Cena 13 din Celje, sreda 19. december 1990 št. 6 - leto XXIV Tujega nočemo - svojega nimamo Mini Market ADA fr C Ozka ulica 4 in Zagata 1/a » AD (pri Radiu Celje) Laški rizling 1 I 41,90 Janževec 1 I 40,90 Vipavec (rdeči) 1 I 16,90 Buteljke: renski rizling 72,90 laški rizling 44,90 sauvignon 52,90 - velika izbira vseh ostalih vin po nizkih cenah Odprto od 6. do 23. ure vsak dan (tudi nedelje in prazniki) teaajs. TURISTIČNA AGENCIJA Vas vabi na praznovanje božičnih in novoletnih praznikov doma in na tujem. PREDBOŽIČNI MUENCHEN -1 DAN ODHOD 21. 12. 1990 ob 23. uri. CENA 420,00 din. INFORMACIJE IN PRIJAVE PO TEL. 741-035 ALI V AGENCIJI DUŠANA KVEDRA 12 ŠENTJUR DOGODKI V SLIKI Razstava imenitnih slik jugoslovanskih mojstrov. V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju gostuje z delom svoje zbirke prodajna galerija LM iz Maribora. Nevenka in Smail Festič sta pripravila že več kot petdeset razstav po vidnih slovenskih galerijah. Literarni večer s tremi, na Celje vezanimi pisatelji. V čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Edvarda Kardelja so številnim Celjanom spregovorili Neža Maurer, Miloš Mikeln in Vasja Predan. V knjižnici je na ogled tudi razstava njihovih del. KLASJE, MLINSKO PREDELOVALNO PODJETJE CELJE Z novim imenom v novo leto Razočarani nad sestavljenim podjetjem Merx Celje, krovnim podjetjem, ki je bilo sicer veliko, ne pa tudi močno, Mlinsko predelovalno podjetje z novim letom dokončno in nepreklicno izstopa iz sestavljene organizacije. Omislili so si imenitno novo ime Klasje in ga bodo uveljavljali s kvaliteto pestre palete svojih izdelkov. V Klasju, Mlinsko predelovalnem podjetju, prej Mlinsko predelovalni industriji, sedaj žanjejo, kar so v zadnjih letih z velikimi vlaganji v strojno-tehnološko posodabljanje, v znanje in razvoj sistematično sadili. Imajo kup odličnih študiranih strokovnjakov, vrsto uresničenih in potencialnih tržno zanimivih izdelkov višjih cenovnih razredov. V Sloveniji in Jugoslaviji so daleč spredaj v ponudbi dietetičnih živil, s svojimi posebnimi kruhi, zanje so na novosadskem sejmu pobrali najvišje priznanje, pa so že na ravni evropskih standardov. V vseh poslovnih enotah, ki zaokrožujejo mlinsko-pre-delovalno verigo, želijo ostati skupaj, razmišljajo pa o več manjših podjetjih, povezanih s kapitalno in razvojno močnim holdingom, ki bi bil nekaj povsem drugega kot bivši sozdi ali preprosta zamenjava njihovih preživelih funkcij. Nasilno mobilizirani v nemško vojsko. O tej, doslej v nič dajani plati naše medvojne zgodovine, o krivicah, ki sojih po vojni doživljali ti ljudje so spregovorili zgodovinarji in udeleženci na okrogli mizi v celjskem Muzeju revolucije. Razgovor je vodil kranjski zgodovinar Jože Dežman. Argument, kaj je s tabo? Celjski »časopis« Argument, izdajatelja Volfa d. o. o., je spet izšel. No, ne gre več za časopis, kakršnega so obljubljali, ko so ga poslali med bralce. Zdaj je le zbirka plačanih oglasov in reklamnih ponudb na štirih straneh našega formata oziroma na 16 malega. V njem so zapisali, da so doslej storili nekaj napak, vendar so se iz njih marsikaj naučili. To, kar je izšlo, ponujajo kot časopis za poslovno komunikacijo, kakršnih primanjkuje. Natisnili so 25.000 izvodov in jih brezplačno razdelili v Celju z okolico in Žalcu. Naslednjo številko obljubljajo februarja 1991. Pravzaprav škoda, časopis, ki je kar veliko obetal, zdaj to ni več. Izdajatelju seveda ne zamerimo, kajti važno je, da se tudi kaj zasluži. In to Volfu d. o. o. tudi iz srca privoščimo. Svetujemo mu le, da poskrbi za spremembo aktov in registracije na sodišču. Želimo mu tudi, da ga ne bi ponovno prehitel kakšen Vol-fand (Darilo) ali pa Vohljač, ki ga Volf ocenjuje kot idejni in likovni posnetek Argumenta, in da ne bi pozabil na novo obljubo, da se trudi biti najboljši, čeprav je oglaševanje pri njem cenejše, kot trdi za 30 odstotkov, tisti, ki pismeno naročijo poslovni sestanek z njim, pa dobijo še 10 odstotkov popusta. In še tole: Škoda, ker Argument ni več časopis, saj bi bralci na našem območju lahko izbirali. Konkurenca je namreč vedno dobrodošla. ~ ■< "' *......... T>;/>;>-C ■ . mrnm, p Konec prejšnjega tedna so luči mesta Celja spet ugledali zanikrni, na hitrico sklepani zaboji, ki jim nekateri rečejo tudi prodajne hišice za božično-novoletni čas. Ekrano-plan Utva Tudi vojska je zainteresirana za ekranoplan (letalo ki leti le nekaj metrov nad morsko gladino in tako izkorišča zbit zrak med trupom letala in gladino morja ter tako porabi manj goriva), ki ga je skonstruiral Dragoslav Dimič iz pačevske Utve. Letalo naj bi imelo šest motorjev s po 700 konjskimi močmi, merilo v dolžino 31 metrov, v širino 28, v višino 8 metrov. Preizkuse v zračnih tunelih so znanstveniki JLA opravili že pred sedmimi leti, vendar ni bilo denarja za realizacijo projekta. Oficirji so prišli na kavico A1:.'1 'A:'1«'; r'K":;'1.':!.1;'1 j ■'j'' To, kar se ni zgodilo tisti ponedeljek, ko so se na sekretariatu za ljudsko obrambo napovedali generali in zahtevali spiske nabornikov, se je pripetilo minuli četrtek, 13. decembra. Vendar so bili aktivni oficirji celjske garnizije na obisku v celjski skupščini zelo miroljubni. Ničesar niso zahtevali, le naokoli so prišli in s sekretmjem za ljudsko obrambo Mirom Kovačeva kobila —8 . • črkuje otS. Scewa vEoK J iz Dd“ 1» DNEVNIK PRIVATNI NEDELJNIK IZ CELJA „NOVO DOBA* OBJAVJO .NAČRT CEL-JSKOG DOGOVORA* IZMEDU HRVATSKE I SLOVENIJE Konfederacija u sedam tačaka Povelja, odnosno dogovor izmedu slovenačke i hrvatske delegacije sedmog decembra u Celju, sudetči prema faksimilima koje objavljuje privatni nedeljnik, nema potpise Kučana i Tudmana gra ialne delegacije koju je prt Franjo Tudman. 7 decembra Celju Bet obzira Sto na ovoj nepotpi-»anoj povelji, predloženoj od Strane Hrvatske. stoji .potor* (radni potpisan :lje koja je »lovenafkoj delegaciji, i čelu sa predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučan' Dpstan; nost). j bila predložena od Strane hrvatske nost). jednakost. te medunarodm delegacije koju je predvodio dr subjekti' /anje. C dusobno obavezuju na nemjcSanje Maribor. — U svom danalnjem rianih u Celju. 7 prosinca 1990 . vima i zakomma svrm svojim broju privatna nedeljna novina sledeči dogovor (protokol) o na danima neovisno od naciom JNovo doba* koju izdaje grupa no- mjerama i temeljnim načetima in pripadnosti i drugih razlika jamči vinara iz Celja (odgovorni urednik smucionalizacije budučih odnosa tl jednaka prava i slobode je poznati slovenački novinar Ja- izmedu Republike Hrvatske i Re Cctvrto. da se Hrvatska i Slove nez Sever — Nanl) izmedu ostalog publike Slovenije. niia obavezuju posebno priznavati donosi i faksimile nepotpisanc po- Prvo. da Hrvatska i Slovenija i poitivati pum opseg prava na jedna drugoj uzajamno pnznaju jcdnaki postupak na sudjelovanjc temeljna prava svake od njih na u političkom odlučivanju, na jezik n^k, samostalnost (neovis- i pismo, tc na kulturne ustanove pripadnika tih naroda i manjina koji iive na njihovu području u skladu sa opite-priznatim normama medunarodnog prava Peto. da če Hrvatska i Slovenija odriavati medusobne konsultacije u vezi tumačenja i prevoden ja ovog dogovora, a eventualne razlike i s po rove koji tim povodom mogu nasuti da če rjeiavatt pu-Kao razloči zait o MUan Kučan, tem medusobnih pregovora predsednik Predsodniitva Sloveni- §^5,0 da ^ ^ dogovor otvo-je ni je potpiaao Pove|u kojn je u ren j drugim republikama i naro-celjtkom susretu i razgovorima dima dosadašnje SFRJ. odnosno pooudJa iu-'.Ui. vl«U u Mu d, ne Hrv.t.ku niti u njegovim pendmdnikom dMd™l"im natehma. ključnog momenta u povijesti potpmvmnje takvih dogovora. , vovJ^j'° u Padu Cel)u- 7 Pro- hrvatsko slovcnskog prijateljstva I sinca 1990. u dva primjerka. na suradnje obiljeiavamo u trenutku hrvatskom i slovenskem jeziku, kada se demokratski izabrane via- u poslovne unutrainje nadleinos- M* Identični 1 imaju jednaku de i vrhovniltva Republike Hrvat- ti, osim kada je to dopulteno pra- valjanoat*. ske i Republike Slovenije zalatu vitima medunarodnog prava Ul Prema pjsanju celjskog lista za izradu n ovog medudrtavnog ovim dogovorom. »Novo doba potpisi na ovu pove- dogovora izmedu naroda i repub- Drugo, da Hrvatska I Slovenija 4u nisu stavljeni, ali umesto potpj. like dosadainje SFRJ na konfede- jedna drugoj priznaju sUtus suve- »* 03 povelju ovih razgovora pri* rain im osnovama. rene države i prostemu ejelovitoat sutne delegacije upisale su se t) Motivirani istim visokim clljevi- (teritorijalni integritet) te ae oba- knjigu uspomena SO Celji pomena SO Celje, koju j« ma. kao t hrvauki i slovenski na- vezuju na uzd rta vanje od postupa- na potpis dao predsjednik ovog rodni prvaci pnje 120 godina. ka koji bi mogli naneti »tetu grada Anton Rojec. Zalto ova po? predsjednik Republike Hrvatske državnem suverenitetu i prostor velja nije bila potpisana od *tra«i dr Franjo Tudman i predsjednik noj cjelovitosti jedne Ui druge Slovenije i Hrvatske za sada se Predsjedniitva Republike Sloveni- države. jna. to je tajna o kojoj se može je Milan Kučan, postigli su prih- Treče. da se Hrvatska i Sloveni- e večjo revščino. Ne vemo, kdo je pravzaprav avtor takšne »davčne inova-cije«, vemo pa, da bi z njo v vsaki,državi padel, kot tudi, da o njej najbrž ne bo mogel odločati sam ali kakšna ožja skupina. In rekli bi tudi to, da takšna oderuška davčna zakonodaja ne more biti prva znanka med mnogimi neznan aa roko, ... Predplebiscitarni miting In zgodilo se je! V Celju je bil v polni dvorani Narodnega doma večstrankarski predplebiscitni miting, ki je bil sprva napovedan kot skupščina območne zveze SDŽ. Prišli so ministra Pirnat in Rupel, ta neposredno iz Moskve, Vojko Vovk iz SSS, Miran Potrč iz SDP, Mojmir Ocvirk iz LDS, ki SO tudi govorili, govorili so tudi celjski predstavniki strank. Skupaj so z mešanico čustev in razuma ugotovili, da je osamostojitev Slovenije pač edina možna izbira. Srbske in črnogorske volitve so v tej zvezi prava sreča, saj zdaj zagotovo ne bo več nobenega, ki bi lahko Slovence še silil v takšno združbo. Veselilo nas bo, če enotnost strank, kadar gre za interes slovenskega naroda, ne bo uplahnila in bodo podobno ravnali, ko bodo na primer sprejemali ustavo, zakon o neodvisnem novinarstvu, zakon o privatizaciji pa še marsikaj. Da ne bomo rekli: Poglejte jih, enotni so bili le pri plebiscitu, ko so skupaj nabirali volilne točke! Naše upanje temelji tudi na pismu o nameri RS, ki obljublja demokratično državo, pravično, ekološko prijazno... Gospoda politiki, ne pozabite na takšne dobre namere! 5. STRAN NOVA W DOBA IZJAVA POLITIČNIH STRANK V CELJU O plebiscitu Čeprav smo Slovenci glede na svoj jezik, kulturo, ozemlje, poseben zgodovinski razvoj in gospodarsko sposobnost, nesporno samostojen in z drugimi enakopraven narod, doslej nismo nikoli uživali temeljnih nacionalnih in političnih pravic. Od karantanskih časov nam ni nikoli uspelo ustvariti lastne države, vedno smo bili hlapci na lastni zemlji, vedno so o nas odločali drugi. Tudi v novi Jugoslaviji Slovenci nismo, mogli uveljaviti pravice do samoodločbe. Od vsega začetka smo bili izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom centralizirane oblasti in tudi danes, ko so se razmere na svetovnem, pa tudi domačem političnem prizorišču bistveno spremenile, nam iz dneva v dan grozijo z vpeljavo izred- nih razmer, z represijo in silo, nas grobo žalijo in na vsako še tako razumno in sprejemljivo zahtevo odgovarjajo z aroganco in cinizmom. Dogajanje v zadnjih letih in zlasti v zadnjih mesecih jasno govori o tem, da sedanje Jugoslavije ni mogoče ohraniti. Nesporazumi, provokacije in tudi odkrite sovražnosti, ki jih danes doživljamo Slovenci v Jugoslaviji, so dokaz prelomnosti sedanjega zgodovinskega trenutka: so obveza, da ' v jasni obliki izrečemo svojo voljo, iz katere sledijo dejanja v prihodnosti. Naša odločitev je lahko samo ena. Slovenci smo trdno odločeni živeti v suvereni in samostojni državi slovenskega naroda, državi, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, v samostojni in demokratični državi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo državljanov Slovenije in bo sama odločala o bodočih povezavah v okviru prenovljene Evrope. S trdno vero, da bi nam odločitev za samostojno in neodvisno Slovenijo omogočila boljše in učinkovitejše reševanje nakopičenih problemov in doseganje nove kvalitete življenja državljanov v Sloveniji in ker se zavedamo, da je uresničitev samostojne države za nas dolžnost in to ne zgolj zaradi priložnosti, temveč zaradi lastnega narodnega dostojanstva, zaradi vredne prihodnosti nas in odgovornosti od tistih, ki prihajajo za nami, stranke v Celju v pripravah na plebiscit nastopamo enotno. Socialistična stranka Slovenije — Celje Stranka demokratične prenove — Celje Liberalno demokratska stranka — Celje Slovenski krščanski demokrati — Celje Socialdemokratska stranka Slovenije — Celje Slovenska demokratska zveza Celje Slovenska kmečka zveza — ljudska stranka — Celje Zeleni - Stranka zelenih Celje Stranka sivih panterjev Celje Slovenska obrtniška stranka - Celje Demokratična zveza Kosova - Celje Celje, 13/12-1990 ZA SLOVENCE BOŽIČEK 23. DECEMBRA Sami sebi darovalci Kar že tako in tako vemo, bomo letos lahko tudi potrdili: za odrasle velja, da Božiček ni neko nadnaravno bitje, ampak smo to mi sami. Da uresničimo sanje otrokom, pa tudi da podarimo kaj drugim odraslim, pogosto tudi sami sebi. Letos bomo imeli dva dni pred Božičem izredno priložnost, da si damo resnično lepo darilo. Sebi in ostalim Slovencem. Ugodno izglasovan plebiscit bo gotovo najlepše božično darilo Slovencem in Sloveniji. Prav tisti dan, ko bodo imeli v Srbiji drugi krog volitev, ki pa ne bodo več mogle spremeniti odločitve večine, da bodo še naprej sledili rdeči zvezdi, ki drugod po svetu zahaja, bomo v Sloveniji uresničevali tisočletni sen, da bi postali sami svoji gospodarji. Morda nam bo srbska zaslepljenost še bolj odprla oči in bodo še tisti omahljivci spoznali, da je treba zapustiti SE NAM OBETA POLICIJSKA DRŽAVA? Janša mar sira država pretirava z obsegom in potankostjo obveznega obrambnega načrtovanja, je danes povsem ohrarno. Pravzaprav imajo lij načrtih natančno zapisano, koliko je v kakšni krajevni skupnosti marelic in koliko jablan, in čeprav podatki več rte drže, nas zato ne bo bolela glava. Bolj zaskrbljujoče pa je, da slovenska oblast od meseca junija sem ni uspel j svojim drža\■ tjanom niti približno povedati, ali nas lahko jutri napadejo Turki ali Marsovci, ati je v obveznih rezervah dovolj moke za vroč kruh. ki si ga lahko Slovenija vsak čas speče. Obrambni načni torej leže po železnih blagajnah, nihče jih ni ažuriral, niti pnenost.o il, rini priredil novim razmeram primemo, niti uradno ukinil. Obrambni minister Janša sicer pravi, da je treba počakati na no\ slovenski obrambni zakon. C 'e ho nanj čakal tudi kakšen nebodigatreba vojaški škorenj gre icsno dvomiti. Medtem pa slovenska vlada z Janšo na čelu jugoslovanski armadi \es čas skače po /uljih. Pr m isti armadi, ki do najmanjše podrobnosti pozna vse naše obrambne načrte Ljudstvo prebira dnevnika in gleda okrogle mize. jKisluša globokoumna razglabljanja o tem. ah Kadije\ ic resno misli z deopolitizacijo armade ali ne. ali je za boj od blizu boljši no/ ah žemlja, ali je v skladu z novo slovensko politiko neha minn nike preganjati ali pač morda ne. Ludstvo gieda. posluša - in ostaja nezaščiteno. Redki novinarji, ki smo bili letos v množici ob razkazovanju zaklonišča bivšega slovenskega vodstva v Cotcma v Kočevski Reki, smo že takrat posumili, da nekje nekaj smrdi. Zdaj nam je i/ zaupanih krogov uspeh > iz\ eden. da je na območju Kočevske reke še vedno spravljeno orožje za zaščitno brigado slovenskega državnega vodstva, manjši del območja pa je še vedno skrbno zastražen. Iz tega je mogoče sklepati, daje Janša najprej poskrbel zase m za svoje kolege na oblasti, poskrbel torej za zaklonišče v primeru oboroženih sp< ipadov v Slo\ e ni ji le za slovenski < oblast. Narod, narod pa ____________________________ naj si sodbo piše sam. Povrhu vse več ljudi razmišlja še bolj heretično. Glede na dom. kjer nekateri rušijo mir- sposobnosti obrambnega ministra Janše in notranjega mini-no življenje. »Za« bodo po vseh zadnjih zapletih gotovo tudi tisti, ki so v plebiscitu najprj videli le strankarske boje in ki so v pravilnost podvomili tudi ob nesoglasjih strankarskih zastopnikov, ki tudi ob sklepanju o tako pomembnem zakonu, niso mogli pozabiti na barve, na to, da morajo biti proti drugim, ker so iz drugega tabora. Nekateri na vse to sicer še zdaj niso pozabili, toda verjamejo, da je pozitivna 23-decembr-ska odločitev pomembnejša. Sami si bodo (bomo) torej dali božično darilo. In ker ga bomo dali zavestno, se mora- »Kot kaže. smo socialdemokrati še najbolj pošteni med jo sti tnkarski veljaki zaveda- vsemi strankami, ki so trenutno na slovenski politični sceni.^ je \ neformalnem pogovoru reke! elan te stranke Pa mu je nastrankarski sogovornik odvrnil, da hi bilo to dobro, da pa nikakor ne drži. ker niso ip ne morejo biti samostojni, ampak lahko delujejo sam,, pod streho in pokroviteljstvom oziroma \ službi Demosa in mu zatolci nu-ra;.' podrejati svojo politiko kot seveda programske cilje. Premalo glasov SO dobil: in premalo članov imajo, da bi njihova delati stranka lahko izražala kakšno -profiliranost-, oziroma je ta nekako zacementirana v švejkovski pokornosti, S to razliko, da jv Švejk vedno nekaj pokorno javljal, potem pa delal po svoje. Socialdemokratska stranka ne more narediti ničesar in tanko to le pokorno javlja. Kar je bolj skrb zbujajoče, je to. da je zelo daleč od tistih zahodnoevropskih socialdemokratskih strank, po katerih se je zgledovala in kr nosijo v svojih deželah tako rekoč zastavo družbenega napredku in blaginjt. Cc je vse to res. se samo po sebi vsiljuje vprašanje, v čem je smisel, da z njimi vzdržuje in razvija stike (razen v zapravljanju denarja)? V našem primeru pač vse govori o tem (tudi demokratično ljudstvo), da gre strankinemu vodstvu predvsem in izključno za uveljavljanje osebnih interesov, torej za oblast, kar je navsezadnje najlepše potrdila šesta programska konferenca v Celju i »rezanje- glav po > /aru najbolj neusmiljenega boljševizma - toliko bližnjo zgodovino že poznamo). Ali je potemtakem čudno, če lahko beremo javne proteste zoper taka dejanja predsednika stranke dr. Pučnika, zaradi katerih člani jtndTjjiynUlMipprfhdzielaMM^ Ali ni že kar usodno (za sedanjo zelo nizko stopnjo naše demokracije), če intelektualec tako rekoč sredi ceste v pogovoru pove, da nikoli m bil član partije, da pa bi ta trenutek glasoval za opozicijo, ker da »so vsi drugi popolnoma nezreli in sploh ne vedo, kaj bi radii?! Seveda, bo kdo rekel, takšna so pač različna gledanja. To je že res, ampak upoštevajmo, da je od umestitve demokratične vladavine preteklo že vsaj toliko časa, da se smemo spustiti na trdna tla in je mogoče dogajanja videti v povsem neemoeionalni, da ne rečemo neevforični, zato pa toliko bolj stvarni in objektivni luči. Drugo, čeprav popolnoma nebistveno, je seveda vprašanje, ali jc to komu všeč ah ne, z njim smo se namreč pošteno misleči in ideološko neobremenjeni državljani srečevali tudi sira Bavčarja, posebej v primerjavi s sposobnostmi ostalih članov slovenske vlade, st nan: po sili razmer, ko mora biti slovenska policija ves čas aktivna, vojska pa se bo očitno kmalu formirala, vse pogosteje vsiljuje tudi misel, da sc nam zna zgoditi policijsko vojaška država. Pač po sili razmer, da si narod ne bi česa sam >n », j, ^ n*.„im tap.,- *l,„ita. napoved zaenkrat še ne uresničuje, saj se vedno pošdja opomine. 'ŠZS&S? ^^u" - poudL .2. T^g, n, bilo sMisau icajnareaiu. ivaj sonateuiu, naianuiu ne vcmu. r l<‘ 1,‘l' Zgornja Savinska le za turizem Kot je pokazal obisk predsednika Kučana v Mozirju, Na-zarjih in Lučah, se razmere po prvonovembrski poplavi urejajo. Od 17 povsem porušenih hiš jih gradijo 9 nanovo, tovarne že vse delajo, ceste so začasno prevozne, nobenega ne zebe, imajo ozimnico, elektriko ... Škode je bilo toliko, kolikor znaša družbeni proizvod celotne občine v dveh in pol letih. Optimistično in skromno upajo, da bodo dobili plačane vsaj 40 odstotkov škode. V Mozirju so se že odločili, da bodo zgornji del doline poslej namenili izključno turizmu in kmetijstvu. To tudi pomeni, da bo treba čimprej poskrbeti za sodobno cesto v Logarsko dolino, saj brez nje o turizmu ni mogoče drugega kot sanjati. Kot kaže pa se bo zapletlo pri naložbah v novi vodni režim, v takšen, ki bo zadrževal visoke vode, da ne bodo drvele po dolini navzdol. Vedeti je namreč treba, da so o zadrževalnikih strokovnjaki jasno govorili že za časa velikega reicha, pa o graditvi JE Krško. V Mozirju so po vojni vedno našli možnost, da so uresničitev načrtov preprečili. Celo več, v Lučah so postavili obrtno cono, čeprav niso dobili vodnogospodarskega soglasja. Zdaj je sicer neprijetno govoriti obrtnikom, ki so tam gradili, da so gradili pravzaprav na črno in so si sami priklicali škodo, saj so navsezadnje le bolj prizadeti, kot so si zaslužili. Najtežje bo v Mozirju rešiti gozdarje in GLIN. Moratorij -o sečnji so sicer obšli, kar že ves čas pridno počnejo tudi tisti, ki naj bi bili vzrok, da je do moratorija sploh prišlo, torej kmetje, ki pridno sekajo na črno in »kasirajo« na roko. GLIN zdaj uvaža les celo iz Poljske in od drugod. Na obči- ni tudi menijo, da bo treba prvega človeka v GLINU zamenjati, saj se je človek preutru-dil, kot pravi Alfred Božič, prvi mož mozirske vlade. GLIN se skuša povezati z IKEO, MGA Nazarje je že tik pred podpisom dokončne pogodbe o sodelovanju s Siemensom. Nemški šefi so ugotovili, da se je na MGA moč resnično zanesti, kar so posebej pokazali po poplavi, saj tovarna ni stala več kot 20 dni. Zanimiva pa je mozirska ocena o ravnanju občanov in služb ob poplavi. Občani so se znašli, občina je bila nemočna, saj so, potem, ko so onemeli telefoni, ostali brez zveze. V republiškem štabu pa so prvi dan poplave lahko priklicali le neko žensko, ki je bila zelo prijazna. Na občini so tudi zaskrbljeni, da ne bi prišlo do zlorab pri razdeljevanju pomoči. Na obči- ni, kar oni dobijo, imajo sezname, prav tako v RK, tisto, kar pride v KS ali neposredno do poplavljencev pa je zunaj občinskega pregleda. Upamo, tako kot predsednik Kučan, da solidarnostna skrb ne bo popustila. Še posebej pa si želimo, da bodo v Mozirju verjeli strokovnjakom, ki bodo predlagali rešitve za Savinjo in pritoke, da ne bodo več divje poplavljali. Ko pišemo o Mozirju, -še to: V tej občini zatrjujejo, da ni bojazni, da plebiscit ne bi uspel. Kar zadeva novo državo, samostojno Slovenijo; pa bi radi kaj več vedeli o pravicah občin. Nič nenavadnega ni, da si ne želijo okrajev, saj bi potem morali bolj prisluhniti tudi Celjanom. Zavzemajo se za enodomni parlament. Navajajo zanimivo utemeljitev: Manj ko bo poslancev, manjša bo možnost, da se bodo kregali pred TV kamerami! NASILNA MOBILIZACIJA SLOVENCEV V NEMŠKO VOJSKO Na drugi strani pekla Odtrgani, ubiti, zavrženi, zatirani bodo po 45 letih končno postali spet ljudje. Po sili vojak, okupatorjev zločin, naša krivica in sramota. Niso jih priznali ne borci NOV in ne borci proti komunizmu. Okoli 35 tisoč nesrečnih usod, preko šest tisoč mrtvih in 10 tisoč pohabljenih, ki niso zakrivili drugega, kot da so bili v kritičnem trenutku dovolj stari za tujo puško. Razstava, postavljena v prostorih Muzeja revolucije v Celju zares profesionalno in sodobno, je s svojo neposredno pričevalnostjo več kot srhljiva. Ob dokumentih, ki sta jih zbrala in obdelala celjski zgodovinar Jože Vurcer in njegov kranjski kolega Jože Dežman, gre človeku mraz po hrbtu. S kakšno pravico smo te mlade fante brezobzirno zavrgli, jim pritisnili na čelo psovko nemški soldat in jim po osvoboditvi kratili domala vse pravice? Ljudem, stisnjenim v kruti vojni primež, ki jim v skrbi za družino in svojce zvečine ni preostalo drugega, kot da se odzovejo vpoklicu, oblasti niso priznale niti tega, da so mrtvi. Živeli so samo še v spominu naj-bližnjih, za zgodovino pa jih preprosto ni bilo. Z razstavo Po sili vojak jim zgodovinarji odpirajo pot v javno življenje in v normalno komuniciranje. Podatki in stroka govorijo, da niso bili zločinci, ampak so bili žrtve okupatorjevega zločina. Žrtve, ki so si na bojni liniji v srcu želele, da bi zmagal njihov sovražnik. In podatki tudi pravijo, da je v nemški vojski padlo več naših fantov kot v partizanskih vrstah. Ja, raziskati je treba to zgodovino in tudi zgodovino povojnih pritiskov nad temi ljudmi, ki si niso želeli drugega, kot čimprej priti domov. In doma? Nezaupanje, potisnje-nost na rob družbe. Pred nedavnim tragično preminuli zgodovinar Jože Vurcer navaja, da so se okupacijske oblasti za mobilizacijo v nemško vojsko začela pripravljati že novembra 1941, še preden so bila urejena pravna vprašanja mobilizacije in državljanstva. Konec novembra in v začetku decembra so morali vsi župani podpisati za mobilizacijo predvidene letnike od 1900 do 1924. Na področju današnje celjske občine so tako po- pisali 6807 moških. Letnike so kasneje širili in na koncu so vpoklicali na Štajerskem letnike od 1908 do 1929 in na Gorenjskem od 1916 do 1926. Samo z okupiranega slovenskega Štajerskega so nasilno mobilizirali 28 tisoč fantov in mož. Okupatorjeva mobilizacija prebivalcev zasedenih ozemelj po mednarodnem pravu sodi med vojne zločine in mednje je treba nedvomno uvrstiti mobilizacijo Slovencev v vojsko tretjega rajha. Ta zločin je za zdaj znan le v drobcih, zgodovinarji imajo v rokah le nekaj dokumentov velike narodne tragedije, ki je za vedno zaznamovala več deset tisoč ljudi. In družin tistih, ki so se na krvavi vzhodni fronti zadnjikrat pomislih na mater in dom. Šo imeli dvajset let! Preživeli imajo danes sedem križev. In še enkrat sedem v življenju, ki so ga bili prisiljeni živeti. Kako malo vemo o nepriznanih ali prepozno priznanih odškodninah, zlasti invalidom in svojcem padlih. V Jugoslaviji se z Nemci niso bili nikoli na meddržavni ravni pripravljeni pogovarjati o njih. Še pred nekaj meseci je iz Beograda prišel odgovor, da o vojnih odškodninah zanje ni mogoče razmišljati. Trdili so, da od okupatorja ne smemo ničesar vzeti. O, ja tiste denarje, ki jih je na račun vojne odškodnine pridno zapravila Jugoslavija, tiste že, za nemške vojake pa ne. Prizadeti, za vselej pohabljeni, pričakujejo, da bo slovenska država ravnala drugače, da bo legitimno terjala odškodnine in jih tudi dobila, kajti Nemci so jih pripravljeni in dolžni dati. Sestavljanje objektivnega mozaika naše medvojne preteklosti bo dolgo, težavno in marsikdaj problematično, še zlasti, ker v pol stoletja spomin obledi, dokumenti izginejo, arhivi propadajo. Stkati ga bo treba iz osebnih pričevanj in individualnih usod, a ne zato, da bi Slovence spet delili na te in one, temveč, kot je na okrogli mizi o problematiki nasilne mobilizacije v nemško vojsko poudaril zgodovinar Zdenko Čepič z ljubljanskega Inštituta za novejšo zgodovino, ker je naša dolžnost, da to ohranimo za zgodovino. Vojak po sili Zgodovinar Zdravko Klanjšček v svojem Pregledu narodnoosvobodilne vojne 1941-1945 na Slovenskem v poglavju Izgube Slovenije v narodnoosvobodilni vojni ocenjuje, da so nacisti »prisilno mobilizirani v nemško vojsko 35.000 Slovencev. Ti so se morali bojevati na velikih bojiščih, kjer jih je padlo 5.000.« Številki sta visoki; v primerjavi z drugimi našimi izgubami vzbujajo pozornost zato, ker je bila resnica, da je bilo mnogo Slovencev s Štajerskega, Koroškega in Gorenjskega med drugo svetovno vojno v nemški vojski, zatajevana, spregledovana, odrivana iz naše zavesti. In vendar gre za dobršen del mladih Slovencev pod nemško okupacijo, ki so v letih od 1942 do konca vojne in še čez preživljali silovite notranje stiske, ki so bili odtrgani od domov, poslani na vse strani neba — od severne Finske do Grčije, od Kavkaza do Atlantika in še čez v Afriko. Bili so prisiljeni bojevati se, padati v smrt v snežnih metežih širne Rusije in v vročem afriškem pesku, na atlantskih obrežjih in po madžarskih ravnicah. Trpeli so na frontah, po kasarnah, ujetniških taboriščih. Mnogi med njimi, zlasti invalidi, so po vojni prestajali marsikaj hudega, posebej tisti, ki so se bojevali v jugoslovanskih brigadah, ustanovljenih v Sovjetski zvezi. Slovenski fantje so bili v nemško vojsko prisilno mobilizirani na osnovi odredb o uvedbi vojaškega prava na Spodnjem Štajerskem in na zasedenih ozemljih Kranjske in Koroške iz leta 1942. Odredbi sta bili izdani v soglasju vrhovnega poveljstva nemških obo- roženih sil in državnega ministrstva za notranje zadeve. Slovenske fante je zadela usoda, kakršna je tudi Alzačane in Lo-tarinžane v Franciji. Poljake iz Šlezije in Velike Poljske, Čehe iz priključenih sudetskih krajev. Odredba o mobilizaciji je bila v nasprotju z mednarodnim pravom. Toda nemški okupatorji so kršili pravo zdržema. Slovenskih fantov je bilo s Spodnjega Štajerskega vpoklicanih kar 27.000. Mobilizaciji so se skoraj v celoti odzivali, zlasti še v prvem obdobju, leta 1942 in 1943. Takrat je bila nemška presija še posebno huda. Slovence so izseljevali v Srbijo in na Hrvaško, v Nemčijo, upornike so streljali, talci so v stotinah: omahovali v smrt v celjskem Starem piskru in na mariborskem sodnijskem dvorišču. Okupatorji so razpredli natančno evidenco o prebivalcih in njihovih gibanjih. Če se je kdo izmaknil evidenci ali šel v partizane, so bili njegovi bližnji izpostavljeni zasliševanjem, zaporom, izgubi imetja ali pregnanstvu. Tako so bili mobilizirani slovenski fantje stisnjeni v primež: prisiljeni so bili v vojsko, ki jim je bila mrzka, hkrati pa so čutili, da bi se morali vojskovati na nasprotni strani. To notranjo stisko, ki je bila stiska menda slehernega med 35.000 mobiliziranci, so reševali s pobegi v partizane med dopusti s fronte ali iz zaledja, s prebegi čez fronto in vključitvijo v jugoslovanske ali zavezniške vojaške enote. Vse te odločitve so bile življenjsko tvegane: prinašale so lahko zaporne kazni, vojaška sodišča, uvrstitev v kazenske bataljone, smrtne kazni z ustrelitvijo ali Dr. Bruno Hartman obglavljenjem, trde preizkušnje in vnovično bojevanje. 27.000 usod mobiliziranih slovenskih fantov iz Spodnje Štajerske je mnogoobraznih, strašnih odločitev med življenjem in smrtjo, so želje po starših, bližnjih, po domačem kraju, po skupnosti ljudi svojega jezika, svojih običajev in navad. Bile so ujete v nasprotje, ko je vojak v položaju na fronti trepetal za svoje življenje, hkrati pa globoko v sebi želel, da bi zmagala druga stran, katere vojaki so mu po neizprosnih zakonitostih vojne stregli po življenju. Slovenski fantje in možje so se bojevali po Evropi že stoletja: pod Napoleonom so korakali proti Moskvi, pod avstrijskimi vojskovodji so se bili po severni Italiji, na Češkem, Šle-ziji, pod Dansko in celo v daljni Mehiki. Vojskovali so se za tujo gospodo. V njih ni bilo ognja patriotske vneme, le žalost spričo ločitve od domačih. O tem poje stara pesem s Kozjanskega, od Sv. Eme: Preljuba mama vi. Podajte mi roko. Nazaj me več ne bo. Ker sem jaz fantič mlad. Pa moram bil soldat, Žalostno slovo od vas jemat. V prvi svetovni vojni so slovenski avstrijski regimenti, tudi celjski sedeminosemdeseti, korakali s slovensko pesmijo in razvito slovensko zastavo na soško fronto in tam padali ob Soči, pri Doberdobu, na Sv. Gabrijelu, ker so menili, da branijo slovensko zemljo pred Italijani. Prisilni mobiliziranci v nemško vojsko pa so med minulo vojno odhajali brez pesmi, premnogi brez znanja nemščine. Bili so navadni vojaki, le redki med njimi so dobili kakšne podčastniški čin, častniškega menda sploh ne. Obdržali pa so v sebi domačo besedo, domačo pesem, če se jih je kje zbralo kaj. S seboj so nosili slovenska pisma domačih in ljubljenih, nekateri celo mini-aturko Prešernovih Poezij v naprsnem žepu. Tako so se prebijali skozi bitke, si poskušali ohraniti življenje, bežali domov v partizane, čez frontne črte, stopali v partizanske odrede v Sovjetski zvezi, v Rdečo armado, v jugoslovanske brigade, na Zahodu med francoske makijevce ali v jugoslovanske prekomorske brigade. Mnogi pa so se po vojni vrnili iz ujetništva. 35.000 silnih usod naših mladeničev in mož je bilo doslej med nami odrinjenih in skorajda zamolčanih. To je velik kos naše skupne usode. Zgodovinskega spomina ji ne moremo in ne smemo odtegniti. Na prvih, recimo tako, svobodnih volitvah je zmagal nacionalsocialist Slobodan Miloševič. In glej zlomka: generaliteta je pri priči nehala groziti in zastraševati. Iz Beograda prihajajo prav pomirljivi toni. Armada naj bi se povsem depolitizirala. Po predlogu sprememb zakona o ljudski obrambi, naj bi bilo prepovedano kakršnokoli strankarsko organiziranje v JLA. Pripadniki armade bodo lahko člani katerekoli stranke, vendar te ne bodo smele biti organizirane v vojski. In prav v tem tiči past ki bi jo morah plebiscitno razpoloženi Slovenci tako) spregledati. V čem je štos? Najprej velja ugotoviti, da je bil ves manever zastraševanja generalov s Kadijevičem na čelu posvečen enemu samemu cilju, temu, da na volitvah v Srbiji zmaga njihov človek - Slobodan Miloševič. Jasno, ne brez razlosa. Kakorkolil že obračali, dej- je pod kožo še vedno rdeč. Prav takšna njegova identiteta pa povsem ustreza nacionalni in ideološki strukturi vojske. Miloševičeva zmaga na volitvah armadi torej zagotavlja status quo. Poglavitni cilj generalov je dosežen. Armada bo tako lahko še naprej prikrito srbska, medtem ko ji bodo relikti njene ideološkosti (bratstvo in enotnost!) še naprej omogočali hliniti jugoslovanstvo. Toda ne več dolgo. Zakon o depolitizaciji armade je hočeš nočeš čisti pesek v oči vsem potencialnim separatistom in seveda svetovni javnosti. Ker je pripadnikom armade na drugi strani omogočeno, 'da se zunaj nje lahko svobodno vključujejo v katerokoli stranko, seveda ni treba dvakrat ugotavljati, kdo bo v njej oddal največ knjižic. Miloševiču je tako odprta pot. da se tako na »demokratičen« način slej ko prej polasti še armade, To pa je začetek njenega konca. Gotovo je, da bo armada poslej preživljala nekaj podobnega, kar se je dogajalo v nekdanji Zvezi komunistov Jugoslavije. Analogno lahko špekuliramo, da se bo Miloševič prej izrabil Kosovo za poenotenje Srbije, bo zdaj slej ko prej skušal izrabiti Knin in vse druge izven Srbije živeče Srbe za poenotenje Jugoslavije)~se bo vožd zdaj z vsemi sredstvi zavzel za integriteto jugoslovanske države. Temu se bodo kajpak zelo hitro postavili po robu vsi hudezejevsko ali kako drugače strankarsko navdahnjeni Hrvatje, Albanci, Muslimani, ss Slovencem v vsej tej godlji tudi tokrat ne bo mogoče ravnati drugače, kot da se udeležimo te igre. Jugoslovanska politična scena nam po volitvah v Srbiji in Črni gori ponuja nove adute, ki, če jih bomo znali s pridom izkoristiti, lahko tudi nam zagotovijo želene cilje. Ne gre spregledati, da imamo v očeh svetovne javnosti zdaj še toliko več razlogov, da s plebiscitom prekinemo zakonsko življenje s komunističnim jugom. A je gotovo tudi res, da bomo morali še kako budno paziti, da nas ta ločitev ne bi preveč stala. Kakorkoli že bilo, nekaj nam mora biti vsem jasno: če enkrat celo na volitvah poraženi opozicijski kandidat za predsednika Srbije zine, da noče več živeti v takšni (boljševistični in sramotni) Srbiji, potem bodo morali tudi nas po svetu razumeti, da nočemo več živeti v Jugoslaviji pod peto te iste Srbije. Čaka nas torej mukotrpna igra z nešteto pastmi in neznankami, v kateri bodo odločali predvsem živci na eni, spretnost trgovanja na drugi strani. Pri tem pa bi nas morala voditi volja in spoznanje, da svoboda nima cene in da v današnjem svetu lahko nekaj doseže samo svoboden narod svobodnih posameznikov. NOVA PONUDBA HOTELA PREBOLD Bi šli na Peak kai sodsai? Preboldski hotel zaganja nova ekipa. Ali ji bo uspelo v turistični objekt vnesti živahnost, kakovostno ponudbo, pestro dogajanje in s tem več gostov, veliko gostov. Mnogo zamisli imajo. Vendar so napovedi tvegana zadeva. Tudi mlada, simpatična direktorica Petra Jakovljevič se na vprašanja o prihodnosti le nasmehne: »Bomo videli. Zdaj šele začenjamo, tipamo, poskušamo...« Čeprav bi lahko o načrtih preboldskega hotela zapisali marsikaj, se tokrat posvetimo kulinarični ponudbi. Ljubezen, pravijo, gre skozi želodec. Ljubezen do dobre restavracije pa še prav posebej. Dobra, priznana in obiskana hotelska restavracija pa je tudi eden od ciljev vodstva. Obiskovalce so že začeli snubiti z dvema privlačnima ponudbama. Na eni strani s klasično dovršeno kuhinjo, ki jo po novem vodi simpatični Švicar Roland Koella in na drugi strani z eksotično ponudbo specialitet z Dalnjega vzhoda, iz Tajske. Prvi del ponudbe bo nosil tudi nekaj švicarskega pečata šefa kuhinje. Prav te dni je na hotelskih mizah nova jedilna karta, ki je na prvi pogled morda skromna, vendar le po številu vpisanih jedi. Za imeni pa se v resnici skriva pravo malo bogastvo različic, ubra- Petra Jakovljevič nih na posamezne gastronomske teme, »Želimo ponuditi gostu jedi, ki bodo zanj posebno doživetje. Specialitete morajo nuditi tudi svojevrsten užitek, ne pa zgolj napolniti želodec,« meni Petra Jakovljevič. Eni redkih gostov smo, ki smemo pokukati tudi na ono stran vrat z napisom: NEZAPOSLENIM VSTOP PREPOVEDAN. Kuhinja je ta čas pravzaprav razdeljena na dva dela. V drugem delu ustvarja kuharske umetnine tajska ekipa Dannija Suksa-vvada. Potemtakem imajo ta čas v Preboldu dobesedno mednarodno kuhinjo. Petra Jakovljevič je oba tujca spoznala pravzaprav po naključju. Pogumno je spre- jela izziv, saj je zaslutila priložnost, da vnese v kulinarično ponudbo nekaj novega. Če lahko sodimo po tistem, kar smo imeli priložnost poskusiti, lahko rečemo, da ji je načrt uspel. Eksotični okus tajskih specialitet je v štirinajstih dneh — toliko časa jih v Preboldu že ponujajo — očaral že precej sladokuscev. Pa najsi so poskusili Peak kai sodsai ali polnjene piščančje perutničke po naše ali Steak neur ob — dušeno meso z zelenjavo ali pečeno banano z medom — Mu pud piew vvahn ali katerokoli od drugih dobrot. In svojevrsten čar ima uživanje teh jedi, če se jih lotite originalno, s paličicami. Mladi Tajci vam bodo prijazno pomagali premagati okornost vaših, tega pribora nevajenih rok. Vsaj tri mesece naj bi gostje hotela Prebold imeli priložnost spoznavati kuhinjo Daljnega Vzhoda. Za toliko časa so podpisali prvo pogodbo. Toliko časa imamo priložnost vsaj za nekaj ur odpotovati v daljni, tuji svet, pa čeprav v resnici samo do Prebolda. In če navsezadnje kljub vsej kulinarični pestrosti dveh specialnih kuhinj v restavraciji preboldskega hotela ne bi našli ničesar zase, vam bodo znali ocvreti tudi čisto navaden dunajski zrezek. »Takole primite paličice ... tale prst pa sem ...« Položaj Rolanda Koelle šefa kuhinje Hotela Prebold je pravzaprav izjemen. Je namreč Švicar na začasnem delu v Jugoslaviji. Sam pravi, da je že iskal kakšnega rojaka, ki dela pri nas, a doslej brez uspeha. Da je vse skupaj ^še bolj 'nenavadno, je ta čašlijegova žena, Celjanka, na delu v Švici. Otroka sta pri očetu v Celju. Tu hodita v šolo. »Bili smo na Karibih. Dve leti. Tam nisem videl prave prihodnosti, zato smo se napotili v Slovenijo, v rojstni kraj moje žene. Tu mi je šinila v glavo nora ideja, da bi nekaj časa ostal. Potem sem spoznal direktorico Petro, beseda je dala besedo in tako sem zdaj tu, v preboldskem hotelu.« Še vedno nam ne gre v glavo, zakaj pravzaprav. Zaradi zaslužka gotovo ne. »Ne, res ne,« se smeje Roland. »Pravzaprav sem najprej nameraval odpreti zaseb- no restavracijo. Ampak postopki so silno dolgi in zapleteni. Pisal sem že vsem mogočim institucijam, tudi predsedniku Peterletu. Zdaj čakam, kaj se bo izcimilo. Mogoče kdaj uresničim tudi ta načrt . Zaenkrat pa sem v Preboldu zadovoljen. Kolektiv je odličen. Najbolj me navdušuje, da vse delo opravljajo z izrednim veseljem.« Roland rad eksperimenti- ra, poskuša pripraviti to jed zdaj tako in drugič spet malo drugače. V Preboldu zdaj spoznava slovensko kuhinjo in druge poučuje o švicarski kuhinji. »Švicarska kuhinja je pravzaprav neka mešanica številnih kuhinj drugih narodov, imamo pa tudi nekaj svojih specialitet. Ena najbolj znanih je mogoče rosti - to bomo ponudili tudi v Preboldu. Imamo pa zelo dobre, najboljše hotelske šole. Švicarske kuharje sem srečal povsod po svetu, le v Jugoslaviji še nisem naletel na nobenega.« Vam je tukaj všeč? »Ja, za zdaj je vse O. K. Upam, da bo prišlo še več gostov.« In kaj vi najraje jeste? »Ha, ha, ha, saj ne boste verjeli: kos kruha, maslo in kos sira. Veste, ko je človek ves dan med lonci in pekači, se nasiti že vonja vseh specialitet.« Pomemben je nasmeh Danny Suksawad, šef preboldske — tajske ekipe, je prijazen in ustrežljiv kot vsi Tajci. Vsakič, ko ogovori gosta, se ob lahnem priklonu tudi široko nasmehne. »Pravijo nam tudi ,big smile, — veliki nasmeh, nam, Tajcem,« pravi Danny, z nasmehom, seveda. »Za gosta je pomembno, da mu postre-žeš z nasmehom, s prijaznostjo.« Danny je v svojem življenju počel že marsikaj. Med drugim je bil voznik taksija. »To delo sem si izbral zato, da sem bil čimveč med turisti, med tujci. Tako sem se tudi povsem sam naučil angleščino, s katero se lahko zdaj , sporazumevam povsod po svetu.« In kako je prišel v Prebold? Doma, v Bangkoku ima Danny uvozno-izvozno podjetje. Posel ga je pripeljal v Slovenijo. Ponudila pa se je priložnost, da bi sprejel delo v preboldskem hotelu. Sprejel jo je in zdaj skupaj z ženo Mimi ter še tremi dekleti in dvema kuharjema pripravlja tajske specialitete. »To so jedi, ki jih pri nas, na Tajskem, najdete le v boljših restavracijah, v takšnih, kamor zahajajo ljudje iz višjih slojev. Nekatere, kot so denimo polnjene perutničke, znajo celo pri nas le malokje pripraviti.« Danny si je začimbe in omake priskrbel iz domovine. Le z njimi je okus Tajskih jedi pristen. »Upam, da so gostje zadovoljni,« se spet nasmehne. »Krožniki so vselej prazni. Po tem sklepam, da je bila postrežena jed gostu všeč.« Vaše jedi so odlične, mu iskreno polaskam. »Hvala, vesel sem, da so vam všeč.« LEVŠKI GOSTILNIČAR BI RAD VEČ SEKSA Pirh ugrabil Tajke Človek preprosto ne ve, ali bi se razjokal ali klical na pomoč; Nekdanji gostilničar Pirh iz Levca meni nič tebi nič najame taksi, se odpelje pred Hotel Prebold, vanj zbaše celo ekipo kuharjev iz Tajske in jih odvleče na Pohorje, v Hotel Jurgovo... Najprej človek, ki je normalen in pozna svet biznisa, pomisli, kako mu je z neba padel zaslužek, na katerega ni računal, dasiravno ga je pričakoval, saj se je zato podal v širni svet. To bi lahko bila razlaga nevsakdanjega dogodka, rekli bi, da kar kriminalke, ki se je odvijala pred dnevi. Danny Suksawad, nekdanji podjetnik iz Bangkoka (Krung Thep) ob izlivu Menama se je ob srečanju z našimi podjetniki tako navdušil nad našo domovino, da se je odločil za samostojni ogled. Po obisku Jugoslavije in posebej Slovenije, se je tako navdušil za novi svet, da je obrnil hrbet Tajski in se odločil, da bo v Slovenijo prinesel vsaj nadih Tajske. Njihovo kulinariko. Sam bog ve, kako je za Dannyjeve načrte izvedel idej polni in nadvse sposobni gospod Pirh iz Levca. Medtem ko je Danny iskal lokal, kamor bi umestil svojo kuharsko ekipo, so gospod Pirh načrtovali, kako saditi v domače loge, se jim je posvetilo. Ustanovili bi klub, člani bi bili deležni masaž, žvečenja in spolno zastrtim Slovencem vsega neizmernega bogastva, ki ga moškemu lahko in zna dočarati takale lična Tajka. Zakaj bi naj Slovenci in Jugoslovani takole, kot Janez Vedenik letali v Azijo in od tam vlačili to in ono, če lahko dobijo večji del tega na Jurgovem? Gospod Pirh so odrinili na dopisništvo Večera in k nam ter pri Večeru naročili celostranski oglas s pogoji, ki smo jih mi objavili že v drugi številki. Za poslovno sodelovanje so vrgli oko tudi na še neodprte Terme v Zrečah in na Roglo. Tako bi, po zaslugi gospoda Pirha Rogla, tudi tamkajšnji turizem, moškemu delu gostov ponudil kompletno oskrbo. Lepega dne so se odpravili v Prebold, poiskali Dan-nyja in mu predlagali, da se naj skupaj odpravijo na bi Tajce, predvsem pa Taj- oglede za bolje plačanim ke izkoristili v vsej naravni delom v Hotel Jurgovo. Nič danosti. In jim je »prišlo«! Gospod Pirh imajo pod Roglo na Jurgovem enO barako, ki ji domačini pravijo »drvarnica«, »uta«. Kot so znali povedati, jim je idejo prodal kolega Janez Vedenik, ki redno frli v Azijo in je gospodu Pirhu baje razlagal, da na Tajskem vsaka taka uta predstavlja hotel, na Japonskem pa čajnico. V teh »hotelih« Tajke radodarno ponujajo različne masaže in turistom za majhne denarje izvabijo nirvane. Dve, tri zapovrstjo ... Ko so gospod Pirh takole sestavljali ideje o tem, kako to enkratno priložnost pre- hudega sluteči in priznajmo, nekoliko naivni Tajci so verjeli na prvi pogled, se zbasali v čakajoči taksi in v velikem pričakovanju od-vijugali proti Jurgovemu. Pred Jurgovim jih je možak zaradi novozapadlega snega in nespluženih kolovozov lepo izložil in peš povedel do »Hotela Jurgovo«. Resnici na ljubo je treba priznati, da ubogi Tajci še vedno niso vedeli, zakaj gre in da je v bistvu tista uta, v kateri jih je Pirh namestil, da pre-dahnejo, obljubljeni »Hilton«. Gospod Pirh pa so odbrzeli nazaj v dolino, da bi kWWWWVVXXXXVWWVXWWNWWWXWWWWVWNW PAPILLON trgovina z metražnimi tkaninami Zidanškova la - Celje (Friderikov atrij) tel.: 29-596 Posebna praznična ponudba vrhunskih tkanin domačih in tujih proizvajalcev. MODNI HIT SEZONE: velik izbor plišev in žametov s pripadajočimi modnimi dodatki in gumbi Bogat izbor tkanin za svečane priložnosti. UGODNA NOVOLETNA PONUDBA' Blago po 40 din/meter!!! Pričakujemo vas v praznično okrašenem Friderikovem atriju poskrbeli za učinkovito reklamo in še dodelali pravilnik o članstvu v klubu. Tako se jim je med vožnjo in debato s taksistom zdelo povsem umestno, da zaradi velikega zanimanja zvišajo članarino in zaostrijo pogoje ter povečajo ceno uslug. To tembolj, ker je ekipo sestavljalo tudi nekaj, nebodi-jih treba moških predstavnikov dežele, ki toliko obeta in nudi. Kadar ima hudič mlade, nima samo enega, bi rekli. Ko so namreč gospod Pirh pribrzeli nazaj v Žalec, da bi s sodnikom razčistili nekaj drugih, starejših idej, jih je topoumnost sodnika tako razburila, da so morali posredovati in sodnika rešiti — policaji. Gospod Pirh pa so morali ne v Prebold, ne na Jurgovo, temveč tja, kjer ni oken... Od mraza premrli, mokri in prestrašeni Tajci so nekaj časa potrebovali, da so najprej spravili v red svoje fizične lastnine, ko jih je začelo skrbeti, kje je premožni in nadvse sposobni hotelir Pirh. Čez čas so začeli glasno razmišljati, zakaj'jih je gospod Pirh zaklenil v uto, saj divje zveri, ki bi jih naj bilo po njegovem za vsako smreko po Pohorju, vendarle ne znajo pritiskati na kljuke in odpirati vrat. Noč se je iztekla v jutro, dan obesil v večer, mrak v noč, prišlo je spet jutro in dan in večer in spet noč, o gospodu hotelirju pa ne duha ne sluha. Zmanjkalo je tudi tiste skorje kruha, v copatke obute ženske so pomodrele od mraza, ko so se le odločili, da nekdo mora iz tega »hotela«. Končno jim je uspelo pobrisati skozi okno... Ali si lahko predstavljate grozo in strah sedmih Tajcev, treh moških in štirih žensk, ki skoraj bosonogi gazijo celec z Jurgovega v dolino, ki ne vedo, ne kje so ne kam gredo in kam lahko pridejo. Kajti gospod Pirh jim je marsikaj govoril o teh gozdovih, partizanih, četnikih. .. Medtem ko boste to brali, uboga dekleta že spet vihtijo ponve in lonce v Hotelu Prebold, gospod Pirh pa oblikujejo novo idejo o novi ponudbi hotela Jurgovo. Elitni klub za gospode, ki premorejo več kot 100.000 mark letnega dohodka, je zaradi tehničnih ovir propadel, ker TAI Girls niti za tisoč mark več nočejo nič slišati o hotelu Jurgovo. iXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXYXXXXXXXXXXXYXXXXXXXXXXXXXV V NEBESA IZSTRELILI RAKETE Ne moremo predvideti, ali ho pojutrišnjem v Velenju grmelo ali ne. Vsekakor pa je že znano, da so velenjski izvrsniki, ki so jih na noro izvolili prejšnji mesec, zavarovali svoje mile podložnike in v oblake izstrelili rakete proti toči. Vprašljivo zdaj je, če bodo s tem uspešno zavarovani tudi poslanci, ki bodo morali pojutrišnjem v občinski skupščinski dvorani drugače odločati, kot so že sklenili na oktobrskih sejah zborov. Sedanja vlada, ki jo vodi gospod Franjo Bartolac, jim namreč ponuja nasprotne rešitve od Dmitrovičeve. Kateri naj verjamejo? a ustanovitvi javnega komunalnega in javnega podjetja energetika - toplovod Velenje. Torej dveh «?$ WSJflfiSETSSStfcSS? - " 5l je ml nekaj mesecev pred tem se. direktor Toplovoda. Ker je bila vlada že v razsulu, so ljudje regljali gnezdece v novem javnem toplovodnem podjetju, če bi mu slučajno spodmaknili ministrski naslonjač. Sicer pa do svojega podjetja tudi takrat, ko je odgovarjal za obč-inske javne gospodarske zadeve ni bil nikoli skopuški. Komunalno - tudi toplovodno - in stanovanjsko Magajno je nameraval napolniti s sve- lMKV Pa gaje spodneslo. Fiaskoso doživeli on in vlada- o nepreklicnem odstopu in izvoliti novo. Njej ob izvolitvi niso zapeli toliko hvalospevov kot prejšnji, kar ni pomenilo, da ji ne zaupajo. viti, kako trdno oporo ima vlada v parlamentu. Ce hoda detepatt hr&7 vociih okf&vani SftT&i&ii nnnmp.no Izvršni svet se zavzema za eno javno podjetje, v katerem ne bo več tozda Stanovanjska oskrba. Ta organizirati v družbeno podjetje, še prečno bo uve- oS Zbirni vtadiveč vpliva pri kreiranju in izvajanju komunalne politike ter tudi uspešnejši pregled nad poslovanjem. Če ne bi vmes smelo posegla zdajšnja vlada, se razmere zaradi nameravane ustanovitve dveh javnih podjetij ne bi nič spremenile. Nikjer niso prevladovale težnje po boljšem, pač pa zgolj interesi po nadaljnji neodvisnosti, Najizraziteje je bilo to prisotno v tozdu Toplovod, ki ima najmanj šans, da postane samostojno javno podjetje, saj dejansko le kupuje in prodaja toplotno energijo, vzdržuje naprave ter servisira in usmerja toplotne števce. To pa je še premalo nalog, da bi bilo potrebno toplovodno dejavnost organizirali v samostojni poslovni, sistem. V skupnem komunalnem podjetju bo lahko tudi uspešno deloval, pa še nekaj denarja bodo lahko prištedili, ker ne bo stroškov za ločene skupne in druge službe. Ali v Velenju prihaja na obzorje nova afera ? Imenovali bi jo upravičeno - KOMUNALA. Pričakovati je, da se poslanci ne bodo posuli s tujim pepelom in bodo potegnili s svojo vlado. »Cilj, ki ga zasledujemo je v končni fazi zagotoviti takšne ekonomske cene, ki tudi za porabnike ne bi smele biti več sporne«, zagotavlja novi sekretar za javne gospodarske zadeve in vladin podpredsednik Ivan Robnik, PETERLETU SEM ŽE HOTELA PLAČATI ZA MAŠO, POTEM PA JE VODA ZALILA AVTOMOBILE Milijon in pol mark sramote KAROLINA GAJŠEK, vodja poslovne enote Zastavo avto, Avtomotor Celje, še danes, po poldrugem mesecu ne zna povedati, kaj se je na tisti usodni dan, ko je njenemu kolektivu voda zalila 131 novih avtomobilov, v resnici dogajalo. Izračunano pa že ima, da so bili avtomobili pred poplavo vredni tri milijone in po poplavi komaj poldrugi milijon nemških mark. Karolino Gajšek, ki že 26 let dela pri Avtomotorju in je vodja poslovalnice, oziroma nekdanjega tozda, ki je zaposloval 126 delavcev, večina Celjanov ne pozna. Poznajo pa jo tisti,' ki so v vrstah čakali na jeklene konjičke ali oni, ki te jeklene konjičke menjujejo kot - srajce. Obojih je veliko število, kajti še danes navzlic krizi avtomobile prodajajo kot - žemlje. Tudi te, ki so ob nedavni poplavi bili poplavljeni. Po »čiščenju« so kupci planili po njih, kako tudi ne, ko so jih zvečine prodajali po polovični ceni. Tudi reprezentančne cryslerje. Teh je bilo 74, iz fiatovega oziroma zastavine-ga programa pa 61. »Vem, kaj vse so ljudje govorili, kako obsojali in me dolžili. Rada pa bi povedala, da naša enota v Celju zapo-sljuje 26 delavcev, od tega nas v Celju živi samo pet,« odgovarja Karolina Gajšek. »Ob treh popoldne sem bila še sama v mestu, živim na-, mreč na Ostrožnem in z mojim pomočnikom ugibala, kaj narediti. Ko sem ob petih popoldne slišala po radiu, da je najhuje mimo sem rekla: »Peterletu bom dala za mašo.« Osem naših je blodilo okrog skladišč, teh je troje, tisto ob hotelu Celeia, ..zatem pa še dvoje ob tovarni Metka in pokrito skladišče tu. Ko bi naj torej bilo vse mimo, je pridrla voda in nam avtomobile zalila. . . Zakaj avtomobilov nismo služb, koliko ustanov so alar- koval, da bo prišlo do popla-mirali in jih spravili v izredne ve takšnih razsežnosti, Ko so razmere, da so se lahko sami naši fantje, ki so motrili na in z imetjem obvarovali kata- vodo ob skladiščih, uvideli, strofe! Kaj je ta štab vsa ta da je vode vse več, je bilo leta počel, kje so načrti eva- prepozno, ker se je zgodilo kuacij, kje načrti za razmere, vse skupaj tako hitro, da av-kotso bile ob tej katastrofalni tomobilov še odkleniti ni bilo poplavi. Kako to, da ni nihče več časa. Povrhu vsega po nič ukrenil," ko je vendar že vseh kriznih načrtih jaz še da-bilo jasno, da iz Savinjske do- nes ne vem, kam bi naj vse te line prihajajo stoletne vode. in druge avtomobile sploh Če že niso obvestili občin- lahko razvozili... stva, da bi se ljudje obvarova- Voda nam je odnesla vse li pred najhujšim, zakaj niso prihranke, kar smo jih postr-alarmirali vsaj nas, deset, gali v minulih letih. Poldrugi petnajst direktorjev, ki ima- milijon mark, vendar to še ni mo na ogroženem prostoru dokončna cena. Prav tako še skladišča in drugo opremo. ne vemo, ali bodo to škodo Res je, avtomobili niso bili razmejili, kot so jo drugim, zavarovani pred poplavo. Groza, groza. Povem vam. Šestnajst cryslerje v smo raz- da si od te nesreče še danes tovorili šele 31. oktobra, to- nisem opomogla. Začuda Iju-rej prejšnje popoldne in za dje k sreči te avtomobile ku-njih ni bila poravnana niti ca- pujejo, saj je res, da so skoraj rina. Nihče ni verjel in priča- zastonj...« spravili na varno? To se me in me še sprašujejo. Rada bi ponovila, da smo se pripravili na najhujše, čeprav je tehnično nemogoče tolikšno število vozil spraviti z nekega mesta v tako kratkem času na drugi prostor. Zato naj zdaj končno tudi jaz vprašam, zakaj imamo in plačujemo tisti štab in se tolčemo, da nas nič ne sme presenetiti?! Poglejte, ta štab je po moje zato, da v kriznih razmerah sproži za to ustrezne akcije! In v Celju? Naj mi ta štab pove,.koliko direktorjev, koliko ustreznih Med 141 poplavljenimi avtomobili so bili tudi »plemenski kasači«, cryslerji. 74 po številu, ki so jih prodali za bagatelo in zdaj polnijo žepe preprodajalcem. .XVV\WY\VVWX\\V*VWVVVXV\\Y\\VW\\\\WV\W\XW\> Trgovina VIKY Vojnik Vam nudi po zelo ugodnih cenah trenerke za otroke in odrasle, šolske potrebščine, dnevne in tedenske časopise. Vsak mesec akcijska prodaja. Del. čas: 8.00-11.00 in 13.00- 20.00 sobota 8.00- 17.00 nedelja 9.00- 12.00 {xxxxxxvvxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv« J DOBRNA (pri starem zdravilišču) I tel. 770-089 ■ Nudi tekstil, bogato izbiro novoletnih daril in še marsikaj | Odprto od 12. -18. ure _ sobota od 10. -16. ure. II ■ DELAVSKA UNIVERZA CELJE CANKARJEVA 1 DELAVSKA UNIVERZA CELJE SPOROČA: Ni lepšega darila, kot je znanje! Dajte otrokom, prijateljem, znancem pravico do izobraževanja v letu 1991 po letošnjih cenah, tako da kupite DARILNI BON. Obenem vam Delavska univerza s svojimi predavatelji in sodelavci želi lepe praznike in srečno 1991. * * * * »»»»»»»»»»»>»»»>»»»»»»» ^L^lONTENEGRO EXPRESS Poslovalnica Celje -tel. 25-133 Ob izteku leta se zahvaljujemo za izkazano zaupanje vsem našim potnikom in dopustnikom, vsem našim strankam in bralcem Nove dobe želimo vesele božične praznike in SREČNO 1991. Imamo še nekaj prostih mest za novoletne aranžmane: - Krakow - Budimpešta »»»»»»■»»» **##■****#****»»*»** PREDBOŽIČNA REVOLUCIJA NA FRANKOLOVEM Predsednik proti vsem Telefoni, voda in ceste bi Frankolovščane skoraj pognali v bojkot plebiscita. Kako dvestotim prošnikom razdeliti šest telefonskih priključkov, da bi bili vsi zadovoljni. Gospodje z občine in pošte na gospodov dan pozabijo na svoje volilce. Minulo nedeljo, malo po jutranji maši, seje na Frankolovem »zgodilo ljudstvo«. Milana Dečmana, Martina Kračuna, prvi je predsednik, drugi pa podpredsednik, in tajnico KS Cvetko Čretnik, so občani z izrednim zborom krajanov prisilili priti v dvorano gostišča Turist, da skupaj razčistijo neke krajevne račune. Najprej okrog telefonov. Ko so za delovnega predsednika tega izrednega zbora krajanov izvolili Dušana Še- go, nekdanjega občinskega uslužbenca, in njegovo delovno predsedstvo z vsemi ove-rovatelji zapisnika vred, se je začelo. Za temperaturo v mrzli dvorani je takoj poskrbel Milan Dečman, sicer avtoprevoznik, predsednik ali župan Frankolovega, kateremu je bila naložena ljuba dolžnost, da je moral opravičiti manjkajoče predstavnike občine in pošte: inženirja Mirka Tomaža Kranjca, predsednika izvršnega sveta, Silvestra Drevenška, člana istega sveta in inženirja Slamnika s pošte. Takoj na to je bilo slišati vprašanje, če ta gospoda na gospodov dan razen, ko so pred durmi volitve, nimajo časa priti med svoje ovčice. Manjko omenjenih treh gospodov je najbolj občutil prav župan, ker je po njegovem hrbtu padlo mnogo tistega, kar bi morali dobiti oni z občine, predvsem pa Slamnik s pošte. Izostanek omenjene trojice je bil sicer opravičen na račun priprav na — plebiscit, vendar to občanov ni odobrovo-Ijilo, padel je celo predlog, da bi naj oni, Frankolovčani plebiscit v nedeljo - bojkotirali ... Kaj je tokrat Frankolovča-ne spet spravilo v to dvorano? Isto, kot že tolikokrat doslej: telefoni, bazen, voda in ceste. Kot so zbrani končno ugotovili, je med njimi kar dvesto takšnih, ki že leta čakajo in želijo telefon, po zadnjih vesteh pa bi jih naj telefon dobilo samo DESET in še to po izboru župana Dečma- NOVA DOBA VELIKI RADIJSKI BAZAR 93,7 MHz Radio Šmarje pri Jelšah TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE p o CELJE AVTOTIEHNIKA Bežigrajska ul 13 63000 CELJE lelelon: (0631 h c 37-131 direktor DO 37-730 pomočnik direktor)a DO 38-860 telex 33-804 telefax (063) 38-726 SODELUJTE V DECEMBRSKI AKCIJI! Odgovorite na vprašanja pokroviteljev in vsak dan poslušajte spored Radia Šmarje. Kupon z odgovori izrežite, napišite nanj svoj popolni naslov m ga cimprej ^Uredništvo Radio Šmarje, 63240 Šmarje pri Jelšah Na ta način boste sodelovali v velikem nagradnem žrebanju, ki bo 27. decembra ob 19. uri v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah z neposrednim radijskim prenosom. NAGRADE: osebni avtomobil, plinski kotel za centralno ogrevanje, predsoba, barvni TV sprejemnik, 7-dnevno letovanje na morju, vikend paketi, bančni depozit v višini 5.000,00 din, keramika, avtomobilske gume, 10 kg hlebec Gauda sira, popusti pri nakupu različnega blaga in še sto drugih nagrad. -Š«------ AVTOTIEHNIKA AVTOTEHNIKA Naštej 3 prevozna sredstva (tudi brez lastnega pogona), ki jih prodajajo poleg osebnih avtomobilov. CIBI Štore, Naštej vsaj 3 osnovne dejavnosti podjetja CIBI iz Prožinske vasi 6 pri Štorah MEŠIČ d o o TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO Ime 5P MIO/ fclmnc 1,-1 »5/27-/«). rax »5/27-/«l MEŠIČ LEVEC, Mešičev butik MONI je odprt na nadmorski višini cca. 1.500 metrov. Kje je to? siovnium k- SLOVENIJALES - Lesni in gradbeni material Celje, Medlog 18 Naštejte 3 prodajne skupine Slovenijalesa iz Celja, Medlog 18 „crlv blagovni center MERX Blagovni center Celje Naštej vsaj 3 okuse ASANA MEnxW celje ,, čajev o-,.,, . ..j,,,„,1 f,, MAXI M ARKE r—Blagovni ca Zreče Vpišite nedeljski © maximarket delovni čas Blagovnice Zreče v decembru Ime ......................... priimek naslov ................................ na. Lahko si je predstavljati razpoloženje krajanov, ki iz leta v leto gledajo, kako po Frankolovem napeljujejo »politične« telefone: zdaj za Šnabla, Založnika. Pelina in Gregorca, pa za Špegliča in gospoda župnika; za ostale pa iz »tehničnih razlogov« telefonov ni bilo. Ne iz centrale v Vojniku, ne iz Celja, razen za one, ki so se naslolili na - Konjice ... Frankolovčani bi radi v Evropo, v njihovi krajevni skupnosti je več kot trideset obrtnikov in podjetnikov, v njihovi krajevni skupnosti so zaselki, iz katerih morajo občani tudi po več kot pet kilometrov daleč, da bi priklicali zdravnika, veterinarja ali vsaj po telefonu vspostavili zvezo z Evropo! Po dobri poldrugi uri prepiranja o ponovnih kriterijih za pridobitev šestih priključkov, tri so zadržali za javne govorilnice, so končno odprli skrivnostno ovojnico, v kateri bi naj bila imena tistih, za katere bi se naj odločila gospod župan in njegov pomočnik. Toda tudi gospod župan niso kar tako ali pa jim je šlo zgolj naključje vprid: je pred-seduioči Dušan Sesa ovojnico odprl, je bil v njej le seznam imen* prašnikov, ki so prošnje za telefone oddali podjetja PTT in le priložena kopija zemljevida s tehničnimi oznakami in tremi predvidenimi vozlišči... Tako so jo gospod župan s svojim pomočnikom, ki bi naj tajnici prepovedala dajati kakršnekoli izjave o spornih spornih seznamih naročnikov, poceni odnesli celo kožo. Kajti, zdaj so se prisotni lotili ponujene kosti: naj med sabo in znova izberejo šest srečnežev (če odštejemo, da morajo vse in v celoti itak sami plačati) in si nakopati nove zamere ter sovraštvo. Gospodje iz Celja so to premeteno načrtovali in izpeljali. V resnici je prišlo do prepirov in novih zamer, dasiravno so se lotili demokratične delitve in glasovanja z dvigom rok: odtehtali sta pristotnot in večina. Večino pa so predstavljali obrtniki in podjetniki. Toda kljub temu so bile tudi med njimi žrtve, izpadel je oni, ki ima obrt že 17 let, dobil pa ta, ki je nima še niti polne tri mesece, izzvisel je oni, ki ima poleg obrti v hlevu še dvajset glav živine in dobila ona, ki baje nima še niti obrti ali podjetja prijavljenega ... Kot rečeno, so po demokratični poti za vozlišče v Loki določili priključek za Antona Čretnika in javni govorilnici v Rovah in na Rakovi stezi, za vozlišče pri pošti pa za Franca Čretnika, Anico Opemtavšek, Nado Fink in Gorkija Smajloviča. Štirje srečneži, ki bodo dobili telefone z vozlišča pri vrtcu so Karli Škoflek, Mara Romih, Ivan Vezenšek in Darja Čre-pinšek. Pozorni bralec bo ugotovil, da je izbranih več, kot smo mi najavili in res je' tako. S tem, da so nesrečno družino Silva Kralja odrinili na priključek, ki že vodi mimo njegove hiše ... Na dlani je, da odgovorni v celjskem PTT podjetju vodijo in igrajo kaj sumljivo in skrajno neodgovorno igro s svojimi naročniki-plačniki in s tem povzročajo nezadovoljstvo, ki se razliva tudi po drugih. Ono, o bazenu, o denarju, ki je bil namenjen, vgrajen ali zapravljen, pa je že druga zgodba. Kot tudi ono o pijavkah in žabah v vodovodu in 700 m ceste med Rov do Črešnjic. Gospoda Milan Dečman in Martin Kračun, župan in podžupan na Frankolovem sta si nekoliko po svoje razlagala demokracijo in zato povzročila še več vroče krvi in nezaupanja v novo vlado, njeno pravičnost in poštenost. Razprava na razpravo, deset, dvajset let premlevanja o isti stvari, o istih problemih in krivicah Frankolovčane upravičeno spravlja v obup in jim utrjuje prepričanje, da so na dejanskem obrobju celjske občine. NOVA TO DODA STRAN 16 17. STRAN NOVA OT DOBA RES JE... - da je Anton Rojec prvi predsednik občinske skupščine na Slovenskem po vojni, ki je dobil ovratnico (župansko namreč). - da vodilni v slovenskem jedrskem lobiju še vedno- zagovarjajo atomske centrale. Prav bi bilo, če bi si obvezno ogledali posledice v Černobilu in okolici. Takrat bi jim bilo menda jasno, da takšna katastrofa pomeni lahko konec slovenskega naroda in Hrvaško brez Zagreba kot glavnega mesta. - da naša JLA, ki je vse manj naša, še naprej navezuje tesne stike z vojsko SZ. Prav bi bilo, če bi zvezno skupščino seznanili, kaj se dogovarjajo. Kaj lepega najbrž ne, saj tako Gorbačov kot Jovič, zlasti pa še Kadijevič, uporabljajo enake grožnje. — da je 1.000 in več Srbov in Črnogorcev podpisalo zahtevo za lastno šolo v Celju, oziroma so na spisku tistih, ki šolo zahtevajo. Med njimi je tudi bivši rokometni olimpijec Vlado Bojovič, ki ima v Celju dobro idočo trgovino. Bo treba v njegovi trgovini govoriti srbohrvaško? - da je dr. Aleš Demšar, podpredsednik skupščine občine Celje zaupal kako so v bolnišnici zdaj žrtve druge poplave. Ker so bili doslej navajeni samo na dotok denarja iz tega ali onega vira, da so si popravljali plače, jih je po poplavi dotok denarja povsem dotolkel. Enostavno ne vedo, kako in komu ga razdeliti. - da so v Gorenju Elektroniki v petek štraj-kali, pa ni v javnost o tem nič pricurljalo. Strajk je bil dobro organiziran, trajal pa je štiri ure. Ob tem v Gorenju delavcem še vedno in vsak mesec plače zagotavljajo tako, da denar privlečejo iz tujine, dajo delavcem tudi delnice, delavci pa še nič ne vedo, kakšne naj bi bile obresti nanje in kdaj jih bodo lahko vnovčili. - da je Agan Kadušič, znani in preglasni nasilnik, posili ljubitelj žensk, med zaslišanjem pri preiskovalnem sodniku v Celju zamenjal okno za vrata in - izhlapel. Verjeli ali ne, noben policaj ni skozi okno skočil za njim. Dekleta pozor, otipač je spet med vami. - da je celjski župan Anton Rojec na sobotnem srečanju županov v mikrofon in javno dejal, da ima Celje zato takšne dobre gospodarske vlečne konje kot na primer Emo, Železarna, Metka, Toper in tako naprej zato, ker smo blizu hrvaške meje. — da se je lokalno novinarstvo o Konusovih težavah razpisalo šele potem, ko so vik in krik zagnali Konusovci sami. Poprej je to isto novinarstvo pisalo o krasnih krpah za brisanje, spoštovanju informatike in znanja in podobnem. Pač še ena žrtev slovenske gospodarske nepoli-tike. - da sta lani ob tem času regijske novinarje v Slovenskih Konjicah gostila direktor Konusa Pokorn in direktor Merxa Ban. Pokornu je takrat napol v šali ušlo, da se zna zgoditi, da bodo prihodnje leto - torej letos — morali novinarji gostiti njiju. Bil je precej blizu ... VELENJSKEMU ŽUPANU SE JE KOLCNILO Niti šolnik, niti kmet Res se Pankracu Semečniku kolca, pa ne za lepimi starimi časi, ko je še bil »čelnik« občinske stranke dežnikarjev; in tudi zaradi tega ne, ker ga Zeleni Velenja venomer bockajo naj odstopi in prepusti županovanje sposobnejšemu od njega. Zdaj, ko so v Velenju izvolili sredinsko koalicijsko vlado, se mu slabo piše. Hudo nerodno bo, če bo županu vendarle spodrsnilo. »Za Božjo voljo, kam bo pa revček šel?«, tarnajo njegovi strankarski pajdaši, ki ga glede njegovih delovnih (ne)navad dobro poznajo. Za poučevanje na osnovni šoli ni več sposoben, ker ga je povozila demokracija, ki je ni vajen. Ravnatelj šole tudi ne more znova postati, ker se je vražje zameril svojim nekdanjih kolegom in obenem vesoljni velenjski šolniški raji, ker jih je pred nedavnim izpred svoje pisarne odgnal, ko so se želeli z njim pogovoriti o gmotnih težavah šolstva. »Naj se mi poprej najavijo,« je gromko zarobantil in jih ni sprejel. Sedaj mu ostane še kmetovanje, ker je podedoval lep košček poljan in travnikov v bližnji Ponikvi. Ne da ne bi umel kmetovati, še kako urno mu gre kmečko delo od rok. In kako po domače zadiši po skupščinskih hodnikih, kadar se vrne nezaj v pisarno, ker je pač moral med uradovanjem v hlevu in okrog njega postoriti še najnujnejše. Ljudje, bodimo pametni! Kdo bi na njegovem mestu odvrgel na mesec 20 tisočakov, kolikor jih dobi kot prvi mož v občini, in kdo bi navsezadnje pustil vnemar donosno kmečko delo (v socializmu smo temu rekli »siva ekonomija«)? Nihče. Pa tudi on ne. Županu Semečniku se je najbolj kolcnilo ob zadnji zakulisni novici, da nameravajo demosovci resno prevzeti poleg vladinih še posvetne in oblastne vajeti. Menda so iz naftalina privlekli njegovega predsedniškega nasprotnika dr. Bogdana Meniha, zdravnika iz Šoštanja, pardon iz Topolšice, in ga znova prepričujejo, da je za predsedniško funkcijo najprimernejši in zelo brhek. Gospod Menih najbrž tudi sam ne more preboleti (čeprav je zdravnik, se še ni pozdravil), da ga je Semečnik porazil samo z dvema glasovoma več. Demosovi voditelji, da ne bomo objavljani dezinformacije - ne oni iz Ljubljane, ampak velenjski - dr. Meniha nagovarjajo in obljubljali, da ne bo zastonj. Kaj neki so zdravniku potrebne obljube, kajti v ordinaciji pogostokrat sliši: »Saj ne bo zastonj, gospod doktor.« Nekega svetega večera... so prinesli kitaro... in potem je pod obokani strop vzletela pesem: Ewige Nacht, Heilige Nacht... vsev že spi... Človeštvo je dobilo še eno himno. To je zgodba o človeški misli, o stvaritvi, o pesmi, ki je obkrožila svet. Nekateri so ji rekli razodetje, drugi so jo poimenovali čudež. Zdi se kot pravljica, a vendar je resnična zgodba. Cerkvice v Oberndorfu pri Salzburgu, kjer je zgodba nastala, ni več. Odnesla jo je vodna ujma. Od leta 1937 stoji na njenem mestu nova, baročna kapela. K njej se vsako'leto o Božiču zgrinjajo množice, da bi počastile kraj rojstva pesmi, ki je v svetosti združila narode tostran in onstran širnih meja, jih navdihnila z blago mislijo in oplemenitila za dobroto. Stoletje in dvajset let prej je tam stala cerkvica, skromna in ponižna v svoji bogoslužnosti. Pisalo se je leto 1818 in bil je predbožični dan. Franc Ksaver Gruber je imel še delo: moral je uglasbiti verze svojega prijateja Josefa Mohra: Ewige Nacht, Heilige Nacht... Pesem so tiste noči imeli zapeti v domači cerkvi. Gruber se ni ne dotlej ne poslej nesmrtno proslavil z nobenim svojim delom. Bil je skladatelj za domačo rabo, brez velikih ambicij in brez velikih del. Tudi tistega dne ni nameraval ustvariti kaj več kot prijetno skladbico za sveto noč. Čas ga je priganjal. Nenadoma mu je skozi misel šinila melodija ... Sveta noč, blažena noč... Bilo je, kot da bi ga »enkrat Bog potegnil za jezik«, kot je zpisal Karl Heinz Waggerl. Bil je mrzel večer. V oberndorfsko cerkvico so šepetaje vstopali ljudje. Na nesrečo so se prav v tistem času pokvarile cerkvene orgle. Od nekod Sveta noč Zmerno Franz Gruber šla je Jo - že-fom 'tam jo - slih le - ži, do - da sla - ve, po - moč; Spo - vaj. De - t* slod-Ro - jen je Re-še-člo - vek;zdaj si o- ni zem - Iji spo - voj. De - je Re - še zdaj si o Celje dobiva na teži Po razočaranju, da Celje ni mesto zgodovinskega podpisa o sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, le ni vse izgubljeno. Kučan je menda obljubil, da bodo takrat, ko bodo listino zares podpisovali, izbrali Celje. Nasploh bo Celje imelo možnost, da postane sedež kakšne izmed prihodnjih konferencijskih ustanov. Še največ možnosti ima na področju varstva okolja. Na konferenci svetovnega slo- venskega kongresa za Slovenijo v Ljubljani so se namreč dogovorili, da bo imela v Celju sedež sekcija za prostor in okolje. To kar nekako diši po zamisli'zelenega Jarha, da bi imeli v Celju mednarodni ekološki center. Ko bo nared mestni grad, upajo, da tudi z denarjem Slovencev po svetu, bo v njem prostor tudi za kakšno podobno inštitucijo. Samo, da bo kaj! Šmarski župan sesul Bulca Od sreče in zadovoljstva povsem prežeti Franc Potočnik, gospod župan šmarski, je komaj dočakal, da je bil protokol ob otvoritvi term v Atomskih toplicah mimo, da so televizijci Slovencem pokazali še nagelj in po večerji izkoristil enkratno priložnost, da Marku Bulcu, sinu nekdanjega predsednika Gospodarske zbornice, sicer novinarju in očetu »turističnega Nageljna« v brk pove, kaj si misli o.. • Najprej o tovarišu doktorju Marijanu Rožiču, trenutno spet predsedniku vendar zdaj le Turistične zveze. Nato o gospodu Marku Bulcu samem. To pa zato, ker nihče od rdečega omizja ni poznal dunajske šole in olike, po kateri je vsako one, ki konča fakulteto, »avtomatski« gospa in nikakor gospodična, kot bi bilo topogledno vedeti in kar vsi poslanci šmarske skupščine po njegovi zaslugi vedo. Vnela se je živahna razprava na akademski ravni, dokler ni vmes posegel sam gospod z metuljčkom, minister Ingo Paš, s svojimi telesnimi spremljevalkami in razprav-Ijalca - razdvojil. To z vso odgovornosjo tudi pod zaprisego trdimo, saj je bil naš poročevalec teh vročih dogodkov priča. Zatorej ni res, da-bi gospod župan Potočnik butnil Bulca raz pod ali gospod Bulc fuknil župana na marmor, kot se to na Kozjanskem spodobi. Po razpravi je ena stran krenila domov, druga pa ojačana z nežnim spolom prve strani gola v - bazen. Sole za vole Predstava Vinka M6-derndorferja Camera obs-cura je delo, ki so ga dijaki Gimnazije Celje Center sprejeli z vzkliki BRAVO, dijaki Gimnazije Celje pa so se obnašali tako, da ni omembe vredno. To je presunilo tudi samega Vinka Moderndorferja. Na zdravstveni šoli imajo tako čednega profesorja in hkrati doktorja, skratka osebo pod ime-‘nom Boris Kramžer. Ko le ta vstopi v razred in ko zamahne s svojo lepo buč-kico jih po vsem telesu spreleti kurja polt, pravijo bodoče zdravnice. V petek je Zveza telesno kulturnih organizacij pripravila srečanje srednješolcev na Ljubečni. Ker je zveza prispevala nekaj denarja za razvijanje dejavnosti na Gimnaziji Celje, so se ga morali tudi oni udeležiti. Toda kulturni referenti so pričakovali predavanje Žvižeja in so se srečanja izogibali s kremplji naprej. Dve žrtvi pa sta se le našli. 3. e razred je izdal svoje glasilo pod naslovom Prazna stran. Ob vprašanju, zakaj niso kritizirali profesorjev, nam je urednica dejala, da bodo to storili v naslednji številki, saj ji je to dovolil sam ravnatelj Gimnazije Jože Zupančič. Če sami ne bo uspelo zbrati dovolj prispevkov, ji bo na pomoč priskočil ravnatelj in skupaj bosta tepla. HUMORESKA Samo da nismo ob glavico Glavni direktor Hasan, ki so mu rekli tudi mister Dolar, je zjutraj prišel v pisarno, si pomel roke in sedel. Segel je po velikanskem rokovniku in ga začel listati. Bral je: »Za vsako ceno izterjati posojilo Elanu. Osebno se angažira glavni, ki odpotuje tja in se dogovori z direktorjem Elana o vračilu dolga.« Obrnil je nekaj listov in prebral: »Elan obljubil, da izplača prvo tranšo v višini 10 milijonov dinarjev. Do kdaj, še ne ve. Prosi za razumevanje in potrpljenje!« Spet je polistal in bral: »Delavski svet zahteva odgovor, kdaj bo Elan poravnal prvo tranšo. V Begunje odpotuje komercialni in ostane tam tako dolgo, dokler ne dobi denarja. Vztraja do konca.« »In tu,« je na glas rekel Hasan: »Komercialni je teden dni preživel v Begunjah. Ni užival dopusta, kot trdijo, saj je imel težke pogovore. Brez uspeha. Elan je ponudil jahto. Ne sprejme ponudbe, ker jahte ne potrebujemo. Če ponudi jadralno letalo, se sprejme in proda.« Obračal je liste: »VElan mora glavni direktor. Aljančiča naj prepriča, da podjetje nujno potrebuje denar. Čakal tri dni v zasedi kot v partizanih. Samo izvedel, da Aljančiča ni več tu. Odšel praznih rok.« »Ej, Hasan, Hasan, kako si mogel biti tako nepreviden in naiven? Kako te je tako zaneslo?« je rekel direktor. »Lej tu, kaj so sporočili iz Elana: »Poravnava dolga do nadaljnjega ni možna. Smo popolnoma blokirani. Z razumevanjem potrpite, ostanite v poslovnih odnosih s svetovno znano firmo.« »Bend jarca!« je zaklel Hasan. »Pokličem Jarca ?« je skozi priprta vrata vprašala tajnica. »Kakšnega Jarca ? Rekel sem, benti jarca, ker smo izgubili ves denar pri Elanu. Tu jasno piše: »Časopisi poročajo, da ima Elan več kot štiristo milijonov mark dolgov in desetine upnikov. Ja, čakaj, kaj pa obresti? Te smo vendar dobili?« se je Hasan udaril po čelu in lepo pogledal tajnico. »Torej smo izgubili samo glavnico, samo tistih štirideset milijonov, a ?« »Samo da nismo ob glavico,« se je nasmehnila tajnica. Zbogom inženir Nadvse uspešno in učinkovito celjsko Komunalo je zapustil zadnji, edini inženir. Pri Komunali si zdaj od sreče manejo dvakrat roke: masa za osebne dohodke se jim je znatno povečala, petdeset tehnikov in tehničnih risarjev skupaj z uradnicami pa se bori za izpraznjeno mesto. Direktor Komunale si je tudi oddahnil. Inženir, ne bodi ga treba je bil res inženir, vendar se je vtikova! v vsako strokovno zadevo in tako bil »moteča osebnost«. Odslej bo končno toliko pričakovani mir. FOTOREPORTAŽA Kako sem zašel na to stran NI RES... — da bi nova vlada pod Sv. Rokom želela zamenjati vsaj del ekipe pri radiu. Ne, gospod župan in vlada samo želijo, da bi jim pri radiu omogočili nastopiti in svojemu občinstvu, predvsem pa drugim medijem povedati pravo in edino resnico o - njih. - da je Anton Rojec, župan celjski sklical vse slovenske župane v Celjk zato, da bi mu na razstavi unikatnega nakita pomagali izbirati koščke za njegovo zlato lento. Pred tem bi se naj pogovarjali o odcepitvi. - da je oštir ob cesti med Velenjem in Šoštanjem, malo naprej od svetovno znanega gostišča »Pri veseli trugi«, odprl javno hišo. To ni javna hiša ampak je javno to, kaj se tam lahko dela. — da bi se liberalci v Šmarju pri Jelšah zdaj dogovarjali, kako nežno, neboleče in čim manj opazno umakniti svojega kandidata in zdaj predsednika izvršnega sveta Marjana Aralico s komaj izborjenega položaja. Nasprotnike bo Arabca dotolkel s svojimi dosedanjimi uspehi. - da bi svetovno znani mojster in slikar profesor (po g. D. Medvedu) Jure Cekuta plačal izvajalce gradbenih del po dograditvi svoje edinstvene rezidence. Oni bi mu naj bili hvaležni, da jim je sploh dovolil graditi. — da bi naj dr. Rudi Čajevec po poplavi v celjski bolnišnici enako brezveznim delavcem rekel: »To bacaj!« On je rekel: »I ovo sranje bacaj!« in pokazal na arhiv. - da bi naj v četrtek v Slovenskem ljudskem gledališču po prejemu bakšiša za minuli mesec igralci začeli štrajkati. Gospod Borut Alujevič, pravnik in igralec ter ravnatelj gledališča, ki je bil tisti trenutek med najbolj vročimi demokrati v Narodnem domu: »To je čista laž! Napili so se od zadovoljstva pa jim ni za delo...« - da je Ines Drame profesorica na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Ona je študentka prvega dela te svetovno znane tovarne robotekov in zato živi v prepričanju, da je že profesorica, ki zna tudi kaj, razen analiz - napisati. — da naj bi se 26. decembra nekje na Celjskem sestal preizkušen team ljudi, ki ogrožajo predsednika koncerna Gorenje. Gre za nekaj povsem drugega ... - da se nič zanimivega ne dogaja. V Celju in Ljubljani, naprimer, poteka velika detektivska hajka o tem, od kod je Nova doba dobila nekatere dokumente, ki jih je že objavila. Kaj bo šele, ko objavimo še bolj sporne. — da Igor Bavčar povsem resno misli, da je v JLA dovolj mladih, treznih oficirjev, ki si avanture nad Slovenijo ne bodo privoščili. Veliki podjetnik in minister le samega sebe tolaži. - da bo jutri vse boljše. Morda pojutrišnjem. POPOLDNE PRI ZAKONCIH ČEHOVIN Dom, poln plemenite umetnosti Stanovanje v pritličju velike hiše na Cesti na Dobrovo 21 v Celju je ob pol štirih popoldne že mračno. Iz - od mraka zmehčane podobe starinskega pohištva in neštetih, lastnikoma ljubih drobnarij, razstavljenih po stenah in policah, odseva v prostor prijetna domačnost. S štedilnika v kotu diši jasminov čaj, na mizi je adventni venec, med šipami okenskih kril vise slamnate, božične zvezde. To je zdaj svet Bogomila in Margit Čehovin. Nekoč pa je bil njun svet mnogo bolj prostran. Nekaj te prostranosti, nekaj svetovaljan-stva, ki sta ga skusila v življenju, sta skrila tudi v ta, svoj prostorček, v prijazni dom, kjer preživljata jesen svojega življenja. Bogomil je Trboveljčan. A ni dolgo poganjal svojih zasavskih korenin. Ko se je zapisal glasbi - v rudarski družini so bili vsi po malem godbeniki - ga je pot vodila najprej v Ljubljano. »Rudarski kruh je trd, najtrši. Starši so vedno želeli, da bi otroci laže hodili skozi življenje,« razpreda svoje spomine Bogomil Čehovin. »Sicer pa - zdi se mi, da usoda kar nekam potisne človeka in ta potem tam ostane.« Njega je potisnila v svet glasbe. »Učil sem se violino. V Ljubljani sem videl učenca, ki je nosil neko veliko glasbilo. Vprašal sem, kaj je to. Tako sem spoznal violončelo.« Violončelo, čelo je postalo. Bogomilova usoda in pot; njegova ljubezen in kruh. S čelom in glasbeno diplomo v žepu je prekrižaril Jogoslavijo: Ljubljana, Ptuj, Beograd, Zagreb, Reka, Skopje . .. glasbene šole, učne ure in simfončni orkestri. »Začel sem v odličnem orkestru, pri beograjskih simfonikih, potem sem se selil v slabše. Pomanjkanje glasbenikov je bilo takrat veliko. V orkestrih so bili tudi ljudje, ki so znali le za silo igrati. Rekel sem, ko boste naštudirali program, pridem zraven, vadil bom doma. Če bom v redu, me lahko naženete. Podpišem. Nikjer me niso podili.« Navsezadnje ga je zamikala tujina Njegova viza je bilo znanje. Z njim se ni bilo težko prebiti. Sredi šestdesetih let se je znašel v Nemčiji. Niirnberg, Kdln, Ulm. Poučeval je in igral. Poučeval za kruh in igral za užitek. Ko je šel zvečer, po napornih šolskih urah igrat v orkester, si je rekel: »Oh, hvala bogu, zdaj imam teater, zdaj si malo odpočijem.« Kljub temu bi tudi danes, pri 76 dobro skritih letih, še učil. Ko se je pred slabim desetletjem vrnil v Celje, je hotel poučevati, a so ga povsod hladno sprejeli. Ni vztrajal, ponos mu ni dal, da bi se ponujal. Tega še danes ne razume: veliko svojega bogatega znanja in izkušenj bi lahko razdal. »Ni umetnost poučevati dobrega nadarjenega učenca. Čeprav, veste - nadarjenost - to je tako vprašljiv, tako raztegljiv pojem. Krivično je, če nekomu, ki ima voljo, nima pa - po naših merilih - dovolj talenta - ne damo priložnosti. V tem vidim neke vrste egoizem pedagogov, ki hočejo skozi rije z detetom, tudi božične zvezde med okni so njeno delo. Prihodnji teden bo sestavila jaslice iz ljubkih, domiselnih, doma narejenih figuric. Njena izdelka sta tudi izrezljani omarici, pripeti v kot sobe... zlate roke... zdaj brskajo po beležnici s številnimi skicami, bežnimi vtisi s sprehodov, izletov... »Prepoznate tole hišo? Narisala sem jo, ko sem čakala na moža v čakalnici pri zobozdravnku. Stala je v Aškerčevi ulici. Nekaj dni kasneje so jo podrli... Naključje!« Naključje, usoda. Kot je bila morda usoda, da ni postala slavna pevka. Doštudirala je v Salzburgu na Mo-zarteumu. Njen glas, so rekli, je bil najbolj primeren nadarjenega učenca uvelja- za cerkveno glasbo. A mo-viti tudi svoje dobro ime.« rala je negovati bolno ma- . mo in opustiti misel na soli- ----------------- ---------, ... 1 af An?Za svol®trnisl1 stično kariero. Pela pa je pri ga še vedno polni ustvarjal- delaj v velikem mestu. Za umetnike to še posebej velja, saj v majhnem mestu zanje sploh ni dovolj publike in Čelje je komajda kaj več kot velika vas.« Spomni se polnih dvoran, ki so ploskale »njegovemu« orkestru. V Celju so tudi koncerti najboljših umetnikov največkrat slabo obiskani. Bogomil včasih pomišlja, ali je bilo prav da je prišel v Celje. Po upokojitvi je v Nemčiji še poučeval. Vendar so bile vožnje iz kraja v kraj zanj prenaporne. Sklenil je, da se vrne v domovino. V Celju je bil že prej kupil stanovanje. Za očeta, ki so ga po sedemdesetih letih dela v trboveljskem rudniku vrgli iz stanovanja, za starše. Tu je zdaj zase in za svojo Margit našel kotiček za mirno, drugačno življenje, daleč od odreskih desk. Kotiček, ki iV/iW Iz skicirke Margit Čehovin: risba hiše v Aškerčevi ulici, ki je danes ni več. Nastala je, ko je Margit pri zobozdravniku čakala na moža. gomil Čehovin. Mnogo kritičnih osti je v njih. Nabrusile so jih izkušnje, življenje v svetu, kjer veljata samo znanje in delo. »Nikjer v tujini me niso spraševali kdo sem, temveč kaj znan. Ko so spoznali, kaj človek zmore in zna, so ga povsod sprejeli za sebi enakega, ne gleda na prepričanje ali poreklo.« Toliko težje prenaša nacionalizem in šovinizem v domovini. »Povsod sem spoznal odlične ljudi: v Beogradu, na Reki, v Skopju. Srbi so najbolj gostoljuben narod, kar sem jih srečal. Zakaj naj bi zdaj o njih mislil drugače?« Medtem ko je Bogomil pripovedoval, je Margit postregla z domač pecivom in nahranila štirinožnega ljubljenčka, kodrastega mešanca Draga. Zdaj spet prisede k omizju. Margit je Švicarka. Med slovenske besede se včasih še prikrade kakšna nemška. »V moji domovini imamo že 700 let demokracije pa imamo še vedno probleme. Zakaj pa ne, saj to je povsem normalno. Rešujemo pa jih razumno, z dialogom. Tako bi jih morali rešiti tudi v Sloveniji, v Jugoslaviji.« Margit je v duši umetnica, izšolana slikarka in pevka. A vendar si ni služila kruha niti s slikanjem, niti s petjem. Opravljala je razna druga dela. Slikala in pela je v prostem času. Tudi ona je šla za kruhom v tujino. V Nemčiji je spoznala svojega moža. O njej bolj kot besede, govorijo domače štiri stene, polne njenih slik: cvetličnih tihožitij, otožnih krajih... v kotu je glinasti kipec Ma- zborih, vedno kot solistka. »Imam še eno veliko željo. Da bi enkrat ob Božiču v prelepi celjski cerkvi Sv. Duha zapela Sveto noč v originalnem jeziku.« Morda pa se ji ta želja, njej, Margit, vendarle uresniči. Morda je ne bodo kar odslovili in pozabili, kot so Bogomila, ko je želel skupaj s kakšnim celjskim orkestrom pripraviti dobrodelni koncert. A tudi on še ni opustil vseh misli na te svoje načrte. Čeprav je v njegovem glasu nakaj grenkobe, ko pravi: »Moja deviza je, živi v majhnem in no življenje, umetnost. plemenita Ko zaprem vrata tega prijaznega doma za sabo, bo Bogomil Čehovin nemara spet vzel svoj violončelo in v njegovem objemu spočete melodije bodo pregnale razočaranja in skrb in vsakdanjost. Se vedno preživljata skupaj nekaj ur na dan: dn in njegov čelo. Margit pa bo gotovo spet vzela v roke čopič, ki ga je odložila ob mojem prihodu, Njene božične voščilnice bodo tudi letos nekaj posebnega: pravi, majhni, unikatni akvareli. Glasba, umetnost - tako pomirjujoča, polna sprostitve in nekega svetlega občutja. Violončelo in Bogomil sta najzvestejša prijatelja. ................. ........................._.... ... Bogomil in Margit Čehovin: nasmeh med drobnimi spominki, zbranimi po svetu ali izdelanimi doma. Vsak zase nosi drugačno zgodbo, drugačen spomin na življenje, ki sta ga živela nekoč, drugje. MUZIKA JE BIZNIS »Če mikrovalovna pečica deluje na principu radijskih valov, zakaj potem ne more skuhati jajca na svojem Hipiju?«, se v zadnji seriji časopisnih reklam za Sonyjev mini Hi-Fi komplet sprašuje Lenny Henry... Vse več izdelovalcev vrhunske Hi-Fi opreme se loteva reklamiranja svojih izdelkov na način, ki naj bi po eni strani enostavno prikazal vse možnosti njihovih geplov, po drugi pa tako potrošnikom iz kosti pregnal prastrah pred zakom-pliciranostjo upravljanja z njimi. Oprema za reprodukcijo zvoka z različnih nosilcev, predvsem s CD plošče in DAT kasete, se izpopolnjuje in počasi spet humanizira. Če so bili prvi CD playerji le enostavni in direktni prevajalci digitalnega zapisa v audio signal (in je bil zvok zato nekako sintetičen, kot so se pritoževali ljubitelji glasbe), je nova generacija CD reproduktorjev bolj prijazna in zveni bolj naravno našim ušesom. Finta je v tem^da je pač treba služiti naprej in da si bomo počasi vsi, ki smo CD playerje že nabavili, kupili raje nove. Saj smo jih med prvimi kupili prav ljubitelji glasbe, ki smo se pritoževali nad »digitalnostjo« zvoka. Zdaj se lahko ugriznemo v jezik ali pa kakšnemu JVC-ju spet odrinemo v vrsti v banki težko kupljenih 800 mark. Omenjeni Lenny Henry v reklami za Sony takole hvali sistem z oznako MHC 5500: »... Povem vam, ta naprava je spravila razvpiti švicarski vojaški nož na nivo navadne palice. V njej je nekaj, čemur se reče Digital Signal Processing (zveni kot stvar, ki bi jo moral imeti v spalnici Darth Vader). Sposobna je v vaši dnevni sobo ustvari zvok štadiona ali pa jazz kluba. Kakor izberete. V navodilih piše, da naprava to doseže s pomočjo parametričnega equ-ilajzerja in analizatorja spektra, pa to ne drži. Jaz to opravim s pritiskom na gumb. Najbolj nenavadno na zadevi pa je, čeprav je velika kot kakšna mavricijska znamka, da zveni briljantno in glasno. Res glasno. Sosede lahko motite tudi, če so na dopustu. Edina stvar, ki je s tem Hipijem ne morem narediti, je, da bi na njem spekel pomfri. Mogoče bom fantom pri So-nyju malo potelefoniral...« FRED FACT in prijatelji m Paul Simon: Še ena komercialna SI i IBS’ Jimmy Somerville: sem lep mlad fant... mmsmmmm ZA IZBIRČNE 1. CHETARKINSAND MARK KNOPFLER — Neck And Neck 2. HAPPY MONDAYS — Pills’n’ Thrills And Belly-aches 3. BRIAN ENO AND JOHN CALE - Wrong Way Up 4. SOKOLI - Marija pomagaj (Helidon) 5. PAUL SIMON - the Rhytm Of The Saints (Ju-goton) 6. VAUGHAN BROTHERS - Family Style 7. THE CURE - Mixed Up 8. PETER GABRIEL — Shaking The Tree — Twelve Golden Greats 9. RAZLIČNI - Red Hot And Blue (Jugoton) 10. POISON - Flesh And Blood Pet Shop Boys: še profil, prosim Madona: Evo vam! ZA POTROŠNIKE 1. MADONNA - the Immaculate Collection 2. ELTON JOHN - The Very Best Of Elton John 3. JIMMY SOMMER- VILLE - The Singles Collection 1984/1990 4. WHITNEY HOUSTON - I’m Your Baby Tonight 5. KYLIE MINOGUE - Rhytm Of Love 6. PET SHOP BOYS — Behaviour 7. GEORGE MICHA-. EL - Listen Without Prejudice 8. VANILLA ICE - To The Extreme 9. THE BEAVT1FUL SOOUTH - Choke 10. RAZLIČNI - Now That’s What I Call Music Volume 18 ZA VEDNO Z NAMI LIONEL RICHIE - Say You Say Me Pred 10 leti THE BOOTOWN RATS — Banana Republic SPANDAU BALLET - To Cut A Long Story Short Pred 15 leti CHUBBY CHECKER — Let’s Twist Again / The Twist Pred 20 leti McGUINNES FLINT - When I’m Dead And Gone Pred 25 leti THE BEATLES - Day Tripper / We Can Work It Out Sonntag 23.12. Weih-nachts Konzert 19.00 Uhr LET’S SPEND THE NIGHT TOGETHER - Rock, Pop, Jazz božični koncert, Orpheum, Haus Der Jugend, Gradec, 23. 12. GLASBENI VIDEO LAŽJA VARIANTA 1. CUFF RICHARD - From A Distance 2. MADONNA - The Immaculate Collection 3. MC HAMMER - Hammer Time 4. LISA STANSFIELD - All Around TheWorld Live 5. TINA TURNER - Foreign Affair OKTOBER 1864 - K4, Ljubljana, 20. 12. NEW SWING QUARTET, NEW SWING SINGERS — Gallusova dvorana, Ljubljana, 24. 12. Orpheum v Gradcu: zvoki za angelčke Margaret Thatcher: o meni se govori ANDY COX, FINE YOUNG CANNIBALS, ob odhodu Margaret Thatcher: »Škoda, da stare čarovnice ni več na oblasti. Znala se je fino oblačiti, bila je prijazna do živalci, in, kakor slišim. Skuhalo mi je glavo Let spend the night together Sinead O’Connor: samaritanka odlična v postelji. Res škoda...« SINEAD O’CONNOR: »Potem, ko je Frank Sinatra izjavil, da bi me najraje brcnil v rit, sem morala peti v Cin-cinnattiju in slučajno sva bila v istem hotelu. Pomislila sem, da me lahko napade v liftu. Kaj bi lahko naredila? Ne morem na gobec takšnega starčka...« GARRY GLITTER na vprašanje SIMONA BATESA: »Kdaj si prvič ugotovil, da imaš težave s pijačo? Ko sem bil prvič na tleh in se nisem mogel dva tedna pobrati!« KAVA OB MUZIKI 1. FLOYD BAR - Šalek, Velenje 2. — 5. po štirih tednih so odpadli tudi že uvrščeni. Očitno imajo dovolj zaslužka na špricarjih. Lastnikom lokalov priporočamo iskanje takole sestavljene kasete (ne bodo je našli): 1. HINDU LOVE GODS - Raspberry Beret 2. DEE-LITE - Power Of Love 3. ASHLEY AND JACK-SON - Solid Gold 4. 808 STATE - Cubik 5. A HOMEBOY, A HIPPY AND A FUNKY DREDD — Total Confusion 6. STEREO MC’s - Elevate My Mind 7. THE SANDKINGS - Earthwheel 8. A CERTAIN RATIO - SHACK Up Man 9. HAPPY MONDAYS - Kinky Afro 10. RENEGADE SOUNDWAVE - Thender II Hindu Love Gods: jaz sem Warren Zevon KNJIGE -_l *4 /I M- / | / v Naša Jana spet v Celju PIVO OB MUZIKI KLJUB Celje: TOREK: Jazz jazzie paradise ali Country KLJUB SREDA: X Years Ago Back To The 50’s, 60’s and 70’s ČETRTEK: News And Records PETEK: Koncert ali muzika s plošč SOBOTA: Plesni večer TREND 1. Biti tiho in obdržati službo 2. Prebiti božični večer v krogu družine, potem pa do Silvestrovega preganjati šole proste lastne otroke iz bifejev TV HTV 1, Kapetan grom in vojaki prihodnosti, nanizanka: Hrvaška oblast narod vsaj TV: le glejte malo poučuje, naša pa nič. Glejte in se še sami kaj naučite. Prav vam bo prišlo. NE GLEJTE TVS 2, Vprašajte ZIS: Če že imate kaj vprašati, je zdaj tako ali tako brez pomena, če že vprašate, ne boste imeli z odgovorom kaj početi, če... Sicer pa tako ne boste dobili telefonske zveze z Beogradom. VIDENO LAURIE ANDERSON, Ljubljana, 12.12. 1990: najboljša mrha je dobra stara mrha. Magari Laurie. STANISLAVA KARLATEC: JAZ NISEM UBILA MOŽA, KARLATEC JE 28 LET UBIJAL MENE IN OTROKE Pričevanje nesrečne mesarjeve žene »... Bil je človek, ki je vse svoje umazane posle urejal s podkupovanjem. Ni zastonj spal s puško in pištolo v avtu. Rad je posojal denar, obstoja spisek o posojenem denarju. In to so bili ti njegovi prijatelji, ki mene zdaj po krivici tako obsojajo, ker je marsikdo izmed njih 25 let jedel meso zastonj. Da ne govorim o njegovih »prijateljicah«, za približno 20 jih jaz vem, da so se zvrstile v njegovem življenju ...«, nam odgovarja Stanislava Karlatec iz celjskih zaporov, kjer čaka na pravnomočnost izrečene sodbe zaradi sodelovanja pri uboju moža. Kot smo poročali, je bila obsojena na osem let zapora. »Oglašam se, kot najbolj prizadeta v vašem senzaci- onalnem članku .Krvavi konec laškega mesarja', ki je bil objavljen v Novi dobi in tako reklamiran po radio Celje. Razumem, da gre za nov časopis, ki si šele utira pot in da se trudite za čim-boljšo prodajo, vendar kljub temu mislim, da to ni pravi način,« nam je odgovarja Stanislava Krlatec. Nikomur nisem dala noža, da bi naj ubil mojega moža »Kdo vam je dal podatke? Niso točni. Pišete, daje J. K. na vikendu vpil, zmerjal, grozil itn., nikjer pa niste omenili sekire, s katero nam je grozil, zamahoval. To je bilo tako grozno, da se ne da povedati... Vsi trije soobtoženi so prišli nazaj na vikend na skrivaj, jaz nobenega nisem ne videla in ne slišala! Za lažje razumevanje, vikend ima okrog dvanajst prostorov. Jaz do konca nisem vedela, kaj se dogaja, enostavno sem .padla' v središče dogajanja. Ali se vam zdi logično, da bi jaz tam čakala, če bi vedela, da se bo kaj takega zgodilo? Oziroma, da se kaj takega dogaja? In potem spet neresnica: ,... po izjavi drugih zaslišanih, pa naj bi Stanislava Aleksandru izročila kuhinjski nož...' Od kod vam ta podatek? Prvič: jaz ne vem o nožu nič in drugič, niti eden od ostalih treh ni povedal, da bi naj jaz Alek- sandru izročila nož. Aleksander je jasno in glasno povedal, da je nož vzel sam in sicer ga je pobral nekje v dnevni sobi! Vse kar je v zvezi z nožem in mano, je samo domneva sodišča, g. Žuglja, češ, da Aleksander ni vedel, kje v vikendu so noži, čeprav je nože potreboval pri svojem vsakdanjem delu. Sploh ni res, da bi naj jaz Aleksandru pokazala, kje so noži in če tudi bi, niti približno ne bi vedela, zakaj ga bo rabil...« Meni in otrokom je prizadejal mnogo gorja in sramote »Pišete, da je bil oče grobijan. To je isto, kot če bi Kaj je ubilo mesarja Karlatca? Grobost, grabežljivost, ljubosumnost, strah pred tiranom ali radodarne Laščanke? Enoje le verjeti Stanislavi Karlatec: izza lepih pročelij in bogastva je ždelo neizmerno sovraštvo. trdili, da je lev najbolj mila in pohlevna domača žival. Enako je z vašo trditvijo, da je bila pri delitvi najbolj sporna počitniška hiša. To sploh ni res. V treh letih sem se dvakrat izselila, ker je rekel, da želi vikend on. Vikend je bil že od vsega začetka osebno moj, zgrajen z mojim denarjem. Zato je bil tudi zapisan samo name. Kljub temu sem mu priznavala polovico, ker je pač delal na njem. Nisem bila proti, ko je vikend zahteval zase, pristajala sem na vse, kar je predlagal v zvezi z delitvijo, četudi v mojo škodo, samo, da bi bil mir pri hiši, kot se reče. Omislil si je najmanj deset različnih inačic delitve premoženja. Z vsemi sem se strinjala, on pa se je vsakič odločil za novo. O tem imam dokumentacijo in prič kolikor hočete. Tudi ta, zadnja odločitev in želja, da se naj jaz preselim v vikend, sta bili njegovi. Družinsko hišo v Laškem bi naj prodali. Zato sem začela urejati vikend tako, da bi lahko v njem stalno živela. Povem, da mu niti v sanjah ne bi želela kaj takega, oziroma, da bi jaz k temu pripomogla. Kljub temu, da je meni in otrokom, on jih ima pet, prizadejal veliko gorja in sramote, sem ga imela po svoje še vedno rada. Vseskozi sem se trudila, da bi obdržala mojo družino skupaj. Družina mi je pomenila ,svetinjo'. Imam tri čudovite, zlate otroke. Tako se je nabralo 28 let skupnega življenja z njim. Sram me je bilo, lagala sem sebi in drugim, daje pri nas vse v redu, v resnici je bilo to vse samo zunanja fasada. V notranjosti pa vse gnilo. Vsi drugi in vse druge ženske so imele od njega koristi, bilje gentleman. Znal je ustvarjati zunanji videz. Hotel je, da se od zunaj vidi vse, kar imamo. Celo življenje smo zidali, zato, da so ga hvalili, kako je priden. Jaz sem bila vedno v ,senci’. Samo nekaj mojih najbližjih je poznalo moje trpljenje: Vsi pravijo, da je ,vsega ona‘ kriva To govorim zato, ker se mi godi strašna krivica. Za osem let zapora mora biti pa že kak tehten vzrok. Tega pri meni ni. Povem vam, vsa moja krivda, če tako rečem je, da sem bila na vikendu, ko se je to zgodilo. Če se vse to ne bi dogajalo meni, tega nikdar ne bi verjela. Nekdo stoji za vsem tem, samo ne vem kdo. Vsi, ki poznajo moj primer (odvetniki, otroci in drugi) vedo, da bi zame prišla v poštev samo oprostilna raz- sodba. Obsodili so me brez vseh dokazov, le na podlagi ,pravnega mnenja', ki ga je posredovala postaja milice iz Laškega. Oni so napisali takole: 1. ,Vsi pravijo, da je vsega ona kriva.' Kaj se zdaj razume pod vsi? Mar je to par tisoč Laščanov brez priimkov in imen in ,vsega je ona kriva'. Kaj zajema ta ,vsega'? Konkretno bi želela vedeti kaj sem kriva. Kdo je to rekel in kakšne dokaze ima za to. 2. Zahtevajo čim bolj strogo sodbo (posebej zame). Na sodišču, med preiskavo, sem povedala, da me je Jože Karlatec lani okrog 20. decembra hotel ubiti. To bi tudi storil, če k sreči ne bi prav takrat prišel domov 'sin. On me je rešil, poklical dežurnega miličnika (Apat) in zdravnika. Tokrat ni bilo prvič, da sem iskala zaščito. Sodišču se ni zdelo vredno preveriti ali zapisnik tega dogodka obstaja na postaji milice, kako je napisan, kdaj je bil J. K. zato kaznovan in koliko. Niso niti podvomili v poročilo PM Laško, ki me tako neutemeljeno bremeni. Teh krivic je toliko, da bi o njih lahko pripovedovala par ur. Povejmo Še eno: moj zagovor in zagovor mojega odvetnika na sodišču sploh niso upoštevali. Upoštevali pa so mnenje, lahko bi rekla strokovnjaka, znanega gospoda dr. Lokarja. (K njemu nisem šla na svojo željo, tako je zahtevalo sodišče, ker so verjetno pričakovali, da me bo mogoče z njegovim pričevanjem spraviti še bolj na tla, zgodilo pa se je nasprotno.) Vse, kar je povedal gospod Lokar o meni so — ovrgli in predlagali drugega izvedenca. To ne bi bilo nič čudnega, če pri ostalih treh ne bi upoštevali mnenje — gospoda Lokarja kot popolnoma verodostojno in ga v celoti sprejeli. Prosim, sami presodite kaj si lahko mislite o tem ...« Prosim pomagajte mi do pravice »Vsega tega ne govorim zato, da bi kogarkoli blatila. Vse je čista resnica, vse lahko dokažem. Vidim, da se še zanimate za ta primer, zato upam, da mi boste mogoče lahko pomagali odkriti pravo resnico in tudi meni pomagali do pravice. Želim, da v primerni obliki objavite popravke vašega članka .Krvavi konec.. Če rabite kakršnekoli informacije, navežite stik z mojim odvetnikom, lahko pa pokličete tudi mojo hčerko...« JE POŽIGALEC S ROM SODELOVAL? Obtožnica je vložena FOTOREPORTAŽA Celje, rad te barvam! Celjski javni tožilec je vložil obtožnico proti 20-letne-mu Srečku Ladineku. Obtožnica ga bremeni, da je v času od 11. do 16. oktobra letos storil pet kaznivih dejanj: veliko tatvino, požig, poskus tatvine, odvzem motornega vozila in kaznivo dejanje goljufije. Glede kaznivega dejanja velike tatvine je obtoženi v zagovoru povedal, da je preko strehe bližnje garaže splezal v prvo nadstropje prostorov Novega tednika in Radia Celje, kjer je iskal prenosna sprejemnika, ki naj bi ju potreboval za svoje delo na Kosovu. Predmeti, ki si jih je prisvojil, so vredni več kot 50.000 dinarjev. Glede požiga poslovne stavbe NT-RC pa je svoj zagovor spreminjal. Najprej je priznal, daje ogenj podtaknil v treh prostorih, kasneje pa je izjavil, da je s plamenom vžigalnika nehote oplazil papir in magnetofonske trakove, ki so se vžgali. Ker ognja ni uspel pogasiti, naj bi kasneje na hitro še Je pismo izginilo? Uredništvo Nove dobe je že na začetku svojega izhajanja poslalo pismo priprtemu Srečku Ladineku, v katerem mu je zastavilo nekaj vprašanj. Odgovora nismo prejeli, čeprav smo Srečka zaprosili, da nam odpiše tudi, če ni pripravljen odgovoriti na vprašanja. Srečko Ladinek se je zdaj oglasil na članek, ki je bil o njem objavljen v četrti številki Nove dobe. V pripisu pa piše: »Enkrat ste me vprašali, če pišem dnevnik, in če bi ga objavil pri vas. Pišem ga, vendar v obliki pesmi, tako da za vas najbrž ne bo zanimiv. Čudi me, da niste uporabili nič iz mojega pisma...« Mar pomeni to, da nam je Srečko Ladinek vendarle odgovoril? In če nam je, kje je pismo obtičalo? Do našega nabiralnika do danes ni prispelo. Zakaj? v dveh prostorih zažgal papir. Ob tej spremembi svojega zagovora pa je preiskovalnemu sodniku tudi trdil, da je požig povezan z njegovim sodelovanjem pri Službi državne varnosti SR Srbije, katere sodelavec naj bi bil. Ogenj je v prostorih in na opremi Novega tednika — Radia Celje povzročil za 10 milijonov dinarjev škode. Ob obtožbi poskusa tatvine, po kateri naj bi v odklenjeni pisarni Zdravstvenega centra Celje vzel iz suknjiča dr. J, T. etui z osebnimi dokumenti in kartico Amerikan express, je Ladinek v zagovoru povedal, da je bil v finančni stiski in je iskal denar. Dokumente je kasneje odvrgel, kartico pa vrnil lastniku. Ladinek je obtožen tudi, da je pred stanovanjskim blokom v Stanetovi ulici odprl tam parkiranega fička, last Obod Cetinje — Servis Celje z namenom, da bi se odpeljal, vendar tega zaradi pokvarjene sklopke ni uspel storiti. Obtoženi je trdil, da je nameraval vozilo vrniti. Zadnje očitano kaznivo dejanje je Ladinek storil s tem, ko je telefoniral v hotel Cele-ia in se predstavil kot delavec redakcije zagrebškega Večer-njega lista ter napovedal obisk novinarja Srečka Ladi-neka, za katerega naj bi hotelski račun poravnala redakcija. Ladinek je zanikal, da ni imel namena poravnati računa, saj naj bi bil imel denar, vendar je bil iz hotela odpeljan naravnost v pripor. Po obtožnici pa je Ladinek že ob najetju hotelske sobe ravnal z goljufivim namenom in si s tem pridobil premoženjsko korist v vrednosti 2.000 din. Tožilec je tudi predlagal, da se Srečku Ladineku podaljša pripor do konca glavne obravnave. Bodo Matejo Svet zaprli?____________________________ Še do nedavnega do neba povzdigovana smučarka Mateja Svet je osumljena nepravilnosti pri plačevanju davkov. Gre za denar, ki ga je dobivala od Elana. Ta pa je praviloma dajal na roko našim, tujcem pa iz podjetij Elana v tujini. Dokumentacije pravzaprav ni. Kakorkoli že; Mateja bo morala.prestati kalvarijo preiskave, ki ne bo tako preprosta. Jasno je namreč, da pri nas nimamo razčiščeno, kaj je profesionalizem v športu. Res pa je tudi, da so zvečine vsi Matejo do včeraj trepljali po ramenih in jo občudovali. Danes so povsem drugačni. Žal je takšno življenje. Bogve, če bi se Mateje lotili, če bi še nastopala? No, ja, še vedno se moramo učiti, da bomo del Evrope. ♦ KERAMIČNE PLOŠČICE POPUST do 20% MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA POSEBNO UGODNE CENE TUDI ZA ZADRUŽNIKE - klinker ploščice neglazirane A 120,00 C 91,00 - klinker ploščice glazirane A 126,00 C 95,00 Tel. (063) 33-421 31-865 Ljubečna Celje Obkoljeni policaj ................I M II. ..ill.. I .. Sobotni koncert skupine bolivijskih glasbenikov na celjskih ulicah je prekinil mož postave. Trije njegovi kolegi so le od strani opazovali dogajanje, sam pa je vzravnano nastopil proti muzikantom, ki so po policaje-vem okusu grobo kršili ulični red. »Fuj! Sramota!« so proti policaju letele opazke iz občinstva. »Da se to dogaja v današnjih časih!« Nekateri so poskušali tudi zlepa, češ - daj no, kaj ga pa lomiš, pusti jih, saj so super. Policaj se zlepa ni dal ugnati, a navsezadnje je sprevidel, daje odpor ljudstva, ki gaje obkolilo, premočen in jo je pobrisal. Koncert se je nadaljeval, ljudje pa so mrmrali nekaj takšnega, kot: »Kako bomo s takšno policijo prišli v Evropo, na katere ulicah je vsak dan mogoče videti in slišati na stotine umetnikov.« Hašiš na zagrebškem Cvetnem trgu________________________ Tihotapci droge so preživeli še eden neuspešen konec tedna. Inšpektorji zagrebške policije so v skupni akciji z varaždinskimi kolegi zaplenili 5 kilogramov »temnega marokanca«. Policaji v civilu so na Cvetnem trgu ujeli dva preprodajalca, kupec pa jim je pobegnil in je še vedno neznan. Pred desetimi dnevi je Nenad I. nabavil hašiš v Amsterdamu in ga v gumi rezervnega kolesa pretihotapil čez mejo, ga pripeljal v Varaždin in nato s prijatelji skušal prodati v Zagrebu. Hašiš je bil na ilegalnem narkomanskem tržišču vreden od 40-50 tisoč DEM. Obračun »vžigaličarjev«____________________ Jugoslovanski državljan, katerega identiteta še ni znana, je bil zelo hudo poškodovan v revolveraškem obračunu, ki se je odigral na frankfurtski železniški postaji. V streljanje sta bila vpletena še dva Jugoslovana. Vsi trije so pripadali rivalskima skupinama »vžigaličarjev«, ki sta v zadnjih mesecih povzročili hude glavobole frankfurtskim čuvajem zakona. Pismo iz zapora Odločil sem se, da se vam oglasim v zvezi s člankom, ki ste ga objavili v Novi dobi št. 4, in ki je navajal nekatere neresnične podatke o meni. Kot prvo: kar se tiče mojih zagrebških grehov, ni točno, da sem imel na vesti več kraj in vlomov, kot ste napisali. Šlo je za krajo pištole in prometne nesreče s sposojenim avtomobilom, ki ga kasneje nisem vrnil, ker sem šel z mesta nesreče. V tistem času, ko sem bil zaposlen kot dimnikar, nisem bil v nobenem kazenskem postopku, z dela pa sem bil odpuščen zaradi svojega članstva v HSLS-u, za kar je bilo lansko leto nemogoče misliti, da te ne bi preganjala policija. Kar se tiče podnaslova Lepa dekleta, vas moram spet popraviti, ker sta edini novinarki, s katerima sem govoril po telefonu gospa Stamejčič, novinarka NT-RC in Violeta Vatovec Einspieler, dopisnica Večera iz Maribora. V naših razgovorih ni bilo ničesar od tega, kar ste navedli v članku. Pisali ste tudi v zvezi s Klicem v duševni stiski. Spet vas moram popraviti, ker tisto, kar ste pisali ni točno. Sprašujem vas, zakaj se niste obrnili na dr. Pahljino, vodjo te grupe terapevtov. Imel bi še pripombo na to, ker ste v vse skupaj pritegnili mojo rodbino, ki si tega ni zaslužila, ker sem ji tudi sicer naredil dovolj sramote, kar pa se tiče mojega očeta, me čudi, da niste napisali, kako je velik del svojega življenja prebil po zaporih, in da sem bil od petega meseca do treh let v Otroškem ' domu Maribor, Dalmatinska 17. Tedanja upravnica je bila Ivanka Edgar, moja socialna pa pokojna Vogrinec Danica. Toliko o meni in upam, da to pismo ne bo končalo v Vašem košu, ampak ga boste objavili. Prisrčen pozdrav in srečen Božič ter Novo leto Vam in kolektivu želi SREČKO LADINEK popolnoma neresnične. Predsednik Višjega sodišča v Celju: Jože Unverdorben Potrebujem pomoč Nujno bi rabil »pravno pomoč« za ureditev pokojnine. Moj poklic je bil »livar specialist« v železarni Štore. Pokojnino pa ne dobivam po tej odločbi že 5 let. »Pravnopomoč« oz. odvetnika bi plačal po končani tej aferi, ker prej nimam denarja. Ako bi bila kakšna možnost mi to omogočiti, bi tudi jaz naročil vaš časopis »Nova doba« in privabil še druge naročnike. S pozdravi JAKOB FERME, Štore »Po sledi ene od tragičnih zgodb« V prilogi pošiljam odgovor oziroma bolje obrazložitev in moje stališče na v naslovu navedena članka, ki je bil objavljen v vašem časopisu. Zahtevam, da moje pismo objavite. Tako obširno obrazložitev pa podajam zato, da bi bili vi kot odgovorni urednik in vaši novinarji v bodoče bolj točni in jasni pri navajanju stvari, ki jih očitno premalo poznate, ki pa tako, kot jih predstavljate, škodujejo ne le mojemu ugledu, pač pa ugledu velikega števila poštenih Celjanov. Pri tem mislim na neznanje, navajanje neresnic in očitnih manipulacij, pa tudi dejstev, ki jih zaradi enostranske obrazložitve lahko bralci razumejo popolnoma napačno. V mislih imam primere, ko je narodna imovina poskušala vojnim oškodovancem odvzeto povrniti ali vsaj delno nadomestiti, kar pa je nekaj popolnoma drugega kot primeri, ki so se tudi dogajali, da je kdo dobil ali kupil premičnine, pa jih ni zgubil med vojno. Potrebno je vedeti tudi to, da sta bila razlastitev in pregon določenih ljudi v rokah drugih služb, kot pa dodeljevanje njihove v narodno imovino zajete Puklov obisk V vašem listu sta bili objavljeni v dveh številkah kratke notice v zvezi z dogodki na sodišču in Temeljnem javnem tožilstvu v Celju, nanašajočih se na obisk podpredsednika skupščine RS gospoda Vitodraga Pukla in kadrovska vprašanja. V soglasju s predsednico Temeljnega sodišča v Celju, predsednikom Sodišča združenega dela v Celju, Temeljnem javnem tožilstvom v Celju in odvetnikom Marjanom Fegušem iz Celja, ker so bile sporočene javnosti neresnične vesti in zaradi pravilnega obveščanja javnosti prosimo, da objavite v vašem listu sledeče obvestilo: Podpredsednik Skupščine RS gospod Vitodrag Pukl je res bil v mesecu novembru na Temeljnem sodišču v Celju, vendar na povsem zasebnem obisku. Trenutno pa tudi ne tečejo nobeni kadrovski postopki v zvezi z vodilnimi funkcionarji pravosodnih organov v Celju. Zato so vesti o domnevnih kadrovskih zamenjavah, ki ste jih objavili. opreme. Vaši novinarji morajo ta dva pojava razlikovati, ker bodo v nasprotnem primeru povzročili krivice veliko ljudem, saj je bilo iz Celja zaprtih, ustreljenih, pregnanih več tisoč ljudi, ki so po vrnitvi bili upravičeni do nadomestila izgubljene opreme. Prosim, da moj prispevek objavite podpisan z imenom in brez naslova. MILICA GABROVEC, Ljubljana »Niso vsi zavračali buržoaznih komod« Že drugič letos so me moji celjski prijatelji opozorili na članek v lokalnih časopisih, v katerih je bilo namerno in nedokazano diskreditirano moje ime. Dne 28.11.1990je bil v vašem časopisu objavljen članek »Niso vsi zavračali buržoaznih komod«, ki je popolnoma korekten zapis pogovora neimenovanega novinarja (je to sploh mogoče?) z g. mag. Makolo. V spominu ostane zlasti tisti del, ki govori , o tem, da so »ohranjeni dokumenti, ki pričajo o velikih nepravilnostih in zlorabah v zvezi z upravljanjem narodne imovine, zlasti s strani OZNE in JLA«. Zame pa je nevzdržno predvsem dopolnilo k temu članku na isti strani, z naslovom »Po sledi ene izmed tragičnih zgodb«, ki zlonamerno in diskreditivno omenja moje ime. O temu namenu priča tudi podnaslov h kopiji prikazanega dokumenta, ki se glasi: »Za tiste, ki ne veste, tovarišica Emilija Gabrovec-Lenka je bila po vojni visoka partijska funkcionarka«. K temu želim pripomniti naslednje: 1. Moja funkcija sekretarke mestnega komiteja KPS je bila iz lokalnega pogleda morda res politično (ne pa upravno) visoka, če pa upoštevamo, da so bili nad njim še okrožni, pokrajinski in centralni. komiteji, gre vendarle za nižjo raven partijskih funkcij. Zato bi bilo korekt-neje zapisati pravo. 2. Ce se je nepodpisanemu novinarju že zdelo potrebno navesti, kaj je bila Emilija Gabrovec po vojni, bi bilo potrebno povedati še, da je bila v. d. predsednika NOO za mesto Celje do prvih volitev, zadolžena predvsem za oskrbo in normalizacijo civilnega življenja. Povedal bi lahko še, da so poleg NOO v mestu obstajale še druge, povsem samostojne službe s svojimi nadrejenimi forumi (Komanda mesta Celje, notranja uprava, OZNA, sodišča za narodno čast). 3. Za takratno oblast je veljalo, da mora osebam oz. njihovim naslednikom, ki so jih nemške oblasti izselile, pregnale, aretirale, poslale v koncentracijska taborišča, ustrelile itd. in jim zaplenile njihove premičnine in nepremičnine, po vrnitvi pomagati. V primerih, ko je bilo njihovo premoženje uničeno ali izgubljeno, je civilna oblast skušala to nadomestiti iz skladišč KUNI oziroma iz narodne imovine. 4. Zaradi enostranske obrazložitve in manipulacije s podatki v članku pa lahko bralci razumejo vaše pisanje popolnoma napačno. Primeri vračanja premoženja so namreč nekaj popolnoma drugega kot primeri, ki so se tudi dogajali, da je kdo dobil ali kupil premičnine, ki pa jih ni zgubil med vojno - le na ta del so se lahko vezale določene nepravilnosti. Ta dva pojava morate ločiti. 5. Iz članka, ki prikazuje kopijo zapisnika o takšnem vračanju premoženja vojnim oškodovancem in je v njem omenjeno tudi moje ime, je razvidno, da je bilo pohištvo iz že mesec dni izseljenega, torej iz praznega stanovanja družine Jungdorfer prepeljano nekomu, ki ga je bil zaradi vojne škode potreben. 6. Tudi moja družina je po vojni dobila osnovno opremo za življenje iz narodne imovine. Pred vojno smo bili petčlanska družina in smo živeli na Vodnikovi cesti. Naše stanovanje z vso opremo je bilo po aretacijah zaplenjeno in zapečateno. Kasneje je bilo naseljeno z Nemci, naše pohištvo in osebne predmete so ti raznesli, nato pa je bila hiša še poškodovana v bombardiranju. Po vojni od našega skupnega in osebnega imetja preprosto ni bilo ničesar, Za- to so nam najnujnejše za preživetje delno nadomestili iz narodne imovine. Vse dokumente, ki to dokazujejo, še hranimo. Zato si namigovanja na »samovoljno početje, okoriščanje ali barabije«, kakršne si dovolite v svojem članku na moj račun, ne morem dovoliti. Zahtevam, da moje pismo objavite v celoti, v bodoče pa pričakujem odgovornejše novinarsko delo. Milica Gabrovec, Ljubljana Stečaji in mi - dajte nam kruh! z druge plati Na članek, ki je bil objavljen v vašem listu št. 3 z dne 28. 11. 1990 sem vam dolžan dati naslednje pojssnilo: Pisec, ki mi je v anonimnem poslanem pismu postavil, meni kot stečajnemu upravitelju, vprašanje »Kaj boš rekel?«, poleg tega ta pisec članka v vašem omenjenem listu navaja, da je v Obnovi še huje in da vodim stečaj iz propadle banke itd... ter da razprodajamo imetje gradbenega podjetja pod ceno in da celjski možje trdijo, da stečaj sploh ni bil potreben. Ugotavljam, da pisec članka, ki je neimenovan, nima razčiščenih pojmov o banki. Beogradska banka je prenehala s poslovanjem 31. 12. 1989. S tem datumom je vse posle prevzela Komercialna Hipotekarna banka d. d. Ljubljana. Poslovna enota v Žalcu ni imela organov upravljanja in tudi ni bila pravna oseba. Torej nismo delavci v PE Žalec mogli, niti nam ni bilo dovoljeno vplivati na organe upravljanja v Ljubljani o njihovih poslovnih odločitvah. Piscu anonimnega pisma in članka pojasnjujem, da je 40 članski kolektiv PE Žalec z agencijama Mozirje in Celje posloval odlično in da je eno-ta31. 12.1989 imela še v svojih poslovnih knjigah 20 milj. din prostih sredstev. Tako je torej z bankrotirano enoto v Žalcu. In še to: dne 30. 4. 1990 sem po odločbi SPIZ-a moral'zapustiti banko in oditi v pokoj in ne, da me je bilo strah za nadaljnjo usodo naše enote. Obnova v stečaju - dne 16.4. 1990 sem po sklepu TS v Celju prevzel nalogo stečajnega upravitelja. Ugotovil sem, kar verjetno piscema ni znano, da so bili izdelani 4 sanacijski programi za GOP OBNOVA v Celju. Zadnji je bil- celo izdelan v januarju 1990. Vsi so ugotavljali in predvidevali zmanjšanje delavcev v režiji in tudi v opera-tivi. Obnova je imela od 26. 12.1989do 16.4.1990nepretrgoma blokiran žiro račun. Piscu je gotovo znano, da je po 60-tih dneh nepretrgane blokade uveden stečajni postopek, kar temu ni bilo tako. Delavci so v času blokade prejemali neto OD in to za december, januar in februar. Medtem ko za mesec marec in april 1990 niso prejeli OD do mojega prihoda. Ugotovil sem, da so uporabili vse v naprej vplačane avanse za delo in material, kateri še ni bil nabavljen, kot tudi dela niso bila izvršena. Delavcem se je izplačal OD za mesec marec in april v maju 1990. Verjetno pisec članka tudi ni bil sezna- njen, da ob mojem prihodu v podjetje ni bilo denarja niti za znamke, kaj pa šele za ostale stroške in dela. Prodajo osnovnih sredstev in inventarja še vedno po sklepu sodišča vršimo ter iščemo najboljše ponudnike, tako da bomo vse upnike poravnali, delavcem pa zagotovili izplačilo po sodišču priznani delež. Namen moj ni opravičevanje piscema, temveč pojasnilo o dejanskem stanju in v kolikor pisec želi ugotoviti, ali se Obnova razprodaja, naj obišče s tem namenom sodni senat pri Temeljnem sodišču v Celju. Osnovno načelo, navaja pisec, stečaja je, vnovčevanje in razprodaja premoženja, ni mu pa znano, da pri podjetju Obnova v Celju nadaljujejo delo novo nastala podjetja kot so: MIZAR. KAMEN, KERAMIK, MONTER, ELEKTROSERVIS, nadalje še lesni obrat žaga Lava in betonarna Bukovžlak, kateri zaposlujejo delavce iz bivše Obnove in to s premoženjem Obnove v stečaju. Pripominjam, da vsa podjetja poslujejo pozitivno. Tudi delavcem, ki bi želeli delati v drugih podjetjih smo zagotovili enako delo z boljšimi OD, vendar tega niso sprejeli. Torej prosim, v bodoče ne objavljajte člankov samo z ene strani, temveč naj bo objava obojestransko objektivna, kar je vsekakor za vaš cenjeni časopis potrebno. DANE SENIČ tevam pa bomo pritegnili vse zato odgovorne osebe v občinah in republiki. f) Katastrofalna poplava je uničila v reki Savinji in pritokih skoraj vse vodne objekte, zato ugotavljamo, da je potrebno nemudoma pristopiti k sanaciji istih, smo pa proti improvizacijam. Ker gre za celoten zliv reke Savinje je potrebno, da se skupno sestanejo vsi predsedniki izvršnih svetov prizadetih občin, predsedniki ribiških družin in vodarji. Na tem sestanku bi skupno dogovorili načine in vrstni red gradenj. Posebej pa bomo zahtevali recenzijo slehernega posega v reko Savinjo in pritoke, g) Nemogoče je, da bi ponovno poribljevanje reke Savinje s pritoki zmogli sami ribiči, zato bomo za pomoč prosili vse slovenske ribiške družine in tudi širše v Jugoslaviji. Le s skupno akcijo smatramo, da bomo reko Savinjo s pritoki v nekaj letih usposobili v predpoplavno stanje. h) Zavedamo se, da bo stalež članstva upadel, toda podvzeli bomo vse ukrepe, da bo ta udarec čim manj boleč. Večina članstva našega področja je homogeno, zato se nismo ustrašili naporov, ki so pred nami, delali bomo sporazumno in v nekaj letih bomo zanesljivo spravili stanje reke Savinje v predppplavni nivo. ZAKLJUČKI: L Z ugotovljenim stanjem je seznaniti vso slovensko in jugoslovansko javnost, še posebej pa organe v Skupščini republike Slovenije, ter zahtevati, da se v bodoče reka Savinja s pritoki sanira s takimi objekti, ki bodo preprečevali poplave. 2. Naša ocena stanja mora priti tudi v poročilo Skupščine Slovenije, zato naj Predsedstvo RZS stori vse potrebne ukrepe. 3. Čimpreje je ustvariti pogoje za sklic predsednikov Izvršnih svetov prizadetih občin, predsednikov prizadetih ribiških družin in vodarji ter na temn sestanku dogovoriti gradbene in druge posege v reko Savinjo in pritoke ter načine financiranja. 4. Zahtevamo, da se k sanaciji pristopi nemudoma, smo proti kakršnimkoli improvizacijam, sleherni poseg pa zahtevamo, da ga recenziramo. Zato hočemo biti o vsem seznanjeni, šele nato bomo dajali svoja soglasja. 5. Smatramo, da smo upravičeni zahtevati, da nam del povzročene škode povrne država, oziroma širša skupnost, zato zahtevamo, da se naše ocene, ki so bile opravljene na osnovi zakonitih parametrov, obravnavajo enakovredno z drugimi. 6. Vse slovnske ribiške družine in preko njih vse ribiče prosimo, da nam v teh teških trenutkih priskočijo na pomoč, še posebej z ribjim življem. Preko RZS pa prošnjo naslavljamo na vse jugoslovanske ribiče. 7. Do preklica se prepove vsakršen ribolov v reki Savinji s pritoki, za naslednjo sezono pa bodo ribiške družine dale najbolj prizadetim ribiškim družinam na razpolago določeno število datumov, dokončen dogovor pa bo opravljen na naslednji seji ZRD. Neprizadete ribiške družine na predsedstvih sprejmejo ustrezne sklepe. 8. Predsedstvu RZS predlaga- Ugotovitve in zaključki seje predsedstva zveze ribiških družin Celje Ugotovitve: a) Katastrofalna poplava.reke Savinje s pritoki, ki je bila od 31. 10. do 5. 11. 1990 je uničila skoraj v celoti ribji fond na celotnem porečju od izvira do izliva. V zgornjem toku reke Savinje so uničujoče poplavljali tudi vsi pritoki (Dreta. Lučnica, Paka idr.). b) Vodna ujma je prizadela ribiške družine: Ljubno. Mozirje, Šempeter, Celje in Laško, le v manjši meri pa »Pako« Šoštanj in Velenje. Neprizadete so ostale »Voglajna« Štore in »Sotla« Podčetrtek. RD Mozirje in Celje je vodna ujma prizadela tudi objek te, ki so v njuni lasti. c) RD so po poplavi pristopile takoj k INVENTARIZACIJI in ugotovile, da je ribji živelj prizadet med 80-90%. Na osnovi INVENTARIZACIJE so bile napravljene odškodninske ocene - zapisniki in isti vročeni posameznim odškodninskim komisijam po občinah. Odškodnine na ribjem fondu so bile opravljene po ceniku — Ur. 1. št. 17/80. d) Posamezne RD so bile oškodovane na ribjem fondu, kot sledi: - RD Ljubno - RD Mozirje * - RD Šempeter - RD Celje - RD Laško - RD »Paka« Šoštanj - RD Velenje Skupna ocena škode tako znaša 14,637.624,00 din. Na objektih pa je škoda: -RD Mozirje 177.800.00 din -RD Celje 76.000,00 din Skupna ocena škode na objektih je 253.870,00 din. Celotna škoda znaša 14,891.424,00 din. RD Mozirje in RD Celje imata uničen tudi ves arhiv. 3.302.200.00 din 5.267.700.00 din 2.149.190.00 din 1.500.000,00 din 2.118.534.00 din 200.000. 00 din 100.000. 00 din e) Ugotavljamo, da so k taki katastrofalni poplavi pripomogli v preteklosti drastični posegi v reko Savinjo, katerim smo se ribiči vseskozi upirali, toda naši prigovori in protesti niso bili s strani stroke nikdar upoštevani. Vsled navedenega se bomo v bodoče še bolj upirali, k našim žali- mo, da tiste ribiče - člane RD, ki so ostali brez vseh sredstev, oprosti plačila članarine in plačila revije RIBIČ za leto 1991. Predlog bo podan na seji Predsedstva RZS. 9. Ugotovitve in zaključke je objaviti v medijih obveščanja. Predsednik ZRD Celje Brezcarinske trgovine se poslavljajo Najavljeno zapiranje dutyfree shopov (razen na mejh-nih prehodih) v enaki meri žalosti kupce in trgovce. Lahko pa se zgodi, da postanejo brezcarinske trgovine preteklost v evropskem prostoru. Oblasti Evropske Skupnosti so pripravile zakonski projekt, ki predvideva ukinjanje dudy-free shopov v državah dvanajsterice. Brezcarinska prodaja se je v 43 letih razvila v posel, ki v svetu prinaša 13,5 milijard dolarjev letno. Poceni nakup je bil dobra vaba, za mnoge potnike je predstavljal prijeten ambijent, kjer jim je čas minil hitreje, ko so čakali na ladjo ali letalo. Po januarju 1993 na enotnem tržišču (znotraj ES) ne bodo več obstajali pojmi izvoza ali uvoza. Prodajalci v brezcarinskih prodajalnah, proizvajalci luksuznih izdelkov in letalske ter ladijske družbe trdijo, da bo prekinitev tega posla izzvala mnoge druge neželjene posledice. Ena izmed prvih je podražitev prevoza: mednarodno računovodsko podjetje Coopers in Lybrand ocenjujejo, da bodo prihodki evropskih letališč manjši za 475 milijonov dolarjev. Podobna usoda čaka tudi lastnike trajektov, ki povezujejo Britanijo s kontinentom in Dansko z NemčL jo. Predvidevajo, da se bodo čarterski poleti podražili za 20 odstotkov, kar bo navedlo več 10 tisoč potnikov, da preživijo dopust izven ES (v Turčiji, Maroku, na Malti...). Kreatorji enotnega tržišča niso načrtovali dviga cen zračnih prevozov, še najmanj pa odliv potrošnikov in denarja v države izven ES. Eurokrati še vedno verjamejo, da bodo potniki še kupovali luksuzne proizvode, četudi bodo precej dražji. /O ljubljanska banka Splošna banka Celje d. d., Celje V naši gospodarsko-ekonomski situaciji, ko je potrebno angažirati vsak trenutno neuporabljen dinar, smo si zastavili za cilj, da to storimo z novimi ponudbami, ki bodo zanimive tako za dinarske kot devizne varčevalce. V LB Splošni banki Celje je od 12. 12. 1990 ponovno možno vezati enomesečne dinarske depozite po 40% letni obrestni meri. Da pa bo zanimiva vezava tudi na daljši rok, banka od 12. 12. 1990 dalje ob sklenitvi pogodbe o trimesečnem ali šestmesečnem dinarskem depozitu varčevalcem odobrava premijo. Premija znaša za trimesečne depozite 5%, za šestmesečne depozite pa 10% od vezanega zneska. Za znesek premije se poveča glavnica. Trimesečni dinarski depoziti z začetno glavnico od 2.000 do 10.000 -25% nad 10.000 -30% nad 50.000 -35% šestmesečni dinarski depoziti z začetno glavnico do 10.000 -30% nad 10.000 -35% nad 50.000 -40% Premija in obresti, obračunane od začetne glavnice povečane s premijo, povečajo sredstva občana v višini od 52,35% do 69,49% letne obrestne mere; seveda v odvisnosti od roka vezave in višine vezanega zneska. V deviznem varčevanju so novost kratkoročni devizni depoziti za zneske nad 10.000 DEM. Trimesečni depoziti se obrestujejo po 7,25% letni obrestni meri, šestmesečni pa po 7,40% letni obrestni meri. VSEM VARČEVALCEM IN KOMITENTOM NAŠE BANKE VOŠČIMO VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO M ljubljanska banka Splošna banka Celje d. d., Celje PODELILI SO NOBELOVE NAGRADE Gorbačova ni bilo___________ V Oslu in Stockholmu so pred kratkim podelili Nobelove nagrade za mir, književnost, kemijo, fiziko, medicino in ekonomijo. Tradicionalna svečanost za lavreate v Oslu ni imela običajnega sijaja, ker se je zaradi nujnih poslov doma ni mogel udeležiti tudi Nobelovec za mir sovjetski vodja Mihail Gorbačov. V njegovem imenu je nagrado prejel namestnik sovjetskega zunanjega ministra Anatolij Kovaljov. Ostale Nobelove nagrade so predali v Stockholmu, Nobelovo nagrado za književnost mehiškemu pisatelju Octaviu Pazu, za fiziko Henryju Kendallu, Richardu Taylorju in Jeromu Friedmanu iz ZDA, za kemijo Američanu Eliasu Coreyu, za medicino dvema znanstvenikoma iz ZDA Josephu Murrayu in Donnaldu Thomasu, za ekonomijo pa trem Američanom Harriyu Markowitzu, Mertonu Millerju in Williamu Sharpeju. Poleg tradicionalne zlate medalje z Nobelovim likom so letošnji nagrajenci dobili po štiri milijone švedskih kron. Belgijski politiki goljufajo državo Prvič v 160-letni belgijski tradiciji in demokraciji, so se finančni inšpektorji odločili, da pokukajo v davčne prijave senatorjev in poslancev. Dejanje so opravičili z obrazložitvijo, da ne sme nihče bivati nad zakonom, niti tisti, ki ga ustvarjajo. Do danes so preverjali finance majhnih uradnikov, odvetnikov, zdravnikov, poslovnežev ... Finančniki so ugotovili, da politiki goljufajo. Ogorčenje navadnih smrtnikov je bilo toliko večje, ker so politiki edini Belgijci, ki so oproščeni davka na polovici prijavljenih prihodkov. Časopisi sprašujejo, zakaj kontrola po 160 letih? Odgovarjajo, da gre morda za maščevanje politikom, kajti davčni delavci so stavkali in niso dobili zahtevanih višjih plač. Če to drži, gre za premeteno maščevanje, kajti davčniki niso objavili imen tistih, ki goljufajo in krivcem bodo prihranjene zakonske sankcije. Namesto tega pa bodo vsi postali in ostali — osumljeni. Iračani ukradli tudi Disneyland! Po štirih tesnobnih mesecih se je več sto Angležev, ki jih je kriza v Zalivu ujela v Kuvajtu ali Iraku, vrnilo domov. Povratek še čaka 440 angleških državljanov, ki sb se že od začetka iraške invazije na Kuvajt skrivali v okupirani državi. Raymond Greaves iz Manchestra je v intervjuju za BBC povedal, da so tuji državljani v Kuvajtu živeli v nenehnem strahu, zaklenjeni v stanovanjih, prebivali so tudi na strehah, na telefonske klice ali zvonec pri vhodnih vratih niso odgovarjali. Druga priča je Woddy Forbes iz Severne Irske, ki je pripovedoval, kako so okupirani Kuvajt Iračani okradli. S kamioni naj bi odvažali vse, kar se je le dalo, celo industrijske pogone. In tudi kuvajtska inačica Disneylanda je pristala - kje drugje kot v Iraku. Varšava: Neuradni rezultati kažejo, da bo Lech Waiensa v drugem krogu dobil prepričljivo večino glasov. Moskva: Na moskovskih železniških tovornih postajah je za okrog 23 tisoč 500 ton živil in blaga, ki jih ne raztovarjajo. Zmeda v preskrbi in distribuciji. Trst: Tržaško združenje Nord-Est je pripravilo posvet o tako imenovani osi Barcelona - Trst - Budimpešta. Gre za strah pred neuravnoteženim razvojem združene Evrope. Peking: Med zadnjim popisom prebivalstva so našteli kar štirideset stoletnikov. Bagdad: Talce izpuščajo, pogovori pa so zastali. Iraški in ameriški diplomati se ne morejo dogovoriti o datuma srečanja zunanjih ministrov. Pariz: Mitterand in Kohl sta pred vrhom ES v skupnem pismu predlagala okrepitev evropskega sveta in parlamenta. New York: Na svetovnih borzah so cene nafte padle na raven po 2. avgustu, ko so iraške enote zasedle Kuvajt. Varšava: Poljski javni tožilec je Stanislavu Tyminskemu prepovedal izhod iz države. Zaslišali ga bodo v zvezi z obtožbami zaradi obrekovanja na račun premiera Mazowieckega. Houston: Bo SZ prvič po vojni dobila pomoč iz ZDA? Razen o drugih vročih temah se o tem pogovarjata Baker in Ševerdnadze. Dunaj: Slovenci igrajo poker, pravijo avstrijski komentatorji, ki menijo, da ima Slovenija v rokah sicer najboljše karte, vendar so jugoslovanski igralci opazili tresoče se roke. Moskva: Vesoljska ladja z dvema sovjetskima kozmonavtoma in japonskim novinarjem Taehiro Akijamo je srečno pristala. Dunaj: Lojze Peterle je ministra Mocka seznanil s položajem v Sloveniji. Dunaj: Avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky je v pogovorih z Lojzetom Peterletom poudaril, da si želi sodelovati tudi z novimi zvezami. Moskva: Mihail Gorbačov pravi, da sovjetski narodi potrebujejo zvezno državo, saj je poroštvo njihove varnosti in temelj mednarodne avtoritete. Bukarešta: Romunska vlada kljub množičnim protestom ne namerava odstopiti. Johannesburg: V Južni Afriki je spet izbruhnil val nasilja. V medplemenskih obračunih je bilo ubitih v dveh dneh 31 ljudi. Los Angeles: Umrl je mož, ki mu je bila pri srcu Rusija. Ameriški industrijalec Armand Hammer je kot prvi Američan poslal pomoč v Černobil. Peking: Plenum CKKP Kitajske bo konec leta. Na njem bodo oblikovali osmi petletni načrt in desetletno strategijo gospodarskega in družbenega razvoja države. Praga: S spremembami zakona o federaciji sta Češka in Slovaška naredili kompromis. Tirana: V Albaniji ustanavljajo nove politične stranke. Na seji CK so izključili sedem članov politbiroja. Bagdad: Irak ureja zaklonišča. Predsednik Sadam Husein je imenoval novega obrambnega ministra. Varšava: Odhajajoči general prosi za odpuščanje. Predsednik Jaruzelski je v poslovilni poslanici prevzel nase vso krivdo za minule napake. Dunaj: Avstrijski komentatorji menijo, da imajo komunisti možnosti samo v tistem delu Balkana, ki ga nikoli niso prištevali k Srednji Evropi. Moskva: Slavni sovjetski pisatelj in Nobelovec Aleksander Solženicin je zavrnil državno nagrado za književnost. Ankara: Sovjetski zunanji minister Sevardnadze je iz ZDA priletel v Ankaro na pogovore o zalivski krizi. Varšava: Poljaki računajo, da bodo pri selitvi sovjetskih vojakov in težke opreme iz Nemčije zaslužili milijardo dolarjev. Rim: Italijanske speleologe je pokopal snežni plaz. Po severozahodni Italiji je pustožilo slabo vreme, ki je zahtevalo poleg devetih znanstvenikov še več žrtev. Celovec: Wiesenthal je dobil zadoščenje. Peter Miiller bo zaradi nacističnega hujskanja plačal 70 tisoč šilingov globe. Bagdad: V primeru ameriške invazije na Kuvajt svet nikoli več ne bi imel poceni nafte oziroma je sploh ne bi imel več. Tudi Izrael bi bil drugačen. Tirana: Začele so se demonstracije v Tirani, Skadru, Kavaji in Elbasanu. Neredi se širijo, demonstranti se spopadajo s policijo. Rim: V italijanskem glavnem mestu se je zbrala dvanajsterica Evropske skupnosti. Teheran: Iran ponuja na kupe denarja za glavo pisatelja Rushdieja. Irancem je čisto vseeno, ali »sveto« nalogo opravi more nič več presenetiti, tudi tajna vojska ne. Šefi trdijo, da niso bili nikoli likvidatorji. Celovec: Na vsem ozemlju Koroške bo od jeseni 1991 mogoč dvojezični, slovensko ^ nemški pouk. Peking: LR Kitajska se hoče čimprej združiti s tajvanskim otokom. Najvišje partijsko vodstvo je postavilo rok od treh do pet let. plačanec ali pravoverni. Ženeva: Švicarjev ne STRAN 24 CuZiU Ugodni nakupi na novoletnem sejmu v Gotovljah Vse kaže, daje zasebni trgovec Roman Kozovinc iz Gotovelj pri Žalcu zadel v polno - že prve dni po otvoritvi novoletnega sejma v dvorani v Gotovljah je bilo precej gneče. Pester izbor prodajnih artiklov, precejšnji popusti in ugodni kreditni pogoji pač vabijo. Veseli pa so tudi Gotoveljčani, ker se tudi pri njih v teh predprazničnih dneh nekaj premika, dogaja... »Vem, da moram nekaj vložiti tudi v svoj imidž in tale sejem je prava priložnost za to,« pravi podjetni trgovec. »Zato sem se odločil, da cene spustim do najnižje možne meje.« V Gotovljah je tako možno te dni kupiti gume kranjske Save kar 15% ceneje, Uniorjevo orodje pa celo 20%. Posebno privlačnost pa predstavlja čtudi razstavni prostor velenjskega Gorenje Commerce, kjer (prav tkao pod ugodnimi kreditnimi pogoji) prodajajo audio-video tehniko sistema Quelle in posodo WMF — nemškega proizvajalca posode, ki je med tremi najboljšimi na svetu. Gotovlje je bilo svoj čas center kmetijstva in še posebej hmeljarstva v Savinjski dolini. Vse kaže, da spet postaja nekakšen center - vsaj trgovski. Roman Kozovinc pa že načrtuje kako bo prihodnje leto pripravil še nekaj podobnih sejmov z ugodno ponudbo. Miran Vratnik, Gorenje Commerce: »Za našo firmo veliko pomenijo takšni sejmi v manjših krajih, ker na ta način blago približamo potrošnikom. V velikih mestih imamo prodajne centre, v manjših krajih pa ne; prav zato smo se tukaj v Gotovljah še posebej potrudili in ponudili bogat asortiman z ugodnimi plačilnimi pogoji.« Roman Kozovinc je v svoji diskontni trgovini Daj-Dam v Gotovljah pripravil tudi novoletno nagradno igro. Vsak, ki kupi za več kot 100,00 dinarjev blaga, dobi kupon, s katerim sodeluje v žrebanju, ki bo 22. decembra ob 18. uri v hotelu v Žalcu. Glavne nagrade so barvni TV, mini glasbeni stolp in multipraktik, vsi, ki bodo prišli na to javno žrebanje, pa bodo deležni zastonj hladnega narezka, kar je darilo Ko-zovinčevega poslovnega partnerja mesarja Prekorška iz Vojnika. Kot posebnost sejma naj omenimo, da v dvorani v Gotovljah te dni prodajajo tudi gasilsko opremo. Roman Kozovinc, lastnik trgovine Daj-Dam v Gotovljah: »Novoletni sejem mi ne bo prinesel kakšnega večjega dobička, ker sem cene precej znižal, zato pa računam, da bo s sejma odšlo veliko zadovoljnih kupcev, ki bodo kdaj kasneje radi zavili tudi v mojo trgovino Daj-Dam (kjer imam prav tako diskontne cene) ali pa prišli na sejme v prihodnjem letu, ki jih že načrtujem. Vesel sem, da so zadovoljni tudi Gotoveljčani, saj smo s sejmom nekoliko bolj razgibali kraj v teh prednovoletnih dneh.« Okrog razstavnega prostora Gorenja je vedno precej gneče JOZAFAT Božično pecivo Poleg božičnega okrasja je božična peka med najstarejšimi znamenji božičnega praznika. Tako zavzema ob raznih poticah božični kruh posebno, obredno mesto. Treba ga je položiti na mizo in ga pokriti z belim prtom. Miza, na kateri je božični kruh, je vse te dni posvečena in družina se zbira okoli nje. Božični kruh je po raznih slovenskih pokrajinah različen. Spečejo navadno tri: eden je pšenični, drugi ržen in tretji ajdov. Božični kruh ni nikoli sam na mizi. Po raznih pokrajinah so predpisani razni dodatki. Božični kruh ima ime poprtnik ali pri nas v okolici Celja tudi postolnik. Gospodinja je začela mesiti na sveti post dopoldne najprej postolnik iz same bele pšenične moke, potem pa še dva do tri kruhe. iz mešanice rži, pšenice in koruze. Nazad- Naredimo si sladek božič nje pa še en ali dva kruha, ki ju je razvaljala in natrosila z narezanim suhim sadjem, mandeljni, lešniki in rozinami. Božični kruh je moram biti vedno velik. Ko postavijo božični kruh na mizo, dajo zraven še pšenične otrobe (zdravilo proti zobobolu in griži), rožni venec in steklenico blagoslovljenega vina. Zraven je tudi luč, ki gori v spomin na luč sveta, ki je to noč prišla na svet ter za tolažbo rajnim, ki si žele svetlobe in gorkote. Vso noč mora goreči luč. Božični sadni kruh Potrebujemo: kg na kolesca narezanih smokev, pol kg zrezanih dateljev, kg rozin, pol kg pinjol, 15 dag olupljenih, nalistanih mandeljev, pol kg suhih hrušk in jabolk, 20 dag celih orehovih jedrc, 10 dag posladkorjenih pomarančnih lupin, 10 dagcitrona-ta, žličko cimeta, pol žličke klinčkov, pomaranče in limonine lupine, pol litra ruma ali slivovke ter mlečni kruh iz 2 litrov moke. Sadje in vse ostalo dobro zmešamo in polijemo z rumom ali dobro slivovko. Stoji naj dobro pokrito en dan. Drugi dan napravimo testo kot za mlečni kruh. Vzamemo eno tretjino vzhajanega testa in ga raztrgamo na koščke ter vmesimo v rumu namočeno sadje v homogeno zmes. Iz preostalega testa napravimo 4 do 5 hlebčkov in vsakega posebej razvaljamo v podolgasto, cm debelo ploščo. Iz nadeva oblikujemo ravno tolio podolgastih štručk, zavijemo vsako v testo, dobro stisnemo in obrnemo štručko, tako da pride stisnjena stran na pomazano pločevino. Štručke naj vzhajajo dobri dve uri. Iz ostankov testa ali iz mandeljev napravimo po štručkah okraske ter jih pomažemo s stepenim jajcem ter pečemo eno do eno uro in četrt pri 180 stopinjah. Sadni kruh - krhljak Potrebujemo: kg suhih hrušk, četrt kg jabolčnih krhljev, 2 pesti orehovih jedrc, pol žlice cimeta, pol žličke klinčkov, žličko sesekljanih limoninih lupin, pol kozarca žganja, 3 kg presajene enotne pšenične moke, 6 dag kvasa, vodo, žličko sladkorja, sol. Oprane, čez noč namočene hruške in krhlje prevremo, odcedimo in zrežemo na večje rezine. Dodamo orehova jedrca, dišave in žganje ter pokrijemo. V presajano moko naredimo jamico in vlijemo vanjo kvas, prekrijemo z moko in pustimo, da vzha- ja. Nato dodamo sadje in zamesimo testo z vodo v kateri se je kuhalo sadje. Testo osolimo in dobro pregnetemo. Vzhajano testo oblikujemo v 2 do 3 hlebe in jih položimo v peharje, pokrijemo s prtičem in naj tu vzhajajo. Nato jih stresemo na vročo pločevino, pečemo pri 180 stopinjah eno uro do eno uro in pol. Preden damo hlebce v peč, jih trikrat pomažemo z mlačno vodo. V testo lahko umešamo tudi rozine in narezane smokve ter sladkor. Škofjeloški medeni kruh Potrebujemo: četrt litra medu, 45 dag ržene moke, 1 dag kalijevega karbonata ali jelenove soli, pol žličke dišav — cimet, klinčke, muškatni orešček, in limonina lupina. Naštete sestavine ugnetemo v skledi v testo, ki ga damo na pomazan pekač, na katerem naj počiva 48 ur. Testo pečemo 45 minut pri 180 stopinjah. Še vroče pecivo na-mažemo z oljem, da se sveti, nato ga narežemo na rezine. Medeni kolački z mandeljni Potrebujemo: 35 dag moke, 20 dag sladkorja, 2 žlici medu, 10 dag masla, 1 dag jelenove soli, 2 jajci, kavno žličko cimeta in klinčkov, 10 dag olupljenih in zmletih mandeljev, 1 jajce za mazanje, vosek in moko za pekač ter mandeljne ali orehe za okras. Iz moke, sladkorja, medu, masla, jelenove soli, jajc, dišavnic in zmletih mandeljev napravimo testo, ga dobro pregnetemo, razvaljamo za 2 mm debelo, zrežemo z modelčki v kolače, jih namažemo z raztepenim jajcem in položimo na sredo vsakega pol oreha ali mandeljna. Kolačke slečemo na pekaču, namazanem z voskom. Mandljeve zvezdice Potrebujemo: 25 dag mehke bele moke, 15 dag sladkorja, dva zavitka vanilijeve-ga sladkorja, malo soli, za noževo konico zmletega cimeta, 2 rumenjaka, 20 dag mrzlega masla ali margarine, 10 dag olupljenih in zmletih mandeljnov, en rumenjak, eno žlico mleka, 10 dag olupljenih in sesekljanih mandeljnov za okras. V presejano moko damo sladkor, vanilijev sladkor, sol, dišavo in rumenjaka ter vse zmešamo v grobo testo. Maslo ali margarino narežemo na koščke in vgnetemo v gladko testo. To naj nekaj časa počiva na hladnem. Na- to ga razdelimo na manjše kepice in vsako nato razvaljamo na 2 mm debelo. Z modelčkom izrežemo majhne zvezdice in jih položimo na pekač. Rumenjak razžvrkljamo z eno žlico mleka in s to mešanico premažemo zvezdice. Nato jih potresemo z mandeljni in spečemo pri 180 stopinjah. Pečejo se približno 10 minut. Mandeljnovo pecivo Potrebujemo: 600 mandeljnov, 500 g sladkorja, naribano skorjo dveh limon, en kozarček pomaračnega likerja, 200 g sladkorja v prahu in malo vode. Mandeljne namočimo v kropu, jih olupimo, posušimo v topli pečici in nato zmeljemo. V bakrenem kotličku pristavimo sladkor, pol kozarca vode in ko se sladkor stopi, dodamo še sladkor v prahu ter zmlete mandeljne, naribano limonino lupino in pomarančno vodo. Kuhamo 5 minut in ko se zmes tako zgosti, da se loči od dna, kotliček odstavimo z ognja, in pustimo da se ohladi. Z mokrimi rokami oblikujemo piškote raznih oblik in jih pecimo v vroči pečici 5 minut. V čisto malo vode raztopimo žlico sladkorja in s tem premažemo še vroče piškote. DANES SMO, JUTRI NISMO Vsi velenjski predsedniki PANKRAC SEMEČNIK, Socialistična stranka Slovenije, roj. 8. 5. 1938, po poklicu je predmetni učitelj, sedaj velenjski župan. Je poročen, ima dva otroka, hišo, kmetijo in staro stoenko. Stranka ima pod 100 članov, njihov član je bil donedavna predsednik izvršnega sveta, imajo dve delegatski mesti v družbenopolitičnem zboru in poslancev v obeh drugih občinskih zborih. V republiškem zboru občin in slovenskem zboru združenega dela imajo poslance skupaj z liberalno stranko. Priljubljena jed: na poseben način pripravljene gobje jedi. Horoskop: BIK JJORUT KORUN, Demos, član Slovenske demokratične zveze, rojen leta 1946, po poklicu stomatolog, zaposlen kot zobozdravnik v Zdravstvenem centru Velenje, ima dva otroka, hiše nima, vozi golfa. Ne ve natančno, koliko članov je v strankah Demosa. Priljubljena jed: jajca. Horoskop: RAK ANTON LOVREC, Slovenski krščanski demokrati, rojen 6. 7. 1956, po poklicu višji upravni delavec (manjka mu še en izpit), zaposlen v Ljubljanski banki v Velenju, je poročen, ima dva otroka, živi kot podnajemnik, vozi avto Zastava 101. V stranki je 300 članov, inmjo sedem poslanskih mest v občinski skupščini. Priljubljena jed: dunajski zrezek, pomfrit in veliko solate. Horoskop: RAK FRANJO BARTOLAC, Slovenska demokratična zveza, rojen 15. 1. 1955, po poklicu je strojni inženir, sedaj predsednik velenjskega komajda zadostovala za enega tapravega. V stranki je približno 130 članov, imajo poslance v občinski skupščini, v republiški pa ne. Priljubljena jed: svinjsko meso in samo svinjsko meso. Horoskop: KOZOROG izvršnega sveta, je poročen in ima enega otroka. Hišo sedaj gradi, dva avtomobila pa bi JOŽE ŠTEFANIČ, Socialdemokratska zveza Slovenije, rojen 6. 3. 1945, doma iz Loč pri Poljčanah, po poklicu elektrotehnik, trenutno prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, kjer dobiva zajamčeni osebni dohodek, prej zaposlen v EKO. Je poročen, ima dva otroka, avta nima, hišo je zgradil do pete faze. Ne ve natančno, koliko je v stranki članov, misli, da okoli sedemdeset. Priljubljena jed: vse preproste jedi. Horoskop: RIBA TRGOVINA BISTRO KEGLJIŠČE Ul. heroja Staneta 4, Žalec (poleg hotela Rubin) Trgovina je odprta vsak dan od 0-24. ure (torej noč in dan). Odprta bo tudi med vsemi prazniki (za Božič in Novo leto). VSEM OBISKOVALCEM ŽELIMO SREČNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE SREČKO MEH, Stranka demokratične prenove, rojen leta 1942 v Završah nad Mislinjem, po poklicu rudarski tehnik, zaposlen v Rudniku lignita Velenje. Je vodja jamarske službe, poročen, ima sina, vozi avto R-18 in stanuje v lastni hiši. O številu članov in o poslanskih mestih ni želel govoriti. Priljubljena jed: svojega okusa ni hotel izdati. Horoskop: skrivnost VANE GOŠNIK, Zeleni Velenja, rojen 31. 7. 1953, sociolog, zaposlen v republiški skupščini, poročen, brez otrok, stanuje v stanovanju in vozi osem let staro viso. V stranki je okoli 70 članov, v občinskih zborih imajo pet poslanskih mest, v republiški enega - Vane Gošnik je podpredsednik slovenske skupščine. Priljubljena jed: sojini kalčki. Horoskop: LEV JOŽE ROČNIK, Šaleško kmečka zveza, rojen 17. 6. 1947 v Zavodnjah, kjer tudi sedaj živi kot kmetovalec na svoji kmetiji, je poročen, ima štiri otroke, vozi avto Lada. V stranki je 487 članov, v občinskem parlamentu imajo tri poslanska mesta. Priljubljena jed: vse mesne jedi. Horoskop: RAK DRAGAN MART1NŠEK, Liberalna stranka, rojen 5. 6. 1965, je študent 4. letnika sociologije, še ni poročen, nima otrok, vozi avto, spačka. V stranki je približno 200 članov,'imajo šest poslancev v občinskem DPZ, predsednika družbenopolitičnega zbora, ministra v izvršnem svetu in poslanca v zboru občin republiške skupščine. Priljubjena jed: poprov biftek s kozarcem Muškat otonela. Horoskop: DEVICA i 2 Konec naše prihodnosti Leta 1975 je bil robot le še 4,8 krat dražji kot delavec, nekaj kasneje se je razmerje zmanjšalo na 3,7, da bi se 1982 tako rekoč izničilo. Se več, izenačeno razmerje je veljalo le za robote, ki so delali v eni izmeni, če dodamo še drugo in tretjo izmeno, kot je to v primeru Fujitsu Fanuc, se roboti »izplačajo« v enem letu. Vse, kar ustvarijo potem, je dobiček. Ni čudno, če je japonska avtomobilska industrija prva zaznala ta neverjeten tehnološki dosežek. Že pred dvajsetimi leti je pokupila vse robote, kolikor jih je naredila industrija, bila je naj večja »porabnica« robotov na svetu. Ob koncu sedemdesetih let jih je imela kar šestkrat več, kot so jih imeli njeni ameriški konkurenti. Tisoče robotov je začelo v tistih letih precizno in nepogrešljivo variti milijone avtomobilov. Japonci so hitro ugotovili, da niso le prihranili denar, ampak tudi izboljšali kakovost. Ni bilo več avtomobilov, ki bi jih delavci »montirali« s kladivi in na koncu tekočega traku popravljali posamezne dele. Ob koncu leta 1980 sta dve tretjini Japoncev delali le dve tretjini ur, da bi naredila enako število avtomobilov, kot so jih naredili v Detroitu. Fiat, Renault in VW so še bolj zaostajali. To je dajalo Japoncem neverjetno prednost pred ameriškimi izdelovalci - namreč od tisoč do dva tisoč dolarjev nižje stroške pri avtu. Posledice so bile, da je 20 tisoč ameriških delavcev, zaposlenih v avtomobilskih tovarnah, ostalo brez zaposlitve, japonska prednost pa je ostala. Medtem ko so v ZDA naredili 1976. leta 13 milijonov avtomobilov, so jih leta 1982. leta le še 5 milijonov, Japonci so pridobili 27 odstotkov ameriškega tržišča. Če ne bi bilo pritiska Washingtona na Tokio, bi ga danes imeli polovico. Evropa se je ubranila japonske prevlade le na račun prikritega protekcionizma. Kljub temu so Japonci zavzeli 10 odstotkov nemškega avtomobilskega trga, 30 odstotkov belgijskega in 30 odstotkov angleškega. Le Francozom se je posrečilo z neverjetnimi ovirami Japonce izločili s svojega trga. To se je zgodilo v Evropi, v deželah majhnih avtomobilov. Roboti in neverjetna rast produktivnosti sta naredila japonsko avtomobilsko industrijo nepremagljivo na svobodnem trgu do danes. Toda kaže, da so takšni ogromni dosežki v produktivnosti v post OPECOV1 eri pripeljali v eksplozijo industrijo robotov v ZDA. Japonska, Evropa in Sovjetska zveza tekmujejo v odkrivanju najsodobnejših robotov, ki bi jih delali v največjih možnih količinah, uvažali ali celo »kradli«. Bolj za prevlado v robotiki zavzema obliko nacionalne bitke za preživetje. Za sedaj vodijo Japonci, ki jih je po mnenju domačega tiska »obsedla robotska mr--žlica«. Ob tem poudarjajo nujnost, da ostanejo pred ZDA in Evropo, če hočejo v naslednjih desetletjih preživeti in napredovati. Paul Arron iz Daiwa Securities Company, izvedenec za japonske robote, meni, da Japonska že zdaj uporablja več robotov kot ves ostali svet skupaj. In ker je že pomembnejše, japonska proizvodnja robotov je znatno večja od ameriške, pred petimi leti je bilo razmerje 32.000 : 5.200! Po tedanjih računih bi morali Japonci letos narediti že 57 tisoč robotov, ZDA pa 22 tisoč. Prav mogoče je, da bo letna proizvodnja dosegla 100 tisoč. Povpraševanje po robotih je na Japonskem tolikšno, da jih izvažajo samo 2 odstotka, od tega polovico v Sovjetsko zvezo. Predvidevajo pa, da bo Japonska zadostila ne le svojim potrebam, ampak bo lahko robote izvažala v velikih količinah (od 20 do 30 odstotkov proizvodnje), in preden bodo ameriška podjetja lahko zadovoljila domači trg, se lahko zgodi, da bo ves svetovni trg odvisen od Japoncev. Tako kot je sedaj na področju vrhunske elektronike, jekla, ladjedelništva itd. Pred leti je IBM napovedal, da bo skonstruiral tak robot, ki bo lahko nosil in zaobjel cele objekte, General Motors se dogovarja s Fujitsu Fanuc in drugimi proizvajalci, kako bi spravil na tržišče lastno inačico robota, ki lahko naenkrat polakira celoten avto. Z roboti se ukvarja tudi Westinghouse. Glavni sestavni deli 90 odstotkov vseh robotov, kolikor jih zdaj uporabljajo na svetu so: struktura, ki povezuje dve rokam podobni tvorbi, motor in računalnik, ki služi kot spomin. Ni pa naključje, da 60 od- stotkov vseh robotov v ZDA in na Japonskem kot v Evropi zmore eno samo operacijo, in to je - na določenih mestih zaviti posamezne jeklene dele avtomobila. Večina majhnih avtomobilov je sestavljena iz 400 večjih iz jeklene pločevine oblikovanih delov, ki morajo biti zvarjeni na 4000 mestih. Pred uvedbo robotov so delavci porabili osem ur dnevno, da so težke varilne aparate naravnali na isto mesto avtomobilskega ohišja in ob tekočem traku varili. Delo je bilo seveda dolgočasno in tudi nevarno, kajti nenehno so pršele iskre, poleg te- ga je po nekaj urah varjenje postalo slabše kot na začetku, in avtomobilske tovarne so morale povečevati plače, da so pritegnile delavce. Lahko si mislimo, kaj je pomenila uvedba robotov za varjenje v avtomobilski industriji. (Dalje) Zajedalec požira uslužbence Ima osem nožič, prehra-juje se z odmrlimi luskicami loveške kože, povsod pušča •■oje iztrebke, sovraži prepih i obožuje topel mir. Gre za robcenega, človeškemu oče-j nevidnega hišnega zajedal-a, ki je po mnenju zdravni-ov kriv za povečano število stmatskih obolenj in za celo rsto drugih alergijskih reak-ij, vključno z mrzlico, po-obno tisti od cvetnega pra-u, pa vnetja ušesa, nosu in rla. Britanski strokovnjaki so gotovih, da se je hišni zaje-alec, stari znanec mnogih omov, udobno vgnezdil v ta-isomih, zavesah, v oblazi-jenih naslonjalih sodobnih radov in postal eden glavnih 'ovzročiteljev nenavadne, logosto neulovljive bolezni. ki jo imenujejo sindrom bol- povzroča alergije, ko gre njene zgradbe in napada usluž- gov majceni iztrebek (vsak bence modernih uradov. proizvede dnevno dvajset ne-Tudi Svetovna zdravstvena vidnih kroglic) v atmosfero, organizacija priznava obstoj V pisarnah se iztrebki nalaga-sindroma bolne zgradbe, ven- jo v tapisomih, med papirji in dar so doslej bolj ugibali, za- okoli video ekranov in druge kaj se uslužbenci v sodobno elektronske opreme, grajenih uradih tako pogosto Ena od rešitev je prepih in slabo počutijo. Nekateri so svež zrak. Drugače jim je tež-obtoževali hladilne naprave, ko priti do živega. Ne poma-drugi slabo kvaliteto zraka, gajo sesalci, ne pomaga pra-tretji so krivih hrup ah umet- nje talnih prevlek s šampone razsvetljavo. Raziskave na nom, pač pa jih je mogoče univerzi v Cambridgeu so do- v precejšnji meri uničiti s se-kazale, da so za slabo počutje salci na paro. Strokovnjaki pogosto krivi hišni zajedalec tudi priporočajo, naj iz pisar-in njegove rojakinje. niške opreme črtajo oblečene * Do" podobnega zaključka stole in naslonjala. Nujno je so prišli tudi na britanskem treba ukrepati, trdijo, kajti državnem Inštitutu za razi- pisarniška tla postajajo prava skavo zgradb. Ta komaj tret- džungla, v kateri se plazijo jino milimetra velik sorodnik zajedalci in grickajo odmrle škorpijona in pajka v ljudeh luskine človeške kože. STRAN 28 Znanstveniki bežijo, mar ne? Kako ublažiti posledice »odliva možganov«, je odprto vprašanje, na katerega skuša odgovoriti strokovna študija ljubljanskih, zagrebških in beograjskih avtorjev, nastala na pobudo Zveznega sekretariata za razvoj. O študiji »Politika in ukrepi glede odliva možganov iz Jugoslavije« so prejšnji teden razpravljali v Zagrebu v prostorih Elektrotehnične fakultete avtorji, recenzenti in ostali strokovnjaki za to problematiko. Pomen študije je v tem, da nakazuje tudi ukrepe, ki bi bili potrebni, da bi zmanjšali odliv znanstvenikov, strokovnjakov in sploh vseh visoko izobraženih kadrov v tujino, da bi ublažili posledice tega procesa. Pristop k problemu temelji na približevanju k evropskim izkušnjam, kar pomeni, da je zasnovan na cirkulaciji znanstvenikov in strokovnjakov, ne pa na represivnih ukrepih. Znano je, da slabi socialni, ekonomski in politični pogoji, skupaj z nepravilno znanstveno politiko m izobrazbeno strukturo, nenehno vzpodbujajo odliv v bolj razvite države. Potrebno bo še veliko truda, da bi dosegli želeno cirkulacijo kadrov: več bomo morali vlagati v institucije, v katerih so zaposleni potencialni emigranti, organizirati razne centre, kjer bi se zbirali mladi strokovnjaki. . . V razpravi so na konkretnih primerih po- kazali. da lahko problemi, ki niso neposredno povezani z raziskovalnim delom, odločilno vplivajo na usodno odločitev: oditi ali ostati. Darko Bekič, svetovalec predsednika Hrvatske, je v razpravi sodeloval kot »človek iz politike« in avtorjem študije zameril, da se v koncipiranju ukrepov preveč opirajo na državo, ni rečeno na katero: Jugoslavijo, kakršna je bila do danes - ni več. Odvijajo se procesi spreminjanja lastniških odnosov in ustvarjanja novih razvojnih politik, kar je po Be-kičevem mnenju v študiji zapostavljeno. Kakorkoli že, razprava kaže, da bodo imele republiške vlade v študiji dobro oporo ali vsaj osnovo, ki jim bo v pomoč pri operacionalizaciji ukrepov, s katerimi bodo poskušale preprečiti osiromašitev domačega znanstvenega potenciala. V Beogradu bo metro Zavod za izgradnjo Beograda predvideva, da bo metro sprejel prve potnike leta 1997, po bolj optimističnih napovedih pa bi lahko prva metro linija stekla čez pet let. Največji problem bo seveda denar, ker bo že samo prva etapa izgradnje zahtevala okrog 720 milijonov dolarjev. POBEGLI BALONI Bientale risbe Reka: Od 20. decembra do 17. januarja bo v Moderni galeriji odprt XII. mednarodni bienale originalne risbe. Globalna tema letošnje prireditve je kiparska risba. Selektor je bil Pontus Hulten, poznavalec sodobnih likovnih dogajanj v svetu. Izbral je štiriindvajset avtorjev, ki se predstavljajo z najmanj tremi in največ desetimi listi. Pokroviteljici bienala sta AUCA (Mednarodno združenje likovnih kritikov) in Skupščina občine Reka. Vitez legije časti Pariz: Eden naših največjih dranskih mestih, kjer so na-slikarjev Zoran Mušič je po- stajah znameniti pejsaži. Med stal Vitez legije časti. Kot iz- vojno je bil v nacističnem ta-jemnega likovnega umetnika borišču in njegove risbe na-in človeka visoke morale ga stale tamkaj sodijo med naj-je odlikoval francoski pred- lepše in najveličastnejše stva-sednik Mitterand. Mušič se je ritve tistega časa. Po osvobo-rodil v Gorici, šolal se je na ditvi živi Mušič v Benetkah m zagrebški likovni akademiji, v Parizu, potlej pa živel v številnih ja- Zagrebško letališče brez Jata? Na zagrebškem letališču so zagrozili, da bodo prenehali sodelovati z Jatom, ki jim je dolgoval 3,5 milijonov dolarjev. Jatove linije doma in na tujem naj bi v veliki meri prevzela Adria Airwais in nekateri tuji prevozniki. Po tej grožnji je jugoslovanska letalska agencija plačala del svojih dolgov zagrebškemu letališču, ni pa še poravnala dolžnega zneska 10 miliinnov dolariev Ini. Spoštovani bralci Nova doba je vaš časopis. Zato mu zaupajte vaša doživetja. Iščemo bralca, ki rad potuje ali je bil na dolgi poti. Prenesite na papir vašo zgodbo ah potopis. Opišite jo za nas, ki še tam nismo bili in morebiti niti nikoli ne bomo. Uredništvo I ■ ■ M ■ GRADBENO PODJETJE CELJE p. o. želi vsem poslovnim partnerjem srečne božične praznike in uspehov polno novo leto 1991 Istočasno vas obveščamo, da gradimo za trg poslovne lokale, stanovanja in garaže v Celju, Žalcu in Laškem. % i 1 /v y 11 ijv vz«j ▼ **.*-/*^1 ^1 m T ^ % ? / ? r $ Ponujam vam računalniško izdelavo črk in tekstov v različnih tipografijah, barvah < £ in velikosti na obstojni, uvoženi samolepilni foliji. ^ 5 5 Informacije: Design studio ^ Informacije: Design studio 7 Trg svobode 6, Celje (gostisce Ribic) - Tel.: 24-527 J ^VWVWVS.VXXVWX\\WXNXXVXW\WWVVVWWXWVWWVW\XWVW\XWV\W\XWVS1 NOVA jpcooocooooococooocoowscoooeo s Ko bi imeli več takšnih obrtnih con... »Obrt ni nikoli predstavljala bremena za družbo. Nasprotno, vedno je kaj dajala,« meni Leopold Drame, mož, ki je že več kot dvajset let na krmilu celjskega Obrtnega združenja. »Ce bi prej vlagali v obrtne cone, kot je na primer ob Cesti * razvili, ce jim v sociausiicnm uasm ne i b na začetku pobili idej oziroma načrtov.« 0 Sedaj za razvoj obrti ni več političnih ovir in tudi vloga sedanje oblasti je v tem pogledu veliko bolj pozitivna, žal pa so ovire ekonomske narave, ki so tudi težko premostljive. Zakonske olajšave za vlaganja so sicer svetla točka, manjkajo pa razvojni dinar in skladi. Zagonskega kapitala za OBRTNO ZDRUŽENJE CELJE I Mini MARKET Vedno bogato založena: - sveža teletina — svinjsko meso in govedina - konjske klobase - pečenice in kranjske — možnost oskrbe gostincev Od Leljaka do slastne pojedine je le korak — dd mesnice do štedilnika. - živila, delikatesa, pijače - sadje, zelenjava - čistila, kreme, praški - itd. Ob večjih nakupih dostava na dom Margareta Škrabi, Cesta na Ostrožno 14 Celje, telefon: 37-083 POSEBNA PONUDBA: - tatarski biftek - razni narezki -. francoska solata Po trgovinskih cenah ^XVVXXXXXXVNWVWWYWXXXWWkWVIkVWWVWWXWV ODPIRALNI ČAS: vsak dan (tudi sobota) nedelja bi 7.30 do 20,00 8.00 do 12.00 obrtnike pa družba skoraj nikoli ni dajala (razen res redkih izjem). S transformiranjem lastnine se bo počasi spreminjala tudi vloga obrtnih združenj. »Vse bolj se bomo obračali k tistemu, kar je res obrt tudi po evropskih merilih, vse drugo pa bodo pokrivali panožni zakoni in panožno organiziranje,« meni Leopold Drame. Tako organizirano, kot se je gradila obrtno-stanovanjska cona ob Cesti na Ostrožno se ni gradila v Celju nobena druga podobna cona. Tako je na tem mestu zrastlo 16 obratovalnic Čeprav so cono gradili v časih, ki gradnji niso bili najbolj naklonjeni, pa obratovalnice sedaj kar uspešno poslujejo. Seveda pa združenje tudi v prihodnje čaka nekaj pomembnih nalog, tudi izobraževanje kadrov, kar pravzaprav uspešno opravljajo že sedaj. Sicer pa smo, po mnenju predsednika združenja, v Celju sedaj na dobri poti. Zelo pomembna je ustanovitev Štajerske banke obrti in podjetništva ter da se iščejo ustrezne lokacije za nove obrtne cone in da se še naprej razvija sejemska dejavnost. Prav obrtništvo bi lahko precej pripo-- ' ^---- Celje spet postane regijski PROIZVODNJA otroške opreme in TRGOVINA CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 83 PROIZVAJAMO: - OTROŠKE GLOBOKE IN ŠPORTNE VOZIČKE - STAJICE - POSTELJICE - IGRAČE - VOZIČKE ZA LUTKICE OSREČITE SVOJEGA OTROKA Z IZDELKI »DINO« Tel.: 34-649 ali 36-845 I Mm l PROIZVODNJA, PRODAJA, ZASTOPSTVO LEOPOLD DRAME Cesta na Ostrožno 2 63 000 CELJE Tel.: (063) 38-917,38-641 Fax: (063) 38-508 aluminijski elementi: izložbe, okna, vrata - karnise - izdelava ključev PRODAJALNE: Zidanškova 23 C. na Ostrožno 2 L tel.: 063 / 34 - 638 Odprto torek-petek 9.00-12.00 in 14.00-20.00 Sobota 9.00-18.00 nedelja 9.00-13.00 ponedeljek zaprto! r ooc>o<>ooooo=osooo»sooooooooc>5«>=oc>cocsoooood' ooococcocooocooooosocoooooococooooooooccioooooocoooooeosococcoo: Ana Jančar 63000 Celje, Zidanškova IS \ / oduuu k_eije, zLiaanškova vo S Posredništvo premičnin nepremičnin in komisijska prodajalna, ^ antikvariat. K 3 ( hsocoso&soooocoorsocooooooooococoococososcococcocoooocosooocoo^ OH DARILO NOVE DOBE Do 1. februarja 1991 MALI OGLASI ZASTONJ Izpolnjen kupon z vsebino malega oglasa pošljite na naslov: Nova doba, Gubčeva 4, Celje s pripisom: »Za male oglase« :it: H >1K M H n n n n n fi >JK M n >){r n n n I >«:: M | .•iti n m m n ili n m n n $ i n n n M H n ¥ § M M n n >1K H 11 •It*' H n fi n n »t*: H :iI1 § H Tit-* M n 11 >«•: s ;»• II Vsebina oglasa (pišite s tiskanimi črkami in čitljivo) Naslov oglaševalca Podpis Intera - salon pohištva Ulica XIV. divizije 14, Celje Tel.: 28-611 int. 301 - akcijska prodaja kuhinj - ekskluzivna ponudba italijanskih kuhinj Cesar - dnevne sobe - predsobe - sedežne garniture iz blaga, pliša, politeksa in usnja - program masiva UGODNE CENE IN KREDITNI POGOJI (tudi na 3 in 6 mesecev). OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL! W\XXX\\\\XXXX\\\\N\\\XXX\X\\\\\\\\\XX\\\\\\\\\\\\\\X\XV\\\\X\XN\VV\\VVVV> Trgovsko podjetje Dobojska 16 (Hudinja), Celje tel: 31-193 £ Vam nudi: J AVTOPLAŠČE t AKUMULATORJE - TOPLA (življenjska doba 5 let) £ REZERVNE DELE IMR 1 - 2 Želim vam vesele božične praznike in srečno novo leto £ 'XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^' POSLOVNI VODIČ REGIJE 1000 potrebnih podatkov pregledno razdeljenih po mestih, dejavnostih, poddejav-nostih naslovi podjetij, trgovin butiqov, restavracij, uslužnostnih servisov: njihove telefonske številke - delovni čas Naklada 10.000 izvodov Dan izida: 26. februar 1991 PODJETNIKI! Nudimo vam vpis vaše dejavnosti v poslovni vodič. Obiščemo vas takrat, ko boste vi to želeli. Kdor izpolni naročilnico za poslovni sestanek, mu vpis dejavnosti z naslovom, telefonsko številko in delovnim časom nudimo po reklamni ceni 200 din. Naročniki oglasa za februarsko številko Argumenta so deležni brezplačnega vpisa v poslovni vodič. Razmislite, pokličite, povabite nas na pogovor. Naročilnica za poslovni sestanek Poslovni vodič celjske regije ’91 Želim, da me pooblaščeni predstavnik Volf d. o. o., Celje obišče na naslovu:. dne.......................................................................... ob uri....................................................................... Želim (ustrezno obkroži): 1. vpis svoje dejavnosti (z naslovom in tel. št.) po reklamni ceni Ž00 din; 2. se seznaniti s celotno ponudbo poslovnega vodiča. Podjetje/zasebnik:..................................... ................... tel.:..................................................................... Žig in podpis odgovorne osebe (naročnika)................................ Naročilnica velja do vključno 10. januarja 1991. Naročilnico pošljite na naslov: VOLF d. o. o., Celje, Ljubljanska 56. Podrobnejše informacije zahtevajte na tel, 27-614. " »»»»♦♦»♦♦»»»«******* NOVA W DOBA STRAN 32 'N I j a. DOBA • Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje • Izhaja ob sredah • Rokopisov ne vračamo