagloma umrl. Ko je Pattai opisoval razmere na Štajerskem, zaklical je Schonerer: Bavno taka je na Goronje-Avstrijskem! To je dalo govorniku priliko se spominjati grofa Kuenburga, ki je pri zadnji državno-zborski volitvi rekel: Za Gorenjo Avstrijo židovskega vprašanja ni! Lo počakajte, rekel je Pattai, boste je že tudi imeli, pa ob svojem času, ko se vam Židi ne bodo več prilizovali, ko vam bodo naravnost na zatilnik stopali; za svoje vratarje vas bodo narejali, in prav se bode godilo njim, ki jim vrata odpirajo, da morejo v deželo; ko bi navaden kupec tako ravnal, kakor severna železnica, sklepal je Pattai, vsakdo bi rekel, da to ni brez madeža. Ne gre mi pa v glavo, da v velikih špekulantovskih krogih veljajo druga načela, in da tem prinaša dvorna odlikovanja, kar za malega obrtnika ni brezmadežno. Pa ljudje menda čutijo krivico in bi bili najprej radi zamolčali prave številke, zdaj bi radi zamolčali današnjo razpravo in žid Heskj je že hodil okoli časnikarjev in bomo jutri videli, kje je kaj dosegel. (Veselost.) Pazljivi opazovalec našo države lahko vidi, kako se čedalje bolj pogreza v moč židovskih krogov. V sosedni nemški državi vse obeta veselo prihodnost, pri nas pa te močvirske rastline že visoko na kviško mole. Kje so naši zgodovinski spomini, kje naše družinske razmere, da bi se ustavljale, kje so naši stari plemeniti rodovi, ki so bili skoz rodove in rodove priče naši zgodovini? Sprideni del njih prilizovaje se pleše okoli voza, na katerem se vozi vladar zlatega teleta, jeden del pa se odteguje brez vsakaterega čuta. Naj gre le še nekoliko časa tako naprej, in ne bo več daleč dotlej, ko bodo tudi pri nas kroniue diamante prodajali. Strgajte cunjo s svojih starih grbov, da pokrijete našo nagoto! Živahna pohvala je govorniku donela večkrat med govorom, zlasti pa po konečnih besedah, ki jih je govoril z največjo srditostjo. Predsednik gosp. dr. Smolka pa je njega in Schiinererja pokaral, ker sta omenjala dvornih zadev. Po kratkem govoru štajerskega poslanca gosp. H e i 1 s b e r g a, ki je ironično rekel, da se soci-jalno vprašanje rešuje, ker veliki obrtnik pogoltuje male, da pa ljudski zastopniki tega ne bodo trpeli in vlado silili braniti delavski stan, govoril je sek-cijski načelnik W i 11 e k in zagovarjal vladni odgovor. Tudi je povedal, da je bilo dozdaj na Štajerskem odpuščenih samo 171 delavcev, izmed katerih jih je pa 79 drugod dobilo dela. V Zagorji bode s 1. marcem odpuščenih 350 delavcev; številke izkopanega in prodanega premoga pričajo, da manjša potreba južne železnice ne more biti pravi vzrok za opustitev zagorskih jam, ampak da so bile mero-dajne vse druge razmere. Poljedelsko ministerstvo je poskrbelo, da odpuščeni delavci drugod dobe delo. Govorila sta še M a č e k o in S t e i n w e n-der, ki je trdil, da bi vsega tega ne bilo, ako bi bili severno železnico podržavili. Z onimi, ki so bili proti temu, rekel je Steinwender, glasoval je tudi poslanec A u s p i t z. Ko je te besede izgovoril, smejal se mu je v obraz tam blizo sedeči Auspitz, bogat žid in upravni odbornik raznih društev in bank, kar je Pernerstorferja tako razjarilo, da mu je na vse grlo zaklical: Le smejajte se tako drzno, Pust! Prvič se vpraša: smeli »Slovenec" kaj „o pustu" ali »Kurentu" izpregovoriti? Jaz v tej stvari, o tem svojem mnenji z vsem podlistkarskim ponosom trdim: da! Ne le samo »Slovenec", marveč še Slovenke posebej, osobito pa še Slovenke v beli Ljubljani, kjer jim pa, žalibog, letos ose-pnice*) za ples ur-jene in izurjene uožice nadlegujejo, ali bi vsaj nadlegovati, ovirati, pristriči mogle, ne morejo so (?) izogniti »pustu". Vzemi »pristno" Blaznikovo ali »ponarejeno" Kleinmayer-jevo pratiko v roko! Tam ti stoji 14. t. m. med podobami svetnikov čuden možicelj z rožičkoma, prav za prav z glumsko (nor-čovsko) kapo na glavi: —pust! »Nerodna" podoba v »narodni" pratiki! Ti bi moral imeti vsaj kakor Janus dva obraza, da bi gledal z enim v rajski svet zlatih nad in pričakovanj, v raj, ki obeta neslane nasladnosti življenja, sladko-čarobno otrovani duh in razgreto (pogreto?), razžarjeno srce itd.; a drugi tvoj obraz bi moral biti poln globokih gub! V enej bi se morali n. pr. brati pomisleki očeta, ko mu mati z gibčnim jezikom dokazuje, da mora „že" 16 let stara Milica večkrat med svet, inačo se postara in snubačev ne privabi. Imeti mora tudi novo obleko take in take snovi in barve, ta in oni lišp itd. Očetu kar šumi pc ušesih in črno se mu dela pred očmi. Plahim glasom ustavi za trenotek jezični tok svoje soproge s trditvijo, da je krilo, za koje je komaj pred dvema mesecema izdal tako svoto, še prav lepo in dobro, ker jo je hčerka stoprav enkrat na sebi imela. A tii se odpro še-le jezovi govora skrbni (??) materi, da o takih rečeh pač moški nič ne razumejo, da so trdosrčni. in skopi, da jim ni nič mar blagor njihovih otrok! Tudi je ono krilo že starošegno; treba pa je iti na sijajen ples, ne pa na kako maškarado itd.! (Običajno ihtenje!) Oj ubogi oče, revni mošnjiček; nesrečni — pust! Pust! Mi Slovenci te pač primerno kratko na-zivljamo: pust! Veš, pri nas je ta beseda dvoumna, kakor si i ti dvomušen, še bolj pa dvostran — režeč nož! Ta poklon ti malo ugaja, kaj ne? A glej! Tvoj sprednji obraz je sladko-smehljajoč, vabljiv in gladak, kakor zrcala površina: nič kakor veselje, razkošnost do konca dui ti obetaš. A poglejva tvoj drugi obraz! Poln jo brazd in v vsaki gubi čitamo drugo tugo, katero si ti provzročil! Tu: oveneli cvet, zapravljeno poštenje in premoženje; tam: uničeno nekdaj mirno, prisrčno družbiusko življenje, — bolehav život, •— prihodnost polna reve, — brazde od bridkih solz, — tam pa tam ti je vdolb-ljena tudi guba: — prezgoduja gomila! Grozno ti — p u s tošiš! Bes te drugi narodi ne nazivljajo tako nedvor-ljivo in dvoumno, nego mi Slovenci. Celo naši dragi severni bratje Cehi ti pravijo »masopust". Enako te imenujejo drugi narodi; n. pr. Italijani: »carneval", Špaujci pa »carnestolendas". Vprašam te pa: ali mar pri teh narodih svojo ime z drugim ravnanjem opravičuješ? Nikakor ne! Med vročekrvnim itali- kakor hočete! Med levičarji so se slišali nekateri »oho", Auspitz je zavrnil, da je to impertinentno, predsednik je opominjal k miru in Steinvvender je še z nekaterimi udarci po Židih sklenil svoj govor. S tem je bila reč dognana, ker pri takih razgovorih ne more biti nobenih predlogov in tudi nobenih sklepov ne. Interpelaciji. Y začetku seje čula se je z levice jako čudna interpelacija, češki deželni zbor je namreč letos pretresal in sklenil zdravstveni zakon. Nemški poslanci v deželni zbor tudi letos niso bili vstopili; sedaj se pa spodtikajo nad § 5 gori omenjenega zakona, ki govori o znanji deželnih jezikov, češ, da je premalo jasen in da utegne vsled tega nevaren biti za nemške zdravnike in nemške prebivalce. Plener in tovariši torej vprašajo ministerskega predsednika, bode li vse eno omenjeni zakon priporočil v Najvišje potrjenje? Najboljši odgovor bi bil, da ta reč ne spada pred državni zbor; gospodje naj bi bili šli v deželni zbor in naj bi bili tam varovali koristi nemških prebivalcev. Drugo interpelacijo izročil je koroški poslanec D u m m r e i c h e r , ki je trgovinskega ministra vprašal, zakaj se je za železnično črto Wolfsberg-Zeltweg opustilo v začetku priznano načelo državne garancije, in kaj misli minister storiti, da bode mogoče to železnico izdelati? V odsek za špirit in pivo, ki je bil v zadnji seji izbran, izvoljen je izmed slovenskih poslancev profesor S u k 1 j e. Poljski in bu-kovinski poslanci davku na špirit niso kaj prijazni in treba bo jako obširnih razprav, predno se bo v tej zadevi doseglo potrebno soglasje. Gospodska zbornica je včeraj zborovala in pretresala zavarovanje delavcev za čas bolezni. Dotični načrt poslaniške zbornice je bila gospodska zbornica lani zdatno premenila. Ko so te premembe prišle v poslaniško zbornico nazaj, pritrdila je nekaterim, glede dveh pa je ostala pri prvotnem sklepu. Ena teh prememb zadeva kmetijske in gozdarske delavce, o katerih sklep poslaniške zbornice določuje, daje deželnim zborom pridržana pravica za nje napravljati zavarovalnice. Gospodska zbornica je bila pri prvem sklepu to določbo izbrisala, zdaj pa se bo menda sklepu poslaniške zbornice udala in mu pritrdila. Kavno tako bo storila glede druge svoje premembe, ki zadeva ustanovitev posebnih blagajnic. Gospodska zbornica je hotela, da bi bile take blagajnice vsakateremu dovoljene, poslaniška zbornica pa je obakrat sklenila, da jih smejo napravljati le tam, kjer okrajne blagajnice vsled njih nobene škode ne trpe. Temu sklepu bo sedaj pritrdila tudi gospodska zbornica. Včeraj je dovršila samo splošno razpravo, pri kateri sta govorila grofa Kuefstein inBelcredi, posebno razpravo pa bo nadaljevala v torek 14. t. m. Vabilo družbe sv. Mohorja. Ko je tužni 18. dan pr. m. prezgodaj zagrnila črna zemlja drago truplo monsign. Andreja Einspieler] a, prešinjala je srca naša ob njegovem grobu preiskrena želja, naj bi dal dobrotljivi Bog, da bi seme pravega krščanskega rodoljuba, katero janskim in španjskim ljudstvom le še huje gospodariš; kaj še! Noriš! Ti ne pustiš človeka, nego ga dražiš! Ti vzbujaš in gojiš potratnost in poželjivost do skrajne meje, ter vžigaš, netiš, kuriš, pihaš vso strasti; ti napelješ, da zarudi do sedaj nedolžno lice; ti vlečeš roko do sedaj poštenega mladeniča, da poseže v blagajnico svojega gospodarja in si uniči nadepolno bodočnost! ti si povod morju solz: ti......tvoje pregrehe bi mnogo listkov napolnile ! Glej, Poljak ima za-te pravo ime : namreč: „za-pusty" ! Da, »zapusti", za vselej, slovanska tla: Vrzi v blato svojo glumsko kapo; konec je tvojemu vladarstvu (?); vpogni svojo pregrešno glavo — na pepelnico, — pod pepelujočo roko ter globoko vtisni si v srce in možgane spomin: „Mem en to mori"! B e d 1 i v i s turjaških hribov. je ranjci sejal skozi 40 let, ž njim nikakor ne zamrlo, ampak naj bi prišla za neplodovito, mrtvo zimo tudi nam ugodna spomlad, leto in jesen, ko se bode setev njegova lepo razvijala in razcvitala, dozarjala in donašala obilega sadu krščansko-krepostnega in narodnozavednega življenja. če je blagi naš voditelj sploh zapustil kako napravo, po kateri bi smeli upati, da se te želje z božjo pomočjo izpolnijo, tako je to gotovo družba sv. Mohorja, ki je v svojem 36ietnem obstanku rajnemu ustanovniku svojemu bila v največjo tolažbo in najslajše veselje. Na drugem polju ob velikem trudu in delu in kljubu najboljšim namenom še ni povsodi dočakal pravega sadu in je moral marsikaj le prihodnosti prepustiti, a družba sv. Mohorja je pred njegovimi očmi iz malega začetka vzra-stla v mogočno drevo, v katerega košatih vejah se od leta do leta veselo in zadovoljno zbirajo Slovenci in Slovenke iz vseh stanov in pokrajin naše lepe domovine. O, to mu je bilo prisrčno veselje vlani ob-soroj, ko je dan na dan prihajalo pismo za pismom od preč. gg. poverjenikov in je še sam naznanil toliko število družabnikov Mohorjevih, kakor še nikdar popred — več ko 35 tisoč. In letos? — Spet je prišel mesec, ko se nabira družabnikov večinoma sklene: do 5. dne prihodnjega meseca se imajo vpisovalne pole z novimi in starimi udi (trudom in sadom čč. gg. poverjenikov in rodoljubnih duhovnikov) v Celovec doposlati; — kaj bode letos? Morebiti, da si domišljavajo neprijatelji našega rodu in pravega poučenja njegovega, da bode sedaj usihalo in slabelo drevo, ko ni več istih rok, ki so je vsadile in do zadnjega hipa tako skrbno njego-vale? Jako se motijo — saj smo pokopali samo truplo Andrejevo, duh njegov pa živi v nas vseh in, če Bog da, bode živel na veke. Odbor hoče po pokojnikovem vzgledu truditi se še zanaprej, da družba napreduje in slovensko ljudstvo zmirom bolj zadovoljuje. S popolnim zaupanjem se pa tudi obračamo do mož, brez katerih odbor nič ne opravi, do gg. pisateljev, s prelepo prošnjo, da družbi naklonijo najboljše in najtečnejše dušne hrane, kar je premorejo, in do gg. poverjenikov in sploh vseh rodoljubov, naj še zanaprej z isto gorečnostjo in navdušenostjo delajo na to, da se število družabnikov ne samo ohrani, temveč še kolikor mogoče poviša. Učimo se pa od božje previdnosti, kodi in kje pred vsem drugim si prizadevati. Ob meji, na skoro že izgubljenih tleh slovanstva, nam je obudila previdnost božja Andreja Einspielerja. On je v dejanji izpeljal to, kar so nepozabljivi škof Slomšek že davno nameravali in za potrebno spoznali za slovenski narod sploh, posebno pa za Slovence ob meji, koder preti veri in narodnosti največja nevarnost. Zato je ranjci ustanovnik družbe Mohorjeve svoje pazno oko najbolj skrbno upiral na slovenske pokrajine ob meji. Zadnje njegovo delo, ktero je priobčil preteklega leta, že na smrt bolan, v zadnjih dveh številkah svojega lista »Mira" je pregled udov družbe sv. Mohorja po dekanijah in farah slovenske Koroške; sestavil ga je s tem posebnim namenom, da bi tam, kjer družba dobro stoji, nikakor ne nazadovali, ob mejah pa, kjer še slabo stoji, spodbujeni po lepih vzgledih drugih rojakov napredovali. Na noge torej, slovenski rojaki-mejaši po k o-r o š k e j, štajerske j, o g e r s k e j in b e n e-čanskej zemlji! Pobratimo in zjedinimo se v družbi sv. Mohorja, ki nam bodi mil dar dobrote božje, nada lepše bodočnosti, v Bogu počivajočega buditelja in voditelja našega, msgr. Andreja Einspielerja sveta zapuščina, Ouvajmo in širimo jo, da bode zmirom bolj dosegala svoj namen, bistriti um in blažiti voljo vsemu slovenskemu ljudstvu in mu tako pot kazati do prave sreče, časne in večne. V dosego svojega namena bode družba tudi letos izdala šeste r o knjig: 1. »Življenje preblaženo Device in Matere Marije in sv. Jožefa". V nastopnem VII. snopiču opisuje ran ji Janez Volčič razna Marijina božja pota po svetej deželi, Evropi in Ameriki ter nas uazaduje privede iz lavantinske škofije na svete Višarje, kjer za letos ostanemo. Mnogotere, prav lepo izdelane podobe znamenitejših božjih potov krasijo spis. 2. Tomaža Kempčana: »Hodi za Kristusom!" „To jo najlepša knjiga", pravi neki učen mož, »kar jih je prišlo iz rok človeških".] Bukvice izidejo ob enem kot molitvenik in se morejo tudi naročiti po družbi izvirno vezane v kozje usnje, po 60 kr. s zlato in po 50 kr. z rudečo ali marmorirano obrezo. Priporočamo vezane, ker posamezen vez bi stal skoro še enkrat toliko. 3. »Občna zgodovina", 12. snopič. Začenja se nov del cela knjige, v katerem gosp. prof. J. Stare prezanimivo pripoveduje grozno francosko revolucijo, iz katere se izleže glasoviti Napoleon I. Vsak Slovenec bode knjigo rad prebiral. 4. »Slovenski Pravnik". V letošnjem 5. snopiču končuje g. dr. Iv. Tavčar od vseh željno pričakovano knjigo. Udje po Laškem in v Ameriki pa lahko dobijo namesto nje kako drugo knjigo. 5. in 6. knjiga sta stara, priljubljena znanca »SI o v. Več er n ice" in »Kol e d ar" za 1.1889., z raznovrstnim kratkočasnim in poučnim berilom, z lepimi podobami v »Koledarji". V zadnjej odborovej seji dne 25. pr. meseca spominjal se je prečast. gosp. predsednik velikih zaslug ranjcega Andreja Einspielerja za družbo sv. Mohorja in spodbujal k delovanju v njegovem smislu. Volil je odbor za podpredsednika čast. g. L a m b e r t a Einspielerja, za blagajnika pa gosp. Simona Janežiča. Prosimo, da gg. poverjeniki vpisovalne pole in doneske njemu pošiljajo. V C e 1 o v c i, dne 10. februarija 1888. Odbor. Politični pregled. V Ljubljani, 14. februarija. Notranje dežele. Glede verske šole objavljajo »Tiroler Stim-men" nastopno: »Častiti bralci našega lista se nujno prosijo, da se natanko ravnajo glede prošnje za versko šolo po nastopnih nasvetih: 1. Vsa konservativna občinska zastopstva naj se povabijo, da se potom občinskega sklepa naravnost pridružijo tej prošnji; v ta namen razposlale so se občiuam posebne pole iz Inomosta. 2. V vsaki občini nastavi se naj eden, po potrebi tudi več mož, ki bodo nabirali kolikor mogoče veliko podpisov katoliško mislečih, za versko šolo vnetih polnoletnih mož; niti eden katoličan naj se ne prezre. Za to skupno prošnjo rabijo naj se pole, koje se razpošiljajo z Dunaja; naročajo naj se od tam tudi z nova te pole, ako bi jih zmanjkalo (J. Heindl, Kunst- und Paramentenhandlung, Wien, I., Stefansplatz 7). 3. Za ženske se razpošiljajo posebne pole, to pa le po večjih krajih. 4. Nasproti na dunajskih polah tiskanemu navodilu naj se ne pošiljajo pole na Dunaj. Prašamo, ali ne bi bilo to koristno tudi za Kranjsko? Z vsemi močmi je treba sedaj potegniti se za našo najsvetejšo pravico! Nikdo naj ne drži križem rok, nikdo naj ne ostane mlačen nasproti tej najvažnejši zadevi. Pokažimo, katoliški Slovenci, da nismo suženjsko - odvisni od nesramnega židovskega lažiča-sopisja, svet naj izve, da se zavedamo in da moremo samostojno razsojevati, kaj nam škoduje in kaj je naša največja korist! Državno-zborski odsek, ki se bo posvetoval o davku na špirit, imenoval si je načelnikom poslanca viteza pl. Javorskega in podnačel-nikom poslanca pl. Plenerja. V imenu avstrijskih poslaneev-profesorjev, ■koje je zadela znana naredba naučnega ministra, vložil je dr. P r o s s i n a g g pritožbo pri državnem sodišči. Vsaaisje držav©o Odkar je propadla Garašaninova vlada, ne more najti Srbija miru. Ristič je hotel popraviti napake prejšnjega ininisterstva, a tudi on je moral iti; danes pa je izročeno vladno krmilo najrazličnejšim elementom. Zaradi tega zrejo evropske sile tudi vedno nezaupno v Belgrad. Posebno od zadnjega liberalnega shoda sem rabijo se vsa sredstva, da bi le Rističu izpodkopali tla ter ga spravili ob njegovo poljudnost. Posebno neki budimpeštanski listi, ki so o srbskih razmerah navadno jako slabo poučeni ali ki nočejo biti poučeni, trosijo med svet vest, da piše »Nova Ustavnost" vsled Risticevega naloga proti sedanji vladajoči dinastiji. Dotični članek pravi, da je v Srbiji neviden sovražen faktor, ki cepi vse stranko na kvar domovini; poskusil je tudi Rističevo razrušiti, toda tukaj se je razbila njegova moč — opravil ni ničesa. Da je v teh besedah protidina-stičen smoter, trditi more le zlobuost. Nekemu hrvatskemu listu poroča se iz Bukarešta, da se vrše važne obravnave med bolgarsko vladno stranko in srbskim kraljem Milanom. Sporazumeti se hočete neki Bolgarija in Srbija za slučaj, ko bi moral princ Ferdinand zapustiti Bolgarijo vsled pritiska evropskih velesil. Tedaj bi proglasili Bolgari kralja Milana svojim vladarjem ter bi s Srbijo vred ri.ui.iU i - n i li in železnice Avstriji, ko bi se ta zavezala, da bo obvarovala te balkanski državi ruskega napada. Nemški general pl. Werder, bivši veleposlanik na ruskem dvoru, bij je dne 10. t. m. v avdijenei pri cesarju Wiljemu. Že prej se je govorilo, da bo Werder šel v Petrograd s posebnim nalogom svojega cesarja. Pomirljivo znamenje je tudi, da je petro-gradski „Vladni Vestnik" po besedah objavil Bis-marckov govor. Euska vlada si obeta, da bo pojasnil in pomiril javno mnenje govor nemškega kancelarja. Vojaška komisija francoske zbornice je dovolila tečaj za enoletne prostovoljce ter določila ob enem, da morajo slušatelji seminarjev poprej do-služiti to leto, potem pa, ko so postali duhovniki, uvrstijo se med vojaške duhovnike. — O postavi glede nastanjenja Seine-prefekta v pariški mestni palači še vedno ni duha ne sluha. Zato se je pa dotična komisija obrnila do ministra notranjih zadev, Sarriena, da izloči policijske prefekture in urade za javno pomoč iz področja občinskih uradov; minister baje namerava predlagati zbornici, da se spremene policijske prefekture v državne oblastnije. — Koncem debate o mornaričnem proračunu grajal je desničar Delafosse vlado, zakaj ima toliko vojakov po nepotrebnem v Toukinu za časa, ko je v prvi vrsti gledati na to, da so zadostno zavarovane meje evropske domovine. Francija naj se zadovoli s pokroviteljstvom v pravem pomenu besede ter naj ustanovi vojno iz tamošnjih domačinov, na ta način bo najprej pomirila tonkinske prebivalce. — Poročevalec mornaričnega proračuna Menard-Dorian, upravitelj mornarskih tovarn Holzer & comp. v Unieux-u, moral je slišati očitanje, da je izdal Angliji iznajdbo novega streliva. Zagovarjal se je, da ni izdal Angliji tega streliva, marveč le prodal kot trgovec. Naj se že rabi za njegovo dejanje ta ali oni izraz, zanimivo je vendar, da more tak človek biti poročevalec mornaričnega proračuna, ki se bogati z iznajdbo, od koje bi imelo francosko vojaštvo lahko velike velike koristi. Današnji vladni možje v Franciji morejo vsekakor biti ponosni na svoje rahločutno rodoljubje! •— Grevy bo ostal v Parizu med kazensko obravnavo zoper AVilsona; prav pogostoma sedaj občuje s zetovim zagovornikom, odvetnikom Lantčjem. V angleški spodnji zbornici vršila se je adresna debata. Generalni tajnik za Irsko, Balfour, zagovarjal je irsko politiko rekoč, da provzročuje izjemna postava boljše odnošaje in da se vsled nje manjšajo hudodelstva, posebno pa v Kerry-ji in Clare-u, kjer je narodna liga popolnoma uničena. — Parnelovca Gilholyja zgrabilo je redarstvo dne 9. t. m., ko je zapustil parlamentno palačo, zaradi nekega vstajnega govora dne 16. oktobra 1887 o Irski. Španjska zbornica sprejela je adresni načrt z 261 proti 61 glasovom. Bepublikanci niso glasovali; zoper načrt oddali so svoje glasove samo reformisti in konservativci. „Agenzia Štefani" dobila je poročila iz Mas-save: Abesinski neguš je še vedno v Aduvi ter bo baje odpotoval proti jugu. Govori se, da je ras Allula pripeljal nekaj novih vojakov iz Asmare; rasa Mihaela sin je baje v Godofelassiji; koliko vojakov broji njegova armada ni znano. Najnovejše poročilo preklicuje trditev, da bo kralj Menelik soaški napadel neguša Janeza; akoravno pa ni Abesincem javno sovražen, toliko je neki gotovo, da ui prijazen kralju Janezu in da ga ne bo nikedar podpiral v boji zoper Italijane. Slednji se tudi nimajo bati Gog-giamovih vojakov in enega dela vojne neguševega sina, ker imajo dosti opraviti z vstajnimi derviši. Izvirni dopisi. Iz Primorja, 12. februarija. (Glas o novem .»Katoliškem tiskovnem društvu".) Lani ustanovili so nam rodoljubi „Katoliško tiskovno društvo". Marsikedo mislil je takrat: „Zopet novo društvo! Čemu toliko družeb? Ne bi li bilo bolje, da se Slovenci za obstoječa društva več zanimajo?" Toda, ako stvar nekoliko bolj natanko presodimo, prepričali se bodemo, da je nam tako društvo bilo od velike potrebe. Bes je sicer in ne d;i se tajiti, da imamo Slovenci v primeri z drugimi narodi mnogo, ako ne preveč društev. Osobito nekaj let sem je kaj rodovitnih v tem pogledu. Prejšnje desetletje opazili smo, da se pogosto pokazujeje novi časniki, a v našem desetletji se množe razna društva. No, to je samo na sebi dobro znamenje, kajti združenimi močmi se zmerom dosti doseže. Društvo so mora zmerom soditi po namenu, smotru, koji si zapiše na svojo zastavo in pravi namen je znak, po kojem se loči društvo od društva. Narodnost je glavna, vodilna ideja vseh društev, ko j a so se ustanovila med nami zadnja leta. Zoper to idejo nimamo čisto nič; v tej smo gotovo vsi narodnjaki jedno misli. Opomniti pa nam je, da pri tom ne smemo pozabiti druge nam prav tako in še veliko bolj potrebne svetinje očetov naših, t. j. svete vere. Le ono društvo je v pravem pomenu slovensko, koje ima na praporu svojim: »vse za vero, dom iu cesarja". Leoni rodoljubi so pravi, slovenski rodoljubi, koji vzbujajo in goje narodnega duha na solidni podlagi versko-patrijotski. Na to jedino podlago pa je današnji svet skoraj do čista pozabil. Narodnostno vprašanje je danes na dnevnem redu pri vseh izobraženih narodih. Ideja narodnostna izpodrinila je skoraj vse druge do sedaj mogočne in zelo razširjene ideje. Inčujte! Lotila se je priljubljena ideja celo najstarejše, naj več e ideje, skuša izpodriniti idejo sv. vere. Toda gorje svetu, gorje tudi narodu, v kojem bi izginila ali v kojem bi morala hlapčevati kateri-koli drugi ideji. Zgodovina uči nas, da se je narodnosti na ljubo že marsikaj žrtvovalo, da, videli smo celo svojimi očmi, da se je morala pravica več kot jedenkrat ukloniti razširjajoči se ideji narodnosti. In vsak, kdor kolikor toliko paznim očesom zasleduje dogodke današnjega svetil, rad bode z nami priznal, da nahajamo dandanes med izobraženci mnogo tacih, koji so se odrekli veri očetov svojih in začeli obožavati idejo narodnosti. In kakor sveto pismo imenuje bogove narodov „hudobe", tako moremo tudi po vsej pravici obsoditi one može, koji ne samo sami obožavajo narodnost, nego se tudi trudijo z besedo in pismom, da bi tudi množini ljudstva vsilili pretirane misli svoje. Zato se pa ne bodemo čudili, da se je tudi nekojih razumnikov naših lotila moderna bolezen „obožavanja narodnosti". Kakor pa je vsaka strast slepa, slepa je tudi ta. In nesrečna strast zapeljala je dopisnika „najstarejšega dnevnika" našega tako daleč, da je počel med nami pisariti za nesrečno in moralno propadlo cerkev pravoslavno. Ako v poštev vzamemo te in druge več ali manj žalostne prikazni „obožavanja narodnosti", gotovo bodemo radi spoznali, da je bilo tudi med nami potrebno „tiskovno društvo" na podlagi jedino in večno pravih načel katoliških. In glej, narod slovenski: Tako društvo imaš v sredini Svoji, v beli Ljubljani. Toda društvo samo ne bi še zadostovalo, nego treba je skrbeti tudi za to, da misli in načela njegova pridejo med svet. Dakle: ako nam je na tem ležeče, da se narodu našemu ohranite vera in narodnost, pristo-pajmo marljivo h »Katoliškemu tiskovnemu društvu". Vsacemu izmed nas bodi od sedaj naprej sveta dolžnost, da bode po moči svoji deloval »tiskovnemu društvu" na korist. Maloštevilen je rod naš, a sovražnikov ima mnogo. Glejmo na to, da bodemo vodili mili naš rod do jedino prave omike, omike na versko-nravni podlagi. Zjedinimo se vsi brez razlike stanu in starosti pod prapor »tiskovnega društva", delajmo vsak po svoji zmožnosti po pravilih njegovih, in prepričani moremo biti, da delamo na blagor mile nam domovine. Društvo pa, koje je še le pred kratkim stopilo v krog svojih bratov, naj bi med nami veselo širilo se in naj bi doneslo obilo dobrega sadu. ftlakole, 13. februarija. Po vseh župnijah naše lavantinske škofije podpisujejo se marljivo prošnje do državnega zbora zastran verske šole. Pri nas čital se je zadevni članek v št. 3. celovškega »Mira" zbranim možem, in to je zadostovalo, da so prošnjo takoj podpisala vsa predstojništva tukajšnjih občin: Jelovec, M a kole, Sv. Ana, Dešno, Stopno, Pečke, Štatenberg, vsi občinski odborniki, vsi izvoljeni svetovalci krajuega šolskega svetovalstva, vsi cerkveni ključarji itd. in še ogromno število drugih župljanov! Veselo je gledati veliko navdušenost našega vernega slovenskega ljudstva! Prepričani smo, da se bode po vseh župnijah naše škofije nabralo lepo število podpisov, in tako bode glasno zahtevanje 1 kakih 20 do 30 tisoč slovenskih mož že nekaj izdalo nasproti nesramnemu kriku židovsko - frama-sonskih časopisov! Pri Vas na Kranjskem gotovo tudi ne bodete zaostali. Ne udajmo se! Živela krščanska ideja! Proč z antikristom iz naših šol! Z Janč, 10. februarija. Ker je običajno dandanes objavljati izvauredne slavnosti petindvajset- ali petdesetletnic, katere praznujejo razna društva, stanovi iu posamezne osebe, ter občinstvo blagovoljno čita njih popise v časnikih, usoja si pisatelj teh vrstic poročati o nenavadni in redki slavnosti de-mantne poroke, katera so je vršila dne 8. februarija na Jančem. Jubilanta Martin in Uršula Kletnenčič, po domače Jesihova, posestnika na Vnanjarjih, bila sta poročena 11. februarija 1828. Bil je ženin takrat 19 let star in njegova nevesta v 20. letu starosti. Od tistihmal minolo jima je 50 let in dospel čas zlate poroke. Vsem tu bivajočim je še živo v spominu, kako slovesno in spodbudno sta praznovala leta 1878 svojo zlato poroko v tukajšnji cerkvi. Dasi čvrsta in zdrava tedaj, sta javaljne mislila, da jima bode usmiljeni Bog dočakati dal srečo in veselje demantne poroke. A tudi to srečo sta doživela in zato sta sklenila javno v cerkvi praznovati svoj praznik zahvale. Ker je bila slovesnost nedeljo prej oznanjena raz leče, napolnila se je bila cerkev že pred določeno uro službe božje s pobožnimi verniki od blizu in daleč. Jubilanta in njiju domači pa so se v župuijskem domu sešli, ter željno pričakovali desete ure. Ob omenjeni uri prične se ob pritrkavanju zvonov v cerkev pomikati v sprevodu lepa vrsta vnukov, vnukinj, otrok in druzih jubilantovih sorodnikov in naposled ona dva, spremljana od domačega g. župnika. Po slavnosti primernem cerkvenem govoru, pri katerem se je marsikoga poslušalca oko solzilo vsled duhovnega veselja in gine-nosti in po opravljenih molitvah in pesmi »Te Deum", darovala se je sv. maša, pri kateri se je na koru popevala nova, nalašč za ta slovesni dan sestavljena pesem o demantni poroki. Ko je bilo sveto opravilo v cerkvi končano, razšli so se verniki, mnogi govoreč si: »Kaj takega še ni naša fara doživela in kmalu ne bode". Tudi družina jubilantov hitela je domov, kjer je pri skromnem obedu in pripovedovanji minolih veselih in trpkih dogodkov iz šestdesetletnega zakonskega življenja jubilantov hitro potekel veseli čas, ter bilo treba misliti na ločitev. Da ni manjkalo v tej veseli družbi jedrnatih in navdušenih zdravic in napitnic na jubilanta, na sv. Očeta papeža Leona XIII. in našega presvetlega cesarja Franc Josipa I., katere so bile z odobravanjem sprejete, je umevno. Ob takih prilikah bi se naši nasprotniki lahko poučili, kako verno je naše slovensko ljudstvo, ter goreče v ljubezni do vidnega poglavarja sv. cerkve, pa tudi navdušeno udano svetlemu cesarju in njegovi slavni vladarski hiši. Nam drugim pa bo nepozabljena ostala slavnost demantne poroke istega dne in v svesti smo si, da bodo sedanji otroci svojim otrokom z veseljem pripovedovali, kaj lepega se je vršilo dne 8. februarija 1888 na Jančem. Iz Trsta, 9. februarija. (Konec.) Gosp. Mojzes Luzzatto govori potem bolj natanko o novem predlogu in ga primerja z obstoječim zakonom. Posebno ga 8. točka v oči bode, koja naznanja, kdo naj bodo učitelji. Ta točka je po njegovem mnenji v nasprotji po državnih temeljnih postavah z vsemi pravi vsacega državljana in da je ta točka še večje zlo, kakor določbe šolskega zakona pred sto leti, Kajti določuje, da so izključeni vsi nekatoliški otroci iz javnih šol. Ako bi se postava vpeljala, bi morale občine za nekatoliške otroke nekake »lazarete ali bolnišnice za gobove" napraviti; s predlogom bi bila državna in verska intolerenca vpeljana, seme razpora vrženo med meščane istega mesta, da, v mnogih slučajih celo med ude jedne družine. Da morejo katoličani in nekatoličani mirno skupaj živeti, pakazale so dobre tukajšnje nune, katere so izgojile v svoji pripravnici dobre katoliške in nekatoliške učiteljice, ko je bila še takrat konfesijonalna šola. Ker pa točka 8. velja jednako za učiteljišče kakor za ljudske šole, torej je tudi vprašanje, kako bode z učiteljišči v prihodnje in kaj naj bi bilo tudi z brezverskimi učenci. Ko je končal, mu je vsa levica čestitala. — Besoljcija šolskega odseka je bila sprejeta z 31 glasovi od 32; okoličanski poslanec gosp. Nadlišek je glasoval proti. — Ko je imela galerija že dosti »hetz"-a, začela je še enkrat upiti »evviva Grisanaz", ker je tudi z Židi in drugimi glasoval. Kako lepo se znajo obnašati in govoriti ti kričači in nekrščeui židje, pokazal je enkrat zopet Mojzes Luzzatto. Seveda', ko b i so Liechtensteinov predlog sprejel, potem odklenka gotovo tudi židovskemu ateisti Mojzesu Luzzattu na časti predsednika šolskega odseka iu to mu je gotovo bolj mar, ko vsa učiteljišča in vse ljudske šole; ako bi se za te poslednje Mojzes Luzzatto kaj zmenil, bi skrbel, da bi, če ne osemletna šolska postava, kakor jo je liberalna stranka napravila, veljala vsaj šestletna šolska dolžnost; tukaj v Trstu in v okolici pa nima veljave niti jedna, niti druga, ampak otroci hodijo v šolo če se jim ljubi, če ne, potepajo so okoli; kdo se kaj zmeni za-nje. Stariši ne, šolske oblastnije ne, torej ni čud3, da je toliko mladih uzmaničev, toliko mladih postopačev po Trstu in okoli Trsta. Dnevne novice. (Peticijski odbor) za versko šolo je nam poslal več iztisov slovensko - nemških peticij z rubrikami za podpise. Ako kdo želi imeti peticijo, naj nam naznani. (Akademično društvo »Triglav" v Gradci) je v svoji seji dne 11. t. m. vladiko J. J. Stross-mayerja povodom njegove zlate maše izvolilo častnim članom. (Umrl je) dne 12. t. m. c. kr. notar na Krškem g. Julij vitez Gspan. (»Slovenskega Pravnika") prva številka je pošla. Ker pa se oglašajo novi naročniki, prosi vredništvo »Slov. Pravnika" vse one gospode, ki so dobili na ogled prvo številko, a se niso naročili, da jo blagovolijo vrniti na stroške, vredništva. (Osepnice.) Duč 12. t. m. so zboleli: 3 ženske in 2 otroka. Ozdraveli: 1 moški, 1 ženska in 2 otroka. Umrl nobeden. Bolnih 188 oseb. (Za osepnicami) zbolel in umrl je ljubljanski dijak pri Novi Štifti blizo Ptuja. Sedaj je dobil tudi ondašnji župan osepnice. (Posojilnica v Celji) ima svoj redni občni zbor dne 20. t. m., t. je v ponedeljek ob 1. uri popoludne v dvorani celjske čitalnice, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o računu in bilanci za 1S87. I. 2. Razdelitev čistega letnega dobička. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Razni predlogi. (Krasen meteor) opazili so na Koroškem t. m. zjutraj ob 2. uri. Videli so ga v lavantinski dolini, ob vrbskem jezeru in v Celovci. Bil je neprimerno velik in svetel, da je temno noč razsvetlil, kakor bi bil dan. Od vrbskega jezera se piše »T. P.": »Danes zjutraj po 2. uri bil sem na ledu vrbskega jezera blizo Vrbe, kakih 100 korakov od kraja. Hipoma je bilo vse svetlo, da sem razločno videl hiše v Porečji, kamor je od tod miljo hodi. Celo Karavanke sem jako dobro videl ob desnici. Ko sem se proti nebu ozrl po vzroku te izrednosti, zapazil sem ravno nad seboj silno veliko in žarno svetlobo, iz katere se je izločilo svetlo blesteče se tslo, ki je bilo ob kraji vijolične barve in je letelo proti iztoku, kjer se je navidezno razletelo." Prav ta čas čutili so v nekaterih krajih po Korotanu potres. (Iz c. kr. poštne hranilnice). Te dni razposlana okrožnica objavlja odlok z dne 31. januarija, vsled katerega so vse pošte dobile pravico, da smejo »kratkim potom" izplačevati do 20 gold., in sicer začenši dne 15. februvarija. Dozdaj je med 316. poštami na Štajerskem smelo izplačevati samo 164, med 241 na Koroškem le 59, med 136 na Kranjskem 53, med 139 na Primorskem 41. Naj opomnimo: odkar je tiskan zadnji imenik, ki leži pred nami, je število pošt nekoliko narastlo. — Uradnikom se je razposlalo najnovejše izdanje knjige o poštno-hranilničnem službovanji; zasebniki jo lahko dobijo za 50 kr. — V bodoče je dovoljeno, po kratkem potu izplačevati tudi na duplikatne knjižice. Zavin-kuliranje vrednostnih listin urad vložnikom računi po 40 kr.; v prošnji se mora povedati, k j e se naj izplačujejo obresti. — Meseca januvarija seje vložilo 463.475krat skupaj za 53,779.960 gold., od tega na Štajerskem 22.201krat za 2,097.381 gold., Korošk. 5.960krat za 545.541 gl., Kranjskem 5.845krat za 483.385 gl., Primorskem 7.941krat za 819.569 gl.; vrnili so pa 134.122krat skupaj 54,154.971 gold., od tega na Štajerskem 3.894krat za 1,189.132 gl., Koroškem 971 krat za 160.639 gold., Kranjskem 806krat za 152.094 gold., Primorskem 2.562krat za 1,054.853 gl. Od 12. januvarija 1883 do 31. januvarija letos se je 14,928.487krat vložilo v skupnem znesku za 1.516,783.354 gold. 87 kr., a izvzelo 4,508.162krat skupaj za 1.477,389.451 gold. 22 kr.; v blagajnici je torej preostalo čistih 39,393.903 gl. 65 kr. — Rentnih knjižic je v prometu 9.196, vredne so 6,941.850 gl.— Med izplačili je 7,321.000 gl., za kar je urad vložnikom na prošnjo kupil in odposlal vrednostnih papirjev. — Vložnih knjižic je med ljudstvom 607.027, knjig-čekovnic pa 13.135. i— Novo pošto dobil je kraj Vovbre pri Velikovcu. V neuradnem delu okrožnice nahajajo se kratki iz- kazi o poštni hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Taljanskem, Švedskem. (Svojo mater obstrelil) je 14letni Ivan Cvetko iz ljutomerske okolice. Šla sta 8. t. m. obiskat prijatelja Nemca, kjer je mati sedla h gorki peči, sin pa k steni. Na steni je visela nabita »pištola". Ivan Cvetko jo je snel in si ž njo igral. Po nesreči se mu je sprožila in strel je padel materi v glavo. Mati je smrtno ranjena. (Tat v cerkvi.) Ponoči 7. t. m. vlomil je tat v frančiškansko cerkev v Mariboru, kjer je vse preobrnil iskaje denarja in drugih dragocenosti. Ker so bile pušice prazne, ni druzega odnesel, kakor nekaj krajcarjev in tri suknje, ki so bile lastnina strežajev. Razbil je dvoje oken in pri enih vratih je odtrgal ključavnico. (Dva otroka sta se zadušila.) Vinčarja Anton in Julijana Ribič iz šempeterske okolice pri Mariboru šla sta 5. t. m. popoludne v cerkev in pustila osemletno dekletce in petletnega dečka, kakor pravita, speča v postelji, hišo pa odprto. Ko sta se proti 4. uri vrnila, našla sta sobo polno dima, posteljo, kjer sta otroka ležala, pa gorečo. Uboga otročiča sta bila že mrtva. Kdo je zažgal, še ni znano. (Stekel pes.) V Trstu je stekel nekemu kapitanu „Lloyda" pes novifundlanec ter je popadel nekega otroka in konjača. Pri poslednjem pokazala so se znamenja besnosti, in mesto ga je poslalo na svoje stroške v Milan, da ga ozdravijo. Pravijo, da je novifundlanec tudi štiri pse oklal. Razburjenost po mestu je velika in magistrat je vse potrebno ukrenil, da se ne zgodi še več nesreč. (Porotne obravnave) v Celji pričele so se 13. t. m. in sicer: 13. februarija: Jernej Petelinšek, uboj; Filip B r e c 1, uboj; 14. febr.: Franc R o š Č a r, rop; Matej Ramzak, hudo telesno poškodovanje; 15. febr.: Leopold Kavčič, tatvina; Štefan Beranič, uboj; 15. febr: Valentin Mermel, požiganje; 17. febr.: Jurij Princ in Ivan Dreni k, ponarejanje denarja: Janez Cander, hudo telesno poškodovanje; 18. febr.: Anton Mastna k, požiganje, Ivan Si m o nič, umor; 20. febr.: Jože Ravnjak, Matej Peperko, Anton Wengost, Marija Kline, Jakob in Terezija Sitar, zaradi potuhe pri tatvini; 21. febr.: Janez Val en ta n, rop in umor; 22. febr.: Josip Mesarič, uboj; 23. febr.: Franc Mavčič, vraten umor. Razne reči. — Plovstven promet v pristanišči tržaškem leta 188 7. Leta 1887. prispelo je v tržaško pristanišče vseh jadrnic in parnikov, in sicer: obtovorjenih 6181, praznih 1852, torej vseh vkup 8033. Med temi je bilo 29 črnogorskih in 11 ruskih. Leta 1887. pa je odšlo iz tržaškega pristanišča vseh jadrnic in parnikov, in sicer: obtovorjenih 6843, praznih 1285, torej vseh vkup 8128. Med temi pa je bilo 26 črnogorskih in 10 ruskih. Zanimivo je, da so samo dve ruski jadrnici in samo jeden ruski parnik bili obtovorjeni; sedem 'ruskih parnikov pa je zapustilo tržaško pristanišče — prazno. O X > g Cas Stanje S u ---— Veter Vreme J2 § opazovanja «'ak(™"!r'' toplomera o