ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA BORBA LJUBLJANSKE OBČINE ZA SLOVENSKO URADOVANJE MARIJA LAH MARONiA REVOLUCIJA im IN BORBA ZA SLOVENSKO URADOVANJE Velik pomen za začetek uveljavljanja slovenščine v šolali in uradih je imela marčna revolucija leta 1848. V Ljubljani je bil med prvimi žrtvami ljudskih mno- žic takratni nepriljubljeni župan Janez Fischer, tujec s Koroškega, ki je moral za- pustiti župansko mesto. Namesto njega je od marca dalje opravljal županske posle prvi magistratni svetnik Janez Guttmann.* Med glavnimi zahtevami takratnih sloven- skih društev in politikov se pojavi tudi zahteva po enakopravnosti slovenskega je- zika v šolah in uradih; uradniki naj bi ob- vladali oba deželna jezika in pod.^ Eden od najvnetejših zagovornikov takojšnjega slovenskega uradovanja je bil kasnejši ljubljanski župan Mihael Ambrož, ki je za- stopal precej liberalno smer v takratnem gibanju. V »Novicah« je zahteval, naj se v Sloveniji razširi veljavnost slovenskega je- zika, ki naj se vpelje v šole in pisarne, uradništvo naj bo slovensko in v sloven- ščini naj se objavljajo vsi zakoni. Pisarne, ki imajo opraviti z ljudstvom, naj poslu- jejo v slovenščini, ker mora kmet razumeti pisma, ki jih dobi v roke. Glede notranjega poslovanja pa je menil, da ne bi kazalo uvajati slovenščine tudi pri višjih oblastvih, ki so v zvezi z dunajskimi ministrstvi, od katerih se ne more zahtevati, da bi se za- radi tega njihovi uradniki učili slovenski.' Toda medtem ko so bile »Novice« z Ambro- žem mnenja, da je mogoče in potrebno, da se slovenščina takoj uvede vsaj v nižje ura- de, so drugi menili, da naj bi se za zače- tek uradovalo samo ustno v slovenščini.* Kranjski deželni stanovi so 6. aprila spre- jeli predlog dunajskih Slovencev glede po- slovenjenja zakonov in uradnih objav ter nameščanja slovenskega uradništva.' Tudi ljubljansko »Slovensko društvo« je skle- nilo 17. avgusta vložiti pri ministrstvu prošnjo za slovensko uradovanje. Glavna zahteva je bila, »da uradi, ne da bi se to še posebej zahtevalo, pri vseh neposred- nih obravnavah s slovenskim ljudstvom uporabljajo slovenščino kot uradni jezik, v katerem se morajo pisati tudi vsi za- pisniki, uradni odloki in razglasi«. Medse- bojno dopisovanje oblasti na slovenskem ozemlju ter občevanje med nižjimi in viš- jimi oblastvi naj bi bilo od 1. januarja 1850 naprej izključno slovensko. Do takrat bi se mogli uradniki izpopolniti v znanju jezika; tisti, ki ga že obvladajo, pa bi ga mogli uporabljati že preje. Vendar se o teh zahtevah ni doseglo soglasje niti glede načina o predložitvi peticije niti glede pri- četka slovenskega uradovanja. Kasnejši župan dr. Burger je bil sicer za to, da se z ljudstvom posluje v slovenščini takoj, vendar pa bi pri višjih oblasteh in v in- terni rabi bila v rabi še nemščina. Menil je tudi, da je rok 15 mesecev prekratek, da bi mogla postati slovenščina tudi notra- nji uradni jezik med oblastmi samimi. Pač pa je predlagal, da se izdajajo drž. zako- nik in predpisi v slovenščini. To vlogo dru- štva je osebno predal na pravosodnem mi- nistrstvu M. Ambrož, vendar pa s sloven- skim uradovanjem 1. 1848 ni bilo nič, še manj seveda v naslednji dobi Bachovega absolutizma.* Toda medtem ko so v letih 1848—1849 bili po sodnijah in kresijah vsaj poskusi, uvesti slovenski jezik pri pisanju zapisni- kov in pri razpravah, pa o ljubljanskem magistratu tega ne moremo trditi. Res da je mesto za slovenjenje raznih razglasov in odredb (n. pr. o uvedbi mestnega zasil- nega denarja nov. 1848; zasilni denar je iz- dalo \z dvojezičnim tekstom)' honorarna zaposlovalo F. Malavašiča, ki je kasneje postal uradni prevajalec pri guberniju*. Sicer pa je ostalo vse pri starem, t. j. ura- dovalo se je izključno nemško. Edini akt, ki smo ga našli v slovenščini iz te dobe, je zahvalno pismo »mestnih poslancev v Ljubljani« z dne 7. jan. 1849 društvu »Slo- vanska lipa« v Pragi z zahvalo za prisrčen sprejem ob bivanju v Pragi, pa še ta je brez protokolne številke, tako da je vpra- šanje, če je bil res uradno odposlan.' Da je bilo stanje na magistratu takšno,.ni niti tako čudno. Uradniki pismene slovenščine niso zmogli, vajeni so bili na nemške »ši- meljne« pri reševanju aktov in jim je bilo pač laže te še naprej uporabljati, kot pa da bi se na novo trudili s slovenščino, kar je ostalo na magistratu v navadi pri neka- terih uradnikih vse do Hribarjeve dobe.*' J. Guttmann, ki je po begu župana Fi- seherja opravljal njegove posle, je bil tudi tujec in seveda ni imel interesa vpeljavati slovenščino v mestno uradovanje." Tako je magistrat 31. maja 1848 — z Guttman- novim podpisom — odgovoril celo »Sloven- skemu društvu« v Ljubljani na njegov pri 135 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO guberniju vložen akt v zadevi aretacije ju- rista Tratnika kar v nemščini.^^ Edino, kar so ljubljanski mestni očetje storili v na- rodnostnem oziru, je bilo to, da so 9. avg. 1849 odposlali na cesarja pismo s prošnjo, da naj se »Ilirija« ne drobi in da se Ljubljani da nadsodišče in višja prokuratura.'' Doba Bachovega absolutizma z njego- vimi »huzarji« je bila seveda za uveljav- ljanje slovenščine v uradih še manj ugod- na. Bachov provizorični občinski red za Ljubljano od 9. junija 1850 je bil tiskan le v nemščini in je tako pokazal, koliko mu je do uveljavljanja slovenščine na ma- gistratu", čeprav se je sicer obdržal nje- gov slovenski državni zakonik.^'' Z volitvami 1850 se je začelo življenje v ljubljanskem občinskem svetu. Na seji 20. decembra je zastopnik slovenske manj- šine v obč. svetu, dr. Ahačič, ob debati o obč. poslovnem redu predlagal dostavek k čl. 31, da naj se namreč objavljajo izvlečki protokolov obč. sveta v slovenščini in nem- ščini, kar je bilo tudi sprejeto.^' Ta določ- ba je ostala tudi v kasnejšem opravilnem redu za obč. svet iz 1. 1861." Toda ta sklep ni mogel biti takoj uresničen. Zapisnikar Ambrož je namreč še na seji 27. febr. 1851 znova opozoril na ta sklep ob pisanju »Ostdeutsche Post«, ki je objavila pripom- bo, da se ljubljanski protokoli zato še ne objavljajo, ker jih nameravata občinska svetnika Bleiweis in Blasnik, založnika slovenskega časopisja, tiskati le v sloven- ščini. Ambrož je zato priporočil, da bi bil že skrajni čas, da se to vprašanje uredi in odstrani sum glede članov občinskega sve- ta. Po krajši debati je bil sprejet sklep, da se skuša pri časopisju doseči brezplačno objavljanje izvlečkov in je bil z izvršitvijo tega sklepa poverjen Ambrož.^^ To je iz Bachove dobe tudi vse, kar se je sloven- ščine tikalo v občinskem svetu, v katerem je tudi sicer vladalo precejšnje mrtvilo.^' Nemščina je bila izključni uradni jezik, a razglasi za javnost so bili dvojezični, t. j. nemško-slovenski, tako n. pr. razglas mest- nega poglavarstva o neki licitaciji v Amts- blattu št. 71 od 29. IIL 1852, ali razglas od 22. Xn. 1852 o cestni varnosti, enako kot »oznanilo ljubljanskega mestnega svetoval- stva« pod županom dr. Burgerjem od 7. de- cembra 1852.20 DOBA ZUPANOV AMBR02A (1860-1864) IN COSTE '(1864^1867) Šele obnova ustavnega življenja v Av- striji z oktobrsko diplomo 1860 je vzbu- dila v občinskem svetu ne le živahnejše delovanje nasploh, ampak tudi večjo na- rodno zavest. Vendar pa sklepi v tej smeri \ občinskem svetu zaradi nemške večine niso mogli nikoli prodreti. Že 30. oktobra 1860 je propadel predlog občinskega svet- nika Horaka, da bi se škofu Strossmajerju za njegov nastop v državnem svetu v ko- rist slovenščine in Kranjske podelilo čast- no meščanstvo Ljubljane.^i Večjega pome- na je bil Horakov predlog na seji 17. ju- nija 1861, da naj se slovenska poročila o sejah objavljajo pred nemškimi in da naj se obravnave protokolirajo in preberejo tudi v slovenščini, da bi se tako ozirali na vse razrede ljubljanskega prebivalstva. Župan Ambrož je na to pripomnil, da se protokoli že tako označujejo z zaporednimi številkami, kar pa se tiče predloga o ob- javljanju poročil o sejah v obeh deželnih jezikih, pa pripomni, da se to že dogaja; odločitev o tem, v katerem jeziku se vrše oliravnave in pišejo zapisniki, pa ostane izključno pridržano opravilnemu redu. Občinski svetnik Sledeg je bil mnenja, da se ne sme zahtevati vpis v zapisnik v slo- venščini tako dolgo, dokler se v obravna- vah uporablja nemščina. Zapisnikar je po- tem izjavil, da bo pisal zapisnik čim bolj stvarno in da se bo držal le izjav govor- nikov.22 Na seji 19. julija 1861 je ob razpravi o reviziji opravilnega reda dr. Orel želel, da bi bil ta tiskan tudi v slovenščini; nato mu je župan Ambrož pojasnil, da se bo to zgo- dilo, osnutek pa je bil le zaradi štednje tiskan samo v nemščini.^^ Pri čl. 7 (o nujnih predlogih) je dr. Orel predlagal pred tem še en člen: »Predlogi se lahko vlagajo v slovenskem in nemškem jeziku.« K temu je pristavil, da ni sicer noben »Sonder- biindler«, temveč le Kranjec, in bi želel, da bi prebivalci, ki prihajajo na seje, raz- prave tudi razumeli. Zapisnik naj se piše v istem jeziku, kot je bila razprava. Na- sprotno pa je dr. Zhuber menil, da tu ne gre za nobeno protežiranje enega jezika; ker pa znajo vsi občinski svetniki nemško in se v tem jeziku sedaj laže izražajo, zato je v interesu poslovanja in tudi občine, da se tudi v bodoče razpravlja nemško. Se- veda sta ga pri tem podprla še Bamberg in dr. Supantschitsch in pni glasovanju je predlog dr. Orla propadel, toda z izrecnim pristavkom, da se s tem sklepom nikakor noče zmanjšati enakopravnost obeh je- zikov.2« Omenjeni izgovor o štednji je bil nemški večini dober povod, da je za dolgo časa odstavila to važno vprašanje z dnev- nega reda. Sicer se je župan Ambrož zave- 136 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA dal, da je Ljubljana pretežno slovensko mesto; vedel pa je tudi, da je slovenščina za tedanje prvake bila le agitacijsko sred- stvo, ker so sami med seboj govorili in po- slovali nemško, le pri stiku s kmetom so uporabljali slovenščino, ker pač ti drugega niso znali. Ambrož je mislil, da bo tedaj, ko bodo Slovenci dosledno zahtevali in upo- rabljali slovenščino, nemščina sama po sebi počasi, izginila. S praktičnim izpolnjeva- njem teh načel bi prišla enakopravnost in za tem tudi prednost slovenščine do velja- ve. Za njegovega županovanja je zato ma- gistrat — kot poročajo »Novice« — na slo- venske vloge odgovarjal slovensko.^^ Toda svoje poročilo o triletni upravi komunalnih zadev v Ljubljani od 1861—1864 je dal na- tisniti le v nemščini, meščanska pravila za Ljubljano 1. 1864 pa dvojezično in s tem pokazal neko nedoslednost.^* Tudi sicer je Ambrož gledal na to, da se ne bi zameril eni ali drugi stranki med meščanstvom, za- radi česar je trpel njegov ugled v sloven- skih krogih." Izvolitev njegovega naslednika dr. Go- ste (1864—1867) je imela bolj slovenski značaj in je ljubljanski občinski svet v le- tih od 1864 dalje nedvomno predstavljal slovensko večino, katere moč je dosegla vi- šek 1. 1866, ko je s padcem liberalnejšega Belcredijevega režima začela padati tudi slovenska moč.^^ Čeprav je Gosta skušal na- daljevati Ambroževo politiko pri sloven- skem uradovanju, vendar še eno leto po njegovem nastopu, kot bomo videli, na ma- gistratu ni bilo uradnika, ki bi popolnoma obvladal slovenščino. Ko je bila v seji 16. februarja 1865 debata ob razpisu službe mestnega tržnega komisarja, za katerega se je zahtevalo poleg poznavanja tržnih razmer tudi znanje slovenščine, je občin- ski svetnik Stedry kritiziral to zahtevo, češ da slovenščina sama ni ravno najpotreb- nejše za to službo in da bi morda prestave v slovenščino, ki se pojavijo tu pa tam, lahko opravil župan sam, ki ta jezik popol- noma obvlada, ali pa dr. Bleiweis. Seveda se je ta oglasil k besedi in rekel, da je slo- venščina nujno potreben pogoj za to mesto, ker tega jezika nobeden od sedanjih ma- gistratnih uradnikov popolnoma ne obvla- da; domnevo, da bi bil on prevajalec, da zavrača, je pa pripravljen prevzeti korigi- ranje dopisov.^' Vsa uprava je bila tudi v Costovi dobi popolnoma nemška, dopisovanje z drugimi nemškimi in celo hrvatskimi mesti je bilo v nemščini.'" Slovenske dopise je dobival magistrat le od izrazito slovenskih društev kot n. pr. od Čitalnice, Južnega Sokola in Slovenske Matice. V občinskem svetu se je še vedno upo- rabljala nemščina. Vabila na sejo so bila od 28. julija 1865 dvojezična, t. j. nemško- slovenska." Edini dr. Orel je na seji 27. maja 1865 ob presoji volilnega operata za III. vol. telo govoril slovenski. Zapisni- kar je sicer njegov govor in predlog za- pisal v nemščini, a s pripombo, da so bili podani v slovenščini, kar pa priča, da je bila slovenska beseda tedaj izreden pojav v mestni dvorani.'^ Zato je kar čudno, da je na seji 14. avgusta 1865 kljub nasproto- vanju Nemcev bil sprejet Gostov predlog, naj se adresa na Belcredija sestavi le v slo- venščini,'' kar je še praški časopis »Poli- tika« imenoval »osmo čudo sveta«.'* Leto dni kasneje — na seji 16. junija 1866 — je »ob grozečih političnih dogodkih« predlagal Gosta, da se cesarju pošlje vdanostna brzo- javka, toda takrat v obeh deželnih jezikih. Čeprav je potem dr. Bleiweis predlagal, da bi se adresa izročila le v slovenščini, pa je ravno vneti zagovornik slovenščine, dr. Orel, pobijal ta predlog, češ da v Ljub- ljani in na Kranjskem žive tudi Nemci in je potem pri glasovanju ostal dr. Bleiweis z enim glasom v veliki manjšini proti župa- novemu predlogu." Redki so primeri, da je bil slovenski govor v svetu tudi tako zapi- san v zapisniku seje, kot se je to zgodilo 17. novembra 1866, ko je Lovro Toman sta- vil v slovenščini nujen predlog glede učne- Zupan Mihael Ambrož 137 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ga načrta na ljudskih in srednjih šolah." Toman je tudi sicer večkrat govoril sloven- ski na sejah.3' Zapisnikar je 14. februarja 1867 enako v slovenščini zapisal v zapisnik tekst slovenske brzojavke, ki jo je župan Costa poslal z Dunaja z obvestilom o skle- njeni gradnji gorenjske železnice.'® Ko je Costa 1. 1866 ob novih volitvah odložil žu- panstvo, mu je na zadnji seji 21. maja, ko je bil izvoljen za častnega meščana, govoril v slovenščini dr. Bleiweis; ta je govor za- ključil z vzklikom »Živio odboT mest- janski.«39 Idejna nejasnost, nedoslednost in kom- promisarstvo, značilno za tedanje slovensko politično življenje, ki ga je Levstik ostro obsodil, so zakrivili, da slovenska večina v mestnem svetu za Costovega županovanja ni nikoli sprožila načelne razprave o uved- bi slovenskega razpravnega jezika pri se- jah, o čemer so bili poskusi že za Ambro- ža. Večina teh »prvakov« še sama sloven- ščine ni dobro obvladala in se ni dotikala tega vprašanja.*" DOBA NBM9KE OBLASTI V OBČINSKEM SVETU (1858—1882) Z volitvami 1868 so dobili Nemci večino v občinskem svetu in so s podžupanom dr. Suppanom ostro nastopili proti Costi, ki je bil zaradi »sokolske afere« suspendiran od županskega mesta. Čeprav je bil Costa 3. julija 1868 reaktiviran, pa je zaradi absti- nence nemške večine in onemogočanja vsa- kega dela v mestnem svetu deželni glavar Conrad 21. septembra razpustil občinski svet in razpisal nove volitve, vodstvo magi- strata in lokalne policije pa je do volitev znova prevzel prvi magistralni svetnik Guttmann. Pri volitvah 1869 je slovenski ta- bor pod Costovim vplivom sklenil absti- nenco in tako so s temi volitvami Nemci za 13 let dobili na magistratu absolutno oblast in postali edini predstavniki ljubljanske občine.*! Z uveljavljanjem slovenščine je sedaj kazalo še slabše. Nemci so v občinskem sve- tu zavzeli ostro stališče proti vsakemu uve- ljavljanju slovenščine v javnem življenju. Tako je na seji 3. januarja 1871 občinski etnik Kaltenegger protestiral proti obvez- nemu pouku drugega deželnega jezika (t. j. slovenščine) na kranjskih šolah in predla- gal, naj se v tem pogledu občinski svet ogradi pred odločbo deželne vlade, kar je svet tudi sprejel.*^ Enako je občinski svet 21. maja 1875 sprejel nujni predlog dr. Schafferja, da se naslovi na ministrstvo za pouk peticija, da bi se ne sankcioniral za- kon kranjskega deželnega zbora glede po- uka v slovenskem jeziku na višji realki.*' Malo se je začelo svitati, ko sta bila na nadomestnih volitvah 1876 izvoljena v ob- činski svet od štirih Slovencev Horak in Jo- sip Jurčič. Ta je na seji 17. avgusta vložil interpelacijo, češ zakaj ne dobivajo on in njegovi somišljeniki (t. j. slovenski občin- ski svetniki) dnevnega reda in ostalih po- slovnih aktov v slovenskem jeziku, ki je edini glavni jezik v deželi. Izjavil je, da če- prav vsi občinski svetniki razumejo nem- ščino, postavlja iz principa vprašanje na predsednika (t. j. župana Laschana), če je voljan občinskim svetnikom njegove stran- ke pošiljati dnevni red in ostale spise v slo- venskem jeziku. Zupan se je tokrat izgo- voril, da bi to zahtevalo dalekosežne izpre- inembe že več let obstoječega ususa in da bo na to interpelacijo odgovoril drugič.** Šele dober mesec dni kasneje na seji 26. septembra je Laschan odgovoril, da princip enakopravnosti obeh deželnih jezi- kov priznava ne le teoretično, ampak tudi praktično v vseh primerih, kjer to zahteva služba, kot to dokazujejo mnoge magistrat- ne objave in odloki na črni deski na rotov- žu in v nemških ter slovenskih časopisih ter pri dostavah strankam. Ker pa smatra, da je en jezik, v katerem se pišejo dnevni redi za seje občinskega sveta vsem seda- njim občinskim svetnikom po izjavi inter- pelanta dostopen, ne more smatrati kot po- slovno nujnost, da bi bil omenjeni dnevni red sestavljen v obeh jezikih. Izjavil je tudi, da ni voljan začeti s spremembami iz teh vzrokov in pa zaradi ekonomičnosti dela in časa.*^ Tako je torej z »ekonomič- nostjo« skušal tudi Laschan opravičiti za- postavljanje slovenskega jezika na magi- stratu. Da pa je tudi Jurčič postavil to vprašanje res samo »principialno«, se vidi iz tega, da na ta Laschanov odgovor sploh ni reagiral. Do narodnostnega konflikta v mestnem svetu je prišlo ponovno 17. aprila 1880, ko je dr. Schrey predlagal, naj se občinski svet obrne na državni svet in poslansko zboir- nico, da bi ta dva ne odobrila sklepa prora- čunskega odbora o uvedbi slovenskega je- zika kot učnega jezika na srednjih šolah in učiteljiščih na Kranjskem, oziroma, da ne bi odobrila denarja za to. Proti temu pred- logu pa je ostro nastopil občinski svetnik Regali in protestiral, češ »da ga smatra kot atentat na pravice slovenskega naroda«. Ker je bila pri glasovanju sprejeta nujnost predloga, je Regali v debati znova poudaril. 138 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA da so Schreyevi argumenti brezpomembni in atentat na pravice slovenskega naroda, zaradi česar je v imenu slovenske manjšine v občinskem svetu in v imenu največjega dela mestnega prebivalstva odločno prote- stiral in zahteval, da se to vnese v zapisnik. — Toda pri glasovanju je seveda bil Schre- yev predlog sprejet z 18:2 glasovoma.*' župan Peter Grasselli Marca 1881 je Regali stavil predlog za spre- membo dveh členov provizoričnega občin- skega reda za Ljubljano in sta bili ti spre- membi v zapisniku vneseni v slovenščini — prvi tak primer v dobi nemške premoči v svetu." Doba nemške vlade na magistratu je bila za Ljubljano in Slovence žalosten madež. Ulični napisi po mestu so bili sicer po 1848 dvojezični t. j. nemško-slovenski,*^ sloven- ski na,pisi na trgovinah so bili zelo redki, na magistratu pa je bilo uradovanje iz- ključno nemško. Tudi župani — razen Deschmana — niso obvladali slovenščine. Sam Deschman je še 4. aprila 1882 v ob- činskem svetu zatrjeval, da je vse urado- vanje na magistratu izključno nemško.*' Vsi delovodniki in abecedni indeksi v mest- ni registraturi so se vodili nemško, enako je bilo seveda tudi reševanje spisov. Res, razni razglasi, kot n. pr. volilnih komisij do 1882 so bili nemško^slovenski, toda to so bili tudi že preje.^' SLOVENSKA VEOINA V MESTNEM SVETU IN DOBA ŽUPANA GRASSELLI JA (1682—1896) Ker je politični pritisk na Slovane za Taaffejeve vlade (1879—1893) nekoliko po- nehal, so tudi na Slovenskem od njega ve- liko pričakovali in ga zato tudi podpirali v parlamentu. Zato je tudi slovenski tabor 1882 odločil, da mora nemška večina v ob- činskem svetu pasti in da morajo Slovenci dobiti v svoje roke upravo Ljubljane, glav- nega mesta Slovencev. Volilno agitacijo je z vso vnemo vodil poseben odbor z dr. Va- lentinom Zamikom na čelu, ki je bil, odkar je postal član občinskega sveta, vodja slo- venske manjšine v svetu. Ker je bil pritisk na birokracijo v Ljubljani nekoliko popu- stil, je slovenska agitacija imela uspeh in tako je slovenska stranka na nadomestnih volitvah aprila 1882 zmagala v IIL in II. razredu z vsemi kandidati, v I. pa dobila večino.'^ Tako so dobili Slovenci večino v občinskem svetu. Na seji 25. aprila je žu- pan Laschan sporočil to zmago Slovencev ter zaradi tega resigniral na župansko me- sto.'2 Že na prihodnji seji 29. aprila je bil izvoljen za novega župana Slovenec Peter Grasselli^' in tako se je za vedno končala nemška oblast na magistratu. Že naslednji zapisnik seje 31. maja je pisan v sloven- ščini. Na tej seji je podal dr. Zarnik, ki je po slovenski zmagi postal predsednik kluba narodnih občinskih svetnikov, že prej v klubu z navdušenjem sprejeti predlog'*: ■ Poleg varovanja popolne enakopravnosti se principijelno slovenski jezik kakor urad- ni jezik ljubljanskega magistrata proglasi. Zaradi izpeljave se nastavi odsek sedmih udov pod načelom gospoda župana.« Se- veda je Deschman v debati nastopil proti takojšnji principialni vpeljavi slovenskega uradnega jezika ter predlagal, da se Zami- kov predlog preda sekciji za pravna in per- S(>nalna vprašanja za mnenje in referat, v čemer ga je podpiral dr. Schaffer. Toda ob glasovanju je bil položaj sedaj drugačen in Zamikov predlog je bil sprejet s 15:6 gla- sovom. V odsek za vpeljavo so izvolili žu- pana Grassellija, Bleiweisa, Derča, Fortu- no, Hribarja, Moscheta in Zarnika. Po gla- sovanju je Deschman izjavil, da prijavlja v svojem in v imenu svojih somišljenikov proti temu sklepu protest, ki naj se vzame v zapisnik.'* Že na naslednji seji 3. junija je Hribar energično nastopil za enakopravnost slo- venskega jezika v uradih in šolah ter za- hteval, da se vpelje kot učni jezik v srednje šole.'* V tej smeri je šel tudi predlog dr. Zarnika na seji 4. julija, ko je predla- gal, da se deželnemu šolsikemu odboru izro- či v pretres prošnja, da bi se v vseh razre- dih deških in dekliških ljubljanskih mest- nih ljudskih šol vpeljala slovenščina kot učni jezik za vse predmete, nemščina pa naj bi se začela na podlagi slovenščine poučevati šele v 3. razredu. Tudi temu 139 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO predlogu sta seveda Schaffer in Deschman nasprotovala — toda slovenska večina jih je s 14:4 glasovi preglasovala.'' Čez dobro leto je deželni šolski svet res odobril slo- venski učni jezik na mestnih ljudskih šo- lah, toda s pogojem, da mora za nemške otroke biti pripravljena nemška osnovna šola, pouk nemščine šele od 3. razreda pa je bil odbit.'® Zaradi vprašanja te nemške osnovne šole je bilo kasneje še mnogo de- bat v občinskem svetu, ki je ustanovitev take šole zavračal, ker je bilo za nemške otroke nemških, tudi privatnih šol še pre- \eč, a je moral končno v tem vprašanju zaradi splošnih političnih razmer popustiti. Odsek za vpeljavo slovenščine na magi- stratu pa je le počasi delal. Šele 18. okto- bra 1882 je župan Grasselli kot predsednik vabil voljene člane odseka na sejo, ki je bila 19. oktobra v mestni dvorani. Na tej seji je odsek izbral za poročevalca Ivana Hribarja, ki je prevzel vse spise.'' Ta je potem na seji 27. oktobra poročal o izvaja- nju sklepa seje 31. maja. Stavil je »z ozi- rom na to, da se je pri zadnjem ljudskem štetju v Ljubljani naštelo 18.845 oseb, ki se poslužujejo slovenskega in le 5.658 takih, ki se poslužujejo nemškega občevalnega jezi- ka, kar je ob dosedanjem nemškem urad- nem jeziku magistrata nenaravno, neopra- vičeno in večino prebivalstva žaleče«, na- slednje predloge: »1. S 1. januarjem 1883 ima biti sloven- ski jezik iziključno uradni jezik ljubljan- skega magistrata pri občevanju s stranka- mi in uradi po vseh pokrajinah, kjer stanu- jejo Slovenci ter po kraljevinah Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji z dostavkom, da se vloge, ako so bile poslane v nemškem je- ziku, imajo tudi reševati na istem jeziku. 2. Enako je s 1. januarjem 1885 slovenski jezik izključni uradni jezik v notranjem poslovanju magistralnih uradov: ekspedita, tržnega komisarijata, objavnega urada, vlož- nega zapisnika, davkarskega urada, mest- nega fizikata, mestnega knjigovodstva in knjigovodstva o mestnem posojilu ter poli- cijskega urada. 3. Izjema so le dopisi z vojaškimi oblast- mi ter pri magistralnih svetnikih dr. M. Je- rasu in L. Peroni, pri mestnem blagajniku Kengthalerju in pri stavbnem uradu, a z izrecnim dostavkom, da se imajo tudi ti po- služevati po mogočnosti slovenskega jezika. 4. Vse doslej nemške tiskovine za obče- vanje s strankami morajo biti odslej na- tisnjene v slovenskem jeziku. 5. Gospodu županu se naroča naj strogo pazi na izpolnjevanje teh določb.« Seveda je v debati nemška stranka s Schafferjem nastopila proti tem predlo- gom, »ker se je ... dozdaj tako uradovalo, da se je vsakemu ustreglo in ni potrebe za prenaredbo«. Temu je odvrnil Hribar, »da to ni resnično, da bi se bilo doslej obema strankama zadostilo, ker se je uradovalo le v nemščini«. Schaffer je še dostavil, da je ta predlog brezobziren, ker v odseku ni nobenega Nemca in ker se nasveti niso prej izročili odbornikom. — Pri glasova- nju — predlog odseka je bil sprejet s 14 od 15 glasov — se je pokazalo, da so se Nemci abstinirali od te seje, ker so vedeli, kaj bo na dnevnem redu, in so hoteli na ta način izraziti svoje negodovanje zaradi konca nemške oblasti na magistratu. Schaf- fer je po glasovanju seveda vložil protest. Zupan Grasselli je na kraju pripomnil, da bo zaradi raznih faktorjev — glede na službe — treba biti malo potrpežljiv pri iz- vajanju teh sklepov in se počasi privajati novemu.'" Oglasila se je tudi deželna vlada, ki je že dva dni po tej seji — 29. oktobra — zahte- vala od magistrata, da naj takoj poroča o sprejetih sklepih glede uradnega jezika na mestnem magistratu. Teden dni nato je žu- pan Grasselli poslal izpise iz sejnega zapis- nika, brez kakršne koli pripombe.*' Slovenska javnost je gornji sklep mest- nega sveta z zadovoljstvom vzela na zna- nje. »Slovenski Narod« piše 30. maja, »da je program za sejo mestnega zbora ljub- ljanskega napisan čez mnogo let v sloven- skem in izključno slovenskem jeziku«.'^ Z nasprotne strani pa je »Laibacher Wochenblatt« 3. junija pod naslovom »Die zweite Probe« napadla Zamikov predlog, ki da baje ni iskal drugih motivacij, kot to, da je Ljubljana slovensko mesto, čeprav je ljudsko štetje pokazalo, da je četrtina prebivalcev Ljubljane Nemcev, a jih je v resnici še celo več. Tudi se ni dr. Zarnik oziral na to, ali to interesi službe dovolju- jejo in zahtevajo. Spet torej argument o »interesih službe«! Isti argumenti so tudi v drugem članku v isti številki pod naslovom »Eine desinficirte Tagesordnung«, kjer avtor napada samo slovenska vabila za sejo, češ da se to ni zgodilo niti pod županom Gosto, ko so bila dvojezična. Da so bila kasneje le nemška, pa je bilo to: 1. ker so vsi mest- ni svetovalci znali nemški in 2. ker so bila vabila na ta način cenejša. Sedaj pa se nem- ščina izpušča in programi so popolnoma ne- razumljivi in netočni, česar prej pri nem- ških ni bilo." Torej tudi tu le stari argu- menti za absolutno oblast nemščine. 140 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Poleg Zgoraj navedenih uradnikov, kate- rim se je izjemoma dovolilo, da poslujejo še po starem, delno ker so bili Nemci (Hengthaler), ali pa so slovenščino le slabo obvladali (Jeras, Perona), je 17. novembra 1882 prosil tudi mestni zdravnik dr. Wil- Župan Ivan Hribar helm Kovatsch, da ga oprostijo slovenskega uradovanja, ker zaradi starega učnega na- črta v gimnaziji, enako kot Jeras in Perona, in zaradi slabo razvite slovenske zdrav- stvene terminologije tega ne bi zmogel. Žu- pan je 25. novembra njegovo prošnjo pre- dal odseku v posvet s pristavkom, da je dr. Kovač pripravljen poslovati s strankami slovenski, da pa nikakor ni sposoben v tem jeziku sestavljati obširne spise kot n. pr. letno zdravstveno poročilo. Poročevalec dr. Zarnik je v imenu odseka poročal o tej prošnji na seji sveta 16. januarja 1883 in je bil sprejet sklep, da se dr. Kovaču do- voli spisovanje letnih poročil v nemščini, glede ostalega uradovanja pa se mora držati sklepov seje 27. oktobra 1882.«* Pred začetkom slovenskega uradovanja jc župan 27. decembra 1882 izdal posebno okrožnico, ki jo je dobil vsak uradnik in v kateri sporoča sklepe seje 27. oktobra, nato pa pristavlja: »Nanašaje se na ravno na- vedeno poslednje naročilo si. mestnega od- bora te sklepe uradno objavljam gosp. ma- gistralnim uradnikom s pristavkom, da Bode večini tistih mej njimi, ki morajo od novega leta naprej uradovati slovenski, tre- ba resno poprijeti se temeljitega učenja materinega jezika, ker sem se iz doseda- njega izkustva prepričal, da skoro nobeden gospodov mestnih uradnikov v pismu ni popolnoma kos temu jeziku. Kolikor mogo- če bodem prvi čas gospodom uradnikom na roko in mislim, da jim bo posebno ko- ristilo, če bodo trudoljubivo pregledovali po meni aprobovane načrte rešitev.«*' Tako se je potem začelo slovensko ura- dovanje na magistratu. Vpisi v delovod- niku, ki so bili do srede 1882 izključno nemški na nemških tiskovinah, postajajo vedno bolj slovenski, od januarja 1883 je tudi formular že slovenski. Abecedni in- deksi imajo slovenske vpise že od 1. 1881, potem do 1. 1887 mešane, nato pa le sloven- ske. V delovodniku 1883 so celo predmeti nekaterih nemških dopisov prevedeni v slovenščino, izjema so le dopisi deželne vlade.** Enako so seveda pisali že od 31. maja 1882 zapisnike mestnega sveta v slovenščini, le poročila stavbnega urada so še nekaj časa nemška. Stranke so se počasi navajale na slovensko uradovanje. Medtem ko so slovenske občine po Kranjskem in posamezniki dopisovali magistratu sloven- ski, pa se višje oblasti in sodišča niso ho- tela ozirati na slovenski uradni jezik. Zla- sti deželna vlada Kranjske je vztrajno po- šiljala nemške dopise. Čeprav je občinski svet na Šukljetov predlog soglasno sprejel 4. januarja 1884 resolucijo, »da naj izrec- no zahteva od kranjske deželne vlade, da se slovenske vloge ljubljanskega mestnega zastopa rešujejo v slovenskem jeziku«,*' pa nemški dopisi niso prenehali, čeprav je deželni glavar baron Winkler sicer privat- no županu pisal vedno slovenski. Deželna vlada je celo vračala razne akte in načrte v slovenščini z zahtevo, da naj magistrat preskrbi nemški prevod, kar se je včasih tudi dogajalo.*^ Odvetniku dr. Mundi se je 1887 naročilo, da naj vodi pravde mestne občine in z ma- gistratom občuje v slovenščini.*' Tudi še kasneje 1. 1900 je župan Hribar pozival dr. Mundo, da naj v mestnih pravdnih za- devah z vsemi strankami in oblastmi ob- čuje izključno v slovenskem jeziku.'" Na Hribarjev predlog je sprejel občinski svet protestno resolucijo proti predlogu držav- nega poslanca barona Scharschmieda, da b; se proglasil nemški jezik kot državni je- zik v Avstriji.'' Tudi v zadevi uličnih na- pisov v Ljubljani je mestni svet sprejel 5. junija 1894 na predlog dr. Tavčarja sklep, da se morajo javni napisi pri vseh ulicah in trgih mesta napraviti vsi brez izjeme v slovenskem jeziku'^ — sklep, ki je pri nemški stranki izzval velik hrup, zaradi česar se je zadeva s temi napisi del- no vlekla vse do 1. 1918. V tej borbi je imel dolgo časa glavno vlogo župan Hribar. 141 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO HRIBARJEVA DOBA <18%-1910) Doba župana Ivana Hribarja pomeni v uradovanju ljubljanskega magistrata splošno in dokončno uvedbo slovenskega uradnega jezika, v delovanju občinskega sveta pa stopnjevano borbo za pravice slo- venščine na vseh področjih javnega živ- ljenja v Ljubljani. Takoj po svojem nastopu je Hribar za- čel energično odpravljati z magistrata še zadnje ostanke nemškega uradovanja, ki so se bili do takrat še nekako ohranili predvsem zaradi konservativnosti nekate- rih starejših uradnikov. Sam piše v svojih »Spominih«, da so nekateri uradniki še do takrat županu poročali v nemškem jeziku in kaj radi uporabljali pri reševanju spi- sov nemškega »šimeljna«, ki so ga dobro obvladali.'^ Dal je že prvo leto sestaviti nov opravilni red (tiskan šele 1898), v ka- terem je čl. 7 govoril o uradnem jeziku laagistrata, dobesedno v smislu sklepov občinskega sveta z dne 27. oktobra 1882. Le da sedaj v mestnem poslovanju ni bilo več izjem z nemškim poslovanjem, edina izjema seveda je bilo še vedno dopiso- vanje z vojaškimi oblastmi. Dalje je bilo v opravilnem redu rečeno: »Strankam, ki se priznavajo k nemškemu občevalnemu jeziku, je dopisovati in na nemške vloge odgovarjati v nemškem jeziku; strankam, katerih občevalni jezik je slovenski, pa je dopisovati in na njihove vloge odgovar- jati v slovenskem jeziku tudi tedaj, če so njihove vloge bile pisane v kakem drugem jeziku.«'* Zadnja določba, ki daje res mož- nosti za osebno presojo narodnosti stranke, je seveda vzbudila takoj vihar v nemških vrstah in dunajski list »Deutsche Zeitung« je 18. junija 1896, št. 3789, objavil dopis iz Ljubljane pod naslovom »Vom ■ neuen Lai- bacher Biirgermeister«, v katerem ostro napada Hribarja zaradi njegovega odloč- nega nacionalnega stališča in posnemanja vsega češkega kot enojezičnih samosloven- skih napisov, samoslovenskih tiskovin, kot jih n. pr. izdaja mestni fizikat. Višek pa je baje sedaj — kot trdi dopisnik —, ko je takoj po prevzemu vseh poslov na občini iz- šlo striktno naročilo, da morajo reševati vse vloge Nemcev, za katere je znano, da ob- vladajo slovenščino, samo v slovenskem jeziku, kar je bila seveda samolastna inter- pretacija zadnjega stavka omenjenega 7. čl. opravilnega reda. Predsedstveni tajnik E. Lah je sicer poslal redakciji popravek, m pa znano, ali je bil objavljen.'' Dalje je bilo v 8. čl. opr. reda rečeno, da se zapis- niki sestavljajo, ako stranka izrecno ne zahteva drugače, v uradnem (t. j. v sloven- skem) jeziku." Kako natančen je bil Hribar pri vse- splošni vpeljavi slovenščine na magistratu, je videti tudi iz njegovega uradnega naro- čila 1. 1899 vsem referentom, da naj uradna potrdila na spisih, naj si bodo pisani v ka- terem koli jeziku, zapisujejo samo v slo- venskem jeziku (n. pr. »videl« namesto »gesehen« itd.)." Nekaterim uradnikom, ka- terim je slovenščina delala težave, je sam popravljal koncepte rešitev, kot že svojčas Grasselli.'® Sam je v ustnem občevanju z deželnimi predsedniki in c. kr. uradniki vedno uporabljal le slovenščino." LjuJbljanski občinski svet s slovensko ve- čino in pod energičnim Hribarjevim vod- stvom je v naslednji dobi odločno nastopal za pravice slovenščine v javnem življenju na vseh področjih, ki so se kakor koli ti- kala Ljubljane in Slovencev sploh in tako jasno pokazal, da je Ljubljana res glavno mesto Slovencev. Odločno so branili slo- venski uradni jezik mestne občine proti vsem, ki tega dejstva niso hoteli spoštovati. Največ sporov je obč. svet imel s kranjsko deželno vlado, kateri je načeloval v letih 1892—1905 baron Hein, ki ni skrival svo- jega nasprotstva do slovenskih narodnost- nih teženj.®" Ta je vedno pošiljala mestni občini oziroma magistratu le nemške do- pise, ne oziraje se na slovenski uradni je- zik magistrata, ki je njej pošiljal vse spise le v slovenskem jeziku. Ob nameravani gradnji »marodne hiše« v domobranski vo- jašnici je bila 1. 1905 ustanovljena komisija iz zastopnikov mestne občine in de- želnega odbora, torej dveh slovenskih zastopstev in vendar je bil zapisnik sestavljen v nemščini, enako tudi raz- sodba. Zato je personalno-pravni odsek pod dr. Trillerjem predlagal, da se naprosi župan, naj pismeno opozori deželno vlado, da je poslovni jezik mestne občine ljubljan- ske slovenski, »na kar naj se vsi uradi de- želne vlade blagoizvolijo ozirati pri dopiso- vanju mestni občini«. Ce bi to ostalo brez- uspešno, naj župan o tem poroča občin- skemu svetu.®' Zato je svet 31. decembra 1906, ko je deželna vlada poslala pritrditev k dogovoru za osuševalna dela na Barju v nemščini, vložil slovesen protest.®^ ge bolj je narasla napetost na obeh straneh po zna- nih septembrskih dogodkih 1. 1908. Ko je bilo v občinskem svetu govora o nemških dopisih ministrstev deželni vladi, je bilo sj>et govora tudi o tej, ki naj izdaja svoje razpise in rešuje slovenske vloge v sloven- ščini.®' Še odločneje so govorili na seji 142 CASOPIiS ZA SLOVENSiKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 19. februarja 1909, ko je dr. Triller v ime- nu personalno-pravnega odseka znova na- čel vprašanje slovenskega uradnega jezika. Magistrat dopisuje vsem c. kr. in avtonom- nim oblastvom v slovenščini. Toda deželna vlada in deželno predsedstvo odgovarjata dosledno le v nemškem jeziku, in to ne le v zadevah v prenesenem področju dela (t. j. v zadevah, ki jih mesto opravlja za državo), temveč tudi v zadevah v samosvojem pod- ročju, kjer je mestna občina enaka vsem drugim privatnim strankam. Odsek je o tem sklepal in prišel do zaključka, »da je skraj- ni čas, da občinski svet povzdigne svoj glas ter najodločneje protestira proti takemu postopanju deželne vlade, ker je le tedaj upati izboljšanja«. Po daljši debati je ob- činski svet sklenil, da se »c. kr. deželna vlada opozori, da pristoja mestni občini ljubljanski prav tako, kakor vsaki privatni slovenski stranki uzakonjena pravica, da jej c. kr. deželna vlada dopisuje ter izdaja vse sklepe, razsodila itd. v samosvojem ob- činskem delokrogu zgolj v slovenskem je- ziku, ki je poslovni jezik mestne občine in magistrata«. Magistratu se je naročilo, da ta sklep nemudoma sporoči deželni vladi in da ob prvem primeru, ko bi deželna vlada znova ne upoštevala omenjene pravice mest- ne občine ljubljanske, v njenem imenu vlo- ži pritožbo na državno sodišče na Dunaju.** Koliko je to opozorilo zaleglo, se ne ve, toda od takrat ni več pritožb proti deželni vladi v sejah občinskega sveta. Občinski svet je na predlog dr. J. Ku- šarja sprejel ob nekem nemškem dopisu fi- nančnega ravnateljstva sklep, da se opozori c. kr. finančna oblast, da je poslovni jezik mestnega magistrata slovenski ter se prosi, da pošilja dopise le v slovenskem jeziku.*' Tudi deželni komisiji za osuševanje Barja, ki je 1. 1907 občinskemu svetu tudi poslala nek nemški dopis, je občinski svet sklenil dopis zavrniti z vljudnim pozivom, naj z mestno občino dopisuje slovensko.** Enako se je občinski svet boril tudi za enakopravnost slovenščine pri višjih sodi- ščih, kjer je s Pražakovim odlokom z dne 18. aprila 1882 bila urejena raba sloven- ščine na Kranjskem, Spod. Štajerskem in Koroškem,*' a je graško višje sodišče od- klonilo slovenščino pri razpravi slovenskih strank. Zato je na predlog dr. Danila Ma- jarona sprejel občinski svet 5. julija 1898 sklep, da naj se zahteva višje sodišče za slo- venske dežele v Ljubljani.** Enako je bil sprejet na predlog dr. Tavčarja poziv vladi za enakopravnost slovenščine pri sodiščih na Koroškem v samoslovenskih in mešanih okrajih.*' Glede dopisovanja sodišč magi- stratu pa je 11. februarja 1908 dr. Triller obsodil predsedstvo deželnega sodišča, ki je poklicalo okrajno sodišče v Ljubljani, naj se opraviči zaradi slovenskih dopisov magi- stratu. Občinski svet je sklenil, da naj žu- pan povabi predsedstvo deželnega sodišča, naj zaukaže vsem podrejenim sodiščem, »da imajo dopisovati mestnemu magistratu ljubljanskemu izključno v slovenskem je- ziku«. Odgovor predsedstva naj se nato predloži v prvi prihodnji seji. Ravno tako naj župan nemudoma predloži občinskemu svetu vsak nemški dopis kakega okrajnega sodišča na Slovenskem.'* V zvezi s tem sklepom je personalno-pravni odsek 21. ju- lija 1908 predlagal občinskemu svetu, naj sklene, »da naj se zoper dosledno nemško dopisovanje c. kr. sodnih uradov mestnemu magistratu vloži pritožba na c. kr. juristič- no ministrstvo in predsedstvo c. kr. višjega sodišča v Gradcu« in da se mestnemu ma- gistratu naroči, da nemudoma izdela na podlagi materiala mestnega magistrata to pritožbo ter jo odpošlje na imenovana me- sta, kar je bilo sprejeto.'^ Občinski svet je pazil tudi na uveljav- ljanje slovenščine v šolah. Ko je žu- pan Hribar 29. aprila 1902 poročal o svoji udeležbi na proslavi 200-letnice uršulin- skega samostana, je ob tej priliki kritiziral zapostavljanje slovenščine na tej šoli.'^ Že jeseni 1896 je začela z delom mestna višja dekliška šola, ustanovljena na Hribarjevo pobudo, da bi se ženska mladina bolj izobrazila v narodnem duhu." Da pa je ob- Slovenska Bistrica: Stenska dekoraciju v glavni dvorani (Flurer, 1721) 143 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO činski svet zanimalo tudi slovensko vodstvo na ljubljanskih šolah, priča dejstvo, da je 1. 1907 občinski svetnik K. Meglic proti vo- lji kluba narodnih poslancev predlagal pro- test proti nameravanemu imenovanju nem- škega nacionalca Profta za ravnatelja na I. drž. gimnaziji, kjer je bilo 70"/» dijakov slovenskega rodu, ter predlagal, naj občin- ski svet zahteva, da se na večinoma sloven- skih gimnazijah imenujejo za ravnatelje Slovenci.'* V občinskem svetu je bilo sproženo tudi vjjrašanje samonemških vinjet za priporo- čena pisma na ljubljanski pošti z zahtevo po vsaj dvojezičnih,'' dalje je bil sprejet protest proti izrivanju slovenskega jezika pri javnih razglasih in napisih za potnike na gorenjski železnici ter zahteva, »da se slovenskemu jeziku v vsem prometu drž. železnic na slovenskem ozemlju nemudoma dejansko prizna popolnoma enakoprav- nost«.'« Občinski svet je sprejel 1. 1904 pro- test proti nameravanim samonemškim napi- som na bodoči bohinjski progi." Tudi je 1. 1909 dosegel odpravo nem'ških napisov na vozovih cestne železnice.'® Ljubljanskemu drsalnemu društvu, ki je izdajalo razne ob- jave in vstopnice le v nemškem jeziku, je na Hribarjevo pobudo mestni svet z 31. mar- cem 1906 odpovedal pogodbo o najemu rib- nika na podturnskem posestvu." Skozi vso Hribarjevo dobo pa se je vle- klo vprašanje slovenskih uličnih napisov. Že 1. 1892 je obč. svet sklenil, da naj se imena nekaterih ulic, cest in trgov spreme- nijo in označijo v slovenskem jeziku, »v bodoče pa naj se te označbe in imena sploh samo v slovenskem jeziku oznanijo«. De- želna vlada je izvršitev tega sklepa usta- vila glede na čl. 19 ustave (o enakoprav- nosti jezikov) in glede na posledice, ki bi jih izvršitev brez državnega odobrenja imela na kataster in zemljiško knjigo. Mi- nistrstvo za notranje zadeve je novembra to potrdilo. Na pritožbo mestne občine pa je upravno sodišče decembra 1893 odredbi deželne vlade in notr. ministrstva razvelja- vilo in priznalo, da spada v področje občin- skega sveta pravica določati imena ulic, cest in trgov v mestnem okrožju in da je to zadeva, ki se v prvi vrsti tiče občine same. Na to je 5. junija 1894 občinski svet sklenil, »da je dvojezične napise pri vseh ulicah, trgih in cestah mesta Ljubljane iz- premeniti tako, da se napravijo brez izje- me le v slovenskem jeziku«. Na priziv raz- nih Nemcev je deželni odbor 15. avgusta znova razveljavil ta sklep, na ponovno pri- tožbo mestne občine pa je upravno sodišče tokrat odlok deželnega odbora potrdilo. Nato je dal župan Hribar napraviti sloven- sko-nemške tablice, na katerih pa je pod slovenskim bil nemški napis šestkrat manj- ši od slovenskega — pač na podlagi razmer- ja slovenskega in nemškega prebivalstva. Seveda je to vzbudilo pri Nemcih besnost in sam deželni glavar baron Hein je Hri- barju skoraj upravičeno očital, da se nor- čuje iz Nemcev."" Zato je občinski svet 5. januarja 1897 sklenil, naj se v teku leta 1897 odpravijo dosedanje nemško^slovenske tablice in se nadomeste s slovensko-nem- škimi, na katerih pa naj bo slovenski tekst tako velik, kot so bili na prvotnih tablicah nemški napisi; vse do izvršitve pa ostanejo pribite tablice z velikimi slovenskimi in malimi nemškimi črkami. 3. oktobra 1899 je občinski svet ta sklep toliko izpremenil, da je sklenil, naj se na levem bregu Ljublja- nice nabijejo samoslovenske tablice in tudi v mestnem delu na desnem bregu naj osta- nejo samoslovenske tablice. Zaradi ponov- nega protesta ljubljanskih Nemcev (Uhl, Dzimski) je deželna vlada razsodila, da ostane v veljavi tozadevna odločba dežel- no vlade od 15. avgusta 1894 in da naj se vse samoslovenske tablice odstranijo in v smislu sklepa občinskega sveta od 5. ja- nuarja 1897 spremene v slovensko-nemške. Župan je dolžan ta sklep občinskega sveta izvršiti, ne pa da je dal dvojezične napise odstraniti in nabiti deloma samo slovenske, s čimer je prekoračil svojo pristojnost. Če- prav je občinski svet županov postopek kasneje odobril, je ta sklep v nasprotju z razsodbo dež. odbora. Ministrstvo je res za- radi pritožbe ljubljanskih Nemcev 17. jan. 1900 razveljavilo županov ukrep in sklep občinskega sveta od 3. oktobra 1899 ter iz- vršitev prepovedalo, ker sta župan in ob- činski svet prekoračila svojo pristojnost, saj se morata ravnati po navodilih višje in- stance. Upravno sodišče je 8. marca 1901 pritožbo občine zavrnilo. Nato je občinski svet 11. junija 1907 znova sklenil na pod- lagi sklepa občinskega sveta z dne 24. ju- nija 1892, da se v županovem poročilu z dne 16. decembra 1905 navedenim ulicam in trgom dajo v seji 31. decembra 1905 nasve- tovana imena in, da se dajo le-tem samo slo- venske tablice. Enako je znova sklenil, da se imena vseh cest, ulic in trgov napravijo samo v slovenskem jeziku, magistratu pa naročil, naj se pri deželnem odboru izposluje pritrditev k temu.'"' K temu sklepu so 15. julija priložili še peticijo za odstranitev vseh dvojezičnih napisov in nadomestitev s samo slovenskimi, kot sta občinska sveta v 144 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Mariboru in Celju sklenila, da mora izgi- niti tudi s hiš vsak slovenski napis. — To peticijo je podpisalo 7172 prebivalcev.'"^ Tudi Politično društvo za Krakovo in Trno- vo je v posebni resoluciji navdušeno po- zdravljalo sklep občinske seje od 11. junija o samo slovenskih napisih. Tudi to resolu- cijo so poslali deželnemu odboru in obenem zahtevali hitro rešitev prošnje za pritrdi- tev."" Vendar ni deželni odbor v tej zadevi ničesar odločil. Šele dogodki 20. septembra 1908 so znova postavili v ospredje tudi to vprašanje. Na seji 23. septembra je občin- ski svetnik dr. Majaron sporočil, da je v minulih dneh prišlo do sprememb pri napi- sih trgovin. Lastniki so sami odstranili dvo- jezičnost. Slovenski trgovci imajo le slo- venske napise, nemški pa nemške. Lastnica pa je tudi mestna občina in ta ima tudi dvojezične napise. Govornikovemu vzkli- ku: »Ti morajo od sedaj naprej izginiti!« je sledilo burno odobravanje. Dr. Majaron je zahteval, naj se takoj reši sklep občin- skega sveta od 11. junija 1907, ki je še ved- no ležal pri deželnem odboru.'"'* Rešen pa seveda v stari Avstro-Ogrski ni bil nikoli. V zvezi z uličnimi tablicami je bilo na seji 20. julija 1909 govora o F. Staudacher- ja in Lini Kreuter-Galletovi, ki sta ob sa- mo slovenskih hišnih tablicah dala nabiti tudi nemške. Na pismeno naročilo magi- strata, da morata nemške tablice odstraniti, je Staudacher to storil, Galletova pa ne, tako da je magistrat dal tablice odstraniti. Ko sta oba vložila priziv, ga je občinski svet zavrnil, češ da nemška napisa ne ustre- zata resnici, ker v Ljubljani ni nobene »Nonnen-Gasse« in »Franz Josef Strasse« Yeč.'"' Kolikor je Hribar bil vnet za pravice slovenskega jezika v občinskem poslovanju in sploh v javnem življenju mesta, pa je kot realist v korist mestne občine včasih tudi malo odstopil od svojega doslednega stališča. Ko je veleposestnik in industrijalec M. Samassa 1. 1904 odstopil mestni občini brezplačno neko parcelo, je ob tej priliki predložil občini v podpis nemški reverz. V občinskem svetu se je ob tem rcverzu vne- la ostra debata; Plantan je zahteval, da naj se taka obveznica izda le v slovenščini, dr. Kušar pa je poudarjal, da se v občin- skem svetu sliši že preveč nemščine. Hribar je bil proti takemu ostremu načinu, češ da bi bil Samassa užaljen in da je vsaka de- bata odveč, ker je Samassa naredil občini %eliko uslugo. Ob tej priliki je Hribar zno- va poudaril: »Mi stojimo vedno strogo na stališču narodne enakopravnosti in pozabiti ni, da sem prav jaz vpeljal od 1. 1896 dalje na magistratu skoraj izključno slovensko uradovanje«. Ko je bil pri glasovanju z 11:8 glasovom sprejet Hribarjev predlog za podpis nemškega reverza, je dr. Kušar vlo- žil protest in obdolžil Samasso koristolov- stva, češ on že ve, zakaj je podaril parcelo, čemur je Hribar ostro ugovarjal in imeno- val Samasso »plemenitega meščana«, ki ni noben koristolovec. V isti seji se je ob neki sporni zadevi med E. G. Mayerjem in J. Plantanom znova oglasil dr. Kušar, češ da je poročilo o tej zadevi »nekak mixtum compositum slovenskih in nemških vlog«, ter predlagal, da se v bodoče poskrbijo za občin*ski svet izključno slovenska poročila. Občinski svet ljubljanski ni dolžan poslu- šati nemške vloge, zato naj se razprava o tej zadevi odgodi vse dotlej, da bo možno poročati o njej samo slovenski. Nato se je oglasil Hribar in izjavil, da je bil referat slovenski, priziv (Mayerjev) pa nemški. Ce bi se vse vloge prevajale, bi bil potreben poseben uradnik, toda včasih je težko po- dati vse nianse, ki so v originalu. Ce pa predlagatelj zahteva, da se mu priziv po- sloveni, se to lahko zgodi takoj, če pred- logu pritrdi občinski svet. Dr. Kušar je nato izjavil, da zahteva zase slovenski pre- vod, toda pri glasovanju njegov predlog ni bil sprejet.'"" Za dr. Tavčarjevega županovanja ni pri- šlo glede slovenščine do kakih razprav v občinskem svetu. Slovensko uradovanje, ki ga je Hribar dokončno vpeljal, je dobro funkcioniralo. Ko so kasneje Nemci zopet dobili svoje zastopnike v mestnem svetu, je na seji 6. marca 1913 ob debati o novi služ- beni pragmatiki za magistralne uradnike v imenu nemških občinskih svetnikov Pammer predlagal k čl. 1 dostavek pod točko 6., da mora biti vsak mestni uradnik vešč obeh deželnih jezikov. Pri glasovanju je bil ta predlog odklonjen.'"' Nato so nemški ob- činski svetniki dr. Ambrositsch in tovariši vložili zoper ta sklep pritožbo pri deželnem predsedstvu, ki jo je pa zavrnilo.'"* Za mestnega uradnika je torej zadostovalo znanje slovenščine. Med prvo svetovno vojno so druga usod- nejša vprašanja nekako odrinila to temo iz razprav občinskega sveta. Zadeva z ulični- mi tablicami je mirovala, verjetno se ni- komur ni zdelo preveč oportuno, da bi jo sprožil v tej dobi, ko ni bilo preveč varno kazati svojo slovensko narodno zavest.'"" Zmaga zaveznikov in propad Avstro- Ogrske sta dokončno rešila tudi še vsa ne- rešena jezikovna vprašanja. Na seji dne 145 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29. oktobra 1918, ko je občinski svet priznal Jugoslavijo in Narodno viječe v Zagrebu kot vrhovno oblast, je župan dr. Tavčar spo- ročil tudi sledeče: »Ex praesidio in via facti sem odločil, da je odslej naprej na mest- nem magistratu izključni uradni jezik slo- venski ter se bo odslej nadalje dopisovalo z vsemi uradi in oblastvi, torej tudi z voja- škimi le slovensko.« To sporočilo je bilo sprejeto z odobravanjem."" OPOMBE Vse ciitLiiaflie arhilvaTije so, če ni drugače navedeno, iz Mestnega arkiva v Ljuhljani. i. J. Mal, iZgodovina isJov. narada, stT. 661. — 2. Ibid., str. 745, 782—5. — 5. Ibid., str. 788. — 4. Ibid., 790. — 5. Fischel, Materialien zur Sprachenfrage in Osterreich, 3-35 in 524; Mal, o. d., atr. 793. — 6. Mal, o. d., str. 797—799. — ?. Ibid., str. 889. — 8. Cod III/2-^l«51,, fol. 21,59'; Mal, o. d., str. 807. — 9. Reg 1/527, 9, brez štev. — 10. I. Hribar, Moji spomini I, str. 277. — I/. Reg 1/499, 1, št. 1916. — 12. Reg 1/327, 9, št. 3.306/1848. — 17. Prijatelj, Slovenska kul.turno- politična in slovstvena zgodovina 1848—1895, I. knjiga, Btr. 61—^62. — 14. Mestrai arhiv, fasc. Zadeve mestnega sveta 1851 dn ,1952. — 15. Prijatelj, o. d., str. 75. — 16. Cod III/1.1850, fol, 32. — 17. Reg. II/16hII/2, št. 17/1861. — IS. Cod III/2-1851, fol. 55—4. — 19. F. Škerl, Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe 1860—1869. Ljubljana 1858, st. 3. — 20. Magi- stratica acta, fasc. 20. — 21. Cod III/11-1860, foJ. 35—35'; Škerl, o. d., str. 4. — 22. Cod I11/12-1S61, fol. 49; Skerl, o. d., str. 12. — 25. Cod IIl/12-d861, fol. 59. — 24. Ibid., fol. 60; Skerl, o. d., str. 12. — 25. Skerl, o. d., str. 12. — 26. Magistratica aotn, fasc. 20 d. — 2?. Skerl, om. d., stran 13—5. — 28. Ibid., str. 40. — 29. Gad iII/16-1865, foL 34'—25'. — 70. Reg 1/632-4; Škerl, o. d., str. 11. — 31. Reg M/1.6-II/2, št. 1/1865. — 32. Cod 111/16:1865, fol. 84. — 33. Ibid., fol. 130'. — J4. Skerl, o. d., str. 41. — 35. Cod 111/17-1866, fol. 6a-62'; Škerl, o. d., str. 41. — 76. Cod IM/17-1866, fol. 124—104'. — 7i. Cod III/18-1867, fo.1. 42^3. — 38. Ibid., fol. 5. — 79. Ibid., f»l. 35'. — 40. Skerl, o. d., str. 41. — 41. Ibid., str. 62—3. — 42. Cod H.I/a2-187;l. fol. 2-2'. — 47. Cod 111/26-1875, fol. 5il'—52. — 44. Cod 1:11/27-1876, fol. 91. — 45. Ibid., fol. 105—105'. - 46. Cod III/31-1880, fol. 56'. — 47. Cod III/32- 1881, fol. 39'—40. — 48. Mal, o. d., str. 797. — 49. ttpibar, o. d., str. 93. — 50. Magistratica acta, fasc. 20. — 5/. Gestrin- Melik, Slovenska zgodovina 1813^1914, str. 107; Hribar, o. d., str. 94—98. — 52. Cod IIiI/53-188a, fol. 53. — 53. Ibid., fol. 60'—61. — 54. Hribar, o. d., str. 154. — 55. Cod 111/33- 1882, fol. 71. — 56. Ibid, fol. 74. — 5?. Ibid., fol. 95'. — 58. Cod III/54-1883, fol. 95—95'. — 59. Reg I/888-V/2, 8950/IS82. — 60. Cod 111/33-1883, fol. 1:35'--137; Reg 1/888-V/2, št. 8550/1882. — 61. Reg I/888-V/2, št. 8550/1882. — 62. Slov. Narod od 30. maja 1882, štev. 122. — 67. Lailbacher 'VVochen- blaltt od 3. junija 1S82, štev. 94. — 64. Cod 111/34-1883, fol. 26; Reg I/888-V/2, št. 8550/1882. — 65. Reg I/888-V/2, št. 8550/1882. — 66. Zbirka delovodnikov itn indeksov v hlALj. — 67. Cod 111/55-1884, fol. 5. — 68. Ibid., fol. 54-55'. — 69. Cod 111/38-1887, fol. 116'. — 70. Reg II/17-II/2, št. 13/1900. - 71. Cod MI/37-1886, fol. 40—41'. - 72. Cod III/44- 1894, fol. 109'—116'. — 77. Hribar, o. d., str. 275—278. — 74. Osnutek v Reg II/15-II/1, št. il65/1886'. — 75. Reg 11/17- II-/2, št. 72/18%. — 76. Gl. opombo 92. — 77. Reg 11/17^11/2, št. 89/1899. — 78. Hribar, o. d., str. 276. — 79. Ibid., str. 282. — 80. Mal, o. d., str. 1102, ill09. — 81. Cod III/63-1905, fol. 453—453'. — 82. Cod 111/64-1906, fol. 272'—3. — 83. Cod 111/66-1908, fol. 293'—4. — 84. Cod UI/67-1909, fol. 62-45'. — 85. Cod 111/62-1904, fol. 318'—319. — 86. Cod 111/65-1907, fol. 167"—168. — 87. Fischel, Das osterr. Sprachenrecht, str. 213-216. — 88. Cod 1II/51/2-1898, fol. 81'—83'. — 89. Cod 111/61-1803, fol. 388. — 90. Cod III/65-1908, fol. 39'-41'. — 91. libid., fol. 187. — 92. Cod 111/59-1902, fol. 195'—196. — 93. Hribar, o. d., str. 283. — 94. Cod 111/65-1907, fol. 150'— 133. — 95. Cod :111/61-1906, fol. 258. — 96. Cod 111/62-1904, fol. 86. — 97. Ibid., fol. 343'—345'. — 98. Cod III/67-1909, fol. 351'. — 99. Cod III/64-1906, fol. 11—11'; Hrihar, o. d., str. 381—2. — 100. Hribar, o. d., str. 284. — iOl. Cod 111/65-1907, fol. 1117'—laa. — m. Ibid., fol. 141—3. — 103. Ibid., fol. .185'. — 104. Cod III/66-1908, fol. 238'. — 105. Cod 111/67-1909, fol. 201'—202. — 106. Cod ,111/62-1904, fol. 253— 238, 241'—243. — 107. Cod III/71^1l915, fol. 52. — 108. Ibid., iol. 263'. - 109. Mal, o. d., str. 1112. — 110. Cod IIiI/76- 1918, fol. 155'. 146