St. 53.
V Trstu, v sredo 4. oktobra 1882.
Tečaj VII.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
>▼ lilnNll j« moti.
•EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako iridi In «ab«t» o poludne. Cena	Vsi dopisi se poilljajo Uradalitva »vla Torrente« Tip. Huala; vsak mora biti
za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za fietrt leta H. gld. JVO kr. — Posamezne frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Inserati (razne vrste nazna-itevilkft se dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Trsta po & kr., v Gorioi in *{>nlta in poslauice) te zaraSunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi AJdavičinl poOkr. - Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravalitva »vla Zaata 5.:] CftLžmii se plaSuje za vsako besedo 2 kr.
Slavnost blagoslovenja zastave delalskega podpornega društva
v Trst/u. dne 2<t. septembra.
(Konec).
Beseda v Dreherjevem salonu.
Ob 7. uri zvečer se je začela velika beseda ▼ Dreherjevem salonu. — V tem salonu, ki ima prostora za blizu 6000 osob, zbralo se je nad k^000 obiskovalcev, salon sam je bil ves okrašen se zeljenjem in zastavami, baloni i. t. d.; oder je bil napravljen za najmanj 300 os<>b. — Točno ob 7. uri začne izvrstni oršester godbe polka Leopolda (48 mož) besedo s prekrasnim potpourrijem slovanskih napevov. Na to nastopijo pevci domači in hrvatski, bilo jih je nad 150 in zapoj6 »U boj« pod vodstvom g. Eisenhuta; za njimi nastopi hrvatsko »Kolo« in poie pod vodstvom g. Eisenhuta prekrasno pesem »Živila Hrvatska«. — To petje, talco natanjčno je bilo treba slišati, kaj tacega nismo navajeni slišati pri našib najlepših besedah, zato pa so Hrvatje želi burno priznanje in so morali ta zbor ponavljati. — Zdaj začne gosti prvaška izvrstna godba in nastopi ljubljanski »Sokol«; telovadilo je kakih Sokolcev iz Ljubljane na drogu, pa telovadilo tako, da bi bili oni gospodje s tako telovadbo želi slavo tudi v prvih cirkusah, kaj tacega nismo mi nikoli pričakovali; zato pa je občinstvo ljubljanske Sokole kar na rpkab nosilo; ploskanja, »živio-klicev« ni bilo ni konca ni kraja. — Občudovali smo mi posebno ono gotovost in eleganco, s katero so gospodje delali najtežavnejše pregibe na drogu.
Po telovadbi je nastopil mešani zbor in zapel Carli-jevo »Slovenko«. — V tem zboru je bilo kakih 50 slovenskih deklet tržaških, od 8 do 20 let, nekoliko majhnih fantov in okolo80pevcev iz Trsta in okolice.— Pel je ta mešani zbor pod vodstvom g. Đartlja tako Izvrstno, da je moral dvakrat ponavljati to pesem. — Potem nastopi zopet »Kolo« in poje »Tebe zlato« v kvartetu in «Ceznuče za dragom» v zboru. — Da je to gotovo prvo južnoslovansko pevsko društvo zopet felo navdušeno priznavanje, tega ni treba niti omeniti, a to moramo omeniti, da po ponavljanju teh pesem je občinstvo klicalo še dvakrat na oder g. Eisenhuta, in ga navdušeno pozdravljalo; omenjeni goep. pa je tudi vreden triumfa, katerega je žel v Trstu.
Nastopi zopet ljubljanski »Sokol«, občinstvo ga frenetično pozdravlja, z največjo lehkoto in eleganco predstavlja nam razne piramide in druge grupe, občinstvo pa postaje čedalje bolj navdušeno in le ena sodba je bila tudi mej Italijani (nazočih je bilo iz radovednosti posebno zarad Sokola tudi par znanih
Podlistek.
Trst. in okolica.
(Zgodovinske črtice, spisuje M. SkaloviČ.)
(Dalje.)
Uže cesar Karol VI. je namerjaval svobodno trgovinsko občenje pospešiti, da je v Trstu dovolil nekaj somnjev, na katere se je roba dovažala brez-dačno. Slovesno, streljanjom topičev se je soinenj odprl, mnogo zunanje gospode je prihajalo k veselicam, ki so se vrstile o tej priliki. Marija Terezija pa je odpravila take slovesne somnje kot nepotrebne, kajti v mestu je uže tako vedno soinenj, neprenehano prodajanje in kupčevanje, vsak dan je klenkal zvon na urinem stolpu, na velikem trgu, kder sta »Mihec in Jakec« ure bila, ter klicala trgovce v posvet v.borso«. Marija Terezija je dala sezidati veliko bolnišnico (Spital) 1.1772, in zraven hišo za uboge in sirote. Cele knjige bi morali napisati, ako bi hoteli vse naprave, postave, odloke, preustroje nje prejšnjih določeb navesti, vzlasti glede prometa po suhem in po morji, kar je modra vladarica za Trst storila. A vendar za-njo niso postavili nijednega častnega kipa, ali kakega posebnega spomenika, »le po sobah starih patriciiev tržaških je nje podoba krasila stene«. (Kandler s. c. st. 120.) Deželno upravo je Marija Terezija pre-menila 1. 1740 določivši, da Trst, Oglej, Reka, Bakar, Senj, Kraljevica (Portorč) in Karlobag ima se smatrati kot jeden okraj imenom »avstrijsko Primorje«, (Litorale), podredjeno dunajskemu trgovinskemu vodstvu. V Trstu pa je osnovala cesarica novo oblastnijo: »višje trgovinsko nadzorniŠtvo«, kojemu
Iredentarjev, a tem je stvar tako imponirala, da so pozneje po mestu govorili, da take telovadbe v privatnih društvih ni bilo niti v Milanu, ko so bili na-zoči telovadci iz vse Italije) da je ljubljanski »Sokol« vreden najtoplejšega priznanja in da je na vrhuncu svojega poklica. Sodba nepristranskih Italijanov in Nemcev je najlepša svedočba za ljubljanski »Sokol«, kateri sme ponosen biti na svoj nastop v Trstu. — »Sokol« in »Kolo«, to sti bili najlepši zvezdi velikanske slavnosti in ti zvezdi bosti Še dolgo svetili tržaškim Slovencem. — Konečno je nastopil še enkrat pevski močni zbor tržaško-skedenjski in zapel pre-Krasno Hajdrihovo skladbo »Jadransko morje«. — Tudi ta zbor je žel občno pohvalo, ker je prav dobro konkuriral z drugimi bolj veščimi zbori, katere smo slišali na slavnosti. — Zagodla je zopet vojaška godba, ki je bila vredna sodelovati pri koncertu s takimi močmi, kakor smo jih prav zdaj popisali. — Drugi del veselice, »srečkanje« se je hitro izvršilo in vzbujalo je mnogo veselja in smeha, posebno zarad Šaljivih darov, a nekateri so bili tudi zadovoljni, ker so dobili tudi po več cekinov, tolarjev in drugih vrednih stvari, vsi darovi skupaj so stali nad gld. 150. — Po dovrSenej tej igri je odšla prvaška izvrstna godba (pohvaliti moramo g. učitelja Orla, ki je to godbo tako pomnožil in izvežbal. da zdaj ta godba po pravici sluje daleč po Slovenskem) v gorenje Dreberjeve prostore, kder se je mladina sukala skoro do 2. uri popolunoči, — v salonu pa je vojaška godba godla prekrasne slovanske komade skoro do 1. uri popolunoči. — Društvo se je še le potem, ko je nehala godba, razšlo, jako zadovoljno, daje videlo in slišalo toliko lepega in se prepričalo o lepem napredku naše slovanske ideje.
Drugi dan ni bilo izleta po morju, ker je Lloyd delal zavire zarad slabega vremena j o povišal v začetku niže postavljeno plačo; — tudi je odbor razstave prosil, da bi se ne koncertiralo pred hvatskim paviljonom, ker se je zopet bal demonstracij. K ljubu temu so se mnogi gostje v parniku peljali pred Mi-ramar in v razstavo, ter zvečer se je mnogo rodoljubov zbralo pred hrvatskim paviljonom. Tja so došli tudi skedenjski pevci (24 mož) in so tam jeli peti lepe zbore, dokler jih ni policija ustavila. Potem pa
1'e eden skedenjBkib pevcev vstal in navdušeno napil matom Hrvatom, posebno društvu »Kolo«, pozdravljal je Hrvate v imenu okoličanov, vedno zvestih Slovanov, na kar so ganjeni Hrvatje navdušeno odgovarjali in napivali bratskej zvezi mej Hrvati in Slovenci, katere zveze ne more prepovedati nobeno redarstvo. Se tisti večer in drugi dan zjutraj je odbor poslavljal se od hrvatskih, ljubljanskiu in drugih gostov; Goričani so v ponedelek odšli z godbo in so še godli na kolodvoru, prav tako je društvo »Kolo«
je bii c. k. mestni glavar predsednik. Omenjena deželna uprava s poslednjo oblastnijo vred je pa 1. 1776 prenehala, mesto je zopet postalo kot samostojna deželna skupina z cesarskim »guvernerjem« (poglavarjem). Prvi guverner je bil Karol grof Zinzendorf 1. 1776. Temu so postavili Trža-čani spomenik na Opčinah, ko se je dodelala »stara cesta«, takrat imenovana »nova cesta«, kakor pravi napis na plošči pred vodnjakom openskim; »Via antea nova, nune auspicato nomine Zinzendorfla« itd. (cesta kedaj nova, zdaj bolje imenovana Zin-zendorfova itd.) Odprla se je ta cesta I. 1778. A cesar Joief II. (sin Marije Terezije) se je neki izrazil o tej cesti: »Dva sama sebi prepuščena vola bi gotovo boljšo cesto izbrala«. Koliko so po strmej starej cesti blaga mučili 1 Včasi so vpregli do 40 parov volov, da so izvlekli voz i/. Trsta, in ako se je dol grede kak zavor zlomil, zdirjal je voz navzdol ter voznika in živino ugonobil. Zato seje kasneje 1. 1830 napravila sedaj imenovana nova cesta.
Za časa Marije Terezije se je ustanovila domača iz mestnih in okoiičnih mladeniča*; in mož sestavljena vojaška četa 1.1779, pozneje se je bolje uredila; vikši Častniki so bili tržaški patriciji (stari plemenitaši), a uže pod cesarjem Jožefom I. 1. 1703 se je napravil polk ali regiment peScev (infante-rije) iz domačih fantov. Ta polk štjv. 23. se imenuje sedaj Weber (pred Wimpfe,i) po domače »tržaški regiment«. Tudi za povzdLo poljedelstva in obrtnijstva je skrbela Marija Terezija, kajti ukazala je, da se ima gozd Farned (bosuhetto) ograditi, da se živina in zlasti koze nema poganjati na pašo v Farned, dokler kaj ne spolraste. Da bi se bolj udomačilo svilarstvo, zaukazala je
vtorek na kolodvoru Še prekrasno pelo. Mi tržaSki Slovenci pa smo jim prijateljsko in hvaležno stiskali roke, ter jim klicali: da bi se Še videli tukaj na jadranskih obalih, a pri čistejšem zraku, v boljših časih.
«
* »
Zabranila je vlada »Sokolu« ljubljanskemu, da se korporativno udeleži slavnosti, ker se je bala demonstracij in nesreč, morda se je tudi bala preveč žaliti skrivnih Lahonov. »Sokol« je bil pri vsem tem tu in si pridobil lavorik, na katere sme biti ponosen. Hrvatje pa so bili tu »in corpore« in so tako tudi nastopili; hrvatski »Sokoli« so se ostentativno kasali po Trstu, a nič se jim ni zsodilo. Priznati nam mora torej prijatelj in neprijatelj, da poznamo situvacijo v Trstu, ker smo večkrat v svojem listu izrečeno pov-darjali, da nam ne bodo Lahoni prav čisto nič zavirala slavnosti, ker priznavajo, da imamo neka prava tukaj in ker se nas tudi bolj boje, nego pa umetnega aparata za mirjenje in pokorjenje Iredentov. Prepričali so se naši gostje, da se jim ni nič zgodilo, nikdo jih ni žalil. V tem obziru imamo torej veliko zadoščenje. Će pa nek »revolverski« urednik tržaški nagajivo piše, da se imamo za lep red zahvaliti le polic, svetovalcu, g. Vidicu, moramo ta izrek zanisati na račun |revolverskih grehov omenjenega urednika. Mi smo g. viteza Vidica, kateri se je na vsak način prav taktno vedel, ter se ne mešal v reči, za katere so prevzeli vso odgovornost osnovatelji slavnosti, inter-pelirali o tej zadevi, a on je sam priznal in je pripravljen tudi javno svedoSiti, da mu ni bilo treba ves dan slavnosti najmanjše intervencije in da ni rabil še pri nobenej tiž iškej slavnosti tako malo policije, kakor prav za slavnost 21. septembra. Omenjen urednik nas je ovajal tudi vladi, da hočemo napraviti iz te slavnosti velikansko panslavistično demonstracijo ter s tem alarmiral gosposke. Ta list, ki se kaže prijatelja Slovencem, je zelo uzrok, da je vlada postopala, kakor je postopala proti nam, ker njemu je šlo celo zato, da bi vlada kar naravnost prepovedala vso slavnost, a vse to ni delal iz nobenega političnega prepričanja, ampak iz revolverskega nagiba. Mi smo namreč kupili na javnej dražbi tiskarno, katero bi bil kupil rad urednik onega lista, pri tej dražbi so zgubili nekateri milaneški upniki par tisoč forintov. Po meBecu dni pa pridejo ti gospodje in tirjajo, naj jim prodamo tiskarno za to, kar nas je stala. Posredoval je omenjeni urednik, s katerim je bilo dogovorjeno, da prevzame on potem tiskarno. Mi smo stvar zavohali in ker tiskarna tudi nam prav rabi, nismo jo hoteli prodati. Tožiti so nas šli celo, na kriminal, a mi se ne bojimo nobenega kriminala in smo celo zahtevali preiskavo, da pridemo intrigi do živega, kajti mi smo kupili stvar pošteno na javnej
nasaditi murbnih dreves po hribčeku Bomhelju. l BrŠke »bige« so tudi Mariji Tereziji dopadale, da je 1. 1756 in 1764 nekaj kruŠaric iz SČedne na Dunaj poklicala, da bi se Dunajčanje od njih naučili tak kruh delati. Prve gruntne bukve (kataster) so se osnovale po Primorskem vsled določbe Marije Terezije 1. 1773.
Dveh na duševno ljudsko omiko jako upliva-jočih stvari nam je še omeniti, ki so se vršile za časa slavne cesarice, namreč /.atrenje reda jezuitov, in utemeljenje ljudskih šol.
Komu ni znano ime jezuiti? Nekim se kar obraz skremži pri tem imenu, ter ne vedo nič dobrega o njih praviti, dasi tudi dokazov nemajo. Jezuiti so večino avstrijskega cesarstva ovarovali pred luteranstvom, ter ohranili s tem pred gotovim propadom. Velike, debele knjige ne zadostujejo vse natančno popisati, kar so jezuiti dobrega storili od časa, ko je papež Pavel lil. v 27. dan septembra 1540 jezuitski red potrdil, dokler ga je papež Klemen XIV. v 21. julija 1773 zatrl. Razširil se je bil ta red skoro po vsem vsetu, ter je posebno mladino izvrstno podučeval. Po vseh večjih mestih so imeli jezuiti svoje gimnazije (latinske Šole), tako so tudi v Trstu utemeljili od I. 1620 naprej svojo šolo, nižjo gimnazijo, katerej so pridružili početkom osemnajstega veka še višjo gimnazijo in 1. 1743 tudi Šolo za višje računstvo in za mornarstvo (navtiko,/.
V vseh strokah izvrstni so k malu zasedli odlična mesta tudi na kraljevih dvorih, kar je vzbudilo veliko zavidnost njih nasprotnikov, ki so toliko časa jih spodkopavali, dokler je sam papež 1. 1773 dovolil, naj se red zatre. Mnogi so postali kot drugi svetni duhovniki, a šol niso smeli več imeti,
EDINOST.
dražbi v pričo enega duhovnika in treh prvih tržaških advokatov. No zarad lega, ker se ni posrečila posilno dejanje, prav zarad tega in nič druzega je ta čudni list napadel neko voditeljstvo Slovencev V Trstu, češ, da je egoistično, slabo in tako dalje. A za nas je postala denes vsa stvar, častna stvar, mi moramo varovati svojo pravico, svojo čast in denes ne smemo niti obzira imeti do nikoga, ampak si pridržujemo postopanje zoper obrekovalce, kadar bode stvar zrela. Mi smo hoteli za zdaj še molčati o tej stvari, a ker vidimo, da je tudi gorilki dopisnik tepa revolverskega lista proti tržaškim delalcem na narodnem polju zavzel neko neprijateljsko stališče, prav zato smo bili dolžni svojej časti, da to objavimo in svetu pokažemo naše napadnike v svojej nagoti. — Slavnost se je vršila lepo, redno, to so morali priznati celo naši nasprotniki: 14 slovenskih zastav je šlo prvikrat skoz tržaške ulice, slovensko zastavo je prvikrat pred tisoč prič priznal sam namestnik, priznal jo je sam župan tržaški,*) napivalo se je v zmislu bratske zveze mej vsemi Slovenci in Hrvati, došli so telegrami tnacega zadržaja in ko bi bili Slovenci, Cehi, došli bi bili k ljubu bomb v različnih formah in formatih v še većem številu, nego so došli. A došli so tudi tako v lepem številu in niso Želi nobene sramote, ker to še ni sramota, ako kak c. k. uradnik prepove, da se smejo zastave razviti precej na kolodvoru, ampak 100 korokov daleč od kolodvora. Sramota bi bila pač, ko bi se bili snovatelji slavnosti ustrašili zaradi težav, s katerimi so se imeli boriti. — Ko so gostje došli na šempaski tabor jim je celo Slovencem prijazni Pino zabranil še brez zastav po mestu hoditi, in morali so za mestom po skrivnih potih na taborišče. Ali je zato delal tabor sramoto Slovencem? In naj se denes kaj tacega osnuje v Gorici, kder vendar Iredenta nema pravega gnjezda in same pokvečene privržence, Bog zna, ali bi se tam še toliko dovolilo, kolikor se je tukaj? Ko so bili 17. septembra v Trstu nazoči mnogi slovenski in slovanski patrijotje in politikarji, govorilo se je tudi o postopanju tržaških Slovencev, in ti vsi so bili edini v tem, da je treba vsako priliko porabiti, da svet zve, da smo tukaj. Le nek slovenski list trdi, da bi bilo najbolje, da ni držali roke križem. Ako je bilo prav ali ni bilo prav, da smo osnovali to slavnost, to sodbo bi bilo pač najbolje pripustiti nepristranskim ljudem, kdor pa razmere del. društva v Trstu pozna, ne bode nikoga obsojal, da je društvu pre-skrbel protektorat najvišje osobe in priredil ono slavnost. Da je pa vsa reč več koristila, nego škodovala slovanskej stvari v Trstu, tako sodijo objektivni, pametni ljudje v Trstu in drugod; na vsak način pa ne more ninče odboru odrekati najboljše volje. Ostra sodba, zraven prejasne osobne animozitete ne more biti veljavna in ne dela česti tistemu, kdor jo izreka. Tudi mi obsojamo ravnanje oblastnij v tem in drugih slučajih, a da bi zaradi Slovencem manj prijaznih osob pri dež. vladi, vrgli od sebe sekiro in toporišče, tega pa ne. V ugodnih časih je gotovo lepše gibati se, a v slabili časih se delalni molje uče in raste jim pogum. Moško je tudi, da se človek ne boji sovražniku čast dati, ako to zahtevajo višji državni obziri, vsaka stvar ima svoje meje. Z malenkostnim kiju-bavanjem pa ne imponiramo nobenemu. — Zal pa je, srčno žal je nam tržaškim Slovencem, ako se je čutil kak gost naše slavnosti razžaljenega, ker smo morda daljne sosede bolj odlikovali, nego bližnje in zagotavljamo vse naše goste v imenu odbora, da je bila na njega strani najboljša volja, da ustreže in se po mogočosti priljubi vsem našim milim gostom brez razlike. Zal je Še posebno g. stoloravnatelju pri banketu, ako je pozabil katerega govornika; a če pomislimo, da navdušen Človek more lebko pozabiti osobnih ob-zirov, pri velikem, nenavadnem poslu, potem je tudi kako malo preziranje odpustljivo. Saj je odbor vsako napako rad hitro popravil, ako ga je kedo na-njo opozoril, tega menda morajo biti prepričani sami naši gostje. Tudi to morajo priznati, da je eno delati v
*) Pred 4 leti so našo slovensko zastavo na Prošeku sami žandurji trgali raz hiš in mlajev,	Uredn.
Ko se je v Trstu zaprla jezuitska gimnazija (tam kder je zdaj jetnišnica), ostali so TrŽačani tri leta brez vsake šole. L. 1775 je cesarica Marija Terezija zaukazala, da se odpre v Trstu nova nemška ljudska šola, ter je določila, da nihče se ne sprejme v gimnazijo, ki ne umeje dovolj nemščine. Jezuitskim šolam se je očitalo, da preveč goj6 mrtve jezike (latinski in grški), in da zanemarjajo domaČi živeči jezik, pa to ni povsem istinito, kajti v pravilih sv. Ignacija je določno rečeno: »naj se vadijo (jezuiti) in dobro nauče ijudskega jezika (lin-guam vernaculam), da bodo znali pridigovati«. (Const. p. IV. c. s. 8.) Vendar iz prejšnjega stoletja nemamo Slovenci kacega znamenitega pisatelja jezuita, razen p. Gutsmana, Korošca, ki je napisal slovnico in slovar-nemško-slovenski 1.1777. Gotovo so natančni patri jezuiti, ki so tudi mej Slovenci mnogo pridigovali, svoje govore napisali,
{»a Bog vedi, kam so se taki rokopisi pozgubili. z one dobe so za istrske in dalmatinske Slovane silno znamenite narodne pesmi patra Andreja Ka-čič-a, frančiškana. Ni je dalmatinske ladije, da ne bi imela na brodu Kačić-eve knjige, a jo imajo povsod i na selib, mnogo pesmi na pamet znajo. Narodnih pesmi so i po Krasu kedaj veliko več znali, sedaj so se pozgubile. V Trstu se v šolah ni učila slovenščina, vsi odloki, razsodbe, dopisi, ukazi so bili pisani v italijanščini ali nemščini. V
Sismoshrambi (arhivu) openske župnije je iz dobe [arije Terezije pismo nekega župnika, v katerem omenja svojo pravico, da sme tirjati od občanov dva voza najboljih drv za slovensko tolmačenje italijanskih dopisov od mestnega magistrata.
(Dalje prihodnjič.)
Trstu, drugo v Ljubljani, tretje v Zagrebu. Zatorej se nadejamo, da ne bo noben gost preostro sodil o tej slavnosti, Še manj pa pridružil se mene nju nepoštenega lista tržaškega in njegovih prijateljev, ker, kakor dokazano, vsa stvar izvira ie iz osobnosti, katerih bi se pa morali kolikor toliko ogibati.
Tržaška razstava.*)
Zadnjo soboto, na petstotno obletnico združenja Trsta z Avstrijo, delila so se v gledališču »Politeama Rossetti« odlikovanja. Vsa Blavnost je bila nekam mlahova, občinstva je bilo okolo 1500 in vsa stvar ni bila posebno sijajno započeta in tudi navduševanja je manjkalo. Govor g. predsednika trg. komore ni napravil posebnega vtiska, dobro je govoril gospod namestnik, posebno nemško; dajal je Trstu taka obe-čanja, da bodo morali biti zadovoljni naši TržaČani, ako vlada vsa ta obečanja izpolni. Odlikovanih je bilo 2194 in sicer je dobilo 146 razstaviteljev častne di-
Elome, 429 zlate svetinje, 674 srebrne svetinje, 652 ronaste svetinje; potem 113 sodelalcev zlate svetinje, 104 srebrne svetinje, 59«bronaste svetinje, 4 svetinje za zasluge in 13 diplome za zasluge. Oddarovani so bili ti Je razstavljalci rodoma Slovenci in spodaj omenjena društva, ki imajo svoje zavode in podjetja v slovenskih deželah.
Diplomo priznanja so dobili: Premogokop v Trbovljah, Bolle Ivan ravnatelj poskuševališča za svilarstvo v Gorici, kmetijsko društvo v Trstu, A. Samassa v Ljubljani, Ritter W. iz Gorice, Nušak Franc iz Trsta, Bitter E. iz Podgore pri Gorici, Leopold Janesich iz Trsta, potem še nekateri zavodi tržaški, kakor pomorska šola, muzej za naravoslovje v Trstu itd.
ZUte svetinjt: Rudnik v Litiji, Kranjsko obrtnijsko društvo v Ljubljani, Drobich M. iz Trsta, Ipavic Anton iz Trsta, Micbeli Anton iz Trste, dr. Nlkollć iz Trsta, inženir Ćermak iz Ljubljane. G. Martin iz Trsta, G. Pavič iz Trsta, H. Stolfa iz Trata, dr. G. Nikolič iz Trsta, E. mi t ter iz StražiČ pri Gorici, F. Pagani iz VrtoČe pri Gorici, A. Klinzer et Comp. iz Belepeči, Poscbinger Filip iz Borovlja, Rieter H. iz Nabrežine, Jane Katarina iz Trsta, Mathian Ivan iz Ljubljane, Soljan J. iz Trsta, Dogan Marija'iz Ljubljane, K. Hofbauer iz Tržiča, Scbodelok Ths. iz Trsta, Vencel Goli iz Ljubljane, Rosipal A. iz Trsta, (prejnica bombaža v Ljubljani, Ritter et Rittm:iyer v Stražicah pri Gorici, Prejnica bombaža v Ajdovščini, Ivanka Fčderl iz Ljubljane, Lapajne Karolina iz Idrije, Leban sinovi iz Trsta, družba čevljarjev, mej katerimi je največ Prvencev, J. Streker v Trstu, Hudovernig Primož . StražiŠČa pri Ljubljani, Janeš E. iz Celovca, Ljud. Blasich iz Trsta, Kafol Anton iz Trsta, Angeli Jožef v Skednju pri Trstu, A. Tschinkel sinovi v Ljubljani.
Srebrne svetinje: Klinzer A. G. iz Belepeči, Društvo za premogo-kope na Kranjskem in Primorskem v Škofijah pri Divači, Radesič Aleks. v Trstu, Sternberger bratje v slo-venskej Bistrici, Voigt G. v Borovljah, Moravia v Dolini, Seeman P. R. v Ljubljani, Fidelis Terpinz, na-stopniki v Ljubljani, Kranjsko obrtno društvo v Ljubljani, Avgust Nussbaum iz Fužine pri Ajdovščini, Sardoč B. iz Trsta, Cebular Tomaž z Občin, Fakin Jos. iz Trsia, Repe Ivan iz Jesenic, Schrey Alojzij iz Jesenic, kmetijska šola v Gorici, kmetijsko društvo v Gorici, društvo pridelovanja (imela v Zavcu, Peret Alojzij v Trstu, Precher v Ljubljani, Sablich v Trstu, Jeršič bratje v Trstu, Kosancich Luka v Trstu, Ant. Pavlin v Trstu, Larisch v Laškem trgu, dež. vinarska šola v Slapu pri Vipavi, Josip Majer iz Vipave, Vinarsko društvo v Dornbergu na Goriškem, Burgstaller Josip v Banah pri Trstu, skupna izložba tržaških kovačev, mej katerimi so skoro sami Slovenci, Just Josip v Borovljah, dr. Fuchs iz Kokre, Bratje Globočnik iz Železnikov, M. Ogris iz Borovelj. Ludvik Polanc iz Trsta, Raser Josip iz Železnikov, Sorč G. V. iz Trsta, Tonnies G. iz Ljubljane, Vermk P. iz Borovelj, Drelse Avg. iz Ljubljane, Aviani Peter iz Gorice, Osbič Matej iz Kamnika, Prašnikar Al. iz Kamnika, Zottele Alojzij iz Trsta, Kari Kante iz Trsta, Gašparin M. iz Kormina, Kapler A. iz Trsta, Kotnik Franc iz Vrhnike, Miklavc G. iz Trsta, J. Jane iz Trsta, Franc Abram iz Trsta, Josip GoljevšČek iz Kanala, Josip KriŠper iz Ljubljane. Ant. Lautman iz Trsta, šola za pletenje v Rudniku, Mozetič G. iz Trsta, M. Pakič iz Ljubljane, Schiffl A. iz Gorice, Schiffet-muller iz Kokre, Weissesein iz Kokre, Wenedikter Ferd. iz Trnovega na Goriškem, Vizintin J. iz Trsta, Krenner Al. iz Skofjeloke, Strokovnjaška šola v Idriji, Vites Rozalia Iz Trsta, Frane Knaflič v Šmartnu pri Litiji, ČiČ Vencel iz Trsta, BroŠ Albert iz Trsta, Slana Elizabeta iz Trsta, P. Laščak iz Gorice, Bremic E. iz Trsta, Olivetti et Comuzzi iz Skednja pri Trstu, L. P ta k iz Trsta, Vukovič grof A. iz Trsta, Wilfan Josip, inženir v Trstu.
Bronaste svetinje: Rudarski urad v Ljubljani, RuŠnik V. v Konje-vicah, L. Bader v Gorici, Bros Karol v Mariboru, Do-letiec Oroslav v Ljubljani, Goli G., Spodnji Dravburg, Janseković Otto v Kapli, Udovicich Josip v Trstu, Klinzer et Gomp. v Belejpeči, Hlubek Josip v Ptujem, Spanovič T., Vrabče, Turntschnigg A. v Celovcu, A. Metlicovltz v Trstu, Pelicon J. v Trstu, Posun Ivan v Trstu, Bezek Josip v Trstu, Galle Karol v Bistri, Ločniker et Andretto na Viču pri Ljubljani, Modrich Nikola v Trstu, Bratje Kozler v Ljubljani, Audrej Daneu na Občinah, Julij Stare v Kamniku, Anton Globočnik v Železnikah, Jos. Vodnik v Šiški pri Ljubljani, C. Abačič v Tržiču, Ambrožič Josip v Lub-nem, Ivan Dornik v Kamniku, Bratje Globočnik v
'J Nadaljno popisovanje razstavljenih stvari smo morali odložiti do prihodnjič, ker nam manjka prostora.
Uredn.
Železnikah, Globočnik Anton v Tržiču, Jerman Andrej v Trstu, Kiss Joiip v Mariboru, Janez Močnik v Mozirju, Mulitsch Karol v Vrtovinu, Ivan Muller v Borovljah, Pire Franc in sinovi v Kropi, Sčinkovič Val* v Borovljah, Turk Anton v Borovljah, Verderber et Comp. v Trstu, Kumin D. v Trstu, Alojzij Mulley v Idriji, Gregorič Anton v Gorici, Jos. Kante v Trstu, Fajdiga et Iverže v Sodražici in Trstu, Smuk S. v Kamniku, Ant. Furlan v Gorici, Lautman A. v Trstu, Božič Franc v Trstu, M. Zupan v Breznici, Drenik Marija v Ljubljani, Gos Vitorija v Trstu, Gresl Ema v Trstu, Hajek Jožef v Trstu, Jiikl Marija v Idriji, Kramer C. v Trstu, Lahajner Ana v Ljubljani, Če-ležnik Emilia v Trstu, Bone Anton v Trstu, Kogoj Anton v Trstu, Starš Marija v Monfalconu, Jelinek v Trstu, Zniderčič Franc v Trstu, Lokar Anton v Ajdovščini, Kleinmayer et Bamberg v Ljubljani (2 svetinji), Androvich T. v Trstu, Gospich E. v Trstu, Grubisich v Trstu. Omeniti moramo, da so Hrvatje dobili primeroma več kolajn in odlikovanj od Slovencev; največ so dobili Dunajčani, za njimi pa Cehi.
Zvečer pa je bila v razstavi velika in prekrasna svečanost, umeteljni ognji na morji so prekosili marsikaj, kar jih je dozdaj Trst videl. A naša razstava ima uže nesrečo. Na ladiji, na katerej je igrala Leopoldova kapela, razpoČil se je po oficijoznej verziji možnar, ki je metal v zrak umeteljne bombe, muzika je naglo prenehala, ker so kosi razpoklega možnarja dva muzikanta, Ceha, enega 16 letnega in druzega 20 letnega v nogo hudo ranili. Enemu so morali nogo odrezati. Dr. Mandič je onesrečene obvezal in odvedel v bolnišnico. Mnogi pa trde, da je bila vsa stvar nekam čudna in opravičujejo to svoje menenje s tem, da kon-statujejo, da niso našli v ranjenih nogah vojakov nobenega dela onega možnarja, ampak so rauetake, ki daj6 sklepati na kaj druzega. Mi nočemo Še izreči svoje sodbe. Če jo stvar taka, kakor trde oficijozni listi, potem se mora začeti ostra preiskava zoper pirotehnika Ottino (naroČili so si ga z Italijanskega, kakor da bi v Avstriji ne imeli kake enake kapacitete), ako se pa Ottinu nič ne zgodi in vsa stvar zaspi,
Eotem bi bil to žalosten dokaz, da je bila uže zopec aka zlobna nakana. — Ne vemo, kako bi bil prišel g. Ottino do tega, da spušča svoje ognjemete na ladiji, ki je bila vsa okrašena z balončki iz papirja in z drugimi enakimi predmeti, ki se lehkd užgo. — Nočemo in ne moremo denes še izreči svojega menenja, da ne pridemo v nasprotje z državn. pravdnikom.
Kranjski deželni zbor.
Interpelacija
do preblagorodnega gosp. e. kr. deželnega predsednika.
(Konec.)
Ta sklep deželnega Šolskega sveta je pa tudi ne-
postaven. On ne nasprotuje samo okrožnici istega urada iz 8. oktobra 1870 št. 316, ki z ozirom na 51 postave iz 20. avgusta 1870 št. 105 D. Z. določuje, da ima za vse ljudske Šole na Kranjskem veljati slovenski učni jezik, izimšl nemške občine na Kočevskem in v Weissenfelsu, kier je učni jezik nemški — Maverl pa ni nemškokočevska občina —; ampak nasprotuje tudi 19. členu temeljne državne postave od 21. decembra 1867 št. 142 D. Z. Ta člen v zadnjem oddelku določuje, da se imajo v deželah, kder več narodov živi, javne šole tako uravnati, da se vsakemu narodu daje prilika izobraziti se v lastnem materinem jeziku, ne da bi ga smeli siliti učiti se še druzega deželnega jezika. Nasvet okrajnega šolskega sveta Črnomaljskega glede Maverlske Šole je bil v popolnem soglasji s to postavno določbo in prvi sklrp deželnega šolskega svetil se je z njo strinjal. Poslednja razsodba njegova pa jej odločno nasprotuje. Preiskava okrajnega šolskega sveta črnomaljskega je pokazala, da je večina otrok v Maverlu slovenska, in vendar hoče c. kr. deželni šolski svet te slovenske otroke siliti, da bi morali hoditi v nemško šolo in prejemali nemški pouk.
To protipostavno ravnanje se nikakor ne da opravičiti s f. 6 državne ljudsko-šolske postave iz 14. maja 1869 Št. 62 D. Z., ki pravi, da ima deželna Šolska oblast določevati učni jezik, ker samo po sebi se ume, pa je v §. 6. prav zdaj omenjene postave še naravnost izrečeno, da more deželni lolski svet učni jezik določevati le v mejah v tplolnih postavah določenih — in-nerhalb der durch die Gesetze gezogenen Griinzen. — Vsi ukazi, vse določbe in razsodbe avtonomnih oblastnij, tedaj tudi c. kr. deželnega šolskega sveta, morajo biti torej v soglasji z določbami splošnjih postav in jim ne smejo nasprotovati. Ni pa nam treba Še posebe dokazovati, da je temeljna državna postava v pi vej vrsti tika splošna postava in da avtonomni uraii nikdar ne smejo in ne morejo kratiti pravic, ki jih temeljna državna postava skupnim narodom ali posameznim državljanom daje.
Vrhu tega se pa c. kr. deželni šolski svet, odlo-čivši za Maverlo nemško šolo, v katerej bi bila slovenščina le obligaten predmet. Se tiste meje ni držal, ki jo postava sama v g. 51. Šolskega in učnega reda it 20. avg. 1870 St. 405 D. Z. določuje kot nepremakljivi smoter pouka v materinem jeziku, ki je pri večini Mavrlskih otrok slovensk, ne pa neniŠIc. Tako je v jednakih primerljajih razsodila državna sodpija uže večkrat — opomnimo le na razsodbo od 2">. aprila 1877 Št. 91, na razsodbo iz 19. januva ija 18S0 št. 2, in na razsodbo iz 12. julija 1880 št. 121 — in gotovo bi prav tako razsodila tudi v tem slučaji, ako bi se jej v razsodbo izročil.
Sicer pa deželni šolski svet sam pripoznava ne-postavnost svojega druzega sklep;i, ker je nemškemu «Schulvereinu» sporočil, da se je pri svojnm prvem
^Dalie v prilogi.)
Priloga k si. 53 „Edinosti

sklepu držal postave ter skušal namenu nemškega «Schulvereina» u-treči, kolikor je bilo po sedaj veljavnih postavah mogoče. Ker je njegova druga razsodba prvej čisto nasprotna, pač se o njej ne more trditi, da je tudi ona postavna, ker bi se moralo sicer reči, da belo in črno, noč in dan je tudi vse jedno!
Da bi torej ustregel željam nemilega .Schulver-eina», ni te c. kr. deželni Šolski svet kranjski ni zbal prelomiti postav.
Po tem takem ni čudo, da se ie mej nekaterimi učitelji vgnjezdila misel, kakor da bi bilo ravnanje nemškega «Schulvereina» postavno, da so začeli hlepeti po njegovih darilih {«Ehrengaben» jih imenuje prej omenjeno letno poročilo nemškega «Schulvereina») in menili te pri svojih viljih le prikupiti, ako podpirajo to društvo in njegove namene. Od tod tudi prihaja, da so mej 264 udi, ki jih «Schulverein» po omenjenem poročilu na Kranjskem ima, c. kr. profesorji, lolski nadzorniki itd. najgorečnejli privrženci in najmarljivejli mitijonarji tega nalej deželi tolikanj nevarnega in narodu slovenskemu tolikanj sovražnega drultva.
Mej njimi se v prvej vrsti odlikuje c. kr. učitelj na tukajšnji učiteljski pripravnici in c. kr. okrajni šolski nadzornik Viljem Linhart, ki je celo tajnik, tu-kajlnjega Schulvereinovega oddelka. Za obiskovanje Sol svojega okraja iićma dosti časa, ker nekaterih šol menda po dve in celo tri leta ni obiskal, ali jih vsaj od znotraj ni videl, dasi g. 29 postave iz 25. febr. 1870 o šolskem nadzorstvu c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom zaukazuje redno obiskovanje šol; čas pa je imel, da ie lani načelnika nemškega Scbulve-reina, dr. fVeitltrffa, spremljal po našej deželi ter mu pomagal društvene namene razširjati; čas je imel, da je kot pooblaščenec nemškega «Schulvereina» dovršil v Maverlu nakup hiše, v katerej hoče omenjeno druStvo napraviti nemško Šolo; čas je imel, da je šel letos s posebno komisijo v Maverlsko Šolo izpraševat, dasi ta Sola spada v črnomaljski okraj in je morala e. kr. žandarmerija gospodu nadzorniku in njegovim tovarišem poka\ati pot nazaj na Kočevsko in jik poučiti, da v Črnomaljskem okraji nemaj o nič opraviti. Na prašanje žandarinovo pripoznal je g. nadzornik menda sam, da je prišel tja v imenu nemškega «Schul-vereina», ki mu je dal pravico ogledati šolo; toda on ni ogledoval samo šolskega poslopja, temuč je tudi otroke izpraševal, kar potrjuje celo listič tukajšnje ustavoverne stranke od 9. t. m. in kar se da tudi prav lahko spričati, ako c. kr. deželno predsedništvo zaukaže strogo preiskavo tega prečudnega dogodba.
Kakor je bil nemški «Schulverein» šolo v Maverlu s pričetkom minolega Šolskega leta preustrojil v čisto nemško šolo, ne da bi bile šolske oblasti o tem kai vedele, prav tako je hotel storiti tudi s šolo v Dragi, kder je e. kr. šolski nadzornik Linhart brez vednosti okrajnega menda tudi deželnega šolskega sveta na tvojo roko, kakor je sam obstal v seji okrajnega šolskega sveta kočevskega, \auka\al, da ima biti učni jevknemM. Mej pravicami pa, ki jih g. 29 postave iz 25. febr. 1870 o Šolskem nadzorstvu okrajnim Šolskim nadzornikom daje, nikder ne nahajamo, da bi smeli c. kr. okrajni Šolski nadzorniki samovoljno določevati učni jezik na javnih šolah ker, kakor smo prej pokazali, še c. kr. deželna šolska oblast brezpogojno te pravice nćma.
C. kr. šolski nadzornik Linhart pa s to samovoljno preustrojo Sole v Dragi ni samo prelomil postave, temuč tudi mej tamošnjim ljudstvom napravil veliko razburjenost in razdraženost. Po zadnjem ljudske na števihenji živi v Dragi 1706 Slovencev in 230 nemških Kočevarjev. Tein razmeram primerno ie bil v tamošnjej Soli skozi 26 let, odkar je bil? ustanovljena, učni jezik slovenski, nemščina pa se je poučevala kot obligaten predmet. Ljudje, nemSki in slovenski, so bili s to uravnavo zadovoljni in v 26 letih o tej zadevi ni bilo nobenega prepira mej njimi. Kar pride nenadoma omenjeni ukaz c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Linharta ter napravi veliko zdražbo mej prej toliko mirnimi občani. Ljudem, katerih ogromna večina je slovenska ni bilo prav, da bi njih otroci hodili v nemško šolo ter se, kakor skušnja spričuje, ne naučili niti nemškega niti slovenskega jezika. Zato so spisali in c. kr. deželnemu šolskemu svetu poslali prošnjo, naj ostane njihova šola, kakor je bila doslej. Razburjeni duhovi so se pomirili, ker so imeli nado, da bode c. kr. deželni šolski svet pravično razsodil. Toda ta mir ni dolgo trajal; k malu se je začela mej tamošnjimi občani silna agitacija za nekako proti-prošnjo in tamoSnji učitelj Jurij Erker je na vso moč razširjal to nasp-otno prošnjo ter po dnevi in po noči lazil po hišah in lovil podpise za njo. Ker )e gosp. Linhart za to nasprotno prošnjo vedel in celo v okrajnem šohkem svetu kočevskem napovedal, da se snuje, še pred no je bila odposlana in ker si je prav tamošnji učitelj za njeno izgo-tovlienje največ prizadeval, skoraj bi rekli, da je gosp. šolski nadzornik Linhart sam sprožil to nasprotno prošnjo ter vstrezaje namenom nemškega «Schulvereina» prouzročil ne samo prvo, temuč tudi drugo razburjenost in razdraženost mej ljudmi. * * ftu le™Šk,- "Schulvereim, res imel po našej deželi tako govoriti, kakor je pričel in bi fiili Slovenci primorani se sami braniti in za varstvo in obrambo svoje narodnosti osnovati jednako društvo z jednakimi težnjami in pravili, kakor jih ima nemški «Schulverein», katerim bi torej vlada ne mo^la odreči potrdila ter bi svojo delalnost začeli razvijati mej nemškimi Kočevarji in drugimi sosednimi Nemci in jim vsiljevati slovenske Šole: bi se silen boj unel v naših deželah in bi nikdar ne prišli do miru in sprave mej narodi, ki ga tolikanj žele vsi pravi rodoljubi. In kdo drug bi bil kriv teh vednih prepirov, kakor iz vnanjih dežel k nam zatroSeni nemški »Schulvereln«.
Ako hoče nemški «Schulverein» podpirati in varovati nemštvo, more slobodno za svoje nemške rojake ustanovljatl privatne šole, samo da se drži pri
nas veljavnih postav in da tudi sam vzdržuje take svoje šole. Tega pa nikakor ne moremo mirno gledati in trpeti, da bi se on v nalej deželi šopiril kot vrhovna Šolska oblast in bi deželni lolski svet pa okrajne lolske oblasti smatral le za svoje podružnice; da bi dajal svoje skrivne uka^e, da bi nam za slovenske otroke vsiljeval nemlke lole in bi morali z deželnimi denarji vzdrzevati spake nemškega «Schulvereina».
Nikakor n* moremo in ne smemo trpeti, da bi se zaradi nemškega «Schulvereina» Še kdo in še kdaj mej našim ljudstvom rodila taka razdraženost in razburjenost, kakor v Mavrlu in Dragi, in bi zaradi tega vnanjega društva, katerega «bavarski Vaterland• — tedaj nemlk list — dolži veleizdajskih namenov, naši mirni rojaki in zvesti podložniki avstrijskega cesarstva prišli morda v nevarnost, se pri takej razkačenosti kaj prenagliti in proti kazenskim postavam pregrešiti.
Tudi nikakor ne smemo in ne moremo trpeti, da bi nemlki •Schulvereinn z svojimi darili nale učitelje begal in jih spravljal v nevarnost, od teh darov premetenim prelomi j evati postave. Ker, ako naši učitelji v šolskih, po učnem načrtil drugim predmetom odločenih urah po namenu nemškega «Schulvereina» poučujejo v nemščini in za tak «dolžnost presegajoči pouk« od njega prejemajo nagrado, pregreše se, bi skoraj rekli, na jednak način, kakor c. kr. uradniki, katerim je po g. 10i kazenske postave prepovedano za opravljanje svoje službe neposredno ali posredno kaka darila jemati. Ako pa za nagrade nemškega ■Schulvereina« v nemščini poučujejo po šolskih urah, pregrese se zoper g. 42 naše postave od 29. aprila 1873, po katerem noben ud učiteljskega stanu od Časa, ko so bili njegovi prejemki uravnani, ne sme pour dajati ali posebe poučevati.
Z jedno besedo, nikakor ne smemo in ne moremo trpeti, da bi nemški «Schulverein» naše šolstvo motil, naše ljudstvo dražil, naše nadzornike in učitelje plijetafr * zanemarJ«™nju njihovih dolžnostij ia-
Zato stavimo podpisani glede na tukaj omenjene dogodke do preblagorodnega gospoda c. kr. deželnega predsednika ta le prašanja:
1.	Ali mu je početje nemškega «Schulvereina» na Kranjskem znano?
2.	Ali mu je znano, da to početje dela zdražbe mej nemškimi in slovenskimi prebivalci in da napravlja mej ljudstvom veliko razburjenost?
3.	Ali misli, da je tako početje nemškega «Schul-vereina« brez vse škode za državno blagost in da se da z našimi postavami sploh strinjati?
4.	Ali mu je znano, aa ima «Schulverein» prav mej c. kr. služabniki svoje najgorečnejše privržence in najmarljivejše agente?
5.	Ali ga je volia uničiti drugi, postavam nasprotni sklep c. kr. deželnega šolskega svćta kranjskega o šoli Maverlskej?
6.	Ali se je uže zaukazala ali pa Be sploh misli zaukazati disciplinarna preiskava zaradi dogodkov v Maverlu in Dragi?
V Ljubljani, v 19. dan septembra 1882. Klun, Navratil, Svetec, Vol >ijak, Poklukar, Pfeifer, Bleiuieis, Zamik, Orasselli, Detela, RobiČ, Potočnik, Pakiž. Lavrenčič.
Politični .pregled.
Notranje dežele.
CetarjeviČ Rudolf je bil imenovan za-poveljnika devete pehotne divizije in polkovnik nadvoivoda Friderik za brigadnega poveljnika. Vojaški poveljnik v Trstu, Fml. Schflnfeld, imenovan je za vojaškega poveljnika v Sibinju.
V Liucu se je ustanoviia 1. t. m. nova trgovinska akademija.
Vsaka krivica se prej ali slej malčuje, vsako hudobno delo je puŠica, ki odleti i zadene tistega, kdor jo je sprožil. Ta resnica se zdaj razodeva pri judih. Oni so povsod, kamor koli so se vgnjezdili, ljudstvo molzli in odirali ter brez tešlcega dela od žuljev poštenih ljudi bogateli; in delali bi s kristijani, kakor so v staro lavnih časih s Filistri, da imajo moč. Veliko je grešilo to ljudstvo uže takrat, ko je bilo izvoljeno božje ljudstvo, še več pa pozneje, ko ga je božja jeza razkropila j>o vsem svetu. Poboljšala i zmodrila ga ni asirska in babilonska sužnost; plamenica, katero je vrgel cesarja Tita vojak v jeruzalemsko svetišče ter ga vpepelil, ni ga spekla v srce, ker ni imel vesti. Največji, z božjim duhom navdani učitelji, proroki, niso mogli toliko doseči, da ne bi molil bil zlatega teleta. A kaj hočemo dalje o tem pripovedovati, križal je rešitelja vseh narodov, vsega sveta, ker je iztiral iz templja goljufe in očital farizejem, da so enaki pobeljenim grobom. — Iz vse prebridke zgodovine se judovsko ljudstvo nič ni naučilo, ono je še danes to, kar je vedno bilo; je H potem čudo, da je družim narodom zoperno, da sploh vse o njem slabo sodi? Gotovo ne, to je naravno; iz tega je nastalo tudi njegovo proganjanje v srednjem in novejem veku, kakor tudi v sedanjih dneh. Nepriljubljeni nisojudje le na Ruskem, nepriljubljeni so povsod, vse toži zoper nje in judovsko prašanje uže dela nekaterim vladam sitnosti, a delalo jim bo k malu še veliko preglavico.
Ne le na Ruskem in Rumunskem, tudi na Oger-slcem, pa tudi na Dunaji in drugod se je začelo prav živo gibanje zoper jude, kar vsakdo vidi, kdor ima oči. — V Požunu (Bretislavi) je bila 28. in 29. septembra prava rabuka. Nad 1000 ljudi se je vz.lignolo zoper jude, in ko so te razgnali vojaki, zbrali so se zopet v veliko večjej množici ter judom pobili vsa okna, vlomastili v prodajainice iti magazine, tu vse razbili, sode s žganjem in drugo robo zvalili na ulice ter tekočino izpustili in robo pokončali. Razdraženost je bila taka, da so celo ženske razsajalcem pomagale i da vojaštvo ni bilo dosti močno, da bi rabuko
bilo zatrlo, zato so telegrafirali za vojaško pomoč — Mi taci h rabuk gotovo ne odobravamo, ali one so znamenje časa, one so ljudstva glas, s katerim mora vsaka vlada računiti. Ogrskej i našej vladi bo prizadevalo judovsko prašanje Še veliko skrbi; sedanja vlada res ni kriva, da mora nositi to breme, a kriva je te^a prejšnja vlada, ker je o Iprla duri in vrata obenej spridenosti, v katerej so imeli judje prva mesta i glavne naloge.
Novi pralki župan dr. ("Jerny je od cesarja potrjen« ter bo to nedeljo slovesno instaliran.
Na Galilkem so tudi plohe in povolnji mno^o Škode storile, zato je cesar dovolil, da se izplača 10.0U0 goldinarjev iz državnega zaloga za brezobrestna posojila občinam in podpore potrebnim zasobnikoin.
V	Djakovaru je bila nova stolna cerkev 1. t. m. slovesno posvečena. Cesar in papež sta pri tej priliki čestitala Škofu Strossmajerju. Tudi iz Trsta so mu poslali telegrame.
Na Ogerskem vsako lelo pomadjari več osob svoje ime ker to je tam zelQ zaslužno, skoraj t;iko, kakor pokrfstijanjenje, če ne bolj. Letos je v prvem poluletji 548 rodov in svoja imena pomadjarilo; te rodovine imajo skupaj 1082 osob, mej njimi je 533 judov — lieiiegatstvo Madjarije ne otme potopa.
Vnanje dežele.
Beguni iz Egipta se zopet iz vseh krajev nazaj vračajo. Iz Irsta jih Lloydovi parniki jako veliko pre-peljavajo. Zadnji petek se jih je odpeljalo 360; inej potniki je bilo tudi 70 mož, katere je egiptovski general, conte delli Sala, nabral v Trstu za policijsko stražo egiptovskega namestnega kralja.
V	zadnjih časih se skoraj vsak dan sliši o hudih nesrečah, lako seje tudi v Kajiri v Egiptu 28, septembra pripetila velika nesreča. Blizu kolodvora ie bilo naloženo strelivo za angleško vojsko, to se je unelo in mej strašnim pokanjem na v»e kraje razle-tavalo, vsled tega je pogorel kolodvor in 30 osob je mrtvih. Angleži imajo nad en milijon gold. škode.
Dopisi.
,	.35 Goriškega, 26. sept.
[Po slavnostiJ. Minoli so lepi dnevi patrijotlčnih svečanosti, katere so od ene strani zop<>t obelodanile neomahljivo zvestobo in udanost vsega prebivalstva naše poknežene grofije do staroslavne Habsburške dinastije, na drugej pa pokazale preljubljenega nam cesarja v vsej njegovej ljubeznjivosti in pravicoljub-nosti. Naše ljudstvo, dasi v obče v stiskah zbog slabih letin, velikih davkov in raznih nezgod, vrglo je one dni v svojej navdušenosti vse svoje skrbi na stran in privrelo od blizo in daleč, s hribov in iz dolin v ogromnem številu pozdravljat z vso iskrenostjo svojih čutov preljubljenega visocega gosta. Cesarjevo potovanje od Prfedela do Gorice je bilo k ljubu neugodnemu vremenu najslovesniši sprevod, kar jih je kedaj videla zelena Soška dolina. Grmeči glas navdušenega ljudstva je povsod razpršil one malo-dušne zavire, ki so hotele zabraniti, da se prebivalstvo ne pokaže tako, kakoršno je. Vse take kolikor netaktne, toliko malenkostne in smešne zavire o kojih so razni naši listi uže mnogo in morda še preveč poročali, — potopile so se sramotno v morju ne-prenehijivih, navdušenih »živio»-klicev. Presv. cesa.. in vsi njegovi visoki spremljevalci so zdaj prepričani Če niso bili uže poprej, da je čisto slovenska zemlja!
"Tam kder »Soča« v blagem kraji, V^e se, podobnem raji«.
Prebivalstvo soške doline je samo seboj zadovoljno; ono čuti v sebi prijeten vtisek, ki ga jo morala ljudska srčna navdušenost, dostojno izražena v do-mačej besedi, narediti na presv. cesarja, kateri je ustavši se po vseh vaseh, koder ga je ljudstvo čakalo, v resnici tako prijazno občeval z duhovniki, učitelji in župani, na vse strani ljubeznjivo pozdravljal in od-zdravljal, sprejemal od nedolžne mladine ponujane mu vence, kakor pravi oče mej svojimi otroci, o katerih ve, da ga odkritosrčno ljubijo in da so mu udani v neomajenej zvestobi.
Tudi na daljnem potovanji od Gorice do goriško-istrske meje so vse naše občine najpresrčniše pozdravljale presv. gosta in povsod je ljudska navdušenost v domačem glasu pregrmela in zadušila vse nasprotne nakane.
A venec vsem patrijotičnim svečanostim je postavila naša lepa Gorica. Vsak, kdor je vide!, zlasti veličastno bakljado na večer 12. t, m. in deležil se druzega dnć ljudske veselice na Rojicah, moral je občudovati dovišeno krasno vredbo in priznati, da je slavnostni odbor v malein času zares čudovito dosti naredil in dosegel popolen uspeh.
Videli smo one dni in posebno pri in po liud-skej veselici od zadovoljnosti in veselja žareče se obraze in ta in oni seje izrazil: »Će živim še 100 let, ne pozabim denašnjega dne«, — ali »in da bi moral še toliko potrošiti, ne bilo bi mi žal za denar, da sem videl to krasotou itd. — Bog ve, da ne pretiramo, ako trdimo, da nismo videli še nikoli pri no-benej svečanosti tako uzorne harmonije, tako občne, odkritosrčne navdušenosti, kakor 13. t. m. na Rojicah.
In pri vsem tem priletajo zdaj pušice na slavnostni odbor ter ya sbadajo posebno s tem, da je ravnal pristransko, krivično — proti Slovencem. Vzlasti nek dopisnik ljubljanskega pastirskega lista je zagnal te dni polno pest takih pušic. med svet rekoč, da so bili v odboru razen dveh Slovencev sami nasprotniki slovenske narodnosti, da se je en sam odbornik »ustavljal sklepom, hi so Slovence prezirali in v kot potiskali*, da drugemu olborniku »zaradi bolehnosti in fizične slabosti zaostaju tudi duševno hrepenenje« (kako delikatno!), da »so odborniki zvijačno slovenskim županom prigovarjali, naj bi slovenske zastave doma pustili«, da »so ti junaki tržaške politike tudi pleme-
EDINOST.
nitega Coronini-ja pregovorili in celo -porabili« (čujte 1) itd. itd.
Radovedni smo, kdo je neki gospodu dopisniku pravil, kaj se je vse godilo v odboru, kaj je ta ali oni predlagal, katerim predlogom in sklepom je bilo sila ustavljati se, kako se je vedel ta ali oni odbornik. Saj seje niso bile javne, ampak posvetovanje je bilo omejeno na majhen krog najveljavniših mož naše dežele, zastopnikov deželnega odbora, kmetijskega društva, trgovske zbornice in goriŠkeca mesta. Izmej teb veljakov pač ni nobeden indiskretno raznalal mej ljudstvo, kaj se je v odboru govorilo in godilo, nobeden, tega smo popolnem prepričani, otročje se ba-bal: »Te in te kiivične nakane sem jaz svojim moškim, odločnim postopanjem zapreČil, ko je inoj bolehav tovariš zaspano prikimaval našim zagrizlim nasprotnikom«. Kaj tacega je presmešno le misliti. — In vendar poioča »Slovencev« dopisnik s tako impertinentno gotovostjo, kakor bi bil on sam sedel v slavnostnim odboru, ali kakor bi mu bil naš vrli državni poslanec sam pripovedoval, kako se je moral boriti v odboru, da niso v zadnji kot potisnoli ubogih Slovencev.
Gospod dopisnik, ne zamerite, da Vam v obraz povem: Vale rekriminacije so bodi neresnične, bodi silno /pretirane *).
Ge hočemo pravični biti, ne sodimo odbora po domišljenih njegovih razgovorih, ampak po dejanjih in po uspehu. — O Ibor je vabil vse občine brez razločka, naj na najdostojniji način slavijo presv. cesarja o njegovem prihodu v deželo; odbor je omislil vsem občinam enake cesarske in deželne "j zastave, ker je menil, da take najbolje pristvajo občinskim de-putacijam kot takim pri dinastičnej svečanosti, na vse zastave pa je dal razločno in pravilno napisati dotična krajna imena; odbor je priporočil županom v posebnej okrožnici, naj za to skrbe, da bodo v občinskih deputacijah kolikor mogoče zastopane narodne noSe ; odbor je uvrstil vsa društva brez razločka z njihovimi \astavami, mej katerimi je bilo lepo število belo-modro-rudečih, v slavnostni sprevod; odbor je naprosil gosp. Hribarja, naj povabi pevce od vseh strani ne glede na narodnost k deležbi, ter je v program sprejel nemško, slovensko in italijansko petje itd.
Za Boga svetega! v katerem teh činov tiči pač ono preziranje in v kot potiskanje slovenske narodnosti, o kojem se »Slovencev« dopisnik tako brezobzirno huduje?
Slavnostni odbor in vsi njegovi člani so zaslužili po trudapolnem, požrtovalnem in uspešnem delovanji, gotovo boljšo zahvalo, nego jim jo daje naše okorno časopisje.
Kako je prišel vendar naš vrli dr. Abram do brce? Kdor bere dotični dopis in ne pozna moža, meni, da vidi pred seboj telesno in duševno onemoglo revše, in ne onega možaka, kateri se je v najkritičnejšem momentu svojega javnega živenja skazal neomahljivo zvestega sinu svojega naroda; ne ono čilo, izvrstno moč, na katero sme ponosen biti naš deželni zastop ; ne onega moža, kateremu skazuje ve3 Kras pri vsa-lcej priliki svoje popolno zaupanje. Kdo drugi, ne,'o Dr. Abram sme oziraje se na svojo dolgo parlamen-tarično kariero trditi: »Jaz se nisem nikdar ponujal, a volilci mojega okraja so me vedno soglasno volili v deželni zbor?
In plemeniti grof Coronini, največji dobrotnik na-Šej deželi, njen iskreni zagovornik na cesarskem dvoru, mož, kojega vsa dežela visoko spoštuje ter stavi v njega ne le vse zaupanje, temuč tudi najboljše svoje nade, — tudi on ni našel milosti pred obličjem »Slo-venčevega« kritika: On se je dal odboru zlorabiti, on je pomagal zvijačno župane lovit itd.
Koga ne pretrese sveta jeza, ko bere take pobalinske, zlobne napade na naše najboljše, najodllčniše može?
Zadosta! Oba moža, koja smo prav zdaj omenili, stojita na vzvišenem stališči — ne doseža ju Pigme-jeva brca.
Žalostno je pa vendar, da polnijo naši listi, zdaj po obče priznanem sijajnem uspehu naših patrijotičnih svečanosti svoje predale s takimi strankarsko-popa-čenimi poročili in izlivi osobne zavisti, kateri begajo naše dobro ljudstvo, žalijo) veljavne, zaslužne može in razodevajo več ali manj umazane sebične namere.*")
Domače in razne vesti.
Spomenik cesarju Fran. Josipu. V
Trstu se je pod načelništvom barona Sartorio ustanovil oJbo", ki namorjava postaviti statvo našemu cesarju. Sredstva si priskrbi z naborom, doneski pod tisoč »Id. se ne bodo prejemali.
JZa Tirolce in Korošce, po povoilnji poškodovane so se tudi v Trstu začeli nabirati mili darovi. Sestavil se je v ta namen poseben odbor pod načelništvom mestnega župana. Tudi žensko podporno društvo rudečega križa za Trst in Istro je podelilo v ta namen iz svojega zaloga 5000 gld. ter vabi vse svoje ude in druge ljudoljube, naj onesrečenim priskočijo v pomoč z denarjem, perilom in gorko obleko.
Kako so tržaški Slovenci slavili ROG letnico, od kar je prišel Trst pod Avstrijo t Kakor naznanjeno, zbrali so se v cerkvi pri sv. Ivanu odborniki in udje vseh slovenskih društev iz Trsta in mnogo okoličanov. — Odbori so imeli pregrnene klopi v prezbiterju, cerkev je bila okrašena po vrlem g. Trobcu. — Čestiti gospod župnik
*) Kdor želi zanesljivili dokazov, naj se obrna do,pisatelja. Uredništvo jo pooblaščeno, da naznani njegovo adreso.
**) Deželna barva poknežene grofije Goriško-Gradiške je po pravno-veljavnej miuisterskej odločbi od 1. 1&75 — fofo-rudeča.	Op. pis.
***) Čudno, da ni putka izlegla teh jajc v domačem gnjezdu, ampak da je posnemala kukovico.
Treven je daroval sveto mašo z veliko asistencijo; prekrasno pa so peli pevci svetoivanski veliko mašo. Po maši je bil »Te deutn« pevci so peli slovensko zahvalnico, potem blagoslov se sv. rešnjim telesom. Po končanej cerkvenej slavnosti so zapeli pevci še Hribarjevo kintato s cesarsko himno. Vsa slavnost je bila preprosta, a lepa in primerna. — Posebno pohvaliti moramo pri tej priliki svetoivanske pevce, nismo mislili, da so pod novim pevovoljem, g. unjez-dom toliko napredovali. Mej tem ko je mesto v soboto imelo navaden obraz in ni bilo nobene posebne cerkvene slavnosti, smo mi Slovenci po starej navadi napravili najprimernejšo svečanost in tako pokazali, da ne opašatno, kadar je treba slaviti našo cesarsko hišo in Avstrijo! rešili smo pa nekoliko čast Trstu, vsaj tako so se izrazili mnogi pošteni Trzačani.
Tržaške bombe. Tržaška deželna sodnija išče ubeglega tovariš i tehnikarja Viliema Oberdanka, pri katerem so, kakor znano, 16. septembra, v Ron-kiju našli dve bombi i ga zaprli. To tovariš je lekar-ničar. imenuje se Demeter Jiogasa, rojen je v Bujah v Istri, ima 26 let, precej velik je in vitke postave, mršav, lasi ima belkaste in temiiorujavo brado.
Sadjerejska razstava odprla se je v nedeljo v nazočnosti namestnika, odbora razstave in drugih odličnih osob. — Štajerci razstavili so posebno krasno sadje, vsa ta razstava je jalco zanimiva in vredna, da jo človek obišče. — O tej razstavi hočemo še govoriti, kadar bodo znane odlike presojene razstavljavcem po odboru.
j Gosp. Josip S vara, adjunkt pri c. k. de-.želnej sodniji v Trstu, rojen v Komnu, umrl je 29. sept. v VVeidlingavi pri Dunaju, kamor se je šel zdravit. Rajnki je bil naš rodoljub. — Zapustil je žalujočo vdovo z enim otrokom. Blag mu spomin.
Ustanovljenje dijaškega seminlšča v Trstu je zdaj zagotovljeno. Dotični odbor je kupil v porazumu z mil. škofom v ta namen pri sv. JuŠtu ono hišo (z velikim vrtom), kder zdaj stanujejo stolni vikarji. Setninišče se baje odpre jeseni prihodnjega leta. Mnogo roditeljev na kmetih, ki zavofj ubožnosti dozdaj niso mogli dajati sinov v latinske šole, ta novica gotovo zelo razveseli.
Don Karlos pri sv. Iakobu je vprašal neko okoliško deklico, kako, da bode molilo za sv. birmo-ta mu odgovori: Italjanskl, ker le to je Don Karlosu po godu, on pa reče: Kaj pa poreko oni, ki so pri sv. Ivanu zaroto delali? ker je namreč naše delalsko društvo blagoslovilo svojo zastavo. Tako sčnjejo nekateri ljudje na naše ljudstvo in mej njimi je še čestita oseba, katero bi imela mir i Kristov naukozna-njevatl. To so povedali našem uredništvu oni možje, kateri so se uže večkrat prltoževat prišli, zoper postopanje omenjenega gospoda.
Tržaški list »Citlad!no< v nedeljski številki vendar priznava, da smo tukaj, on pravi, da lahonska politika ne velja, ker je v Primorju, čez polovica Slovanov (jih je tudi čez '/J in svari Italijane, nnj bodo pametni, ker slovanska ideja, ki se je zdela dozdaj le fantastična stvar, postalo je kri in meso in je začela uže močno trkati na vrata Trsta. »Cittadino« menda dela za novo politično društvo in straši najbrže z oficijozno trombo; morda vtegne celo postati oficijozni list, kar je pri »Cittadinu« vse mogoče. — Novo poskušnje, nove napake, a Slovan* stvo ne bodo uničili ti fakcijozni politikarji.
Odlikovanje« Pri razdeljevanji svetin je prejel naš umetnik urar Josip Bezeg uže vdrugič svetinjo za svojo umeteljno uro, prvi krat sreberno ta pot bronasto svetinjo. Kolikor je v Trstu urarjev, še nobeden ni bil nikdar odlikovan, naš domačin pa uže v drugič, čestitamo mu iz srca toliko bolj ker je naroden.
Ustrelila sta se v tržaškej vojaSnici en kor-poral In en prostok, drug druzega v porazumljenji, da sta takoj mrtva ostala, kajti oba sta na komando v istem hipu sprožila puške. Pravijo, da so nesrečene ženske uzrok tega originalnega mejsebojnega umora; oba vroča Ogra sta bila nekda zaljubljena v eno in isto žensko.
Izlet v Rlcmanje. Tržaški Sokol napravi drugo nedeljo 15, t. m. izlet v Ricmanje. Tamošnji rodoljubi in pevci uže delajo priprave za dostojen sprejem tržaškega Sokola In drugih gostov. Opozo-rujemo naše prijatelje na prihodnji izlet., da se pripravijo na mnogobrojno vdeležbo ker obeča stvar zanimiva biti.
Spomenico cesarja so izročili istrski Slovani v Pulji dne 15. septembra t. I. v slovesnej avdljenci, pri katerej so bile zastopane občine: OmiŠelj, Dobrinje, DnbaŠnica in Punt na otoku Krku. Kastav in Veprinac. — Ta spomenica je vrlo lppo in dostojno zložena ter ima sedem silo važnih toček. V prvej točki prosijo Hrvatije, naj se izvrši člen 19. temeljnih državnih zakonov ter poudarjajo, da se Hrvatom v narodnostnih stvareh gode velike krivice. — V drugej točki navajajo splošno propast brodarjenjain pomorske trgovine ter prosijo državne pomoči, da ne zgubi svoje kreposti sinovi onih očetov, onih neustrašljivih pomorcev, ki so rudečo-be!o zastavo avstrijske hiše slavodobitno nosili po vseh morjih vesoljne zemlje. V tretjej točki razodevajo gozdnarške neprilike, o katerih je tudi ((Edinosti« uže večkrat govorila, ter prosijo takih preuredeb, katere bi ljudstvu bile koristne, a gozdnarstvu ne škodile ; sedaj je gozdnarsko gospodarstvo res žalostno, ker brozobzirno gonobi ljudstvo, gozdom pa prav nič ni koristno. V četrtej točki navajajo bremena, katera ubogim občinam prizadevajo tuje bolnišnico ter prosijo, naj 1 >i mesta od vsacega tujca vsak teden ali mesec zahtevala nek davek, da se tako ustanovi zaloga, iz katere bi se tujci vzdrževali, ako zbole in opešajo. — V petej točki navajajo brižno stanje poljedelstva i živinoreje in odkrivajo vzroke — natorne in izvirajoče iz vladne nemarnosti ter izredno tožijo, da so za gospodarstvo dobili po-l tujočega učitelja, ki — njih jezika ne znali V šestej
točki govori spomenica o pomanjkanju vode i hudih nastopkih, ki izvirajo iz te velike bede ter pristavljajo, da se deželna vlada za to velevažno stvar nič ne briga, pač pa istrski deželni zbor v tej zadevi dela, kolikor mogoče. Sedma točka toži, da se je v veprinskej občini luka tako zanemarila, da je zdaj »mrtva,» ker je vsa zasuta s peskom i naplavom, i da je vsled te nemarnosti popolnoma prestal ves promet z drvami, ogljem, apnom, vinom in oljem. Prosijo tedaj, naj država poskrbi, da se ta luka ščisti in popravi. — Mi smo uvarjeni, da ta res lepa, ponižna pravična in jako temeljita spomenica ue more ostati brez dobrega sadu. Sam cesar jo brezdvomno uvaži i sedanje naše inini-sterstvo, ki mora povsod mašiti luknie prejšnje vlade in odpirati državni žep za prave državne in ljudske potrebe prav gotovo te prošnje ne prezre, če tudi so mu predniki zapustilo prav Avgijev hlev, da bo Še več let treba, predno se ta iztrebi.
Preč. g. monslgnor dr. Zorn Veko-slav iz Prvačine je uže prisegel v Gorici za poreŠkega škofa. V začetku prisege se mu je glas jako tresel potem pa je tako krepko govoril, da so se mu vsi okoli stoječi Čudili; naš starček, prevzvišeni vrhovni škof, jokal je ob samem veselji, ko je videl svojo ponižno ovčico tako osrčeno Oh, kako veselje roditeljem, ki imajo take otroke. Pa poreškega škofa oče ni bil nič kaj vesel, ampak žalosten; ue le on, vsa družina je bila žalostna. Le mladi stričnik, kateri stopi sedaj na goriško gimnazijo, je vesel in ponosen, da ima strica-škofa, kateri za-njega skrbi.
las Ospa se nam piše: Ker se bližajo prihodnje volitve v Dolini za srenjski zbor, to raj si Ospo ne more kaj, da ne bi si izvolilo za svojega svetovalca gosp. Jožeta Slavca gostilničarje, narodnjaka, ki ima tudi pogum nas vredno zastopati v vseli zadevah. Tudi njegova gostilna se vsem memo hodečim rodoljubom toplo priporoča, tu najde vsak zraven dobre in cene postrežbe tudi vljUiinjega narodnjaka, kar je za Slovenca velike vrednosti.	Rodoljub.
Velikanska slavnost je bila v nedeljo v Dijakovaru, rezidenčnem mestu biskupa Strosmajerja, dike jušnoslovanske. — Na tisoče im tisoče gostov iz vse Hrvatske, z Slovenskega, z Češkega, Ruskega, sploh iz vseh slovanskih dežel je bilo nazočib, mej njimi dr. Rieger in drugi slovanski velikani. — Škof Strosmajer je blagoslovil novo po njem zlastnim de-naru sezidano veliko cerkev, ki je stala nad en mi-ljon 400 tisoč goldinarjev. — Vsa hrvatska društva sč zastavami i na stotine pevcev je povzdigovalo to velikansko slavnost. Kaj tacega, tako imposantnega nekda še ni bilo nikier na slovanskej zemlji. — Telegramov je dobil škof Strosmajer na stotine; tudi mi tržaški Slovenci smo odposlali mnogo telegramov, vsa naša društva in mnogo rodoljubov zasebno, čestitalo je prvemu južnemu Slovanu, katerega Bog živi še mnogo leti in mu daj včakati tega, za kar je on vedno delal in se trudil!
Deželne barve. Nedavno je goriški slovenski tednik obečal. da hoče na zgodovinskej podlagi temeljito dokazati, da so goriške deželne barve belo-modro-ru-deča. Do zdaj še nI spolnil obeta, upamo pa, da skoro donese dokaz, s katerim gotovo močno ustreže vsemu slovenskemu prebivalstvu goriške grofije. *) Mi smo o tej zadevi tudi nekoliko pozvedavali, a naši viri nas niso dovedli do tega. da so goriške deželne barve take, kakor trdi goriški tednik. »Tableau des oster-reichischen mittleren Reichswappens, <ler Abzeichen der Land- und Seemacht, sowie der Landerwappen«, kateri je z natančnim popisom 1.1878 na svitlo prišel v c. k. dvornej in državnej tiskarni na Dunaji in kojega je visoko c. k. naučno ministerstvo odločilo za šolske namene, popisuje deželni grl) in deželne barve poknežene grofije goriške in gradiške od besede do besede tako: Diželni grb\ Presekan ščit; desno polje je poševno proti desnej prerezano; desni del je sre-bern in rudeč Šestkrat prepasan, na levem delu pa je kronan zlat lev na modrem polji (Gorica). Levo polje je zlato na modrem po črez razdeljeno z visečim srebernim sidro-križein (Gradišče). Nad ščitom je knježki klobuk. Deželna barva-, belo-rudeča. Zraven tega naj še omenimo, da je visoko c. k. ministerstvo za notranja opravila z razpisom od 19. decembra 1875 št. 529/a barvi belo-rudečo, kateri ste se do tisti h dob smatrali in rabili kot deželni barvi, določno proglasilo ia deželni barvi dostavkoin, da se imati kot taki tudi za vprihodnje ohraniti. — Zanimivo je poznati tudi barve drugih kronovin. vZgorej omenjena knjižica nam jih popisuje tako: Cesko: rudeče-belo, Bukovina: modro-rudeče; Dalmacija: modro-zlato; Galicija: modro-rudeče; Istra: zlato-rudeče-modro; Koroško: rudeče-belo; Kranjsko: belo-modro-rudeče; Moravsko: zlato-rudeče; Gornje-Avstrijsko: belo-rudeČe; Spodnje-Avstrljsko: modro-zlato; Solnograško: rudeče-belo: Silezko: zlato-črno; Stirsko: zeieno-belo; Tirolsko: belo-rudeče; Trst: rudeče-belo-rudeče; Pred-arelško: rudeče-belo. Kronovine onstran Lita ve, Oger-ska: rudeče-belo-zeleno; HrvaŠko: rudeče-belo-modro (enake barve kakor Kranjsko, pa ne enako razvrščene); Erdeljsko: modro-rudeče-zlato.	K.
Povoden]. Vsa poročila Jz planinskih dežel, Tirolske, gorenjo Koroške in Štajerske govore o groznih razdrtijah, katera je zadnji teden napravila povodenj. Pota in ceste so raztrgane, brvi odnesene, mostovi porušeni, cele soseske odplavljene, v mnozih krajih spravljeni pridelki uničeni, mnogo živine in tudi ljudi je utonilo. Te planinske dežele je povodenj ži-libog uže večkrat zadela, a tako hudo, kakor zdaj, še od pamtiveka ne. Najhuje ja na Tirolskem, v Nie-derdorfu je voda 30 hiš razrušila, mnogo druzih pa zelo poško iovala, železnica je vsa razdrta, i da se ta
•) Ta dopis nam je došel baš v soboto zjutraj, ko smo uŽo imeli list skloncn, z dopisom pa smo dobili tudi »Sočo« od zadnjega petka, v kateri smo našli obečan dokaz. Ured.
EDINOST.
popravi, zaukazal je cesar, naj se da jnžnei železnici na razpolaganje otdelek pijonirslcega in zenijskega kora. — Ttidi iz gorenje Italije dohajajo enako grozna poročila; ljudje so zgubili ves pridelek in ves iinetek.
Pri tako groznih nezgodah človek nehotć popra-fiuje, kde so uzroki teh nesreč, in ali ne bi se dale odvmoti. Odgovor je žalosten, toliko bol) žalosten, ker plaši še z novimi in večjimi nesrečami. Znano je namreč, da se gozdi po gorah vedno bolj poseku-jejo in hribi golć. Kder so gore zelo pogojzdene, tam se tacih nesreč ni zelo bati, ker drevje in gosto za-rastla in z listjem pokrita tla mokroto zadržujejo, da se polagoma odteka, z golih hribov pa vsa voda v silnih hudournikih kar v hipu plane v niŽave, po-suje plodna polja s peskom in kamenjem ter odnese rodovitno zemljo. Glavni uzrok teh povodenj je toraj sekanje gozdov po hribih in vse vrejevanje rek bode brezvspešno, ako se ta vzrok ne odstrani. Če se dalje pomisli, da voda pesek s hribov v nižave nosi ter ga tu pušča in da se s tem odtok vedno bolj zavira v tistih krajih, kder so velike planjave, lahko je umevno, da se take planjave Ščasoma morajo promeniti v jezera. Tega se je bati posebno na dolenjem Ogerskem, potop mesta Segedina je na to uže opominal. Vlade fcodo morale na to stvar vso skrb obrnoti, da se bodo take nesreče kolikor mogoče manjšale.
Znamenita petstoletnica. V Censtohavu na Poljskem so zadnje dni obhajaji znamenito slavnost, petstoletnico, kar je bila v samostan tega mesta prinesena čudodelna podoba črne Matere božje. Ta čudodelna podoba, o katerej pravi ustno izročilo, da jo je namalal evangelist sv. LukeŽ, bila je s prva vlast-nina bizantinske cesarice sv. Helene. Rusinki knez Liron jo je prinesel iz Carigrada na Poljsko ter je zanjo sezidal kapelo v Belcu v Galiciji. Od tod pa jo
1e v letu 138*2 vojevoda Radislav prepeljal v Cenatohav, cder je ustanovil svetovno znani samostan v čast Matere božje. Malana je podoba na cipresov les v barvah, ki so pa v toliko stoletjih začrnele; podoba Ima tri okvire iz suhega zlata in vidi se le še glava in obe roki Matere božje. Vsi trije okviri imajo polno drazih kamenov; prvi okvir ima demante in smaragde, drugi rubine in biserje, in tretji same brilante. Tudi lesk okoli glave svete Device je zdelan iz suhega zlata in bogato odičen z dragimi kameni. — Mej slavnosti, ki so se praznovale o tej petstoletnici, bila so v Čenstahavu zastopana vsa slovanska plemena in vse narodne noše; nad 200 duhovnikov je bralo maše v Šatorih, postavljenih okoli samostana. Iz Li-tavije, Galicije, Slezije, Pomoranskega, Moravskega, Bolgarskega, Srbije, Rumunskega, da celo iz Jeruzalema so prišli Čestiteljl črne Matere božje v 1500 procesijah v Čenstohav, vseh romarjev je bilo nad 200.000. Ker za toliko romarjev v Censtohavu ni bilo prostora, napravili so zanje koče okoli mesta l nastanili jih po bližnjih vaseh.
Zviti tatovi Trgovec v Berolinu odposlal je pred jednim letom zaboj z umetelinimi cvetlicami in peresi v Brno, kamor pa nij nikdar dospel. Reklamo-valo in iskalo se je, a brez uspeha. Nedavno pa je bil ta trgovec zaslišan pri sodnlji. Prišli so namreč na sled tatvjnskej zadrugi, ki je na jako rafiniran način izvrševala tatvine po zalogah avstrijskih železnic itd. — Jednega lopova so namreč zabili v zaboj in odposlali kot blago. Ko se je magacin, kamor se je položilo dozdevno blago, zaprl opoludne, izlezel
ie tat iz zaboja, kateri je bil tako priredjen, da je >ilo moči odpreti ga znotraj, ter napolnil zaboj z raznim blagom, da se je dosegla teža njegovega lastnega telesa. Potem je ubežal, nakradeno blago pa se je odposlalo daije na naznačeni naslov, kjer so blago tatovi dobili v roke. Zdaj so polovili vso zadrugo in zlodejci obstali so vse. Mej drugim pripovedovali so tudi, da je na postaji Cottau v zaboji oddani tat je-denkrat cele pol ure moral stati na glavi, ker se je zaboj, da si je imel napis »Nicht sturzen«, vender tako nerodno postavil na tehtnic6 in tam pustil nekaj časa.
Zakaj nijma]o ženske brk? Nek amerikanski list rešil je jako dovtipno vprašanje, zakaj ženskam ne rastejo brke, da si se pri marsikateri pokazujejo male brkice. »Ustne gibljejo se neprestano« — pravi omenjeni list. »Vedna konverzacija — v nižjih krogig jej pravijo brbljanje — in neprestano govoričenje stori, da se osobito gorenja ustna brez odmora giblle in potem je naravno, da gorenja ustna njima ni časa, ni pokoja, da jej porasto brke«.
Dr. de Santa Pietra preiskavajoč zdravstvene razmere mej prebivalstvom Zjedinjenih držav v Se-vernej Ameriki, našel je naslednio poprečno dolgost življenja: pri učiteljih 35, pri lekarničarjih in mu-zikantih 39, pri slikarjih 51, pri zdravnikih in duhovnikih 56—57. pri poljedelcih 64, v visokih krogih do 68 let. — V Francoskej pa je statistik Vilerme dokazal, da bogati in prijetno živeči ljudje dosežejo poprek 42., siromašni pa samo 30. leto.
Zabeleženja vredna plodovltost. Iz Gebersdorfa naznanja se do sedaj še neopazovana rodovitost rženega zrna. Iz jednega zrna vzraslo je steblo, ki je imelo 9i klasov in vsaki klas 20—60 zrn; dobilo se je tedaj iz jednega zrna 3500 zrn. Opomniti treba, da je na dotiČnem mestu dalje časa ležal kup gnoja, Iz Leobschiitza pa se javlja, da so našli rž s 42, druga pa s 56 klasovi, katera je vzrastla na ne posebno dobrej zemlji. V okraji Bolau dobili so makovo steblo, ki je imelo 47 glavic a v okolici Naumburga 9 16 glavicami.
Gospodarske in trgovinske stvari.
Železnica Trst-Škofja Loka. Nekateri časniki trde. da je trgovinsko ministerstvo izdelalo načrt železnice Skofja Loka-Trst in da so ta načrt še letos predloži državnemu zboru v obravnavo. To se ne ujema popolnoma z druzimi poročili. Železnica Trst-Hrpelje
je gotova, a o onej mej Divačo in Skofjo Loko menda vlada ni Še nič sklenola, ker se pogaja z južno železnico zarad znižanja voznine.
Za povzdigo Trsta se naša vlada zelo briga. V prihodnjem zasedanji predloži več važnih predlogov državnemu zboru. O železnici Trst Hrpelje smo uže govorili; to prašanje bo rešeno uže v prvem prihodnjem zasedanju in bode jako važno zarad tega, ker bo vplivalo na ugodniše tarifne razmere. Vlada bo namreč zahtevala, da južna železnica voznino zniža, kar se brez dvombe tudi zgodi, ker sicer bi se državna železnica Trst Hrpelje neposrednje zvezala z Rudolfovo železnico, kar bi v veliko škodo bilo južnej železnici. Tudi za neposrednje občevanje s zahodnimi deželami, vzlasti z Ameriko se poskrbi; vlada ima voljo to podjetje podpirati z denarno podporo. Tudi ta stvar se predloži državnemu zboru. Tudi prašanje gledć tesneje carinske zveze Trsta z državo pride v posvet ter se kolikor mogoče naglo refii. — Vse to priča, da se sedanja vlada res briga za Trst i Tržačanje bi iej zato morali bolj hvaležni biti, nego so jej v resnici i nje dobre namere bolj podpirati. Naj nam povedo nekateri fakcijozni, ki se ne morejo sprijazniti z novo dobo ter še vedno Herbsta molijo, kaj je za Trst storil Herbst i vsi njegovi pa|daši v dolzih 18 letih? Nič, prav nič, še ovirali so njegov razvitek i da bi bilo tako dalje šlo, vsa trgovina bi se bila polagoma obrnola na Reko, po Trstu pa bi bila začela trava rasti.
Zelje. »Slov. Narod« piše: »Zelje je letos, sosebno v okolici ljubljanskej, kaj izvrstno rodilo, tako, da ima jako nizko ceno. Sto najlepših glav velja dva goldinarja, manj lepe in trde dobivajo se tudi po 1 eld. 50 kr. do 1 gld. 20 kr. Naši «zeljarji», namreč fabrikauti kislega zelja, katero je posebno na južnih krajih na izvrstnem glasu ter ide preko Trsta v Egipt in v druge kraje, ribajo noč in dan in spravljajo zelje v kadi, da ga okisajo. Upati je, da napravijo dobro kupčijo«. — Mi temu pristavljamo: Kranjsko zelje je v jutrovih deželah zelo čislano, v zadnjih letih se ga vedno več izvaža iz Trsta ter se dobro plačuje i ni dvombe, da bo prašanja po njem vsako leto več ter da bode kranjskej deželi nesel velik dobiček. Dobro bi bilo, da se kranjski zeljarji porazume s tujimi trgovci, da prekupci ne bodo jemali dobička.
Dražbe.
V Pazinu hiša štev. 36. v Boljunu, cenjena 825 gld., 12. okt., 10 nov., 13. dec. — V Pazinu zemljišče Marijane Marzan i« Zminja, cenjeno 382 gld., 13. okt., 13 nov., 15. dec. — V Pazinu posestvo Blaža Rovls iz zminja, cenjeno 698 gld., 14. okt., 14. nov., 14. dec. - V Voloski posestvo Josipa Slavič v Matuljah, cenjeno 3640 gld., 18. nov., 20. dec. — V Gorici hiša Josipa Kapaunik, Št. 290, cenjena 1000 gld., 6. okt. — V Podgradu posestvo Josipa Gustin-518 iz Podbež, cenjeno 500 gld., 91. okt, 22. nov. — V Trstu posestvo Katarine Adam v Škednji, cenjeno 6530
5ld., 19. okt., 18. nov., 16. dec. — V Pazinu posestvo .ntona Blaskovič iz Pična, cenjeno 396 gld., 26. okt, 24. nov. — V Trstu posestvo Mateja in Katarine Gerlanc iz Kontovelja, cenjeno 1490 gld., 7. okt., 7. nov., 7. dec. — V Alboni posestvo Antona Blecič iz Vetve, cenjeno 735 gld., 13. okt., 17. nov., 22. dec. ~ V Gorici hiša Mateja Ziubej št. 63 v Kronbergu, 7. oktobra. — V Trstu posestvo Matilde Ferluga-Fentler v gornji čarboli, 16. oktobra {zadnjikrat). — V Tolminu zemljišče Josipa Kovačič iz Idrije (Bača), cenjeno 750 gld., 9. okt., 9. nov. 11. dec. — V Pazinu posestvo Mateja Job lz sv. Petra, cenjeno 1531 gld., 20. oktobra (zadnjokrat.J — V Trstu zemljišča Johane, Ane in Marije Kienreich, cenjena 6436 gld., 9. okt.. 7. nov., 4. dec. — V Trstu posestvo Ane Resman pri Mariji Magd. zgornji, cenjeno 9203 gld., 3. nov., 1. In 23. dec. — V Trstu posestvo Katarine in Friderika Beerhorst v Kadlnu, cenjeno 6819 gld., 12. okt., 13. nov., 14. dec. - V Kopru zemljišče Simona Kermac iz Gasona, cenjeno 415 gld., 20. okt,, 22. nov. 23. dec.
Pojasnilo.
V zadnjej štev. «Soče» v popisu slavnosti v Trstu 24 t. m. je popisovalec omenil tudi napitnice, katero je napravil mojej malenkosti g. R. Dolenec. Morem reči, da se nisem nadejal te napitnice in tudi tega ne, da bode delal gosp. urednik «Soče» iz te napitnice kapital. Rad priznavam, da je g. R. D. mene preveč povzdignol in da je ta napltnlca mene tako osupnola, da nisem vedel boljšega odgovoriti, nego napiti tržaškem delalcem slovanskega rodu, ki so naiveČ storili za slavnost 24 pot. mes. Goriški gospodje, ki so bili pri banketu, to meni potrde. — A kolikor sem razumel, ni g. R. D. dejal v svojej napitnici, da sem jez obudil goriške Slovence, ampak on je prišteval to zaslugo rajnkemu dr. Lavriču in mene imenoval le njegovega pomočnika. A na tem je tudi le toliko resnice, da sem jez samo toliko pomagal, kolikor so pomagali, na priliko gospodje : H. ki je uvedel domače petje, potem KI., F., rajnki Dollak in še mnog drugi gospodje profesorji, učitelji, dijaki Itd., kateri se ali še nahajajo v Gorici, alt pa so zdaj drugod nameščeni in so bili meni uzor rodoljubja. Rad priznavam, da zasluge, katere meni pripisujejo nekateri moji prijatelji, so le bolj izvor osobnega prijateljstva, kakor je tudi znano, da so na Goriškem gospodje, ki sicer niso delali na strani rajnkega dr Lavriča, a so pri vsem tem mnogo storili za slovenski narod na Goriškem ter še vedno delajo na narodnem polju. Prav tako ie v Trstu: pred menoj in še vedno delajo na narodnem polju gospodje Nabergoj, Polič, Cegnar in mnogo drugih in jaz sem zadovoljiti, da morem kaj storiti na strani ten zasluženih mož. - Da imam nepri-jateljev, to je gotovo, sai jih imajo še boljši ljudje od mene. — Zal mi je pa vendar, du je nas goriški gost pri slavnosti 24. t. nt. iskal in staknol priliko, da smeši mene in druge moje prijatelje, na priliko «tekajočega» Nabergoja, kateremu prepisuje napitnice, katerih nI on napravil. Ni je na svetu stvari, katere bi človek ne mogel kritikovati; snovatelji slavnosti 24. t. m. pa so upali, da nas bodo naši gostje milejše in prijateljsko sodili.
Predelikatna stvar je, zato pa obžalujem, da se je napravila ona napitnica, kakor tudi obžalujem, ako som bil jaz uzrok, da je bil kedo nezadovoljen pri siavnostl.
Toliko v pojasnilo.	V. Dolenec.
Oltarjev *od slavi denes Trst bolj, nego drnga leta vse ladije so okinčane se zastavami, pri sv. Justu in pri kapucinarjih bile so slovesne maše, katerih so se udeležile vse oblastnije in mno^o ljudstvo.
Telegram delal, popornemn društvu.
Schonbrunu-Dunaj. Njeg. visokost cesarjevič Ru. dolj, naznanja za izkazano mu udanost najtoplejšo zahvalo.
Bombelles.
Poslano.
Vslcd nepravilnega, v prilogi Vašega čislanega časnika Št. 49 ojavljenega dopisa iz Barkovelj, ste prošeni gospod urednik po §. 19 d. z. naslednje vrstice v prihodnjem listu priobčiti:
Ni res da sem se jaz le malo brigal, In da, ko bi ne bil povzdignol naš duhovnik svojfiga glasu, niti šolska mladina se ne bi bila zbrala; kajti jaz sem duhovnega gospoda poprosil, naj bi v cerkvi oznanil, da bi se šolska mladina v ta namen v šolskem poslopja zbrala, ker drugače bi to ob času počitnic, v našej vasi s tak6 raztresenimi hišami, mogoče ne biio.
Z odličnim Štovanjem
Josip Mosettig,
nadučitelj.
Poslano.
Ker se v tukeišnjej okolici sploh govori, da sem jaz stvaritelj dopisa «Iz Borovnice v .Edinosti« štev. 52., zato izrečem tukaj javno, da onega dopisa jaz nisem pisal, kar mora tudi si. uredništvo • Edinosti* potrditi.*) Dol, dne 2. oktobra 1882.
Janez Borštnik.
Poslano.
v zadnjej številki Vašega cenjenega lista se nek dopisnik iz borovniške okolice z svojim rijastim peresom spravlja na nedolžne listke katere je moj teržaški zastopniki po svojem mnenju za umestne sftđznal, položiti na moje v tamošnjej izložbi razstavljene parkete.
Jaz bi se ne oziral na ta dopis, da je ostal pri ma-lenkostnej stvari samej - a on se je predrznol sumničiti tudi v obče moje narodno poštenje.
Na to mu odgovarjam kratko :
Jaz nisem nikoli hrepenel in ne hrepenim po temu, da bi ml kdo izkazaval kakšno čast — meni je dovolj dobra vest, da aem vsigdar po svojej slabej moči spolnoval narodne dolžnosti v jako bolj važnih zadevah, nego so ti listki — kateri se le tako kratkovidnemu in naivno mislečemu dopisunu vidijo strašna Izdajstva. Odkritosrčno sem in bodem napram vsakemu zastopal svoje prepričanje za narodno našo stvar, tako da lahko prepuščam sodbo o tem, kdo se hoče za zlato prodajati in kaj je narodno zerno, kaj pa le pleve, vsem svojim sosedom ln znancem.
Dopisnikovih svetov pa ne potrebujem — on naj ostane pri svojem kopitu, in naj me pusti na miru.
S odličnim spoštovanjem, gospod vrednik! ostanem Vam udanl
Frane Kotnik
Verd poleg Vrhnike dne 2. oktobra 1882.
Naše občinstvo opozarjamo na prekrasne kočije, katere je izložil na tržaški razstavi g. Ant. Ipavits, iz Trsta, naS rojak rodom Tolminec; njegovi vozovi so prvi na razstavi ln prekose gledć elegance ln trdnosti vse ižložene dunajske kočtfe. Dokaz temu je, da je odbor razstave kupil za loterijo en »landauer* od g. Ipavca. G. IpatiU je iznašel tudi novo zavornico za njegove voze, ln je izdelal tudi novoSegno kormilo iz železa, ki je jako praktično in trajno. — Na gosp. 1 patiti-a moremo ponosni biti, on se je iz navadnega kovača povzdignol do prvega pod-kovnlka in do prvega fabrikanta kočij ln drugih voz v Trstu. V njegovi delalnicl je vedno 30 dobrih delalcev, in mnogo učencev k ljubu temu, da njegova delalnico obstaja še le od leta 1871 sem. To je lep dokaz pridnosti, solid-nostl in zmožnosti gosp. Ipavitz-a, našega vrlega rojaka, ki ni pozabil svoje njemu ljube domovine. — Omeniti moramo Še, da je g. Ipavitt v Tria&ki razstavi dobil zlato svetinjo. Čestitamo!
Spremenjeni« firme. Mnogo let oprav-nlštvom listov in naznanjevalcem poznano ekspedicijo naznanil gosp. H. Schalek-a /. Wollteile 12. izpustila je iz svoje firme pridevek •General-Agentur ron G. L. Daubt & Comp.* Ker je g. Schalek svoj posel tudi dosedaj samostalno in za svoj izključljivi račun vodil, pomen ja ta sprememba le predrugačenje firme in se ne nanaša na bistvene opravne stvari.
Žrebale dunajskih srečk. Serija 87 št. 42 dobi 200.000 gld., serija 2979 št. 1 dobi 30.000 gld., serija 2979 št. 15 dobi 10.000 pld., serija 87 št. 59, serija 2696 št. 68. ser. 1113 št. 21, ser. 887 Št. 59, se r. 2696 št. 89 dobile so po 1000 gld. Izžrebane so bile še serije: 87, 248, 388, 603, 887, 981, 1113, 2317. 2219, 2979 in 2696.
Tržno porodilo.
Kava — nespremenjeno stališče, cene mlahove.
Sladkor — mlahova kupčija, cene niže. Pil6 stane gld. 33 do gld. 33'/,.
Sadje — nespremenjeno.
Petrolje. — V Ameriki cene tega blaga zaporedoma rastejo; zarad tega so zadnje dni tuditukaj napele in vtegnejo še poškočiti, denes velja petrolje uže gld. 9'fc
•) Potrdimo.	Ured.
EDINOST.
Žito. — Po koruzi je veče prašanje in so cene nekoliko poskočile; danes prašajo gld. 8 do gld. 8'/,-Pšenica brez spremembe.
DomaČi pridelki — ližol brez posebnega prašanja; v obče cene slabe.
Dunajska bor««
dne 3. Oktobra.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76	gld. 75 kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 77	»	35 »
Zlata renta..........95	»	35 a
1860 državni zajem.......92	»	80 »
Delnice narodne banke..... 825	»	— »
Kreditne delnice........317	»	— »
London 10 lir sterlin......119	»	15 »
Napoleon...........9	»	441/,*
C. kr. cekini.........5	»	64 »
100 državnih mark.......58	»	25 »
Št. 629.
Služba vrtnarja.
Na deželnej kranjskej vino- sadjerejskej Šoli na Slapu pri Vipavi je služba vrtnarja za oddati. Vrtnar mora biti slovenskega jezika v govoru i pisanju zmožen, razumeti mora sadjerejo, zelenjadorejo i cvetJco-rejo popolnoma; kdor razumi i čebelorejo I svilorejo ima prednost. S to službo je v zvezi mesečna plača 30 gld., prosto stanovanje, i prosta kuhinjska zelenjava za dve osobi.
Postavno kolekovane. z spričali zmožnosti previđene prošnje; pošljejo naj resnično zmožni pošteni in trezni prositelji do 15. oktobra t. I. podpisanemu vodstvu.
Vodstvo deželne kranjske vino- sadjerejske Sole na Slapu pri Vipavi dne 25. septembra 1882.
R, Doleneo,
3-2	vodja.
Gostilna „zur STADT WIEN"
via S. Nicolo 5t II, v središču mesta, priporoča svoje lepe prostore po nizke] ceni. 21—21
Naznanilo.
Čestitam si obilim svojim kupcem naznanjati, da sem prejel obilo zatogo manifakture Iz prvih pariikih In dunajskih fabrik. itd. tu spodaj omenjene robe in mnogovrstnih drobnosti.
IMatnlna vsake vrste, barvana in bela. Volneni Savli razne vrste. Perilu vsake vrste. Odeja.
Drobnosti velika množina na izbor. V vsem se mi ni bati nobene konkurence.
Jakob Klemene, trgovec. 6—5	Via St. Antonio 1.
ROČNI MLINI
stiskalnice za grozdje
in za konserve iz sadja. Sesalke in oevi iz železa,
Plinovi motori
OTTOVI, popolneja in bol] ekonomična sistema.
Deset njih se rabi v TRSTU.
Železne cevi.
Zaloga portlandskega cementa in hidravličnega apna,
Stavbeni stroji.
SCHNABL & G.
v Trstu via Garintia 17. 23—18
Najstarejša avstrijska zavarovalnica
c. k. priv.
Azienda Assicuratrice
v Trstu
ustanovljena v letu 1882 s poroštveno svoto nad
osem milijonov goldinarjev
ki so bili po predpisu V: 21a trgovinskega zakonika v zadnjem glavnem zboru dokazani, priporoča se za zavarovanja.
1.	Zoper škodo po požarih na poslopjih, fabrikah, pohištvih, zalogah z blagom, shrambah s poljskimi pridelki, kakor tudi na drugem premičnem blagu.
2.	Zoper škode po jjotih na mokrem in suhem.
3.	Zavarovanje na človeško živenje v vseh razmerah.
4.	Zavarovanje zoper nesreče na životu in živenju.
Azienda Assicuratrioe, ki si je od svojega ustanovljenja pridobila zasluženo dobro mie v avstrijskej državi in zunaj nje, zavaruje po najcenejih vplačilih i naj-slobodnejših pogojih in daje sč svojo poroštveno svoto p. n. občinstvu gotovo varnost.
Pozvedovanja vsake vrste radovoljno daje preglede brez plačila deli in zavarovalne ponudbe sprejema vodMtvo \ Trslu via S. Nicolo št. 4
Kakor tudi zastopništva in glavna društveno oprav-ništva v vseh večjih krajih avstrijsko ugarske države in v Italiji.	12—7
Menažerija Bachova.
O l nedelje 21. t. m. naprej je ta menažerija odprta od 9. ure zjutraj do 8. zve-
Č3r, in vsak dan ste 2 predstavi, ob 47, in G1/, pnpo-ludne. Cene so se znatno znižale, in plati se za 1. sedež 60 soldov, za 2. sedež
20 soldov, za 3. sedež 15 soldov. Vojaki in otroci plačujejo na tretjem sedežu 10 soldov.	8—3 lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOe 1 LA FLIALE i\
dolin	. < I
BANCA UNION i
TRIESTE »' occupa di tutte le operazlonl dl Banca • dl Camblo f} valute.
a) Accetta rersamenti in ronto corrente:
Abbuonando 1' Interesse annuo
per Napoleoni
2V J"con	preavviso di 20
8 > i	» >40
3V »t	> >3 mesi
3Y » »	> >0 mesi
per Banconote
3	V XCon proavviao di S gior. 3'/« » » » » 19 »
» f > i 20 i
3.V » a 4 mesi fisso
4	» a sei mesi fisao Godrttnno doli'Interesne aumnntato le lettere in circolaziona
con F> giarni di preavviso dal fi novembte a. c.quelleeoD 12 giorni dal 13 giorni e auelle con 24 giorni dni 2!> novembre a. c.
IIV BANCO OIRO
abbunando il 3'/0 interesse annuo sino qualunque somma; prelevazionl sino a flori ni 20 000 a vista verso ch6que; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamentl in apposito llbretto.
Conteggla per tutti 1 versamenti fatti a qual-siasi ora d' ufficio la raluta del medesimo gtorno.
Assume pol proprl oorehtlstt V incasso di Cambiale per Trie s te, Vienna e Budape.it, rilascia loro atsegnt ver queste ultime piatte, ed aecorda loro la faeolta. di domlelllare effetti presto la sua cassa franoo d'ognl apesa pot* ommI.
b)	.S"incarica deU'acnuisto e della rendita di effetti pub-blici, valute e divise, nonehć deli' incasso d'assegni, cambinli e covpons, verso '/»°/o dl proviggione.
c)	accorda ai svai committenti la facolta di ilepositare effetti di aualsiasi snecic e ne cura aratit l' incasso dei
gior.
coupons iilla scadenza
La Filiale della Banca Union
(Aioziono Hlcrol) s' incarica deli* acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants.
Trgovska tvrdka
G. nVtilosio
•v Trstu
odpošilja s poštnim povzetjem v majhnih balcah po 4*/* kilgr. prosto carine in voznine na vsa kraje avstro-ogrska države po sledečih cenah na debelo:
Ceylon plant najflnejo.....1 kilogr. gld. 1.70
h biser (Perl) naravno zeleno « « « 195 Q Manila biser, bledo, jako fino . . « « « 1.00 Kuba debelo zrnato najfinejo . . « « « 1.75 nj St. Domlngo........• « « 1.45
«Java najfinejo zeleno.....» « « 1.42
Zlata Java (lepo rumeno) . ... « « « 1.54 Santos najflnejo, zeleno . . . . « « « 1.36
Rio zbrano.........« « « 1.30
Rlž namizni najflnejl......« « « — .40
« Rangoon I. vrste......« ■ « — .34
Namizno olje francosko v kositarjih po 4 kilogr. u 1.28 « '« Monte St Angelo ital. « « « « 1.15 Makaroni, pravi napolski v zabojih « « « « — .56 Odpošilja nadalje vsakovrstne začinbe, južno sadje, francoski Žafran, najflnejo čokolado, vsakovrstne sladčice po najnižjih cenah.
Na zahtetanje pošilja franko tudi obSirne cenike. 6
The
Singer Nlanufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo P* eden goldinar dobi se
Originalni
Singer-jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cene. Poroštvo »o daje za pol let, poduk domu brezplačno
G.
u a
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
T'i priprosto in narurno zdravilo jo pr^v i dohrodejna pmiofi in ni tr--ba ninopih ba-tedi da se do^ufe tijibovu čudovita m 6. ftu s« le rubijo neko. lilco dni, oUjtfuj in prelenejo pruv kmalu iiikjtr iovrhtriiBo *«lod.'i>« liOM-sti. Hrav izvrstno T.strezajo x<i>er tieiuorojde, pr^ti bole'/nim un jatrlh in na ▼ranieli proti S eve.nirn boleznim in proti iilistam. p-i Ionskih laiefinlh nadl.-lnostih, zupiir beli tok, lioijast, zoper Hrcopok ter Čistijo pnkvarjene kri. One ne preg -njajo sa 1.0 o.uenjunih bulczni, .m puk nas obviirujajo mdi pred viako boleznijo.	(10—6)
Produjejo no v vsah plaTiiia lek.irnicah na svutu ; z> naroćiio in pufii-Ijaive pa edino v lekarnicl Criito/olttti v Gorici, v Trttu v lekarni O /antth i O. B. Hovit in O. H. Foraboiehi. Ena steklenica stane 3U novcev-
NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, palača Modello
Sivanke za Singerjeve šivalne stroje komad kr. in tucat 30 kr.	(13-7)
Krojač Anton Bonne
se je preselil dnp 24. avgusta 1H82 na »I»iazxa Catierlna^ Ur. I, prvo nadstropje (blizu gostilne -Eiskeller«)	12—9
Lekarna Josipa Udovicich a v Trstu
Vta Farneto ln 8. Giacomo in Monte.
Pripoznani uspeh
po veB tlsoe Ijudćh, kateri bo rabili mojo nedosegljivo, po moni samemu izdelano
eterično tinkturo iz rastlin
proti kurjim ofisaom, l>r«*lkom ln »rdej koli mi jai-, nnvmi ,„ , da noht*a rfr«,« tinktura, katere koli bale " ,roP".Pl«SJ/^ usprM, kakor prav moja.'- Na vsaki stekleni^ je mf07S,'" ,ol,kt«
, Glavna zaloira za TRRT v lastnih lekarnah, Via Karne?o in H _______
in Monte in pa v lekarni (i. B. Korabosohl na korzu T dr^ih domaČih ln ino.tramkih dobiva m t vsih veCih lekarnah. b m' 8Uh FoBllja a« 1* apofttnim povaatjam	..
Cew steklenice s navodom za rabo •• soldov; zunaj Trsta pa •• soldov
Vozni red železnice za Trst.
0d I. junija 1882 naprej. O d v o £ iz Trsta.
6.40 zjutraj (*»ot-.'a*) (I., II., III. do Ljubljane od tam naprej L. II. r.zred)
caBbvuc2;J;^r„omReko'Pu,jera'Hruckora z°«eb°m-
'fIV 1IL) *Nabrellno, Videm, Bonetlce, Milan, Rim uink i?, f Ji ("nn",u'->>'°*\S Nabrelino, Videm, Benetke. ' '
6.06	(I., ,i f m.) v Nabrolino. Videm Benetke,
6— popoludne {poitni vlak) na DnnaJ, zveza z Reko, PeBto. Brno kom n	/l V Zagrebom. Karlovcem, Siskom, Cclovcem, Bolz;.nom
Blokom!1 " ' ( ' 11 ' IU-> na DunaJ- zve,a » P«8to, Kunilo
o ,G VJ?? (re,a« Z* ' 11T'l v Li«h'j«">» Po-«- Bruck, Beljak, A.lo. 9,- aveffer (omnibu,-vlaV) v Nabrežino/Videm, Benetke, Milan.
Dolaz v Trat.
V'",Vll->J]V i« LJnbljane, Beljaka, Celovca, Pole-/. i J '""•"'ft'."-Wak) iz Milana. Benetk. kn"r.jk' »'»k I- H- III.) iz PeSte, Imnajii.
h n1."	Duna-ia'	Si8ka' Zagreba, Polt«.
[°mnih**~vlak\ iz Kima, Milana C e/. Nabre*ino.
t'jI	P"8'"4 "'aJi) .(!•• H.. IH.) iz Dunaja, Hrvatskega, Ogrskega.
7.46 zvetter (omnibut vlak) iz Kormlna «ez Nabreiino.	B
fl.lR svcBer (ftrioti/nk) iz ftulije Cez Nabreiino.
ar.I aveter (»riovtakj (I. II.. III.) i« Durr.ja, Ljubljane .veza z Reko. 12.15 v no i (omnibus-ulak) iz Italije Bez Nabreiino.
Tlnctura Chinae & Rhei comp. vulgo
ija piaj
katere napravlja Gabriel I^ioooli lekar .pri angeljiu v Ljubljani, Dunajska cesta.
To zdravilo napravljeno iz najboljših zelišč, katurlh mnoga rastejo v okolici znane romarske ■•erkvo Matere Božje na Brezjl na Gorenjskem, ima čudovito moč v sebi.
Omenjano zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima slabo sapo, uko ga napenja, ako se mu peha in ga vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu noSe vzdigatl. ako boli koga glava (fie to ne izvira iz želodca), proti zgagi, ako se delu komu kamen ln nabira sluz, proti želodeSnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glisiam, proti boleznim na vranici, jetrih In proti zlati žili, in v različnih mrzlicah. Cena I Steklenice 20 kr.
Franoov« esenoa, ki jo izdeluje G. Ploooli, lekar «pri angelu« v Ljubljani, na Dunajski cesti, je narejena iz rož, je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in premenjavno mrzlico, zabasu-nje, liemorojide, zlatenico Itd., ki so vse nevarne, če se v pravem času ne ozdravijo. 1 steklenica 10 kr.
Antlrrheumon, pripravil O. Ploooli, lekar «pri angelu« v Ljubljani, na Dunajski cesti. Najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromotl delavnih čut-nic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenice 40 kr.
Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pohumeljevo jetrno olje proti mramoricl, rhuhitisl, plučnicl. kašlju itd., v steklenicah A G0 kr., 10 steklenic 5 gld., z Železnim jodlrjem združeno (posebno vplivno pri malokrvnih in kjer treba čistenje krvi) v steklenicah A 1 gld., 10 steklenic 8 gl. Vsa naročila gredi v lekarno l»ioooll «prl Angelu«, Ljubljana, dunajska cesta, velika zaloga najboljših alopatičnih in honieopatičnih zdravil, zdra-vilstvenih posebnosti, rudninških vod, dišav. (24—1}
Na razgled v razstavi, poslopje št. 2., vrsta C., red 13. Stev. 868.
Najnovejši patent-hlačniki!
Najbolje praktični, primerni, elegantni!
od
nn Dunaju.
Na prodaj pri vseh trgovcih na veliko in skoraj pri vseh na drobno, v avstro-ogr-slcej državi.
Prosi »e, dobro paziti na izdelavo. Komisijska zaloga en gros pri
Johann Alchner I. Juden latz Nr. 2
12-9
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.