NOVICE
URADNE OBJAVE
OBCtN
IURSKA B!STR!CA. !ZOLA, KOPER. P!RAN, POSTOJNA IN SEŽANA
^OFEB, 27. FEBRUARJA 1969
St. 3
V 8 E B ! N A
Občina Ilirska Bistrica
^ODLOČBA o imenovanju občinske volilne komisih
-SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta ^ območje med Vilharjevo in Sercerjevo ulico Ali" B^rS
Občina Izola
, ODLOK o prispevkih in davkih občanov v občini
-	ODLOK o občinskem prometnem davku v občini
-	ODLOK o določitvi območij zborov volivcev in doShbvi
veiiinih enot za voi.tve odbornikov in števila odbornika .M.nskega zbora .n zbora delovnih skupnosti ki se voli io v vsaki volilni eno-ti v občini Izola	^
Občina Koper
Krajevna skupnost Škofije
'zgM^Sk"^"" "Griega samoprispevka za naseij.
Občina Piran
—	ODLOK o prispevkih in davkih občanov v občini Piran
—	ODLOK o spremembi odloka o določitvi stopnje občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka, dela občinskega prispevka za izobraževanje in dela občinskega davka od prometa blaga na drobno
—	ODLOK o proračunu občine Piran za leto 1969
—	ODLOK o prevzemu ustanoviteljskih pravic do sklada za financiranje mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva
—	ODLOK o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov in števila odbornikov, ki se volijo v vsaki volilni enoti v skupščino občine Piran
—	ODREDBA o spremembi odredbe o nekatere proizvode in o določitvi drobno
.— ODLOČBA o imenovanju občinske volilne komisije Piran
določitvi ravni cen za marž v prometu na
OBčtNA tURSKA BISTRICA
Na podlagi 26. člena zakona o volitvah Mbomikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 11/63) in 66. člena statuta občine Minita Bistrica je skupščina občine Ilirska istrica na seji občinskega zbora in na % zbora delovnih skupnosti dne 30. ja-;j^l969 izdala
-* i .*	y
,	ODLOČBO
0	IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE
1.
V občinsko volilno komisijo za volitve Zbornikov v občinsko skupščino Ilirska [Bistrica se imenujejo:
M predsednika: Aleksander TERNOVEC, predsednik občinskega sodišča Ilirska Bistrica;
a namestnika predsednika: Marija MIKEC, sodnica občinskega sodišča v Postojni;
B tajnika: Radoslav ŠKRLJ, načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe občine Ilirska Bistrica;
B namestnika tajnika: Ludvik RUDE2, Mdnik za prekrške skupščine o-bčine Ilirska Bistrica;
B elana: Janko ŠABEC, tajnik skupščine občine Ilirska Bistrica;
^namestnika člana: Miro RINK, načelnik wdelka za gospodarstvo skupščine občne Ilirska Bistrica.
.	4.
Ta odločba začne veljati naslednji dan to objavi v Uradnih objavah.
$t.: 02-1/69-1
f'^ka Bistrica, 30. januarja 1969
Predsednik
Vitomir Dekleva, L r.
IL člena zakona o urbani-H'67) j branju (Uradni list SRS, št. bbčinn n za gospodarstvo skupščine ^ Bistrica na seji dne 17. te-
sprejel
O	JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE MED VILHARJEVO IN ŠERCERJEVO ULICO V ILIRSKI BISTRICI
I.
Osnutek zazidalnega načrta za območje med Vilharjevo in Sercerjevo ulico v Ilirski Bistrici se javno razgrne v Matični knjižnici v Ilirski Bistrici.
II.
Občani, državni organi ter delovne in druge organizacije lahko dajo pripombe in predloge k osnutku načrta v roku 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnih objavah.
Pripombe in predloge zbira občinski upravni organ, pristojen za urbanizem, ki skrbi tudi za strokovno tolmačenje osnutka načrta.
III.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 351-1/69-4/3
Ilirska Bistrica. 17. februarja 1969
Predsednik sveta
Alojz Stegu, I. r.
OBčtNA tZOLA
Na podlagi 9. in 14. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67, 36/67, 5/68, 27/68 in 40/68), 9. člena temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52/64) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. februarja 1969 sprejela
ODLOK
O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV V OBČINI IZOLA
L Splošne določbe
1.	člen
Prispevki in davki občanov v občini Izola sc določijo, obračunavajo in plaču-
jejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32/64, 52/66, 15/67, 31/67, 54/67 in 32/68), zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67, 36/67, 5/68, 27/68 in 40/68), temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52/64) in predpisih, izdanih na njihovi podlagi, ter po določbah tega odloka.
Ì,
II.	Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja
2.	člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu prispevek od delovnega razmerja) se plačuje po stopnji 2 %.
3.	člen
Od pavšalne osnove plačujejo prispevek od delovnega razmerja:
1.	gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih,
2.	osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih.
3.	ribiči, zaposleni v ribiških podjetjih, zadrugah in drugih ribiških organizacijah,
4.	lovci, zaposleni v lovskih organizacijah.
Mesečna pavšalna osnova iz prejšnjega odstavka znaša:
dinarjev 200.— 350.—
700.—
600.—
550.—
550.—
a)	za zavezanec pod zap. št. 1.
b)	za zavezance pod 2.
c)	za zavezance pod 3.
—	za kapitane in motoriste
—	za svečarje
—	za ribiče
d)	za lovce
4.	člen
Prispevek obračunava in plačuje izplačevalec osebnega dohodka.
III. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti
5.	člen
Območje občine Izola sc razvrsti v naslednje s<kupine katastrskih občin:	___t
M
"URADNE OBJAVE*
St. 3 —
27- februarja
—	v il. skupino: k. o. Izcla I in k. o. . Lazaret III,
j — v III. skupd.no: k. o. Izda II in k. o. Izda IH,
—	v IV. skupino: k. o. Korte I.
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po naslednjih stopnjah:
H. skupina:
Od osnove		Po stopnji
nad dinarjev	do dinarjev	%
	500	—
500	1.000	17
1.000	2.000	18
2.000	3.000	19
3.000	4.000	20
4.000	5.000	21
nad 5.000		22
HI. skupina:		
500	2.000	10
2.000	3.000	11
3.000	4.000	12
4.000	5.000	13
5.000	6.000	14
6000	7.000	15
7.000	8.000	16
nad 8.000		17
IV. skupina:		
500	3.000	5
3.000	3.500	6
3.500	4.000	7
4.000	5.000	8
nad 5.000		9
	Zap.š-t. -	Skupina dej a'
*	6. člen
Plačevanja občinskega prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne. presega 500 dinarjev.
7.	člen
Začasno so oproščeni plačevanja prispevka od kmetijstva dohodki od naslednjih zemljišč:
1.	zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezancev postala uporabna — za dobo 10 let;
2.	zemljišča z novimi vinogradi in breskvami — za 4 leta;
3.	zemljišča z noviini oljčnimi nasadi — za 10 let;
4.	zemljišča z ostalimi novimi sadovnjaki — za 8 let.
Na dohodke vinogradov in sadovnjakov, ki se več kot 30 % obnovijo z novimi sadikami, se za število let iz prejšnjega odstavka prizna oprostitev prispevka sorazmerno z odstotkom novo zasajenih sadik.
Začasna oprostitev teče od 1. januarja naslednjega leta po obnovi.
Olajšave po tem členu se priznajo samo, če so bila investicijska dela izvršena pod nadzorstvom pristojnih državnih organov.
!V. Prispevek iz osebnega dohodka
od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti
8.	člen
Najnižje osnove za odmero prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: »-prispevek od obrtnih dejavnosti«) za zavezance, ki plačujejo prispevek po dejanskem dohodku, znašajo:
Najnižja letna osnova dinarjev '
9
kovinarska	22.900
elektro	s	22.800
gradbena	23.000
kemična	26.000
tekstilna in usnjarska	19.000
osebne storitve	21.000
gostinska
a)	v mestu in predmestju	33.000
b)	ob cestah 1. in III. reda ter v turistično
pomembnih krajih	28.000
c)	v ostalih krajih	22.000
avtoprevoznika :
a)	prevoz potnikov	20.000
b)	prevoz blaga	26.000
ostale obrtne in gospodarske dejavnosti 21.000

Najvišje ošnove za odmero prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti za zavezance, ki plačujejo prispevek po letni pavšalni osnovi, znašajo:
Zap. št.	Skupina dejavnosti
1	kovinarska
2	elektro
3	gradbena
4	kemična
5	tekstilna in usnjarska
6	ostale storitve
Najnižja letna osnova dinarjev
14.900
14.800
14.900
14.500 14.200
13.500
Osnove iz prejšnjih odstavkov se lahko zmanjšajo:
L zavezancem obrtnih storitvenih dejavnosti, ki so po določbah tar. št. 3 tarife občinskega prometnega davka (Uradne objave, št. 3/69) oproščeni občinskega prometnega davka od storitev;
2.	zavezancem obrtnih storitvenih in gradbenih dejavnosti s podeželja, če pretežno opravljajo storitve občanom:
3.	zavezancem proizvodnih obrtnih dejavnosti, ki posiujejo prvo leto — do 25 %, zavezancem storitvenih obrtnih dejavnosti pa do 50 % osnove, če ne izpolnjujejo po-
gojev za zmanjšanje po prvih dveh tega odstavka.
9. člen
Prispevek od obrtnih in drugih gcan, darskih dejavnosti se plačuje po nadai njih stopnjah:
Osnova dinarjev		Stopnja v% 8 10 13
od 20.000 od 25.000	do 20.000 do 25.000 do 30.000	
od 30.000	do 35.000	17
od 35.000	do 40.000	21
od 40.000	do .45.000	25
od 45.000	do 50.000	30
od 50.000	do 55.000	33
od 55.000	do 60.000	36
nad 60.000	10. člen	39
Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: »prispevek po odbitku«), piačujejo občani od priložnostnih umskih in fizičnih storitev delovnim in drugim organizacijam, za ddo na domu in za vsa druga dela, za katera se prispevek ne plačuje po kakšni drugi osnovi — po stopnji 30 % (civilno-pravno razmerje).
V primerih od 1. do 5. točke četrtega odstavka 74. člena zakona o prispevkih in davkih občanov se plačuje po stopnji 10 %.
11.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti plačujejo tudi osebe, ki imajo od izkoriščanja^ zemljišč j' druge nekmetijske namene (ko-; panje peska, gramoza, kamenja, žganje; apna, opeke, oglja in podobno), po odbitku : stroškov, več kot 2.060 dinarjev letnega dohodka.	^ *
12.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se določa vnap: zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druga^ gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega,^ mesta, zlasti vaškim obrtnikom in gostil ničarjem, ki se pretežno ukvarjajo s kme- ' tijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost pa opravljajo le postransko ali občasno.
Prispevek od obrtne dejavnosti v pav-šalnem letnem znesku plačujejo tudi C6ebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za j neposrednega naročnika kot s postranskim -poklicem.
Določba drugega odsta vka tega pena ne velja za dejavnosti gradbenih obrti (zidar- <
stvo in fasadarstvo).
'
13.	člen
Prispevek od obrtne dejavnosti po pavšalnem letnem znesku določa upravni or- \ gan občinske skupščine, ki je pristojen za davčno službo, po predhodnem soglasju ^ sveta za družbeni plan in finance; pn ločanju višine tega prispevka mora upo*^ števati :
1.	vrsto, obseg in kraj izvrševanja obrtne dejavnosti,
2.	starost zavezanca,	'
3.	dilige okoliščine, ki lahko vplivajo na višino prispevka.
14.	člen
In dm*
Pri odmeri prispevka od obrtne - _ ^ ge gospodarske dejavnosti zavezancev, , plačujejo prispevek po dejanskem 3	,
ku. se prizna amortizacija osnovali ^ štev. katere stopnja znaša 12 % let" vrednosti osnovnih sredstev.	trtnih ri
Vrednost osnovnih sredstev pn . ^ in drugih gospodarskih dejavnosti M
ver.ia posebna komisija, ki jo J upravni rv-gan občinske skupščine, pr h. jen za davčno službo.	^
gt 3 — 27. februarja 1969
"URADNE OBJAVE^
11
V. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev
A 15. člen
Najnižja osnova za odmero prispevka iz nebnega dohodka od samostojnega opiav-Lije intelektualnih storitev (v nadaljnjem bgedilu: prispevek od intelektualnih stortevi. znaša:
dinarjev
1.	za	diplomirane pravnike	31.000
2.	za	zobozdravnike	31.000
3.	za	dentiste	27.000
4.	za vse ostale poklice ^	25.000
16. člen
Prispevek od	intelektualnih	storitev se
plačuje po naslednjih stopnjah:		
Osnova dinarjev		Stopnja v %
	do 20.000	2
od 20.000	do 25.000	5
od 25.000	do 30.000	11
od 30.000	do 35.000	17
od 35.000	do 40.000	22
od 40.000	do 45.000	26
od 45.000	do 50.000	30
od 50.000	do 55.000	33
od 55.000	do 60.000	36
nad 60.000	17. člen	39
Zavezancem	prispevka od	intelektual-
nih storitev, ki zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanja dela za več kot 3 mesece v letu ali zato, ker ne opravljajo storitev poln delovni čas, niso mogli doseči osebnega dohodka v višini minimalne osnove, se lahko določi osnova prispevka v višini dejansko doseženih dohodkov.
Upravni organ, pristojen za odmero, lahko zavezancu iz prejšnjega odstavka določi tudi prispevek v pavšalnem znesku.
VI. Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
18.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 3 %.
Izjemno od določbe prejšnjega odstavka maša stopnja občinskega prispevka od Morskih pravic 10 % od osebnih dohodov od naslednjih del:
1.	doseženih od reklamnih slik, risb in Jastik. reklamnih pisanih in govorjenih )esedil. reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del:
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
3.	artistov, plesalcev in podobnih, dosežnih na zabavno-glasbenih prireditvah;
4.	reproduktivnih umetnikov od izvedb pasbenih del na zabavah, plesih, športnih griščih, kopališčih, razstaviščih, variete-ih, v gostinskih obratih in na podobnih tri reditvah.
Ce se osebni dohodki od avtorskih pra-ric iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka Rtvarjajo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, znaša občinski prispevek od avtorskih pravic %.
19.	člen
Svet za družbeni plan in finance ime-luje komisijo, ki odloča, če nastane dvom, li gre za delo s področja uporabne umetnosti, od katere se plača prispevek od avtorskih pravic, ali pa gre za obrtni izde-ek. za katerega se plača prispevek od obrtne dejavnosti.
VI. Davek na dohodek od stavb
20.	člen
Davek na dohodek od stavb (v nadaljnjem besedilu: »davek od stavb«) se plačuje po stopnji 50 %.
21.	člen
Zavezanec za davek od stavb je lastnik oziroma uživalec stavbe ali njenega dela na območju mesta Izola.
Davek od stavb se plačuje tudi za stavbe na vaseh in izven mestnega območja, če se daje v najem.
Stroški za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo stavb se določijo v višini 75 odstotkov od ugotovljene stanarinske oz. najemninske vrednosti.
Ce osnova za davek od stavb izvira iz najemnine za poslovne prostore ali drugih nestanovanjskih prostorov, se stroški iz prejšnjega odstavka priznajo v višini 30 odstotkov najemnine.
22.	člen
Poseben davek na dohodke od oddajanja počitniških hišic v najem se plačuje po stopnji iz 20. člena tega odloka; stroški, ki so bili potrebni za dosego tega dohodka (amortizacija pohištva in drugega inventarja, poraba električnega toka, vode, kurjave in podobno), pa se priznavajo v višini 60 % od osnove iz drugega odstavka
lll.b člena zakona o prispevkih in davkih občanov.
VIII.	Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic
23.	člen
Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: »davek od premoženja«) se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova dinarjev		Stopnja v%
	do 5.000	20
od 5.000	do 10.000	25
od 10.000	do 15.000	30
od 15.000	do 20.000	35
od 20.000	do 30.000	40
od 30.000	do 50.000	50
nad 50.000	24. člen	60
Ne glede na določbo 23. člena tega odloka se plačuje davek na dohodek, dosežen z 'dajanjem opremljenih sob turistom v pavšalnem znesku, ki znaša za vsako ležišče in za vsako nočitev:
1.	v	sobah	I.	kategorije	0,50	din
2.	v	sobah	II.	kategorije	0,40	din
3.	v	sobah	III.	kategorije	0,30	din
Kadar se opremljene sobe oddajo s	po-
sredovanjem turistične ali druge organizacije, se davek po tem členu odtegne pri izplačilu, organizacija pa ga je dolžna odvesti na ustrezen račun v petih dneh po preteku meseca, v katerem je bilo izvršeno izplačilo in odtegnjen davek.
Določbe tega člena ne veljajo za primere iz 22. člena tega odloka, niti za primere, kadar davčni zavezanec poleg prenočišča nudi gostom proti plačilu tudi pen-zionske, polpenzionske in druge storitve. V teh primerih se uporabljajo določbe IV. poglavja tega odloka.
25.	člen
Občani — jugoslovanski državljani, ki stalno prebivajo na območju občine Izola, morajo v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka prijaviti davčni upravi skupščine občine Izola naslednje premoženjske predmete, ki jih imajo na območju občine Izola ali zunaj tega območja, v Jugoslaviji ali v tujini;
1.	weekend hišice,
2.	stanovanjske hiše (eno ali dvodru-iinske),
3.	stanovanja v etažni lastnini,
4.	poslovne stavbe in poslovne prostore,
5.	stavbne in druge zazidljive parcele v naseljih ter za gradnjo namenjene parcele zunaj naselij.
Način prijave premoženjskih predmetov iz tega člena določi davčna uprava, če ne bo z republiškim predpisom ali navodilom drugače določeno.
IX.	Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih
26.	člen
Odstotek izplačanega osebnega dohodka, od katerega se plačuje davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (v nadaljnjem besedilu: »davek od tuje delovne sile«), znaša za posamezne stroke:
Stroka
Odst. izplač. oseb. doh.
kovinska	70
gradbena	60
tekstilna in usnjarska	40
kemična	55
ostale	50
27.	člen
Davek od tuje delovne sile se plačuje po stopnji 10 %.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka plačujejo zavezanci, kd se jim prispevek iz osebnega dohodka odmerja po letni pavšalni osnovi, davek od tuje delovne sile v letnem pavšalnem znesku, ki znaša 500 dinarjev za vsakega zaposlenega delavca.
X.	Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto
28.	člen
Na območju občine Izola se ne plačuje davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto, ki po zveznih in republiških predpisih pripada občini.
XI.	Davek na dobitke od iger na srečo
29.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 %.
!
XII.	Krajevni samoprispevek	]
30.	člen
Na podlagi sklepov zborov volivcev na posameznih območjih občine Izola se po postopku, ki ga določa republiški zakon o prispevkih in davkih občanov lahko vpelje krajevni samoprispevek kot oblika lastnega obdavčevanja občanov.
XIII.	Prehodne in končne določbe	)
31.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, nehata veljati odlok o prispevkih in davkih občanov v občini Izola (Uradne objave št. 3/68, 4/68 in 9/68) in sklep o ugotovitvi kosmatih osebnih dohodkov delavcev po dejavnostih v gospodarskih organizacijah za leto 1968 (Uradne objave št. 3/68).
32.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
St.: 420-7/69
Izoila, 20. februarja 1969
Predsednik
Jernej Humar, L r.
i2
Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o prometnem davku. (Ur. 1. SFRJ, št. 14/65, 29/65, 33/65, 57/65, 52/66, 31/67, 54/67, 26/68, 30/68, 40/68 in 48/68) in ^02. člen statuta rcbžine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora ih na soji zbora dc-Ib\mih skupnosti dne 20. 'februarja 1969 sprejela
-	* ODLOK
O	OBČINSKEM PR07AETNEM DAVKU V OBČINI IZOLA
1.	člen
Občinski prepustni davek sc plačuje od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve, ki so določene v tarifi občinskega . prometnega davka.
2.	člen
* Tarila občinskega prometnega davka je sestavni del tega odi olia.
..	-	i.	'
^	3. člen
Davčnim zavezancem, ki plačujejo prispevek cd samostojnega opravljanja obrtne ali druge gospodarske dejavnosti po letni pavšalni osnovi ali v letnem pavšalnem znesku, se tudi občinski prometni davek odmerja po letni pavšalni osnovi oziroma v letnem pavšalnem znesku.
'* ' Džočbe prvega odstavka,tega člena ne volj jo za davčne zavezance, kadar opravljajo promet proizvodov, od katerih se plačuje prometni davek po merski enoti.
4.	člen
Ob pogojih iz 42.a člena temeljnega zakona o prometnem davku se pri obračunavanju prometnega davka od končnih izdelkov individualnega obrtnika — proizvajalca odbije občinski davek od prometa blaga na drobno,- Id ga -je obrtnik plačal snntcrialg za-takeoiadclke.
' -	5. člen ^
_ Glede nastanka davčne obveznosti, osnove za obračunavaj)je In plačilo davka, pravilih sredstev, kraja plačila, kontrole vrr /.nja, zastaranja, kazenskih in drugih drlbčb; se uporabljajo določbo temeljnega žalre.ia o prometnem davku in zakona o . .	. i d" . k a. te.m-olj-
i,	izd., ni na nj'hobi pogia^i.'
6.	člci)L
. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha ve'; ti c dio': o občinskem prometnem dav-lru (Ur dni rkrnik, št. 21/63 in Uradne ob j- . q 2 67, 5 67. C/68 in 12/68).
7.	člen
Ti c ''ek začno veljati comi dan po objavi v Uradnih objavah.
i
! Izola, 20. februarja 1969
;	-	- : - Predsednik
;	^	^ Jernej Humar, !. r.
TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA
A.	promet blaga na drobno Tarifna številka 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen cd.proizvodov, za katere je s temeljnim zakonom o prometnem davku določeno, da se ne plačuje občinski prometni davek, in razrn premeta alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu stopnja 4 %.
."URADNE OBJAVE«
OPOMBE:	............. . .
1.	Občinski prometni davek po tej tarifni številki se plačuje tudi na motoma vozila,, ki jih uvozijo občani in civilne pravne osebe. Davek plača uvoznik (občan oziroma civilna pravna oseba) v 15 dneh po uvozu. Motorno vozilo je mogoče registrirati šele. ko ,je za registracijo pristojnemu organu predložen dokaz o plačilu davka po tej tarifni številki.
2.	Poleg oprostitve iz 16. in 23. člena temeljnega zakona o prometnem davku in
8.	člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka, se davek iz te tarifne številke ne plačuje od kmetijske opreme, razen ročnega orodja^ Občžngki prometni davek se tudi ne plačuje od specialnih invalidskih vozil, ki jih kupujejo invalidi; pogoj pa je, da so na takšna, vozila oproščeni tudi pristojbine za cestna motoma vozila po zveznih predpisih.
3.	Kaj se šteje za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se presoja po določbah 1,-2., 3:, 4. in 6. točke prvega odstavka 2. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka.
4.	Za promet proizvodov, ki sp namenjeni za končno potrošnjo; sé šteje tudi prodaja proizvodov, ki jih neposredno občanom in civilno pravnim osebam ter samostojnim obrtnikom na debelo prodajajo ^proizvajalne, trgovske in druge organiza^ cije.
TaFifiia''šle. lika	* ' ' "	'
..S** '	'
Od prometa alkoholnih-pijač? '
^ din
a)	od naravnega in papečsga sc yina 1,30
^) cd iiaravn^ga	-.^*^^,50--
- - - ;
c)	cd ume tn e ga čgapj a a	. d e
stopnjo alkohola	5,50
č) cd piva	'-!-?*	^	0,85
d)	oel specialnih vin (desertnih, li- ' '*
j kéiskih in aromatiziranih) in -""'R-
deserLt)ih*.alkohóhnh - pijač ne
'^tčde na nabavne?* cejao	3,80
c) cd likerjev in mbenih alkchol-
nik pijač ne glede na n^bav-, po- peno	p,39
QBpMBB.:
1.	Davčna osnova po tej tarifni številki jo en iiier.
2.	Davčni zavezanci so t"gorska Oziroma . gostinska podjetja, gesdšča samostojnih .gos^iucev/gest.ihslge eno t.e.nc^cs tinski h organizacij, slaščic r.ne in vsi" ostali, ki opravljajo gostinske,storitve m id nepa-pooiedno ali. po svojih' pcslcvnih' enotalr predajajo proiyzcdè iz te tarifne ŠLevibce kenčnim potrošnikom.
3.	a) Gostinska - in trgovska podjetja
oir. -:i vajo in P'.'-'..g- g ^ :	..." n r' n. :
cd-alkoholnih pijač -od prodanih količin potrošnikom.
b)	Gostinske enote negospodarskih organizacij in g- ih.. .a ramosi žh gostincev obračunavajo in plačujejo prometni davek od alkoholnih pij^č od nabavljenih količin.
Zavezanci prometnega davka od alkoholnih pijač so .dolžni predložiti upravnemu organu občine —davčni upravi obračun prometnega davka od alkoholnih'pijač najkr.riiCjC do 10. dne v m . * u /a m^oc.
4.	C mbe 1 do 4 tarifne števi^c 3 tarife, zyqz-ie.ga prometnega davka .veljajo tudi za občinski prometni davek.
_________' 5^- Adk 27^_fe^arja'
,	B.Btprkve
. Tarifna številka 3	' '
Od plačil za obrtne in komunalne ritve vseh vrst, razen gradbenih in n
' iažnih storitev, ki ^e-opravljajo občar civilno pravnim osebam in samostoj obrtnikom -^-s.tdpnjaiIO%.
OPOMBE:
L Od prometnega davka so* oprošt tele obrtne storitve: krojaška, šivilj, ...pletiljska, brivska, frizerka, kozmeti čevljarska, kovaška, kolarska, urar dimnikars^a in žaganje drv.
2.	Davčna osnova je plačilo za opi ljeno storitev brez porabljenega materi
TariRra številka 4
Od plačil za zakup" ali podzakup pren nih ali nepremičnih stvari, razen odDl ža najem ali. p^dnajoin stavb — stop 5 odstotkov.
i
Tarifna številka^ 5
Od vrednosti prodanih sreč^za lete:
: tombolo, srečelov, od vlog za javne št ter drugih podobnih i^er na drečo, .ra -od iger na 'srero in za javne sk ki jiii ; -ireja Jugoslovanska loterija stopnja 10 %.	'
OPOMBE:
Davčni za*. - ic po tar. št. 5 je pri ditelj. ki je dolžan najmanj 15 dni p prireditvijo? ob- a komu 'upravnemu or nu, ki je g	ene zadeve. !
V !"
prireditvi moi a r	c predložiti i
činskemu upravnemu organu. ki je priK jen za davčne z- deve, obračun preda srečk ih dokaz, da je plačal davek po tarifni številki.	...
Cd vr, 1 n.- '1 r 'n	r Jr	nic v:
prireditev, razen.kult no umetniških In žnork^rh prireditev prireditev za dobrodelna, mmisnč* — st( nja 10 %.	*	'	* n
oroMBE: '	;r j
Ta žfna številka T	' n-''
Od pk.;'! žg	c* ih.
di. .i j-i r-	n r. uu f^ M
— sh gr. j a .1 / E
Tarifna številka 8			
. ^ '3. d Til 6			.polžkov,- kij
opravljajo	občani in	civi	;.ip. pravne esa
občanom	in civiino	Pš* J	.n,^i .osebam v
samostojni	m ob tnik	.cm	— stopnja 10)
OPOMBE:			
1. S pr	evozmi b!	i	o rrir*jene ba^.
portne, šp	rdit^'s'ré.	- '	ržpfne in ra^
deliie s'm	'itve z mo	-torn	' ni in A-p^rain
vozili ter j	plotnimi o-	..'J rkti. ..	
- E prevoz -m p gnikov so miEjcr !	e storitve z m ' ai. i vorili in
P-Iovninii objekti.
3.	Nakladalne in razkladrlne štorih *' .''Lp xl tč tu;'no gtcv'lko'snmo, '
g / ^	: ;	(	< Ì ? ' ; *rj S >rcd:t^
sknui -i; tranrpertràini storitvami.
Ta.lù:a številka 9
*
^	! za obrtno^radbcnc in Moa
! *	' \ ki s? opravljajo
v-	! ga\ n:m osr barn — stopnja 13^
OPOMBE;
. -- o' .;no grr./bme storita sc :.grn, i .iràui/ betopska,
keramična, sc-cag karska, crkoslikarska, parketna, stddai^.
"URADNE (IRJAVE«
§t. 3 — 27.
13
ključavniCar^Ka, KavasKa. pečarstka, inštalaterska in podobna gradbena dela, ki se deloma ali v celoti izvajajo na gradbenih objektih.
2.	Z montažnimi storitvami so mišljena dela pri postavljanju in usposabljanju za končni namen strojev, naprav in konstrukcij ter druge storitve, ki se opravljajo na instalacijah, s katerimi se stroji in naprave priključujejo na osnovno instalacijsko omrežje.
3.	Davčna osnova je plačilo za storitev brez porabljenega materiala.
Na podlagi prvega odstavka 34. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 7/67) ter 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. februarja 1969 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI OBMOČIJ ZBOROV VOLIVCEV IN DOLOČITVI VOLILNIH ENOT ZA VOLITVE ODBORNIKOV IN ŠTEVILA ODBORNIKOV OBČINSKEGA ZBORA IN ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI. KI SE VOLIJO V VSAKI VOLILNI ENOTI V OBČINI IZOLA
1.	člen
Za volitve odbornikov v občinski zbor se določijo naslednja območja zborov volivcev in volilnih enot, v katerih se voli po en odbornik in sicer:
Volilna
enota:
Območje:
1	Morova ulica,
Dantejeva ulica,
Tomažičeva ulica;
2	Drevored 1. maja.
Postojnska ulica,
Pittonijeva ulica,
Ulica Prekomorskih brigad;
3	Leninova ulica.
Ulica Elvire Vatovec.
Kosova ulica.
Ulica Oktobrske revolucije;
4	Kajuhova ulica,
Bazoviška ulica,
Kraška ulica,
Zupančičeva ulica;
5	Ulica svobode,
Brkinska ulica.
Cankarjev drevored,
Plenčičeva ulica.
Trg 29. novembra;
6	Ljubljanska ulica.
Gasilska ulica,
Ulica Ob vratih,
Pekamiška ulica,
Kristanov trg,
Muzceva ulica;
7	Ulica Ob starem zidovju,
Trg padlih,
Kosovelova ulica (do vključno h. št. 18),
Zuštovičeva ulica,
Premrlova ulica.
Piranska ulica,
Gortanova ulica;
8	Kidričevo nabrežje,
Ulica Ob stolpu,
Istrska vrata.
Ribiška ulica.
Kocjančičeva ulica,
' Skladiščna ulica.
Volaričeva ulica.
Gorki jeva ulica;
9	Ulica Ob stari bolnici,
Koprska ulica.
Dvoriščna ulica.
Tržaška ulica,
Prečna ulica;
10	Smrekarjeva ulica,
Šolska ulica, ____
Ulica Alme Vivoda.
Goriška ulica;
11	Gregorčičeva ulica,
Cegnarjeva ulica;
12	Verdijeva ulica,
Spinčičeva ulica.
Trg 22. julija.
Alietova ulica,
Kumarjeva ulica.
Trg JLA;
13	Trinkova ulica,
Gramscijeva ulica,
Krpanova ulica,
Smarelijeva ulica.
Kopališka ulica,
Tartinijeva ulica;
14	Garibaldijeva ulica.
Ulica Giordana Bruna,
Trubarjeva ulica.
Trg pri bolnici,
Kažipotna ulica;
15	Ulica Ob pečini,
Kosovelova ulica (od hišne št. 19 dalje).
Tovarniška ulica,
Kraigherjeva ulica,
Levstikova ulica,
Aškerčeva ulica;
16	Polje,
Livade,
Prešernova cesta;
17	Baredi,
Šared.
Vinica;
18	Dobrava,
Jagodje;
19	Malija;
20	Dvori nad Izolo.
V volilni enoti št. 17 se določijo območja zborov volivcev in volišča v vsakem naselju posebej.
2.	člen
Za volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti se določijo območja zborov delovnih ljudi in volilne enote, v katerih se voli en odbornik, in sicer:
A. V skupini gospodarstva:
Volilna
enota:
1	_ SGP "-Stavbenik« Koper — enote
obratov v Izoli in kamnolom. Zbor delovnih ljudi skliče predsednik DS SGP "-Stavbenik* Koper.
2	— Lesno podjetje "Mala oprema«, — Opekama "Ruda«.
Zbor delovnih ljudi skliče predsednik DS Lesnega podjetja "Mala opekama« Izola.
3	— TP "Jestvina« Koper, poslovna
enota Izola v Izoli,
— TP "Vesna«,
— Trgovina s sadjem in zelenjavo "Povrtnina«, Izola,
— TP "Koloniale« Piran, poslovalnica Izola,
— TP "Istra-benz« Koper, servis v Izoli,
— TP "Tobak« Ljubljana, poslovna enota Izola.
— TP "Soča« Koper, poslovna enota Izola.
— TP "Nanos« Postojna, poslovna enota Izola,
— TP "Jugotehnika« Ljubljana, poslovalnica Izola,
— CZP "Primorski tisk«, poslovalnica Izola,
— Kmetijska zadruga Lucija, <yb-rat Meso Piran, poslovalnica * Izola,
— TP "Turopoljac« Zagreb, poslovalnica Izda,
— "Istra-vino« Umag, poslovalnica Izola,
— TP "Kraš« Zagreb, poslovalnica Izola^
—	"Tikveš« Kavadarcd, poslovalnica Izda.
— KIK "Pomurka«, poslovalnica Izola,
— Ljubljanske mlekarne, poslovalnica Izda,
— Tovarna mesnih izdelkov Postojna, Poslovalnica Izola,
Zbor delovnih ljudi skliče predsednik DS TP "Vesna« Izda.
4	— Avtoturistično podjetje "Slav-
nik« Koper, poslovalnica Izda,
—	"Kompas« Ljubljana, poslovalnica Izola.
— SAP Ljubljana, poslov. Izola, — Avto-moto društvo Izda,
— PTT — Pošta Izola.
— Kinematografsko podjetje "Globus« Koper, Kino "Zvezda« Izda.
—	"Težmer« Ljubljana, obrat Izola, — Kreditna banka Koper, poslovalnica Izola, *
—	"La voce del popolo«, dopisništvo Izda,
— Veslaško društvo — obrtna delavnica Izda,
— Rižanski vodovod Koper, obrat Izola,
— Stanovanjsko podjetje Izda.
— Obrtno podjetje "Enotnost«, Izola,
— Splošno komunalno podjetje Izola,
—	"Mlinotest« Ajdovščina, poslovalnica Izola.
Zbor delovnih ljudi skliče predsednik DS SKP Izda.
5	— Obrtno podjetje "Kroj« Izola, — OP "Steklo« Izola,
—	"Brivnica - česalnica« Koper, poslovalnica Izda,
—	"Elektro Gorica«, poslovna enota Koper, rajon Izola in mehanična delavnica Izola,
—	vsi zasebni obrtniki, člani zbornice, obrtniški delavci in delavci, ki delajo izven delovnih organizacij.
Zbor delovnih ljudi skliče predsednik DS OP "Kroj« Izda.
6	— G TP "Simonov zaliv«,
— Hotel Zora.
Zbor delovnih ljudi skliče predsednik DS GP "Hotel Zora«.
7	— "Delamaris« Izola, obrat Riba. 8 in 9 — "Delamaris« Izola, obrat Argo.
10 in 11 — "Delamaris« Izda, obrat "Iris« s komercialo v Premrlovi ulici. Zbor delovnih ljudi v vdilnih enotah kombinata konzervne industrije "Delamaris« Izda skliče predsednik DS.
12	— "Mehanotehnika« Izda (tehnič-
no razvojni sektor, proizvodni sektor, orodjarna, vzdrževanje, kontrola in vijakama).
13	— "Mehanotehnika« Izda (kadrov-
sko - socialni sektor, finančni sektor, del komercialnega sektorja [uvoz, izvoz in nabava], služba za osnovno planiranje in programiranje, služba za posebne prodajne Iniciative, splošno kovinski izdelki, plastika in tračnice).
14	— "Mehanotehnika« Izda (elek-
trovlak, elektromotorčki in pic-cdo).
Zbore delovnih ljudi v vdilnih enotah delovne organizacije "Mehanotehnika« Izola skliče predsednik DS.
Podskupina gospodarstva
15	— Kmetijska zadruga Izda in ko-
operanti.
Zbor delovnih ljudi v volilni enoti KZ skliče predsednik zadružnega sveta.
M
"URADNE OBJAVE«
St. 3 _ *>7. februarja 1969
B.	V skupini prosvete in kulture
16	— Osnovna šola »Vojke Smuč«,
Izola.
Zbor delovnih ljudi v volilni enoti skliče predsednik sveta šole.
17	— Gostinski šolski center Izola,
— Osnovna šola z italijanskim
učnim jezikom,
— Ekonomska srednja šola z italijanskim učnim jezikom,
— Vajenska šola z italijanskim učnim jezikom,
— Center za glasbeno vzgojo Koper Glasbena š^la Izola,
— Delavska univerza Izola, t— Matična knjižnica Izola.
Zbor delovnih ljudi v volilni eooti skliče predsednik sveta DS ESŠ z italijanskim učnim -	jezikom.
C.	V skupini zdravstva in socialnega varstva
18	— Splošna bolnica Koper, kirur-
gični oddelek Izola,
— Zdravstveni center Koper, zdravstveni dom Izola,
— Lekarna Koper, poslovna enota Izola.
Zbor delovnih ljudi v volilni enoti skliče predsednik DS splošne bolnice Koper, kirur-gičnega oddelka Izola.
19	— Vzgojno varstveni zavod Izola, — Dom upokojencev Izola,
— Center za rehabilitacijo invalidov INDE Koper, obrat Izola. Zbor delovnih ljudi v volilni enoti skliče predsednik delovne skupnosti Vzgojno varstvenega zavoda Izola.
D.	V skupini delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih
20	— Upravni organi občine Izola,
— Postaja milice Izola,
— Mestni odbor Obalne konference SZDL Izola,
— Občinski odbor ZZB NOV Izola, — Občinski odbor RK Izola,
— Zastopstvo zavarovalnice »Sava«. Izola,
— Tajništvo KS Izola.
— Luška kapitanija Koper, izpostava Izola,
— DPD »Svoboda« Izola,
— Turistično društvo Izola.
Zbor delovnih ljudi v volilni enoti skliče predsednik sveta DS upravnega organa skupščine občine Izola.
3.	člen
V vseh volilnih enotah preneha mandat sedanjim odbornikom, zato se opravijo zbori volivcev za predlaganje kandidatov za odbornike občiskega zbora in zbora delovnih skupnosti.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljata ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi območij zborov volivcev in določitvi volilnih enot M volitve odbornikov in števila odbornikov občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, ki se volijo v vsaki volilni enoti v skupščino občine Izola (Uradne objave, št. 4/67).
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 013-3/69
1	Izola, 20. februarja 1969
Predsednik
Jernej Humar, L r.
OBč!NA KOPER
KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOFIJE
Na podlagi 138. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS, št. 7/67), 200. člena statuta občine Koper in sklepa zborov volivcev Zgornje Škofije z dne 12. januarja 1969 in dne 25. januarja 1969 je svet krajevne skupnosti Škofije na svoji seji dne 10. februarja 1969 sprejel
SKLEP
O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA NASELJE ZGORNJE ŠKOFIJE
1.
Na območju KS Škofije se v naselju Zgornje Škofije uvede krajevni samoprispevek v času do 31. decembra 1969 za napeljavo razdelilnega cevovoda na Zgornjih Škofijah.
2.
Krajevni samoprispevek se uvede v delu in v denarnem posojilu, ki ga občani opravijo oziroma vplačajo do 31. decembra 1969 pod vodstvom pooblaščenih oseb krajevne skupnosti Škofije.
Vrednost del iz 1. točke tega sklepa znaša 125.000 dinarjev.
3.
Krajevni samoprispevek iz 1. točke tega sklepa je obvezen za vsa gospodinjstva in znaša za vsako gospodinjstvo 70 delovnih ur in 600 din denarnega posojila.
4.
Obveznosti iz 3. točke tega sklepa se morajo opraviti tako. da bo opravljena tudi normirana količina dela za določen čas.
5.
Obveznosti iz 3. točke tega sklepa se lahko izpolnijo tudi v denarju in sicer po 8 dinarjev za delovno uro.
6.
Denarno posojilo po 3. točki tega sklepa se lahko vplača v obrokih Rižanskemu vodovodu iz Kopra, ki bo izvajal strokovna dela pri napeljavi cevovoda.
Način vplačevanja in vračanja denarnega posojila bo urejen s posebno pogodbo.
7.
Denarno nadomestilo se plača krajevni skupnosti Škofije, ki ga sme uporabljati le za namene, za katere je bdi uveden samoprispevek.
8.
Za oprostitve krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju in denarnega posojila se uporabljajo določbe 144. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67).
9.
Na podiagi predloga sveta krajevne skupnosti Škofije uvede davčna uprava občine Koper prisilno izterjavo pri zavezancih krajevnega samoprispevka, ki svoje obveznosti iz tega sklepa ne bodo izpolnili v štirinajstih dneh po prejemu pismenega opomina krajevne skupnosti Škofije.
10.
Za izvršitev tega sklepa bo skrbel svet krajevne skupnosti, ki bo dajal tudi potrebna pojasnila.
Svet krajevne skupnosti bo poročal o izvajanju tega sklepa na prvem zboru volivcev v naselju Zg. Škofije, ki bo po preteku časa iz 1. točke tega sklepa.
li.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 22/69	^
Škofije, 15. februarja 1969
Predsednik
sveta krajevne skupnosti
Leander Cunja, I. r.
OBč!NA P!RAN
Na podlagi 9. in 14. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67, 5/68 in 40/68), 9. člena temelj-nega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52/64) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. februarja 1969 sprejela
ODLOK
O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV V OBČINI PIRAN
I.	Splošne določbe
1.	člen
Prispevki in davki občanov v občini Piran se določajo, obračunavajo in plačujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ. št. 32/64. 52/66, 15/67, 31/67, 54/67, 32/68 in 55/68), zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67, 36/67, 5/68, 27/68 in 40/68), temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52/64), po določbah predpisov, izdanih na njihovi podlagi in po določbah tega odloka.
II.	Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja
2.	člen
Občinski prispevek jz osebnega dohodka od delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: prispevek od delovnega razmerja) se plačuje po stopnji 1,74 %.
3.	člen
Po pavšalni osnovi plačujejo občinski prispevek od delovnega razmerja:
1.	gospodinjske pomočnice, zaposlene pri zasebnih gospodinjstvih;
2.	osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih;
3.	ribiči in lovci, zaposleni pri ribiških podjetjih, zadrugah in lovskih družinah.
Mesečna pavšalna osnova po prejšnjem odstavku znaša:
a)	za	zavezance	pod	1	200	din,
b)	za	zavezance	pod	2	300	din,
c)	za	zavezance	pod	3	600	din.
4.	člen
Občinski prispevek obračunava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka.
III.	Prispevek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti
5.	člen
Območje občine Piran se glede plačevanja občinskega prispevka iz osebnega dohodka (v nadaljnjem besedilu: prispevek od kmetijstva) razvrsti v III. in IV. skupino katastrskih občin.
Prispevek od kmetijstva se plačuje po
1
občine
I.	v III. skupini, ki zajema katastrske ine Piran I, II in III in Sv. Peter i.
Stopnja
Osnova
nad din	do din
500	2.000
2.000	3.000
3.000	4.000
4.000	5.000
5.000	6.000
6.000	7.000
7.000 nad 8.000	8.000
v %
10
11
12
13
14
15
16 17
St. 3 — 27. februnrin i960
"URADNE OBJAVE-
1!
Zap.	Letna ornova
št. Skupina dejavnosti	najnjž. oz. najvi dinarjev
1. kovinarska	22.900
2. eJektro	22.800
3. gradbena	23.000
4. kemična	26.000
5. tekstilna in usnjarska	16.000
6. osebne storitve	20.000
7. gostinska	
a) v mestu in predmestjih	32.000
b) ob cestah 1. in 11. reda ter v	
turistično prometnih krajih	28.000
c) v ostalih krajih	20.000
č) bifeji s pretežno prodajo alkoholnih	
in brezalkoholnih pijač	25.000
8. avtoprevozniška	
a) prevoz potnikov	18.000
b) prevoz blaga	25.000
9. ostale obrtne in druge gospod, dejav.	19.000
2.	V IV. skupnu, ki zajema katastrske občine Sv. Peter II in Korte II:
Osnova	Stopnja
nad din	do din	v %
2.500	3.000	5
3.000	3.500	6
3.500	'	4.000	7
4.000	5.000	8
nad 5.000		9
Prispevka od kmetijstva ne plačujejo zavezanci, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 500 dinarjev.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ne plačujejo prispevka od kmetijstva zavezanci iz krajev, ki so v katastrskih občinah, uvrščenih v IV. skupino, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 2.500 dinarjev.
Če ima zavezanec zemljišče v obeh skupinah katastrskih občin, se odmerja prispevek od kmetijstva za vsako skupino posebej po stopnji, ki velja za skupino, v kateri se nahaja zemljišče.
6.	člen
Občinske stopnje prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so progresivne in se plačujejo od katastrskega dohodka negozdnih površin po lestvicah iz prejšnjega člena.
7.	člen
Občinski prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se na območju občine Piran ne plačuje.
8.	člen
Začasno so oproščeni občinskega prispevka od kmetijstva dohodki naslednjih zemljišč:
1.	zemljišča, na katerih se zasadijo novi vinogradi ali breskovi nasadi — za dobo 4 let,
2.	zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna: zemljišča, na katerih se zasadijo sadovnjaki in oljke — za dobo 10 let.
Za vinograde in sadovnjake, ki se obnovijo z novimi sadikami za več kot 3/4, se za število let iz prejšnjega odstavka prizna oprostitev sorazmerno z odstotkom novozasajenih sadik.
Za vinograde s samorodno trto se ne priznajo oprostitve ali olajšave.
Začasno oprostitev po tem členu uveljavlja zavezanec z vlogo v smislu določil 55. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov.
Olajšave po tem členu se priznajo samo, če so bila investicijska dela izvršena pod nadzorstvom pristojnih državnih organov.
9.	člen
Udeležencem NOB, katerim je priznana dvojna doba in so zavezanci občinskega prispevka od kmetijstva, se prizna olajšava v višini 50 % odmerjenega prispevka.
Pravica do te olajšave se uveljavlja s posebno dokumentirano prošnjo, ki jo vloži zavezanec pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za odmero.
TV. Prispevek Iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih In drugih gospodarskih dejavnosti
10.	člen
Najnižje osnove za odmero prispevka lz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih In drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od obrtnih dejavnosti) za zavezance, M plačujejo prispevek po dejanskem dohodku, in najvišje osnove za zavezance, M plačujejo prispevek po letni pavšalni osnovi, znašajo;
Najvišje osnove iz prejšnjega odstavka se lahko zmanjšajo:
1.	zavezancem obrtnih storitvenih dejavnosti (krojaška, šiviljska, pletiljska, brivska, frizerska, kozmetična, čevljarska, kovaška, kolarska, urarska, dimnikarska in žaganje drv), ki so po določbah tar. št. 3 tarife občinskega prometnega davka (Uradne objave, št. 20/68) oproščeni občinskega prometnega davka od storitev, ter zavezancem iz storitvene dejavnosti za prevoz potnikov;
2.	zavezancem obrtnih storitvenih in gradbenih dejavnosti s podeželja, če pretežno opravljajo storitve občanom in če ne zaposlujejo tuje delovne sile;
3.	najnižje osnove se lahko zmanjšajo samo zavezancem, ki poslujejo prvo leto, do 25 % osnove, če ne izpolnjujejo pogojev iz prvih dveh točk tega odstavka.
H. člen
Občinski prispevek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se plačuje po tehle stopnjah:
snova dinarjev		v % Stopnja
	do 20.000	8
od 20.000	do 25.000	10
od 25.000	do 30.000	13
od 30.000	do 35.000	17
od 35.000	do 40.000	21
od 40.000	do 45.000	25
od 45.000	do 50.000	30
od 50.000	do 55.000	33
od 55.000	do 60.000	36
nad 60.000		39
Prispevek v odstotku od vsakega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah:
—	za prevozništvo kot postransko kmetijsko dejavnost — 25 %,
—	za delo na domu — 25 %,
—	za priložnostne storitve državnim organom ali delovnim ali drugim organizacijam (v smislu 13. člena zakona o prispevkih in davkih občanov, Uradni list SRS, št. 5/68) — 25 %.
—	v vseh drugih primerih, če se prispevek ne plačuje po kakšni drugi osnovi — 20 %,
—	v primerih 1. do 5. točke četrtega odstavka 74. člena zakona o prispevkih in davkih občanov — 10 %.
12.	člen
Prispevek od obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika kot s postranskim poklicem.
Ta odločba velja za zidarstvo, fasadar-strvo, pečarstvo, keramičarstvo, parketar-stvo, vodno itn elektroitnštalatenstvo, kile* parstvo, avtokleparatvo in avlahčar&tvo.
13.	člen
Občinski prispevek v pavšalnem letnem znesku določi občinski upravni organ, kd je pristojen za odmero prispevkov in davkov. Pri tem mora upoštevati:
—	vrsto, obseg in kraj opravljanja obilne
dejavnosti;
—	starost zavarovanca;
—	vse druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na višino prispevka.
14.	člen
P h odmeri občinskega prispevka zavezancem obrtnih in drugih dejavnosti, ki plačujejo prispevek po dejanskem dohodku. se prizna v stroške poslovanja ekonomska amortizacija, katere stopnja ne sme presegati 12 % letne vrednosti.
15.	člen
Pri odmeri občinskega prispevka od obrtnih dejavnosti in drugih gospodarskih dejavnosti se poleg olajšav, ki se priznavajo po določbah zakona o prispevkih in davkih občanov, priznavajo olajšave še samostojnim obrtnikom storitvene dejavnosti (krojaška, šiviljska, pletilska, brivska, frizerska, kozmetična, čevljarska, kovaška, kolarska, urarska, dimnikarska in žaganje drv) za nabavljeno strojno opremo v višini 30 % odmerjenega občinskega prispevka za dobo'3 let.
Oprostitev v posameznem koledarskem letu ne sme presegati 3.000 din. Skupna oprostitev pa ne sme presegati 50 % vrednosti nabavljene strojne opreme.
V. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih
storitev
16
Najnižja osnova za odmero prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: prispevek od intelek-
tualnih storitev)	znaša:	
1. za diplomirane	pravnike	21.000 din
2. za zobozdravnike		31.000 din
3. za dentaste		27.000 din
4. za ostale	17. člen	25.000 din
Prispevek od intelektualnih ;		storitev se
plačuje po naslednjih stopnjah:		Stopnja v%
Osnova dinarjev		
	do 20.000	2
od 20.000	do 25.000	5
od 25.000	do 30.000	11
od 30.000	do 35.000	17
od 35.000	do 40.000	22
od 40.000	do 45.000	26
od 45.000	do 50.000	30
od 50.000	do 55.000	33
od 55.000	do 60.000	36
nad 60.000		3$
UP A DNE ftp .7 A VE*
16
St. 3 — 27. februarja 1969
VL Prispevek iz osebnega dohodka od Avtorskih pravic, patentov in tehničnih
izboljšav
18.	člen
Občinski prispevek od avtorskih pravic znaša 3 %. Izjemno od določbe prejšnjega stavka znaša stopnja občinskega prispevka od avtorskih pravic 10% od osebnih dohodkov od avtorskih pravic:
1.	doseženih od reklamnih slik. risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
3.	artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah;
4.	reproduktivnih umetnikov od izvedb glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah.
Ce se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, znaša občinski prispevek od avtorskih pravic 3 odstotke.
19.	člen
Svet za družbeni plan in finance imenuje komisijo, ki odloča, če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti, od katerega se plača prispevek od avtorskih pravic, ali pa gre za obrtni izdelek, za katerega se plača prispevek od obrtne dejavnosti.
VM. Davek na dohodke od stavb
20.	člen
Davek na dohodke od stavb (v nadaljnjem besedilu: davek od stavb) se plačuje po stopnji 25 %.
21.	člen	'
Amortizacija, stroški vzdrževanja in upravljanja ter drugi stroški se pri odmeri davka od stavb priznavajo v višini 50 % letno stanarine, določene po določbah 111-člena zakona o prispevkih in davkih občanov.
Ce osnova za davek od stavb izvira iz najemnine za poslovne prostore ali druge nestanovanj&ke prostore, se stroški iz prejšnjega odstavka priznavajo v višini 30 % najemnine.
22.	člen
Poseben davek na dohodek od oddajanja počitniških hišic v najem se plačuje po stopnjah iz 20. člena tega odloka; stroški, ki so bili potrebni za dosego tega dohodka (amortizacija pohištva in drugega inventarja, poraba vode. kurjava itd.) pa se priznavajo v višini 30% ^snove iz drugega odstavka 111 b člena zakona o prispevkih in davkih občanov.
23.	člen
Zavezanec za davek od stavb je lastnik oziroma uživalec stavb ali njenega dela na mestnih območjih občine Piran.
Izven mestnih območij oziroma izven gradbenih okolišev občine Piran se davek na dohodke od stavb ne plačuje, razen od Stavb, ki se dajejo v najem. Davka na dohodke od stavb so oproščeni tudi primeri iz 109. in 113. člena zakona o prispevkih in davkih občanov.
VHL Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic
'	24. člen
Davek na dohodek od premoženja In premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od premoženja) se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova dinarjev		Stopnja v %
	do 5.000	20
od 5.000	do 10.000	25
od 10.000	do 15.000	30
od 15.000	do 20.000	35
od 20.000	do 30.000	40
od 30.000	do 50.000	50
nad 50.000	25. člen	60
Ne glede na določbe 24. člena tega odloka se plačuje davek na dohodek, dosežen z oddajanjem opremljenih sob turistom, v pavšalnem znesku, ki znaša za vsako leži-
šče in za vsako nočitev:	dinarjev
1. v sobah L kategorije	0,70
2. v sobah n. kategorije	0,60
3. v sobah 111. kategorije	0,50
4. v apartmajih	0,80
5. v počitniških stanovanjih	0.90
Kadar se opremljene sobe. apartmaji in počitniška stanovanja oddajajo s posredovanjem turistične ali druge organizacije, se davek po tem členu odtegne pri izplačilu, organizacija pa ga je dolžna odvesti na ustrezen račun v 5 dneh po preteku meseca, v katerem je bilo izvršeno izplačilo in odtegnjen davek.
Določbe tega člena ne veljajo za primere iz 22. člena tega odloka, niti za primere, kadar davčni zavezanec poleg prenočišča nudi gostom proti plačilu tudi ponzi onske, polpenzionske in druge storitve. V teh primerih se uporabljajo določbe IV. poglavja tega odloka.
26.	člen
Jugoslovanski državljani, ki stalno bivajo na območju občine Piran, morajo v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka prijaviti davčni upravi skupščine občine Piran naslednje premoženjske predmete, ki jih imajo izven občine Piran v Jugoslaviji ali v tujini:
1.	weekend hišice;
2.	stanovanjske hiše (eno — ali dvo-družinske) ;
3.	stanovanja v etažni lastnini;
4.	posi ovne stavbe in poslovne prostore;
5.	stavbne in druge zazidljive parcele v naseljih ter za gradnjo namenjene parcele zunaj naselij.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za kmečke stanovanjske hiše in za kmečka gospodarska poslopja.
Način prijave premoženjskih predmetov iz tega člena določi davčna uprava, če ne bo z republiškim predpisom ali navodilom drugače določeno.
IX. Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih
27.	člen
Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (v nadaljnjem besedilu: davek na tujo delovno silo) se plačuje po stopnji 10 %.
28.	č!<yn
Osnova za davek na tujo delovno silo je odstotni delež izplačanega letnega osebnega dohodka posameznemu delavcu, zaposlenemu v obrtni ali drugi dejavnosti, katera plačuje prispevek od dejansko doseženega dohodka.
Odstotek izplačanega osebnega dohodka. od katerega se plačuje davek na dohodek. dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, znaša za posamezne stroke:
Stroka:
—	kovinska
—	gradbena
—	tekstilna in usnjarska
—	kemična
—	ostale
Zavezanci, ki plačujejo prispevek na podlagi pavšalnih letnih osnov ali v pavšalnih letnih zneskih, plačujejo davek na tujo delovno silo v letnem pavšalnem znesku in to za vsakega zaposlenega v višini 500 dinarjev.
29.	člen
Davka na tujo delovno silo so oproščeni kmetje za toliko zaposlenih delavcev, kolikor imajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov na odslužen ju kadrovskega roka ali na vojaških vajah.
X. Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto
30.	člen
Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto se na območju občine Piran ne plačuje.
XT. Davek na dobitke od iger na srečo
31.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 %.
t 32. člen
Od posameznih dobitkov do 100 dinarjev, ki jih pri igrah na srečo zadenejo občani, se ta davek ne plača. Prav tako se ne plača davek od dobitkov pri igrah, pri katerih se zaradi načina igre v praviHh ne določa vnaprej višina sklada dobitkov.
33.	člen
Glede davčne osnove, plačila in izterjave tega davka veljajo določila temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo.
XIT. Krajevni samoprispevek
34.	člen
Za uvedbo in pobiranje krajevnega Samoprispevka se v celoti uporabljajo določbe zakona o prispevkih in davkih občanov in predpisi, izdani na njegovi podlagi.
XHL Prehodne in končne določbe
35.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov v občini Piran (Uradne objave, št. 3/68) in sklep o ugotovitvi letnih poprečnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev v občini Piran (Uradne objave, št. 22/67).
;
36.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1969 dalje.
Določbe zakona o prispevkih in davkih občanov veljajo tudi pri določanju obveznosti za leto 1968 zavezancem prispevka in davka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki jim bo prispevek oziroma davek za leto 1968 določen po preteku leta (3. točka 214. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov).
St.: 420-2/67-69
Piran, 20. februarja 1969
Predsednica
Jolanda Kos, L f*
Odst. izplač.
oseb. doh. 70 60 40 55 50
St. 3 — 27.. f cingi nr ja 1069
»UR APNE OBJAVIL
17
Na =podlagi drugega odstavka 26. člena,
27.	.člana, drugega odstavka 29; člena in 64. &ena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/67) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. februarja 1.069 sprejela	- \
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI STOPNJE OBČINSKEGA PRISPEVKA ZA IZOBRAŽEVANJE IZ OSEBNEGA DOHODKA, DELA OBČINSKEGA PRISPEVKA ZA IZOBRAŽEVANJE IN DELA OBČINSKEGA DAVKA OD PROMETA BLAGA NA DROBNO -	^
!.Rcn
V	1. členu odloka o določitvi stopnje občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka, dela občinskega prispevka za izobraževanje in dela češkega davka od prometa blaga na dr-ibno (Ur. objave, št. 3/68) se besede: »za leto 1968« č. jo.
2.	člen
V	prvem in'drugem odstavku 3. člena se besede: »za leto 1988« črtajo.
3< člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objayah. uporablja pa se č-d TJ 'januarja I960. /
St.r 420-14/87-69
Phan, 20. februarja Ì969
, L r.
v	- -	___._
Na podle i 17. člena zrken^ o financiranju družbeno p-htičiiih skupnosti v SR veniti (t)r. datl^t^S, ^t. 36/34) in 82. člepa statutakobčinc Piran jé sku^čina .občine ^iran^na^seji. občinskega zbora in zbem d§lpvnih< skupnosti dne 20^ februarja 1989 spre j cita
O D l; O K -
-OBČI?:E DIR AN - ZA LETO 19 J9
1. čkm
bi-	! : +b	*
—	razporejene dohodke v znerku 7,674.240
—	n. az . . cjcaie duhedke (tekečo
p.cračunsko rczepvo) v znesku 68.000
2. člen.
5.	člen
Občinskemu sodišču in brgaìnu 'za l^z-novanje prekrškov pripadajo poleg v obračunu razporejenih ..dohodkov tudi dohodki, ki predstavljajo vračilo izdatkov/
Dohodki teh organov, ki predstavljajo vračilo sredstev za posebne namene, se knjižijo v korist ustrezne proračunske postavke kot korektura izdatkov.
6.	člen
Sredstva, razporejena v proračunu za nabavo opreme in popravilo upravne 'zgradbe upravnih organov — del, ki bo po pogrebi, določen za nabavo opreme, se odvede v sklad opreme upravnih organov.
7.	člen
Sredstva za skupno ^financiranje m?d-obbfibth organov, zavodov, :r biadavi n organizacij, se nakazujejp v skladu S pogodbami, ki jih občina sklene z njim L
.	8. čl n
Občinski organi in drugi uporabniki sre'dstev občinskega proračuna za leto 1969 morajo organizirati izvrševanje zadev jn nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena, o&iosno v mejah zagotovljenih lastnih dohodkov.	. ^
Občinski organi, zavodi in c-rganižacijc, M se- financirajo iz proračuna, ne smejo prevzemati na račun občinskega dela proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za lóto 1989. ih tudi ne ustvarjali obveznosti za občinski proračun naslednjih let, če niso take obveznosti določene ž ak-. torn, ki ga je sprejela občinska skupščina.
^ 91 člen .	—
$klepi ip priporočila skupščine občine .,P$r^n, ki sp^poyezaìùs finančnimi izdatki, ^	i^tu-, i/'8^ s^s&lno . ur^i^li v
gu s-tvm-prar; -ua.am deleči Ra. a ..*.1;	. k.
- -
10. cle-n	1
Sredstva, določena v proračunu .za krajevne skupnosti, razdeli na ] ^r/mr le krajevne skup n wi svet za družbam plan in finance po predhodnem sporazumu s pacd-stavnikf kiy.ja'^nih skupnosti."
. -	t -11. čl en
Sect za d-a-,bzni. plen. Irt., girrnce je
r . .',--n. ca ; p ,.\ ia . .a:-:Lva p a.a-
č miške rn.eeve. (tekoče ppc-raču. ;ke rezar^
ve) za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke v breme proračunske rezerve. O tem mora naknadno poročati občinski skupščini.
12.	člen
Svet za družbeni plan in finance, je pooblaščen odločati o kratkoročni zadolžitvi občine do višine 500.000 din. kadar ugotovi, da med letom dohodki, neenakomerno pritekajo.
13.	člen
Kreditpe pogodbe sklepata v imenu občine Piran predsednik skupščine in predstojnik upravnega organa za finance.
—	'	Ì4. člen .	'	'	-
ii.	Nosilci razporejenih sredstev so:	^
1.	oddelek za občo upravo in družbene
službe za glavne namene 01, 02, 0^, 04, 05 in 13;	'
2.	oddelek za gospodarstvo za glavne namene 06, 12, 14 in 15;
3.	tajništvo skupščine občine Piran za glavni namen 07.
15.	člen
Svc-t za družbeni plan in finn n--c jc pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada dò višine 10.000 din. vendar samota namene, določene v 1. in-3. točki 06. člena zrkoun o fmanchanjn drdž*-;beno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 36/64 in 43/87).
Sredstva rezervnega sklada se začasno lahko uporabijo po ,2. točki 96. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v ŠR Sloveniji za zagotovitev sredstev proračunu občine, kadar v pro-
h.
"t
16.	člen
Pregled dohodkov .in izda 1 k &v občin ske-ga proračuna za leto 1939 in njihova razporeditev-.'sta zajeta v bilanci (bčins-kega proračuna, ki	je	sestavni dol spl ošn- ga	dala
proračuna.	,
,	.	17.	člen
Ta odlok	začne	veljati	o	*oi	dan	po
objavi v Uradnih objavah, uporablja pa še od L januarja 1939.
St.: 400-34,'68-89	.
- Piran, 2Ó. februarja 1989
P. ' .'n*ca
Ješ. o ii Aop; 1. r.
P RE G L & D
Vko'*r:;A	PIRAN NJIKCiA RAk.rk
Od i-tUp^v prometnega davka od ^to-ki se- plačuje po^ -^elti »E atdrifc št.
9.	toakaPk) (Uradne objave; štk2P/3B), pri-pc^ebtiamu računu občine Piran za investicije v šolstvu, 'prosveti in kulturi, telesni vzgoji t^r za varstvo otrok 82,5 99
od ustva rjenih dohodkov.
Dahe J k od prispevka za urejanje mestnega zemljišča, ki ga plačujejo občani na !
mestnega zemljišča (Uradne objave, št. 15/83)'pripada 100% skladu za majanje . ^ v občini Pite i.
3.	člen ' „
Rezcr\mcmu skladu občine.Piran pnlpa-r . ! .	.	k dr hedkov,- ki pripadajo
pir -. kani obilne Piran, r.	i-ene-
senih srcrLtcv.
4.	člen
Upravnim odborom skupščine občine Piram r ripndajo poleg v'proračunu razporejenih dohodkov tudi dohodki, Id predstavljajo povračilo stroškov in plačilo za izvršeno usluge.
1 . '. č		ZJ	L LETO
a )	DOHODKI		
'Vret?	- -**		Glavni
dohod.	Besedilo	" Znesek	namen
. 1.	'Prispevki	2.613.500	01
2. '	Davki	2.C4C.840	02
3.	Tukse '	1.321.900	03
5.	Dohodki po posebnih		-.04.
	.zyo%pIh predpisih	300.000	05
6.	Dohodki organov in		06
	razni drugi dohodih i	460.000	- 07
9.	Prenesena sredstva	200.000	12
			13 -
			14
			16
<			17
			18
			19
	Skupaj dohodki	7.742.249	
69	-
RAZPOREDITEV DOHODKOV
Besedilo	Znesek
Izobraževanje in vzgoja	20.000
Znanstvena dejavnost	20.000
Kulturno-prosvetna dejavnost 550.000 Socialno skrbstvo	843.600
Zdrmstvo	275.000
Komunalna dejavnost	1.309.500
Delo državnih organov	2.661.140
Dejav. krajevnih skupnosti	100.000
D e j mm ost dr u žben o - p oli 11 č n h organizacij in dimštev	4(^5.000
Negospodarske investicije	1.120.000
Gospodarski posegi	224.000
Obveznosti preteklih let	70.000
Vlaganje v rezervni sklad	67.400
Nerazporejeni dohodki	63.000
Skupaj razporeditev dohodkov 7.742.240
ta
*URADNE OBJAVE
Št. 3 — 27. februarja 1969
Na podlagi prvega odstavka 68. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64 in 43/67) sta skupščini občine Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 13. decembra 1968 in skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. februarja 1969 sprejeli
ODLOK
O PREVZEMU USTANOVITELJSKIH PRAVIC DO SKLADA ZA FINANCIRANJE MEDNARODNEGA SIMPOZIJA KIPARJEV FORMA VIVA
1.	člen
Občina Krško in občina Piran prevzameta ustanoviteljske pravice do sklada z imenom -Mednarodni simpozij kiparjev FORMA VIVA«, ki je bil ustanovljen na podlagi akta o ustanovitvi in sklepov, ki sta jih sprejela okrajni ljudski odbor Koper na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. marca 1961 in okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. marca 1961 in na podlagi pogodbe med obema okrajema.
2.	člen
Sklad posluje pod imenom "Mednarodni simpozij kiparjev FORMA VIVA«.
Sklad je pravna oseba.
Sedež sklada je v Ljubljani.
3t člen
Cilji in naloge sklada so:
—	združuje umetnike različnih narodnosti v skupnem umetniškem delu, v duhu načel koeksistenčne politike narodov SFRJ;
—	nadaljuje tradicije skupnega dela naših impresionistov v naravi in podobnih umetniških manifestacij v SFRJ in tujini;
—	pomaga umetnikom pri uresničevanju neodvisnega in svobodnega izražanja;
—	popularizira sodobno svetovno in naše likovno ustvarjanje, tolmači umetniške stvaritve, širi razumevanje in živo sodelovanje med ljudstvom in umetniki;
—	pomaga oblikovati osveščenega in kulturnega človeka.
Da uresniči sklad svoje namene:
—	organizira in financira mednarodne simpozije kiparjev po naprej določenem programu;
—	skrbi za popularizacijo in ohranitev Izdelanih skulptur, da organizira občasne razstave in stalno galerijo;
—	izdaja umetniške kataloge in drugo reklamno ali informacijsko gradivo o delu
* in dosežkih FORME VIVE;
—	sodeluje s pristojnimi državnimi organi, družbeno političnimi skupnostmi ter družbenimi in kulturnimi ustanovami in posamezniki;
—	skrbi za nemoteno in kontinuirano
delovanje simpozija in za ohranitev umetnin:	.
—	opravlja druge naloge, ki mu jih določita ustanovitelja v skladu *z osnovnim namenom sklada.
4.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki ga imenujeta občinski skupščini ustanoviteljici za štiri leta izmed kulturnih, znanstvenih in drugih javnih delavcev. Upravni fxibor šteje 14 članov in predsednika. Predsednik upravnega odbora predstavlja sklad in je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta.
а.	cit?n
Sklad posluje v skladu s svojim statutom na podlagi vsakoletnega delovnega načrta.
Finančni načrt sklada sprejme upravni odbor in ga predloži v soglasje skupščinama ustanoviteljicama.
б.	člen
Viri dohodkov in sredstva sklada so:
—	prispevki ustanoviteljev;
—	dotacija sklada SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti oziroma njegovega pravnega naslednika;
—	dotacija družbeno političnih skupnosti, delovnih in družbeno političnih organizacij in društev;
—	dohodki od vstopnine za ogled simpozija, razstav in stalne galerije plastik;
—	obresti od naloženih sredstev sklada;
—	darila, volila in drugi dohodki.
Dohodki sklada in uporaba njegovih
sredstev se izkazujejo v zaključnem računu sklada.
Zaključni račun sprejme upravni odbor sklada in ga predloži hkrati s poročilom o poslovanju sklada ustanoviteljicama v potrditev.
7.	člen
Sklad ima statut. Statut vsebuje določbe o poslovanju sklada in natančnejše določbe o razmerju med ustanoviteljicama in skladom, kakor tudi druga razmerja v skladu s predpisi.
Statut sprejme upravni odbor sklada, potrdita pa ga ustanoviteljici.
8.	člen
Strokovno delo sklada opravlja umetniški svet, administrativno delo pa tajništvo sklada.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in v Uradnih objavah.	v
St.: 022-48/68-69
Piran, 20. februarja 1969
Predsednica
Jolanda Kos, 1. r.
Na podlagi 34. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 7/67) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. februarja 1969 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT ZA VOLITVE ODBORNIKOV IN ŠTEVILA ODBORNIKOV, KI SE VOLIJO V VSAKI VOLILNI ENOTI V SKUPŠČINO OBČINE PIRAN
1. člen
Za volitve odbornikov v občinski zbor se določijo na območju občine Piran naslednje volilne enote, v katerih se voli po en odbornik občinskega zbora:
1.	volilna enota št. 1 (379) Piran 1. ki obsega :
Prešernovo nabrežje od št. 6 dalje, Prečno ulico, Miljska vrata, Turšičev trg, Galilejevo ulico, Vilharjevo ulico, Pusterlo, Vegovo ulico. Krivo ulico, Ribiško ulico, Vivantijevo ulico, Gregorčičevo ulico št. 12, 14, 16, 18 in od 20 dalie
2.	volilna enota št. 2 (395) Piran 2, ki obsega:
Gregorčičevo ulico št. ! do 11, 13, 15, 17 in 19, Bonifacijevo ulico, Rakovčevo
ulico. Mašerovo ulico, Gallusovo ulico Grajsko ulico, Gramscijevo ulico, Prvomajski trg, Kosovelovo ulico, Garibaldijevo ulico, Prešernovo nabrežje št 4, in Budičinovo ulico.
3.	volilna enota št. 3 (332) Piran 3, ki obsega:
Trubarjevo ulico, Savudrijsko ulico št. 6, 8, 10, 12, 14, 16 in dalje, Židovski trg, Verdijevo ulico in Vodopivčevo ulico.
4.	volilna enota Št. 4 (426) Piran 4, ki obsega:
Mazzinijevo ulico. Obzidno ulico, Prešernovo nabrežje št. 2, Savudrijsko ulico št. 1 do 5, 7, 9, 11, 13 in 15, Levstikovo ulico, Vilfanovo ulico, Tomažičevo ulico. Partizansko ulico, Stjenkovo ulico, Kidričevo nabrežje, Trinkovo ulico, Teslovo ulico. Zelenjavni trg in Kogojevo ulico. r :
5.	Volilna enota št. 5 (326) Piran 5, ki obsega:
Tartinijev trg. Ul. IX. korpusa št 1 do 30. Kajuhovo ulico, Kumar j evo ulico, Istrsko ulico, Bolniško ulico in Adamičevo ulico.
6.	volilna enota št. 6 (374) Piran 6, ki obsega:
Rozmanovo ulico, Vrtno ulico, Gorta-novo ulico, Oljčno pot in ul. IX. korpusa št. 31 dalje.
7.	volilna enota št. 7 (412) Piran 7, ki obsega:
Ulico svobode št. 1 do 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43. 45, 47, 49, 51, 53, 55, 57, 59, 61, 63, 65, 67 in 69, Pristaniško ulico, Engelsovo ulico, Vojkovo ulico, Leninovo ulico, Bidovčevo ulico, Župančičevo ulico od št. 1 do 8, Cankarjevo nabrežje od 1 do 7.
8.	Volilna enota št. 8 (412) Piran 8, ki obsega:
Cankarjevo nabrežje od št. 9 do 13, Župančičevo ulico od št. 9 do 16, št, 18, 20 in 22, Ulico svobode št. 24, 26.
28,	30, 32, 34, 36, 71, 73 75, 77, 79, 81, 83, 85. 87, 89, 91, 93, 95, 97, 99, 101, 103, 105, 107, 109, 111, 113, 115, 117. 119 in
121, Goriško ulico, Trg bratstva, Ma-rušičevo ulico, Gradnikov trg in Mar-xovo ulico.
9.	Volilna enota št. 9 (391) Piran 9, ki obsega:
Cankarjevo nabrežje št. 15, Tomšičevo ulico št. 1 do 9, 11, 13, 15 in 17. Alme Vivoda ulico. Aškerčevo ulico, Prežihovo ulico, Vodnikov trg, Mateottijevo ulico, Zupančičevo ulico št, 17, 19, 21 in od št. 23 do 26.
10.	Volilna enota št. 10 (347) Piran 10, ki obsega:
Cankarjevo nabrežje št. 17, Tomšičevo ulico št. 10, 12. 14, 16 in od št. 18 dalje, Cesto JLA. Grudnovo ulico. Zupančičevo ulico od št. 27 dalje in Razgled.
11.	Volilna enota št. 11 (423) Portorož 11. ki obsega:
Obalo št. 1 do 15, 17 19, 21, 23, 25, 27,
29,	31, 33, 37. 39, 41 in 43. Bernardinsko reber št. 1, 3. 5, 7, 9, 11 in 13, Ladjedel-niško reber št. 1 do 18, 20, 22, Rdečo hišo št. 1 do 9 in 11 Pot pomorščakov št. 1 do 17, 19. 21, 23. 25 in 27, Fizme št. 1 do 15, Sončno pot št. 1 do 19. 21, in 23, Solinsko pot 1 do 12, Prečno pot
;>št 1 do 12. 14 in 16, Stopniško pot l do 4, 6 in 8, K stari cesti št. 1 do 5,
"URADNE OBJAVE*
gt g — 27. februarja 1969
Med vrtovi št. 1 do 7 in 9, Trg prako-gnorskih brigad št. 1 do 3 in Ob zidu.
volilna enota št 12 (564) Portorož 2, M obsega:
Obalo št. 16 18. 20, 22. 24, 45, 47, 49, 51, 53,	55, 57,	59,	61,	63,	65, 67,	69, 71,
73, 75,	77, 79	in	81.	Staro cesto št. 1
do 10,	12. 14,	16,	18,	20.	22, 24,	26, 28
in 30, Cvetno pot	št. 1, 3,	5, 7. 9,	11. 13,
J5, 17 m 19, Mimi kot št. 1 do 9, Koprsko cesto št. 1 do 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26 in 28, Sončno pot št 1 do 24, 26. 28. 30 in 32, Postajališko pot št. 1 do 6, 8, 10 in 12, Strmo pot št 1 do 6, 8 in 10, Vesno št 1 do 12. 14, 16, 18, 20 in 22.
13.	volilna enota št 13 (345) Portorož 3, ki obsega:
Ladjedeiniško reber št 19, 21, 23, 24,
25,	26, 28, 30, 32, 34, 36, 38 in 40, Sončno pot št. 20, 25, 27. 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45 in 47, Belokriško cesto št. 1 do 48, 50, 52, 54. 56, 58, 60, 62, 64. 66, 68, 70 72, 74, 76, 78, 80, 82 in 8^, Sent-jane št. 1 do 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55. 57, 59, 61. 63 in 65, Fieso št. 1 do 60, 62, 64, 66, 68, 70, 72. 74, 76, 78, 80 in 82. Arze št. 1 do 11, Pacug št. 1 do 20, 22, 24,
26,	28, 30, 32. 34. 36, 38 in 40.
14.	volilna enota št. 14 (378) Strunjan, ki obsega:
Strunjan od št. 1 do 153.
15.	volilna enota št. 15 (546) Lucija 1, ki obsega:
Vinjole št 1 do 44, Lucijo št. 1 do 56.
16 volilna enota št. 16 (478) Lucija 2. ki obsega:
Fazan št. 1 do 13, Kanupolin št. 1 do 122, Liminjan št. 1 do 33, Lucan št 1 'do 39.
17.	volilna enota št 17 (475) Seča, ki obsega:
Sečo št. 1 do 203.
18.	volilna enota št. 18 (463) Parecag, ki obsega:
Parecag št. 1 do 188.
19.	volilna enota št. 19 (338) Sečovlje, ki obsega:
Sečovlje št. 1 do 138.
20.	volilna enota št. 20 (150) Dragonja, ki obsega:
Sečovlje št. 139 do 144, Dragonja št 1 do 62.
21.	volilna enota št. 21 (210) Raven, ki obsega:
Raven št. 1 do 101.
22.	volilna enota št. 22 (131) Nova vas, ki obsega:
Nova vas, št. 1 do 60.
K. volilna enota št. 23 (135) Padna, ki obsega:
Padno št. 1 do 76.
2. člen
, Za volitve odbornikov v zbor delovnih skupnosti se določijo na območju občine ^*ran naslednje volilne enote in število odbornikov, ki se volijo v njih: '
A — v skupini gospodarstva:
I. volilna enota št. 1 (86) v kateri se voli I (en) odbornik, obsega delovno organizacijo Rudnik Sečovlje;
2	2 (227) v kateri se voli
°dbormka obsega delovno organizacijo Droga Portorož;
3' y^a enota št. 3 (176) v kateri se voli (en) od born j k obsega delavno organ i-zacijo *2. oktober« Koper, enota Por-
4
. volib^a enota št. 4 (222) v kateri se voli i (en) odbornik in obsega delovne organizacije: Kmetijsko zadrugo Lucija m njihove kooperante — kmete (brez enote »Delikatesa«), »Cvetje« Portorož m veterinarsko postajo Piran;
5.	volilna enota št. 5 (178) v kateri se voli 1 (en) odbornik obsega delovne organizacije: Slovenija ceste Ljubljana —
Gradbišče Piran in Stavbenik Koper_____
PE Lucija-Piran;
6.	volilna enota št 6 (1900) v kateri se voli 4 (štiri) odbornike, obsega delovno organizacijo Splošno plovbo Piran;
7.	volilna enota št 7 (241) v kateri se voli 1 (en) odbornik, obsega delovne organizacije: Nanos Postojna — obrat Portorož, Koloniale Piran, Mavrica Izola
—	poslovalnica Piran, Tehnobor Koper
—	poslovalnica Portorož, Emona Ljubljana — poslovalnica Portorož, Primorski tisk Koper — poslovalnica Piran in Portorož, Tobak Ljubljana — PE Koper — poslovalnica Piran in Portorož, Petrol Ljubljana — poslovalnica Portorož. Istra-benz Koper — poslovalnica Piran, Peko Tržič — poslovalnica Piran, Galant-Korala Ljubljana, poslovalnica Piran, Trgoavto Koper — poslovalnica Portorož, Minčeta Dubrovnik — poslovalnica Piran, Soča Koper
—	poslovalnica Piran, Obrtnik Ljubljana — poslovalnica Piran. Jugotehni-ka Ljubljana — poslovalnica Piran, Prehrana Ljubljana — poslovalnica Piran, Preb. kombinat Pazin — poslovalnica Piran in »Jestvina« Koper — poslovalnica Piran;
8.	volilna enota št. 8 (165) v kateri se voli 1 (en) odbornik in obsega delovne organizacije: »Mlinotest« Ajdovščina — obrat Piran, Zavod za pospeševanje turizma Piran, »Casino« Portorož, Kompas Ljubljana — poslovalnica Portorož, Slavnik Koper — poslovalnica Piran in Portorož. SAP Ljubljana — poslovalnica Piran, PROGRES - Generalturist Zagreb — poslovalnica Portorož, KB poč. dom Strunjan. Poč. dem »Eles« Portorož, Invalidski zdravstveno rekreacijski center Strunjan. Uprava zgradb SRS Strunjan. ALPE - ADRIA - Hotel Vojko Portorož, Poč. dom Litostroj, Poč. dom Mežiških rudarjev, Poč. dom Ravne na Koroškem, poč. dom gradb. podjetja Grosuplje, poč. dom hidrometeorološkega zavoda Ljubljana — Piran;
9.	volilna enota št. 9 (517) v kateri se voli 3 (tri) odbornike, obsega delovne organizacije: Hotel palace Portorož, hotel Central-Riviera Portorož, TGP Metropol Lucija, GP Sidro Piran in KZ Lucija ____ obrat »Delikatesa« Piran.
10.	volilna enota št. 10 (181) v kateri se voli 1 (en) odbornik, obsega delovne organizacije: »Istrametai« Piran, Me-hanotehnika Izola — obrat Piran, Brivnica in česalnica Piran, Elektro-radto Piran. Modno krojaštvo Piran, »Elita« Portorož, Sok Piran. Elektro Gorica obrat Piran, Šampionka Renče — obrat Piran, Mala oprema Izola — poslovalnica Piran, »Foto* Piran in Kinematografsko podjetje »Globus« Koper — enota Piran.
[Una enota št. 11 (109) v kateri se
[i 1 (en) odbornik, obsega delovne 'pnizacije: Komunalno podjetje Pi*
ran. Stanovanjsko podjetje Pinati in Rižanski vodovod Koper — izpostava Piran.
12.	volilna enota št. 12 (130) (172) v kateri se veli 1 (en) odbornik, obsega delovne organizacije: Knjigovodski servis Pi-RTV Ljubljana — oddajnik Beli križ, PTT Koper — enote Piran, Portorož in Sečovlje in zasebne obrtnike, ki so člani gospodarske zbornice.
B — v skupini prosvete in kulture:
I. volilna enota št. 13 (307) v kateri se voli 3 (tri) odbornike, obsega delovne organizacije: Osnovna šola Piran, Osnovna šola Lucija, Osnovna šola Sečovlje, italijanska osnovna šola Piran, Lucija in Strunjan, italijanska osnovna šola Sečovlje, gimnazija Piran, srednja šola za zdravstvene delavce Piran, pomorska in ribiška šola Portorož, višja pomorska šola Portorož, center za glasbeno vzgojo Koper — Piran, vzgojni zavod »E. Vatovec« Strunjan, zavod za korekcijo sluha in govora Portorož, internat Pomorske šole Piran, medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran, Mestni arhiv Piran, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, Matična knjižnica Piran, Delavska univerza Piran, Mladinsko gledališče Piran in Mestna galerija« Piran.
C — v skupini zdravstva in socialnega varstva
1. volilna enota št. 14 (141) v kateri se voli 1 (en) odbornik, obsega delovne organizacije: Bolnica Koper — enota Piran, Obalni ZD Koper — enota Piran, Obalne Lekarne — enota Piran, Kom. zavod za soc. zavarovanje Koper
—	enota Piran, Dom oskrbovancev Piran, Kom. zavod za zaposlovanje delavcev Koper — enota Piran, Center za rehabilitacijo invalidov INDE Koper enota tPiran.
D — v skupini delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih:	*
1. volilna enota št. 15 (135) v kateri se voli 1 (en) odbornik, obsega delovne organizacije: upravo SO Piran, Občdn-činsko sodišče Piran, Organ za kaznovanje prekrškov Piran, SDK Koper — ekspozitura Piran, KB Koper — ekspozitura Piran, Luška kapitanija Koper
—	izpostava Piran, Carinarnica Koper
—	izpostava Piran. PM Piran, PGD Piran, AMD Piran, Tur. društvo Portorož, Lovska družina Strunjan, Obč. odbor RK Piran, Obč. zveza za telesno kulturo Piran, Obalna konferenca SZDL Piran, Obalni komite ZKS — podr. sekr. Piran, Obalni sindikalni svet Koper - občinski aktiv Piran, Svetilničar Piran in krajevne skupnosti.
3.	člen
Odbomiški mandat traja štiri leta.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov in števila odbornikov, ki se volijo v vsaki volilni enoti v skupščino občine Piran (Uradne objave, št. 6/67).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 013-5/69
Piran. 20. februarja 1969
Predsednica
Jolanda Kos, L r.
^URADNE OBJAVE«	8t. 3 — 27. februarja 1969
M
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67, 15/67 in 23/67) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. februarja 1969 izdala
ODREDBO
O SPREMEMBI ODREDBE O DOLOČITVI RAVNI CEN ZA NEKATERE PROIZVODE IN O DOLOČITVI MARŽ V PROMETU NA DROBNO
1.
V 1. točki odredbe o določitvi ravni cen za nekatere proizvode in o določitvi marž v prometu na drobno (Uradne objave št. 6/68) se podtočka 2 spremeni tako, da se glasi:
*2. rafinirano jedilno olje:
a)	v sodih — rinfuza	kg 5,00 din
b)	v steklenicah	liter 5,30 din«;
podtočka 5 pa se spremeni tako, da se
glasi:
>*5. mleko:
a)	sveže v steklenicah	liter 1,50 din
b)	v prepak vrečicah	liter 1,60 din«;
2.
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 38-2/68	^
Piran, 20. februarja 1969
Predsednica Jolanda Kos, I. r.
Na podlagi 25. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 7/67) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. februarja 1969 izdala
ODLOČBO
O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE PIRAN
1.
V občinsko volilno komisijo Piran imenujejo:	^
1.	za predsednika: Mirko Lokovšek predsednik občinskega sodišča v Piranu
za namestnika predsednika: Stane Strah sodnik občinskega sodišča Piran,
2.	za tajnika: Avgust Spitzko referent za splošne zadeve skupščine občine Piran
za namestnika tajnika: Sonja Frančič! upokojenka.	^
3.	za člana: Vlado Kosmač, pomorski ekonomist. Splošna plovba Piran,
za namestnika: Bogo Juriševič, upokojenec, Piran.
2.
Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 013-4/69
Pira<n, 20. februarja 1969
Predsednica
Jolanda Kos, 1. r.
^ ' "

A', 'f-	\
s? ' 3* ^