tlTUPUSKA 1 KHJlZNCA I v CEUU Na pragu novega šolskega leta * že so se spet odprla šolska vrata učilnic v Zasavju. Učenke in učenci se bodo morali 'ponovno oprijeti svojih knjig ter premagovati učno snov. Po še nepopolnih podatkih, ker imajo nekatere šole še vpise, redne in naknadne, tudi nismo mogli zbrati točnih podatkov o številu na novo vpisanih dijakov in dijakinj v osemletke ter .višje šole v Zasavju (gimnazija, ekonomska srednja šola, tehnična srednja šola). Toda kot kaže, se ponekod osemletke bore ravno tako kot srednje šole s problemom prostorov, učnega kadra ter manjšimi materialnimi vprašanji. Kljub nepopolnim podatkom je videti, da se bo v letošnjem letu vpisalo v šole v Zasavju precejšnje število učencev, ki bodo šele letos prvič prestopili šolski prag. Vsekakor so, v najtežjem položaju tiste šole, ki nimajo niti primernih uči’ih prostorov niti zadostnega števila učnega kadra. Toda kot kaže, se je že v letošnjem letu tudi to delno zboljšalo. Že sedaj vemo, da bodo morali v marsikaterih osemletkah zaradi pomanjkanja prostorov uvesti tudi redni popoldanski pouk v paralelnih oddel- kih, kar bo vsekakor zelo obremenjevalo tiste šole, ki imajo premalo učnega kadra. Zanimivo je pa vsekakor tudi vprašanje, kako so uspele srednje šole rešiti problem tehničnega pouka. O tem- in o vseh ostalih problemih šol- stva v Zasavju vas bomo pa seznanili v naslednji številki našega tednika. Vsem dijakom in dijakinjam, učencem in učenkam pa želimo, da bi čim bolje in z velikimi uspehi premagovali vso učno snov. Vlak bratstva in enotnosti V petek, 14. septembra dopoldne, bo prispel na železniško postajo Trbovlje vlak »Bratstva in enotnosti«, s katerim se bodo pripeljali na trodnevni obisk nekdanji gostitelji slovenskih Izseljen- TEDNIK TRBOVLJE, 6. SEPTEMBRA 1962 e ŠTEVILKA 37 Leto XV # 20 din 101.000 ton premoga (ma) TRBOVLJE — V mesecu avgustu so rudarji z Rudnika rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik ne samo dosegli, pač pa tudi presegli, predvideni proizvodni načrt. Plan je predvideval proizvodnjo 92.080 ton rjavega Priprave na gradnjo TE Trbovlje II (ar) TRBOVLJE - V trboveljski termoelektrarni so v teku priprave, da čimprcj stečejo dela za izgradnjo nove elektrarne, ki bo dobila ime Termoelektrarna Trbovlje II. Potrbni načrti za ta nov objekt so že naročeni in morajo biti zgotovljeni do določenega roka. Važno je seveda, da morajo biti ti načrti tudi revizijsko pregledani. Nova elektrarna bi imela večjo moč, je pa tudi glede na razvoj industrije same kakor tudi glede na rudnike potrebno, da se z realizacijo tega projekta prične. Sedanja termoelektrarna ima ne • kaj sredstev zbranih, treba bo pa v Zasavju ostala sredstva v ta namen združiti in zagotoviti gradnjo nove elektrarne, ki bo stala na desnem bregu Save. premoga, nakopano je pa bilo kar 101.000 ton premoga. S tako produkcijo je bil presežen tudi operativni plan podjetja, ki je predvidel proizvodnjo 96.000 ton premoga. V mesecu avgustu so bile razmere v jamah v trboveljsko • hrastniškem rudniku ugodne, ob koncu meseca se je pa delno zmanjšala proizvodnja zaradi nekaterih objektivnih težav, ki pa bodo že v kratkem odpravljene. Omeniti velja, da je proizvodnja v tem mesecu potekala normalno, prav tako pa tudi vse ostalo delo na rudniku, čeprav je bilo odsotnih z dela precejšnje število članov delovnega kolektiva, ki so bili ta čas na letnem dopustu. Poseben prlpravljav-ni odbor pri občinskem odboru ZB NOV Trbovlje je že Izdelal podroben program bivanja gostov. Nekdanje gostitelje bodo v petek ob 9. url dopoldne pozdravili na železniški postaji mladinci In mladinke, pre-bivavcl Trbovelj, pozdravni govor pa bo Imel predsednik ZB NOV Trbovlje tovariš Gornik. Po pozdravnem govoru se bodo gostje odpeljali do Za-vraška in bodo šli peš do Delavskega doma, kjer jih bodo pozdravili zastopnik ObLO, mladinci, delavska godba ter občani. Po krat- ki proslavi pred Delavskim domom bodo odšli gostje na domove trboveljskih gostiteljev. Istega dne zvečer ob 18. uri bo pa v Delavskem domu slavnostna akademija, ki jo bo pripravil občinski svet Svobod in prosvetnih društev, ki bo pripravil tudi kulturni del programa. Naslednjega dne, 15. septembra, bodo odšli nekdanji slovenski gostitelji na enodnevni izlet po Sloveniji ter si bodo ogledali znana slovenska mesta ter nekatere turistične točke. V soboto, 16. septembra, bo sprejel goste tudi predsednik občinskega ljudskega odbora Trbovlje, kjer jim bodo razdelili tudi spominska darila (rudarske svetilke). Po sprejemu na ObLO odidejo gosti na piknik na Podmeji, kjer bo pripravljen pisan kulturno-zabavnl program. Ob slabem vremenu bo pogostitev gostov v avli Delavskega doma ali pa v občinski dvorani. Istega dne zvečer se bodo Trboveljčani poslovili na železniški postaji od svojih nekdanjih gostiteljev. Prav tako kot ob prihodu bodo goste pozdravili tudi pri odhodu delavska godba in pevski zbori DPD »Svobod«, poslovilni govor pa bo imel predsednik ObO SZDL Trbovlje tovariš Slavko Borštnar. Razgovori o aktualnih vprašanjih • KREPITI ODGOVOR- • NOST VODILNIH USLUŽBENCEV - iz posvetovanja v Litiji — stran 2 # PREDSTAVLJAMO VAM ZASAVSKE IZVOZNIKE - Perspektivne naloge izvoza uslug in opreme združenja »RUDIS« -stran 3 e RADESKI PRAZNIK — stran 6, 1 V nedeljo, 2., in v ponedeljek, 3. septembra, so bili po krajevnih organizacijah SZDL na področju trboveljske občine razgovori s političnim aktivom posameznih krajevnih organizacij SZDL, ki jih je sklical občinski odbor SZDL Trbovlje z namenom, da seznani politični aktiv s trenutno najaktualnejšimi nalogami in da oceni razpoloženje za njihovo Izvajanje. Tako so na razgovorih s političnim aktivom med drugim razpravljali o sklicanju zborov zavarovancev in dru-«ih sestankih, na katerih bodo razpravljali o novem zakonu o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja in zakonu o zdravstveni službi, o sklicanju in vsebinskih pripravah na zbore občanov, ki bodo predvideno v času od 23. do 30. septembra, in na zbore proizva- jalcev v gospodarskih organizacijah, ki bodo pa predvideno od 15. do 22. septembra, zraven tega pa še o pripravah za razprave o osnutku nove zvezne ustave in novega občinskega statuta. Na razgovorih s političnim aktivom posameznih krajevnih organizacij SZDL na področju trboveljske občine so pa govorili tudi o vsebinskih, kadrovskih in organizacij- skih pripravah na sestanke podružnic in konferenc krajevnih organizacij SZDL, ki bodo na področju trboveljske občine predvideno v novembru. Seveda je pa stekla beseda tudi o delu odborov krajevnih organizacij, podružnic in sekcij, o samostojnosti in iniciativnosti v delu, o proučevanju gradiva IV. plenuma CK ZKJ, nekaterih organizacijskih zadevah, pro- OB KONCU SEPTEMBRA OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA ZAGSrJE (ma) Zagorje — V Zagorju so sredi priprav na občni zbor občinskega sindikalnega sveta, ki bo predvideno zadnji teden v septembru. Delegatom za občni zbor, ki so jih izvolili na zadnjih občnih zborih sindikalnih podružnic. bodo že pred občnim zborom dostavili poročila. Računajo, da bodo na samem občnem zboru največ govorili o aktualnih gospodarskih zadevah in vprašanjih perspektivnega razvoja posameznih gospodarskih organizacij. štorih, klubskem življenj ter o sodelovanju odbore krajevnih organizacij SZD z ostalimi organizacijami i društvi na terenu. Na neki terih razgovorih so pa posv< tili posebno pozornost del in politični vlogi članov Zvt ze komunistov v krajevni organizacijah SZDL. Martin Klinar, novi predsednik ObLO SZDL Hrastnik (ar) HRASTNIK - Prejšnji teden, v četrtek, 30. avgusta se je v Hrastniku sešel plenum občinskega odbora SZDL, kjer so razpravljali o izobraževanju in delu delavske univerze v kraju. Na tem plenumu so za novega predsednika občinskega odbora Socialistične zveze izvolili Martina Klinarja. Prejšnji predsednik Franc Grešak odhaja v politično šolo. T Naloge članov ZK v podjetjih Če ocenjujemo delo članov ZK po gospodarskih organizacijah, lahko ugotovimo, da se je po pismu IK CK ZKJ v osnovnih organizacijah in med člani ZK izvršila v določeni , meri stabilizacija na najvažnejša področja, ki so izredno aktualna in ki jih tu- di nakazuje IV. plenum CK ZKJ. Razprave glede gospodarskih problemov se še vedno proučujejo preveč načelno v smislu ponavljanja stališč višjih organov ZK, ne pa toliko s prilagajanjem in konkretiziranjem teh stališč na dane razmere v okviru dela komunistov v gospodarskih organizacijah v trboveljski komuni. Tako je bilo v lanskem letu opaziti pri sprejemanju družbenega plana, da nekatere gospodarske organizacije nimajo orientacije na zvišanja glede na svoje zmoglji- Krepiti odgovornost vodilnih uslužbencev Prejšnji teden so v Litiji na posebnem posvetovanju, ki ga je sklical občinski komite Zveze komunistov in ki sta se ga med drugimi udeležila tudi* organizacijski sekretar OK ZK Ljubljana Janez Hočevar in Marolt iz OSS Ljubljana, razpravljali tudi o dosedanjem delu organizacij in članov Zveze komunistov in o nalogah v prihodnje. Ugotovili so, da so člani ZK ponekod že začeli konkretno uresničevati naloge, ki stoje pred njimi in je mogoče že zapisati, da se so npr. člani ZK v LITIJSKI PREDILNICI reševanja nekaterih aktualnih polltično-gospo-darskih problemov lotili z vso resnostjo. Posebno pozornost so pri tem posvetili nagrajevanju po delu, pri čemer so .ugotovili, da je bil sistem nagrajevanja v bistvu dober, da pa so se pojavile nekatere anomalije, ki so jih že odpravili. Na zasedanjih organov samoupravljanja so zastopali stališče, da Je treba izboljšati disciplino tudi med mojstri. Manj uspehov so dosegli v INDUSTRIJI USNJA, KRZNA, KONFEKCIJE IN LAHKE OBUTVE V ŠMARTNEM, čeprav so v konfekciji z boljšo organizacijo dela dvignili storilnost, zraven tega pa uspeli, da je sprejel delavski svet konkretne predloge za utrditev discipline, nasprotovali so pa tudi nepravilnostim na relaciji mojster — prolzvkjavev. člani ZK v tej tovarni bodo pa morali odločneje postaviti še zahteve za rešitev nekaterih perečih vprašanj, med katere sodijo prav gotovo osebni dohodki zaposlenih v upravi, norme in kadrovske zadeve. Povprečni osebni dohodki zaposlenih V PROIZVODNJI so se namreč letos ZNIŽALI v primerjavi z lanskim letom za 2 ODSTOTKA, V UPRAVI PA SO SE POVEČALI ZA 13,8 ODSTOTKA. Zavoljo tega bo treba v celoti spremeniti pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov, hkrati pa utrditi sistem normiranja. .Čestokrat je namreč slišati pritožbe na račun sistema normiranja, saj se norme spreminjajo tako pogosto, da proizva-javcl ne morejo izračunati, koliko osebnih dohodkov bodo prejeli v enem mesecu zaradi večjih proizvodnih prizadevanj. Nerešena so • pa tudi vprašanja okrog kadrovske zasedbe vodilnih mest v podjetju in upravi ter okrog štipendiranja, saj tovarna trenutno štipendira le dva. Vzporedno s tem bo pa kazalo v Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem pri Litiji vskla-diti tudi odnose med prodajo in proizvodnjo, saj doslej ni nobene odgovornosti za slabo proizvodnjo oziroma slabo prodajo. V LESNI INDUSTRIJI V LITIJI so člani Zveze komunistov vseskozi spremljali gibanje proizvodnje, da so sproti odpravljali subjektivne slabosti "in dosegli pravo delovno vzdušje. Organizacija ZK v tej litijski industrijski gospodarski organizaciji je postala v zadnjem času vse bolj Inicl-ator in pobudnik nove smeri pri oblikovanju stališč In predlogov za renta-bilnejše poslovanje, za doseganje boljših proizvodnih rezultatov, za pravilnejši sistem delitve osebnih dohodkov ln zakonitosti v poslovanju. V litijski Lesni Industriji prihaja vse bolj do izraza tudi demokratičnost, kritika In samokritika, kar vse prispeva k hitrejšemu odpravljanju napak In slabosti. Pa tudi sindikalna podružnica predstavlja v kolektivu avtoritativno politično organizacijo, ki vsklajuje —odnose in bistveno prispeva k še večji in boljši proizvodnji In storilnosti. — čeprav v KRESNIšKI INDUSTRIJI APNA niso dosegli vseh predvidenih planskih predvidevanj, niti ne dosežene proizvodnje Iz lanskega leta, ni mogoče trditi, da člani ZK te go- spodarske organizacije niso spremljali gospodarske problematike, poudariti pa velja, da je bila razprava vse preveč splošna in bolj Informativnega značaja, pri tem pa osnovna organizacija ZK v kresniški industriji apna ni analitično ocenjevala in sproti spremljala celotno problematiko v kolektivu, ni sprejemala stališča do izredno važnih vprašanj tako perspektivnega razvoja podjetja in investicijske politike. Sicer je sama osnovna organizacija ZK v tej gospodarski organizaciji seznanjena s problemi, vendar pa sama metoda dela oži njen vpliv. Poleg rešitve nekaterih proizvod nih vprašanj pa čaka čla ne ZK v Kresniški indu stri ji apna še delo v zve zl z decentralizacijo de lavskega samoupravljanja, čeprav že imajo svete ekonomskih enot, ki pa nimajo širših pooblastil in imajo samo posvetovavni značaj. Podobno kot v litijski poslovni enoti Rudnikov svinca in topilnice Mežica tudi v nekaterih drugih manjših litijskih gospodarskih organizacijah člani in organizacije ZK niso dovolj poglobljeno obravnavale svoje problematike, zraven tega pa še vprašanja okrog utrditve delavskega samoupravljanja, odprave slabih medsebojnih odnosov v kolektivih, utrditve delovne discipline in iskanja spod-budnejših načinov nagrajevanja. Bolj sistematično bodo pa morali tudi spremljati gospodarjenje in utrjevati odgovornost vodilnih uslužbencev do obveznosti kolektiva In odpravljati napake, ki sc pojavljajo zaradi slabe kadrovske zasedbe posameznih mest. Skupaj z organ) delavskega samoupravljanja bodo pa morali pripraviti tudi programe perspektivnega razvoja gospodarskih organizacij in dati podnoro proizvodnemu sodelovanju. M LIPOVŠEK vos ti. Opaža se pa tudi, da so tako plani proizvodnje kot tudi investicijski plani šli mimo razprav, tako med komunisti kot tudi med kolektivi. Takšno obravnavanje plana ne daje zagotovila za mobilizacijo tako komunistov kot tudi vseh članov kolektiva za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima podjetje. Komunisti, predvsem v samoupravnih organih, bodo morali načeti vprašanje nadaljnje rasti proizvodnje in izpolnjevanje plana veliko bolj energično in se poslavljati na stališče usmerjanja planske proizvodnje glede na zmogljivosti, povečanje storilnosti, razširjanje asortimenta proizvodnje ter stalne skrbi nenehnega proučevanja tržišča. Sedanja stopnja izpolnjevanja plana kaže, da je bil popolnoma upravičen poseg v popravke oziroma zviševanje planirane proizvodnje in da so komunisti po gospodarskih organizacijah vse premalo kritični do tega vprašanja. V letošnjem letu so Šli z dvomi v izpolnjevanje proiz- vodnih nalog. Vidimo pa, da' je pismo IK CK ZKJ in orientacija komunistov na kritično presojanje tako neposredno svojega dela kot tudi. angažiranje v reševanju gospodarskih vprašanj v gospodarskih organizacijah pripomoglo, da so se v prvem polletju dosegli zadovoljivi proiz-" vodni rezultati. Ugotovimo pa lahko, da so osnovne organizacije v vseh podjetjih razpravljale o problemih, ki se porajajo v proizvodnji, da' pa je predvsem v manjših - gospodarskih organizacijah izostalo med članstvom ZK sprejemanje .stališč ter konkretizacija nalog na vseh področjih dela. Ugotavljajo, da tako sekretarji osnovnih organizacij kot tudi članstvo ZK v gospodarskih organizacijah niso seznanjeni z najvažnejšo problematiko, ki se poraja v podjetjih in tako tudi ne morejo ocenjevati ter vplivati s svojo orientacijo na reševanje bistvenih problemov. To se rjdi v Tovarni pohištva, Me-taliji in Mehaniki. J. Savšek Enotna mnenja m stališča Na zadnjem plenumu občinskega odbora SZDL v Hrastniku so razpravljali o potrebi izobraževanja in o bodočem delu tamkajšnje delavske univerze na tem področju. Po poročilih in razpravi, ki je bila zelo plodna. je plenum zavzel enotno stališče in mnenje, da je treba izobraževanju oziroma Delavski univerzi v Hrastniku nuditi vso moralno in materialno podporo. Plenum je ugotovil, da je bil na področju izobraževanja v prejšnji sezoni storjen lep • napredek, vendar je bilo to delo še premalo načrtno, ker niso vsi enotno izvajali plan izobraževanja. Program za prihodnjo sezono je trenutno le še okviren. Zato i.o plenum sprejel sklep, da je treba od vseh organizacij, društev in gospodarskih organizacij kakor tudi od krajevnih odborov dobiti načrt izobraževanja v bodoči sezoni, nadalje da sporoče še svoje želje, nato pa se na podlagi zbranih podatkov napravi načrt izobraževanja za celotno komuno. Mnenja pa so bili, da izobraževanje v celoti opravlja delavska univerza, kateri je treba zagotoviti potrebna denarna sredstva. Odbori SZDL naj koordinirajo delo z delavsko univerzo, prav tako tudi Svobode in prosvetna društva, saj se precejšen del izobraževalne dejavriosti vrši tudi po klubih, V p-ihodnji sezoni pripravlja DU v Hrastniku vrsto se- minarjev, šolo za ataPše, Solo za mlade zakonce, Jezikovne tečaje in podobno. V svojem programu pa imajo v komuni tudi delo na področju izvenarmadne vzgoje ter strokovne tečaje za gospodarske organizacije. Ob tem seveda niso pozabili na politično-ideološko izobraževanje kakor tudi na poljudno-znan-slvena predavanja. Mnogo so razpravljali tudi o tem, ali naj potujoči kino še opravlja svojo nalogo, ker so se namreč filmi podražili skoraj za 100 %. Mnenja so bili, da je treba s temi filmskimi predstavami nadaljevati, vendar naj se napravi zadevni program in predvajajo res kvalitetni filmi z \ zgojno vsebino. — Se posebej so dali poudarek izobraževanju po krajevnih odborih SZDL. Sklenili so, naj vsaka krajevna organizacija napravi svoj program in ga vskladi s celotnim programom delavske univerze in občinskega odbora Socialistične zveze. -ar. -ZASAVSKI TEDNIK,- glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje 0 Ureja uredniški odbor 0 Glavni urednik Stane SuSTAR 0 Odgovorni urednik Marjan LIPOVŠEK 0 Tiska CP »Gorenjski tisk. v Kranju 0 Uredništvo In uprava TRBOVLJE, Trg revolucije ll/II; telefon 80-191, poštni predal 82 0 Tekoči račun pri Narodni banki Trbovlje 600-13-3 146 0 Letna naročnina 726 din (z dostavnino) mesečna 600 din (z. dostavnino) 0 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Naloge izvoza opreme in uslug združenja Rudis Poslovno združenje Rudarske industrijske skupnosti »RUDIS« iz Trbovelj je zadnje čase osredotočilo svoje delo na obdelavo tržišč Severne Afrike, Bližnjega Vzhoda, Indije in Indonezije. Tako so upravi rudarstva v Združeni arabski republiki predložili več ponudb, od katerih so tri že proučili in priznali za ugodnejše od konkurenčnih ponudb velikih kapitalističnih družb. »RUDIS« je ponudil predvsem inženiring usluge in organizacijo proizvodnje v rudnikih železa in fosfatov. Za delo združenja »RUDIS« je postalo zanimivo v zadnjem letu tržišče Maroka. Francoski strokovnjaki zapuščajo delo v operativi in žele obdržali samo vodilna mesta v vrhovni upravi. Ti položaji naj bi jim namreč omogočil plasirati francosko opremo in inženiring usluge. Predstavnik člana »RUDIS« je v mesecu avgustu v Maroku proučeval prilike in na podlagi njegovih ugotovitev bodo izdelali načrt nadaljnjega •dela. Pripravljajo se pa tudi za nastop v Tunisu, kjer se rudarstvo pričenja razvijati. Računajo pa tudi, da bodo kaj kmr-lu navezali stike tudi z Alžirijo. Ministrstvo za industrijo Libije se Zanima za sodelovanje združenja »RU-dis« pri organizaciji tamkajšnjih rudnikov in sta jim že bili predloženi dve ponudbi. Na Bližnjem Vzhodu je »RUDIS« ponudil svoje sodelovanje pri raziskavah, projektiranju in organizaciji izkoriščanja rudnikov fosfatov in železa. Ponudbe proučujejo pristojni organi. Veliko zanimanje vlada Za nastop poslovnega združenja »RUDIS« predvsem v Siriji. V Indijo je »RUDIS« ponudil rudarsko opremo in obstoji upanje za plasiranje ponudene opreme. Pri prodaji rudarske opreme so težave, ker cene naše rudarske opreme niso konkurenčne. Z Litostrojem bo »RUDIS« sodeloval pri izgradnji rudnika in železarne v Indiji. Ta dela bodo trajala predvideno štiri leta. Na tržišča zahodne Evrope bo »RUDIS« ponudil projektantske usluge, s čimer že doslej uspešno nastopa. Zapisati velja, da je treba za plasiranje rudarske opreme in uslug dolgotrajnih priprav in študijev. Investitorji dalj časa proučujejo predlagane ponudbe, pozneje je pa treba rešiti še vprašanje investicij. icf -f: - *: ■ V , - f Jl£w . f- tise:*-L l <| V zagorskem Lesno-industrijelem pod jel u so na tesnem s potrebnimi obratnimi prostori. Na majhnem prostoru, ki ga uporabljajo še poslovalnica SAP-Turist biroja, Komunanlo podjetje in Komunalno črko t karsko pleskarsko podjetje, sta mizarski in žagarski obrat JLIP ter skladišče hlodovine in rezanega lesa Letni plan bodo presegli 6 Predstavljamo vam zasavske izvoznike Lesno industrijsko podjetje iz Zagorja sodi med tiste gospodarske organizacije, ki v letošnjem letu z uspehom izpolnjujejo proizvodne naloge. Predvideni letni plan realizacije v višini 280 milijonov din so ob polletju dosegli z 51,88%. Žagarska obrata sta v tem času razrezala 47,2% predvidene količine hlodovine (10.000 kub. m), v mizarskem obratu so pa izdelali do konca junija 55,64% predvidenih (5.200 komadov) SVEA elementov. Plan razreza na žagarskih obratih ni bil dosežen zaradi popravila polno-jarmenika, vendar računajo, da bodo do konca leta razbrali predvideno hlodovine. Direktor podjetja MILAN GORJUP je v razgovoru naglasil tudi nekatere težave, s katerimi se vbada kolektiv Lesno industrijskega podjetja iz Zagorja. Problem predstavljajo predvsem majhni prostori. Žagarski obrati so zdaj na neprimernih prostorih v središču mesta, zastarel je pa tudi strojni pank, zaradi česar nastajajo zastoji v proizvodnji. V podjetju se precej vbadajo z rekonstrukcijo žagarskih obratov. Potrebni načrti, investicijski načrt in glavni načrt so že izdelani, vendar pa podjetju doslej še niso kljub številnim urgencam na ObLO Zagorje V drugem polletju še bolje V podjetju Elektro-Trbov-lje v Trbovljah so v prvih šestih mesecih letos dosegli skoro 226 milijonov din celotnega dohodka oziroma za 11,2% več, kot je bilo predvideno s planom. V podjetju so ob polletju dosegli ugodno tudi druge proizvodne rezultate, vendar naglašajo, da bodo poslovni uspehi v drugem polletju še boljši. Omeniti je treba, da so bili v Elcktro-Trbovlje v razdobju januar— junij redno v finančnih težavah, ki so jih premagovali le z izrednimi ukrepi in intenzivnim delom celotnega delovnega kolektiva in jih že skoro v celoti odpravili. večati zmogljivost glavnih oz. razdelilnih naprav, in sicer razdelilnih transformatorskih postaj 35/10 kV v Trbovljah in Zagorju, ter z istim tempom nadaljevati z gradbenimi in montažnimi deli na RfP Hrastnik. Za letos predvidena finančna sredstva ne bodo zadostovala za najnujnejša dela na teh objektih. Zato je delavski svet Elektro-Trbovlje odobril dodatna sredstva za ta nujna investicijska dela iz rezervnih in neizkoriščenih sredstev amortizacijskega sklada iz 1. 1961 in 1962. sko-socialno službo v podjetju ustanovili tudi nov referat za kadrovsko-socialno službo. , V podjetju Elektro-Trbov-lje tudi ugotavljajo, da potrebujejo nekaj novega kadra z visoko in srednjo strokovno izobrazbo. V ta na- mesccih letos se je povečala men so odprli 3 nova delov- zultate. Vse kaže v Primerjavi z lanskim letom na mesta za inženirje - pri- tudi v zagonskem rudniku za-za 30%, v mesecu juniju le- pravnike in 2 delovni mesti Ker se je v zadnjem času močno povečala prodaja električne energije, v prvih V Zagorskem rudniku uvajajo jamske jeklene stojke (ar) TRBOVLJE — Vse do pred kratkega v rudniku v Zagorju niso vgrajevali v jami jeklenih stojk, ki nadomeščajo lesene. Sedaj so jih pa pričeli uporabljati tudi zagorskih jamah jim je poslala Strojna tovarna Trbovlje. Prvi poskusi s temi stojkami so zelo pohvalni in kažejo izvrstne re- dodelili lokacijo. Kolektiv množino- razmišlja, da bi zbral lanskoletna in letošnja prosta sredstva skladov, da bi sodeloval vplivalo na pocenitev na natečaju za dodelitev sred- vanjske izgradnje. V štev tako, da bi že prihodnje leto začeli z deli. Investicija za žagardlce obrate bi znašala skoro 100 milijonov din, po končanih delih bi pa bilo med drugim mogoče precej povečati tudi izvoz (o izvozu Lesno industrijskega ped etja Zagorje bomo pisali v prihodnji številki Zasavske- zmogljivosti tega obrata vsaj za 50%. Ugotavljajo, da nimajo problemov v prodaji teh elementov ,pač pa v proizvodnji, oziroma točneje v povečanju proizvodnje. Zlasti v zadnjem času pripravljajo plasma teh poizvodov preko novoustanovljenega Združenja investitorjev LRS, ki bo zajelo vso stanovanjsko izgradnjo na področju Slovenije. Od 20. do 30. septembra bo pa na gospodarskem razstavišču v Ljubljani razstava tipske opreme. Opremo bo ocenjevala posebna strokovna komisija, na podlagi teh ccen bo pa Združenje investitorjev LRS forsiralo tisto tipsko opremo, ki bo najbolj kvalitetna, funkcionalna in dostopna po ceni, kar vse naj bi stano-Lesno industrijskem podjetju v Zagorju upajo na uspeh na tej razstavi, saj je bila že na podobni razstavi 1960. SVEA kuhinjska oprema ocenjena za najboljšo in nagrajena z zlato medaljo. V podjetju si prizadevajo, da bi kar najbolj Izboljšali kvaliteto, zraven tega pa pri« ga tednika v rubriki »Pred- pravljajo za prihodnje leto stavi 'amo vam zas. vike izvoznike« skupaj z izvoznimi prizadevanji Lesne industrije Liti'a). Zaradi neprimernih presterov in zastarelega stojnega parka pedjerie zaznamuje za . Okrog 3t% večje Te stojke razumljivo kolektiv. stroške kot bi bili sicer ob normalni proizvodnji. Ta pa precej bremeni pripravnike. čeli v večji meri uporabljati V zadnjih letih posvečajo precejšnjo pozornost obratu končnih Izdelkov, t. j. mizarskemu obratu. Uspeli sd osvojiti seri'sko proizvodnjo da bodo SVEA kuhin s!Uh elementov. Kljub vsem naporom pa še ne marajo zadostiti vsem potrebam trž'šča po tej Izredno tos pa v primerjavi z istim za tehnike — sečem lani kar za 43 %, stoji pred kolektivom Elek- eno leto. Zraven tega so z čimer bodo prihranili znatne ,,;i »pieml. Zato razmišljajo. tro-Trbovlje naloga takoj po- ozirom na nerazvito kadrov- količine lesa. da ti prihodnje leto povečali mesecem lani kar za 43%, Pripravniška doba bo "trajala ieklen° -'amsko P»dporje, s kbriVhmlkri^alrt kuhtoj presenečenje za tržišče, teko za trgovsko mrežo Ikot za investitorje. Ker je mizarski obrat zdaj opremljen večinoma s sodobnimi stroji, ti precej vplivajo na večjo proizvodnjo. Proizvodnjo bi pa lahko še povečali, če bi še letiš dobili nove prostore, ki jih zdaj zaseda SAP in M morati preselitev poslovalnice SAP-Turist biroja prav vsi podpreti. Izvedeli smo še ,da v Lesno industrijskem podjetja v Zagorju ob Savi upajo, da bodo letni plan ne samo dosegli pač pa tudi presegli za okrog 10%, seveda ob velikem prizadevanju vsega kolektiva. M. L. Praznik v Podkumu Pregled enoletnega dela Ob lanskoletnem praznovanju krajevnega praznika si je krajevna skupnost prebivav-cev Podfcuma zastavila precejšnje naloge, tako na gospodarskem kot splošnem kulturnem področju. Zadnje dni, še posebej pa v nedeljo, pa eo Podkumčani lahko ob letošnjem krajevnem prazniku z veseljem ugotovili, da je večino lani zastavljenih nalog opravljenih. Nekajletna želja vaščanov Podkuma In bližnjih zaselkov je bila, da bi obnovili porušeno cesto skozi Sklen-trovec in tako omogočili pre- voz delavcev in ostalih pre-bivavcev iz Podkuma in drugih vasi v Zagorje-in drugam. Sedmega avgusta je prvič skozi šklendrovško sotesko zapeljal avtobus, 15. avgusta je pa začela redilo obratovati avtobusna proga Zagorje — Sklendrovec — Fodkum, ki je do sedaj odmaknjeno vas približala upravnemu in industrijskemu središču občine. Po uvedbi splošnega kmetijskega zavarovanja se je po-, kazala poterba, da se zaradi oddaljenosti od zdravstvenega doma uredi v kraju zdrav- Del nove ceste skozi slSkovito tesen Sklendrovec stvena postaja. Dobra volja domačega prebivavstva in uprave Zdravstvenega doma Zagorje je to željo v celoti uresničila. Danes lahko dobe prebivavci Podkuma dvakrat tedensko zdravniško pomoč, ki jo nudi splošni zdravnik, zraven tega pa v kraj redno prihaja tudi zdrvnik, ki pomaga in daje nasvete otrokom in materam. Nova vaška razsvetljava, ki tudi ponoči kaže podobo Podkuma, je predvsem zasluga elektrifikacijskega odbora in prizadevnosti monterja Dominika Trošta. Kmetovavci so se letos prvič poslu žili strojne pomoči pri košnji. Kmetijska zadruga je namreč kupila motorno kosilnico, obenem pa za delo usposobila strojnika. Kmetovavci pa zdaj žele, da bi kmetijska zadruga Zagorje tudi v bodoče skrbela, da se dosedanji strojni park še razširi in s tem omogoči kme-tovavcem pomoč pri delu. Velika pridobitev za požarno varnost je pa bil nakup gasivskega avtomobila, s katerim bodo lahko nudili še hitrejšo pomoč v primeru nesreče. Vsakdo, ki obišče že doslej znano, a še vedno premalo znano turistično točko v bližini črnih revirjev — Pod-kum, lahko opazi lepo urejene domove v vasi, med njimi tudi dom najmlajših, ki si v šoli nabirajo svoje prvo znanje. Šolsko poslopje je bilo v zadnjih dveh letih z razumevanjem zagorskega občinskega ljudskega odbora znotraj in zunaj urejeno. Vse te pomembne pridobitve so si vaščani Podkuma ob nedeljskem praznovanju krajevnega praznika vpisali v kroniko svojega kraja. Praznik so počastili z nekaterimi prireditvami, na večer pred praznikom so po okoliških hribih zakurili kresove, sredi vasi pa postavili mlaj. V nedeljo so skupaj s številnimi gosti slavili spomin na Šolsko poslopje v Podkumu septembrske dni 1945. leta, so se domačini vrnili iz nemških taborišč. Slavje je bilo prisrčno, k temu eo pa prispevali tudi gostilničarji, ki so dali čisti dobiček tega dne na voljo prosvetnemu društvu za popravilo doma, saj obnova doma že dolgo opozarja Podkumčane. Seveda so si Podkumčani tudi ob letošnjem krajevnem prazniku zastavili nove naloge. Med njimi izstopa obnova prosvetnega doma. Želijo si tudi, da bi bil v vasi kaj kmalu vodovod. Seveda pa je želja še več. Računajo, da bodo vse te želje in naloge s prizadevanjem prebivavcev tudi izpolnili in da bodo prihodnje leto v septembru lahko ugotavljali, da je bilo delo vaščanov spet uspešno. Taka je jayna J. K. v Podkumu razsvetljava To je pa Zadružni dom v Podkumu. Verjetno bi bilo mogoče zbrati toPEco sredstev, da bi Koča Lovske družine Podkttm je poslala v zadnjem času ga ometali z zunanje strani priljubljena nedeljska Izletniška točka šctvilnih Zagorjanov de ljudstvo koga ljubi, JE TO LENIN Tovariš Janez Za-hrastnik, sekretar občinskega komiteja ZK v Hrastniku, je bil v juliju s skupino Jugoslovanov na krajšem turističnem potovanju po Sovjetski zvezi. Ogledali so si nekatera i vjveč ja središča kulture, tehnike in oblasti te dežele. O svojih vtisih že nekaj časa govori na že uobičaje-nih informativnih konferencah v raznih krajih komune, ki se zelo močno obiskane. Tokrat mora ustreči tudi tistim delavcem, ki so v času konference bili na delovnem mestu in ob primerni priložnosti ponoviti pripovedovanje o vtisih iz Sovjetske »veze. Spričo takšnega zanimanja smo se odločili, da podamo vtise tovariša Za-hrastnika tudi v reportažni obliki in v nadaljevanjih v našem tedniku. Takole pripoveduje: i i & knjige tudi zelo poceni. To jim nedvomno omogoča izredno velika naklada knjig. Podobno je tudi z gramofonskimi ploščami. Te jim pomagajo pri učenju tujih jezikov in sploh pri učenju. Gramofonske plošče s predavanji so splošna potreba. — Težko je dajati ocene o Sovjetski zvezi, če človek dežele ne vidi in ne doživi. Prav zaradi tega včasih podajamo netočne ocene in prikaze te dežele. Govorim o vtisih nevtralnega opazovalca brez posebnega poglabljanja. Prav zaradi tega sem nekatere tovariše, ki so želeli slišati o »umazani in črni Rusiji« ne- Lenin v letu. ko je končal gimnazijo (Simbirsk 1B8) dvomno razočaral. Prav tako sem razočaral tudi tiste, ki želijo slišati o rožnati deželi, kjer je vse-najboljše. Nedvomno je najmočnejši vtis ta, da je Sovjetska zveza v bistvu podoba Jugoslavije iz 1948. leta. To predvsem v političnem smislu. Zlasti vzbuja po*ornost silovita propagandna psihoza. Propaganda je povsod prisotna. Tako kot so pri nas ob avtomobilskih cestah velike tabld, ki opozarjajo na razne servise in ponujajo proizvodnjo, je tam povsod videti množico takih tabel z gesli Partiji, miru, delu... Gesla slišite na radiu v avtobusih, na ulicah, v podzemni železnici. Enako v mestih kot na vaseh, v tovarnah in v kolhozih. Vsepovsod so vidni tudi ogromni prikazi gospodarskih uspehov *n pozivov, naslovljenih državljanom. Razumljivo je, da je tudi vpliv take propagande obču- ten. Človek se ne more znebiti občutka, da je ustvarjanje takšne psihoze v Sovjetski zvezi tudi potrebno. Vzporedno s tem se vsiljuje človeku zapažanje, da je to velika dežela velike administracije. Povsod so velike zgradbe s po 5000 admini-strativcev. Nešteto je ministrstev in drugih oblastvenih sedežev. Vse cene so določene od države — od šivanke dalje. Ogromna je vloga Partije, ki vključuje tudi oblast. Najbolj pomembne osebe v tovarnah, kolhozih, rajonih in drugih obsegih so — partijski sekretarji. Nedvomno je, da Partija v Sovjetski zvezi ureja • sleherno posameznost v tamkajšnjem življenju. Seveda je vpliv na posameznika in na celotni tok življenja potemtakem ogromen Ob vsem tem je zanimivo, da je v Sovjetski zvezi povsod prisotna elementarna veličina ljudstva. To so silno ponosni ljudje. V njih je velika ljubezen do svoje zemlje. Veliko je spoštovanje do pridobitev revolucije in sploh do revolucije. Značilno je, da z enako mero spoštovanja govorijo o našem ljudstvu in njegovi revoluciji. Poznajo jo tako dobro v podrobnosti, da jim ni potrebno pojasnjevati .dogodkov v Kragujevcu. Seveda poznajo zelo dobro tudi vse uspehe Sovjetske zveze, zlasti pa vse, kar je v zvezi z osvajanjem vesolja. To govori o visoki zavesti ljudstva, katerega splošna poteza je želja po znanju. Ta potreba po znanju se zlasti izraža v branju. Berejo povsod — v parkih, v avtobusih, v podzemnih železnicah. Berejo z enako vnemo sedemletni otroci kot sedemdesetletni starci. Ni redkost, če .kol h ožili k kupi naenkrat po 20 do 30 knjig — vseh vnst. Potem me ni presenetilo niti to, da sem v parku srečal preprosto žensko z zvezkom Prešernovih poezij — seveda v ruščini in med branjem. Knjigarne so tudi najbolj založene trgovine. Seveda so Lenin v študentskih lelih (Samara 1890) Prav tako pa je tudj zanima-nje za glasbo z gramofonskih 'plošč. Razen klasične glasbe je zelo priljubljena narodna glasba. Potem šele pridejo zabavne melodije. Te pa so za naše pojme tamkaj' nekoliko zastarele. Razumljivo je, da se zanje najbolj zanima mladina. Povsod pa je prisotna državljanska disciplina. Na mestih, kjer se ustavljajo av-totaksiji, je včasih vrsta dolga. Sestavlja jo tudi po 100 in 300 ljudi. Toda če pride na vrsto mati z otrokom, ji dajo prednost — brez ugovora. Mirne vrste nastajajo tudi pred trgovinami. Vrste pred trgovinami so nekaj običajnega. Potrošnikom ni v vsem ustreženo in velike izbire ni. Kljub temu pa je potrebam državljanov v skromnih obsegih zadovoljeno. Je pač tako, da še vedno dajejo prednost tehničnemu razvoju in seveda tudi oborožitvi. Tržišče je pač strogo administrativno urejeno. V avtobusih in podzemni železnici ni kondukterjev, ni blagajn. Vsakdo položi pet kopejk v za to določeno mesto in odtrga listek, ki je vozovnica z enotno ceno. Kljub temu, da sem vztrajal ure in ure pri tem, da bi videl koga, ki ne bo plačal, pa tega nisem doživel. V gneči dajejo denar iz roke v roko in potem na enak način pridejo do voznega listka. Prav tako je pri vhodu v Metro. Avtomati označujejo čas, ko je prehod zaprt in ko ni. Čeprav ga ne bi bilo potrebno ubogati, ga ubogajo. Posebno pozorni so na čistočo. Predvsem v Leningradu. Nekoliko manj v Moskvi. Toda za naše pojme je čistoča v mejah neuresničljivosti. Če kdo odvrže kakšen odpadek. je to prav gotovo tujec. Imel šeni priložnost videti bolgarske goste ob kršenju pravil o čistoči. Pred gledališčem v Leningradu je eden izmed njih odvrgel ogorek na cesto. Miličnik se ni oziral na dejstvo, da so to tujci. Pristopil je k njim in opozoril kršitelja na pri njih uveljavljen red in ga poprosil, naj stopi dvajset korakov nazaj, pobere ogorek in ga ponese štirideset korakov dalje, kjer je košara za odpadke. In še nekaj: če ljudstvo ljubi koga, potem je to prav gotovo Lenin. Ne zaradi tega, ker je Leninovih kipov, slik in knjig veliko. Predvsem' zaradi njega samega. Ena zadnjih Leninovih fotografij (38. 11. 1921) Zaradi njegove ustvarjalnosti, ki jo je spremljala preprostost in skromnost. Vsak tretji državljan nosi pripeto Leninovo podobo v obliki značke. Vsi govorijo o njem s spoštovanjem. Morebiti je tako čustvovanje vzpodbudilo še Stalinovo obdobje. Najbolj obiskana mesta v Sovjetski zvezi so vsekakor kraji, v katerih je živel kdajkoli Lenin. Te kraje obiskujejo v velikih množicah preprosti ljudje. Napačno bi bilo. misliti, da so to predvsem turisti. Tako je v bistvu povprečje vtisov, ki si jih človek nabere s poti po Sovjetski zvezi. Med prijaznimi ljudmi je mogoče zaslediti veliko simpatije do našega ljudstva. Celo veliko več kot pa do ljudstev držav, ki so članice njihovega lastnega vzhodnega' bloka. Resničnih čustev pač ni mogoče diktirati niti skriti. Seveda so tudi tamkaj različni pojavi, ki ne morejo biti. všeč turistom in prav tako ne ugajajo njim samim. Toda ti pojavu niso karakteristični in jih zaradi tega ni mogoče sprejemati kot značilnosti te dežele. . Križarka Auiora, s katere so izstrelili prve lopovske strele v revoluciji. Križarka je zdaj muzej mmm ■ Radeče praznuj e| o nega razvoja in napredka svojega kraja. Vsi so sodelovali na ta ali oni način, da imajo tudi Radeče danes dru- Jesenski dan - malo me- žično preseljevanje naših odpor naših ljudi proti oku- okoličani - največ ea dan steče ob Savi bo letos praz- ljudi z domače grude. Toda patorju in končno je prišel 8. septembra 1945 - 11,0 osnovalo enajstič svoj krajevni vse strahote in grozote, ki dan vstajenja našega ljud, bajajo Radeče z ofc»tico ta praznik kot spomin na jesen- so se dogajale v letih 1941 stva. V septembrskih dneh dan letos že enajstič svoj ske mrzle dni leta 1941. Stari do 1945 v naših krajih, niso leta 1945 so se pričeli vrača- krajevni praznik, in mladi se spominjajo neve- strle odpora slovenskega ljud- ti iz štiriletnega izgnanstva Praznujejo svoj pra^k vsi Sačno podobo kot pred ena-seli svoje preteklosti, kajti stva. Združilo se je v OF in tudi izseljeni Radečani in Radečani v znamenju nebeh- indvajsetimi leti. ta je bila leta 1941 pregren- pričelo z obroženim uporom " ka. Prehudo je bilo tisto proti okupatorju. Tudi Radc- usodno jesen, zato je ne bo- čani so doprinesli svoje žrtve do nikoli pozabili. Da, tisto in delež k naši veliki zmagi, strašno jesen enainštiridese- Po »zaslugi« domačih izdanega je okupator nalepil v javcev in plačancev okupator- Radečah velike lepake z rde- ja je padcl prvi ra Gosak 15,' firibar in Frece po 14. Cene 5 2,5. Zadravec in Antolič po 115. Ovnič 11, Opresnik 10, Woi.se 8,5, Vodišek. Vidergar in Kukovič po 6,5, Kokalj in Drago Pajk po 6, Anton Dro-hež in Cene po 4.5, pionirja Grrpner in Iglič pa po 1 in pol točke. VAŠ OBVEŠČEVAVEC Prodam moderen globok otroški voziček, — Naslov v upravi lista. Pevski zbor »Slavček« Svobode Center v Trbovljah vabi člane in prijatelje zbora na REDNI LETNI < OBČNI ZBOR, ki bo v četrtek, 6. t. m. ob 19. uri v društvenem' lokalu. (turistično društvo Trbovlje organizira v sodelovanju in izvedbi JADRAN TURISTA — poslovalnice Trbovlje v prvi polovici meseca oktobra enodnevni izlet v Celo-in na Vrbsko jezero, •ijave sprejema pisarna poslovalnice ali po telefo-tru 80-247 do zaHjučno 6' septembra. Cena potova-s kolektivnim potnim tom znaša 4.500 din. Potite s prijavami. m-___________________________ FILM Delavski dom v Tibov« 1: 7. do 10. septembra fancoski VV film »Ne-^ dvideno«; 11. do 13. septembra jugoslovanski CS .film »Poklican je peti 3«. Kino Svoboda — Trbovlje II: 6. septembra nemški barv. VV film »Indijski nagrobni spomenik«; 7. do 10. septembra francoski barvni film »Grbavi vitez«; 11. do 13. septembra slov. film »Nočni izlet«. Bino »Svobode II« v Hrastniku; 6. septembra ameriški barv. film »Pojmo v dežju«; 8. do 10. septembra CS film »Sinovi in 1«; 12. in 13. sep-tžmbra italij, film »Dolga noč 1943«. Delavski dom v Zagor-eeptembra italijanski film »Jez na Pacifiku«; 8. do 10. septembra ameriški barvni film »Nočni preboj«. Utija: 7. do 9. septem-ameriški CS film »Nemirna leta«; 11. in 12. septembra italijanski • barvni CS film »Carstvo sonca«. Šmartno: 6. septembra ti film »Zakon je zakon«; 8. im 9. septembra zah. nemški barvni film »Črni blisk«; 12. in 13. septembra ameriški film »Ko je kraU»v»'i komedija«. Iz naših kfaj ev GIBANJE PREBIVALSTVA TRBOVLJE Rodile so; Marija Senčar s ‘*fqeč 53 — deklico; Joža Kle-•t men iz Trbovelj, Novi dom št. 31 — deklico; Joža Pečnik iz Trbovelj, Gimnazijska 11 — deklico; Antonija Prijatelj iz Zagorja, Polje 3 — dečka; Nevenka Kuhar iz Hrastnika 83 — deklico; Frančiška Šinkovec iz Sevnice, Križ 44 — deklico; Marija Pusavnik iz Trbovelj, Kolodvorska 9 — deklico; Marija Ocepek iz Zagorja, Kandrše ll — deklico; Alojzija Juvan iz šemnika 44 — dečka. Poročili so se: Florijan Bož-jak, mizar iz Trbovelj, Majcnova 3, in Miraja Pograjce, uslužbenka iz Trbovelj, Kešetovo 15; Franc Guzelj, ključavničar iz Trbovelj, Šuštarjeva 25 in Marija Ferlič, delavka iz Trbovelj, Kolodvorska 15; Anton Butara, elektrovarilec iz Trbovelj, Kolodvorska 16 in Silva Virt, brivka iz Trbovelj, Nasipi 41. Umrli so: Jože Flis, upokojenec iz Trbovelj, Hohkrauto-va 13 — star 72 let; Marija Molka, roj. Hribar, gospodinja s Time 21 — stara 57 let; Marija Mervar, roj. Selan, upokojenka iz Trbovelj, Partizanska cesta 2 — stara 93 let; Marija Janežič, roj. Fakin, upokojenka iz Zagorja, Cesta 9. avgusta 44 ~ stara 81 let. HRASTNIK Rojstev (izven porodnišnice) ni bilo. Poročili so se: Rudolf Hudi-na, rudar z Dola 37 in Marija Plazar, delavka iz Br-nice 50; Peter Golouh, mizar s Turja 12 in Karolina Peklar, točajka z Gora 37; Franc Lupše, ključavničar iz Hrastnika 5 in Frančiška Kalčič, kuharica z Bučke 8; Milan Stramšak, šofer iz Ljubljane, Prijateljeva 18 in Ana Perc, kuharica iz Hrastnika 116. Umrla je: Amalija šentjurc, roj. Žagar, prevžitkarica iz Bmice 15 — stara 74 let. BREŽICE Rodile so: Terezija Pavlič iz Žadovenka 17 - dečka; Dragica Deržič iz Loč 54 — deklico; Mileva čudič iz Brežic, Gregorčičeva 13 — dečka; Anica KrŠč z Bizeljskega 15 — dečka; Fani žičkar iz CreŠnjfc 67 — dečka. Porok ni bilo. 'mrli so: Marija Sikole, upokojenka iz Sevnice, Kolodvorska 17 — stara 88 let; Dragica Jakovina, roj. Doj-čič, gospodinja iz Ključa, Mokrička 16 — stara 59 let; Janez Stanič, v. v. invalid iz Doljnih Skopic 6 — star 39 let. Radijski spored ČETRTEK — 6. septembra 8.35 Nekaj priljubljenih popevk; 9.10 »Vesele počitnice«; 11.00 Odmevi iz Mek-sika; 11.30 Majhen dopoldanski koncert zabavnih ansamblov; 12.05 Deset minut z Vaškim kvintetom, Božom in Miškom; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Milan Rovan: Zdravstveni pregledi sadnih ^drevesnic; 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Zabavna medigra; 17.05 Koncert po željah poslušav-cev; 18.10 50 minut turizma in melodij; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK — 7. septembra 8.35 Ritmi Latinske Amerike; 10.15 Od tod in ondod; 12.05 Kar po domače z Veselimi planšarji; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Šilc: Agrotehnika pšenice; 14.05 Glasbeni omnibus; 14.45 V tričetrtinskem taktu; 15.20 Napotki za turiste; 17.50 Trio Rudija Bardor-ferja; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.05 Glasbene razglednice; 20.15 Tedenski zunanje - politični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA — 8. septembra 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 9.10 Zabavni kaleidoskop; 9.45 Pesmi in plesi iz Romunije; 11.00 Iz zgodbe o Dr. Faustu; 12.05 Slovenske narodne; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Dušan Terčelj: Letošnje priprave na trgatev; 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 17.05 Gremo v kino; 18.30 Pet popevk za pet pevcev; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izse-Ijence. NEDELJA — 9. septembra 8.00 Mladinska radijska igra — Miljenko Mažun: Komandant Krsto Gora; 9.05 Trije mladi glasbeni avtorji; 10.00 Se pomnite, tovariši... Ob dvajsetletnici rojstva vojne mornarice; 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Odmevi z Balkana; 16.00 Humoreska tega tedna — Roda Roda: Najvišji vzpon duha; 17.05 Športna nedelja; 20.00 Vaša pesem — vaša melodija; 22.15 Ansambli in solisti RTV Ljubljana. PONEDELJEK -10. septembra 8.05 Zabavni kaleidoskop; 8.55 Za mlade radovedneže; 10.15 Od tod in ondod; 11.22 Tisoč pisanih taktov za dober tek; 12.05 Igra nam trio Avsenik; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Tone Marolt: Potrebna mehani- zacija za pridelovanje pšenice; 13.30 Iz zakladnice domače glasbe; 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 18.45 Novo v znanosti; 20.00 Z letošnjega festivala v Dubrovniku. TOREK — 11. septembra 8.05 Pesmi o planinah; 8.55 Radijska igra za nižjo stopnjo — Slavko Tiran: Zgodba o vzgojnem, tekaču; 9.50 Ob zvokih kmečke glasbe; 12.05 Vaški kvintet z Rezi- ko in Sonjo; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Rihar: Zazimovanje čebeljih družin; 14.05 Radijska šola za višjo- stopnjo — Rast melodije; 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 15.20 Zaplešimo v kolu; 15.30 V torek nasvidenje; 18.10 Mali plesni in-termezzo; 18.45 S knjižnega trga; 20.30 Radijska igra — Mimi Malenšek: Slepe miši. SREDA — 12. septembra 8.00 Pisan svet pravljic in zgodb; 11.00 Narodne z orkestrom v priredbi Vlada Goloba;. 11.15 Človek in zdravje; 12.05 Nekaj narodnih s harmoniko; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev); 15.20 Evropsko prvenstvo v atletiki — Svečana otvoritev (Prenos iz Beograda); 15.45 Slovenska zabavna glasba; 17.05 Šoferjem na pot; 18.13 Odmevi s festivalov; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Evropsko prvenstvo v atletiki (Prenos iz Beograda); 21.00 Zavrtimo našo glasbeno ruleto. NAROČAJTE IN KUPUJTE Zasavski TEDNIK Jezni mož na cesti — Kaj pa se jezite, oča? sem pobaral ob cesti moža, ki se je jezil. — Oh, kaj se ne bi, pravi, novo cesto delajo, nič nimam proti njej, samo obljubo naj izpolnijo in mi ob hiši stopnišče napravijo, kot je bilo domenjeno, sedaj pa noče nobeden nič slišati o tem, le drug na drugega se izgovarjajo. Pa sem ga potolažil, da če je to delo v načrtu, ga bodo sigurno napravili. 83 let je star oča Anton Novak. Povsod po svetu je bil, tudi v Ameriki je delal v rudniku. Iz prve svetovne je vedel povedati, kako je takrat bilo, in iz druge je pripovedoval nešteto doživljajev. Takrat se je najbolj, bal, ko je imel pod posteljo skritega kurirja, v hiši pa je bilo polno Nemcev. Vendar se je vse srečno končalo. »Jezni mož», Novakov Tone iz Radeč AKTIVA TRGOVSKO PODJETJE VITAMINKA TRBOVLJE Bilanca na dan 31. decembra 1 Jfil PAS1”A I. Viri stalnih sredstev Poslovni sklad .... Sklad skupne porabe I. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnovnih sredstev . 18,123 Sedanja vrednost sredstev skupne po- II. Druge oblike sredstev Banka in blagajna ..*••• 4,540 Kupci in druge terjatve • • • 1,659 8,568 Druea aktiva • 1,576 Skupaj . . 34,466 Rezervni sklad in drugi skladi II. Druge oblike virov sedslev Krediti prt banki .... Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva.................... Računovodju: Goleč Erika. 1. r Predsednik upravnega odbora: Bočko Vida 1. r. r Skupaj . . • Direktor: Bovham Emil 1. r. v 000 din 14,373 39 493 7,373 11,234 954 34,466 10 e Zamvau te**k • «. 37 * #. IX. Utt Toda njeno zmagoslavje je bilo kratkotrajno. Ravno ko je krčmar hotel- odkleniti vrata male sobe, se je zaslišalo močno trkanje "po vratih v hišo. Kmalu nato so vstopili v gostilnico trije uniformirani možakarji. fa njimi je stalo nekaj vojakov, r- V imenu kralja! je dejal vodnik, nihče se ne sme umakniti iz sobe. Ce bi se jastreb zapodil med ^vrabce, ne bi bilo toliko preplaha kot tisti trenutek. Nesrečni obiskovavci te zakotne luknje so s strahom gledali drug drugega. V očeh je bilo videti, kako si dajejo znamenja: - Poverjenik! Policija! Reši se, kdor se more! Medtem ko so sc nekateri bojazljivci skrili pod mizo, so hrabrejši razbili okenske šipe in hoteli pobegniti na vrt. Toda tu je bilo nanje uprtih deset pušk. Izhoda torej ni bilo! — Hiša je obkoljena! je spregovoril poverjenik. Vojaki imajo strogo povelje, da ustrele vsakega, ki bi poskušal pobegniti. Ce torej še želite živeti, se mimo predajte. Razbojniki so sprevideli, da ne morejo uiti in so mimo obstali v sobi. Cez nekaj trenutkov je bilo v gostilnici vse mirno. Perina je stala vsa trda pri vratih v malo sobo. Ta nenadni prihod policajev jo je čisto zlomil. Poverjenik je potegnil iz svojega žepa neki papir, ga prebral, kot da hoče osvežiti spomin, in zaklical: Auguste Goriou! — Augusto se je ponižno priklonil. — Jaz sem Goriou, spoštovani gospod, je dejal z drhtečim glasom. — Vi ste lastnik te hiše in gostilničar? KAV1ER DE MONTEPIN 44 Maščevanje in ljubezen — Da, pošteno se trudim za svoj vsakdanji kruh: lovim ribe in jih prodajam tistim, ki prihajajo k meni. Ali me je morda kdo očrnil pri oblasteh? Koliko ljudi je, Jti hočejo popolnoma uničiti reveže! Toda moja vest je čista in sc bom lahko opravičil, če bi me kdo hotel očrniti. Po tem samogovoru je Goriou s strahom čakal na odgovor poverjenika. Kljub temu, da je trdil, da ima čislo vest, je mrzlično premišljeval, zaradi katerega zločina ga mislijo prijeti. — Vaše ime je zelo sumljivo, da ne rečem, še kaj hujšega, mu je po kratkem molku dejal poverjenik. V vaši krčmi se zbirajo najbolj zna ni razbojniki celega Pariza. — Spoštovani gospod, moj poklic je takšen, da moram postreči ljudem vseh vrst. Razumeli boste, da ne morem poznati vsakega mojega gosta. Od njih ne zahtevam drugega, kot da mi za storjene usluge v redu plačajo. - Ali vam je znano, da je Pariz preplavi en s ponarejenim denarjem? — Tega ne vem. Mogoče je, a meni ni znano. — Tisto, kar pravite, je neverjetno. —■ Zakaj, spoštovani gospod? — Ker ste obdolženi, da sprejemate ponarejen denar. Krčmar si je kar oddahnil. On ni bil vpleicn v ta zlvčln, zato je sklepal, da mu ne grozi nohtna nevarnost. - Mislim, da so Usti. ki me obdolžujejo kaj takega, navadni lažnivci. t — To bomo takoj ugotovili, mu je dejal poverjenik in šepnil nekaj uslužbencu, ki je stal zraven njega. Poslal ga je po častnika, ki je pripeljal vojake. V sobo je stopilo več vojakov, tr v i da Je vsakega gosta čuval po en vojak. Goriu pa ej dobil stražo dveh mož. Uslužbenec je izvlekel iz žepa neki okrogel kos železa. Ta enostavni strojček je s kladivcem postavil na mizo. — Kaj le mislijo s tem? sc je sprašes-a! gostilničar. Njegovi radovednosti pa je bilo kmalu zadoščeno. — Začnite s preiskovanjem! je zaukazal poverjenik svojim ljudem. Policijski uslužbenci so se oprijeli dela in pretipali žepe razbojnikov. Poverjeni* sl je zapisal ime vsakega preiskanega gosta ter vsoto in vrsto denarja, ki so ga našli pri njem. Res je čudno! je mrmral. Vsaik od njih ima po en popolnoma nov louisdor! Ko pa je prjšel na vrsto GojAtu, so našli pri njem namesto enega kar peč novih zlatnikov. V mali denarnici Petine so pa našli razen nekaj srebrnega drobiža tudi dva nova louisdora, tista, ki jih je prejšnji * dan dobila od vojvodinje de Simeuse. — Sedaj smo skončali, je sporočil uslužbenec, ko so preiskali vse goste. — Izpraznili smo vsem žepe. — Prav, sedaj bomo pa prišli na glavno stvar, je dejal poverjenik in se približal mizi, na kateri je bila okrogla železna -plošča in kladivce. Krčmarjeva zamišljenost je dosegla vrhunec. Občutil je neki nemir, hkrati je pa zaslutil, da ga čaka nesreča. Poverjenik je vzel prvi zlatnik, ki so ga našli pri nekem razbojniku. Položil ga je na železno ploščo in zamahnil s kladivcem. Sumljiv louisdor se je razdrobil v male delčke, kakor da bi bil iz stekla. — Vraga! je v.f-liknil cinično. Tukaj ne ve nihče za ponarejeni denar — ali ne, mojster Go-, riou? Niste o tem sploh ničesar slišali? Krčmar je hotel prepričati poverjenika o svoji nedolžnosti, toda za to ni imel časa, kajti poverjenik je ukazal vojakom, da ga zvežejo, prav tako pa tudi-vse ostale razbojnike. Ta ukaz je bil neverjetno hitro izpolnjen. Potem so preiskusili še ostali denar. Učinek je bil vsepovsod enak. Denar, ki ga je Coquelieot razdelil med razbojnike, je prihajal iz delavnice za ponarejen denar. Nazadnje so preiskali še zlatnike, ki so jih našli pri Perini. Bili so pravi. — Gospod poverjenik! je prosila Perina z milim glasom. Ni prav, da me tukaj zadržujete. Meni ne morete ničesar očitati. Prosim vas, da me izpustite! — Molčite! se je zadrl poverjenik, ali pa bom dal zvezati tudi vas. Ko so se vojaki pripravljali na odhod, je Goriou začel vpiti: — Ne, ne morete me obdolžiti! Ta denar mi je pred nekaj urami dal Coquelicot, dva louisdora mi je pa dala tale ženska, je dejal in pokazal na Perino. — Zvežite tudi to žensko! — Toda ona je nedolžna, je nadaljeval Goriou- - Tudi njej je dal denar tisti prekleti Coquclicot. — Da, da, so začeli kričati tudi ostali razbojniki. Coquelicot nas je potegnil v nesrečo. Kako pa naj bi vedeli, da je to ponarejen denar? — Kdo je ta Coquelicot? je mirno vprašal poverjenik. Povejte, Goriou! - Vesel gost, ki se včasih oglasi v moji krčmi. — Kje stanuje? — Ne vem. — S čim se ukvarja? — Tudi tega ne vem povedati. - Kdaj ste ga zadnjikrat videli? — Nekaj ur pred vašim prihodom. — In vi trdite, da je vsakemu od vas dal po en zlatnik? — Da. — Zakaj? Alt je zahteval od vas kakšno uslugo? - Da. - Kakšno? — Da najdemo stanovanje nekega plemiča. — Kako se piše ta plemič? — Markiz Rene de Rieux. — In za tako majhno uslugo vam je toliko plačal? Ali menite, da jc Coquelicot tako bo- * — Ne, ni, spoštovani gospod. Nasprotno - revež je. Toda mislili smo, da denar ni njegov. — Čigav pa? - Tega nam ni povedal, mi ga pa nismo izpraševali. Poverjenik je s prezirom zmignil z rameni. - Teh laži ne morem več poslušati. To boste ponovili jutri pred preiskovalnim sodnikom. - Narednik, odpeljite te ljudi v vrsti po dva In dva, in vojaki naj drže puške pripravljene, če bi kdo bolel pobegniti. Odpeljite jih v Chatc-let, jaz bom preiskal hišo. - In jaz .gospod poverjenik? je vprašala Pe7 rina. Kaj bo pa z menoj? ___Tudi vas bomo odpeljali kakor vse ostale. - Toda to jc sramota! je vzkliknila Perina. Jaz sem nedolžna. To vam lahko dokažem. Da. jaz vem še mnogo več in lahko policiji veliko povem. Poznam poglavarja ponareievavcev denarja in vem, kje jc njegova delavnica. , (Dalje prihodnjič) N. Tatar: 24 Ukleti partizan Patrulja se je že približala na deset metrov. Podoficir je vprašal v nemščini, zakaj ta oddelek ne gre naprej. Komnen in Miraš sta odgovorila s hitrimi rafali. Vojaki so popadali. Četrti nemški vojak, ki je bil samo ranjen, je poskušal pobegniti, toda Miraš je pomeril nanj in ga za vedno ustavil. — Od tu se bomo morali umakniti, je pripomnil Miraš. — Zakaj? Ali misliš, da nas je kdo odkril? ga je vprašal Komnen. — Nikoli ne veš, kaj je kdo opazil od daleč, pravi Miraš. Na levo od njih je bil težko prehoden teren, ki so ga obšle enote, razvite v strelsko vrsto. Odšli so v tej smeri in našli primeren prostor, kjer so se ustavili. Letalsko brnenje, nenehen artilerijski ogenj in zmešnjava bitke so jim bili najboljše zaklonišče. Zaman so nekateri nemški oficirji trdili, da so njihove čete decimirane tudi s hrbta. Zaman so o tem obveščali štabe svojih bataljonov. Komandanti so vpili: — Panika! Izgovor zaradi neuspeha! Peščica banditov brez municije drži vaše čete že ure in jih razbija, kakor da bi imeli same strahopetce! Toda neki komandir je ugotovil, da jih mitraljez tolče s strmine, kjer so bili nekaj minut prej še Komnen in njegova tovariša. S četo je odšel v tej smeriin našel samo mrtve vojake patrulje. Preiščite tam gori teren do črte redkega drevja! Vojaki so se povzpeli do tiste črte. Pogledali 60 vsepovsod, toda treh borcev, katerih oči in cevi so jih budno spremljale, niso odkrili. — Ponovno se moramo preseliti je zaključil Komnen, vedoč, da bo nemška četa še vedno opazovala to smer. Po liniji so odšli v smer strmine Ljubi-nega groba, ker je cel nemški bataljon odšel visoko in pustil prosti teren. Kapetan Konrad Welzer je ležal na zemlji in z daljnogledom opazoval Ljubin grob. Razmišljal je o posameznostih povelja, ki bi ga moral dati za naslednji juriš. Ni se spomnil nobene ideje za povelje. Vse je bilo enostavno: čakati je bilo treba, da se konča četrti nalet letal in četrta minometalska in artilerijska priprava in da se juriša. Poklical je poročnika Schaumanna in mu ukazal: — Vaša četa je oslabljena, vendar jo morate spraviti do našega levega krila. Za vsako ceno se morate prebiti do roba jase in od tu pomagati ostalim četam, dokler ne prispejo do vaše linije. Potem pa preidite na zsiak: v juriš. — Razumem, gospod kapetan! je salutiral poročnik, sam pri sebi pa mislil: — Kako neumno je vse to! Ali je sploh še kakšno upanje, da bo kdo ostal živ tam gori na koti? — In še nekaj, poročnik: ni umika! Ukaz je: zavzeti jaso za vsako ceno. Mislim, da veste, kaj to pomeni. - Izpolnili bomo povelje! je odgovoril poročnik in čakal na dovoljenje, da se umakne. Kapetan mu je odzdravil, kar je pomenilo, da mu nima ničesar več povedati. Ko se je poročnik vrnil v četo, je legel zraven vojaka, ki je hrustal prepečenec-. - Ste še živi, Muller? mu je dejal, ne vedoč, zakaj. — Da, gospod poročnik, še sem živ. Iz naše čete ste ostali vi, jaz, Schickfuss in Remmer, odgovori vojak. — Imeli smo čast, boriti se na najtežjih linijah, je pristavil poročnik. - Da, gospod poročnik, na najtežjih linijah, je odgovoril vojak in umolknil. Kmalu so dobili povelje, da preidejo V napad. , — Ko zavzamemo to strmino, je borba končana, reče poročnik. - Ali je ta položaj tako važen? vpraša MUller s takim glasom, da si ga lahko razumel kot jiosmehovanje ali pa za naivnost. (Nadaljevanje sledi) mehaničnih lastnosti pri raz- nih materialih in da bo to , , . Ker navadni čevlji niso več v modi, si je neka italijanska njihovo odkritje najbrž ime- tvrdka umislila take ženske čevlje, na katerih so slike lo velik pomen v prihod- znanih filmskih igravcev, na našem posnetku Marlona nosti. Branda in Franka Sinatre Hammarskjoeldov testament Generalni tajnik OZN Dag tisoč 602 kroni (14.500 dolar- Stockholmu. V teh vsotah pa Hammanskjoeld, ki je tragič- jev) pasive. Tako je razvid- ni vključenih 50.000 dolarjev no preminul 13. sept. 1961, je no iz Hammarskjoeidovega Nobelove nagrade za-mir, Ilci zapustil za 710.645 kron (142 testamenta, ki je bil pred- mu je bila podeljena po nje-tisoč dolarjev) aktive in 72 ložen nekemu sodišču v govi smrti. Skupina sovjetskih strokovnjakov je s pomočjo ultrazvoka prišla do tako trdega aluminija, da z njim lahko režemo steklo. Strokov- njaki so izjavili, da s pomočjo ultrazvoka lahko pridemo do novih fizičnih in Vojna proti moški modi Več kot 3000 bravcev nekega chicaškega lista je sodelovalo v referendumu o »moški modi, ki jo je treba spremeniti.« Udeleženci referenduma so v svojih pismih protestirali, ker morajo moški tudi poleti nositi kravate in suknje. Tak način oblačenja je po sodbi prizadetih neprijeten in nehigieničen. jCravate preprečujejo obtok krvi v venah in arterijah vratu, za katere je znano, da so najpomemb-pejše. List poziva moške vsega sveta, naj protestirajo proti sedanji moški modi in predlagajo, naj bi moški poleti nosili dolge srajce z izrezom okrog vratu. Južnokorejska vlada je ulic za meščanke in prosti- družbeno zlo, ampak tudi va-pred kratkim praktično lega- tutke so' izvedli tudi v drugih žen ekonomski faktor, saj vse ldzirala prostitucijo, vendar južnokorejskih mestih. Pro- te žene v Južni Koreji pla-»tiho« in brez kakršnegakoli stitucija namreč ni samo čujejo davek na svojo »obrt«, zakona. ZANIMIVOSTI Nekega 'večera so se v osmih suelskih mestnih predelih pojavile javne oznake, k: so zaznamovale področja, skozi katera se lahko meščanke sprehajajo brez nevarnosti. Označili po so tudi ulice, ki so rezervirane samo za prostitutke. »Poštene« ulice so zaznamovane z rdečim signalom, predeli prostitucije pa z zelenim. Že pred dvema mesecema je -suelska policija opozarjala številne prostitutke, naj se registrirajo "pri oblasteh, pri tem pa jim je dajala dvomesečni rok, v katerem naj bi se naselile v zeleno označenih predelih. Podobno razdelitev mestnih Izgubljeni minister Kenijski finančni minister, ki je na povabilo britanskega ministra za Commonwealth obiskal London, je nameraval konec tedna preživeti v škotskem glavnem mestu Edinburgu. Na londonski železniški postaji pa je kenijski minister stopil v napačni vlak in je namesto v Edinburg odpotoval v neko angleško podeželsko mestece. Kraj njegovega bivanja je odkrila šele po večdnevnem iskanju britanska policija. Zagovor na plošči Štiriinpetdesetletni francoski advokat Jean-Louis Tixi-er Vignancourt, ki je branil voditelja teroristične organizacije OAS generala Salana pred sodiščem, je sklenil posneti na gramofonsko ploščo svoj zagovor, s katerim je menda rešil generala smrtne kazni. Ploščo so v Parizu že začeli prodajati. Ni še jasno, kdo bo ploščo kupil. Aluminij reže steklo Rdeče in zeleno -... Trbovlje — del obratov trboveljske Cementarne in železniška postaja Slep, a odličen kmetovavec Omer Marič iz vasi Hum-lišani pri Mostarju je slep že od leta 1943. Kot osemletni deček je izgubil vid in dobil hujše poškodbe pri eksploziji bombe, tki jo je našel na njivi. Toda Omer ni obupal; ko je prišel iz bolnice, se je začel ukvarjati s kmetijskimi deli. 2e v petnajstem letu je postal odličen kmetovavec. Zdaj Marič sadi, obdeluje, suši in celo sortira tobak. Vid mu nadomešča izredno razvit tip. Prav tako spreten je pri delu v sadovnjaku. Somerset Maugham — sloviti pisec Somerset se je odločil za prodajo vseh svojih silik, ker »ta čas na Gote d’Azur kradejo toliko umetniških del«.. Iz svoje hiše v Cap Ferratu je poslal v London na dražbo 35 umetnin. Velik problem je le s prodajo dveh Picassovih slik: na hrbtni strani »Smrti Harlekina« (vrednost okoli 140 milijonov dinarjev) je še drugi Picasso (vreden približno 50 milijonov dinarjev). Morda pa se bo le našel Mo, ki bo položil 190 milijonov dinarjev. j