Stenografiji zapisnik
desete seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
cime 3. januarja 188®.
Nazoči: Prvosednik: deželni glavar grof Gustav Thurn-Valsassina. — Vladni zastopnik: c. kr. deželni predsednik Andrej baron Winkler. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Jakob Missia, prev-zvišenost baron Josip Schwegel in Luka Robič.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika IX. deželno-zborske seje dne 29. decembra 1887.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
3.	Priloga 62. Deželnega odbora poročilo o preiskavah in delih, zvršenih v namen osuševanja Račenske doline in njenih sosednih dolin.
4.	Priloga 63. Poročilo finančnega odseka o načrtu zakona, s katerim se določujejo posamezne spremembe o postopanji glede pravic, podvrženih po cesarskem patentu z dne 5. julija 1853, drž. zak. št. 130, odkupu ali uravnanju (k prilogi 50.).
5.	'listno poročilo finančnega odseka o prošnji občin Radeče, Sv. Križ in Dvor za podporo za gozdno drevesnico v Radečah.
6.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občinskega odbora Sv. Križ pri Radečah za podporo za šolo na Dobovci.
7.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji krajnega šolskega sveta na Gočah za podporo za ondotni šolski vrt.
8.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji krajnega šolskega sveta v Starem Trgu pri Poljanah za podporo za razširjenje ondotne ljudske šole.
9.	Ustno poročilo finančnega odseke, o prošnji županstva v Senožečah za podporo za napravo napajališča, oziroma vodoshrana.
10.	Ustno poročilo upravnega odseka o načrtu zakona zastran prenaredbe § 6. deželnega zakona dne 25. marca 1874. dež. zak. št. 12, o napravi novih zemljiških knjig na Kranjskem in o notranji uredbi teh knjig (k prilogi 44.).
11.	Ustno poročilo upravnega odseka glede dovoljenja priklad za okrajne ceste (k prilogi 60.).
12.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji prebivalcev Trebanjskih, da se potrebno ukrene za zgradbo Temeniške ceste.
Sfenograpiufler iedif
kr Ritten Sitmiig
k« lu‘i»ini|*d)rn ïnttMngcs
gaibatf)
am 3. Jänner 1888.
SUmtefeuk : šBorfijsenber : SanbeSijauptmamt ÊSufiao @raf S£f)urn=SSaifaffinct. — SSertreter ber f. f. ^Regierung: fianbe&pTôfibent Stnbreaë Çreifjerr bon 38 in fier. — ©ämmtlidfe SJîttgtieber mit Stuânaïjme bon : gürftinfcijof S)r. Safbb âRiffia, (SjxeCenj Sofef 33aron ©ci) me gel unb £uca§ fRo&ic.
SageSorimmtg:
1.	2efung bež ißrotoiotleg ber IX. 2anbtaggfi|ung Dom 29. Sejem» 6er 1887.
2.	ÜKittljeiiungen beg 2anbtaggpräfibiumg.
3.	^Beilage 62. 5Berid)t beg 2anbegaugfd)uffeg über bie gorfdiungen unb Arbeiten jum IJtoede ber (Snttoäfferung bež 3taata»2;ijaleg unb ber au bagfelbe anfd)ttegenben Xljäier.
4.	^Beilage 63. 58erid)t beg gnnanjaugfdmffeg über ben <Defe|enttourf, tooburd) über bie 58efianbtung ber nad) beut iaifertidfen Sßatente öom 5. Quti 1853, 3t. @. 58t. 91r. 130, ber Siblöfung ober 8te» gutierung unterliegenben Sietfjte einzelne abänbernbe iöefttmmun» gen getroffen tuerbeu (jur 58eitage 50).
5.	üftünbtidfer SBeridtjt beg ginanjaugfdjuffeg über bie Petition ber Drtggemeinben Statfdfad), @t. Krucig unb Soor um ©ubüentto* nirung ber SBalbfaatfdjuie in 3tatfdjad).
6.	ÜDtünbtidjer 58eridit beg ginanjaugfdjuffeg über bag ©uboentiong» gefud) beg @emeinbe*2tug}d)uifeg öon @t. Erucig Bei Dtatfdiadj für bie ©dfuie in Sobouj.
7.	3Rünbttci)er 58eridjt beg g-inanjaugfdjuffeg über bag SuBbentiong» gefud) beg Drt§fi>utrati)eg oon ©oče für ben bortigen (Schulgarten.
8.	ÜUtünblidjer 58erid)t beg fjfinanjaugfdmffeg über bag Subüentiong» gefudf beg Drtgfdjulratljeg oon Stttenmarit Bei 5J5öHanb befjufg ©rtoeiterung ber bortigen SMfgfdptie.
9.	Wünbtidfer 58ertd|t beg gfinanjaugfdmffeg über bie fßetition beg ©emeinbeamteg Senofetfd) um SubOetition jur ©rridftung einer 58iei)tränie, bejieijunggloeife eineg SÜSafferreferüoirg.
10.	SKünblic^er 58erid)t beg 58ertoaitunggaugftf)uffeg über ben ©efejs» enttourf betreffenb bie SCenberung beg § 6 beg Sanbeggefegeg Oom 25. SJtärj 1874, S. ®. 581. 3tr. 12, über bie neue SMegung ber ©runbbüdjer in tein unb über beren innere ©inriditung (jur 58etiage 44).
11.	ÜMinbtidjer 5Bertd)t beg 5Berloaitunggaugfd)uffeg betreffenb bte @e» nelfmigung oon Umlagen für iBejirigftrafeenjioede (jur 58eitage 60).
12.	SKünbtidjer SBeridjt beg 5Berloattunggaugfd|uifeg über bie Petition ber Qnfaffen Oon Sreffen um SBerantaffung beg Gčrforberlidjen belfufg SBaueg ber Semeni|ftra|e.
150
150 X. seja dne 3. januarja 1888. —	- X. Sifeung tun 3. jJattner 1888.
13. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Riharda Dolenca, vodje vinorejske šole na Grmu, za letno nagrado 200 gld.	13. SMnbitdjer 33ertd)t be4 gOianäaugfdjuffeä über ba§ ©efudj be4 ätidjarb Soienc, ®trector4 an ber SSeinbaufdjule in Stauben, um eine ^a^reäremuneration ftr. 200 fl.
14. Ustno poročilo upravnega odseka o tem, da se zdravniku-asistentu v blaznici na Studenci dovoli naslov «hišni zdravnik» (k prilogi 57.).	14. ÜJlünblidjer S3erid)t be§ 3Sert»aItung§au§fcI)uffeS betreffenb bie SSe* milltgung be§ Xitelä «§au4arät» für ben Slffiftensargt in ber Srrenanftalt in Stuben^ (jur SSeilage 57).
Obseg: Glej dnevni red.	§nljatt: Stelle Sageäorbnung.
Seja se začne ob 30. minuti čez 10. uro.	$eginn ber §üsuttg 10 fiijr 30 Pinuten.
X.	seja dne 3. januarja 1888. Deželni glavar:
Konstatiram, da je slavni zbor sklepčen in otvar-jam sejo.
Prosim gospoda tajnika, naj prebere zapisnik zadnje seje.
1.	Branje zapisnika IX. dežslno-zborske seje 29. decembra 1887.
1.	Sefmtg beš ^rofofoile^ ber IX. SanbiagMfemtg Dam 29. 2>e§ember 1887.
(Tajnik Pfeifer bere zapisnik IX. seje v slovenskem jeziku. — ©ecretdr Pfeifer liest bas ^rotofoil ber IX. ©ijjung in flonenifcfier ©pradje.)
Želi kdo gospodov k zapisniku besede? (Nihče se ne oglasi. — Siiemanb melbet ftdj.)
Zapisnik je torej potrjen.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
2.	iOitiiijetiungett beč Sanbing^raftbtmnž.
f anbeeljau|itmann:
tperr 9iegierung§ratf) unb Sanbes^SanitätS»Referent ©r._ teesbad)er (jat mir mefjrere (Sjemffiare feiner Srofdmre «2)ie Organifation beS @anitatžbienfte§ in ben ©emeinben ÄrainS» jur ißertijeiiung unter bie Herren Sibgeorbneten übermittelt. Snbent idj biefe SSert^eilung bornefjme, banfe vi) bem gterrn $erfaffer für biefe ©penbe.
Sef) überreife folgenbe Petitionen:
Petition ber ©tabtgemeinbe SaibacE) um ttebernafjme beS oon iljr an bie barmfjerjigen ©djineftern megen &e* ftattung ber Senü|ung einiger Socalitäten bež ©iedbern S^olera = 9iotf)fjntaI bejahten ŠBeiragež oon 800 fl. auf ben gmangžarbeitžfiaužfonb.
. (Izroči se finančnemu odseku. — SBirb bem Xinam= aušfdjuffe jugettnefen.)
Petition bes Pubolf ŠUdjtfcEjin, Siurniften in diabmannS» öorf, um lebenslängliche Unterftüfcung auS SanbeSmitteln.
(Izroči se finančnemu odseku. — SBirb bem Stinans* auSfdjuffe jugetoiefen.)
Okrajno-cestni odbor Logaški prosi denarne podpore za zgradbo ceste od Dolenjega Logatca na Rovte za dovoljenje prisiljencev in odpis dolga 1000 gld.
(Se izroča finančnemu odseku. — 2Btrb bem Xtitam= auSfcfjuffe jugetoiefen.)
Gospod poslanec Kraigher izroča prošnjo občinskih odbornikov na Vrhniki za izvršitev postave z dne ¿6. avgusta 1876, ölen IV., proti gospodu Petru Le-nassi-ju, županu na Vrhniki.
(Se izroči občinskemu odboru. — SSirb bem @e= iuetnbe=21usfdjuffe jugetoiefen.)
Gospod poslanec Kavčič izroča prošnjo Antona Dolenca, oskrbnika nedorastlih otrok Mateja Dolenca f Hak«ljka, za sprejem stroškov za zblaznelega M. Dolenca na deželni zaklad.
(Se izroča finančnemu odseku — SSSirb bem ginanj» auSfdjuffe jugetoiefen.)
3. Priloga 62. Deželnega odbora poročilo o preiskavah in delili, zvršenih v namen osuševanja Radenske doline in njenih sosednih dolin.
3.	SMiage 62. Peridjt beS £ani>e»fdjuffe$ iiher bie gorfdjungen mtb Irfciien pint 3točile ber ®ntioaffernng bež fKacna=2:f)aies unb ber an bas= felbe aitfdjltefcttbeu Sij afer.
_ (Se izroči finančnemu odseku. — Sffiirb bem Xinanj= aušfdjuffe jugetoiefen.)
4. Priloga 63. Poročilo finančnega odseka o načrtu zakona, s katerim se določujejo posamezne spremembe o postopanji glede pravic, podvrženih po cesarskem patentu z dne 5. julija 1853, drž. zak. št. 130, odkupu ali uravnanju (k prilogi 50.).
4. ŠBeiiage 63. SBeridjt be3 guiattjaučfdjuffeš iiBer bett ®efe$enttourf, toobiird) itber bte $eijattblung ber itadj bcnt fatferlidjett patente bom 5. flult 1853, 9i. <§>. 81. 9ir. 130, ber SIBibfung ober Oieguitrmtg imieritegettben ffiedjtc etttjelitc ab= anberttbe ŠBeftimmungen getroffen toerben (pr SSeilage 50).
Poročevalec dr. Mosche:
Slavni zbor! Poročati mi je o načrtu zakona, s katerim se določujejo posamezne spremembe o postopanji glede pravic, podvrženih po cesarskem patentu 5. julija 1853, drž. zak. št. 130, odkupu ali uravnanju.
Prosim, da vzamete v roke prilogo 63. in da me v generalni debati oprostite branja dotičnega načrta.
Finančni odsek posvetoval se je prav natanko o tem načrtu postave, ga je brez spremembe tudi soglasno sprejel in nasvetuje, naj bi slavni zbor ta načrt zakona sprejel za podlago specijalni debati.
Deželni glavar:
Otvarjam generalno debato.
(Po kratkem odmoru. — Slad) einer furjen jjlaufe.) Ker se nihče ne oglasi, preidemo v specijalno debato.
Poročevalec dr. Mosche:
(Bere načrt zakona in predloga finančnega od-! seka iz priloge 63., kateremu se brez debate pritrdi.
— £ie§t ben ©ejefeetttttmrf unb bie Einträge be§ gtnanj» au§jc^ufje§ au§ ber 83eiiage 63, raelclje oljne ©ebatte an= genommen merben.)
Predlagam, da se preide v tretje branje.
Deželni glavar:
Ker ni ugovora, preidemo precej v tretje branje.
3cf) Bitte jene Herren, meidje bem eben in gmeiter Sejitng genehmigten @e)e|entmutfe etud) in britter Sefung juftimmen, ftcE) ju erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
5. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občin Radeče, Sv. Križ in Dvor za podporo za gozdno drevesnico v Radečah.
5. Miitiblicher $ericf)t bcb gtuait§ait^id)itffc^ ithcr bte fctiiiou bet* Drtčgemeraben 3i at) d) ati), 'Si. ©riictč itttb Sbor ura Sithbeuiioninutg ber 25alb= faaifdjuie tu jfiatfdjaih.
Poročevalec Detela:
Slavni zbor! Finančnemu odseku je bila izročena prošnja občin Radeče, Sv. Križ in Dvor za podporo za gozdno drevesnico.
O tej prošnji mi je čast danes poročati in sklicujem se pri tej priliki na to, kar je deželni odbor glede naprave te drevesnice že poročal v § 3. letnega poročila. Zatorej ni treba o napravi te drevesnice dalje razpravljati. Omenjam le, da občine, katere so te drevesnice napravile, navajajo, da za potrebščino 1. 1888. ne bodo zadostovali doneski, katere bodo občine za to skladale. Ker pa prošnji ni priložen proračun troskov, ni bilo mogoče razvideti, koliko podpore bi bilo treba za to drevesnico v pokritje pri-manjkljeja. Ker pa je finančni odsek pripoznal, da je ta drevesnica vsakako subvencije vredna, nasvetuje :
Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja se izroča deželnemu odboru s pooblastilom, naj da podporo za gozdno drevesnico v Radečah v primeri izkazane potrebščine v znesku do 50 gld.
(Obvelja. — Angenommen.)
6.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občinskega odbora Sv. Križ pri Radečah za podporo za šolo na Dobovci.
6.	SRunbltther Smd)t beč ginansaučidjuffeč itBer baš @ubimttion3ge)ud) bež ®entetnbe=9iučfii)ujie3 bon @t. ©ruciž Bet 9iatfti)ad) fitr bie @d)ule ra SoBouj.
Poročevalec dr. Vošnjak:
Občinski odbor občine Sv. Križa poleg Radeč prosi podpore za šolo na Dobovci. Tam se je napra-
vila šola za silo in da se ta uredi, potrebuje občina svoto blizu 600 gld. Ker je pa občina prav v hribih, zelo uboga in majhna in nima v zalogi občinskega premoženja, prosi, naj bi ji visoki deželni zbor dovolil v to svrho podporo iz deželne blagajnice.
Na Dobovci se je res po sklepu deželnega šolskega sveta, kateremu je pritrdil tudi deželni odbor, napravila šola za silo. Tam imajo neko hišo, v kateri je primeren prostor za šolo, potrebna je le notranja naprava in adapcija te hiše. Občina je jako uboga in potrebuje podpore. Zato sodi tudi finančni odsek, naj bi se dala podpora. Ker pa smo za letos že vso podporo za zgradbo šol oddali iz svote 6000 gld., v ta namen dovoljene, ni mogoče nobene podpore več dati. Finančni odsek torej nasvetuje, naj bi se šoli dala primerna podpora šele potem, ko bode deželni odbor natančneje poizvedel, ali je šola že ustanovljena, in predlaga:
Deželni zbor izroča prošnjo občinskega odbora pri Sv. Križu poleg Radeč za podporo za šolo na Dobovci deželnemu odboru, da po storjenih poizvedbah dovoli primerno podporo iz deželnega zaklada.
(Obvelja. •— Aitgenommen.)
7.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji krajnega šolskega sveta na Gročah za podporo za ondotni šolski vrt.
7.	SMublidjer $erid)t bes g* i mi n u s f d) u ff c» iiBct* bas ©uBbeutiončgefuch bes DrtSfdjuIratljež bou ©oče für ben bortigen Sdjuigarten.
Poročevalec dr. Vošnjak :_
Krajni šolski svet na Gočah obrnil se jo do slavnega zbora za podporo za tamošnji ljudski šolski vrt. Krajni šolski svet na Gočah kupil je na očitni dražbi pripraven prostor za šolski vrt za 475 gld. K temu pridejo še troški za prepis zemljišča in napravo šolskega vrta. Darovanega in od županstev nabranega denarja je dosedaj 276 gld. 81 kr., torej še nad 200 gld. troškov nepokritih. Sola na Gočah dosedaj še ni dobila podpore iz deželnega zaklada, torej je opravičeno, da se jej dovoli podpora za šolski vrt, ki je posebno važen v vipavski dolini, kjer se ljudje zelo pečajo s sadjerejo. Ker pa prošnji niso priložena potrebna pojasnila, je finančni odsek sklenil predlagati, naj se tudi ta prošnja izroči deželnemu odboru, da dovoli primerno podporo, in sicer iz deželno - kulturnega zaklada, ker se dosedaj zmiraj podpore za šolske vrte dovoljujejo iz deželno-kulturnega in ne iz deželnega zaklada.
Finančni odsek torej nasvetuje: Prošnja izroča se deželnemu odboru, da dovoli primerno podporo iz deželno-kulturnega zaklada.
(Obvelja. — Angenommen.)
8.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji krajnega šolskega sveta v Starem Trgu pri Poljanah za podporo za razširjenje ondotne ljudske šole.
8.	9Jiwt&lhijer Scricfjt be£ gtnanjaušfdjitfies iiBcr @ufct)ention$gefiidj be3 Di^fdjiiiratlješ bon Sliientnarfi bet ipbllaitb bdjufč ©rtocitenmg ber boriigett ^oifsfdjttie.
Poročevalec dr. Vošnjak:
Krajni šolski svet v Starem Trgu pri Poljanah prosi podpore za razširjenje tamošnje šole. Tam je bila poprej enorazredna šola, ki se je razširila v dvo-razredno, in se je zidanje po dražbi oddalo za 5620 gld. Koncem 1. 1887. je v ta namen denarja pripravljenega 3500 gld., torej je primanjkljeja 2120 gld. Vse všolane občine plačujejo skupaj 2571 gld. direktnega davka in bi si v pokritje primanjkljeja morale nakladati 84% pri-klade na davek.
Za to šolo pa je deželni zbor že dovolil 600 gld. — lanskega leta 200 gld., predlanskem pa 400 gld. — torej več kakor 10% vseh stavbnih troskov. Prošnja je tudi tako pozno došla deželnemu zboru, da je tisti znesek, iz katerega dajemo podpore za šolske zgradbe, bil oddan. Iz teh dvojnih ozirov finančni odsek za letos ne more nasvetovati nove podpore. Ako bode mogoče, se bode v prihodnjem letu iz doneskov za šolske zgradbe, tudi tej šoli dovolila podpora. Za letos nasvetuje finančni odsek:
Deželni zbor odkloni za letos prošnjo krajnega šolskega sveta v Starem Trgu pri Poljanah za podporo ondotne ljudske šole.
(Obvelja. — Slngenommett.)
9.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva v Senožečah za podporo za napravo napajališča, oziroma vodoshrana.
9.	Sttiinbiicljer Bericfjt bM ^ i it n n it«f dj n [f e 5 iiber bic	bež ©enteinbeamtež Senožeče unt
Subbention^ jur ©mdjtung einer Sidjfranfe, be= 3teljungžttiet)e cine» SBaffemferboirž.
Poročevalec Detela:
Slavni zbor! V imenu finančnega odseka mi je poročati o prošnji tržnega županstva v Senožečah za podelitev zdatne podpore za napravo vodoshrana v Senožečah.
Županstvo utemeljuje to prošnjo tako (bere —
IieSt):
«Vsakemu človeku na Notranjskem je znano, da na Krasu ni studencev, ni voda, le pri kakem bogatejšem posestniku se nahajajo kapnice (štirne), katere prejemajo deževnico z streh; kako žalostno pa je,
ako dolgo časa ne dežuje in mrgoli vsa voda od črvov in mrčesov, po zimi si morajo s tem pomagati, da si sneg za napajati in kuho topé. Prigodilo se je že obilokrat, da so iz okolice sežanske po 3 do 4 ure daleč v Senožeče z sodi po vode prosit došli, kar se jim je iz srca rado dovolilo.
Senožeški trg je imel v zgornjem delu jedno obzidano, z ilovčinim tlakom napravljeno napajališče (kal), v kojem se je pa v teku časa naravni brezen vzgreznil tako, da večletno popravljanje in veliki troski so bili brez vspeha, ker na debelo napravljeni kameniti in ilovčini zasip je čez nekaj časa zopet voda v brezen podrla.
Županstvo je vsestransko se potrudilo, kako bi se ta kal na tako lepem obzidanem prostoru, kateri je brez vsega korista toliko let stal, popraviti dal in v tej zadevi več strokovnjakov svéta popraševalo, a vsi so nasvetovali, naj se napravi ravno na istem prostoru vodoshran (Wasserreservoir) za čisto vodo, ognivši se brezna, za napajališče naj se od spredaj napravita dva korita, in vse delo naj bode le iz rezanega kamenja in cementa napravljeno. Za to porabo naj se voda iz studenca, katera sedaj iz fontane (v do-lenjem delu trga) po noči neporabljena odteka, po železnih cevih v ta vodoshran napelje.
Ta nasvet je občinsko predstojništvo v več občinskih sejah v pretres vzelo s poudarkom, kako potrebno je delo že zaradi nevarnosti požarov, ker se je v slučaji nastalega ognja že večkrat moralo vodo od daleč voziti, ker fontana ni zadostovala, torej je občinski zbor nasvét sprejel in stavbno delo, kakor priloženi načrt kaže, dovolil, in ta sklep je c. kr. okrajno glavarstvo potrdilo. V mesecu juliju letošnjega leta se je ta stavba pričela, in je županstvo že nad 500 gld. zidarjem, kamnosekom itd. izdalo.
Po mojsterskem načrtu bo to stavbno
delo......................................... 1049	gld.
stalo, za vodovod iz železnih cevi znašali bi troški vsled poročila železne tovarne v Dvoru pri Žužemperku z voznino vred meter po 1 gld., torej po primeri prostora za
vodotok 265 metrov, skupno.................... 265	>
za pokladanje teh cevi in pokritje ...	60	»
izvanrednih troškov............................ 50	»
skupaj . .	1424	gld.
brez ročnih in voznih troškov, katere občani po hišah na dnevni tlaki brezplačno storé.
Ta naprava kala ne bo koristila samo trgu se-nožeškemu, ampak vsi deželi, posebno prodajalcem živine, ker je senožeški trg središče in na meji Krasa, in prodajalci živine v Trst, v semnje Sežano, Divačo, Lokev itd. vsi tu svojo živino napajajo, ker vedó, da na Krasu vode ne dobe.
Gledé na gori navedene izdatne troške, kateri so samo za tržno blagajnico senožeško neizmerni, in bi moralo to koristno delo za par let zaostati, ako se veleslavni deželni zbor tudi na Notranjsko ne ozira, katera brez potrebe gotovo veliko menj kakor Gorenjska in Dolenjska deželne podpore prosi, se podpisano starejšinstvo -v nujni sili do veleslavno-istega obrne in
ponavlja z vso udanostjo in zaupanjem prej navedeno prošnjo, katero bo veleslavni deželni zbor kranjski v občno korist gotovo blagodušno uslišati izvolil.»
Finančni odsek je spoznal važnost in potrebo te naprave, in zlasti glede na kmetijstvo in živinorejo sklenil je nasvetovati podporo iz deželno - kulturnega zaklada. Ob enem se je pa tudi uvaževalo, da ima za take naprave tudi slavna c. kr. vlada zalog. Saj kolikor je deželnemu odboru znano, so se pretečena leta iz tiste podpore, katero ministerstvo za poljedelstvo deželni vladi na razpolaganje daje, zdatne svote za napravo vodnjakov izdale. Zatorej bode deželni odbor tudi senožesko županstvo opozoril, naj se obrne tudi do slavne deželne vlade za podporo iz dotičnega zaklada.
Glede podpore pa nasvetuje finančni odsek:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Deželni odbor se pooblastuje, dovoliti iz deželno-kulturnega zaklada podporo 200 gld., ako se prepriča, da je delo gotovo.
Poslanec Kavčič:
Ker je za napravo tega vodnjaka potrebna svota res prevelika za dotično občino in ker so finančne razmere take, da dežela sama ne more več podpore dati kakor 200 gld., bi tudi jaz toplo priporočal slavni vladi, naj bi tudi ona pomagala občini. Kajti vsled tega, da napravi občina ta vodnjak, ne skrbi samo zase, ampak tudi za druge, posebno za svoje sosede. Kakor je gotovo mnogim gospodom te slavne zbornice znano, so Senožeče zadnje selo na Krasu, ki ima tekočo vodo. Sicer so si predniki pripravili že dobro pitno vodo; ali trg leži na glavni cesti, ki vodi iz vse Notranjske ali vsaj iz večjega dela Notranjske v Trst. Vozniki, ki dohajajo iz Trsta, pridejo vedno skozi Senožeče, kjer napajajo. Ker pa drugod na Krasu vode primanjkuje, hodijo v Senožeče po vodo. Tako se mnogokrat prigodi, da Kraševci po noči vso vodo, katera doteka, nasproti odvažajo, za njimi pridejo vozniki, in živina teh popije ostalo vodo. tako, da v resnici mnogokrat. Senožeščani nimajo dovelj vode zase.
S tem, da so se odločili napraviti ta vodnjak, so tako rekoč hoteli pokazati dobrosrčnost za druge, za okoličane, bodisi za Pivčane, bodisi za Kraševce. Svota, ki bode potrebna, pa je res jako velika in poleg tega treba pomisliti, da bodo imeli veliko tlake opravljati, katera se pri proračunu ni v poštev vzela. Ako bi se vračunila tudi tlaka, bi znesek troškov gotovo še enkrat tako velik bil.
Zarad tega se usojam toplo priporočati slavni vladi, naj kolikor mogoče podpira ubožno občino senožesko.
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, naj blagovole se vzdigniti.
(Obvelja. — ittngenommen.)
10.	Priloga 65. Poročilo upravnega odseka o načrtu zakona zastran prenaredbe § 6. deželnega zakona dne 25. marca 1874, dež. zak. št. 12, o napravi novih zemljiških knjig na Kranjskem in o notranji uredbi teh knjig (k prilogi 44.).
10.	Beilage 65. $erid)t bed $erlMiiitngd<nidici)uifed über bett (S)cie$entuntrf betreffenb bte 5Ieitberiutg bed § 6 bed Sanbedgefc^ed hont 25.1874, S. $i. 9ir. 12, über bte nette Anlegung ber ®rintbbüd)er in tram unb über bereit innere ©inridjtnng (jur Beilage 44).
Poročevalec Višnikar:
Slavni zbor! Poročati mi je v imenu upravnega odseka o predlogu gospoda poslanca Janko Kersnika in družnikov o načrtu zakona, s katerim se prenareja § 6. deželnega zakona o napravi novih zemljiških knjig na Kranjskem.
Znano je slavnemu zboru, da so zemljiške knjige na Kranjskem že dodelane in da je notranja naprava teh knjig povsem nemška. Ker so bili obrazci, ki so se sodiščem dajali, nemški, delalo se je vse nemško. Prenaredbe teh obrazcev ne predlagamo, tudi tega ne moremo predlagati, ker bi stalo ogromno troškov in truda, in zatorej se naš zahtev glasi le na to, da dobi knjiga pravi naslov, pravo ime in da dopolnujemo to, kar se je po naših mislih neopravičeno opustilo. Naše zahtevanje je tako skromno in tako opravičeno, da v odseku ni bilo nikakega stvarnega ugovora proti temu in da ga tudi danes v visoki zbornici ne pričakujem.
Ker imajo že druge dežele, katere imajo enake deželne zakone, kakor mi, dvojezične zemljiške knjige, mislim, da ni ‘potrebno v to, kar nameravamo, posebnega zakona. Imam pred seboj obrazec zemlje-knižne vloge za Primorsko, ki je v nemškem in slovenskem jeziku narejena. Tako imajo na Primorskem navadno dvojezične obrazce: nemške in italjanske, nemške in hrvatske ter nemške in slovenske. Mi imamo zgolj nemške.
Ker se je zemljiška knjiga delala na podlagi slovenskih katastrov, misliti bi morali, da se je slovensko ime občine iz katastra prevzelo v zemljiško knjigo, a to se ni zgodilo, ampak mi smo prevajali slovenska imena na nemško in jih potem vpisavali v knjigo.
Iz teh razlogov in iz razlogov, kateri so podani v poročilu upravnega odseka, priloga 65., katero imajo častiti gospodje v rokah, predlaga upravni odsek:
«Slavni deželni zbor naj sklene:
Visoka c. kr. vlada naprosi se, da blagovoli potrebno ukreniti, da se pri zemljiških knjigah vojvodine Kranjske v napisu imovinskega lista navede ime do-tične katasterske občine v obeh deželnih jezikih, kjer je tako ime v navadi.»
Prosim, da se ta resolucija sprejme.
Abgeordneter gtardn Apfnltrern:
5cp bitte umg SBort! ©g ift bie ©eftattung ber ©runb* Bücher eine fo eminent mistige $rage, mie bieg auep oon Seite beg §errn 93eric^terftatter§ betont mürbe, bafg eg n^t inbigeret erfdtjeint, menn idj für einige Stugenbtide bie Oebulb beg popen £aufeg in Stnfprudj gu nepmen mir ertaube. 8dj bin mit bem Anträge, meinen ber ißermat* titnggaugfcpufg ftettt, unb meinen icp natürtidj in feiner Originalfprac^e niept gu mieberpoten in ber ßage bin, oon meinem icp jebodj eine, mie icp gtaube, correcte Heber* fefmng oor mir liegen pabe, fo mie er ift, nidjt gang ein* oerftanben, mopt aber fönnte icp miep bamit naep einigen Steuerungen einüerftanben erfiären. ®g finb im Stntrage fetbft fomie in ber SSegrünbung begfeiben gemiffe Srrtpümer unterlaufen, metcpe icp niept unermäpnt taffen fann. @g mürbe gefagt, bafg bie ©ritnbbüdjer baburep ipre jepige ©eftattung befommen paben, bafg oon ben betreffenben S3egiriggeric^ten, metcpe fie angelegt paben, aug bem ©atafter bte tarnen entnommen, ing Seutfcpe überfept nnb in bie ©runbbücper aufgenommen morben feien. 9?un, eg fann fein, bafg ein ober ber anbere SBegirfgridjter fo oorgegangeit ift, aber bann pat er gefepmibrig gepanbeit, inbem bie ©efepe, metdie über bie Stntegung oon ©runbbücpern beftepen, oor* gefeprieben ijaben, eg feien bie oorpanbenen ©intagen ber atten ©runbbücper in bag neue ©runbbudj gu übertragen. @g maren atfo bie tarnen, metcpe in ben alten ©ruub* büdiern fdjou beftanben Ratten, in bie neuen gu übertragen. ®g ift fomit eine Ueberfepitng unb namentlich auf ©ruub beg ©atafterg ein Vorgang, melier nie ftattgefunben pat. So mett menigfteng icf) ©runbbücper gefefjen pabe, habe icp bag aud) nic^t gefnnben, fonbern idj habe gefunben, bafg bie Segnungen, mie fie in ben atten ©runbbücpern maren, in bag neue übertragen morben finb. Sag pat fepr gute ©rünbe für fiep gehabt, meit eben eine SKenge ttrfun* ben auf ©runb biefer urfprüngtiepen iöegeidjnungen, mie fte früher bei ben Sominien unb fpäter oon ben iöegirfg* gerieten geführt morben finb, einoerteibt mürben. SBenn biefe Urfunben, Seroitutgüerträge u. f. m. bann unoerftänbtiep gemalt morben finb burdj bie Ueberfepung ftoüenifcper tarnen in bag Seutfcpe, fo ift bag ein Vorgang, metdjer entfliehen bag Sntereffe beg gjppotpefarcrebiteg im ßattbe fcpäbiget unb ben ©runbfäpen ber beftepenben ©efepe miber* ftreitet. SSir mürben aber, menn ber Sefdjtufg beg popen $aufeg fo augfättt, bafg ber Eintrag beg ißermattunggaug* fdjuffeg angenommen mirb, nur in eine neue ©onfitfion geraten, unb gtoar aug bem ©runbe, meit pier gefagt ift, bafg _ bie gritnbbücperiidjen 23egetcpnungen ber ©ataftrat* gemeinben in beibeit ßanbegfpracpen gu erfolgen pabe, mo ein folt^er 9iame übtic^ ift. Sag märe mieber ein Vorgang, ber gn ©onfufionen führen mürbe. @g finb in ben neuen ©runbbüdjern bie Sfiamen bereitg gegeben. äßenn atfo ber 9?ame in ber anberen ßanbegfpracpe anberg tautet, bann tft eg atterbingg gut, id) bin bamit einüerftanben, menn ber anbere 9?ame in ber anberen ßanbegfpracpe beigefügt mirb. pirb aber etma eine neue Stntage ber ©runbbücper begmedt, bamit bie jBegeicpnung in oerfepiebenen Sprayen erfolge, bagegen mürbe idj proteftiren, meit baraug mieber Sßiber* fprüdje mit beftepenben Urfunben fiep ergeben müfgten unb rncptg atg ©onfufionen entftefjen mürben. Sie ißegrüttbung beg antrageg fomopt, atg aitcp ber Slntrag fetbft ignoriren
aber auep bie beftepenben ©efepe. ©g beftepen für bie 2tn= tegung ber ©runbbücper in Srain §mei SSerorbnungen, metcpe aug ber Seit unmittelbar naep bem ffapre 1848 ftammen, namitep bie tunbmadjung ber f. f. Stattpatterei für Ärain oom 3. äJMrg 1850, 9fr. 92 ß. ©. $t., mo eg peipt: «Sag Äronfanb ®rain umfafgt an iöegirfgpauptmannfcpaften, Strafbegirfggericpten, Segirfggeridjten, Steuerämtern, ©ata* ftratgemeinben unb örtfepaften:» u. f. m.
Sn biefer Sunbmacpung ift bie ©intpeitung oon ®rain oottfommen burcpgefüprt nad) ben üerfepiebenen ©eri^tg* fprengetn, nnb gmar naep ben ©ericptgpöfen, naep ben baju* gepörigen Segirfggeridpten nnb naep ben ©emeinben fammt ben bagngepörigen Ortfd;aften, id) meine Untergemeinben ober ©ataftratgemeinben. Sa paben Sie auf ber einen Seite bie ftooenifepen, auf ber anberen bie beutfepen tarnen. Stefe ©mtpeitung beftept bereitg feit bem Sapre 1850, feit ber Srganifirung ber ©eritpte. 28ir paben aber im San* beggefepbtatte für train eine meitere iiunbmacpung, eilten ©rtafg beg Stattpatterg für ®rain üom 25. September 1857, 9ir. 8 2. ©. St., momit bag atppabetif^e Ortgoer* geiepnig für S'rain oeröffenttiept mirb, itnb in biefem Ortg* Oergeicpnig paben Sie ebenfattg bie SSegeicpnungen für bie ©emeinben, Drtfdjaften unb Sdptöffer in beiben ßanbeg* fpraepen burcpgefüprt, oottfommen correct gefeptiep funb* gemaept unb anfreeptbeftepenb. §tn biefe gtoei Siormen mnfg fiep bag ©eriept patten, meit fie für gang ®rain gelten. SBenn nun in ben ©runbbücpern, in Sigparmonie mit biefeu beftepenben ©efepen, Stenberungen üorgenommen merben, fo ift bieg ein gefepmibriger Vorgang, unb mir üerteiten ge* miffermapen bie ©eriipte gu einem fotipen Vorgänge, menn mir jagen, eg fott ber ttfame ber betreffenben ©ataftrat* gemeinbe in beiben Spracpen eingefüprt merben, menn ein foteper übtiep ift. Sft er übtiep, fo ift er in ber Hunb* maipung entpatten, menn niept, gepört er ni^t ing ©runb* buep, unb eine neue Stntage ber ©runbbüiper merben Sie ber Staatgoermattnng gemifg niept gumutpen, nadjbem bie jepigen ©runbbücper erft fürgtidp angelegt finb. S(p mürbe mir atfo erlauben, Stenberungen bapin gu beantragen, bafg eg peifje:
«Sie pope Regierung mirb erfuept, bag ©rforbertiipe gu üerantaffen, bafg in ben ©runbbücpern beg §ergogtpumg train in ber Stuffd^rift beg S3efipftanbgbtatteg ber S?ame ber betreffenben ©ataftratgemeinbe auep in ber gmeiten ßanbegfpracpe angefüprt merbe.» ißnnctum.
Sttfo niipt «in beiben ßanbegfpraipen», meit ber Siame in ber einen Spracpe bereitg barin ift, atfo nur bie gmeite Segeicpnung bogu gu fommen pat, mo eine fotepe ejiftirt. Siefeg «fo meit eg übtiep ift» ift ein fcpäbticper ißteonag* mng, meit barüber bie beftepenben ©efepe bereitg Ütuffcpiujg geben.
Poslanec Kersnik:
Akopram ni prišel moj predlog v obliki, kakor sem ga stavil, v ta visoki zbor, ampak v podobi resolucije, vender me veseli, da je ta dala povod kratkej debati, v katerej morem vender še nekoliko natančneje izraziti svoje stališče.
Pred vsem se mi je obračati proti izpeljavam če-stitega gospoda predgovornika. Žal mi je, da moram njemu nasproti očitati, da on mojega utemeljevanja o svojem času ni popolnoma umel. To je sicer umevno,
namreč to neumenje od njegove strani, ker tudi današnjega poročila, ker je slovenski pisano, po lastnej izjavi ni popolnoma umel. Pa še nekaj drugega ni popolnoma umel: zemljeknjižne postave same. On trdi, da sem pripovedoval, da je bila pri napravi novih zemljiških knjig navada, da so nekateri sodniki kar slovenska imena prestavljali na nemščino in ta potem porabljali kot imena dotične zemljiške knjige. Tega nisem trdil in to se tudi ni godilo; ampak tista nemška imena so že stari nemški podedovani greh, ki se podeduje pri nas od roda do roda. Ali poleg njih hočemo imeti sedaj vender še svoja stara slovenska imena.
Kar se pa tiče trditve, da imamo že zaznamovana v zemljiških knjigah sama stara imena, in da so že zarad tega opravičena stara imena, da pridejo v novo knjigo, je to neresnično, ker samo po našem kranjskem zakonu vpisujejo se stara imena v novo knjigo, ta so pa le imena grajščin, ne pa imena katastra.
Veseli me, da se gospod baron sklicuje na ono naredbo z leta 1850.. katera navaja prvič krajevna imena kranjska. On pravi, da imamo tam navedena že vsa imena, ki so «iiBitcE)». Jaz pa trdim nasprotno, tam je mnogo imen, katera so, bodisi samo v nemškem, bodisi samo v slovenskem jeziku navadna. Tako stoji na pr. ime «Podgora» v slovenski in nemški rubriki, zarad tega pa še ni nemško, nasproti stoji kočevsko selo «93erbrang» tudi v slovenski rubriki, zarad tega še ni slovensko. Na to se ozira moj predlog, kakor tudi resolucija odsekova, jeli ime navadno v obeh jezikih ali ne.
Gospod baron je rekel: «Saž ©ericpt mufž ficp ba= ran fjalteit»; — dobro, ko bi se le vsi tega držali in bi po tej naredbi poleg slovenskih nemška in poleg nemških slovenska imena rabili, toda sodišča ne postopajo tako ravnopravno.
Izreči se moram torej proti predlogu gospoda barona Apfaltrerna, in, dasiravno obžalujem, da se zakon moj ni sprejel, veseli me, da je našel predlog tako prijazen odmev v odseku, in ako večina tega slavnega zbora misli, da se bode tem potom doseglo prej nego potom zakona, kar nameravamo, potem se tudi jaz zlagam z resolucijo. Ako pa ta ne bi imela vspeha, pridržujem si ponavljati svoj predlog ob svojem času.
Formalno bi proti predlogu upravnega odseka opomnil, da ne pristaja dostojanstvu deželnega zbora in se tudi ne vjema z navadno prakso, da bi mi vlado naprosili, naj blagovoli potrebno ukreniti. Mi bomo slavno vlado pozvali, naj potrebno ukrene, in v tem zmislu stavim predlog, naj se prve besede resolucije glase:
«Visoka c. kr. vlada se poživlja, da potrebno ukrene . ...»
Abjjeortmeter |3aron ¡^pfaltrern:
3cp bitte umž 2Bort fiir eirttge 9lugenbticfe! TJČit tRudfidpt auf bie bieSfallS beftepenben ©efepe modjte icp in nteinem Stntrage nocp auf bie Sunbmacpung ber !. f. ©tatt*
patterei für Sirarn oom 3. SRarj 1850, Tir. 92 bež S. ©.931., unb auf ben ©rtafž bež ©tattpaiterž iu train bom 25. ©ep= tember 1857, Tir. 8 S. ©. 931., pinmeifen.
Poslanec Kersnik:
Tudi temu predlogu nasproti bi omenil, da je tisti imenik že v jezikovnem oziru tako zastarel, da ne gre, da bi se za podlago vzel novemu zakonu ali novi zemljiški knjigi. Treba bode o svojem času -— in tudi v tem oziru si pridržujem pravico, staviti primeren predlog — prinesti zakon v slavni zbor, s katerim se bode oni imenik revidiral. Na stari imenik se, kakor sem omenil, že glede zastarelosti njegove ne gre ozirati.
Abgeordneter jpefdjtnann:
Sep bitte umž SBort! Sd) möcpte mir nur ertauben, einige fünfte in ben Služfttprungen bež bereiten Eperrn 9$orrebnerž ricptigjufteften. @r £jat bem §errn Eintrag» ftelter ber SDiinorität bež popen §aufež borgemorfen, bafž biefer eine unrichtige Interpretation ber 93egrünbung bež Stntragež fiü) ertaubt habe, nämtiep, atž ob ber Eperr Slb= georbnete für bie Sanbgenteinben bon Ggg in feiner 93e= grünbnng gefagt hätte, bafž bie betreffenben 93ejirfžricpter, meinen bie Stntage ber neuen ©runbbücper obtag, bie Tiamen auž ben borgetegenen Gataftratmappen überfept unb in bie ©rmtbbücher aufgenommen hätten. ®až pat nim Egerr 93aron Stpfattrern nicht gefagt, fonbern er pat fiep nur auf ben 93erid£)t bež 93ermattungžaužfcpuffež bezogen, mo ež auf ber jmeiten ©eite im brüten Sttinea aužbrPdticp peijjjt: «Sodniki, katerim se je izročila naprava novih knjig, prevajali so katasterska data ter jih potem dajali vpisovati v nove knjige». ®ie Tticpter alfo, metepeu bie Stntage ber neuen ©rmtbbücper obtag, patten bie be= treffenben Gataftratnamen überfept unb biefe überfepten Tiamen in bie neuen ©rmtbbücher einfepreiben taffen. Gž munbert miep, bafž biefer 93ericpt gerabe bie Unterfcprift einež 93ejirfžricpterž trägt. Sn biefer fpinfiept mufžten boep für bie betreffenben 93ejirfžricpter bie beiben 93erorbnungen, metepe im Sanbežgefepbtaite entpatten finb, mafjgebenb fein. 3m Stttgemeinen fällt ež mir auf, bafž in einer Vorlage, metepe unter SJtttmirfung aužgejeicpneter fftecptžgeteprter unb Sticpter aužgearbeitet mürbe, gar niept auf bie be= treffenben Sanbežoerorbnungen 93ejug genommen mirb, fon= bern nur auf ben Gatafter.
9tuž piftorifepem Sntereffe mufž icp bemerfen, bafž ež mir mirftiep auffällt, bafž in ben Gataftratmappen fein beutfeper Tiante mepr oorfommt. (Klici na levi: — Ülufe tinfž: «Če jih ni!») ©o j. 93. fommt ber Tiante «9tuerž= perg» bort niept mepr hor, unb bocp ift Srain bie SSiege einež berüpmten ©efcptecptež biefež Tiamenž. Gbeufo ift ber Tiame «©attenegg» oerfcpmunben, in ben Gataftratmappen peipt er nur «Medija». Gbenfo fönnte icp fetbft alte Stofter auffüpren, j. 93. für «ÜDiicpetftetten» fiept in ben betreffem ben TJtappen «Velesovo», für «©ittidp» nur «Zatičina»
n.	f. m. Sagegen mufž iip mieber bemerten, bafž fogar bie SDiititärbepörben einen gropen SSert barauf legen, bafž bie beutfdjen Tiarnen ber Drtfcpaften unb ©dptöffer in Srain erpatten bteiben.
©tne§ anberen Rmftanbeg íjat fdjon ber berefjrte §err SSorrebner ©rtučdjnung getijan, nämlidj, bafg e§ alte Ur= iitnben gibt, welche auf alte beutfdje Ortsnamen fid) be= ¿iefjen. SBentt Sie aber glauben, bafg man bamit einfadj tabula rasa madjen (oll, fo glaube idj, bafg ©ie ferner* lief) bem Sanbe einen großen ©ienft ermeifen merben. (Veselost na levi. — Weiterleit linfž.) Sn ben ©eneralftab§= larten finben ©ie überall bie beut)ájen unb fíobenifájen SBejetdjnungen, hingegen in ben ©ataftralmappen bie beut* fájen nirgenbš. (Nasprotovanje na levi. — Döiberfprud) íinls.) Díein, fie finb barin nidjt enthalten, fie lommen barin nirgenbs mefjr bor. Klagen biefer 2írt finb mir fdjon ttneberfjoít borgefommen. Díad) bem Síntrage beg Slug* fdjuffeg mürben mir ioirfíídj bafjin lommen — «kjer je táko ime v navadi» — bafg nur ein Díame barin fteíjen modjte. (Klici na levi: — Dtufe linfö: «Kjer nemškega ni!» Poslanec Poklukar: — Slbgeorbneter ißoiluiar: «Sava»!)
SlUein id) glaube, ba§ ift bag ©igentíjümíidje ber ©orlage, ež fofa im ©Irunbtmdje leine ©leidjmiifjigleit burdj* gefüíjrt merben, menn ©ie beim Einträge öerbleiben.
©djauen ©ie fid) einmal bie íEafeín unferer Ort* fdjaften an. SDort finben ©ie audj hoppelte Díanten. (Klici na levi: — Dhtfe íinfg: «Sava!») (Sanj richtig, bei Sava, ©ie finben bie «Ortfdjaft Sava» unb bie «vas Sava», alfo jmei Díanten. Sdj fefje alfo nití^t ein, marum nidjt and) im ©Srunbímdje in gleicher SBeife borgegangen mer® ben foll.
Diut in einer Diidjtung tragt ber Eintrag beg ber« eljrten Werrn Slbgeorbneten 33aron Dlpfaltrern einem 33e= benlen beg Werrn Slbgeorbneten Äersnif IRedjnung. tiefer fjat fid) barüber aufgepalten, bafg ber Diugfdjufgantrag ju benot abgefafgt fei, inbem eg barin ijeifjt: «bafg bie Die* gierung gebeten merbe», — «da se vlada naprosi», mo» hingegen ber Slntrag beg Werra SBaron Dlpfaltrern minber bie gorat einer Sitte, alg bie eineg ©rfttdjeng eirttjält, mag ja bodj bie allgemein übliche gönn ift, in melier bie Sanbtage iljre Sßüttfdje ber goljen ^Regierung gegenüber gum Slugbrnde bringen.
3d) fjätte alfo toirflid) geglaubt, bafg ber §err Slb= georbnete Síergnif audj in biefer Sejieljung ben Slntrag beg Wetia Saron Dlpfaltrern für jmedmafjiger galten follte, alg ben beg Sermaltunggaugfcfjuffeg.
jAbgeorbneter patrón jApfaltrern:
3dj bitte umg SSJort! $d) Ijabe meinen Antrag — üielleidjt oereinfadjt bieg bem §errn Sanbegfjauptntanne bie oorpnefjtnenbe Slbftimmung — folgenbermafjen for* mulirt:
«Ser tjolje ßanbtag molle befdjliefjen:
Sie íjoíje Delegierung mirb erfudjt, bag @rforberlic^e ju beranlaffen, bafg in ben ©runbbüdjern beg Werjogtljunteg train in ber Dluffdjrift beg Sefi|ftanbgblatteg in Heber* einftimmung mit ber ßunbntadjung ber 1.1. ©tattijalterei für train bom 3. äRärj 1850, Dir. 92 £. @5. 351., unb bem ©rlaffe beg ©tatttjalterg in ®raitt bom 25. September 1857, Dir. 8 £.	331., ber Díame ber betreffenben ©ata»
ftralgemeinbe audj in ber gtoeiten Sanbegfpradje angeführt merbe.»
Poročevalec Višnikar:
Slavni zbor! Odgovarjati mi je posebno na nekatere opazke zarad pisave imen in kako se je pri napravi zemljiških knjig ravnalo. Razvidim iz ugovorov, da gospodje res ne poznajo popolnoma take zemlje-knjižne vloge. Istina je, da so bila sodišča postavno zavezana, iz starih zemljiških knjig nespremenjeno prevzeti vse v nove, ali kar nahajamo v imovinskem listu, tega ni v starih zemljiških knjigah. Tam smo imeli urbarne številke, imena grajščin, dominij i. t. d. Novi zemljiški knjigi pa je podlaga katasterska občina in te niso bile vpisane v starih knjigah, torej jih tudi ni bilo mogoče prenašati v nove knjige. Kataster je slovensk, le malokje nahajamo v njem nemška imena. Ako so torej v novih zemljiških knjigah nemška imena, morali so jih sodniki prestavljati, ker jih v starih knjigah ni bilo. Novih imen sicer nismo delali, ampak vzeli smo znana stara nemška imena. Imam nekoliko skušenj v tem, kajti naredil sem zemljiških knjig za več ko 20 občin, lehko torej zagotavljam, častita gospoda, da so se nemška imena povsod vpisovala, kjer so bila sploh znana.
Kar ?e tiče repertorija, katera je gospod baron Apfaltrern omenil, pregledal sem onega iz leta 1857 in videl, da so tam slovenska imena še precej pravilno pisana, le pri nekaterih bi bilo kaj ugovarjati, nasproti so pa nemška imena res barbarično pisana. Tako nahajamo tam «Wukowetz», «Wrest», «Wretzen» i. t. d. mesto: «Bukovec», «Brest», «Brezovec» i. t. d., sploh «W» mesto «B», pa še razne druge napake. Ce so nam najmerodajnejša ta imena, kako naj pišemo: Brusnitz ali Wrusnitz? Ti reperforiji so tako malo postava za to, kako treba pisati krajevna imena, kakor Nemcem katerakoli postava določuje njih ortografijo.
Nikakor ni istina, da je tudi dandanes le tisto ime v navadi, katero se je pred 30 do 40 leti pisalo. Znano je, da imajo mnogi kraji po dvoje imen. Vzemimo n. pr. kraj «Svibnje», katerega tam nihče ne nazivlja «Sv. Križ», tudi Nemci ne nazivljajo tega kraja «St. Grucis», ampak «Scharfenberg». Ako je prej deželna vlada izdala tak repertory, je danes v to ravno tako opravičena, kakor takrat. Častiti gospodje z desnice in oni, katere zastopajo v tej slavni zbornici, mislim, da pri tem predlogu nimajo ničesar zgubiti, ker imajo nemška imena povsod vpisana in se o njih lahko reče: Beati possidentes.
Zoper to, če bi se v resoluciji reklo, naj se vpi-šeti povsod obe imeni «po obstoječih zakonih in na-redbah», ne bi imel ničesar ugovarjati proti predlogu gospoda barona Apfaltrerna, da se citirajo dotični razglasi deželne vlade, pa moram ugovarjati, ter predlagam, naj se sprejme predlog upravnega odseka se spremembo, katero je nasvetoval gospod poslanec Kersnik, da se namreč beseda «naprosi» nadomesti s «poživlja».
Resolucija se torej glasi:
«Visoka c. kr. vlada se poživlja, da potrebno ukrene, da se pri zemljiških knjigah vojvodine Kranjske v napisu imovinskega lista navede ime dotične katasterske občine v obeh deželnih jezikih, kjer je tako ime v navadi.»
/
X. seja dne 3. januarja 1888. -Deželni glavar:
Glasovali bomo naj pred o predlogu gosp. barona Apfallrerna.
3d) bitte jene fierren, melcije mit bent Untrage be§ §errn Saron Slpfaltrern einberftanben finb, fid) ju ertjeben.
(Se odkloni. — 333irb abgeietjnt.)
Predlog ostal je v manjšini, torej bomo glasovali o predlogu upravnega odseka.
Prosim gospode, ki so za ta predlog, naj blago-vole se vzdigniti.
(Obvelja. — SIngenommen.)
11.	Ustno poročilo upravnega odseka glede dovoljenja priklad za okrajne ceste (k
prilogi 60.).
11.	SMnbltdjer SBeridjt bež 2Scrt»aitung^au^fii)uffc^ Bcircffcitb bic 63eitef)tnipttg tum Umfagett jur j8cjirf^*tra^enstDci!c (jur ŠBeilage 60).
Poročevalec dr. Samec:
Slavni zbor! Upravnemu odseku izročila se je v pretres in poročanje priloga 60., ki zadeva poročilo deželnega odbora glede dovoljenja priklad za okrajne ceste.
Upravni odsek je to poročilo pretresoval in nasvetuje niti k poročilu niti k nasvetom nobene spremembe. Nasveti deželnega odbora se delijo v štiri vrste. Prva vrsta nasvetov zadeva one cestne odbore, kateri so prošnje za cestne priklade vložili popolnoma utemeljene, druga vrsta zadeva cestne odbore, katerih prošnje so formalno pomanjkljive, tretja vrsta zadeva tiste odbore ali njihove prošnje, katere je bil deželni odbor prisiljen spremeniti v tem zmislu, da je više nego od cestnega odbora sklenjene priklade uradno ukrenil, četrta vrsta nasvetov zadeva one cestne odbore, kateri še do sedaj niso vložili prošenj za višje nego 10% cestne priklade. Deželni odbor prosi po-oblaščenja od slavne zbornice, da sme tem cestnim odborom v slučaji, ako prošnje od njih doidejo, dovoliti višje nego 10% priklade.
Priporočam torej predloge deželnega odbora, oziroma upravnega odseka, katere bom prečital.
Deželni glavar:
Prosim gospode, kateri hočejo k posameznim nasvetom govoriti, naj se oglase, ko bode gospod poročevalec dotično točko prečital.
Točke, pri katerih ne bo ugovora, smatral bom za sprejete.
Poročevalec dr. Samec
(bere — lieSt):
I. Okrajnemu cestnemu odboru Škofjeloškemu se dovoli, da sme v pokritje v proračunu izkazane potrebščine okrajnih cest 1.1888 v svojem cestnem okraji
pobirati 15% priklado na vse neposrednje davke z iz-vanredno doklado.
I.	Sem ISejirfgftrafjenauSfdjuffe bon SBifdEjoflacf tnirb bie (Genehmigung ertfjeitt, jur Secfitng be§ präliminar» mäfjig aužgemiefencn @rforberniffe§ für ©trafjenjmecfe eine 15% Umlage auf atte birecten Steuern fammt aufjeror» bentticfjem .gufdjlag im bortigen ©trafjenbejirfe für ba§ 3ai)r 1888 eintjeben ju bürfen.
II.	Okrajnemu cestnemu odboru Mokronoškemu se dovoli, da sme v pokritje v proračunu izkazane potrebščine okrajnih cest 1.1888 v svojem cestnem okraji pobirati 15% priklado na vse neposrednje davke z iz-vanredno doklado.
II.	®em Sejirfžftrafjenaitšfdmfje bon ÜJiaffenfujj wirb bie (Genehmigung ertfjeiit, jur SDedung be§ präliminar» mäfjig auSgemiefenen @rforberniffe§ für ©trafjenjmede eine 15% Umlage auf ade birecten Steuern fammt aufjer» orbentiidjem ßufdjiag im bortigen ©trafjenbejirfe für baš 3af)r 1888 einfjeben jn bürfen.
III.	Okrajnemu cestnemu odboru v Loži se dovoli, da sme 1. 1888 v isti namen kakor ad I pobirati 25% priklado na vse neposrednje davke z iz-vanredno doklado.
III.	®em SBejirfšftrafsenauSfdiuffe Saa§ mirb bie @e» neljmigung ertfjeilt, ju gleichem 3mecfe mie ad I eine 25% Umlage auf alte birecten Steuern fammt aufjer» orbenttichem gufchtag im bortigen Strafjenbejirfe für bas Sapr 1888 einfjeben ju bürfen.
IV.	Deželni odbor se pooblasti, da dovoli za leto 1888:
1.	) okrajnemu cestnemu odboru Krškemu pobiranje
15°/0 priklade in
2.	) okrajnemu cestnemu odboru Kočevskemu 20% pri-
klade na vse neposrednje davke z izvanredno doklado v isti namen kakor ad I, toda še le potem, ko bota načelnika teh dveh cestnih odborov prošnje za dovoljenje priklad dopolnila z dokazi o razglašenji dotičnih sejnih sklepov in predložila zapisnike onih sej, v katerih so se sklenile priklade.
3.	) Okrajnemu cestnemu odboru Žužemperškemu
15% priklade;
4.	) okrajnemu cestnemu odboru Radoljiškemu in
5.	) okrajnemu cestnemu odboru Radeškemu vsa-
kemu 20% priklade in
6. ) okrajnemu	cestnemu odboru Velikolaškemu
25% priklade na vse neposrednje davke z izvanredno doklado v isti namen kakor ad I in še le po tem, ko bodo načelništva teh cestnih odborov predložila k prošnjam za dovoljenje priklad zapisnike onih sej, v katerih so se sklenile priklade.
IV.	SDer 2anbe§au3fcf)uf§ mirb ermächtiget:
1.	) Sem ©ejirSftrafjenaužfcfjuffe tu (Gurffelb eine 15% Um»
tage unb
2.	) bem SBejirtSftrafjenaušfchuffe in (Gottfcfjee eine 20% Um»
tage auf aüe birecten Steuern fammt aufjerorbent» iicfjem fjufcfjiag S« Bern gleichen .Qmede mie ad I für ba§ Sah1' 1888 bann jtt genehmigen, menn bie 23orftet)ungen ber genannten ©trafjenau^fchüffe bie Um»
lagengejudje mit ben ttodj feftienben ©ertificaten über bte erfolgte ®unbmachung ber bejügltcften ©iftungg» befcEjiüffe unb mit ben ißrotofoüen jener ©tftungen, in meinen bie maftgebenben 23efchlüffe gefafgt worben ftnb, öerüoEfftänbigt ^aben werben.
3.	) ¿Dem Sejirfgftraftenaugfchuffe in ©eifenberq eine
15% Umlage;
4.	) bem iöejirfgftraftenaugfchuffe in Dtabrnannsborf unb
5.	) bem Sejtrfgftraftenaugfchuffe 9tatfchacft je eine 20% Um=
tage unb
6.	) bem öejirfgftraftenaugfchuffe in ©roftlafchtft eine
25% Umtage auf alte birecten Steuern fammt aufter» orbentiiefjem Unfcftlag ju bem gleichen £wecfe wie
ff*	bamt P genehmigen, wenn
bte vwrfieftungen ber genannten ©traftenaugfdniffe Umiagengefucfte burd) Vorlage ber ißrotoMe jener ©jungen, tn weichen bie bie £öfte ber Umlagen betreffenben S3efc^tüffe gefaxt worben finb, oerooIU ftänbtgt gaben werben.
V. Od okrajnega cestnega odbora Črnomeljskega v isti namen kakor ad I sklenena 12% priklada na vse neposrednje davke z izvanredno doklado se v to svrho, da se pripravi zaloga za zgradbo ceste od Brezovice do Predgrada, uradno na 15% povikša ter se deželnemu odboru naroči, da zarad predpisa in pobiranja te priklade potrebno ukrene.
, .,v- ö°m ®ejtrgfiraftenaugfcftuffe SfdjernemM m gietdjem ¿Wecfe wie ad I bejeftioffene 12% Umlage auf alle btreeten Steuern fammt aufterorbentlufiem Unftfilaa Wtrb befiufij aEmäftltcfter Slufbrtngung beg ÜBaufonbeg für ben ©trafeenbau $0refomtft=*otnfchiofg oon 3imt§wegen auf 15 /0 er|öht unb ber Sanbegaugfcftufg öeauftraqt, weqen SSorfchretbnng unb ©inhebung berfelben bag ©rforberltche ju oerantaffen.
VI.	Od okrajnega cestnega odbora Logaškega v isti namen kakor ad I sklenena 20% priklada na vse neposrednje davke z izvanredno doklado se za ta slučaj, ko bi okrajni cestni odbor med tem časom terjatve deželnega zaklada ne poravnal, povikša uradno na 25% ter se deželnemu odboru naroči, da zarad predpisa in pobiranja te priklade potrebno ukrene
VI.	®ie oom SBejirfeftrajjenaušfchufie Soitf* m qiei»
Jem 3wede wte ad I befeftioffene 20% Umlage auf alle btreeten ©Steuern fammt aufterorbentiieftem Rufcftlaq wirb für ben $aE, wenn berfefbe bie gorberttng beg Sanbeg» fonbes mittlerweile nicht begleichen foEte, mm Slmtsweqen auf 25 / erhöht unb ber Sanbegaugfchufg beauftragt, weqen ■£or)cftretbung unb ©inftebttng berfelben bag ©rforberltcfte ju üeranlaffen.	;
VII.	Deželni odbor se pooblasti, da onim okrajnim cestnim odborom, ki z 10% priklado na neposrednje davke z izvanredno doklado ne bi mogli pokriti potrebščine za 1. 1888, pri dokazani potrebi in na pod-agi pravilno sestavljenega proračuna dovoli znotraj postavnih mej priklade nad 10% ter da ukrene potrebno zarad pobiranja dovoljenih priklad
zwmw l ®er Sanbegaugfchufg wirb ermächtigt, jenen S8e» Jtrfžftrajenaušfchuffen, welche behufs Sebecfunq bež ©m
biten St PX° \888 mit ceilter 10°/o Umia9e auf bie
baliS»tag nicht
uglangen ftnben fällten, bei nachgewiefenem Sebarfe
auf ©ritnb bež öorfc^riftgmä^ig ausgefertigten iBralimb nares eine innerhalb ber gefe|iicften ©renten qeleqene höhere alg 10% Umlage p bewiEigen unb Wegen ©in» hebttng berfelben bag ©rforberiidje ju oeranlaffen.
(Nasveti obveljajo brez debate. — SDie Unträqe Werben ohne ¿Debatte angenommen.)
Pod št. VIII. nasvetuje deželni odbor, naj se cestnemu odboru Mokronoškemu dovoli 1500 gld. za preložitev cestnih kosov IX do XI med Mokronogom in Laknicami.
Deželni odbor je 1.1886. v svoji XVIII. seji sklenil, da je cestnemu odboru Mokronoškemu za zgorej omenjeno preložitev ceste primerne podpore dovoliti. Znesek tam ni imenovan, ali dosedaj se je vsako leto dovolil iz deželnega zaklada znesek 1500 gld. za omenjeni namen. To leto je ostanek ceste dovršiti, in zatorej je nasvet deželnega odbora opravičen, in tudi upravni odsek se je temu predlogu pridružil nasvetovaje:
VIII.	Deželni odbor se pooblasti, da okrajnemu cestnemu odboru Mokronoškemu za preložitve cestnih kosov IX do XI med Mokronogom in Laknicami, katere je zvršiti leta 1888, podporo v znesku 1500 gld. naukaže iz kredita za cestne stavbe tako, kakor bode delo napredovalo, oziroma potem, ko se bode po zvr-šeni kolavdaciji prepričal, da je zgradba zadovolilno izgotovljena.
. _ VIII. ¿Der Sanbegaugfchufg wirb ermächtigt, bem Ž8e= jtrfgftrafjenaugfchuffe Üiaffenfufj für bie im Saijre 1888 ju bewtrfenbe Umlegung ber 9iaffenfuft=Unteriafnt|er 83ejirfs= ftrahe tn ben Sheiiftrecfen IX big einfchlieftMi XI eine Unterftüjmng non 1500 ft. nach äliaftgabe beg 93auforL fdjntteg^ bejtehunggweife nach erfolgter jufriebenfteEenber ©oEaubtrung ber Saute ang bem ©rebite für Straften» bauten flüffig ju maeften.
(Obvelja. — eingenommen.)
12,	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji prebivalcev Trebanjskih, da se potrebno ukrene za zgradbo Temeniške ceste.
12.	äMnbitdjer Smdjt bež f&rtMitmigžanžfdjujjcž über bie Petition ber ^ttfafjcn mm Treffen mn Sleraniaffung bež Srforberlttften Beljufž ŠBaiiež ber ¿cutemftfirafte.
Poročevalec Hren:
Upravnemu odseku izročila se je prošnja več prebivalcev, oziroma posestnikov iz Trebanjske okolice za napravo posebne cestne zveze iz Trebnega do Litije. Ta prošnja prav za prav meri na to, zaprečiti zgradbo ceste čez Bogenšperk, za katero se pa drugi okraji zanimajo in kateri so tudi nedavno vložili prošnjo, katera se je za potrebna preiskavanja in poročanje izročila deželnemu odboru.
Ta misel, za katero tukaj gre, namreč napravili cestno progo iz Trebnjega ob Temenici čez Lipinsko, Bukovje v Litijo ni nova, ampak za njo se je agito-valo že pred mnogimi leti, in so se zavolj nje tudi
vršili komisijski ogledi in izdelali načrti in menda tudi proračuni. Ali iz zgolj teoretičnega delovanja ni nikdar prišlo do djanja. Ako se ne motim, sta se bila že 1. 1850. ali 1851. odposlala dva tedajšnja zemljemerska asistenta Ankerst. in Souvan, da načrt, napravita. Kasneje napravil je sedanji vpokojeni inženir Grim menda zopet drugi načrt, in meseca julija 1871. L, kakor prošnja navaja, vršil se je zopet novi komisijski ogled in morda napravil se tretji načrt. To le mimogrede omenim, ker danes ne gre za meritorično, ampak le za formalno rešitev. Ker smo namreč pred kratkem prošnjo za uravnanje ceste čez Bogenšperk izročili deželnemu odboru, je dosledno, da mu izročimo tudi to prošnjo z naročilom, naj stvar preišče in o obeh prošnjah zajedno poroča.
Upravni odsek torej nasvetuje slavnemu zboru:
Prošnja se izroča deželnemu odboru z nalogom, naj v njej navedene razloge pretresa in po vrednosti uvažuje, ter o njej zajedno z ono, katera se mu je glede istega predmeta tekom sedanjega zasedanja odstopila, poroča, oziroma primerne predloge stavi.
(Obvelja. — Singenommen.)
13.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Riharda Dolenca, vodje vinorejske šole na Grmu, za letno nagrado 200 gld.
13.	SMnblidjer $erid)t bež g*tnattptžjd)iijjež über baß ©cfud) bež 3itd)atb 2)oiettc, Sirectorž an bet- 2ßetnkufd)ule in ©tauben, um eine $al)rež= rcmmtcraiion ipr. 200 fi.
Poročevalec dr. Poklukar:
V	VII. seji izročila se je prošnja vodje kmetijske šole na Grmu, gospoda Riharda Dolenca, da bi se mu dala nagrada 200 gld. za oskrbovanje šolske kmetije in za gospodinjstvo. Prošnja navaja bistveno dva razloga, na katera se opira. Sklicuje se na nek službeni razpis v glasilu c. kr. kmetijske družbe v Gorici, v katerem se navaja, da vodja slovenskega oddelka ta-mošnje šole, čegar služba se ravno razpisava, dobiva letne plače 1200 gld., vrh tega nagrado 200 gld. za ravnateljstvo in oskrbovanje šolske kmetije, prosto stanovanje in zraven tega mesečnih 15 gld., da preskrbi s tem šolsko postrežbo. Na to se opira pro-sitelj v prvej vrsti.
V	drugej vrsti pa na to, da mu prizadeva gospodarstvo pri kmetiji veliko skrbi, da je britke skušnje imel z deklami in posli, da je moral sam, oziroma njegova soproga, preskrbovati gospodarstvo in zarad tega prosi, naj mu slavni zbor za vse to 200 gld. letne nagrade dovoliti blagovoli.
Ako bi bila prošnja obrnena samo na to, da bi se vodji Dolencu dala enkratna nagrada 200 gld., bi bilo treba preiskovati, jeli prošnja utemeljena ali ne. Tu pa se s prošnjo namerava doseči stalna letna nagrada 200 gld. vrh one plače, katero vodja sedaj dobiva.
Finančni odsek je mislil, da, kar zadeva prvi razlog, na katerega se opira prošnja, namreč službeni razpis goriški, ta stvar nima nikakoršne zveze s šolo na Dolenjskem. Ako pa bi se hoteli primerjati dohodki, primerjati bi se morali vsi dohodki vodje na naši šoli in iz tega bi se lahko dokazalo, da so zdatno večji, mimo one plače, katera se ponuja vodji slovenskega oddelka kmetijske šole na Goriškem. Mislim pa, da sklicevanje na plačo enakih deželnih uradnikov v drugih deželah za našo deželo ne more biti merodajno. Vsaka dežela uredi si svoje gospodarstvo kakor more.
Kar se tiče sklicevanja na gospodinjstvo pri gospodarstvu na Grmu, je po prepričanji finančnega odseka popolnoma neutemeljeno. Osnova vsega gospodarstva na kmetijski šoli na Grmu je taka, da se plačujejo uradniki in posli od prvega do zadnjega vsi v gotovini. Nihče nima izgovorjene hrane; edino, kar imajo naravnih užitkov, je stanovanje, druge pravice nihče nema, vsak si more preskrbeti hrano, kjer hoče, gospodinja, kuharica i. t. d. nimajo pri tem gospodarstvu nobenega prostora. Ako se sklicuje na to, da je treba za učence pripravljati hrano, opominjam, da se za vsakega učenca plača 120 gld., vrh tega ima stanovanje, in s tem je stvar opravljena. Kdo jim pripravlja hrano in kako jo pripravlja, zato se deželni zbor ne briga.
Ker se torej tudi drug uzrok prositelja ne more smatrati za veljavnega, mi je čast v imenu finančnega odseka nasvetovati, da se prošnja vodje gospoda Riharda Dolenca odbije.
(Obvelja. — Sfngenommen.)
14.	Ustno poročilo upravnega 'odseka o tem, da se zdravnikn-asistentn v blaznici na Studenci dovoli naslov «hišni zdravnik» (k prilogi 57.).
14.	9Jlimbttcf)er $erid)t bež ^eriualtmtgžaučfdjiiffcž ktreffcnb bte šBetuiitigung bež uitelž «|)nii3arjt» fiir ben Sljfiftenjarjt in ber ^rreuanjtalt iu ©tiibenec (§ur SSeitage 57).
Poročevalec dr. Poklukar:
Dalje mi je poročati o prilogi 57., v katerej deželni odbor poroča o tem, da se zdravniku-asistentu v blaznici na Studenci dovoli naslov «hišni zdravnik».
Upravni odsek, kateremu je bilo to poročilo deželnega odbora izročeno, se je strinjal z razlogi, kateri so vodili deželni odbor k svojemu končnemu predlogu in se je strinjal enako tudi s končnim predlogom samim.
V imenu upravnega odseka torej predlagam:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Asistentu dr. Pavlu Preinič-u v blaznici na Studenci dovoli se naslov «hišni zdravnik».
(Obvelja. — Singenoittmett.)
Poslanec dr.Poklukar:
V imenu upravnega odseka stavljam še formalni nasvet glede prošnje prebivalcev podobčine Orle, kateri prosijo, naj se ločijo od Dobrunjske občine v samostojno z imenom Hudnik.
Upravni odsek, kateri je, ako se ne motim, v preteklem letu rešil prav enako prošnjo, je mislil, da bi bilo letos, ko se obravnava predlog glede spremembe občinske postave za vso deželo v posebnem odseku, napak, v upravnem odseku reševati to prošnjo. Rešitev je namreč odvisna od tega, ali in kako se reši predlog glede občinske postave sploh. Ako bi občinski odsek sprevidel, da se je ozirati na razmere občine Dobrunjske in da so tako nujne, da ni moči čakati, dokler bode občinski red zadobil postavno veljavo, bode moral to prošnjo drugače rešiti, kakor, ako glede onega velikega vprašanja kaj drugega ukrene.
Iz teh razlogov je upravni odsek sklenil predlagati slavnemu zboru, naj se ta prošnja izroči občinskemu odseku.
(Obvelja. — Sittgenommen.)
Deželni glavar:
Vzamem v prvo branje še:
Prilogo 64. Poročilo deželnega odbora o cesti skozi Kopačnico. — SSettage 64. 33ericf)t be§2aitbe§an§ftf)uffe§ Betreffertb bie Popačitica= ©trafje.
(Se izroča finančnemu odseku. — SBirb bem gfittartj* augfdjuffe jugetmefen.)
Prihodnjo sejo določujem za četrtek, 5. t. m., dopoldne ob 10. uri se sledečim dnevnim redom.
(Glej dnevni red prihodnje seje. — <Sief) bie 2hges= orbmtng ber itddjften @t|ung.)
Upravni odsek zboruje danes popoldne ob 4. uri, odsek za letno poročilo danes popoldne ob 5. uri.
Sklenem sejo.
Konec seje ob I. uri 30 minut popoldne. — $d)lu|s ber §iiptng um 1 |iijr 30 pitt, nndpmttijgs.
Zatožil kranjski deželni odbor. — Tiskala Kleinmnvr & Bamberg v Ljubljani.
,
V’S&Û'■:'%	Y'-’
	
	f
'ÿÿ§	s‘‘ '
.	
	
,, 1	’-•- ‘.u - '
y^ij	í V a’”1' '/»■
.aa:->.! . ; v -a ^	Av -	: . 1 ;■	¿0;. v./.J- v 1
»»A:
:

“ JI * '
Ä03Ä
<W> 1 J ' • * %	*-	- S ,
" u 'il ; , <	* /v '4	^
.
■ . i . ! . ■ . ■
r.‘l (	f*>	'M»l'	■*»!*]'	* A4 ’•J*!- % ’ 1	‘	'1 IW, *’
'	' ’ ^	t ’	' ■ .	;	- V - '	“	’ , ■:

v ’	;,-.|sV , 'If?	.■1 n
■
■: ^;T;f :ft-aft './’ , tâluMyivktS^l'ñhf-Á ■:/r¡:!Í'’ ii
'éÁ¿
\

T'- [ y	-f,'y
,
I '»	1 't
¡ífl\r:~*/iar-!■:-. y -.fi’;jyyu Aÿàiyy yí/iy- ,:
-
f
\ m
u
■
'
1
-*/fán *< ..	' '
■

Iliil
j* rNRViSiKv^ ■'Vtfji’iJv,.., „,-j,—»-. ,w	,	...vjMMHMRHU■.■.,».■&»■ -¿j •<
■ V-V,.	'77 - '.-■
, > , , ! ; ' ,
m«'1 !>,	■■	‘	, tf i;<«,
,

I ft I i

A %$.i-


•v'V
(

'


1%.-.


■ %L '■ '■ 4 *X [ " I , a* '