štev. 19 TRST, četrtek 19, j^nuvarja 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah la praznikih ob 5.f ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. m m, osmrtnice, zabvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 ?t. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ===== Plačljivo In utolljivo v Trstu. ===== PIN05T NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je atol/ za eelo leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. luoanloa nt nedeljsko lrdanje „BSZSOBTI" stas«: S« oelo leto Kron 5 30, za pol leta Kron 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma so no sprejemajo bi rokopisi se do vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nlica Glorglo Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. -— PoItno-hranllnRnl račun It 841-652. TELEFON it 11-57. Fabrikacije Italijanov nadaljujejo. V Skednju zapirajo magistratmm revizorjem vrata pred nosom. Od magistrata imenovani revizorji lažejo, če trdijo, da je c. k. namestništvu drago, ako se navede v naznanilnici dva občevalna jezika. Ko bi hoteli napisati vse nebrojne slučaje falsifikacij, ki jih zakrivljajo Italijani, bi morali imeti na razpolago vsaj dve prilogi. A že iz slučajev, ki jih objavljamo, si morejo čitatelji napraviti sliko, kako se vrši ta glavna revizija. — Da se pa gode vse te stvari, navsezadnje niti ni čudno, če se pomisli na kvaliteto teh revizorjev, ki sicer nastopajo kakor javni funkcijonarji, ki si pa niso niti od daleč v svesti odgovornosti izvirajoče iz te njih lastnosti. V svojem slepem narodnem fanatizmu se ti mladiči ne ozirajo na to, da zastopajo javno avtoriteto, katero zlorabljajo edino-le v svoje šoveni-stične narodne namene. In mi tem ljudem tega niti ne zamerjamo. Oni mislijo, da store s svojimi nasilstvi vslugo stvari, kateri služijo in če se pri tem poslužujejo sredstev, ki so v direktnem nasprotju z zakoni, odgovarja to le miljeju, v katerem so dorastli m bili vzgojeni. Zamerjamo pa državnim oblastim, ki vse to mirno gledajo, ki prepuščajo, da se gode pred njenimi očmi iaka nasilstva na javnem pravu in pravicah, ki jih imajo posamezni individuji, zamerjamo državni oblasti, ki mirno prepušča da se v njenem imenu falsificira javne dokumente, «ta se v njenem imenu krši zakone. Državna oblast ne stori ničesar, da bi ljudi, ki nastopajo v njenem imenu, prisilila na spoštovanje njenih naredb in zakonov. Ali more potem ta oblast sploh še zahtevati od našega ljudstva, da bo ostalo napram tem »judem v mejah onega zakona, ki ga oni sami dan za dnevom neovirano kršijo? Silijo nam pod pero trpke besede. A ker ne maramo pisati za državnega pravdnika, moramo molčati... Lumparije v Skednju. Iz Skednja smo prejeli: Dovolite gospod j urednik, da Vam predočim, na kak način! se vrši v Skednju revizija ljudskega štetja, j ki je začela 17. t. m. Takoj zjutraj na V3e zgodaj smo sleparje naleteli na delu in dobili v roke falzificirano naznanilnico, ka-, tero smo izročili dr. Wi!fanu. Omenjeni j slučaj seveda ni edini, ampak tipičen; iz' istega se bodo mogle državne oblasti pre-j pričati, na kak način postopa naš slavni j magistrat z zadevo, ki je za državo toli' razno, kakor ljudsko štetje. V hišah št. 15 in 16 so zahtevali ti5 „signori" neke dokumente, katerih po zakonu o ljudskem štetju sploh nimajo pravico zahtevati. Stavili so ženskam, ki so bile same doma, vsa možna vprašanja in radi žugali z globo, kar doseza pri nevednem ljudstvu seveda vedno zaželjen vspeh. Res so se ženske v omenjenih hišah udale in podpisale še enkrat. Preje so podpi-savali naznanilnice možje, sedaj pa — ženske! Magistratni revizor je rekel: Dve minute PODLISTEK. imate časa. Izjavite, da ste Italijani, ali pa boste kaznovani, z 20 kronami! — Tako se fabricira v Skednju Italijane pod patronanco državne avtoritete! Slikar Silvester Godina se je podal na sekcijo ter uljudno prosil službujočega uradnika, da bi mu pokazal naznanilnice hiš št. 15 in 16. Uradnik, ki ni znal, zakaj se gre, je tej prošnji tudi ustregel in g. Godina se je tako na lastne oči prepričal, da je bil na obeh revidiranih naznanilcah zapisan nad slovenskim italijanski občevalni jezik! Ko je g. Godina vprašal, zakaj se je poleg slovenskega napisalo še italijanski občevalni jezik, da-si se sme po zakonu napisati samo en občevalni jezik, se je začel dotični uradnik zvijati in opravičevati na vse možne načine. Ker je pa hotel g. Godina prepričati dotičnega uradnika, ki je menda vodja škedenjske sekcije za ljudsko štetje, je pripeljal lastnici dotičnih stanovanj ter mu jih predstavil: Evo g. vodja, tu so Italijanke Vaših kolegov! Ena je doma iz Dekani, ki lomi le za silo italijanski, druga pa je Ske-denjka. Tedaj se je še-le spomnil vodja sekcije, da je zahteval od g. Godine, naj se legitimira, na kar se je ta predstavil. Na vprašanje uradnika, če je pooblaščen od magistrata ali namestništva, da prihaja tja, je odgovoril g. Godina, da ni pooblaščen ne od magistrata, ne od namestništva, pač pa od zavednega škedenjskega ljudstva ter odšel. Ni dovolj, da je slavni „magistrat" imenoval komisarje same mlade 16 do 17-letne fantaline, ki sploh ne razumejo našega jezika, začeli so postopati z vso prepotenco. Kjer pa to ne gre, skušajo z omamljivo govorico in sleparijo omrežiti nevedne ljudi. Ti pobožni farizeji prihajajo k strankam na tak način, da te na zadnje sploh ne vedo več, zakaj se pravzaprav gre. Po raznovrstnih vprašanjih pridejo seveda do tiste nesrečne rubrike „občevalni jezik", kjer se izvijajo na vse možne načine, na primer : „Ma lei signora, la parla anehe italiano, no se meglio che serivemo, che Ia sa la lingua italiana. Prepričani smo, da so na ta način takoj prvi dan napravili iz pristnih Slovencev same Italijane. Umeje se, da je vsled tako škandaloznega postopanja magistratnih revizorjev nastalo velikansko razburjenje. Med ljudstvom je nastala reakcija in ženske so zapirale „komisarjem" vrata pred nosom 1 V .par slučajih so intervenirali tudi redarji. Ške-denjci so se takoj organizirali, da bi delali tem „komisarjem" častno spremstvo. Ali komisarjev ni bilo popoludne od nikjer več! Ker so se namreč že dopoludne uverili, da ne pojde tako gladko, kakor so to oni mi- slili. V imenu zavednega škedenjskega ljudstva zahtevamo, da se takoj sistira to sleparsko štetje. Magistratnim komisarjem ki uganjajo take sleparije, ki so že občutili razburjenost našega ljudstva, pa povemo, da ne moremo jamčiti za njih osebno varnost, ako bi hoteli nadaljevati svoj nečeden posel! Še o reviziji v Škednju. Kakor se razvidi iz poročila, katero smo dobili iz Škednja in ki ga priobčujemo na drugem mestu, so morali v Škednju magistratni revizoriji takoj prvi dan ustaviti svoje delo fabrikacije Italijanov. Neki tak revizor se niti ni upal sam do tramvaja, ampak ga je moral spremiti angelj varuh — redar I Tudi včeraj dopuludne revizorjev ni bilo videti. Popoludne so se pa vendar upali v nekatere hiše, kjer so znali, da ni mož doma. A naleteli so povsod slabo. Opravili niso nikjer ničesar. Kakor se nam poroča od raznih strani iz Škednja, je ogorčenje med ljudstvom naravnost velikansko. — Posebno razvnete so ženske, ker se jih hoče na tak način napraviti za Ita-ljanke. Govori da se, da bodo hodili revizorji danes okoli v spremstvu redarjev. Dobro! To bi bilo celo potrebno, a zato, da bi redarji pazili na revizorje, da ti ne bi uganjali nezakonitosti]! Falsifikacije pri sv. Ivanu. Magistratni revizor je prišel, ko^so bili možje odsotni, k Ani Macarol, Ani Sušmelj in Mariji Gerdol na Savranišču, ter jih je pod pretnjo globe prisilil podpisati nove naznanilnice. Ker slednja ne zna pisati, je je napravila križ. Neki tak revizor se je o nekem naših sv. ivanskem rodoljubu, ki je izpolnjeval naznanilnice, izrazil v hiši štev. 1409, da ga pusti — aretirati. Ko je pa prišel na stanovanje omenjenega, je bil revizor zelo prija-jazen in uljuđen. Iz tega se vidi, da je glavna moč Italijanov v nevednosti ljudstva. Revizor zavaja k nezakonitim dejanjem! V hiši št. 11 v ulici del Campanile je vratar vpisal slovenski občevalni jezik. Včeraj popoludne pa je pričel k njemu revizor in je zahteval od žene — moža namreč ni bilo — naj dovoli, da vpiše italijanski. Žena je izjavila, da brez moža nič ne spremeni. Skušal je na vse mogoče načine prepričati jo in jej celo rekel, da brez laščine v Trstu sploh ne more živeti. Ko pa je videl, da nič ne Opravi, nagovarjal jo je, naj vsaj privoli, da se poleg slovenščine zapiše tudi Iaščina. Da-si je vedel, da je to nezakonito — ker se sme vpisati le en občevalni jezik — upal si je vendar ta števni Stara dojilja, Napisal M. Bolucki. - Poslovenil Ratiški. Odvel je starko na stran in jo natančno izpraševal vse, kar mu je ona pravila v joku, »«r drugače ni mogla govoriti o dobroti s*oje gospice. Hipolit jo je poslušal ves začuden. In čim bolj jo je poslušal, tem bolj se mu je odkrivalo prekrasno srce in blag attčaj Ljucinke, in obžaloval je, da ni mogel misliti na njeno tajno ljubav, ker je ni znal ceiiti in da se jej ni zahvalil. Kolikorkrat je Kasija, boječa se, da ne bi preveč povedala, obmolknila, stisnil ji je roko in jo zaprosil, em svetu so socialno-demokratični zastop-■iki glasovali za podporo „Legi Nazionale*. V seji dne 19. decembra minolega leta je >o postopanje svojih somišljenikov utemeljeval dr. Puecher, ki je branil „Lego Nazio-■ale° pred „napadi" dra. Wilfana in izjavil, da je .Legi Nazionale" zgolj ta namen, da širi narodno kulturo. Zato da se socialni demokratje nikakor niso pregrešili proti strankinim principom s tem, da so glasovali za omenjeno postavko. Kakor znano pa, v socialno-demokratični stranki niso v tem vprašanju vsi enakih nazorov, zlasti ne onih, ki jih je zastopal dr. Puecher. Zato je čutil „Lavoratore" potrebo, da je priredil nekako anketo o vprašanju razmerja socialne demokracije do „Lege Nazionale®. Kakor prvi se je oglasil drž. poslanec Valentin Pittoni in je o tem vprašanju v številki od 7. januarja napisal članek, ki se nam zdi toliko bolj važen, ker ga je napisal inteligenten socialno-demokratičen voditelj, ki pobija nazore dra. Puecherja. Naj sledijo tu glavne misli: V uvodu pravi člankar, da vprašanje „Lege Nazionale" ni in ne more biti principijelno vprašanje socialno - demokratične stranke. Zato vladajo tudi v tem oziru različni nazori. Potem nadaljuje: Jaz oporekam, da bi „Lega Nazionale" imela namen širjenja narodne kulture. Njen namen je nacionalizem; duh, ki preveva „Lego Nazionale* je nacionalističen, medtem, ko jej služi širjenje narodne kulture le kot sredstvo za dosego tega namena. Dovolj imamo argumentov, ki bi nas opravičili tudi, ako bi se vzdržali glasovanja za omenjeno postavko, ali celo glasovati proti nji, ne da bi se s tem pregrešili proti strankinim principom. Pri sv. Jakobu je „Lega Nazionale" sicer ustanovila preskrbovališče, a buržoazija pušča vzlic temu mnogo našega ljudstva v anal-tebetstvu. Zato hočem pisati proti tistim Nacionalistom, ki izrabljajo narodno kulturo v svojo strankarsko korist in ne skrbijo za ■arodno kulturo tam, kjer bi bila potreba in sredstva za to. Zato odrekam tem ljudem odkritosrčnost namenov, odrekam jim tudi moralno podporo svojega glasu v mestnem sveta! Buržoazija je ustanovila „Lego Na-aionale* v samopašne, nacionalistične namene. Ne bomo sicer bojkotirali njenih šol in preskrbovališč, a za kompleks njenega delovanja se ne moremo navduševati. Razun tega odpira „Lega Nazionale" svoje šole popolnoma brezpotrebno v neitalijanskih krajih, kar provzročuje reakcijo proti našemu. narodu, mesto da bi mu pridobivalo simpatije. Delo „Lege Nazionale" odobravamo le v toliko, v kolikor ta skrbi za narodne manjšine in ustanavlja šole tam, kjer jih večina noče dati. „Lega Nazionale" bi imela res krasno nalogo, ako bi pobijala Mnalfabetizem, ki ga je šc toliko med našim ljudstvom, vzlic dejstvu, da ima eno ■ajstarejših kultur. Naši nacionalisti vedno propovedujejo našemu ljudstvu o njegovi dvotisočletni kulturi, govorijo mu o superiornosti italijanske, o inferiornosti slovanskih kultur. Medtem pa ti mladi narodi napredujejo, a mi zaostajamo kulturno ! Zato moramo napraviti iz „Lege Nazionale* društvo, ki bo resnično širilo narodno kulturo in skušalo iztrebiti analfabetizem. Za tako -Lego" mora stati ves narod! Tako posl. Pittoni, ki se je s svojim člankom postavil v direktno nasprotje z dr.om Puecherjem. Posl. Pittoni je javno konstatiral, da je »Lega Nazionale" zgrešila svoj namen s tem, da ustanavlja šole v neitalijanskih krajih, kjer niso potrebne. In to je ravno, kar smo mi vedno trdili in radi česar so se naši poslanci protivili, da bi se takemu društvu dajalo podporo iz javnih sredstev. O takih prilikah nam radi očitajo Šovinizem in ne vemo Še kaj. Tu pa je prišel sam voditelj socijalno-demokratične stranke, g. Pittoni, in je s tem člankom več ali manj naravnost obsodil postopanje so-cialno-demokratičnih mestnih zastopnikov. Mi smatramo g. Pittonija za poštenega in [resnično socialističnega moža in verujemo mu, da bi bil on drugače ravnal, ako bi bil tedaj prisoten v Trstu. Njegovo stališče se povsem krije z našim. Tudi mi nismo proti „Legi Nazionale" kot taki, dokler skrbi samo za italijanske otroke. Ker jej je pa glavni cilj raznarodovanje, ali, kakor se g. Pittoni nilo izraža: nacionalizem, se moramo Slovani bojevati proti nji z vsemi silami. Tu nam mora pritrditi tudi g. Pittoni. Nismo taki optimisti, da bi mislili, da bodo so-cialno-demokratični svetovalci izvajali posledice iz članka svojega voditelja. Ali o prihodnji priliki, ko bodo eventuelno hoteli glasovati za podporo „Legi Nazionale", se bomo mogli sklicevati na njihovega voditelja Pittonija. Sicer pravi ta, da vprašanje „Lege Nazionale" ni principielnega pomena za socialno-demokratično stranko; a vzlic temu prireja uredništvo „Lavoratora* kar celo anketo o tem vprašanju. To govori ravno o nasprotnem. Socialni demokratje so pač spoznali, da s samim slepomišenjem ne pojde več dalje. Sami so občutili potrebo po jasnosti in so sklicali anketo. Mnenje g Pittonija edino odgovarja socijalističnim načelom in ako ima v svoji stranki kaj avtoritete, naj jo skuša uveljaviti. Sicer je vse pisarjenje bob ob steno. Prihodnjič prinesemo zanimiv članek g. Tuntarja iz Pule, ki krasno osvetljuje raznarodovalno delo „Lege Nazionale" v Istri. Bienerth ni. V včerajšnji številki smo med brzojavnimi vestmi čisto na kratko omenili govora, ki ga je imel ministerski predsednik Bienerth predvčerajšnjim, ko je podstavil poslanski zbornici svoj kabinet tretje izdaje. Bienerth je rekel, da bo nova vlada strogo objektivna, da si bo prizadevala rešiti Češko-nemški spor in vprašanje italijanske pravne fakultete. S tem ni za pravo Bienerth povedal nič novega. Njegova „objektivnost" je že stara in tako znana stvar, da čivkajo o njej že vrabci na strehi... Zato je popolnoma dobro označil ta Bienerthov govor nemški poslanec Giinther, ki je rekel, da so se Bienerthove izjave v splošnem gibale v isti meri kakor vse dosedanje politiške enuncijacije barona Bie-nertha. Z drugimi besedami povedano, je hotel posl. Giinther reči, da je Bienerth mlatil tudi takrat prazno slamo. Interesantna pa je izjava, da vlada ne bo enostransko posezala v narodne razmere. To se pravi: Vlada bo še nadaljo dopuščala, da bodo na Koroškem in Štajerskem Nemci, na Primorskem pa Italijani, po mili volji pestili Slovence, ker bi bilo vsako posezanje v prilog Slovencem enostransko. Nič manje interesantno je tudi to, kar je gospod Bienerth zamolčal. On je pač govoril o potrebi rešitve italijanske pravne fakultete, ni pa zinil niti besedice za naše Jugoslovanske zahteve. In to naj bi bila — objektivnost! G. Bienerth naj si zapomni: takih lepih — fraz smo že čuli več nego dovolj, da nam se že gabijo in jih občutimo kakor žaljenje, ker napravljajo utis, kakor da mogotci na Dunaju smatrajo Jugoslovane za politične otroke. Mi ne trebamo več lepih besed, mi zahtevamo dejanj v smislu objektivnosti in enake pravičnosti. Da pa tacih dejanj ni pričakovati, to nam je naravnost povedal Bienerth sam v svojem predvčerajšnjem govoru. Z izjavo, da viada ne bo sezala v narodnostne %ore, je podal Bienerth tej vladi spričevalo duševnega ubožtva. Vlada, ki res misli vladati objektivno, mora poseči v narodnostne spore z energično roko, da odpravi ovire, ki so na potu, da se vlada ne more povspeti na višino objektivnosti nasproti vsem narodom. Dokler vlada izjavlja, da noče odpravljati vzrokov nezadovoljnosti narodov, oziroma da noče pritisniti tistih gospodovalnih narodov, ki svoje gospodstvo vzdržujejo le z nasilno krivič-nostjo, dotlej je govoričenje o objektivnosti le prazna in puhla fraza. Z izjavo Bienerthovo, da bo glede narodnostnih bojev puščal stvari kakor so, je že dana direktiva, kako stališče je zavzeti Jugoslovanom napram novi vladi, kateri stoji na čelu stari Bienerth v novi izdaji. Proti tej vladi je našim poslancem dana le ena možnost. In ta je — opozicija ! Politični dogodki v Avstriji. Soc.-demokratična zveza je imela sejo, na kateri so odločno protestirali proti komisiji gosposke zbornice, ki zavlačuje zakon glede prepovedi nočnega dela žensk. Češki socialni demokratje so naznanili predsedništvu, da ulože interpelacijo radi škandaloznega postopanja pri ljudskem štetju. Razmerje med Nemci in vlado še vedno ni jasno. Zlasti je spravilo nemške radikalce v slabo voljo imenovanje grofa Thuna za češkega namestnika, kar smatrajo za koncesijo Čehom. Nadalje jih jezi dejstvo, da sta prišli železniško mini-sterstvo in ministerstvo javnih del v slovanske roke, v čemer vidijo seveda veliko nevarnost za Nemce. Zato poživljamo nem- ško-nacionalno zvezo, naj po tem uredi svoje razmerje napram vladi. Zmernejši elementi so mnenja, da bi ne kazalo za sedaj delati novi vladi težkoč in provzročiti zopet krizo. Slovenski klub tudi ni Se na jasnem, kako stališče naj zavzamejo Slovenci napram novi vladi. Kakor poroča „Kroatische Korrespondenz" je dr. Krek odločno za neodvisno politiko svobodne roke, zlasti radi tega, ker ne obstoja več »Slovanska Enota". Ta politika omogoči tudi kompromis z Nemci na Štajerskem in Koroškem (???). Posl. Korošec se je izrekel na najstrožje opozicijo in je menil, da bi politika svobodne roke pomenila podpirati vlado. — Z Nemci da more priti do kakega kompromisa le tedaj, ako jih prisilimo v to z boj e m. (Takomenimo tudi mi. O p. u r.) Posl. Korošec je tudi ostro kritikoval barona Bienertha, ki ni v svojem programskem govoru niti omenil slovenske vseuči-liške zahteve. Dnevne novice. Poset kra'ja Petra v Rimu in Parizu. Iz Belegagrada poročajo, da bo za časa potovanja kralja Petra v Rimu in Parizu vodil vladne posle prestolonaslednik Aleksander. Zagotovlja se, da se kralj Peter sestane v Parizu z angleškim kraljem Jurjem. Blok krSčanskih poslancev v turškem parlamentu. — Iz Carigrada javljajo, da delajo krščanski poslanci v turškem parlamentu nato, da bi se zbližali in ustanovili krščanski blok. Cilj temu zbližanju bi bilo reševanje skupnih vprašanj, ki se ni moglo doslej izvesti pod mladoturškim režimom. Zatrjujejo, da je med grškimi, bolgarskimi, armenskimi in srbskimi poslanci že prišlo do načelnega soglasja v vprašanju o narodni prosveti in služenju kristjanov v vojski. Mir v Meksiki. Meksikanski konzul v Trstu nam javlja, da vlada sedaj v celi republiki popolni mir. Nemška podvodna ladija ponesrečila. Iz Berolina javljajo, da je v Kielu ponesrečila podvodna ladija ,U. 3." Ladijo so dvignili. Posadko so rešili, le dva častnika in enega mornarja so našli zadušene v ladiji. Zborno poveljstvo v Celovcu ? Razni dunajski listi poročajo, da dobi Celovec v kratkem zborno poveljstvo. Domače vesti, Umirovljena je učiteljica g.ca Evelina Valentič, hči vpokojenega nadučitelja g. Valentiča z Opčin. Iz finančne službe. — Viši svetnik finančne prokurature v Trstu, dr. Karol Avgust Neuscheller, je imenovan finančnim prokuratorjem v Trstu. Nemška nesramnost! Prejeli smo: Pred par dnevi sem se peljal po službenih opravkih v Celovec in sem bil očividec sledečega dogodka na tukajšnjem drž. kolodvoru : Pred mano je vzel neki drugi potnik listek drugega razreda do Solnograda. Ko sem vzel tudi jaz listek, sem kramljal s prijateljem. — Mej tem pa je dotični gosp. potnik, ki je vzel listek do Solnograda, šel nazaj k blagajni, se zadri nad službujočo blagajničarko ter je rekel v blaženi nemščini : „Was, ich habe eine zweite nach Salzburg verlangt, Sie geben mir aber eine ganz andere Karte!" (Kaj, jaz sem zahteval listek drugega razreda do Solnograda, Vi pa mi dajate čisto drug listek!) Blagajni-čarka ga je uljudno opozorila, da, kakoršne listke ima, takega je tudi dala. Ali dotični potnik še ni miroval, ampak je rekel: Dajte mi listek samonemski, ali nemško-ita-lijanskega! Tega jezika pa, ki je tu pisan poleg nemščine (namreč slovenski), ne razumejo niti v Trstu, kamo-li v nemškem Sol-nogradu. Ako mi ne daste tak listek, ka-koršnega zahtevam jaz, se bom vozil brez listka. Nemško-slovenskega pa absolutno odklanjam !* Potem je odšel brez listka. Ali kmalu je prikorakal ta možicelj nazaj k blagajni in zahteval. listek, ki ga je bil že dobil, s pripomnjo: Še že pritožim pri drž. direkciji radi te nečuvenosti, ko pridem nazaj! Tako sovražijo ti zagriženci naš jezik. Niti s tem niso zadovoljni, da je njihov jezik na prvem mestu, ako je kak slovenski znak poleg. Tistemu nemškemu potniku bi pa priporočal, naj se nikar preveč ne razburja in naj si ne domišlja, da je že tam gori v „Reichu". Tu je na slovenskih tleh in mu torej ne more pomoči nobena pritožba proti tem, da je slovenščina tu deželni jezik! Ako mu pa na slov. tleh ne diši, si pa kaj lahko pomaga: gre naj tja, od kjer je prišel in odkjer ga Slovenci gotovo nismo klicali! — ter... naj se ne povrne več! Očividec. Odboru »Prve gostilničarske zadruge za Primorsko" se je konečno posrečilo, da napravi jako ugodno pogodbo z eno domačih pivovarn. Vsi zadružniki in zavedni gostilničarji so vabljeni na skupni sestanek, ki se bo vršil v petek 20. t. m. ob 2. uri popoludne v prostorih „Trž. podp. in bralnega društva" v ulici Stadion št. it, I. nadstr. Namen tega sestanka je, da se zadružnikom, oziroma slovanskim gostilničarjem v Trstu in okolici natančno obrazložijo koristi, ki jih bodo deležni potom te pogodbe. Gostilničarji, ki se bodo služft potom zadruge, ne bodo imeli koristi sam* pri pivu, marveč se je odboru posrečila zagotoviti primeren dobiček tudi pri kruk*. i mesu, šifonih, pokalicah, mineralnih vodak 1 itd. Odbor si je torej v svesti, da se vi zadružniki, kakor tudi drugi zavedni naši gostilničarji udeleže tega sestanka, na katerega Še enkrat prav uljudno vabimo. Lovski ples. Namen temu plesu je, da združi slovenske lovce in njih prijatelje ob zaključku lovske sezije v zabavni družbi. Saj je to prva prireditev slovenskih lovcev v slovenski metropoli, ki streme za tem, da pridobi lovstvo čimveč simpatij tudi širšega občinstva, osobito pa, da se omogoči stik slovenskih lovcev. To misel pozdravi in vsprejme občinstvo gotovo z veseljem; saj je že številen obisk lovske razstave pričal o živem zanimanju te starodavne tradicije in da ve razumevati ter ceniti pomen lovstva. Skrbelo se bo, da bo imela ta veselica značaj prave lovske zabave, ki naj kf nudila posetnikom neprisiljeno radost v lovsko okrašenih dvoranah. Nahajali se bomo sredi zelenega gaja na prostrani poljani, lovski rogovi pa bodo vabili k plesu in ob poskočni godbi bodo rajali veseH pari ob zvokih mamljivih valčkov. V lovskih kočah pa se bodo nudila krepčfla utrujenim plesalcem, da dvignejo njih telesno svežost in razpoloženje ob dobri pa-strežbi vrlih oskrbnic. Odbor si bo prizadeval, da priredi t« veselico kolikor možno zabavno in nadejali se je, da bo slavno občinstvo uvažeralc prizadevanje slovenskega lovskega društva in da se odzove z mnogoštevilnim poseto* dne 1. svečana 1911 v „Narodnem dow*u v Ljubljani. Tržaška mala kronika. Nagla smrt. Včeraj o pol treh zjutraj je bil zdravnik rešilne postaje poklical k 68-letni Filomeni Kavaman v ul. Cereria št. 12, ali našel jo je že mrtvo. Zadela j« je kap. Požar. Včeraj po 2. uri zjutraj je zc-Čelo goreti v skladišču barv in laka tvrdke Zanki & Figli v ul. S. Lazzaro, Palazzo Salem. Nastal je velik požar, ki so ga ogije-gasci ugasili po dolgem naporu. Škoda znala 10.000 K. Mnogo truda za nič. - Svedrovci v humanitarnem društvu. Predsinočnjem s* tatovi vdrli v pisarno društva detoljubov v ul. S. Nicolo št. 4. Tu so navrtali blagajac. Posrečilo se jim odnesti gorenjo plošč«, spodnja plošča pa se ni hotela udatf svedru. Potem so tatovi odšli. Sicer zatrjajc, da je bilo v blagajni le 17 K. Maščevanje ? V neki gostilni pri Sv. M. M. zgornji je nastal prepir med Mesarjem Vergilom Stern in meŠetarjem Mihcu Germekom. Na enkrat je mesar potegnil revolver in ustrelil trikrat proti Germeku. Dvakrat je zgrešil, a tretjič ga je ranil na se«c*. Sterna so zaprli. Zblaznela. Treves je včeraj pripeljal v bolnišnico 56-letnega mornarja Ivana SiHć in 56-letno Katerino Kirchhoffer, katera ob« sta znorela. Koledar in vreme. — Danes: Kaau* kralj. — Jutri: Fabijan in Sebastijan, »«-čenika. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldae 4- 6° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorske: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Mral«. Naše gledališče. V nedeljo ob 4. uri popoludne še enkrat in zadnjikrat v sezoni prekrasna delavska drama „JERNEJ TFRAKER", ali • štrajk barvarjev. V nedeljo ob 8. zvečer krasna prepustna burka „HOTEL BRABANT*. To je elegantna burka. Vse dejaaje je zanimivo, kratkočasno, a nikjer banatac. Eleganca in duhovitost odlikujeta to igre. Pričakovati je torej obilne vdeležbe. * * * Sedeži na galeriji so popravljeni, namenila pritrjena. * * * Godba in zbor „Dramatičnega društva* pripravljata opereto „VALČKOV ČAR". Dne 26. in 27. t. m. bo gostovala v našem gledališču japonska igralska druAa, ki jo vodi sloveča japonska tragedkinja HANAKO. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. Z večerajšnjo „Vestalko" je slavna umetnica Mazzoleni slavila svef Velikanski dohodKrižmnnčič & Breščak, EmHi trst. T Tistn, jaauvarja 1911 »EDINOST« it. 1» Stran IS •tstni večer. Številno občinstvo je umetnici prirejalo ovacije. Dobila je mnogo raznih darov. POLIT. ROSSETTI. Grkus. EDEN. Nov jako zanimiv varijetetni program. Društvene vesti. Pevsko društvo „Kolo*. Pevske vaje so zaključene do občnega zbora, ki bo dne 28. t. m. ob 2. uri popoludne v društvenih |W06t0rih. „Vrdelski Sokol" naznanja, da prične v petek, dne 20. t. m. zopet redna telovadba. Telovadba za moški oddelek se bo vršila redno vsaki torek in petek od 8. in pol do 10. ure. Za ženski oddelek pa ob ponedeljkih in četrtkih od 8. do 9. ure. Opozarja se posebej, da prične z novimi vajami za notranji nastop. Le tisti, ki se prijavi do 1. februarija, bo mogel sodelovati pri tem nastopu. Vabimo tudi nove telovadce. Tržaško podp. in bralno društvo vabi gg. odbornike in njih namestnike k »dborovi seji jutri v petek 20. t. m. zvečer •b navadni uri. Ob enem naznanja svojim članom in prijateljem društva, da se društvo 24. avgusta preseli v ul. Caserma štv. 16, II. »adstr. Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu naznanja vsem gg. pevkam in pevcem, da bo danes zvečer pevska vaja za mešani abor. Ker se bliža koncert, prosimo polno-številne udeležbe. Odsek trž. „Sokola" v Rojanu na-jaanja, da se vršijo — kakor običajno — plesne vaje v nedeljo za sestavljene plese. Št. - jakobska Čitalnica vabi vse gg. pevce k današnji pevski vaji. Ker se pripravljamo za razne nastope in ker je Čitalnica letos v desetletnici obstanka, upamo, da se vsi gg. pevci udeleže nadalj-*ib vaj točno in polnoštevilno. — Društveni ples priredi Čitalnica v soboto 28. t. m. v dvorani Trg. izobr. društva. Opozarjamo vse prijatelje društva ?* lepe zabave na ta ples. DAROVL — Sked. podr. dr. CM. je daroval g. Iran Kenda, voditelj tovarne Veneziani, 2 fcroni za popisanje pol ljud. štetja. — Iz Bazovice nam pišejo, da so na zabavnem večeru pevskega društva »Slovan" na Padriču — ker se niso udeležili Silvestrovega večera — nabrali za podruž-■ico CM. 11 K in ne K 9 26, kakor je bilo favljeno pomotoma. Anton Grgič št. 55 je daroval 2 kroni, a na sestanku zadruge opravičenih posestnikov so nabrali K 20*38 v isti namen in sicer: v proslavo prekršče-aja iz „prato dimostrativo" v „Ciril-Meto-d0T0 ogrado" 11 K 46 st., a za „likof" padričanske gmajne: Grgič Anton, trgovec, 5 K, Grgič Anton 1 K, Navzoči K 2 42, Bekeč 20 st., Drejc 30 st. — G. Artur Lokar iz Ajdovščine je daroval 2 K za moško podružnico za venec povesti A. M. Ternovca. — Denar hrani uprava. — Moški podružnici daruje g. J. Ma-lovič iz Pariza 5 kron. — Denar hrani uprava. — Prosek — „Sokol". Za nabavo telovadnega orodja je prejel odbor: 26. dec. m. I. je nabral brat Ferfolja ob priliki predstave „Miklova Zalau K 8.14; 28. dec. >». 1. je nabral brat Raubar (bon) pri „Gosp. društvu" 62 st.; dne 1. t. m. je brat Verša (paljirjev) nabral med brati Sokoli ob priliki prvega izleta v Mali Repen K 212; istega dne je vesela neabstinentna družba, nahajajoča se na stanovanju g. Martelanca pred odpovanjem v Gorico, darovala K 5 50; dne 7. t. m. je brat Rudolf Ferfolja nabral pri „Lundru" 2 kroni; dne 15. t. m. je brat Al. Ban nabral med veselo družbo v „Gospodarskem društvu" 2 kroni 31 st. — Hvala!__ Vesti iz Goriške. x Hitrost goriških gasilcev. — V soboto popoludne je došlo goriškim „pom-pirjem" nujno sporočilo iz Šempetra, da gori tam neka hiša. No, gasilci so se polagoma zbrali na trgu pri trgovinski zbornici, potegnili vozove na dan, vpregli so svoja kljuseta in v polni paradi Čakali in čakali... *a dovoljenje župana za odhod. Župana pa ni bilo nikjer, ne na magistratu, ne v kavarni... v Šempetru pa je poslopje gorelo in menda zgorelo. Po dolgem čakanju je prišel končno ukaz, naj spravijo kljuseta zopet v štalo, ker da Šempeterci se branijo plačati... Ne glede na počasnost goriških „pom-pirjev", je ta slučaj tipičen vsled tega, ker kaže, da bi, denimo, lahko zgorela vsa vas, a gasilci bi ne smeli gasiti, če Šempeterci poprej ne bi hoteli ali mogli obvezati se za plačilo gasilcev. Ta slučaj kaže nujno potrebo tozadevnega deželnega zakona, ki bi urejeval postopanje med občinami v takih slafajih. x Nova ulica. Te dni je dal goriški magistrat podreti obmejni zid v ulici Al-varez, vsled česar j« ustvarjeaa zveza te uffee z ufico Leopardi, ki fo gradijo pa zemljiščih, ki so last furlanske banke. Novi ulici je namen, da vspostavi direktno zvezo središča z ulicami Luigia, Angiolina in soško ulico in je v prometnem oziru jako važna. Določeno je, da bodo vsi tovorni vozovi, ki so doslej vozili bodi iz Furlanije bodi z južne postaje po Korzu, vporabljali to cesto, tako, da ostane Korzo reserviran samo za električni tramvaj in kočije. Redni občni zbor izobraževalnega društva v Štoijah se bo vršil dne 29. januarja t. 1. ob 2. uri popoludne v prostorih gosp. Andreja Dolgana v Štorjah št. 2. Prebivalstvo Gorice. Glasom zadnjega ljudskega Štetja ima Gorica okolu 27.079 prebivalcev, nevštevši vojaške posadke. Od leta 1900 je naraslo prebivalstvo za 4401 prebivalca ali 18*62 po sto. Vesti iz Istre. Iz Kopra. Slovenka iz Kopra nam piše: Tudi k meni je prišel nekak komisar, ali kar je že bil, da bi nas popisal. Ali tu je naletel na trdo ledino. Zahtevala sem, da pola mora ostati v hiši vsaj tri dni. Mož je — sem rekla — glavar družine. Ko pride iz službe, že vpiše on sam. Komisar pa je začel na to psovati, kričati in tolči po mizi, češ, da slovensko je lingua straniera. Jaz pa sem odgovorila: Meni je pa vaš jezik tuj I Učite se mojega jezika, ali pa vzemite tolmača. Ako boste tu kričali, vam pokažem vrata. Izročite mi polo — pa Bog!" Čez dobre pol ure je prinesel laško-nemško polo in me je hotel učiti, kako in kaj naj popišem. Jaz pa sem mu odgovorila, da naj le pusti tu. Ko je moj soprog prišel o poludne domov, je šel nemudoma na glavarstvo po slovensko polo, ki mu jo je komisar Klodič tudi izročil. To smo izpolnili. Ali pola čaka že osem dnij, a nikogar noče biti ponjo. Tako se je godilo tudi drugim slovenskim ženam, ki so jih strašili tudi z orožniki in jim grozili z globami. Ali me smo trdne. Kaj se zgodi z našimi polarni, vam prijavim čez par dni. Narodna Čitalnica v Brezovici je nabrala ob „Božićnici* za mešano podr. sv. C. in M. v Klancu 4 K. Razne vesti. Argentinsko meso so prodajali v Pragi (Smichovu) kg po K 1*32 oziroma kron 1*44. Velikanska pone ver jenja na sibirski železnici. Takoj po dovršeni rusko-japonski vojni se je začela revizija na sibirski železnici. V Irkutsku ob Bajkalskem jezeru je bil predsednik preiskovalne komisije knez Gorčakov in ta je sedaj razkril, da so bila v Irkutskem samem izvršene na čezbajkalski železnici poneverjenja v višini 30 mil. rubljev. Kompromitirane osebe so deloma premestili, deloma pa odpustili. — Sedaj je pa sodišče poseglo vmes in obeta se velikanski proces. Nesreče v Severnem morju. Iz Cux-havena poročajo, da prihajajo tja poročila o truplih in o ostankih ladij, ki plavajo po Severnem morju. Vihar, ki je razsajal v Severnem morju zadnje dni, je brezdvomno zahteval mnogo žrtev. Samojedi v Moskvi. Iz Petrograda poročajo: Ravnateljstvo zoološkega vrta v Moskvi si je z daljnega severa naročilo celo rodbino Samojedov, ki bi po pogodbi ostali v Moskvi deset let. Po to rodbino Samojedov je odšla posebna ekspedicija, ki je sedaj prispela v Arhangelsk. Ta rodbina sestoji iz 14 členov, ki jih bo država skozi deset let vzdržavala na svoj strošek. Hči gospe Steinheilove v samostanu. Pred par leti je v Parizu vzbujala občno pozornost kazenska razprava proti gospej Steinheil radi umora na svojem možu. Hčerka pa ni hotela imeti od trenutka, ko so prijeli njeno mater, nobenega stika več ž njo in tudi do sedaj ni hotela govoriti s svojo materjo nobene besede. Te dni je pa stopila kakor nuna v samostan. Loterijske številke, izžrebane dne 18. januvarja: Praga 16 27 5 31 42 Lvov 33 84 18 14 7 Gospodar, zadruga pri So. Antonu — pri Kopru — reg. zi druga z omejenim poroštvom vabi na redni letni občni zbor ki se vrči v nedeljo dne 29. t m. ob 3*30 pop. v gornjem prostoru svoje gostilne. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Gospodarsko predavaaje. 7. Slučajnosti. Odlikovana pekarna In slodttttarna \ ■ ilato kolajn, li krlieem n» mednarodni obrtni razstavi —— ▼ London« leta 1909 _ Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9 dan svež kruh. nascanja slavnemu tHkfftt občinstva, da ima na Prodajalnics je tudi dobro pres-rbljcna > vsakovrstnimi blSkotl posebno za čaj. Ima razna fina vina in likerje t buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokate itd., kakor tudi vbc predmete »a speči. Ima tudi najfinejšo moko Iz najbolj*! k mlinov T po najnižji ceni. Brezplačna pcstreifea na dom. — Priporoči (lili L A fb«ib • Tvfl se Blavnemu občinstvu z odličn spoštovanjem VllklVU iHull ■ llal : ZIMSKA SEZONA : BOHINJSK. BISTRICA »»» Grand hdtal ^ TRIGLAV oddaljen 3 mkute od kolodvor/ BISTRICfl nasproti sankallSču. -- Izborna kuhinja, izborne pijače, zaku'Jene lepe sobe. Zni'ane zimske cene. -- MEDNARODNO VODSTVO. Naroča se sobe, vremenska sanke, sani in poročila. ^^ ■ I Potovalni urad: P. CHRISTOFIDIS, Trst, Hotel de la Ville Svoji k svojim t OOIikov. krojačnira Svoji k svojim Avgust Stnlar TRST - Via delle Poste štev. 12, I. nad. - TRST (ZRAVEN GLAVNd POŠTE) IZURŠOJE USflKOUuSTNE OBLEKE najnovejše mode (od 50 K naprej) in TsatoT. nniforme. - Narode se izrršijo točno. - Delo solidno Na obroke ! JAKOB DUBlNSKV Na obroke TRST — ulica deli' Olrao štev. 1, II. nadstropje — Trst Vela izliera izpMjeit oblek za gospode in mannfaJctnrnesa blaga W ter moSke In ženske soknje. UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Ceno brez konkurence. Simić & Co. - Crst ul. S. Anastasio 8-10 == OBAVLJA ===== Agenturske in komisijn. posle Bavi se s prodajo koloiiijalnega blaga in nakupom dež. pridelkov. KESTAVBACIJA ALTELEGRAFO (nasproti glavne poste) ulica Squero nuoTO štev. 17 Zajutrek po 30 atot., kosilo 60 do 80 stot Za naročnike znižane cene. Vino istrsko, opolo, ri-bemberško, vipasko in teran. — Refošk v steklenicah. Vsak dan sveže ribe po nizkih cenah. Puntigamsko marčno pivo. — Nemška, češka in italijanska kuhinja. Priporoča se udani F. Tondruška, restavrater. u 99 Hov Miti pri sv. Ivano Luigi BRAIDOTTI Via S. Cillino it. 1157 (Sv Ivanu) Trst Izbor razne svinjine in sira, kakor tudi piva, Tina in likerjev s postrtfbs kave Se priporoča LASTNIK. Odprto do ene po polnoči. Uradnik: oženjen, 34 let star, izvežban v vseh piaarniSkih poslih, samostojen korcaponHent, b.Sancii itd. veAč v«! jea'kov a 14-letno prakso PT išče službe pri posojilnioi ali občini, kot solicitator, koreapea-dent, knjigovodja. Položi kavcijo. — Ponndfce „URADNIK44 na ,.Ins»ratnl oddelek Edlnaati*. Splošno anonimno društvo za prevažanje Via Ghega 3. Telefon 2487. Shrambo In prevažanje pohBtoa RazpoSll. In shramba RoučeKou Telefon 1220. 2572. Čiščenje In shramba preprog Telefon 2573. S? HA\S-a SUIHIIH = prej sodruga Dr. A. Mittak-a ===== Trst, ulica detla Zonta 7, I. nadstropje K. Gašperini, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 Prevozno podjetje o. kr. avstrijskih dri. ielesnlo Sprejme mcannjanje Morinejasibodi blaga iz mitnic, iostafljanje na lom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvcdke „CEMENT Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE M *tran IV »EDINOST« št 19. V Trata, 19. januvarja 1911 BRZOJfll/NE 1/E5TI. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 18. Zbornica je nadaljevala generalno debato o bančni predlogi. Posl. Valentsik in Lovaszy (Justhova stranka) ter posl. grof Somsich (Košutovec) so govorili proti predlogi. Naslednji govornik Kovacs (justhovec) je zahteval z czirom na pozno uro, da bi jutri govoril. (Živahen prigovor na desnici.) Zbornica je pa z 87 proti 16 glasom sklenila, da govori Kovacs danes. To glasovanje je provzročilo pri opoziciji velik hrup. Med hrupom je predsednik naznanil, da mu je bil izročen pismen predlog, naj bi se vršila tajna seja. Predsednik je odredil tajno sejo in je dal izprazniti galerije. Tajna seja je trajala malo časa, nakar je bila seja zopet proglašena za javno. Nato je interpeliral posl. Huszar (delavna stranka) zakaj se je na ljudskem štetju Romune označalo za Vlahe. Ministerski predsednik je odgovoril, da bo dal stvar preiskati. Nato je bila seja zaključena. Forgach pojde v Bukarešt ? DUNAJ 18. „Zeit" poroča iz Bukarešte: V diplomatičnih krogov je razširjena vest, da bo avstro-ogrski odposlanec v Belem-gradu grof Forgach premeščen v Bukarešt na mesto kneza Schonburga, ki postane poslanik pri Vatikanu. Forgacha dobro poznajo bukareški krogi in je baje priljubljen tudi na dvoru. Kuga. HARBIN 18. V zadnjih 24 urah je tukaj obolelo za kugo 10 oseb, 6 jih je umrlo. Odkar je izbruhnila epidemija so pokopali 408 inrličev. Med Bolgari in Grki. SOFIJA 18. Bolgarski prestolonaslednik poseti na spomlad grški dvcr v Atenah, nato pa vrne grški prestolonaslednik obisk v Sofiji. Spopadi med Rusi in Kitajci ob Amurju. PETROGRAD 18. Semkaj je došla vest, da je ob reki Amurju došlo do velikih spopadov med Rusi in Kitajci. Na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih. Spopad ob grško-turški meji. CARIGRAD 18. Pri Fokani ob grško-turški meji je nastal med grškimi in turškimi vojaki prepir, tekom katerega so bili ustreljeni trije grški vojaki. Pri Narti je neki grški vojak streljal na turško stražo. Došli tovariši straže so ustrelili dva Grka, nakar je več Grkov hotelo napasti turško stražnico, vendar so se vsled streljanja Turkov umaknili. Izgube Grkov so neznane. Turki niso imeli izgub. Državni zbor. DUNAJ 18. Zbornica je nadaljevala prvo čitanje državnega proračuna. Po otvoritvi seje je zbornica izvolila enega člena delegacije na mesto železniškega ministra dr. Glombinskega. — Na nadaljevanju čitanja proračuna je izjavil posl. S c h m i d, da bodo krščanski socijalci glasovali za proračun. Posl. F i e d 1 e r je izjavil: Cehi ne morejo nasproti Bienerthovemu kabinetu, dokler se njegov kurs ne spremeni, zavzeti nikakega druzega stališča, kakor so je zavzemali prej. Čehi so šli na praških nagod-benih pogajanjih do skrajne meje. Nemci se morajo tudi zavedati položaja in odnehati od svojih zahtev, da se omogoči združitev vseh meščanskih strank in se ustvari konsolidirana večina, iz katere naj izide vlada. Posl. grof Sternberg je govoril za uresničenje federalistične misli v Avstriji. Govoreč o češko-nemški nagodbi, je govornik naglašal potrebo, da se češko-nemški spor izloči iz parlamenta, kar je možno le s posebnim stališčem Češke. Obe stranki sta vložili svoje predloge, vlada nsj se sedaj ojunači, in stvar reši potom oktrois. (Pohvala.) Posl. Daszynski je izjavil, da je gradnja vodnih cest brezpogojno potrebna stvar Galicije. — Nato je bila razprava prekinjena in zbornica je nadaljevala posvetovanje • nujnem predlogu posl. Fresla glede odprave carine na meso. Potem ko sta govorila še posl. Spacak in Pick, je bila debata prekinjena in seja zaključena. Prihodnja seja v petek predpoludne radi grško-katoliškega praznika (Razglašenja Gospodovega). Marijo odpotoval danes preko Monakovega in Pariza v Madrid, da poseti kraljevski španski dvor. Helsingfors 18. V Helsingforsu je stavljeno pod obtožbo 15 finskih listov radi razžaljenja vojske. KCNSUMNU DRUŠTVO v BANAH registrorar.a ztđrngra i neom. poroštveni vabi na občni zbor ki se bo vr»il v nedeljo, dne 5- februarja 1911 ▼ premierih „Konsum. društvu" v Ban*h. DNEVNI^ RED: 1) Pozdrav predsednika. 2) Poročilo tajnika. 3) Poročilo blagajnika. 4) Poročilo o zadnji reviziji. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. L.A UKrc|lblla itd. obrcJta se na 2ga-njarno AUGUST O DELL' AGNOI.O, v ulioi Biborg-o 1 in nlloa Malcanton 20, ki lzna v zalogi vsakovrstna desertna vina, likerje, bombone ln slaičlce prve vrste, posojnje v te namene preti povračiin ves potreben namizni servioe za vsako Število povabljencev. Josip Trampuš fSJfSKSft priporoča svojo pesarfjo. Ve&krat na dan svei kruh. Zaloga moKe vsake vrsto iz prvih mlinov. Vino in likerji v »teklsnloab oladčioe in MSkotL li*28 1861 Pol stoletlo ospehoa i9ii§ V vseh lekarnah v Trstu in zunaj se dobe li Sj Fastiglie Prendini "H: HAL! OSLAJlijs MALI OGLASI se računajo po X stot besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat već. Najmanja pristojbina stane 49 Sto- tink. Plača se takoj los. oddelku. flfiT proti kašlju Q bolezni v grla, hripavosti, kataru Q Glavna zaloga: LEKARNA PRENDIN1. Preprodajaloem velik popust. Velika prilika!!! Odprl sem v Trstu v ulici Commerciale 3 svojo prodajalno z zgotovljenim! oblekami za moške in ženske. Prodajal bom tudi n:aje in no-i govice, perilo vsake vrste in manufakturno blaga. Imam veliko zalogo črovljev za moSke, žen^ks in otroke. Solidna postrežba. CSNE JASO B"IZK£. Priporoča se G. HAMILbK. Stare, že rabljene kozarce kupuje po nizki etni odlikovana iTrdka za ljudsko stetj e F V e r o n e ž._117 Qnh«l prazna se odda v ulici G.ovanni BoccrccIo OUliCt ;tev, 18, II. padat,. desno._J|9 FPRNANDA" or;Jenta}ska voda, ne- jj" tnllMIlli« zmotljivo sredstvo za pomla-jenje in cdpraTljenje vsakovrstnih izpabljajev z obraza, z rek in prs. Daje koži lepo belo rožnato barvo. Orientalska veda K*FERNANDAU je edina, ki dela človeka mladega in lepega. Za komisije obrniti se ra „T b e Fernanda C y. L d" Trat, ulic Anrocio Caccia štev. '.>. Iščejo se zastopniki. PRODAJALNA mattujaktur. jlzbera fuštanja, borgeta, perila in drobnarije za šivilje FRAN KOČIJ AN Trst, ulica MoJin a vento štev. 17, Trst Paiiificio Triestino :: Otvoritev filiialke na Opčinah ob sežanski cesti. MEHANIČNA DELAVNICA F. Miheučic & F. Venutti Trst - Via Tiziano Veeellio 4. Popravlja in postavlja stroje In parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. Industrijalne instalacije vsake vrste : mline, stiskalnice in eistilniee. Specijalitet i ž«g za feamnje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa. Izdelovanje oblik in uzor-eev za testenine in biškote. — Zaloga novib ln starih motorjev, brizgalnie. strojev za vidrževaaje zidarskega materijala, mletje kave, drož in drugih tehničnih predmetov. in m EUDOliF SCHULTZ1 — IZ BERLINA konceeijoniranl zebetehnik - Piazza Barrieia vecchia, uhod ulica Sette Fontane štev. 2, II. bivši asistent zobozdravnika dr. Saklerja. UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih slojev. POPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7. * * * rsi kinematograf „fflm" Elegantna dvorana, sestavljena op najmodernejših načrtih. Vsaki torek, četrtek in soboto nov program. VSTOPNINA: L mesto 30 m., otroci ia Yoiafei 20 m. n. isto 2Q m, otroci ia Tolsti 10 t. ^n gy v y y T t T V DUNAJ 18. Poljski klub je s 66 od 67 glasov na mesto dr. Glombinskega izvolil predsednike m dr. Lazarskega. Bosanski odsek. DUNAJ 18. Pod predsedstvom dr. Šu-šteršiča se je danes sešel odsek za bosanske stvari. Seje se je udeležil tudi ministerski predsednik baron Bienerth. Namesto bivšega naćelnikovega namestnika grofa Kolovrata je bil izvoljen posl. Sylvester. Dr. ŠušteršiČ je izjavil, da je sklical odsek, da bi se bavila zbornica tudi z bosanskimi stvarmi. Govoril je tudi ministerski predsednik, ki je pcjašnjeval vladne predloge. Dunaj 18. Nadvojvoda Friderik je s soprogo in hčerkama Gabrieto in Izabelo Na Opčinah! Pozor na štev. 170 Prodaja vso potrebno opravo za mrliče, t 8» ko Trst ce krste, svede, venee, umetnih evrtlie, vence Is Peri, Poreelane in Metalne, Pokrivala, Pajtolane, Polštri itd. Yse potrebne mrtvaške predmete. Sprejema naročila pogrebov. Najnižje eene. JOSIP MRZEK zastopnik Novega pogreb. Podjetja v Trstu, Corso 49, Tel. 1402 s® prepnea GDiščiie vežika skladišča tfariieEđ- i mu* Ponte delia Fa&ra 2 d ^ur.s TcTTeste) Aliji citii i3š Loadsa ■ - lis- izbor isgot07ljeaib o blok zr> m ^ 'o liečk« k r-ciu ra otroce. PovršniSi, ^ločnojcp. kakor tudi - zaih ^alctctov. Obleke za Uoci ia ddo Delatak« -•^ip^e. Tirolski lo lsa. ^sprcsioČljivi pir.St {priatnJ ki) Spooijalltcta : blago iu- h ir, >rcmekih •-avaro Izgotovljsio ss obleke po uieri jro no^ejU rodi, tečno, soiidco iu disgasao po nist; • -tuab S® ... SOLA ZA JEZIKE Is Polvrfotte Acquedottošt ^ J o prvo nadstropje. Nora metoda za narčesje oioderiub jezlkor. Izvanredno ugodna prilika!!! NemšJ.o . 8 lekcij Kron 4 f n ... . , ... Francosko 3 lekcij Kron 6 "v!ki"\ Angleško . 8 ,ekc!J Kron 6 ( v akl ■ tedcn- 1 Vpiše se lahko vsak dan od 11.-1. in 7-9S KuTnaieij lastnik Prof. Paoio Marquardt. l&V nrar y Sežani Pozor! Cip iS?? um M ▼ TKSTU uL l ll^Š Tine. Bel lini mjj 5tey. 13 .. nasproti ce^k. sv. Ant. nov. VERIŽICE po tov cen v Cesky hostinec v Teretu mia K^ridionale Via Belvedere Češka gostilna v Trstu BtrovCK čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40. Mm izdelanih domnčih čeulieu. Sprejemajo se naročila po meri. UMETNI ZOBJE Plombiranje sooov Izdiranje zobov brez Sm vsake bolečina Dr.i.Čermak ¥. Tuscher : zobozdravnik : koaciiij. zobni tekali - TRST ■"* allo\ delit Oaiorma 5t 13. IZ n