Sejem kmetijske mehanizacije aaaaa/vvnaa JOŽEFOVO ’95
od 17. do 20. marca 1995
UGODNI SEJEMSKI POPUSTI
tOBakuro Novo mesto, Podbevškova 5
Št. 10 (2378), leto XLVI • Novo mesto, četrtek, 9. marca 1995 • Cena: 120 tolarjev
it
t
)
*
j
i\
&
»
*
/f
f
V
p
TERMOTEHNIKA
VEC KOT TRGOVINA
Paič
Danes v Dolenjskem listu
na 3. strani:
*	Belokranjci bodo pili s knjigo
na 5. strani:
•	Besedni pingpong o poročilu
na 7. strani:
V Krškem se igrajo demokracijo
na 8. strani:
Na slovenskem Parnasu kultura še živi
na 9. strani:
Potrebno bo še mnenje psihiatra
n^a 11. strani:
Kako pasje je življenje Krkinih psov
na 15. strani:
Kdo bo rabelj dr. Janezu Ruglju!
NOVO NOVO NOVO
Lasten BBS sistem!
Za naše stalne kupce in poslovne partnerje smo v Termotehniki uvedli lasten BBS sistem. Daje možnost, da se preko telefona in modem kartice na naš računalnik poveže vsak, ki ima PC računalnik z modem kartico. Ta sistem omogoča komuniciranje med dvema računalnikoma. Partner pa si lahko na svoj računalnik v vsakem trenutku prenese našo listo zalog materiala z vsemi podatki o količinah, cenah in ostalo. Med sabo je možno pošiljati naročila za materiale, dopise, obvestila, telefakse, sestavljati predračune itd.
Želimo in priporočamo, da to možnost izkoristite vsi, ki imate svoje poslovanje urejeno sodobno in vam je v pomoč PC računalnik.
O tej novosti zahtevajte še druge podatke na tel. 068/322-550, 323-903,	323-933, lax:
068/322-050.
Nagrajenec tega tedna je 26729 ANTON KLEPEC, KLOŠTER 3, 68332 GRADAC
Nagrado lahko dvigne v trgovini TERMOTEHNIKA, Mlinarska pot 17, Novo mesto
Za podelitev koncesije za gradnjo spodnjesavskih elektrarn precej interesentov - Za dograditev HE Vrhovo manjka še okrog 7 milijonov mark - Nastaja nova, večja regija?
SEVNICA - Posavski župani in poslanci so imeli na petkovem sestanku v Sevnici, ki gaje sklical državni svetnik Franc Glinšek, tudi družbo kolegov iz sosednjih občin Radeče in Kozje. Na predlog direktorja območne gospodarske zbornice Valentina Dvojmoča so uvrstili na dnevni red še informacijo o dograditvi HE Vrhovo in o podelitvi koncesije za gradnjo elektrarn v spodnjem toku Save.
podarstvo, so pa tudi drugi interesenti. Pričakujejo še združeno prijavo slovenskega elektrogospodarstva in industrije, češ, zakaj pa ne bi koncesije dobili domačini?
P. PERC
Dograditev HE Vrhovo je v zaključni fazi. Lani je poizkusno obratovala na koti 184,50 m in je doslej proizvedla 36 GWh električne energije. Prejšnji teden je elektrarna pridobila vodnogospodarsko soglasje in je zajezitveno vodo smela dvigniti na koto 188 m, to je 3 metre pod končno zajezitveno koto. Ob normalnem po-vprečenem pretoku Save bi v takem
režimu obratovanja HE Vrhovo letno pridobila že okrog 87 gigavatnih ur električne energije. Direktor Savskih elektrarn Jure Brguljan in vodja projekta HE na Savi Janez Nučič sta prepričana o smotrnosti čimprejšnjega dokončanja del na področju občine Radeče. Manjka okrog 7 milijonov mark.
Svetnik Glinšek na vprašanje, ali bi z vložkom 7 milijonov mark izpolnili tudi pogoj, da bi Savo pred rednim obratovanjem HE Vrhovo očistili vsaj za en kakovostni razred, ni dobil zadovoljivega odgovora. O koncesiji, ki se bo iztekla 7 mesecev po razpisu, to je 18. marca letos, pa je direktor Brguljan povedal, da je bilo kar nekaj interesentov. Glavna naj bi bila avstrijsko in francosko clektrogos-
trgovina talnih oblog
PCP PUREBER d.o.o.
Novo mesto Ljubljanska 27 Tel.: 323-296, 322-302, 316-120
Z^OUŠI KOSTANJEVIČAN1 IN ŠMARJEČAN1 - Dolenjska turistična zveza in Turistični podmladek OŠ Šmar-)in2r-1 ,orck dopoldan v Šmarjeti pripravila prvo srečanje turističnih podmladkov Dolenjske, Posavja in Bele kra-kipe podmadkov iz OŠ Mirna Peč, Šmihel, Otočec, Šentjernej, Trebnje, Vinica, Kostanjevica, Sevnica, q 'fjiHbarka in Smarjete so pripravile naloge na temo Naš boljši turistični jutri. Republiškega srečanja, ki bo 20. in 21.
"11 v Rogaški Slatini, se bo udeležila ekipa iz Kostanjevice (na sliki), ki je s svojo mentorico Katarino Zaluastnik ob <ln,°Či lorija Suhača raziskovala razpadajoče Dolenjske Benetke, Kostanjevičanom se bodo pridružili še 1S°uvrščeni iz gostiteljske šole Šmarjeta. (Foto: J. Pavlin)
PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax : 0608/61-450
VREME
Jutri sv bo vreme izboljšalo, tako da do konca tednu ne bo več padavin.
POVEZOVANJE - Na sestanku v Sevnici so se župani in poslanci pogovarjali tudi o poslovniku sveta posavskih občin. Na tokratni sestanek so vabili tudi župane Škocjana, Šentjerneja in Podčetrtka. (Foto: P P)
Enakopravnost se ruši
Kljub temu da je brezposelnost v naši državi začela obetajoče upadati, vzbuja skrb še vedno veliko število brezposelne mladine, saj je na novomeškem zavodu za zaposlovanje na primer decembra med skoraj 5.100 brezposelnimi kar četrtina prijavljenih iskala prvo zaposlitev, več kot tretjina brezposelnih pa je mlajših od 26 let. Na slabšem kot moški so ženske. Čakalna doba, ki je v povprečju dolga leto in deset mesecev, je pri ženskah na vseh stopnjah strokovne izobrazbe mesec daljša. In ko se mlado dekle odpravi iskat skužbo, je lahko upravičeno presenečeno. Nekatere napišejo tudi po več deset prošenj. Tiste, ki so povabljene celo na razgovor, kmalu spoznajo, kam pes taco moli. Zgodi se, da celo direktorji nekaterih uglednih podjetij dekleta vprašajo, ali bi bile pripravljene podpisati pogodbo, da dve leti ne bodo zanosile. Nekateri so celo bolj neposredni in se kar takoj pozanimajo, ali je ženska noseča, kdaj se misli poročiti, koliko otrok misli imeti in podobno.
Prišel je čas, ko delodajalci iščejo ljudi, za katere so prepričani, da bodo z dela čim manj izostajali in ustvarili čimveč dobička. Interesi podjetij prihajajo v nasprotje s človeškostjo in moralo. Podaljšana porodniška bi lahko takšno stanje le še poslabšala. Najtežje pa je priti do prve zaposlitve. Že samo bežen pogled po oglasih za prosta delovna mesta pove, da podjetja iščejo ljudi z večletnimi delovnimi izkušnjami, zato je vsaka vključitev mlade osebe v delo še kako dragocena.
TANJA GAZVODA
• ••
DOBRODELNI KONCERT ZA OŠ GRM
NOVO MESTO - V telovadnici osnovne šole Grm bo v petek, 10. marca, ob 19.30 dobrodelni koncert za dograditev OŠ Grm. Nastopili bosta popularni skupini Copacabana m Društvo mrtvih pesnikov. Pokrovitelj prireditve je župan mestne ob-ine Novo mesto Franci Koncilija.
Stavkajoči delavci so sicer našteli še vrsto težav, s katerimi se srečujejo malodane vsak dan. Med drugim so omenjali slabe malice. V zvezi z njimi smo iskali odgovor tudi v Pionirjevi družbi Standard. Tam so povedali, da na gradbišče res dostavljajo samo enolončnico, medtem ko je v menzi v Bršljinu na voljo tudi drugačna malica, čeprav ne na kartico, ampak po naročilu. Standard se je za tako vrsto malice odločil potem, ko
* Delavci so med stavko večkrat omenili, da ima Pionir precej službenih avtomobilov dosti visokega kakovostnega razreda in da tak vozni park za “ta glavne” ne gre skupaj z revščino, ki jo Pionir kaže navzven in ki jo delavci resnično občutijo na svoji koži, ker za več mesecev ne dobijo plač.
kot je potrebno za težko delo na grad-
biŠČU.	w . II-ZAD
M. LUZAR
SENATORJI NA OBISKU - Župan novomeške občine Franci Koncilija je 1. marca sprejel delegacijo francoskega senata, ki jo je vodil Serge Vincon. V pogovoru je Koncilija med drugim ponovil v preteklosti izraženo željo, da bi Novo mesto navezalo partnerske stike s kakim francoskim mestom. Vincon je dejal, da senatorji lahko podpro novomeško zamisel o partnerstvu, s čimer bi tudi oni prispevali k poglobitvi stikov med Slovenijo in Francijo. Francoska delegacija, ki se je sicer v Sloveniji mudila na večdnevnem obisku pri državnem svetu, je na sredini dolenjski turneji obiskala še tovarno Krko in Kostanjevico. (Foto: M. Luzar)
Ob prazni malhi ne bo betonaže
Prejšnji teden stavka v Pionirju - Po izplačilu decembrskih osebnih dohodkov vsi čakajo na 24. marec - “Take malice se ne naješ“ - Revščina in dobri avtomobili
SPECIALNA OLIMPIADA
NOVO MESTO - Organizacija letošnje specialne olimpiade Slovenije, ki naj bi bila sredi februarja na smučišču Rog Črmošnjice, je pripadla Varstveno-delovnemu centru iz Novega mesta, ki pa je zaradi pomanjkanja snega prireditev prestavil na Pokljuko, kjer se bodo mladostniki in otroci ter drugi športniki z motnjami v duševnem razvoju pomerili v veleslalomu, alpskem in nordijskem drsenju in smučarskih tekih. Gojenci novomeškega Varstveno-delov-nega centra so na podobnih tekmovanjih že večkrat uspešno nastopili in upajo, da jim bo to uspelo tudi tokrat, ko bodo prireditev, na kateri bodo sodelovale prizadete osebe iz cele Slovenije, pripravili njihovi vzgojitelji.
Seidlovo priznanje ZVNKD Novo mesto
Uspehi pri varstvu narave
NOVO MESTO - Prvega marca so Pionirjevi zaposleni, ki delajo na gradbiščih v Novem mestu, stavkali, ker ni bilo plač. V torek, 7. marca, ko to poročamo, na gradbiščih in drugod v Pionirju delajo. V petek, 3. marca, je namreč Pionirjevo krovno podjetje izplačalo osebne dohodke in stavkajoči so se vrnili h kelani in mešalcem.
Prikrito nezadovoljstvo v Pionirju je preraslo v stavko zaradi neizpla-čnih plač za december in januar, ki so bile sicer obljubljene; napovedani rok za decembrske je bil 28. februar. Potem ko so prejšnjo sredo delavci namesto na gradbišča prišli pred upravno stavbo v Bršljin, so delavski sindikalni predstavniki sedli za pogajalsko mizo z generalnim direktorjem GIP Pionir Jožetom Peterlinom. Dogovorili so se o izplačilu osebnega dohodka za december - kot rečeno je bil to petek - ter za roke, ko bodo plače za naslednje mesece. Januarske plače naj bi bile tako 24. marca. Če se iz tega dogovora ne bo izcimilo ničesar dobrega za delavce, bodo ti po omenjenem datumu spet stavkali. Zamude s plačami so omenjali tudi delavci, ki so se yrnili z ruskega gradbišča.
od krovnega podjetja Pionir ni dobil plačila za malice, kijih npr. dobivajo gradbišča. V Standardu so tudi menili, daje enolončnica sicer kalorična,
NOVO MESTO - Letošnje priznanje Ferdinanda Seidla, ki ga podeljuje Prirodoslovno društvo Slovenije, je dobila enota za varstvo naravne dediščine, ki deluje v okviru novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. To enoto sestavljajo: biologa Mira Ivanovič in Andrej Hudoklin ter krajinski arhitekt Mitja Simič. Prirodoslovno društvo Slovenije podeljuje Seidlovo priznanje organizacijam ali skupinam za prizadevanja in uspehe na področju varstva narave v zadnjih letih. Letošnji priznanji - drugo je dobilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - so podelili na otvoritveni slovesnosti ob evropskem letu varstva narave v Cekinovem gradu v Ljubljani.
Iz enote za varstvo narave pri ZVNKD Novo mesto je prišla vrsta strokovnih pobud za zavarovanje nekaterih območij na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Gre za razglasitev krajinskega parka Lahinja, za pripravo regijskih krajinskih parkov Kolpa, Kočevsko, Gorjanci, za raziskave in študije o grajskih parkih, za vodenje posameznih raziskovalih projektov, kot so Jovsi, Zalog, Krka, omitoloških popisov, popisov gnezdišč štorkelj, za raziskave metuljev, netopiijev, za dendrološke sanacije, revitalizacije drevoredov in številna druga prizadevanja za varovanje narave.	A. B.
Bodo dobili koncesijo domačini?
ILI/I
Trgovsko proizvodno podjetje, 68000 Novo mesto, Bršljin 37. Tel.: 068/324-442.
GORILCI ŽE OD 53.762 SIT BPD DALJE
TRGOVINA PODGORJE Ljubljanska c. 27,
Novo mesto Tel.: 068/316-115
POSEBNA PONUDBA
•	moške obleke 23.700 SIT » moške hlače 5.600 SIT
•	Porcelan — 45-delni servis za 8 oseb 8.900 SIT
PRIREDITEV ŽENSKAM
RATEŽ-Tubovnedeljo, 12. marca, ob 14. uri v gasilskem domu prireditev, ki jo posvečajo dnevu žena in materinskemu dnevu. V kulturnem programu bodo nastopili otroci, poseben gost na proslavi pa bo družinski trio Novina.
Ste oddali certifikat?
Vladaje sredi februarja podaljšala rok, v katerem lahko državljani zamenjajo lastninske certifikate za delnice, do konca leta 1995. Za tako spremembo ustrezne uredbe se je odložila, ker odškodninski sklad v času vladne odločitve še ni začel izdajati certifikatov upravičencem do denacionalizacije, Agencija za privatizacijo še ni obdelala vseh lastninskih programov, nekatera velika podjetja pa se sploh še niso lastninila. S podaljšanjem roka za oddajo certifikatov so imetniki certifikatov dobili še nekaj dodatnega časa za oddajo in bodo lahko počakali tudi na javno prodajo delnic. Vladaje s spremembo uredbe med drugim razbremenila Agencijo za privatizacijo, ki je dobila dovolj časa za obdela-vo programov lastninjenja. Je pa res, da se je z vladnim ukrepom odmaknil konec privatizacije na Slovenskem. Podaljšanje z vsemi učinki je deležno različne pozornosti Slovencev, saj so nekateri državljani certifikat enostavno sežgali, mnogi so ga oddali, številni pa še čakajo. Zbiralci certifikatov so nastavljali imetnikom različne vabe. Kranjska Sava je tik pred novim letom sporočila, daje tam vložil certifikat tudi znani ekonomist dr. Aleksander Bajt, in s tem je sprožila plaz certifikatov v Savo. Zanimanje za oddajo certifikatov obravnava tudi današnja anketa.
LEOPOLD DEJAK, uslužbenec upravne enote Ribnica: “Certifikata še nisem vložil, ker v ta papir ne verjamem kaj dosti in menim, da bi morali ljudem dati denar, ne papir. Prepričan sem, da bodo nekateri s tem obogateli, večina pa ne bo imela od tega nič. Vse je podobno tisti potegavščini s “catch thede cash”. Gotovo pa bom certifikat le nekam vložil, vendar ne v Investicijsko družbo, ampak v neko dobro firmo, morda Krko, če me bodo sprejeli.”
JOŽEFA KUŽNIK, upokojenka iz Kočevja: “Oba z možem imava še certifikata. Lani jeseni sva dobila bilten Krke iz Novega mesta in je bilo notri napisano, da nam bodo decembra poslali obvestilo o vpisovanju certifikatov. Pa ni bilo nič. Z možem še vedno čakava. Nekaj govorijo, da bodo vpisovali ta ali prihodnji mesec. Veste, sva v klubu Krka. Tudi lani sva bila v Zdravilišču Šmarješke Toplice.”
MARIJA VOVČKO, delavka v sev-niškem zdravstvenem domu, doma z Ar-tega: “Lastninskega certifikata nisem vložila nikamor, ker ne veijamcm v le in podobne papirje, saj imam kot nekdanja delavka krškega Šopa zelo slabe izkušnje. Ko se je izgubi Šopa bližal grozeči stečaj, nas je veliko ostalo na zavodu za zaposlovanje, čeprav so nam obljubljali, da bomo delničarji Šopa. Kot elektrotehnik sem našla službo perice, da lahko preživimo.”
MARKO KAPUS, samostojni podjetnik iz Mokronoga, lastnik firme Studio 5, Trebnje: “Na vse to pisanje o certifikatih še nisem našel pravih odgovorov. Ne dajejo jih celo največji poznavalci lastninske zakonodaje. Sploh pa menim, da ni potrebna naglica in da kot podjetnik nimam kuj izgubiti. Pred mano je več pomembnejših projektov, kijih bom skušal realizirati, a že ob tekočem poslovanju je dela preveč, da bi se ubadal s certifikati.”
FRANC ZEVNIK iz Zakola pri Brežicah: “Svoj certifikat sem vložil v podjetje, v katerem sem zaposlen, medtem ko certifikatov od otrok šc nisem zaupal nikomur. O teh papirjih se je govorilo marsikaj, zato sem malo počakal, da se pokaže, kaj in kako. Zdaj sem se že odločil, da jih vložim v Niko, Tu okrog precej zaupajo tej družbi. Res pa je, da nihče ne ve, kaj bo. Nismo še navajeni barantati z vrednostnimi papirji.”
JANEZ FILAK, kmet s Talčjega Vrha pri Črnomlju: “Certifikata nisem vložil nikamor, ampak je zgorel v kaminu, za kar mi ni žal. Zame so certifikati imaginarna stvar. Pri certifikatih ne bi smelo iti za politiko, temveč za ekonomijo. In če bi šlo za slednje, ne morejo certifikatov kar tako šenkavati. Morda bo od teh certifikatov kdo zares kaj imel, a jaz se s tem ne ubadam in ne obremenjujem, ker sem praktičen človek in me teorija ne zanima.”
JANEZ HUMUAN, mojster vzorčenja v metliški Beti: “Zdi se mi, da po nekaterih podjetjih izsiljujejo, kot da bi si morali delavci z vlaganjem certifikatov v podjetja, kjer so zaposleni, kupiti delovna mesta. Zaradi tega ga nisem vložil v Beti, ampak v drugo podjetje, kamor bi bil pripravljen vložiti tudi denar. Če človek pričakuje, da bo kdaj od certifikata kaj imel, zanj ne bo le kos ničvrednega papirja. Čas bo pokazal, katero mesto je bilo pravo.”
DAMIJANA KRŽAN, prodajalka v trgovini Mercator Preskrba v Podbočju: “Certifikat sem vložila v Mercatorja, saj mislim, da je to dobro podjetje. Mož ga je vložil v Petrol, kjer je zaposlen, otroka sta ga dala eden v Mercator, drugi v Petrol. S certifikatom nisem hotela predolgo čakati, z možem pa sva takoj vedela, kam jih bomo vložili. Menim, da je bolje vložiti certifikat v podjetje, čas pa bo pokazal, kaj bomo dobili od njih, nekaj prav gotovo.”
JURE MURN, tržni inšpektor iz Novega mesta: “Kdorzanaša se na certifikat, nikdar ne bo bogat. Certifikat je papir brez vrednosti. Ponujal ga nisem še nikjer. Kaj bom iz njega iztržil nekoč, še daleč je in upanju pojema moč. Jaz bi vrnil ga kar domovini, naj bi v dobro štela ga pri dohodnini.”
Mk.
l-J
NIe nad 4.ooom Novosti v zdravstvenem zavarovanju (4)
diabetikov
Občni zbor društva bo 21. marca v Metropolu
NOVO MESTO - Sladkorna bolezen postaja vse bolj pomemben javni zdravstveni problem. Tudi v novomeški občini je sorazmerno veliko sladkornih bolnikov. V Diabetičnem dispanzerju Internega oddelka bolnišnice Novo mesto se zdravi iz dolenjske regije prek 4.200 sladkornih bolnikov, v vsej Sloveniji pa je prek 70.000 obolelih za sladkorno boleznijo. Sladkorna bolezen je kronična in neozdravljiva, tako jo deklarira Svetovna zdravstvena organizacija. Z ustreznim nadzorom pa jo lahko uredimo, s tem da se z njo spoznamo in se zdravimo.
“Življenje s sladkorno boleznijo” je nova izdaja knjige asistenta dr. Marka Medveščka, specialista diabe-tologa Kliničnega centra v Ljubljani. V knjigi je precej novega o sladkorni bolezni in njenem zdravljenju. Veliko je govora o dietni prehrani, priloženih pa je tudi veliko receptov za diabetične jedi, ki jih je pripravila inž. Maruša Pavčič, vodja zdravstvene prehrane v Kliničnem centru v Ljubljani. Člani društva lahko dobijo knjigo, kije izšla pred nekaj dnevi, po znižani ceni v Diabetičnem dispanzerju v Novem metu.
Člani novomeškega društva za boj proti sladkorni bolezni se bodo 21. marca ob 17. uri zbrali na volilnem občnem zboru v Izobraževalnem centru Tovarne zdravil Krka v hotelu Metropol.
Zdravstveno osebje dispanzerja si zelo prizadeva za čim uspešnejše zdravljenje sladkorne bolezni in posledic, kijih pušča. To bolniki tudi opažajo, saj se prilagajajo novim oblikam zdravljenja, ki pa ni odvisno samo od zdravnikov, temveč predvsem od njih samih. O vsem tem naj bi razpravljali na občnem zboru, kakor tudi o drugih problemih, ki jih je veliko. Na občni zbor so vabljeni tudi diabetiki, ki niso člani društva.
M.T.
NA HRVAŠKEM PLAČILNO SREDSTVO NEMŠKE MARKE
Te dni dobivajo slovenski lastniki hiš, počitniških hišic itd. na Hrvaškem, ki so priključeni na hrvaško elektriko, obvestila, naj plačujejo obveze “Hrvat-ski elektroprivredi” izključno v DEM (nemških markah), in to pri “Zagre-bački banki" Zagreb, št. računa: 7000-280-3557049. Pripombi na to zahtevo sta vsaj dve: Če zahtevajo plačilo v DEM, naj se tudi njihovi računi glasijo na DEM, in ne na kune!
NOVO MESTO - Sistem zdravstvenega zavarovanja, ki ga je slovenski parlament opredelil že z zakonom leta 1992, zagotavlja vsem državljanom zavarovanje večine zdravstvenih tveganj z obveznim zavarovanjem, vendar to ne krije vseh storitev in ne v celoti. Del vrednosti teh storitev se zaračuna neposredno pacientu. Če pa je pacient za ta doplačila zavarovanjih namesto njega krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali druga zavarovalnica.
Tudi v Sloveniji se odstotek vrednosti storitev, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje, znižuje,
Delež doplačil v obveznem zavarovanju se bo še povečeval - Vedno večji pomen prostovoljnih zavarovanj - Do 30. aprila posebni promocijski popust
dodatnih, nadstandardnih in posebnih storitev. Zavod nudi 10 različnih dodatnih zavarovanj.
Za tiste, ki želijo zavarovanje zdravstvenih storitev na višji ravni ali p° drugačnem postopku, imajo na voljo dve zavarovanji: nadstandard A ali B. Kritje zobnoprotetičnih storitev in zobnoprotetičnih nadomestkov in materialov (tudi zlato) krije zavarovanje zobne protetike. Na voljo so še zavarovanje za pomoč na domu, zavarovanje za dnevno odškodnino, zdraviliško zavarovanje in zavarovanje za vključitev v obvezno zavarovanje.
Zavarovanje se lahko sklene individualno ali pa ga za skupino sklenejo pravne osebe. Pogoj za sklenitev (zavarovanje za dnevno odškodnino) je podpisana izjava o zdravstvenem stanju, ki jo podpiše zavarovanec, ali potrdilo o splošnem zdravstvenem stanju (za pomoč na domu in vključitev v obvezno zavarovanje), ki ga izda zdravnik. Zavod z zavarovancem sklene ustrezno pogodbo in mu izda izkaznico o sklenjenem zavarovanju.
Pri plačilu letne premije Zavod prizna 10-odstotni popust, možno pa je plačilo na vsake tri mesece in tudi mesečno. Do 30. aprila nudi Zavod tudi 10-odstotni promocijski popust in še dodatnih 5 odstotkov za 3 različna zavarovanja, kjer je skupna letna premija nad 90.000 tolarjev. Zavarovanci sklenejo zavarovanje na sedežu Območne enote Zavoda v Novem mestu ali na izpostavah v Metliki« Črnomlju ali Trebnjem.
(Se nadaljuje) T GAZVODA
TREBNJE SPET NA SEJMU ALPE-JADRAN
TREBNJE - V zadnjih letih v občini vse večjo pozornost posvečajo turizmu in njegovi promociji v Sloveniji prostoru in tudi širše. Ob mnogih drugih akcijah so se Trebanjci že lani odmevno predstavili tudi na mednarodnem sejmu Alpe-Jadran. Na tem sejmu bodo Trebanjci tudi letos imeli stojnico (na Gospodarskem razstavišču, od 13. do 19. marca, v hali B 1, v 1. nadstropju). Na njihovi stojnici bo obiskovalce seznanila s svojo ponudbo tudi Dolenjska turistična zveza, velikodušni Trebanjci pa bodo tam delili tudi propagandno gradivo in informacije belokrajinskih turističnih delavcev. Zasnovo in organizacijo za nadaljnjo turistično promocijo občine je tudi letos speljal Studio 5 Trebnje, plod tega dela podjetnika Marka Kapusa, Borisa Dvornika in še nekaterih so štiri nove enobarvne zloženke o turističnih informacijah in koledarju prireditev, ki bodo svoj krst doživele ravno v Ljubljani na sejmu Alpe-Jadran. Udeležbo Trebanjcev na lem uglednem sejmu je omogočil tukajšnji občinski svet z dotacijo iz proračuna.
tako da je vedno večji delež doplačil vezan na prostovoljno zavarovanje. Postopoma se bomo morali tudi sami zavedati, da naše zdravje nima cene, ima pa brezmejno vrednost, zato je pomembno, da ga zavarujemo. Na podlagi izkušenj in strokovnega pristopa je Zavod v letošnjem letu pripravil spremembe v prostovoljnem zavarovanju. Bistvo teh novosti je ločitev prostovoljnih zavarovanj za doplačila v obveznem zavarovanju od ostalih prostovoljnih zavarovanj.
Dodatna zavarovanja je Zavod ponudil pod geslom “Zavarujmo bogastvo zdravja!” Sistem dodatnih zavarovanj omogoča tudi zavarovanje tistih plačil, ki nastanejo zaradi
Irena Kotnik, vodja oddelka za prostovoljno zavarovanje
Dan slovenskih ribičev
Podpredsednik Ribiške zveze Slovenije postal Stanko Bradešek, član Ribiške družine Novo mesto
LJUBLJANA - V okviru 12. sejma Ribolov in lov, ki je bil od 2. do 5. marca na Gospodarskem razstavišču v ljubljani, so slovenski sladkovodni ribiči imeli v soboto, 4. marcam, svoj ribiški dan. Ob tej priložnosti se je sestalo predsedstvo Ribiške zveze Slovenije, imeli so tudi 2. sejo Skupščine RZS. Na novinarski konferenci so razglasili rezultate natečaja za najboljšo umetno muho v skupnosti Alpe - Jadran in podelili priznanja najboljšim preparatorjem trofejnih rib.
Srečali so se tudi člani predsedstva RZS s predstavniki 62-ih sloven-
skih ribiških družin. Na skupščini Ribiške zveze Slovenije so za podpredsednika RZS izvolili Stanka Bradeška, člana Ribiške družine Novo mesto. Kot je povedal predsednik RZS Borut Jerše, cilj slovenskih ribičev ni samo lovljenje rib, ampak tudi skrb za varstvo narave, preprečevanje naravi in ribištvu škodljivih dejavnosti, razvoj ribogojstva ipd. Povedal je, da ima organizirano slovensko sladkovodno ribištvo kar 107-lct-no tradicijo. Že zelo zgodaj sc je pričelo ukvarjati z vzrejo in ribogojst-vom ter strokovnim delom, ki ga danes le še poglabljajo.
Najboljše
umetne muhe so pripravili Marko Ka!lay, Dušan Štih in Klaus - Peter 1 loffman, z ribiškimi eksponati pa so se najbolj izkazali Roman Vrtačnik, Danilo Bižal in tomaž Filipič. Posebna priznanja za preparatorsko dejavnost sta prejela Roman Vrtačnik iz Ljubljane in Branko Gašparlin iz Nove Gorice.	S. DOKL
Z AKTIVO TUDI V TUJINO
NOVO MESTO - V teh dneh so v Dolenjski banki pričeli izdajati prvo slovensko plačilno kartico, ki omogoča poslovanje tudi v tujini. To je skupen projekt šestih slovenskih bank. Imetniki nove kartice lahko z njo poslujejo na preko 8.500 prodajnih mestih Activa v Sloveniji in vseh prodajnih mestih Euroeard oz. MasterCard doma in v tujini. Kartica omogoča tudi dvig gotovine na bančnih avtomatih in bankah, označenih z oznako Eu-rocard MasterCard. Letna članarina za kartico znaša 2.800 tolarjev, dosedanjim imetnikom kartice Activa nudi banka ob zamenjavi še posebne popuste, najboljšim komitentom bodo izdali tudi zlate kartice, načrtujejo pa tudi izdajo poslovne kartice. Ob velikem razmahu kartičnega poslovanja (v dveh letih so izdali preko 115.(XX) kartic) namerava; jo v Dolenjski banki posodobiti poslovanje na prodajnih mestih s terminali, ki omogočajo neposredno povezavo prodajnega mesta z banko in s tem večjo varnost in ekonomičnost poslovanja.
SLOVENSKI PODJETNIŠKI CENTRI V SEVNICI - K1N, d.o.o., Sevnica je bil prejšnji četrtek gostitelj projektnega sveta BIG (Business Incubator Group of Slovenia), slovenskih podjetniških centrov, ki delujejo kol sekcija Pospeševalnega centra za malo gospodarsko v okviru Ministrstva za gospodarske dejavnosti. 17 podjetniških centrov tvori mrežo, ki s poslovnimi storitvami pokriva ozemlje celotne Slovenije. Centri razpolagajo z 22.791 m2 poslovnih prostorov, v katerih deluje 173 podjetnikov in obrtnikov, ki so odprli 449 delovnih mest. Poslovne storitve zagotavljajo še 262 podjetjem in obrtnikom. Sestanka v Sevnici se je udeležila tudi državna sekretarka za malo gospodarstvo Staša Baloh - Plahutnik. Podjetniki so si popoldne ogledali Kržanovo mlekarno v Cundrovcu. (Foto: P. Perc)
f)
mmmmm

SEMINAR ZA BOLJŠO ŠOLSKO KUHINJO - V ponedeljek je na osnovni šoli Grm v Novem mestu potekal seminar o racionalni pripravi hrane za otroke na osnovni šoli, ki ga je pripravila Slejka Dežmar Več kot 80 učiteljem gospodinjskega pouka in vodjem kuhinj v osnovnih šolah je najprej o prehrambenih navadah otrok in vplivu prehrane na zdravje otrok govorila dr. Tatjana Gazvoda. Zalem je prehrambeno kulturo predstavila Helena Mrzlikar, o računalniškem poslovanju kuhinje pa je predava! Janez Vinšek. Zanimivo je bilo tudi zadnje dejanje, ko so se pri obloženih mizah v šolski telovadnici predstavili dobavitelji hrane iz vse Slovenije. (Foto: J. Pavlin)
Ljubljansko pismo
Ko bi vedeli, kdo je žandar in kdo Cefizelj
Zdaj še Ovnova afera
LJUBLJANA - Zadnje čase skoraj ni dneva, da ne bi v katerem izmed slovenskih dnevnikov brali kaj vznemirljivega o zakulisju že postaranih afer ali pa odkritjih novih. Če bo šlo tako naprej, se bo celotni Državni zbor moral prav kmalu prekrstili v eno samo preiskovalno komisijo za to ali ono zadevo, vendar nikomur ne bo jasno, kdo je žandar in kdo Cefizelj.
Ena zadnjih afer je Ovnova, ki tako kot tudi vse druge priča, kako pokvarljivo blago je oblast in so ljudje, ki se na lahek način dokopljejo do (tujega) denarja. A tega je bilo v republiškem Stanovanjskem skladu veliko.
V letu 1993 je bila najvcčj&Skla-dova naložbena postavka nakup in adaptacija lastnih poslovnih prostorov. V prvotnem finančnem načrtu je bilo za to predvidenih 245 milijonov tolarjev, kasneje so vsoto povečali najprej na 424 mili-
sS»«
jonov tolarjev, nato pa na 720 milijonov tolarjev. V tej vsoti se skriva tudi 60.000 mark, kolikor jih je upravni odbor Sklada namenil za nakup umetniških slik. Za 8 milijonov mark se je desetina zaposlenih preselila v 1652 kvadratnih metrov stavbe. Na zaposlenega torej kakšnih 150 metrov stekla in kamna!
Luksus ali razsipništvo? S tem denarjem bi lahko najamnj 70 le| plačevali najemnino za nič kaj skromne poslovne prostore, v katerih so bili prej, v bolj skromni verziji (brez dodatnih sob in garažnega boksa) pa celo stoletje!
Inšpekcija, ki se je več kot po' leta mudila v Stanovanjskem skladu in pregledala na tisoče faktur, je kljub tolikšni potratnosti sklada ugotovila, da je bilo poslovanje sklada zakonito! In samo za to - za preverjanje zakonitosti poslovanja -je agencija za plačilni promet tud1 pooblaščena.	'
A tukaj se ta “zgodba o uspehu šele začne. Glavna vprašanja, ki se zastavljajo ob ugotovitvah inšpekcije, so namreč povezan s smiselnostjo in gospodarnostjo naložb Sklada ter z racionalnostjo porabe sredstev. Na tem področju agencija nima pristojnosti - imajo račun; sko sodišče, ki mora nadzorovati javno porabo. Vendar pa to šc vedno nima inšpektorjev in tudi meri' za presojo ne.
Pa smo spet tam!
VINKO BLATNIK
2
DOLENJSKI LIST
Št. 10 (2378), 9. marca 1994
Belokranjci bodo pili s knjigo
V metliški vinski*kleti so v petek predstavili knjigo mag. Andreja Dularja “Pij, kume moj dragi!” - Poglobljena študija o vinogradništvu in vinogradnikih
METLIKA - Pred kratkim je Dolenjska založba iz Novega mesta izdala knjigo mag. Andreja Dularja z naslovom “Pij, kume moj dragi!” in s podnaslovom “Vinogradništvo in vinogradniki v Beli krajini”. Delo je nasledek magistrske naloge, ki jo je Andrej Dular, višji kustos v etnografskem muzeju v Ljubljani, sicer pa metliški rojak, zagovarjal leta 1992.
Gre za 11. knjigo Seidlove zbirke v njih gre bolj za impresije kot za po-
PET ZVEZDIC ŠT. 3
LJUBLJANA - Iz marčne številke revije za umetnost kuhanja in uživanja ob hrani in pijači, ki jo odliku-J izjemna kakovost fotografij in pa-P*rja, naj omenimo predvsem prispe-vek ° popru, kralju dišav, članek o uvajanju zdrave prehrane v vedenjski f/ec Slovencev, vabljiv zapis o mor-i sadežih in, kot se za mesec spo-obi, priporočilo za meni za marčne
največja pokrita
TRŽNICA V SLOVENIJI
LJUBLJANA - V BTC Ljubljana
n,vL°-?anes’ ***marca’ odprli največjo pokrito tržnico v Sloveniji, ki ima kar „IU0 kvadratnih metrov pokritega prostora, od tega pol namenjenega maloprodaji. To bo tudi nova pri-oznost za dolenjske pridelovalce, ki zalagajo ljubljansko odkrito tržnico.
j StaKjSi nam dajejo dobre nasvete, f .« se Potolažili, ker ne morejo več “UW slabih zgledov. (Foucauld)
IjllSKElME
šk^iX>ned.eljekie Prodajalec iz Kr-sadff ponP)ai Prve madžarske sadike s ivrgAdrevia- ,Sad'ke marelice,
la pke b^s^veVpa^35 tolaije^Šsa-a ponudba po stojnicah je bila na-l£i TkJ?-b<?lka 120 ‘olarjev, hruške fižol ae^Ulcek 400’čcsen 500, jajca 24, Ozol 400, razna semena 100 tolarjev
kilo regrata 800, motovi-inn 1^’ kls L 50, koleraba in koren firm’ • La fePa in zelje 150, smetana dno’ Slr?ek 200, propolis 200, med Prekajena slanina 1000, slivovka r" ,olarjev- Pri Sadju in zelenjavi je a,a i55 ‘olarjev, radič 184, mehka »lata 315, ohrovt 170, orehi 1.000, grenivka 170, paradižnik 315, fižol Z90, rozine 326, banane 160, mladi krompir 200, česen 242 tolarjev. Dje-adini je zaračunal: mandarine 160 tolarjev, solato 160, banane 130, fižol
sejmisca
teden^^ * Na sobo‘ni redni jali I sti	so Pr<>dajalci pripel-
1n 20 d°xxfi mescce s,arih Pujskov dali on31^1*1 pra^ev' Prvih so pro-
Pu2r^odo400’drU8ihPalcS
d0 270 'olarjev kilogram žive
in, kot je na predstavitvi pretekli teden v metliški vinski kleti dejaldirek-tor Dolenjske založbe Franci Šali, ne čudi, da je prav belokranjsko vinogradništvo prvo v Sloveniji dobilo tovrstno predstavitev. “Kako naj bi bila knjiga drugačna kot lepa, dobra in kvalitetna, če pa je belokranjsko vino tako žlahtno in če je delo napisal človek, ki je od malih nog živel v Beli krajini, je pri svojem delu natančen in dobro pozna to tematiko,” je bil kratek, a jedrnat Šali.
TUdi dr. Janez Bogataj je poudaril, da smo z Dulaijevo knjigo dobili prvo temeljno delo v slovenski etnologiji na področju vinogradništva. Gre za poglobljeno študijo o pomembni gospodarski dejavnosti, medtem ko so druga dela o tej temi poljudna,
globljeno analitično raziskovanje o enem od slovenskih vinskih rajonov. Vsa ostala dela so bila etnološko usmerjena ali pa je šlo v njih za nizanje zgodovinskih dejstev. Dular pa je celovito prikazal razvoj belokranjskega vinogradništva in življenja vinogradnikov od zadnje četrtine prejšnjega stoletja do današnjih dni. Po besedah dr. Bogataja smo Dularjevega dela lahko zares veseli.
Mag. Andrej Dular je spregovoril o vsebini knjige ter o tem, kako je nastajala. Čeprav ni vinogradnik, je poskusil z vsemi opravili v vinogradu in se marsikdaj pridružil možakom tudi pri manj garaškem delu, povezanem z vinom. Šele tako je lahko prišel do odgovora na vprašanje, ki si gaje sam zastavil: “Kaj torej pomeni
KNJIGA O VINOGRADNIŠTVU - Na predstavitvi knjige mag. Andreja Dular-ja so strokovnjaki o njej govorili v presežnikih. Na fotografiji od leve proti desni: etnolog dr. Janez Bogataj, gostitelj predstavitve in direktor kmetijske zadruge Metlika Ivan Kure, avtor mag. Andrej Dular in direktor Dolenjske založbe Franc Šali. (Foto: M.B.-J.)
Cviček podcenjujemo sami
Na lokalni pokušnji v Trški gori je najvišje ocenjen vzorec cvička prejel samo 15,60 točke
TRŠKA GORA - V času, ko bi radi cvičku vrnili nekdanjo slavo, so bili poskuševalci vin pri ocenjevanju v Trški gori do cvička zelo skopi, saj je najbolje ocenjeni cviček Franca Šmajdka prejel le 15,60 točke, kar temu vinu zagotovo ne bo pomagalo na poti k vrhu. Še posebej bi se morali tega zavedati trško-gorski vinogradniki, saj naj bi bila Trška gora poleg Gadove peči ena od rojstnih krajev nekdaj tako slavnega cvička.
Pomena ocenjevanja vin se bolj zavedajo po drugih društvih vinogradnikov Dolenjske, kot tudi v Tednu cvička v Kostanjevici. V lanskem letu je kar 40 cvičkov prejelo oceno več kot 16 točk, kar pomeni kakovostni razred, kralj cvička pa celo 16,90 točke. Trškogorski vinogradniki bi se morali zamisliti nad svojim cvičkom, saj je bilo kar 68 vzo-
kjrie tijski n a s ve ti
Krompir sebe težko prenaša
kalife P^ovrsten in potrjen semenski krompir, kako je z njegovo 'Pliva na ’ S0lt!'<! čistostjo in okuženostjo z virusi, kar vse odločilno Številki dan de ek’Je bil° v fem kotičku navedeno v zadnji februarski kolobar priprav-* t°L ** VFSb nekaterc drug*5 pridelovalne zahteve:
ZaPdrecL v Pn;na5a samega sebe in se na isto njivo lahko sadi več let zato kolnh • ar za ceno vse slabšega pridelka. Neprimerno boljše je kvečjemu arJcnJp.v katerem pride krompir na isto parcelo po štirih, in žita m P°i*rcb letih- Najboljši krompitjevi predhodniki so detelje Posevek in c lravn'k‘> če gre za spremembo kulture. Slab poprejšnji 'zčrpa zen p oruza- ki kmetu resda veliko daje, zato pa tudi dodobra azine s r zaseb°j pa lahko zapušča tudi krompirju nevarne tri-Upošteva' enrni V koruz' zatirajo plevel. Naši kmetje to premalo roij^inami’v>čk	^e’ da zavo*-l? v.e*‘ke8a odstotka koruze med
kvadratni,er,pr*dz?*ek je potrebna gostota 18 stebel krompirja na grobi, nrc^,Cr' 8e odločilnejša pa je primerna struktura tal (zlog). V Zarad’i m lj‘-gHidasti omici je ovirana tvorba gomoljev, zato je že rastnih nga bo ^a rabia> sipka, tudi primerno vlažna zemlja. V takih poinemK 1merab bo vznik enakomeren, s tem pa tudi razvoj, kar je zelo lesensk > ,n° Iud‘.s stališča varstva pred boleznimi in škodljivci. Brez 8nojemLga oranja> prezimitve v odprti brazdi in gnojenja s hlevskim Gn0jeni-USpeba v pridelovanju krompirja. bvaleživ T s hlevskim gnojem je malokatera kmetijska rastlina tako hlevskia • Prav krompir. Priporočljiva količina je 20 ton na hektar. Za°rav.| 8noJ Je moč za silo nadomestiti z zelenim gnojenjem, to je z skih "Jfm travne ruše, detelje ali oljne repice. Od uporabe organ-biti prcp ' odvisna tudi količina umetnih gnojil, ki nikakor ne sme s tem rJrana- Zlasti to velja za dušik, s katerim marsikdo pretirava in r°dov!t nSpe.šuje rast krompirjeve cime na račun gomoljev. Za srednje potftJHf ‘*a vclja strokovno priporočilo, naj bi ob hlevskem gnoju 'n 120 1 t 80 do 160 kg čistega dušika na hektar, 70 do 100 kg fosforja kiso z-, ° “TO kg kalija. Koliko je to gnojila, preračunamo iz odstotkov, dPisnni na plastičnih vrečah, v katerih umetna gnojila prodajajo.
L° (2378). 9. marca 1995
Inž. M. L.
rcev ocenjenih bolje kot njihov letošnji zmagovalec, med vsemi temi vzorci sta bila le dva iz Trške gore.
Trškogorska lokalna pokušnja bi pridobila tudi s strokovnim odvzemom
• REZULTATI OCENEJEVANJA VIN - Na sobotnem ocenjevanju v na Srednji kmetijski šoli pod Trško goro je bilo ocenjenih 107 vzorcev, degustacijski komisiji pa je predsedoval enolog inž. Zdravko Mastnak iz krške kleti pri Leskovcu. Najvišje ocene so prejeli: za sortno belo Janez Pavlin (renski rizling) 17,40, Peter Lavrič (kerner) 17,08, Martin Cvelbar (kerner) 16,70. Za belo vino: Avgust Lužar 16,24, Vinko Dežman 16,16 in Janez Škabar 15,94. Za cviček: Franc Smajdek 15,60, Avgust Lužar 15,40, Stanko Medved 15,36. Za vino rose: Milan Vrščaj 15,66, Darko Bašelj 15,42, Martin Cvelbar 15,38. Za dolenjsko rdeče: Peter Štamfelj 15,58, Anton Rokavec 15,36, Branko Pavlin 15,06. Za žametno črnino: Lojze Slak 15,50, Jože Prosinečki 14,94, Vinko Zupančič 14,52. Za modro frankinjo: Miloš Munih 16,60, Lojze Slak 16,28 in Anton Cvelbar 16,04 točke.
vzorcev neposredno iz sodov, v Zvezi društev vinogradnikov Dolenjske pa bi morda razmislili tudi o enotni komisiji za lokalne pokušnje, ki bi imela večji pregled nad ponudbo celotnega dolenjskega vinogradništva.
J. PA VLIN
vinogradništvo za Belo krajino in kaj vino belokranjskim vinogradnikom in nasploh Belokranjcem? - Na kratko povedano: veliko.”
Po Bogatajevih besedah ne bi smelo biti belokranjske hiše, v kateri ne bi imeli na knjižni polici te knjige. Da je zanimanje zanjo zares veliko, se je pokazalo že takoj po predstavitvi, zato je vprašanje, če bo naklada tisoč izvodov sploh zadostovala.
M. BEZEK-JAKŠE
Skupen uspeh na junijskem vinskem sejmu
Metliške vinogradnike obiskal predsednik Federacije mednarodnih ocenjevanj vin
METLIKA - V torek, 28. februarja, so nekatere metliške vinogradnike obiskali predstavniki Ljubljanskega sejma, organizatorja vsakoletnega vinskega sejma. Poskušali so vina, ki bodo razstavljena na sejmu junija letos. Najbolj so bili presenečeni nad rumenim muškatom, ki je zrasel v goricah okrog Drašičev, o ostalih vzorcih pa tudi ni manjkalo odobravajočih pripomb.
Dogovorili so se, da bo letos Društvo vinogradnikov Bele krajine organizirano nastopilo na vinskem sejmu. Zbrali bodo vzorce in v primeru, če jih bo čez trideset, izkoristili določen popust. Manjše število vzorcev, ki so bili do sedaj predstavljeni na ljubljanskem Vinskem sejmu, je gotovo tudi posledica cene po vzorcu, ki je bila lansko leto 150 mark.
Nazadnje so še nazdravili gneral-nemu direktorju Ljubljanskega sejma Borutu Jeršetu, ki ga je upravni odbor Federacije mednarodnih ocenjevanj vina februarja letos v Parizu izvolil za predsednika predsedstva za naslednja tri leta. Poleg priznanja Ljubljanskemu sejmu za organizacijo mednarodnih ocenjevanj vina je to tudi priznanje slovenskim vinom in priložnost, da se v svetu še bolj uvel-
javijo.
JOŽE MAVRETIČ
PREDAVANJE ZA VINOGRADNIKE IN SADJARJE
SEMIČ - Črnomaljska kmetijska svetovalna služba vabi vse vinogradnike in sadjarje na predavanje o varstvu vinske trte in sadnega drevja, ki bo v petek, 10. marca, ob 19. uri v hotelu Šmuk v Semiču. Predaval bo dipl. inž. Jurij Mamilovič.
SKUPŠČINA
SADJARSKEGA
DRUŠTVA
ČRNOMELJ - V četrtek, 9. marca, bo ob 18. uri v sejni sobi občine Črnomelj letna skupščina Sadjarskega društva Bele krajine. Na njej bo tudi predavanje inž. Ivana Kodriča iz Nove Gorice o pridelovanju breskev. Pred skupščino bo ob 16. uri prikaz obrezovanja breskev, in sicer pri Tonetu Štruclju v Tuševem Dolu. Odhod v Tušev Dol bo izpred hotela Lahinja ob 15.45.
Sejem kmetijske mehanizacije
/vywwvw\ JOŽEFOVO ’9 5
Pri TABAKUMU v Novem mestu od 17. do 20. marca 1995
COflOkUTl At.«., ssperl - ioport
Trgovina tCJBakčim
obvešča svoje cenjene kupce, da prodaja kmetijsko mehanizacijo po zelo ugodnih predsejemskih cenah, v času sejma pa nudi še dodatni sejemski popust. Za traktorje Universale 3% sejemski popust in za traktorje Zetor 2% sejemski popust. Sprejemamo predsejemska naročila. Trgovina je odprta: vsak dan od 7.00 do 17.00 v soboto, 11.3. 95, in nedeljo, 12. 3. 95, od 8.00 do 17.00
Za vaš najcenejši nakup se priporoča CaBakcim trgovina s kmetijsko mehanizacijo.
Novo mesto, Podbevškova 5	Tel.: 068/322-625
EN „
HRIBČEK BOM KUPIL...
.Ureja: dr. Julij Nemanič
Prim, dr. Peter Kapš
Vino in zdravje (6)
(sladka vina) vsebujejo tudi slad-korzaradi tega jih sladkorni bolnik ne sme piti. Če diabetik pije vino, naj z njim nadomesti energijsko enakovredne maščobe.
Farmakologija alkoholnih pijač ni isto kot farmakologija alkohola. Alkoholne pijače vsebujejo tudi druge sestavine (vino več kot 600), ki lahko upočasnijo resorpcijo ali pa delujejo kot kar-minativa (zdravila proti napihovanju, pospešujejo peristati-ko), npr. osnovna olja, ali kot diuretik (npr. juniperovo olje v ginu). Toksični učinki se bodo pojavili hitreje, če v kratkem času zaužijemo več vrst pijač. Zato ne mešaj pijač!
Velikokrat govorimo le o tem, ali bolnik lahko pije vino pri določenem obolenju ali ne, ne da bi pri tem mislili, da ima vino tudi zdravilni učinek. Navedli bi samo primer bolnika s sladkorno boleznijo: ker alkohol za svojo presnovo ne potrebuje inzulina, bi ga diabetiki lahko pili, vendar ga odsvetujemo zaradi energijske vrednosti in ker pospešuje nastanek trigliceridov (maščob) v krvi.
Sploh pa mnenja o uporabi alkohola pri sladkornih bolnikih še niso enotna. Pri bolnikih, ki jemljejo inzulin, lahko večje količine alkohola (vina) celo povzročijo hipoglikemijo (padec krvnega sladkorja). Alkoholne pijače
Zdravilni učinek nekaterih naših vrst vin (povzeto in prilagojeno po Mauryju, 1974)
Vrsta vina	Karakter vina, % alkohola	Pri katerih boleznih jih uporabljamo	Dnevna količina
beli burgundec	suho, 11-12%	bronhitis, gripa	3x1 dl
beli burgundec	sladko	rekonvalescenca	3 x 1,5 dl
bizeljsko belo	suho, kiselkasto, kronični revmatizem, 10-11,5%	ledvični kamni		3x1 dl
cviček	suho, kiselkasto, slab tek, malo kisline v do 9%	želodcu, kronični ekcemi, povečani pritisk, sladkorna bolezen		3x1,5 dl
haložan	suho, 10,5-11,5%	kronični revmatizem, ledvični kamni, kolitis, slab tek	3x1,5 dl
ljutomerčan	suho, 11-12%	kronični revmatizem, ledvični kamni, kolitis, slab tek	3 x 1,5 dl
metliška črnina	suho, kiselkasto, kronična in akutna	3 x 1 dl 9,5-11,4%	vnetja črevesja, slabokrvnost, utrujenost		
merlot	suho, kiselkasto, rekonvalescenca, utrujenost, 3 x 1 dl 11,5-12,5%	slabokrvnost		
rebula	suho, kiselkasto, slaba prebava, dispepsije 10-12%		kozarec po obroku
rumeni muškat	polsuho, 10,5-11,5%	obolenje žolčnika, rekonvalescenca	1-2 kozarca po obroku
portugalka	mošt, 8,5-10,5 % dispepsije, gnitja,	kozarec slab tek	pred obrokom		
kraški teran	suho, kiselkasto, kronična ali akutna 8,5-11,5%	vnetja črevesja, utrujenost, slabokrvnost		.kozarec po obroku
traminec	polsuho, 11-13% gripa, prehladna obolenja		3x1 kozarec
peneča suha vina	suho vino	vročina, povešen želodec, kozarec premalo kisline v	pred glavnim želodcu, po srčnem	obrokom infarktu	
		(Nadaljevanje prihodnjič)	
			
VISOKO RENOMIRANO PODJETJE PONUJA MOŽNOST POGODBENEGA DELA! PLAČILO PO REZULTATIH DELA!
VSE INFORMACIJE: NOVO MESTO, GOSTILNA JAKŠE, DRSKA 44,
V ČETRTEK, 16. 3. 1995,OB 18. URI
\helena mrzlikar\ gospodinjski kotiček
Telesu toliko, kot porabi
Zakaj se redimo, je eno najbolj pogostih vprašanj, ki jih postavljajo predvsem ženske vseh starosti. Nabiranje odvečne telesne teže je posledica prekomernega uživanja hrane. Telesu dajemo več energije, kot je porabi. Torej: pojesti je treba manj energijsko bogate hrane in biti čim bolj telesno dejaven.
Pri večini ljudi pa je hujšanje povezano z velikimi težavami, ker so za uživanje preveč kalorične hrane in za preskromno gibanje v vsakdanjem življenju krive naše slabe navade in razvade. Človeško telo je naravnano tako, da potrebuje za normalno delovanje, za zdravje in dobro telesno ter duševno zmogljivost vsak dan čim bolj raznoliko hrano. Ženska potrebuje od 1.800 do 2.000 kcal na dan. Da bi izgubila en kilogram, ji mora primanjkovati 700 kcal od vseh potreb po energiji. Zato mora pojesti toliko manj, če hoče prisiliti telo, da primanjkljaj nadomesti iz svojega maščobnega tkiva. Če hočemo hujšati zdravo in učinkovito, moramo za-
dovoljiti potrebe organizma, hkrati pa seveda zmanjšati kalorično vrednost hrane. Ko upoštevamo ti dve zapovedi hkrati, pa kmalu spoznamo, da zdravo in hitro hujšanje ni združljivo.
Hujšanje je dolgotrajen proces, ki naj bi popravil tako naše zdravje kot telesno in duševno zmogljivost. Če bomo upoštevali naslednja priporočila, ne bo treba dvomiti o uspehu. Jesti je treba petkrat na dan; zajtrk in kosilo naj bosta obilnejša, malici in večerja pa zelo skromne. Ogibajte se živalskih maščob, sladkih jedi in alkohola! Osnovna živila naj bodo žita, sveža zelenjava, sadje, pusto belo meso, ribe in nemastni mlečni izdelki. Jedi naj bodo kuhane, dušene ali pečene na žaru. Velik poudarek naj bo na pitju navadne ali negazirane mineralne vode in na pitju svežih sadnih sokov. Vsak dan se vsaj eno uro gibajte na svežem zraku, upoštevajte hitro hojo in počasni tek. Vse našteto pa naj spremlja tudi duševna umirjenost.
DOLENJSKI LIST
Mii IZ NAŠIH OBČIM MM
Novomeška kronika.
Ce ne ceste, vsaj telefon
Ena od večjih hinjskih pridobitev je telefon
OBČNI ZBOR ŠENTJERNEJSKIH UPOKOJENCEV
ŠENTJERNEJ - Društvo upokojencev Šentjernej vabi upokojence na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 12. marca, ob 9. uri v osnovni šoli Šentjernej.
LETNI ZBOR SKD
NOVO MESTO - Občinski odbor SKD Novo mesto bo opravil 12. marca ob 15. uri v dvorani proštije novomeškega Kapitlja svoj redni letni zbor, ki se ga bosta udeležila predsednik ŠKD Lojze Peterle in minister za notranje zadeve Andrej Šter. Tega dne ob 18. uri se bosta Peterle in Šter udeležila regijskega srečanja občinskih odborov SKD, ki ga organizira OO SKD Novo mesto.
HINJE - Slabo razpoloženje ob tem, ko so ceste v krajevni skupnosti Hinje še nedograjene, si domačini odganjajo tudi s spominom na vse, kar so v zadnjem obdobju že naredili. Sem spada tudi telefon, ki so ga sicer pridobili že pred nekaj leti, vendar njegova uporabnost in nepo-grešljivost s časom raste. Telefon so doslej napeljali že v vsako vas in, kar je v danih razmerah še posebej pomembno, tudi najbolj oddaljene hiše so ga plačale po enaki ceni kot najbližji naročniki. V krajevni skupnosti je v 11 vaseh 146 naročnikov.
Na območju Hinj so gradili telefon, ko je pač trajala ta obsežna posodobitev, v prostovoljnih delovnih akcijah. Od prve zamisli do priključitve zadnjega telefonskega aparata je minilo precej časa, ker se domačini iz Hinj in strokovnjaki niso mogli sporazumeti o vrsti gradnje na hinjskem kamnitem območju. Medtem ko je poštna stran dolgo časa zahtevala polaganje zemeljskega kabla, so krajani predlagali napeljavo omrežja po drogovih.
L. M.
SREČANJE OB 8. MARCU
NOVO MESTO - Občinski odbor Zveze združenj-borcev Novo mesto je letos ob 50. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom pripravil prijetno srečanje bork, delegatk 1. ženskega kongresa v Dobrniču in žena, ki delajo na krajevnih organizacijah ZZB. Srečanje je pozdravil predsednik občinskega odbora ZZB Novo mesto Ludvik Golob. Spregovoril je o pomenu ženskega praznika, o letošnjih proslavah na Dolenjskem in čestital ženskam za praznik. Dragica Rome je govorila o delu in vlogi žena v jubilejnem letu. Srečanje je pozdravila tudi Joža Miklič, članica sveta občine Novo mesto. Izrazila je željo, da nadaljujemo z našim vplivom na mladi rod, s tradicijo NOB in delom za dobro naše domovine.
Hiša, kjer delajo in so kot doma
V Varstveno-delovnem centru 27 varovancev, v delavnicah 45 oseb - Do konca leta bo skoraj zasedeno - VDC Novo mesto organizira olimpiado - Občutek koristnosti
NOVO MESTO - V Varstveno-delovnem centru (VDC) v Novem mestu, ki so ga odprli julija 1994, danes živi 27 oseb s posebnimi potrebami. Poleg bivalnega dela ima center tudi delavnice, v katerih organizirajo delo pod posebnimi pogoji za 45 oseb. Vsak varovanec pod strokovnim vodstvom inštruktorja opravka tista dela, ki jih glede na svoje psihofizične sposobnosti zmore in hoče.
omogočila nastop na igrah. Sponzorji 5. zimske specialne olimpiade so Dolenjska banka, Dolenjka, Vitalis,
PRAVA MODNA REVIJA V HOTELU KRKA
NOVO MESTO - Hotel Krka in Klinčev Reklam studio bosta jutri, v petek, ob 19. uri v konferenčni dvorani hotela Krka (nekdanji Metropol), pripravila modno revijo, na kateri bodo vrhunski fotomodeli predstavili pomladne modele trgovine Elit. Program bosta popestrila plesalca akrobatskega rock and rola ter operni pevec Nace Junkar. Ta večer bodo kuharji hotela Krka v modri restavraciji priredili posebno ponudbo zelenjavnih in ribjih jedi, ki jih bodo gostje lahko zaužili ob prijetni glasbi. Kot nam je zaupal lastnik Reklam studia Marko Klinc, odslej ne namerava več pripravljati modnih revij v gostinskih lokalih in diskotekah, kjer modne revije ne dosežejo svojega namena, predstavitve oblačil namreč.
KRKIN SINDIKAT ZA PORODNIŠNICO
NOVO MESTO - Šele zdaj smo izvedeli, daje svobodni sindikat tovarne zdravil Krka že pred novim letom namenil večjo humanitarno pomoč za novomeško porodnišnico: za njeno dokončanje ji je poslal 300.000 tolarjev. Lani je Krkin sindikat namenil 31 članom podjetja od 46.000 do 58.000 tolarjev pomoči. Kot novoletno darilo je podaril 18 otrokom umrlih delavcev po 15.000 tolarjev, hudo bolnim otrokom članov sindikata pa so nakazali po 15.000 tolarjev. Brez velikih besed: dejanja prave pomoči potrebnim.
V delavnicah opravljajo predvsem enostavnejša kooperacijska dela, kot je sestavljanje obešalnikov in lepljenje vrečk. Imajo tudi lasten delovni program, in sicer izdelujejo voščilnice, slike iz semen in podobno.
Velika večina oseb, ki so vključene v delo pod posebnimi pogoji, živi doma pri starših in se dnevno vozi iz Žužemberka, z Dvora, iz Škocjana in Šentjerneja. Malce drugačen pa je življenjski ritem 27 varovancev, ki že živijo v VDC. Zmogljivost centra je 68 postelj in verjetno bo do konca leta skoraj polno zasedena. Skoraj vsi stanovalci so dopoldne v delavnicah, dejavni pa so tudi popoldne. Da bi bil popoldanski urnik kar se da zanimiv, se včasih odpeljejo na izlet ali na obisk k sorodnikom katerega od njih. Sprostijo se ob lutkovnih in gledaliških predstavah, radi pa si ogledajo tudi zanimivo razstavo. Če ostanejo
doma v VDC, tam urejajo bivalne prostore, razveseljujejo se z družabnimi igrami, pojejo, plešejo in tudi pečejo ali kuhajo.Po besedah Eme Luzar, vodje VDC, je v centru močno razgibana športna dejavnost. Športniki iz VDC Novo mesto so kot člani ekipe Slovenije sodelovali na 5. svetovnih igrah v Schladmingu leta 1993. Na teh svetovnih športnih igrah je slovenska ekipa prejela kar 24 odličij. Novomeški VDC je letos organizator 5. zimskih iger Specialne olimpiade Slovenije, in sicer bo ta športni dogodek jutri, 10. marca, na Pokljuki. Tekme so mislili organizirati v Čr-mošnjicah, vendar vreme ni bilo naklonjeno.
Kot poudarja Ema Luzar, je pokroviteljstvo nad tekmovanjem prevzela mestna občina Novo mesto, ki bo tako več kot 160 osebam s posebnimi potrebami iz cele Slovenije
* Ljudje s posebnimi potrebami oziroma duševno prizadeti, kot jih pogosteje imenujemo, so bili velikokrat odrinjeni na rob družbenega dogajanja. Če niso živeli pri starših ali sorodnikih, so dom iskali v socialnih zavodih, ki so bili vse prej kot toplo domače ognjišče. Danes je drugače. Socialni zavodi oziroma varst-veno-delovni centri, v katerih bivajo, so novi ter prilagojeni njihovim potrebam in željam. Življenje za stenami teh ustanov je prav tako ali še bo(j živahno in pestro kot doma, poudarja Ema Luzar. Vodja VDC Novo mesto tudi pravi, da osebam s posebnimi potrebami veliko pomeni zaposlitev, saj jim ta dr^je občutek koristnosti, samopotrditve, zaposlenosti in varnosti, ker dobijo tudi ne-kaj materialne nagrade.
V
Zenske roke dajo močan pečat
Gorjanci - avtobusni prevoz, Krka, tovarna zdravil, Dolenjske pekarne, Kartuzija Pleterje, Kobra in Steklarstvo Šiško.	.	__„ „
M. LUZAR
Turistično društvo Ratež o letošnjem delu - 10-letnica
• Je zgodovina res tako grda, da mora preživeti toliko lepotnih operacij? (Schwentner)
• Namesto vojaške parade predlagam parado vsesplošne shizofrenije. (P Božič)
RATEŽ - Turistično društvo Ratež je pred časom organiziralo občni zbor. Glede na delovni načrt, sprejet na zboru, bo društvo letos nadaljevalo akcijo za urejanje kraja in storilo vse za čim boljšo uvrstitev Rateža na državnem tekmovanju za izbiro najlepšega majhnega kraja v Sloveniji. K polepšanju okolja, a tudi k popestritvi prostega časa domačinov bo društvo prispevalo z načrtovanimi predavanji o sadjarstvu, vinogradništvu in vrtnarstvu. Precejšen del delovnega načrta ima razvedrilno vsebino. Thko bo društvo tudi v 1995. letu pripravilo že
utečeno srečanje harmonikarjev, to leto se rateški turistični delavci prvič potegujejo za Osino podoknico, časovno najbližji dogodek, bogat vedrine in okusnega prigrizka, pa je skorajšnja salamiada. Turistično društvo ostaja tudi v prihodnje nosilec vseh kulturnih prireditev v kraju,
* Društvo praznuje letos 10-letnico delovanja, česar se bo spomnilo s svečano akademijo v juniju. Obletnico nekateri štejejo za novo spodbudo k delu. Nov polet pa je članom dalo tudi to, da nekako spet imajo društvene prostore. “Veseli smo,” po-udarjajo v turističnem društvu, “da smo glede dvorane dosegli soglasje z Gasilskim društvom Ratež, ki je eno vodilnih društev v novomeški občini.”
ŠENTJERNEJČANI V ŠKOCJANU
ŠKOCJAN - V tukajšnji osnovni šoli bo v nedeljo, 12. marca, ob 19. uri prireditev “Kulturno društvo na obisku”, kjer se bo predstavilo Kulturno društvo Šentjernej. Nastopili bodo Šentjernejski oktet, Pihalni orkester Šentjernej, Mešani pevski zbor Vlaste Tavčar, Mešani pevski zbor Ajda iz Orehovice, šolsko kulturno društvo in citrar Darko Duh.
IZKORIŠČANJE
V ŠENTJERNEJU MARJAN PODOBNIK - Na rednem letnem občnem zboru Slovenske ljudske stranke podndnice Šentjernej, ki ima v občinskem svetu 3 predstavnike in župana, so med drugim izvolili tudi novo vodstvo. Predsednik še naprej ostaja Slavko Drobež, podnižnica SLS pa ima po novem še tri podpredsednike: Vido Janževec, Silva Zupančiča in Franca Hudoklina. Jože Beg, predsednik novomeške podružnice SLS, je predstavil stroške predvolilne kampanije, ki so za celotno nekdanjo novomeško občino znašali 2.000.000 tolarjev. V ta znesek so vštete tudi dolgoročnejše investicij% tako da so bili stroški za neposredno propagando 1.300.000 tolarjev, od tega za sedanjo šentjemejsko in škocjansko občino 248.000 tolarjev. Zbora se je udeležil tudi predsednik SLS Marjan Podobnik, ki je povedal tudi najnovejšo “usodo" zagonskih sredstev za novonastale občine, saj je amandma, ki je ta sredstva predvidel, na 2. obravnavi v državnem zboru padel. Na peTkovem posvetovanju županov in svetnikov v Mengšu je bilo namreč neuradno rečeno, da je vpredlogtt proračuna za novonastale občine, kamor spada tudi občina Šentjernej, predvidenih 500 milijonov tolarjev zagonskih sredstev. (Foto: T. Gazvoda)
ob izpolnjevanju te naloge pa bo predvidoma premoglo še dovolj moči za izvedbo kakega izleta ali vsaj piknika za svoje člane.
V društvu je predsednica Bernarda Krhin in tudi sicer je žensko članstvo nekako v središču pozornosti. Ženska sekcija društva je namreč doslej oskrbela z izbranimi dobrotami marsikatero prireditev na Ratežu in zunaj kraja. Govor je o domačem kruhu, poticah in različnih podobnih zadevah, ki jih ženske v društvu še vedno delajo, in to praviloma po starodavnih receptih iz zaprašene babičine skrinje. Turistično društvo se tovrstni pekovski dejavnosti tudi v letošnjem letu ne bo odpovedalo.
L. M.
NOVO MESTO - General Stane Potočar je ob predstavitvi svoje knjige povedal med drugim, kako hudo je bilo v času, ko je pred drugo vojno on kot mladenič hodil v šolo. Rekel je, da so takrat kapitalisti izkoriščali delavstvo, kot so le mogli. Dodal je, da je pridobitev novejše slovenske zgodovine tudi ta, da danes delavcev ne izkorišča več tako, kot so jih včasih. Hvala Potočarju za tak optimizem, vendar se je bati, da vsega hudega na Slovenskem še ni konec. V predvojnem kapitalizmu je bilo izkoriščanje človeka po človeku, v današnjem pa je ravno obratno.
OZEMUE IN CESTA
HINJE - Občina Kočevje in Novo mesto se ne moreta sporazumeti, kdo bo uredil kamnito in jamasto cesto od Smuke proti Hinjam. Problem je najbrž v tem, da neasfaltirana cesta poteka po kočevskem ozemlju, potrebna pa je krajem, ki ležijo v novomeški občini. Če Kočevje nima denarja za asfaltiranje “tuje” ceste, naj ozemlje s sporno cesto proda Novomeščanom.
Volilni uspeh potrditi z delom
SKD o svojih dobrih volilnih dosežkih - Za učinkovitost in strokovnost
NOVO MESTO - Slovenski krščanski demokrati so postali najuspešnejša stranka v mestni občini Novo mesto. Franci Koncilija je bil kot kandidat SKD in ob podpori strank slovenske pomladi izvoljen za župana, ob tem je tudi stranka dobila 9 mest v občinskem svetu. Dva svetnika sta iz Suhe krajine, po eden iz Mirne Peči, Straže in Podgorja, štirje pa stanujejo v Novem mestu. “Posebno smo ponosni, da so bile na naši listi izvoljene 3 ženske, to pa je tretjina vseh žensk, izvoljenih v občinski svet.” To so med drugim poudarili na nedavni tiskovni konferenci občinskega odbora SKD Novo mesto.
delajo v vodstvih krajevnih skupnostih. Najboljše možne organiziranosti
Poleg tega, da je član SKD župan, strankini predstavniki vodijo še nekaj občinskih resorjev. Slavko Turk vodi županov kabinet, Meta Stuparje sekretarka za finance in podjetništvo, Feliks Strmole vodi sekretariat za komunalne zadeve in Robert Judež je sekretar za kulturo, šport in mladino. “Vsi naši sekretarji so bili izbrani na podlagi odgovorno pretehtanih odločitev v okvirih naše stranke in so zavezani k trdnemu, poštenemu in kvalitetnemu delu,” med drugim na-
vaja OO SDK Novo mesto.
Slovenski krščanski demokrati se bodo zavzemali za učinkvotio in strokovno delo sveta in občinske uprave. Ob tem, da je SKD postala najuspešnejša stranka na volitvah, želi biti najuspešnejša tudi po opravljenem delu ob koncu mandata, kot so napovedali na tiskovni konferenci.
Občinska uprava šteje, kot so povedali na tiskovni konferenci, 46 zaposlenih, k tej številki pa je potrebno prišteti še nekaj ljudi, ki poklicno
• Franci Koncilija bo zaradi nezdružljivosti županske in svetniške funkcije verjetno kmalu prepustil svoj sedež v občinskem svetu drugemu članu, ki bo po napovedih stranke izhajal z Otočca. Prišlo bo verjetno tudi do druge zamenjave v vrstah krščanskodemokratskih občinskih svetnikov, in sicer naj bi zamenjavo dobil dosedanji član sveta mag. Franci Bačar, direktor Območne geodetske uprave Novo mesto.
občinske uprave še niso dosegli, zato bo navedena številka v bodoče drugačna, predvidoma nekoliko višja.
L. M.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 11. marca, bodo odprle naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 7. do 19. ure: Nakupovalni center Drska
ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragov-ska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17
od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20, ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: od 7, do 17, ure: Mercator-KZ Krka, Vrelec
V nedeljo, 12. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-Standard, Vodnjak Samopostrežba Mačkovec, Market
od 7. do 12, ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8, do 13, ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11, ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12, ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
•	Žužemberk: od 8. do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7,30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
•	Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čar-dak
•	Semič: od 7.30 do 10.30: Market
CESTE - V Suhi krajini sestavljajo svojo cestno himno. Ža začetek so spesnili refren, ki se glasi: Cest nedokončanih roj, Dvornik, joče nad teboj!
POŠTA - Trikrat zapored je eno * isto pismo, naslovljeno na Dolenjs« oktet, Muzejska 14, Novo mest"' prišlo na Dolenjski list. Glavni trg24 Novo mesto. To je najbrž zato, ke( direktor novomeške pošte Alfo« Šterbenc raje piše v naš časopis® dobrem delu svojih poštarjev, kot poje pri oktetu tisto: Zdaj pošte m1 domov pošilja...
PARKIRANJE - Ploščad na Novem trgu bukareščanskih socrealis-
tičnih razsežnosti se spreminja v d® vje parkirišče. To njeni lepoti, mil"!1 in mestu primerni zaokroženosti si-
cer prav nič ne škodi, je pa stvar malo nerodna, ker se parkira kar povpr" in brez reda. Tako vsak, ki si drz« avto postaviti v drugo vrsto in skoo na pošto, tvega, da bo naslednji dv uri zaparkiran občudoval to novomeško arhitektonsko čudo ali se tolažil v kakšnem od številnih bližnj1" bifejev, za kar pa je, hvala bogu, dobro poskrbljeno.	..
JARKI - Stanovalci stanovanj*!* soseske na Cesti brigad v Bučni vff
želijo, da bi bližnjo policijsko post®
jo čim prej zgradili, da bo potem
tudi
konec stalnega prekopavanja cesjj
ki pelje do njihovih domov, poskakujoče vožnje čez stalno sv« zasute jarke so res do grla siti.
diteljem damo samo še eno pr®0 nost. Še enkrat naj prekopljejo to, stlačijo v jarek, kar morajo in k mislijo, potem pa basta! Ne samo P? lopat peska, ampak asfalt čez in P° ' cista zraven, da bo odganjal vsake? ki se bi se drznil z rovokopačem
samo s krampom približati tej b°®j. točki!” je odločen upokojeni pu®,^ cist, nekdaj znan kot ostro per01 strupen jezik.
Ena gospa je rekla, daje gMl na, ker je turistična komisija N° mesto proglasila za drugo najt* urejeno mesto v Sloveniji. šrApd/ spreletava ob misli, kakšna sop° tem šele druga slovenska mesta■
SUHCrEANJStf DROBIŽ
NOVA TRGOVINA - Na I je v novem naselju odprl trgov"’! gradbenim materialom in železo Slavko Koncilja. To je že peta trg®
upokojenec Vinko Murn. bil Vinko poslovodja v Može! železnini, pozneje Mercatorj" tistega časa se je ohranil spom" dobro založeno trgovino, kije id vse tisto, česar druge niso id1' Trgovini so rekli “Pri Vinkotu’ • OBČNI ZBORI - Gasilci sc ...	. ...aiu
imeli svoje občne zbore, pa tod-kojenci, kulturniki in lovci ga ' imeli v kratkem. Kako bodo pol'1
____i,„_________„-r.ora
11111211 V M .UKCIII. rv.lKU UUUU
stranke predstavile svoj prog"® kdaj, nam ni uspelo izvedeti- *
Kdaj, nam ni uspelo izveden- -žembeku sta bolj delavni sti SKD in LDS, medtem ko je Sk ska ljudska stranka nekoliko v < ju in je ni čutiti.
STO SLOVENSKIM VAŠ novi knjigi Darinke Kladnik slovenskih vasi” je tudi Dvor. znan po bogati železarski tradk njej so zbrani osnovni podatki d fotografija livarne oz. plavža. K je primerna za darilo in jo k naročite pri Prešernovi družbi,’
d.o.o.
PUSTOVANJE ZAMRLO
ru.i i u vainjn z.Aiviisi a• leti seje za pusta na Dvoru zbr lika množica ljudi, kateri so marsikaj za videti. Kaj pa letos vo mrtvilo, še cimpresa ob trgovini je bila žalostna, saj vsako leto prej visoko v krošn šena “baba” za najstarejšega 6 Dvoru!
PO STAREM
ci dobivali plače redno in v f? zdaj, ko računa z računalnik1’L.
zaaj, ko računa z računana'' ■^ delavci ne dobijo plač po vet n1
OB 8. MARCU
osmim marcem!
IN PO NOVEM
NOVO MESTO - Pionirje^ t jjc lavci iz gradbenega sektorja, k1 L vodstvo podjetja vleče za nos s l
sp
znimi obljubami o plačah ‘T 'Vjj Se naslednjih dneh ", nečesa nefr>°M' st( razvozlati: dokler je podjetje r . t, nulo s svinčnikom, so namreč ae

IV
hi
5
%
NOVO MESTO - Štirje	^
možakarji so trebili radiČ.	pc
njih je prekladala polne zaboj*	^
njih je prekladala polne zai7UJ','a10 ska, po vsem sodeč noseča. se je v hladilnici. In to dva dr*1 P
(Črnomaljski drobir
Pl A It' AT A	...
y plakat
PLAKAT - Črnomaljci se veno-'cr Pr|tožujejo, da imajo premalo prostora za plakatiranje. V Metliki n. ?či,no več kot dovolj. Še P e dnevi (morda visi še danes) je
■ e na vratih v avlo v metliškem poslovnem centru plakat, na katerem je
Pisalo, kaj vse črnomaljska občina Podeljuje občanom za svoj občinski P zn,k-S plakatom sicer ne bi bilo f(.,/'aro >e' ec ne bi bil praznik že 19.
™arJa; zlohncži sedaj ugibajo, M,JJC Plakat tako dolgo obvisel v talt LA 'V °p°min ali “radi nos-SUe.ker-kot pravi metliški župan Metheam sicer imajo občinski pra-<LaJ,a,ne Praznujejo? rjc PI I - Bolj osveščeni prebival-
zaH?dnif Vasi v scm'ški občini opo-najo, da list, manj osveščeni me-SJ .• graško jamo v bližini vasi vn/nir ^atozd' so tudi nevestnega —:L...a avtomobila, ki ie imel nred
prei L83 avtom°bila še ni zvedel za P VpdaT."0 draško jamo.
Janko^rANJA ' Scmiški župan m “uk“et'- kije bil v prejšnjem
«nske v dc Cgat čr™maljskc obline n kUpSČInc’ JC na sciah skupni;, cPrestan° postavljal vpraša-
skunnou- ‘Io V Semi5ki krajcvni vloS' Pos,orjeno to ali ono. V Posluša?303 pa mora Bukovec sam bo nareiV VPraiianja svetnikov, kdaj zakai J °a ces,na prevleka na tej in cest, DelC prcmaknei° de'a na oni
naslovLA BOM Šivilja je
na šolaM*m’'k' j°jc izdala Tcksti|-boZe n •C",,ka’dabra "jo seznanila 2a prihVt^°xe 10 učence sprogrami slik? in h,dJ0^C .5olsko leto 1995. V javnost š??Cl 'JC Podstavljena de-natisnien C’ V ^apušinovi tiskarni rakMemš° ?radivo pa bo Priš'o v leniskem • J'T, osmošolcem na Do-naPisala 10 Veb krajini. Brošuro je Učftelj3" °rcdlla Marija Roglič,
"sK4KEe‘* icI"“'
FEBRUARSKI DAN
ske vigred 4sri|GraV!jalni odbor Vin'
metlifl.; 5'Na nJegovem čelu sedi člani n ZUpan Branko Matkovič,
Se ^ 0as,Sle tucb 'folkkZe Im 11 Beltinec'3 ‘Je’ ^cške ,er u naSih \ Zaneki°BČINSKI SVETNIK JE
i feMess* ! ijiSKSaas?
i ^le če" letaoC,|ku. mandata. Kaj bo
*	einski svet0!,3-1 dvC’ ko bo imcl ob' !■ Mordi i P0^azati, se ne ve.
jice ali u ° P°sarnezniki nosili ma-i Ti svetni i °apisi: Jaz sem občin-
s pehov ne ve- Odvisno pač od us-
n
C ^banjske iveri ")
kaže PO MERI - Kot vse krna|u dn;* občina še ne bo prav > dri| pUn°b"a mojega tajnika. Župan i Rbra| n ^.Bntk bi na vsak način rad
Rga Se bo^M.SOdelavca> na kate' i "kla obči ' .. ko povsem zanesel.
*	sPrijaa„:..nskl svet se očitno ne kani ! Rboru,ai„S»em’da b' imel župan pri
*	rato ^ J 'ka prvo in zadnjo besedo, v svet,, . obzorju nove polarizacije pre<lno'si Cr lma desnica absolutno
j	Bmi'! prad levico.
1 Bc'a Zde i.A NI - Kolegica iz :	"sta|a , ,nka Lindič - Dragaš ni iz-
1 "bfij^i . aouje seje trebanjskega 1 te*a boik.8?-Sve,a’ ker bi morda ho-
■ oku JM’Iir;tti Tr,.i.;___..._
"te. j... .au|a blovemja in Repub-X0. "Jc sicer imcl dosti bolj pa-sPq boi Pomembno delo, kot da bi ** bo dedoval pri Tbcbanjcih, kdaj s,Ori|, j al občinski svet, kot je to J|j|‘?dnj,krat.
eialje p - Prvak trebanjskih so-"že V. ratov in občinski svetnik Nitik. °Celj velja za šarmantnega "I ^ ?1") Podjetnika. Marsikomu bi všeč, če bi poskrbel za i lam. iV jumbo plakata SDSS v v°litev ’ k' *am visi še od zadnjih
j ----------------------------
Postni/k!!"1 nikakor ne uspe, da bi " u>„Jludje- Opici je to uspelo.
MM \Z NAŠIH OBČIN MM
Besedni pingpong o poročilu
Gospodarstvo v minulem letu, o katerem naj bi razpravljali svetniki, šele v drugem planu - Bodo dobili podatke, da bodo vedeli, kje je začel svet?
ČRNOMELJ - Thkajšnji svetniki so se na seji pretekli teden najdlje zadržali ob gradivu o gospodarstvu v občini v lanskem letu. A skoraj niso razpravljali o gospodarstvu, pač pa o gradivu, ki je po mnenju svetnika Antona Škofa tako, kot bi ga sestavljal popoln nepoznavalec črnomaljskega gospodarstva.
Razprava je izzvenela kot besedni pingpong med svetnikom Škofom in nekdanjim predsednikom občinskega izvršnega sveta in hkrati avtorjem poročila Antonom I Iorvatom. Nekaj predlogov in pomislekov so izrekli tudi drugi svetniki. Tako je Janez Kure menil, da je poročilo zmedeno in neusklajeno in da bi ga morali razširiti na gospodarjenje v celem mandatu zadnjega izvršnega sveta. Po
MARJANA LAMUT OBČINSKA TAJNICA
SEMIČ - Semiški svetniki so se na zadnji seji strinjali, naj bi bili v občinski upravi zaposleni štirje delavci. Sprejeli so sklep, da bo tajnica občine Marjana Lamut, medtem ko bo ad-ministrativno-finančnega sodelavca in strokovna delavca za družbene dejavnosti ter za komunalno in gospodarsko dejavnost nastavil župan. Ni pa bil sprejet predlog župana Janka Bukovca, da bi se zaposlil na občini, tako da bo svoje delo opravljal kot neprofesionalec.
OBLETNICA DOMA STAREJŠIH
ČRNOMELJ - Dom starejših občanov Črnomelj je 1. marca praznoval sedmo obletnico delovanja. Oskrbovalci so jo proslavili s kulturnim programom, v katerem je nastopil moški zbor sv. Štefana iz Semiča pod vodstvom Agate Judnič. Zbor, ki goji slovenske cerkvene in narodne pesmi, je z ubranim petjem navdušil oskrbovalce, ki so ob koncu zapeli skupaj s pevci. Prijetni popoldan je ostal vsem v lepem spominu.
M. J.
z«h)

Za večje obrtnike
Sprejet odlok o zazidalnem načrtu na Mimi
TREBNJE - Občinski svet je sprejel odlok o zazidalnem načrtu obrtno-stanovanjskega območja na Mimi. Načrt je izdelalo ljubljansko podjetje Dia, nanj pa na javni obravnavi oz. razgrnitvi ni bilo posebnih pripomb. Območje zazidalnega načrta zajema prostor med regionalno cesto, Dano, čistilno napravo in obstoječo kovinsko obrtno delavnico.
Po ureditvi bo bolj urejen promet proti čistilni napravi proti gornjemu delu naselja, večje bo število parkirnih mest tudi pri stanovanjskih blokih, omogočen bo dostop do kompleksa Dane tudi s te strani in bolje bo urejen peš promet. Območje je namenjeno predvsem obrtni dejavnosti večjih obrtnikov. Večje obrtne lokacije (preko 1.000 m2) so locirane v pasu ob regionalni cesti in v pasu ob čistilni napravi, možna pa so tudi druženja dveh lokacij v eno. Srednji, stanovanjsko-obrtni del je namenjen predvsem manjšim obrtnim delavnicam (od 104 do 156 m2 pritlične površine) in stanovanjem, ki v dveh etažah zavzemajo površino 208 m2, klet in morebitno mansardo. Delavnice je mogoče tudi podkletiti.
Ker uporabniki obrtnih lokacij še niso znani, niso znane niti posamezne dejavnosti. Po besedah direktorja Dia, d.o.o., arhitekta Andreja Ravnikarja so lokacijo bencinske črpalke ob regionalni cesti Mirna - Mokronog na željo KS Mirna črtali, predvsem zato, ker želijo Miren-čani večji bencinski servis ob bodoči povezovalni cesti, ki se bo staremu naselbinskemu jedru izognila in bo predvidoma potekala po južni strani reke Mirne. Predvideni stroški za izgraditev celotne komunalne infrastrukture znašajo dobrih 57 milijonov tolarjev.
njegovem je šlo vse navzdol, to pa je bila posledica nepripravljenosti na spremembe. Zato je želel slišati vzroke za takšne razmere, obljubil pa je, da bodo v prihodnje svetniki najbrž postavili še vprašanja, kako so se na probleme v gospodarstvu odzvali
* Medtem ko je bilo med svetniki slišati celo, da Horvat sedi na zatožni klopi, pa so drugi menili, da ni tako, pač pa želijo poročilo zato, ker mora občinski svet vedeti, kje je pričel s svojim delom. Potem ko so nekajkrat poskušali sestaviti sklep, so svetniki menili, da poročilo, ki so ga dobili, ni popolno. A da tudi ni legitimno, da bivšega predsednika IS prosijo za poročilo, da pa bi bilo prav, da ga napiše že zaradi priložnosti, ki jih je zamudil, in iz čuta osebne odgovornosti.
Dolenjska banka, Sklad RS za razvoj, oba sindikata, morda pa se bo kakšno vprašanje našlo tudi za tožilca. Svetniki so želeli tudi več podatkov o zaposlenih v občini, tujcih, ljudeh na čakanju, koliko bo “padlo” črnomaljsko gospodarstvo, ker je semiška Iskra sedaj v drugi občini.
Horvat je pojasnil, da so bile pristojnosti zadnjega izvršnega sveta drugačne kot nekdaj, zato tudi ne bo moč pojasniti vsega, kar si svetniki želijo. Mnogih lastnikov podjetij in tudi sklada vprašanja izvršnega sveta niso zanimala. Zato je po njego-
vem moč dati le globalno oceno. “IS se je trudil olajšati poslovanje in zagotavljati osnovne infrastrukturne pogoje za delovanje gospodarstva in uspehi so vidni. Po štirih letih lahko ugotovimo rast proizvodnje in izvoza. Ustvarjenih je bilo veliko novih delovnih mest, čeprav je naraslo tudi število brezposelnih, ki pa se je v zadnjem letu za 200 zmanjšalo. V začetku mojega mandata je bila po višini plač naša občina izmed 58 na zadnjem mestu, na koncu pa na 45. mestu. Po oddanih zaključnih računih podjetij bi bilo lažje sestaviti poročilo, a do nekaterih podatkov ne bo moč priti nikoli. Ne da poročila ne bi hotel napisati, vendar sam tega ne bom zmogel narediti,” je menil 1 Iorvat.
M. BEZEK-JAKŠE
ČISTILNA AKCIJA
SINJI VRH - Turistično društvo Sinji Vrh bo v nedeljo, 12. marca, nadaljevalo s čistilnimi akcijami. Tokrat bosta delovni akciji v Špeharjih in na Sinjem Vrhu. Zbor bo v obeh krajih ob 8. uri, in sicer v Špeharjih pri cekvi sv. Roka ter na Sinjem Vrhu pri kozolcu. Društvo prosi, da prinesete s seboj primerno orodje.
PREDVSEM O KRUPI
STRANSKA VAS - V petek, 10. marca, bo ob 19. uri v gasilskem domu v Stranski vasi pri Semiču zbor krajanov. Beseda bo tekla predvsem o Krupi in PCB v njej, o čiščenju rečne struge in obrežja, o obnovi cerkve na Vinjcm Vrhu ter o komunalni problematiki.
Ponos ali spodvihan rep?
Kljub odhodu svetnikov LDS, ZLSD in DeSUS s seje je črnomaljski svet nadaljeval z delom
ČRNOMELJ - Tretja seja črnomaljskega občinskega sveta se je že začela z manjšim zapletom, ko je Boris Mužar iz LDS predlagal, naj bi umaknili z dnevnega reda županov predlog za imenovanje občinskega tajnika. Mužarjcva pobuda ni bila sprejeta. Nadaljevala se je, ko ni bila sprejeta pobuda DeSUS, ki jo je podprla tudi LDS, o financiranju političnih strank.
Svetniki so se strinjali s financiranjem izvoljenih političnih strank v občinski svet, upoštevajoč dobljene glasove za občinski svet, ki bi jih ovrednotili po 30 tolarjev na dobljeni glas. Ni pa bil sprejet predlog, naj bi tudi županove glasove ovrednotili po 30 tolaijcv in jih razdelili med stranke glede na dobljene glasove na volitvah. Zato jc LDS obljubila, da bo naslovila pritožbe na vse možne naslove.
Med odmorom pa je med svetniki opozicijskih strank DeSUS, LDS in ZLŠD dozorela misel o obstrukciji. Tako je, čeprav so obdelali šele štiri točke dnevnega reda, Mužar sporočil, da so se svetniki omenjenih strank odločili, da glede na potek prvih dveh sej sveta in tokratne zapustijo zasedanje. Po njegovem mnenju nobena od teh strank ni bila povabljena na posvetovanje, pri glasovanju pa so vedno preglasovani. Milan Kranjc iz ZLSD je še pristavil, da sedijo na seji in iščejo rešitve, ki pa so že vnaprej dogovorjene, četudi so nekatere, kot na primer predlog za tajnika občine, oporečne. Izrazil je svoj občutek, da očitno mora biti pač tako, kot se je dogovorila vladajoča koalicija. Omenjal je tudi
gostilniške zgodbe o čistkah.
Silvo Grdešič iz SLS je, kot je sam dejal, želel pomiriti duhove, a ga odhajajoči svetniki niso več slišali. Obžaloval je, ker so svetniki zapustili sejo zaradi denarja, ki jim ne pripada, ter zagotovil, da ne bo nikakršnih čistk. “Volilci so volili, kakor pač so, ker pričakujejo spremembe na občini. Razumljivo je, da bomo svetniki, ki podpiramo župana, sprejeli sklepe, kijih predlaganje dejal Grdešič. Tomaž Bu-razer, predsednik SLS, ki je dobila na volitvah največ glasov, in ki so mu dovolili govoriti, čeprav sam ni svetnik, pa je dejal, da Mužar dobro ve, da so v poziciji ljudje iz gospodarstva, ki se politike šele učijo, toda sedaj je ugotovil, da se z njimi ne da več manipulirati. “Žalostno jc, da Mužar kot prejšnji podpredsednik občinske skupščine, ki je opravljal funkcijo predsednika, še ni čestital županu ob izvolitvi, poteguje pa se za denar, ki naj bi LDS pripadal na račun glasov, ki jih je dobil župan. Opozicija meni, da je ponosno zapustila sejo, jaz pa temu pravim zapuščanje prizorišča s spodvihanim repom. Res pa je, da smo na različnih polih, od danes še bolj kot doslej,” je dejal Burazer.
Kljub odhodu opozicijskih strank se je seja nadaljevala, saj je ostalo iz SLS, SKD in SDSS 13 od 23 svetnikov, kolikor jih šteje svet. Kljub temu je župan Fabjan umaknil predlog za občinskega tajnika, ker želi, da ga izvolijo ob prisotnosti vseh strank. O predlogu se bo z vsemi tudi posvetoval.
M. BEZEK-JAKŠE
Veliko zanimanje za pomoč na domu
V metliški občini so letos zaprosili za dva delavca, ki bi v okviru javnih del starejšim in invalidom nudili pomoč na domu - Doslej uspešno delo - Eno leto je prekratko
METLIKA - V okviru tulqjšijjega Centra za socialno delo poteka preko javnih del že četrto leto zapored program pomoči starejšim in invalidnim osebam na domu. S takšnim načinom dela omogočajo starostnikom, da čim dfje časa ostanejo v svojem okolju, po drugi strani pa s tem prihranijo tudi ncksy denarja za plačilo oskrbe v domu starejših občanov. Po drugi strani je tovrstno delo dobrodošlo tudi za brezposelne, ki si z lastnim delom zagotavljajo socialno varnost in ohranjajo pridobljene delovne navade.
Lani so v Metliki zagotovili pomoč na domu osmim občanom, ki nimajo otrok ali svojcev. Štirje so bili stari 80 in več let, dva nekaj let mlajša, medtem ko sta bila invalida stara 68 in 56 let. Dva izmed njih sta imela vsakodnevno oskrbo, ostalim pa so nudili pomoč enkrat ali dvakrat na teden, in sicer predvsem pri težjih gospodinjskih opravilih. Na Centru za socialno delo so zadovoljni, ker iz leta v leto
PRIMANJKLJAJ V LANSKEM PRORAČUNU
ČRNOMELJ, SEMIČ - Odlok o zaključnem računu proračuna občine Črnomelj za leto 1994 sta pretekli teden sprejemali sedanja črnomaljska in semiška občina. Potem ko so svetniki dobili nekaj dodatnih pojasnil, so sprejeli sklep, da se presežek odhodkov nad prihodki v višini dobrih 114,5 milijona tolaijev šteje kot primanjkljaj proračuna občine za leto 1994 in bo predmet delitvene bilance med občinama Črnomelj in Semič. Nekoliko so se črnomaljski in semiški svetniki razhajali pri nadaljevanju sklepa. Črnomaljci so namreč sprejeli, da se zagotovi namenska poraba sredstev za OŠ Semič in za odpravo posledic po neutju v letu 1994 v skladu s sanacijskim programom, ki je posredovan na republiko. Semičani pa so se strinjali, da ta denar zagotovi sedanja občina Črnomelj.
POMOČ IZOBRAŽEVANJU
TREBNJE - Tukajšnja glasbena šola je februarja letos začela z izobraževanjem sedmerice učencev na tolkalih. Ravnateljica šole Tatjana Mihelčič - Gregorčič je zaprosila občino za sofinanciranje tega izobraževanja, pri tem pa jo je podprl občinski pihalni orkester, saj profesor, ki se vozi iz Ljubljane, v 100-urnem programu izobražuje učence predvsem za potrebe godbe. Občinski svet je ugodil prošnji šole za kritje 200.000 tolarjev stroškov.
ugotavljajo, da je program pri starejših občanih zelo dobro zaživel. Lani so morali osmim prosilcem celo odkloniti pomoč.
Prav zaradi tega, ker v Metliki opažajo, daje pomoči potrebnih več, kot jih lahko oskrbi ena delavka, so za letošnje leto na Zavodu za zaposlovanje zaposlili za dva delavca s srednjo izobrazbo. Na centru za socialno delo pa hkrati opozaijajo tudi, da vsaj za njihovo področje ni sprejemljivo, da delavci opravljajo tovrstna javna dela le eno leto ali največ dve leti. Nekajletne izkušnje so na-
mreč pokazale, da je pri uspešnem delu zelo pomembno zaupanje med delavci v okviru javnih del in starejšimi občani, ki pa ga ni moč doseči preko noči.	M. B.-J.
ZA DRAGE INSTRUMENTE
METLIKA - V okviru skupne akcije metliške obrtne zbornice in zdravstvenega doma so za nakup dragih inštrumentov za zdravstveni dom Metlika od zadnje objave v Dolenjskem listu prispevali: Ana Štrucelj (100.000 tolarjev), Julij Brine
(20.000)	, slikopleskarstvo Černič
(15.000)	, Janez Molek (10.000) ter Jože Kapušin, Macele Ljudmila, Jože Gosenca, Darja Predovič in Vida Muc (vsak po 5.000 tolarjev). Iskrena hvala!
O ZAŠČITI POLJŠČIN
METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika vabi na predavanje o zaščiti in varstvu poljščin, ki bo v četrtek, 9. marca, ob 19. uri v gostilni Veselič v Podzemlju. Predaval bo znani strokovnjak dipl. inž. Jurij Ma-milovič.
LETNE KONFERENCE
ČRNOMELJ - Društvo upokojencev Črnomelj, ki šteje 1.420 članov, bo sredi marca pripravilo letne konference po krajevnih središčih. V nedeljo, 12. marca, bo ob 9. uri konferenca v zadružnem domu v Dra-gatušu, naslednji dan ob 15. uri v zadružnem domu v Adlešičih, v četrtek, 16. marca, ob 14,30 v prostoru krajevne skupnosti Vinica ter v nedeljo, 19. marca, ob 9,30 v obrtnem domu v Črnomlju. Beseda bo tekla predvsem o minulem delu društva in načrtih, o finančnih vprašanjih, upokojenci pa bodo dobili odgovore tudi na druga zanje pomembna vprašanja. Ob tej priložnosti bodo 80-letnikom izrekli posebne čestitke.
K	J. D.
Zapleti zastran delavk Novoteksa
V Tomu pozivajo vse zainteresirane za pomoč delavkam Novoteksa, naj položijo karte na mizo in si natočijo čistega vina - 26 delavk v Tomu po pogodbi - Kdaj jih bo 100?
MIRNA - Ali nam lahko Novoteks zagotovi v nadaljevanju vsak teden po 10 delavcev, skupaj do števila 100 in po dogovorjeni strukturi, se pravi pretežno šivilje? Nam lahko Novoteks zagotovi zamenjavo neuspešnih in odsotnih delavk z drugimi? Kakšne so možnosti za stalno razporeditev delavcev, glede na to, da so bila v usposabljanje vložena sorazmerno velika sredstva in daje Tom s poslovnim partnerjem vezan na dolgoročno sodelovaje?
Ta vprašanja je direktor mirenske
ga Tbma Janez Dule naslovil Novo-
17 DELAVCEV OBČINSKE UPRAVE?
TREBNJE - Po podatkih republiške geodetske uprave je občina Trebnje po teritoriju in številu prebivalcev 26. od 147 občin v Sloveniji. Zatorej je trebanjski župan Ciril Pungartnik, upoštevajoč primerjavo z drugimi podobnimi občinami, v občinski upravi predvidel 3 oddelke ter urad župana, s skupno 17 strokovnimi delavci. Svetniki so imeli o osnutku odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter o načrtu delovnih mest v občinski upravi precej pripomb, predvsem pa so terjali čim bolj racionalno, poceni in učinkovito upravo.
teksu in institucijam, ki se vključujejo v reševanje problema Novoteksa, to pa so novomeška občina, gospodarska zbornica in Dolenjska banka. Očitno je v sodelovanju Novoteksa in Toma prišlo do kratkega stika, saj sicer v Tomu ne bi spraševali omenjenih naslovnikov, “katera pravna in odgovorna oseba pravne osebe je oz. bo v Novoteksu pristojna za nadalj-
nje razgovore za organiziranje dejavnosti v prostorih Novoteksa v Novem mestu?”
V Tomu pravijo, da ne želijo komentirati zapletenih razmer, pač pa, pomagati delavcem Novoteksa, ki so se znašli v zelo težavnem položaju. Poudarjajo pa, da je Tom podjetje, v katerem morata vladati red in disciplina, predvsem pa tržna ekonomija. Zato pozivajo vse, ki resnično skušajo pomagati Novoteksovim delavcem, naj položijo vse karte na mizo, pošteno povedo svoje interese, da bi vendarle našli ustrezno in dolgoročno rešitev.	p p
• Delavci Novoteksa so se, po oceni Toma, odločili za mapj ugodno inačico za njihovo nadaljnjo socialno varnost, ko so sklenili, da ostanejo še naprej zaposleni v Novoteksu in bo tu dolžan poskrbeti za izplačilo plač. Toni namreč po pogodbi Novoteksu plačuje za opravljene proizvodne storitve. Mirenčani so ponudili tudi možnost zaposlitve za nedoločen čas. Prva skupina Novoteksovih delavcev
je začela delati v Tomu šele 16. februarja. Na delo je bilo razporejenih 32 delavcev, prišlo jih je le 21. Nova skupina delavcev je z zakasnitvijo roka in manjšim številom od dogovorjenega pričela delati 27. februarja. 2. marca je delalo v Tomu 26 Novoteksovih delavk. Z rezultati 17-ih so zelo zadovoljni, o rezultatih zadnje skupine 6 delavk pa je še pre-uranjeno govoriti.
LP (2378), 9. marca 1995
MŠtŠ IZ NAŠIH OBČIM HMUl
Drobne iz Kočevja
Zeleni z delom pridobili ugled
Še eno razpravo o gnojevki bodo v Kočevju organizirali Zeleni Slovenije - V programu še Kočevski naravni park - Se dolgoročni program Kočevske
KOČEVJE - Na nedavni skupščini Zelenih Kočevja so ugotovili, da so dobro in uspešno delali, čeprav so imeli malo denarja. Organizacija seje očistila tako, daje del Zelenih prešel v LDS, kar sicer ni pošteno, saj so bili izvoljeni s pomočjo tistih, ki so za prave Zelene.
med vsemi Zelenimi Slovenije po tem uspehu na prvem mestu. Prej za delo skoraj niso imeli denarja, zdaj pa dobe z ozirom na število prejetih gla-
Delujejo četrto leto in so v tem obdobju obiskali podjetja, ki so ekološko problematična. Dosegli so, da v Suhi krajini niso zgradili sežigalnice odpadkov, izpeljali pa so tudi veliko akcij za zdravo in čisto okolje, se zavzeli za gradnjo obkolpske ceste itd. Doslej pa jim še ni uspelo zbrati podatkov, kje so lokacije odlagališč z antraksom okužene gnojevke, ker nihče noče o tem dajati podatkov.
Zeleni Kočevja so si s svojim delom pridobili ugled, saj imajo v občinskem svetu kar tri delegate in so
KOSTELCI ZA ČISTOČO
FARA, VAS - V akciji, ki jo vodi Turistično društvo Kostel in bo trajala še do 15. marca, so domačini naročili in vplačali akontacije za okoli 100 različno velikih zabojnikov za odpadke. Zahvala za uspešno akcijo, ki še traja, velja aktivistom društva. Nekateri Kostelci so kritizirali, zakaj ni bila taka akcija izvedena že pred leti, saj bi bili potem gozdovi od Stal-cerparka do Kolpe bolj čisti.
DANES SEJA SVETA V RIBNICI
RIBNICA - Za danes, 9. marca, zvečer je sklicana seja občinskega sveta Ribnica, ki ima na dnevnem redu več zanimivih točk, in sicer zaključni račun občine za lani, prostorske ureditvene pogoje za R-7 v KS Ribnica, pregled investicij, ki potekajo, dopolnitev sklepa o začasnem financiranju, informacijo o družbenih dejavnostih, pritožbo na razpis o rekonstrukciji dvorane v Ideal centru itd.
RAZSTAVA DEL TADEJE GABRIČ
SEVNICA - V soboto, 11. marca, ob 18. uri se bo v galeriji na Sev-niškem gradu s samostojno razstavo svojih del predstavila mlada likovna ustvarjalka Tadeja Gabrič iz Bošta-nja.
Poslanci kot medvedi, kaj pa svetniki?
Žaljivo obrekovanje kaznivo in anticivilizacijsko
SEVNICA - Svetnik LDS Albin Ješclnik je na zadnji seji sevniškega občinskega sveta načel zanimivo vprašanje, ki ga je bilo moč razumeti na več načinov. “Poslanci so zaščiteni kot medvedje, kaj pa mi?” je vprašal Ješclnik. Zanimalo ga je, kaj kolegi menijo o morebitnem obrekovanju, žaljenju na seji in o imuniteti. Svetnik Franc Pipan (ZLSD) je dejal, da je za imuniteto, če poda svetnik kakršnokoli resno kritiko razmer oziroma škodljivih pojavov, ne pa kot naši poslanci, ki so si izposlovali imuniteto celo za povzročene prometne nesreče. Pipan je kot pravnik pojasnil, da je obrekovanje verbalni delikt, ne glede na to, kje je tak očitek izrečen. Inče je očitek izrečen z žaljivim namenom, je to kaznivo dejanje! Po Pipanovncm mnenju se ne morejo vsi obkladati z očitki, saj je to naposled tudi nekulturno.
Svetnik Ješelnik je dodal, da imajo poslanci izkaznice za identifikacijo v javnosti in take so imeli po njegovem včasih tudi na lokalni ravni. Na vprašanje, ali ima tako legitimacijo župan, je Jože Peternel pojasnil, da ima le vizitko, kakršno si lahko vsakdo naroči. Svetnica SLS Andreja Jamšek pa je izrazila mnenje, da so svetniki enaki z občani in se ne bi smeli kazati z izkaznicami.
P. P.
O KOČEVSKEM PRAZNIKU
KOČEVJE - Na občinskem združenju borcev NOV minuli teden so se ob sodelovanju predstavnikov domicilnih enot pogovarjali o desedanjem delu in nalogah v letošnjem letu. Odločili so se, da se bodo ob sodelovanju vodstva občine in KS Kočevje - mesto dogovorili o praznovanju krajevnega praznika, ki ga praznujejo že vrsto let 4. maja v spomin na osvoboditev mesta pred 50 leti po enotah 15. divizije NOV. V razpravi so obsodili samovoljo posameznikov, ki so v imenu posameznih strank prek javnega obveščanja širili marsikatere neresnice o dogodkih štiriletnega boja za svobodo in tudi proti posameznim vojaškim enotam. Zavzeli so se proti potvarjanju zgodovinske resnice, grozodejstev okupatorjev in tistih, ki so jim pomagali.
sov na zadnjih volitvah skoraj 28.000 tolarjev mesečno.
Na skupščini so sprejeli tudi obsežen program dela, v katerega so med drugim zapisali, da bodo že v kratkem skupaj z IO Zelenih Slovenije organizirali v Kočevju razgovor na temo “Gnojevka na Kočevskem”. Prizadevno bodo sodelovali tudi v razpravah o Kočevskem naravnem parku, katerega zagovorniki so. Spet bodo pripravili seznam divjih odlagališč odpadkov, ki so jih pred dvema letoma našteli 250, zdaj pa menijo, da jih je že prek 300.
V. D.
Opozarjajo na potrebo po odvod-njavanju Zeljnskih jam, ker zaradi zamašitve odtoka poplavlja voda nekaj hiš. Urediti pa ie treba tudi kanalizacijo od Željn, Salke vasi in Rudnika do centralne čistilne naprave v Kočevju. Tudi zbiranje dotrajanih baterijskih vložkov še ni urejeno. Po svojih močeh bodo pomagali tudi pri oblikovanju dolgoročnega programa razvoja občine. Zeleni menijo, da je potrebno spregovoriti o vseh zamislih razvoja občine, se pogovoriti o njih, ločiti preživele in neprimerne od dobrih ter nato pripraviti načrt razvoja Kočevske za naslednjih 10 do 20 let.
J. PRIMC
DRUŽABNO SREČANJE ZDRUŽENE LISTE
KOČEVJE - Kar okoli 100 članov in simpatizerjev se je udeležilo petkovega družabnega srečanja Združene liste socialnih demokratov (ZLSD), ki ga je organiziral območni odbor za občino Kočevje. Na njem se je predsednik Jože Novak zahvalil vsem, saj je stranka dosegla na zadnjih volitvah velik uspeh in ima v novem občinskem svetu 5 članov, kar je največ, za nameček pa je pri volitvah župana zmagal njihov kandidat, ki sicer ni v nobeni stranki. Župan Janko Veber je predstavil glavne naloge občine letos. Glavni tajnik ZL-SD Slovenije Dušan Kumer je nato govoril o nalogah, ki bodo v republiki do polletja najbolj aktualne. Za njim pa je predsednica odbora ZLSD za ljubljansko pokrajino, Angelca Murko, opozorila na premajhno zastopanost žensk v vodstvenih organih stranke in v republiški skupščini. S srečanjem so proslavili tudi dan žena, se poveseli s plesom, za nameček pa je bil še bogat srečelov.
V Kočevju tehnična baza AMZS
Z opremo vred bo veljala nad 120 milijonov tolarjev -Delo za ducat ljudi - Zemljišče je zagotovila občina
KOČEVJE - Minuli četrtek je bila v Kočevju tiskovna konferenca, ki jo je sklicala Avto-moto zveza Slovenije. Z delom te zveze in prizadevanji za izgradnjo tehnične baze AMZS v Kočevju so novinarje seznanili predsednik AMZS Ludvik Willempart, direktor AMZS, d.o.o., Boris Korbar in njuni sodelavci pa tudi predstavniki AMD Kočevje, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kočevje in občinskega sveta Kočevje.
Za prebivalce zahodnje Dolenjske je še posebno zanimivo, da bo Kočevje dobilo že letos tehnično bazo AMZS, ki bo imela službo “Pomoč-informacije”, dispečerski in informativni center, opravljala bo tehnične preglede in registracijo vozil, testiranje vozil, turistično dejavnost itd. Nekatere izmed naštetih dejavnosti v Kočevju že opravljajo, in sicer v najetih prostorih Avta Kočevje.
Baza bo stala v obrtni coni pri križišču cest, ki vodijo proti Novemu mestu, Ljubljani in proti hrvaški meji. Zemljišče in njegovo delno komunalno opremljenost je zagotovila občina Kočevje. Sama baza bo imela okoli 800 kv. pokritih površin, zaposlovala bo 8 do 12 delavcev, dograjena pa bo do novega leta. V bazi bosta dve stezi za tehnične preglede, avtopralnica, 3 delavnice, informacijski biro, upravni prostori itd.
območja, kjer bodo imeli v primeru okvare avta ali nezgode najhitrejšo in najcenejšo pomoč. Predstavniki AMZS so poudarjali, da sije njihova organizacija zagotovila v svetu velik ugled, da razpolaga tudi z vrsto vrhunskih strokovnjakov za področje prometa, žal pa jih naši najodgovornejši državni organi ne znajo koristno uporabiti ali pa jih nočejo.
J. PRIMC
KAJ JE NAROBE V SMREKI?
LOŠKI POTOK - “Smreka”, poslovna enota sistema Inlesa, ki zaposluje kakih 200 ljudi, je najstarejše proizvodno podjetje v kraju. Nastala je 1852. leta; takrat je bila to prva žaga na Kranjskem in ima posebno zgodovinsko vrednost. Potočanom je vedno omogočala preživetje, prav zato imajo krajani posebno čustven odnos do nje. V zadnjem času pa delavci in strokovnjaki vse pogosteje zapuščajo podjetje. Kroži krilatica, da zaslužijo samo tisti, ki nič ne delajo. Veliko ljudi je nezaposlenih in na čakanju, kljub temu pa ta obrat išče delavce. Da ga zapuščajo, pa je nedvomno vzrok beden zaslužek.
A. K.
Domačini in predstavniki AMZS so še posebno poudarjali pomen baze za razvoj turizma na območju zahodne Dolenjske, saj predvsem tuja združenja avtomobilistov usmerjajo svoje člane v tiste države in na tista
DAN CIVILNE ZAŠČITE - Ob tej priložnosti se je na slavnostni seji sestal občinski štab civilne zaščite Sevnica (OŠCZ). Poveljnik OŠCZ Lado Močivnik je omenil najpomembnejše spremembe zakonodaje, predvsem pa, da gre CZ za to, da bi bili usposobljeni in pripravljeni, ko bi bilo to potrebno. Profesionalec na občinskem cetru za obveščanje Ivan Jazbinšek je pozval občino, naj bi tudi nadalje pomagala sevniškemu radioklubu, ki s svojimi člani zapolnjuje od 75 od 80 odstotkov kadrovskih potreb centra. Zatem sta sevniški župan Jože Peternel in v.d. vodje sevniške izpostave Uprave za obrambo Krško, Samo Hajtnik, izročila načelniku OŠCZ Mirku Slemenšku (na levi) visoko priznanje CZ - zlato plaketo, ki jo je poveljnik RŠCZ Miran Bogataj podelil sevniškemu občinskemu centru za obveščanje. (Foto: P Perc)
v
Se hujše enoumje?
Zaželjeni in nezaželjeni novinarji in dopisniki
OSILNICA, KOČEVJE - Pred dobrimi desetimi leti je predsednik kočevske SZDL na nekem sestanku udaril s pestjo po mizi in s povišanim tonom dejal:
“Novinarji bodo pisali tako, kot bomo mi rekli!”
Takrat sem mu odgovoril, da bo tako, kot bo on rekel, lahko pisal kar on sam, novinarji pa bomo tako, kot menimo, da je najbolj pošteno in prav. Kljub temu pa so takrat in kasneje vabili na sestanke vse novinarje, ki smo pokrivali kočevsko občino, tudi neza-željene.
Danes, ko naj bi imeli demokracijo, pa prihaja do podobnega ali še hujšega “enoumja ” v novi občini Osilnica. Nova občinska oblast odloča, kateri novinar ali dopisnik je zaželjen in kateri ne. Nezaželjenemu ne pošiljajo vabil, pa pika. To velja tudi za Gibanje za razvoj Osilniške doline, ki je za 11. marec ob 16. uri sklicalo sestanek, vabila pa poslalo spet le zaželjenim novinarjem oz. dopisnikom.
Seveda to ni edina in osamljena "bistroumna" odločitev v najmanjši slovenski občini, ki spominja na odločitve tiste občine, ki jo je duhovito opisal pisatelj Fran Milčinski. Ali take in podobne odločitve ne škodijo najbolj prav ugledu tistih strank, ki so za izvolitev takega občinskega vodstva najbolj zaslužne (v našem primeru SKD)? Resnici na ljubo pa je treba dodati, da so odnosi stranke SKD v občini Kočevje z novinarji zelo dobri.	J PRIMC
OBČNI ZBOR CIVILNEGA GIBANJA
OSILNICA - Civilno gibanje za Osilniško dolino vabi na občni zbor, ki bo v soboto, 11. marca, ob 16. uri v dvorani osnovne šole v Osilnici.
SEVNISKE KMETICE PRI BELOKRAJNKAH
SEVNICA - Tukajšnja kmetijska
svetovalna služba pripravlja za bližnji praznik materinstva strokovno ekskurzijo za članice društev kmečkih žensk v sevniški občini. Sevniške kmetice si bodo v četrtek, 23. marca, v Beli krajini ogledale zelo urejeno kmetijo z dopolnilno dejavnostjo in priznano domačo obrt - vezenine v Adlešičih, ekskurzijo pa bodo zaključile v Metliki pri tamkajšnjem društvu kmečkih žensk. Prijave sprejemajo predsednice društev, za izlet pa se lahko prijavijo tudi kmetice, ki niso vključene v društva, in sicer najpozneje do petka, 17. marca, na sedežu Kmetijske svetovalne službe v Sevnici.
34. SALAMIADA PRI VRTOVŠKU V SEVNICI
SEVNICA - Tukajšnje društvo salamarjev ima s prirejanjem vsakoletnih pokušenj in ocenjevanj domačih salam in klobas daleč najuglednejšo tradicijo v Sloveniji. Tudi letos bo (že 34.) salamiada v gostilni Vrtovšek 10. marca ob 15. uri; salamarji, ki bodo za najboljše izdelke prejeli lepe nagrade, pa morajo svoje izdelke prinesti v gostilno do četrtka, 9. marca, do 21. ure.
Loka brez označb
Pismo svetnika Marjana Zidariča svetu KS Loka
Zametki sevniške televizije?
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Občinski svetnik LDS Marjan Zidarič iz Loke je v odprtem pismu, naslovljenem na svet KS Loka pri Zidanem Mostu oz. na predsednika sveta te KS Daneta Bevca, poudaril, da je “ob že tako skrajno problematičnem pristopu do našega kraja zaradi slabega stanja cest neurejenost smerokazov še dodatna pomanjkljivost, ki povzroča posredno gospodarsko škodo.” Svetnik Zidarič v imenu krajanov Loke prosi vodstvo KS, naj čimprej poskrbi za ustrezno označitev njihovega kraja s postavitvijo smernih tabel.
S pismom je še posebej seznanil sevniškega župana Jožeta Peternela in direktorico Trubarjevega doma v Loki Olgo Hočevar, v imenu svojih volivcev in vseh drugih zainteresiranih pa svetnik Zidarič pričakuje od vodstva KS Loka skorajšnji odgovor.
P. P.
Ostre polemike na skupščini Kabelskega razdelilnega sistema Pečje - Sevnica o “vdoru” v sistem - Alije ljubljansko podjetje Skyline delalo preveč po domače?!
SEVNICA - “Mi smo se z inž. Prosenom oz. njegovo firmo Skvline dogovorili in plačali za okrog 100 priključkov, nekateri se pa zdaj pritožujejo, da
je bil narejen vdor v sistem,” je dejal na nedavni skupščini Kabelskega razdelilnega sistema (KRS) Pečje-Sevnica Ignac Vintar v imenu odbora, ki je bil ustanovljen za širitev kabelske televizije v novi del Sevnice, na Dobravo in Tbg svobode.
“Mi smo začeli iz nič, nam ni krajevna skupnost Sevnica nič dala. Še parcelo za antenski stolp na Pečju smo morali kupiti sami in tudi zidali smo sami. Zato smo se dogovorili, da, kdor se hoče priključiti na KRS, mora nekaj dati zraven. Zdaj pa kaže, daje Prosen po svoje pobral denar. To je goljufija! Mi s tem ne bomo soglašali. Gospod Prosen je, kot kaže, ravnal, kot da bi bil KRS njegova last,” je povsem drugače, ostro razmišlja! Miha Mlakar.
In v takem napetem ozračju polarizacije med tistimi, ki so z delom oz. storitvami Prosenovega podjetja Skr-
bne zadovoljni, in tistimi, ki imajo povsem drugačno mnenje in izkušnje z delovanjem, vzdrževanjem in možnostmi nove priključitve na KRS. Slednji so poudarjali, da je vendarle jasno, da je naloga firme Skyline predvsem vzdrževanje KRS in zagotovitev dobrega signala okrog 450 uporabnikom.
Albert Piltaver je povedal, da so firmo Skyline Ljubljana pisno obvestili, daje samo vzdrževalec, ne pa tudi upravitelj KRS. Aneksa k pogodbi z UO KRS zaradi širitve KRS na Dobravo Prosen ni hote! podpisati. Dosedanji predsednik UO KRS Vinko
Govekarje odločno zanikal očitke, da bi kdorkoli, še najmanj pa on, vtakni! kaj denarja v svoj žep ali da bi delal za svojo korist. Ob tem, ko se je Janko Rebernik spraševal, ali jim je Prosen prodal goloba na strehi, je poudaril, da so imeli novi naročniki odnos s Prosenom oz. Skylineom, kot da KRS ni, zato vendarle ne bi smeli biti tepeni. Rebernik se je zavzel, da bi začeli tudi v Sevnici razmišljati o lokalni televiziji, njen zametek pa bi lahko bil ravno KRS. Ivan Božič seje zavzel za vzdrževalca, ki bi bil spo-sosoben odpraviti motnje na KRS najkasneje v 24 urah, in da bi bile pogodbe za vse uporabnike enake. Opozoril je na prednosti KRS, ko bodo satelitski programi kodirani. Božič je menil, da bi morali 34 uporabnikom, ki že nekaj let ne plačujejo vzdrževalninc KRS, odklopiti KRS.
P. PERC
ZASMETENO MESTO - Kočevje je pred desetletji sodilo med naj; lepša slovenska mesta. Danes pa® več tako. Domačini, predvsem mladi, vsepovsod odmetavajo razne odpadke. Oni dan je neki mladenič pred blokom odvrgel banane. Starejša ženska mu je zaklicala, naj olupek vrže v smetnjak, a se junak O opozorilo še zmenil ni.
RAZGIBANI VIKENDI - Kočevje z okolico je posebno razgibanov nočeh od petka na soboto. Tako so pred kratkim mladi ponočnjaki po napornem plesu v disku v priročne® skladišču trgovine Nonstop pokra"' li smetano in mleko, v prodajalni Neža pa so si postregli s piškoti. Ljudje so drugo jutro videli po mestu veliko odvržene embalaže smetane in mle! ka, v nekem tovornjaku so polici811 našli še štiri vrečke keksov, nekaj P* so jih nepridipravi raztresli okoli tržnice in Škorca, da so se drugo j® tro z njimi gostili še potepuški p®1? mestni golobi. Še huje je bilo v bližal1 Šalki vasi, kjer so ponočnjaki po>' kodovali nekaj plotov.	...
ULICE VDOV - Neki starejS' prebivalec Bračičeve ulice vsakenj rad postreže s podatkom, da je v rij1' hovi ulici in dveh sosednjih (Rožah Cesti na stadion), kar 18 vdov in1 eden ali dva vdovca. Očitno se skam v Kočevju predobro godi.
OBČAN SPRAŠUJE ■ MEDVED ODGOVARJA
-	Ribniški gobarji ie pridno go^' rijo, saj je vreme kar primerno.
-	Kočevskim gobarjem po M? vreme škodi, saj je Gobarska dndJr propadla.
(Ribniški zobotrebci]
____0___arskc aruzine ze i«"" -
gobe. Našli so prve marčnice ij1
dogovorili v gostilni “Pri Pildarju > j bodo pripravili iz njih gobji zavilV,	^
VLOŽENO NA PRAVO Mb3'
TO - Ribničanje in Ribničankc soP že skoraj vsi vložili na pravo m"8 namreč certifikat. Le Edo Tank znani odgovorni gasilski delavecl< ga še ni in pravi, da bo čakal do za njega, nato pa ga bo najverjetn j u poklonil, če ga bo sploh kdo matK:	P
POLOMLJENI POSTAJALI^	n
- Avtobusni postajališči v Žlebi	<
imata že polomljeni strehi. Očim0. ( Cl se ju lotili nekateri v rokah moč1”’ 0
OBČAN SPRAŠUJE ' MEDVED ODGOVARJA
- Zakaj so v Ribnici pešce lepo označeni, tudi z belo
vo, v Kočevju pa ne?	,,
- Ker Ribničani ne hodijo p° P hodih, zato barve ne uničijo.
Sevniški pabeSj
KLEPETAVOST IN UŽAfJjl NOST - Ko je državni svetnik Fr“ Glinšek kot predsedujoči na Pct^ ^ vem sestanku posavskih župan° ,
tram Jureta Brguljana o zgofl
HE Vrhovo in ga pozval naj gre L$j
kod take informacije svetniku* , .........................v-ojG
GOBJI ZAVITEK - Člani rib z niške gobarske družine že nabiral 1
orthe NnSli <:n nrvi' m.irčnice .
/ kr luouoiu pujiujuiuvi » —_ ai-
imata že polomljeni strehi. Očitn°, ^ C| se ju lotili nekateri v rokah moča1’ o glavi pa bolj šibki ponočnjaki. .. s' PESEK NA CESTAH - Na r'“ niških cestah in ulicah je (podob*! j < kot na kočevskih) polno peska, kP1 tam ostal od zimskeea nosipavabJ
zemljo, namesto da bi to postom1 lepem vremenu kar nad zemljo-
poslancev prekinil dolgovezno . kladanje” direktorja Savskib^L^
darle v jedro problema, je star gospod častitljive srebrnosive n|Z j stoično pogoltnil svetnikovo n' > vencijo, četudi je Glinšek zabela s ^ je poseg s pripombo, da je pač P? { in imajo nekateri tudi mlade z i doma. Zato pa jc užaljeno reag ( 0j
pristojni za gradnjo spodnjesa^ *
verige Janez Nučič, ko mu je svc . Se
Glinšek zabrusil, da jc znan naj (J, j(j klepetavosti, a naj s takim svOL početjem ne moti seje. Nučič jc & j nj nška opozoril, da se ne piše N° ^ (Glinšek ga je pomotoma prel S, noval tudi v Sunčiča!) in da ne v^[(l
I
pa čisto na kratko pojasnil svi glede.	j.|i
JOŽETOV PLES - Petkov ^ delavcev v vzgoji in izobraževal, sevniške občine v jedilnici s?vll,fsj; i Lisce seje za nekatere najbolj vZJ yj ne v prijetni druščini in ob sPrcl’!j,iil'1 ansambla Magic končal v zg°% j jutranjih urah. Na začetku lije kazalo povsem drugače, vej- ^ je bila tako “poštirkana", da dolg j} bilo nikogar, ki bi olvoril ples. ž°r ^ ; Jože Peternel se je izvil, da mOf « ta večer na sestanek na Telčc, kj" r plaz odnesel kakšnih 10 metro	|
ste. Sploh pa bi bil po njegovem • |	^
četni ples primernejši za	g,
ka novomeške enote rcpubhsj^f.	^
zavoda za šolstvo prof. Jožetu*■ co. Ta se je le modro in zadovolji ^ smehljal. In za omizje gostov je ^ j moških in Jožetov reševal vodj®	ja
delka za družbene dejavnosti ..	,
Maurer, kije zaprosil za plesra j teljico sevniške osnovne šole Kladnika Anico Pipan.
6
DOLENJSKI LIST
\j	novice )
5C' lnoV!^ OBVLADA TUDI aJ; L°P^,R<-:EK - Na akciji 2 x 5.000 111 ta^rCknV’ ki sc ie PrejSnji teden us-j tpn 2 V Podbočju, sta se v namiznem rw,U p?merila tudi krški župan llC „nl °,Slter in predsednik Namiz-ta- ‘‘oieniske zve/e	i.,««., d,.
I fnhr mU bo’ ker Je PrišeI ravno iz otrokom!'Pa ^ loparčke Jc Ponesel
in	^ odmoru med se-
uskt,vnS,kCga SVe,a se Je Ovijal 9.
strani sestanek med različnimi
Odsntnm.lkr5kega SVeta' P° P0lurni Odsotnost, so se šefi strank vrnili v
ovorano m povedali, da do dogovo-
(Z smUdK ležcnccv- Silvo Gorenc L w )je bl1 v obraz ves rdeč, Dani-
Pri SKD*53 Klen’ieprav Je še vedno
as-srAiSS;
ȣss=zs;
(FotK T.GT^80 2 umct,um?
CjjjjvjjVBrežicah 1
zboni^LCI "foslanec v državnem
to onisa|arJa1S,e.tinCie Zel° slikovi-^ttfiova r’ na kakSen način trenutno
Slavnik J.rJ°hregljske in,crese Pred" dSlr h Posavskih občin. “Zdaj Padain ° k,ot Podali' na vse strani ne hi h rrcd °gi' Podi padalci sicer tem vsi'' sjabega, čc bi se pred čili d ma ° izurili za skakanje na oml I ,! tem hi bilo dobro, če bi si
usiin lst0 Cj|j	.	,
omicin • hl bilo dobro, če bi si svoj., j* lst.° eiljno točko in ne vsak P,,’ ,o* Jc stara posavska navada. 5,„,KUGa DRŽAVA - Naša teza o d"«0!"! državi Bizeljsko se je Atnm' jjjdi nekateri izmed gostov
km,?H 0plic'kiso'kohitilosv<,-
jemu dopustu m zdravljenju naspro-ži’J?• 'Sl Jeni Polovati skozi Bizeljsko Ka dAV prePričaniu' da je to že dru-fis,ar^ava'Na10 misel jih jc napotila ki še vlVav,Jagas,a 'n luknjasta črta,
sejfreDn6 skozL*e kraje in ki naj bi dablii .? ?esta- Drzava jo sicer poso-beneta"JCn! naPori s<> od ene grad-ni, zone do druge komajda opaz-
dneva^HT/\ Center Brežic je iz bivajočdan,epši' Mcstne hiše do-2ačetkn ^a °kna’ slrebe in fasade. V bilaceln'me Je novo Preobleko do-stavba N rfJ neznosno siva občinska stavK ;L _ kal Pa Je & razpadajočih
11J1 mi oh n U V	,U*C,,J* MCU
b°devnxPri i0du v mesto najbolj
bitnih inV°1xVodni stolP' edcn od Je ,akn'h " zaščitenih znakov Brežic.
dtnernimi ro zašeiten Pfed nep-gotovo n Posod°bitvami, da sc bo Prenov0P J SCSul' kot Pa dočakal
'ednu^k0SPp,v”N " V preteklem
trav"ikiinrnSr raZlilavjezera "ad
z°vati prc?,,LloJI’ so s strahom opa-' ?adnje „	Save ‘ndi v Dobovi. Od
Lar nekai x aVe-te rekc Je minilo že
?c medi,. Pa’ Pa ’u.di funkcionarii so jholj 0„ , fa.menjali. Prebivalci na-kdo sp lm„rh vas' uPaj°. da se bo
teSat-ass:
Sava2dai hr!a ne razscžnosti, saj je htestu jn k r°z nasiPa samo na enem ri|a. ‘n bozato še toliko huje uda-
V "~-£OR°PNiawiCE
hlarcat °l '?•. februarja do 3. f?dile' i,,v brežiški porodnišnici
fj^lio, ŽiS°*ko lz. .Dcčnih scl
^avida’ ?*ata Kaljikovič iz Ardra
' ^eklj *	Rp^irpvi/šizi.r.
tov^atej
Wkeo, !iS°- Barbara Vladič iz
dekli’*1/? Bečirovič iz Krškega M ’ Majda Kodrič iz Krške Jožica Murko iz Bre-
|»	A. » u‘'IUdId V MUlC IZ
t'83’ Ivana Jazbinšck iz t!rG-ja‘ \, lno'Cvetka Brataničiz ?rez0v Vanjo, Majda Cerovšek z »ič iz S3 ' Pejana, Mojca Bo-fštiČ r. ,c2ic - Jana, Jožica Ko-/ti iz iz ri°ga - Sanjo, Bojana Je-n ^afič dojena - Karmen, Natali-Simj/.Drnovega - Žiga, Marti-nt,ftz Veniš-Majo
Čestitamo!
ŠtiŠd IZ MAŠI H OBČIM
Stavka - del vsakdanjosti?
Medlem ko so povprečne slovenske plače iz meseca v mesec višje in ko si nekateri, ki upravljajo z državnimi skladi, delijo poleg plač še visoke denarne nagrade, delavcem Pionirja ne more nihče zagotoviti niti pravice do plačila za opravljeno delo. Stavke v posameznih enotah tega podjetja zato niso posebna novica, pa vendar se z njimi ne bi smeli kar sprijazniti.
Delavci krškega Togrela, enote GIPNovo mesto, so 1. marca začeli stavkati, ker niso dobili obljubljene plače. Bil je marec in zahtevali so plačo za december! 28. februarja denarja še ni bilo, po treh dneh protesta s stavko pa se je denar našel in tako so v petek okrog 12. ure odšli domov z modrimi ovojnicami v žepih. Delavci so bili nejevoljni, saj so trdili, da so prejeli za 10-odst. nižje plače kot mesec poprej. Za dobro plačo pri njih velja 38.000 tolarjev, kolikor dobi uspešen delavec s srednješolsko izobrazbo, sicer pa betone rji, zidarji in navadni delavci s stroji, ki delajo v mrazu, mokroti in ropotu, dobijo okrog 30 tisočakov. Gorje tistim, ki so zadolženi in plačujejo “obroke "pa zato dobijo “ven "samo po 20.000! Kako preživijo, ne ve nihče, kaže pa tudi, da nikogar posebej ne zanima.
V Togrelu izdelujejo gradbene ele-
mente in montažne hale, separirajo, sejejo in mešajo beton. Se pred poldrugim letom je bilo tu zaposlenih okrog 150 delavcev, zdaj jih je le še okrog 90. Trimesečna zamuda pri izplačevanju plač se vleče že pol leta in žalostno je, da morajo delavci vsako plačo izsiliti s stavko. Tudi pred izplačilom prejšnje so namreč stavkali več dni.
Ali se to podjetju splača? Očitno je, da nekdo ima račun. Delavci v Togrelu zatrjujejo, da imajo dovolj dela, saj jih vodilni priganjajo k delu tudi ob sobotah in nedeljah, samo da bi izpolnili pogodbene roke. Obljube o tem, da bi Togrel postal samostojno podjetje, nihče ne uresniči. Pri Pionirju že vedo, zakaj.
Delavce ob plačah, ki ne zadoščajo za preživetje, še najbolj moti to, da slabe Pionirjeve usode ne delijo vsi. V pekel brezpravnega zgodnjega kapitalizma so vrženi le delavci. Ti vse to za zdaj preveč potrpežljivo prenašajo, saj nimajo veliko izbire. Razdeljeni so po različnih krajih in niso enotni v svoji organiziranosti. Pravijo, da predvsem zato, ker je v celotnem Pionirju zaposlenih več kot polovica delavcev z juga. Ti pa so pripravljeni delati, tudi če bi dobili le za obrok hrane in za spanje.
B. DUŠ1Č GORNIK
V Krškem se igrajo demokracijo
Neuspešnih že 8 usklajevalnih sestankov krških strank - Uidi s sklicem 2. seje in vmesnim usklajevanjem ni bilo nič bolje - Levica ima 1. sejo za nelegitimno
KRŠKO - Krški svetniki so se pretekli četrtek na 2. seji občinskega sveta vrteli kot mački okrog vrele kaše. Svetniki LDS in ZLSD bi radi zajeli z žlico, a ne morejo, večina v svetu z 11 svetniki SKD, 4 SLS, dvema SDSS in enim (DS in SND) pa bi lahko snedla vse do zadnje kapljice, pa si ne upa. Svet je razdeljen in svetniki glasujejo kot glasovalni stroj: 18 za in 13 proti ter obrat-
Levica je predlagala, naj se ta seja preimenuje v nadaljevanje prve, kije ne priznava za legitimno, ker je takrat desnica dosegla, da so začasni poslovnik sprejemali le z navadno, in ne z dvotretjinsko večino. Levica je protestno zapustila sejo in dala zadevo v presojo ustavnemu sodišču. Po zakonu se poslovnik in statut občine sprejemata z dvetretjinsko večino, desni tabor pa je našel luknjo v zakonu, ki ne omenja začasnih aktov.
V dveh mesecih in pol med prvo in drugo sejo so se voditelji strank dobili osemkrat na pogajanjih, imenih in funkcijah, saj za sporom v resnici tičijo kadrovska vprašanja. Še vedno ni dogovora o tem, ali bo Krško dobilo profesionalnega podžupana in kdo bo to (Robert Kerin?), kdo bo predsednik sveta in kdo bo vodil komisije za volitve in imenovanja.
Po 4 urah zadnje seje so odredili premor za pogajanja in tudi potem ostali vsak na svojem bregu. Razšli so se s sklepom, da s sejo počakajo na veljavnost dopolnjenega zakona o lokalni samoupravi (ta čas je bil že sprejet, a še ne objavljen), medtem pa poskušajo še z enim usklajevalnim sestankom.
Krški krščanski demokrati imajo skupaj s Slovensko ljudsko stranko in ob podpori dveh poslancev SDSS večino v svetu, tako da lahko izglasujejo, kar jim pade na pamet. Vse bolj pa se zdi, da večini ni do absolutne oblasti, če že ne iz moralnih ozirov, pa vsaj iz bojazni, da bi jo lahko tudi absolutno zavozila, kar bi se ji hitro maščevalo. Če ne prej, ob prihodnjih volitvah.
Vsekakor miru in ravnotežja ne bo, če LDS in ZLSD ne bosta dobila vsaj

Brez sodobne opreme ne gre
Lani 21 milijonov tolarjev za opremo krških šol in še enkrat toliko za obnovo stavb
_____________
JIsSlsNl KONČNO TELOVADNICA - Sredifebruarja so Pionirjevi delavci začeli pripravljati gradbišče za koprivniško telovadnico. Projekt zanjo je bil narejen že ob gradnji šolske stavbe (1974), vendar nikoli realiziran. Tako so ves ta čas učenci imeli oder, a ne dvorane, in garderobe, a ne tudi telovadnice. Telovadnico z zunanjimi merami 27x18 metrov naj bi dokončali do konca julija, da bi bila nared za novo šolsko leto. Predračunska vrednost zgradbe je 68 milijonov tolarjev, ki jih bosta zagotovili občina in država. (Foto: B. D. G.)
KRŠKO - V krški občini imajo trenutno dve gradbišči pri osnovnih šolah. V Koprivnici so začeli graditi telovadnico, medtem ko naj bi na Raki do konca tega meseca končali adaptacijo prostorov, s katerimi bodo pridobili nove učilnice. Občina kot ustanoviteljica osnovnih šol pa je poleg tega v prvi vrsti dolžna zagotavljati sredstva za opremo in obnavljanje zgradb.
V letu 1993 so v krški občini za opremo namenili 18, lani pa 21 milijonov tolarjev za opremo in še 23 milijonov za investicijsko vzdrževanje (obnova stavb). V letu 1993 so največ denarja namenili za opremo nove telovadnice pri OŠ Brestanica in kop-rivniškega vrtca, sicer pa sredstva poskušajo razporediti enakomerno na vse šole, kot pravi Vlasta Zupančič, ki ima v občini na skrbi področje družbenih dejavnosti.
Po šolah nadomeščajo iztrošeno opremo in kupujejo sodobnejšo. Tilko so v Brestanici opremili učilnico za tehnični pouk, tri šole so dobile računalniške učilnice, šola Jurija Dalmatina v Krškem učilnico za biologijo, leskovška učilnico za pouk fizike, šola Mihajla Rostoharja poseben stroj za obdelavo lesa in glasbena šola učilnico za tolkala. Redno obnavljajo tudi stole in mize in skrbijo, da ima vsaka šola sodobno avdiovizualno POJEJO S SRCEM - Otroški in mladinski pevski zbor OS Brestanica sta sredi opremo: diaprojektorje, tiskalnike, februarja gostovala na avstrijskem Koroškem in pela otrokom tamkajšnjih telefaxe, kasetofone, telcvizoije. dvojezičnih šol. Za okrog 60 mladih pevcev in pevk je bilo gostovanje lepa spod-	Kot je povedala Zupančičeva, je
buda za bodoče delo. V obeh zborih pojejo samo tisti učenci, ki to res želijo in to	krška občina kandidirala na zadnji
tudi počnejo z veseljem, kar se pozna na sproščenem in kakovostnem petju. Zas-	razpis za sredstva Ministrstva za šol-
luge za to gredo nedvomno učiteljici Stanki Macur, ki vodi oba zbora. Zboraimata	stvo in šport s programom investicij
širok repertoar, otroci pa še posebej radi pojejo otroške pesmi, ki sojih spisali krški	v vrtce. Na občini zdaj pripravljajo
pesniki, uglasbila pa Macurjeva sama. Poleg šolskih dveh zborov enkrat na teden	programe za letošnje leto in ne raču-
poučuje še glasbo v vrtcu, poleg tega pa vodi brestaniški ženski oktet, v katerem	najo na zmanjšanje sredstev, saj je
pojejo učiteljice domače šole. Tako torej pod njenim vodstvom pojejo pevci od	zakon na področju družbenih de-
treh do 65 let starosti. (Foto: B. D. G.) .	javnosti postavil varovalko - oprede-
Posavje želi svoj davčni urad
Pobude za to že dežujejo, le poenotene še niso - V prid posavskemu uradu govorijo šte-vilčni pokazatelji, predvsem pa obmejni položaj ter vse večji pretok blaga in storitev
BREŽICE, KRŠKO, SEVNICA - V predlogu zakona o davčni službi v Sloveniji je v državi zamišljenih le 8 območnih davčnih uradov, med njimi ni posavskega. Brežičani so takoj reagirali in poslali na vlado, ki je po zakonu pristojna za določanje davčnih uradov in njihovih sedežev, predlog in utemeljitev za davčni urad na tem območju. Podobno pobudo je v državnem svetu dal tudi svetnik Franc Glinšek iz Podbočja.

Nekateri brežiški poznavalci številčnih kazalcev na davčnem področju menijo, da lahko Posavje, če ne bi sodilo pod novomeški regijski davčni urad, kakor je predvideno za zdaj, mirne duše primerjamo z Novim mestom, Novo Gorico ali Koprom. Še posebej to velja, pravijo, če upoštevamo migracije tujcev na tem območju, kontrolo meje in vlaganja tujih podjetnikov, ki se vse bolj zanimajo za območje ob meji s Hrvaško. Regijski davčni urad bi bil še posebej upravičen, če bo v Posavju res ustanovljena samostojna carinska uprava, za katero se Posavci že nekaj časa
borijo. Kot je pred dobrim mesecem novinarjem povedal brežiški župan Jože Avšič, pa je carina že obvestila to občino, naj pripravi dokumentacijo za postavitev uprave na obmejnem območju.
Tudi Glinšek se v svoji obrazložitvi predloga sklicuje na mejni prehod Obrežje, kije že sedaj med največjimi v državi, v bodočnosti pa se bo tu pretakalo še veliko več blaga in ljudi. Opozarja tudi na bližino velemesta Zagreba, ki bo bistveno vplivala na trgovske in druge gospodarske tokove v Posavju, na bližino “južne meje”, še posebej Samobora kot enega vo-
dilnih hrvaški prekupčevalskih mest, ki ima po njegovem velik negativen vpliv na davčno disciplino v regiji. Vse to po Glinškovem mnenju dokazuje, da je Posavje davčno zelo po-
• Do leta 1990je bilo Posavje davčno povezano s celjsko regijo, pozneje pa je država zaradi posebnosti tega območja tu oblikovala samostojno upravo. Republiška uprava za javne prihodke ima zdaj izpostave v vsaki od treh posavskih občin. Novi zakon bo prinesel organizacijske in vsebinske spremembe te službe. Ker Posavje noče biti prikrajšano, ima na razpolago dve fronti, če bo le poenotilo svoje borce v skupni boj.
membno področje, morda celo bolj kot nekatera druga, v katerih je predviden območni davčni urad.
B. D. G.
lil je posebne vire za financiranje in določil zagotovljeno porabo (spodnja meja), ki se bo, če ne bo šlo drugače, financirala s finančno izravna-
V°'	B. D. G.
ZBORA SKD ŠE V KOPRIVNICI IN PODBOČJU
KOPRIVNICA, PODBOČJE -Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Krško zaključuje z nizom rednih letnih zborov krajevnih organizacij SKD. V petek, 10. marca, ob 19. uri bo redni zbor krajevne organizacije Koprivnica na Velikem Kamnu pri Karlu Vrtovšku, v soboto, 1 L marca, ob 19. uri pa bo zbor v Podbočju v župnijski učilnici. Ustanovna zbora na Gori in v Leskovcu sta prestavljena v pomladni čas.
JUTRIVEČER MAURICEA RAVELA
KRŠKO - V veliki dvorani Kulturnega doma Krško bo jutri ob 19. uri Ravelov melodramski recital z nazivom Maurice, kije posvečen 120-letnici rojstva enega največjih glasbenih mojstrov 20. stoletja. To bo večer, prepleten z Ravelovo glasbo, ki jo bodo na klavirju izvajali pianist Ale-ksandar Madžar in še dva mlada talenta - Maja First in Martin Smrdel. Ravelove zapise bo brala igralka Lenča Ferenčak.
LETNA SEJA DRUŠTVA DIABETIKOV
BREŽICE - Posavsko Društvo za boj proti sladkorni bolezni je minulo soboto sklicalo redno letno skupščino, na kateri so pregledali minulo delo, potrdili vodstvo društva za naslednji mandat in zasnovali bodoče delo. Društvo je kot običajno dobro poskrbelo za organizacijo, saj je med drugim za goste iz Sevnice in Krškega pripravilo tudi posebni avtobus.
DA BI SPOZNALI IN SPOŠTOVALI ŠOLO
BREŽICE - Pretekli ponedeljek in torek so na OŠ Brežice imeli drugačno šolo. K sodelovanju na dnevih odprtih vrat so povabili starše, da bi jim pokazali, kako delajo pri pouku, in predstavili raziskovalno nalogo Naš kraj - naša ulica. Učenci šole s prilagojenim programom so odprli vrata svojih matičnih učilnic v ponedeljek dopoldne, medtem ko so vsi ostali učenci skupaj s svojimi učitelji to storili v popoldanskem času.
ZBOR IZGNANCEV
VELIKA DOLINA - Krajevna organizacija Društva izgnancev sklicuje jutri ob 18. uri vse svoje člane na prvi redni zbor, ki bo v avli OŠ Velika Doli-
ilL(2378), 9. marca 1995
nekaj položajev, saj sta navsezadnje dobila tudi precej glasov volilcev (LDS ima na primer le 3 sedeže manj kot SKD). Kljub temu zastoji v delu krškega občinskega sveta ne pomenijo, da so Krčani skregani, temveč se grejo le parlamentarno demokracijo. Navsezadnje delo po občinskih strokovnih službah teče naprej, če pa sklepamo po besedah župana Danila
* V drugačno luč pa zastoj v delu sveta postavijo trditve, da župan v tem času “postavlja občinsko upravo s 60 ljudmi in namešča kadre, ki niso niti približno izbrani po strokovnosti”, kot je opozoril Drago Fabijan (LDS). Ali pa, kar je povedal Stane Dvoršak (SDSS), da na usklajevalnih sestankih “niso iskali najbolj primernih kadrovskih rešitev, ampak so tipali po imenih strank”.
Siterja, so se tudi na usklajevalnih strankarskih sestankih le dogovorili, katere organe naj bi občinski svet imel in še to, da bo vsaka stranka imela predstavnika v vsakem občinskem odboru, predsednike odborov pa bodo postavili proporcionalno izidom volitev. „ „ .v
B. DUŠIČ-GORNIK
Tovornjaki ne bodo več le breme za okolje
Komunalna pristojbina na brežiških mejnih prehodih
BREŽICE - Pred časom so Brežičani že želeli uvesti takso za tovorna vozila, ki prestopajo mejo na prehodih v tej občini, da bi si s tem povrnili stroške z urejanjem infrastrukture, odvozom smeti, čiščenjem obmejne ploščadi in parkirišč, pluženjem snega, ureditvijo hortikulture, kanalizacije in podobnega. Do uresničitve zamisli takrat ni prišlo, zdaj pa je občinski svet le sprejel odlok o obveznem plačilu komunalnih pritojbin na mejnih prehodih.
Podobno plačilo že dalj časa zahtevajo tudi na nekaterih drugih mejnih prehodih (Fernetiči, Dolga vas), saj pomeni le delno povračilo za razvrednotenje okolice mejnih prehodov. Izgradnja in vzdrževanje infrastrukture ob mejnih prehodih obremenjujeta občinski proračun, ki bi lahko sredstva porabil v druge namene.
S pobiranjem pristojbin zbrana sredstva bodo uvrstili med prihodke proračuna občine in naj bi se po sprejetem odloku uporabljala za vzdrževanje komunalne infrastrukture v občini. Tovrstne dajatve bodo plačevali samo vozniki tovornih motornih vozil, ki presegajo nosilnost 3.500 kg. Trenutna pristojbina je 800 tolarjev, vendar jo bodo vsakega pol leta usklajevali z dviganjem cen na drobno.
Občina mora zdaj s špediter-skimi podjetji še skleniti pogodbe o načinu pobiranja pristojbin in doseči dogovor s carinsko upravo, da bi lahko nadzirali izvajanje tega odloka.
B. D.-G.
142.000	LITROV CVIČKA V ODTOČNI KANAL
KRŠKO - Kmečko zadrugo Krško, poslovno enoto Vinska klet, je v času od 19. ure 4. marca do 15. ure naslednjega dne obiskal neznanec in s pomočjo vzvoda odprl lesena vrata, ki so na zadi\ji strani kleti in se upo-rabljajo saniao v jeseni za pretok vina. Odšel je do dveh cistern, napolnjenih s cvičkom, ki je bil pripravljen za stekleničenje. S posebnim k(jučem je na obeh cisternah odvil čep izpust-nega ventila in kotni ventil, kije na dnu. Iz ene cisterne je odteklo 60.000 litrov, iz druge pa
82.000	litrov cvička v odtočni kanal. Neznanec je vinsko klet oškodoval za 23.000.000 tolarjev.
Rast na prelomnici
Zagotoviti nemoteno izhajanje - Ali sklad ali neprofitna delniška družba?
NOVO MESTO - Po petih letih izhajanja je revija Rast, ki na svojih straneh uresničuje zasnovo splošne kulturniške in družboslovne revije za prostor geografske Dolenjske, pred pomembno prelomnico. Predvsem se mora vpeti v novo organiziranost, kot jo zahtevajo zakonske spremembe, in se dokončno postaviti na noge. Vsebinsko je revija sicer že zdavnaj shodila in je danes nepogrešljivo stičišče in torišče domačih ustvarjalcev ter strokovnjakov, čakajo pa jo še samostojni koraki v organizacijskem in finančnem oziru.
Upravni odbor, ki ga začasno vodi novomeški župan Franci Koncilija, je na sestanku minuli četrtek, 2. marca, tehtal poti, ki naj bi pripeljale do organizacijske in finančne samostojnosti revije. Izdajatelji revije - to naj bi bilo 16 občin z območja geografske Dolenjske in glavni pokrovitelj revije zavarovalnica Tilia - naj bi ustanovili ali sklad ali neprofitno delniško družbo, ki bi zagotavljala potreben denar za nemoteno delo uredniškega odbora in redno izhajanje revije. Če bi k izdajatcljstvu in s tem k skladu oziroma delniški družbi pristopilo vseh 16 občin-, bi po ključu, da vsaka občina svoj prispevek odmeri glede na število prebivalcev, prispevki ne predstavljali večje vsote, še posebej, ker se bo iz občinskih proračunov zagotavljala le dobra polovica potrebnega denarja, ostalo pa se bo nateklo z naročnino, iz republiškega proračuna in od podpore zavarovalnice Tilie ter morda še kakega mecena. Revija Rast bi tako delovala samostojno, ne bi bila vezana, kot je zdaj, na profitno organizacijo (založbo pri Tiskarni Novo mesto), hkrati pa bi tudi po svoji organizacijski plati postala to, kar že je in bo v bodoče še bolj - pričevalec duhovne in kulturne identitete širše Dolenjske. Ta del Slovenije je bil za razliko od ostalih dolga leta v tem pogledu bela lisa. Najbrž ni nikogar, ki bi se na tem prostoru lahko ponašal s tem, da bi to še želel biti. Na naslednjem sestanku upravnega odbora, ki se ga bodo, upajmo, udeležili tudi predstavniki iz tistih občin, ki jih na zadnjem sestanku ni bilo, bo usoda revije Rast jasnejša.	m. MARKELJ
KADAR ŽENSKI JEZIK MIRUJE
OTOČEC - Dramska skupina KUD Otočec ponovno postavlja že lani pripravljeno in igrano igro Voj-mira Rabadana “Kadar se ženski jezik ne suče”. V petek, 10. marca, ob 20. uri jo bodo zaigrali v Zdraviliškem domu v Dolenjskih Toplicah, dan kasneje ob 19. uri v Prečni, v nedeljo ob 15. uri pa na Ajdovcu.
“Pričakujem več”
Župnik F. Vidmar o vzdrževanju sakralnih objektov v novi občini Loški potok
LOŠKI POTOK - Kulturna dediščina, ki jo v glavnem sestavljajo sakralni objekti, je v dokaj klavrnem stanju kljub prizadevanju domačega župnika in njegovih predhodnikov. Ta ima na skrbi kar dve župniji, to je Drago in Loški potok, ki sta sedaj združeni v eno občino. Na nedavni seji občinskega sveta so se morali nehote dodakniti tudi tega problema, ki bo nedvomno trd oreh. Potoški župnik Franc Vidmar pravi:
“Nekaj smo že postorili v obeh župnijah. Obe župnijski cerkvi sta potrebni takojšnje prenove. V Loškem potoku gre za streho zvonika in fasado, v Dragi pa za celotno ostrešje. Tudi cerkev v Starem Kotu je v izredno slabem stanju. Objekti so bili nekoč grajeni za skoraj 3000 prebivalcev. Sedanja župnija Draga pa premore komaj nekaj več kot 500 ljudi. Cerkev na Travi, ki je bila med vojno požgana, je še vedno ruševina. Samo za cerkveno streho v Dragi bi potrebovali 2,5 milijona tolarjev. Tako imam na skrbi dve župnijski cerkvi, dve župnišči, štiri podružnične cerkve, več kapel in znamenj, pri vseh pa so potrebna popravila. Noben sakralni objekt razen morda cerkve sv. Florijana nima večje umetniške vrednosti, zato težko pride kak denar od pristojnega zavoda. Sedaj, ko imamo novo občino pričakujem več razumevanja.
Računajo, da bo župniji vrnjen tudi kulturni dom. O slednjem velja zapisati mnenje večine Potočanov, da dom, pripadajoče zemljišče in objekte, ki jih trenutno še upravlja KZ Ribnica, dobi sedanja občina.
A. KOŠMERL
V Brežicah so ustanovili Forum ustvaijalcev kulture
Namerava spodbuditi kulturno življenje mladih
BREŽICE - Skupina mladih kulturnih ustvarjalcev in tistih, ki pogrešajo kulturno dogajanje za mlade v Brežicah in sploh v Posavju, je konec februarja sklicala ustanovni zbor Foruma ustvarjalcev kulture z malce provokativno kratico: FUK. Začetnega dejanja tega foruma, ki naj bi se zdaj registriral kot zavod, se je udeležilo okrog 40 večinoma mlajših občanov.
Pobudniki foruma so poudarjali, da gre za nepolitično in neprofitno organizacijo, v katero vabijo vse mlade po srcu. Njihov cilj je oživljanje kulturnega življenja v Brežicah in v regiji, ne mislijo pa se zapirati v občinske in regionalne meje, zato bodo sodelovali tudi s kulturnimi ustvarjalci od drugod. Zavedajo se, daje ustvarjalnost in kulturno delovanje na različnih področjih med mladimi in za mlade v tem okolju sicer prisotno, vendar pa menijo, da bi bilo potrebno za njihovo delovanje zagotoviti boljše pogoje ter ustvarjalcem pomagati, da ne trošijo vsak zase energije ob različnih organizacijskih poslih in zagotavljanju osnovnih pogojev za delo.
Forum med drugim ustanavljajo tudi zato, ker čutijo, da danes obstajajo “čiste” dejavnosti v ustvarjanju, dejavnosti, ki so mešanica večih zvrsti, pa ne sodijo nikamor. Med pomembne vzroke za ustanovitev foruma so uvrstili tudi dejstvo, da mnogi ustvarjalci delujejo izven domačega okolja, pa bi mor-
da kaj ustvarili tudi tu, če bi imeli možnosti, ali se vsaj občasno predstavili v domačem kraju. Patriotizem je eno glavnih vodil članov foruma, zato želijo, da bi na izdelkih ustvarjalcev kdaj pisalo tudi, da so narejeni v Brežicah. Sicer vabijo v svoje vrste poleg ustvarjalcev tudi “pasivne uživalce kulture” in organizatorje.
* Na ustanovnem zboru so za predsednika (direktorja bodočega zavoda) imenovali Matjaža Pegama, sicer pa so imenovali še svet zavoda (Goran Šalamon, Suzana Petrovič, Sabina Meke, Anita Pegam in Ivo Petranovič) in strokovni svet (Nikola Sekulovič, Aleš Pavlin, Bojan Petrovič, Sašo Podgoršek in po funkciji še predsednik Matjaž Pegam).
Pobudnik in ustanovitelj foruma je Neformalno združenje za kulturno oživitev Brežic in Posavja. Ideja dobiva zdaj organizacijske oblike in pobudniki, spodbujeni z dobrim odzivom, že načrtujejo akcije. Morajo se registrirati, doreči financiranje in si zagotoviti ustrezne prostore. Delovati nameravajo na zelo širokem področju, od glasbene, likovne, literarne, fotografske, filmske in gledališke do založniške dejavnosti. Morda še kaj drugega, odvisno od pobud članov. Prve konkretne aktivnosti lahko pričakujemo spomladi, ko bo vreme dovoljevalo prireditve pod milim nebom. B. D. G.
PEVCI NASTOPAJO - Pevci KUD Primož Trubar iz Velikih Lašč pridno nastopajo na raznih prireditvah, otvoritvah razstav, koncertih itd. V mešanem zboru poje 35 pevcev in pevk, v moškem pa okoli 20pevcev. Po potrebi nastopa tudi po manj pevcev, kot na primerna fotografiji, ko so zapeli na nedavni prireditvi v gostilni “PriKuklju”. (Foto: J. Primc)
“NI BILA PETA, BILA JE DEVETA” V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - Dom kulture Novo mesto vabi na 5. abonmajsko predstavo sezone 1994/95. To bo komedija Alda Nicolaja “Ni bila peta, bila je deveta” v izvedbi Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. Za abonma A bo predstava na sporedu v ponedeljek, 13. marca, ob 19.30, za abonma B pa v torek, 14. marca, ob isti uri. Za predstavo je na voljo tudi nekaj vstopnic izven abonmaja, ki si jih lahko zagotovite po telefonu 321 214 ali kupite v predprodaji v sprejemni pisarni Doma kulture od 8. do 15. ure.
Na slovenskem pamasu kultura še živi
Obsežno delo KUD “Primož Triibar” iz Velikih Lašč - Pevci pridno nastopajo - Na Triibaijevi domačiji 20.000 obiskovalcev na leto - Obiskana še spominska soba
VELIKE LAŠČE - Območje Velikih Lašč slovi tudi kot “slovenski pamas”, saj so bili tu rojeni nekateri ngjvečji slovenski literatje (TVubar, Levstik, Stritar). V Laščah deluje KUD Primož 'IFubar, ki skrbi za kulturno dejavnost v vsej novi velikolaški občini. Predsednik KUD Janez Gruden je takole predstavil dejavnost društva.
KUD Primož Trubar deluje že vsa leta po drugi svetovni vojni in je naslednik nekdanjega prosvetnega društva. V KUD je združenih več de-
javnosti.
“Zelo je razvejena pevska dejavnost. Mešani pevski zbor šteje okoli
Hvala za žlahtno plesen!
Kakšna usoda čaka Knjižnico Mirana Jarca?
ka Slovenec, so mi jih prinesli v študijski oddelek s pripombo: “Pa pazite, da se ne umažete!” In res se je bilo treba paziti: hrbti uvezanih knjig Slovenca so bili obloženi z rumeno in zelenkasto plesnijo. Nekaj milimetrov njene debele plasti so govorile, da prihajajo knjige iz vlažnih prostorov. Komaj petdeset let staro dnevno časopisje že propada! Sto in več let stare Dolenjske novice, ki so na suhem v gornjih prostorih knjižnice, so take, kot da so jih uve-zali v knjige v zadnjem desetletju.
Kaj čaka osrednjo pokrajinsko knjižnico? Bojim se, da v kleti ne plesnijo le vezani Slovenci, temveč še marsikaj drugega, brez česar ni mogoče dokumentirati naše kulturne in druge preteklosti!
Zal Knjižnica Mirana Jarca ne more posnemati gospoda Fleminga. Ne bo se proslavila s plesnijo na knjigah v svojih kleteh niti je ne bo mogla ponudili tovarni zdravil Krka v predelavo ali kaj podobnega. Odgovora na vprašanje, kaj bo s to našo knjižnico, žal tudi letošnji slovenski kulturni praznik ni prinesel.
TONE GOŠNIK
Za letošnji Prešernov dan je novomeška televizija v posebnem prispevku načela nekatera izmed perečih vprašanj dela in pogojev za razvoj Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. Oddajo so kmalu nato ponovili. Ostala mi je v spominu zaradi rumenkasto zelenih plasti plesni na hrbtih nekaterih knjig ki sojih novinarki za ta obisk prinesli iz knjižnične kleti.
Leta 1928 je znameniti angleški bakteriolog in profesor londonske univerze Aleksander Fleming odkril, da plesnobne celice zavirajo rast in razvoj nekaterih drobnoživk: po teh glivicah (penicillium notatum) je novo snov imenoval penicilin. Med zadnjo svetovno vojno so novo zdravilo začeli na široko uporabljati, saj je zlasti na bojiščih rešilo preneka-tero življenje. Leta 1945je Fleming dobil Nobelovo nagrado za medicino (skupaj z učenjakoma Floreyem in Chainom). Svoje odkritje je podaril človeštvu in se z njim ni obogatil.
Ko sem lani poleti za publicistične namene želel pogledati v knjižnici nekaj letnikov medvojnega dnevni-
JANEZ GRUDEN, predsednik KUD Primož Trubar iz Velikih Lašč, ki ima zelo razvejeno kulturno dejavnost. (Foto: J. Primc)
35 pevcev in pevk, vodi ga Majda Bantan, iz njega pa po potrebi za razne nastope oblikujejo dekliško skupino ali manjši mešani pevski zborček. Moški pevski zbor šteje okoli 20 članov, vodi pa ga Jože Gačnik. Pevci nastopajo na šentviških taborih, občinskih pevskih revijah, na raznih drugih prireditvah, na otvoritvah razstav, na raznih koncertih itd.
K nam sodi tudi Trubarjeva domačija na Rašici, ki ima na leto okoli 20.000 obiskovalcev iz vse Slovenije in zamejstva. Za domačijo skrbi naš kulturni delavec in turistični vodič Andrej Perhaj. Tu je enkrat na leto likovna kolonija, katere pobudnik in organizator je naš akademski slikar Jože Centa. Med letom pa je na Trubarjevim vsak mesec še po ena likovna razstava. V Laščah je na ogled
spominska soba Trubarja, Levstika in Stritarja.
KUD je zaupana tudi skrb za znameniti Ilijev kozolec v Retjah in Stritarjevo kaščo v Podsmreki. Mladi radi obiskujejo naš kino, ki ga vodi Zdene Samsa. Avgusta je sto hiš oz. stanovanj v Laščah dobilo kabelsko televizijo, ki ima na vsakih 14 dni svoj lokalni program. Mesečno izhajajo “Krpanove novice”. K nam sodi še knjižnica. Organiziramo pohode po naših krajih, koncerte, razne razstave itd. Našemu literatu Jožetu Javoršku pa smo postavili doprsni kip, delo kiparja Stojana Batiča.
Dramsko sekcijo, ki zdaj sicer že nekaj časa počiva, vodi Andrej Perhaj. Dramska skupina je nazadnje naštudirala prav njegovo delo “Kretnica krivde” in z njim uspešno nastopala doma in na gostovanjih.
J. PRIMC
RAZSTAVA GENERACIJE 82
BREŽICE - Danes, v četrtek, ob 18. uri bo v galeriji Posavskega muzeja Brežice otvoritev razstave generacije 82. Program ob otvoritvi bo izvedel dramski igralec Zvone Hribar.
LETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA
ŠENTJERNEJ - V soboto, 11. marca, ob 20. uri bo v tukajšnji osnovni šoli na svojem letnem koncertu nastopil Pihalni orkester Šentjernej pod vodstvom Sandija Franka. Program bo obsegal večno zelene melodije, pri čemer bodo instrumentalisti dali poudarek priljubljenim ameriškim skladbam. Kot gost večera bo nastopil Mešani pevski zbor Ajda.
Folklorni večer v artiškem kulturnem domu
Nastopajo tudi Kranjčani
ARTIČE - Obujanje ljudskih plesov in običajev se je v Artičah po 17 letih rednega delovanja folklorne skupine že dodobra udomačilo. To soboto, 11. marca, ob 19. uri pripravlja domače KUD Oton Župančič v artiškem kulturnem domu folklorni večer, tradicionalni letni koncert, na katerem bodo poleg članov domačega društva nastopili še člani Folklorne skupine Ozara iz Kranja, s katerimi Artičani že nekaj let sodelujejo.
Celovečerni program bodo začeli domači folkloristi s preloškimi plesi “Oj, Ive, pridi k nam na ples” ob spremljavi tamburaškega orkestra. Zaigrali bodo najmlajši artiški godci na harmonikah ter godci obeh folklornih skupin, zapeli pa bodo tudi artiški ljudski pevci. Domači folkloristi bodo predstavili še plese in plesne igre s Kozjanskega, medtem ko bodo gostje iz Kranja prikazali splet plesov z Goričkega, iz Gorenjske in iz štajerskih Dravinjskih goric. B D G
KRKA POJE V STOPIČAH IN ŠKOCJANU
NOVO MESTO - Mešani pevski zbor Krke, tovarne zdravil, bo v počastitev mednarodnega dneva žena v četrtek, 9. marca, ob 18. uri nastopil v osnovni šoli Stopiče. V nedeljo, 12. marca, ob 10. uri bo zbor s koncertom slovenskih ljudskih in obrednih pesmi gostoval v farni cerkvi v Škocjanu. Vodi ga Sonja Čibej ob pomoči Jožice Kravcar, program pa domiselno povezuje članica zbora Zdenka Seničar.
NASTOP PRIMORSKEGA AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA
ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj vabi vse ljubitelje zborovskega petja na koncert primorskega akademskega pevskega zbora “Vinko Vodopivec”, ki deluje v okviru študentske organizacije v Ljubljani. Nastop koncerta, ki je pred dvema letoma praznoval 40-letnico obstoja, bo v soboto, 11. marca, ob 18. uri v črnomaljskem kulturnem domu.
Aleš Makovac
Oktet s Prevol
Za začetek ljudska pesem
PREVOLE - Oktet, ki deluje na Prevolah, je živ dokaz, da Slovencem vseh generacij pesem ni v breme, ampak imajo z njo veselje. Omenjeni zbor iz Suhe krajine vodi Aleš Makovac, ki sicer uči gjasbo v osnovni šoli Prevole in Žužemberk ter podružnici na Dvoru in je doma v Straži.
Prevolski zbor poje približno leto dni in je v tem času koncertiral v domačem kraju in pred občinstvom v okolici Novega mesta. Nastopil je že skupaj z zbo; rom iz Vavte vasi, ki ga tudi vodi Makovac.
Prevolskih oktet se je za zdaj omejil na ljudsko tematiko. “Tb" jega repcrtoaija skoraj ne izva; jamo. Šlovenske ljudske pesmi rihodnje
so mi zelo všeč. V ; mislimo program razširiti in >a novost bodo najbrž renesančni umetniki,” napoveduje AleS Makovac, pevovodja, ki je že postal eno s prcvolskim oktetom.
Oktet je zaživel potem, ko je Aleš gostoval v tej vasi s mešanim Pionirjevim pevskim zborom in ko je šolski ravnatelj omenil željo po obstoju domačega prevolskega zbora. Makovac, kot rečeno, vidi nekaj lepe' ga v ljudski pesmi, in kje je več, kot med ljudstvom? Takoj so se našli med domačini navdušencu ob Aleševem izostrenem ušesu so ugrcli grla, kot je treba, in ok' tet, voljan vaditi in peti zares, jc bil tu. Žadeva jc šla za spoznanje lažje, kot bi jo izpeljali začetniki. Makovac, ki je tudi član prevolskega okteta, jc sodeloval z več zbori, od domačinov pa štirje pojejo v cerkvenem zboru in dva v narodnozabavnem ansamblu, kjer igrata inštrumente'
Oktetovci pilijo glas za glasom in pesem za pesmijo in raven izvajanja seže dalj, kot je prC“ dobrim letom. Skoraj kakor na začetku pa jc zbor z oblekami' Pevci še nimajo enakih oblačil m ko bodo stopili na oder, da proslave drugo obletnico, bi bili rad' že v pevskih uniformah. ^
PRIZNANJA JUBILANTOM - Dobri dve stotini delavcev v . izobraževanju je na srečanju prejšnji petek v imenu tokratnega gostitelja Gale pozdravil ravnatelj Franc Novšak. Slavnostni govornik, sevniški župan .. ^ Peternel, je zatem podelil priznanja 12 delavkam, zaposlenim v vzgOI1 ^ izobraževanju več kot 20 let, in deveterici, ki je dopolnila 30 let delovne d°"eČM so: Manica Polanc, Ivan Levičar (oba OŠ Boštanj), Silva Šeško, Angela j ^ Marija Pavlovič (na posnetku ji župan izroča priznanje) in Hedvika Krag‘ L, OŠ Sava Kladnika, Sevnica), Anica Flajs, Marija Kovačič (obe OŠ 'FržišNj' ■ Hermina Simončič (VVZ Ciciban, Sevnica). Zbranim je občuteno zapel pevski zbor sevniške Jutranjke pod vodstvom Cirila Udovča. (Foto: P PerC’
V DOBOVI 200 PLESNIH PAROV - Minulo nedeljo je posavski plesni ^ “Lukec” iz Krškega organiziral državni kvalifikacijski turnir v standardni^ i latinskoameriških plesih. Od 14 parov tega kluba so se najbolje odrezali' •'*L [ Piltaver in Tina Korber, 7. mesto v obeh disciplinah, Marko Babič in Sanj® tolič 9. v standardnih in 10. v L/l plesih ter Uroš Rogič in Anja Žvab 10■ i". mesto (vsi trije pari med pionirji D razreda); mlajša mladinca C razreda N. L Prah in Mateja Gane sta dosegla 11. mesto v l-A plesih, mlajša mladinca v VW t B razredu Sebastjan Vodlan in Urška Klukočar pa 3. mesto v obeli discipU , Za gledalce je bil najbolj zanimiv nastop najboljših starejših mladincev in <Šal> (Foto: B. D. G.)
dežurni poročajo
vojn!ELvM,no iz 2' svetovne
UKRAnp? mJ°ie P'ro,ehnik uničil. nim|KiTDEL AVTORADIO - 16-let-
-»Sttassr—
®H«ieDsi°v^t
J?nem PrehnH°bOK20 S° policis,i na
avtomohinr1! 0brežJe ustavili osebni
aattpatssjt
s»togokrž”P“s
sekal ver c U Pe' naselJu Coklovca po-vec smrek ter tako lastniim p„
letnaM^V TUJEČEKE - 28-
2nan^u>M|IL Y1	'4- marca je ne-
v Čmr> nJpc vlomil v stanovanjsko hišo vendar™ JU.’ pregledal vse prostore, H -g j™ odnesel ničesar. Lastnico O.
' Pmm,°Val za 1 000 tolarjev. letn,°NARED1L POTNl LIST - 22-2ačasn!a°femSkl državljan Agyci K., ki dil Sn S 3nUje V LJuhljaniJe ponare-oriP ' lst ,ako> da je prva dva lista g nalnega potnega lista odstranil in J nadomesti! z novima ter izpolnil na
skoov™db^riminaliSti S° P01131'kazen'
KmT^r■R*^nRAD1° - osnovno šolo
^sasssKisfc;
»eno hodnika prislonil debelo poleno, Po katerem se je povzpel do okna in se ,o^'njega spus,'1 v večnamenski pros-Phiiins !J® .vldeorckorder znamke ea od knn ^ Zapus,il skozi okno vrt-°k’aset, fdCf JM°dneSel Se stareiši rad'-
*WSa3K*>‘—^
Kočevska stranpota
PRIPRAVE NA KOLESARJENJE - Misliti je treba za naprej, tega se je gotovo zavedal tisti, ki je 27. februarja “lastninil” dvoje koles na škodo Zdravka Tomazinija iz Kočevja, parkiranih pred hišo.
PONAREJENE MARKE - Ponarejeni bankovec za 100 DEM so spet odkrili v Ljubljanski banki v Kočevju.
PUST-KRŠITEU - Na pustni torek, 28. februarja, so policisti zabeležili le štiri kršitve javnega reda in miru, od tega dva v zasebnih stanovanjih in dve na javnih krajih.
PRIŠEL RAZGRAJAT - 4. marca so policisti posredovali v Mohorovičevem stanovanju na Ljubljanski cesti. Tja je prišel na obisk pijani R. J. in se najprej sprl nato pa še stepel z gostiteljem. Kršitelja so pridržali do iztreznitve.
Ribniška stranpota
ROM GA JE TEPEL - 1. marca ob 13.30 je neki občan s Trga Veljka Vlahoviča v Ribnici potožil policistom, da gaje pretepel Rom B. I. Policisti so odšli na kraj dogodka, vendar se bojevitež ni dal pomiriti, saj mu je korajžo dajal alkohol. Grozil je še drugim in tudi policistom, zato so ga povabili do iztreznitve v prostore za pridržanje.
MIREN TEDEN - Sicer pa je bil minuli teden v ribniški občini miren, le nekomu sta iz nedograjene hiše izginila 2 kg klobas, a ni znano, kdo se je z njimi mastil.
PRIŽGANA CIGARETA ZANETILA POŽAR
STRAŽA PRI RAKI - V ponedeljek, 6. marca, ob 20.55 je prišlo do • požara na gospodarskem poslopju 41-letnega Zvonka M. iz Straže pri Raki. Kriminalisti in policisti so ugotovili, daje zagorelo v prostoru, kjer je stanoval kot podnajemnik 51-letni Maksimiljan P. Ogenj je opazil lastnik hiše, ki je ob prihodu v prostor našel spečega Maksimiljana. Odvlekel ga je iz sobe in ogenj poskušal pogasiti z odejo, vendar se je kljub temu razširil na lesene podstrešne prostore in zanetil slamo. Ogenj so pogasili gasilci iz GD Senuše, GD Raka in PGE Krško. Vzrok požara je bila prižgana cigareta, s katero je zaspal Maksimiljan.
DO SMRTI POVOZIL PEŠCA
TREBNJE - V torek, 28. februarja, je ob 20. uri 24-letni M. K. z Vrha pri Trebelnem vozil osebni avto iz centra IVebnjega proti Staremu trgu.
V Tbebnjem je vozišče izven prehoda za pešce prečkal 64-letni J. K. iz Pra-proč. Vozniku avtomobila ni uspelo pravočasno ustaviti in je pešca zadel, daje padel na pokrov motorja, nato pa na vozišče, kjer je hudo poškodovan obležal. Pešec je zaradi hudih poškodb nek^j po 23. uri v novomeški bolnišnici umrl.
& v soboto trn 11 ~ TOVARNO ERGO IN RIBOGOJNICO - Zaradi deževja %o. Obu!iiJi°‘nC na P>vom	spet poplavila proizvodne prostore tovarne
ki je n,,!, “J0 nfvamost' da bo voda uničila večji del proizvodnem progra-‘‘kem napon “	Pn i so 'ta pomoč priskočili dvorski gasilci. Kljub
'‘Žveči,,;.. ,,."" swau veuisa, v tem mesecu oo motena mat
'kavami S e8a , ne je v°da zalila bazene v ribogojnici Emona, z enakimi Poplave kri S° S<i soo^d‘ & v Žužemberku. Po mnenju krajanov na Dvoru je za *konstnZatUd,pre0zka stniga reke Me pri tovarni Ergo, kije bila pred leti pri lJt zavoja Dvor - Kočevje močno zožena. (Foto: S. Mirtič)
V^etrtck vPpOKA - 55-letni Ivan P. jc t°n'ohii j [fhruaija, vozil tovorni av-fevtliški u,. PL'I Proti Župelevcu v kriiijf ‘ obflni- V Kapelah sc jc pred Proti >rečal s traktorjem s prikoli-('b levem Upelevcu sta takrat pravilno Ko je v,v r<,'hu vozišča hodila otroka, j* 8-|e. .nik traktorja odpeljal mimo, atkrat; 1 l),rok stekel preko ceste. Pitni J: m'mo pripeljal Ivan in s spred-le Padel111 ko'eso|n trčil v otroka. Otrok “tl »drJ Po cesl‘. si zlomil nogo in do-
^S^Sbzarad.ne.
,1jNEGA PREHITEVANJA -
46-letni Tihomir P. iz Kranja, ki začasno prebiva v Avstriji, je vozil osebni avto Mercedes iz Dobruške vasi proti Drno-vemu. Pri Gmajni je pričel prehitevati kolono vozil. Ko je bil vzporedno s tovornim vozilom, je nasproti pripeljal voznik audija 63-letni Francois P. iz Francije. Vozili sta kljub zaviranju obeh trčili. Francois se je hudo poškodoval, iz ukleščenega vozila pa so ga rešili gasilci PGB Krško. Tihomir in sopotnica sta se lažje poškodovala, prav tako sopotnica v audiju. Navozili pa je škode za 3.000.000 tolarjev.
Strel v glavo zdaj še romska skrivnost
V Ljubljani sodijo Robertu Hudoroviču iz Kočevja
v KOČEVJE, LJUBLJANA -Že lani smo poročali o streljanju v Ulici heroja Marinclja v Kočevju, ko je 22-letni Robert Hu-dorovič streljal in hudo ranil 20-letnega Romana Tivadarja. Sodna obravnava poteka pred velikim kazenskim senatom v Ljubljani (kočevsko sodišče namreč za taka kazniva dejanja ni več pristojno). Zaradi različnih pričevanj o dogodku je sojenje prekinjeno in se bo nadaljevalo po pričevanju sodnega izvedenca - psihiatra 29. marca.
Na obravnavi 1. marca je bilo ugotovljeno, da obdolženi in oškodovani vsak po svoje prikazujeta dogodek tistega usodnega dne. Tako I Iudorovič trdi, da je Tivadar pred njegov avto pahnil nekega otroka, da je moral ustaviti, nato pa gaje Tivadar skušal udariti, zaradi česar gaje ustrelil v glavo (v bližino ust). Tivadar pa spet, da jc obdolženec stopil iz avta, ga zagrabil za ovratnik, nato pa mu prislonil pištolo na ustnico in streljal nanj.
Na predlog zagovornika so zaslišali še Borisa Zupanca, ki običajno zastopa kočevske Rome in je pravzaprav nekakšen njihov poglavar oz. kralj in je pogosto že pomagal uspešno razreševati razne zadeve z Romi, ima pa ugled tako med Romi kot med ostalimi občani. Vendar si tokrat sodišče z njegovim pričevanjem ni moglo kaj dosti pomagati, saj jc med drugim povedal, da na nekatera vprašanja ne želi odgovarjati, ker gre za romsko skrivnost.
J. P.
ZARADI OTROŠKE IGRE Z VŽIGALICAMI ZGOREL KOZOLEC
SEVNICA - V četrtek, 2. feb-ruarja, ob 15. uri je prišlo do požara na kozolcu Gvida K. iz Ribnika v sevniški občini. Kozolec je zgorel do tal, ostala je samo lesena konstrukcija z ob-žganim ostrešjem in nosilnimi stebri in obžgano kmetijsko orodje in mehanizacija. Ogenj je uničil še 7 ton sena, kosilnico, traktor, gumi voz, prikolico za traktor, leseno stiskalnico za grozdje in 300 vinogradniških kostanjevih kolov. Požar so lokalizirali gasilci poklicne enote Sevnica in prostovoljnega gasilskega društva Boštanj. Škode je za okoli 2,000.000 tolarjev. Kriminalisti in policisti so ugotovili, da je zagorelo zaradi otroške igre z vžigalicami.
KRPAN
Ljubljanska 27,
(BTC — javna skladišča).
Novo mesto, HALA B
Tel.: 068/316-156
NOVO V NOVEM MESTU
•	avtomobilske alarmne naprave
•	hišne alarmne naprave
•	ključavnice, ključi, zapahi, protivlomna vrata
•	na vašo željo opravimo montažo
Lani več kot 300 lažnih alarmov
Policisti UNZ Novo mesto so lani ob sprožitvi lažnih alarmov odšli na kraj v 332 primerih - Lani zasegli 65 kosov orožja, leto prej pa le 5 - Mnogo dela daje meja
NOVO MESTO - Lani so na območju UNZ Novo mesto obravnavali 2633 prekrškov s področja Zakona o prekrških zoper javni red in mir, sodniku za prekrške pa so podali 1894 predlogov zoper 2474 kršiteljev. Slaba tretjina prekrškov je bila storjena pod vplivom alkohola.
Med prekrški s področja javnega reda in miru prevladujejo lažje oblike prekrškov, kot so prepiranje in vpitje ter ropot in kričanje. Naraščajo kršitve drznega vedenja, kršitve omalovaževanja poblaščene uradne osebe, upada pa število pretepov. Med kršitelji javnega reda in miru so policisti
ZARADI PREHITRE VOŽNJE S CESTE V HIŠO
MALKOVEC - V torek, 28. februarja, je 21-letni Štefan R. z Zgornjih Vodal vozil osebni avto s Telč proti Malkovcu. V Malkovcu ga je začelo zanašati, zapeljal je na travnato bankino in vozil po njej okoli 35 metrov. Ob zavijanju v levo je vozilo pričelo bočno drseti po vozišču in po 28 metrih trčilo v kup peska. Vozilo je nato dvignilo v zrak, tako daje po sedmih metrih pristalo v steni stanovanjske hiše. Voznik Štefan in njegov brat M. R. sta se hudo poškodovala, na avtomobilu je za okoli 400.000 tolaijev, na hiši pa za 30.000 tolaijev škode.
UTONIL V KOLPI
KOČEVJE - Kočevski policisti so bili 2. marca ob 16.35 obveščeni, da je v Kolpi pri vasi Vrt utonil neznanec. Policisti so ugotovili, da je neki hrvaški državljan priveslal preko Kolpe na obisk k znanki v Vrtu. Okoli 15 JO seje sam vračal, a mu je na bregu Kolpe spodrsnilo, da je padel v vodo, noge pa so se mu zapletle v verigo, s katero je bil k bregu privezan njegov čoln. Zdravnik iz Kočevja je ugotovil, da na truplu ni znakov nasilja.
pridržali več kot 100 kršilcev. Policisti so lani odkrili in odvzeli razno orožje in strelivo ljudem, ki niso imeli ustreznih dovoljenj. Odvzeli so 61 pištol, kar je več kot leto prej, naraslo pa je tudi število odvzetih nabojev, hladnega orožja in eksploziva. Ob sprožitvi lažnih alarmov so policisti odšli na kraj v 332 primerih, za kar so porabili 1.250 delovnih ur ter prevozili 13.975 kilometrov.
Več dela so imeli tudi delavci UNZ Novo mesto, ki so zaposleni na državni meji z Republiko Hrvaško v dolžini 124 kilometrov. Na tem delu so trije mejni prehodi za mednarodni promet, in sicer cestni in železniški v Metliki ter cestni v Vinici. V obe smeri je skozi vse tri prehode lani potovalo več kot 2,600.000 oseb, večji del v Metliki. Na mejnih prehodih so lani policisti zasegli 65 kosov različnega orožja, leto prej le 5. Lani so
NOV MALOOBMEJNI PREHOD
LOŠKI POTOK - Zaradi zaprtja ceste, ki povezuje sedanjo občino Loški potok s sosednjim hrvaškim mestecem Prezidom, je bilo na razne naslove naslovljenih mnogo prošenj, da bi tu uredili mejni prehod. Letos je bil s FIrvati sklenjen sporazum in sta državi uredili maloobmejni prehod, ki pa velja samo za občane občine Loški potok. Potrebna je osebna izkaznica. Večjih vrednosti tu ni dovoljeno prenašati ali prevažati, občan lahko prenese le predmete v vrednosti približno 3.600 tolarjev. Dvolastniki, ki morajo zaradi del prevažati čez mejo tudi kmetijske stroje, morajo za to imeti posebno dovoljenje, ki ga dobe na občini. Mejo lahko prestopijo tudi izven prehoda.
A. K.

fes****;
POZABI JEN TRAKTOR - Človek kar težko verjame, pa je res. V torek dopoldan smo sredi Krke med Otočcem in Kronovim posneli tale traktor. Do njega je mogoče priti le s čolnom, pa še to z veliko težavo, saj narasla Krka dere z vseh štirih strani. Na otoček so traktor že pred časom spravili delavci Vodnogospodarskega podjetja iz Novega mesta, da bi nekaj čistili. Zetorja so potem pozabili, in ko so se nanj domislili, je bilo že prepozno. (Foto: J. Pavlin)
Kranjski ropar prijet v Grčaricah
Denatja pa pri njem niso dobili
RIBNICA - Pri ribniških policistih smo zvedeli, da je Uprava za notranje zadeve v Kranju ugotovila, daje v Grčaricah prijeti kranjski občan K. I. res tisti, ki je sodeloval pri ropu v Kranju 22. februarja. V Kranju so takoj po ropu posumili, da bi bil lahko tudi on med roparji. Doma ga niso našli. Zvedeli so, da ima prijatelja v Grčaricah, h kateremu bi se lahko po ropu zatekel.
Še istega dne okoli 22.45 je bila bila opravljena akcija, med katero je mobilna kriminalistična skupina iz Ljubljane obkolila hišo v Grčaricah, ribniški policisti pa so vdrli vanjo in prijeli osumljenca. Pri njem niso
* Dvanajsti dan po oboroženem ropu menjalnice Šum v Kranju seje vrnil iz tujine tudi tretji ropar, 20-letni L J. iz Kranja, ki naj bi po pričevanju preostalih dveh ustrelil v glavo V. Marinkoviča, solastnika menjalnice. Zdaj bo torej lažje ugotoviti, kaj se je takrat v resnici dogajalo.
našli denarja, ker ga je pustil v Kranju. Prijetega so prepustili nato delavcem UNZ Kranj, ki so kasneje ugotovili, da je prijeti pravi storilec.
V omenjenem ropu pa so sodelovali trije. Drugega storilca so prijeli naslednje jutro v Kranju, tretji pa jc še vedno na begu in je po sedanjih ugotovitvah že v tujini.
zasegli tudi več kot 1.100 kosov streliva, leto prej pa nekaj več kot 800 kosov. Tako orožje kot strelivo je bilo odvzeto predvsem državljanom Hrvaške, nekaj orožja pa so poskušali protihotapiti v državo tudi Italijani. Zaradi poskusa ilegalnega vnosa orožja in streliva je bilo lani obravnavanih 52 oseb, kar je v primerjavi z letom prej 38 več.
T. G.
V OBRAMBI Z NOŽEM ZABODLA MOŽA VTREBUH
RAČIČA - Med 44-letnima zakoncema Vero in Janezom z Račiče je prišlo v torek, 28. februarja, do prepira in prerivanja v kuhinji. Janez je z roko udaril ženo po glavi in jo pričel daviti. Med prerivanjem je žena zgrabila kuhinjski nož in moža zabodla v trebuh. Poškodovani Janez je z nasiljem prenehal in se odpeljal do prijatelja, kjer so mu rano oskrbeli, vendar so ga kasneje odpeljali še v zdravstveni dom v Sevnico in od tam v celjsko bolnišnico.
po dolenjski deželi
•	Kaj je gnalo neznanca, kije v času od 27. do 28. februarja v Gornjem Suhorju iz stanovanjske hiše odnesel starejšo garderobno omaro in omaro predalnik, ni znano. Če se stari kosi pohištva ne bodo pojavili na kakšni licitaciji, bo imel možakar prav gotovo malo bolj pospravljeno stanovanje.
•	Da policisti opravljajo tudi zelo nevarno delo, je spoznala policijska patrulja iz Krškega, ki je I. marca opravljala kontrolo prometa v Brestanici. 32-letni Anton iz Razteza ni imel veljavnega prometnega dovoljenja, zato so mu policisti prepovedali nadaljnjo vožnjo. Vendar Anton ni hotel kar tako vreči puško v koruzo, zato je prišel do policijskega vozila, odprl vrata, z levo roko prijel volan, z desno pa poskušal potegniti policista iz vozila. Neustrašnega napadalca je policist pomiril s strokovnim prijemom. Pogumno dejanje je Anton že pojasnil na policijski postaji, srečati pa se bo moral tudi 5 sodnikom.
•	Občanko Trebnjega je konec februarja presenetil nenavaden obisk 52-letnega Zagrebčana, ki je prišel v stanovanje brez povabila, oditi pa ni hotel niti na njeno zahtevo. Naslednjega dne je od nje zahteval, naj mu kaj skuha. Ker tega ni hotela, ji je grozil z nožem, ji razrezal zavese, hkrati pa ji grozil, da jo bo ubil in razrezal tako kot zavese. Ali je bil zadnjega dne v februarju spet lačen ali pa si je le zaželel rezanja zaves, ne vemo. Vsekakor pa je osumljen kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja in ogrožanja varnosti.
Potrebno bo še mnenje psihiatra
NOVO MESTO - Prejšnji teden so minila tri leta od umora,ki seje zgodil v romskem naselju Žabjek. Takrat je danes 32-letni Marjan Brajdič z vojaško puško M 48 ustrelil svojega očeta Kesa, ki jc zaradi treh strelov takoj umrl. V petek je bila na okrožnem sodišču v Novem mestu glavna obravnava, vendar se še ni zaključila, saj bo potrebno še mnenje psihiatra, ki bo razjasnil okoliščine in stanje, v katerem je Marjan dejanje storil.
Marjan Brajdič, ki ga kličejo tudi Sandi, je obtožen, da je 4. marca 1992 v Žabjeku v pretepu z očetom vzel vojaško puško in s tremi streli tako močno ranil očeta, da je ta takoj umrl. Kot je povedal pred sodiščem, o dogodku ne ve nič, spominja se le, da sta z očetom skupaj pila. Najprej sta spraznila litrsko steklenico ruma, potem je nekdo prinesel še eno, ki sta jo menda tudi spraznila. Daje ustrelil očeta, je izvedel šele v bolnišnici 21. dan po nezgodi, saj je pri tem poškodoval tudi sebe, tako da je brez očesa, Marjan je povedal, da je bila puška od očeta, naboji pa so
bili že v njej. Oče jo je imel shranjeno v Marjanovi baraki v posebnem skrivališču,v dvojni steni vratnega podboja, zakrita pa je bila s pločevino.
• Marjan Brajdič je obtožen za umor, ki se kaznuje z zaporom ngjmanj petih let. Ker je bil takrat, ko je ustrelil očeta, vinjen, in ker seje že prej, kadar je bil v takšnem stanju, nenavadno obnašal celo do sebe, bo potrebno tudi mnenje psihiatra. Razprava se zato preloži za nedoločen čas.
Marjan je povedal, da se z očetom nista razumela, običajno sta se kregala, zato je on raje živel v Šmihelu pri ženinih starših. Kot sam pravi, mu je oče večkrat grozil, da ga bo ubil, češ da ni sposoben, saj ni nikjer delal in ni tudi nič zaslužil za hrano. Na zagovornikovo vprašanje je povedal, daje bil oče, kadar je bil pijan, zelo siten, vedno pa je imel pri sebi nož.
“Kadar sem pijan, sem tak, da me morajo pustiti vsi pri miru, da se ne razburim. Zato moja žena
takrat pospravi vse nože, sekire in zdravila, da ne bi komu kaj naredil,” pravi Marjan in doda, da zelo veliko pije. Pije pa vse, kar dobi in kolikor dobi, toliko časa, dokler ne omaga in zaspi. Sam je tudi povedal, da si je, ko je bil pijan, enkrat odsekal prst, baje je enkrat hotel pojesti tudi strup za podgane.
Milan ni bil nikoli v službi. Z Marijo Brulc, s katero živi 10 let v izvenzakonski skupnosti, imata enega otroka, živijo pa od socialne pomoči. Marija, ki jc sedaj v 6. mesecu nosečnosti, se dogodka, kot je povedala na obravnavi, bolj malo spominja. Ve, da sta bila oba pijana, da sta se kregala, Marjanov oče Keso je imel pri sebi tudi nož in sekiro. Takrat je udaril tudi svojo ženo, ki je pobegnila, spominja pa se, da je Marjan svojo mamo branil, kadar jo je oče napadel, čeprav z mamo ni imel najboljših odnosov. Tudi drugi dve priči, Danko Brajdič in Olga Kovačič, sta bila pred sodiščem bolj redkobesedna.
T. GAZVODA
V	Trebnje k Akripolu iz Tuzle
V	TVebnjem je gostovala rokometne reprezentanca Bosne in Hercegovine - Kljub vo-
jni zelo dobro pripravljena ekipa - dober trening za Akripol
Kokalj bo zamenjal Tislja
VELIKA NEDELJA - Na prvenstveni tekmi 2. državne lige so v soboto rokometaši sevniške Lisce v gosteh premagali moštvo Velike Nedelje z 22:19 (10:11). Sevničani so podjetno začeli in povedli s 5:2. Toda domačini so do konca prvega polčasa uredili svoje vrste in so na odmor zasluženo odšli z minimalno prednostjo. Tudi v drugem delu zanimive, borbene tekme je bil rezultat večkrat izenačen. 15 minut pred koncem tekme pa so Sevničani povedli za tri zadetke prednosti in z zbrano igro v obrambi ter učinkovito igro v napadu to prednost obdržali do zadnjega žvižga sodnikov. Za požrtvovalno in kolektivno igro velja pohvaliti vse igralce Lisce, ki so se hoteli tudi na ta način oddolžiti svojemu priljubljenemu strokovnjaku, trenerju Tonetu Tislju. Tiselj je namreč v Veliki Nedelji zadnjič vodil moštvo RK Lisca, saj je zaradi osebnih oz. družinskih razlogov zaprosil za predčasno prekinitev pogodbe in jo tudi dobil. Uprava RK Lisca je za novega trenerja članske ekipe že imenovala nekdanjega uspešnega trenerja AFP Dobove in Krškega Dušana Kokalja. Kokalj bo prvič vodil Sevničane na prvenstveni tekmi v soboto, 11. marca.
P. P..
TREBNJE - Pomeriti se z rokometno reprezentanco Bosne in Hercegovine je vsekakor izjemna priložnost, ki seje v soboto ponudila rokometašem trebanjskega Akripola in sojo seveda z veseljem izkoristili. Ne le da moštvo, sestavljeno večinoma iz športnikov, ki še vedno živijo in vadijo v svoji domovini, zelo težko pride iz svoje države, temveč so bosanski igralci kljub vojni sestavili zelo dobro moštvo, ki v 'Ibrčiji na kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo, kamor so odpotovali v nedeljo, najbrž ne bo imelo težkega dela.
Sobotno srečanje med Akripolom, ki je, kljub temu da je srečanje z Grosupljem v Ivančni Gorici odigral šele v sredo, s tremi točkami prednosti in tekmo manj vodil na lestvici zahodne skupine druge rokometne lige, in reprezentanco Bosne in Hercegovine, kije imela za sabo 36 ur vožnje iz Tuzle po stranskih poteh do Mostarja in potem ob morju do Slovenije, je imela resnično značaj prijateljskega srečanja in dobrega treninga za obe ekipi, čeprav je bilo že po nekaj minutah igre jasno, da so
na parketu trebanjske osnovne šole dve kakovostno precej različni moštvi. Bosanci so so vodili že s 3:0, ko je Roman Zarabec po 8 minutah igre dosegel prvi zadetek za Trebanjce. Ko so izredno visoki gostje posvetili nekoliko več pozornosti igri v obrambi, domači rokometaši niso imeli nobenih možnosti, da bi dosegli zadetek, medtem ko je najboljši mož bosanske reprezentance Zaim Kobilica, ki edini od reprezentantov, ki so se predstavili v Trebnjem, igra v tujini, zatresel domačo mrežo dobe-
Zmaga in poraz za konec
Odbojkarice TPV-ja so zadnjo prvenstveno tekmo dobile, odbojkarji Pionirja pa sojo izgubili
REKORDI ATLETOV NA DUNAJU
NOVO MESTO - Na mednarodnem atletskem dvoranskem mitingu na Dunaju, kije bil 12. februarja, je nastopila skupina novomeških tekačev na srednje proge. Najbolje je tekel Aleš Tomič, kije v teku na 3000 m osvojil 7. mesto z osebnim rekordom 8:52.59, kar je bilo deset sekund bolje od prejšnjega državnega rekorda, vendar je na tem tekmovanju Domžalčan Bernot tekel še hitreje, tako daje Tomičev rekord le dolenjski dvoranski rekord na tej razdalji. Tomič je imel smolo, ker so ga uvrstili v slabšo skupino, v kateri je zmagal z veliko prednostjo. Matjaž Ravbarje na isti razdalji za 4 sekunde popravil osebni rekord: dosegel je čas 9:15.17. V teku na 800 m je nastopil Dejan Gradišar in v svojem prvem nastopu na tej razdalji nasploh z 2:01.97 osvojil 1L mesto. Igor Kovač je v teku na 400 m dosegel čas 55.28. Vsi mladinci so nastopili v članski konkurenci. Rezultati novomeških tekačev na srednje proge napovedujejo visoke uvrstitve na državnem prvenstvu v krosu, ki bo v začetku marca.
NOVO MESTO - V prvih ligah so odbojkarji minulo soboto zaključili redni del letošnjega prvenstva, čakajo pa jih še zaključni boji za naslov državnega prvaka oziroma obstanek v ligi. Za naslov državnih prvakinj se bo od domačih odbojkarskih ekip potegoval le novomeški TPV, medtem ko se bosta novomeški Pionir in kočevski Lik Tilia s popolnoma različnimi možnostmi borila za obstanek v družbi najboljših.
TPV-jeve odbojkarice, kljub temu da so si že nekaj krogov pred koncem zagotovile uvrstitev v play off, niti na zadnji tekmi rednega dela prvenstva niso popustile. V Novi Gorici so s HIT-om Casinojem odpravile po kratkem postopku, domačinke pa so največ točk zbrale v zadnjem nizu - devet. Prvi krog play offa bo na sporedu v soboto, ko bodo Novomeščanke ob 19. uri igrale doma s Palomo Branikom, v sredo bodo odpotovale v Celje, nslednjo soboto pa bodo ob 20. uri spet igrale doma, tokrat z Blejkami.
Pionirjevi odbojkarji so z mislimi očitno že na tekmah, ki bodo v prihodnjih tednih odločale o obstanku v družbi, najboljši in sc na srečanju, ki ni odločalo o ničemer, v Ljubljani niti niso poskusili resneje upreti Olimpiji, ki je tokrat igrala na vso moč. Pionir je v prvem nizu dosegel 9 točk, v drugem 10 in v tretjem 11. Prvo tekmo bodo No-vomeščani igrali v gosteh pri blejski Minolti, drugouvrščeni ekipi 1B lige, ki bi jo moral Pionir premagati brez težav, saj moška obojka na Bledu že dolgo ne pomeni več tistega, kar je pomenila
pred nekaj leti.
Kočevje je, kot kaže, izgubilo prvoligaško ekipo. LIKTilia je že med tednom še dvajsetič v tej sezoni izgubila, čeprav je bila odbojkaricam Jčrima v Ljubljani tokrat popolnoma enakovredna, dobila drugi in tretji niz, v odločilnem petem nizu pa so bile Kočevke le premalo zbrane, da bi premagale sicer boljše domačinke. Glede na to, da iz B lige prihajajo Koprčanke, ki so prav gotovo po moči med štirimi najboljšimi v Sloveniji, Kočevke v play outu nimajo skoraj nobenih možnosti za obstanek v družbi najboljših.
sedno, kadar si je to zaželel. Najboljši strelec druge lige Željko Vešligaj je dosegel prvi zadetek šele po štirih minutah igre v drugem polčasu, ko so od dolge poti utrujeni gostje že precej popustili. Na koncu srečanja je bil izid 24:15 za reprezentanco Bosne in Hercegovine. Poleg Kobilice (8 zadetkov)
• Kljub vojni v Bosni in Hercegovini rokometaši igrajo ligaška srečanja. Najprej odigrajo medsebojna srečanja ekipe v tako imenovanih kantonskih ligah, na koncu pa se po-merijo še zmagovalci le-teh za naslov državnega prvaka. Reprezentanco načeloma sestavljajo le rokometaši, ki so ostali v Bosni, izjeme samo le športniki, ki so v tujini igrali že pred začetkom vojne.
je v bosanski ekipi izstopal krilni igralec Mamir Džudžo, ki je bil uspešen štirikrat, medtem ko je od domačinov Vešligaj dosegel sedem zadetkov, Roman Savrič in Roman Zarabec pa sta bila uspešna trikrat.
ZAČETEK PRVENSTVA
NOVO MESTO - Sredi januarja se je s tekmo v Zagorju ob Savi začelo državno prvenstvo v šemi contactu, sledile pa ji bodo tudi tekme v light in full contactu. Najboljši s teh tekmovanj bodo nastopili na svetovnem prvenstvu v Kijevu in na evropskem prvenstvu v Italiji. Na prvenstvu tekmuje tudi moštvo Karate kluba Novo mesto, ki ga vodi trener Šemso Šehič, v ekipi pa so: Franjo Kitič, Sašo Hajnšek, Sebastijan Lazar, Vorkapič Iztok, Tomaž Maranče ter debitanti pionirji Branko Grmaš, ki je bil v Zagorju tretji in Darko Mi-lanovič in Dušan Stojanovič, ki sta bila peta.
Koledar dirk brez Cerkelj
Precej avtomobilističnih in motorističnih dirk bo tudi na Dolenjskem in v Posavju
NOVO MESTO - Letošnja sezona v avtomobilističnem in motorističnem športu se bo za slovenske tekmovalce začela že konec marca, ko se bodo na dirki FIM v razredu do 250 ccm na ose-ški progi pomerili motokrosisti, v večini ostalih panog pa so prva letošnja tekmovanja na sporedu mesec in več dni kasneje. Nekaj tekmovahj bo tudi na Dolenjskem in v Posavju. Avtomobilisti se bodo tako na gorskohitrostnih dirkah pomerili 23. julija v Sevnici in 27. avgusta na Gorjancih, ccstnohitrostnih dirk pa letos ne bo na naših tleh, izje-
Sodnik odnesel drugo točko
Nogometaši kočevskega Gaja bi v Izoli lahko osvojili obe točki - V nedeljo doma z Maroborom
IZOLA - Bojeviti Kočevci so po prvem sodnikovem žvižgu prevzeli pobudo na igrišču in pletli mrežo okrog do-
Krka je premagala prvaka
Namiznotenisarji novomeške Krke so si obstanek v ligi zagotovili z zmago nad lanskim prvakom
NOVO MESTO - Namiznotenisarji novomeške Krke so pred začetkom sezone pričakovali, da bodo osvojili 5. ali 6. mesto, vendar so že po nekaj tekmah ugotovili, da jim kaj takega brez Mariborčana Horvata, ki gaje pred dvema letoma v Novo mesto pripeljal novomeški trener in igralec Marjan Hribar, s katerim sta prej skupaj nastopala v mariborski ekipi, ne bo uspelo. Čeprav je bila Krka večji del sezone zadnja na prvenstveni lestvici, No-vomeščani nikoli niso bili brez možnosti za obstanek v ligi, ki so si ga zagotovili šele na zadnji tekmi, ko so se doma pomerili z lanskim državnim pivakom, radgonskim Arcontom, ki pa bo moral prav zaradi poraza na novomeških tleh v naslednji sezoni nastopati med drugoligaško druščino, Časar si glede na svojo kakovost ta ekipa ne zasluži.
Krka je sicer sredi tedna s 3:4 v Zalogu izgubila tekmo z Vesno, v soboto pa jim je šlo precej bolje. Najprej je Hribar z 2:0 pramagal Frid-riha, vendar mu vse ni šlo gladko, saj je bil izid prvega niza 28:26. Za zmago sta bili odločilni naslednji tekmi, ko je Horvat z 2.1 premagal zmagovalca turnirja Top 12 Rihtariča in Kralj Kuzmo z enakim izidom. Ko sta Hribar in Horvat v igri parov z 2:0 premagala Rihtariča in Kuzmo - drugi niz seje končal šele pri 29:27 - je bila
Branko Horvat je bistveno pripomogel k temu, da je Krka obstala v prvi namiznoteniški ligi. Tekma z Arcontom je bil zanj najbrž zadnji ligaški nastop v karieri, saj bo v kratkem diplomiral in se zaposlil v družinskem podjetju.
ekipa, ki bo zanesljivo ostala v ligi, znana, nadaljevanje srečanja pa le še formalnost. Krkaje na koncu zmagala s 6:1 in osvojila 7. mesto, njene mlade igralce pa maja čaka posamično mladinsko državno prvenstvo, na katero se bodo lahko dobro pripravili, saj imajo za to dovolj časa, njihov glavni cilj pa je, da bi se Tomaž Kralj in Matjaž Retelj uvrstila v državno reprezentanco.
1. V.
mačega vratarja ter zadetek dosegli že po treh minutah igre. Vujičič je izvajal kot, žogo je dobil Bajrič, ki je iz neposredne bližine premagal vratarja Bo-janiča.
V nadaljevanju so nogometaši Gaja igrali bolj zaprto, v končnici napada sta ostala le Struna in Vujičič. Tako so imeli gostitelji navidezno premoč, toda ostali so brez prave priložnosti za zadetek. Če česa niso mogli sami, jim je v pomoč priskočil sodnik Žerak, ki seje še posebej “izkazal” v 36 minuti. Start Cve-tanovskega v 16-metrskem prostoru je na začudenje vseh - smeh med gledalci in domačimi igralci - označil kot prekršek za enajstmetrovko. Miloori je z bele točke streljal v prečko, od tam pa se je žoga odbila v mrežo. V drugem polčasu so nogometaši Gaja še bolj “zaprli” svoja vrata, in kot kaže, se jim je takšen slog igre tudi obrestoval. Zadovoljni s točko v Izoli so Kočevci z mislimi že na nedeljski tekmi, ko bo prišel v Kočevje drugouvrščeni Maribor, kije prvi dve tekmi pomladanskega dela prvenstva izgubil in še zdaleč ni tako močan kot jeseni. Tekma sc bo začela ob 15. uri.
M.GLAVONJIČ
JAZBINŠKOVA JE DRŽAVNA PRVAKINJA
NOVO MESTO - Na državnem prvenstvu za mlajše pionirje na Kopah so novomeški smučarji v nedeljo in ponedeljek dokazali, da prav nič več ne zaostajajo za mladimi tekmovalci iz Gorenjske ali Štajerske, Med mlajšimi deklicami je Jana Jazbinšek iz Šentjošta v svoji najmočnejši disciplini superveleslalomu odstopila, zato pa je tokrat postala državna prvakinja v slalomu in osvojila bronasto medaljo v veleslalomu. Med mlajšimi dečki se je od smučaijev novomeškega Roga najbolje uvrstil Sašo Šonc, ki je bil v slalomu 15, v superveleslalomu in veleslalomu pa 20. Žiga Golob se je najbolje uvrstil v veleslalomu, kjer je bil 24.
ma je le nagrada Slovenije v Ljubljani. Dolenjske Toplice bodo letos dvakrat imele v gosteh najboljše motokrosiste. 1. maja bo tam že tradicionalna dirka za državno prvenstvo v razredih do 80 in do 125 ccm ter dirka podmladka, 16. julija pa se bodo na topliški stezi motokrosisti pomerili na dirki FIM v razredu do 125 cm, veterani in podmladek.
V Krškem bodo letos tri dirke v spe-edwayu. 16. aprila bo tam dirka za državno prvenstvo, 4. junija dirka za zlati znak, 2. julija pa dirka za ekipno svetovno prvenstvo. Kar precej dirk za slovensko državno prvenstvo bo izpeljanih v tujini - v Avstriji, na Hrvaškem in celo Češkem. Za razliko od zadnjih dveh let letos na koledarju AMZS ni dirk na letališču v Cerkljah, kjer so imeli že lansko leto organizatorji precej težav z nerazumevajočimi vojaškimi oblastmi oziroma so težko dobili dovoljenje za dirko od ministrstva za obrambo, ki ga letos očitno niti ne pričakujejo
več-	I. V.
KRČANA NA DNEVU SLOVENSKE KOŠARKE
LJUBLJANA - Na 4. dnevu slovenske košarke sta v Ljubljani nastopila tudi člana krškega košarkarskega kluba Interier. Trener Durič je vodil moštvo tujcev, v tem moštvu pa je uspešno nastopil krški Američan Barry Stevens, ki je bil v svoji ekipi tretji najboljši strelec, dosegel je namreč 15 točk, večkrat od njega pa sta zadela koš le Američan Joseph Lee Daughrity in Nossov. Izid tekme med domačimi košarkarji in tujci, ki igrajo v Sloveniji (obe moštvi so izbrali bralci slovenskih časnikov), je bil neodločen 136:136.
Podgorca, potem pa daleč nič
Uspeh mladih šentjernejskih atletov na državnem prvenstvu - Dobra tudi Murn in Hohnječeva
CELJE - Ne bi bili daleč od resnice, če bi dejali, da so na dvoranskem državnem prvenstvu v atletiki za pionirje tekmovali predvsem mladi dolenjski atleti. Šentjernejčan Kristjan Kralj in Novomeščan Andrej Murn pa sta na koncu tekmovanja v šali povedala, da sta na vrhu Podgorca, potem pa daleč nič in šele potem pridejo ostali. Njune besede niso iz trte zvite, saj sta v teku na 60 m z ovirami krepko popravila državni rekord (8,56), ki sta si ga do tedaj lastila Gregor Cankar in Andrej Murn, ter tretjeuvrščenega Osovnikarja iz Ljubljane premagala skoraj za sekundo. Kristjan je državni rekord za dve stotinki sekunde popravil že v predtekmovanju, v finalu pa je dosegel čas 8,39, bolje od starega rekorda pa je tekel tudi Murn (8,44). Kristjan je rekordu na ovirah dodal še zmago v teku na 60 m. Vse
kaže, da bo večkratni državni prvaj< na visokih ovirah Matjaž Zupančič kmalu dobil dostojnega naslednika.
Šentjernejčan je stal na vrhu zmagovalnih stopničk tudi v skoku v daljino. Tokrat seje izkazal Jože Vrtačič, ki je s skokom, dolgim 627 cm, za 15, cm ugnal Andreja Murna, Dolenjca pa sta bila ediria, ki sta preskočila 6 m. Jože je s 175 preskočenimi centimetri osvojil 2. mesto v skoku v višino, kjer sta isti izid dosegla tudi zmagovalec Komše iz Ljubljane in tretjeuvrščeni Šentjernejčan Darko Drobeš. Tudi pri deklicah je višinaški bron ostal v Šentjerneju, osvojila pa gaje Katarina Koligar.V teku na 60 m je bila Šentjerncjčanka Maja Nose druga, Lidija Penca pa četrta, v skoku v daljino je bila druga Melita Hohn-jec iz Dolenjskih Toplic, ki je bila v teku na 60 m z ovirami četrta.
I.V.
SLOVENSKI KOLESARJI SO SE UŠTELI
TRST - Na 19. dirki za lovoriko Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je nastopilo preko 200 kolesarjev iz 10 držav, med njimi tudi tekmovalci najboljših treh slovcskih klubov, ki pa so očitno preveč taktizirali in na koncu dosegli povprečne uvrstitve. Od Slovencev seje najbolje uvrstil Ljubljančan Sviben, kije bil 17., od Krkinih kolesarjev pa je bil Sandi Papež 35, Brane Ugrcnovič 38., Ravbar 41. in Filip 47.
MIRNSKI BADMINTONISTI VABIJO NOVOMEŠKE
TREBNJE - Badmintonski klub Tom z Mirne bo to soboto ob 9. uri v športni dvorani v Trebnjem pripravil 4. C turnir, ki se ga lahko udeležijo tudi vsi rekreativni badmintonisti, še posebej pa Mirnčani na turnir vabijo No-vomeščane, ki se zadnje čase srečanj z vse boljšimi Tomovimi badmintonisti izogibajo.
ZMAGA METLIŠKEGA BOKSA JA - V nedeljo je bil v Kranju 4. W tekmovanja v prvi boksarski drz“{, ligi, na tekmi pa so tokrat nastopa1 metliški boksarji. Še posebej se je za! Boris Ambrožič (na sliki), kijer magal Vrbka iz Slovenske BislnJ medtem ko je Ciril Totter sicer tzga^ vendar z nastopom nikakor tli r ‘. očaral. Metliško ekipo je vodil m” Černič.
Elanu zasvetila prva lučk#
Prva zmaga v tej sezoni - Novomeščani povsm zasenči na papirju boljše Radečane - morda ni vse izgubljen^.
NOVO MESTO - Novomeški nogomet ima dobre izkušnje s trenerjem Klinčarovskim, ki je Elan treniral že pred leti, ekipo skoraj razpadlega kluba pa je ponovno prevzel lani. Tudi tokrat so trdi treningi, na katerih nogometaši veliko delajo predvsem na področju telesne pripravljenosti, že po nekaj mesecih obrodili prve sadove. Čeprav v novomeškem taboru štejejo za zmago že dejstvo, da moštvo zaradi katastrofalnega stanja v klubski blagajni ni izstopilo iz lige, pa marsikaj pomeni tudi prava zmaga na travniku pod Por-tovalom. Bojeviti Novomeščani so se na tekmi prvega kroga pomladnega dela prvenstva srečali s šestouvrščenimi Radečami Papiijem.
Elanovi nogometaši, ki jeseni na 15 tekmah niso zmagali niti enkrat, le štirikrat pa so si priborili točkovso si prvo zmago očitno zelo želeli. Ze na začetku srečanja so razpoloženi do-
PUCEU DRUGI
NOVO MESTO - Na finalnem turnirju odprtega prvenstva Slovenije v tenisu so se Trzinu pomerili igralci do 12. leta starosti. Nastopilo je tudi 5 Novomeščanov, največ pa je dosegel Tadej Pucelj, ki je klonil šele v finalu,
mačini zasenčili gostujočo, na PaP]Ilj precej boljšo enajsterico, ki nikakof našla načina, s katerim bi resneje off žila novega novomeškega vratarja H .. vata. Trud Novomeščanov se je Pf^ izplačal v 30. minuti, ko je VeličanlJL bližine prevaral radeškega vratarja b j lenca. Drugi zadetek so Novome» dosegli po 20 minutah igre v drog polčasu, po lepi Kostrevčevi podaj1% je žogo v mrežo potisnil Martin0 Vse je kazalo, da sc bo žoga še treJ{ znašla za Kolenčevim hrbtom, Radečani po napaki domače obra°l oziroma zaradi tega, ker sodnik 01 -j sodil očitnega nedovoljenega p0)1’2^,: (ofsajda) gostujočega igralca, pr's j si-neoviranega strela, ki ga je Hrova' cer obranil, vendar mu je blatna rt spolzela iz rok, v mrežo pa jo je P° nil Žganec.
Kljub zmagi so Novomeščani še v no na zadnjem mestu prvenstven0 j, stvice druge nogometne lige, za P.r ,, zadnjim Železničarjem pa zaostajajo štiri točke. Če bodo nadaljevali ta kot so začeli, imajo kljub vsemu še . žnost, da na koncu ne bodo zadnJ^,, lestvici. Lepa priložnost, da se P.°n^0se izkažejo, bo že prihodnjo nedeljo^ bodo v Piranu pomerili s petouvršee
Solinarjem.	[.V
Melamin se bo boril za prvo mesto
Po vrnitvi Gregorja Konica je namizni tenis v Kočevju dobil nov zalet - Po redne«” delu prvenstva so drugi - V play oflu se bodo najprej pomerili z Mariborom
KOČEVJE - Čeprav so kočevski namiznotenisarji v zadnjem krogu izgubili tekmo proti Vesni iz Zaloga, so ostali na drugem mestu in s tem dosegli največji uspeh v zgodovini te igre v Kočevju. V končnici državnega prvenstva se bodo bržkone v treh tekmah, dvakrat doma, pomerili s tretje uvrščenim mariborskim lambusom. V primeru, da bodo dvakrat zmagali, se bodo za naslov državnih prvakov pomerili z zmagovalcem dvoboja Olimpija :
Moravske Toplice.
svoje vrste,” je povedal Gregor K0*,. j Seveda je bil Grega prvi mož m°* j kije na prvenstvu izgubil le eno<?' (proti Škafarju iz Olimpije), v igrl.r.a[. jic pa sta s Špeličcm klonila le trl.,ra, ................	• —ii U'
“Letošnji dosežki so nasploh najboljša uvrstitev naših igralcev v državnem prvenstvu oziroma prej slovenski ligi. Pred začetkom prvenstva se nismo nadejali visoke uvrstitve, saj so drugi klubi vložili veliko več denarja v okrepitev svojih vrst. Toda mi smo imeli srce in veliko željo po uspehu,” je več kot zadovoljen komentiral uspeh kočevski trener Marjan Oražem.
Glavni “krivec” za preporod moštva, ki se je lani krčevito horilo za obstanek v ligi, je reprezentant in najboljši igralec lige Gregor Komac. Po nekaj letih
odsotnosti iz domačih logov - igral je namreč v Ljubljani in Gornji Radgoni - je pomenila njegova vnovična vrnitev urejanje razmer in naskok na sam vrh slovenskega namiznega tenisa.
“Takšnega uspeha nisem pričakoval. Zavedam se svojih možnosti, vem, da spadam v sam kakovostni vrh slovenskega namiznega tenisa. Za moštveni uspeh smo potrebovali močno trojico. Marjan Špelič in Damjan Murn sicer imata nekaj let prvoligaških izkušenj, toda morala sta veliko več delati, saj so drugi klubi prav tako močno okrepili
Komca odlikujejo predvsem hitra - (I, natančen servis in odlična dušovn telesna pripravljenost. Nastopa 'j rezentanci, kar mu prinaša d°°a izkušnje.	A
“Menim, da imamo veliko mo^aj-da na dveh tekmah premagam0 % riborčane. Na domačem igrišču *j. močni, navsezadnje imamo močno rji poro občinstva in lahko zmagam0 a v Mariboru. V primeru neodločen izida, igramo še tretjo tekmo d°ma-jj nam bo uspelo, mislim pa da bo, imeli za nasprotnika v finalu ljublja ,,je Olimpijo, čigar igra nam bolj utfež’
še povedal Grega.
M. GLAVON-11
Kako pasje je življenje Krkinih psov?
najmanjša površina pesjaka za od 10 do 20 kg težke pse - beagli so v povprečju težki 12 kg -1,4 površinskega metra na psa, če so v pesjaku več kot trije psi, največja površina na psa pa v tem primeru znaša 2,6 površinskega metra. Pesjaki v Hudenjah so široki 1,95 m
nPV0me^ tovarne zdravil Krke zaradi razmer na farmi laboratori-I zfjCl'hl v Hudenjah je razdelilo slovenska društva za zaščito živali na dva P a Nekateri ovadbo podpirajo in Krko ostro obsojajo, medtem ko so drugi p o i takemu načinu urejanja spornih zadev. Obisk farme v Hudenjah nas je [ (-pričal, da tam z živalmi dobro ravnajo in da se pri njih dobrodušnim aglom godi bolje kot večini drugih psov.
• . Pa pHnacevtske tovarne oziroma njihovi Pravila, preden jih preizkusijo na živ re ln začnei° Prodajati, preizkušajo na a 1 > je znano dejstvo, in da med poskusi Pogine precej miši in podgan, ki med ljudmi 'so ravno najbolj priljubljene živali, tudi.
^aracli poginulih glodalcev si nihče ne beli 0A,n,tl nc Protestira, drugače pa je, ko je govor o poskusih na mačkah ali psih, sicer Pogosto človekovih ljubljencih. Kdove zakaj o se zaščitniki živali spravili nad novomeško ; J?1"!10 zc*ravil Krka, ki je marsikateremu ■ cU njihovih društev že pomagala z denarjem m z zdravili za živali, in da se že kar nekaj f^bnkah “Pisma bralcev” v večini slo-ns ih časopisov in časnikov vrstijo članki, i‘71 ^'tajo, da na svoji farmi v Huden-ja , kjer gojijo miši, kunce in pse, ki jih kas-eje uporabljajo za poskuse, ne zagotavlja ustreznih življenjskih razmer? Nekateri borci Proti mučenju živali so v svojih zahtevah šli ce ® tak° daleč, da pozivajo ljudi, naj ne uporabljajo Krkinih šmink, krem in drugih kozmetičnih preparatov, češ da se jih drži kri mučenih mačk in psov, na katerih naj bi te Preparate preizkušali, kar pa ni res, saj Krka kozmetičnih preparatov nikoli ni preizkušala na mačkah ali psih. Podobno kot ta, je marši atera obtožba bolj plod nestrpnosti kot pa poznavanja tehnologije raziskav v kozmetični m farmacevtski industriji oziroma razmer v novomeški tovarni zdravil, ki se do pred kratkim sploh m odzvala na vse bolj pogoste napade, posledica katerih je bila nedavna ovad-a, ki jo jc obalno društvo za zaščito živali •ozdei prot, Krki, češ da na svoji farmi v Hu-nja ne zagotavlja ustreznih življenjskih Psom)f poskusn‘m hvalim (mačkam in
Je ovadba utemeljena?
Drpi*l0l'k°jc 0vac^a utemeljena, smo naj-Krk;n0'?raSah vcter‘narsko inšpektorico, ki Veri ° armo v Hudenjah dobro pozna. Po-p0van;,m Je’ da v Hudenjah s psi ravnajo ter di °maČlh 'n tui'H zakonih in predpisih se v HnHPSI-8KCm0 VSC skupai P°8ledat> saj hranili ^ 8°stov do sedaJ n'so n'koli
vodi sk!w,P° katfr'SC pcPcmo v Hudenjc, skunin romsko naselje, kjer opazimo Prav n! sestradanih psov, katerim lastniki niških ovo ne zagotavljajo ustreznih življe-men v h'fnCf’ 'n naJhrž večkrat dobijo ka-borcevhrbC- kot.kost pred 8obcc- No, ti psi majo sPr0t'mUČenju živali najbrž ne zani-jaboll'J nj"ovlh lastnikov ni nihče ovadil, skega nasPC|)ra pa lcži 'e lučaj stran od rom-
mačiie lapdjemo na dvorišče Mikličeve do-vratih i'Cr.lmu ^rka sv°j° farmo, nas že na NoviS?80r.Kildunc. vodja Krkine farme, nad nač' •biskovje zadni’ čas vajen, zato Pred kr'n 111 Prcscnečcn. Pove nam, da so se bliansk?;, pri nJ'h mudili tudi ljudje z Iju-vescli n C!CV1Z‘JC i” da so novinaijev skoraj •ako in Cbc na 'az' 'n napihovanja nekaterih Kadun Caovanih ljubiteljev živali, meni Igor tarji inC, d,aje Prav>da si stvari ogledajo novi-kršnp Pa Javnosti predstavijo takšne, kako. ne pa popačene.
^ Hudenjah ne mučijo živali
j;iSr5° s,0Pimo med pesjake, nam je hitro nihče' f PS°.V na Brkini farmi v Hudenjah tornih'10 mu^' Po dva ali trije živijo v pros-'esene k-j?iakih’ v katerih stojijo izolirane Za p .. Icc s predprostorom in prostorom Zateče Ck’ kicr Psi spijo in kamor se lahko s°nc H° Prcd vetrom, mrazom ali prevročim ske s k" Po do'0čilih uradnega lista Evrop-KuPnosti, ki govorijo o vzreji psov, je
tere metode testiranja zdravil, pri katerih niso potrebni poskusi na živalih, pa običajno te metode niso dovolj zanesljive in brez poskusov na živalih ne gre, lc-te pa zahtevajo tudi mednarodni predpisi in brez njih se učinkovine ne sme preizkusiti na ljudeh. S poskusi na živalih dobijo raziskovalci s predkliničnimi študijami predvsem štiri vrste podatkov: o strupenosti, kar lahko napove nezaželjene stranske učinke pri ljudeh; o mutagenosti in kancerogenosti, ko gre za ugotavljanje sprememb, ki lahko povzročijo nastanek rakavega obolenja; farmakokinet-
Psi v Hudenjah so zdravi, razigrani in se prav nič ne bojijo človeka, kar dokazuje, da z njimi dobro ravnajo.
ske podatke, ki povedo, kakšna je presnova zdravila v telesu, količina v krvi ter izločanje iz telesa, in farmakološki podatki, ki pokažejo, kako je zdravilo učinkovito pri zdravljenju bolezni, za katero se bo uporabljalo. Osnovni namen predkliničnih raziskav je ugotavljanje zdravilnega učinka in neželjenih stranskih učinkov zdravila. Šele na osnovi teh podatkov etični komite dovoli klinična testiranja na ljudeh. Nuernberški kodeks medicinske etike, ki ga je leta 1956 podpisalo 71 držav, preprečuje izpostavljanje ljudi zdravilom ali medicinskim sredstvom, dokler niso opravljena testiranja na živalih.
V skladu s tem so urejene tudi nacionalne zakonodaje vseh razvitih držav o zdravilih. Preden gredo zdravila v promet, mora biti vsako zdravilo preizkušeno glede kakovosti, čistosti, obstojnosti, sterilnosti in drugih kemijskih, fizikalnih in bioloških lastnosti. Prav biološke lastnosti pa se morajo ugotoviti na poskusnih živalih. Farmakokinetske študije morajo biti opravljene na dveh živalskih vrstah, podganah in psih, in šele jjotem na človeku. Po opravljenih farmakokinetskih poskusih živali ni treba umoriti, ampak lahko brez posledic živijo naprej.
Število poskusov na živalih se vztrajno zmanjšuje, saj je vrsta alternativnih metod, ki so ponavadi tudi precej cenejše, že izpodrinila testiranja na intaktnem organizmu
in dolgi 5,30 m, površina pa znaša 10,335 površinskega metra, torej bi lahko v skrajnem primeru vanje spravili celo sedem psov, česar pa niti v primeru, ko preurejajo del pesjakov, ne storijo.
Beagle uporablja farmacevtska industrija za testiranje zdravil po celem svetu. Beagli so lovski psi sledniki in se najbolje počutijo v družbi vrstnikov oziroma v krdelu ter so prav zaradi tega primerni za množično vzrejo. Da bi jih lahko uporabili za laboratorijske poskuse, morajo biti psi popolnoma zdravi in v dobri kondiciji, zato morajo imeti kar najboljše življenjske pogoje. Ko so se v Krki odločali, kako naj bi uredili pesjake za vzrejo beaglov, so se zgledovali po velikem poskusnem centru v nemškem Heidelbergu, kjer so ugotovili, da so psi, ki bivajo na prostem, bolj zdravi od tistih, ki prebivajo v zaprtem prostoru. Beagli so namreč lovski psi goniči - v Angliji jih uporabljajo za lov na lisico - s kratko, a gosto dlako in bogato podlanko, ki jih brani pred mrazom in jim omogoča, da dobro prenašajo tudi vročino.
Tla pesjakov v Hudenjah pokriva savski prod s premerom posameznih kroglic med 18 in 15 mm, pod vrhnjim slojem pa je še 20 cm grobega proda. Za prod so se odločili iz več razlogov, najpomebnejša med nji pa sta, da si psi na prodnatih tleh utrjujejo blazinice in tako nimajo težav s poškodbami, poleg tega pa jim prodnata tla omogočajo, da kopljejo, kot jim veleva lovski nagon. Pesjake temeljito očistijo vsak dan, dvakrat na leto pa zamenjajo ves gramoz. Pesjaki so med seboj ločeni z dva metra visoko mrežo z okenci 4 x 4 cm, da sc psi med sabo vidijo in imajo tako občutek, da so v skupini, kar je pri vzreji krdelnih psov, kakršni so beagli, izredno pomembno. Pse hranijo s kompletno hrano za pse pedigre pal po navodilu proizvajalca, ves čas imajo na razpolago svežo vodo. Pse vsak dan nadzira veterinar, občasno pa jih pregledajo še specialisti z ljubljanske veterinarske fakultete. Ob vsem tem bi težko trdili, da na Krkini farmi v Hudenjah živali mučijo. Da so deležne velike pozornosti in ljubezni ljudi, ki se z njimi ukvarjajo, dokazujejo psi sami, saj se ne bojijo niti ljudi, ki jih vidijo prvič. S psi, ki popolnoma zaupajo tudi neznanemu človeku, najbrž nikoli niso ravnali grdo.
Poskusi na živalih so potrebni
Nekaj drugega so poskusi, za katere Krka redi beagle. Kljub temu da obstajajo neka-
ofc> S. marcu
Pri
bila
nlel |e luna tudi zelena
Nekdanja orodna telovadka Maja Dokl je Ružo Kovačič predstavila takole: “Je neponovljiva oseba z neznansko enetgijo. Je kot vino: starejša je, boljša je. Nanjo imam same dobre spomine. Nas telovadke je vedno znala prepričati, da smo najboljše, in velikokrat je o Jem prepričala tudi trenerje in sodnike. Silno energijo nam je vlivala v telo. Če je želela, nas je prepričala, da je luna tudi zelena. To pa je zmogla samo ona. Kot sodnica svetovnega razreda in ugleda ni znala in mislim, da še danes ne zna, nobenega tujega jezika, vendar se je vedno povsod sporazumela. Brez prevajalcev je obredla cel svet in povsod so jo razumeli, kaj želi. Ruža je enostavno prava maskota. ”
Majina sestra Jasna je pod njenim vodstvom med slovenskimi telovadkami dosegla največ. Z Ružo je prepotovala ves svet.
Nastopala je v 20 državah, se štirikrat udeležila evropskih prvenstev v orodni telovadbi, nastopila dvakrat na svetovnem prvenstvu, dvanajstrkat na balkanskem prvenstvu in trikrat na mediteranskem. “Spominjam se dobre in slabe Ruže. Bila je stroga in včasih je kričala. Pa ne razumite narobe! Ruža ima veliko in mehko srce. Vedno jo je bilo strah, da se nam na orodju kaj naredi. Takšne odgovornosti tako na vajah kot na nastopih in potovanjih bi težko zmogla katera od drugih žena. Vendar moramo Ružo vzeti kot celoto. V njej je njeno znanje, sposobnosti in kričanje,” se svoje “druge mame” iz otroštva spominja današnja podjetnica Jasna Dokl Osolnik.
V Sokolu pri petih letih
Ruža Kovačič ni rojena Novomeščanka, pa vendar je neznansko vzljubila to mesto ob Krki in mu posvetila dobršen del svojega življenja, ki se je že prevesilo v 76. leto. Rodila seje v Belišču pri Osijeku. Kot 5-letna deklica je postala “sokolašica”, že prej pa sta telovadila tudi njena brata. Če bi iskali vzroke, ki so Ružo pripeljali v Novo mesto, bi bila prav gotovo na prvem mestu njen mož Danilo in sin Damir. V Novo mesto se jc družina preselila pred 37 leti iz Prebolda. Za vse je kriv zdravnik dr. Maijan Pavčič, ki je edini Ruža Kovačič
poznal zdravilo za bolnega sina Damira. Mož Danilo sc jc kot tekstilni strokovnjak in organizator zaposlil v Novoteksu, Ruža pa se je zapisala telovadbi. Čeprav ni imela ustrezne strokovne izobrazbe, je zmagalo znanje. Dopoldne je učila na takratni vajenski in ekonomski šoli, popoldne pa je preživela s svojimi telovadkami. “Cel dan sem bila zdoma, in če ne bi bilo moje mame, tega ne bi mogla početi,” se časov pred 37 leti spominja Ruža.
oziroma živali, čeprav bo treba še precej časa čakati, da bodo drugačne metode enakovredno nadomestile poskuse na živalih. Do takrat pa bodo morali biti tudi najbolj goreči zaščitniki živali toliko strpni, da ne bodo zahtevali prepovedi uporabe živali v laboratorijske namene, kajti na osnovi takih raziskav je bilo in še bo podaljšano življenje in vrnjeno zdravje mnogim ljudem pa tudi živalim. Laboratorijske živali tako s svojim trpljenjem opravljajo humano poslanstvo za blagor ljudi in svoje vrste. Ljudje smo sebična bitja in edina živalska vrsta, ki mori ostale živali ne le iz potrebe po hrani oziroma z drugim koristoljubnim namenom, temveč tudi le iz užitka ali celo zlobe. Uporaba živali v laboratorijske namene ni le človeška kaprica, temveč potreba človeške rase v boju za obstoj.
Da med člani društev za zaščito niso le nestrpni, v svoj prav prepričani ljudje, temveč da je večina med njimi razumnih in tolerantnih, dokazuje tudi dokaj hitri odziv vodilnih ljudi ljubljanskega in mariborskega društva proti mučenju, ki nc podpirajo takega načina urejanja zadev, kot so se ga lotili obalni zaščitniki živali, temveč želijo s podjetji, kakršno je Krka, oziroma s farmami, kakršna je na Hudenjah, tvorno sodelovati. Predsednik ljubljanskega društva je povedal, da so si farmo v Hudenjah že ogledali, in zatrdil, da marsikje ravnajo z živalmi precej slabše kot pri njih. Edino pripombo so imeli na to, da so psi ves čas zaprti v pesjakih in da jih v Hudenjah nc sprehajajo, vendar menijo, da bi se tudi ta pomanjkljivost s sodelovanjem lahko rešila, za kazensko ovadbo pa je dejal, da ni potrebna in da zanjo ni nobenega povoda. Ob tem se pojavlja vprašanje, ali so tisti, ki so odločali o ovadbi, farmo v Hudenjah sploh videli ali pa so nasedli le izkrivljenim dejstvom v pismih bralcev.
IGOR VIDMAR
Njena posebnost so bili zleti
V Športni dvorani je pričel pod Ružinim vodstvom rasti nov rod slovenskih telovadk: sestri Dokl, Vanja Požar, Nataša Hočevar, Cveta Urbas, Nataša Petrov, Metka Zupan, Mateja Kavšek in še nekatere. Mnoge med njimi je Ruža pripravila do vrhunskih rezultatov. Ves čas je tesno sodelovala z jugoslovanskimi organizatorji velikih Zletov bratstva in enotnosti. Kar štirinajst jih jc pripravila. Tudi veliko zletnih vaj je bilo njeno delo. Z rokama in glasom je k poslušnosti prisilila 9000 mladih. Celo fantje iz vajenske šole so se je bali. Nič kolikokrat je bilo z novomeškega stadiona slišati glas Ruže Kovačič, velikokrat tudi brez mikrofona. Dekleta in fantje so na vročem soncu počepali, dvigovali roke in tekali sem ter tja. Temu so sledila potovanja v zletna mesta z vlaki in avtobusi.
Pri njenih letih mnoge ženske že predajo svoje funkcije mlajšim, Ruža pa ostaja takšna, kot je bila. Čeprav ji gredo srednješolci že nekolikanj na živce, kadar se z njimi sreča v Športni dvorani, ne odneha. Dvakrat tedensko je še s svojimi telovadkami. Te že nekaj časa ne spadajo med boljše v Sloveniji, saj v Novem mestu ta čas ni pravih možnosti za vadbo. “Potrebovale bi mir in povsem svojo dvorano z vsemi potrebnimi napravami. Tako pa precej časa porabimo za nameščanje orodij, potem nas v zbranosti motijo ostali gostje dvorane,” pove Ruža o svojem sedanjem delu z mladimi telovadkami. Še vedno skrbno bdi nad delom svojega društva Partizan, ki mu je v Novem mestu posvetila dobršen del življenja. “Čeprav so drugi časi, se ne bomo preimenovali. Spremenili smo način dela. Sedaj delamo tako, da imajo otroci in starši pod našim vodstvom skupno rekreacijo”.
Ves preostali čas Ruža potuje. Še vedno jo vabijo na gimnastična tekmovanja. Kljub letom je še vedno dejavna kot mednarodna sodnica in je najstarejša sodnica z licenco na svetu. “Za zdaj bom ostala v tej vlogi do olim-piade 1996, potem pa bomo še videli,” pravi o svoji prihodnosti. Vesela je, da v Novem mestu raste nov rod mladih telovadk in da njeno delo v veliki meri nadaljuje njena nekdanja varovanka Mateja Zorko.
JANEZ PAVLIN
Dvanajst tisoč kilometrov J
v unirormi
Martin Krošelj iz Brežic je v svojem življenju obredel že lep kos sveta, še posebej zadnja leta, ko je v pokoju. Nobenega od svojih izletov ne pozabi, prav gotovo pa se bo vedno spominjal najdaljšega popotovanja v svojem življenju. Trajalo je pet let in v tem času je Martin prehodil ter na razne načine, največ v živinskih vagonih, prepotoval okrog 12.000 kilometrov. Začelo se je v letu 1942, ko so ga kot 20-letnega mladeniča iz Dečnega sela mobilizirali v nemško vojsko.
Mlade rekrute so odpeljali v Celje in od tam v danes po smučanju znani Garmisch-partenkirchen, nato v gorovje ob švicarski meji in še naprej v južno Francijo. Po treh mesecih (februarja 1943) so se vojaki spet vrnili v Garmisch, odšli v Nemčijo, od koder so jih transportirali v živinskih vagonih preko Varšave v Ukrajino. Marca so pripotovali v Kijev in kmalu nato v precej oddaljeno mesto Orel. Tam so jih poslali na fronto.
Kljub večmesečnemu usposabljanju pa vse ni šlo tako, kot bi bilo treba. “Slovenski vojaki smo se z Nemci sprli in jim povedali, da se ne bomo borili zanje, ker naši ljudje trpijo v njihovih taboriščih. Zaradi tega so nas zaposlili v zaledju, sam pa sem bil dodeljen h konjem in sem odvažal padle vojake; na frontno črto so nas pošiljali le ponoči, ko jc bilo treba kopati strelske jarke,” pripoveduje Krošelj.
Poleti 1943 sc je pet Slovencev oddvojilo od nemške vojske in se skrilo v gozdove, koder so se takrat že klatili ruski partizani pa tudi razni ubežniki: Rusi, ki so bežali pred Nemci, in tudi ubežniki iz nemške vojske. Peterica, v kateri je bil tudi Martin Krošelj, se je predala z orožjem in municijo nekemu ruskemu častniku in ruski vojski, ki jim je dala potrdilo, da so se prostovoljno predali. Njihova pot se je konec avgusta za nekaj časa ustavila v taborišču Korsk, kjer so bili številni Nemci, Poljaki, Čehi, Francozi, Avstrijci.
naše korenine
Vsi so morali delati, novembra pa so se začele priprave na ustanovitev brigade.
Martin je moral v bolnico, medtem pa je odred odšel. Po okrevanju je skupaj s šestimi drugimi ujetniki, ki so se tudi zdravili, odšel na teden dolgo pot proti Moskvi. 14 dni je bil v karanteni v največjem taborišču za vojne ujetnike prav blizu Moskve, konec
Manin Krošelj jeseni 1945 v Kragujevcu.
it®*®ifRPipgp^p
Lojzkin svet na robu
V metliški občini imajo le še en zaselek, ki nima elektrike. To je Kamenica. Na občini dobro vedo zanjo in že nekaj let vsaj na papirju vanjo napeljujejo električni tok, zato ni vrag da ga ne bi nekoč tudi dobila. Vprašanje pa je, ali na občini vedo, da je tudi na dolnji Lokvici, ki je le dober streljaj oddaljena od Metlike, naseljena hiša brez elektrike.
Najbrž niti ni pomembno, ali vedo ali ne, res pa je, da v tej hiši morda ne bo nikoli elektrike. Zagotovo pa ne toliko časa, dokler bo v njej živela Lojzka Košir. Njena hišica stoji na robu strmega pobočja, ki se konča v ozki dolini. A tudi na drugi strani pobočja jc, kot v zrcalni sliki, majhna hišica. Katera jc prava, sem se spraševala, ko sem se peš po kolovozu približevala eni izmed njiju. Počutila sem se kot učitelj Kvas iz Jurčičevega Desetega brata, ko je nekoliko strahopetno stopal po neznanih poteh cilju naproti. “Bo izza kakšne hiše ali gospodarskega poslopja skočil pes?” me je prešinjalo med tuhtanjem, katera izmed hišic bi bila lahko Lojzkina. Potem sem se spomnila, da mi je nekdo omenil, da nima elektrike, in negotovosti je bilo takoj konec. Da pa je v hiši, na katere vrata sem imela tako in tako namen najprej potrkati, res življenje, sem ugotovila tudi po perilu, ki se je sušilo na bližnjem skednju, po mačkah, ki so sc podile okrog vogalov, in kokoših, sicer sosedovih, kot sem ugotovila pozneje, ki so se pasle ob hiši. Ker so včasih petelini še bolj napadalni kot psi, sem se jim izognila v velikem loku, prekoračila kar vrtno ograjo in se znašla na pragu hiše ravno v trenutku, ko se je Koširjeva Lojzka zapodila skozi vrata za mačko, ki ji je v kuhinji ukradla hrano.
Ko sem se odkupila s čokolado, me je povabila v svoje skromno bivališče. Čeprav pravi, da ji ni nikoli dolg čas in da še posebno sedaj, ko ljudje v okoliških vinogradih režejo in vežejo, hodi k njim na klepet, pa je očitno, da je obiskov pri njej bolj malo. Na enega izmed dveh stolov je namreč postavila kar rožo. Morda je prav zato Lojzka toliko bolj zgovorna gostiteljica. Pred osemdesetimi leti je bila rojena v vasici pri Otočcu. Poročila se je s Koširjevim Lojzom s Suhorja, od koder se je pred dobrimi dvajsetimi leti
preselila na Dolnjo Lokvico. Od sorodnikov ji je ostal le vnuk. Sin je nesrečno umrl pred osmimi leti, bratov in sester tudi nima več. Pove, da je v njenem domovanju prav tako, kot je bilo takrat, ko se je vselila vanj. Nikakršne adaptacije, modernizacije, spremembe. Hiška ima dva prostora. V enem naj bi bila soba, a je v njem le polomljen kavč, shramba za zelenjavo in knjige, ki jih Lojzka ne more brati, ker imajo premajhne črke.
decembra pa je le dohitel svoj odred, ki seje kakih 150 km vzhodno od Moskve v mestu Kolomno usposabljal v nekem brezovem gozdu. Vaje so trajale vso zimo, ki je tam dolga, saj jc bilo še za veliko noč kar meter snega.
Konec julija 1944 je prva pehotna brigada z orožjem in stelivom krenila z vlakom na pot proti Moskvi, nato v Besarabijo in Moldavijo in se pripravljala za spopad blizu Romunije. Konec avgusta so njeni vojaki prestopili sovjetsko-romunsko mejo in nato nekaj časa ostali v Romuniji, ki je kapitulirala, a so večkrat še naleteli na Nemce. Mesec dni so potovali iz mesta v mesto po Romuniji, večinoma peš. V začetku oktobra istega leta so pri mestu Tumu Severin prišli do Donave in jo prečkali s parnikom.
Tako so prišli v Jugoslavijo, kjer so jih lepo sprejeli, kot pravi Martin Krošelj. Iz Kladova so pot nadaljevali v Mihajlovac in Negotin, kjer jih je sprejela jugoslovanska vojska. V prvi pehotni brigadi, ki je bila ustanovljena v ZSSR, se je takrat nahajalo 1898 borcev. Brigada je nato krenila do Bora, Pe-trovca, Kragujevca, Gor. Milanovca in Čačka, kjer se je nahajala skupina nemške vojske - SS divizije Princ Eugen. Ob obrambi Čačka so bile hude borbe, saj je bila ta nemška divizija zelo usposobljena. “Bilo je veliko mrtvih in ranjenih. Tuje bil hudo ranjen tudi Kučanov oče, ki je nato v bolnici v Gor. Mi-lanovcu umrl,” še pove Krošelj.
Brigada je po borbah pri Čačku odšla v osvobojeni Beograd, kjer je v kasarni Top-čider ostala dva tedna, nato pa se napotila na sremsko fronto. V okolici Sida so njeni vojaki ostali vso zimo, se bojevali, vendar fronte niso mogli prebiti, dokler se niso iz Bosne
Lojzka Košir
... >. ^	' %', JTf
“Očal pa nimam. Kaj jih pa potrebujem!” zamahne z roko. Drugi, dobrih deset kvadratnih metrov velik prostor brez okna in s šipami le na vratih, je kuhinja in spalnica hkrati. Ob postelji so mizica, stol, štedilnik na drva in zaboj za kuijavo in še štedilnik na plin, vendar ga ne uporablja. “Kako pa naj bi dala 500 milijonov za plin?” me vpraša nekoliko očitajoče, a ji le prikimam, ker ne vem natančno, ali stane plinska bomba 500 ali 600 tolarjev. “Pa elektrika je tudi draga, znaš, kdo jo bo pa plačeval?” me poduči. “A je sploh ne potrebujem! Prav nič!” Sveti si s petrolejko. Toda petroleja, ki ga je imela pet let, ji zmanjkuje in ne ve, če ga v Metliki sploh še kje prodajajo.
Zato pa se pohvali, da ima tekočo vodo, ki jo plačuje vsake tri mesece. Pa tranzistor. “Brez tega ne gre,” se nasmehne. “Sedaj ne hodim niti več v cerkev zmrzovat, ko pa imam mašo vsako nedeljo po radiu kar doma.” Razkaže še tri ure, na katere jc zelo ponosna, čeprav kaže vsaka drugačen čas. Eno ima kar na štedilniku, ker razvajenka ne gre naprej, če ni na toplem.
Košitjeva ni bila nikoli v službi, a je leta in leta služila pri kmetih. “Toda takrat nisem imela ničesar, sedaj pa imam vsega dovolj,” je zadovoljna in pove, da dobi podporo. “Nekaj na 17,” pravi in potem stuhtava, da je to najbrž. 17 tisoč tolarjev. “Pa sociala mi pomaga. Hrano mi je pripeljala in poskrbela za drva. Dve skladovnici jih imam, a jih od tam še nisem vzela, ker sem si jih tudi sama nasekala. O ne, zeblo me pa ne bo!” je zgovorna. “Tistim s sociale sem zares hlaležna, a ko so mi predlagali, naj bi šla v dom počitka, sem rekla, da ne. Skuham si, kozarec vina si popijem in se dobro počutim. Pa v trgovina na Suhor grem, nekaj kilometrov tja in nazaj. Ampak denarja ne zaupam nikomur, kajti moram varčevati, da mi od podpore vsak mesec še kaj ostane. Ko pa me zagrabi revma, si dajem obkladke z žganjem, pa sem spet dobra,” je zadovoljna Lojzka.
Marca bo prelopatala okrog hiše, da bo posejala peteršilj, solato, korenje, posadila malo krompirja in fižol. 15. marca pa bo proslavljala 80. rojstni dan. Pravi, da si bo kupila meso. Sicer pa soji dobri sosedi in sosede, ki ji večkrat pomagajo, že obljubili potico, vino in še kakšno darilo. In Lojzka bo vesela, da bo ta dan drugačen od drugih in da bo v središču pozornosti.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
in Slavonije umaknile vse nemške sile. “Takrat smo spadali pod 1. jugoslovansko armado in smo šli na Šabac, preko Drine in zavzeli Zvornik, Janjo, Bjelino ter se ustavili v zelo hudih borbah za Brčko. Nemci so podrli most, železnico in cesto, zato so nam iz Beograda poslali gumijaste čolne in z njimi smo prišli preko Save Nemcem za hrbet. 12. aprila je jugoslovanska vojska končno prebila sremsko fronto. Nekaj dni pozneje je bil zavzet Slavonski Brod, nato pa smo po Slavoniji in Moslavini hitro napredovali. 9. maja, ko se je končala vojna, smo bili blizu Vrbasa,” se spominja Krošelj.
Kot je pripovedoval, so nato nadaljevali pot preko Zeline, Stubice in Kumrovca proti Sloveniji. V Celju je imela njihova brigada 15. maja svečano parado. Nekaj časa so se mudili v Savinjski dolini. Za v Sovjetski zvezi ustanovljeno brigado in njene vojake se vojna še ni končala. Tudi tisti, ki so po dolgih letih in tisočih kilometrih spet prišli v rodno Slovenijo, se povratka niso prav dolgo veselili. Kaj kmalu so jih deportirali nazaj proti jugu, saj so bili enota 1. armade, ki je imela štab v Nišu.
Brigado, kije bila dobro usposobljena, so porabili še za - danes se to zelo grdo sliši -“čiščenje Bosne”, kjer se jc skrivalo še dosti četnikov in ustašev. Tako so križem kražem prehodili še Bosno od Sarajeva, Duvncga, Zenice, Pakraca in Lipika. Poleti 1946 so
glasba
Jazzovski duet
Manin Krošelj
brigado namestili v Bjelovaru, pozneje pav Čačku. V tem mestu se je šele na nek način končala vojna za Martina Krošlja in njegove tovariše. Demobiliziran je bil šele leta 1947.
Več kot dvajset let je trajalo, da so enote, ki so bile ustanovljene v ZSSR, dobile pravo mesto v enciklopedijah. Leta 1969 je okrog 700 še živečih borcev iz Slovenije želelo organizirati svojo skupnost, kot so jo druge enote NOV. Željo so uresničili šele 1984, dve leti pozneje pa so dobili domicil v Celju. “P° vojni smo morali prenašati očitke, krivice m sumničenja. Najtežje je bilo v času infor®' biroja. Mnoge naše borce so zasliševali kol vzhodno agenturo, odvzemali so nam vojna odlikovanja, nekatere pa tudi zaprli,” PraVI Krošelj, kije tudi sam prvi potni list dobil šele leta 1966. Odtlej ga ne spusti iz rok in ga> kolikor je le mogoče pogosto, uporablja.
BREDA DUŠIČ-GORNIK
Z Martinom Krošljcm smo se pogovarjali že pred nekaj tedni. Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je naš sogovornik žal odšel na svojo zadnjo pot-Naj bo zato tale zapis v njegov spomin-
-
Pred seboj imate dva kozarca: v enem je dolenjski cviček, v dnigem pa kraški teran. Vprašanje: Kaj dobite, če ju zmešate? Odgovor se lahko glasi: teček ali cviran. Ne vem pa, kaj dobiš, če '‘zmešaš"pevca in kitarista. Vsekakor lahko nastane zanimiv duet. V našem primeru je pevec Aleš Hadalin, doma s Krasa, kitaro pa igra Novomeščan Matjan Pirnar.
Seznanil ju je njun skupni prijatelj v Ljubljani prav z namenom, da ju spravi v glasbeno zavezo. Aleš je namreč pred tem nehal sodelovati s skupino Tantadruj (s katero je posnel tudi LP ploščo) in je iskal kitarista, s katerim bi ustanovil duet. Natančnejši je kar Aleš sam: “Tedaj, pred dvema letoma, sem bil brez skupine in ni mi bilo toliko važno, kakšno glasbo bi igral v bodoče, bolj mi je bilo važno, da bi sploh kaj igral.”
Na vprašanje, zakaj sc je odločil za igranje jazz standardov, Aleš odgovarja takole: “Jazz standarde sem poznal in poslušal že od malega. V obdobju, ko sem spoznal Marjana, so mi jazz standardi nenehno hodili po glavi.”
Maijan je že star znanec novomeških odrov. Sodeloval je pri Messerschmittih, v prvi postavi Županove torte, z znanimi Ukrajinskimi kozaki in tudi z ncwyorškim pevcem Carlcxom, ko se je ta mudil v Novem mestu.
V /v rsti jazz standardov sta bila oba novinca, postava vokal in kitara pa je za to zvrst dokaj netipična. Vendar korajža velja, poskusiti pa ni greh! Aleš in Marjan sta
se glasbeno kalila po ulicah avstrijskih i*1 italijanskih mest, ki so jima dala potrebi*2 izkušnje in občutek, s katerim sta se v $ glasbi znašla tudi kasneje doma. Njuni naS' topi sicer niso bili tako številni, so pa bili g6' ografsko pestri. Prekrižarila sta že celo Sl0-venijo.
Zadovoljna sta tudi z odzivom pos'u' šalcev. V programu imata vsaj pet skladb ki jih večina ljudi pozna, pa niti ne ve,06 kod.
In kako, da sta se odločila za duet-čeprav si peV*j!-jazza ponava«1 privoščijo veČJ2 zasedbe?
“Jazz Je glasba individu alistov. Združb jejo sc po potre <
in interesih-Marjanom naS topava kot du°’ kar pa ne poH>f| ni, da jaz ne 1,1 nastopil s koj drugim ali & Marjan nebi n# topil s kom dfl1 gini. Ni omejiteV' Najin interes Jc> da igrava skupaJ' Zasedba v obliki dueta jc najbolj mobilni najlažje jc igrati,” razlaga Aleš. “Pravk^ pripravljam samostojno kaseto, kjer h vključen tudi orkester Big Band iz Slovem Gradca, pianist Peter Mihelič, precej pa 111 jc pomagal tudi Marjan. Kaseta bo izšla samozaložbi in manjši nakladi, ki bo na menjena bolj promociji. Najraje bi jo Pr°” moviral z Marjanom.”
Ray Charles, Ella Fitzgerald, L o1*1 Armstrong, Billie Holiday, Duke Ellington' Ge-orge Gcrshwin so nekateri izmed feV® jaleev, po katerih delih posegata. Svoj pesmi ne izvajata, Aleš pravi, da na to zdaj tudi ne bi pristal, saj se prav dob počuti v vodah predelav skladb.
JERNEJ ZOI^
nagradi v praproče
IN BUKOŠEK
Žreb jc izmed reševalcev 8. nagradne križanke izbral Viktorja Forščka iz Praprot in Eriko Opravž iz Bukošeka. Forš-eku je pripadla denarna nagrada, Op-ravževa pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo.
.... ^e^te današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 20. marca na naslov: dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 10. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 8. NAGRADNE KRIŽANKE
„„ Pravilna rešitev 8. nagradne križanke -^■nov vodoravnih vrsticah, glasi: MA,DAME, RUDNIK, N	KRC’ JOTA' KRAJCAR,
Rnnnoi PREDAJA, IBIZA,
,a°dopi. učenik, slez, Nigerija, TONA, AŠOKA, AO.
NAGRADNA KRIŽANKA
10
^SLOVENJ
GRADEC
Prgišče misli
ff N	sami brez napak, ne bi tako uživali, ko
rtopKumpridmgih.	J ^
Ženska je edina resnična st\>ar v tem našem svetu.
A. M O RA VIA
Pesnik jie brodolomec, ki s srnjega otoka pošilja sporočila v steklenici.
A. SIDRAN
^0lstl s.° na)brž med vsemi našimi prijatelji neko S	S°jnno prijateljsko na docela
onstni podlagi.	L. KOVAČIČ
B°lj ko se planet tehnološko enoti, bolj bo ličnost°Va1 ^Bumo izdiferen ci ra n ost, razlil. KMECL
AVTOR:
MARKO
BOKALIČ
OTROŠKA
BOLEZEN
ROPARSKI VITEZ PREDJAMSKI
. SLOV.
ČARODEJ
MIROSLAV
ANGL.
DOLŽIN-
SKA
MERA,
COLA
JUfrCkARR.
SKCF, BOREC ^A 9UCBODO PESMOTC)
ZAZNAVA S PRSTI
SRED-
STVO
OBVEŠ-
ČANJA
JUŽNI
SADEŽ
UMAZANI-
JA
VELIKA
OPICA
ŽIVINOREJSKA FARMA V ZDA
SLOV.
PESNICA
MAJDA
STRUPEN
IGLAVEC
SALOMONOV
UGANKAR

IVO
ZORMAN: “DRAGA MOJA ?'
ELEKTRIČNA KUHALA PLOŠČA
PRENAŠA-
LEC
MENINGI-
TISA
VZDRŽE-
VALEC
GOSTA
JUHA
JAVNI
NASAD
EDI MAJARON
NONSENS
TONA ZNIŽAN E
ITAL. MESTO V UMBRIJI
ŠOLSKI
ODBOR
SEVERO-
VZHOD
RAJKO
NAHTIGAL
IGRA S KARTAMI
PISATEU
LONDON
NIZOZEM-
SKO
MESTO,
VRSTA
SIRA
V
PTIČ
PEVEC
BEETHOV-
NOVA
SIMFO-
NIJA,
-JUNAŠKA
VODNA ŽIVAL V OKLEPU
KILOME-
TER
2 obiska v nemčiji
Lokalna samouprava po nemško
čiii ^ ^ °d	do ^ februarja sc je v Nem-
J> mudda ^-članska delegacija Liberalne aemokraerje Slovenije. V delegaciji, kije bila L-tJa fundacije Friedrich Meumann, smo . predstavniki Državnega zbora in občin vm Liub|jana. Lendava, Ptuj, Med-Sevn: B td’ Vclenjc’ Idriia- N°v'0 mesto in nr„,lca’ oznanili pa smo se tako s teorijo kot so nemške lokalne samouprave.
štirie ^ zabodn‘) Nemčiji so sc uveljavili lokalne samouprave: prva je leswi u*n,a uPrava v deželah Hessen in Sch-' škem d ° s-e'"’ dru8a je županska v pfal-nema °rCnfu 'n R°sarju- tretja je sevemo-jn v c a svetna uprava na Spodnjem Saškem nenlVernorensla' Vestfaliji, zadnja, južno-Wiirt. a’ Pa Jc na Bavarskem in v Baden-Wurttcmbergu.
^ežele zaradi lažjega obvladovanja prostora
pra^0mea'ben člen nemške lokalne samou-kalcšpn°. i e'e’ vendar je tu težko ugotoviti dovin"i.Sp oSen obrazec, mnogo je tudi zgo-
Dobro gospodarjenje je odvisno tudi od lastnine. Temelj privatizacije je t. i. dobra pogodba, ki občini omogoča, da dejavnost poveri drugemu pogodbeniku, če s prvim ni zadovoljna. Ogledali smo si tudi zelo sodobno podjetje za proizvodnjo osi vlečnih vozil, ki je pred leti namenilo 15 milijonov mark za ureditev pročelij zasebnih hiš starega mestnega dela. Tovarna se razprostira kar na 3 kilometrih doline, v času svetovne razstave v Bruslju so dobili nagrado za varovanje okolja. Da jim ni bilo potrebno podirati dreves, če bi širili stare proizvodne dvorane, so le-te pustili take, kot so, in v njih uredili
zdravnik razlaga
muzej, v katerem najdemo vse, od kolesa in starih kočij do najsodobnejših osi za prikolice. Kot nam je zaupal mestni direktor, sedaj s tem podjetjem upravlja računalnik, zato pa že v obrtni šoli skrbno spremljajo slehernega vajenca, ki kaže zanimanje za računalniško programiranje.
Ravno v času našega obiska Berlina je v bonskem pralamentu izbruhnila afera o domnevno izginulih 75 milijardah mark pomoči Vzhodu. Na obrobju Berlina nam je župan s sodelavci predstavil občino Stahnsdorf. Pokazali so nam tudi velik vodovodni sistem, kjer so vodo že v bivši Vzhodni Nemčiji kon-dicionirali s kisikom, in ne s klorom, kot to še vedno delamo marsikje pri nas.
Nekdanji Vzhod noče zaostajati
Kot nam je povedal Wolfgang Gebhard, član nemške liberalne stranke, ima sedaj enotno velemesto Berlin iz časov prejšnje delitve marsikaj podvojenega. Med dvema čudovitima starima cerkvama stoji nekdanji vzhodnonemški televizijski stolp, ki pa je žal podoben tovarniškem dimniku. Sicer pa so imeli z njim že v preteklosti same težave. Da bi razgledna krogla na njem izgledala kar se
ne m ° Pogojenega. Ob priključitvi Vzhod-kajšntjrnc,Jj; ie čez noč prenehala veljati tam-stav|j A^onodaja. Do takrat umetno po-dežel ivf meic.so prekinile tudi meje teh gostil r d na^m bivanjem v Nemčiji so nas Tu j;, f {' odpeljali v zanimivo občino Wichl. rJ °kalno samoupravo iz čisto praktičnih 1H088Ov uvajola sama pruska država po letu vJadri -12 centra n' mogla več ustrezno ob-Privaf3*' drzavljanov- Takrat so že začeli s vezui ,Uae'j° komunalnih naprav. Občina po-je za li32’ vcčjih krajev, čistilna naprava pa firadif ’ °b("'n' sistem je nekoč pomagala občin' 'Etilna industrija, ki je medtem v tej Bec|tn' Propadla. Mestni direktor Werner cijc 5r * Blonigen jc razložil potek privatiza-Z VQ(j P*'nom upravlja regionalno podjetje, scbn 0v°dom sc ukvarja v vsaki komuni po-jetje° Podjetje. S kampingom zasebno podob* CC ° zas*uži. dokler pa je bilo v upravi
e’ je ta dejavnost ustvarjala le izgubo.
Melika skrb za okolje
dob)/ Nemčiji sta gospodarstvo in občina 'eri \ Povezana. Vendar na vprašanje, kači,/ oajpomembnejši proračunski vir ob-Pod’ n'S1?10 dobili odgovora, da je to kakšen Jctniški davek, ampak davek na pse.
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
Rak na pljučih
Kritična količina za nastanek raka jc nekako 150.000 cigaret. Račun je preprost: pri 20 cigarctih na dan se v dvajsetih letih nabere 156.000 cigaret, torej dovolj, da se bo v pljučih lahko razvil rak!
Nastanek in pogostnost raka sta odvisna od števila dnevno pokajenih cigaret, skupnega števila let kajenja, kakovosti cigaret (z več ali manj tobačnega katrana, cigarete s filtrom ali brez njega), pa tudi od načina kajenja (ali inhaliramo, ali pokadimo ogorek do konca). Če cigaretam dodamo še alkohol, zlasti žgane pijače, tvegamo še raka v ustni votlini, žrelu, grlu in požiralniku, da o boleznih srca in ožilja niti ne govorimo.
Ob cigareti poznamo še vrsto dejavnikov, ki prav tako usodno vplivajo na nastanek raka na pljučih. Gre za industrijske rakotvorne snovi, vendar nobena ne ogroža naših pljuč tako zelo kot prav cigarete.
Kaj se dogaja v pljučih, ki jih je napadel rak?
Rakotvorne snovi, ki jih vdihavamo, povzročijo, da lahko ena sama celica v pljučih izgubi svoje dosedanje lastnosti in začne živeti drugače, po svoje - postane torej rakotvorna. Celica živi naprej, raste in se razmnožuje v kupček rakavih celic, drobno bulico ali tumorček, ki nekoristno raste. S svojo maso ovira normalno delovanje pljuč, po drugi strani pa njegove odmirajoče in razpadajoče celice usodno zastrupljajo pljučno tkivo. To nenehno uničevanje pljučnega tkiva vodi nujno v smrt, brez pljuč namreč ni mogoče živeti, kakor na primer i < i ko živimo brez ene ali obeh dojk, s polovico želodca ali z delno odstranjenim črevesjem.
Kako pa je z zdravljenjem?
Znaki, ki bi nam zagotovo povedali, da v pljučih nosimo raka, niso nič drugačni od znakov katerekoli pljučne bolezni. Kašelj, ponavljajoče se pljučne infekcije ter sledovi krvi v izpljunku so najpogostejši znaki. Dejansko stanje nam pokaže rentgenski pregled, ki odkrije tumorsko senco, dokončno diagnozo pa potrdi šele mikroskopski pregled tumorskega tkiva. Ko se omenjenim znakom pridruži še bolečina in dušenje, je bolezen že napredovala in se razsejala drugod po organizmu. Takrat zdravljenje ne more biti več uspešno.
Najbolj tragično jc, da ljudje tem opozorilnim znamenjem ne posvečajo dovolj pozornosti. Preprosto se tolažijo s prehladom ali gripo, kar bo samo po sebi prešlo. Pa ni tako!
Kaj nam torej preostane? Če je raka na pljučih težko odkriti in še teže uspešno zdraviti, nam ostane samo eno: ogniti se mu, dokler ga še nimamo!
Kako? Preprosto! Če vemo, da je devetim rakom od desetih kriva cigareta, potem se pač ognimo cigareti in zelo verjetno sc bomo ognili raku na pljučih. Ogniti sc cigareti pomeni ogniti se pljučnemu raku! Nobenemu drugemu raku se ni moč tako preprosto ogniti kot prav pljučnemu. Zapomnimo si: pljučnega raka najtežje odkrijemo in zdravimo, najlažje pa sc mu ognemo!
Za konec samo šc nekaj nasvetov, ki jih velja upoštevati: Nekadilci, ostanite nekadilci še naprej, nikoli ne prižgite prve cigarete, kajti od 100 otrok, ki so prižgali prvo cigareto, jih 80 prižge še drugo in za njo še vse naslednje! Zahtevajte okoli sebe čist zrak, kajti pravico imate do njega. Tudi pasivno kajenje namreč vodi do pljučnega in še katerega drugega raka.
(Se nadaljuje)

praktični K praktični KRIZI praktični
praktični ~Ž_	>
A
j. Fini	Pregrade
Velike prostore v stanovanjih lahko zelo domiselno in hkrati funkcionalno pregradite na več manjših prostorov. Vendar pa morate, preden se odločite za pregrado, vedeti, kakšna funkcionalna in interesna področja pregrajujete, kakšno pregrado, akustično, vizualno ali optično želite, kakšno zaprtost potrebujete in kje so okna. Predvsem morate paziti, da pregrada ne bo tujek. Sicer lahko prostor razmejite s predelnimi stenami ali z arhitekturnimi elementi kot so steber, pilaster, notranja okna, steklene stene, a tudi kamin, peč ali podest. Lahko si pomagate s pohištvom ali dekorativnimi elementi kot so rastline, vaze, stoječe luči ali veliki svečniki, pregrade iz kroglic, vrvi, akvariji, lesene palice ali slike, ki visijo s stropa. Lahko pa se odločite za premična zastirala kot so različne zavese, španske stene, drsna ali harmonika vrata.
n
da sodobno, so jo oblekli v aluminij, ko pa je nanjo posijalo sonce, so na zahodu zaradi odboja videli velik križ. Tudi nekdanji vzhodnonemški parlament kazi stari mestni del. Berlinčani bi ga najraje podrli, saj so sedaj v njem neugledne diskoteke in kegljišča. Mladini je pisanje grafitov prišlo v kri. Medtem ko so v prejšnjem režimu pomenili junaštvo, sedaj čiščenje fasad mestno upravo stane letno sto milijonov mark.
Nemški gostitelji so že pri prvih vprašanjih spoznali, da imajo opravka z dobrimi poznavalci komunalnega sistema, zato niso dolgovezili z uvodom. Zagotovili smo si tudi dostop do pismenih gradiv, novi seminarji pa bodo pri nas. Med obiskom Nemčije sem poskušal, kolikor se je dalo, gledati tudi televizijo. Na Hesenškem so bile ravno takrat deželne volitve. Medtem ko pri nas strankarsko usmeijena voditeljica vrta v osebnosti s strankarsko obarvanimi vprašanji, imajo tam razgibana omizja, kjer težko ugotoviš, kdo je sploh voditelj. Ne manjka niti ponazoritev, odlomkov iz univerz ali tujine, tako da gledalcu ni dolgčas. Tudi na dan volitev so objavljali napovedi, vendar strogo za vse stranke, torej profesionalno.
ALFRED ŽELEZNIK
Sirova pogača
Potrebujemo (za testo): 200 g moke, 100 g masla ali margarine, sol, moko in maščobo za model. Za nadev: 275 grojetja ali ementalca, 225 g kisle smetane, 4 jajca, 2 rumenjaka, 1 žlico moke, 1 dl mleka, sol, poper, muškatni orešek. Iz moke, koščkov masla ali margarine, soli in 1 dl vode zgnetemo testo, ki ga oblikujemo v kepo in ga za najmanj 2 do 3 ure postavimo na hladno. Grobo naribamo sir. Kislo smetano, jajca in rumenjaka zmešamo. Moko razmešamo z mlekom, dodamo smetanovemu nadevu. Začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreškom. Namaščen tortni model obložimo z razvaljanim testom po dnu in ob stenah, rob naj bo visok 4 cm. Testo na dnu modela večkrat prebodemo z vilicami, da se med peko ne dviga. Na testo stresemo nariban sir. Prelijemo z jajčno smetano. Model damo v ogreto pečico, pečemo pri 200 stopinjah 30 do 35 minut.
Lešnikova monilija se širi
Za največjo nadlogo pri pridelovanju lešnikov velja že vseskozi majhen hrošček rilčkar, po imenu lešnikar, ki povzroča črvivost plodov in ki se ga je mogoče ubraniti le z rednim škropljenjem s primernim inekticidom. Zadnja leta pa je slišati vse več tožb o lešnikovi moniliji, nevarni bolezni, kije že marsikateremu vrtičaiju vzela veselje do lastnega pridelovanja v sadni trgovini tako cenjenih leskovih plodov. Leska je izrazita rastlina toplih krajev in se izvrstno počuti v vročem mediteranskem podnebju, na primer v Istri, od koder je doma tudi ena najboljših sort, istrska debeloplodna leska. Če je na vrtu posajena v senčnat, vlažen kot, se ne bo obnesla. Plodove bo sicer še zastavila, vendar ne bodo dozoreli. Še zeleni bodo najprej porjaveli, nato pa skupaj z listnim delom odpadli. Letino bo pospravila monilja, ki se je sicer lahko ubranimo z enovitom, captanom, delanom ali antracolom, vendar je treba škropiti na vsakih 10 dni. Je vredno?

Otrok v avtu
Otroci so najbolj ogroženi sopotniki v avtu, zato moramo posvetiti posebno skrb prav njim. Prvo pravilo pravi, da moramo vožnjo, kadar prevažamo otroke, šc posebno ko gre za najmlajše, prilagoditi njim; se pravi, da moramo voziti z dodatno pozornostjo, kar najbolj tekoče, brez naglih zaviranj in pospeševanj. Strokovnjaki priporočajo, da se med daljšo vožnjo večkrat ustavimo za počitek. Med postankom omogočimo otroku, da se razgiblje in stopi iz avtomobila. Če je otroku med vožnjo rado slabo, je dobro, če ga zamotimo s čim takim, kar mu bo pozornost usmerilo v notranjost avtomobila, denimo gledanje slikanic ali igranje s priljubljeno igračo.

Zmanjšajmo toplotne izgube
V že obstoječih hišah, predvsem pa pri načrtovanju novih, lahko storimo marsikaj, da bomo v njih zadržali čimveč toplote in s tem porabili manj energije. Ali veste, da porabi varčna hiša za ogrevanje 15000 kWh energije, potratna pa kar trikrat več? Zato pri obstoječih objektih zatesnimo okna in vrata, kjer je prepih premočan. Zatesnimo in toplotno izolirajmo rolo omarice. Namestimo toplotno izolacijo za grelnimi telesi, nočno zaščito oken (refleksijske zavese, srebrne žaluzije, rolete). Zamenjajmo okna ali namestimo dodatno steklo. Toplotno izoliramo podstrešje, fasado in tla. Gradnjo nove hiše načrtujemo tako, da jc zunanjih površin čim manj. Prostore pravilno orientirajmo glede na smeri neba. Poskrbimo za optimalno toplotno izolacijo fasade, podstrešja in tal ter preprečimo toplotne mostove. Namestimo posebna toplotna izolacijska stekla. Pri vseh posegih poiščemo pomoč strokovnjaka.
ijo p>3)te|Xl A KNJIŽNA POLI CA
KRKA ODNESLA DEL MOSTU - Dolenjska lepotica zelena Krka ni vedno mirna in tiha. Po večjem deže>ju močno naraste in takrat je lahko tudi nevarna. V svoji zgodovini je Krka večkrat prestopila bregove in poplavila travnike in polja, njeno naraslo vodovje pa je na svoji poti podiralo mostove. Fotografija, ki jo objavljamo, hrani spomin na veliko poplavo spomladi leta 1934, ko je narasla Krka podrla most v Soteski in naredila precej škode na Dolenjem Polju. Tako hude poplave ljudje tamkaj ne pomnijo od prej in ne poslej. (Pripravil: Tone Virant)

Zaradi kurbarije brez moči in pameti - Zdaj pobalini niso za nič, pa se pretepajo za vsako besedo ali tudi za nič s kolmi in nožmi se tožujejo in vlačijo po ječah. Fantje so zdaj brez moči, ker preveč pijančujejo in se zdaj tudi spoh kurbajo - to jim jemlje naj bolj moč in pamet. Jez do 24. leta nisem skoraj vedel, kaj imajo babe pod kikljo, zato ostal sem zdrav in dobil v truplo moč in trdne ude.
Zatelebane v škrice - Dekleta so vse zatelebane v škrice, nekaj izgizde, nekaj in še bolj pa radi cunj in denarja, ki ga prejemajo za fuk. 16 letna Bršlinka ima v mestu gospoda brez nosa etc.
Kontracepcija - Zopet čujem, da imajo dekleta tod več ljubčkov ali pa tudi fantov brez ljubezni zato zaporedoma pri sebi v postelji, da podere eden kar naredi drugi in ne zanosijo.
Vsa spakedrana mladina - Starši majhne otroke raznežujejo, matere jih celopoprašujo za njihovo voljo! Povej ali hočešpupati vode ali vina, ali bi jela raje precej ali nekoliko počakala - bi raje klobaso ali prato etc! Ravno tako poprašuje krčmar goste. Zato pač ni čudno, da je mladina vsa spakedrana.
Na Dolenjskem malo porletariata - Hlapca dobiti je lagleje nego deklo, zato odžene gospodar prav kmalu hlapca, če mu ne dela po všeči. Če pa pobegne dekla, pošlje gospodinja po njo kako zgovorno punico ali ženo, da jo pregovori na povrat. Ta čast daje se tudi deklinam, ki so očitne kurbe. Tako hudo je za ženske posle. Vzrok glavni: na Dolenjskem je malo proletariata.
Grozno domače zdravilo - Mož iz Hudega se prehladi, onemore in leži kakor mrtev - domači razbelijo opeke in mu pokladajo jo na podplate, da se res predrami, ali od pete odvali se spečeno meso, da morebiti pol leta ne bo hodil.,
Mojster
nespečnosti
Pesnik Boris A. Novak načrtno goji stare, klasične pesniške oblike, poleg tega pa v tujih logih nenehno išče take, ki pri nas še niso bile uporabljene. In kar navadili smo se, da so knjige njegove poezije tudi zbirke pesniških oblik. Na Slovenskem prav gotovo ni pesnika, ki bi se preizkusul v toliko najrazličnejših pesniških oblikah, kot se je Novak.
Da je ta pesnik mojster v obvladovanju pesniških oblik, dokazuje tudi njegova najnovejša pesniška zbirka MOJSTER NESPEČNOSTI, ki je izšla te dni pri Založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. V zbirki je več pesmi zloženih v oblikah, v katerih slovenski verzi do zdaj še niso bili napisani. Taka sta, denimo, srednjeveški italijanski dvojni sonet in vietnamski luc - bat, nista pa to edini novi obliki v Novakovi knjigi in s tem v slovenski poeziji.
Sicer pa naj se naša pozornost bolj osredotoči na vsebino nove Novakove knjige, na liriko. Saj take knjige prebiramo predvsem v trenutkih, ko kot bralci potrebujemo zbližanje s poezijo. Često preidejo taki trenutki v urah prisilnega bdenja, med nočnim samevanjem. Med nespečnostjo, ki pa hoče biti aktivna in ki namesto sna podarja pesmi. Tako se je zgodilo tudi pesniku Borisu A. Novaku, ki je v dolgih urah nespečnosti napisal kar celo pesniško zbirko in tako postal mojster bedenja. Zaj namreč ve, kako ugnati ure brez spanja, in tudi ve, da vsaj na začetku ne gre brez tiste muke, ko dolgo “bdim nad globoko belino papirja” in “nad odsotnostjo samega sebe”, preden pero na papir lahko zapiše prvo pravo metaforo, prvi pravi verz pa kitico in celo pesem. Preden se odpavi “brat vesolje po prasledi vseh pesniških oblik”, kot beremo v uvodni pesmi Mojstra nespečnosti.
Pravzaprav smo že v svetu te “nočne” poezije. Iz temine in tihote stopajo podobe minulega dne in stoletij. Sprva žive in ožarjene podobe z dolgostjo noči potemnijo in temnijo tudi od barv. Tisti, ki bedi, je sredi njih sam. Potem jih začenja izrekati, spreminjati v besede. A tudi te so v temni noči temne. Zato jih brusi do lesketa, da usvetljene zažarijo. Take nato nakaplja v starodavne posode. In te posode, nakapljane do vrha, so poezija.
IVAN ZORAN
Kolhoz v Butalah
Jože Peternelj ni samo slikar in član zdaj že slovite žirovske “šole” naivne umetnosti (poleg njega sta še Kondrad Peternelj in Janez Sedej), ki se je uveljavila tudi s pomočjo taborov likovnih samorastnikov v Trebnjem, ampak tudi literarni ustvarjalec. V založbi ČZP Kmečki glas je te dni izšla njegova osma knjiga s pomenljivim naslovom KOLHOZ V BUTALAH, kije, najkrajše povedano, z zdravim ljudskim humorjem zabeljena pripoved o našem polpreteklem času.
Pripoved o robatih Bukovcih in Butalcih, ki se vsak po svoje lažje ali težje prilagajajo novemu revolucionarnemu času, gladko teče. Po neusmiljenem boju z Brdavsom (okupatorjem) pride svoboda, ki ni svoboda čisto za vse, nato obvezna odd-aja pridelkov, prve .volitve s črno skrinjico, gradnja zadružnega doma, ustanovitev obdelovalne zadruge (kolhoza), njen neslavni konec in vse, kar dobro poznamo iz obdobja iluzij polnega upanja v boljši svet, svet socializma. Ta se nerazumljivo odmika, čeprav se zdi, da je včasih že na dosegu roke. K temu pripomorejo vsak po svoje: vaški aktivist s svojo zaletavo zagnanostjo, podprto vsaj z rahlo prisilo, kmetje s svojo tradicionalno nezaupljivostjo. Časi se počasi spreminjajo, korak naprej, pa spet nazaj. Pisatelj Peternelj to opisuje neprizadeto, nekako od daleč, s hudomušno žilico, ki blaži napetosti med ljudmi in dela življenje znosno. Že v uvodu piše: “Nobena podobnost tej zgodbi ni naključna, temveč potrjuje resničnost te pripovedi.”
Jože Peternelj po izrazni moči ne dosega Toneta Partljiča in njegovega dela Moj ata, socialistični kulak, kaj šele po aktualnosti, da ne rečemo po osebnem pogumu. O kolhozu v Butalah je v letu 1995 precej lažje pisati kot o socialističnem kulaku desetletje ali še več poprej. Vseeno pa je Petemeljevo delo vredno tiskanja in branja. Kratkočasi bralca in osveži spomin na čase, ki niso bili tako enoznačni, kot zdaj skušajo prikazati nekateri novodobni kritiki, ki so tedaj pri vsej stvari prav tako “držali Žakelj”, o njihovem uporništvu proti enoumju pa takrat ni bilo ne duha ne duha.
MARJAN LEGAN
GORJANCI — TOVORNI PROMET Vavta vas 36 68351 STRAŽA
Prodaja na javni licitaciji, ki bo
dne 15. 3.1995 ob 12. uri na sedežu podjetja v Vavti vasi pri Straži, naslednja osnovna sredstva:
1.	TOVORNI AVTO S PRIKOLICO M.A.N. 22.281 FNL, letnik 1984,in prikolico ITAS 14 pal, letnik 1984,v vrednosti SIT 2.835.000
2.	TOVORNI AVTO S PRIKOLICO M.A.N. 22.281 FNL, letnik 1984 in prikolico ITAS P 14 pal, letnik 1984,v vrednosti SIT 2.935.000
3.	TOVORNI AVTO S PRIKOLICO M.A.N. 22.281 FNL, letnik 1984, in prikolico ITAS P 14, letnik 1984, v vrednosti 2.835.000 SIT
4.	TOVORNI AVTO S PRIKOLICO RENAULT R 310 T, letnik 1986,in prikolico ITAS PE 22 pal, letnik 1986,v vrednosti SIT 3.402.000
5.	TOVORNI AVTO S PRIKOLICO RENAULT R 310 T, letnik 1986,in prikolico ITAS PE 22 pal, letnik 1986, v vrednosti SIT 3.402.000
Na javni licitaciji lahko sodelujejo pravne osebe in fizične osebe.
Ogled osnovnih sredstev je uro pred licitacijo. Pred javno licitacijo mora vsak ponudnik vplačati 10% varščino od izklicne cene pri blagajni ali na ŽR št. 52100-601 -56902 pri SDK Novo mesto. Kopijo virmana pa predložite licitacijski komisiji. Prometni davek plača kupec.

AVTO KLINIKA, d.oo.
Aleš PETERLIN
Novo mesto, Foersterjeva 10 (pri Novoteksu v Bršljinu)!
Posebna ponudba:
*	športne vzmeti in zračni filtri UAIVBC
*	aluminijasta platišča FONDMEj^
za vse tipe vozil
Informacije na telefon (068)323-035

bcfcf^roct d,
gradbeništvo - trgovina - inženiring 68340 Črnomelj, Zadružna cesta 14
RAZPISUJE
prosta delovna mesta za določen in nedoločen čas
•	VEČ KV ZIDARJEV
•	VEČ KV TESARJEV
Pogoji:
-	IV. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri z enim letom delovnih izkušenj
-	II. ali III. stopnja strokovne izobrazbe z 2 letoma delovnih izkušenj.
Upoštevajo se tudi verificirana potrdila o priznani strokovni izobraZ' bi gradbene smeri.
Prijave pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi razpisa.
Branimir Žganjer	10
Vajinega sinka imam neizmerno rada
Tako je po peti, šesti, sedmi in osmi imel prav dobre ocene po skušnjah iz teh dveh klasičnih jezikov, da se je brez ovire lahko vpisal v klasični oddelek Centra za jezike. Tako so namreč prej imenovali klasično gimnazijo.
V novo družbo ob Švearovi ulici in Križaničevi ulici je bil prisčrno sprejet. Vozil seje s tramvajem. Od -ečke ulice, jo jo mahnil peš skozi park in se v nekdanji stavbi, kjer se je nekoč učil tudi očka, imenitno znašel.
Najprimernejše bo, če povzamemo vtise o posameznih profesorjih iz fantkovega dnevnika.
Najraje je imel profesorja Mešeja, ki je učil latinščino. Tak vzdevek so mu dijaki nadeli, ker je pogosto zmešal snov. Po poklicu je bil romanist, predvsem francoz. Latinščino je obvladal odlično, toda za predavatelja ni bil primeren. Zahteval je, naj ga dijaki pozdravljajo po latinsko z “Vale magister!”, dijaki pa so ga prenašali okoli kadarkoli in kakorkoli so hoteli. Kadar je bila nevarnost, da bo začel spraševati za oceno, so ga takoj prelisičili in postavili na stranski tir. Včasih je ponavljal isti dovtip v istem oddelku. “Ali sem vam pripovedoval zgodbico o...?” je vprašal.
“Ne, niste, morda je to bilo v b oddelku ali v četrtem razredu,” so zahrumeli navihanci, čeprav so isto zgodbico večkrat slišali in ob njej rezgetali kot konji. Ko je profesor končal zgodbo, je v razredu završalo. Vsi so se pričeli ponarejeno smejati, mož pa tega ni opazil. Včasih je bil siten. Nekoč se je razburil, češ da so mu ukradli fičota. Nihče mu ga ni ukradel, temveč so mu ga fantje iz četrtega razreda na rokah prenesli v najbližjo stransko ulico. Poredneži so ga nekaj časa opazovali, kako zbegano kolovrati okoli šole, ko pa se je vrnil v konferenčno sobo, ga je “nek-
do” telefonično obvestil, da je milica našla njegovega fičkota v Solovjevi ulici. Seveda resnice nikoli ni izvedel.
Velja zapisati tudi fantkove beležke o pouku grščine.
Profesorica grščine Vesna Klopic je s krasopisno pisavo napisala na tabli v grščini kenhron, latinsko milium, hrvaško proso, in se zmagoslavno ozrla po razredu. Fantje in dekleta so prepisovali besede s table z nekakšno potvorjeno vnemo.
“Kaj naj bi pomenilo proso? Kakšno je, zakaj ga potrebujemo?” je neko dekle dvignilo roko in zaprosilo za razlago.
“Proso, v botaniki mu rečejo Panicum miliaceum, je pač rastlina, ki zraste do 80 cm. Najbrž je nekoč bila doma v Indiji. V Afriki ga ljudstvo je, v Indiji pa iz njega izdelujejo pijačo, podobno pivu. V Evropi ga uporabljajoza prehrano ptičev in perutnine. Pravzaprav sama ne vem več, čemu ga rabijo. Drugega pojasnila ne potrebujete.”
“Od takšne latinščine in grščine ni nič prida,” je Boštjan pripisal v Dnevnik. “V nižjih razredih (oziroma višjih razredih osnovne šole) je slovnica linguae latinae le priprava za trpinčenje doraščajočih otročičkov. Grščina ni za nobeno rabo. Če vadimo s starimi jeziki zgolj spomin, je boljše, da se učimo imena mest na Kitajskem. Latinščina pa je podlaga za vse romanske jezike in angleščino, oba jezika z grščino pa sta čudovit vir za leposlovje, upodabljajočo
umetnost in kulturo nasploh. Žal, v šoli dobimo od tega bore malo.”
Gospa Fizka je učila fiziko. Tako sije sama nadela vzdevek, kajti po bosanski navadi je večinoma pogoltnila soglasnike. Njeno znanje fizike ni bilo kaj prida. Tovarišica Elvira - tako seje imenovala - seje razburila za prazen nič. Zahtevala je, da dijaki dobesedno ponavljajo njene stavke. Znesla se je nad njimi, če pa je bila nataknjena, je njen obraz postal bronastordeč in hudoben.
Zanimivi in nenavadni so bili pripomočki posameznih profesorjev. Tovarišica Neda, ki je učila zemljepis (dosledno mu je rekla geografija, kajti ta izraz se ji je zdel bolj učen), je zmeraj vlačila s seboj geografsko karto, zemljevid Evrope in drugih celin. Mogoče primerjava ne ustreza, morda se bo marsikomu zdela celo žaljiva, toda od daleč je bila podobna Jezusu, “ko je težki križ nesel.” Sključena za spoznanje, kot da bi jo pritiskal skrivnosten tovor, je dajala vtis podobe opljuvanega in ponižanega trpina, ki ga tlači nerazumljiva stiska, da se je vsa razklana potopila v notranjo poteptanost. Če pa je imela v rokah globus, zemeljsko oblo, ki jo je lahko vrtela v poljubno smer, je bila vzvišena, gospodovalna, skoraj oblastna.
“Človek je gospodar sveta in narave,” je večkrat razlagala mlajšim rodovom. “Človek lahko izstreli raketo, ki bo letela leta in leta do vseh planetov našega osončja, in ko jih bo obiskala, jo bo mahnila nekam
daleč proti zvezdam Andromede, Perzeja, Gost°, sevcev ali še dlje, dokler se ne bo izgubila v pogol*111 razsežnosti neznanih svetov.”
“Bi rad kaj vprašal?” seje ozrla na mladeniča-je dvignil dva prsta.
“Moj očka mi je, naj mi bo dovoljeno, razlag3 ’ da človek lahko požene raketo, tudi sebe v njej,z3 pa ne more preprečiti čisto navadnih sunkov.
“Sunkov?”
“Potresnih sunkov, navadnih potresov, ki lahkev nekaj sekundah zbrišejo s tal še tako mogočne stavbe' Samo nekatere živali podzavestno zaslutijo bližaj0^ se sunke in se umaknejo.”
Ker mu je profesorica spodbudno prikimala, J nadaljeval: “Človek natančno ve, koliko svetlobo' let je oddaljena ta ali ona skupina ozvezdij, ne PoZl^ pa svoje notranjosti, sebe samega, se ipsum, ka] zmeraj je različen.”
“Kako različen?” je vprašalo neko dekle.
“Tako, naj vsak vzame za primer svojo ni a11'0' kajti mame najbolj poznamo. Če je jezna ali sla3, volje, je čisto drugačna, če pa je vesela, se spremel1 in sc nam zazdi druga osebnost.”
“Resje, strinjam se s teboj,” je dejala profesed ca. “Zato grški modrijani niso zaman zahteva ’ Spoznaj samega sebe, čeprav sc to ne bo nikoli d konca uresničilo.”	.
Dijaki so imeli najrajši profesorico Novakove-so jo imenovali naša punca. Pogovarjala sc je . mlajšim rodom čisto enakopravno, pred njib1' . imela zadržkov. Večkrat je poudarila, da so ugle^11 zdravniki, univerzitetni profesorji pogosto iz 1113 lomeščanske srenje. Imenovala jih je svojevrst" Glembajcve, ki sc imajo za vzvišene nad drugimi ljuJ mi.
Priloga Dolenjskega lista 14
■	ki
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Seksualno nadlegovanje -pa kaj potem?
Javno vprašanje za SDSS
Minilo je že kar nekaj časa, odkar
jc v javnosti izvedelo za seksualno nadlegovanje, ki si gaje v parlamcn-k Rf' Polanec poslanskega klu-® ^ss- Za demokracijo v tej družbi v/r -•? 2namenie> da škandal ni po-nKr-°n* * Pomcmbnega preobrata v občutljivosti politike in javnosti na 1®-^^ ogrožanja človeškega dos-
ii^du se nam je samo po sebi nn»rvfn0’da bodo v SDSS- stranki, ki ora!T^rc. soc*alnodemokratski pro-m astn? žensko organizacijo, r, ° °Prcdclili odklonilni odnos do ",®"Ja svojega izpostavljenega »delavca. Čakale smo in čakale - pa
r,«'ksUa'"° nadlegovanje postaja t«en problem za vsako žensko, ka-bn. drvn° niesto je odvisno od do-dllnl JC .nJenc8a šefa. Kar se je zgo-E®r,arncntu. jc samo vrh ledene dih , i sc dogaja v podjetjih in ura-znh,!Cd° samo. ženske, ki stiskajo čiin i!0 Sl ne uPaJ° spregovoriti. Mol-v n'- CJ se opravičeno bojijo, da jih no v™?™ Prit°žbc nihče ne bo res-zanosi, 'n ?®^‘til. Pot na zavod za brSn)!'Vifnje Je danes kratka, pot iz novnPr°^lnostl v novo zaposlitev pa v Povprečju traja skoraj die leti.
Dosh,„ v n® l0>da lc ravnanje člana poslanskega kluba SDSS vrglo slabo
Dred «?, Parlamentarne stranke, Pcii(?dnika SDSS in žensko organ-kai st Ci slrankc javno sprašujemo: žeiskt Ue?Cnill’.da bi opogumili vse seksna|V Slovcniji, kiso izpostavljene upale nadlegovanju, da bi se lemn °d nc uPrc,i'0 svojem prob-reimf VSI-*lvlm' sodelavci, zlasti nad-taL„ , *> Pogumno spregovoriti in
sssSgjssKE
Za ženski forum ZLSD ŽIVA VIDMAR
klic v sili
ki	MESTO - Otroci in starši,
D.^n,f‘.e kakr*nc koli težave, lahko na b onsko številko (068)
TOebn?p Mkmed,8 !n20 uro-odra si il 'i Na vPndšanja otrok in vsak	"dPvarJaJo strokovnjaki
./•jPonededekmed 7. in 8. ter med
(068, 44^293™ S‘eVi‘k“ ,elefona Je
'0tr,Ki in odrasli, ki giinč .Al’ bdiko pokličete vsak dru-20 nt '1i,0rekv mesecu med 19. in se 'IZ u',elefonu <068) 53-213 ali Miran ,‘e <>sebno v Pisarni v Ulici
"rana Jarca 8.
psih,,:'rudlb študentje medicine, dela k ^e’ Pe(*tfgogike in socialnega
£ avtobusom na izlet!
DaitJ?,znan deveti naročnik zaniJ^esaJista> ti deležen Talr,H!rel>a ‘dela n avtobusom. m,- 0« računalnik izbiral med nar<J’r',S0 se na Dolenjski list S /em 1958, srečo pa je 44‘Atijz Pavlin, Ivana Roba ^>Nov0 mesto.
rane}P°tnikov že ima rvzeni-terČdeŽ tod v avtobusu, s ka-Po!i!*ei1)0(10 na izlet peljali Sh.J^dci novomeškega radia Nazadnje je žreb do-
toarii»nSe b°.na 'detpeljala p	(razvoda iz Šentjošta 10,
Kdo bo rabelj dr. Janezu Ruglju!
To pismo je bilo napisano po obisku na 26. dan Rugljeve gladovne stavke
Zavedam se, da to vprašanje zveni grozljivo, toda danes, na 28. dan gladovne stavke dr. Ruglja, je to resnica, od katere nihče od akterjev, ki v tem sodelujejo, že dolgo časa ne more več pobegniti. Čas se skrajno kritično izteka. Rabelj bodi pripravljen, prihaja trenutek, ko bos opravil svojo umazano dolžnost, mogoče celo v prepričanju, da nisi prav nič kriv! Toda jaz tc obtožujem. Obtožujem te za umor.
Bil sem pri dr. Ruglju na obisku 26. dan njegove gladovne stavke. Kljub dobri kondiciji ni bilo mogoče prezreti, daje nastopil čas skrajno nevarnega rizika.
Z dr. Rugljem se dobro poznava, rojena sva vsak na enem koncu vasi Brezovica pri Mirni, v s slamo prekritih lesenih bajtah. Bila sva soborca v partizanih, on kot eden od redkih preživelih kurirjev za prenos pošte prek skrajno nevarne trebanjske in mirenske doline, jaz pa v Gubčevi brigadi. Oba sva bila mladoletnika, on celo štiri leta mlajši. Po vojni sva oba, vsak v svoji stroki, dokončala najvišje akademske študije. Vse to
seveda ne pomeni, da ne gledava različno na posamezna življe rašanja. Ko je dr. Rugelj prvič gla-
dovno stavkal v Tinjah sem javno posegel v dogodke. Nekateri so mi zelo zamerili, ko sem javno vprašal, zakaj Ministrstvo za zdravstvo ni skoraj leto dni vzelo v postopek Rugljeve vloge, ki se je nanašala na njegove spore s stroko, kar je bil povod za gladovno stavko. Tedanji minister za zdravstvo je onemel ob tem mojem vprašanju. Informiral je predsednika Izvršnega sveta, ki je menil, da me je treba zaradi tc izjave izključiti iz Republiškega odbora Zveze borcev.
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
V sklad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru RK so prispevali: krajani Paderšičeve ul., Novo mesto - namesto cvetja na grob pokojnega Ladislava Gvardjančiča 10.200 tolarjev; zbor stanovalcev Nad mlini 64 in 66, Novo mesto - namesto cvetja na grob pokojne Cirile Jazbec 8.710; Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto - namesto cvetja na grob pokojne mame inž. Fortuna 20.000; Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto - namesto cvetja na grob (Scničar) 10.000; Podgorski mučeniki iz Stopič - namesto venca na grob pokojnega Franca Kastelica 15.000; študijska skupina za 3. razred Novo mesto - namesto cvetja na grob pokojne Cirile Jazbec in Milene Jerman-Vraničar 9.000; Štefan in Vida Simončič, Ragovska 21/a, Novo mesto - prispevek 25.000; Jože Salmič in Anica, Lamutova 32, Novo mesto -namesto cvetja na grob pokojnega Robija Salmiča 25.000 tolarjev. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Takrat sem branil dr. Ruglja pred partijsko in vladno birokracijo.
In zakaj se oglašam danes? Oglašam se zato, ker dr. Rugelj po moji oceni ni prišel do spoznanja, da so vse birokracije podobne, okrutne in inertne, pa najsibodo enopartijske ali večstrankarske. Dokaj naivno je pričakoval, da bo nova birokracija drugačna, pozabil je na kameleonstvo.
Oglašam se, da spomnim Državni zbor, ki je z Ustavo prepovedal sodiščem obsoditi na smrt tudi najhujšega razbojnika, toda pozabil je prepovedati in odvzeti birokraciji pravico, da s svojimi postopki pripelje človeka v situacijo, ko zastavi svoje življenje za dosego pravic, o katerih je globoko prepričan, in nato s pošastno inertnostjo gleda, kako to življenje pred očmi javnosti ugaša.
Glavni greh dr. Ruglja, ki je ekstremno zagnan v delu in komuniciranju, je v tem, da je dal medicinski znanosti svoj skromni doprinos z razvojem lastne socialno-andragoške metode zdravljenja bolezni odvisnosti, ki je v osnovi sicer že znanstveno verificirana tudi izven Slovenije z vidnimi rezultati ozdravljenih pacientov in spisi dr. Ruglja, v katerih je publiciral informacije o svojem delu. Vse to in predvsem to pa gaje konfronti-ralo s tistimi iz njegove stroke, ki znanstveni in splošni javnosti niso ponudili informacij o svoji uspešnosti na tem področju, bodisi iz skromnosti, kar je manj verjetno, ali pa so praznih rok, kar je neprijetno. Povsem jasno pa je, da so se odločili na nenavaden način znebiti se neprijetnega konkurenta. In to ne z razpravami na stro-
• Stebri oblasti: Zaščitnik človekovih pravic, Predsednik republike, Predsednik državnega zbora. Predsednik vlade, Predsednik ustavnega sodišča in Generalni javni tožilec, s tem Vam dostavljam prijavo, da se pripravlja naklepni umor. Preprečite ga!
kovni ravni, ampak kot skrivači, za hrbtom birokracije, češ naj se ona kompromitira kot morilec.
To dokazujejo vsi ti čudni ukrepi proti dr. Ruglju. Izdana je bila že tretja odločba o upokojitvi, a je bila po nekaj dneh razveljavljena. Direktor zdravstvenega zavoda je v svoji zagnanosti za “pravni red” poslal več sto pisem zdravstvenim ustanovam v državi, češ da ne bo več financiral napotnice pacientov, poslanih dr. Ruglju, namesto da bi z enim samim pismom obvestil dr. Ruglja, da nima povsem urejene licenčnosti, in mu dal navodila, kaj mora ukreniti, da se zadeva reši. Slovensko zdravniško društvo je 16.4.1993 dr. Ruglja izključilo zaradi “več kršitev kodeksa medicinske deontologije”, njegova pritožba na to izključitev na sodišču združenega dela pa ne pride na vrsto za reševanje.
Na tiskovni konferenci je minister mag. Voljč (Slovenec 23.2.95) spo-
Darib iz Kanade
1.000	DOLARJEV TOMAŽU -O tetraplegiku Tomažu Bregarju, ki seje 1991 ponesrečil z zmajem, smo že pisali. Tokrat ga je v njegovi sobici v Domu starejših občanov v Šmihelu obiskal urednik revije Rodna gruda, Novomeščan Jože Prešeren, in mu predal 1.000 kanadskih dolarjev. Denar mu je prek te izseljeniške revije poslal dobrotnik Franc Dvojmoč iz Cal-garyja v Kanadi Franc je doma iz Zameškega pri Šentjerneju, njegova žena pa je iz Prilip. Tomaž je bil darila zelo vesel, saj bo sedaj bližja izpolnitev njegove želje, da bi se končno preselil v eno od stanovanj v blokih v Novem mestu in tja povabil tudi svoje dekle Natašo iz Ljubljane. (Foto: J. Pavlin)
ročil, da je dr. Ruglju “Častno razsodišče zdravniške zbornice odvzelo licenco, kar za zdravnika pomeni poklicno smrt.” Odvzem licence je torej izreklo isto sodišče, ki je nedavno zdravnikoma, odgovornima, za smrt pacienta, izreklo enemu le opomin, enemu pa le obvezno dopolnilno strokovno izpopolnjevanje. Rugljev greh je v tem, da je objavil ime enega od pacientov, kar je okvalificirano kot kršitev zdravniške etike. Ali je krivda za smrt pacienta res manjši prekršek, da je bila zanjo izrečena kazen opomina, tu pa odvzem licence, kar za zdravnika pomeni poklicno smrt”, kot je izjavil minister Voljč.
Minister Voljč se je na tiskovni konferenci opravičil, da nima mož-
SPOROCILO ZA JAVNOST
• V TOREK PRENEHAL STAVKATI - Ministrstvo za zdravsto Republike Slovenije obvešča javnost, daje dr. Janez Ruglej danes, v torek, 7. marca, prenehal gladovno stavkati, potem ko je bil z njim dosežen dogovor o pogojih za nadaljevanje njegovega dela. _	-	*
Dr. BOŽIDAR VOIJČ minister za zdravstvo
nosti posega v institucije, kot je Slovensko zdravniško društvo, Zdrav-niška zbornica ter Častno razsodišče. Mogoče so res tu pravno formalne težave, toda on ima gotovo zakonsko in moralno obvezo nad celim zdravstvom republike in lahko ukrepa, da se očisti Avgijev hlev tam, kjer se je gnoja nabralo do stropa.
Četudi sprejemam, da gre dr. Rugelj v skrajnosti v nekaterih pogledih, se vendar moramo vprašali, zakaj in proti komu. Pacienti ne govorijo tako. To dokazujejo številna pisma, objavljena te dni. Ne veijamem, da bi našel koga v Sloveniji, ki bi mirno prenašal 25-letno šikaniranje. Saj so poznani primeri tudi v Kliničnem centru, da so posamezniki za neprimerno blažjo prizadetost posegali po svojem živ-
'JCn-'U'	LADO KOCIJAN
Ljubljana, 28. febr. 1995
Črnomaljci, si zaslužimo tak kulturni dom?
Misli ob nekem letaku
Dovolite mi, da se v svojem pismu sklicujem na letak, ki ga je nekdo nalepil na pročelje stavbe Kulturenga doma v Črnomlju: Črnomaljci! Ali si res zaslužimo takšen kulturni dom?
Kulturni dom v Črnomlju predstavlja osrednjo kulturno institucijo v naši občini in če je res tako, bi radi vsem ljudem, ki obiskujejo prireditve v Kulturnem domu in ki jim dvig kulturne ravni kaj pomeni, namenili naslednjih nekaj besed.
Vsi, ki smo zaposleni na Zavodu za izobraževanje in kulturo, ki domuio v stavbi Kulturnega doma v Črnomlju, delamo z željo, da bi se Kulturni dom zmeraj bolj povezoval z okoljem, da bi dihal z njim in zaznaval potrebe, ki jih narekuje kulturni razvoj. Ena izmed aktivnosti, ki se jc izpostavila kot prednostna, je bila potreba po manjšem odru, primernem za takšne prireditve, ki se lahko do popolnosti predstavijo gledalcu samo v manjšem prostoru, ki sam po sebi ustvarja kontakt med gledalcem in nastopajočim. Samo takrat, ko umetniku docela uspe prenesti sporočilo na gledalca, je namen kulturne prireditve izpolnjen.
In ravno to je razlog za preureditve in posege v stavbi Kulturnega doma. Klet, ki “neizrabljena” sameva petdeset let, se je ob tehtnem premisleku ponudila kot pravšnji prostor za malo dvorano. Na malem odru bomo torej organizirali filmsko gledališče, gledališke monodrame, koncerte komorne in sodobne glasbe, razstave in različne izobraževalne programe. Ta prostor smo v Črnomlju zelo pogrešali, kajti velika dvorana Kulturnega doma se je za potrebe našega kraja nemalokrat izkazala prevelika. Ampak o tem kdaj drugič... prof. JASNA SERUGA-MUREN, vodja kulturnega programa
SALOMONOV
OGLASNIK
NAJVEČJA TRŽNA IZBIRA ZA NAKUP IN PRODAJO
Za dan zena
V času zmede in demokracije bi vam žene zaradi nostalgije, nikakor ne iz revanšizma, povedal pesmico iz socializma.
Kje idejo bi dobil?
Kako bi drago obdaril, prijateljico, ženo, da bi haska ja imelo?
Kako naj zrihtam jim veselje?
Naj kupim rožo, lončnico, drevo življenja, za ženo eno, pa za ljubko, pa za mater? To pa stane tristo mater!
J. M URN
Himna mučencev
Zdaj, možje, pa nič več anonimna, naglas povejmo mučenikov himno!
Kdaj vraga babja ta pošast dobila je v roke povsod oblast?
Z izgovorom, da se emancipira, za vrat ti zleze, okupira.
Če bomo jim naprej tako pustili, se bomo za enakopravnost še borili.
Kdaj se nam bo posvetilo, povsod že grabjo ženske krmilo.
Doma te žena lastna komandira, ti trenutke grenke v mozaik nabira.
V službi šef je ženska, ženska je direktor, ti pa vleci kakor traktor - Zetor!
J. M URN
v_______________________________/
OB PRAZNIKU ŽENA V DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE - V Dolenjskih Toplicah smo na pobudo ZZB in upokojencev 5. marca organizirali srečanje vseh žensk v naši dolini. Odziv je bil zelo lep, tako da smo se imeli ob glasbi študentov, ki so se znali prilagoditi starosti vseh, zelo lepo. V pozdravnem govoru je bilo poudarjeno, da spet prihaja čas, ko se bodo morale ženske boriti za enakopravnost in večjo zastopanost na odgovornih delovnih mestih. V Dolenjskih Toplicah imamo v načrtu ustanovitev odbora “Iniciative žena”, ki bi delovala pri aktivnosti vseh žensk na tem območju. Načrta še nismo mogli uresničiti, ker nimamo več prostora, v katerem bi potekali sestanki, ker nam je bil prostor v KS zaradi denacionalizacije odvzet. Udeleževale se bomo tudi proslav ob 50. obletnici zmage nad fašizmom.
I. K.
•	So ljudje, ki nikoli nič ne mislijo. To jih rešuje pred tem, da bi mislili napačno. (Saint-Exupery)
•	V sanjah je lahko biti mučenec, v vsakdanjem življenju je težko biti človek. (Rops)
•	Inspiracija pomeni - delati vsak dan. (Baudelaire)
‘Doktorja”sta ga rešila smrti
Greli se pove, grešnika pa ne. Na minuli pustni torek sta se dva veseljaka na ribniškem koncu našemila v doktorja in njegovega pomočnika ter odšla na zdravstveni obhod. V Ribnici je vladalo pustno mrtvilo, v Lazih prav tako in tudi v Kočevju. Sele v gostilni pri Mikuliču v Sodražici je bilo pravo pustno veselje s plesom, glasbo, maškarami itd. Gostilna je bila nabito polna. “Doktor’’ je takoj začel ordinirati in pisati gostom recepte.
Okoli ene ure zjutraj sta se “doktorja ” vračala z avtom proti domu, ko sta v neki vasi ob cesti opazila veliko temno senco. Ustavila sta se.
-	Bomo vstali? je vprašal “doktor", ležeči pa:
-	Ni mi treba pomagati, bom kar tukaj umrl!
“Doktorska "ekipa, pa ga ni pustila tam, čeprav se je “od kapi zadeti"
odločno branil pomoči. Dvignila sta ponesrečenca na noge in opazila, da ima čevelj na eni nogi obrnjen povsem nazaj. Pozanimala sta se, če morda nima lesene noge, toda pravega odgovora ni bilo. Ponesrečenec je le povedal, da “že štiri ure hodi po rokah ’’. “Doktorja ” sta nato ustavila še en avto, ki je pripeljal mimo. Naložili so poškodovanca, “doktorja "pa sta ga odpeljala k sebi domov in poklicala dežurno zdravnico v zdravstvenem domu. Opazila sta namreč, da je čevelj na poškodovani nogi krvav. Poškodovanec je medtem sedel na stolu in še enkrat padel na tla, a je zatrjeval, da ga nič ne boli. Očitno je imel dobro dozo protibolečinske tekočine, ki je še posebno priljubljena za Pusta.
Potem je pripeljal rešilec in prišla zdravnica. Nekako so le sneli čevelj s poškodovane noge in iz čevlja se je
ulila kri. Ko so odstranili še nogavico, se je izkazalo, da je noga zlomljena tako nesrečno, da je kost gledala ven. Zdravnica je v okviru možnosti postorila vse, kar je bilo treba. Bolnik se je zahvaljeval “doktorju ’’:
-	Pojdite sem. Vi ste moj rešitelji In gaje skušal objeti, pa nekako ni šlo, ker je bilo z roko nekaj narobe. Dejal je:
-	Meje res kap. Tudi z roko ni vse v redu.
Potem je zdravnica pogledala še roko in ugotovila, da je tudi ta zlomljena...
Poškodovanca, ki je očitno vesele narave, so po nudenju nujne pomoči odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Želimo mu le, da bi se vse srečno končalo in da bi bil na prihodnjih pustovanjih nekoliko pre-videnjši.
J. PRIMC
Na izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D
z naročniki r~isi i^I
s poslušalci r-iŠEŠ
'S, Imož); HR7&V, |»c.|r* Hmvun
Č* -	— — 'K
i i i i i r~r~i
3
		1 1				nn
^ !i fs, "H —_______________________________________
I I I I 1 I 1 I 1 \
Studio D
■ra)


DOLENJSKI LIST
Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9„.) Ceste so preobremenjene
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen).
Pred leti sem v glasilu Ribič objavil fotografijo največje v slovenskih rekah in jezerih ujete ribe, trofeje slovenskih ribičev. To je bil som, ki sta ga leta 1952 potegnila iz Kolpe še danes živeči ribič Janko Kočevar in zdaj že pokojni Anton Težak, oba iz Radovičev pri Metliki (zgornja slika).
Toda v taisti Kolpi so hrvaški ribiči ujeli še večji primerek: leta 1957 je Ivan Starešinič iz Mišineev potegnil na suho kar 63 kg težko mrcino (spodnja slika), ki v resnici zasluži naziv soma rekorderja.
Inž. IGOR JUGOVIČ Metlika
Halo, tukaj je bralec Dolenjca
Dol, list št. 7,16. februarja
V 7. številki DL je pod “Halo, tukaj bralec Dolenjca” bralka iz Novega mesta upravičeno opozorila na prometne razmere v Šmihelu. Ne samo ob navedeni uri, temveč cel dan je promet po cesti od bolnišnice proti Ruperčvrhu nemogoč. Zjutraj od 6. do 8. in od 13. do 16. ure je tak promet, da je nekaj nemogočega. Tudi v ostalih urah ni nič bolje. Ce se bralka pritožuje nad šolarji, ni našla dobre rešitve. Rešitev je-le v pločnikih in vsaj majhni disciplini voznikov. Na tem odseku še nisem videl prometne policije z radarjem. Znak za hitrost je zc pri čuvajnici (40 km/h), vendar ga nihče ne upošteva. Dirkamo kar naprej, predvsem je to vidno jiozimi, ko
je cestišče tako ledeno, da mnoge drveče avtomobile zasuka tudi za 90 stopinj. Tu bo nujno treba narediti red Kdo ga bo? D. ŠEGEDIN
Šmihel
Kostanjeviški som, rekorder reke Krke
Dol, list št. 3,19. januarja
Po vsem tistem, kar je o kosta-njeviškem somu rekordeiju 16. februarja v Dolenjskem listu napisal Franc Bučar iz Ljubljane, namreč, da po njegovem spominu in vedenju tisti som m tehtal 74 kg, kot je bilo navedeno 19. januarja v Prilogi DL, sem dolžan metliškega in kolpskega spet postaviti na njuni pravi mesti.
Kdo želi resnico o duhovniku z roba Krškega polja
Dol. list št. 9, 2. marca
Že dalj časa krožijo govorice, ki omenjajo “dušnega pastirja z obrobja Krškega polja”. K razširjenosti teh govoric so pripomogli tudi mediji. Prvi tak zapis sem opazil v dnevniku Delo od petka, 24.2.1995, pod naslovom: Kje je kdo ali kdo bo koga; avtorje Vlado Podgoršek.
Citat dela članka: “Povsem razumljivo pa je, da občani z obrobja Krškega polja te dni govorijo predvsem o dušnem pastirju, ki si je menda zaželel tudi pravih življenjskih radosti. V izbiri med ženami nekdanjih komunistov, prenoviteljev, liberalcev ali socialnih demokratov naj bi se seveda odločil za družico krščanskega demokrata.”
S podobno vsebino je izšel tudi članek v Dolenjskem listu dne 2.3.1995, kjer avtor prispevka (bralka iz Podbočja) ni imenovan. K čim večji prodaji slednjega časopisa je v veliki meri pripomogla reklama radia Sraka 2.3.1995 v jutranjem času.
Cenim trud zgoraj omenjenih medijev, ki želijo ljudem postreči s čim bolj svežimi novicami, dobro pa se zavedajo tudi dejstva, da je slaba novica vedno dobro iskana in brana, kar lahko zgoraj omenjenim člankom zlahka pripisujemo.
Kako morejo biti gospodu Podgoršku, novinarju Dela, povsem razumljive govorice in hkrati primerne za objavo, ko pa ne razpolaga oz. si ne upa napisati imena “dušnega pastirja”, medtem, ko je iz istega članka zelo očitno radodarno razpolaganje z imeni in priimki. Če bi bili o resničnosti zapisane zgodbice tako prepričani, bi lahko mirne duše navedli kakšno ime. Ali pa se bojite morebitnih posledic?
Isto sprašujem tudi bralko iz Podbočja in oblikovalca reklame za Dolenjski list na radiu Sraka, ki je objavil novico do neverjetnih podrobnosti z omenjanjem same roke pravice -policije. Naj se oglasi tisti policaj, ki je “vrnil obleko”, da bo povedal “resnico”!
Kot kristjan osebno obsojam dejanja, pri katerih gre za kršitev duhovniških zaobljub, ker je edino normalno, da duhovnik dela tisto, kar oznanja, sicer razvrednoti krščanski nauk, samega sebe in tako tudi nas vernike. V našem primeru pa ni moč zaznati oprijemljivih dejstev, ki bi potrdile trditve o nečistem dejanju. Pozivam vse tiste, ki veste o tej zgodbici še kaj povedati oz. dodati, da to storite na pošten način, z dokazi, sicer pa prenehajte z napihovanjem. Na ta način je lahko obsoditi vsakega izmed nas, vprašajmo pa se, kako bi se počutili, če bi kaj podobnega širili o nas, navadnih državljanih, ki imamo vsaj to prednost, da nismo toliko na očeh javnosti.
Na koncu apeliram na novinarje, da ne bi še dodatno potencirali nepreverjenih “vaških flavzarij”. Prepričan sem, da novinarska etika tega ne dopušča. LOJZE GAČNIK Šutna
Seiniški župan zavaja javnost
Dol. list št. 9, 2. marca
Župan semiške občine g. Ivan Bukovec v svojem odgovoru na moj prispevek o razmerah v zdravstvu v občini Semič mojih navedb z ničimer ne pobija niti ne zanika, za kar tudi nima argumentov, pač pa mi “želi pomagati”, da dojamem, zakaj je drenj v Zdravstvenem domu Črnomelj, in svoje zavzemanje za boljšo ureditev zdravstvenih razmer razširja še na območja Vinice, Starega trga in Ad-lešičev, ki so v občini Črnomelj. Gospod župan mi lahko veijamc, da če bi bilo res v moji moči vse tisto, kar on misli, da je, bi prav gotovo to tudi storil. Med nama je razlika v tem, da jaz tistega kar ne morem storiti, ker ni v moji pristojnosti, tudi ne obljubljam.
Gospoda župana želim spomniti, daje 18.1.1995 minister za zdravstvo poslal županom vseh občin (ne pa tudi direktorjem zdravstvenih zavodov) strokovno navodilo za izvajanje nalog občin na področju zdravstva po 1.1.1995. Naj iz tega navodila citiram samo naslednje:
“Do sprejema plana zdravstvenega varstva Republike Slovenije lahko deluje mreža javne zdravstvene službe največ v obstoječem obsegu, kar pomeni, da zaradi nove teritorialne
ureditve ni dovoljeno povečevati obsega programov niti investirati v nove prostorske zmogljivosti javne zdravstvene službe (94. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti). Predlagamo, da občine do ureditve oz. razmejitve ustanoviteljskih pristojnosti med občinami do javnih zdravstvenih zavodov (zdravstveni domovi, zdravstvene postaje, lekarne) ne začenjajo tudi drugih investicij niti ne povečujejo števila zaposlenih v teh zavo-
V zvezi z zdravstveno preskrbljenostjo prebivalcev občine je potrebno v času do sprejema plana zdravstvenega varstva Republike Slovenije upoštevati, da dosedanja mreža javne zdravstvene službe na primarni ravni zadošča in je usklajena z razpoložljivimi sredstvi za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zato ni mogoče sprejemati novih rešitev, ki bi presegale dosedanji standard tako glede prostorskih in kadrovskih zmogljivosti kot tudi glede izvajanja zdravstvenih storitev. Če bi do tega v posamezni občini vendarle prišlo, je to lahko le na račun dodatnih sredstev občine oz. občanov.”
Vsakemu razumnemu bralcu je lahko jasno, kaj se da v tem trenutku narediti v zdravstvu na račun države (beri Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije). Gospodu županu in bralcem želim povedati, da je sedaj. čakalna doba v zobni ambulanti za popravila zob in za protetiko dva do tri mesece, za bolečine pa čakalne dobe ni, torej prideš k zobozdravniku na vrsto tisti dan, ko ga obiščeš.
Zdravniki in zobozdravniki res odhajajo v privatno prakso, ker jim je to sedanja zakonodaja omogočila, prej to ni bilo možno. Tudi v Črnomlju je v postopku za odhod v privatno prakso pet zdravnikov in dve zobozdravnici (dva zobozdravnika sta že odšla), od tega trije, ki delajo v splošnih ambulantah. Do sedaj ni še nobeden izrazil željo, da bi delal v Semiču, kjer je možno najeti prostor v Zdravstveni postaji, pač pa želijo vsi delati v Črnomlju.
Kar pa se tiče mojega obiska v občini Semič, bi prav tako lahko župan obiskal ŽdravStveni dom, kot je obiskal nekatera podjetja v Črnomlju, s katerimi občina Semič sodeluje-
S tem s svoje strani zaključujem polemiko s semiškim županom.
Direktor
ANTON MARENTIČ, dipl. inž.
Zdravstveni dom Črnomelj
Pomembno
obvestilo
Dol, list št. 9, 2. marca
Bralcem Dolenjskega lista in lastnikom avtomobilov Ford smo dolžni pojasniti nekaj resničnih podrobnosti, ki se nanašajo na obvestila Summit Motors, ki je bilo objavljeno 2. marca. Bralci firmo Avto-hit iz Novega mesta zelo dobro jx>znajo. Deluje od leta 1990 in ves čas prodaja motoma vozila ter servisira blagovne znamke Ford. Pogodbeno razmerje kot pooblaščeni prodajalec in serviser imamo sklenjeno z dobaviteljem iz zahodne Evrope. Od sredi leta 1993 smo imeli pogodbeno razmerje za prodajo in servisiranje s s.p. Paič, ki pa je bilo prekinjeno sredi leta 1994 zaradi skrajno neurejenih poslovnih razmerij s strani partnerja Paič. Zaradi tega ponovno realiziramo pogodbo od tujega poslovnega partnerja z vsemi tehničnimi normativi, ki jih predpisuje naša zakonodaja. Tako povsem pooblaščeno opravljamo servisne storitve za vozila Ford v garancijskem in izven garancijskem roku. Obvestila, ki jih v časopisu objavlja Summit Motors, so formalno pravno povsem nesprejemljiva, saj niso v skladu niti z zakonodajo na trgovinskem področju. Poleg tega z omenjeno firmo Avto-hit nikoli ni imel sklenjenega pogodbenega razmerja. Začudeni smo, da nekdo nekaj preklicuje, česar nikoli ni obstajalo.
V	okviru poslovne politike firme Avto-hit in zahtev trga bomo še naprej izvajali prodajo vozil in kvalitetne servisne storitve ter po vseh svojih možnostih zadovoljili kupca.
JANEZ HROVATIČ Avto-hit, d.o.o.
Novo mesto
Halo, tukaj je bralec Dolenjca
Dol. list št. 9, 2. marca
V	Dolenjskem listu z dne 2. marca je v rubiki “Halo, tukaj bralec Dolenjca” gospod Kolenc iz Zaloga pri Škocjanu grajal Dolenjsko-posavski veterinarski zavod zaradi brezbrižnosti do stekline pri lisicah.
Kot lovec bi moral vedeti, da je občina Novo mesto že več let s steklino okuženo območje. Iz okuženega območja se na preiskavo v Ljubljano
na Veterinarsko fakulteto pošiljajo samo lisice, ki so bile v stiku s človekom ali živaljo. Stik pomeni, daje lisica poškodovala človeka ali žival. V primeru, daje bila preiskava lisice pozitivna, zdravstena služba odredi cepljenje osebe, ki je bila v stiku z lisico, žival pa mora za 90 dni v karanteno. Vsak lovec mora imeti na lovu v svoji opremi rokavice in vrečo, kamor spravi ustreljeno lisico in jo dostavi v veterinarsko organizacijo.
Sprašujemo se, zakaj vaš novinar s podpisom J. P. ni vprašal za strokovno menenje veterinarskega zavoda. Glede na izjavo g. Kolenca, da je ustrelil že drugo steklo lisico, pa tole: kako gospod Kolenc ve, da sta bili obe lisici stekli? Zaenkrat je možna samo laboratorijska potrditev te bolezni.
Takšni zapisi zavajajo bralce vašega lista, zato je prav, da tudi stroka pove svoje mnenje!
HINKO RIHTAR, dr. vet. med. direktor Dolenjsko-posavskega veterinarskega zavoda Novo mesto
Na seji SKD opozorili na težave v Bršljinu
Vlado Vodopivec
Pred kratkim je v 97. letu starosti umrl Vladimir Vodopivec, Maistrov borec, oficir in medvojni komandant mesta Kočevje. Že med prvo svetovno vojno je bil vojak na soški fronti, po končani vojni pa se je pridružil Maistrovim borcem na Koroškem. Vse življenje je bil oficir in je bil med obema vojnama kot major komandant vojaške garnizije v Delnicah na Hrvaškem. Ob italijanski okupaciji je bil konfiniran, po izpustitvi pa se je pridružil partizanom. Bil je vojni referent in komandant mesta Kočevje. Prav on je ujel italijanskega generala, ki se je umikal z vojaki iz Novega mesta proti Kočevju, ter ga prisilil, da se je njegova enota predala in odložila orožje. Varoval je Kočevje med zasedanjem Zbora odposlancev, skrbel za partizansko bolnišnico v Kočevju itd. Ob prodoru Nemcev pa je skupaj z Jakom Avšičem vodil obrambo proti Nemcem, ki so prodirali proti Kočevju iz smeri Broda na kolpi. Med vojno je bil nato še v vodstvu partizanske oficirske šole v Beli krajini. Že leta 1943 je napredoval v podpolkovnika, nato v polkovnika, ob uftokojitvi pa celo v čin generala, ki pa mu uradno ni bil nikoli podeljen. Za zelo kratek čas je bil pred koncem vojne tudi komandant mesta Ust.
Po vojni je bil vojaški ataše na Češkem, nato v generalštabu vojske Jugoslavije v Beogradu. Med drugim je bil predsednik Strelske zveze Jugoslavije in je napisal o strelstvu okoli 20 knjig. Bil je tudi pesnik, a šele za njegov 95. rojstni dan je izšla prva knjiga njegovih pi “Moj grmiček” (z bežar iz Grosuplja)
Veselil se je srečanj s soborci, prijatelji in znanci, še posebno rad je obiskoval Kočevje in Kočevsko. Zadnja leta je bil žalosten, ko ni bilo več vabil. To je pisal znancem v Kočevje, v svojih pismih pa je omenjal tudi škofa v Beogradu dr. Franceta Perka, ki je prihajal na obisk ob vsakem rojstnem dnevu in mu prinašal svoje znamenito zdravilno žganje “perko-vec”. Rad se je spominjal tudi Antona Cestnika, prvaka v streljanju z zračno puško, ki ga je pogosto obiskoval, obžaloval smrt pesnika in prijatelja Bordona ter partizanskega soborca Gerlanca itd. Posebno pa je obžaloval, ker mu je opešal vid, da zadnja leta ni mogel več pisati in delati, čeprav je bil še vedno bistrega duha. Prav zaradi vedno hujše slepote se je potrudil in izumil posebno škatlo za oslepele in tablo za oslepele ter o tem zapisal, “Če bosta ta dva izuma sprejeta, bodo moje želje izpolnjene.” K svoji pesmi “Zadnja zelja” je pripisal s tresočo roko: “Ko bom že sam prah in pepel, bi še vedno vse rad objel. Vlado.”
rojstni dan je izšla prva iesmi z naslovom založnik Ivo Fer-
Jože Lukanič
Pred kratkim je zadnjič zatrobil rejšemu love
~ ajei
je bil pred 98 leti na Sinjem Vrhu,
lovski rog najstarejšemu lovcu v Poljanski dolini Jožetu Lukaniču. Rojen
živel pa je na Paki pri Predgradu. Lovec je bil od leta 1926, sicer pa je bil po poklicu mizar in kolar. Razen tega je bil čebelar in gasilec pa tudi pevec in je pel v cerkvenem zboru. Kljub starosti je še vedno hodil na delovne akcije gasilcev, kjer je pomagal predvsem z nasveti. Zdrav je bil vse življenje. Usoden zanj pa je bil nedavni padec, ko si je zlomil kolk in ga je nato v dveh tednih pobralo. Od njega so se ob odprtem grobu poslovili z govori lovci, čebelarji in gasilci.	i p
NOVO MESTO - Člani krajevnega odbora SKD Bršljin smo na svoji seji dne 25. februarja spregovorili o problemih v KS. Prehod čez železniško progo v Bršljinu, ki je preobremenjen s prometnimi kolonami, je težava, ki jo bo potrebno rešiti na državni ravni. Menimo, da mora župan s sekretariatom zahtevati od pristojnih organov, naj se v plan modernizacije železniških prog, kjer je všteta tudi proga Ljubljana - Metlika, vključi še rešitev tega prehoda. Ko se bodo razmere na Hrvaškem uredile, se bo tudi promet po tej progi povečal, prav tako čas zapore prehoda.
Prometni zamašek, ki nastaja na preozkem mostu v spodnjem Brš-
ljinu, bo treba odpraviti, saj tam poteka povečan promet tovornjakov v carinarnico v Češčo vas. Začeti bo potrebno tudi z gradnjo severne obvoznice, kajti s preselitvijo policijske postaje v Bučno vas se bo promet spet povečal. Potreben bi bil tudi reden nadzor prometa na Ljubljanski cesti, posebno v času šole. Otroci iz Grobelj, Cegelnice in Lastovč imajo edino “varno pot” v šolo po železniški progi Novo mesto - Straža, saj pločnikov ob cesti Cegelnica - Bršljin m. Zato bi bilo treba urediti peš pot do središča mesta in kolesarske poti ter redno vzdrževati javno razsvetljavo v vsej KS ali jo napeljati, kjer je še ni.
POLDE KOLENC
Rušenje predsodkov do Romov
Delavnica in pogovor o Romih v OŠ Grm Novo mesto
NOVO MESTO - Osmošolci grmske osnovne šole so imeli delavnico na temo Rušenje predsodkov do Romov. Namen delavnice je bil približati učencem drugačen svet, da ga bodo znali razumeti in humano sprejemati.
Kot je povedal Polde Jevšek, ki je vodil delavnico, pomeni beseda rom v jeziku Romov človeka, ki je manj vreden od drugih. Romi so nomadski narod, ki seje rad preseljeval. Iz svoje prvotne domovine severozahodne Indije so se začeli razseljevati med 9. in L stoletjem. V Sloveniji sojih prvič zaznali med 14. in 15. stoletjem. V novomeški občini živi trenutno 862 Romov v sedemnajstih romskih naseljih. Novomeščanoin najbolj znano romsko naselje je Žabjak, kjer so zdravstvene in druge razmere izredno slabe. Živijo v barakah, v nehigienskih razmerah, ne znajo kuhati, zato jedo neprekuhano hrano in konzerve. Po besedah g. Jevška je čisto drugače na drugi strani ceste, kjer je novo romsko naselje. Tam sami izboljšujejo razmere, urejajo vrtičke ipd. Imajo tudi drugačen odnos do imetja in so ponosni, ker čutijo rezultate svojega dela. To je dokaz, da je mogoče reševati probleme Romov le, če so tudi sami pripravljeni sodelovati.
Prebivalci, ki živijo v bližini romskih naselij, imajo z Romi res velike težave, saj jim ti delajo škodo: sekajo drevesa, uničujejo pašnike, kradejo na poljih. Vendar ima tudi večina tistih, ki nimajo neposrednega stikaz Romi, že od otroštva privzgojen odklonilen odnos do njih. Saj jim p°' magamo, ampak ne dovolj. Ron11 dobivajo otroške dodatke, v zadnji" desetih letih je osem Romov obiskovalo srednjo šolo (dva sta tudi končala), 52 je bilo zaposlenih, toda potrebujejo še veliko. Predvsem n' Rome morali naučiti delati, saj ne znajo delati, ker jih ni tega nih<-e naučil.
Ob začetku pogovora o Romib učencem ni prišla na misel niti ena dobra stvar v zvezi z njimi. Na koncu pa seje le pojavilo poleg mnogih negativnih lastnosti zapisanih na tabu tudi nekaj dobrih lastnosti Romov. Ib pa bo že tudi nova tema - spoznavanje dejavnosti kulturno-umetniškega društva Romov. Prepričana sem, da je seznanjanje naših učencev z življenjem Romov koristno in da bo pri' pomogla k razumevanju in dobrohotnemu sprejemanju drugačnosti.
MARJANA ŠTERN
NOVOTEHNA, Trgovina na debelo in drobno, p.o., Glavni trg 10, Novo mesto objavlja prosto delovno mesto
PRODAJALCA V TRGOVSKO PRODAJNEM CENTRU
Od kandidata pričakujemo,
— da je uspešno zaključil šolanje na poklicni šoli za prodajalce
ter pridobil najmanj dve leti delovnih izkušenj v stroki.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Pisne ponudbe sprejemamo 8 dni od dneva objave na naslov: NOVOTEHNA NOVO MESTO, Glavni trg 10, 68000 NOVO MESTO.
ATIK
PRODAJA VOZIL
AritpIA
d.o.o.
Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax: 068/324-424
Milavčeva 4, Brežice Tel./fax: 0608/61-975
.ROVER 600
NAJBOLJŠI V SVOJEM RAZREDU
Kredit na 4 leta brez pologa za vsa vozila!
POSEBNA PONUDBA — SUPER CENE
NOVO NOVO
CORDOBA, IBIZA
Dobava takoj, ugodne cene!
Garancija 1 leto po nakupu!
• Življenje je edina šola, v kateri se učenci bojijo končnega izleta. (Sch-tventner)
LASTNIKI GOZDOV, KMETJE!
Odkupujemo celulozni les smreke/jelke, bukve, topole debeline od 8 cm naprej, žamanje brez lubje ter bukova drva!
Vse Informacije na tel. (0608) 22-840.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija s* pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
četrtek, 9. ra.
SLOVENIJA 1
^ 0-20'TELETEKST
10.20	TEDENSKI IZBOR
MEDVEDOV GODRNJAVČEK, 2/6 0.35 ČEBELICA LETI Z NEBA
10.45	ARHIV ZEMLJE, amer. poljudnoznanstvena serija 5/14 nnn 1L15 PO DOMAČE
3“? poročila
,J KRITIKE, ponov.
L05 VIDEOSTRANI
]cAr	P°nov danske drame
170 DNEVNIK lD°B1M’POnOV-1710 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV
84? K£!9NALN1 STUDIO MARIBOR 2om}^KmNIK2'VREME-ŠPORT
sar*
SSčE3'VREME'SP0Kr
ggUVHABORZA
S SANJAČ, amer. naniz., 10/27 UMOR, KJ GA JE NAPISALA, amer. naniz, 18/21
SLOVENIJA 2
12-35 -... Teletekst
£&,?ran! ■ 1300 Euronews - »5 05 Kinoteki „^/VarK''Ja (amcr- Oln> • ČB) -16.35 Teden-v " , Vm"CU ■Xm (ponov.): Eno leto
narasl <a"^- "aniz- 8/l2>; 1755 Umor'ki 8a ie -19 ?nT J"1:'' naniz’17/21'1910 Podarim-dobim },.r.lok ok: “Maja za mladostnike - 20.05 Moški,
kanala
0ohpV/deoslrani' 10°5 TVprodaja-10.15 Luč sve-ska!rfen0!'378'dda araer nad4) • 11-05 Trop-TVn^3 (ponov'18’dela amer »aniz.) -12.00 VjZ^J' 12 05 CMT' 15 50TV prodaja -16.00 16 tn r!^3 mca (oddaja o računalniških igricah) -7a.j„. ance session (ponov. oddaje o plesu) -17.15 teknn/f r- 0dda»c 0 akl- doS) ■ 18.00 Magne-S|l*l*na oddaja) -18.45 TV prodaja -19.00 ali \ an ni^'ld Eu4 svet*obe (379. del amer. nad-70x d .PredPoroto (33. del. amer. naniz.) -l _ “očila - 20.30 Šolski dnevi Toma Browna jrd™) -22.00 Kino, kino, kino (ponov. odda-CMt' mU 33 ^ Magnetoskop (ponov.) - 0.00
HTV 1
E sP°?d 7„55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -• Poročila -10.05 Šolski program -1130 pro-Pam za otroke in mladino -12.00 Poročila'-12 05
^pssaasaa
Dnevni! t SaMa Barbara (senjski film) -19.30 EkTOT’ Vf?e •2010 Kvizkoleka - 21-30
naslikoyt''shu40M°e,lena'ia-22-50Ssliko
Poročila 1 K 8 .m 8encrjl" (avstrij. film) -1.10
1,15	^nje brez mej
HTV 2
3/4)° u/Sc f,‘~ ni ■ 1235 Dotik smrti (serijski film, Dnevnik? ThcWmdsors(dok.oddaja)-19.30 (hunt skr t?,\Vreme ’2010 Jeeves in WmsU:l"
4/4)-2U5SPv^lj“ykSn’r,i(serijskinlm
Petek, io. ni.
SLOVENIJA,
10(Xl'!;m?LETEKST
1035 K^Kogram
1100 Rok!aNrK' i?uor ROKA rocka
030 OSUPLJIV, SVET NICOLASA HU-
85 P°ROČIU
14.55	^M v°DUO NAŠE STEZICE
gssSgaagjsr——
iSSS^SoKOPBK
** SOVA
DAVOV SVET, amer, naniz., 19/24 •10 UMOR, JE NAPISALA, amer. na-"a., 19/21
°°0 FOOTLOOSE, amer. film
^°VEN,JA 2
8«>VTH-5STelctcks'
30 Ln !z? s,rai'i - 8.25 SP v nordijskih disciplinah, tleteLl ! ' 11,23 8P v umoInos,ncm drsanju (pos-(an«| i' »LM Tedenski izbor: Moj dobri prijatelj žaba, “™: serija. 3/7); 11.25 Penn& Tellcr (angl. nov p vflia' 3/7); 11.50 Omizje -14.45 Sova (po-Dnio, :cec" “njač (amer. naniz., 10/27); 15.15 Znan.'k' 8a»e napisala (amer. naniz., 18/21) -16.05
202)5 S^114 2, VREME, ŠPORT 22,2ogEVN,K 3, VREM, ŠPORT
atljii^z* znanje -16.30 Poglej me! -17.15 SP tiadai'1 Prenos) - 21.00 Pri koreninah oblasti (amer. scrjja e« ) ‘ 21.50 Azijska magistrala (jap. dok. tiosj ’ 5)"2240 (Ne)znani oder - 23.40 SP v umet-ent drsanju (pari, posnetek)
KANALA
10.05	TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 379. dela amer. nadalj.) -11.05 Pred poroto (ponov. 33. dela amer. naniz.) -11.30 Ameriških deset (ponov. glas. oddaje) -12.15 CMT -16.20 TV prodaja -16.30 Šolski dnevi Toma Browna (ponov.) -18.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) -18.45 TV prodaja -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (380. del amer. nadalj.) - 20.00 Zločini stoletja (9. del amer. naniz.) -
20.25	Poročila - 20.30 Teden na borzi - 20.40 Zarota (amer. krim. film) - 21.50 Učna leta (2. del amer. naniz.) - 22.20 Zgodba o igri (2. del: amer. naniz.) -
22.50	Pozitiv + (ponov. glasbene oddaje) - 23.35 CMT
HTV 1
7.40	TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -
10.00	Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz -12.50 Čuvaj časa (amer. film) -14.30 Šolski program -15.30 Program za otroke in mladino -16.30 Poročila -16.40 Hrvaška književnost -
17.45	Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Hrvaška diskografska nagrada (prenos) - 2140 S sliko na sliko - 23.20 “Little Piece Of Sunshine" - 055 Poročila -1.00 Sanje brez mej
HTV 2
15.25	TV koledar -15.35 Jazz -16.25 Dotik smrti (serijski film, 4/4) -17.15 SP v atletiki - 21.00 Sto let filma: “Shane” (amer. film) - 23.10 SP v umetnostnem drsanju (pari)
SOBOTA, 11. III.
SLOVENIJA 1
7.45	- 0.40 TELETEKST
8.00	VIDEOSTRANI 835 TEDENSKI IZBOR:
RADOVEDNI TAČEK
8.45	MEDVEDOVE DOGODIVŠČINE,
finska dok. naniz., 1/8
9.05	MOJ PRIJATELJ JAKOB PIKI, tv naniz., 1/8
9.15	UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI
9.30	POD KLOBUKOM
10.20	TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike
11.05	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.35	MUDI TOM EDISON, amer. film (ČB)
13.00	POROČIU
13.05	MOŠKI, ŽENSKE, ponov.
14.20	TEDENSKI IZBOR
TEDNIK, ponov.
15.15	POGLEJ IN ZADENI
16.45	PODARIM-DOBIM, ponov.
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OSUPLJIVI SVETN1COUSA HULOTA, franc. dok. nadalj., 3/3
18.00	RPL-STUDIO LU3V1GANA
18.45	HUGO, TV igrica
19.05	RISANKA
19.18 ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.52 UTRIP
20.10	KR1ŽKRAŽ
21.25	NA ŠTIRIH KOLESIH, amer. dok. oddaja, 9/12
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2230 SOVA
UMOR, JE NAPISALA, amer. naniz., 20/21
23.20	NA VARNEM, angl. film
SLOVENIJA 2
7.35	- 1.40 Teletekst
7.50	Video strani - 8.00 Euroncws - 9.25 Tedenski izbor: Orgle na Slovenskem; 9.50 Ognji strasti (3/6) -1055 Sova (ponov.): Davov svet (amer. naniz., 19/ 23); 11.50 Umor, je napisala (amer. naniz, 19/21)-
12.45	Karaoke (razvedrilna oddaja) -13.45 Športna sobota - 20.35 Princ mesta (amer. film) - 23.15 Sobotna noč
KANALA
7.00	Video strani - 9.05 Tom Sawer, (ponov. risanke) -10.00 Teden na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.10 Učna leta -
11.40	Dance session (ponov. oddaje o plesu) -18.05 Burleska Charlieja Chaplina -18.30 Zarota (ponov. filma) - 20.00 Vreme - 20.05 Krik (oddaja o stilu) -
20.35	Splošna praksa (12. del avstral. naniz) - 21.30 Nicholas Nicldcby (angl. melodrama) - 23.00 Vreme
-	23.25 Posnetek koncerta -1.00 Erotični film
HTV 1
8.40	TV spored - 8.45 TV koledar - 855 Poročila -
9.00	Dobro jutro -1030Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -1205 Emperatriz (serijski film) -1250 Reprizni program -13.35 Briljantina (oddaja za mladino) -14.45 Prizma (multinacionalni program) -15.30 Poročila -15.45 Bevcrly Hills (serijski film 3/30) -16.30 Film -18.30 Dokumentarna oddaja -19.15 Na začetku je bila Beseda -19.30 DneVnik, šport, vreme - 20.10 Ognjemet praznine (amer. film) - 22.30 S sliko na sliko - 0.10 Poročila -0.15 Sanje brez meja
HTV 2
1450 TV koledar -15.00 SP v umetnostnem drsanju (ž) -17.00 Ekran brez okvirja -18.00 V avtobusu (humor, serija) -18.25 Svetovno atletsko prvenstvo
-	20.35 Tom (humor, serija) - 21.05 Baloon (prenos)
-	23.15 Športna sobota - 23.30 Nočna izmena: Življenje na severu; Državnik novega kova; Novo društvo
NEDELJA, 12. III.
SLOVENIJA 1
8.15-0.25 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
8.45	OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV, ponov.
9.35	ŽEPNI NOŽ, nizoz. nadalj., 3/7
9.55	VRTILJAK, ponov. mehiške nadalj, 22/28
10.15	DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: PLETARJI
10.45	TA TV KAMERO, ponov.
11.00	SLOVENCI PO SVETU
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	BIBLIJA, 9. oddaja, ponov.
1230 LJUDJE IN ZEMLJA
13.00	POROČIU
13.05	PRI KORENINAH OBLASTI, amer. nadalj., 1/4
14.35	ČETRTA FAZA, amer. film
15.55	V OBJEMU GORA, kanad. naniz, 1/13
16.45	PODARIM-DOBIM, ponov.
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PO DOMAČE 18.53 HUGO, TV igrica
19.05	RISANKA 19.18 LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA
20.10	PODARIM-DOBIM
20.40	ŠPORTNA ODDAJA
21.15	KAMNITI SVET, dok. oddaja 4/4
21.45	ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA, ponov. angl. dok. nadalj.
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.35	SOVA:
POIROT AGATHE CHRISTIE, angl. naniz, 4/4
SLOVENIJA 2
Opomba: 9.40 do 11.00 (L tek); 12.25 do 13.15 (2. tek) SP v alpskem smučanju, prenos (ž) -13.30 do
14.30	SP v nordijskih disciplinah, posnetek (tek 10 km); 1930 do 22.00 SP v nord. disciplinah, prenos (skoki 90 m) -14.30 do 21.05 SP v atletiki, prenos -
13.15	do 13.30 SP v alpskem smučanju, posnetek (m)
7.50	Videostrani - 8.00 Euronews - 8.45 Sova (ponov.): Umor, je napisala (amer. naniz, 20/21); -
11.00	Križkraž (panov.) - 22.10 Biblija - 22.40 Skoraj popolno razmerje (amer. film)
KANALA
9.05	Odisej (risani film) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Male živali -
11.05	Splošna praksa (ponov. 12. dela avstral. naniz.) -1100 Epikurcjske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.15 Žametne vrtnice (glas. oddaja) -16.30 Ponov. posnetka koncerta -18.00 Dannjjeve zvezde -1930 Krik (ponov. oddaje o stilu) - 20.00 Vreme -
20.05	Bcverly Hills (L del amer. naniz) - 21.00 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 2100 Ameriških deset (glasbena oddaja) - 23.10 Nicholas Nickleby (ponov. filma)
HTV 1
9.05	TV spored - 9.10 TV koledar - 910 Poročila -
9.40	Ameriški film -11.00 Poročila-11.05 Malavi-zija -1330 Mir in dobro -14.05 Poročila -14.10 Plodovi zemlje -15.00 Opera Box -1530 Mit in mitologija (dok. oddaja) -16.20 Beverly Hills (serija 4/ 30) - 17.05 Poročila -17.10 Dobrikanje (amer. film) -18.50 Risana serija -19.15 TV fortuna -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Izbor za Evrovizijo (prenos) - 23.15 S sliko na sliko - 2355 Šport - 0.15 Poročila - 0.20 Sanje brez mej
HTV 2
14.00	TV koledar -14.10 CRO pop rock -14.55 Košarka -15.30 Tenis -16.00 SP v umetnostnem drsanju -18.00 Risani film -18.15 SPv atletiki - 21.15 Čmo-belo v barvi: “Glen Miller Stoiy” (amer. film)
PONEDELJEK, 13. III.
SLOVENIJA 1
8.45-0.10 TELETEKST
9.00	VIDEOSTRANI
9.30	TEDENSKI IZBOR
POLETJE S SEL1KOM, norv. nadalj, 2/3 955 PRINC MESTA, amer. film 1235 ZNANJE ZA ZNANJE
13.00	POROČIU
13.05	TEDENSKI IZBOR
14.55	MAHABHARATA, angl. nadalj, 3/6
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIK 1
17.10 OTROŠKI PROGRAM
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.45	ABC-ITD, TV igrica
19.13	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	MOST, nizozemska-belg. nadalj.
20.55	PRAVIČNOST NA PREIZKUŠNJI
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.20	ŽARIŠČE
22.45	SOVA
MURPHY BROWN, 12. epizoda amer. naniz
UMOR, JE NAPISALA, amer. naniz, 21/21
SLOVENIJA 2
12.50	Video strani -13.00 Euronesvs -15.20 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 15.50 Podarim-do-bim; 16.20 Poglej me! -17.00 Sova (ponov.): Poirot Agalhe Christie (ang. naniz, 4/4) -18.45 Izziv (poslovna oddaja) -19.10 Podarim-dobim -19.15 Šedma steza - 20.05 Gospodarska oddaja - 20.55 Doktor Finlay (škotska nadalj, 4/6) - 21.45 Studio City - 22.35 Izza odra •
KANALA
10.05	TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 380. dela) - 11.05 Zločini stoletja (ponov.) -11.35 Študentska 1/4 (ponov.) -11.50 Žametne vrtnice (ponov.) -12.35 TV prodaja -12.50 CMT -16.30 TV prodaja -16.40 Videoigralnica (ponov.) -16.10 Klasična video glava (ponov. glasbene oddaje) -
18.00	Aliča v glasbeni deželi (kontaktna glas. oddaja) -19.00 Poročila • 19.10 Luč svetlobe (381. del amer. nadalj.) - 20.00 Dežurna lekarna (16. del španske humor, naniz.) - 2030 Poročila - 20.35 Kleptomanija (amer. krim. film) - 22.05 Študentska 1/4 (oddaja študentov FDV) - 22.20 Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) - 23.10 TV prodjaja -
23.20	CMT
HTV 1
7.40	TV program - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.35 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05
Emperatriz (serijski film) -12.50 Maroko (amer. film) -14.30 Šolski program -15.30 Program za otroke in mladino -16.30 Poročila • 16.40 Učimo se o Hrvaški -17.10 In tega leta -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -1835 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Zvezde nad obzorjem - 21.15 Hrvaška in svet - 22.05 Federacija in konfederacija - 22.40 S sliko na sliko - 23.20 Koncert - 0.20 Poročila - 0.25 Sanje brez meja
HTV 2
18.20	Videostrani -18.30 TV program -18.35 TV koledar -18.45 Avkcija (dok. serija) -1930 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Arena (oddaja o športu) -21.15 Murphy Brovvn (humor, serija 18/50) - 21.45 Štiri žene (serijski film 1/8) - 22.40 Serijski film
TOREK, 14. III.
(ponov.): Naravnost fantastično (angl. naniz, 2/12);
17.45	Derrick, (nem. naniz., 1/12)-18.45 Arhiv zemlje (amer. poljudnoznan. oddaja, 6/14)-19.10 Podarim-dobim -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 22.30 Omizje
KANALA
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 382. dela) -11.05 Fresno (ponov. 3. dela amer. nadalj) -12.05 TV prodaja -12.20 CMT -16.05 TV prodaja -16.15 Male živali -16.35 Upravljanje (ponov, dok. naniz.) -17.05 Karma (ponov.) -18.00 Album show (glas. oddaja) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (383. del) - 20.00 Bc-verly Hills (2. del amer. naniz.) - 21.00 Poročila -
21.05	Unpato (oddaja o akt. dogod.) - 2100 Dance session (oddaja o plesu) - 22.30 Epikurcjske zgodbe (ponov. oddaje o slovenskih gostilnah) - 22.40 Album show (ponov. glasbene oddaje) - 23.45 CMT
HTV 1
7.55	Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -
10.05	Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz -12.50 Modra Venera (amer. film) -14.30 Šolski program -15.30 Program za otroke in mladino - 1630 Poročila -16.40 Učimo se o Hrvaški -17.10 Pazi, steklo -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Iz tujskega življenja - 2035 “The Windsors" (dok. serija) - 21.45 Znanost in mi - 22.30 S sliko na sliko - 23.10 Resna glasba - 0.00 Poročila - 0.05 Sanje brez meja
HTV 2
1530 TV program - 1535 TV koledar -16.05 Dokument. oddaja -1635 Štiri žene (serija 2/8) -17.25 Šport - 2050 Kavarnica ,Na zdravje’ (hum. serija) -
21.10	Štiri žene (serija 3/8) - 22.15 Nogomet
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.35 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.20	TEDENSKI IZBOR
ZVERINICE IZ REZU E, lutkovna serija, 10/13
10.40	NASMEHNI SE Ml, drama
11.05	AN ALMOST PERFECT AFFAIR, amer. film
12.35 IZZIV, poslovna oddaja
13.00	POROČIU
13.05	TEDENSKI IZBOR SEDMA STEZA
13.50	SOBOTNA NOČ, ponov.
16.15	MOSTOVI
16.45	PODARIM-DOBIM
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.45	L1NGO, TV igrica
19.13	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	MOJ DOBRI PRIJATELJ, angl. hum. serija, 4/7
20.30	PENN & TELLER, angl. zab. serija, 3/6
21.00	OSMI DAN
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.20	ŽARIŠČE
22.40	POSLOVNA BORZA 2155 SOVA
NARAVNOST FANTASTIČNO, angl. naniz, 2/12
DERRICK, nem. naniz, 1/12
SLOVENIJA 2
1250 Video strani -13.00 Euronews -14.25 Tedenski izbor: Kamniti svet (dok. oddaja); 15.00 Karaoke -16.00 Sova (ponov.): Murphy Brown (amer. naniz, 12/23); 16.25 Umor, je napisala, (amer. naniz, 21/21) -18.45 Iz življenja za življenje -19.10 Podarim-dobim -19.15 Videošpon - 20.05 Žnanstve-ni program - 21.00 Roka rocka - 21.55 Spor Val-ladolidu (franc, drama) - 22.15 Svet poroča
KANALA
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 381. dela amer. nadalj.) -11.05 Dežurna lekarna (ponov. 16. dela šp. humor, naniz.) -11.35 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -12.05 TV prodaja -12.20 CMT-16.30 Kleptomanija (ponov. filma) -18.00 Rodeo (kontaktna glas. oddaja) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (382. del) - 20.00 Fresno (3. del amer. nadalj.) - 21.00 Poročila - 21.05 Karma (kontaktna oddaja o duhovitosti) - 22.00 Upravljanje (dok. naniz. o manage-mentu) - 23.30 Rodeo (ponov. kont. glasb, oddaje) -2335 CMT
HTV 1
755 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -
10.05	Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz -1250 Trema (amer. film) -1435 Šolski program -1530 Šolski program -16.30 Poročila -16.40 Dokumentarna oddaja -17.10 Pogled skozi okno -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme -
20.10	Dokumentarna oddaja - 21.00 TV parlament
-	22.50 S sliko na sliko - 23.30 Znanstveni program
-	0.00 Poročila - 0.05 Sanje brez meja
HTV 2
15.25	Video strani -15.35 TV program -15.45 TV koledar -15.55 Štiri žene (serija) -16.45 Arena (oddaja o športu) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Popolni tujci (humor, serija 6/22) - 20.40 Štiri žene (serija 2/8) - 21.30 Dok. serija - 22.05 Sestre (serija 18/22) - 2250 Hr top 20 (zabavnoglasbena oddaja)
SREDA, 15. III.
SLOVENIJA 1
9.15-0.35 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
9.50	TEDENSKI IZBOR
ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risana serija, 22/26
10.15	AZIJSKA MAGISTRALA, jap. dok. serija, 5/5
11.05	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
11.30	ŠČEPEC ŠIRNEGA SETA, ang. dok. nadalj, 13/13
12.00	NA ŠTIRIH KOLESIH, ang. dok. oddaja, 9/12
13.00	POROČIU
14.20	(NE)ZNANI ODER
15.20	DOKTOR F1NUY, Škot. nadalj, 4/6
16.45	PODARIM-DOBIM, ponov.
17.00	DNEVNIK I
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	RPL - STUDIO LUVV1GANA
18.45	PARI, TV igrica
19.13	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	FORUM
20.25	JESENSKI MESEC, hongkonški film
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 ŽARIŠČE
23.00	SOVA
ENO LETO V PROVANSI, angl. naniz, 9/12
DERRICK, nem. naniz, 2/12
SLOVENIJA 2
Opomba: SP v alpskem smučanju, finale, smuk 9.25 do 10.30 (ž); 12.25 do 14.00 (m)
9.00	Video strani • 15.05 Zgodbe iz školjke -15.40 Tedenski izbor: Most -16.25 Videošpon - 17.10Sova
ČETRTEK, 9.3.
5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -
9.00	Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila - 11.15 Svetovana oddaja -
12.00	Obvestila, osmrtnice -1230 Mali oglasi
-	15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 17.00 Oddaja za podjetnike -18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 20.00 Rockovski sprehod -
23.00	Hard and heavy
PETEK, 10.3.
530 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -
9.00	Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje
-	11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice
-	12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.30 Grmski vulkan -17.00 Sra-kin TV izbor -18.00 Poročila in ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Pozdrav v studiu: Jamarski klub Novo mesto - 22.00 Kviz z evergreeni
SOBOTA, 11.3.
5.30	Dobro jutro -6.45 Kmetijski nasveti -8.30 Viža dneva - 9.00 Poročila - 9.10 Pasji kotiček
-	10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrz-likar odgovarja -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 13.00 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.15 Obisk: Jože Holzman, izdelovalec citer-17.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Poročila-18.30 Otroška oddaja - 20.00 Čestitke — 21.00 Super veselica in obisk: Vito Muženič
NEDELJA, 12.3.
8.00	Dobro jutro - 8.30 Kuharske mojstrovine Petra Bevca - 9.00 Poročila - 930 Kmetijska oddaja - 10.00 Mali oglasi - 11.00 Poročila -
11.05	Vinogradniška oddaja - 12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 16.00 Nagradni kviz: Gregorjev sejem -18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca in gost: Ditka Haberl - 22.30 Ves ta jazz
PONEDUEK, 13.3.
5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -
9.00	Poročila - 9.30 Športni pregled - 10.00 Gospodarske novice -11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.30 Popevka tedna -17.00 Aktualna oddaja -18.00 Poročila
-	18.30 Otroška oddaja - 19.00 Rockovnik -
22.00	Folk glasba Afrike - 23.00 Koncert: Cabarct Voltaire-Hai
ČETRTEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
11.00	Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -
13.30	Vreme in mi -4.00-15.00Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinc-toskop, Rock studio, Altcrgodba
PETEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
12.00	BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja - 14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program
SOBOTA
6.00	Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano o znanem - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev -12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZžcljc -13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika - 19.30 -
24.00	Večerni program
NEDELJA
6.00	Začetek-7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi - 12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija -19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s terena
PONEDELJEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -
12.15	-13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -
14.00	- 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 -17.00 Lestvica NZ glasbe -
17.30	Zdravstvena oddaja - 18.20 Kronika -
19.30	- 24.00 Rezerviran čas
TOREK, 14.3.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -
9.00	in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse - 18.00 Poročila - 18.15 Računalniška oddaja: Cybcrspacc - 20.00 Župani na našem slišnem območju: Janez Novak (Loški potok) - 22.00 Ritmični blucs - 23.00 Ncw agc glasba
SREDA, 15.3.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00,10.00 in 11.00Poročila- 12.00Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 17.00 Borza dela -
20.00	Stari rockerji: akcija - 22.00 Country in bluegrass - 23.00 Fiesta latina glasba
TOREK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
8.30	Svetovalna oddaja-12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Oddaje S. Mihelčiča -17.30 Lestvica 3.3.3 - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Tblcfonske zabavne želje
SREDA
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
8.30	Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Čestitke - 18.20 Kronika -
19.30	- 24.00 Telefonske NZ želje
studio

Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Dragici Resnik iz Bučercc 14, Krško. Nagrajenki čestitamo.
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1	(2) Zato sva najraje doma - FANTJE TREH DOLIN
2	(1) Na zdravje prijatlom - ANS. VIHARNIK
3	(5) Mamine rože - ANS. FRANCA POTOČARJA
4	(4) Prav vsi smo ljudje - ŠTAJERSKIH 7
5	(3) Ne grem domov - IGOR IN ZLATI ZVOKI
6	(7) Slovenske lisičke - ANS. HENČEK
7	(10) Prav lepo je res na deželi - ANS. SLOVENIJA
8	(6) Cvet mamine ljubezni - ANS. SLOVENSKI ODMEV
9	(8) Abraham - ANS. ŠIBOVNIK
10	(-) Ne bom te pustil same - ANS. BRODNIKI
Predlog za prihodnji teden: Spominska knjiga - ANS. LOJZETA SLAKA
KUPON ŠT. 10
Glasujem za: _
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
PTIČKI SE ŽENIJO NA GREGORJEVO
Na Valentinovo so napovedovalke v Studiu D neprestano trdile, da se ptički ženijo. To pa sploh ne drži.
Valentin, da le ključ do korenin. Valentin je le simbol ljubezni. Ptički se ženijo na gregorjevo, 12. marca. Običaj na kmetih je, da tedaj spečejo kruhove ptičke in jih dajo vsakemu gostu, ki takrat pride v hišo.
DOLENJSKI LIST
TREBNJE
68210 Kidričeva 2
PREKVALIFIKACIJA V TRGOVCA	teL 068/44558
TRGOVEC	fax 068/44183
KUHAR — NATAKAR PEK
PREDELOVALEC SADJA IN ZELENJAVE MESAR
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK ADMINISTRATIVNI TEHNIK STROJNI TEHNIK TRGOVINSKI POSLOVODJA
NOVO V SLOVENIJI
NOVO V TREBNJEM
VISOKA POSLOVNA ŠOLA — ŠTUDIJ NA DALJAVO
V	šol. letu bomo v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto iz Ljubljane pričeli izvajati program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe^— visoka poslovna šola. Izobraževanje bo poteka-lo v obliki ŠTUDIJA NA DALJAVO, ki je v razvitem svetu že po-vsem ustaljena oblika izrednega študija in nadomešča klasično obliko študija ob delu.
Pogoj za vpis.
Opravljen katerikoli program V. stopnje z opravljenim zaključnim izpitom ali maturo.
Stopimo skupaj v družbo razvitih ljudi tudi na področju izobraževanja!
VISOKA POSLOVNA ŠOLA — VPIS V 3. LETNIK
V	šol. letu 1995/96 vpisujemo tudi v 3. letnik VISOKE POSLOVNE SOLE za pridobitev visoke strokovne izobrazbe.
SMERI:
—	menedžment
—	podjetništvo
—	mednarodno poslovanje
—	računovodstvo
—	podjetniške finance
V	3. letnik izrednega študija se lahko vpišejo študenti, ki so končali višješolski študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani ali na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru.
Kandidati morajo opraviti dva diferencialna izpita (glede na vpisano smer).
Evidenčno se lahko vpišete osebno ali po telefonu.
Vse informacije dobite osebno ali po telefonu 068/44-558 in 068/44-183 vsak dan od 8.00 do 16.00 ure.
MAIUH
Prodaja:
EMINENT d.o.o,
Dol; Kamence 61, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Kandijska 14, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-378 CKŽ 51, Krško, tel.: (0608) 22-950.
Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Ressleva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791
ŠENTJERNEJ, ŠMARJE 13, tel.: 068/ 81-118; fax: 068/ 81-119 (7h-15h, sobota zaprlo)
NOVO MESTO, LJUBLJANSKA 27, TEL7FAX: 068I/ 323-000 (9h-18h, sobola 9h-13h)
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA:
SVETOVANJE ♦ PRODAJA + MONTAŽA + SERVIS MOBILNIH TELEFONOV
mobitel
rCARRYPHONE		B. FORTE	B. DELTA		B. CLASS U. '
1	1 U	%		m m ■	i
. 150.000 SIT		150.000 SIT	250.000 SIT		295.000 SIT .
DOBAVA TAKOJ! CENE SO S PRIKLJUČKOM IN BREZ PROMETNEGA DAVKA
ODLOŽENO PLAČILO: POLOG cca 35% ♦ 6 OBROKOV - PREPLAČILO cca 9% LEASING PLAČILO:	POLOG cca 22% ♦ !2 OBROKOV • PREPLAČILO cca 22%
NAHOČNINA M1: 4.920 SIT / MESEC ♦ 1 min POGOVORA PODNEVI 49,20 SIT - PONOČI 24,60 SIT NAROČNINA M2: 1.640 SIT / MESEC » 1min POGOVORA PODNEVI 98,40 SIT ■ PONOČI 12.30 SIT
DNEVNI POGOVORI VELJAJO OD 7h-l9h NOČNI OD 19tv7h. SOBOTA OD 14h DALJE IN CELA NEDELJA CENE POGOVOROV VELJAJO V NOTRANJEM PROMETU. PROMETNI DAVEK ZA NAROČNINO JE SV ZA POGOVORE 20*
B* 068/81 -118
Za prodajalni v NOVEM MESTU IN BREŽICAH iščemo:
1.	POSLOVODKINJO
2.	PRODAJALKE
Od vas pričakujemo:
—	trgovsko izobrazbo ali po možnosti SŠ za farmacijo
—	izkušnje v trgovski dejavnosti
Ponujamo vam:
—	izvrstno delovno vzdušje
—	mlad, dinamičen kolektiv
—	skrbno šolanje
—	stimulativno nagrajevanje
Če vas zanima naša ponudba, nas preprosto pokličite, ali nam j>išite na naslov: dm droge-rie markt, d.o.o., Smartinska 152g, Ljubljana, telefon: 061/1405-015.
elvod
trgovino
trgovina z elektro materialom
tel. 068/321-076 tel./fax: 068/324-071
*	električni kabli
*	elektroinstalacijski material
*	bela tehnika
*	rezervni deli
*	gospodinjski aparati
*	akustika
*	lestenci in svetila
*	telefonija
N O V O * Za nabavljeni elektromaterial organiziramo tudi montažo s 3% prometnim davkom.
trgovsko podjetje
N O VO M E STO d.0.0. - Ljubljanske 27- 68000 Novo mesto
Hranilno-kreditna služba Sevnica, p.o., pri Mercator Kmečki .zadrugi Sevnica, Savska cesta 20/b,
razpisna komisija objavlja prosto delovno mesto:
—	VODJA HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE
Pogoji razpisa:
—	visoka strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri in dve leti delovnih izkušenj,
—	višja strokovna izobrazba navedenih smeri in najmanj štiri leta delovnih izkušenj ali
—	srednja strokovna izobrazba ekonomske ali kmetijske smeri in najmanj šest let delovnih izkušenj.
Poleg navedenega mora prijavljeni kandidat izpolnjevati še:
—	organizacijske sposobnosti,
—	samostojnost, zanesljivost, komunikativnost
Kandidati morajo poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev razpisa predložiti še kratek program dela.
Prijave z dokazili pošljite v osmih dneh po objavi na naslov, s pripisom »PRIJAVA NA RAZPIS«.
Izbranega kandidata bomo imenovali za štiri leta. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi.
NOVI ESCORT 1.6i CLX, ABS, AIRCO, AIRBG samo 31.990 DEM
FORD	DAEWOO-RACER MITSUBISHI
Fiesta od 19.250 DEM	Base od 17.310 DEM Colt	od 22,650 OEM
Escortod 24.500 DEM GSI od 18.220 DEM Pajero od 46.000 DEM Mondeo 1.8 34.100 DEM	Eclipse od 48.000 DEM
Cene veljajo do registracije.
KREDIT R+13%, LEASING polog 22%, doba 5 let. KVALITETNE SERVISNE STORITVE IN ORIGINALNI REZERVNI DELI.
Pooblaščeni prodajalec AVTO-HIT Novo mesto, Podbevškova 4, tel/fax 068/26-077 in prodajalci v Kočevju, Trebnjem, Brežicah in Senovem.
OBIŠČITE NAS NA KMETIJSKEM SEJMU V NOVEM MESTU PRI AGROSERVISU OD 10. — 12. 3. 1995
OPEL CORSA S 5 VRATI
V Oplu Corsa tudi večji ljudje nimajo težav. Prostorna Corsa ima namreč dovolj prostora tudi z«1 zelo dolge noge. Pa za prtljago, za prijatelje, za psa-in vendar ga lahko spravite celo v najmanjši parkirni prostor. Preizkusite ga sami - na udobni testni vožnji Že od 17.900 DEM.
STE VIŠJI OD 2,21 METRA?
Kruno«, „
Pooblaščeno zastopstvo Opel vozil
Cesta svobode 37, 68250 Brežice Tel :0608/61 592, 62 905, 62 906 Fax.:0608/63 107
Pooblaščeni prodajalec • Kurent d.o.o.
Trebnje, tel.: 0609/628 399
SPM
: 4——ž > Va M m ŠENTJERNEJ d.o.o.
-	avtoalamni
-	autoakustika
-	hišni alarmni sistemi
-	oprema lokalov in diskotek
-	profesionalna ozvočenja
-	geo-katodna zaščita proti rji
obvešča svoje celjene stranke In poslovne partnerje, da se odslej nahajamo na novi
lokacui. ^	d.o.o.
Resljeva c. 4 Kostanjevica na Krki
tel: 0608/87-023

M KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, NOVO MESTO, v okviru Gregorjevega sejma in v sodelovanju z zavarovalnico TRIGLAV PE Novo mesto in TILIA objavlja
javno licitacijo za naslednja poškodovana vozila:
SUZUKI SWIFT 1.3 GL,letnik 1994,izkl. c. OPEL CORSA 1,4 SVVING.Ietnik 1994,izkl. c. R 4 GTL,letnik 1991,izkl. c.
VLEČNO VOZILO R 310 T,letnik 1985,izkl. c.
800.000.	00 sit
1.130.000.	00 sit
120.000.	00 sit
1.237.000.	00 sit
Licitacija bo v nedeljo, 12. 3.1995, ob 9. uri v prostorih PE AGRO-SERVISA, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v četrtek, 9.3. 1995, od 8. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom licitacije.
10% vplačila sprejemamo eno uro pred pričetkom licitacije.
Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto
DUM 80jf
UME IMai
je edini dom v Mariboru, kjer stanujejo samo dekleta-
PRI NAS POSKRBIMO, DA NAŠA DEKLETA:
—	dosežejo čim boljše rezultate v šoli,
—	ustvarjalno in koristno izrabijo prosti čas pod strokovnim vodstvom vzgojiteljic in številnih zunanjih sodelavcev,
—	čutijo v vsakem trenutku, da upoštevamo njihove želje, da imajo pri nas podporo, pomoč in prijeten drugi dom.
ZA TO JIM V DOMU NUDIMO:
—	tople, svetle spalnice in učilnice ter zdravo prehrano,
—	strokovno pomoč pri učenju,
—	računalniško učilnico, glasbene instrumente, pisalne stroje, šivalne stroje in organizirane tečaje,
—	stalne kulturne prireditve, razstave v domskem razstavišču LIJA,
—	fitnes naprave, športne rekvizite za rekreacijo.
Smo v stalnem stiku s šotami, ki jih obiskujejo dijakinje.
Če želite zagotoviti svoji hčeri dobre pogoje za nadaljnje šolanje, nas pokličite po telefonu 062/39-331, pišite, še najbolj veseli pa bomo, če nas obiščete na Titovi 24 a.
OMOGOČITE SVOJI HČERKI NAJBOLJŠE!
IKI DOLENJSKI LIST
Št. 10 (2378), 9. marca 199?

VABIMO
na
GREGOlUer-KmCTIJSKI
sejem
PRI AGROSERVISU
od 10. do 12. marca 1995
od 9. do 19. ure
PREKO 60 DOMAČIH /N TUJIH RAZSTAVLJALCEV
Velika ponudba artiklov za kmetijstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo
do 20% SEJEMSKI POPUST
TRAKTORJI ZETOR — 2% POPUST IN DARILO — LIKALNIK TEFAL
Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto
DOLENJSKA
BANKA
El!
T udi cv (» so n o
odpravljale na
Pol okoli sveta, il' Plačilna kartica
aCTIVA.EUROCARD
oopogreš I j iv sopotnik.
•N| < )«MA< 111 O l*< )( ,< >|lll A •''l >A|< > IM A(' II NI KAKIH I POSKLOUU |( >
HANkA C U It 1*01 FH/SkA HANkA fiORtfsilSKA HANkA ^	‘H POAUJRSkA HANkA
VA *ftH>ITMA HA N k A MAHIHttK SPIOS/VA HAN k A k i)ri H
Odpiramo vrata
POMLADI
16. -19. marec 1995
Veselite se z nami! Predstavitev omejene serije Petka Printa. Plima nagradna igra: Petka Prima & drobna darila.
v
RENAULT
AVTO
ŽIVLJENJA
Dnevi odprtih vrat v vseh salonih Renault Avtocenter Renault
Bogdan Krasna, Škocjan 22, tel./fax. 068/76-270
Pionir Avtohiša SPC d.d.
Novo mesto, Ločna 48, tel. 068/324-533, fax. 068/324-002
Renault center Vovk
Obrtniška 4, Trebnje, tel./fax. 068/44-403
REVOZ d.d.
Zagrebška 10, Novo mesto, tel. 068/21-770, fax. 068/22-927
SPC Alojz Vrtin
Kočevje 21, p. Črnomelj, tel./fax. 068/51-638
HRAST d.o.o. — HENIGMAN
Obrtniška ulica 2, 61331 Dolenja vas (pri Ribnici), tel.: 061/864-518 tel/fax-061/864-118
Belokranjci, ali nameravate odpreti trgovino s tehničnim blagom?
^ Trgujete ali bi trgovali z gradbenim materialom, elektromaterialom, materialom za centralno ogrevanje, vodovodnim materialom, izdelki črne ali barvaste metalurgije, ročnim in električnim ročnim orodjem, žičniki, vijaki in okovjem, sanitarno opremo, belo tehniko, malimi gospodinjskimi aparati, akustiko, izdelki za gospodinjstvo, svetili, izdelki za vrtnarjenje, kmetovanje, gozdarjenje ... ?
^ Imate že zgrajen lokal in nekaj osnovnega predznanja o trgovini in blagu ali pa imate že vpeljano trgovinsko dejavnost?
^ Bi želeli strokovno in materialno pomoč pri prvih korakih v trgovini s tehničnim blagom?
^ Bi sodelovali z zanesljivim dobaviteljem s širokim asortimentom tehničnih izdelkov in sodobnimi trgovinskimi storitvami v trgovini na debelo in drobno?
Potem se odločite za sodelovanje z enim največjih trgovinskih podjetij v Sloveniji.
^MERKUR
Pridružite se pridobiteljem franšizinga delniške družbe MERKUR.
Obiščite nas med tednom v poslovni stavbi Trgovine na debelo v Naklem
pri Kranju, Cesta na Okroglo 8, ali pokličite po telefonu 064 47-313 vodjo
službe za franšizing Zdenko GAŠPERIČ, ki vam bo dala vse potrebne
informacije. Odločite se tudi vi!
J
LADA
•	NA ZALOGI:
•	LADA SAMARA, CARAVAN
•	V PRODAJI ŽE NOVA LADA HIVA
•	UGODNI KREDIH
•	LEASING, STARO ZA NOVO
•	DARILO OB NAKUPU
POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL LADA
INFORMACIJE:
NOVO MESTO: ŠMIHEL5KA12, IEL: 068 341 48 J, KRŠKO: C. KRŠKIH ŽRTEV 70, IEL.: 0608 21 485 METLIKA: C. KV. BRIGADE 1, IEL: 068 58197
KO PRIČAKUJETE VEC, IZBERITE KVALITETNO PONUDBO !

Vibroser! Najprijetnejši način, da premagate utrujenost in bolečine, ne da bi karkoli počeli!
Vibroser je nov sodoben pripomoček, ki z rahlimi masažnim tresljaji in naravno toploto blagodejno sprošča napetosti v telesu, lajša bolečine, pomirja in pospešuje pretok limfe. Utrujene noge, boleč križ, živčno napetost in še mnoge druge težave olajša Vibroser že v nekaj minutah. Namestimo ga kakor nam najbolj prija, sprožimo pa že z rahlim pritiskom na njegovo površino, ko se, recimo, naslonimo nanj ali ga rahlo stisnemo k sebi ali celo nataknemo na noge.
Vibroser je lahko vedno pri roki: v avtu, na utrudljivih potovanjih,na delovnem mestu, v fotelju pred televizorjem - povsod in vedno, kadar smo potrebni sprostitve.
Privoščite si svojih 10 minut in premagajte utrujenost ter bolečine na najprijetnejši način, brez napora, pa tudi brez rizlka: po 15 dneh lahko nepoškodovan Vibroser vrnete, če vam ne ustreza, in vrnili vam bomo kupnino v celoti.
vib
O R I
roser.
G	I	N A L
e J o l i It a
Dodatna pojasnila in naročila po telefonu 061/ 1291-794, 1291-795 ali faksu 061/1291-796.
■ sle
linizite
ždite
KREATIVNI ?
VESELJE DO SKUPINSKEGA DELA?
PREIZKUSITI SVOJE STROKOVNO ZNANJE V NOVIH IZZIVIH?
STRUKTURA
delavnica forme & vsebine iz MIRNE PEČI
ODPIRA SVOJ PROSTOR NASLEDNJIM STROKOVNJAKOM:
(DIPLOMIRANEMU) INŽENIRJU GRADBENIŠTVA
IN
DIPLOMIRANEMU INŽENIRJU ARHITEKTURE
OSTALI POGOJI: VSAJ TRI LETA DELOVNIH IZKUŠENJ, STROKOVNI IZPIT, TRI MESEČNA POIZKUSNA DOBA. PREDNOST IMAJO STROKOVNJAKI S PODROČJA DOLENJSKE IN BELE KRAJINE.
VASE CENJENE PONUDBE Z OPISOM DOSEDANJEGA STROKOVNEGA DELA BOMO SPREJEMALI DO VKLJUČNO 21. MARCA LETOS NA NASLOV STRUKTURA D.O.O., SRANGA 34, 68216 MIRNA PEC. VSE, KI BOSTE IZPOLNJEVALI POGOJE BOMO POVABILI NA RAZGOVOR. DODATNE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA TELEFONU (061) 1403 1SS (JOŽE). VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI.
EMO
ETERNK
žf^osoc/n zn trse cnis /
l
NOVI In RABLJENI
(od sep. 92 dalje)
•	AVTOMOBILI
•	OSTALA OPREMA (BAGARJI, ROVKOPAČI,...)
•	OSTALA GOSTINSKA OPREMA in OPREMA ZA ORDINACIJE
ORION Ud,
EASIN
OBRESTNA
6,5% daUe
laši J
e
\
Naši zastopniki:'
Možnost reglitiicE: LJ, K K, KR, CE, NM
Vsem uradnim prodajalcem vozil ponujamo
1% provizije
od vrednosti vozila;
V primeru, ko poteka leasing za posamezne leasingojemalce preko našega podjetja.
Prušnikova 106, Šentvid tel.: 061/50-780, Faks: 061/51-064
PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA
Zdravje je bogastvo,
ki nima cene
Zdravljenje, ko je nuja, pa tudi pravočasna skrb za zdravje sta lahko precejšnje finančno breme. A odločitev o povrnitvi,
ohranitvi in krepitvi zdravja je sedaj lažja in bolj pri roki.
Doplačila zdravstvenih storitev pri Zavodu je doslej zavarovalo prek milijon dvesto tisoč zavarovancev. V letu 1995, ko posebej uveljavljamo kakovost, ponujamo še naslednja dodatna zavarovanja:
nadstaitdard A in B zobna protetika - celota
dnevna odškodnina pomoč na domu
zdraviliška zavarovanja vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje
Do 30. aprila 1995 velja poseben promocijski popust I0 %.
Zavarujemo bogastvo zdravja
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Obiščite nas v najbližji enoti Zavoda.
EMNENT d.o.o.
VOZILA
<B> HYunnm
•	ACCENT 1.3 S; 3V 17.500 DEM
•	ACCENT 1,3 LS; 5V 18.990 DEM
•	ACCENT 1,5 GLS; 4V22.500 DEM
•	GRACE (kombi) 25.600 DEM Pet let prodaje avtomobilov HYUNDAI V SLOVENIJI
•	LANTRA16 V že od 23.990.00 DEM Prodajna mesta:
Eminent, Dol. Kamence 61, 68000 Novo mesto, tel./fax: 068/323-902 • AVTOSA-LON HYUNDAI Kandijska 14, Novo mesto, tel.: 068/28-950
•	PE KRŠKO, CKŽ 51, Krško, tel.: 0608/22-950, pE Črnomelj, Belokranjska 16, tel.: 068/51-378.
TELEVIZIJA NOVO MESTO
Ica/lal
s Trdinovega vrha
na kanalu
vsak dan ob 19. in 21. url
NOVICE
•
vsak ponedeljek ob 18. uri
KALIMEROVIZIJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED
•
vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE
•
vsako soboto tedenski pregled
OD SOBOTE DO SOBOTE
in
mladinska oddaja MKC TV
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto Tel. 068/323-193 Mobitel: 0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP
—	Prevoz pokojnikov, tudi iz tujine
—	prodaja pogrebnega materiala
—	ureditev pokojnikov, tudi na domu
—	urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki
—	kompletne storitve pri pogrebih
—	storitve v zvezi z upepelitvijo
—	posredovanje vencev in cvetja
—	dekoracija poslovilnega prostora
—	izredno konkurenčne cene
Posebna ugodnost!
V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje so za vse zavarovance in upokojence kompletne pogrebne storitve brezplačne!
V SPOMIN
V SPOMIN
Pomlad v vinograd bo tvoj prišla in čakala, da prideš (i.
Sedla bo na rožna tla in zajokata, ker tebe ni.
10. marca 1995 bo minilo pet let, odkar nas je tragično zapustil dragi mož, ata in stari ata
JANEZ
MIHALIČ
z Rateža 44
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke ter se v mislih in besedah spomnite nanj.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
FRANČIŠKA ŠAŠEK
roj. Vovko
z Jugorja 11 pri Gabrju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno in pisno izrazili sožalje, vsem, ki ste pokojnici darovali cvetje, sveče in sv. maše ter jo pospremili na zadnji poti-Posebno se zahvaljujemo sodelavcem tovarne zdravil Krka-sek-tor Energetika, sosedom Ovničkovim in sosedom z Male Cika-ve. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem iz Gabrja za lepo zapete žalostinke. Lepa hvala tudi Anici Korasa za tako ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
♦
V 32. letu starosti nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi
SLAVKO
PATE
z Gor. Kamene 8, Novo mesto
Ob nenadni, boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili sožaje ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala družini Cesar, GD Kamence, podjetju Labod in TPV ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: Jožica, sin Aleš, hči Alenka, mama, sestri z družinami in ostalo sorodstvo
Gor. Kamence, 2. marca 1995
20
DOLENJSKI LIST
Št. K) (2378), 9. marca 1995
ZAHVALA
Vse življenje si garal,
za družino svojo vse si dal,
vendar izguba sina
bila za tebe je prehuda bolečina.
Niti zbogom nisi reke!
nili roke nam podal,
v globoki bolečini
mirno si zaspal.
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 63. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, svak, tast in dedek
ŽELJKO BORAK
ZAHVALA
Ob smrti naše mame
IVANKE ŠTRBENC
s Snečega Vrha
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so ji z dobrimi deli lajšali njeno skromno življenje. Hvala tudi duhovnikoma, pevcem in vsem ostalim, ki ste jo v velikem števiu pospremili k večnemu počitku.
Hčerke z družinami
ZAHVALA
Vse odhaja kakor liha reka, le spomini
zvesto spremljajo človeka.
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očija, ata, sina in brata
JOŽETA MAJERJA
iz Trebnjega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo g. dr. Žnideršiču in patronažni sestri ge. Mihevčevi za nego pokojnika. Hvala tudi govorniku g. Kotarju, kolektivu Trimo in PPM Ljubljana okolica. Vsem še enkrat hvala!
iz Velikega Gabra
jč žalostjo v srcu sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom.’ Prijate‘Jem 'n znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih v-1' a^, ’ nam ustno 'j1 pisno izrazili sožaje, pokojnemu daro-a 1 ... vcncev, cvetja in sveč ter ga v tako velikem številu po-sprem,11 na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Žlajpahovi iz ZD . ?Je' b^m sosedom Ceglarjevim in Žefranovim, sodelav-cem Metalke.Topniška Ljubljana, delavcem Avtoceste Grosup-ije, Mercator Trebnje ter Lorenci,d.o.o., iz Velikega Gabra, po-ž.mn t"1 tCli pevcem iz Šmihela za občutene žalostinke in g. nniv u U Zr eP° °Pr?yjen °bred. Vsem, ki ste nam v težkih trenj ir* f j' stran‘ in našega očeta in moža Željka, pred krat-pa tudi sina oz. brata Vilija, v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot, iskrena hvala.
Žalujoči: žena z otroki, brat in sestra, vnuki ter ostalo sorodstvo
Veliki Gaber, 3.3.1995
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v 78. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
MARIJA KOVAČIČ
iz Brezovega loga 1, Novo mesto
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni poklonili cvetje, sveče in nam na kakršenkoli način pomagali. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste pokojnico pospremili k večnemu počitku. Še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra, teta
MILENA
GIMPELJ
roj. Povše
Zdraviliški trg 17, Dolenjske Toplice
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste jo obiskovali in ji kakorkoli pomagali lajšati trpljenje v času njene bolezni, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Lepo se zahvaljujemo g. župniku za skrbno opravljen obred, govorniku Dragu Irtu za poslovilne besede ob preranem grobu, g. Okleščenu za pogrebne storitve ter pevcem za lepo zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 94. letu starosti je za vedno zaspala naša draga, nepozabna teta
MARIJA UDOVIČ
z Gor. Ponikev 9, Trebnje
Vsem, ki ste ji v življenju kakorkoli dobrega storili in jo pospremili k večnemu počitku, iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob tragični izgubi
JOŽETA KREVSA
iz Trebnjega
se iskreno zahvaljujemo lovcem LD Trebnje za organizacijo pogreba, gasilcem, ZSAM, pevskemu zboru, godbi iz Tržišča ter vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi Trebnje, 3. 3. 1995
V SPOMIN
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
Vekovečna dragih je bližina.
(Mita Kačič)
Mineva pet let, odkar je umrl naš ljubi ate
FRANC ŠKOF
iz Novega mesta
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga z nami spominjate in obiskujete njegov grob.
Žena Marija in otroka z družinama
X
* 0* ^
ZAHVALA
Delo, skrb, trpljenje -tvoje je bilo življenje.
Sedaj ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 46. letu starosti nas je nenadoma zapustil nepozabni mož, oči, sin in brat
STANKO-JOŽE NOVAK
Ul. herojev 9, Trebnje
sorodnTkrn° ^a*osJj° 'n bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo težiih OIT1; ^°sec*°,rn> prijateljem in znancem, ki ste nam v naj-darnv u*nUt ■'l sta*‘ °k s,ran>> natn izrazili sožalje, pokojnemu na mn ' cvetJC ln .sveče ter ga v tako velikem številu pospremili Trcbm°g0 pre,ram zadnji poti. Zahvaljujemo se podjetju Trimo Je, posebno Tinde, pevcem, g. župniku za opravljen obred. * . .	Vsem še enkrat hvala!
joči. /.tna Milena, hčerka Joži, mama, brat z družino in -----	ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V globoki žalosti smo se za vedno poslovili od naše najdražje
MILKE
PAVLIČ
iz Regerče vasi 13
Izražamo globoko hvaležnost vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov in osebju Pljučnega in Internega oddelka bolnice Novo mesto za vse, kar ste dobrega storili zanjo, ko ste ji lajšali težko bolezen. Posebno zahvalo izražamo gospodu župniku Cirilu za globoke in tople besede ob slovesu, pevcem pa se zahvaljujemo za lepo zapete žalostinke.
V imenu vsega sorodstva: sin Vili
ZAHVALA
Vsa leta si delal, pošteno živet, potem pa naenkrat hudo si zbolel.
Zdaj hiša je prazna, a tebe več ni, za vedno zatisni! si trudne oči.
Zdaj v zemlji počivaš ves tih in ubog, le sonce ti trosi žarke na grob.
V 82. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš oče, ded in praded
JOŽE JUNC
iz Sred. Grčevja 23
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in denar. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred.
V globoki žalosti: vsi njegovi
ZAHVALA
Veter me vabi( naj se poslovim.
Potrpežljiv, zelo potrpežljiv je kapitan moje ladje.
Veter veje in jadra plapolajo, celo krmilo prosi, naj ga usmerijo.
Vendar moj kapitan mirno čaka, da utihnem.
In ti moji mornarji, ki so poslušali zbor največjega morja,
so tudi mene potrpežljivo poslušali. Zdaj ne morejo več čakati.
Pripravljen sem. Zbogom vam in življenju, ki sem ga preživel med vami. Na pot...
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek in
tast
ALOJZ GORIČAR
^	iz Slivja pri Podbočju
tcr no bomo iskreno hvaležni vsem, ki ste ga v času krute bolezni in njegovega trpljenja obiskovali jvj mu vlivali upanje. Hvala zdravnikom in osebju Travmatološkega oddelka Splošne bolnišnice v Vo mesto za lajšanje bolečin, še posebej sestri Tini za potrpežljiv pristop. Zahvaljujemo se tudi star*1 s1°ro^n)kom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam iob strani, z nami sočustvovali, nam ustno in pisno izrazili sožalje ter darovali cvetje,sveče in sv. Se- Hvala tudi župniku za opravljen obred in vsem, ki ste našega ata spremili na njegovi zadnji
poti k večnemu miru. Hvala!
Žalujoči: njegovi z ljubeznijo v srcu

I
%
ZAHVALA
M
— fjr

Težko bo tistemu, ki bo ostal sam. ki bo ponoči tipal v prazno, pa ne bo našel ne drage roke ne ljubega obraza.
Samo velika bolečina bo takrat, samo silna praznota, ko se boš zavedel, da ni nobenega »nasvidenje« več.
(Jože Dular)
V 79. letu starosti je tiho za vedno zaspala naša dobra mama, stara mama, prababica, tašča in teta
ANA PROGAR
Progarjeva mama, roj. Pust
iz Mirne Peči
S hvaležnostjo v srcu se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom za nesebično pomoč v težkih trenut-kih slovesa, njenim iskrenim prijateljem, sorodnikom od blizu in daleč, znancem, našim sodelav-cent in mnogim prijateljem, pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste io množično pospremili k večnemu počitku, ji prinesli toliko cvetja in svečk, nam ustno in pisno izrazili
sožalje.
Žalujoči: hčere in sinovi z družinami
TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE
ITM	W!A§ gMOO&OA
tedenski koledar
Četrtek, 9. marca - Frančiška Petek, 10. marca - Viktor, 40 mučenikov Sobota, 11. marca - Krištof Nedelja, 12. marca - Gregor Ponedeljek, 13. marca - Kristina Torek, 14. marca - Matilda Sreda, 15. marca - Klemen
LUNINE MENE
9. marca ob 11.14 - prvi krajec
kino
BREŽICE: 9. in 10.3. (ob 18. uri) romantična komedija Ljubezen v troje. 9., 10. in 13.3. (ob 20. uri) ter 11. in 12.3. (ob 18. uri in 20.15) srhljivi film Fran-kenstein.
ČRNOMELJ: 10.3. (ob 20. uri) in II J. (ob 20. in 22. uri) ameriški erotični srhljivi film Intervju z vampirjem. 12.3.
čestitke
STAREMU ATU Jožetu Jelenu Čestitava za visoki jubilej. Vnuka Andreja in Aleš.
2059
DRAGI MAMI ZOFKI KERIN iz Vel. Mraševega želijo za njen 80. rojstni dan vse najboljše njeni otroci.	2180
kmetijski stroji
MOTOKULTIVATOR Mio standard Honda F620 Y,4.4 KW, s frezo, prodam. ® 44-289	2044
ŠAMONAKLADALNO PRIKOLICO za seno, malo rabljeno, 20 m3, poceni prodam. ® (061)815-233.	2070
KOMPRESOR, trifazni, 100 1, prodam za 500 DEM. Jože Plantan, Koroška vas 25 a. Novo mesto.	2073
ŽETVENO NAPRAVO za BCS, molzni stroj Impulsa in hrastovo kad, 600 1, prodam. S 73-297.	2076
TRAKTOR FERGUSON 35, prodam. Franc Bartolj, Dol. Lakovnice 7, Novo mesto. »43-641.	2085
AGRO TEHTNICO, do 200 kg, ter decimalne tehtnice, malo rabljene, prodam. «342-663 ali 21-216.	2101
MOTOKULTIVATOR Goldoni Labin progres, 8 KM, letnik 1987, prodam. ® 65-225.	2108
TRAKTORSKO KOSILNICO Gaspar-do, dvorezno, dobro ohranjeno, prodam. «78-117.	2110
TRAKTOR KRAMER, 18 KM, starejši letnik, obnovljen, prodam. Koželj, Loka, ® 42-656.	2111
SILOKOMBAJN SIP SK 80 S, dobro ohranjen, ugodno prodam. « 41-115.
(ob 20. uri) avstrijsko nemški film Afera Lucona.
KOSTANJEVICA: 11.3. (ob 18. in 20. uri) romantična komedija Ljubezen v troje. 12.3. (ob 18. in 20. uri) akcijski triler Divja reka.
KRŠKO: 10.3. (ob 20. uri) in 19.3. (ob 18. uri) ameriška ljubezenska drama Ethan Frome.
METLIKA: 10. in 11.3. (ob 20. uri) avstrijsko nemški film Afera Lucona.
12.3.	(ob 18. uri in 20.15) ameriška erotični srhljivi film Intervju z vampirjem.
NOVO MESTO: 9. in 15.3. (ob 16. in 18. uri), od 10. do 12.3. (ob 16. uri) pustolovski film Divja reka. 9. in 15.3. (ob 20. uri) ter od 10. do 12.3. (ob 18. in 20. uri) erotična drama Razkritje. 10. in
11.3.	(ob 22. uri) predpremiera drame Pred dežjem.
TREBNJE: 10. in 11.3. (ob 19. uri) ameriška romantična komedija Junior.
12.3.	(ob 18. uri) ameriška romantična komedija Ljubezen v troje.
HRIBOVSKO NAKLADALKO, motor za kosilnico BCS in terenski avto Aro prodam. Možna menjava. « (0608)82-597.
MOTORNO ŠKROPILNICO Turbine, nahrbtno, dobro ohranjeno, in motorno kolo Tomos, letnik 1972, vozen, prodam. «(0608)22-540.	2132
GREBEN in pogon kose za kosilnico Muta prodam. * (0608)43-081.	2137
NOV OBRAČALNIK, silokombajn Men-gele 290, pajek Fahr, 5 m, in traktor Volvo, 140 KM, prodam. S* 73-227.	2146
TRAKTOR URSUS C 335, letnik 1990, rodam. Drago Lundner, Radovlja 36, marješke Toplice.	2154
ŠAMONAKLADALNO prikolico, 25 m3, staro 7 let, prodam. ® (0608)87-004.
2165
SAMONAKLADALKO SIP, 30 m3, dobro ohranjeno, prodam. ® (0608)87-381.
2188
LAHKO krožno žago Vap, kosilnico Gorenje, bočno kosilnico za traktor Fiat in starinsko pohištvo prodam. ® (0608)82-387.	2196
CISTERNO CREINA, 27001, ter mulčar prodam. Slavko Škrbec, ČeŠča vas 22, Novo mesto.	2205
OBRAČALNIK za TV 19 prodam. ©47-728.	2220
TRAKTOR DEUTZ, na novo obnovljen, ugodno prodam. Jože Trunkelj, Podlisec 2, Dobrnič.	2238
TRAKTOR TORPEDO Adriatik 55 DT, pogon na vsa 4 kolesa, prodam ‘ZS* 49-516.
2251
KOSILNICO GORENJE Muta z grebe nom 1 m, malo rabljeno, in dele za Z 101 prodam. ® 42-527.	2286
BCS KOSILNICO, bencin - petrolej, 127 prodam. Mirko Verbič, K Roku 72, Novo mesto.	2290
NERABLJENO PRIKOLICO za moto-kultivator Gorenje prodam za 40 = ceneje. ® 64-333.	2298
film
• FRANKENSTEIN, med melodramo in grozljivko (Mary Shelley’s Frankenstein, ZDA, 128 minut, režija: Kenneth Branagh)
Pod imenom Frankenstein si večina ljudi zmotno predstavlja pošast, človeško kreaturo, v resnici pa je to le slaven priimek človeka, ki je Stvor ustvaril. Victor Frankenstein je pozabljen, za vedno pa je ostal slaven njegov “sin".
Frankensteinov Stvor in Drakula sta nedvomno najbolj poznana monstruma vseh časov. Obe fantazmi sta nastali v prejšnjem stoletju kot nenavadni literarni deli, zdaj, v 90-ih, pa je Hollywood iz njiju naredil visokoproračunski klasiki. Značilno za obe je vračanje k izvirnim predlogam, ker pa v Bram Stoker’s Drac-ula Francisa Forda Coppole mrgoli pravljičnih animacij, šteje novi Frankenstein kot trši, pravovemejši. Kako tudi ne bi ob dejstvu, da je Shelleyjeva v podnaslovu zapisala še Sodobni Prometej, ta pa po starogrški mitologiji velja kot bog, ki je iz gline zgnetel človeka po božji podobi, mu vdihnil življenje in dal pgenj. Za predrznost, za prevaro bogov, je
bil kruto kaznovan. V Shelleyjeve romanu iz 1816. najdemo identične prvine: čudovito zagnani Kenneth Branagh oziroma zdravnik in znanstvenik Victor prav tako iz nežive narave, iz mrtvih udov in s pomočjo električne energije strele (ogenj) ustvari živo bitje. V svojem hotenju po stvamištvu je prevaral.^Naravo in bil strašno kaznovan.
Najresnejši in morda edini večji očitek filmu je v Victorjevi razlagi motiva, zakaj tak cilj: “...da bi ljudje, ki se ljubijo, lahko za vedno ostali skupaj, "pravi. Dobro, umrla mu je mati, ampak on je vendar tudi znanstvenik. Toda tako stoji v knjigi in pika. Navdušenje pa velja dovršeni scenografiji, ki s strmo visokimi potezami nezavedno deluje kot napoved grozljivih dogodkov. Takšna je visoka dvorana z dolgimi, polžasto raztegnjenimi stopnicami v hiši Victorjevega očeta, visoko podstrešje, kjer je Victor eksperimentiral, visoki ingoli mestni zidovi, spiralasta predavalnica na fakulteti, svoje pa so gotovo prispevale tudi špičaste Alpe. Čisto enakovredna grozljivim občutjem ob dejanjih Stvora je njegova in pa Victorjeva tragičnost. Pomilovanja vreden je še posebno Stvor, v katerega očitno precej naporni maski (od 3 do 7 ur maskiranja za vsako snemanje) je kljub neverjetni ostudnosti ganil tankočutni, vedno nadarjeni Robert de Niro.
TOMAŽ BRATOŽ
DOLENJSKI LIST
IZDAJA TEIJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Ugan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Joliča Domil, Breda Dušič-Gomik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA: ob četnkih. Cena posamezne številke 120 tolarjev; naročnina za 1. polletje 3.000 tolarjev, celoletna naročnina 6.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odslotni popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, dmštva ipd. letnol 2.000 tolarjev; za tujino lemo 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: I cm za ekonomske oglase 1.900 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.S00 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.100 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed L000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev.
ŽIRO RAČUN številka 52100-603-30624. Devizni račun številka 52100-620-970-25731-128-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij323-610; mali oglasi in zahvale324-006; telefas (068)322-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
DROBILEC za koruzne stroke in zrnje ugodno prodam. ® (0608)79-471, zvečer.
2301
ZOBNIKE za pogon prvih koles (diferencial) za TV 18, stari tip, kupim. ® 45-459.	2310
kupim
HRASTOVO HLODOVINO odkupujemo. ® (061)218-595, zvečer.	766
BETONSKE REŠETKE za hlev, dolžine 3.30 m, kupim. ® 60-167.	2150
DIATONIČNO HARMONIKO C, F, B. kupim. « 85-745.	2193
HRASTOVO HLODOVINO odkupu-jemo. Dragovan, ® 58-068.	2z08
7 DNI starega telička kupim ® 40-049.
2228
TELE, staro do 4 tedne, kupim in ugodno prodam seno. ® 40-170.	2279
SUHE smrekove plohe kupim. ® 40-297.	2302
TELE - BIKCA, starega do 14 dni, kupim. ® 40-125.	2328
motorna vozila
GOLF JX D, letnik 1987, registriran do 9/95, prodam. ® 78-235.	2029
Z 850, letnik 1984, registrirano do 17.12.1995, prodam za 1100 DEM. ® 42-427.	2031
126 P, letnik 1990, registriran do 2/96, prodam. ® 85-027.	2033
Z 101 GTL, letnik 1986, belo, ličarsko obnovljeno, troje vrat, registrirano do 12/95, radio, nove gume, prodam. ® 321-475, Mesar.	2035
126 P 650 GL, letnik 10/88, rahlo ka-ramboliran, prodam. Anton Hočevar, Pri-mča vas 12, Zagradec.	2037
Z 750, tehnično pregledano, registrirano do 3/96, prodam za samo 48.000 SIT. ® 57-145.	2045
PON'Y EKSPRES, v nevoznem stanju, letnik 1981, za 100 DEM, ter certifikate v vrednosti 500.000 SIT za polovično ceno prodam. Anica Boršnar, Prelesje 29 a, Šentrupert.	2047
FAVORIT 135, letnik 1991, registriran do 4.3.1996, z dodatno opremo, zelo dobro ohranjen, prodam ® (061)864-038. 2054 APN 6 prodam. ® 78-136.	2055
PEUGEOT 309, letnik 12/86, el, prodam za 7300 DEM. Maverlen 6, Črnomelj.
2056
ŠOBE za man, tip motorja D 2538 MF ali D 2530 MF, prodam. ® (0608)31-744.
2057
126 P, letnik 1986, registriran do 1/96, prodam po ugodni ceni. ® 73-305.	2062
JUGO KORAL 55, letnik 1988, regis-trian do 11.1.1996, prodam. Cvetko Boja-nec, Gasilska pot 16, Uršna sela. 2067 MERCEDES 200 D, letnik 1979, registriran do 21.2.1996, prodam. ® 28-144.
2077
UNO 45, letnik 1990, prevoženih 50.400 km, registriran do 6/95, prodam. ® 26-177.
2078
JUGO 55, letnik 7/85, karamboliran, prodam. ® 47-165.	2088
TAVRIO, letnik 4/91, prevoženih 42.000 km. prodam po ugodni ceni. Martin Hočevar, Mačkovec 21, Novo mesto. 2090 R 5 CAMPUS, letnik 1992, registriran do 2/96, kovinske barve, prodam. ® 65-644.
Z-101/80, malo vožena, odlično ohranjena, neregistrirana, prodam. Tel. 068/57-646.
GOLF 1.6 bencinar, letnik 8/90, 85.000 km, 5 prestav, tonirana stekla, sončna streha, prodam. ® 42-325, po 17. uri. 2094 JUGO 45 AX, letnik 1988, prodam. ® 87-388.	2099
JUGO KORAL 55, letnik 1991, neka-ramboliran, garažiran, dobro ohranjen, po možnosti od prvega lastnika, kupim. ® (0608)70-434.	2100
VOLVO 740 D, letnik 1987, registriran za celo leto, ohranjen, prodam za 14.500 DEM. ® (0608)67-041.	2103
JUGO 45, letnik 1985, odlično ohranjen, prodam. ® (0608)75-740.	2107
Z 750, letnik 1985, v zelo dobrem stanju, in rabljen oljni gorilec prodam. ® (0608) 33-038.	2116
GOLF JX D, prva registracija 1989, 3V, temno sive kovinske barve, prodam. ® 324-235.	2127
Z 128. letnik 1983, registrirano do 7.11.1995, prodam. ® 78-035.	2130
Z 128, letnik 1984, dobro ohranjeno, prodam za 1000 DEM. ® 24-704.	2131
R 5 CAMPUS, star 3 leta, po možnosti od prvega lastnika, kupim. Mira Dančulo-viČ, Glavni trg 4, Novo mesto. 2135 OPEL SOLZA 1.3 S, rdeč, 5V, letnik 1989, nikoli karamboliran, prodam ali menjam za cenejši avto (do 3.000 DEM). ® 52-508.	2136
s	;	x
CLIO, letnik 93, RT oprema, rdeče barve, prodam za 15.000 DEM ali z doplačilom menjam za R 4. ® 068/ \27-497_________________________________J
AUDI 80, 2.0,16 V, letnik 90, črn metalik, l opremo prodam ali menjam. ® 068/ 25-115.
NISSAN SUNNY, 1,6/SLX, letnik 10/87, prodam. ® 068/45-312.
GOLF JX bistro, letnik 9/88, rdeče barve, odlično ohranjen, prodani. ® 51-752.
2138
PASSAT GL TD, letnik 1989, električna pomična streha, meglenke, radio in druga dodatna oprema, drugi lastnik, 87.000 km, prodam. Franc Pavlič, Male Brusnice 8, Brusnice.	2141
JUGO 45, letnik 1986, prodam. ® 83-702.	2148
R 4 GTL, letnik 1987, rdeče barve, prodam. Jože Primc, Koroška vas 26, Novo mesto.	2149
GOLF bencinar, letnik 1980, registriran do 26.2.1996, prodam ali menjam za jugo. ® 68-219.	2152
TAM 170 z dvigalom za prevoz lesa in traktor Bclt V 50, z vitlom, vse brezhibno, prodam. ® 42-231, zvečer.	2156
JUGO 45, letnik 1988, ugodno prodam. ® 43-588.	2159
RENAULT EXPRES 1.4, s šipami, letnik 1993, prodam za 17.000 DEM. ® 73-720, popoldan.	2161
LADO 1300, registrirano do l/96,starej-ši tip, prodam. ® 76-512.	2162
126 P, letnik 1985 in letnik 1988, prodam. ® 322-212.	2164
OPEL KADETT 1.4 S limuzina, letnik 1990, 78.000 km, temno sive kovinske barve, prodam za 14.600 DEM. ® 58-586, po 16. uri.	2167
PEUGEOT 405 GR, letnik 1988/89, zelo ohranjen, z veliko dodatne opreme, prodam ali menjam za cenejše vozilo. Vlado Dežmar, Seidlova 64, Novo mesto. 2168 APN 6 in golf, letnik 1990, bele barve, 4V, prodam ali menjam za starejši golf. Franci Šraj, Gor. Dule 9, Škocjan. 2173 R 18 TLJ, letnik 1984, temno modre barve, prva lastnica, 82.500 km, garažiran, lepo ohranjen, prodam. ® (068)67-667.	2177
KADETT 1.4 SOLZA, letnik 1990, 5V, bele barve, garažiran, prvi lastnik, prodam. 73 ^ 1-818	2181
JUGO 55, letnik 1988, registriran do 3/96, rdeč, prodam. ® 42-861.	2183
Z SKALA 55 poly, letnik 1991, ugodno prodam. * 76-486 ali 76-474.	2190
JUGO 45, letnik 12/86, registriran do 12/95, prodam za 1800 DEM. ® 85-038.
2194
R 18TLJ, letnik 1984, temno modre barve, prva lastnica, 82.500 km, garažiran, lepo ohranjen, prodam. ® 67-667.	2209
• JUGO 55, letnik 1988 in Z 101, letnik 1986, ugodno prodam. ® 42-432.	2210
CLIO RT, letnik 12/91,66.000 km, prodam. ® 28-789.	2214
JUGO KORAL 45, letnik 1988, registriran do 3/96, prodam. ® 87-225.	2219
OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1985, karavan, dodatno opremljen, registriran za celo leto, prodam za 6900 DEM. ® 25-119.
2225
R 4 GTL, letnik 12/86, registriran do 2/96, prodam. ® 25-444.	2229
Z 650 BD furgon, primeren za živila, letnik 1983, prodam. ® 52-667, zvečer, ali (0609)622-762, cel dan.	2232
Z 750, letnik 1984, registrirano do 10.5., in frajtonarico ugodno prodam. Ravbar, Vel. Cerovec 24 a. Novo mesto. 2233 JETTO JL, letnik 1981, registrirano do 8/95, nujno zaradi odhoda v tujino prodam za 2300 DEM. ® 58-524.	2248
CLIO 1.4 RT(S), letnik 3/93, 3V, ugodno prodam. ® 26-010, dopoldan, 25-206ali 323-235, zvečer.	2253
ASTRO 1.41, letnik 1992,42.000 km, belo, 3V, registrirano do 2/96, ugodno prodam ali menjam. ® 58-516 ali 58-229.
2258
WARTBURG, letnik 1987, registriran do 7/95, prodam za 1200 DEM ® (0608)75-405.	2259
CLIO RN, letnik 6/94, z vso dodatno opremo, prodam. ® 43-555.	2265
JETTO, letnik 1987, rdečo, prvi lastnik, lepo ohranjeno, nikoli karambolirano, prodam. ® 59-681.	2267
Z 101, letnik 1987, prodam. ® 45-217.
2268
PASSAT, TD, letnik 1989, srebrne barve, prodam. ® 73-332.	2269
GOLF, letnik 1990, bel, 4V, in APN 6, letnik 1988, prodam. Franc Šraj, Gor. Dole 9, Škocjan.	2271
Z 101 1.1 GX, letnik 1988, modre barve, prodam. ® (0608)33-674.	2272
KADETT 1.6 D, solza, letnik 1985, registriran do 8/95, 5V, prva barva, rdeč, prodam za 7800 DEM ® 60-546.	2273
JUGO 45, letnik 1984, 83.000 km, drugi lastnik, brezhiben, prodam za 1500 DEM. ® 81-475, popoldan.	2285
AUDI 80, TD. letnik 1990, prodam. ® 40-807.	2291
JUGO 45, letnik 1989, 70.000 km, prodam. ® 324-256, od petka do nedelje.
2297
MOTORNO KOLO APN 6, 5 prestav, prodam. ® (0608)75-412.	2299
JUGO KORAL 45, letnik 2/91, rdeče barve, prvi lastnik, garažiran, dodatna oprema, prodam za 4700 DEM. ® (061) 773-681.	2300
Z 101 GTL, letnik 12/83, prodam. Pavel Turk, Petelinjek 15, Novo mesto, ® 21-317.
2303
R 5 CAMPUS, zelene kovinske barve, letnik 1992, ugodno prodam ® 45-550.
2307
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno)
vsebina oglasa (do 15besed)
Ime in priimek:..........................................
Ulica in kr^j:...........................................
Pošla:...................................................
Naročniška številka:.......................... Podpis:
Datum:..............................
GOLF D, letnik 1990, prvi lastnik, prodam. Cvelbar, Zameško 19, Šentjernej.
2308
BMW 315, letnik 1983, in 126 P, letnik 1987, prodam. ® 51-862.	2312
CTX 80. letnik 1990, registriran do 29.8.1995, za 1600 DEM ter čeladi Bieffe in FM prodam. Aleš Slavič, Grm 17, Trebnje.
2313
PEUGEOT 405 GL, bele barve, letnik 9/91, registriran do 2/96, prevoženih 68.000 km, odlično ohranjen, prodam za 15.500 DEM. ® (061)854-635.	2316
ALFA ROMEO 33, letnik 5/90, lepo ohranjen, prodam. Jože Tršelič, Vihre 29, Leskovec.	2319
FORD ESCORT 1.4 CL, letnik 1986, rdeče barve, registriran do 6.6.1995, bencinar, servisiran, prodam ® 42-069.	2322
CITROEN AX 1.1 TRE, letnik 1988, na novo registriran, bele barve, prodam za 7100 DEM. ® (0608)32-069.	2324
BT 50 S, letnik 1991, sive kovinske barve, malo vožen, zelo dobro ohranjen, prodam za 1000 DEM. ® (0608)79-793.	2325
ZASTAVO JUGO 1.1 GX, letnik 1988, prodam. Cesar, Rdeči kal 8, Dobrnič.
2329
ZASTAVO 850, letnik 1985, rumene barve, 52.000 km, ugodno prodam. ® 43-748.	2330
PEUGEOT
SPC TERZIN
SERVISNO PRODAJNI CENTER
Prodaja vozil PEUGEOT Vozila na zalogi
•	Pooblaščeni servis
•	Ugodni kreditni pogoji, na 2 ali 4 leta, obrestna mera 15,5%
•	Možnost leasinga na 1,2, ali 3 leta
CENIK VOZIL PEUGEOT
•	P-106 XN/3 V 1,494,200,00 SIT
•	P-106 XT/3V1.41,877,900,00 SIT
•	P-306 XN/3V 1.4 1,829,000,00 SIT
•	P-306 XR/3V 1.4 2,018,900,00 SIT
•	P-306 XR/5V 1.4 2,148,000,00 SIT
•	P-306 SL/4V 1.4 1,950,000,00 SIT
•	P-306 SR/4V 1 4 2,196,000,00 SIT
•	P-405 GR 1.8 2,567,100,00 SIT
•	P-SR 2.0 3,507,000,00 SIT OBIŠČITE NAS V NAŠEM PRODAJNEM SALONU, PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN, ALI PA NAS POKLIČITE IN POGOVORILI SE BOMO O VSEH VAŠIH POTREBAH IN ŽELJAH.
NAŠA TELEFONSKA ŠTEVILKA JE (068) 44-533, NAŠ NASLOV JE OBRTNIŠKA ULICA 20, TREBNJE, ODLOČITE SE IN SE OGLASITE!
posest
V	ČRNOMLJU, k.o. Dobliče, prodam
neporaslo parcelo, 1604 m2, in v k.o. Maverlen 53601 m2 mešanega gozda. Pišite na naslov: Petra Benvenuti, Miklošičeva 36, Ljubljana!	662
V	OKOLICI Novega mesta prodam starejšo hišo (voda, elektrika v hiši ). ® 85-645.
2036
V	KOTU pri Semiču prodam parcelo,
600 m2, primerno za vinograd ali vikend. ® 68-155, zvečer.	2038
NA MALKOVCU prodam ali zamenjam star vinograd s hramom za parcelo v okolici Mirne. ® 47-344.	2041
KOLPA, Laze pri Dolu, gradbeno vikend parcelo, 1000 m2, klet (6 x 4), cesta, vodnjak, prodam. ® ()61 )800-561.	2050
TRAVNIK na Glinku pri Mirni, 29 a, prodam. Franc Zajc, Škarpa 3, Mokronog.
VINOGRAD z zidanico - brunarico in lopo - garažo, 845 m2, v Drči pri P*clc5B\ prodam najboljšemu ponudniku. ® (06°j
SONČNO zazidljivo parcelo za hišo ali vikend, ob gozdu v Vel. Mrašcvem, F0" dam. ® (063)452-583, od 18. do 20. ure.
2066
GOZDOVI v treh kompleksih, v skupni izmeri 10.22 ha, v k.o. Šentrupert, pod vasjo Ostrog m nad potokom Bistrica, naPr
VINOGRAD, 10 a, elektrika na parceli,v Bukovčah pri Dolžu, poceni prodam. Slavka Jcriček, Podgrad 33, Novo mesto.
V	ZAVR ATCU pri Studencu prodam njivo, 23 a, travnik, 13 a, gozd, 76 a, primerno za vikend, za 11.700 DEM. ® ()61 )858-407.
VINOGRAD v Bojniku z zidanico, vodovod, elektrika, parkirni prostor, prodam ali dam v dolgoročni zakup. ® 49-406, p® 20. uri.	2187
NA RATEŽU prodamo nedokončano^ šo,4. gradbena faza, na parceli 717 m2.» (0609)626-426, od 8. do 20. ure. 2191
VIKEND z vinogradom v Šmavru m okrasni kozolec, velikosti 2 x 1.2 m, Pr£ dam. ® 44-335.	2197
TRAVNIK v Straži v izmeri 15 a 80 rn2 prodam. ® 83-396.	220*
VINOGRAD, 10 a, z zidanico v Veterniku nad Boštanjem, ter suhe smrekove deske, debeline 20, 25 in 50 mm, prodam- f (0608)82-395.	2206
V	TRIBUČAH prodam po ugodni ccfl* več njiv, gozd ter hišo z vrtom. ® 60-158.
V	BOŠTANJU prodam starejšo hišo nj
parceli 4200 m2. Cena 30.000 DEM- » (061)482-059.	21Ig
NJIVO v Meniški vasi prodam. •
STANOVANJSKO HIŠO v Novem nj stu ali okolici kupim. ® 321-411.	2I4*.
, DVE NJIVI, 13 in 14 a, na Otovculg Črnomlju prodani. ® 52-852.
VIK
m.
*im.,,!/, malo vinograda in vrta, • bovcih pri Šentjerneju prodam. ® 42-43»-
V	BREŽICAH prodam nedograjeno str
novanjsko hišo (3 faza). ® (0608)62-8* zvečer.	^
LEPO DOMAČIJO na Trebelnem K ceni prodam. ® 45-448.	^
V	BLIŽINI ŠENTJERNEJA prodam/
ha njive. « 81-538.	2lS
POSESTVO, 6 ha, z novim pn>i'iv°“' njim objektom, 500 m3, in staro obnovljen*' hišo, 30 km iz Ljubljane v smeri Dolenji® • ugodno prodamo. ® (061)263-671, doPJg dan, ali (061)781-377, zvečer.
HIŠO z vrtom oddamo s predplačilo. ® 324-577.	^
VINOGRAD, 16 a, v Radoviči, prodj® « 85-659.	u\.
STAREJŠO HIŠO v Novem mestu PJ£ dam. ® (061)482-070, zvečer.	L ..
VINOGRAD, 450 trt prodam Pp ugodni ceni. Samo resni kupci naj kličejo ® 45-550.
prodam
ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje jj notranje, kompletno opremljene, pr(*2^ po ugodni ceni. Možna dostava in m°nvj|
Izvajam tudi vsa elektroinštalacijska ° ^
® (061)751-432.
NOV Tam Stadler, 35.000 kkal, m F*
bojlerjem za centralno kurjavo, proda01« 110.000 SIT. Alojz Lindič, Klenovi* 'g Škocjan.	1 «0
DRVA, avtosedež in plug prodanVj. 0.70 pa zamenjam za manjšo. ® 21-o^g
DIATONIČNI HARMONIKI. n>»"j*j
primerni za učenje, Be, Es, As, prod***1 -j 800 DEM/kom.. ® 25-278.	.
SENIK, primeren za ovčjo stajo 'n ^ denj ali pod, prodam. ® 64-159.	f-tve
VINO frankinja, kvalitetno z Dob* Gore, zelo poceni prodam. ® 52-462.
SEMENSKI KROMPIR sante prodajg ® 47-079, popoldan.	f n
3	T SENA, gumi voz, 13 col, rabu ’ kompresor, 601, v okvari, zelo ugodno dam. ® (0608)43-084.
TROJE notranjih vrat zelo PoCcn,£>46 dam. ® 24-979, zvečer.	" a
VEČ PRIKOLIC hlevskega gnoja KJl dam. ® 85-004.
4	T kvalitetnega sena prodam po ceni. Anton BRudar, Ivana Roba 55.
SKB BANKA D,D,
Devizna sredstva domačih in tujih fizični*1 oseb
Letna obrestna mera na devizna sredstva v °/°
	Na vpogled	Vezana od 31 do 90 dni	Vezana od 91 do do 1 leta	Vezana na 1 leto + 1 dan __
ATS	3,00	4.75	7,00	10,00
FRF	3,00	4,50	6,50	9,50
DEM	3,00	4,75	7,00	10,00
ITL	4,50	7,00	9,00	10,00
CHF	2,50	3,20	5,00	5,50
GBP	3,00	4,00	6,00	9,00
USD	2,00	3,00	3,50	4,00
OSTALE
VALUTE 2,00
Najmanjši znesek vezave je 500 DEM ali protivrednost v drugi valuti.
Obrestna mera za vezave do 1 leta in 1 dan je fiksna, za vezave nad 1 leto in 1 dan je spremenljiva.
Pri vezavi zneska nad 20.000 DEM oziroma njegove protivrednosti v drugi valuti, se obrestni meri prišteje odstotne točke glede na višino vezanega zneska:
—	nad	20.000 do 50.000 DEM	0,10	odstotne	točke
—	nad	50.000 do 100.000 DEM	0,15	odstotne	točke
—	nad	100.000 DEM	0,25	odstotne	točke
Podrobnejše informacije dobite v vseh enotah PE Novo mesto, telefon 068-323-895 in PE Kočevje 061-855-222.

I
«je^fpr^^SViT0*e(^)I|fI,8T
ogr°ctaEovVCf,! Prt*lam manjšo količino m, »Sina Inn ’farmsko Pletivo, bale po 50 KRAvte*«06')8"^!.	2052
m. višina innC’farmsko P>«tivo, ba.> K„ „„
»S:,*'0?""-*	2061
3\Pdtifi^naWZPr°dam*™
“Mo kosilnico Sip 165 proSIm! »40I005"
vra0^!" noVa okna- balkonska ta Hermopan) in notranja vrački®6 kot v	Tel.
Nltefe*48-547-	2072
U8LOVCP Pamd * “-672StarC '° ,Cd2075
stftir“s-s
654OTROŠKO HOJICO prodam ® 24-
S"
0 P^ *	m rdCČC ,Cr bcl2°^
Satu .to Jtr 77?» 	2086
jc.	'-'.um, riesivica v, urosup-
*ra«"<J)2T-5C12°VO k°lje “ nio1 PFO<2097
('•uuaiu. ■
la noo DEM ,STRO'f KH "940’ enoredni, DEM nroH M 'lva?lni aParaI C02 za 800 M prodam * 51-151, dopoldan.
(je tfr'v:i7 OSTREŠJE, krožne brane, ko-752	3 ter vozno kobilo prodam. * 43-
t 45-543	’	—JV—, f* w«»u.
sena0*^1^?00*191 3 tonc kvalitetnega 350 k oL77'	2114
ugodno . j ' nlontc in kvalitetno seno
KRA\Ptr<'damk* 76-489'	2118
Rd'ii Kal 7PsiZnb,1vr'dprodam' Ciril Markelb
3$S5šH*js
'n in m a VOLIČINO kvalitetnega sena Vm^PJ-odam.* 65-624.	2122
1 ja! *	vsch vrst sadnega drev-
* (0608)21-761, od 9. do 15.30 ure.
novLoE7„NE ln Zlmske 8umc za R Blkra»nje Prodam- * 20-529. i.. n l\LA. težkega cca 200 k v nr
2124
R 4 in tropi-
»Q
Blkrainje Prodam- * 20-529.	2125
že Bruto ,’.,?žkega cca 200 kg, prodam. Jo-Nn'5. Vrhovo 10, Mirna Peč.	2128
cm T želczna 8ara2na vrata, 200 x 220 MP|^am* 73-293’Pl>l5-nri.	2129
60 ™r*” za mletje žita na kamne, premer ern, ugodno prodam. * (0608)34-671 „„_________ 2i:
2133
KROMPIR sante za seme, tretje repro-
rŠCf* 48-506-	2134
duk - K sante z“_______
no«D^E?4t8m5o“itorJem,d,sk7
*	23-974etn° Cn0t° tcr i°/st‘ckl prodam.
I oo£N° EET,° starcga foksterierja iz fegU ^uucmh staršev ugodno prodam. ® 52-
dra^LEZNI, 84mi voz. vinogradnišUsb I Zr0wnOV10,kni’l40x 120cmin 180x 140, to°iPr0^am'*M-123-	2144
Casio nov°d’ rablJ'n. 1 lc,°. shynthcsizcr Pin, pa krmV‘n0gra« 1" ni'vo prodam' ku-KKvne,vv?ja5lJ,c * 43-820.	2145
friziica :n s teletom, 10 dni starega
*	44.301 mo /ni stroj Virovitica prodam.
PSirip .v	2147
v°lčjak nAdtaZC 3 mesecc’ 5ko,sk' ovčar -
telefon™vc*<0608)33-128- 2151
ro4i1lcui EE BOROVN'CE, 3 - letne!
i
4Tkvalb,.n 86a'	2158
Prodam * 77 7 mSCna m k°slanjcvo kolje
; •..sui'5ter^.«„J,„,2"
I r'njeRniSdTr?aVDtOD'450 '•in Štedilnik G™ KORUZoP Prodam * 28-266.
' Pr°dam. Jorda7rRtinabvr4V,°šhk™tVin0
Kdaw» 	2175
DRVA na dv°rišču prodam v 42-47T
7tAKnNiDitr>.	71 kg
'“u Proaam. ® 42-473. Prodin,°*2K50'"‘»roško posteljo ugodno
nb«KBSte,SSss:
KVAI	710"»
— Kw„aiucilU. W4.M>1K
inVbnk‘oTviid E b“kov' brikcte za kurjač ■"J- * 52-979 Padke v Paleti ugodno pro-
aja vas iqNA Prodam. Anton Zagorc, Zdi
"ia Vas,lo‘.,A prodarn. Anton Zagorc, ?!di-
?> in 3c^,ri"lci; RCA 37, posnemalnik °V&Prodam, »7^'""° za v*
(St Prodam • ■k «,,'™1 za vlno, vse £h^mcljska f k"' prodam Jože Pavlo-
nerahVERLOckAp0F/pTV'^ 2203 z garaneb"^"8"^'
harmoniko Mekii!
JV * 60-383 ES' AS' prodam 'a 1650
'Em ICk°m, B,
v jazbez'383-
dovi:?««i. ^fčnih «tk?dlakc'črni:' ”ia'
Prodam'ia(r^7a2k';Zr°-
1 S'i&SdaSM-ne kri,r-8 ■val"2<;'
Ko^)6.	ADKE poceni prodam.
^ ^ p^mJEEp KOUS in sohe za vm“ <0 k ^ ("61 )666-064 ali (0608)87-
^ '^rcsvmMc mas,, prodam”4 ^ 2:

MESO od krave, polovico ali celo, prodam. * 45-039.	2237
11 M3 bukovih metrov prodam. * 87-396.	2240
OPAŽ, 590 SIT z dostavo, smrekov, suh, 1. klase, prodam. * (063)451-082.	2241
PRAŠIČA za zakol, brejo kravo sivko, puhalnik, silokombajn in umetni kamen za oblaganje prodam. * 73-286.	2242
SENO in otavo, 11 t, prodam. * (061)803-702.	2243
SPALNICO prodam po zelo ugodni ceni. Marija Kavčič, Družinska vas 56, Šmarješke Toplice.	2244
AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, do 500 kg, domače izdelave, in 5 t sena prodam. Stanislav Udovč, Črmošnjice 55, Stopiče.	2245
SEMENSKI KROMPIR dezire in alster ter krompir za krmo prodam. * (064)41-169.	2256
GUMI VOZ, 16 col, in dobro domače žganje prodam. ® 78-147.	2257
BIKCA FRIZIJCA, starega 10 tednov, prodam. * 85-922.	2260
KRAVO SIVKO, hlevski gnoj, koruznjak in mlin za jabolka prodam. * 65-004.
2261
CHICCO AVTOSEDEŽ, star 1 leto, ma lo rabljen, H zapenjanje, 3 pozicije, atest, prodam. * 78-242, popoldan. 2263 SINTHESYZERJA KORG DS 8 in Roland U 20, s kovčkoma in stojalom prodam. * 22-420, popoldan.	2264
BUKOVA DRVA in 10 AŽ panjev s čebe-lami prodam. * 43-847.	2270
SENO, večjo količino, žganje ter cisterno za olje, 17001, novo, prodam. * 60-716, zvečer.	2274
OTROŠKI VOZIČEK prodam. * 47-830.	2277
TELIČKA, starega 8 tednov, in večjo ko-ličino sena prodam. * 85-684.	2278
KRAVO za zakol prodam ali menjam za brejo telico. * 76-195.	2282
VARILNI APARAT, avtogenski, z jeklenkami in vozičkom, varilni aparat C02 Iskra Mig mag 160, aparat za točkasto var-
jenje (punkt aparat) in ventilatorje s plino-tesnim motorjem prodam. * 22-13 j, Ko-
---- v., -T, OIVUV,J<lII.
KROMPlR	2175
>dani. Joži*	santc jP romana
^ - S06.^037agOfc5-WidDr' -NA prodam po 9 SIT/kg. 1_
2182
2224 n. * 2226
šak.
2284
KRAVO za zakol ali nadaljnjo rejo pr< dam. Slak, Mali Vrh 6, Mirna Peč. 2287
SUHE smrekove plohe (8 cm), prodam. ■wt 78-056.	2288
BRIKETE za kurjavo po posezonski ceni prodam. * 83-124.	2289
PEČ za peko odojkov prodam. * (0609)622-268.	2292
SEMENSKI KROMPIR prodam. Do stava na dom v soboto, ll.3. Eržen, 9 (064)312-056.	2293
NEMŠKE OOVČARJE, stare 2 meseca, z odličnim rodovnikom, prodam. * 43-872.	2294
ZAMRZOVALNO OMARO, 5 predalov, staro 2 leti, prodam za 35.000 SIT. * 47-648, od ponedeljka do petka. 2295 FITNESS OPREMO za celotno vadbo, hišno, novo, prodam. * 45-358.	2296
FANTOVSKO OBLEKO drap barve, št 13, primerno za birmo, ugodno prodam. Marija Starič, Vinja vas 43, Novo mesto.
BUKOVA ter gabrova drva prodam po ugodni ceni. * 84-113.	2309
KOZO prodam za 150 DEM. * 51-592.
2311
MLADO KRAVO, drugič brejo 7 mesecev, prodam. * 49-280.	2315
15 M bukovih drv prodam, kupim pa telička, starega 1 teden. * 65-434.	2317
INDUSTRIJSKE šivalne stroje, masivne stole (bor) in rdeče vino prodam. * (0608)32-748, zvečer.	2320
BREJO KOBILO, dvoosno prikolico in grablje Sonce ugodno prodam. * (0608)78-266.	2321
BRONHITIS OTROK, odraslih, astmo in prehlad odpravite z inhalacijo jelkinega
eteričnega olja. Uporabno tudi za kopeli in savne. « (061 )264-900.	2323
razno
VEDNO VEČ GRADITELJEV sc odloča za strojne omete. Razmislite tudi vi! Zahtevajte prospekt! ® (062)724-707, od 8. do 15. ure.	1903
STROJNE OMETE izdelujemo v Slove-
niji 15 let. Letos jih bomo izdelali 100.000 m2. Lahko tudi vam! »(062)724-123, c
r (062)724-123, od 8. do 15. ure.	1904
OMETI IN FASADE Baumit Styrian. * (062)724-123, od 8. do 15. ure. 1905 FOTOGRAF CVETKO TRAMTE, Breš ka vas 3, Šentjernej, obveščam, da imam telefon (068)81-596 ter da jc vsak dan od 21. do 5.40 ure izključen. Kličite zjutraj ali zvečer!	2026
PREVOZE TOVORA, oseb, selitve in vleko prikolic doma in v tujini opravljamo zelo ugodno. » 49-226.	2058
IZOLIRAMO vam cevi centralnega ogrevanja. 30% manjša poraba goriva, plačilo na več čekov! * 324-435.	2105
KERAMIČARSTVO, polaganje kamna, keramike in vsa zaključna dela v gradbeništvu opravljam. Jože Ribič, Podturn 5, Trebelno.	2113
MIZARSKI SERVIS. Popravljamo okna, vrata, vrata kuhinjskih omaric, mize, stole, pulte in predale. ® 20-571, od 21. do 22. ure.	2202
LOKAL v centru Trebnjega oddam. ® 44-604.	2227
2217
službo dobi
KV NATAKARICO. Slovenko, mlajšo, zaposli gostilna v Ljubljani * (061)373-396.	1918
MLAJŠO OSEBO s srednješolsko ali višjo izobrazba m / aktivnim znanjem nemškega jezika zaposlimo za delo v pisarni. * 321-308 ali 324-556.	2027
TRGOVINA TEJKA, Trebnje, redno zaposli trgovko s 3 - mesečnim poskusnim delom ® 45-711.	2065
ZA PRIDNE dober zaslužek! Če imate avto in proste popoldneve, pokličite ® (066)74-163! Prednost: Metlika, Črnomelj in Kočevje.	2081
ZIDARJA zaposlim. ® 41-048 .	2096
MIZARJA, lahko pripravnik, takoj zaposlim. Mizarstvo Bojan Miklič, Trg 38, Mirna Peč, ® 78-122 ali 47-226.	2155
NATAKARICO v bistroju v Novem mestu redno ali honorarno zaposlim. ® 28-504 ali 22-208.	2169
REDNO ZAPOSLIM natakarico. M & M caffe bar, Šegova 6, Novo mesto ali na ® (0609)621-890.	2171
DELO NA TERENU, honorarno, nudimo. Odlična provizija! ® 322-333, Agencija Vseved.	2186
PRODAJALKE za prodajo tekstilnih izdelkov, javite se na ® (0609)625-246.
2199
DEKLE ali gostinko redno ali honorarno zapsolimo za delo v okrepčevalnici. Nudimo hrano, stanovanje in dober OD. ® 52-530.	2213
KUHARJA, natakarje in natakarice za delo v restavraciji ali v lokalu iščemo. ® 44-900, popoldan.	2231
DEKLE in fanta v okrepčevalnici, lahko pripravnika, zaposlimo. Dober OD. * 65-194.	2234
NOVO MESTO - za honorarno delo, prodajo ter svetovanje pri nakupu nakita in ur, iščemo izredno urejeno, komunikativno osebo z najmanj srednješolsko izobrazbo, staro 25 do 40 let. Možnost zaposlitve za nedoločen čas! Pisne ponudbe s telefonsko številko čimprej pošljite na šifro: »RESNO!«	2252
BIFE Pri kostanju, Prečna 13, takoj zaposli mlado točajko za delo v bifeju v dopoldanskem času. ® 78-053, popoldan.
2255
službo isce
stanovanja
KOKER ŠPANJELE, črne ali zlatorjave, čistokrvne, z rodovnikom, cepljene, odličnih staršev, prodam. * 42-436.	2326
PRODAM KIOSK 1GM. * 28-790.
Krškem, s CK, telefonom in KATV, prodam. * 43-513, zvečer.	2200
MLADA DRUŽINA najame stanovanje v Črnomlju, po možnosti opremljeno. ® (061)329-222.	2218
NOVO enosobno stanovanjc, 37 m2, v Ul. Slavka Gruma, v pritličju, prodam. ® 73-459 ali 23-687.	2306
UREJENA mirna samska ženska srednjih let najame garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu. Cenjene ponudbe sprejemamo na ® 28-650 po 19. uri.
obvestila
Z VZREJO južnoameriških činčil do so-žka
lidnega zaslužka! Prodajamo družine na obroke, garantiramo odkup živali. ® (062)778-123	2230
ZA 4 LETA brezplačno oddamo poslovne prostore v Krškem, potrebne adaptacije. «(0608)21-265.	2239
TRGOVINA PRESTIGE, Glavni trg 14, bo z 9.6.1995 prenehala z obratovanjem. Marjan Mežan, Krožna pot 7, Otočec.
2247
BISTRO JAKA, Janez Jcralič, Mlinarska pol 13, Novo mesto, obvešča stranke, da smo s 1.3.1995 prenehali z delovanjem.
2276
OPRAVLJAM vsa knjigovodska dela /a obrtnike in mala podjetja. Šifra: *<UGOD-NO<«.	2281
HORTING vam nudi strokovno pomoč pri ureditvi sadnega ali okrasnega vrta ® 24-433.	2304
NOVA OKNA v stare okvirje po novem sistemu izvaja Montles Božičnik, Sevnica, ® (0608)82-945.	2327
Ijnjo rejo, prodajamo. Zalog 17, Zdravje,
21 -279 ali 84-394, popoldan.	2254
BELE PIŠČANCE za nadaljnjo rejo
preklici
ZS
Avto
izpušne cevi
tel. (068) 322-643, 322-278
ROHR-BLITZ
kd.o.o-i
člSČCMJC VSCH VRST H HI MIH IN KANALIZACIJSKIH CBV1 KANAL TV PMEOLEOI SESANJI IN ClIČENJE POO VOONUM PRITISKOM
«H LOVILCEV
sinu«
ČISTIMO

_:0608/41 616, 81 955 )EZURSTVO:22 050
BAR BOTER, Novo mesto, išče gostinko i delo v strežbi. « 323-390 ali v lokalu.
2262
REDNO ZAPOSLITEV dobi natakarica, stara 20 do 30 let, za delo za šankom in v strežbi. Nedelje in prazniki prosti. « (061)448-036.	2280
ŠOFERJE in šoferke za razvoz pizz z našim ali lastnim prevozom iščemo.« 24-415 ali osebno v Halo alo na Drski.	2283
KAMNOSEŠTVO INTERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, S.p. Lokve 5/c 68340 ČRNOMELJ
Po najugodnejših cenah vam izdelamo in brezplačno dostavimo izdelke iz marmorja in granita. Na zalogi 25 različnih barvnih odtenkov in debelin.
Možnost plačila na obroke.
Informacije na tel. (068) 52-492.
PRIMERNO ZAPOSLITEV za 2 meseca iščem. Po poklicu sem elektrotehnik. » 28-546.	2093
ZAPOSLITEV kot administartorka iščem. Imam izkušnje pri delu z računalnikom. « 73-209.	2215
SPREJMEM delo na domu (sestavljanje, pakiranje). « 21-022.	2246
V	METLIKI, Kidričevo naselje 5, pro-
dam podstrešno garsonjero z opremo, 23.47 m2, za 28.000 DEM. » 60-65$, do 14. ure, Miro, ali 58-384.	2040
V	TREBNJEM oddam v najem enosob-
no stanovanje. Pogoj: predplačilo. * 46-510.	2053
ENOSOBNO družbeno stanovanje zamenjam za dvo - ali trisobno stanovanje v Sevnici. « (0608)81-456.	2069
PAR SREDNJIH LET išče v Novem mestu dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem. » 22-887, popoldan ali zvečer.
2080
TRIINPOLSOBNO STANOVANJE na
Šegovi v Novem mestu prodam najboljšemu ponudniku. * 28-310, po 19. uri.
2109
DVOSOBNO STANOVANJE, 55 m2, na Ljubljanski cesti, prodam. « 28-907, od 6. do 9. ure.	2139
DVOSOBNO STANOVANJE, 60 m2, CK, telefon, souporaba garaž, prodam ali menjam za starejšo hišo z doplačilom. « 20-405.	2176
DVOSOBNO STANOVANJE, 46 m2, v
AVTOHIŠA
Servisno prodajni center Ločna 48,
68000 Novo mesto
—	prodaja vozil RENADLr
—	menjava staro za novo
—	odkupi rabljenih vozil
ob nakupu novega vozila CLIO si izberete darilo v vrednosti 35.000 SIT
NOVO
UGODNI KREDITI obresti že od R+12,5°o
NAJUGODNEJŠI LEASING V SLOVENIJI
polog 25%, 30%, 40% 50% odplačilo na 2, 3, 4 ali 5 let
Informacije (068) 324-533
NAROČILA za enodnevne in večje piščance sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, «42-524.	686
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste c
Ekteam, d.o.o. Ljubljana 61113 Slovenčeva 23
Tel.: 061/1685201
1684301
fax 1686021
Nudimo zaposlitev KOMERCIALNEMU PREDSTAVNIKU, veščemu prodaje reklamnih in promocijskih artiklov
jgr poslovnih daril.
e želite biti stimulirani od vaših sposobnosti v prodaji
in če ste kreativni pri poslu,
M M .M.	_ _ _ .	• .	I	■
slov do
e piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Šcnovo, Mio Gunjilac, «(0608)79-375.
ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. « 44-662.	770
NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, stare 3 in pol in 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, « (068)5z-806, Gostilna Cetin,
se javite na zgornji naslov do’ 25. marca 1995: Skupna naložba — Vaš uspeh — Naš uspeh — Vaše zadovoljstvo^
nomclj, ® (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova. ® (0608)67-578, in Anita Janežič. SlepSck 9, Mokronog, ® (068)49-567.	800
9 TEDNOV stare rjave jarčke, cepljene, so v prodaji vsak dan v Šmarjcti 15, W 73-058.	2163
KOKOŠI NESNICE. za zakol ali nada-
prodamo po ugodni ceni. Anita Janežič, SlcpSek 9, Mokronog, ® 49-567.	2318
KIOSK-prodaja na drobno, Petrič Bar-nintir s.p., z 20. 6. 1995, preneha delovati.
Krivljenje, kovanje železa, segrevanje do tališča, trdo lotanje z medenino, varjenje aluminija, odvijanje zarjavelih matic na najbolj navadnem varilnem transiormator-ju — vse to lahko delate z električnim gorilnikom R-50! Cena samo 7.500 SIT. NAVODILO ZA UPORABO priloženo. Naročila in intorma-cije: 063/701-345,063/701-221, KOČEVAR & THERMO-TRON, d.o.o., Ločica 65 D, POLZELA 63313.
OPOZARJAM MIRKA KUHARJA iz
Križa, naj takoj preneha izrekati žaljive in lažne besede proti Mariji Kermc -Jene iz Križa 52, Tržišče, sicer ga bom sodno pre- . ganjala.	2166
ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. »(061)57-18-75.
Kmetovalci, serviserji: Trgovina Klasje vam po zelo ugodnih cenah nudi rezervne dele za traktorje Zetor, IMT, Univerzal, Ursus, Tomo Vinkovič. Nudimo vam vse tipe akumulatorjev Vesna, popravilo vseh tipov traktorjev (tudi na vašem domu). Rezervne dele vam pošljemo po pošti!
Klasje, Cesta na Klanec 9, Kranj, tel.: 064/331-375
Kambič Laboratorijska oprema
vabi k sodelovanju
— mlajšega dipl. inž. strojništva za delo na razvojnem področju
Poleg končane visoke šole je zaželeno znanje enega tujega jezika in AVTOCAD-a.
Delovno razmerje smo z ustreznim kandidatom pripravljeni skleniti za nedoločen čas, s polnim delovnim časom ter trimesečnim poskusnim delom.
Vabljeni na razgovor.
Pisne prijave z dokazili pošljite na naslov:
Kambič — Laboratorijska oprema Semič 40 68333 SEMIČ tel.: 67-006 fax. 67-008

NOVI TRG (vhod v garažna prostore) Komisijsko prodalo rabljsnlh rezervnih delov za Zastavo, Goti, Renault. Na zalogi novi deli: stekla, blatniki, pokrovi motorja, luči za Jugo, Goli, Renault 4, R 5. Rezervni deli za TOMOS.
.Brezplačno vam zamenjamo pri nas kupljeno blago — hladilno tekočino, olje, filtre, svečke, montažo avto gum. Teleton: 068/24-616 Mobitel: 0609/618-529
AGENCIJA
♦VSEVED*
Naj bo tivljenje pnjetnej.
GRADBENI MATERIAL:
1.	CEMENT:	547,00	—
582.00	SIT
2.	DESKE 2,5 CM: 20.000,00 SIT/kubik = 250 DEM
3.	APNO: 434,00 — 485,00
SIT
4.	BETON: 10.000,00 SIT/kubik (dostava všteta)
5.	OPEKA 25 CM:
—	kvadri betonski od
75.00	—90,00 SIT/kos
—	opečna-modularnaod
50.00	—60,00 SIT/kos
6.	DIMNIK:	3.900,00	—
4.700.00	SIT
7.	IZOLACIJA:
—	izotekt od 2.202,00 —
3.999.00	SIT
—	izoterm od 2.500,00 —
2.700.00	SIT
v
Vsi, ki nudite ali iščete zaposlitev, kličite (068) 322-333, 323-222.
GRAVERSTVO IN PASARSTV0 NEŽKA STANIŠA
DOL. TEŽKA VODA 36 68000 Novo mesto tel.: 068/43-770
Nudimo vam vsa graverska in pasarska dela pokali, napisne reklamne table, štampiljke, vse vrste rozet, Cu lijaki za pretok vina, Ms cvetlični lončki, Ms križi in svečniki, bron tolkala (levi za vhodna vrata), peskanje kovin, Cu kotlički za kuhanje v naravi, Ms stojala za dežnike.
Se priporočamo!
ZLATARNA CELJE ZLATARNA AURA
Prešernov trg tel. 22-949 Novo mesto
Vas vabi na DNEVE NAKITA
14. in 15. marca. Strokovnjaki Zlatarne Celje Vam bodo brezplačno očistili nakit. Obisk v zlatarni boste lahko izkoristili za ugoden nakup nakita Zlatarne Celje z 20 do 50% popustom. Tudi cene nakita drugih proizvajalcev so zelo ugodne. Prepričajte se sami.
Veselimo se Vašega obiska.
LEKAN, d.o.o.
Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo:
hiše: v Novem mestu, Otočcu, Osojniku pri Semiču, Občicah, Stopičah, Vinjem vrhu, Metliki Žužemberku, Rebri, Trebnjem Dol. Podborštu, Selih pri Šentjer neju, Šmarjeti, Smolenji vasi, Kr škem, Brestanici — na Sutni, Dol Boštanju, Raki, Bučki, Šentjanžu Podborštu pri Šentjanžu, Breži cah, Črnomlju, Gorenju pri Ko čevju, Stopah pri Vel. Laščah, Ka lu pri Šentvidu pri Stični, Zaplazu Zdolah pri Krškem, Telče na Kri žu, Mokronogu, Krškem, Mirni Peči, Senovem, Krškem; stanovanja: v Novem mestu, Straži, Žužemberku, Uršnih selih, Krškem, Ljubljani;
lokale: v Črnomlju, Krškem, Mirni, Novem mestu; poslovne prostore: v Novem mestu, Mokronogu, Krškem, Straži ^ri
Novem mestu, Trebnjem in nomlju;
vikende: v Semiču, Tanči Gori, Starem Ljubnu, Zagradu pri Škocjanu, Mavrlenu, Gačah, Vinjem vrhu, Šentjurski gori, Gornjem Zabu-kovju pri Trebelnem, Gorenjski gori pri Mirni, Talčjem vrhu, Zaplazu, Debencu, Straži; parcele za gradnjo: v Mirni Peči, Trebnjem, Gornji Nemški vasi, Hrušici, Vrhu nad Šentrupertom, Stari vasi pri Brežicah, Brusnicah, Mihovcu pri Podgradu, Semiču in Straži za vikende, Dol. Suhadolu, Zagradski gori pri Škocjanu z že začeto gradnjo, Mihovo pri Šentjerneju;
v najem oddamo: lokale in pisarne v Novem mestu, Krškem, Metliki;
Tel/fax 068/322-282 tel. 068/342-470, od 8. do 19. ure
J
ffr AGRO d.o.o.
Novo mesto
Prodajalna »SEJALEC« Rozmanova ulica 3 Tel.: 24-132
vam nudi:
—	vrtno orodje GARDENA in sistem za zalivanje vrta
—	veliko izbiro vrtnih semen - čebulček in česen
—	gomoljnice in čebulnice spomladanskih rož: lilije, dahlie, cane, calle, gladiole...
—	cvetlične lončke in korita
—	SEMENSKO KORUZO
—	motorne žage, vrtne kosilnice in nahrbtne kosilnice ALPINA
—	hrano in opremo za pse, muce, hrčke, morske prašičke, akvarijske ribe in želve
»KMETIJSKA APOTEKA« Kastelčeva ulica 3 tel.: 322-560
Specializirana prodajalna zaščitnih sredstev za varstvo rastlin, škropilnic in škropilne tehnike
ZELO UGODNO
Antracol 1 kg 1.000 SIT — 10 kg 9.200 SIT
Dithane 1 kg 900 SIT — 10 kg 8.100 SIT
V SOBOTO, 11. 3.,vas ob 9. uri vabimo na otvoritev prodajalne »NOVI TRG« v poslovnem centru Novi trg pri hotelu METROPOL — poleg lokala Loterije
Tekstilna tovarna Prebold vam v svoji prodajalni Črna mačka v blagovni hiši na Novem trgu v Novem mestu ponuja svoje proizvode po izjemno ugodnih cenah in plačilnih pogojih.
Vabljeni!
SREDSTVO PROTI VOLUHARJU
—	1 komplet vsebuje 7 vložkov
—	naročila na tel. 068/52-888
DOLENJSKI LIST
marketing
tel. (068) 323-610 fax: (068) 322-898
• Kdor stopi v javnost, ne more pričakovati in zahtevati obzirnosti. (Es-
chenbach)
• Kogar kruh jem, tega pesem pojem. (Pregovor)
• Skromnost je zelo lepa čednost, ni pa praktična, zato se mora človek tega čimprej odvaditi. (Vetrih)
H-178), 9. marca 1995
DOLENJSKI LIST
PORTRET TEQA TEclNA
Milan Kuplenih
SSiuK Poznajo ju zato, ker sta cigana
Ko pride pust, Kostanjevica zaživi bolj polno življenje. Sivino in mrtvilo prežene Ptforcenhaus, kis svojo izvirnostjo privabi v to majhno mestece mnogo ljudi. In da je običaj zanimiv, je potrebna zagnanost večje skupine ljudi, ki so program, letos na primer, ustvarjali že od novega leta dalje. Med trenutno aktivnimi šelmarji je najzaslužnejši Milan Kuplenik.
Milan Kuplenik se je resneje posvetil pustu, potem ko so ga leta 1977na občnem zboru Prforfcen-hausa izbrali za predsednika. Takrat je imel 23 let. Dve ali tri leta po predsednikovanju je postal “ka-i nonik” in to je še danes, seveda le takrat, kadar ima oblast Šelma.
: Naključje je hotelo, da se je ravno v letu njegove vladavine okoli Pr-forcenhausa zbrala ekipa ljudi, ki ; je s svojo požrtvovalnostjo povzdignila program in predvsem takrat-' no ponedeljkovo prireditev na višjo | raven, da je postala prava predsta-: va s scenarijem, igro, takšna torej, ; kot jo poznamo danes. Milan je v J več kot 15 letih neprekinjenega : dela pri Prforcenhausu dosegel tudi, da se je pustna tradicija zakoreninila tudi v osnovni šoli. Pove-■ zali so se s šolo, tako da tudi praznovanje najmlajših v torek, ko pridejo mednje pravi šelmarji, kaže, da se že otroci zastrupljajo z običajem in se jih veliko po končani šoli pridruži sekciji Selmarjev.
Milan Kuplenik je bil tudi med pobudniki srečanja pustnih skupin Slovenije. Trikrat so takšno srečanje že organizirali, in sicer poleti, ko imajo več časa. “Že prvič smo videli, da so takšna srečanja nuj V
na, saj lahko izmenjujemo izkušnje, vsi se namreč srečujemo s podobnimi težavami, "pravi Milan. Pustni običaj v Kostanjevici, ki je mešanica meščanskega in kmečkega običaja, poskušajo ohraniti čim bolj pristen, njihovo vodilo pa je izročilo. “Tudi pri spremembah je potrebna previdnost, da ne podreš pristnosti. Zato smo naročili nekaj ljudem, da po arhivih brskajo za podatki, ki bi kazali, kako so pustovali včasih. Tako bi lahko z vnesenimi spremembami običaj le obogatili." Kot pravi Milan, je pri ohranjanju tradicija vprašanje, ali je komercialnost vedno dobrodošla, saj so izkušnje nekaterih že pokazale, kaj se lahko zgodi z izvirnostjo in dobro voljo.
Tisti, ki so si že kdaj ogledali katero od pustnih prireditev v Kostanjevici ali pa Kostanjeviško noč, katere organizatorje prav tako Prforcenhaus, so lahko Milana spoznali v vlogi kanonika, ki s svojim posrečenim nastopom, glasom, postavo in hudomušnostjo v svojih litanijah, s katerimi ošvrkne vsakega, ki si to zasluži, pomaga pritegniti zelo širok krog poslušalcev. Ljudje pa pravijo, da s svojim nastopom prekaša celo pravega župnika, s prilagodljivostjo in smislom za igro pa lahko upodobi pravzaprav vsakega, celo žensko. Letos je, tudi zaradi Milanove zagnanosti za organizacijo, spet izšel pustni časopis.
In od kod njegova pripravljenost, da prenekateriprosti trenutek, ki jih je zaradi službe sicer bolj malo, posveti ravno Prforcenhausu? Sam pravi, da ga pritegne dobro razpoloženje in vzdušje cele skupine šelmatjev, kjer je timsko delo odločilno. Letos je za svoje sodelovanje v sekciji šelmatjev, ki je ena izmed skupin Kulturnega društva Lojze Košak, prejel bronasto Prešernovo plaketo, na veseli sedmini, ki je zaključek pustnega rajanja, pa tudi prehodni pokal Šelme, ki ga šelmarji podelijo najzaslužnejšemu članu v tistem letu, in se tako pridružil Slavku Sintiču in Andreju Jordanu zgodbo.
TANJA GAZVODA
Uidi o zakonski prepovedi nabiranja gob, ki ne učinkuje, kot to kaže izvoz
RIBNICA - V lovskem domu pri Dolenji vasi v ribniški občini bo 22. aprila ob 10. uri sestanek slovenskih gobaijev. Nekateri pravijo, da gre za občni zbor Zveze gobarskih družin Slovenije, drugi, da bo skupščina, nekateri pa trdijo, da bo kar kongres, na katerega bo prišlo okoli 70 delegatov iz 21 gobarskih družin, kolikor jih še deluje v Sloveniji (kočevska gobarska družina je kmalu po ustanovitvi prenehala delati). Ribniškim gobarjem pa je ta največji zbor slovenskih gobarjev zaupan zato, ker njihova gobarska družina uspešno dela in bo prav letos praznovala 20-letnico obstoja.
Na sestanku bo gotovo govor tudi o gobarskem zakonu in njegovem spoštovanju. Gobarji namreč ugotavljajo, da je prepovedano nabirati 70 vrst gob, a tega nihče ne spoštuje. To se vidi tudi po tem, daje bilo lani odkupljenih in prodanih v izvoz okoli 700 ton gob (70 vagonov), se pravi približno enako, kot leto prej, ko še ni bilo prepovedi o nabiranju nekaterih gob. Za izvožene gobe je bilo iztrženih okoli 10 milijonov mark. Zaradi spoštovanja zakona o gobah nekateri že predlagajo, naj bi za tiste, ki nabirajo gobe za prodajo, uvedli posebne dovolilnice.
NOVA CD PLOŠČA DEMOLITION GROUP
Demolitiongroup, kije ena najbolj izpostavljenih slovenskih skupin na območju bivše Jugoslavije, bo sredi marca hkrati s premiero predstave Butterendfly (SMG, režija Matjaž Pograjc) izdala novo CD ploščo. Imenovala sc bo Deep true love, na njej pa bo 14 skladb.
BOJAN RAKOVEC PRIPRAVLJA KASETO
LJUBLJANA - Po štirih letih premora kantavtor Bojan Rakovec pripravlja novo kaseto, ki bo izšla jeseni. Na pobudo skladatelja Gregorja Strniše je nastala spremljevalna skupina, v kateri so Nino de Gleria, Borut Cinč, Aldo Komar in Aleš Ren-dla.
Zdravko in Slavka Franko v vlogi ciganov zabavata domala vso Slovenijo
Halo, tukaj je bralec Dolenjca
Premalo športa - Zobozdravstveni raj v Vinici - Nepopravljeno kolo in grožnja s smrtjo -Kam pajk vozi boljše avtomobile - Karlovac v Metliki - Cesta na Paho je hudournik
V prvem našem “haloju” v prvem pomladnem mesecu se je prva oglasila Marija s Potoka. Pa pogovor ni bil prav nič pomladen, marveč je bralka opozorila na novo prometno črno točko. “Lepo in prav je, da so končno uredili cestni obvoz in tako promet speljali mimo vasi. A pri tem so očitno pozabili na našo varnost. Ko iz vasi zapelješ na novo cesto, ne vidiš nič, vsaj ogledalo bi morali postaviti. Pa naj ne čakajo, da bo prej počilo!”
Bralec V. O. iz Trebnjega pa sprašuje, zakaj je v našem časopisu tako malo pisanega o rokometu v Trebnjem, v Dobovi in Krškem. “V Športskih novostih dobim vse rezultate in druge podatke o teh in drugih domačih športih, Dolenjski list pa je s tem zelo skop; tudi v Dnevniku je o tem precej več. Žalostno je, da moramo kupovati hrvaški časopis, da dobimo podatke o domačih športnih dogodkih.” Naš športni urednik pravi, da dela vse, da bi na športno stran “stlačil” čim več informacij, a da več kot gre na stran, ne more spraviti noter. “Športske novosti so namenjene samo pisanju o športu, dnevniki imajo vsak dan športno stran...” pojasnjuje naš športni gazda. Isto seveda velja za kulturo in še za kakšno področje.
Bralka iz Adlešičev pa je pohvalila zobozdravstveno ordinacijo v Vini-
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskegafsta si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar ram bo rad prisluhnil.
ci. “Medtem ko je v Črnomlju treba po 2 meseca čakati, da prideš k zobozdravniku in potem te naroči spet čez 2 meseca, v Vinici pridemo res hitro na vrsto. Pa ne samo to, naročiš se lahko tudi po telefonu, in vse to brez protekcije in poznanstev.” To je pa tako lepo, da skoraj ne more biti res. Če pa je, bi po moje pacienti iz vse Slovenije plačali Viničanom, ki bi o tem, kako jim je to uspelo, predavali po naši mili zobobolni domovini.
Bralka Š. T. iz Krškega je povedala nekaj ostrih na račun servisa za popravilo koles pod mostom na Vidmu. “Bolje bi bilo, ko bi tisti človek kolesa popravljal, ne pa da jih ima 3 dni zaklenjena; če hočeš dobiti kolo nazaj, ga moraš klicati na dom, nazaj pa ga dobiš nepropravljenega. Ko sem se razburila zaradi takega odnosa in rekla, da ga bom dala v časopis, mi je pa zagrozil, da me bo ubil. Ko sem potem kolo peljala drugam, so mi ga popravili isti dan, in to v eni uri!”
Gospa Milena iz Žužemberka je sporočila pravi priimek mladega telovadca iz Žužemberka. “V vašem časopisu je pisalo, daje na občinskem šolskem prvenstvu v gimnastiki zmagal Žužemberčan Aleš Markovič, v resnici pa se ta fant piše Mohorčič.”
O zloglasnem novomeškem pajku in njegovih podvigih kroži več verjetnih, neverjetnih in povsem izmišljenih zgodbic. Kakšna je ta, ki jo je povedal bralec Tone M. iz Novega mesta, pa presodite sami. “Prav je, da pajk odvaža napačno parkirane avtomobile, ki ovirajo promet,” se strinja vrli Tone, “čudno pa je, da jugote in druge slabše avtomobile vozi na Ci-kavo, boljše in dražje pa na parkirni prostor nasproti avtobusne postaje.” To naj bi Tonetu (ali tistemu, ki mu je to povedal) povedali tudi ljudje iz lokalov na avtobusni postaji. Tone se sprašuje, če ni pri tem različnem odvažanju vmes kakšna nečednost, kot je utaja davkov, pobiranje (nižjih) kazni mimo pravega Žaklja ali kaj podobnega.
Metličan Rudi se razburja, ker je hrvaški pevec Toni Cetinski na svojem zadnjem nastopu v metliškem disku Getho zbrane pozdravil z bese-
dami: Dober večer, Karlovac! “Lastnik pa se je ob tem še smejal.”
Bralka Betka iz Črnomlja ima, kot pravi, pripombe na račun Pučnika. “Kot otrok sem bila med vojno v taborišču na Rabu in v Gonarsu, sedem nas je bilo iz naše družine v internaciji, trije bratje, tri sestre in mama. Bili smo najštevilnejša slovenska družina na Rabu. Sedaj pa pravijo, da smo mi, ki smo vse to pretrpeli, toliko vredni kot belogardisti, kot tisti, ki so bili v naši hiši, ko smo mi končno lahko prišli domov. Naj se Pučnik neha zaletavati v to in nas žaliti in poniževati!”
Naša zvesta bralka I. M. z Radovičev metliški občini pa je opozorila, da kaj lahko pride do hude nesreče. “Z avtobusom, ki vozi šolarje iz Metlike, sem se peljala na Radovico in videla, da so bila zadnja vrata med vožnjo na pol odprta, otroci pa so mi povedali, da so včasih cela odprta. Tega šofer ne bi smel delati, saj otroci nikoli niso pri miru, cesta pa je ovinkasta in kaj lahko se zgodi, da bo kdo od otrok padel iz avtobusa.”
Možaka, ki se je predstavil kot Bučar z Otočca, moti, da pri nas veliko del izvajalci ne dokončajo tako, kot bi morali. “Zakaj ni na primer muld ob cesti od Otočca proti Pahi? Cesta je strma, voda pa nosi na njive ob njej pesek in gramoz. Ob deževju je ta cesta pravi hudournik, pozimi pa se spremeni v ledeno stezo. Ali pa to: po gozdiču Pšale, kjer je izvir zdrave pitne vode, ki nikoli ne presahne, so delali s težkimi delovnimi stroji in tako z olji in mazili zastrupljali neposredno okolico tega izvira; pri sv. Barbari na križišču že lep čas leži kup gramoza. Naj odgovorni vendar take stvari uredijo!”	A. B.
SALAM IADA NA RATEŽU
RATEŽ - Turistično društvo Ratež bo organiziralo tradicionalno salami-ado. Prireditelji tega tekmovanja bodo zbirali vzorce do četrtka, 16. marca, do 12. ure, v gostilni Vovko na Ratežu, razglasitev rezultatov in podelitev nagrad pa bo v soboto, 18. marca, ob 20. uri v gasilskem domu na Ratežu.
NOVO MESTO - Zdravka Franka in njegovo ženo Slavko iz Mačkovca pozna že dobršen del Slovenije. Seveda ne zato, ker Slavka dela v tovarni Krka ali ker ima Zdravko tovornjak in podjetje z gradbeno mehanizacijo. Poznajo ju po vlogi cigana, bolje rečeno po posnemanju romskih folklornih značilnosti.
Našemiti se v ciganska oblačila ni na Dolenjskem nikakršna posebnost, zaplesati po cigansko pa je že nekaj, kar ne zna vsak. Malo je takih, ki zmorejo trikoračno cigansko polko in poseben način cepetanja, ki je primemo tako za rock and roli, bugibu-gi ali običajen valček. Njuno sposobnost jima zavidajo sami Romi, ki so ju videli na prireditvi “Boš videl, kaj dela Dolenje” in še na marsikateri prireditvi po Sloveniji. Zato so ju za 7. april, ko bo romski praznik, celo povabili v Žabjek. Romom naj bi pokazala, kako se prav pleše po cigansko.
Mnogo je ohceti po Dolenjski, kamor so ju lani povabili. Kar na petintridesetih sta zaplesala. Zgodilo se je, da ju je eden od svatov povabil na takšno ohcet v gostilno Mrak na Ratežu. Ko sta prišla sredi noči, so bili vsi presenečeni, ker so mislili, da gre
TRADICIONALNA SALAM IADA
JUGORJE - V petek, 10. marca, bo v gostilni Badovinac na Jugorju tradicionalna salamiada. Salame bodo v gostilni sprejemali do petka, do 12. ure, rezultati pa bodo znani ob 20. uri. Vabljeni so vsi slovenski izdelovalci dobrih salam in vsi tisti, ki imajo salame radi. Izdelovalci najboljših salam bodo tudi bogato nagrajeni.
za prava Roma. Izgnali soju in za popotnico bi kmalu dobila brco v zadnjo plat. No potem so le izvedeli, za koga gre, in veselje je bilo nepopisno. “Ce hočeš ljudi prepričati, da si pravi cigan, moraš znati njihovo govorico, poznati njihovo naivnost in se delati nevednega,” pravi Zdravko o svojih vlogah, kjer prvo vlogo igra tudi garderoba.
Suhi, veliki in dolgolasi mož že na prvi pogled ustreza svoji vlogi. Ko se obleče v temno obleko z zvončastimi hlačnicami in si nadene belo srajco z dolgim špičastim ovratnikom, manjkajo le še klobuk s širokimi krajniki, dolgi ošpičeni čevlji in rdeče noga-
vice. Oblačila spremljevalke Slavi® so živahnih barv, njen obraz pa ^ gorel. Zdravko jo največkrat po«11® kar za Berto. Najpogosteje Pr‘P°^ duje dovtipe o kokoškah, ki so k* j same priletele pod njegovo pazdjl in o tem, kako je ukradel konja. sem ga ukradel. Pobral sem podk* in kaj morem, če se je zanje <W*j konj,” pove po cigansko Zdravk^,,
PRIDIGARJI V ČRNOMU1
ČRNOMELJ - V Mladinske"1 kulturnem klubu Bele krajine' Črnomlju bo v soboto, 11. marca,®; 22. uri koncert skupine Pridigal]1® Ormoža.
KARAOKE V METLIKI
METLIKA - V soboto, H-marca, bo ob 18. uri v športa1 dvorani v Metliki javno televizijsko snemanje oddaje Karaoke. Oddajo, ki jo bo vodij4 znana Deja Mušič, bo snemal3 televizija Koper, nastopili I! bodo mladi pevci iz Dolenjske® Bele krajine.
Najboljše dolenjske salame pri Repovžu
Razglasitev rezultatov v soboto, 18. marca
ŠENTJANŽ - V soboto, 18. marca, ob 20. uri bodo v gostilni Repovž v Šentjanžu razglasili, kdo je izdelal najboljšo salamo na Dolenjskem. Deset najboljših dolenjskih salam se bo pozneje na tekmovanju, ki ga prirejajo štiri slovenske gostilne v sodelovanju s Slovenskimi novicami, pomerilo z najboljšimi slovenskimi salamami. Vse dolenjske salame izdelovalcev, ki se želijo spet pomeriti med sabo, morajo biti v gostilni Repovž do petka opolnoči, ker jih bodo v soboto navsezgodaj odpeljali na pregled k veterinarjem.
Komisija jih bo ocenjevala v isti sestavi kot lani. Prvih deset uvrščenih dolenjskih salamarjev bo prejelo praktične nagrade, in sicer prvouvrščeni v vrednosti 800 mark, drugouvrščeni v vrednosti 600 mark in tretjeuvrščeni v vrednosti 400 mark. Vsi sala-marji bodo prejeli priznanja za sodelovanje. Salame bodo na pokušnjo zastonj, kar pa seveda ne velja za ostale domače dobrote Repovževe gostilne.
P. P.
PLEŠETA PO CIGANSKO - Zdravko in Slavka Franko sta v vlogi ciganov pregnala dolgčas že z veliko dolenjskih ohcetih. (Foto: J. Pavlin)
MEDVEDJE ŽE STRAŠIJO
LOŠKI POTOK - Včasih je veljalo pravilo, da medvedje tj mo prespijo, a očitno to ne velja več, kar gre pripisati milim ® brezsnežnim zimam. Konec fee' ruarja so vaščani vasi Retje opazovali sprehajanje skupine štir® živali v neposredni bližini vasi-Vse kaže, da se bodo lanske zgodbe letos nadaljevale. ,, , A. k- j
Strela pozvonila v farovžil1
Marija Kocuvan; “Mislila sem, da bo konec sveta^
NOVO MESTO - V nedeljo, 26. občutil strelo. Ko so zvečer v sa®* februarja, popoldan so se nad dolino tanu želeli gledati televizijski pod Gorjanci spustili temni oblaki. nik, je ekran ostal nem. TUdi his®*jj Kazalo je najmanj na točo ali sneg, lefon je odpovedal pokornost in.% kar za ta čas ne bi bilo nič posebne-	ploh je bilo toliko napak, da soj®
ga. Ob pol petih popoldan je iznena- en teden odpravljali strokovnjak^ da močno zagrmelo. Kuharica v fran- elektroniko. Še danes ni vse tako. čiškanskem samostanu Marija Kocu- je bilo pred strelo. _ —i/flft van je ta čas iz hišice na dvorišču opazovala nevihto. “Kaj takšnega človek ne vidi vsak dan. Mislila sem, da bo konec sveta. Kot metla je strela pometala po strehi, se podila po dvorišču in siknila po bregu h Krki,” še pod vtisom pripoveduje gospa Marija. Zatem je nastala tišina in hkrati sta se zaslišala dva zvona: frančiškanski in kapiteljski: “Ura ni bila pravšnja za zvonjenje, da bi kje gorelo, tudi ni bilo v navadi zvonjenje;. Na koncu se je izkazalo, da je strela kar sama vključila avtomatsko napravo za zvonjenje v obeh mestnih župnijah,” pripoveduje pater Felicijan Pevec, ki je imel ta čas mašo v frančiškanski cerkvi. Prav ta čas je organist spremljal zborno petje in orgle so utihnile. Šele kasneje so ugotovili, da je od napetosti pregorela le varovalka.
Sprehod po cerkvi je pokazal, da je marsikaj narobe. Vključil se je jav-ljalec požara in neutrudno utripal z lučkami, tudi protivlomni sistem je
ZVONEC NA ROČNI P°G°L\ Pater Felicijan Pevec pri ročnem ^ m , cu, potem ko je zaradi nedeljske * j odpovedal domofon.
I obeh strani Gmjamem
ANEkdoTE In pRiqodE zApisAl Jože DuIar
DES
Ves čas, kar sem v Metliki, živim v stari, častitljivi in spomeniško zaščiteni hiši. Prva leta po vojni pa je del spodnjih prostorov zasedlo električno podjetje in na pročelje nabilo veliko tablo z napisom DES (Državne elektrarne Slovenije).
Mimo pa so vsak dan hodili tudi mnogi dijaki takratne metliške nižje gimnazije. Tako so imeli veliko priložnosti, da so ugibali, kaj naj bi te črke še pomenile. Pa je to skrivnost kar hitro razrešil dijak Vlado in jo sošolcem takole pojasnil:
“Veste, kaj te črke pomenijo?
Brano naprej: Dular ena svinja!
Nazaj pa: Same ene daje!”
Duhovito, ni kaj! Pa sije tako lahko dal duška, češi je kdaj kako enko zares prislužil.
TH dobre lastnosti
Ko sem mislil, da bom že prenehal voziti avto, sem za nekaj časa presedlal na starojugoslovanski vugo. Pa sem se kmalu po tistem srečal z novomeškim proštom Jožefom Lapom.
“Kot vidim, imate nov avto, profesor!”je veselo rekel, ko sem se ustavil pred proštijo. Takoj nato pa je dejal:
“Ta avto sicer ni tako dober, kot je bil prejšnji, ima pa vseeno tri dobre lastnosti:
prvič: ni drag,
drugič: z njim se pripeljete, kamor se hočete, čeprav kakih deset minut kasneje, in
tretjič: nihče vam ga ne bo ukradel, ker bo vsak rajši segel po boljšem!"
Pa še prav je imel gospod prošt!
KjjUj
Dolgo bo pil	_
Boris opazuje svojega dedka, iz velikega vrča počasi pije pivo. c-®2 j pravi dedku:	, af
“Dedek, daj, prosim, da malce srknem tvoje pivo. ”	, $
Dedek: “Ja, Boris, počakati bo* ral, da boš velik."
“Dedek, ” se nasmehne Bortif,,^ pa moral dolgo časa zelo počasiP,n pivo, da bom jaz zrastel. ”
Skopuhi	^
Trije upokojenci so obujali spO’ ^ na svoje nekdanje prijatelje, ki s° # najbolj skopi. Takole so pripoveO"
“Moj prijatelj je vsakokrat, ko j* y močil pero v črnilnik, takoj zaPnZt krov črnilnika, da črnilo ni izhlfr
‘° "To ni nič! Moj prijatelj je vsak zaustavil stensko uro zalo, da noči zastonj nihala, saj je ponočt ni nihče gledal."	jp
“Eh, kaj bi vse to! "pravi tretji UrZp jenec, “neki moj prijatelj pa je p hal čitati časopise in revije, da ' preveč obrabljal svojih oči in o(a '