Kupujte VOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI 'OLUME Kupujte VOJNE BONDE1 The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JUNE 14, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 137 NEMČIJA DOŽIVLJA VSE I STRAHOTE ZRAČNE VOJNE Angleška in ameriška zračna sila izpremi-njati v groblje nemška mesta / Rusko letalstvo pa vztrajno uničuje nemško zračno silo London, 12. junija. — sto- angleških bombnikov, naj-' te formacija zračne sile v Vojaštvo pri reševalnih delih doslej največje število ameriških bombnikov. a zračne ji vojni, je zadalo snoči toškemu mestu Duesseldorfu razen udarec, dočim so isto-drugi angleški bombniki Mi industrijske centre v em Porurju in Porenju. 1 "aPadu nad 1,250 bombnikov Smatra se, da je bilo snoči J Duesseldorfom več bombni-v> kakor jih je bilo v noči 30. , te 1942 nad mestom Cologne, f jih je bilo 1,250. Na mesto ^sseldorf je bilo vrženih sno-Dad 2,000 ton bomb. Tn ■ 0 Je bil prvi napad na Nem-u P° presledku skoraj dveh J°v> ko je 200 težkih ame-bombnikov bombardiralo v, ki mesti Wilhelmshaven in '^aven. Vleži i Tek, izgubili 43 bombnikov Izguba 26 ameriških bombnikov Obe letalski formaciji težkih ameriških bombnikov sta prileteli nad svoje tarče nezaščiteni po zavezniških lovskih letalih ter sta sestrelili nad Nemčijo iz zraka več nemških bojnih letal. Cena, ki jo je plačala, ameriška zračna sila za ta napad, je bila 26 bombnikov, to je doslej največja izguba ameriške zračne sile. Letalci, ki so se vrnili s tega poleta, poročajo, da v oči-gled ogromnega razdejanja, ki so ga povzročili ameriški bombniki, ta cena ni previsoka. RUSI DROBIJO NEMŠKO ZRAČNO SILO LONDON, ponedeljek, 14. junija. — Ruski bombniki so z vso silo bombardirali nemške naprave in zaloge ter skladišča v Orlu ter so uničili v prete- Kom snočnjega napada jejklem tednu 498 nemških letal, . da. angleška zračna sila 43; skupno število nemških letal, fu bomVinili-^vTr o,-, Klin linlrtAMn 4-/\lr/\»\A VkMn4-/\lTl«V> Na sliki vidimo poplavo, ki jo je povzročila mtrasla reka Arkansas. Onkraj čolna je videti streho in gornji del avtomobila, ki tiči pod vodo. Pomladno deževje i POČASTITEV NAŠE je uničilo poljske pridelke Farmarji so v skrbeh, če bodo imeli dovolj pridelkov za preskrbo družin in za klajo živini. JEFFERSON, O., 12. junija. - Farmarji v severno - vzhod- bombnikov. i so bila uničena tekom preteklih ^nem delu države 0hio' ki Jih Je briško ^ , > šestih tednov pa znaša 3,319. Iob Posetvi skrbelo> č'e bodo mo" k° IetaIStV° ^ K,elom 1 Pretekli teden so izgubili Ru-' ^ . Pridelati. dovolJ . pridelkov" ZASTAVE si 153 letal v "primeri, z dej-Dve j stvom, da so jih Nemci izgubili in Bremenom ;>DON, 13. junija. ..111 formaciji ameriških lete-! 498, tr nakar ™a P° ville bolnišnici Frances Mochan, rojena Podnar, v starosti 68 let, stanujoča na 15501 School Ave. Pokojnica je bila doma iz sela Dobra, fara Brod-Moravica na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 40. leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Jaco-ba, tri hčere: Frances, Kathryn, poročeno Vukovich, in Ann, poročeno Cirelli, tri sinove, Steve, Franka in Johna, ter brata Ma- Euclid Ave., na Public Square, nato vzhodno po Superior Ave., kjer bo korakala mimo tribune, katera bo postavljena pred poslopjem javne knjižice, nakar se bo na St. Clair Ave. in E. 6. cesti razšla. Program počastitve zastave pa se bo pričel že opoldne, ko se bo tisoče Clevelandčanov vdeležilo ceremonij, izvedenih Vaje v Clevelandu proti napadom iz zraka To je biia v Clevelandu prva vaja proti napadu iz zraka ob belem dnevu. Danes dopoldne je bila v Clevelandu cela vrsta vaj proti napadom iz zraka. Ob dopoldanskih urah, ob katerih so bili u-veljavljeni tako zvani "alerti" ali pozornost proti napadom, so bile ulice kolikor mogoče izpraznjene, in gotovi deli mesta so bili pokriti z nekakim dimom ali umetno meglo. To so bile prve vaje ob dnevni svetlobi. Tozadevnih nočnih vaj je bilo že več, toda nobena še ob belem dnevu. Ker pa niso izključeni letalski napadi tudi ob belem dnevu, je bilo potrebno pričeti tudi z vajami ob dnevni svetlobi. Ob desetih zjutraj so naznanile sirene s posebnih signalom, da so sovražna letala nad mestom, in takrat se je moral u-staviti na ulicah ves promet in vsi so morali poiskati zaščite v vežah bližnjih poslopij ali kjer koli že. Emil Ludwig napoveduje Hitlerjev umor Umorili ga bodo njegovi lastni pristaši, po vsej priliki nemški junkerji. V TREH DNEH SE JE PREDAL ŽE TRETJI ITALIJANSKI OTOK Za Pantellerijo je sledila kapitulacija Lam-peduse, nato pa predaja otoka Linose zdaj se je pričelo velikopotezno bombardiranje sicilije Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 12. junija. — Italijanski utrjeni otok Lampedu-sa je padel danes po 24 ur trajajočem bombardiranju v oblast zaveznikov. Ob 6:29 zvečer so dvignili I-talijani na otoku belo zastavo, nakar je sledila okupacija otoka, ki je bila ob sedmih zvečer že završena. Presenečenja angleškega letalca k Med vsemi je bil pri predaji tega otoka najbolj presenečen neki seržant angleške zračne sile, po imenu Cohen. Slednji je je nahajal na svojem rutinskem poletu z Malte, ko je bilo njegovo letalo nad otokom Lampe-duso prisiljeno, spustiti se na zemljo. Komaj je pristal, so pritekli k njemu od vseh strani I-talijani z belimi zastavami v rokah, kričeč: "Ustavite, ustavite bombardiranje!" Seržant Cohen se je moral z Italijani vred najprej zateči pred bombami svojih tovarišev v neki zaklon, nakar so mu dali Italijani po-itrebni bencin za letalo, s katerim se je zopet dvignil ter odle-! tel. Predaja tretjega italijanskega otoka Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 13. junija. — Italija je izgubila danes svoj tretji sredozemski otok, Linoso, ki se j je predal brez boja, dočim so 'pričeli zdaj zavezniški bombniki posvečati svojo pozornost Sici-liji. Linosa je majhen otok, ki je imel samo 500 prebivalcev, ki so se preživljali večinoma z živinorejo. Vojaška posadka je štela 140 mož, ki so se brez boja vdali. Bombardiranje Sicilije j Kakor rečeno, so zavezniški bombniki posvetili zdaj svojo pozornost otoku Siciliji, kjer so razbili na treh letališčih okoli 150 osiščnih letal. Pri bombardiranju Sicilije ni bil izgubljen niti en ameriški bombnik. Veliki boji v Jugoslaviji in Albaniji OBDRŽITE A KNJIŽICE Urad za administracijo cen naznanja, da oni, ki imajo A knjižice za nakup gasolina, i-stih ne smejo vreči preč, ko vporabijo vse znamke, temveč morajo shraniti platnice, ker na na čast zastave. Na programu thewa, v Pittsburghu pa brala Ibo P^je, .govori, godba, vojaške Lukasa. ' ceremonije itd. Pogreb se bo vršil v sredo! Slovenci komur je le mogoče, zjutraj ob 8:30 uri iz pogreb- naJ 86 ude,ezi .P0P°Wan«kega nega zavoda August F. Svetek, ProSrama ,„ večerne zaključne 478 E. 152 St., v cerkev sv. Ma- poVorke' rije in nato na Calvary poko- pališče. Bodi pokojnici ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! panoga trgovine in podlagi starih knjižic bodo iz-j^trije Zedinjenih držav, ker dane nove. Vsi, ki imajo te knji-^ Predsednik že polnomoči za žice, naj obdrže platnice, dokler Vi^ ^at;ere koli naprave, ka- se ne izve za nadaljne podrob-nLfori delavski izpor ali | nosti, ki bodo v nekaj dneh jav-a« i ljene. DEŽNIK NAVAL NA TRGOVINE Trgovine s čevlji so bile v soboto tako natrpane ljudi, ki so hoteli vporabiti znamko št. 17, preden slednja poteče, da trgov-Dne 30. maja, t. 1. je nekdo ci niso mogli postreči vsem od-pomotoma vzel dežnik (marelo) jemalcem. Naval na te trgovine v klubovih prostorih SND. — se je pričel prav za prav že pri-Lastnik prosi dotičnega, da jo četkom preteklega tedna, in si-vrne, predno bi omenil njegovo [ cer se je tedaj nakupilo največ ime. . • —. ženskih in otroških čevljev. WASHINGTON, 11. junija. — Emil Ludwig, znani nemški življenjepisec, je mnenja, da bo Hitler umorjen, in sicer od njegovih lastnih ljudi. Ludwig, ki je govoril pred kongresnim odborom za zunanje zadeve, je rekel: "Po mojem mnenju bodo Hitlerja najbrže umorili junkerji, ker slednji so bili vedno tudi izdajalci svojih kraljev. Nato pa se bodo junkerji in generali poklonili Ameriki in rekli: 'Mi imamo radi, vas, Amerikance, in ne zahtevamo tudi nobenih kolonij. Bodimo torej zopet prijatelji.'" Dalje je Ludwig izrazil mnenje, da je zračno bombardiranje odločilni činitelj in da bo to bombardiranje zlomilo hrbtenico Nemčije. Dejal je, da bodo živci Nemcev pod neprestanim bombardiranjem odpovedali in da ne bo niti potrebno invadirati Nemčije. "česar se je bati, je to, kaj se bo zgodilo po Hitlerjevi smrti. Jaz se bojim, da bodo gotovi elementi v tej deželi silili na ugoden mir za Nemčijo, češ: 'Kar pomenimo se! Saj ti nemški generali so čisto dobri in spodobni ljudje!' "Gospodje, toda to niso dobri ljudje! Oni niso nič boljši od Hitlerja. Generali, ti simptomi nemške vojaške moči, morajo biti uničeni. Dokler bodo oni tam, bodo Nemci vedno sanjali o osveti. Pustite Nemcem vse, kar imajo drugi narodi, toda odvzemite jim orožje ter jim dajte politično izobrazbo, kajti neštetokrat so že dokazali, da niso zmožni samovlade." WASHINGTON, 10. junija, (ONA). — Iz Londona in Moskve prihajajo vesti preko radia o velikih borbah v Jugoslaviji in Albaniji, kjer so svobo-doborci osvobodili velike predele svojega ozemlja. Beograjsko "Novo Vreme", ki je pod kontrolo osišča, piše, da je partizanom uspelo obdržati v rokah Sandžak in nekatera ozemlja na Tari, Pivi, Li-mu in v Hercegovini ter Črni gori. Moskva trdi, da so okupatorske čete imele ogromne izgube. Radio oddaje poročajo tudi o Moskovski radio je javil v svoji češki oddaji, da se vrše v okolici Foče in na reki Cetini zelo težke borbe. Akcije slovenskih partizanov Radio Moskva pravi dalje, govoreč o slovenskih partizanih, da so izvedli dolgo vrsto sabotažnih dejanj na železniških progah. Na postaji Sava so uničili 25 tovornih vagonov in mnogo avtomobilov z vojaškim materijalom. Nekje so vrgli iz tračnic dolg tovorni vlak in za štiri dni prekinili promet na tej progi. Neka francoska emisija iz člankih lista "Hrvatski Narod" | Londona pravi, da se Italijani ki govore o borbah v Bosni, i počasi umijako iz notranjosti kjer ustaškim in drugim edini- Albanije in vzemajo postojanke cam osišča ni uspelo, da dovrše1 na obali Jadrana med med Dra-nameravano očiščenje. I čem in Valono. moskva proslavlja zmago zaveznikov MOSKVA, 12. junija. — Sovjetski vojaški in politični strokovnjaki z radostjo proslavljajo predajo Pantellerije ter pravijo, da je kapitulacija Pantellerije predhodnica velikopotezne zavezniške ofenzive kontinenta. "Pravda" pravi, da je zavezniška zračna sila že izpremenila Sardinijo in Sicilijo v veliko groblje osiščnih letal in ladij in izjavlja, da so "vrata Sicilije zdaj odprta." GRADU ANTINJA tisoče beguncev v beogradu WASHINGTON, (ONA), Od nacistov kontrolirani radio Bu-dapešta, je nedavno poročal, da je glasom štetja beguncev v Beogradu našlo v mestu in okolici zavetišče 72,524 rodbin z 21,-358 otroci. Naši fantje-vojaki ★ ★ Na kratkem dopustu se je nahajal Frank Kne, Baker S.C., ki je prišel iz Williamsburgha, Va. Nahajal se je pri svojem bratu Miroslavu Kne, 1415 E. 53 St. K mornarici se je prostovoljno javil 4. januarja, pred tem pa je bil uslužben kot pek pri A. and P. firmi. MANJ MESA WASHINGTON, 12. junija. — Civilisti bodo imeli v bodoče še manj govejega mesa na razpolago kot so ga imeli doslej, kajti urad War Food administracije je naznanil da se bo dalo vojaštvu prednost pri dobavi steakoV in drugih podobnih „ ... __ ...........OČALA NAJDENA Na Euclid Shore višji soli je dne 10. junija graduirala Miss' Pred La Salle gledališčem, na Elizabeth Ann Gole, hčerka Mr. E. 185 St se je našlo moška O- j kosov, katere bodo dobili civi-in Mrs. Anthony Gole, 911 E. čala. Kdor jih je zgubil, jih do-: listi šele, ko bo ž njimi preskrb-232 St., Euclid, Ohio. — Česti- bi nazaj, ako se zglasi pri Mrs. iljena vojna sila' Zedinjenih dr- tamo! Gregorič, 19003 Cherokee Ave.1 žav. STRAN 2. 1 [I R] D Tsr v IS1 KA sn BAN j-Tt. i d i u j-- f "ENAKOPRAVNOSTI" m < -»-■■X Vr JU JlVIB. ▼ J. ^ V/ JBL JL Owned and Published by , THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING 6331 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznažalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) _______________________________________ Por Half Year — (Za pol leta)......................................... Por 3 Months — (Za 3 mesece) ____________________________________________________ CO. ....$6.50 ___ 3.50 .._ 2.00 By Mail In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)___________ Por Half Year — (Za pol leta)______ Por 3 Months — (Za 3 mesece)________ ..»7.50 4.00 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: 'Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države):' Fo> One Year — (Za celo leto)______________ Por Half Year — (Za pol leta) ................................................... ....$8.00 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. >104 ba opraviti kadar naše čete položljivih in še več se bo stori-; pridejo v Evropo, smo vendar l0 ko skupne sile celega civili-po tunisijski kampanji začeli ziranega sveta privedejo vojno spoznavati nekatere od mnogih k neizbežnemu kraju, s popol-problemov in korakov, katere no zmago nad osiščem in nad bo treba narediti, da se razru- vsem za kar je osišče odgovor- Angleški strategi na konferenci sem svet zopet privede v nje miru. Kadar so se naše čete preteklega meseca novembra izkrcale v Severni Afriki, je bilo civilno prebivalstvo v Alžiru in francoskem Maroku v mnogo boljem stanju nego smo pričakovali. Tu pa tam je bilo sicer lakote in trpljenja radi pomanjkanja, toda prebivalstvo je smatralo oživljanje trgovine, ki je stagnirala pod nemško zasedbo, za bolj nujno «kot dobavo hrane in drugih potrebščin drugih dežel. sta- no — nad tiranstvom, suženjstvom in surovim postopanjem z narodi. Demokracija in borbena sila Napisal-Peter. Wood Washington, 24. maja (ONA) — Nacisti so potrošili mnogo časa in sredstev, da bi natvezili vsemu svetu lažno naziranje, da sq ne bomo nikdar naučili voj-| skovanja, ker je naša demokra- I renče za prehrano in poljedel-' stvo. Predsednik delegacije Velike Britanije, Richard Low pa je priredil dne 27. maja kosil« šsfu jugoslovanske delegacij6 < in ministru na razpoloženju, Branku Cubriloviču. U. S. uravnava delitev hrane Prvo nujno delo je bilo pre-: tična forma vladanja mnogo VOJNA NA PACIFIKU Propagandists iz Tokija se sedaj pritožujejo da je na Attu bilo več Amerikancev kot Japoncev. Sevgda jih je bilo več — sicer ne tako dosti kakor pravi Tokijo — pa to še bolj služi na čast našim zapovednikom. Cilj v vojni je zmagati in sicer najbolj poceni kar je mogoče; in da bi bilo tako, je treba biti prvi na licu mesta in z večjim številom ljudi. Japonci se bodo morali v nadaljnem toku vojne pritoževati vedno bolj in bolj. Ravno pred letom dni se je vodila bitka v kateri pa Amerikanci niso bili močnejši, ampak je bilo Japoncev mnogo več — v zračni in pomorski bitki na višini Midve-ja; in s to našo zmago se je borba na Pacifiku obrnila v našo korist. En mesec pred tem je bil sovražnik ustavljen v Koralnem morju, toda imel je še vedno veliko moč, naša mornarica si pa še daleč ni opomogla od težkih izgub v Pearl Harborju. Usoda bitke, pri Miclveju je visela na niti; zat,o je bila dokaz spretnosti naše pomorske in vojne komande ki je združila vse kar ji je bilo potrebno, v pravem času in na pravem mestu. Do tisti krat nismo vedeli s katere strani bo sovražnik na nas udaril; pri Midveju pa je japonska mornarica izgubila iniciativo, katero ni nikdar več dobila nazaj. Japonska žasedba Attu in Kiske je bila del cene katero smo morali plačati za našo zmago pri Midveju; oni so poslali relativno majhne moči na aleutske otoke misleč da bodo naši zapovedniki odvojili nekaj moči od glavne- menovan za glavnega civilnega ga cilja napada — od Midveja in Havajskih otokov. To-; clana teSa oddelka-da naši poveljniki so vedeli, da so tisti majhni otoki na j še pred zadnjimi borbami je koncu Aleutov od manjšega značaja, in da jih bo lahko pripravil primerne količine hra-dobiti nazaj o pravem času. Če bi pa izgubili bitko pri I ne' obleke> mila m zdravil v Midveju, bi sedaj mogoče morali brani« svojo zapadno *kladlščl* blizu bojnih vrst, da obalo namesto da se borimo v Novi Gvineji in na Solo- ~ ?^TS£ £ monskih otokih. So pa ljudje v tej deželi kateri so celo ivilnimi člani tega oddelka je bi-'govorili o "mehkužnosti" demo- za kracij, so našli na otokih Attu in Guadalcanal neprijeten odgovor na to prepričanje. Vsi instinkti demokracij so bili vedno proti vojni — tako daleč gre to, da so bile celo popolnoma nepripravljene na vojno v trenotku, ko jim je bila vsiljena borba. Toda dejanski razvoj dogodkov nam kaže, da znajo vršiti svojo dolžnost na več kot zadovoljiv in zadosten način, kadar so na delu. Churchill je pokazal, da je e-den od vzrokov za te uspehe bilo najožje sodelovanje armad in častnikov različnih udeleženih narodnosti, in to v razmerah, ki vladajo na bojiščih. skrbeti mleko za nezadostno hranjene otroke v tistih krajih kjer so za časa nacističnega vladanja dobili samo malo hrane potrebne za raščo. Naša vojska je pripeljala s seboj potrebščine. Postaje za prehrano so bile takoj ustanovljene, in sedaj dobiva 147,000 otrok pod 14 let starosti v Alžiru in Maroku vsak dan izsušeno ali isparjeno mleko. To je organiziral urad za zunanjo pomoč in vzpostavitev s pomočjo osobja Rdečega križa. Druga nujna naloga je bila skrb za begunce iz Evrope internirane v taboriščih. Obleka, posteljnina, zdravniška pomoč so jim bile dodeljene pred-no so bili izpuščeni in zaposleni ali pa vzeti k vojakom. Priprave za pomoč v Tuni-siji so igrale važno vlogo v načrtih generala Aisenhowerja za ti kampanjo. Pod imenom "Tunisijski oddelek" je bilo organizirano posebno vojaško poveljstvo a nalogo, da pomaga civilistom v nadlogi. Fred K. Hoe-hler iz Chicaga, šef urada za preveč neokretna in premalo u-činkovita. Ko je premier Churchill v svojem nedavnem govoru pred obema hišama kongresa omenjal te govorice, je imel v rokah obilno dokazov, da ovrže to staro nacistično samoprevaro. Govoriti je mogel o tem, da je bilo v Afriki ubitih ali ujetih več od četrt milijona najboljših sovražnih čet. Govoriti je mogel o pospešenem ritmu potapljanja podmornic, ki dale-ko presega vse prejšnje uspehe. Oznaniti je mogel, da se razlika med tonažo novih ladij, ki prihajajo iz ladjedelnic in onih, ki so potopljene, postopoma boljša; a mogel je tudi opisati, kako je sovražnik zdaj primo-ran, da posveti čedalje več svojih sil zaščiti svoje domače zemlje proti zračnim napadom, in te sile mora že odpošiljati iz raznih bojišč na domačo fronto. Hitlerjeva teza, da demokracije ne razumejo vojne, je danes močno šepava. Težko bo pomoč in vzpostavitev" je bil~i- PrePričala vse one tisoče ujetnikov v Afriki. Malo verjetna se bo zdela tudi vsem onim žrtvam hitlerizma v Nemčiji sami, katere zdaj doživljajo vojno doma, pod neprestanim zavezniškim bombardiranjem vojne industrije in električnih in dru- Razne mere, katere je v za ■ njem času podvzela vlada Z * i ženih držav, imajo namen ravnati delitev hrane ali za žati delovanje črne borze s ............................... tt ,,, ............m..........i _ , . ovrsrla najnoVeJ • Na sliki so trije angleški poveljniki, ki so se udeležili kon- v * & ^ . _s»ai j pobijati črno borzo, katera " O0> pravi ja naše meso in da deli P** i ven odločb racioniranja ki morejo več plačati. Tudi druge odredbe v P' {1 du cen za hrano in vre*. . . . -tabli' i kuponov imajo namen Bl j-o-rati situacijo na trgu. ^r 1.—sta odvisna zadostno pri- sti kuponov vsega zamratf® delovanje in razdelitev hrane ga sadja in zelenjave, raci«11' na svetu od razvoja, izkorišče- i nih juh in takih mesnih Pr vanja in konzervacije vseh po- vodov, ki so podvrženi ^ ^ ljedelskih in prometnih sred- j kakor klobasice, golaž, safari stev, kakor tudi polj in vodnih So bile občutno znižane, v sil nekaterih narodov; ■ dr 50 01. katerih slučaiih celo do nekoliko zmanjšana. Da napolni ^^ najugodnejši |,stotkov. Na primer, vre _____K .......razvoj m najpopolnejše izkori- kupona 12-unčne konzerve mrznjenega graha in vseh napredka, strokov- j kih zamrznjenih zelenjav je njaškega znanja, tehnike in znižana od 10 na 4 kup°ne\S!1. spretnosti, katere so razvili po- Dva glavna razloga za zt>' samezni narodi v preteklosti,; nje vrednosti kuponov sta po svojih posebnih potrebah; | slučaju blaga, ki vrzeli v vrstah svojih vojakov, i . , , , , , , , ' scevanje teh, sredstev od znan- je vpokhcal mnogo trgovcev in stVenega trgovskih nastavljencev in jih potegnil iz nemškega gospodarstva, a zdaj kliče že nov letnik 17-letnih mladeničev. Nemška zračna sila je mnogo slabejša v primeri z zračnim , - * P"**? 3.—bi mednarodno sodelova- naglemu kvaru, da se OItl0Bela-nje z izmenjavanjem informa- naglejšo prodajo; v drugi*1 ^ brodovjem zaveznikov, kakor so cij in tehnikov ustvarilo naj- čajih so večje zaloge P°vzr°Cjr sile niene armade na kopnem, boljše predpogoje za čimboljše da so večje količine na raZpye-Računajo, da Nemčija proizva- izkoriščanje tehničnega znanja igo civilnemu prebivalstvu-ja vsak mesec nekaj več od 1,-;in spretnosti v svrho izboljša- katere druge vrste grahove ^ 500 letal, ter da zdaj z največ- nja poljedelstva in konzervacijo ne niso racionirane, ker j'11 jim poudarkom pospešuje izde-1 sredstev za pridelovanje hrane: dovolj. lovanje lovcev mesto bombar-i Priporoča Jugoslovanska de- j Restavracije in druga ^ derjev kot prej — kar je že sa-1 legacija, da konferenca zedinje- kjer se uživa hrana, se op°:® ... . — - . jne& mo po sebi priznanje, da preha- |'nih narodov za prehrano in po-ja k taktiki obrambe. Večji del [ Ijedelstvo organizira stalno hrano ali jajo, da ne višajo cen za ^ pijačo svojim ° j. ..... Severno - zahodna afriška kam-! nemskih pomorskih sil pred- J mednarodno organizacijo, kate- malcem, predno se niso končno osvobojeni iz osi- j panja, a prav posebno njen vi-! javljajo krdela podmornic, ki |re delokrog bo obsegal nasled- čali, da je to po zakonu upr* r ščnih okov. S pomočjo Švedov šek v Tunisiji," je dejal, "je šteJej° Preko 400 ladij, katerim nJe točke: £eno Kontrola cen mest, Jv a) dobavo živeža, pridelova- se uživa hrana, bo popoln0"1 primer sodelovanja JJe. Poverjena naloga, da posku- in Švicarjev delamo na načrtu, i najlepši da se preskrbi hrana za Grčijo, med četami iz treh različnih sij° Potrgati dovoz oskrbe na - t. ~ , j i Z vseh strani nas okrožaio dežel, ter skupnega vodstva nad evroPska tla. t no V ospredje nevarno vprašanje močne zveze svobodnih velike težave. Sovražniku ne'kombinacijo pomorskih, kopnih! Poglavitno breme pri zadr- narodov" na zapadni meji Rusije. Moskvi ni treba segati daleč nazaj v zgodovino, da se spomni načrtov, kako so se okoli nje formirale in ustvarjale sovražne države. Gotovo dejstvo je, da se nočejo ne Čehoslovaki niti balkanski Slovani pridružiti zvezi ali bloku držav, katerega smatra Sovjetska Rusija za neprijateljsko koalicijo." Pomoč v Severni Afriki nje zivežnih pridelkov, njih hranitev v zalogah in prevoz; b) razvoj, izkoriščanje in konzervacijo sredstev za pridelek živežnih pridelkov; c) brezplačno izmenjavanje rokah mestnih oblasti. 00^ Herbert H. Lehman direktor urada za zunanjo pomoč in vzpostavitev (To je prvi v seriji člankov, katerega je napisal g. Lehman za časopise v tujih jezikih v Združenih državah). Združeni narodi se nahajajo pred veliko nalogo vzpostavitve in deljenja pomoči, da bi se o- Ravno tako, kakor se Amerika lajšala lakota, trpljenje in bole- n® bori sama v tej vojni tem ki 'I | smemo dati miru niti upanja, i in zračnih vojaških sil, kar jih ževanju nacistične armade na dokler se brezpogojno ne uda. j je svet dozdaj sploh videl". kopnem nosi še vedno, kakor je Mi nimamo dovolj potrebščini Ko je bolj podrobno govoril naglašal Churchill, ruska voj-ter smo si zato naložili stroge o sodelovanju Velike Britanije ska. Na ruski fronti se nahaja informacij; omejitve, da bi tako lahko dru- j in Amerike, je dejal Cchurchill: j 190 nemških divizij in 28 divizij . d)_. izmenjavanje gje pomagali. Tudi nimamo mnogo ladij, a podmornice v vseh oceanih nadaljujejo z uničevanjem njihove tonaže. Ampak mi gremo naprej. — ali dobavo "Nobena stvar ni tako važna za! satelitov — število, katero ve-'izvežbanih in izkušenih tehni-bodočnost vsega sveta kot brat- Ija primerjati s 15 divizijami,'kov' učiteljev in inženirjev, W PEGASTI LEGAR V IN OKOLICI Popolo di Spalato prinas* slednjo vest: ^f Prefekt splitske province, ^ majoč v obzir, da so se P^pfi na meji hrvaškega ozei»lJa išu slučaji peirastega lef.rti> p imcijaii o j.c* LU ViZaJcLIIll> »> - - - ----O *V' 1 v f 0H * & ska skupnost naših dveh naro-' ki so bile uničene v tuniški bit-' Poma^ali dajali na-' r T^SStvo dov in njih pravično delo, tako v vojni, kakor v miru." Ona življensko važna prometna linija, ki omogočuje to sode- ki. svete potrebne za razvoj, izbolj- !? Se Prebivalstvo « 1 ... Omis r>ficfn ooctaio o mcw . * , . i sanje in konzervacijo sredstev wims često sestaJe s Storiti moramo vse kar je v J a>o > sredstev ^ ^ ^ ^ naših močeh, vse kar je pamet- J odrejajo: no in izvedljivo, da P1"6' , . ... . X-, J v , », „ , , —-u — vzamemo Obed na čast Jugoslovanski de-1 i. prebivalcem Omisa r zen, ki jih je povzročila seda- vec kot clan Zedinjenih naro- lovanje, je morje, ki prenaša a- .nase v letu 1943 bolj velik del leganji .povedano da prekoračijo nja vojna. To delo je ze začeto dov, mora tudi pomoč biti skup-' meriške dobave na evropska bremena, ki teži na Rusijo", je! HOT SPRINGS, 27. maja — splitske province po suhe* 3 v Severni Afriki pod pokrovi- na, in v njej morajo vsi narodi bojišča. Velika Britanija je do- dejal premier Churchill. ! Ameriški delegat Paul H Aple- po moriu tejstvom vojske Združenih dr- sodelovati in pomagati kolikor prinesla zvrhan delež k osigu-' --1 by, državni podsekretar polje-/ 2 Potnikom ki prihajaj" zav in urada za zunanjo pomoč morejo. Pomoč narodom, ki so ranju te prometne linije, kar Podprimo borbo Amerike /a demo- delskega oddelka je priredil tokov Brač inHvar ali i« V n in vzpostavitev. In čeprav je bili oropani, ki so brez doma in dokazuje dejstvo, da so bile nje- !" 7obodo svp,ta 7 «wkup„m d 26. maja večerjo na čast skeei owmlln te'nreP<>ve pomoč v Severni Afriki majhna ki nimajo od česa živeti je že ne izgube trgovske mornarice ^ ^ .........jugoslovanski dele^ciji konfe!' vstop v ^itsko proving 14. junija, 1943. ENAKOPRAVNOST "STRAN 3- MLADA BREDA POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ "MISSION TO MOSCOW" "Mati," je odvrnil sin, "kar da ti bo pri meni prijetno." sama se pomenita." j S solznimi očmi je pristopil In Juri je šel. Ko je bil od- mož, da ji seže v roko. šel, je Katra molče strmela na' "Nočem," je odtegnila ona brata, ki je bil nepovabljen se- roka. Nikaka dobrota to ni. Saj del k mizi. Silno truden in slab boš še videl, ti moj čedni bra-Je moral biti in zelo reven, tec, ti!" In zasmehujoče se je Morda se je v teh hipih celo obrnila in odšla v vežo in za-zasmilil sestri. Ali silno je mo- klicala: rala sovražiti ta žena, zakaj pri-1 "Kje je Jerica?" jazna beseda ni prišla iz njenih: Prišlec pa je s solzami v očeh ust. ; gledal pred se v belo mizo, in "Katra," je povzel znova be-' nikogar ni bilo, ki bi mu bil re-sedo tujec, "sama sva ostala na kel dobro besedo. Tako je sedel j dolgo, dokler ni začul znova Joseph E. Davies. svetu." • Ona je molčala. j glasu svoje sestre. V tem hipu "Nikogar nimam svojega, sa-' odprla vrata in od Katrine ro-mo tebe. In bolan sem bil. Za ke pognana je omahnila v so-delo nisem več. Kako naj ži- bo, mala, bleda in revna dekli-vim?" i ca in se opotekla in padla sre- "In hiša in premoženje?" je di sobe. Prej, ko se je revče bruhnilo iz nje. | dvignilo, jo je žena prijela za "Prodali so. Saj je že pet let lase in ji sklonila glavo skoro tedaj. Ali nisi dobila pi- do tal in zlobno vikala: Sei*?" ) "Kaj? Ali se tako pometa? žena ni odgovorila. ! Kaj je to? Kolikokrat ti še po- I ■ -vem9" dni^-bilClTeČe- 0dkar.f° sezi'i Od strahu je dekletce drhteli;tisto zeleznico, je bilo z na- j in možu je pQgled zarezal y «>0 niso proč. In tudi ti nisi ho- tela pomagati." v "Nisem hotela!" je planila Zena kvišku, "nisem hotela. Prav. praviš, res je, nisem ho- delamo in ge ^ ng jem0> moj . a- In ali ves, zakaj nisem v otela, zakaj?" Oči so jih go- [Cneš?" " 'tie v čudoviti jezi m solze so J1 stopile vanje. Sunkoma je ®°pla in ko da se ji prsti krči-se je zdelo, in da se zdaj-Pazdaj zakadi v moža. Toda ni| Se zakadila. Zasmejala se je, da moža pretreslo od glave do V kratkem se bo pričelo kazati v Hippodrome gledališču nadvse zanimiv film "Mission to Moscow", ki bazira na dogodkih potovanja in misije bivšega ameriškega poslanika v Rusijo, srce. "Saj je še otrok!" je prosil. "Otrok seveda! Ali misliš, da bom vse redila zastonj? Pri nas Si se premislil? To potovanje je bilo opisano v podrobnosti v knjigi z istim imenom kot se imenuje film. Joseph E. Davies je bil poslanik v Rusiji od leta 1936 do leta 1938, ter je imel priliko opazo- vati in spoznati ljudi, ki so i- LARRY ADLER Prihodnji teden se otvori pe- I dr. Boris Furlan, slovenski libe-; ralni prvak, katerega je itali- Pregled vseh dohodkov in izdatkov te organizacije: Skupni dohodki od 5. dec. do . . 31. maja 1943 .......................... $9,705.58 1 jansko sodisce obsodilo na smrt skupni izdatki od 5. dec. 1942 1 radi nekakšnega zločina, ki ga dO 31. maja 1943 ...................... 3,041.35 ;je zagrešil baje, ko se je že na- Biianca ...................................$6,664.23 haJal v Zedinjenih državah; O- - skar Halecki, direktor poljske- Joseph Zalar, blagajnik 'ga instituta umetnosti in zna- Mirko G. Kuhel, pomožni tajnik.' ... , _ ,, .... _____ nosti in Otokar Odlozilik, pro- VZHODNO - EVROPSKI TE- |fesor na Columbia University ČAJ NA AMERIŠKI za vzhodno - evropske jezike. UNIVERZI PREDAVANJA POSLANIKA I. CANKARJA V OTAWI Ottawa, Kanada, dne 15. ma- Heampstead, L. I., 22. maja (The New York Herald Tribune) — Tukaj:nji Hofstra College bo odprl prihodnji mesec v! ja (JIC) — Jugoslovanski po-sodelovanju s Central and East-1 slanik, Izidor Cankar, je imel ern Planning Board-om poletni1 snoči veliko predavanje o Jugo-tečaj o problemih centralne in'slaviji; ob tej priliki je bil v vzhodne Evrope za proučeva- j dvorani Nacionalnega Muzeja meli vlogo v seriji dogodkov, ki j ta sezona poietnih koncertov, ki n;,e nJihovega značaja, razvoja! pokazan po zaključku predava-so se odigrali pred izbruhom jih prireja Cleveland Summer in sedanJih razmer; dovršitev nja film — "Zemlja in narod orkester v mestni dvorani. Nad tega tečaJa- Posvečenega sred- j Jugoslavije". 70 godbenikov bo nastopilo v n;>e 111 vzhodno - evropskim na- Predavanje so počastili s svo- rodom in njihovi vlogi v vojni I jo navzočnostjo predsednik ka-in v miru, bo veljal v dobro di- j nadske vlade, Mackenzie King, jakom političnih ved in zgodo- ki ie bil v spremstvu več članov vine. Traial bo od 2. junija do 2. julija. Tgčaj bo vodil profesor Joseph S. Roucek. druge svetovne vojne. Izkušen odvetnik in trgovec, je ta ameriški poslanik sprevidel sovraštvo in bojazen, ki je objelo ljudstva, in tako mu je tudi bilo mogoče čutiti aktualno moč orkestru pod vodstvom dirigenta dr. Rudolpha Ringwall. Serija poletnih koncertov se „ .. « . . ... . . ,' bo otvorila v sredo, 16. junija, Rusije. Omenjeni film je izzval kQ bo nagtopil Larry Adler, u_ mnogo zanimanja in odobravanja kjerkoli je bil predvajen. nog." "Ali hočeš res vedeti, zakaj jtijsem hotela?" je rekla porog- "Ali smem?" je vprašal. "Smeš!" je odvrnila zasmehujoče, "gori pod streho ti dam kot." Nato se je obrnila k deklici. "Pojdi zdaj in pokaži temu možu, kje mislim." Po temnih in strmih stopnicah je lezla deklica in mož za 'jivo in zopet sedla. "Lej, ali! njo. Ko sta prišla pod streho, je s*a hotela ti in oče? Ali nisem1 peljala deklica moža v malo rekla rne maram ga? Sta li ho-! podstrešno luknjo. Nekaj starih te'a vidva? Kaj sta rekla vi- cunj je ležalo notri v polutemi. ^va? Da, da! Tudi ti, ravno ra- Goste mreže pajčevin so visele ^ tebe je bilo vse to." In znova s tramovja, in ob zidu je bilo tal ■Je žena zasmejala. Zbaran-i mokrotno, ker je puščalo na a sta me, pa nista imela sre-1 strehi. Železnico so preložili in hi- Mož je omahnil za deklico v Sa je propadla. Ali zdaj veš, prostor. Zakaj nisem hotela?" j "Tu!" je šepetala deklica. In Brat se je dvignil. 1 kakor v opravičbo je pristavila: Prezirljivo ga je gledala se-] "Tako je ukazala." tra in rekla: "če greš, te ne Mož se je obrnil k deklici, ^držujem. Podila te pa tudi ne "Čegava pa si?" Lahko ostaneš, če misliš,1 "Ne vem!" je odvrnila. "Ali nimaš starišev?" je vprašal on. "Ne!" je rekla. "Mama so mi umrli pred devetimi leti." Solze so ji zablestele v očeh. Stopil je k nji. "Kadar boš imela Čas, Jerica," je rekel, "pri pridi in si poveva kaj."" "Ali me poznate?" je vprašala. "Uboga revica!" je odvrnil. Doli je bilo čuti glas gospodinje. "Kliče me," je vzdrhtela deklica in odšla hitro in tiho. Mož pa je omahnil na kup umazanih cap, naslonil trudno glavo na roke in govoril in ponavljal pred se: "Morda pa le ni taka in tako brez srca. Dela se samo, jutri bo boljša. Seveda boljša!" In vse osornosti, vse bridkosti, ki jih je skušala prizadeti Katra svojerfiu bratu Luki, ki je bil dokaj let starejši od nje, da-si ne tako, kakor bi človek mislil, niso vzele tega upanja Luki. Tolažil se je celo s tem, da ni preprijazna niti z drugimi, niti s sinom. Vendar pa je opazil, da razlikuje Katra skoro namenoma. Če je bila z malo Jerico trda, neusmiljena, je bila s pastirjem Anžetom, dokaj prijaznejša. Zakaj tako, tega Luka ni mogel umeti, kakor tudi ni umel, čemu baš vpričo njega najbolj preganja dekletce. NURSES' AIDE — Mrs. Quentin Reynolds, attractive wife of the noted war correspondent and writer, is one of the many American women now serving as Red Cross Nurses' Aides. An estimated 50,000 women are now carrying on this humanitarian work in hosDitals throughout the country. COMMANDOUGH! Nehote je sprva nekako sovražil Anžeta. Ali kmalu je to sodbo izpremenil, videč, da fant dekletce brani in ji skrivaj pomaga. Prav istotako je kmalu spoznal, da bosta ravno otroka Jerica in Anže onadva, katera se bosta zanimala zanj. In nevede je obrisal včasih solzo. Zakaj mu je prišla v oči, ni vedel nihče. Morda pa vendar kdo. A kdo? (Dalje prihodnjič) metnik na orgljice. V petek večer bo nastopila popularna sopranistinja Margaret Speaks, iz Columbus, O. v vlade, ter številni Kanadčani. Po predavanju g. Cankarja, je predsednik kanadske vlade, Predavatelji bodo med drugi- nagovoril navzoče, ter se v svojem govoru zahvalil našemu poslaniku in obljubil, da bo Ka- mi: Sava N. Kosanovič, minister jugoslovanske vlade; g. John Germ, Pueblo, Colo......................5.00 Johana Zupančich, Pueblo, Colo................................. ' 5.00 Frank Boitz St., Pueblo, Colo. 2.00 Martin Krasovich, Pueblo, Colo. 1.00 Frank Krashal, Pueblo, Colo. .. 1.00 John Russ, Pueblo, Colo......................1.00 Za knjižico "The Problem of Trieste" ......................................................3.25 Skupni dohodki ........................ 2,714.32 $7,244.42 Izdatki v maju: Stanarina za urad ......................$ 50.00 Tiskovine ................................................................................35.50 Pisarniške potrebščine ................................26.52 Telegrami in telefon ....................................20.28 Uradnikova plača ......................................169.25 Luč v uradu ....................................................................1.00 Poštnina ...................................:............4.64 Klišej k Čokovi brošuri ............................15.00 Naročnina za angleške revije .. 33.00 Stroški predsednika za delo v New Yorku in Chicagu ....................225.00 Skupni izdatki .............................. 580.19 Ročna blagajna.............................. 18.92 Bančna bilanca 31. maja .......... 6,645.31 $7,244.42 soboto večer pa clevelandskapi-:SyiWin Stekacz- bivši sekretar j nada Jugoslaviji pomagala v anistinja Eunice Podiš. Prihod- Pok°Jne^a Poljskega predsedm- njem borbi vse do končne osvo- •• j_ j v j . .,- ka Ignaca Jana Paderewskega; boditve. nji teden pa bodo nastopili b James Melton, ki je zadnjo sezono pel vlogo tenorista v'operi "La Traviata", ko je nastopila Metropolitan operna družba; Braggiotti in Shaw, ki je klavirski "team"; in 15 letna Teresa Testa, violistinja. Lastujte delež v Ameriki Če bo vaša zastava padla, boste vi zgubili svobodo. Vi lahko ohranite to svobodo s tem, da DANES kupite "War Savings" znamke. Posodite stricu Samu desetico in pomagajte, da bo zastava svobode še naprej vihrala. Lastujte delež v Ameriki! ■ 'LRiCA o K g GUARb ■ tAl ' S A jERfCAM M i f S CAT« TJ Ji » I: "WAR SAVINGS" znamke dobite na bankih ali poštnem uradu. Slovenski ameriški narodni svet Poročilo o finančnem stanju 31. maja 1943 Bilanca v banki ($4,508.77) in na roki ($21.33) 30. aprila ......$4,530.10 Dohodki v maju: Podružnica štev. 1 SANS, Detroit, Mich..........$ 100.00 3 " , Pittsburgh, Pa......... 87.06 8 " , West Newton, Pa..... 13.80 9 " , Willock, Pa................. 8.18 12 " , West Aliquippa, Pa. .. 10.00 15 " , Springfield, 111......... 8.60 16 " , Aurora, Minn. .......... 50.00 17 " , Uniontown, Pa......... 13.00 21 " , Cleveland, O.......... 200.00 22 " , Midway, Pa............... 29.47 24 " , Virden, 111................. 4.57 28 " , Conemaugh, Pa...... 327.15 32 " , Cleveland, O. .......... 6.00 33 " , Bridgeport, O........ 17.50 35 " , Gary, Ind.................. 12.00 38 " , Acmetanea, Pa........ 50.00 43 " , Pueblo, Colo, (57 KSKJ) ................. 100.00 45 " , Sheboygan, Wis..... 25.00 46 " , Brooklyn, N. Y...... 12.85 47 " , Pueblo, Colo. • C21 SNPJ) ............... 5.00 49 * , La Salle, 111. ......... 300.00 53 ' , Johnstown, Pa. .... 143.02 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ I ♦ ♦ ♦ ♦ i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t it t ♦ s v V T «?♦ u. S. Treasury Dept. WSS 7i:D Courtesy Los Angeleg Examiner Slovenska narodna podp. jed- nota, Chicago, 111..................... 1,000.00 Federacija SNPJ, Barberton, O. 10.00 Društvo štev. 490 SNPJ, Chicago, 111........................................................6.95 Člani dr. štev. 162 SNPJ, Palisade, Colo. ......... ..................26.50 JPO-SS štev. 32, Chicago, 111. .. 37.50 Prireditev cerkve sv. Štefana, Chicago, 111..............................................................25.17 August in Marion Grum, Chicago, 111. .............................• 10.00 I Alex Skerly, Export, Pa. 18.75 1 John Petkovšek, Kokomo, Ind. 10.00 j John ICobi, Duluth, Minn..... 3.00 j 1 Rose Sajovic, Chicago, 111..................25.00 I I I iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, l\ OGLAŠAJO V UM DNEVNIKU IŠČEJO■.. POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videii tozadevni oglas v Enakopravnosti : X ? X f v :»: * X f v f I 'i i ? * f S v y v X « I f y I S s f I i S I i f ? i § ? t i v T ? V S i v i i s ♦ ♦ t i ♦ t ♦ ♦ ♦ ♦ strah ENAKOPRAVNOST J4. junija, .194», | PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA ŠVEJKA V SVETOVNI VOJNI jaroslav hašek w i ili (Nadaljevanje) Ko je imel vsak peto četrtin-ko, je izjavil detektiv, da danes ni v službi, da se ga torej Švejku ni treba bati in da lahko govori ž njim tudi o pilitiki. švejk pa je izjavil, da o politiki v krčmi nikoli ne govori in da je sploh vsa politika otročarija. Temu nasproti je bil Bret-schneider revolucionarnih nazorov in je dejal, da je vsaki slabi državi usojen razpad. Nato je vprašal Švejka, kakšno je njegovo mnenje o tej reči. Švejk je nato povedal, da ni imel z državo doslej še ničesar opraviti, samo enkrat je imel na oskrbovanju slabo ščene bernardinske pasme, ki ga je krmil z vojaškim suhorjem, a mu je tudi poginilo. Ko je imel vsak šesto četrtin-ko, se je Bretschneider proglasil za anarhista in je vpraševal Švejka, v katero organizacijo naj se da zapisati. Švejk je rekel, da si je enkrat neki anarhist pri njem kupil psa za 100 kron, a da mu je ostal poslednje obroke dolžan. Pri sedmi četrtinki je Bretschneider govoril o revoluciji in proti mobilizaciji, na kar se je Švejk sklonil k njemu in mu pošepetal na ušesa: "Neki gost je prišel pravkar v lokal. Pazite, da vas ne čuje, sicer boste imeli še neprijetnosti! Saj vidite, da gostilničarka že joka." Gospa Palivčeva je resnično jokala na svojem stolu za točilno mizo. "Čemu pa jokate, gospa?" je vprašal Bretschneider. "Čez tri mesece bo zmaga naša, potem se proglasi amnestija, vaš gospod se vrne, mi pa pri vas veselo pokrokamo. Ali morda mislite, da zmaga ne bo naša?" se je okrenil k Švejku. "Čemu bi to neprestano prežvekovala!" je rekel švejk. "Zmaga mora biti, basta! A zdaj že moram iti domov." Švejk je plačal svoj račun in se vrnil k svoji stari strežnici, gospe Millerjevi, ki se je silno prestrašila, ko je videla, da je mož, ki odklepa dveri s ključem, Švejk. "Jaz sem pa mislila, gospod, da se vrnete šele čez nekaj let," je rekla z navadno odkritosrčnostjo; "medtem sem vzela iz usmiljenja na stanovanje nekega vratarja iz nočne kavarne. Zakaj pri nas so trikrat vse pre-metali in prebrskali, a ko niso mogli ničesar najti, so mi dejali, da ste izgubljeni, ker ste ra-finirani." Švejk se je takoj prepričal, da si je uredil neznani tujec povsem udobno. Spal je v njegovi postelji in je bil celo tako plemenit, da se je zadovoljeval le s polovico postelje: drugo polovico je odstopil dolgolasemu bitju, ki je iz hvaležnosti spalo, objemajoč ga okoli vratu, do-čim so se deli moške in ženske obleke valjali pomešani okoli postelje. Iz tega kaosa je bilo videti, da se je vratar iz nočne kavarne vrnil s svojo damo v prav veselem razpoloženju. "Gospod!" je klical Švejk in stresal vsiljenca. "Da ne zamudite obeda! Zelo bi me jezilo, ako bi se govorilo o meni, da sem vas vrgel iz sobe, ko si že miste mogli nikjer več dobiti obeda." Nočni vratar pa je bil zelo zaspan, in dolgo je trajalo, preden je razumel, da se je pravi posetnik postelje vrnil domov in da jo zahteva zase. Po običaju vseh nočnih vratarjev se je izrazil tudi ta mož, da pretepe vsakogar, kdor ga bo budil, in je poiskušal spati dalje. Švejk je medtem zbral dele njegove obleke, jih prinesel k postelji, ga stresel energično in rekel: "Ako se takoj ne oblečete, vas vržem na ulico takega, kakršni ste. Vsekakor bo za vas koristneje, ako zletite ven oblečeni." "Nameraval sem spati do osmih zvečer," se je oglasil prestrašeni portir in si oblačil hlače. "Plačujem za postelj po dva kroni na dan in smem privajati k sebi gospodične iz kavarne. Marenka, vstani!" Ko si je pripenjal ovratnik in zavezoval ovratnico, se je zavedel že toliko, da je lahko zagotavljal Švejku, da je nočna kavarna "Mimosa" prav gotovo ena najbolj dostojnih. Zakaj dostop imajo samo dame, ki imajo policijsko knjižico popolnoma v redu. In prisrčno je vabil Švejka, naj pride na obisk. Nasprotno pa njegova družica nikakor ni bila zadovoljna s Švej-kom in ga je obkladala z najgr-šimi priimki. Ko sta vsiljenca odšla, je hotel Švejk pospraviti z gospo Millerjevo, toda po nji ni našel niti sledu, izvzemši košček papirja, na katerem je načečkala s svinčnikom: "Odpustite, gospod, da se ne vidiva več, ker skočim skozi okno." "Laže," je rekel Švejk in čakal. Čez pol ure se je res priplazila v kuhinjo nesrečna gospa Millerjeva, in na njenem prepadlem obrazu je bilo videti, da pričakuje od Švejka tolažilne besede. "Ako hočete skočiti skozi okno," ji je dejal Švejk, "pojdite v sobo: okno sem odprl. Skakati s kuhinjskega okna bi vam ne svetoval, ker padete v vrtu na rože in pomečkate grmičevje, ki bi ga morali potem plačati. S sobnega okna pa zletite krasno na pločnik, in čq boste imeli srečo, si zlomite vrat. Ako pa boste imeli smolo, si polomite samo vsa rebra, roke in noge ter boste morali plačati bolnišnico." Gospa Millerjeva je začela jokati, nato je tiho odšla v sobo in je zaprla okno. Vrnivši se, je rekla: "Vleče in to bi ne bilo dobro za gospodov revmati-zem." Nato je šla postlat postelj in je nenavadno skrbno spravila vse v red. In vrnivši se k Švejku v kuhinjo s solznimi očmi, je menila: "Tisti dve ščeneti, ki smo ju imeli na dvorišču, sta poginili. In tiste bernardin je utekel, ko so stikali po stanovanju. Ugriznil pa je še prej policijskega komisarja, ki ga je potegnil izpod postelje. Nekdo izmed gospodov je namreč rekel, da je nekdo pod posteljo, in tako so bernardinca pozvali v imenu zakona, naj zleze ven. Ker ni hotel, so ga izvlekli sami. Pes pa je šavsnil in nato zbežal skozi vrata ter se ni vrnil več. Tudi mene so zasliševali, kdo prihaja semkaj, ali ne dobivamo denarja iz tujine, in potem so namigavali, da sem neumna, ker sem povedala, da prihaja denar iz tujine le redkokdaj, zadnjič od tistega gospoda ravnatelja iz Brna predujem šestdesetih kron za angorsko mačko, katero ste inserirali v Narodni Politiki in namesto katere ste mu poslali v zabojčku tisto slepo ščene foxterrierja. Potem so govorili z menoj jako vljudno in mi priporočili vratarja iz nočne kavarne, da bi se ne bala sama v stanovanju." "Jaz imam že smolo s temi uradi! Gospa Millerjeva, zdaj Iz življenja ameriških Japoncev "Devica Marija!" je zakričala gospa, "kaj boste pa tam počeli ? Saj se niti gibati ne morete!" "Bojeval se bom," je odvrnil Švejk z grobnim glasom. "In na vojno pojdem na vozičku. Saj poznate slaščičarja za prvim oglom on ima tak voziček. Vozil je v njem pred leti svojega hromega deda na sveži zrak. V tem vozičku me odpeljete vi na vojno." Gospa Millerjeva je začela jokati: "Ali naj skočim po zdravnika, gospod?" "Nikamor ne pojdete! Do svojih nog sem popolnoma zdrav kanonenfutter, in v tem času, ko gre Avstriji tako za nohte, mora stati tudi vsaka pokveka na svojem mestu. Le mirno dalje kuhajte kavo!" (Dalje prihodnjič) Mali oglasi Na gornjih dveh slikah vidimo prizore iz življenja ameriških Japoncev, ki so naseljem v posebnih centrih. Moški na levi pleve jo na polju, na desni pa so Japonke v svojem lepotilnem salonu. boste videli, koliko jih pride kupovat pse," je vzdihnil Švejk... Ne vem, ali so gospodje, ki so po prevratu pregledovali policijski arhiv, razšifrali pobotnice tajnega fonda državne policije, na katerih je stalo: B . . . 40 K, F ... 50 K, L .. . 80 K itd. Gotovo so mislili, da so B, F, L začetnice priimkov gospodov, ki so za 40, 50, 80 kron itd. prodajali češki narod črnožoltemu orlu. Toda B je pomenil bernardinca, F foxterrierja in L leonbergerja. Vse te pse je Bretschneider privedel od Švejka na policijsko ravnateljstvo ... In končno je šel tja kupit pse detektiv Kalous in se je vrnil s spako, ki je spominjala na pegasto hijeno* z grivo škotskega volčaka. V pobotnicah j tajnega fonda je prirasel nov D ... 90 K. Tista spaka je igrala ulogo doge. Toda niti Kalousu se ni posrečilo, da bi bil kaj zvedel od Švejka. Godilo se mu je kakor Bretschneiderju. Tudi najspret-nejše politične pomenke je zavedel švejk na zdravljenje psov in ščenet, in najbistroumneje nastavljene zanke so se razvozlja-le s tem, da je Bretschneider vodil s seboj od švejka zopet novo neverjetno skrižano mrho . . . VII. Švejk gre na vojno. V.dobi, ko so gozdovi ob reki Rabi v Galiciji gledali, kako beži preko Rabe avstrijska vojska in so spodaj na Srbskem avstrijske divizije druga za drugo dobivale po grbi to, kar jim je šlo že davno, se je avstrijsko vojno ministrstvo spomnilo tudi na Švejka, ki naj bi monarhiji pomagal iz zadrege. Švejku so prinesli pozivnico, naj se čez teden dni zglasi na Strelskem otoku k zdravniškemu pregledu. A ležal je pravkar v postelji, ker ga jQ zopet zgra bil revmatizem. Gospa Millerjeva je kuhala v kuhinji kavo. "Gospa Millerjeva!" se je o-glasil v sobi tihi glas Švejkov, "pojdite no za trenotek sem!" — Ko je pa srežnica stala ob postelji, je dejal Švejk zopet s takim tihim glasom in se dvignil: "Na vojno grem!" HIŠE NAPRODAJ Dve hiši na eni loti; ena s 6. sobami in kopalnico zgoraj m Spodaj; za eno družino, for-nez; druga za eno družino, 4 sobe; E. 78th St., blizu White Motor Co. j Hiša za eno družino, 8 sob; S* 75th St., blizu St. Clair Ave.^ Hiša za sedem družin; zidana; cena $10,000. $135.00 najemnine na mesec. — Za podrobnosti pokličite J. TISOVEC 1366 Marquette Ave. 50 LET V SLUŽBI ELEKTRARNE / 'h''i' m Naznanilo in zahvala Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in dragi oče VALENTIN GORJUP Zatisnil je svoje blage oči dne 19. maja. Civilen pogreb se je vršil dne 22. maja iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. Blagopokojnik je bil rojen dne 14. februarja, 1878 leta, na Viču pri Ljubljani. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem dragim prijateljem, ki so položili tako krasne vence h krsti ljubljenega soproga in očeta. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti in smrti. Srčno zahvalo naj sprejmejo vsi oni prijatelji, ki so darovali v gotovini mesto cvetja. Posebno zahvalo izrekamo Mr. in Mrs. Albert Moro, 1066 E. 169 St., ki sta posnemavala slike, ter Mrs. Marij Florjančič, Parkgrove Ave., za vso pomoč ob času smrti. Dalje izrekamo globoko zahvalo vsem onim, ki so dali brezplačno . svoje avtomobile v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem onim, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, kakor tudi onim, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče. Našo zahvalo naj sprejme Joseph,Žele in sinovi pogrebni zavod za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Priporočamo jih vsem v enakem slučaju. Hvala sobratom-pogrebcem od društva Mir št. 142 SNPJ, katerega član je bil pokojni, ki so nosili krsto. Globoko zahvalo izrekamo pevcem zbora Jadran za krasno v srce segajoče petje pokojniku v zadnji pozdrav in slovo. Ti, ljubljeni soprog in dragi, skrbni oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo svobodna ameriška zemlja. Končana je sedaj Tvoja pot, ki je bila pot trpina, a obenem vedno zvestega delavskim principom. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših srcih, vsaj smo Te vsi ljubili. Odšel si tja, kjer ni solz in ne trpljenja, tja, kjer vlada večni mir. Naj Ti bo ohranjen blag spomin! Žalujoči ostali: JENNIE, soproga CHARLES in DONALD, sinova JEAN, poročena S lattery EDITH, poročena Fleming, hčeri FRANK, brat V stari domovini pa zapušča sestri Ivanko Plazar in Josephino Aleš. V Clevelandu, Ohio, dne 14. junija, 1943. Avto naprodaj Proda se Chevrolet Master Coupe, leta 1940. — V dobrem stanju. — Pokličite DI. 6960. Naprodaj je hiša za dve družini, 6 sob spodaj, in 6 sob zgoraj, ter zg°" tovljene sobe na tretjem nad' stropju. Vse v dobrem stanju-Cena zmerna. Lastnik je odse na farme. — Za naslov se P0' izve v uradu tega lista. WIDG0Y S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vse vrst slik po zmerni ceni. Odprt0 ob nedeljah. John T. Kermode je bil na zadnji seji Electric Illuminating kompanije izvoljen za družbine-ga podpredsednika. Mr. Kermode sodeluje s to kompanijo neprestano že 50 let. Pri tej družbi je vstopil v službo leta 1893, ko mu je bilo 16 let. Ko je pričel z delom pri tej družbi, je imela slednja manj kot 500 odjemalcev, danes pa znaša njihovo število nad 350,-000. Mr. Kermode pravi, da je bilo v teh petdesetih letih mar sikaj doseženega in izboljšanega, toda po njegovem mnenju je največji čin kompanije v tem, da more zadostiti vsem potrebam sedanje ogromne vojne industrije. Razpis službe Odbor kluba društev Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave razpisuje službo natakarja za klubove prostore. Ako katerega veseli ta posel in se čuti za istega zmožnega, naj pošlje pismeno ponudbo na urad tajnika kluba najkasneje do ponedeljka, dne 21. junija do 7:30 zvečer. Odbor Kluba dr. S. N. D. PILES GET SPEEDY RELIEF FROM ITCH AND BURN THEN WAIX AND SIT IN COMFORT Use Poslam—the CONCENTRATED ointment — as thousands have. The oily base HOLDS Poslam's medication on,the smarting skin to cool and soothe that agonizing itch and burn. Sold.from coast to coast Tor 35 years. Ask your doctor. Only 50c, aU drug stores. POSLAM ECZEMA EASE THAT ITCH SUCCESSFULLY! Don't bear the torments of eczema another day. Do as thousands of happy people have—use Poslam for quick, dependable relief. At night when Itching Is worse, one application of this CONCENTRATED ointment brings soothing comfort and lets you sleep. 18,000,000 packages sold during 35 years show It must be good. Recommended by-many doctors. Sold from coast to coast. Only 50c at all druggists. POSLAM Vabimo javnost na ogled Mi imamo moderno urejen0 ustanovo, v kateri smo skusS ustvariti blagodejno atmosfer0' V ponos nam je, da se nikoli spregleda ničesar, kar bi bilo udobnost in tolažbo onim, kate* rim smo na razpolago. Nasvete in priporočila nasi sosedov bomo vedno rade upoštevali. Obiščite nas kadaf' koli, oglejte si naše prostore povejte nam kaj mislite o nj1 Naša vrata niso nikoli zaprta. oAugust F. Sretek POGREBNI ZAVOD 478 E. 152 St. IVanhoe 20» CLEVELAND, OHl° lllllllllllllllllllllllllll^ NEW VITAMIN RESTORES NATURAL COLOR Free Booklet Tells Of Thrill!** Discovery; New Hope For Mill'0" One of the most sensational scientific: coveries of modern times is an antl-S hair vitamin that r> stores natural, o° mal color to gray in nature's own half ^aV- Scientific investigate" has revealed that hair, in many cases, nw be due to a vital«"* deficiency. Sclent^ have also discovered the particular^ tamln that Is necessary to restore cOj or to the hair in such cases. ReP° j,s. tests made indicate remarkable resu' " Not a dye—not a tint—not a drug-a medicine! It is a valuable food s"H piemen t. If you are among the rni'JJ^. »of of people who find themselves hand', capped, in business or socially, b603"5:«) gray hair, mail coupon belov.- (or 5 for free booklet about this marvel" „ co»» new vitamin discovery. There is no or obligation, so send today. United Vitamin Products. 9 W. Washing«"1 Chicago, III., Dept. 5 „ Send me FREE BOOKLET about the ANTI-GRAY HAIR VITAMIN. Name. Address. City. Stole ONE OF THE GREATEST eiOOOIROM TONICS YOU CAN BUY To Help Build Up Red Blood To Give More Strength For Women Who Lack Precious Iron! You women and girls who suffer from simple anemia or who lose so much during monthly periods that you feel tired, weak, "dragged out"—due to low blood-iron— Start at once—try Lydia Pinkham's v. tablets. They're one of the Mr/Jfc greatest blood-iron tonics you Mtm can buy to help build up red blood to give more strength • and energy and to promote • a more refreshed and robust • bloodstream for women who lack precious blood iron. h„ Taken as directed—Pinkham's TftJT lets are one of the very best and est home ways to get iron into wj» blood. Many medical authorities stai" the form of iron used in PinkhflJ"? Tablets is far more readily absorb" into the blood-so is better lor V0* than some other iron-forms. Just try Pinkham's Tablets faithfully for at least 30 days. Then see V-you, too, don't remarkably bene«'* Follow label directions. J