Leto XLV, št. 470, 29. april 2019 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla 27. maja. Gradivo bomo zbirali do 13. maja. V naravo Pred vrati je prvi maj Prizor na fotografiji je z nedavnega jubilejnega pohoda na Štampetov most, ki ga že 40 let organizira Planinsko društvo Železničar. Ker poteka preko vrhniške in borovniške občine, so vanj vpeta tudi tamkajšnja lokalna društva. Pohod je znanilec prihajajoče tople sezone, ko začnemo vedno več časa preživljati v naravi. To dokazujejo tudi čistilne akcije, ki so potekale po domala vseh občinah in si poročila o njih lahko preberete na občinskih straneh. V tem času postaneta še kako aktualna tudi vrt ter seveda prvi maj, ki naznanja začetek sezone piknikov na prostem. Vrhnika Regionalka Vrhnika-Logatec Dela bodo končana do začetka julija Na odseku državne ceste med Vrhniko in Logatcem poteka rekonstrukcija treh križišč, preplasti-tev navedenega odseka, postavitev nove javne razsvetljave in delna obnovitev dveh lokalnih cest. Pogodbena vrednost del je 784.399,31 evra, ki jih bosta prispevala Direkcija RS za infrastrukturo v višini 656.925,23 evra in Občina Vrhnika v višini 127.474,08 evra. Izvajalec del, podjetje Gradnje Žveplan, bo z deli končalo predvidoma do konca junija letos. Log - Dragomer in Dobrova -Polhov Gradec Kmalu s kolesom z Loga do Brezij Nova povezava Podjetje Mkeršmanc, d. o. o., z Vrhnike je začelo urejati 1890 metrov dolg odsek ko lesarske steze, ki bo Ljubljansko barje pove zalo s horjulsko dolino. Skoraj polovico vre dnosti projekta bodo poravnali s sredstvi LAS Barje. E Horjul Cenejša legalizacija Spremembe odloka Občinski svet je na svoji zadnji seji sprejel tudi merila za odmero komunalnega prispevka, ki med drugim imetnikom črnih gradenj prinaša ugodnost, saj bo treba za legalizacijo gradnje plačati le polovico komunalnega prispevka. Kot so dejali na občini, velja pohiteti, saj je priprava dokumentacije dolgotrajna, ugodnost pa bo na voljo le dve leti. Več na horjulskih straneh. K V EC 0 POMLADNI OSVEŽITVI NAJDETE ............NTŠ KÜP N i H S T R Ä N E H "."."........... Argonavtskt festival 14*-23* 6* 2019 DALMATINSKI _ VEČER S KLAPAMI ★ŠUFIT *KAMPANEL ★ MALI GRAD IN OTVORITEV FESTIVALA VRHNIKI EH * JAN PLESTENIAK * BIG FOOT MAMA * KINGSTON *MAMB0 KINGS Cast Pred nami so prvomajski prazniki, ki smo jih včasih praznovali s parolami »Delu čast in oblast«. Po božje smo ga častili v šolah in tovarnah, parolo ponavljali kot mantro, dokler ni prišel bridki konec. Država je propadla, zakorakali smo v tržni kapitalizem, delo pa je postala posebna kategorija, ki jo dandanes mnogokrat enačimo z izgorelostjo, anksioznostjo, izgubo osebnega dostojanstva ... Časi se seveda spreminjajo, a ljudje ostajamo ljudje in si to tudi zaslužimo. Zato so prihajajoči prazniki pravi trenutek, da razmislimo tudi o tem družbenem pojavu. Najbolj pereče, vsaj po mojem mnenju, je pri mladini, ki doštudira in ne najde zaposlitve. Tavanje z razgovora na razgovor povzroča negotovost in zmanjšuje samopodobo, kar vodi v apatičnost in nezadovoljnost z družbo nasploh. Želim vam, da bi bilo takih trenutkov v vašem življenju čim manj. Sam sem jih doživel in vem, kako se človek počuti, ko nemočen v vrtincu vsakdanjega življenja ne spadaš nikamor. Le stežka si predstavljam, kam bomo prišli in kako bomo živeli čez leta, če ne bomo skupaj z državo začeli na nekatere stvari gledati drugače. Spremeniti bo treba lestvice vrednot in prioritet, pa četudi na prvi pogled in kratek rok ne bodo delovale najprijetneje. » Gašper Tominc, urednik Našega časopisa Besede Cankarja: Krivica, ki jo doživi otrok /.../ če je bila storjena vedoma ali ponevedoma, se zaseka v mlado srce ter ostane tam zmerom neizbrisljiva ... Ivan Cankar, Kako sem postal socialist N aŠ Občina Vrhnika 29. april 2019W 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ogromna izbira zunanjih ploščic! odttcna P\o' on zeod kvalitetne italijanske ploščice Plačilo na obroke Dostava na dom Strokovna izvedba FIRENCE KERAMIKA Firence d.o.o. Tržaška cesta 3a (Bivsi DG) 1360 Vrhnika, Slovenija T: 041 735 100 www.firencekeramika.si MONTAŽA SOLARNIH SISTEMOV TOPLOTNIH ČRPALK PELETNIH KOTLOV PREZRAČEVALNIH SISTEMOV andrej.skrbec@gmail.com NtfSÔœO/%S Občin a Vrhnika 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si VODOVODNE STORITVE UREJANJE VRTOV PREVOZI, SELITVE Tel. 031 872 741 bostjankrzic@gmail.com VODVRT, Boštjan Kržič s. p. Verd 241 C Prve novice Zaposlimo slikopleskarja fl Ef/ 79 (9-) JT^ 7/ Zaposlim delavca za pomoč pri slikopleskarskih in fasaderskih delih. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. -Kil I Matjaž Keršmanc s. p., Stara cesta 39, Horjul 041 654 986 Pustovanje vrtčevskih otrok v Borovnici Ob prihodu pusta so se otroci in vzgojiteljice Vrtca Borovnica podali na kratko povorko po Borovnici. Zimo so preganjali v vrtcu in pred občino Borovnica, nato pa se podali po ulicah do TVD Partizan, kjer so si sami pripravili pustno rajanje ob plesni glasbi. Ko se je rajanje približevalo koncu, so jih pred TVD Partizan presenetili pravi ptujski kurenti in pokači. Na veliko presenečenje so jih otroci kljub glasnemu odganjanju zime zelo dobro sprejeli. Kurenti in pokači so za nekaj trenutkov celo ustavili promet na ulicah, nato pa so vsi skupaj v sprevodu odšli do šolskega igrišča in v vrtec. Ker so v vrtcu otroke na prihod kurentov pripravili, je bilo to zanje res lepo in nevsakdanje doživetje, za kar se v vrtcu zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k takšnemu doživetju. Na Brišah prvič blagoslovili traktorje Kmetje se zavedajo, da nesreča nikoli ne počiva in tudi blagoslov nikoli ni odveč, zato so se pri podružnični cerkvi na Brišah pri Polhovem Gradcu v soboto, 13. aprila, zbrali okoliški kmetje in domačini pri blagoslovu traktorjev. Kar 55 jih je čakalo na blagoslov, ki ga je po praznični sveti maši opravil župnik Bogdan Oražem; stopil je do vsakega posebej in ga skupaj z voznikom blagoslovil. V božje varstvo ni izročil le pripeljane kmetijske mehanizacije, pač pa tudi zemljo in pridelke, predvsem pa kmete ter vse domače na kmetiji, ki imajo pomembno poslanstvo in nalogo. Navzoči, ki so se na Briše pripeljali od blizu in zelo daleč, so blagoslov izkoristili za prijetno praznično druženje, za katero si na kmetiji zaradi obilice dela in vsakodnevnih skrbi le stežka in bolj poredko vzamejo čas. Injekcijske igle v športnem parku na Logu V Športnem parku Log in pod nadvozom na Lukovici so občani konec marca našli odvržene injekcijske igle in pribor za injiciranje drog. Občinska uprava se je zaradi resnosti situacije obrnila na Nacionalni inštitut za javno zdravje, kjer so pripravili usmeritve za ravnanje ob takšni najdbi. Na občini so pojasnili, da v primeru, da naletite na odvržene injekcijske igle in pribor za injiciranje drog ali druge ostre predmete, jih ne skušajte pobirati sami, ampak o tem obvestite KPV na dežurno telefonsko številko 041 364 681, lahko pa se pokličete tudi Policijsko postajo Vrhnika. Iz Policije sicer sporočajo, da bodo poostrili nadzor na območju občine in izvajali obhode. 20 let zgodbe o uspehu mažoret in tvirlinga Jubilej, kot je jubilej Mažoretne in tvirling skupine Prosvetnega Društva Horjul, ki praznuje 20 let delovanja, je izjemno pomemben za ljudi, ki jih je v vseh teh letih povezoval ples ob spretnem vrtenju palice. Zamenjale so se generacije, spreminjali časi, a tisto glavno, ljubezen do mažoret in tvirlinga, ostaja tako močno kot na samem začetku pred dvema desetletjema. Velika telovadnica v osnovni šoli v Horjulu je bila v nedeljo, 24. marca, zvečer skorajda premajhna za praznovanje že 20. pozdrava pomladi. A o Čistilna akcija N 05 Občina Vrhnika 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r^] Snaga z marcem zvišala cene Na podlagi elaborata za izračun cen javnih služb obdelave in odlaganja določenih vrst komunalnih odpadkov in skladno s potrditvijo Sveta RCERO Ljubljana, je Snaga d.o.o. s 1. 3. 2019 spremenila cene teh storitev. Glede na to, da Komunalno podjetje Vrhnika izdaja enotne račune za odpadke tudi za storitve, ki jih izvaja v imenu in za račun Snage d.o.o., so od vključno položnice za marec 2019, že upoštevane spremenjene postavke, ki se nanašajo na obdelavo in odlaganje odpadkov. V storitvah, ki so v pristojnosti vrhniške komunale in se nanašajo na zbiranje odpadkov, cen niso spreminjali. Elaborat s ceniki Snage d.o.o. je objavljen tudi na spletni strani vrhniške komunale. v novih prostorih Po slabem letu dni se je v nove prostore preselila vrhniška služba za nujno medicinsko pomoč (NMP). Kot poroča časnik Delo, bodo ginekološke ambulante še naprej na začasni lokaciji do ureditve novega prvega nadstropja. Vrhniška služba NMP ima poleg prenovljenih prostorov, ki so urejeni po pravilih bodočih satelitskih ur-gentnih centrov, na voljo dve vozili urgentnega zdravnika z vso potrebno opremo, nista pa Vabilo primerni za prevoz bolnikov. Urgentna služba deluje 24 ur na dan vse dni v letu, v ekipi pa je poleg zdravnika (splošnega ali specialista urgen-tne medicine) še diplomirani zdravstvenik. Kot je znano so se NMP in druge ambulante selile zaradi gradnje prizidka k zdravstvenemu domu. Kot še poroča časnik, se bo druga faza obnove zdravstvenega doma po napovedi župana Daniela Cukjatija zaključila do konca maja. na četrto »Podjetniško druženje z gostom« v torek, 14. maja 2019 z začetkom ob 17:00, v predavalnici v 2. nadstropju Doma obrtnikov, Tržaška cesta 8a, Vrhnika. Vabljeni ste na brezplačno predavanje Matjaža Kovačiča z naslovom »Dvigni svojo samozavest v prodaji«. Matjaž Kovačič, partner v konceptu »Training By Selling«, trener na Inštitutu za Profesionalno Prodajo in MSX International, je avtor knjige »Zbudi prodajalca v sebi«, ki pomaga posameznikom razumevati in premagovati psihološke blokade, ki jih ovirajo pri uspešnejšem delu. Dogodek, ki ga organizira Javni zavod Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana, v sodelovanju z Občino Vrhnika in Območno obrtno-podjetniško zbornico Vrhnika, bo trajal predvidoma dve uri. Vabljeni! Protihrupna ograja za Verd Onkraj verdskega viadukta - na njegovi logaški strani - so delavci začeli odstranjevati drevesa in vejevje a z namenom postavitve protihrupne ograje. Kot so sporočili z Darsa, je bila za območja najbolj obremenjenih objektov izdelana študija obremenitev s hrupom s predlogom protihrupnih ukrepov na podlagi napovedi prometnih obremenitev za plansko obdobje 10 in 20 let (2027 in 2037). »Eno izmed območij postavitve protihrupne ograje je tudi lokacija pri viaduktu Verd na primorski avtocesti med Vrhniko in Logatcem. Protihrupna ograja je predvidena ob desnem robu avtoceste, gledano v smeri Ljubljana-Koper, v skupni razdalji 620 metrov in višini od 3 do 3,5 metra. Protihrupna zaščita bo sestavljena iz treh ograj in delno poteka po bankini ob vozišču, delno pa po brežini. Pogodbeni rok za izvedbo protihrupne ograje je 65 dni od uvedbe izvajalca v delo. Začetek gradbenih del je predviden v aprilu oz. maju letošnjega leta.« Kot so še navedli, bo protihrupna ograja kot podaljšek obstoječe ograje na tem odseku, poseg v obstoječo protihrupno ograjo na viaduktu Verd pa ni predviden. Gašper Tominc Informacija o postopku priprave sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika Občina Vrhnika od leta 2015 vodi postopek priprave 4. Sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega 5. načrta Občine Vrhnika (v nadaljevanju: SD OPN), s katerimi se spreminja namenska raba nekaterih zemljišč, prostorski izvedbeni pogoji ter način ure- 6. janja prostora za nekatere enote urejanja prostora. Postopek priprave je trenutno v zadnji fazi priprave, 7. to je pridobivanje drugih mnenj nosilcev urejanja prostora, ki se je začelo 8. 1. 2019 z objavo predloga 8. SD OPN na strežniku Ministrstva za okolje in prostor. 9. Zakonski rok za podajo drugih mnenj je 30 dni, vendar nekateri nosilci za pregled dokumenta in podajo 10. mnenja zaradi obsežnosti dokumenta potrebujejo več časa. Razlog za večmesečno čakanje na mnenja 11. so tudi »čakalne vrste« pri nosilcih urejanja prostora, 12. saj tovrstne postopke izvajajo skorajda vse občine. 13. 14. Pridobili smo že druga mnenja naslednjih nosilcev: 15. 1. Ministrstvo za obrambo 16. 2. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za 17. letalski promet 18. 3. Ministrstvo za infrastrukturo, Služba za trajno- 19. stno mobilnost in prometno politiko Ministrstvo za kulturo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo - področje energetike Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo - področje rudarstva Ministrstvo za zdravje Direkcija RS za infrastrukturo, Sektor za železnice Direkcija RS za infrastrukturo - področje cestne infrastrukture Uprava RS za zaščito in reševanje Zavod za gozdove Slovenije Zavod RS za varstvo narave JP Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo Občina Vrhnika, Civilna zaščita ELES, d. o. o. Plinovodi, d .d. Elektro Ljubljana, d. d. Čakamo še mnenja naslednjih nosilcev urejanja prostora: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo Družba za avtoceste v RS, d. d. Direkcija RS za vode Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo Po pridobitvi vseh pozitivnih drugih mnenj bo pripravljen usklajeni predlog SD OPN in podan v obravnavo in sprejem Občinskemu svetu Občine Vrhnika. Sprejeti odlok bo objavljen v Uradnem listu RS ter na spletni strani Občine Vrhnika www.vrhnika.si. Javnost bo o sprejemu in objavi odloka obveščena preko Našega časopisa in spletne strani Občine Vrhnika. Občina Vrhnika, Oddelek za prostor Gradnja optičnega omrežja v Podlipi in Smrečju Krajani Podlipe in Smrečja z veseljem opazujemo, kako se v naši vasi končuje gradnja optičnega omrežja, ki bo v vas končno prineslo to tako potrebno in dolgo zaželeno dobrino. Svet Krajevne skupnosti je v ta projekt vložil veliko energije. Pridobljena so bila vsa soglasja za služnost, nato je bila nudena tudi izdatna podpora na terenu. To so bile odločitve, ki so pripomogle, da so se dela začela in nadaljevala. Glede na ocene bo v prvi polovici leta imela možnost pridobiti to dobrino celotna Podlipa in del Smrečja. Zahvaljujem se svetnikom vaške skupnosti in vsem va-ščanom, ki ste konstruktivno sodelovali, posebna zahvala velja g. Strajnarju in g. Dejaku iz podjetja Telekom ter Občini Vrhnika za vso podporo. Boštjan Jurjevčič Vrhniški Lionsi Rdečemu križu podarili novo vozilo Vrhnika, 3. april - Pred petimi leti so vrhniški Lionsi začeli z akcijo večernega pobiranja hrane pri izbranih trgovskih partnerjih. Ti jo nato prepeljejo v skladišče Rdečega križa, le-ta pa jo naslednji dan preda socialno ogroženim občanom. »K projektu smo pritegnili Rdeči križ Vrhnika, katerih prostovoljci sedem dni na teden in tako rekoč celo leto vršijo prevoze iz trgovin v prostore Rdečega križa na Tržaško 23. Dosedanje vozilo se je kvarilo, zato smo se v Lionsih odločili, da je čas za novo vozilo Da-cio Dokker. Tretjino smo jo že od- plačali, preostalo pa bomo zbrali še na prihodnjih dobrodelnih prireditvah,« je pojasnil Primož Rus iz vrhniškega društva Lionsov in hkrati tudi predsednik območnega (vrhniškega) združenja Rdečega križa Slovenija.V akciji sodeluje nekaj več kot dvajset prostovoljcev Rdečega križa, ki se tedensko menjavajo tako pri pobiranju hrane kot pri njeni delitvi, je pojasnila Mojca Marolt, sekretarka vrhniškega Rdečega križa. »Vsako jutro prihaja k nam po omenjeno hrano med 20 in 25 posameznikov, ki so je zelo veseli. V Rdečem križu pomoč Lionsov pozdravljamo, saj tako skupaj krepimo pomoč socialno šibkim občanom.« Gašper Tominc, foto: GT Vabilo Vabimo vas na zbor krajanov V torek, 14. maja, ob 18. uri v prostorih Tržaške 11. Dnevni red: razvojni projekti krajevne KS Vrhnika Vas. Na zbor so povabljeni tudi predstavniki občine. Vabljeni! Krajevna skupnost Vrhnika Vas 2 N 05 Občina Vrhnika 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 90 tisoč več za šport, kulturo, gasilce... Vrhnika, 21. marec - Na občinski seji so sprejeli občinski proračun v višini dobrih 15 milijonov evrov, ki je prinesel nekaj več denarja športnikom, kulturnikom, gasilcem in mladinskim organizacijam. Kot je pojasnil župan Daniel Cukjati, so mednje s pomočjo svetniških amandmajev ali predlogov občinske uprave porazdelili okoli 90 tisoč evrov. Med osrednjimi letošnjimi investicijami bo nadaljevanje obnove ceste proti Podlipi (tokratni odsek naj bi dosegel tamkajšnje igrišče), obnova mostu čez Malo mlako, ki s svojo slabo nosilnostjo preprečuje dostop težjih to- vornjakov do Blatne Brezovice. Gradil se bo tudi prizidek k Slomškovi šoli s katerim bodo povečali jedilnico, na svoj račun pa bodo z dodatno polovico igrišča z umetno travo v športnem parku prišli tudi ljubitelji okroglega usnja. Mimogrede, ravno v tem časopisu je občina objavila začetek spremembe prostorskih aktov za celovito obnovo športnega parka, ki naj bi potekala v na- slednjih letih. Dobra novica prihaja tudi za lastnike psov, saj je v proračunu rezerviran denar za vzpostavitev parka za sprehajanje psov. Poleg naštetih investicij se bosta v letošnjem letu zaključevali še investiciji gradnje prizidka zdravstvenega doma ter obnove Tržaške ceste na več odsekih na vrhniškem klancu. Kot še dodaja Cukjati, je bil proračun v letošnjem letu sprejet kasneje kot običajno (zaradi volilnega leta), temu primerno se bodo tudi investicije izvajale nekoliko kasneje kot bi se sicer. Gašper Tominc Javna dražba 35 nedokončanih hiš Med 27. 5. in 18. 6. bodo na Okrajnem sodišču Vrhnika, Cankarjev trg 8, potekale javne dražbe za prodajo 35 nedokončanih hiš v naselju Gabrče pri Vrhniki. Neto tlorisne površine hiš merijo od 187 do 225 m,2 pripadajoče parcele pa od 239 do 431 m.2 Vsaka hiša se prodaja posamično. Izklicne cene se gibljejo med 84.500 in 109.500 €. Varščina: 10% ugotovljene vrednosti nepremičnine. Dodatne informacije najdete na spletnih straneh: www.sodisce.si/sodni_postopki/javne_obravnave/drazbe/ ali na elektronski naslov: nepremicnine@dbs.si Še imamo dober les V februarju je potekala 13. licitacija vrednejših gozdnih lesnih sortimentov. Pred leti je prišel najdražje prodan hlod iz Občine Borovnica, tokrat pa je bil najdražje prodan hlod posekan v bližini Rakitne v Občini Brezovica. Klemen Šušteršič je hlod javorja - rebraša prodal za o 9.275 €/m3. Letošnja licitacija je znova postregla z nekaterimi rekordi; rekordna je bila tako po količini zbranih hlodov, številu lastnikov gozdov, ki so ponudili hlode, kot tudi kupcev, ki so oddali ponudbe. Sodelovalo je 566 lastnikov gozdov, ki so pripeljali 3.706 hlodov v skupni izmeri 3.724 m3. Ponudbe je oddalo 39 kupcev. Največje količine, v glavnem slovenskega lesa, je kupil kupec s Kitajske, in sicer 900 m3 (gorski javor, hrast graden, dob in veliki jesen). Ponudbo zanj je sicer oddalo slovensko podjetje. Približno polovica kupcev je iz Slovenije (18), sledijo jim kupci iz Avstrije (10), Italije (4), Nemčije (4) , Hrvaške (2) in Madžarske (1). Tudi letos je najvišjo ceno dosegal les gorskega javorja. Za najdražji hlod je tokrat največ ponudil italijanski kupec. Kupec bo les porabil za opremo jaht in izdelavo glasbil. Drugi najdražje prodani hlod je bil gorski javor - rebraš in tudi tega je kupil italijanski kupec. Letos so bile dosežene rekordne cene tudi pri macesnu, 1.375 €/m3, in gorskemu brestu, 1.234 €/m3. Od drugih drevesnih vrst je najvišjo ceno dosegel hlod oreha, in sicer 6.799 evrov, smrekov hlod je bil prodan za 4.629 evrov oziroma za 478 €/m3. Ponovno se je pokazalo, da sadne drevesne vrste, kot so jablana, hruška in sliva, dosegajo visoke cene, seveda za res kakovostne primerke. Na licitaciji se dosežejo tudi do nekajkrat višje cene kot ob redni prodaji. Zato se pred posekom res kakovostnega drevesa predhodno posvetujte s svojim revirnim gozdarjem, ali ne bi bilo morda primerno za na licitacijo. Zavod za gozdove Slovenije se v naših krajih ukvarja z ogledi, svetovanjem in organizacijo oddaje vrednejših lesnih sortimentov že sedmo leto. Letos je bilo iz naših krajev na licitacijo odpeljanih skupaj 85,26 m3 hlodov, med katerimi je bil, kot je bilo že omenjeno, tudi letošnji zmagovalec. Jani Bolarič, Zavod za gozdove Slovenija 2 Deželna Banka Slovenije N 05 Občina Vrhnika 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r^] Orjaška pleskavica, najdaljši štrukelj in slovenska glasba Med 14. in 23. junijem bodo potekali že 27. Argonavtski dnevi, ki jih bodo tudi letos zaznamovale nekatere posebnosti, zaradi katerih jih bo veljalo obiskati. Odprtje festivala bo v petek z dalmatinskimi klapami (Šufit, Kampanel, Mali Grad) , ki bodo poskušale v petkov večer na pragu poletja vnesti vonj po morju. Prizorišče v športnem parku bo znova oživelo naslednji dan zvečer v okviru prireditve Noč na Vrhniki. Za razliko od odprtja bodo tokrat nastopili samo slovenski izvajalci: Jan Plestenjak, Big Foot Mama, Kingston, Mambokingsi in ostali. V nedeljo in v torek bosta gledališki predstavi na prostem, sredi tedna bo sedaj že tradicionalni stand-up večer, nastopili bodo orkestri, veliko se bo tudi plesalo, ponovno bo mogoče okusiti opojne in zapeljive coctaile. Vse dni festivala bodo potekali vodeni ogledi Vrhnike in okolice, kar so lani na ZIC Vrhnika, ki je krovni organizator dogajanja, že organizirali in se je izkazalo za dobro potezo. »Festival smo lani začeli oglaševati tudi po Ljubljani, kar nam je pripeljalo kar veliko turistov in obiskovalcev naših prireditev, med drugim tudi turističnih vodenj. Letos bomo potezo ponovili in prepričani smo, da bodo tudi letos ogledi naših znamenitosti polni zvedavih slušateljev,« je pojasnila Marija Zakrajšek, ki kot vodja turizma na zavodu zadnje dva meseca diha samo za festival. V petek bo potekala Južna na Stari cesti. Gre za nadgradnjo dosedanjega kulinarično-sejemske prireditve, v okviru katere bodo na Staro cesto povabili slovenske kuharje, ki bodo po vzoru Odprte kuhinje kulinarično razvajali mimoidoče. »Še vedno bodo lahko sodelovala tudi domača društva, kot pretekla leta, prav tako bodo tudi stojničarji z izdelki umetnostne obrti,« pojasnjuje Zakrajškova. Seveda bodo tudi letos kuhali največji vrhniški štrukelj na svetu, dogajalo pa se bo tudi na Jelov-škovi, kjer bo potekala »leskovačka fešta«: nastopili bodo trubači iz Guče, pekla se bo orjaška pleskavica. Vse dni bodo potekale tudi različne športne in kulturne prireditve, ki bodo še dodatno popestrile že tako bogati program. Gašper Tominc Po Stožicah še na oder Noči na Vrhniki Na zvezdniški oder tradicionalne vroče uverture v poletje - Noči na Vrhniki - se po šestih letih spet vrača prav tako vselej vroči Jan Plestenjak. Ja, Jan je vrhniško občinstvo nazadnje dodobra razvnel junija 2013 in letos prav gotovo ne bo nič drugače. Je pač nedvomno eden od najbolj prepoznavnih in najpopularnejših slovenskih glasbenikov, brez njegovih hitov kot so Moja ljubica, Barka iz perja, Ona sanja o Ljubljani, Soba 102, Od pekla do raja, Si OK?, Amore mio, To leto bo moje, Stara dobra, če naštejemo le nekaj tistih, ki nam padejo na pamet, ne mine tako rekoč nobena prava zabava. Kot tudi letos ne bo največji koncertni spektakel vsakega poletja na Vrhniki - Noč na Vrhniki, ki bo 15. junija. Jan, v poletje tudi letos vstopate z novo uspešnico Roke stran. Zdi se, da ste sledili vašemu že preverje- nemu receptu - poskočna, plesna melodija, nalezljiv refren ter vroče besedilo. Kako ste zadovoljni s sprejemom pesmi pri vašem občinstvu? Presenetljivo, na koncertu na Ptuju, dva dni po izidu singla, je cel šotor že pel pesem ... to je res lepo priznanje zame kot avtorja in izvajalca. Sicer pa formule za hit ni. Bistveno je, da imajo pesmi emocionalno ostrino. Izdali ste že 14 studijskih albumov, v slovenska ušesa za vedno vsidrali nekatere lahko rečemo že skoraj po-narodele melodije, povejte nam - kako, od kje še naprej črpate navdih - tudi po več kot četrt stoletja na glasbeni sceni se zdite še vedno polni energije? Bistveno je, da vsak trenutek v življenju doživljaš intenzivno. Tudi najmanjše in najenostavnejše stvari imajo lahko dovolj soka v sebi, da uživamo v njih. Kdor gre skozi življenje s kondomom na čutilih, ne bo nikoli ustvarjalen. Kako pa kaj vaše zdravje? Na prvi pogled se zdi vprašanje preveč neposredno in osebno, ampak vi gotovo veste, na kaj merimo. Na tisti nesojeni in nesrečni Zvezdni koncert, ki bi se moral zgoditi julija 2017, ko bi morali na Vrhniki nastopiti in prvič zapeti skupaj z veliko hrvaško zvezdnico Severino, pa ste zaradi slepiča pristali v bolnišnici. Se boste morda Vrhniki za tisti manjko dve leti kasneje kaj posebej odkupili, pripravili kakšno dodatno presenečenje? Ja, to je bil edini koncert v moji 26-letni karieri, ki sem ga bil primoran odpovedati. Operacija, je pač operacija ... Kot vedno pridem z izjemnim bandom in tudi tokrat bom dal vse od sebe. Ne znam koncerti-rati s potegnjeno ročno. Seveda ima to po toliko letih kakšno posledico ... ampak je vredno! Sicer pa - toliko let na sceni, pa še vedno tako navdušujete razmeroma različno publiko. Ste samozavestni, sami pravite, da veste, da ste dobri, za to se tudi prekleto trudite, in v svojem delu uživate, pred kratkim ste zlahka razprodali dvorano v Stožicah. Kaj je po vašem tisto, zaradi česar vas občinstvo ljubi in obožuje že več kot 25 let? Pomembno je moje spoštovanje. Najprej do sebe - kar pomeni, da sem kritičen do svojih napak, potem do publi- ke - kar pomeni, da cenim, da me pridejo poslušat in dam vse od sebe... Ne lažem, dam jim to kar sem. Hvala za vaše iskrene odgovore in se vidimo 15. junija! Obvestilo Tehniški muzej Slovenije zbira ponudbe za ODDAJO V NAJEM NEPREMIČNIN MUZEJSKE KAVARNE IN SLAŠČIČARNE Muzejska kavarna in slaščičarna v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki deluje v funkciji popestritve muzejske dejavnosti in je namenjena obiskovalcem razstav in drugih programov, ki jih izvaja muzej. Je odprtega značaja in je še zlasti namenjena gostom ob sklepanju zakonskih zvez ter tudi drugim obiskovalcem, ki so jim blizu kultura in umetnost ter druženje v muzejskem okolju. Prostori, ki so predmet najema, obsegajo: • bife s pripadajočo opremo (točilni pult, stenski regal, pult z grelnimi ploščami in pomivalnim koritom): 16 m2 trije skladiščni prostori: 5,8 m2, 4 m2, 5 m2 zunanje skladišče (lesena lopa): 48 m2 zastekljen razstavni prostor: 63 m2 peščeni del parka pred bifejem: 90 m2 pisarna s sanitarijami: 20 m2 souporaba: - predprostor: 9,5 m2 - sanitarije: 18 m2 • in dodatna oprema. Rok za oddajo ponudb je do vključno 13. 5. 2019. Razpisna dokumentacija in predlog pogodbe sta objavljena na spletni strani Tehniškega muzeja Slovenije - www.tms.si Vojašnice Ivana Cankarja na Vrhniki Statične in dinamične predstavitve vojaške opreme in oborožitve, bojna vozila, aktivnosti za najmlajše... N 05 Občina Vrhnika 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Argonavtskf festival 14.-23. 6. 2019 <3=3 Noe na Vrhniki 14. 6. 2019 Zavod Ivana Cankarja Vrhnika objavlja razpis za sodelovanje na tradicionalnem Sejmu domače in umetnostne obrti in na Južni na Stari cesti, ki bosta potekala v petek, 21. junija 2019, od 16. ure dalje na Stari cesti na Vrhniki. Želim/o sodelovati na: Sejmu domače in umetnostne obrti Južni na Stari cesti Polni naziv ponudnika: Naziv za objavo na stojnici: Naslov ponudnika: Davčni zavezanec: da ne ID za ddv: Kontaktna oseba: GSM kontaktne osebe: E-mail kontaktne osebe: Želena lokacija na Stari cesti: 10. Drugo: Naštejte oz. opišite svoje prodajne/degustacijske izdelke: Imam svojo stojnico: DA NE Potrebujem električni priključek: DA NE Želim ostati po 21. uri: DA NE Prijave so možne do 1. 6. 2019, oz. do zapolnitve mest. Število stojnic je omejeno. Prijave pošljite na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Prijavnica, splošni pogoji ter več informacij na: www.visitvrhnika.si ali v TIC Vrhnika 01 755 10 54, 051 661 063, e: tic@zavod-cankar.si. Izjava: Potrjujem, da sem seznanjen s Splošnimi pogoji sodelovanja in jih sprejemam. Datum: Žig: Podpis odgovorne osebe: ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB VRHNIKA v sodelovanju z OBČINO VRHNIKA in ZAVODOM IVANA CANKARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIKA vas vabi na proslavo ob 74. obletnici osvoboditve Vrhnike izpod naci-fašističnega okupatorja. Proslava s kulturnim programom bo na praznični večer, v ponedeljek, 6. maja 2019, ob 19.30 v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Slavnostna govornica bo TANJA FAJON, poslanka v Evropskem parlamentu. V kulturnem programu bodo nastopili MePZ MAVRICA VRHNIKA in otroški PZ MLADA MAVRICA z zborovodkinjo Darinko Fabiani ter pianist Oto Gvardjančič. Vstop je prost, vljudno vabljeni! V počastitev praznika in spomin umrlih za svobodo bodo predstavniki ZB NOB Vrhnika in Občine Vrhnika 6. maja 2019 ob 17. uri položili venec na grobnico na Drči. DO 30.0005 te v A ur« >N Pridejo trenutki, ko potrebujete denar takoj. Z osebnim kreditom ga lahko dobite v NLB Poslovalnici že v 1 uri, v mobilni banki Klikin pa v le nekaj minutah. 0NLB www.nlb.si/osebni-kredit Za vse, kar sledi. N 05 Občina Vrhnika 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r^] Pomladni večer na Stari Vrhniki Tista prva beseda, ki jo otrok spregovori, je beseda mama, v vseh jezikih enaka, tista beseda prijazna, ljubezniva, enaka. /Ljubica Dolničar/ Tako zveni prva kitica pesmi z naslovom Mama naše starovrhniške pesnice Ljube Dolničar, ki je prav v teh dneh malo pred materinskim dnem izdala čutno pesniško zbirko Utrinki mojega srca. Povabili smo jo na naše vsakoletno druženje, ki je bilo letos v nedeljo, 24. marca, v naši Lopi, kot domačini imenujemo Dom krajevne skupnosti, ki je bila za tisti večer še posebno romantično okrašena, kar so zakrivile Petra Fefer, Ema Goričan in Čipka srce - Bina Fefer (enokolonska) Anita Garafolj. V pestrem in otroško prikupnem programu je nastopilo več kot 50 otrok. Večer je začel Marcel Starič, ki je s pesmijo svoje stare mame Malči Potrebuješ vse popeljal v prijetno druženje. Programnam je popestrila Otroška folklorna skupina Coklarčki iz Borovnice z mentoricama Saro in Kristino Košir. Zaplesali so dva spleta Rože za mamo in Pomlad je tu. Z igranjem na harmonike so poskrbeli trije fantje Bogataj: Anže, Vid in Nik, ki pridno vadijo pri profesorici Mariji Vukoji Plavčak in, priznamo, da so nas pošteno zasrbele pete. Vendar nismo mogli zaplesati, ker je bila tisti večer dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Brez domače skupine Vesoljski povžki seveda ne mine nobena prireditev. Osem energičnih deklet je zaplesalo dve plesni točki. Na takšnih prireditvah seveda ne smejo manjkati tudi točke, ki pobožajo dušo. To je letos storila mlada citrarka Klara Bogataj, ki je zaigrala ljudsko pesem Jaz pa grem na zeleno travco. Vsi v dvorani smo soglašali, da bo prihodnje leto zaigrala dve skladbi. Njena sestrica Manca je skupaj z Lukom Maklinom deklamirala pesem Draga mama. Tako kot poteka življenje, je tej sledila še druga pesem Ljube Dolničar z naslovom Babica, ki jo je doživeto interpretirala Ema Goričan. Vrhunec večera je napovedal mladenič Bor Mesec, ki je dal ženskam nekaj koristnih modnih nasvetov iz revije Žena in dom, 1. avgust 1931. Sledila je modna revija naših mladih klekljaric, ki imajo v svojih vrstah tudi dva fanta; Bina, Gaja, Iris, Tina,Taja, Jakob in Luka so nastopili kot pravi manekeni. Predstavili so čipke, ki so jih sklekljali v minulem m letu. Njihova mentorica in kreatorka čipk je gospa Petra Fefer. Modeli so se predstavili v živo; za tiste, ki ne vidijo na daleč, pa je gospa Joži Krvina pripravila še projekcijo na velikem zaslonu. Za glasbo in razsvetljavo je poskrbel Jani Krvina. Spregovorila je tudi predsednica KD Stara Vrhnika Tina Krvina, ki končuje dolgoletno delo poučevanja plesa. Plesalci so jo presenetili in se ji ganljivo zahvalili za vse vaje, nastope, koreografije in preplesane noči. Mladeniči Kristjan, Aljaž in Jakob so na koncu prireditve vsem mamam in ženskam prijazno poklonili spomladanski tulipan. Program sva pripravili Petra Fefer in Anita Garafolj, za katero pravijo, da ga je tudi spretno in hudomušno povezovala. Zapisala: Anita Garafolj, foto: Joži Krvina Vabljeni na dan odprtih vrat. Družba SILIKO d.o.o.smo razvojni dobavitelj in proizvajalec tehničnih izdelkov iz elastomerov in termoplastov z več kot 30-letno tradicijo. Danes vgrajujemo (D komponente v večino avtomobilov nemške avtomobilske industrije, kot so BMW, Audi, Mercedes-Benz, AMG, VW Vabimo vas na dan odprtih vrat v ČETRTEK, 09.05.2019, OD 14. DO 17. URE NA LOKACIJI TRŽAŠKA 31, 1360 VRHNIKA Predstavili vam bomo podjetje in organizirali vodene oglede po oddelkih. Vabimo vas, da se zberete v sprejemnici podjetja. Vljudno vabljeni! www.siliko.si N aŠ Občina Vrhnika 29. april 2019W 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pomladni utrinki s Stare Vrhnike Po uspešnem sprejemu domačina Štefana Hadalina in pustnem rajanju še v zimskem času smo prestopili v pomlad, če smo sploh, saj zime, kot smo je vajeni starejši, letos ni bilo. Prvi pomladanski dogodek je Pomladni večer v organizaciji KD Stara Vrhnika, ki je vsakoletno voščilo ženam, mamicam in na splošno ženskemu svetu v marcu. Konec marca, 30. 3. 2019, smo organizirali še vsakoletno čistilno akcijo v okviru občinske akcije in KPV Vrhni- ka. Sobotno dopoldne je bilo prihranjeno za čiščenje po vasi. Zbralo se je veliko mladine in tudi starejših, ki so prevzeli skupine, ki so obhodile in sanirale območja svojih tras. Hkrati je potekalo tudi čiščenje doma KS Stara Vrhnika. Na splošno je smeti manj v sami vasi in njenem okolišu kot pred leti, so se pa pojavile nove »črne« točke, ki so terjale kar veliko napolnjenih polivinilastih vreč z raznimi odpadki (največ plastike/pločevink in odpadnega papirja ter nekaj gum). Tako črno odlagališče nesnage smo ugotovili ob vstopu v našo vas, to je neizdelana hiša nasproti nekdanje vojašnice, ki že sama kazi okolico. Ravno tako je bilo kar nekaj vreč nabranih tudi na trasi; vas-nek-danja Gostilna Polž, Podče- sortirati). Tudi predlog je bil že, da bi lastniki hiš zamenjali črne kante z rumenimi, tako da bi vsak lastnik doma odmetaval plastiko, ker vsi vemo, da je je več, kot je kaj drugega. Odpadke za v črno kanto pa bi nosili na ekološke otoke (samo za razmislek). Za zaključek so vsi prisotni dobili malico in sladoled. Za Vabilo pogostitev so poskrbeli KS Stara Vrhnika, Kulturno društvo Stara Vrhnika in Aleš Ham. Ob tej priložnosti se bi rad zahvalil vsem, ki so sodelovali v akciji, da vztrajamo, da obdržimo tradicijo in prenašamo lep vzgled mlajšim. Mogoče bo pa kaj zaleglo, smo rekli včasih, mogoče ... Jani Krvina lo-Škupnk-vas. To je že stara tradicija malomarnih voznikov, ki, česar ne potrebujejo več, od-vržejo skozi okno (ni pa več toliko, kot pred leti, ko smo začeli z akcijami). No, ob tej priložnosti bi opozoril še na težavo, ki se zadnja leta vedno bolj dogaja okoli naših ekoloških otokov. Pri nas je kritičen »otok« na vhodu v vas, pri domu gasilcev; ne mine dan, ko se ga izprazni, že so smeti okoli njega (napolnjene vrečke z raznimi odpadki, kot da se nekaterim ne ljubi ŠD LIPA Podlipa - Smrečje in KS Podlipa - Smrečje vabita na POHOD PO KROŽNI ROMARSKI POTI V SMREČJE Pohod bo 1. 5. 2019. Odhod bo 8.00 izpred gasilskega doma v Podlipi. Pohod ni zahteven, 3 ure hoje, primerno za družine. Za okrepčilo poskrbite sami. V primeru slabega vremena pohod odpade. Vabljeni! Čistilna akcija KS Vrhnika center Občina Vrhnika je konec februarja pozvala vrhniške organizacije k čiščenju okolice, ki je po zimskem obdobju kar dobro nasmetena. Člani naše krajevne skupnosti smo se odločili za čiščenje Hribskega potoka in potoka Bela ter obrežij ob potokih. Zadnjo marčevsko soboto smo skupaj z nekaterimi stanovalci okoliških blokov zavihali rokave. Na precej majhnem območju je bilo kar precej odpadkov, ki smo jih skrbno ločili. Zabredli smo tudi v vodo, saj nismo mogli pustiti, da v njej domujejo pločevinke piva, avtomobilska pnevmatika, plastične vrečke, lonci in celo surovo meso, ki je že kar precej zaudarjalo. V imenu članov naše KS se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste čistili in vam je mar. Želimo si, da bi ljudje začeli resno razmišljati o našem planetu, o tem, kako z odpadki zastrupljamo in morimo živali ter onesnažujemo njihov in naš življenjski prostor. Da bi vsak posameznik razmislil, kam bo odvrgel odpadek, pa četudi je to majhen papirček ali pa ugasla cigareta ... Ko bomo vsi to ozavestili, takih akcij ne bomo več potrebovali. Verjamem, da se bo to nekoč res zgodilo, bojim se le, da bo takrat že prepozno. Na internetu sem zasledila novo obliko rekreacije, ki se imenuje plogging. Ideja se je porodila na Švedskem (jogging in plocka upp, kar v švedščini pomeni »pobrati«). Pri tej rekreaciji med hojo, tekom, kolesarjenjem. pobiramo smeti. Potrebujemo vrečko za smeti in rokavice. Tako poskrbimo zase in za okolje. S tako obliko aktivnosti je zadovoljstvo dvojno, saj ob osebni fizični angažiranosti nekaj dobrega storimo tudi za lasten kraj. Agata Smrekar Praznovanje materinskega dne V ponedeljek, 25. marca, na praznik Gospodovega oznanjenja, ki ga praznujemo kot materinski dan, smo prostovoljke doma upokojencev v sodelovanju z uslužbenkami doma pripravile prireditev za stanovalce doma. Povezovalka programa, g. Irena, je v uvodu prebrala nekaj misli in modrosti o materah. ZPZ Tonja iz Borovnice so nam zapele dve pesmi Toneta Pavčka: Kako raste mama in pesem Mama. Priredbi za obe pesmi je napisal Jaka Jerina, ki ju je tudi spremljal na klavirju. Iz Glasbene šole Vrhnika sta prišli sestri Vita in Žana. Žana je učenka sedmega razreda klavirja, Vita učenka petega razreda violine. Skupaj sta zaigrali dve skladbi: Pesem ptic trnovk in Bele planike tri. Tudi g. Simona je predstavila nekaj izpovedi stanovalcev doma, ki jih je lepo povezala v nostalgič-ne spomine na njihove matere. »Nanjo poglej Vsemogočni, ki mi je dala življenje, ki nas je v zvesto družino družila, ki nam je dala ljubezen in dom, in zdaj odhaja ...« To je odlomek pesmi Toneta Kuntnerja, ki jo je zelo čustveno prebrala naša prostovoljka Marinka. Slišali smo še pesem Franceta Prešerna Nezakonska mati, potem pa nas je povezo-valka celotne prireditve g. Irena povabila, da smo vsi skupaj zapeli Marijino pesem Veš, o Marija, moje veselje. Ob razdelitvi šopkov, ki smo jih pripravile iz cvetja naših vrtov, smo začutile in videle kar nekaj solz sreče in obilo zadovoljstva na vseh naših obrazih. T. Jerina Glosa Če bi Jan Plestenjak hodil na Planino ... Včasih se mi zahoče, da bi se nekam odpravil, pa morda trebušček malo popravil. In sem ugotovil, kam šel bom jaz. »Na Planino na Stolp nad Vrhniko,« tam baje je res lepo. Pravijo ženske, da tudi Werner hodi gor in tako je planinska pot obiskovanja kot ljubljanski kolodvor. Pa ne vem, kdo od znanih Slovencev še hodi tja gor. Morda Rusov Andrej, pa Haboltarjev Korl, pa če bi slučajno tja gor zavil Jan Plestenjak, potem pa - o, groza - saj na stolpu kaj kmalu bi zmanjkalo prostora. Pa nič hudega, saj imamo pravega človeka gori. Mitja vse postori, da nam ustreže in ugodi. Imajo vrhniške štruklje, Cankarjevo skodelico kave, joto, ričet in pa zavitke razne prave. Pa dajmo, odpravimo se na ta hribček na stolp na Planini, kjer proti Ljubljani pogled lep se širi. Andrej Rus N 05 Občina Vrhnika 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r^] VABILO NA TRADICIONALNI PRVOMAJSKI PIKNIK V STAREM MALNU z naslovom: Živel 1. maj! 1. in 2. maja od 10. ure naprej. Sledili bomo tradiciji Vrhničanov, ki smo se v starih časih za praznik dela družili ob potoku Bela in si privoščili dišeče jedi z žara. Prvim stotim obiskovalcem Starega malna bomo v počastitev praznika dela, 1. maja, pripeli rdeč nagelj. NOVO: 1. MAJA BREZPLAČEN PREVOZ DO STAREGA MALNA! Odhodi s postaje pred Mantovo ob 10., 12., 14. in 16. uri, gasilski kombi bo ustavil tudi na avtobusni postaji pri glasbeni šoli, na parkirišču pri Domu upokojencev Vrhnika in pri Štirni. Zagotovljen bo tudi prevoz nazaj. Turistično društvo Blagajana Vrhnika, ekipa Star maln Krajevna skupnost Vrhnika - Vas, ZŠAM Vrhnika, PGD Bevke Občina Vrhnika Vabljeni! Turistično društvo Blagajana Komisija za lepše okolje zopet v akciji V marcu je Komisija za lepše okolje podala poročilo na Občnem zboru TD Blagajana. Minulo leto smo uspešno zaključili in v letošnjem nadaljujemo z našim delom. ski pošti na naslov drustvo.blagaja-na@kabelnet.net. Oglasite se lahko tudi osebno v pisarni TD Blagajana v času uradnih ur. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje in pozdravljamo vse ljubitelje lepega in čistega okolja. Uživajte v pomladi. Predsednica Komisije za lepše okolje Anita Čretnik Tradicionalno bomo izpeljali akcijo Vse za dom in vrt (petek, 26. aprila 2019) in ocenjevanje naše vrhniške okolice (od aprila do junija). Letos bomo ocenjevali: najlepše cvetoče balkone, poslovne objekte (iščemo najlepše urejene gostinske lokale, trgovine, obrtne delavnice; ocenjevali bomo njihovo zunanjo urejenost in javne objekte (kozolce, avtobusna postajališča, kapelice, cerkve, kašče in spominska obeležja). Pri našem opazovanju okolice vas vabimo, da nam svoje predloge sporočite do petka, 14. 6. 2019. Obvestite nas lahko z izpolnjenim glasovalnim lističem ali po elektron- GLASOVALNI LISTIČ Najlepši cvetoči balkon (vpišete naslov): Najlepši poslovni objekt; trgovina, gostinski lokal, obrtne delavnice (vpišete ime in naslov trgovine, gostinskega lokala ali obrtne delavnice): Najlepše urejen javni objekt (kozolci, avtobusna postajališča, kapelice, cerkve, kašče in spominska obeležja): Moj naslov: Glasovnico do 14. junija 2019 pošljite na naslov: Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika. Glasovnica je tudi na internetni strani TD Blagajna/www.blagajana.si/, lahko jo pošljete tudi po e-pošti na naslov: drustvo.blagajana@kabelnet.net. IZJAVA: Turistično društvo Blagajana izjavlja, da bo podatke, zbrane na obrazcu, uporabljalo izključno za potrebe organizacije in izvedbe akcije Blagajana. Na Vrhniko prihaja specialna olimpiada Življenjska modrost pravi »pleši, kot da te nihče ne gleda«. Da pokažeš svoj pravi jaz, moraš zbrati pogum, srčnost in iskrenost. Verjetno je to ena od najpomembnejših življenjskih lekcij, ki se jih lahko naučimo od oseb s posebnimi potrebami. Kadar plešemo ali tekmujemo, damo vedno vse od sebe. Čeprav ne podiramo rekordov, radi premikamo svoje meje in takrat se počutimo, kot da za nas navija ves svet. Takšno priložnost ponujajo 26. regijske igre Specialne olimpiade Slovenije, ki jih organizirata Varstveno-delovni center Vrhnika - Idrija skupaj z OŠ Ivana Cankarja v sredo, 15. maja 2019. SOS iger se bo udeležilo 344 tekmovalcev iz ljubljansko-do-lenjske regije. Po odprtju iger ob 9.30 se bodo ob 10.00 začela tekmovanja iz atletike (športni park Vrhnika), elementov košarke (športna dvorana Partizan) in namiznega tenisa (telovadnica OŠ Ivana Cankarja). Medalje najboljšim tekmovalcem bodo pode- ljevali naši uspešni športniki Štefan Hadalin, Miran Stanovnik in Aljoša Grom. Športni rezultati pa niso edina vrednota v poslanstvu SOS. Enako pomembna je integracija v družbo, zato dogodek poleg tekmovalnega progra- ma vključuje tudi veliko možnosti za druženje in zabavo. Zato se nam pridružite in z nami doživite lep športni dan. Uporabniki in zaposleni v VDC VI (enota Vrhnika) Življenje v Starem malnu je ozelenelo! Idejna zasnova prenova mlina. Avtorji: Delavnica d.o.o Pomlad se je vrnila z vsem svojim razkošjem. To leto je bila zgodnja, april pa ima svoje muhe. Tako pač mora biti. In vse je prav. Turistično društvo Blagajana je s svojo ekipo Star maln vabilo v kočo vso zimo od petka do nedelje, z majem pa bo koča začela obratovati po letnem času. V četrtek in nedeljo od 10. do 19. ure, v petek in soboto pa od 10. do 20. ure. Koča bo odprta tudi na praznične dni in vrata bo odprla tudi za najavljene skupine po predhodnem dogovoru. Star maln je mala oaza miru, svežega zraka in pozitivne energije. O tem kraju je pisal že Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske, pred njim pa pater Martine Baucher v Zgodovini Norika in Furlanije. Zgodba o zmaju, ki bruha vodo in mladiče navduši vsakega obiskovalca. Obnovljena pot do Lintverna pa vabi in izziva morebitne srečneže, ki se želijo v živo srečati s prebujenim zmajem. A je kar muhast, ne ljubi se mu vedno razkazovati svoje moči, res pa je, da je pred aprilskim deževjem moral varčevati z vodo. Se pa obiskovalci vračajo, pa ne samo zaradi zmaja, tudi koča je ma- mljiva s svojo urejenostjo in kulinarično ponudbo. Čistilna naprava, ki smo jo s pomočjo občine Vrhnika umestili lansko jesen , »nevidna« pridno služi svojemu namenu. Vse pa nas moti razpadojoče mlinsko kolo, simbol Starega malna. Kolo, ki so ga na mestu enega najstarejših mlinov postavili člani Turističnega društva pred četrt stoletja, je utihnilo. Zaradi dotrajanosti se je zalomilo in kaže žalostno podobo. Smo pa člani dru- Vabilo štva in ekipa Star maln trdno odločeni, da bo kar se da kmalu obiskovalce Starega malna pozdravila znana melodija. Načrti so, dobre izvajalce poznamo, le sredstev ni. Kolo želimo obnoviti tako, da bi služilo tudi v dolgoročni idejni zasnovi začrtani postavitvi mlina, kot je bil nekoč. Na pobudo članov in obiskovalcev Starega malna, smo v začetku leta začeli z zbiranjem prostovoljnih prispevkov. Skrinjica v koči se pridno polni, hvaležni smo za vsak darovan evro. Odprli smo de-pozitni račun, sredstva pa darovalci lahko nakažete na Turistično društvo Blagajana Vrhnika, Cankarjev trg 4, TRR SI56 0202 7025 4167 166 s pripisom »ZA MLINSKO KOLO«. V naslednji številki Našega časopisa vas bomo seznanili o višini zbranih sredstev. Ko se bomo z zbranimi in prisluženimi sredstvi približali petmestni številki, bomo takoj pričeli z obnovo. V veliko pomoč nam bo tudi plačana članarina članov društva za leto 2019, v višini 10.- €. Tudi članarino lahko nakažete na isti račun s pripisom »članarina«, ali jo poravnate v pisarni društva vsako sredo od 10. do 12. ure ali v Starem malnu v času obratovanja koče ter na vseh prireditvah v organizaciji društva. Da bi se mlinsko kolo kmalu spet vrtelo! Predsednica TD Blaglajana Vrhnika Mirjam Suhadolnik SKAVTI BOMO ZBIRALI PAPIR Vrhniški skavti organiziramo spomladansko zbiralno akcijo papirja, ki bo potekala v soboto, 18. 5. 2019. Vsi, ki imate odveč nekaj starega papirja, ste vabljeni, da ga pripeljete na parkirišče pred pokopališčem med 9.00 in 13.00. Če ga ne morete sami pripeljati, lahko ponj pridemo mi v terminu zbiralne akcije. Pokličite nas na telefonsko številko 030 243 090. Vrhniški skavti N aŠ Občina Vrhnika 29. april 2019W 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabilo Parada na Stari cesti leta 1962 MOTORIZIRANA PARADA OB 60-LETNICI DELOVANJA ZŠAM VRHNIKA Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika Vas ob 60-letnici delovanja vljudno vabi na ogled motorizirane parade vozil. V paradi bodo sodelovali motoristi, starodobna, specialna in tovorna vozila. Parada bo potekala od Kulturnega centra Vrhnika skozi Vrhniko proti Verdu. Zbor in ogled vozil bosta v soboto, 11. maja 2019, ob 15. uri pred Kulturnim centrom Vrhnika, ob 16. uri bodo vozila v paradi krenila skozi Vrhniko. Vabljeni na ogled! Franjo Čretnik, predsednik ZŠAM Vrhnika Vabilo na delovno akcijo pri Ajdovskem zidu 11. maja 2019 ob 9. uri V gozdu na Zaplani se skrivajo arheološki ostanki rimskega zidu iz 3. stoletja, ki je dolga stoletja sameval v pozabi, obrasel z drevjem, grmičevjem in podrastjo. Dandanes velja za največji rimski spomenik na slovenskih tleh, zato ga želimo znova predstaviti krajanom, popotnikom in obiskovalcem ter vsem, ki se navdušujejo nad še neodkritimi biseri zgodovine. V minulem letu smo v Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika ob ostankih te antične gradnje speljali novo tematsko pešpot in jo opremili z informativnimi tablami in drugimi interpretativnimi elementi. Dostop do zidu ste nam pomagali izkrčiti prostovoljci in prostovoljke, za kar smo vam še posebno hvaležni. Tudi tokrat se na vas obračamo z vabilom, da nam pred slovesnim odprtjem poti pomagate olepšati okolico zidu, ko bomo pokosili spet ozelenelo rastje, pograbili listje, natrosili sekance. To bo hkrati tudi priložnost, da vas čisto prvič popeljemo po poti s strokovnim vodenjem. Če se nam želite pridružiti, se oblecite v trpežna oblačila in obutev, s seboj pa prinesite zaščitne rokavice, nekaj delovnega orodja (grablje, škarje za obrezovanje ...) ter seveda - dobro voljo. Za pijačo, malico in kosilo bo poskrbljeno. Zbor: 11. maja ob 9. uri pri avtobusni postaji Cesarski vrh na Tržaški cesti. Zaključek: ob 13. uri - na skupnem kosilu. Zaradi lažje organizacije lahko pokličete na telefonsko številko 031 605 350 (Urška). Akcijo organizira Zavod Ivana Cankarja Vrhnika v okviru projekta Claustra+ v sklopu programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija - Hrvaška. ZŠAM Vrhnika v 60. leto delovanja zakorakalo preventivno Letos ZŠAM Vrhnika praznuje častitljiv jubilej, 60-let delovanja. Smo združenje, ki v poklicno združuje voznike, avtomeha-nike in njim sorodne poklice. Skozi zgodovino se je združenje spremenilo, spremenila se je tudi oblika dela in stopili smo v korak s časom. Poklic voznika in avtomehanika je dobil drugačne razsežnosti. Napredek v tehniki, sodobna prevozna sredstva in samo izobraževanje voznikov je tudi nas pripeljalo, da moramo slediti novostim. Naše poslanstvo je skrb za tehnično in človeško kulturo v prometu. S svojim zgledom, strokovnostjo in odnosom želimo vplivati na boljše in predvsem varnejše vedenje v prometu, ki je glede na tempo v sedanjem trenut- ku čedalje slabše. Naše delo je osredotočeno na območje Občine Vrhnika, kjer izvajamo razne preventivne dejavnosti, kot so: varovanje otrok v prvih šolskih dnevih, izobraževanje in preventivne prometne aktivnosti v šolah, vrtcih in drugih ustanovah, sodelovanje pri opravljanju kolesarskih tekmovanj, teoretična predavanja v prometu, varovanje prireditev in podobne aktivnosti s področja prometa. Veliko pozornost, v sodelovanju s PP Vrhnika in SPV Vrhnika, namenjamo najmlajšim, katerim poskušamo na prijeten in otroku razumljiv način prikazati promet in prometno kulturo. Prometna kultura, tako kot vsi procesi vzgoje, se morajo razvijati najprej v i * P V Rimski dan & r* i. na HIWN1 TO C i- ClAllí ] J1A. Al ih.'.i lin IUU.-U Spoznajte • Rimski obrambni zid Claustra Alpium Iuliarum • Rimska bojna oprema • Kulinarične spretnosti Rimljanov • Antično rokodelstvo in obrt • Rimska glasba in poezija • Antične družabne igre Doživite • Življenje v rimskem taboru • Taktike in tehnike rimske vojske • Rimska moda in kozmetika Okusite • Rimske dobrote in napoji SLOVESNA OTVORITEV nove pohodniške poti ob rimskem zidu • Zbor ob 9.30 pri Gostilni Mesec 19. maj 2019 Pri Gostilni Mesec, od 10. ure dalje SODELUJOČI: KD Vespesjan, Društvo Legio I Italica, Arheoved, Skupina STIK, Fibula - Zavod za arheologijo, izobraževanje in turizem, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Pomorski in zgodovinski muzej Hrvaškega primorja Reka, Prirodoslovni muzej Reka, Katarina Molk - Lognet, Gostilna Mesec ... Vabljeni! krogu družine, nato se mora vzgoja nadaljevati v vrtcu in kasneje v osnovni šoli. Vzgojiteljice v vrtcu so poskrbele za dobro znanje otrok s področja prometne vzgoje, mi pa smo v torek, 2. in 9. aprila 2019, preizkusili njihovo znanje na didaktičnem prometnem poligonu, kjer so najmlajši preigravali različne vloge udeležencev v prometu. Bili so kolesarji, pešci in vozniki vozil, imeli smo tudi vlakovno kompozicijo. Otroci so spoznali osnovne pojme prednosti na cesti in varnega vedenja v prometu. Policist PP Vrhnika, Vilijem Jereb, je najprej preveril predznanje otrok, nato pa jim je na prijazen način predstavil prometne znake, delovanje semaforja, poudaril je pomen uporabe zaščitne čelade in jim povedal še veliko koristnih nasvetov. Tudi z našo pomočjo bodo otroci v svet prometa stopali varneje. Prisluhnile in podučile so se tudi vzgojiteljice in prvič so se šoferjem pridružile prostovoljke, učenke OŠ Ivana Cankarja, ki obiskujejo interesno dejavnost prostovoljstva. Iskrene čestitke za pogum in hvala pomoč. V proces izobraževanja smo vključili tudi učence NIS, OŠ Ivana Cankarja, ki morajo biti deležni večje pozornosti pri vključevanju v promet. Otroci so, v vseh skupinah, izražali željo po tovrstnih predstavitvah, kar nas zelo veseli in nas navdihuje za nadaljnje delo. Vesel sem, da smo prepoznavni v naših aktivnostih in da smo družbi koristni. Naše delo prepoznavajo tudi drugi. Na tem mestu se zahvaljujem LIONS klubu Vrhnika za donacijo šestih skirojev, s katerimi bomo popestrili naš didaktični poligon in še uspešnejše izvajali naše poslanstvo. Tradicija je stara in ne smemo je prekiniti. Srečno vožnjo! Franjo Čretnik, predsednik ZŠAM Vrhnika N aŠ Občina Vrhnika 29. april 2019W 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Cankarjevi dnevi 2019 27. april - 29. maj Slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Ivan Cankar: Kurent, 1909 Ivan Volpi, Cankarjev pranečak iz Italije Sobota, 27. april 25. TRADICIONALNI POHOD PO VRHNIŠKI POTI Zbor na Trgu Karla Grabeljška, start ob 7. uri. Pohod traja 7 ur. Informacije: Jože Školc, 031 523 787. Planinsko društvo Vrhnika Sreda, 1. maj PRVOMAJSKA BUDNICA Po ulicah Vrhnike ob 6. uri. Pihalni orkester Vrhnika. Sreda, 1. maj, in četrtek, 2. maj ŽIVEL 1. MAJ! Praznični piknik - Star maln, od 10. ure naprej. Turistično društvo Blagajana Četrtek, 2. maj TEK PO MEJAH KRAJEVNE SKUPNOSTI DRENOV GRIČ -LESNO BRDO in POHOD Športni park Drenov Grič, od 9.50 naprej, prijave od 8. ure. Informacije: www.sd-dren.si, 031/339 - 867. ŠD Dren, Drenov Grič - Lesno Brdo Ponedeljek, 6. maj POLAGANJE VENCA PADLIM BORCEM ZA SVOBODO Na Drči, ob 17. uri. ZB NOB Vrhnika 74. OBLETNICA OSVOBODITVE VRHNIKE Proslava z MPZ Mavrica, otroškim pevskim zborom Mlada Mavrica in igralcem Janezom Škofom. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 19. uri. ZB NOB Vrhnika, Občina Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Torek, 7. maj DRAGOTIN CIFREK: PORTRETI VRHNIKA 2000-2019 Odprtje slikarske razstave, galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ob 19. uri. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Sreda, 8. maj MULTIKULTI Prireditev ob dnevu Evrope, velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 18. uri. OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Petek, 10. maj DAN ODPRTIH VRAT MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA IN STALNE RAZSTAVE FLORISA OBLAKA Tržaška cesta 23, od 10. do 18. ure. Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika DAN ODPRTIH VRAT CANKARJEVE SPOMINSKE HIŠE NA KLANCU Z dišečo kavo, piškoti in Cankarjevo čokolado. Odkritje spomenika za slepe in slabovidne. Cankarjeva spominska hiša od 9. do 18. ure. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika PO POTEH CANKARJEVE MLADOSTI Brezplačno vodenje po Vrhniki, Cankarjeva spominska hiša ob 10. uri. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB PRAZNIKU OBČINE VRHNIKA Podelitev občinskih priznanj s kulturnim programom; Brezčasnost Ivana C. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 20. uri. Občina Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Sobota, 11. maj BALINARSKI TURNIR V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA Zbor na balinišču DU Vrhnika ob 8. uri. Informacije: Marinka Petkovšek, 040 847 042. Društvo upokojencev Vrhnika PARADA VOZIL V počastitev 60-letnice Združenja šoferjev in avtomehanikov Vrhnika. Vozila bodo ob 16. uri krenila izpred Kulturnega centra Vrhnika v smeri Verda. ZŠAM Vrhnika POD JASNIM NEBOM RDEČA ROŽA Tretji mednarodni festival pevskih zborov in kulturnih društev Ivana Cankarja Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 20. uri. Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Ponedeljek, 13. maj ARZENIK IN STARE ČIPKE Gledališka predstava Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 19. uri. Gimnazija Vič in Zavod Ivana Cankarja Torek, 14. maj POJ Z MENOJ Nastop glasbenih skupin pod mentorstvom Ljubice Jelovšek in Tanje Avsec. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 18. uri. Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Sreda, 15. maj RIMARAJA Zaključek osmega festivala otroške poezije Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 18. uri. Uroš Vošnjak, Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Glasbena šola Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Četrtek, 16., petek, 17., in nedelja, 19. maj REGIJSKO LINHARTOVO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN OSREDNJE SLOVENIJE Teater Loška dolina - G. Feydeau: Maček v žaklju Šoder teater Ljubljana - Brez Teater KD Janez Jalen - J. Kesselring: Arzenik in stare čipkeVelika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 19.30. Območna izpostava JSKD Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Petek, 17. maj EVROPEJČKI NA VRHNIKI Javna kulturna prireditev (v primeru slabega vremena naslednji petek) Šolsko športno igrišče pred OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika od 10. do 12. ure. OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, OŠ Brezovica, OŠ Borovnica, OŠ Log -Dragomer, OŠ Log - Dragomer POŠ Bevke, Vrtec Vrhnika, Dom upokojencev Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Torek, 21. maj ZAPUŠČINA ANE LUŠIN, CANKARJEVE LJUBEZNI Odprtje dokumentarne razstave Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 19. uri. Muzej Velenje, Muzejsko društvo Vrhnika, in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Četrtek, 23. maj KONCERT SAXLADIES Z GOSTI Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 19.30. Saxladies in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Petek, 24. maj LETNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 20. uri. Pihalni orkester Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Sobota, 25. maj FESTIVAL KAVE - DAN ZA SKODELICO KAVE Pokušanje kave in drugih kavnih dobrot ter spremljevalni strokovni program; igre, delavnice, filmi o kavi Park pred Cankarjevim domom od 9. do 18. ure. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika BIG BAND - POMLADNI KONCERT Park pred Cankarjevim domom ob 20. uri (v primeru dežja bo koncert v veliki dvorani CDV). Big band Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Torek, 28. maj, in sreda, 29. maj ZAKLJUČNI KONCERT ORKESTROV Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 19. uri. Glasbena šola Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika »Mogoče bi ga bolje razumel, če bi dalj časa živel pri vas« Ivan Volpi s svojo družino v Cankarjevi spominski hiši. 18. aprila se je na Vrhniki mudil Ivan Volpi iz San Giovannija (med Bologno in Modeno), ki je po očetovi strani Cankarjev pranečak. Seveda si je med drugim na Vrhniki ogledal tudi Cankarjevo spominsko hišo, kjer ga je pozdravil župan Daniel Cu-kjati. Ob tej priliki nastal tudi ta kratek intervj u, v katerem j e pojasnil svojo plat zgodbe. Kako ste izvedeli, da ste v sorodu z Ivanom Cankarjem? V sedemdesetih letih so po televiziji veliko vrteli film posnet po knjigi Alexa Haleya Roots, ki je govoril izvoru neke ameriške družine. Ob tem so se začele pojavljati vprašanja tudi moji starejši sestri, ki je vedela, da ima oče tuje korenine. Povprašali smo strica, ki je v šestdesetih in sedemdesetih raziskoval družinsko deblo, nakar smo prišli do Ivana Cankarja. Cankar je bil brat moje prababice. Ste že kdaj slišali za našega slovitega rojaka? Tedaj sem bil še zelo mlad in se nisem zavedal kdo je. Potem mi je v roke prišla jugoslovanska znamka z njegovo podobo, na kar sem bil zelo ponosen: »Hej, saj to je moj sorodnik!«. Veste, Cankar v Italiji ni znan, razen če se ne zanimate za slovensko zgodovino ali kulturo. Pa ste potem prebrali kakšen njegov življenjepis, knjigo? Ko sem bil star okoli 18 let sem začel iskati dodatne informacije po knjigah. Tedaj seveda še ni bilo interneta. Obiskoval sem knjigarne in povpraševal, če imajo katero od Cankarjevih knjig. Spominjam se, da sem jim moral vedno znova črkovati njegovo ime. Večino časa je bil odgovor »Na žalost ne, oprostite«. V italijanščino je prevedenih le nekaj njegovih knjig in večino teh tudi imam. Pogrešam Hišo Marije pomočnice, a upam, da jo bom našel v Trsu. Odkril sem tudi, da je bila novembra prevedena v italijanščino nova knjiga, katere naslov se glasi »Sull' isola«, in ta bo tudi moja. Prebral pa sem Martina Kačurja, Hlapca Jerneja, Mati in Podobe iz sanj. Prav tako prebiram tudi njegovo zgodovino in poskušam bolje razumeti njegovo življenje ter knjige. Če sem Vabilo iskren, je zelo težko razumeti njegovo razmišljanje, občutke in obnašanje v oddaljenem času in prostoru. Mogoče bi bolje razumel, če bi živel dlje časa pri vas. Kakšna so vaša pričakovanja od Vrhnike? Kot slišim, niste prvič tu med nami. Tako je, Vrhniko in nekatera druga mesta sem obiskal poleti 1997 v okviru prvih počitnic z mojo ženo. Naredil sem nekaj fotografij v njegovi spominski hiši in pri spomeniku, pred leti ko sem bil na Dunaju sem slikal njegovo tamkajšnjo hišo. Izlet mi je ostal v lepem spominu, sedaj pa sem dejal, da je prišel čas, da se vrnem in pripeljem s seboj tudi svoje otroke ter jim pokažem naše daljne korenine. Gašper Tominc, foto: GT na odkritje kipa Foto: Primož Hieng 10. maja bo ob 18. uri pred Cankarjevo spominsko hišo potekalo odkritje Cankarjevega kipa akad. kiparja Bojana Mavsarja za slepe in slabovidne. Vabita Lions klub Vrhnika in Občina Vrhnika. N aŠ Občina Vrhnika 29. april 2019W 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabljeni na angleški tabor! Med letošnjimi poletnimi počitnicami, točno od 19. 8. 2019 do 30. 8. 2019 (OŠ Ivana Cankarja Vrhnika), bomo na Vrhniki gostili The English Experience, To je angleška jezikovna šola, ki organizira tečaje angleščine v obliki jezikovnih taborov tako v Veliki Britaniji kot v drugih evropskih državah. Za tečaje, ki jih organizirjo doma v Norwi-chu ima šola tudi akreditacijo Britanskega sveta. Angleški tabor bo trajal 10 delovnih dni v obsegu 90 pedagoških ur in je namenjen poglabljanju govorne usposobljenosti otrok in mladine v starosti od 7 do 18 let, torej za osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Tečaj bodo vodili njihovi usposobljeni učitelji, torej naravni govorci angleščine. Učenci bodo na zabaven in sproščen način deležni 100% jezikovne kopeli v angleščini. Preizkusili se bodo v umetnostnih, športnih, dramskih aktivnostih in angleških igrah. Tovrstna oblika dela bo organizirana predvsem za otroke od prvega do osmega razreda. V devetem razredu bo tečaj v obliki projektnega dela, primernega tudi za srednješolce. Primer projektnega dela je izdelava časopisa, spletne strain, In-stagram profila, filma, kick-starter projekta ali kaj podobnega. Pridružili se jim bodo lahko tudi jezikovno močnejši osmošolci. Za tovrstno organizacijo so se odločili zaradi dobrega znanja naših otrok v zadnjih razredih osnovne šole. Rdeča nit letošnjega tabora je Velika Britanija z naslovom Discover the magic of Britain. Tečajniki bodo razvrščeni glede na starost in znanje v majhne skupine, največ 15 učencev. Namen tečaja ni poglabljanje znanja slovnice (to je domena šolskega pouka), pač pa govora in jezikovne usposobljenosti. Cena tečaja za enega otroka je 335 €. Če sta z ene družine več otrok, je cena za drugega 280 €, za tretjega 255 € in za četrtega 235 €. V ceno tabora so poleg izvedbe "pouka ter dejavnosti" vključena tudi vsa gradiva in potrebščine. Prehrana v času tabora bo organizirana v šoli in NI vključena v ceno tečaja. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Barbaro Jan, pomočnico ravnatelja na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika preko elektronske pošte: bjan1@11sola.si Barbara Jan Barjani pri Supotskem slapu Na Gregorjevo smo se Barjani iz Vrhnike odpeljali v smeri Primorske. Cilj našega pohoda je bil Supotski slap. V vasi Šmarje nad Koprom smo izstopili iz avtobusa in že prvi hip nas je očaral lep pogled na Koper in celotni Tržaški zaliv z zasneženimi Alpami in Dolomiti v ozadju. Po severni strani pobočja smo krenili proti Pomjanu. Ko smo prispeli v Pomjan, smo se ustavili pred manjšo cerkvico Marijinega rojstva. Tu nam je Sonja več povedala o vasi Pomjan, ki je bila v času vojne požgana, a so jo domačini lepo obnovili in vas je ponovno zaživela kot tipična primorska vas. V Po-mjanu se pričenja tudi lepo označena krožna pot, imenovana »Za srce in dušo« in njene rdeče-modre oznake so nas spremljale vso pot proti Supotskem slapu. Krenili smo po poljskih kolovozih mimo številnih vinogradov in oljčnih nasadov, ki so ograjeni s kamnitimi suhozidi. Prispeli smo do Supotske-ga slapa, ki pa ga ni bilo, saj je bila struga potoka zaradi daljšega sušnega obdobja suha. Ker smo bili že na začetku pripravljeni na to, smo se pač zadovoljili s pogledom na mogočno ploščato skalo, preko katere naj bi se voda spuščala v globino. Pot smo nadaljevali mimo delno zapuščene kmetije in na novo urejenih oljčnih na- sadov in se vrnili v Pomjan, kjer smo se odpravili do večje cerkve sv. Jurija in na rob Po-mjanskega hriba. Čudovit pohod smo zaključili v gostišču v Šmarju, z odličnim ričetom, od tod pa sta nas vse do Vrhnike v avtobusu grela toplo sonce in dobra volja po lepem pohodu z razpoloženimi Barjani. Napisala: Dragica in Andrej Verbič, foto: Stane Kržmanc Lutkovni krožek v KS Podlipa - Smrečje V KS Podlipa-Smrečje smo oblikovali otroško lutkovno skupino, ki bo obudila krajevno izročilo ter ga krajanom in širši okolici predstavila v oblike lutkovne predstave. Najprej bomo sicer izdelali digitalno obliko zgodbe (foto zgodba), jeseni pa še v obliki lutkovnega dogodka na velikem odru. Začeli smo seveda z osnovami, kot so temelji animacije lutke ter izdelovanje preprostih lutk. Tako smo izdelali punčko iz cunj, ki je sicer svetovni fenomen, a jo le Slovenci in Slovenke znamo narediti brez šivanja, kar lahko vidite na fotografiji. Gre za tisočletno ljudsko, skoraj po- zabljeno izročilo, kamor spada tudi »žoga iz cunj.« Naše pra--prababice so s temi izdelki zaposlile otroke, ki so celi dan pasli drobnico in živino ter se tako igrali z izdelki iz cunj. Na zadnji delavnici pa nas je obiskal tudi »Lilek« iz Prekmurja, ki je otroke zelo razveselil ter sprožil obilo sproščenega smeha. Lilek je s strani lutkovne stroke priznan kot »Slovenska lutka« in je naša posebnost (glej sliko). Izvira iz Prekmurja, kjer so domačini to lutko uporabljali za improvizirane skeče na veselicah in drugih dogodkih vaškega druženja. Je preprosta lutka, kjer na križ iz dveh palic obesimo star »reklc« ter dodamo ponošen klobuk in Lilek je narejen. Potrebuje pa seveda ustvarjalnega animatorja, ki ga z živahnimi in domiselnimi gibi ter duhovitim besedilom oživi. Na koncu naj se zahvalim prostovoljni gasilski brigadi Podlipa-Smrečje, ki nam je za naše delo odstopila svoje prostore, ter seveda staršem otrok. Mentor skupine, BOris IKononenko PREJELI SMO Odprto pismo Komisiji za nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke Komisiji za nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke (predsednik Janez Škrabec; člani Hugo Bosio, Boštjan Gaberc, Stanislav Rožman, Štefan Sobočan, dr. Otmar Zorn in članica Ariana Grobelnik):članice in člani okoljske civilne iniciative EKO VRH smo začudeni in zgroženi nad eno od vaših letošnjih odločitev. Ne- mogoče nam je razumeti utemeljitev nagrade podjetniku Rudolfu Horvatu. Navajamo iz vaše utemeljitve: »Rudolf Horvat vodi podjetje Saubermacher Slovenija od oblikovanja družbe leta 2007 dalje in je že preko 40 let aktiven na področju komunalnih dejavnosti. S svojo inovativnostjo, odgovornostjo, strokovnostjo in vizionar-stvom prispeva k uspešnosti in ugledu ne le podjetja, temveč tudi celotne komunalne dejavnosti v Sloveniji.« Najbolj neverjetno se nam zdi, da je bil nagrajenec nagrajen tudi za odgovornost. Ali ste člani komisije preverili odgovornost družbe Saubermacher s kompostarno in zbiralnico odpadne embalaže na Vrhniki? Je kdo kdaj vprašal ljudi, ki živimo blizu "Zau-berja - na Tojnicah, v Sinji Gorici, v naseljih Vrtnarija in Zlatica, v okolici Osnovne šole A. M. Slomška...- kako se počutimo ob tem, da se nagrajuje neznosen smrad?Da so kot vizionarski in strokovni opevani nizki standardi poslovanja? Kakšna odgovornost je to, če kompostarna nima »social licence to operate« v lokalnem okolju in nima primernega odnosa do ključnih deležnikov? Razočarani nismo le v CI Eko Vrh, odločitev komisije čutijo kot nepremišljeno tudi člani CI Nočemo smradu na Vrhniki ter vsi Vrhničane in Vrhni-čanke, ki so primorani dihati zasmra-jeni zrak. O smradu na Vrhniki, ki seveda ni posledica delovanja le enega podjetja, ampak raznovrstnih komunalnih dejavnosti, predelovalnic odpadkov, dveh kompostarn, o slabi kakovosti zraka, povezani tudi z bližino avtoceste - o vsem tem se je zadnjih osem let v slovenskih medijih toliko govorilo in pisalo, da je bilo članom in članici komisije to problematiko nemogoče spregledati. Pred štirimi leti je Vrhniko obiskala tudi Vlasta Nusdorfer, tedanja varuhinja človekovih pravic, in je na kršitev človekove pravice do zdravega okolja opozorila pristojne v državi. Koliko pritožb o smradu smo občani poslali med drugim tudi podjetju Saubermacher na Vrhniki in kolikokokratsmo pri IRSOP zahtevali inšpekcijske preglede delovanja kompostarne na Tojnicah, se komisija lahko prepriča kadarkoli. Očitno se o tem informirala še ni, saj bi sicer nagrade Rudolfu Horvatu ne podelila. V pričakovanju pojasnila in z realnostjo skladnega ukrepanja. Slavica Remškar, Marko Jakopič, Gorazd Buh, Barbara Buh, Milenko Gajic, Andrej Markovič, Tomaž Grom in drugi članice/ člani CI Eko Vrh Na Vrhniki, 17. marca 2019 N aŠ Občina Vrhnika 29. april 2019W 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Lani gasilci posredovali 300-krat Planina nad Vrhniko, 29. marec - Gasilci vseh treh občin, Vrhnike, Borovnice in Log-Dragomerja, združeni v Gasilsko zvezo Vrhnika, so lani posredovali tristokrat. Največji delež intervencij je bil na področju tehničnega reševanja, pri čemer prednjači PGD Stara Vrhnika, ki je lani izvozila kar 86-krat. Predsednik Gasilske zveze Vrhnika Vinko Keršmanc je dejal, da je lansko leto zaznamoval iztek petletnega obdobja organiziranosti in gasilskega dela. V tem obdobju je med drugim zveza praznovala 60-letnico obstoja, imela razstavo starejše gasilske tehnike v TMS Bistra, gasilska družina se je povečala za PGD Padež, Pokojišče, Za-vrh. Lani so v mozaik društev dodali še PIGD Fenolit, s čimer se je število gasilskih društev v zvezi povečalo na 17 članov. Kot je dejal, so bile spremembe tudi pri PGD Vrhnika, ki po novem deluje kot enota GEŠP 1, kar pomeni več samostojnosti in samostojno delovanje z dogovorjenim prekrivanjem posredovanj. Tudi PGD Bre- zovica pri Borovnici je storila korak dlje, saj so se na poveljstvu Borovnica dogovorili za dvig njene kategorije iz I. v II. kategorijo. Poleg naštetega so društva lani uradno sprejela v svojo sredo tudi nova vozila: PGD Vrhnika je praznovala 140 let in prevzela avtocister-no 35/100, Podlipa-Smrečje je prevzela moštveno vozilo, PGD Borovnica vozilo GVGP1, Gasilska zveza Vrhnika pa škodo kodiak. Veliko se je delalo tudi na gasilskih domovih, od katerih se verjetno največji premiki vidijo na gasilskem domu na Pokojišču, kjer je dom še v gradnji. Intervencije »Na področju Gasilske zveze Vrhnika so operativne enote intervenirale 300-krat. Sodelovali smo tudi pri odpravljanju posledic neurja v Črnomlju,« je zbranim pojasnil poveljnik ga- Kviz gasilske mladine Pod vodstvom mentorjev Hane Dular, Nine Šubelj in Tineta Vojske smo se 9. 3. 2019 tri pionirke, članice PGD Drenov Grič - Lesno Brdo (Tia Kastelic, Liza Anamari Jelovšek in Ajda Friškovec), udeležile kviza gasilske mladine GZ Vrhnika na OŠ Log - Dragomer, kjer smo zasedle prvo mesto. Poleg nas so se tega tekmovanja udeležile še tri članice našega društva v sestavi mladinske ekipe (Zala Groznik, Nuša Gorišek in Ema Čimžar), ki so osvojile odlično peto mesto. Žal to ni bilo dovolj za nadaljevanje tekmovanja, kar pa je uspelo nam pionirkam. Med časom do naslednjega tekmovanja smo pridno in zagreto trenirale ter se 16. 3. 2019 v Starem trgu pri Ložu na OŠ Janeza Hribarja udeležile kviza gasil- silske zveze Benjamin Svenšek. Največ intervencij, 86, je imela Stara Vrhnika, sledi ji Vrhnika s 66, Verd z 59, Borovnica s 30 in Dragomer-Lukovica s 17 intervencijami. Svenšek je pojasnil, da je največ intervencij bilo na področju tehničnega reševanja, požarov in nesreč v prometu. Sicer pa je lansko leto zaznamovala tudi osrednja vaja, ki je simulirala železniško nesrečo v Verdu, na njej pa je sodelovalo preko 350 pripadnikov različnih intervencijskih služb in preko 80 statistov. Da so intervencije minile v znamenju strokovnosti, gre zasluga izobraževanju, ki ga lani ni bilo malo. 48 gasilcev je opravilo pripravniški tečaj, 26 gasilcev pa tečaj za operativnega gasilca. Dvajset tečajev je bilo opravljenih za dihalne aparate in še številni drugi na specializiranih področjih. Aktivni so bili tudi mladi in veterani Gasilska zveza ima mladinsko komisijo, ki skrbi da se vnema za gasilstvo prenaša iz roda v rod. Mladi so lani sodelovali na številnih gasilskih kvizih (prišli so do državnega nivoja) in orientaciji. Mladinci PGD Drenov Grič so se uvrstili na izbirno tekmovanje za mladinsko gasilsko olimpiado. Ni dvoma, da je na tovrstnih tekmovanjih veselo, še bolj pa je bilo verjetno v Savudriji, kjer je letovalo nekaj otrok iz društev vrhniške gasilske zveze. Aktivni so bili tudi veterani, ki pomagajo vsakomur, ki je pomoči potreben, solidarno, brez da bi iskali finančno nadomestilo. Udeleževali so se srečanj veteranov, regijskih srečanj in raznih proslav, še posebej pa jim je ostal v spominu izlet v Slovenske Konjice. Tudi članice so zelo aktivne, ki zasedajo mesta od mentorjev mladine do namestnice predsednice Gasilske zveze Vrhnika. Sodelujejo na tekmovanjih, paradah, izvajajo redarsko službo in soustvarjajo dneve odprtih vrat po številnih izobraževalnih zavodih. Občnega zbora se je udeležilo veliko vabljenih gostov, med drugim tudi vrhniški župan Daniel Cukjati, ki je dejal, da so gasilci na vrhu lestvice zaupanja državljanov. »To je posledica vašega dolgoletnega dela, saj ste vedno priskočili na pomoč. Tako gasilec ni le uniforma, pač pa človek s srcem in dejanji, na katerega se lahko zaneseš tako v nesreči kot sicer.« Zbrane je nagovoril tudi poveljnik notranjske gasilske regije Marko Gorše, poveljnik Civilne zaščite Vrhnika, policijski predstavnik in številni drugi predstavniki sosednjih ali pobratenih društev. Gašper Tominc, foto: GT Mladi gredo na olimpiado ske mladine notranjske regije. Tudi tokrat nam je šlo odlično in spet smo si prislužile prvo mesto, s čimer smo se uvrstile na državno tekmovanje. Adrenalin je naraščal in me smo pridno vadile vse do 30. marca, ko smo se odpravile v Krško. Dosegle smo odlično četrto mesto in bile res zadovoljne. Še en dokaz, da se s trudom daleč pride, seveda ob pomoči odličnih mentorjev. Ajda Friškovec Skrb za delo z mladimi v PGD Drenov Grič - Lesno Brdo je že stalnica. Začne se s pionirskim krožkom in nadaljuje z mladinskimi ekipami. V okviru različnih aktivnosti mladi gasilci spoznavajo številne gasilske vsebine. Na tekmovanjih pa se srečujejo in spoznavajo z mladimi v regiji in širše. Mnogi med njimi so bili pred desetimi leti še pionirji, danes pa že uspešno izvajajo naloge operativnih gasilcev. Njihovim mentorjem gre zasluga, da jim gasilstvo pokažejo kot nekaj zanimivega in predvsem kot humanitarno dejavnost s katero lahko pomagamo sočloveku. Zbirka priznanj, medalj in različnih pokalov v našem gasilskem domu pripoveduje dolgo zgodbo dela z mladimi. Zadnji v vrsti je pokal za uspešno uvrstitev naše mladinske tekmovalne desetine na letošnjo mladinsko gasilsko olimpijado. To je že tretja zaporedna uvrstitev naše ekipe na gasilsko olimpijado. V letu 2015 smo zastopali Slovenijo v Opolah na Poljskem, v letu 2017 v sosednji Avstriji v Beljaku in letos torej v mestu Martigny v Švici. Sliši se preprosto. Če pa vemo, da je gasilstvo najmno-žičnejša organizacija v Sloveniji, pa nam kmalu postane jasno, da so imeli fantje hudo konkurenco in so to dosegli z veliko truda. Po lanskoletni uvrstitvi med štiri najboljše slovenske ekipe so celo zimo trdo trenirali. V soboto 13. aprila je v Slovenski Bistrici potekalo zaključno izbirno tekmovanje. Naša mladinska ekipa je osvojila prvo mesto in s tem pravico nastopa na olimpijadi. Poleg naše ekipe mladincev bodo 14. julija v Mladinska ekipa PGD Drenov Grič - Lesno Brdo bo zastopala Slovenijo na mladinski gasilski olimpijadi, ki bo julija letos v Švici. Martigny odpotovale še mladinke PGD Andraž nad Polzelo in mladinke PGD Zbilje. Do julija se bo torej delo z mladimi nadaljevalo. Z najmlajšimi bomo letošnje šolsko leto zaključili s taborom, ki ga bomo letos pripravili od 23. junija do 25. junija. Če v tem času ne bodo potekale skupinske priprave vseh slovenskih mladinskih olimpijskih ekip, se nam bodo pridružili tudi mladinci in mladinke. Vse krajane in naše zveste podpornike 21. junija vabimo na našo gasilsko veselico. Zbrana sredstva bomo namenili financiranju letošnjega nastopa mladincev na olimpijadi. Čestitke fantom, glavnemu mentorju Andreju Zdešarju in njegovim pomočnikom Sebastjanu, Tinetu, Juretu, ter Nejcu. Verjamemo, da boste tudi letos dostojno zastopali Slovenijo. Še enkrat čestitke in ČELADO DOL!!!! Za PGD Drenov Grič -Lesno Brdo Igor Oblak N aŠ Občina Vrhnika 29. april 2019W 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si AED rešuje življenja, tudi v Verdu IPROS - podjetje s posluhom za lokalno skupnost V slovenskem prostoru se lokalne skupnosti pogosto srečujejo z različnimi vidiki podjetništva. Na eni strani si prizadevamo za blaginjo in gospodarsko razvitost, na drugi strani pa je industrija in podjetništvo za lokalno skupnost pogosto moteč dejavnik. Vse večkrat smo priča zgolj hlastanju za dobičkom, kjer se lastniki podjetij ne ozirajo na potrebe lokalne skupnosti. Ne ozirajo se na varovanje okolja, prekoračitve obremenitev s hrupom ipd. Vsi pa si želimo bivati v mirnem in varnem okolju. Tako smo tudi krajani KS Drenov Grič - Lesno Brdo v letu 2017 z »zanimanjem« opazovali pričetek gradnje poslovnega objekta podjetja IPROS. Obvestilna tabla na vhodu v gradbišče nam je dala samo osnovne informacije o investitorju in izvajalcu gradbenih del. Gradbena dela so hitro tekla in v mesecu januarju 2018 je že potekala selitev proizvodnje v novozgrajeni objekt. Gasilci, kot izvajalci požarne varnosti v svojem požarnem okolišu, smo se spraševali, kakšna dejavnost se bo izvajala v novem objektu. Nekateri naši člani so vedeli malenkost več in so nas potolažili, da gre zgolj za selitev že ustaljene dejavnosti na novo lokacijo na Drenovem Griču. Potrdili so nam, da gre za ekološko nenevarno dejavnost in visokotehnološko proizvodnjo, ki ne predstavlja večje požarne nevarnosti. Že v mesecu juniju 2018 pa smo gasilci prejeli vabilo na ogled objekta in predstavitev dejavnosti podjetja. Direktor podjetja g. Marjan Trampuš nas je seznanil z osnovno dejavnostjo podjetja IPROS. Povedal nam je, da je IPROS podjetje, specializirano za načrtovanje in razvoj procesnih rešitev na področju mlekarske, pivovar-ske, živilske, farmacevtske in kemijske industrije. Na lokaciji Drenov Grič je trenutno zaposlenih približno osemdeset delavcev. Gasilci smo mu predstavili naše društvo in opremo, s katero razpolagamo. Sledil je ogled celotnega objekta pod vodstvom tehničnega direktorja g. Frenka Plev-nik. Podrobno nas je seznanil z vsemi tehničnimi ukrepi s katerimi je opremljen sodoben poslovno proizvodni objekt na Drenovem Griču. Predstavil nam je alarmne sisteme in sisteme prezračevanja, s katerimi je opremljena stavba. Pokazal mesto skladiščenja vnetljivih plinov in tekočin in nas seznanil z vsemi vstopnimi mesti v stavbo. Na koncu smo si ogledali še mesto izklopa električne napetosti, ter preizkusili novozgrajeno hidrantno omrežje. Čeprav so vsi gospodarski subjekti po zakonu o požarnem varstvu dolžni poslati požarni načrt tudi lokalnemu gasilskemu društvu, je to prej izjema kot pravilo. Prijetno nas je presenetil podrobno izdelan požarni načrt. Dogovorili smo se za izvedbo večje gasilske vaje v na območju podjetja IPROS, s katero bomo objekt predstavili tudi ostalim gasilskim društvom v GZ Vrhnika. Ob koncu obiska nas je g. Trampuš obvestil, da nameravajo na območju objekta namestiti tudi avtomatski elektronski defebrilator (AED). Kmalu smo bili prijetno presenečeni, saj je bil AED nameščen ob ograji objekta, tako, da je dostopen za vse občane (24/7) in ne zgolj za zaposlene v podjetju IPROS. AED je vzorno vzdrževan in vpisan v slovensko AED bazo. Ko pa smo pred kratkim zbirali sredstva za nove uniforme gasilcev bolničarjev, nam je podjetje IPROS doniralo sredstva za en komplet uniforme. Samo želimo si lahko več tovrstnih primerov sodelovanja med gospodarskimi subjekti in lokalno skupnostjo v Sloveniji. Gasilci PGD Drenov Grič -Lesno Brdo se podjetju zahvaljujemo za korektno in plodno sodelovanje. Za uspešnim razvojem podjetja so v prvi vrsti zaposleni z veliko znanja in volje, v drugi vrsti pa tudi lokalna skupnost, ki tako podjetje jemlje za svoje. Gasilsko vajo v podjetju IPROS bomo pripravili v letošnjem mesecu požarne varnosti - oktober 2019. Vljudno vabljeni! Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Igor Oblak Poveljnik PGD Drenov Grič - Lesno Brdo S pomočjo električnega sunka lahko srce ponovno požene in tako reši življenje. Uporaba je varna in preprosta, uporablja ga lahko prav vsak. Aparat sam seveda ne rešuje življenj, je pa izredno dobrodošel pripomoček pri oživljanju s pritiski na prsni koš (masažo srca) in umetnim dihanjem. Oživljanje z uporabo AED lahko pripomore toliko kot celotna reševalna ekipa, ki prispe kasneje in tako lahko pred prihodom reševalcev rešimo življenje. S takim nagovorom so bili v soboto, 13. aprila 2019, pred praktičnim prikazom uporabe seznanjeni krajanke in krajani ob odprtem dnevu vrat v PGD Verd. Strokovno usposobljeni gasilci bolničarji in bodoči medicinski delavci so nazorno pokazali in svoje znanje prenesli na mlade gasilce in občane, ki so se prvič seznanili z delovanjem naprave AED in s postopkom oživljana. Praktično so se preizkusili z masažo srca, z umetnim dihanjem ter namestitvi elektrod ADE na ponesrečenca (lutko). Od lani leta smo gasilci PGD Verd, v sodelovanju z Lions Klubom Vrhnika, uspeli uresničiti namero in se pridružiti iHELP, mreži naprav AED, ki so dosegljive vsem, ki potrebujejo pomoč. Lahko zapišemo, da je v Sloveniji v mreži več kot 2000 naprav. Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je prenosna elektronska naprava, ki zaznava zastoj srca pri človeku. Omarica je rumene barve, ogrevana, osvetljena, opremljena z alarmom in nameščena na prednjem delu gasilskega doma VERD in je dobro vidna. Dan odprtih vrat smo izkoristili tudi za uradni prevzem omarice AED, ki nam jo je podaril LIONS klub Vrhnika. Na tem mestu se jim v imenu PGD Verd in krajanov iskreno zahvaljujemo. Nalogo predaje sta izvedla: v imenu Lions Kluba Vrhnika g. Ronko Gostiša in v imenu PGD Verd podpredsednik tov. Miran Drašler. Za krajane in požrtvovalne gasilce so poskrbele tudi članice Društva kmečkih in podeželskih žena, ki so s sladkimi dobrotami, po končani prireditvi, razvajale vse prisotne. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Franjo Čretnik, PGD Verd Prednost varni vožnji MK Nauportus Vrhnika je v petek, 15. marca, v gasilskem domu na Vrhniki izpeljal občni zbor, ki so se ga med drugim udeležili tudi motoristični prijatelji iz Volčjega Gradu pri Komnu ter predstavnika ZŠAM Vrhnika in vrhniške policijske postaje. Poročila o delu vrhniških motoristov je prebral predsednik društva Tomaž Remškar. Med drugim je še posebej poudaril: »22. 4. 2018 smo se srečali na blagoslovu motoristov pri cerkvi Sv. Pavla na Vrhniki. Predstavil se nam je novi župnik, ki je bil v tej vlogi prvič, vendar je kljub temu odlično izpeljal blagoslov. Na-birko smo namenili PGD Vrhnika, ker nam nudijo prostor v gasilskem domu, da imamo lahko mesečne sestanke in nam priskočijo na pomoč, ko jih potrebujemo. Po blagoslovu smo se odpeljali na panoramsko vožnjo skozi Vrhniko do Drenovega Griča v športni park, kjer pa smo nadaljevali druženje v nedeljsko popoldne. 26. 5. 2018 smo se odpravili na povabilo MK Debela Griža na izlet v Volčji Grad. Pripravili so nam čudovit sprejem in pogostitev, nato pa smo se odpeljali na izlet v utrdbe iz 2. svetovne vojne ob Soči. 16. 9. 2018 smo organizirali izlet v Buzet. V Logatcu so se nam pridružili naši motoristi iz Rovt. Skupaj smo krenili proti Kozini, prestopili mejo in se v Delovno predsedstvo in predsednik MK Nauportus Vrhnika Tomaž Remškar Člani društva in gostje na občnem zboru zaledju Istre vozili proti Plo-minu. Pot nas je vodila proti domu v smeri Opatije, Reke in čez mejni prehod Jelšane. Kot vsako leto so tudi v letu 2018 potekale krvodajalske akcije, katerih se udeležujemo tudi nekateri člani MK Nauportus. Ob tej priložnosti pozivam člane kluba, da se čim večkrat udeležijo teh akcij, saj smo motoristi ranljiva skupina v prometu.« Zbrane so nagovorili tudi gostje zbora. Predstavnik Policijske postaje Vrhnika je izpostavil vlogo MK Nauportus pri izvedbah in organizacijah preventivnih in varnostnih voženj motoristov v vrhniškem športnem parku. Sami pa obljubljajo, da so vedno pripravljeni sodelovati pri teh akcijah z nasveti in praktičnimi vožnjami. Ob koncu zbora so soglasno izvolili novo tajnico društva Stašo Pišler, sprejeli pa so tudi sklep, da bodo izstopili iz Zveze motoristov Slovenije takoj po letošnji varni vožnji 25. maja, saj od njih ne dobijo nobene finančne in druge pomoči. Varna vožnja je ena poglavitnih dejanj in akcij vrhniškega moto kluba, ZŠAM Vrhnika in vseh drugih prostovoljcev. Po uradnem delu je sledilo še družabno druženje. Za dobro jedačo je poskrbel Gari - Janez Garafolj. Simon Seljak N 05 Občina Vrhnika 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r^] Kratek intervju: Boštjan Šimenc, direktor Kemisa »Celoten kompleks je pokrit z avtomatskim gasilnim sistemom na peno« Sanacija Kemisa je končana. Naš požarnovarnostni sistem je takšen, je dejal Boštjan Šimenc, direktor podjetja, da se zgodba v takšnem obsegu ne more več ponoviti. Zemljine so očiščene. Vendar med Kemisom na eni strani in med občino ter civilno iniciativo EkoVrh še vedno ni pravega dialoga. Del Vrhni-čanov zahteva, da se Kemis odseli z Vrhnike, del pa vendar spoznava, da so zdaj razmere urejene in da je od dejavnosti Kemisa odvisno poslovanje pomembnega dela slovenskega gospodarstva. Kaj je zajemala celotna sanacija vašega kompleksa na Vrhniki in kolikšni so bili stroški? Celotna sanacija je bila kompleksen projekt. Najprej čiščenje pogorišča, to je priprave in odstranitve odpadkov ter ostankov požara. Hkrati sanacija potoka Tojnice, torej čiščenja površine in izčrpavanje onesnaženega mulja iz struge ter seveda podiranje poškodovane konstrukcije in obnovitev celotnega objekta v gabaritih obstoječega gradbenega dovoljenja. Bistveni so dodatni požarnovarnostni ukrepi. Zdaj je celoten objekt pokrit z avtomatsko gasilno napravo na peno. Zgrajene so dodatne protipožarne stene in vsa konstrukcija je zaščitena s protipožarnimi oblogami. Postavljen je tudi lasten zalogovnik vode za gašenje. Stroški celotne sanacije stavbe so bili okoli 6,5 mio €. Od zavarovalnine smo dobili 5,5 mio €. Razliko smo pokrili z lastnimi sredstvi. Celotna sanacija je trajala več kot leto in pol. Zelo veliko so nam pomagali poslovni partnerji iz tujine ter Ministrstvo za okolje in prostor, da smo lahko uporabili veljavna dovoljenja za odvoz pripravljenih odpadkov s pogorišča v odstranitev. V eni izmed izjav ste trdili, da se zdaj ne more več ponoviti požar s takšnimi posledicami. Ali ste poleg drugačnega požarnovarnostnega sistema zagotovili tudi stalno gasilsko dežurno službo, kije prej ni bilo? Dejansko se požar v takšnem obsegu ne more več ponoviti, ker je območje objekta z dodatnimi požarnimi stenami razdeljeno v manjše požarne sektorje. Ti onemogočajo širjenje požara, poleg tega pa je celotni kompleks pokrit z avtomatskim gasilnim sistemom na peno. Od požara, to je maja 2017, imamo uvedeno 24 ur/dan prisotnost varnostnikov, ki so usposobljeni za gašenje začetnih požarov. Lani pa je skupina naših šestih sodelavcev končala šolanje za operativne gasilce. S predstavniki vrhniške občine in civilne iniciative EkoVrh še ni rešen spor, ali bi moral Kemis za sanacijske posege pridobiti novo gradbeno dovoljenje. Pred časom se je v spor vključil tudi okoljski minister. Kje so nesoglasja? Dejstvo je, da bi radi predstavniki EkoVrh-a na vsak način ustavili sanacijo podjetja Kemis na tej lokaciji. Ze prejšnji direktor je povedal, da bo Kemis ostal na tej lokaciji ali pa ga ne bo. V Kemisu se opiramo na stališče ZGO-1 (l.člen, 4 alineja), ki govori, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, ko gre za preprečevanje oziroma zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč. Tudi novi Gradbeni zakon (GZ) omogoča gradnjo brez gradbenega dovoljenja po naravnih in drugih nesrečah, če gre za dela, ki so nujna za zmanjšanje in odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, s katerimi se vzpostavi prvotno stanje. V kolikor bi Kemis ravnal, kot priporoča EkoVrh, in iskal gradbeno dovoljenje za sanacijo, bi na Vrhniki lahko dobili drugi Zalog. Pogorišča in objekta nihče ne bi saniral, deževnica bi izpirala nevarne snovi v potok. Sanacija bi čez čas padla na breme države. Kemis ima odgovornega lastni- ka in odgovorno vodstvo, zato smo se odločili za izvedbo sanacije v celoti. S tem smo preprečili dodatno onesnaževanje na lokaciji Vrhnika ter razbremenili skladišča naših poslovnih partnerjev, kajti konkurenca ni imela možnosti prevzeti vseh odpadkov, ki so ostali na trgu zaradi izpada Kemisa. Na Vrhniki še vedno vztrajajo, da bi moral Kemis preseliti dejavnost drugam. Kako se usklajujete z lokalnim okoljem? Res je, da kar nekaj Vrhničanov vztraja, da mora Kemis zapustiti Vrhniko. Dejstvo pa je tudi, da smo v preteklem letu opravili javnomnenjsko raziskavo ter nekaj pogovorov z občani. Tako smo problematiko obširno predstavili na občinskem svetu Vrhnike v juliju 2018 in na devetih od trinajstih svetov krajevnih skupnosti v septembru in oktobru 2018. Prav tako lahko poudarim, da zgledno sodelujemo z lokalnimi gasilci in štabom civilne zaščite. Tako počasi tudi drugi ugotavljajo, da niso vsi Vrhničani proti Kemisu. Nekateri razumejo, da mora nekdo opravljati to dejavnost in da nesreča, ki nas je doletela, ni bila posledica nepravilnega dela. To je bilo na koncu koncev potrjeno tudi na sodišču, kjer smo uspeli s pritožbo na prekrškovno odločbo, ki nam je očitala opustitev dolžnega ravnanja. Kaj ste predlagali Vrhniki? Ze od požara predlagamo, da se ustanovi na Vrhniki koordinacijsko telo, ki bi od vodstva podjetja dobilo iz prve roke odgovore na vprašanja na osnovi podatkov. Zal po letu in pol občinski svet Vrhnike ter EkoVrh še vedno zavračata možnost, Boštjan Šimenc da bi lahko na osnovi konkretnih vprašanj o sanaciji in delovanjem Kemisa dobili konkretne odgovore. Menim, da dialog po medijih ni dialog. Če hočejo deležniki sodelovati v postopku, bi se morali pogovarjati z argumenti. Mi smo odprti, zakaj se druga stran izmika dialogu, naj pojasni javnosti in nam. Prvega februarja smo imeli tudi novinarsko konferenco ter dan odprtih vrat. Obisk nas je prijetno presenetil, saj je bilo okoli 150 obiskovalcev. Seveda je bilo med obiskovalci tudi okoli 30 organiziranih nasprotnikov Kemi-sa, vključno z županom. Z našimi odgovori na njihova vprašanja, kdaj bomo zapustili Vrhniko, niso bili najbolj zadovoljni. Obiskovalcem smo obljubili, da bomo praviloma enkrat letno organizirali dan odprtih vrat. Kolikšen obseg poslovanja načrtujete letos? Ali so podjetja nevarne odpadke predvsem skladiščila, saj Saubermacher ni imel dovolj zmogljivosti za prevzem vseh količin? V Kemisu načrtujemo letos realizacijo 8,1 mio €. To je še vedno pod obsegom pred požarom. Načrtujemo pa povečanje obsega poslovanja s storitvami. Dejstvo je, da naša konkurenca ni imela pogojev, da bi prevzela vse odpadke, ki so ostali na trgu zaradi požara v Kemisu. To je razumljivo, kajti nihče nima v okoljevarstvenih dovoljenjih »neomejenih« količin. Prav tako so dogovori s tujimi odstranjevalci sklenjeni za določene količine nekaterih vrst odpadkov in za velika kratkoročna povečanja ni prostora. Revija Eol Povabilo k zbiranju šolskih potrebščin za Mozambik prejeli smo Smo skupina šestih deklet (Anja Jereb in Živa Gabrovšek z Vrhnike, Ida, Karolina, Meta ter Petra iz drugih slovenskih pokrajin), ki nas združuje želja po prostovoljnem delu v svetu s programom POTA. To je program mladinskega misijonskega prostovoljstva v okviru zavoda Skupnosti katoliške mladine. Letos nas pot nese v Mozambik. V juliju in avgustu bomo delovale kot prostovoljke na misijonu v vasi Namaa-cha pri salezijanki Zvonki Mi-kec. Tam bomo pomagale pri delu v internatu, šoli in vrtcu. Otrokom bomo nudile učno pomoč, različne delavnice - športne in ustvarjalne - ter vodile delavnice na oratoriju. Dekletom bomo pripravile tudi praznovanja rojstnih dni. Dekleta bomo učile razne gibalno-plesne dejavnost, ročne spretnosti, jim nudile pomoč pri matematiki in angleščini ter ustvarjale različne dejavnosti zunaj na igrišču. Za naše učinkovitejše delo bomo zbirale šolske potrebščine (šestila, različna ravnila, barvice, svinčnike, kemične svinčnike šilčke, radirke ...), volno živih barv, žoge, barve za obraz, pobarvanke, balone in nogavice. Potrebščine bomo zbirale v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki in v Vrtcu Vrhnika v maju. Lepo povabljeni k darovanju. Namesto materialne pomoči, nam lahko pomagate tudi finančno (TRR račun: SWIFT: ABANSI2X ; IBAN: SI56 0510 0801 6448 476; sklic: 002004; namen: Polog zbranega denarja Mozambik 2019; koda namena: CHAR; naziv: Katoliška mladina; naslov: Jurčičev trg 2, 1000 Ljubljana). Z zbranimi sredstvi v prejšnjih letih iz Slovenije so v Namaachi doslej obnovili zunanje stranišče za dekleta in tamkajšnji vrtec. Vsi prostovoljci pri programu POTA sledimo stavku iz Matejevega evangelija: Vi ste sol zemlje! Vsako zrno soli lahko spremeni svet. In to majhno zrno izkušnje iz Afrike in tamkajšnjega življenja bi rade prinesle tudi v Slovenijo. V Afriki pa si želimo z našim delom pričarati otrokom nasmeh na obraz in jim polepšati tisti trenutek dneva, ko bomo z njimi. Lahko nas spremljate tudi na našem blogu: http://pota. si/mozambik-2/ ali na profilu Facebook: https://www.face-book.com/mozambik.pota/ . Za vsak vaš dar smo Vam neizmerno hvaležne. V imenu skupine prostovoljk Mozambik 2019 Anja Jereb in Živa Gabrovšek Zlati ovinek in stroka Je že tako, da se vseskozi učimo. Da je stroke vseh vrst in modelov sem se poučil kot občinski svetnik na seji na novo konstituiranega nadzornega odbora vrhniške občine. Seja je bila neformalna. Odbor nas je seznanil s poročilom prejšnjega mandata in ker je bilo večina njegovih priporočil negiranih (gradnja prizidka zdravstvenega doma, prenovitev Robove ceste) s politično premočjo, se je odbor odločil, da bo priporočila zopet predstavil novi zasedbi občinskega sveta. Kot novo nalogo nadzora pa je omenil nedokončano obnovo klanca v ovinku Tržaške ceste z novo kolesarsko stezo. No, v trenutku je bil klanec z ovinkom s strani poznavalske kritike preimenovan v Zlati ovinek, zakaj, ni bilo povedano. No, gradnjo je vseskozi ovirala hiša spomeniškega varstva v križišču Tržaške in Voljčeve ce- ste, ki je onemogočala izgradnjo kolesarske steze in pločnika, država pa ni popustila, da bi sicer prazno hišo rušili. Nekdanji podžupan, ki je bil vodja projekta, se je mučil osem let, da bi hišo porušili, porabil vsa politična poznanstva, pa je bil s strani države trikrat zavrnjen z odločbo. Ker je bil tudi sedaj na seji v vlogi občinskega svetnika, smo hoteli od njega izvedeti, kako je lahko na koncu hišo porušil. V obrazložitev je povedal, politika spomeniško zaščitene hiše ni uspela porušiti, stroka jo je, je bil kratek. Seveda se človek pri tem zamisli: v osmih letih nič, kar naenkrat se rušitev dovoli. Na moje vprašanje, ali ima ta stroka ime in priimek, mi je odgovoril, naj se grem detektiva in sam ugotovim. In sedaj ugotavljam; marsikdo na Vrhniki bo vesel imena te stroke. Vid Drašček, Vrhnika N aŠ Občina Vrhnika 29. april 2019W 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Izlet članic GZ Vrhnika Na prelepo sončno soboto, 23. 3. 2019, smo se članice in veteranke GZ Vrhnika pod vodstvom Andreje in Nataše odpravile na izlet. Zjutraj smo se zbrale na Vrhniki in voznik avtobusa Janko nas je popeljal proti Primorski. V Pivki sta se nam pridružili članici PGD Knežak, Jolanda in Marjana, ki sta prevzeli vodenje izleta. Najprej smo se ustavili v vasici Prem, kjer nas je pričakala polna miza domačih dobrot in napitkov. Ogledali smo si prečudoviti grad Prem in rojstno hišo našega pesnika Dragotina Ketteja. Pot smo nadaljevali proti Ilirski Bistrici, kjer smo si ogledali njihov gasilski dom, Hodnikov mlin ter Čebelarski dom Antona Žnidaršiča. Nato smo se z avtobusom odpeljali proti Mašunu, v osrčje snežniških gozdov, na nadmorsko višino 1025 m. V tamkajšnjem gostišču smo se okrepčali z okusnim kosilom ter se podali na slikovito gozdno učno pot. Proti večeru smo si ogledali še ostanke gradu Kalec in s poezijo Miroslava Vilharja končali naš izlet. Še enkrat najlepša hvala članicama PGD Knežak za enkratno organizacijo in požrtvovalnost pri izletu. Dan je bil prežet s pozitivno energijo ter veliko dobre volje, zato komaj čakamo, da ga ponovimo. Članice GZ Vrhnika Pozdrav iz župnijskega vrtca Pomlad je prišla v naše kraje. Narava se prebuja in se nam kaže v vsej svoji lepoti. V Župnijskem vrtcu pa se te dni ukvarjamo z resnimi temami - kako na naš planet vplivamo mi, ljudje po svetu. Ugotavljamo, da smo Zemlji že kar nekaj časa zelo slabi gospodarji. S svojimi odločitvami in dejanji smo ji napravili nepopravljivo škodo. Zaradi nas so izumrle in so na robu izumrtja številne živalske in rastlinske vrste, naše okolje smo do nerazpoznavnosti zapackali z odpadki, Iz leta v leto nas zaradi posledic človeškega ravnanja pesti vedno več naravnih katastrof. In še bi lahko naštevali. Pomlad je prišla v naše kraje. Narava se prebuja in se nam kaže v vsej svoji lepoti. V Župnijskem vrtcu pa se te dni ukvarjamo z resnimi temami - kako na naš planet vplivamo mi, ljudje po svetu. Ugotavljamo, da smo Zemlji že kar nekaj časa zelo slabi gospodarji. S svojimi odločitvami in dejanji smo ji napravili nepopravljivo škodo. Zaradi nas so izumrle in so na robu izumrtja številne živalske in rastlinske vrste, naše okolje smo do nerazpoznavnosti zapackali z odpadki, Iz leta v leto nas zaradi posledic človeškega ravnanja pesti vedno več naravnih katastrof. In še bi lahko naštevali. Nastala škoda je velikanska in težko popravljiva. Zatorej smo se otroci in zaposleni v našem vrtcu vprašali, kako bi dane razmere lahko vsaj malo popravili. Za začetek smo skušali ugotoviti, če bi lahko teden dni zdržali brez uporabe plastičnih slamic za pitje. To je bila naša prva tedenska naloga, torej odpovedali smo se plastičnim slamicam. Nič lažjega, saj vendar znamo piti tudi brez njih! Po prvi uspešno opravljeni nalogi smo se lotili naslednje - teden brez uporabe plastenk. Kmalu smo ugotovili, da tudi brez njih z lahkoto shajamo. Zakaj bi namreč uporabljali plastenke za enkratno uporabo in z njimi onesnaževali okolje, če pa imamo na voljo pravo zbirko različnih steklenic in bidonov? Te so okolju bistveno prijaznejši in večkrat jih lahko uporabimo. Da je plastika sovražnik narave, smo si bili enotni vsi, od najmlajših do najstarejših v vrtcu. Posebej so se nas dotaknile zgodbe kitov, o katerih so ravno v tem času poročali mediji. Živali so poginile, ker so plastične vrečke v vodi zamenjale za hrano! Ker hočemo ravnati vsem živim bitjem prijazno, smo si zadali novo nalogo - odpovedati se uporabi plastičnih vrečk in jih nadomestiti z vrečkami za večkratno uporabo. Tudi vrečke za sadje so lahko narejene iz drugačnih materialov, ne le iz plastike. Takšne iz starih zaves so prav priročne za uporabo. Čisto vsak otrok, ki obiskuje Župnijski vrtec, je svojo vrečko iz zavese odnesel domov, da jo bo lahko s starši uporabljal ob nakupu sadja. Z okolju prijaznim nakupom pa lahko sodeluje tudi v naši nagradni igri s privlačno nagrado - bonom za nakup v trgovini Rifuzl, trgovini brez plastične embalaže. Vsak od nas je verjetno že kdaj zavrgel kakšen kos hrane, ampak ali ste vedeli, da vsak Slovenec na letni ravni povprečno zavrže kar 86 kg hrane?! Ob tej številki se lahko kar malo zamislimo. Kako zmanjšati ali celo ukiniti metanje hrane v smeti je bilo vprašanje, s katerim smo se ubadali ob naslednji tedenski nalogi. Otroci so imeli nemalo idej, ena najbolj zabavnih je bila, da bi jim kuhali samo jedi, ki jih imajo radi. Tako bi vse pojedli in nič zavrgli. Morda bi se to v praksi obneslo, preverjeno uspešna pa je bila naloga, da se otroci in zaposleni v našem vrtcu za en teden odpovemo bonbonom. Če želodec ni napolnjen s sladkarijami, lahko sprejme več zdrave hrane in zavrže se je dosti manj. Marsikdo ne ve, da je uporaba zdravil v današnjem času postala velik okoljski problem. Pa ne le zaradi možnosti razvoja odvisnosti od zdravil in odpornosti bakterij na antibiotike, ampak je problem mnogo širši. Namreč, vsa zdravila, ki jih pojemo, prej ali slej preidejo v naše okolje, vsakič, ko gremo na stranišče. S tedensko nalogo smo si zadali, da bomo v bodoče bolezni raje preprečevali kot zdravili. Kako to storiti? Z zdravim načinom življenja; zdravo prehrano, rednim gibanjem, pitjem zadostne količine vode, izogibanjem umetnim snovem v naših domovih, ipd. Torej, v Župnijskem vrtcu smo se med drugim naučili, da smo ljudje in naše okolje povezana celota. S skrbjo za okolje skrbimo tudi zase. Vsak naš poseg v okolje se nam vedno vrne, zato ni vseeno, kako se do njega obnašamo. Potrebno se je izobraževati in širiti pozitiven odnos do okolja tudi med druge ljudi. Skupaj smo se tega učili tudi preko tedenskih igric z okolj-sko tematiko, ki so jih pripravljale naše vzgojiteljice. Preko izmenjevalnice igrač smo spoznali, da stvari ni treba vedno kupovati novih in s tem kopičiti bodočih odpadkov, ampak si jih lahko sposodimo ali izmenjamo z drugimi. Kmalu bomo praznovali tudi Dan zemlje. V ta namen nas bo obiskal g. Primož Cigler, ustanovitelj trgovine Rifuzl. Podal nam bo koristne informacije, kako čimmanj negativno vplivati na okolje. Možnosti, kako bolje skrbeti za naše okolje, je veliko. Otroci in zaposleni v Župnijskega vrtca vas vabimo, da se nam tudi vi pridružite pri prizadevanjih za lepši in bolj zdrav planet Zemlja. Špela Modrijan Mikuž Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. V mesecu maju vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo različnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo vsakodnevno učno pomoč ter bralni kotiček in uporabo računalnika sedaj izvajamo v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega dodatnega predloga oz. ideje z vaše strani. Vse naše delavnice so BREZPLAČNE, vabljeni pa ste vsi - od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Skupna točka Vrhnika PON - PET 8.00 - 16.00 na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje) Kontaktna oseba: koordinator aktivnosti Eva Ličof, email: eva.licof@ zpmmoste.net in tel: 064 259 033 Ponedeljek 6., 13., 20 in 27. maj 9.00 do 12.00 - Skupna kvačkarija Ponedeljek 6.,13 in 20 maj ob 18.00 Delavnica - IZGORELOST , STRES + SPROŠČANJE Z ANO PODLIPNIK. ( Potrebne so prijave do zapolnitve mest.) Ponedeljek. 27. maj ob 17.00 - Program RASTEMO SKUPAJ- ustvarjalne delavnice za predšolske otroke in njihove starše ( zaželjene prijave ) Torek 14. maj ob 18.00 - Šola za starše z dr. Andrejo Jereb Torek 7. maj ob 18.00 - Zvočna gong kopel z Romanom (Na zvočno masažo pridite v udobnih oblačilih, zaželjene so prijave) Torek: 7.,14.,21.,28. od 9.30 do 12.00 maj- OKROGLA MIZA KREATIVE ( vabljeni vsi da stare ustvarjalne ideje razvijete v nove projekte, nudimo vam prostor in debato za izpolnitev domišljiskih žilic različnih področij ročnih del in izdelkov Sreda 8., 15., 22., 29. maj od 10.00 do 11.00! Vodeno sproščanje in pogovor s Suzano (zaželene prijave) Sreda 8., 15., 22., 29. maj od 17.00 do 18.00 - Brezplačni tečaj učenja kitare Petek 17. maj ob 17.30- Predavanje Andreja Pešca: Intuicija- šesti čut (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4 (prijave in prostovoljni prispevki so zaželjeni) Četrtek 9., 16., 23., 30. maj ob 9.30 - Delavnica za iskalce zaposlitve Četrtek 9., 16., 23., 30. maj od 12.00 do 13.00 - Brezplačna fitnes vadba za iskalce zaposlitve (v prostorih BJ Fit Vrhnika, prijave obvezne) Petek, 3., 10., 17., 24., 31. maj ob 10.00 - Mamice na kavici: podporna skupina. (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) (prijave so zaželjene) Petek 17. maj ob 17.30- Predavanje Andreja Pešca: Intuicija- šesti čut (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4 (prijave in prostovoljni prispevki so zaželjeni) Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na Facebook strani: VGC Skupna točka Vrhnika Projekt sofinancirata Republika Slovenija - MDDSZEM in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Dramska skupina Slomški uvrščena na regijsko srečanje Dramska skupina Slomški je bila izbrana na regijsko srečanje otroških dramskih skupin, ki bo 11. 4. 2019 v Kočevju. V predstavi z naslovom Mulci proti doktorju zlobe nastopa štiri-inštirideset otrok od 4. do 7. razreda Osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika. Učenci so skupaj z mentorico sooblikovali priredbo predstave avtorja Janeza Remškar-ja in ji dodali še glasbene in plesne elemente. Slomški, bravo! Mentorica Petra Žitko MČaSOplS Občina Vrhnika © UPOKOJENSKI KOTIČEK Drage naše upokojenke in cenjeni upokojenci Verjamem, da ste minule praznike lepo preživeli, želim pa tudi, da bi prihajajoče v maju. Kar nekaj preglavic nam je povzročal mokri del aprila pri izvedbah pohodov, a smo vsega navajeni. Tudi drugih opravil je bilo veliko, saj želimo spet postaviti zdravstveno komisijo, ra-čunovodkinja predaja posle računovodskemu servisu, z obema podpredsednikoma pa smo se dogovarjali o delitvi dela na različnih področjih. Članice socialne komisije, prostovoljke iz projekta Starejši za starejše ter nekaj članic pevskega zbora se pripravljajo na obisk pri naši članici, ki pričakuje poseben jubilej. Balinarke se že aktivno pripravljajo na otvoritveni balinarski turnir, ki bo v okviru občinskega praznika, pa še marsikaj. V pisarni že zbiramo informativne prijave za tridnevni izlet po Italiji, ki bo v septembru. Mo- žnost plačila v treh obrokih. Kdor obišče našo pisarno, pravi, da si ni predstavljal, kako polno in živahno je vedno. Pravimo le, da je delovno. Pričakujemo, da boste članarino poravnali do konca maja. Kaj napovedujemo: 11. maj: otvoritveni balinarski turnir 23. maj: zanimiv izlet v Celovec in okolico Zbiramo informativne prijave za tridnevni izlet. In še marsikaj, kar se dogaja vse leto ( telovadba, pohodi, ročna dela, klekljanje, pikado, balinanje ...). Vabljeni, da se nam pridružite! Prijazne prvomajske praznike preživite s svojimi najdražjimi ali prijatelji kje v naravi. Za Upravni odbor Elica Brelih Vrhniške klekljarice razstavljajo v DU Logatec Klekljarice Društva upokojencev Vrhnika smo imele že kar nekaj razstav. Odprtje zadnje je bilo 22. marca v Domu starejših občanov v Logatcu. To je razstava, ki smo jo oblikovale ob 100-letnici Cankarjeve smrti. Zanjo smo dobile kar nekaj priznanj in povabilo, da jo razstavimo še v Železnikih, ko bo tam čipkarski festival. Sprejela nas je organizatorica razstave, gospa Simona Kunc. Naša mentorica, Ivica Česnik, je povedala nekaj o tej posebni obrti in o naši vzornici Julki Fortuna. Stanka Grbec, ki skrbi za kulturno dejavnost v našem društvu, je prebrala nekaj njenih pesmi o klekljanju in klekljaricah. Ena izmed njih je postala kar naša himna, zato smo jo zapele, na harmoniki pa nas je spremljal Smiljan Ogorelec. Ob odprtju je bila z nami tudi predsednica Društva upokojencev Vrhnika, Elica Brelih. Pridružila se nam je tudi oskrbovanka, gospa Kogovšek, in nam pokazala svoje klekljarske spretnosti. Zapisala: Joži Rode, foto: Grega Česnik Okrogli jubileji v aprilu Julijana Celarc, Lesno Brdo, Vrhnika (1919) Frančiška Zalaznik, Stara cesta, Vrhnika (1921) Marija Tomažin, Opekarska cesta, Vrhnika (1921) Tilka Milek, Brigadirska cesta, Vrhnika (1923) Justina Babič, Poštna ul., Vrhnika (1926) Jožefa Oblak, Drenov Grič, Vrhnika (1926) Martin Jakopič, Ob Potoku, Vrhnika (1927) Ana Zdešar, Na Zelenici, Vrhnika (1928) Jože Dolenc, Mokrice, Vrhnika (1934) Katarina Levec, Verd, Vrhnika (1934) Tilka Tomažič, Na Klancu, Vrhnika (1934) Hinko Osredkar, Velika Ligojna, Vrhnika (1939) Marija Mesec, Stara Vrhnika (1939) Rado Boh, Sinja Gorica, Vrhnika (1939) Olga Matic, Stara cesta, Vrhnika (1939) Pavel Bavdek Ognjen, Na Klancu, Vrhnika (1939) Julij Kratochwill, V Zatišju, Vrhnika (1939) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so praznovali aprila. Upokojenci so bili tudi v lanskem letu zelo aktivni Vrhnika, 15. marec - Aktivno preživljanje jeseni življenja bi lahko bil moto vrhniškega društva upokojencev, saj skoraj ne mine dneva, ko ne bi vršili katero od svojih dejavnosti. Kaj vse so lani počeli, so predstavili na svojem občnem zboru v Cankarjevi osnovni šoli in hkrati podali še načrte za prihodnost. Po uvodnem kratkem kulturnem programu v izvedbi društvenega pevskega zbora, je besedo prevzela predsednica Elica Brelih. Kot je dejala, delo temelji na številnih prostovoljcih in prostovoljkah, ki se z veliko odgovornostjo in požrtvovalnostjo razdajajo. »Smo največje društvo v občini po številu članstva in upam si trditi, da tudi po številnih dejavnostih med najaktivnejšimi. V lanskem letu je članarino vplačalo 1248 članic in članov, na novo smo včlanili 31 članov, umrlo je 57 članic in članov. Vsako leto se članstvo nekoliko zmanjšuje na račun tistih, ki izstopijo zaradi starosti, ker ugotavljajo, da se ne morejo več udeleževati naših aktivnosti. Lani je bilo takih 53. Članarine že nekaj let nismo povečevali, ker se zavedamo, da ima večina članstva zelo nizke pokojnine in vsak evro pride še kako prav. Za to gesto smo kar večkrat pohvaljeni,« je dejala Brelihova. Člani društva se vključujejo v različne dejavnosti v občini in širše, ».posebej bom omenila Planinsko društvo Vrhnika, ki nam je izšolalo 4 planinske vodnike, vrhniško Karitas, z obema šolama v medgeneracijskem sodelovanju, naši člani in članice se udeležujejo izobraževanj v okviru Simbioze, s Cankarjevo knjižnico, Domom počitka, s Centrom za socialno delo, vsemi tremi KS, turističnim društvom in po naši stanovski vertikali. Sproti obveščamo v občinskem glasilu, pa tudi na spletni strani info seniorji, pa na mojaobčina.si. ,preko oglasnih desk po krajevnih skupnostih in tudi po elektronski pošti.« V društvu deluje pet različnih komisij. Socialna komisija obiskuje bolne in ostarele, njena skrb je tudi materialna socialna pomoč. Lani so tako obiskali kar 95 jubilantov starejših od 90 let. Kot je dejala, Milena Svenšek številnim še največ pomeni že zgolj obisk in topla beseda. Zelo dejavna je bila v lanskem letu komisija za kulturo, kajti Vrhnika je obeleževala Cankarjevo leto, o številnih aktivnostih pa ste lahko brali tudi v Našem časopisu. Komisija za izlete je organizirala več družabnih srečanj v domačih gostilnah, ki so bila vsa dobro obiskana. V okviru izletov pa jih je avtobus popeljal na Štajersko, v Ljubljano, Novo Gorico, najdlje pa so jo mahnili v Salzburg na dvodnevni izlet. Letos bo sledil tridnevni izlet po Italiji. Komisija za šport in rekreacijo je ena najdejavnejših, saj združuje več aktivnih in številčnih pohodnih skupin: Vandrovke, Zimzeleni, Sončki in Barjani. Zimzeleni so bili ustanovljeni leta 2004 in so zdržali vse do danes, torej kar 15 let. Njihovi pohodniški izleti se vrstijo vsako-mesečno, spremljate pa jih lahko tudi v Našem časopisu. Med športniki velja omeniti še pika-dersko in balinarsko sekcijo, ki je tudi lani sodelovala na številnih tekmovanjih, a športna sreča, kot kaže, je bila to leto na strani moške balinarske ekipe. Nikakor pa ne gre spregledati poročila o projektu Starejši za starejše, v okviru katerega prostovoljke obiskujejo občane starejše od 69 let. Namen projekta in obiska oziroma dela prostovoljcev v projektu je spoznati življenje starejših na domu, njihove potrebe in kakovost življenja in na ta način obiskani osebi popestriti vsakdan, saj velika večina čuti potrebo po druženju. Zato se zgodi, da isto osebno obiščejo večkrat. Tako je bilo v preteklem 2018 letu opravljeno 950 obiskov. V projektu sodeluje samo šest prostovoljk, kar pomeni, da je vsaka prostovoljka opravila 158 obiskov občanov starejših od 69 let. Svoje poročilo je podala tudi komisija za priznanja in volitve, ki ji predseduje Karel Jurjevčič. Občni zbor je minil v znamenju volitev, ki pa niso prinesle večjih sprememb: Elica še naprej ostaja predsednica, podpredsedniško mesto pa zasedata Ivanka Sluga in Milan Jerman. Poleg tega so zaslužnim članom podelili še priznanja. Bronasta društvena priznanja so prejeli: Metka Grom, Gregor Mesec, Jelka Šantelj in pikaderska skupina; srebrno priznanje pa Marjana Kolenko, Igor Novljan in Nežka Vihtelič. Vsako leto podelijo med publiko - letos je štela 132 članov in članic društva - tudi šopka v znak spoštovanja svojih članov. Tokrat sta ga prejela Rezka Nikol-čič in Rajko Jesenovec. Občni zbor, ki so se ga udeležili številni gostje, je med drugim pozdravil podžupan Gregor Ku-kec, ki je pohvalil bogato društveno delovanje in predstavil aktivnosti, ki jih vrši občina. Zbrane je nagovoril tudi Janez Sušnik iz Upokojenske zveze Slovenije, ki tudi ni skoparil s pohvalami, hkrati pa predstavil aktivnosti zveze napram državi. Vsa poročila na občnem zboru so bila sprejeta soglasno, prav tako tudi plan dela za letošnje leto, ki bo v večini posnemal lanskoletnega. Kot lahko vidite aktivnosti v društvu ne primanjkuje, v kolikor bi tudi vas zamikalo, da bi stopili v njihove vrste, jih najdete na Tržaški cesti 12, kjer imajo uradne ure ob sredah in petkih med deveto in dvanajsto uro. Gašper Tominc, foto: Leon Novak N aŠ Občina Vrhnika 29. april 2019W 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UPOKOJENSKI KOTIČEK Medgeneracijska prireditev Z ljubeznijo v pomladne dni Nekaj je v zraku. Lepega. Nežnega. Mimobežnega. Nekaj je v zraku. (T. Pavček) Ta in še več Pavčkovih verzov je v ponedeljek, 25. 3. 2019, ob 18. uri odmevalo v Cankarjevem domu na Vrhniki, kjer so učenke in učenci OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika z mentoricami in člani Društva upokojencev Vrhnika pripravili prireditev z naslovom Z ljubeznijo v pomladne dni oziroma Pozdrav pomladi. Osmošolki Ana Petrič in Nina Muratagic sta dinamično povezovali prireditev, v kateri so predstavili različne glasbene in literarne točke. Prireditev je z znanima ljudskima skladbama začel otroški pevski zbor pod vodstvom gospe Lidije Lenarčič. Na klavirju jih je spremljala gospa Tamara Jerina. V nadaljevanju se je predstavila šolska folklorna skupina pod vodstvom gospe Tanje Zupan s plesnim in pevskim ljudskim izročilom koroških pokrajin. Niso pa manjkale niti literarne točke, saj sta se nam z recitacijama predstavili šestošolka Lucija Malovrh in osmo-šolka Manuela Mokotar s prelepo pesmijo o ljubezni, ki jo je napisala sama. Gospa Breda Janjic iz Društva upokojencev Vrhnika je recitirala avtorsko pesem gospe Ivanke Petelin z naslovom Dih pomladi. Zbor Društva upokojencev Vrhnika pod vodstvom gospoda Jožeta Jesenovca se je najprej s pesmijo Ivana Malavašiča poklonil naši Vrhniki, v nadaljevanju pa razveseljeval še z nekaj čudovitimi pesmi. Glasbeno-literarne točke so se ves čas prepletale z duhovitimi pogovori in situacijami dramske skupinice, sestavljene iz babice, ki jo je zelo vživeto igrala gospa Katja Hvalica, dedka, ki ga je izvrstno predstavljal gospod Matjaž Zirovnik, in vnukinj - vnetih osmošolk Zoje Vučko in Man-ce Malovrh. Razpravljali so, kako se časi spreminjajo, kakšne igre so se igrali včasih in kakšne se igramo danes in kaj vse lahko podarimo našim mamicam za materinski dan. Za konec sta prvošolki Lina Olas in Tinkara Buček zelo prisrčno recitirali pesmi o dedku in nas spomnili, kako pomembno je preživljati čas z našimi najbližjimi. Na recitacije, vodenje ter dramsko igro je učence skrbno pripravljala gospa Petra Zitko, ki je hkrati tudi koordinirala celotno prireditev. Zapisala: Martina Fajdiga Sončki na Jeterbenku V prijetnem pomladanskem jutru se nas je kar 37 Sončkov odpeljalo proti našemu cilju - Jeterbenku. To je 774 metrov visok gozdnat vrh v vzhodnem delu Polhograjskega hribovja. Nenavadno ime Jeterbenk naj bi bilo nastalo iz imena vitezov Hertenbergov, ki so imeli tam grad, o katerem ni več sledu. Pot smo začeli v dolini potoka Zakonjščica med vasema Seničica in Zlebe. Povzpeli smo se do cerkve sv. Marjete z značilnimi podpornimi stebri, ki so značilno za gotiko. Pred cerkvijo je velika lesena skulptura zmaja. Legenda pripoveduje o neukročenem zmaju in silnem zakladu, ki sta potonila v globino jeterbenškega hriba in sta še vedno tam. Pot smo nadaljevali proti Pe-telincu do baročne cerkve sv. Jakoba. Zanimiva je lega cerkve v gozdu na pobočju grebena in je od daleč skoraj nevidna. Na vrhu Jeterbenka je visok lesen križ. Imeli smo lep razgled proti vzhodu na bližnj o Grmado in Šmarno goro ter na naselja pod njima. Po kratkem postanku smo pot nadaljevali po prisojnem pobočju proti Golemu Brdu. Občudovali smo bujno cvetoče tevje, žanjevec, navaden jetrnik in resje. Najbolj pa smo bili presenečeni nad kalitvijo želoda, ki se je bahal v rdeče rumeni barvi. Na Slavkovem domu smo pojedli dober topel obrok, nato pa še kratek spust in že smo bili pri avtobusu. Topel, sončen dan smo izkoristili za obnavljanje znanja, prijetno druženje in razgibavanje ne tako mladih kosti. Veselimo se že naslednjega pohoda. Zapisala: Bernarda Vehar, fotografija: Tatjana Rodošek Barjani na treh tisočakih Barjani smo pomlad pozdravili, kot se spodobi. Milan nas je v enem dnevu popeljal kar na tri tisočake: Razsušico (1083 m), Medvižico (1081 m) in Zabnik (1056 m). Čudna imena, pa prelepi vrhovi in razgledi. Škoda bi bilo, če jih ne bi nikoli obiskali in doživeli. Zapeljali smo se na rob Čiča-rije do Zagrada. Tam so kraji precej izpraznjeni, vendar med ljudmi še vedno živi staro pogansko verovanje, imenovano stara vera. Iz Zagrada smo se povzpeli proti prvemu cilju Razsušici, imenovani tudi Glavičorka. Pozdravil nas je sneg in močan veter nam je pordečil lica. Na vrhu stoji kamnit steber kot spomin na nesrečo letala v prvi svetovni vojni. Spustili smo se navzdol in zopet navzgor do drugega vrha Med- vižice. Ob pogledu na vrh nam je vzelo sapo, kajti kamniti skladi se strmo dvigajo nad okolico in dajejo vtis, kot da smo nekje v visokogorju. Vzeli smo »pamet v roke«, kot nam je naročil Milan, in se vsi složno povzpeli na vrh. In ni nam bilo žal, da smo se malo potrudili: vrh nas je nagradil s čudovitim razgledom na Brkine, vse do Snežnika , pa Slavnika, za katerim nam je zadišalo morje. Tretji vrh, Zabnik ali Ostrič, smo z lahkoto premagali in se spustili navzdol proti izhodišču. Seveda so sledile še obvezne sladke dobrote naših rojstnodnevnikov in za nagrado dober golaž v Pivki. S prihodom na Vrhniko smo zaokrožili naš prelep pomladanski pohod, začinjen s posebnimi doživetji in obilo dobre volje. Zapisala: Vida Praprotnik, foto: Stane Kržmanc Zimzeleni v Kamniški Bistrici Zimzeleni smo se prvi torek v aprilu odpravili v dolino Kamniške Bistrice. Nebo nam je obljubljalo oblake in proti poldnevu tudi kaplje dežja, vendar se nismo prestrašili, saj smo bili opremljeni z dobro voljo in dežniki. Pot smo začeli ob vznožju žičnice na Veliko Planino in krenili po dolini reke Kamniške Bistrice proti njenemu izviru. Na poti smo občudovali pomladno prebujanje narave, bilo je veliko pisanega cvetja in zanimivega živalskega sveta. Vodnica Sonja nas je spotoma seznanila z nastanki ledeniških balvanov in življenjem živalic, ki smo jih srečali na poti: vodnim kosom, močeradom, krastačo, ki je nosi- la svojega ženina na hrbtu, mrestom in paglavci. Ob poti smo videli tudi zanimive senike - kozolce, ki so namenjeni spravilu krme in krmljenju divjadi. Z mosta smo opazovali Veliki in Mali Preda-selj in občudovali moč vode, ki je skozi tisočletja izdolbla ozko korito struge Kamniške Bistrice, ter se podali naprej do njenega izvira. Pot smo končali še z zunanjim ogledom Plečnikovega dvorca in s sprehodom skozi Spominski park, ki je posvečen spominu gornikov, ki so svojo pot sklenili v Kamniških planinah. Kljub slabi vremenski napovedi smo pohod končali dobro razpoloženi, suhe dežnike pa smo spravili v nahrbtnike. Zapisala Jerneja, foto: Sonja Zalar Bizjak MČOSOpis Občina Vrhnika © UPOKOJENSKI KOTIČEK Svizci v Polhograjskem hribovju Na prvi pomladanski dan, dan kot v raju, se je 23 pohodnikov Svizcev odpravilo v Polhograjsko hribovje. Po postanku v Medvodah nas je avtobus zapeljal ob reki Sori skozi vas Goričane, kjer na ostanku visoke konglomeratne terase stoji škofijski dvorec, ki ga je dal sezidati ljubljanski škof Oton Buchheim v 17. stoletju. V vasi Sora smo zavili v dolino Ločnice in se zapeljali navkreber do vasi Topol, kjer smo izstopili. Izpred osnovne šole smo se odpravili navkreber proti cerkvi sv. Katarine, od tam pa po prisojnem pobočju pod vznožje našega cilja, 774 metrov visokega Jeterbenka. Pri kapelici smo se priključili Učni poti, ki nas je po strmem vzponu pripeljala na vrh Jeterbenka, kjer je nekoč stal grad Hartenberg, ki ga je leta 1511 porušil potres. Na vrhu nas je narava nagradila s prečudovitim razgledom na dolino Save z vsemi naselji od Kranja do Ljubljane z ozadjem zasneženih Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Vrnili smo se na izhodišče, kjer so nas nekateri počakali in nadaljevali pohod po Učni poti proti Slavkovemu domu na Golem Brdu. Topla pomlad je zvabila na plano cvetove tevja, žanjev-ca, jetrnika in drugih pomladanskih rastlin, ki so poživljali s suhim listjem prekrita gozdna tla. K vzdušju se je zelo podala pesem naše članice Ivanke Petelin Dih pomladi, ki jo je po kosilu prebrala Stanka v počastitev prvega dne pomladi in svetovnega dneva poezije. Po počitku smo nadaljevali s hojo preko Golega Brda v dolino, kjer smo končali pohod in nas je čakala le še prijetna vožnja domov. Besedilo: Dušan Vuleta, foto: Sonja Zalar Bizjak Vandrovke na obrobju Trnovskega gozda Aprilski pohod Vandrovk bi skoraj odpadel, ker je bil naš vodnik Milan zadržan, pa se je Elica odločila, da ga bo nadomestila. Vedela je, kako težko čakamo na pohod zunaj domačega območja. Lepega aprilskega jutra smo se odpeljali na obrobje Trnovskega gozda; ustavili smo se na Otlici nad Ajdovščino. Malo ostrejši veter nas je spodbudil, da smo kar hitro stopili spustili do roba in pokukali skozi velikansko kamnito odprtino v Vipavsko dolino. Še pred to naravno posebnostjo smo se ustavili ob piramidi iz tamkajšnjega kamenja. Postavili so jo na kraju z močno zemeljsko energijo, pod njo pa se v globoki vrtači vije prav tako kamnit polž, zložen kot suhozid. Avtor zanimive stvaritve je gradbenik Damjan Popelar. Po malici smo polni energije krenili proti Predmeji in se povzpeli na Otliški maj, od koder se nam je odprl prelep pogled na Vipavsko dolino, njeno zaledje in na Čaven ter Golake. Ob vznožju Parkljevca smo se vrnili na Otlico, od tam pa se z avtobusom odpeljali na Col, kjer nas je čakalo okusno kosilo. Doživeli smo vsebinsko bogat in prelep sončen dan. Hvala Elici in vodniku Jožetu, ki nas je spremljal. Zapisala: Vika Končan, foto: Jože Školjc proti robu Otliške planote. Ustavljali smo se le ob ogledih zgodnje pomladanskega rastlinstva: pomudili smo se ob spomladanski lopatici, pod-lesni vetrnici in njeni sorodnici zlatični vetrnici, v zavetju črnega bora se je budil avrikelj ali lepi jeglič. Povohali smo navadni volčin, ov vrnitvi pa nas je razveselil čudovito moder šop spomladanskega svišča. Naš poglavitni cilj je bilo Otliško okno. Elica nam je povedala legendo o njegovem nastanku, pa tudi razložila delovanje vode na različno topne apnenčaste kamnine. Tisti, ki ga od blizu še niso videli, so se pod vodstvom vodnika Jožeta m MMMti ^ My «M» Vsak zadnji četrtek v mesecu. Po filmu kava in čaj. Četrtek, 30. 05. ob 10.00 - cena vstopnice: 4.00 EUR v senci drevesa (komična drama) Agnes iz stanovanja vrže Atlija in mu ne dovoli več videvati hčerke Ase. Zato se preseli nazaj k svojim staršem. Ti pa so vpleteni v spor s sosedi, ki trdijo, da veliko drevo na vrtu meče nezaželeno senco na njihovo parcelo. Medtem ko se Atli bori, da bi spet videl hčerko in popravil odnos z Agnes, se sosedski spor alarmantno zaostruje. Sledijo izpraznjene pnevmatike, uničevanje lastnine, izginotja hišnih ljubljenčkov, na hiše se namešča varnostne kamere in pojavijo se govorice, da so soseda videli z motorno žago. Dogodki, ki se pojavljajo v senci drevesa bodo počasi ušle izpod nadzora. Črna komična drama prikaže, kako lahko manjši konflikti postanejo prava krvava vojna, ko paranoja in strah zamenjata človečnost. Film V senci drevesa je bil islandski kandidat za tujejezičnega oskarja. UNDER M THE =*. TREE i - j-i(-t Za več informacij obiščite www. kino-vrhnika.si ali pišite na info@kino-vrhnika.si JAVNO NAZNANILO O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČTA ZA OBMOČJE SV. TROJICE NA VRHNIKI Občina Vrhnika obvešča, da začenja s pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Sv. Trojice (v nadaljevanju: OPPN) na Vrhniki. Vsi podatki o pripravi OPPN so v priloženem sklepu. Javnost obveščamo, da do konca maja 2019 zbiramo pripombe in predloge za ureditev območja Sv. Trojice. Predloge se poda pisno na naslov Občina Vrhnika, Oddelek za prostor, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, po e-pošti na naslov: prostor.ob-cina@vrhnika.si ali ustno na zapisnik v pisarni Oddelka za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika. Oddelek za prostor Na podlagi 119. in 110. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) ter 35. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Sv. Trojice na Vrhniki 1. člen (izhodišča za pripravo OPPN) Odločitev za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Sv. Trojice na Vrhniki (v nadaljevanju: OPPN) temelji na usmeritvah podanih v Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika, kjer je za enote urejanja prostora: VR_1353 (CD - druga območja centralnih dejavnosti), VR_1767 (ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport), VR_3427, VR_3428 in VR_2153 (g - območja gozdov), določeno urejanje z OPPN ter so v Prilogi 3 podane usmeritve za pripravo OPPN. 2. člen (območje in predmet načrtovanja) 1) Območje OPPN zajema hrib s cerkvijo Sv. Trojice, ki se nahaja severno od mestnega središča Vrhnike. Območje OPPN meji na ulice Na klancu, Vas in Tičnica na južni strani, na Robovo cesto na vzhodni strani, na ulico Pot na Košace na severni strani ter na kmetijske in gozdne površine na severovzhodni strani. Območje obsega cca 155 300 m2. 2) Na območju OPPN se nahaja več območij in objektov kulturne dediščine: Arheološko najdišče Nauportus, naselbinska dediščina Vrhnika - Trško jedro, sakralna stavbna dediščina Cerkev sv. Trojice - objekt in vplivno območje, profana stavbna dediščina Vodohram na Sv. Trojici in memorialna dediščina Spomenik Ivanu Grudnu na Sv. Trojici. 3) Na območju OPPN se nahajata dva objekta varovane narave: naravni spomenik Površine z dendrološko pomembnimi drevesi ob cerkvi Sv. Trojica in jama Trojiško brezno. 4) Na območju OPPN se nahaja varovalni no uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek priprave in sprejetja občinskega prostorskega načrta (108. - 115. člen). 5. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) Območje OPPN Sv. Trojica 5) Čez oz. v bližini območja OPPN poteka gospodarska javna infrastruktura: javne lokalne ceste in poti, vodovod, elektrovod, lokalni plinovod, javna razsvetljava in telekomunikacijsko omrežje. 6) Predmet načrtovanja je ureditev območja za namen rekreacije in preživljanja prostega časa v naravi, postavitev primerne urbane opreme, ureditev tematske oz. učne poti, postavitev skulptur ipd. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: - usmeritev iz Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika, - smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, - Konservatorskega načrta za prenovo mestnega jedra Vrhnike - analitični del, - drugih strokovnih podlag, ki se izdelajo med pripravo OPPN. 4. člen (vrsta postopka) Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) se za pripravo sprememb in dopolnitev OPPN smisel- FAZA ROK OKVIREN ČAS Pridobivanje predlogov javnosti april - maj 2019 Izdelava osnutka OPPN maj - junij 2019 Pridobitev smernic oz. prvih mnenj nosilcev urejanja prostora (NUP) in mnenj NUP o verjetnosti pomembnejših vplivov na okolje !0 dni julij - avgust 2019 Pridobitev odločbe o potrebnosti izdelave celovite presoje vplivov na okolje (CPVO)* ¡0 + 21 dni september 2019 Izdelava dopolnjenega osnutka OPPN oktober - november 2019 Javna razgrnitev in javna obravnava 30 dni december 2019 Priprava stališč do pripomb januar 2020 Izdelava predloga OPPN februar 2020 Pridobivanje drugih mnenj NUP 30 dni marec -april 2020 Izdelava usklajenega predloga OPPN maj 2020 Potrditev OPPN na MOP 30 dni junij 2020 Sprejem OPPN na občinskem svetu september 2020 Objava odloka september 2020 *v primeru, da bo potreben postopek CPVO, se postopek priprave OPPN podaljša za čas izdelave okoljskega poročila N aŠ Občina Vrhnika 29. april 2019W 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 6. člen (državni in lokalni nosilci urejanja prostora) Državni nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 2. Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 3. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana 4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana 5. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana 6. Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana 7. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, 1000 Ljubljana 8. Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana 9. Telekom Slovenije d.d., Regionalna enota TK Omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana Lokalni nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. JP Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika 2. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 3. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Državni nosilci urejanja prostora, ki podajo mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov na okolje so: 1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana 2. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana 3. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana 4. Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana. 7. člen (načrt vključevanja javnosti) 1) Javnost je prvič v postopek priprave OPPN vključena pri pripravi osnutka OPPN, in sicer v obliki zbiranja predlogov. Občina o pripravi OPPN obvesti širšo javnost z javnim naznanilom v Našem časopisu in na spletni strani Občine Vrhnika, pisno z dopisi pa tudi vse lastnike zemljišč v območju OPPN ter krajevni skupnosti Vrhnika - Vas in Vrhnika - Breg. 2) Javnost je drugič v postopek priprave OPPN vključena z javno razgrnitvijo in javno obravnavo. Javna razgrnitev bo trajala najmanj 30 dni. V tem času ima javnost možnost ogleda dopolnjenega osnutka OPPN ter podaje pripomb in predlogov nanj. 3) V času javne razgrnitve se izvede tudi javna obravnava, na kateri je dopolnjen osnutek OPPN javno predstavljen. 4) Javnost bo o kraju in času javne razgrnitve in obravnave obveščena z javnim naznanilom v Našem časopisu in na spletni strani Občine Vrhnika. 8. člen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) 1) Potrebni podatki za izdelavo OPPN so zbrani v GIS Sistemu Občine Vrhnika, iObcina oz. jih zagotovijo nosilci urejanja prostora. 2) Pripravljene strokovne podlage za pripravo OPPN so: - Urbanistični načrt za poselitveno območje Vrhnika -Verd - Mirke - Sinja Gorica (izdelal LUZ d.d.), - Konservatorski načrt za prenovo mestnega jedra Vrhnike - Analitični del (z usmeritvami za načrtovalski del KNP za območja OPPN s KNP Tržaška cesta - Cankarjev trg, Stara cesta - Vas in Hrib - Gradišče (izdelovali Institut Villa Sancti, Geodetski inštitut Slovenije, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Avgusta d.o.o., Arealine d.o.o., Krajinska arhitektura Miran Krivec s.p., Urbi d.o.o., Populus d.o.o., LUZ d.d.). 3) Če se v postopku priprave OPPN izkaže potreba za dodatne strokovne podlage, jih zagotovi Občina Vrhnika. 9. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika in v državnem prostorskem informacijskem sistemu. Številka: 3505-3/2019 (5-08) Vrhnika, 27. 3. 2019 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati, l.r. Na podlagi 119. in 110. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) ter 35. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta Športni park Vrhnika za zahodni del 1. člen (izhodišča za pripravo OPPN - del) 1) Priprava Občinskega podrobnega prostorskega načrta Športni park Vrhnika - zahodni del (v nadaljevanju: OPPN - del) temelji na Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (v nadaljevanju OPN), kjer je za enoto urejanja prostora VR_1269 (BC - športni parki), določeno urejanje z OPPN, ter so v Prilogi 3 podane usmeritve za pripravo OPPN. Do sprejema OPPN niso dovoljene novogradnje objektov, temveč so dopustne gradnje in druga dela v območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN samo tista, ki so opredeljena v 86. členu OPN (vzdrževalna dela na obstoječih objektih, gradnja gospodarske javne infrastrukture, ... in podobno.) 2) V Prilogi 3 OPN za pripravo OPPN - del so naslednje usmeritve: OPPN Športni park Vrhnika VR_1269 (podrobnejša namenska raba: BC) Zaprti objekti (športne dvorane, objekt z wellness programom, zaprti bazen ipd.) se umeščajo samo v zahodni del območja športnega parka, ob obstoječe objekte. Pred sprejemom OPPN je dovoljena postavitev montažnega šotora nad bazenom za namen ureditve pokritega športnega igrišča. Na območju se uredi pešpot kot povezavo med Tržaško cesto in pešpotjo ob Ljubljanici. Pešpot ob Ljubljanici se navezuje na pešpot ob vrtcu Želvica. V čim večji meri se na območju ohranja avtohtona vegetacija. Gradnja objektov v obrežnem pasu ni dovoljena, razen za namen sprehajanja in dostopa do vode (pešpot, klopi, pomol, pristan, urbana oprema). Rekreacijska raba se načrtuje racionalno in v skladu z načrtom upravljanja Krajinskega parka Ljubljansko barje. Objekti se prednostno umeščajo v obstoječa območja rekreacije, naravovarstveno manj pomembne habitate in v največji možni meri odmikajo od vodnih teles. Brežine vodnih teles se ohranja neutrjene. Ureditve (pešpoti, pomoli, brvi, mostovi, dostopi do vode, itd.) se ureja v minimalno potrebnih gabaritih in sonaravno. Nasipavanja za utrjevanje terena se ne izvaja. V kolikor je razmočenost terena težavna za izvajanje rekreacije, se potrebna infrastruktura izvaja na pilotih. 2. člen (območje in predmet načrtovanja) 1) Območje OPPN - del meji: • Na obstoječi stadion in nogometno igrišče na vzhodnem delu, • Parkirišče in (Mrakovo OŠ) oz. pešpotjo, ki vodi od Tržaške ceste do mostu za pešce in kolesarje čez Ljubljanico na severni strani • na niz objektov trgovsko-stanovanjske namenske rabe ob Tržaški cesti, parkom Samostojnosti, ter športno dvorano Partizan na zahodni strani in • na šolsko telovadnico OŠ Ivana Cankarja na južni strani. 2) Celotno območje OPPN Športni park Vrhnika je veliko približno 44.500 m2. Prostorski akt se bo pripravil v prvi fazi za zahodni del območja OPPN Športni park Vrhnika, v velikosti približno 18.900 m2. 3) Na območju OPPN se nahaja opuščen bazen, ki je profana stavba dediščina s priporočilnim režimom varovanja. 4) Del območja OPPN - del je v razredu preostale poplavne nevarnosti. 5) Čez oz. v bližini območja OPPN - del poteka gospodarska javna infrastruktura: javne lokalne ceste in poti, vodovod, elektrovod, lokalni plinovod, javna razsvetljava in telekomunikacijsko omrežje. 6) Na tem območju je predvidena ureditev in prenova obstoječih športnih objektov in gradnja novih objektov za različne športne panoge (dvorana za tenis, center za sprostitev in bazen, večnamenske športne površine in dvorane, kotalkališče/drsališče, odbojka,...in druge športne objekte in naprave). Športni park Vrhnika je namenjen za delovanje potrebe različnih športnih klubov ter šole in vrtca, ki sta v neposredni bližini, hkrati pa je namenjen tudi drugim uporabnikom za rekreacijo in prosti čas. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: • usmeritev iz Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika, • Idejne zasnove za Športni park Vrhnika, Delavnica d.o.o., Tržaška cesta 3a, Vrhnika • smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, • drugih strokovnih podlag, ki se izdelajo med pripravo OPPN - del. 4. člen (vrsta postopka) Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora - Zu-reP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) se za pripravo sprememb in dopolnitev OPPN smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek priprave in sprejetja občinskega prostorskega načrta (108. - 115. člen). 5. člen (predvideni roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) FAZA ROK OKVIREN ČAS Izdelava osnutka OPPN april - junij 2019 Pridobitev smernic oz. prvih mnenj nosilcev urejanja prostora (NUP) in mnenj NUP o verjetnosti pomembnejših vplivov na okolje 30 dni julij - avgust 2019 Pridobitev odločbe o potrebnosti izdelave celovite presoje vplivov na okolje (CPVO)* 30 + 21 dni avgust 2019 Izdelava dopolnjenega osnutka OPPN september 2019 Javna razgrnitev in javna obravnava 30 dni oktober 2019 Priprava stališč do pripomb november 2019 Izdelava predloga OPPN december 2019 Pridobivanje drugih mnenj NUP 30 dni januar - februar 2020 Izdelava usklajenega predloga OPPN marec 2020 Potrditev OPPN na MOP 30 dni april 2020 Sprejem OPPN na občinskem svetu maj 2020 Objava odloka maj 2020 *v primeru, da bo potreben postopek CPVO, se postopek priprave OPPN podaljša za čas izdelave okoljskega poročila 6. člen (državni in lokalni nosilci urejanja prostora) 1) Državni nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: • Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana • Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana • Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana • Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana • Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, 1000 Ljubljana • Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana • Telekom Slovenije d.d., Regionalna enota TK Omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana 2) Lokalni nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: • JP Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika • Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika • Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. 3) Državni nosilci urejanja prostora, ki podajo mnenja o ver- jetnosti pomembnejših vplivov na okolje so: • Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana • Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana • Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana • Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana. 7. člen (načrt vključevanja javnosti) 1) Občina o pripravi OPPN - del obvesti širšo javnost z javnim naznanilom v Našem časopisu in na spletni strani Občine Vrhnika, pisno z dopisom pa Krajevno skupnosti Vrhnika - Center. 2) Javnost je v postopek priprave OPPN - del vključena z javno razgrnitvijo in javno obravnavo. Javna razgrnitev bo trajala najmanj 30 dni. V tem času ima javnost možnost ogleda dopolnjenega osnutka OPPN ter podaje pripomb in predlogov nanj. 3) V času javne razgrnitve se izvede tudi javna obravnava, na kateri je dopolnjen osnutek OPPN - del javno predstavljen. 4) Javnost bo o kraju in času javne razgrnitve in obravnave obveščena z javnim naznanilom v Našem časopisu in na spletni strani Občine Vrhnika. 8. člen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) 1) Potrebni podatki za izdelavo OPPN - del so zbrani v GIS Sistemu Občine Vrhnika, iObcina oz. jih zagotovijo nosilci urejanja prostora. 2) Pripravljene strokovne podlage za pripravo OPPN - del so: - Urbanistični načrt za poselitveno območje Vrhnika -Verd - Mirke - Sinja Gorica (izdelal LUZ d.d.), - Poplavna študija za območje občine Vrhnika, Hidrolo-ško-hidravlična študija s predlogom ukrepov za območje Občinskega prostorskega načrta za območje Občine Vrhnika (april 2011, dopolnitev 2013) 3) Če se v postopku priprave OPPN - del izkaže potreba za dodatne strokovne podlage, jih zagotovi Občina Vrhnika. 9. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika in v državnem prostorskem informacijskem sistemu. Številka: 3505-4/2019 (5-01) Vrhnika, 2. 4. 2019 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati, l.r. Letno poročilo o skladnosti pitne vode v letu 2018 na javnih sistemih za oskrbo s pitno vodo v upravljanju Javnega podjetja Komunalnega podjetja Vrhnika V poročilu je obravnavana skladnost pitne vode za leto 2018 na javnih sistemih za oskrbo s pitno vodo (javnih vodovodih) VRHNIKA - BOROVNICA - LOG - DRAGOMER, POKOJIŠČE, ZAPLANA - SPODNJA IN ZGORNJA ter LIGOJNA, ki jo je v notranjem nadzoru preverjal in spremljal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (v nadaljevanju NLZOH). Preverjanje in spremljanje skladnosti pitne vode je naročilo Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. (v nadaljevanju upravljavec vodovodov). Na vseh štirih vodovodih - Vrhnika - Borovnica - Log - Dragomer, Pokojišče, Zaplana - Spodnja in Zgornja ter Ligojna - je vzpostavljen notranji nadzor na osnovah sistema HACCP. V notranjem nadzoru se je skladnost pitne vode preverjalo z mikrobiološkimi in fizikalno-kemijskimi preskušanji vzorcev pitne vode. Vzorci pitne vode za mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja so bili odvzeti na zajetjih, prečrpališčih, hidrantih, vodohranih in hišnih vodovodnih omrežjih pri uporabnikih. Opravljena so bila »redna« mikrobiološka preskušanja vzorcev pitne vode (preskušani parametri: Escherichia coli (E. coli), koliformne bakterije in skupno število mikroorganizmov pri temperaturi 22 °C ter pri 37 °C), »občasna« mikrobiološka preskušanja pitne vode (preskušani parametri: enterokoki, E. coli, koliformne bakterije, skupno število mikroorganizmov pri temperaturi 22 °C ter pri 37 °C in občasno bakterije Clostridium perfringens s sporami), »redna« fizikalno-kemijska preskušanja pitne vode (preskušani parametri: barva, vidne nečistoče, vonj, okus, motnost, pH, amonij in občasno trdota in nitrati), »občasna« fizikal-no-kemijska preskušanja vzorcev pitne vode (preskušani parametri: barva, vonj, okus, motnost, pH, amonij, trdota, nitrati, osnovni anioni in kationi, več mikroelementov, več pesticidov, aromatskih ogljikovodikov, lahkohlapnih halo-geniranih ogljikovodikov tj. večina parametrov iz Priloge I - del B in C, Pravilnika o pitni vodi). Največ je bilo rednih preskušanj. Laboratorijska preskušanja v notranjem nadzoru odvzetih vzorcev pitne vode je opravil laboratorij NLZOH, ki je akreditiran za delo v skladu s standardi, ki jih določa Pravilnik o pitni vodi. Na vseh štirih vodovodih se je redno izvajal nadzor kritičnih kontrolnih točk, tj. mest, kjer bi lahko nastalo onesnaženje pitne vode. Pri preverjanju skladnosti pitne vode in varnosti oskrbe s pitno vodo je NL-ZOH redno sodeloval z upravljavcem vodovodov; sodeloval je pri pripravi letnega načrta vzorčenja pitne vode za laboratorijska preskušanja in drugem urejanju notranjega nadzora za zagotavljanje varnosti oskrbe s pitno vodo. NLZOH je opravljal sanitarno higienske preglede zajetij, črpališč, vo-dohranov in drugih vodovodnih objektov ter njihove ožje okolice. Ob tem je opravljal terenske meritve in odvzeme vzorcev pitne vode za laboratorijska preskušanja ter organiziral izvedbo preskušanj. Ob pregledih se je ugotavljalo morebitna tveganja za onesnaženje pitne vode, ki bi bila lahko potencialna nevarnost za zdravje ljudi. O ugotovljenih sanitarno-higienskih nepravilnostih in pomanjkljivostih pri pregledih je NLZOH sproti obveščal upravljavca vodovodov in mu predlagal ukrepe za njihovo odpravo. Prav tako je upravljavca sproti obveščal o rezultatih laboratorijskih preskušanj vzorcev pitne vode in v primeru neskladnih vzorcev pitne vode skupaj z njim ugotavljal vzroke za neskladnost in predlagal potrebne ukrepe. Upravljavcu je tudi predlagal sanitarno-higienske ukrepe pri izvajanju sanacij in drugih posegih na vodovodih, tako da ne bi nastalo onesnaženje pitne vode. Upravljavec vodovodov je deloval v skladu s programom notranjega nadzora. Vodovodni objekti in njihova najožja okolica so bili ob pregledih čisti in vedno dostopni. Upravljavec je sproti odpravljal ugotovljene nepravilnosti in izvajal potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti pitne vode in varnosti oskrbe. Na vodovodih je bilo opravljenih več obnovitvenih in drugih vzdrževalnih del, največ na vodovodu Vrhnika -Borovnica - Log - Dragomer. Ukrepi za preprečevanje možnosti onesnaženja pitne vode oz. zagotavljanje skladnosti pitne vode z zahtevami Pravilnika o pitni vodi so se izvajali ustrezno. Na vodovodih je bilo večkrat na leto opravljeno izpiranje posameznih odsekov vodovodnega omrežja. Po večjih posegih na vodovodih in pred vključitvijo novih cevovodov v uporabo je bilo opravljeno izpiranje cevovodov in po potrebi razkuževanje, pri čemer je redno sodeloval NLZOH. V notranjem nadzoru je bilo na vseh štirih vodovodih 79 mikrobioloških preskušanj vzorcev pitne vode, od tega 64 rednih in 15 občasnih ter 36 fizikalno-kemijskih, od tega 31 rednih in 5 občasnih preskušanj. Vzorci so bili odvzeti na mestih uporabe, pri uporabnikih. Rezultati kažejo, da je bilo, glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi, skupaj mikrobiološko neskladnih deset vzorcev pitne vode - pet na vodovodu Vrhnika - Borovnica - Log - Dragomer, štirje na vodovodu Pokojišče ter eden na vodovodu Zaplana - Spodnja in Zgornja. Kontrolni pregledi so pokazali, da na nobenem vodovodu ni bilo resnega onesnaženja pitne vode, ki bi pomenilo tveganje za zdravje uporabnikov. Verjetni vzrok za ugotovljeno mikrobiološko neskladnost vzorcev pitne vode je bilo lahko manjše lokalno onesnaženje posameznih delov vodovodnega omrežja (sekundarna in interna oz. hišna omrežja). Rezultati fizikalno-kemijskih preskušanj vzorcev pitne vode kažejo, da so bili vsi vzorci skladni glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi. Pri državnem monitoringu je bilo na vodovodih Vrhnika - Borovnica - Log - Dragomer, Pokojišče, Zaplana - Spodnja in Zgornja ter Ligojna opravljenih skupaj 54 mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preskušanj vzorcev pitne vode, ki so bili odvzeti na mestih uporabe, pri uporabnikih. Rezultati kažejo, da sta bila, glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi, skupaj mikrobiološko neskladna dva vzorca pitne vode na vodovodu Vrhnika - Borovnica - Log - Dragomer. Kontrolni pregledi so pokazali, da na vodovodu ni bilo resnega onesnaženja pitne vode, ki bi pomenilo tveganje za zdravje uporabnikov. Daljše poročilo si lahko preberete na www.kpv.si NOS Občina Borovnica 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V uri in pol pretekel traso železničarskega pohoda Lepšega dne, kot je bil 13. aprila podarjen Planinskemu društvu Železničar, bi si za 40. jubilejni pohod na Štampetov most že težko želeli. V sicer malce hladnejše jutro je iz Ljubljane veselo zdrvel legendarni muzejski hlapon in od postajališča do postajališča z živahnim piskanjem pozdravljal pohodnike, ki so se ta dan odločili preživeti na idilični dvajsetkilometrski trasi med Verdom in Borovnico. Vlak se je na predzadnjem postanku napolnil do zadnjega kotička. Skozi okna so sijali veseli obrazi mladih, ki nimajo vsak dan priložnosti opazovati fantastičnega razgleda na Barje ter oddaljeno gorovje za njim. Vsaj ne z lesenih klopi, skozi oblake pare in ob glasnem sopenju hlapona. Panoramska vožnja prek viaduktov in skozi razredčeni gozd se je zaključila na Verdu. Vsaj za tiste, ki so se zatem podali po planinskih poteh. 1 Mnogi, še posebej mlade družine, pa so v omenjenih prizorih uživali še nazaj grede. Pohodnike je naprej vodila že ustaljena, dobro označena pot ob železnici do Štampeto- vega mosta, kjer je bil prvi žig in zatem proti Ljubljanskemu vrhu. Na zgledno urejeni TV-17 je že čakalo okrepčilo. Še žig in naprej proti Pokojišču, kjer je bila naslednja kontrol- na točka pri brunarici. Sledil je spust v borovniško dolino, s krajšim ovinkom prek Lašč in po dobrih štirih, petih urah se je popotovanje končalo na borovniški železniški postaji. No ja, ne za vse. Prvi je na cilj pritekel kar v pičli uri in pol. Borovničan Nejc Škulj je pov- sem presenetil organizatorje, ki so komajda pogrinjali mize s prigrizki. 185 pohodnikov, ki so prispeli na cilj za njim, je nato že pričakala polna miza, za kratek čas pa še priložnostna razstava. Damjan Debevec, foto: DD OBVESTILO Maja bosta na spletni strani Občine Borovnica, www.borovnica.si, objavljena javna razpisa za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Borovnica v letu 2019 ter prodajo prostega stanovanja na Gradišnikovi ulici 6, Borovnica. OBČINA BOROVNICA V duhu povezovanja Na svetovni dan voda, 22. marca, je v Bistri več let zapored potekala prireditev, posvečena reki Ljubljanici, z naslovom Moja reka praznuje. Prireditev je nastala na pobudo domačinov, članov Huma-nistično-umetniškega društva Karel Barjanski iz Borovnice, ki so se najprej dobivali ob sotočju reke Bistre in Ljubljanice, potem pa se je prireditev preselila v prostore Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri. Lani je organizacijo prireditve prevzel Krajinski park Ljubljansko barje z željo po čim bolj celostni predstavitvi reke Ljubljanice. V letu 2018 smo tako spoznavali vidro, bogato kulturno dediščino reke Ljubljanice in skrivnostne poti vodovodnega sistema borovniškega vršaja. V letu 2019 pa smo prireditev izvedli v mestu Ljubljana, ob Fužinskem gradu, v katerem je prav do konca meseca marca na ogled razstava Živeti z vodo, Južni rob Ljubljane. Slogan letošnje prireditve Moja reka praznuje je bilo povezovanje: povezovanje urbanega in barjanskega dela, povezovanje vodnih poti za ribje vrste, povezovanje zgodovine in sedanjosti v smislu spoznavanja preteklosti preko arheoloških ostankov, ki jih (je) reka pestuje (pestovala) v svojem naročju in nenazadnje povezovanje različnih strok, raziskovalcev, povezovanje stroke in laične javnosti. Uvodni nastop in pozdravi Še posebej smo bili v letošnjem letu veseli številne udeležbe učencev Osnovne šole dr. Ivana Korošca iz Borovnice, ki so poskrbeli za bogat kulturni program. Zbrane obiskovalce je s pesmijo pozdravil otroški Zbrane je nagovoril pobudnik prireditve in župan Občine Borovnica Bojan Čebela, zapel pa je otroški zbor OŠ Borovnica. Foto: Barbara Vidmar pevski zbor pod mentorstvom učiteljic Tine Vahčič in Barbare Černigoj. V uvodnih pozdravih so obiskovalce nagovorili gostitelj, organizator in pobudnik prireditve. Matevž Čelik Vidmar, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana, je še posebej izpostavil letošnji moto svetovnega dneva voda: ne prezrimo nikogar. Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janez Kaste-lic, je predstavil pomen obravnavanja reke Ljubljanice kot celote, kot reke sedmerih imen. Bojan Čebela pa je zbrane pozdravil v imenu pobudnikov prireditve, HUD Karel Barjanski, ter kot župan Občine Borovnica, ki je poskrbela za pogostitev in prevoz osnovnošolcev na prireditev. Umetnost življenja je iskanje ravnovesja med izkoriščanjem in ohranjanjem Po uvodnih pozdravih smo Irena Šinkovec iz razstavišča Moja Ljubljanica nam je predstavila reko kot kulturni spomenik državnega pomena. Foto: Maša Bratina si ogledali krajši film o biološki raznolikosti v Sloveniji, ki je nastal v projektu LIFE NATU-RAVIVA, Umetnost življenja. Naravovarstvena svetovalka Krajinskega parka Ljubljansko barje, Barbara Vidmar, je predstavila komunikacijski projekt, preko katerega predstavljamo pomen biodiverzitete na delavnicah, vodenjih, prireditvah, v publikacijah ... Ključno sporočilo, ki ga želimo predati s tem projektom je, da je umetnost življenja iskanje ravnovesja med izkoriščanjem in ohranjanjem. Zelo konkretno so to sporočilo poskušali udejanjiti v projektu Ljubljanica povezuje. Ljubljanica je pomembna tako za človeka kot za živalske in rastlinske vrste, ki živijo v in ob njej. Zato si zasluži, da jo vedno znova odkrivamo in se sprašujemo po upravičenosti posegov v in ob njej. Reka Ljubljanica ni izoliran življenjski prostor. Na njen utrip vpliva celotno porečje. Vrste, ki živijo v reki Ljubljanici prav tako niso omejene le na to reko. Človek je že od nekdaj izkoriščal vodne vire in z izgradnjo jezov ter elektrarn sekal vodne poti rib. Tak je tudi primer jezu za elektrarno pri gradu Fužine. A že leta 1921 so se zavedali, da je pomembno ohraniti vodne poti in so zato zgradili ribje steze ali bolje rečeno ribje stopnice. A zob časa je naredil svoje in ribje steze so se porušile - se-sedle same vase. Ena od aktivnosti projekta Ljubljanica povezuje je bila tudi obnova ribje steze pri gradu Fužine. Ključne rezultate tega projekta nam je predstavila Klaudija Sapač iz fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Ljubljanica predstavlja dom kraljevskim vrstam ter ohranja bogato kulturno dediščino V nadaljevanju prireditve nam je biologinja Maša Čarf iz Zavoda za ribištvo Slovenije predstavila sulca, kralja voda. Da gre za upravičen kraljevski naziv te ribje vrste, smo si bili obiskovalci enotni, ko smo videli, za kako veliko ribo gre. Sulec je največja vrsta postrvi, ki živi v Sloveniji. Njen življenjski prostor pa je ogrožen prav zaradi vse pogostejših in večjih posegov v rekah. Na koncu prireditve nam je arheologinja Irena Šinkovec iz razstavišča Moja Ljubljanica predstavila Ljubljanico kot kulturni spomenik državnega pomena. Ogledali smo si tudi krajši film o nastanku čudovitega razstavišča Moja Ljubljanica. Vsebinske predstavitve so nam s plesom in pesmijo ter razmišljanjem o vodi prepletle učenke Tisa in Zala Šušteršič ter Olja in Petja Trček pod mentorstvom Mateje Praprotnik Lesjak. Maša Bratina, Krajinski park Ljubljansko barje MOdSOpis Občina Borovnica ^ ^ ^»i!!:^99 © BOROVNICA TEČAJ R0LANJA puntfldjeft in Bretla olt I7ili itn |;arhtri&£h zn osnovno 4o!o li j.i, p i--U^iki nit ■ i > Tudi njihove mamice so prejele darilca - ročno izdelane blazinice za natikanje bucik in šivank. V programu pa sta sodelovala tudi mladinski in ženski pevski zbor. Vsak je zapel po eno pesem, nakar so dekleta in žene stopile skupaj, se spogledale in zapele. Spremljali so jih harmonikarji in kitaristki. Ob koncu prireditve pa so naši harmonikarji Aleš, Bine in Rafko malo glasneje zaključili program. Zaigrali so venček narodnih viž, ki nam je še dolgo odmeval v ušesih. Katja Iz OŠ Polhov Gradec Rastem s knjigo V četrtek, 4. aprila, smo se sedmošolci v okviru projekta Rastem s knjigo podali v našo prestolnico Ljubljano. Kot se spodobi za projekt, ki je povezan s knjigami, smo si najprej ogledali knjižnico, in sicer knjižnico Prežihovega Voran-ca. Ze na zunaj je zanimiva, v notranjosti pa je še toliko lepša, saj ji dodatno lepoto prinesejo knjige. Poslušali smo zanimivo predstavitev in si nato tudi ogledali posamezne prostore v njej. Najbolj me je presenetila študentska soba, kjer imajo šolarji, dijaki in študenti možnost branja in delanja seminarskih nalog v miru. Ob odhodu iz knjižnice smo dobili vsak svoj izvod knjige Avtobus ob treh. Sledil je ogled Kongresnega trga. Je zelo velik, obdajajo ga zanimive stare zgradbe in seveda pogled na Ljubljanski grad. Nato smo si ogledali maketo Ljubljane. Potem smo se odpravili do znamenitega Prešernovega trga, ki ga krasi veličasten spomenik našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu z muzo, boginjo umetnosti, ki bdi nad njim. Tam so nam sošolci predstavili zgodovino kipa. Zanimivo se nam je zdelo, da je ob razkritju kipa nastal škandal zaradi odkritega oprsja muze in da nekateri verjamejo, da pogled na muzo prinese navdih. Od makete smo zavili proti Tromostovju, ki na domiseln trojni način prečka reko Ljubljanico. Tam smo izvedeli veliko novega o znanem arhitektu Jožetu Plečniku, ki je tudi zaslužen za videz mostu. Ho- dili smo tudi po Mestnem trgu. Ogledali smo si Robbov vodnjak in poslušali predstavitev naših sošolcev. Predstavili so nam tudi Magistrat, ki je pomemben del trga. Sledil je še najmanjši, Ribji trg. Ime je dobil po ribiškem pristanu in ribji tržnici. Najpomembnejši objekt na trgu je tako imenovana Polževa hiša, v kateri je bival Primož Trubar. Nato smo si ogledali že vsem iz pesmi poznan Šuštarski ali Čevljarski most. Zanimivo se nam je zdelo, da so pod njim včasih kaznovali peke, ki so goljufali pri tehtanju kruha. Zaprli so jih v leseno košaro in jih namakali v Ljubljanico. Pred odhodom domov smo šli še mimo največje knjižnice v Sloveniji, Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je še danes lep spomin na našega arhitekta Jožeta Plečnika. Vsem nam je bila všeč zanimivo oblikovana vratna kljuka v obliki konja. Tako se je naš ogled Ljubljane končal in avtobus nas je odpeljal nazaj proti šoli. Vsi smo že komaj čakali, da preverimo, ali nam je knjiga, ki so nam jo podarili, všeč. Neli Dolinar, 7. b Obisk RTV V sredo, 6. marca, smo se učenci izbirnega predmeta vzgoja za medije in nekaj najbolj pridnih novinarjev odpravili na ogled prostorov nacionalnega radia in televizije Slovenija - ali povedano drugače - na RTV. Pred televizijo nas je najprej lepo sprejela gospa Katja Pečaver, ki nas je popeljala v notranjost stavbe (radio in televizija imata namreč vsaka svojo stavbo, ki ju povezuje podzemni tunel). Ze ob vstopu smo poleg vratarja odložili ja- kne in že takoj na začetku uzrli enega največjih junakov RTV -zajčka Bineta, ki je mirno sedel v vitrini in nas pozdravljal. Najprej smo se odpravili v masko in garderobo, kjer smo izvedeli, da imajo v lasti več kot 70.000 kosov oblačil (sanje vsakega dekleta med 11. in 100. letom) in imajo nekateri celo zgodovinsko vrednost. Nato smo se odpravili v ogromen prostor, kjer hranijo rekvizite za scene. Tu nas je najbolj presenetila informacija, da se scena za Emo pripravlja več kot dva tedna. Nazadnje smo se odpravili še na ogled studiev. Ogledali smo si vse po vrsti; začeli smo seveda v največjem, kjer snemajo Emo in oddaje in sprejme tudi največje število gledalcev. Sledila sta še zeleni in modri studio. V vseh studiih je kar mrgolelo kamer in reflektorjev. Od televizijske hiše smo se počasi poslovili in obisk nadaljevali čez cesto - v radijski hiši. Tu nas je sprejela gospa Špela. Po kratkem začetnem pogovoru nas je vodila do montirnice, kjer nam je gospod pred majhnim studiem veliko povedal o nastajanju radijskih prispevkov, nato pa smo v studio potisnili učiteljico Vesno Muhič in učitelja Jureta Kramarja, ki sta izvedla skoraj povsem profesionalen pogovor o psih. Izvedeli smo še, koliko časa poteka šolanje radijca in zelo nas je presenetilo dejstvo, da mora kandidat pred prvim govorom v živo opraviti kar dve leti prakse in šolanja na radiu. Odpravili smo se še v enega od večjih studiev, kjer smo bili priča oddajanju v živo, nato pa smo si ogledali lepo dvorano, kjer imajo vaje simfoniki, big band in še mnogi drugi. Za konec smo se odpravili v Mlinarja, nato pa na avtobus in proti domu. Lucija Janša, 9. a Povzetek letnega poročila JP Vodovod-Kanalizacija o skladnosti pitne vode na oskrbovalnem območju v občini Dobrova - Polhov Gradec za leto 2018 JP VO D OVO D -KANALIZACIJA je v občini Dobrova - Polhov Gradec izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na oskrbovalnem območju centralnega vodovodnega sistema, ki se oskrbuje iz vodarne Brest in na katerem ležita naselji Podsmreka in Komanija. Nobeno drugo živilo ni nadzorovano tako strogo kot prav pitna voda. Nad zdravstveno ustrezno- stjo in skladnostjo pitne vode bdimo tako JP VODOVOD-KANA-LIZACIJA v okviru notranjega nadzora kot ministrstvo, pristojno za zdravje, v okviru monitoringa. Ustreznost nadzora preverjajo inšpekcijske službe. Notranji nadzor poteka po načrtu, ki natančno opredeljuje dnevna mesta vzorčenja in vrsto preskušanj na posameznem odvzemnem mestu glede na vrsto tveganja. Preskušanje vzor- vodovoda HBlU osiTofJi: Mik KH »II tOLOftJCA ntlLlKI &AKM KilHIlBKA 1'jtl.Skl £jl SlA Oihnlk viorrt ^rrtljdrl T»ITI Hi^klaJm U^m Odkril 1ZDFCI fli-aU Snkbdal vJarrd trdni alrfimt JtJ.I .Ifnlnl IrJm •AUllf TAK ljubuaka imtsT j 41 J < I D 11 C » J 0 * FAR iioklmlnj pmiiKler cev v okviru notranjega nadzora izvaja Služba za nadzor kakovosti pitne in odpadne vode v laboratoriju JP Vodovod-Kanalizacija in zunanji izvajalci. Vsi izvajalci izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev, predpisana po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 in redno sodelujejo v medlaboratorijskih primerjalnih preskusih. Skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17) smo pripravili letno poročilo o skladnosti pitne vode za leto 2018, ki je objavljeno na spletni strani www.vo-ka.si v rubriki Informacije/Kakšno vodo pijemo/Letno poročilo o skladnosti pitne vode. Povzetek poročila je v preglednici, ki prikazuje število odvzetih in neskladnih vzorcev v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja za oskrbovalno območje Brest. Za vsa morebitna vprašanja smo vam na razpolago na e-naslovu voka@vo-ka.si. JP VODOVOD-KANALIZACIJA, Vodovodna cesta 90,1000 Ljubljana N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - ZLS-UPB2 s spremembami), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 s spremembami), Zakona o športu (ZŠpo-1) (Uradni list RS, št. 29/17 s spremembami), Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04 s spremembami), Statuta Občine Dobrova-Pol-hov Gradec (Uradni list RS, št. 26/12), Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti in programov društev v občini Dobrova-Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 32/09 s spremembami) in Odloka o proračunu Občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2019 (Uradni list RS, št. 17/19) objavlja Občina Dobrova--Polhov Gradec J A V N I R A Z P I S ZA SOFINANCIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV NA PODROČJU KULTURE, ŠPORTA IN TURIZMA V OBČINI DOBROVA-POLHOV GRADEC V LETU 2019 1. NAZIV IN SEDEŽ SOFINANCERJA Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. 2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Sofinanciranje programov društev na področju kulture, športa in turizma v Občini Dobrova-Polhov Gradec v letu 2019. 3. UPRAVIČENCI DO SREDSTEV Upravičenci do sredstev so društva, ki delujejo na področju kulture, športa in turizma s sedežem v občini Dobrova-Polhov Gradec. 4. POGOJI IN OMEJITVE ZA SODELOVANJE NA JAVNEM RAZPISU Sofinanciranje kulturnih programov Vrste p pomoči in opravičljivi stroški: 1.1 Administrativno delovanje društva stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanj 1.2 Izvedba kulturnih programov stroški najemnin objektov, stroški udeležbe na nastopu, stroški povezani z založništvom, stroški strokovnega izpopolnjevanja, izobraževanja in usposabljanja strokovnega kadra, stroški izvedbe delavnic, stroški zavarovanja 1.3 Priprava, izvedba in promocija kulturne prireditve stroški priprave, izvedbe in promocije prireditve, zavarovanje 1.4. Obratovalni stroški in investicijsko-vzdrževalna dela na kulturnih objektih stroški investicij v objekte ter stroški povezani z električno energijo, ogrevanjem, odvoza odpadkov, vodarino, kanalščino, idr. Pogoji in omejitve: - da je kulturni program ali kulturna prireditev, ki kandidira za sofinanciranje iz javnih sredstev, pripravljena in izvedena na neprofitni način, namenjena širši javnosti in izkazuje nek širši javni interes, - kulturni programi oziroma kulturne dejavnosti, potekajo redno, organizirano in ustrezno strokovno vodeno, vsaj devet (9) mesecev v letu, izvajalec je v preteklem letu redno predstavljal svoj program na javnih prireditvah (pogoj za sofinanciranje: najmanj 2 nastopa) v občini, - kandidata na izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanju predlaga in prijavi osnovna kulturna organizacija oz. izvajalec, - kandidat se zaveže, da bo po končanem usposabljanju, izpopolnjevanju ali izobraževanju najmanj 3 leta deloval v Občini Dobrova-Polhov Gradec kot strokovni delavec pri izvajalcu letnega programa kulture, - da društvo izvaja dejavnost v kulturi, kamor prijavljajo kandidata za usposabljanje ali izpopolnjevanje, - sofinancirajo se prireditve, ki so organizirane na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, - da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani, - kulturni projekti, ki jih društvo organizira za svoje člane in druge udeležence v obliki delavnic, izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj mora imeti vsaj 10 obiskovalcev. Niz delavnic izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj s področja kulture lahko predstavlja daljši sklop izobraževanja, kjer vsaka delavnica, izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje predstavlja določeno podtemo izobraževanja kot zaključene celote, - kot prireditev se upošteva samostojna izvedba najmanj 12. pesmi oz. 10. skladb, oz. 45 minut programa, - kot predstava (celovečerno gledališko delo) - premiera se upošteva samostojna predstava v dolžini najmanj 45 minut , v primeru lutkovne skupine najmanj 30 minut, (krajša gledališka dela se vrednotijo samo v primeru sodelovanja na prireditvi), ponovitve predstav se upoštevajo kot nastopi, - za javni nastop šteje prireditev, namenjena širši javnosti, z dokazljivo javno objavo, - promocijski material (CD, video, DVD, knjiga, zbornik, brošura) mora biti izdan v seriji s pridobljenimi pravicami institucij npr. NUK, SAZAS, AAS..., - opravljanje dejavnosti na neprofitni osnovi pomeni, da dejavnosti in programu ni moč pripisati pretežno komercialnega namena in člani izvajalske skupine ne prejemajo plačila. - občina zagotavlja sredstva za financiranje investicijsko-vzdrževalnih del na kulturnih objektih ter za financiranje obratovalnih stroškov, ki nastanejo v zvezi s temi objekti in so v lasti ali upravljanju posameznega kulturnega društva Za vrednotenje in določitev števila točk se upoštevajo obratovalni stroški in stroški investicijsko-vzdrževalnih del, ki jih prijavitelj dokaže s predložitvijo kopij uradnih računov izstavljenih v 2018. Sofinanciranje športnih programov Vrste pomoči in opravičljivi stroški: 2.1 Administrativno delovanje društva stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanja 2.2 Izvedba športnih programov stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organizacija športnih tekmovanj, stroški zavarovanj 2.2.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine in študentov stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, stroški zavarovanja 2.2.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju) stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, stroški zavarovanja 2.2.3 Športna vzgoje otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organizacija športnih tekmovanj, stroški zavarovanja 2.2.4 Šport invalidov stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organizacija športnih tekmovanj, stroški zavarovanja 2.2.5 Športna rekreacija stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, stroški zavarovanja 2.2.6 Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov v športu stroški izpopolnjevanja, izobraževanja, usposabljanja ali pridobivanja licenc amaterskih strokovnih kadrov, aktivnih članov društva 2.3. Priprava, izvedba in promocija športne prireditve stroški organizacije prireditve, stroški sodnikov, pomožnega osebja, stroški panožne zveze, stroški pokalov, diplom, stroški zavarovanja 2.4 Vzdrževanje objektov in prostorov za izvajanje športne dejavnosti stroški povezani z obratovalnimi stroški in investicijami v objekte 2.4.1 Vzdrževanje objektov in prostorov za izvajanje športne dejavnosti, ki zajemajo stroške električne energije, ogrevanja, odvoza odpadkov, vodarina, kanalščina, idr. 2.4.2 Investicijsko vzdrževanja objektov in opreme v lasti ali najemu upravičenca. Pogoji in omejitve: - kandidata na izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanju predlaga in prijavi osnovna športna organizacija oz. izvajalec, - kandidat zaveže, da bo po končanem usposabljanju, izpopolnjevanju ali izobraževanju najmanj 3 leta deloval v Občini Dobrova-Polhov Gradec kot strokovni delavec pri izvajalcu letnega programa športa, - stroški organizacije prireditev in nastopov na teh prireditvah, ki se financirajo iz drugih proračunskih postavk občinskega proračuna, niso upravičen strošek, - sofinancirajo se prireditve, ki so organizirane na območju občine Dobrova--Polhov Gradec, - stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja objektov in opreme v lasti ali najemu vlagatelja niso upravičeni, v kolikor je iz prejetih vlog razvidno, da vlagatelj za izvajanje dejavnosti zaračunava najemnino, - na prireditvi mora biti poskrbljeno za strokovno vodenje in varnost vseh udeležencev, - da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani. Sofinanciranje turističnih programov Vrste pomoči in opravičljivi stroški: 3.1 Administrativno delovanje društva 3.1.1 Število članov, sodelovanje povezovanje, spletna stran društva, pridobivanje sredstev stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanja, stroški vzdrževanja spletne strani, stroški oblikovanja spletne strani, stroški zakupa prostora na serverju 3.1.2 Strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva in priprava in organizacija delavnic stroški strokovnega izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva, stroški priprave in organizacije delavnic, kot so stroški strokovnega kadra za izvedbo, stroški najema prostora, stroški obveščanja, stroški materiala za delavnice 3.1.3 Priprava in tisk promocijskega gradiva stroški oblikovanja, priprave besedil, prevodov, odkup slikovnega gradiva, stroški tiska 3.2 Priprava, izvedba in promocija turistične prireditve stroški izvajalcev na prireditvi, stroški najema prostora, stroški promoviranja prireditve, stroški materiala za izvedbo prireditve, stroški zavarovanja 3.3 Priprava, izvedba in udeležba na sejmih stroški udeležbe na sejmu, stroški organizacije sejma stroški, osebja, ki predstavlja ponudbo v času sejma, stroški promoviranja sejma 3.4 Priprava turističnih programov in vzdrževanje objektov turistične infrastrukture stroški priprave programov, stroški izobraževanja kadra za izvajanje programov, stroški trženja programa, stroški nakupa klopi, smetnjakov in drugi materialni stroški povezani z vzdrževanjem objektov turistične infrastrukture Pogoji in omejitve: - oblikovanje promocijskega materiala mora biti skladno s celostno podobo občine, - da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani, - prireditev se organizira na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, - stroški vzdrževanja objektov turistične infrastrukture, ki jih uveljavljajo vlagatelji morajo biti usklajeni z letnim programom za turizem in občinskim proračunom za tekoče leto in zgrajeni skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, - objekti, v katerih se izvaja pridobitna dejavnost niso upravičeni do sofinanciranja, - na prireditvi mora biti poskrbljeno za strokovno vodenje in varnost vseh udeležencev. 5. MERILA ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV OZ. PROJEKTOV Kulturni programi 1.1. Administrativno delovanje društva 8 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, delavnice amaterskih strokovnih kadrov, ki so člani društva in se izobražujejo, itd na področju kulturnih programov, ki jih izvaja društvo, 10 točk/izobraževanje/osebo 9 Delavnice, izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, ki jih društvo organizira za svoje člane in druge udeležence 10 točk/ Izobraževanje kot zaključeno celoto Elementi za vrednotenje Število točk Število aktivnih članov, ki so občani občine Dobrova-Polhov Gradec do 30 članov aktivnih članov s plačano članarino 10 1 od 31-60 članov aktivnih članov s plačano članarino 20 nad 61 članov aktivnih članov s plačano članarino 35 Vključenost mladih med 14. in 20. letom 2 Do 6 mladih med 14. in 20. letom 5 Od 7 do 10 mladih med 14. in 20. letom 10 Nad 11 mladih med 14. in 20. letom 15 3 Društvo se predstavlja na svetovnem spletu Društvo ima svojo spletno stran, ki je redno vzdrževana in ažurirana 2 1.2 Izvedba kulturnih programov Elementi za vrednotenje Število točk Dejavnost oz. sekcije društva - glasbena 30 - gledališka, lutkovna 30 1 - plesno-folklorna 30 - likovna, filmska, fotografska 20 - druge vsebine s področja kulture 20 2 Stroški najemnin objekta (do 80-ur za posamezni program, ki se izvaja v organiziranih skupinah) 1 točka/uro/skupino 3 Nastop na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec 3 točki/nastop 4 Nastop na prireditvi na območju Slovenije 6 točk/nastop 5 Nastop na prireditvi v tujini 9 točk/nastop Doseganje rezultatov na tekmovanjih ali selekcijah (za vsako doseženo prvo, drugo ali tretje mesto) 6 medobmočnem tekmovanju 1 na državnem tekmovanju 2 na mednarodnem tekmovanju 3 7 Založništvo (CD, knjiga) 10 točk/izdelek 1.3. Priprava, izvedba in promocija kulturne prireditve Število točk/ prireditev 1 Organizacija lastne prireditve, 100% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec 14 Organizacija lastne prireditve, od 50 do 99% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec 10 Organizacija lastne prireditve, do 49% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec 5 2 Objava v koledarju prireditev 2 3 Objava na občinski spletni strani 2 4 Objava v Našem časopisu 2 5 Prireditve, ki se izvajajo od 6 do 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 13 Prireditve, ki se izvajajo več kot 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,5 1.4. Obratovalni stroški in investicijsko-vzdrževalna dela na kulturnih objektih Na podlagi vrednotenja obratovalni stroški in stroški investicijsko-vzdrževal-nih del se izračuna skupno število točk (1 EUR = 1 točka). Vrednost točke se izračuna tako, da se razpoložljiva proračunska sredstva delijo z vsoto točk, ki so jih prejeli vsi prijavitelji, ki so bili izbrani za sofinanciranje obratovalnih stroškov in investicijsko-vzdrževalna dela na kulturnih objektih. Višina sofinanciranja se določi na podlagi zmnožka števila točk in vrednosti točke. Športni programi 2.1. Administrativno delovanje društva Elementi za vrednotenje Število točk Število aktivnih članov, ki so občani občine Dobrova-Polhov Gradec do 30 članov aktivnih članov s plačano članarino 10 1 od 31-60 članov aktivnih članov s plačano članarino 20 nad 61 članov aktivnih članov s plačano članarino 35 Vključenost mladih med 14. in 20. letom 2 Do 6 mladih med 14. in 20. letom 5 Od 7 do 10 mladih med 14. in 20. letom 10 Nad 11 mladih med 14. in 20. letom 15 3 Društvo se predstavlja na svetovnem spletu Društvo ima svojo spletno stran, ki je redno vzdrževana in dopolnjevana 2 2.2 Izvedba športnih programov 2.2.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine in študentov Elementi za vrednotenje Število točk/uro /skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 20 oseb) 1 2 Strokovni kader /planinski pohod; največ 16 pohodov, 5 ur na posamezni pohod) 5 3 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 20 oseb) 1 4 Organizacija programa Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Ciciban planinec za pripravo gradiva 0,5 točke/udeleženca 2.2.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju) Elementi za vrednotenje Število točk/uro/ skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 2 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 2.2.3 Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport Elementi za vrednotenje Število točk/uro/ skupino 1 Strokovni kader (največ 240 ur cicibani, 240 mlajši dečki, deklice skupine, 400 starejši dečki, deklice za posamezni program) 1 2 Najemnina objekta (največ 240 ur cicibani, 240 mlajši dečki, deklice skupine, 400 starejši dečki, deklice za posamezni program) 1 3 zvedba tekmovanja na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, ki poteka po propozicijah panožne zveze 0,6 točke / udeleženca 4 Doseganje rezultatov na tekmovanjih ali selekcijah (za vsako doseženo prvo, drugo ali tretje mesto) na med območnem tekmovanju 1 na državnem tekmovanju 2 na mednarodnem tekmovanju 3 2.2.4 Šport invalidov Elementi za vrednotenje Število točk/uro/ skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 2 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 3 zvedba tekmovanja na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, ki poteka po propozicijah panožne zveze 0,6 točke / udeleženca 2.2.5 Športna rekreacija Elementi za vrednotenje Število točk/uro/ skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program oz. 16 pohodov daljših od 5 ur v skupini od 12 do 20 udeležencev starejših od 65 let) 1 2 Strokovni kader /planinski pohod; največ 16 pohodov, 5 ur na posamezni pohod) 5 3 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini od 12 do 20 udeležencev) 1 2.2.6 Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Število točk/ izobraževanje 1 Strokovno izpolnjevanje, izobraževanje, usposabljanje ali pridobivanje icenc amaterskih strokovnih kadrov, aktivnih članov društva 10 2.3. Priprava, izvedba in promocija športne prireditve Organizacija prireditev: Število točk/prireditev Od 30 do 99 udeležencev oz. od 4 do 15 ekip na prireditvi 50 1 Od 100 do 200 udeležencev oz 16 do 25 ekipna prireditvi 75 Nad 201 udeležencev oz 26 in več ekip na prireditvi 100 2 Objava v letnem koledarju prireditev 5 3 Objava na Občinski spletni strani 5 N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 4 Objava v Našem časopisu 5 5 Prireditve, ki se izvajajo od 6 do 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,3 Prireditve, ki se izvajajo več kot 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,5 2.4. Vzdrževanje objektov in prostorov za izvajanje športne dejavnosti Na podlagi vrednotenja obratovalni stroški in stroški investicijsko-vzdrževal-nih del se izračuna skupno število točk (1 EUR = 1 točka). Vrednost točke se izračuna tako, da se razpoložljiva proračunska sredstva delijo z vsoto točk, ki so jih prejeli vsi prijavitelji, ki so bili izbrani za sofinanciranje obratovalnih stroškov in investicijsko-vzdrževalnih del na objektih in prostorih za izvajanje športne dejavnosti. Višina sofinanciranja se določi na podlagi zmnožka števila točk in vrednosti točke. Turistični programi 3.1 Administrativno delovanje društva 3.1.1 Število članov, sodelovanje povezovanje, društva,pridobivanje sredstev spletna stran Število članov Število točk 1 Do 20 članov društva s plačano članarino 3 Do 21 do 50 članov s plačano članarino 6 Nad 51 članov s plačano članarino 10 Pridobivanje sredstev iz drugih javnih in zasebnih virov 2 Društvo je v preteklem letu pridobilo sredstva za posamezne projekte iz drugih iavnih virov (razpisov) 4 Društvo pridobiva donatorska in sponzorska sredstva 2 Društvo pridobiva sredstva iz članarin 2 Sodelovanje in povezovanje 3 Sodelovanje pri projektih TZD 1 Sodelovanje pri projektih Turistične zveze Slovenije 1 sodelovanje v občinskih projektih 2 sodeluje v projektih OŠ na območju občine 3 spletna stran društva Društvo ima spletno stran, ki je redno vzdrževana in dopolnjevana 2 4 Društvo ima spletno stran omogoča komuniciranje z uporabnikom (forum obrazec za pošiljanje vprašanj ) 2 Društvo ima spletno stran ima aktivne povezave z ostalimi društvi, nar. kult in 2 drugimi zanimivostmi 3.1.2 Strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva in priprava in organizacija delavnic Število točk 1 Organizacija do enega izobraževanja, delavnice, ipd za člane v preteklem letu 1 2 Organizacija do treh izobraževanj, delavnic, ipd za člane v preteklem letu 3 3 Organizacija več kot treh izobraževanj, delavnic, ipd za člane v preteklem letu 7 4 Organizacija vsaj ene strokovne ekskurzije za člane v preteklem letu 3 3.1.3 Priprava in tisk promocijskega gradiva Število točk 1 Priprava tiskanega promocijskega gradiva, ki vključuje območje delovanja društva 2 2 Priprava tiskanega promocijskega gradiva, ki vključuje celotno območje občine 4 3 Priprava tiskanega promocijskega gradiva, ki vključuje območje več občin. 6 4 Priprava tiskanega promocijskega gradiva med društvi več občin 8 3.2 Organizacija turistične prireditve Promocija prireditve (najave pred prireditvijo) Število točk Objava v glasilu Našem časopisu 3 Objava na občinski spletni strani 3 1 Objava prireditve v letnem koledarju prireditev občine 3 Objava v enem mediju, ki pokriva širše območje (regija, Slovenija) 4 Objava v dveh medijih, ki pokriva širše območje (regija, Slovenija) 7 Objava v treh in več medijih, ki pokriva širše območje (regija, Slovenija) 11 Število obiskovalcev prireditve 2 Število obiskovalcev prireditve (ocena ) do 200 3 Število obiskovalcev prireditve (ocena) od 201 do 500 obiskovalcev 6 Število obiskovalcev prireditve (ocena ) nad 501 obiskovalcev 10 3.3 Priprava, izvedba in udeležba na sejmih Udeležba društva na sejmih Število točk Društvo predstavlja svojo ponudbo na sejmih na območju občine, 2 1 Društvo aktivno sodeluje na sejmih, ki se jih udeležuje občina, 6 Društvo samostojno predstavlja svojo ponudbo na specializiranih turističnih sejmih 10 3.4 Priprava turističnih programov in vzdrževanje objektov turistične infrastrukture 1 uristični produkti in turistična infrastruktura Število točk Društvo aktivno sodeluje pri pripravi turističnih produktov in urejanju turistične infrastrukture, ki lih pripravila občina ali druai subjekti 5 Društvo samo pripravlja turistične produkte in ureja turistično infrastrukturo 10 6. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA Sredstva bremenijo proračunske postavke Proračuna občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2019: 1 18023 Programi kulturnih društev v višini 31.000,00 EUR (od tega 28.000 € za kulturne programe in 3.000 € za vzdrževanje objektov in prostorov za izvajanje kulturne dejavnosti) 2 18050 Šport v društvih v višini 32.410,00 EUR (od tega 25.928 € za športne programe in 6.482 € za vzdrževanje objektov in prostorov za izvajanje športne dejavnosti) 3 14008 Sofinanciranje programa turistične zveze in društev ter drugih turističnih organizacij v višini 7.560,00 EUR 7. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV Na podlagi podpisane pogodbe se zahtevki za dodeljena sredstva vložijo najkasneje do 25.11.2019. 8. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija (besedilo razpisa, navodila in obrazci, merila za sofinanciranje ter vzorec pogodbe) je ves čas objave javnega razpisa na voljo na spletni strani občine Dobrova-Polhov Gradec: www.dobrova-polhovgradec.si , po potrebi jo lahko dvignete tudi vsak delavnik v sprejemni pisarni Občine Do-brova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. 9. NAČIN PRIJAVE IN RAZPISNI ROK Izpolnjeno razpisno dokumentacijo vlagatelji pošljejo priporočeno po pošti ali oddajo neposredno na sedežu občine. Ovojnica mora biti opremljena z naslednjimi podatki: Občina Dobrova-Pol-hov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova s pripisom »Ne odpiraj, javni razpis za sofinanciranje društev«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Vloge z napačno izpolnjeno ovojnico in vloge oddane po roku določenem v razpisu se zavrže. Rok za oddajo vlog: 29. maj 2019 10. OBRAVNAVANJE VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVE Odpiranje in pregled vlog Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 3. junija 2019 v prostorih občine Dobrova-Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisija, ki jo imenuje župan občine Dobrova- Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže vloge: - ki so prepozno prispele, - ki je ni vložila upravičena oseba, - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno. in zavrne vloge: - ki so neutemeljene, - z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, - ki so vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah, - vsebinsko neustrezne vloge, - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo. Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Predmet dopolnitve niso obrazci, ki vlogi niso bili priloženi (šteje se, da so predmet sofinanciranja programi oz. vsebine, ki so bile opredeljene na obrazcih ob oddaji vloge). V kolikor društvo ob dopolnitvi doda obrazce z novimi vsebinami, le-te v razpisu ne bodo upoštevane. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove vlagatelje k dopolnitvi nepopolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. 11. OBVEŠČANJE O IZBORU O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisije župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda sklep o izboru. V obrazložitvi sklepa o izboru je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo sklepa o pravici do sredstev je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev. Sklep o izboru občinska uprava posreduje prejemnikom sredstev in jih pozove k podpisu pogodbe. Za prejemnike sredstev, ki se v roku 8 dni od prejema poziva ne odzovejo, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev. 12. PRITOŽBA NA SKLEP Zoper odločitev v sklepu o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z ostalimi izbranimi vlagatelji. V pritožbi mora natančno opredeliti razloge zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Prepozno vložene pritožbe se zavržejo. O pritožbi odloči župan, njegova odločitev je dokončna. O pritožbi mora biti odločeno v 15. dneh s sklepom. 13. SPREMLJANE NAMENSKE PORABE SREDSTEV Namensko porabo sredstev za sofinanciranje dejavnosti društev v Občini Do-brova-Polhov Gradec spremlja komisija. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: - da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, - da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, - da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva, - druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. V primerih iz prej šnjega odstavka upravičenec ne more pridobiti sredstev za dobo petih let. 14. INFORMACIJE in POJASNILA Informacije v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na Občini Dobrova--Polhov Gradec, tel. 01/3601-800 in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8.00 do 12.00 ure ter sredah od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 16.00 ure. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov info@dobrova-polho-c.si Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar l.r. Datum: 11.04.2019 Številka: 430-0010/2019-2 Na podlagi Pravilnika o dodelitvi proračunskih sredstev za postavitev malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Dobrova - Polhov Gradec od leta 2017 do 2023 (Uradni list RS, 20/2017) objavljamo: Javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev postavitev malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Dobrova-Polhov Gradec v letu 2019 I. Predmet razpisa Sofinanciranje nakupa malih komunalnih čistilnih naprav velikosti do 50 PE v Občini Dobrova-Polhov Gradec. II. Upravičenci do sredstev Upravičenci dodelitve proračunskih sredstev so: Sklop A:fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini; Sklop B pravne osebe s sedežem proizvodne enote na območju občine. III. Višina pomoči: • Sofinancira se do 35% upravičenih stroškov za postavitve male komunalne čistilne naprave velikosti do 50 PE, vendar največ 250 € upravičenih stroškov na PE. IV. Splošni pogoji upravičenosti: - Upravičenec z deli ne sme pričeti pred podpisom pogodbe. - Mala komunalna čistilna naprava mora biti skladna s predpisi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015). - Mala komunalna čistilna naprava mora biti postavljena izven predvidenih območij aglomeracij skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Republiki Sloveniji, razen v primerih, kadar bi z odvajanjem v javno kanalizacijo nastali nesorazmerno visoki stroški glede koristi za okolje. Seznam upravičenih območjih za leto 2019 je del razpisne dokumentacije. Mala komunalna čistilna naprava mora biti izven vodovar-stvenih območij. Informacije o vodovarstvenih območjih pridobi vlagatelj na Občini Dobrova - Polhov Gradec. - Učinek čiščenja male komunalne čistilne mora dosegati parametre, določene v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015). - Lokacija postavitve male komunalne čistilne naprave mora omogočati neovirano praznjenje. - Upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem na katerem načrtujejo postavitev MKČN. - Upravičenci lahko pridobijo sredstva za isto naložbo le enkrat. V kolikor je upravičenec že prejel javna sredstva za isti namen, do sredstev po tem razpisu ni upravičen. - Sredstva se ne dodelijo za naložbe izven območja Občine Dobrova - Polhov Gradec. - Najnižja skupna višina pomoči, ki se izplača upravičencu je 50€. V. Upravičeni in neupravičeni stroški: Upravičeni stroški: - stroški nakupa male komunalne čistilne naprave velikosti do 50 PE, - stroški postavitve male komunalne čistilne naprave velikosti do 50 PE, - stroški montaže male komunalne čistilne naprave velikosti do 50 PE. Neupravičeni stroški: - gradbena dela povezana s postavitvijo nakupa male komunalne čistilne naprave, - stroški izvedbe analiz, pridobitve soglasij, meritev in drugi splošni stroški, - DDV, - drugi stroški. V. Višina razpisanih sredstev Sredstva bremenijo proračunsko postavko 11004 Proračuna občine Dobrova--Polhov Gradec za leto 2019. Okvirna višina razpisanih sredstev je za leto 2019 je 7.000 €. VI. Državne pomoči Kadar so vlagatelji pravne osebe, se pomoč dodeli v skladu s pravili državnih pomoč na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013. Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu vlagatelju oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« ne sme preseči 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012. Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 EUR). VII. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija (navodila in obrazci) in ostale informacije so objavljeni na: http://www.dobrova-polhovgradec.si. Kontaktna oseba občinske uprave za informacije je Helena Čuk. VII. Način prijave in roki Izpolnjeno razpisno dokumentacijo vlagatelji pošljejo priporočeno po pošti, ali oddajo neposredno na sedežu občine. Ovojnica mora biti opremljena z naslednjimi podatki: Občina Dobrova-Pol-hov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova s pripisom »ne odpiraj, javni razpis,MKČN«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Vloge iz katerih ni razvidno, da se nanašajo na javni razpis se zavrže. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 31. 12. 2019. Datum in ura zaprtja razpisa bosta objavljena na spletni strani občine. Popolne vloge se razvrstijo po datumu in uri prejetja. Pravočasno dopolnjene vloge se uvrstijo po vrstnem redu na konec seznama. MČOSOpis Občina Dobrova-Polhov Gradec © V primeru, da je v seznam popolnih vlog uvrščeno več vlog kot je na voljo sredstev, se sredstva razdelijo vsem popolnim vlogam v enakem deležu. VIII. Obravnavanje vlog in postopek odobritve Odpiranje in pregled vlog: Vloge se odpirajo po vrstnem redu prejetja. Odpiranje vlog ni javno. Vlagatelje nepopolnih vlog se pozove k dopolnitvi. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisija, ki jo imenuje župan občine Dobrova- Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže vloge: - ki so prepozno prispele, - ki niso oddane na predpisani razpisni dokumentaciji, - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno. in zavrne vloge: - ki so neutemeljene, - z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, - ki so vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah, - vsebinsko neustrezne vloge, - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo. Popolnost in dopolnitve vlog: Vloga se šteje za popolno, če je izpolnjena na obrazcih razpisne dokumentacije, je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku 14 dni od odpiranja in strokovnega pregleda vlog pisno pozove, da jih dopolnijo. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva za dopolnitev. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. IX. Obveščanje o izboru O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisije župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda sklep o pravici do sredstev in se z njimi podpiše pogodba. V obrazložitvi sklepa je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški. Rok za izdajo sklepa je 60 dni od ugotovitve vseh dejstev. X. Pritožba na odločbo Zoper odločitev v sklepi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe. XI. Zahtevki za izplačilo Za izplačilo sredstev vlagatelji vlagajo zahtevke na predpisanem obrazcu. Izplačilo se upravičencu izvrši po opravljenih delih na podlagi vloženega zahtevka za izplačilo, ki mu upravičenec priloži: • fotokopijo računa, • fotokopij potrdila o plačilu računa, • poročilo o prvih meritvah za MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE z analizo iztoka iz MKČN, ki mora dosegati parametre določene v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015), • dokazilo, da je MKČN vpisana v evidenco MKČN pri izvajalcu javne službe. Zahtevke se vlaga najkasneje do 31. 12. 2019. V kolikor prve meritve ne dosegajo parametrov določenih v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015), lahko upravičenec z vlogo zaprosi za podaljšanje roka. V vlogi navede razloge za podaljšanje roka. Na podlagi popolnega zahtevka, se izplačajo sredstva na vlagateljev transakcijski račun. Nakazilo na transakcijski račun šteje, da je bilo zahtevku v celoti odobreno. O spremembi roka za vložitev zahtevka, se na podlagi utemeljenih razlogov odloči s sklepom. Zahtevke, ki so v nasprotju z zahtevami predpisov, javnega razpisa ali sklepa o pravici do sredstev se zavrne. XII. Spremljane namenske porabe sredstev Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu, do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: • da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, • da je upravičenec za katerikoli namen prido- bitve sredstev navajal neresnične podatke, • da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva pred iztekom za to določenega obdobja v razpisu, • če investicije za katero je pridobil sredstva ni dokončal oz. jo je končal v bistveno manjšem obsegu kot je predvideval v prijavi na razpis, • druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. V primerih iz prejšnjega odstavka upravičenec ne more pridobiti sredstev za dobo petih let. XIII. Informacije Dodatne informacije po telefonu: 01 3601 800, kontaktna oseba: Helena Čuk. Morebitna vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronski pošti: helena.cuk@dobrova-polho-vgradec.si. Št. dokumenta: 430-0007/2019-2 Datum, 12. 4. 2019 Franc Setnikar, župan, l. r. Na podlagi 219. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 - ZIPRS1011, 3/13 in 81/16), Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Dobrova - Polhov Gradec za programsko obdobje 2015-2020 (Uradni list RS, št. 106/2015) in Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012) objavlja Občina Dobrova - Polhov Gradec naslednji JAVNI RAZPIS za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Dobrova - Polhov Gradec v letu 2019 I. PREDMET RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Dobrova - Polhov Gradec za naslednje ukrepe: • UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) • UKREP 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) • UKREP 4: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) • UKREP 5: Podpora društvom na področju primarne kmetijske proizvodnje • UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de minimis • Ukrep 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja • UKREP 8: Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov (ukrep de minimis) • UKREP 9: Enkratna pomoč dijakom in študentom kmetijskih šol II. UKREPI IN OSNOVNI POGOJI ZA KANDIDIRANJE NA JAVNI RAZPIS Vlagatelji lahko vložijo skupaj največ dve vlogi na javni razpis in največ eno vlogo za posamezni ukrep. Upravičenci pomoči z izvedbo ne smejo pričeti pred prejemom sklepa o dodelitvi pomoči. Kadar je predmet vloge naložba, mora vlagatelj ob oddaji zahtevka dokazati, da je lastnik naložbe. Osnovni pogoji na podlagi Uredbe komisije EU št.: 702/2014: Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so: - naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom; - podjetja v težavah; - upravičenci, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine. Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za: - pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo; - pomoč, ki je odvisna od prednostne upora- be domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga. - pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le-ta ni izterljiv. Osnovni pogoji na podlagi de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 De minimis pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 se uporablja za pomoč dodeljeno podjetjem dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji, razen za: - pomoči določene na podlagi cene ali količine proizvodov danih na trg; - pomoč za dejavnosti povezane z izvozom de- javnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo; - pomoči, ki se dodelijo pod pogojem, da se do- mačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi. Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 - uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in tudi v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1407/2013, se navedena uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo (EU) št. 1407/2013. Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva in akvakulture, se določbe Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45; v nadaljnjem besedilu: z Uredba Komisije (EU) št. 717/2014/EU) uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo (EU) št. 717/2014. Osnovni pogoji na podlagi de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev: - ribištva in akvakulture; - primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije; - predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih: a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg; b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14-uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013. UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev: - izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje; - izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije; - vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. Podukrep 1.1: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: A. stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih; B. stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala); C. stroški nakupa nove ali rabljene kmetijske mehanizacije; D. stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij; E. stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku, z izjemo namakalnih naprav; F. stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (proti-točne mreže...); G. stroški postavitve ali obnovitve sadnega ali drugega trajnega nasada; H. stroški nakupa računalniške programske opreme. Upravičenci do pomoči so: - kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki so pravne in fizične osebe (ustrezajo kriterijem za mikro, podjetja), dejavne v primarni kmetijski proizvodnji, s sedežem na območju občine. Pogoji za pridobitev: - ponudba oziroma predračun za načrtovano investicijo s specifikacijo del ali storitev, - predložitev oddane kopije zbirne vloge v tekočem (oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel); - dokazila, da se investicija se izvaja na območju občine; - gradbeno dovoljenje za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno, oziroma druga ustrezna dokumentacija; - pridobljena soglasja za izvedbo investicije (npr.: kulturnovarstveno, okoljevarstve-no,..), - dokazilo o presoji vplivov na okolje za investicije za katere mora biti opravljena (presoja vplivov na okolje mora biti opravljena pred datumom dodelitve pomoči). Pomoč se ne dodeli: - naložbam za skladnost s standardi Unije; - investicijam, ki se izvajajo izven območja občine; - investicijam, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU; - za že izvedena dela; - stroškom, povezanim z zakupnimi pogodbami; - nakupom proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin; - zasaditvijo letnih rastlin; - stroškom v zvezi z odvodnjavanjem; - nakupom živali in samostojnim nakupom kmetijskih zemljišč; - obratnim sredstvom, Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 2.500 EUR. Vlogo za pomoč v okviru tega podukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov. Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč (A) (nezahtevne agromelioracije) in pašnikov (B). Upravičeni stroški: - stroški izdelave načrta kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki); - stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije; - stroški nakupa opreme za ograditev in pre-graditev pašnikov z ograjo; - stroški nakupa opreme za ureditev napaja-lišč za živino. Upravičenci do pomoči: - kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki so pravne in fizične osebe (ustrezajo kriterijem za mikro, podjetja), dejavne v primarni kmetijski proizvodnji, s sedežem na območju občine. Pogoji za pridobitev: - ponudba oziroma predračun za načrtovano investicijo s specifikacijo del ali storitev, - predložitev oddane kopije zbirne vloge v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; - dokumentacija potrebna za izvedbo naložbe, - pridobljena soglasja za izvedbo investicije (npr.: kulturnovarstveno, okoljevarstve-no,.. ) - dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe, da vlagatelj ali njegovi družinski člani niso lastniki zemljišča; - dokazilo, da se naložba se izvaja na območju občine Pomoč se ne dodeli: - naložbam za skladnost s standardi Unije; - investicijam, ki se izvajajo izven območja občine; - investicijam, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU; - stroškom, povezanim z zakupnimi pogodbami; - nakupu proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin; - zasaditvi letnih rastlin; - delom v zvezi z odvodnjavanjem; - nakupom živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč; - obratnim sredstvom; Intenzivnost pomoči: - do 50% upravičenih stroškov. Najvišji skupni znesek pomoči lahko znaša do 2.500 EUR. Vlogo za pomoč v okviru tega podukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo. UKREP 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Cilj pomoči je sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov: - naravnih nesreč; - slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami in - drugih slabih vremenskih razmer; - bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter - zaščitenih živali. S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka. Upravičeni stroški: - strošek zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov, ki krije stroške za nadomestitev izgub zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami in drugih slabih vremenskih razmer, boleznimi živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter zaščitenih živali in ne zahteva ali določa vrste ali količine prihodnje kmetijske proizvodnje. Upravičenci do pomoči: - kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki so pravne in MČOSOpis Občina Dobrova-Polhov Gradec © fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji in imajo sedež na območju občine, ki sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi za tekoče leto. Pogoji za pridobitev: - veljavna zavarovalna polica, z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja; - pomoč ne sme ovirati delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev, biti omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupna podjetij in biti pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v zadevni državi članici; - sklenjeno zavarovanje ne zahteva ali določa vrste ali količine prihodnje kmetijske proizvodnje. Intenzivnost pomoči: - do 20% upravičenih stroškov. Pomoč skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 65% stroškov zavarovalne premije. UKREP 4: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Cilj pomoči je varovanje in ohranjanje značilnosti kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: - stroški naložbe v opredmetena sredstva (stroški za nabavo materiala za obnovo, stroški za izvajanje del); Upravičenci do pomoči: - kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki so pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji in imajo sedež na območju občine. Pogoji za pridobitev: - ponudba oziroma predračun za načrtovano investicijo s specifikacijo del ali storitev, - predložitev oddane kopije zbirne vloge v tekočem (oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel); - dokazila, da se investicija se izvaja na območju občine; - dokazilo, da je stavba vpisana v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo; - gradbeno dovoljenje za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno, oziroma druga ustrezna dokumentacija; - dokazilo o ustreznih dovoljenjih za izvedbo naložbe, v kolikor je le to potrebno; - dokazilo, da je objekt, ki je predmet ureditve, mora biti v lasti nosilca ali članov kmetijskega gospodarstva; - dokazilo, da se naložba izvaja na območju občine. Intenzivnost pomoči: - do 60% upravičenih stroškov. Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči na posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 2.500 EUR. Vlogo za pomoč v okviru tega podukrepa predloži nosilec ali član kmetijskega gospodarstva. UKREP 5: Podpora delovanju društev dejavnih na področju primarne kmetijske proizvodnje Cilj pomoči je razvoj dejavnosti društev, ki delujejo na področju primarno kmetijsko proizvodnjo. Upravičeni stroški: - stroški kotizacije za tečaje, seminarje, predavanja, ki so vsebinsko vezani na dejavnosti primarne kmetijske proizvodnje, - stroški nastopa na sejmih, katerih vsebine nastopov so vezane na dejavnosti primarne kmetijske proizvodnje ; - stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede, vezane na dejavnosti primarne kmetijske proizvodnje; Upravičenci do pomoči: - društva, ki delujejo na področju primarne kmetijske proizvodnje in imajo sedež v občini. Pogoji za pridobitev sredstev: - predračuni (s specifikacijo stroškov) za upravičene stroške, za katere se uveljavlja pomoč, - program izobraževanja oz. usposabljanja povezanega s primarno kmetijsko pridelavo. - dokazilo o dostopu do pomoči vsem upravičencem na območju občine, Pomoč se ne dodeli: - za stroške, ki nastanejo za udeležence, ki nimajo stalnega bivališče v občini. Intenzivnost pomoči: - do 50% upravičenih stroškov. Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli 15.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de minimis Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Upravičene naložbe: A predelava primarnih kmetijskih proizvodov, gozdnih sadežev in zelišč; B predelava gozdnih lesnih sortimentov; C prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij; D turizem na kmetiji; E dejavnosti povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami in izdelki; F vzreja in predelava vodnih organizmov; G dejavnost povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki. Upravičeni stroški: - stroški izdelave projektne dokumentacije; - stroški gradnje ali obnove objekta; - stroški nakupa opreme in naprav. Upravičenci do pomoči: - kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem v občini Dobrova-Polhov Gradec. Pogoji za pridobitev sredstev: - trije predračuni s popisom del, - dovoljenje za opravljanje dejavnosti ali dokazilo o registraciji dejavnosti ali drug ustrezen dokument, - predložitev ustreznega dovoljenja in soglasij za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; - dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi; - dokazilo, da se naložba izvaja na območju občine Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. Najvišji znesek dodeljene pomoči je 5.000 EUR. Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli 200.000 EUR, v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev Občine, države ali Evropske unije. Ukrep 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje. Podukrep 7.1: Individualno izobraževanje in usposabljanje Upravičeni stroški: - stroški kotizacij in šolnin za tečaje, seminarje in predavanja povezana z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; - stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. - stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. Pomoč se ne dodeli za: - usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov, - za stroške, ki nastanejo za udeležence, ki nimajo stalnega bivališče v občini. Upravičenci do pomoči: - nosilci in družinski člani kmetijskih gospodarstev, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine, - društva, ki delujejo na področju kmetijstva in imajo sedež v občini. Pogoji za pridobitev sredstev: - predračuni s specifikacijo stroškov; - program izobraževanja oz. usposabljanja povezanega z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov; - dostopnost do pomoči vsem upravičencem na območju občine. Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli 200.000 EUR, v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev Občine, države ali Evropske unije. UKREP 8: Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov (ukrep de minimis) Cilj pomoči je izboljšanje konkurenčnosti gozdarstva, razvoj novih proizvodov ter uvajanje novih proizvodnih tehnologij in izboljšanje varnosti pri delu v gozdu. Upravičeni stroški: - stroški gradnje in rekonstrukcije gozdne vlake; - stroški nakupa in dobave nove in rabljene opreme. Upravičenci do pomoči: - kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine. Pogoji za pridobitev sredstev: - dokazilo, da se investicije, izvaja na območju občine; - dokazilo, da ima kmetijsko gospodarstvo v lasti ali najemu najmanj 5 ha gozda; - soglasje Zavoda za gozdove za načrtovan poseg; - mapna kopija z vrisano predvideno traso gozdne vlake; - druga dokumentacija potrebna na izvedbo investicije. Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. Najvišji znesek dodeljene pomoči je 2.500 EUR. Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli 200.000 EUR, v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev Občine, države ali Evropske unije UKREP 9: Enkratna pomoč dijakom in študentom kmetijskih šol Cilj pomoči je spodbujati mlade, da se odločajo za šolanje na kmetijskih šolah, s čemer želimo doseči boljšo izobrazbeno strukturo na kmetijah. Upravičenci do pomoči: - dijaki in študentje kmetijskih in gozdarskih šol ali univerz, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z nosilcem kmetijskega gospodarstva. Pogoji za pridobitev pomoči: - kmetijsko gospodarstvo, katerega član je upravičenec, mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev; - uspešno zaključeno šolanje v preteklem šolskem letu; - redno vpisan v srednješolski ali univerzitetni program kmetijskih in gozdarskih smeri, v tekočem šolskem letu programov; - enkratna pomoč se ne izplača dijakom in študentom, ki niso vpisani v kmetijske šole; - dijaki in študentje ponovno vpisani v isti letnik in študentje, ki izgubijo status, do pomoči niso upravičeni. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - izjavo, da bo prosilec prevzemnik kmetije; - potrdilo o katastrskem dohodku kmetijskega gospodarstva; - kopijo zadnjega šolskega spričevala; - potrdilo o višini prejemanja štipendije (če jo prosilec prejema). Intenzivnost pomoči: - enkratna pomoč do višine 450 € na dijaka in študenta v tekočem šolskem letu. V. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV IN MERILA ZA OCENJEVANJE VLOG Skupna okvirna višina nepovratnih sredstev, ki so namenjena za ukrepe za razvoj podeželja po tem javnem razpisu, je 30.000 EUR. Okvirna višina sredstev po posameznih ukrepih Ukrep Višina razpisanih sredstev v EUR Odstotek sredstev v % UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo 9.000 30% UKREP 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij 400 1% UKREP 4: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine 2.500 8% UKREP 5: Podpora društvom na področju primarne kmetijske proizvodnje 5.000 17% UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji 4.000 13% Ukrep 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja 2.500 8% UKREP 8: Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov 5.000 17% UKREP 9: Enkratna pomoč dijakom in študentom kmetijskih šol 1.600 6% V kolikor bodo zaprošena sredstva posameznega ukrepa nižja od razpisanih sredstev posameznega ukrepa, se sredstva prerazporedijo na druge ukrepe v pripadajočih deležih. Če bo na razpis ali posamezen ukrep prispelo več vlog, kot je na razpolago sredstev, se odstotek pomoči sorazmerno zniža. VI. ROK PORABE DODELJENIH SREDSTEV Vlagatelji za sredstva dodeljena za leto 2019 vložijo zahtevek za izplačilo najkasneje do 30.4.2020. VII. Način prijave in roki: Izpolnjeno razpisno dokumentacijo vlagatelji pošljejo priporočeno po pošti, ali oddajo neposredno na sedežu občine. Ovojnica mora biti opremljena z naslednjimi podatki: Občina Dobrova-Pol-hov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova s pripisom »ne odpiraj, javni razpis, kmetijstvo«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Vloge iz katerih ni razvidno, da se nanašajo na javni razpis se zavrže. Rok za oddajo vlog: 7. 6. 2019 VIII. Obravnavanje vlog in postopek odobritve Odpiranje in pregled vlog Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 11. 6. 2019, v prostorih občine Do-brova-Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisija, ki jo imenuje župan občine Dobrova- Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže vloge: - ki so prepozno prispele, - ki niso oddane na predpisani razpisni dokumentaciji, - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno, in zavrne vloge: - ki so neutemeljene, - z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, - ki so vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah, - vsebinsko neustrezne vloge, - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo, - ki jih bo komisija, na podlagi meril za ocenjevanje in vrednotenje, ocenila kot neustrezne, Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku 14 dni od odpiranja in strokovnega pregleda vlog pisno pozove, da jih dopolnijo. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva za dopolnitev. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. IX. Obveščanje o izboru O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisije župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda sklep o pravici do sredstev. V obrazložitvi sklepa o pravici do sredstev je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo sklepa o pravici do sredstev je 60 dni od ugotovitve vseh dejstev. Hkrati s prejemom sklepa bodo vlagatelji pozvani k podpisu pogodbe, s katero se uredijo medsebojne obveznosti med prejemnikom sredstev in Občino Dobro-va-Polhov Gradec. Vlagatelji morajo podpisano pogodbo posredovati na občino v roku osem (8) dni od prejema, drugače se šteje da odstopajo od pogodbe. VI. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija (navodila in obrazci) je na voljo na spletni strani: http://www.dobrova-polhovgradec.si. Lahko pa jo na osnovi poslane zahteve na elektronski naslov info@dobrova-polhovgradec.si posredujemo tudi po elektronski pošti. Kontaktna oseba občinske uprave za informacije je Helena Čuk. X. Pritožba na odločitev Zoper odločitev o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8 dni od prejema odločbe. XI. Zahtevki za izplačilo Za izplačilo sredstev vlagatelji vlagajo zahtevke na predpisanem obrazcu. Upravičenci lahko vlagajo zahtevke: - za izplačilo upravičenih sredstev v letu 2019 najkasneje do 30. 11. 2019, - za izplačilo upravičenih sredstev v letu 2020 najkasneje do 30. 4. 2020. Izplačilo se upravičencu izvrši po opravljenih delih na podlagi računa in potrdila o plačilu računa. Na podlagi popolnega zahtevka, se sredstva izplačajo na vlagateljev transak-cijski račun. Nakazilo na transakcijski račun šteje, da je bilo zahtevku v celoti odobreno. MČOSOpis Občina Dobrova-Polhov Gradec © Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF, 14/2015 - ZUUJFO, 76/2016 - odl. US, 11/2018 - ZSPD-SLS-1, 30/2018), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr. in 101/13, 38/2014 - ZIPRS1415-A, 14/2015 - ZIPRS1415-D, 55/2015 - ZFisP, 96/2015 - ZIPRS1617, 80/2016 - ZIPRS1718, 71/2017 - ZIPRS1819, 13/2018) in 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012) je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na svoji 3. redni seji 20. marca 2019 sprejel O D L O K O PRORAČUNU OBČINE DOBROVA - POLHOV GRADEC ZA LETO 2019 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Dobrova- Polhov Gradec za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: v evrih A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2019 I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 8.849.180 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 7.677.853 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 5.804.625 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 5.013.409 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 627.316 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 163.900 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 1.873.228 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 430.340 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 6.830 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 82.960 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 214.600 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 1.138.498 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 194.413 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV 194.413 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 1.000 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 1.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 975.914 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 879.157 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SRED. PRORAČUNA EU 96.757 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 8.707.610 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 3.251.571 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 389.643 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 62.123 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 2.661.805 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 18.000 409 REZERVE 120.000 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 2.623.753 410 SUBVENCIJE 193.407 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 1.698.379 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 173.000 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 558.967 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 2.723.746 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 2.723.746 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 108.540 431 INVESTICIJSKI TRANSFER PRAVNIM IN FINANČNIM OSEBAM 79.200 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 29.340 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) 141.570 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2019 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2019 VII ZADOLŽEVANJE (50) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 261.570 55 ODPLAČILA DOLGA 261.570 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 261.570 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -120.000 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) -261.570 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) -141.570 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 120.000 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita skupaj s splošnim delom proračuna na spletni strani Občine Dobrova - Polhov Gradec. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke - konta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Dobrova - Polhov Gradec. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah (ZJF), tudi naslednji prihodki: - drugi prihodki krajevnih skupnosti, ki jih krajevne skupnosti ustvarjajo samostojno in se porabljajo za financiranje nalog krajevne skupnosti, v kateri so bili ustvarjeni, - namensko zbrani prispevki občanov za izvajanje tekočih in investicijskih nalog, - prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se porabljajo za nakup opreme za zagotavljanje požarne varnosti, - prihodki od republiške takse za obremenjevanje voda, ki se porabljajo za financiranje investicij v kanalizacijska omrežja, - prihodki, ustvarjeni iz naslova amortizacije objektov in opreme, ki se porabljajo za obnavljanje objektov in opreme, - drugi prihodki, katerih namenska poraba je predpisana s področnimi predpisi. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju oziroma pri naslednji redni seji občinskega sveta in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: - v letu 2019 50 % navedenih pravic porabe in - v ostalih prihodnjih letih 20 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 %, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski sklad je: - podračun proračunske rezerve, oblikovane po Zakonu o javnih financah. Proračunska rezerva se v letu 2019 oblikuje v višini 105.000 evrov. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF neomejeno župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA 9. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2019 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 500 evrov. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. 5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina v letu 2019 ne bo zadolžila. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višini 5 % zadnjega sprejetega proračuna. Znesek mora biti odplačan do konca proračunskega leta. 11. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanihporoštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča občinski svet. 12.člen (obseg zadolževanja javnih podjetij združenih v Javni Holding Ljubljana, d. o. o.) Javno podjetje LPP, d. o. o., ki deluje v okviru Javnega holdinga Ljubljana, d. o. o., se v letu 2019 lahko zadolži do skupne višine, ki odpade, glede na delež lastništva, na Občino Dobrova - Polhov Gradec. Kratkoročna zadolžitev je namenjena uravnavanju finančne likvidnosti: - kratkoročna posojila LPP, skupno največ do višine 140.400 EUR, - interno posojilo JHL-LPP, skupno največ do višine 21.600 EUR, - kratkoročna posojila Energetika Ljubljana, skupno največ do višine 432.000 EUR, - kratkoročna posojila Snaga, skupno največ do višine 108.000 EUR in - kratkoročna posojila VO-KA, skupno največ do višine 108.000 EUR. Dolgoročno je zadolžitev namenjena financiranju nakupa avtobusov, dolgoročna zadolžitev VO-KA je namenjena za financiranje večjih investicij, dolgoročna zadolžitev Energetike Ljubljana je namenjena za financiranje izgradnje Plinsko parne enote PPE-TOL: - dolgoročno posojilo LPP skupno največ do višine 129.600 EUR, - dolgoročno posojilo VO-KA skupno največ do višine 108.000 EUR in - dolgoročno posojilo Energetike Ljubljana največ do višine 2.328.480 EUR. Sredstva za servisiranje vseh dolgov se zagotovijo iz neproračunskih virov. Soglasje o zadolžitvi daje Svet ustanoviteljev Javnega Holdinga Ljubljana, d. o. o. 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 13. člen (začasno financiranje v letu 2020) V obdobju začasnega financiranja Občine Dobrova - Polhov Gradec v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporabljata ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2019. Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine Dobrova - Polhov Gradec. Številka:______________ Dobrova, 20. marca 2019 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc SETNIKAR, l. r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/12) je Občinski svet občine Dobrova - Polhov Gradec na 3. redni seji 20. marca 2019 sprejel SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobra 1. člen Ukine se status javnega dobra na nepremičninah: • parc. št. 1426/2 (ID 1698822), 1430/2 (ID 4890434), 1430/4 (ID 1531384), 1430/6 (ID 20460), 1430/7 (ID 20461), 1431/3 (ID 5225606), 1431/4 (ID 1027982), 1431/6 (ID 1027983), 3049/1 (ID 6896653), 3106/2 (ID 3041653), 3074/4 (ID 3941306) vse k.o. Dobrova, • parc. št. 2490/30 (ID 6453985), 2526/5 (ID 6927526), 2526/7 (ID 6927524), 2493/18 (ID 6484046) vse k.o. Babna Gora, • parc. št. 1237/29 (ID 6135365) k.o. Polhov Gradec, • parc. št. 1047/1 (ID 6267821), 1047/3 (ID 6267823) obe k.o. Podsmreka, • parc. št. 1 (ID 4067028), 1008 (ID 2387082) obe k.o. Šentjošt. 2. člen Nepremičninam iz prvega člena tega sklepa preneha imeti značaj zemljišča javnega dobra v splošni rabi in postanejo last Občine Dobrova - Polhov Gradec. 3. člen Na podlagi tega sklepa občinska uprava izda ugotovitveno odločbo, s katero se ugotovi, da navedene nepremičnine nimajo več statusa javnega dobra. Po pravnomočnosti se odločba pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev, kjer se pri zgoraj navedenih nepremičninah zbriše status javnega dobra. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Številka: 478-0054/2018-2 Dobrova, 20. marca 2019 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, l. r. NflJ Občina Log - Dragomer 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Županova beseda Spoštovane, spoštovani! Preživeli smo pustni čas, postno obdobje, ki je pri nas nekaterih vključevalo tudi najmanj 40-dnevni alkoholni post. Verjamem, da spet kot prerojeni stopamo v mesece lepega vremena, ki pomaga vsakemu posamezniku, da vzravna svojo držo, dvigne glavo in se z optimizmom poda v svetlo prihodnost, ki na koncu pripelje do zasluženih počitnic in ponovnega nabiranja novih moči....in tako naprej sledimo valovanju našega življenja. Vse to je super, če bi bili sami gospodarji svojega časa in bi si za medsebojna srečanja lahko sami izbirali le take osebe, ki so nam všeč in nas bi družili enaki interesi. Realnost je malo drugačna a ne dramatično ali do take mere, da bi bilo potrebno iz takega stanja delati problem. Ob takih srečanjih, ko je neizbežno, da nam bo sogovornik izčrpal vso energijo, se je pač treba s tem sprijazniti, zadevo vzeti kot izziv posebne vrste in storiti vse, da bo čas druženja kratek. Še bolje pa je to, da se tako stresnim dogodkom umaknemo in svoj čas investiramo v osebe, ki si to zaslužijo, so nam blizu in jih imamo radi. Mark Twain je nekoč rekel: »Ne prepirajte se z bedaki. Spustili se boste na njihov nivo in premagali vas bodo s svojimi izkušnjami.« Pravo nasprotje tega pa so naši jutranji telovadci, katere dnevno srečujem in vidim, da drug drugega osrečujejo in to energijo ter veselje nosijo v svoje domove. Prav to veselje povzroča, da smo lahko še boljši in koristnejši za svoje okolje kjer preživljamo teh nekaj kratkih let našega bivanja na tej preljubi Zemlji. Pred nekaj dnevi sem govoril z našim športnim psihologom dr. Matejem Tuškom, ki se ukvarja s športno psihologijo in je tudi sotvorec mar- sikatere medalje naših športnikov. Je pa tudi naš občan, na kar smo lahko resnično ponosni. Govorila sva o izrednih uspehih naše plezalke Janje Garnbret, ki je tudi svetla vzornica mlademu rodu plezalcev. Dr. Tušak pravi, da je prav zadovoljstvo in veselje, ki ga ona doživlja ob svojih uspehih dodatno gonilo za še večjo motivacijo in napredovanje do še višjih ciljev. Spet bi lahko rekli, da je to rezultat prisotnosti zdravega duha v zdravem telesu. Iz tega je mogoče razbrati zakaj utegnejo biti posamezniki pretežni del časa s seboj nezadovoljni in brez motivacije. Mogoče si postavljajo previsoke cilje, ki jih ne zmorejo doseči in vzrok za to iščejo izven sebe. Takim posameznikom je v dobro nas vseh potrebno po svojih močeh pomagati. Zelo zdravi in motivirani so tudi člani cheerleading reprezentance Slovenije, ki v teh dneh potuje na svetovno prvenstvo. V tej ekipi nastopa tudi približno tretjina otrok iz naše občine, zato bomo še posebej radovedno spremljali novice iz Združenih držav Amerike. Vemo, da so člani skupine Žabice že zaščitni znak naše občine v pozitivnem pomenu, kar priča tudi skoraj 2000 udeležencev na tekmovalnem spektaklu v športni dvorani v Logatcu, ki ga že vrsto let organizira šolsko športno društvo Log-Dragomer. Predlagam, da ste veseli, ker je to nalezljivo. Želim vam vse dobro. Miran Stanovnik, župan Pozor, injekcijske igle V Športnem parku Log in pod nadvozom na Lukovici so občani konec marca našli odvržene injekcijske igle in pribor za injiciranje drog. Občinska uprava se je zaradi resnosti situacije obrnila na Nacionalni inštitut za javno zdravje, kjer so pripravili usmeritve za ravnanje ob takšni najdbi. Na Občini so nam pojasnili, da v primeru, da naletite na odvržene injekcijske igle in pribor za injiciranje drog ali druge ostre predmete, teh ne skušajte pobirati sami, ampak o tem obvestite KPV na dežurno telefonsko številko 041 364 681, lahko pa se obrnete tudi na Policijsko postajo Vrhnika. Iz Policije sicer sporočajo, da bodo poostrili nadzor na območju občine in izvajali obhode. Imenovan še odbor za negospodarstvo Občinski svet Občine Log - Dragomer je na svoji drugi izredni seji imenoval še svoje zadnje stalno delovno telo, to je odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. Petčlanski odbor je bil oblikovan dva meseca kasneje kot ostala stalna delovna telesa. Občinski svet je na aprilski izredni seji imenoval odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. Vanj so bili imenovani Andrej Jerman Blažič, ki mu bo predsedoval, kot člani pa Roman Remškar, Viljem Kosednar, Darijan Novak in Branko Šefran. Prva naloga, v katero bo moral odbor zagristi, bo obravnava predloga proračuna za letošnje leto, ki so ga sicer že obravnavala vsa ostala stalna delovna telesa. Proračun bo nato ponovno romal pred svetnike, ki bodo proračun tudi sprejeli. Kot smo poročali v prejšnji številki Našega časopisa se občina trenutno financira začasno, kar pomeni, da izvaja le tekoče naloge in že začete investicije iz lanskega leta, ne sme QQQ pa začeti z deli novih investicij. Nekaj dni po seji smo v uredništvo prejeli pismo svetnika Domna Cukjatija, ki krivdo za nesprejet proračun vali na župana Stanovnika. Kot je med drugim pojasnil, je župan februarja iz obravnave in glasovanja umaknil imenovanje članov odbora za negospodarstvo. Takrat je bila na kandidatni listi za predsednico odbora predlagana Tina Rebernik Kovač iz kvote LIDLL, ki pa v tistem trenutku še ni bila imenovana za svetnico. Kot je pojasnil Cu-kjati, je župana opozoril, da bi lahko občinski svet glasoval o drugačni kandidatni listi, z le štirimi predlaganimi člani, za predsednika pa bi imenovali katerega drugega svetnika iz vrst LIDLL ali pa katerega od preostalih svetnikov. Za odziv na Cukjatijevo pisanje smo se obrnili tudi na župana Stanovnika. Ta nam je pojasnil, da je bila nastala situacija uspešno rešena, zato ne vidi potrebe po dodatnem pisanju in pojasnjevanju obtožb. Cukjatiju pa vrača žogico, ko pravi, da zaradi sodnega spora občinski svet v najbolj ranljivem obdobju ne deluje v polni zasedbi. »To je škodljivo za razvoj, demokratično odločanje in ugled naše občine,« je še povedal. V. L. Na podlagi 4. člena Odloka o priznanjih Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 54/2009, 19/2016 in 14/2017) objavlja Občina Log - Dragomer Javni razpis zbiranja predlogov za podelitev priznanj Občine Log - Dragomer za leto 2019 1. NAZIV IN SEDEŽ RAZPISOVALCA je Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici. 2. PRIZNANJA, KI SE BODO PODELILA Podelila se bodo naslednja priznanja: - grb Občine Log - Dragomer, - priznanje Občine Log - Dragomer, - naziv častni občan oziroma častna občanka Občine Log -Dragomer. V koledarskem letu je mogoče podeliti največ dve priznanji grb Občine Log - Dragomer in do tri priznanja Občine Log - Dragomer. Naziv častni občan oziroma častna občanka se podeljuje po preteku dveh ali več let po zadnji podelitvi, zato je ta naziv letos mogoče podeliti. 3. KRITERIJI ZA PODELITEV PRIZNANJ Naziv častni občan oziroma častna občanka Občine Log - Dragomer je priznanje, ki se podeljuje posameznikom za dolgoletne in izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevaj o k razvoju in ugledu Občine Log - Dragomer. Grb občine je priznanje, ki se podeljuje posameznikom, zavodom, organizacijam, društvom, drugim pravnim osebam, ki delujejo na območju Občine Log - Dragomer za življenjsko ali dolgoletno delo, ki prispeva k razvoju in ugledu občine oziroma prispeva k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju občanov. Priznanje občine se podeljuje posameznikom, zavodom, organizacijam, društvom, drugim pravnim osebam za uspešno delo v koledarskem letu ali daljšem obdobju na različnih področjih družbenega življenja. 4. PREDLAGATELJI PRIZNANJ Predloge za podelitev priznanj in naziva lahko podajo občani Občine Log - Dragomer, župan, politične stranke in liste, zastopane v Občinskem svetu Občine Log - Dragomer, zavodi, organizacije, društva in druge pravne osebe, ki delujejo na območju Občine Log - Dragomer. Nihče ne more sebe ali svojih bližnjih sorodnikov predlagati za prejem priznanja. 5. PREJEMNIKI PRIZNANJ Prejemniki priznanj so lahko posamezniki, zavodi, organizacije, društva in druge pravne osebe. Do priznanj niso upravičeni funkcionarji Občine Log - Dragomer v času trajanja mandata. 6. UTEMELJITEV PREDLOGA Predlogu za podelitev priznanja Občine Log - Dragomer mora biti priložen obrazec, ki vsebuje osnovne in osebne podatke o posamezniku, zavodu, organizaciji, društvi ali drugi pravni osebi, z navedbo, za katero priznanje se predlaga kandidat, v utemeljitvi predloga mora biti opisana dejavnost in dosedanji uspehi kandidata. Obrazec je dosegljiv na spletni strani občine www.log-dragomer.si in na Občini Log - Dragomer, mogoče pa ga je dobiti tudi po elektronski pošti. 7. ROK, DO KATEREGA JE POTREBNO POSLATI PREDLOGE Predloge za podelitev priznanj Občine Log - Dragomer je potrebno poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na sedežu občine do 14. 5. 2019 do 12.00 ure v zaprti ovojnici na naslov: Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici, Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve, z oznako »NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE LOG - DRAGOMER - ŠT. 430-7/2019«. 8. DODATNE INFORMACIJE Dodatne informacije in pojasnila zagotavlja Nikola Križa-nič po telefonu: 01/750 77 02, e-naslov: nikola.krizanic@log--dragomer.si Številka: 430-7/2019 Datum: 12. 4. 2019 Občina Log - Dragomer župan Miran Stanovnik, l.r. NflJ Občina Log - Dragomer 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Na gradbišču nov izvajalec Še dolga pot do novega izvoza Občina Log - Dragomer je sredi marca s podjetjem Delta skupina podpisala pogodbo za izvedbo nujnih del pri projektu spremembe namembnosti, rekonstrukcije in energetske sanacije loške stare šole. Na gradbišču tako znova ropotajo stroji. Od sredine prejšnjega meseca je znova živahno na gradbišču Stare šole. Delavci Delta skupine so podbetonirali temelje obstoječega objekta. Kot nam je pojasnila občinska uprava, je ta faza zajemala strojni izkop, enostransko opazovanje in vgrajevanje betona ter jo je izvajalec izvedel v okvirih terminskega načrta. V drugi fazi izvedbe nujnih del so gradbinci začeli z betonira-njem temeljev dvigala. V načrtu je sicer še montaže jeklene konstrukcije dvigalnega jaška, nato pa naj bi dokončali streho in fasado. »Vzporedno z izvedbo dvigalnega jaška se izvaja naročilo vhodnih, stran- skih vrat ter spremljajoči del elektro in strojnih instalacij, ki zagotavljajo funkcioniranje zgoraj opisanih aktivnosti (kabli, črpalke, elektro razde-livci),« so nam še pojasnili na občini, kjer dodajajo, da trenutno pripravljajo tudi razpis za izbiro izvajalca ostalih del, ki so potrebna za dokončanje celotnega objekta. Ta zajemajo beljenje sten in stropov, namestitev spuščenih stropov, montažo notranjih vrat, dokončanje finalnega tlaka v prostorih, polaganje keramike in zunanjo ureditev. V. L., Foto: OU OLD April 2019. Letos bi morali na Lukovici začeti graditi nov avtocestni priključek v vrednosti 26,8 milijona evrov. Zemljišča je DARS že začel odkupovati, gradili pa še ne bodo. Nov avtocestni priključek namreč zamuja zaradi čakanja na vodno in okoljevar-stveno soglasje. Nov avtocestni priključek, ki naj bi razbremenil avtocestni odsek med Brezovico in Vrhniko, je takratna vlada že leta 2010 umestila v državni lokacijski načrt. Dve leti kasneje je DARS pridobil okoljevarstve-no soglasje, ki je eden izmed predpogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kljub zamudam je kazalo, da bodo nov priključek na Lukovici začeli graditi letos. A se je zapletlo pri pridobivanju soglasij. Ker DARS v petih letih ni začel graditi priključka, je soglasje prenehalo veljati. »Skladno z Zakonom o varstvu okolja lahko nosilec nameravanega posega v okolje v roku treh mesecev pred iztekom njegove veljavnosti zahteva podaljšanje okolje-varstvenega soglasja. Tako je DARS, skladno z navedenim, pravočasno na ministrstvo oziroma ARSO vložil zahtevo za podaljšanje okoljevarstvene-ga soglasja,« so še pojasnili. A podaljšanja niso odobrili, saj je ARSO ocenil, da za kaj takega niso izpolnjeni zakonski pogoji. Zato je moral DARS zagristi v postopek pridobivanja novega dovoljenja. A razlog za zamude ne tiči le v tem grmu, saj prav tako niso pridobili vodnega soglasja. »Razlog za zamujanje z gradnjo pa ni samo v pridobitvi okolje-varstvenega soglasja, temveč tudi v dolgotrajnosti postopka pridobivanja vodnega soglasja s strani Direkcije RS za vode Pobrali 760 kilogramov odpadkov April 2019. Plastenke, pločevinke, embalažo, razbito steklo, avtomobilske plašče, les, celo injekcijske igle in druge odpadke so zadnjo soboto v marcu v okolju našli prostovoljci, ki so se pridružili vsakoletni čistilni akciji. Tokrat so se krajanom Lu-kovice, Loga in Dragomerja v okviru delovne sobote pri čiščenju okolja pridružili še učenci Osnovne šole Log -Dragomer, dan prej pa so delovno čistilno akcijo imeli tudi v vrtcu. Zadnjo soboto v marcu je v občini Log - Dragomer potekala tradicionalna čistilna akcija. Tako kot vsako leto so se prostovoljci zbrali na dveh zbirnih mestih, v športnem parku na Logu in pred gasilskim domom v Dragomerju, kjer sta jim koordinatorja Mihael Lenaršič in Blaž Rupnik razdelila rokavice in vreče. Medtem ko so se dogovarjali, katero traso bodo počistili, so pojedli par bonbonov, srknili požirek borovničk ter z mislijo o čisti občini odšli vsak svojo pot. Čistilni akciji so se v okviru delovne sobote pridružili tudi učenci Osnovne šole Log - Dragomer. Podobno kot v preteklih letih so največ odpadkov pobrali na Barju, na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje in ob regionalni cesti. Prostovoljci, ki smo jih srečali na Barju, so nam povedali, da je odpadkov v naravi še vedno veliko, vendar teh po njihovem mnenju ne odvržejo sprehajalci, saj so odpadke našli na posameznih bolj skritih kotičkih. Izvedeli smo, da so pod mostom čez avtocesto na Lukovici našli okoli trideset uporabljenih odvrženih injekcijskih igel, precej odpadkov pa na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma natančneje na izdelano hidro-loško-hidravlično študijo. Ta nova študija je bila izdelana avgusta 2018 in posredovana na Direkcijo RS za vode v pregled in potrditev.« Kot nam je še pojasnila služba za komuniciranje potrditve s strani direkcije še niso prejeli. Začeli z odkupi zemljišč S pridobivanjem soglasij pa dolga kolona zapletov še ni končana. Zapletlo se je praktično povsod, kjer se je lahko. Precej časa so čakali na parcelacij-ske odločbe geodetske uprave Ljubljana in geodetske pisarne v Logatcu, zato posledično niso mogli začeti s cenitvami in odkupi zemljišč. »Parcelacijske odločbe tako za k. o. Log kot k. o. Brezovica so postale dokončne sredi decembra 2018. Izdelane so bile cenitve za k. o. Log, lastnikom so bile vročene ponudbe.« Kot smo še izvedeli, je devetnajst lastnikov že podpisalo pogodbe. Za k. o. Brezovica so cenitve in ponudbe v pripravi, sočasno pa z lastniki zemljišč opravljajo razgovore. Gradnja bo potekala najmanj dve gradbeni sezoni Kdaj bodo začeli z gradnjo, DARS ne upa napovedati. Pravijo, da bo začetek gradnje ve- zan na pridobitev vseh soglasij, projektno dokumentacijo, pridobitev nepremičnin ter izdajo gradbenega dovoljenja. Še pred začetkom gradbenih del pa bodo morali na ministrstvu za infrastrukturo potrditi investicijski progam ter uspešno izvesti postopek javnega naročila za izvedbo del. »Glede na opisane aktivnosti, ki so še v teku in jih časovno ni mogoče natančneje opredeliti, je trenutno nemogoče napovedati termin pričet-ka gradnje,« sicer pa DARS še opozarja, da bo gradnja precej zahtevna. »Zaradi zahtevnih barjanskih tal in temu prilagojene tehnologije gradnje bo ta trajala najmanj dve gradbeni sezoni. Tehnologija gradnje premostitvenega objekta pa bo prilagojena čim manjšemu oviranju prometa na avtocesti, tako da so predvidene le krajše zapore prometa.« Skupna vrednost gradbenih del je ocenjena na približno 26,3 milijonov evrov. »Višina vrednosti gradbenih del je posledica obsega predvidenih ukrepov. Priključek je zasnovan kot polni šti-rikraki priključek z navezavo na obstoječo regionalno cesto, poleg ukrepov na avtocesti in novega nadvoza je predvidena še izgradnja povezovalne ceste do križišča pri železniškem prehodu v Vnanjih Goricah,« še pojasnjuje DARS. V. L. Sestali so se na dveh izrednih sejah Občinski svetniki so se v manj kot enem mesecu sestali na dveh izrednih sejah. je tudi v vodotokih. Iz okolja so odstranili kar 760 kilogramov odpadkov. Po teži so prednja-čili les in avtomobilski plašči, skupna teža teh je bila skoraj pol tone. Sicer pa so odstranili še približno 150 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov in prav toliko odpadne embalaže. Prostovoljci, ki se čistilne akcije udeležijo vsako leto, so bili veseli, da so se čiščenja lotili tudi v osnovni šoli. Kot so dejali, so prepričani, da tisti ljudje, ki se udeležijo čistilne akcije, v okolje ne bodo odvrgli smeti. Dodali so, da pri ozaveščanju o skrbi za okolje poleg družine veliko vlogo igra tudi šola. Kot so nam pojasnili na občini, so se udeleženci po treh urah intenzivnega čiščenja ponovno zbrali pred gasilskim domom v Dragomerju, kjer so se okrepčali z zasluženo malico. Občina se vsem prostovoljcem iskreno zahvaljuje za udeležbo. V. L., V. L. in OU OLD Prvič so potrdili sklep o začasnem financiranju občine v obdobju od aprila do junija. Drugič pa so na dnevnem redu imeli imenovanja ter med drugim še glasovanje o razrešitvi direktorice vrhniške komunale. Občinski svet je na svoji prvi izredni seji dal zeleno luč za podaljšanje začasnega financiranja Občine Log - Dragomer do letošnjega junija. Začasno financiranje temelji na proračunu občine za lansko leto. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z zakonom o javnih financah in odlokom o proračunu Občine Log - Dragomer za leto 2018, so v gradivu pojasnili člani občinske uprave. Svetniki so ob tem še sklenili, da bodo v primeru še enega podaljšanja javne razprave podaljšanje opravili z dopisno sejo. Znova so se na izredni seji sestali tri tedne kasneje, ko so imeli na dnevnem redu devet točk. Na začetku seje je župan Stanovnik umaknil tri točke, in sicer sklep o ukinitvi javnega dobrega, imenovanje predstavnikov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter informacijo o poteku dogovora za novega direktorja KPV, predlagal pa je novo točko, in sicer glasovanje o nekrivdni razrešitvi Brigite Šen Kreže z mesta direktorice komunale. Svetniki so hitro potrdili prve tri točke dnevnega reda, tako so soglasno dvignili zelene kartone za spremembo občinske meje z Občino Vrhnika, javno razpravo proračuna podaljšali do vključno 9. maja ter uskladili indeks obračunskih stroškov za odmero komunalnega prispevka za leto 2019. Nato pa so v svet lokalnih skupnosti CSD Ljubljana imenovali Marijo Trček, v svet javnega zavoda Zdravstveni dom Vrhnika so imenovali Pavla Remškarja, oblikovali pa so tudi odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, ki ga sestavljajo predsednik Andrej Jerman Blažič, Branko Šefran, Roman Remškar, Darian Novak in Viljem Kosednar. Na koncu so s tajnim glasovanjem odločali še o razrešitvi direktorice vrhniške komunale. Kako so se odločili, ni znano, saj so rezultate glasovanja zapečatili v ovojnico, ki jo bodo odprli, ko bosta o razrešitvi glasovala še vrhniški in borovniški občinski svet. V. L. NflJ Občina Log - Dragomer 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Zaključna pravljična urica na Logu V četrtek, 4. aprila, smo na Logu imeli zaključno pravljično urico v tej sezoni. Pravljične urice smo organizirali v sodelovanju s KUD Kosec. Na začetku so se otroci predstavili, nato pa smo skupaj ponovili pravljična pravila. Tokrat sem jim povedala pravljico Objemi me, prosim avtorja Przemyslawa Wechterowic-za. Govori o dveh medvedih, očetu in sinu, ki se nekega dne odločita, da bosta živalim v gozdu podarjala objeme. Tako Vabilo na svoji poti objameta bobra, lisico, zajčka, volka, starega losa, orjaško anakondo, drobno gosenico, jazbeca, štorkljo, mlade divje prašičke, jelena, košuto in celo lovca. Na koncu dneva pa mali medvedek ugotovi, da sta pozabila objeti še nekoga - eden drugega, zato si podarita najmočnejši in najtoplejši objem. Po pravljici je sledilo še ustvarjanje. Otroci so iz kartona izdelali medveda in malega medvedka, ki se objemata. Tisti otroci, ki so redno hodili na pravljične urice, so na koncu prejeli tudi zaslužene pohvale. S tem smo zaključili naša pravljična srečanja na Logu v tej sezoni. Upam, da se bomo v večjem številu srečevali tudi v prihodnje. Barbara Kuzmič, Cankarjeva knjižnica Vrhnika VRTEC LOG - DRAGOMER PRAZNUJE 40 LET 21. MAJ OB 17.30 PRAZNUJTE Z NAMI ŠESTA LOŽANSKA FLANCARIJA V ponedeljek, 13. maja, med 17. in 19. uro v učilnici 10 OŠ Log - Dragomer. Menjali bomo sadike (flance), semena, posušena zelišča in začimbe, knjige o vrtnatrstvu in vrtnarjenju, zelene nasvete in nasmehe. Za več informacij pobrskajte po spletni strani www.zelemenjava.si ali pošljite elektronsko pošto na premus.mojca@ gmail.com. Vljudno vabljeni! LIKOVNO RAZSTAVO MALIH UMETNIKOV MAVRICA UUVAKiAlnOSTl si lahko ogledate v Vrtcu Log - Dragomer Od 21.05.2019 dO 24. 05. 2019 in v CK na Vrhniki od 31.05.2019 do 30.06.2019. Povabilo najstarejšim krajanom Vabimo vse, ki ste v letu 2018 ali prej dopolnili 90 let, da s svojimi sokrajani delite svoje spomine, izkušnje, modrost, radosti in žalosti, ki so vas spremljale v življenju. Če ste pripravljeni o tem pripovedovati, nas pokličite ali pišite vi sami ali vaši najbližji. Obiskali vas bomo, vašo pripoved zapisali in objavili v reviji Pogovori z najstarejšimi, potem ko boste zapis pregledali. Vaši najbližji lahko pri pogovoru sodelujejo, če boste tako želeli. Pokličete nas lahko na 031 349 888 (Irena Lenaršič) ali nam pišete na dvig@iold.si. Doslej smo izdali že 4 številke revije Pogovori z občani, če jih želite videti, nam sporočite vaš naslov in vam bomo tri poslali, prva nam je že pošla. Klic ali pošto pričakujemo od vas ali od vaših najbližjih do konca maja 2019. Veselimo se vašega odziva in vas lepo pozdravljamo. Nika Gams, predsednica Spet kurjava zastonj Župnija Brezovica podobno kot prejšnja leta podarja bukova, jesenova in gabrova drva, ki so kot nalašč za žerjavico za žar, saj se sezona piknikov hitro približuje. Drva, ki si jih sami pripravite in odpeljete, so, dokler jih ne bo zmanjkalo, ob poti, ki je vrisana na sliki. Vabilo k predstavitvi Želite predstaviti svoje dosežke, znanje ali izdelke? Cankarjeva knjižnica vabi zainteresirane k brezplačni predstavitvi v prostorih knjižnice. Cankarjeva knjižnica Vrhnika izvaja knjižnično dejavnost za Občino Log - Dragomer. V knjižnici tudi v letošnjem letu nadaljujejo s projektom predstavitve občin, za katere izvajajo knjižnično dejavnost. K predstavitvi so povabili Občino Log - Dragomer. Od februarja do konca marca se je javnosti že predstavila sekcija KUD Kosec za ročne spretnosti, od aprila do konca maja pa si lahko ogledate razstavo klekljaric KUD Kosec. K predstavitvi vabijo javne zavode, društva, pravne ali fizične osebe (umetnike vseh vrst in zvrsti, podjetnike, športnike, glasbenike ...), skratka vse, ki bi se želeli predstaviti in pokazati svoje znanje, dosežke, izdelke tudi širši javnosti. V prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika je za predstavitve na voljo 6 razstavnih panojev v Cankarjevem salonu in 19 razstavnih vitrin v sprejemnici. Vsi, ki vas zanima brezplačna predstavitev vaših aktivnosti, uspehov, izdelkov in prihajate iz Občine Log - Dragomer, se lahko do 10. oktobra obrnete na direktorico knjižnice Sonjo Žakelj (041 363 755). Iskrene čestitke Milanu Eriču, prejemniku velike nagrade Hinka Smrekarja! Milan Erič, akademski slikar -predstavili smo ga v 1. številki Pogovori z občani v reviji Kosec - je prejemnik velike nagrade Hinka Smrekarja za ilustracije v knjigi Kaj je zeleno in leti po zraku; Upodobitve ugank ljubljanskih osnovnošolcev. Knjigo je leta 2016 izdala Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov. Nagrado je prejel na 13. slovenskem bienalu ilustracij v Cankarjevem domu 27. marca. Nagrada je najvišje slovensko priznanje na področju ilustracije, ki jo podeljuje Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov. V utemeljitvi piše, da »je Eričeva likovna govorica prepoznavna, vizualno izrazita in napolnjena z značilno kritičnostjo, ironijo, satiričnostjo, a prepletena z optimizmom, hudomušnostjo in veseljem. Avtor skozi paleto različnih motivov in vsebin razdira družbeno ustaljene normative v likovnih izraznostih in stopnjuje podobe proti gibljivi igri, preigravanju motivnih nizov, ki gradijo skladnost, razporejeno po veliki površini.« Iskreno čestitamo! Društvo DVIG - univerza za tretje življenjsko obdobje Intervju z njim si lahko preberete na spletni Društva DVIG: iold.si . NflJ Občina Log - Dragomer 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] KVDjf Kosec L>ü 1 VJ (tu IHFF Napovednik maj 2019 PUN. flji 17:0O 19-JQO MARIJA' Mnijimo irrarnu, Md:k*r lončki ¡H naimchfr JtdIliru Lvkcijp. votli Mh la:« OrftMSKI PRAiiNIK Svojih akqikmipa ilhil 1 ingninep OinoviuleU Ing Dtefl*nacr ftBDNB DEJAVNOSTI Vi A Unvk vb IM-VSKA SK1JPJNA .MI.Ali 1 PO ÜRf VnJin lvKiJ, Urhilic f i.i-ii (■ 11 Jlii M nu L.H'i|dhi ob I1MJI1 11 LI[i)AU.^KA SKUPrNA Vriji; ItltCtmcmlk QüiHkf dnta DupitnaL LIAIIHM Knjižnico krasijo čudovite čipke Koščevih klekljaric Letošnje leto Občina Log -Dragomer s sklopom razstav gostuje in se predstavlja obiskovalcem vrhniške knjižnice. Prvo razstavo smo februarja odprli z izdelki naše sekcije ročnih spretnosti. Odziv obiskovalcev knjižnice je bil več kot odličen in razstavo, ki je krasila knjižnico, smo umaknili konec marca. Aprila in maja pa vas vabimo k ogledu druge razstave. Pripravila jo je klekljarska sekcija, ki prav tako deluje pod okriljem Kulturno-umetniške- ga društva Kosec. Ob odprtju razstave je predsednica sekcije in mentorica skupine Ivica Česnik pojasnila, da ima skupina dolgo tradicijo, saj se zbirajo že petnajsto leto. Klekljarice imajo proste roke pri izbiri motivov, vzorcev in izdelkov ter klekljajo vsaka po svojih željah in potrebah. Izvedeli smo še, da so vedoželjne, delovne in vztrajne. Življenje si bogatijo ne le z delom in učenjem, ampak tudi z aktivnim spremljanjem dogodkov s področja klekljanja in vsega, kar je povezano s čipko. Na razstavi si boste lahko ogledali čudovite čipke, ki so nastale pod spretnimi prsti pe- tih klekljaric. Odprtje sta popestrila osmošolka Žana Blažič na klavirju in šestošolka Vita Blažič na violini. Mladi glasbenici, ki obiskujeta Osnovno šolo Log - Dragomer, sta se izkazali na različnih tekmovanjih, nastopata pa tudi na koncertih vrhniške glasbene šole. Njuni mentorici sta Nastja Cajhen Rode in Nika Tkalec. Tokrat sta se občinstvu predstavili z ljudsko Tri planike in Pesmijo ptic trnovk -Henry Mancini. Po glasbenem delu je sledilo kratko druženje ob dobrem soku in sladkem prigrizku. KUD KOSEC Brezmejna lepopisna ustvarjalnost v KUD Kosec V KUD Kosec smo marca organizirali tečaj kaligrafije, ki ga vodita Nina in Barbara. Brezplačni tečaj je privabil staro in mlado, tako da je nastalo pravo medgeneracijsko sodelovanje. Ob učenju veščin pisanja in vajah lepopisja oz. kaligrafije so tečajniki razvijali koncentracijo in sposobnosti vizualizacije. Ob potezah peresa v določenih smereh so se učili prepoznati detajle posameznih črk in tako raz- vijali sposobnost pozornosti. Ta veščina ročnega izražanja je posebej primerna za otroke, pa tudi odrasle, ki v svetu, polnem digitalne tehnike, nimajo možnosti krepiti ročnih spretnosti in tako skozi zabavo razvijati sposobnosti osre-dotočanja misli in predvsem potrpežljivosti. Prav zaradi teh lastnosti se kaligrafija uporablja tudi v terapevtske namene, kot neke vrste meditacija. Zaradi tehničnega izziva, ki ga kaligrafija predstavlja, strokovnjaki trdijo, da se ob učenju te spretnosti razvijata človekov temperament in umirjenost. Mentorici poudarjata, da se izboljšajo sposobnosti opazovanja, subtilnosti, kreativnosti in samostojnosti. Obenem pa je pridobljena veščina dobrodošla in nepogrešljiva pri obli- kovanju prazničnih voščilnic, vabil, pohval in priznanj, na katere so lahko tečajniki še posebej ponosni. Marsikateri tečajnik je bil prepričan, da bo ta izziv misija nemogoče. A iz ure v uro vaj je prišel napredek in z veseljem so ugotovili, da se da z dobro voljo vsega naučiti. Na koncu tečaja so pripravili razstavo izdelkov. Tečajniki so bili tako navdušeni nad vodenjem delavnice, da so Barbaro in Nino prosili, da bi vodili še jesenski nadaljevalni tečaj. Na tem mestu bi se radi zahvalili obema mentoricama, Barbari in Nini, za izredno dobro voden tečaj. KUD Kosec Desetletje KUD Kosec Kulturnoumetniško društvo Kosec je obrnilo že svoj deseti list. Na občnem zboru, ki so ga pripravili sredi marca, so pregledali delo društva v lanskem letu ter začrtali načrte za letošnjega.»Kultura ima veliko pomenov ... Kultura so tudi prireditve, prazniki, običaji, tradicija. Kultura ni nekaj, kar je mrtvo in na kar se spomnimo samo za kulturni praznik, 8. februarja. Kultura je živa, tukaj in zdaj, vsak dan, živi med nami in v nas. In kultura živi tudi v našem kraju, v naši občini,« je ob desetletju delovanja in ustvarjanja KUD Kosec povedala njegova predsednica Anica Vengust. Ta je v svojem poročilu izpostavila, da je za društvom deseto leto uspešnega, a tudi precej napornega dela. Kot smo lahko slišali, so izpeljali številne uspešne projekte, ustanovili nove sekcije in obstoječim sekcijam dodali nove dogodke. Anica Vengust je ob tem še povedala, da v društvu čutijo, da je kultura v okraju zapostavljena in sama sebi zadostna. Ob tem je izpostavila perečo prostorsko problematiko ter upajoče dejala, da upajo, da bodo v letošnjem letu s selitvijo občinske uprave v nove prostore končno dobili svoj stalni prostor v prostorih, v katerih danes domuje občinska uprava. »V društvu si želimo, da bi še več občanov prepoznalo kvaliteto dogodkov, ki jih društvo nudi. Smo pa veseli, da se je letos pokazal napredek in več zanimanja za naše dejavnosti. Pozivam vas, da nam sporočite, kaj vas zanima, kaj vas razveseljuje, kaj bi radi slišali ali videli, vsakega vašega predloga bomo veseli in še naprej uresničevali naše ideje in snovali nove načrte za okrepitev kulturnega udej-stvovanja v naši občini,« je še pozvala predsednica. Društvo je v letošnjem letu gostilo razstave, med drugim sta se predstavila Slavko Ar-mič in Milena Krasnik, organizirali so občinsko proslavo ter prireditev ob kulturnem prazniku, v sodelovanju z JSKD pripravili srečanje folklornih skupin ter ponovno oživeli običaj ličkanja koruze in tekmovanje koscev in gra-bljic. Gostili so Dušico Kuna-ver, leto pa so zaključili z mi-klavževanjem in prazničnim koncertom v cerkvi sv. Janeza Kersnika. Tem dogodkom pa lahko dodajo še številne druge dogodke in delavnice, ki so jih pripravili v okviru svojih sekcij, izdali pa so tudi novo revijo Kosec, Čas beži, spomini ostajajo. V. L., Foto: V. L. NOS Občina Log - Dragomer Bela jelka v vsako celico, družino, dom 29. april 2019* 47 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Risali belokranjske pisanice V želji po ohranjanju kulturne dediščine smo izvedli delavnico velikonočnih belokranjskih pisanic. Zeliščna sekcija nas je ponovno presenetila s kakovostnim predavanjem Staneta Benedetiča, ki nam je že marca predstavil belo jelko in njene značilnosti. Tokratno predavanje je bilo zelo zanimivo in strokovno, tako da so obiskovalci poslušali z velikim zanimanjem. Ključno področje pogovora je bila množična biološka odvisnost zahodne civilizacije od sladkorja v prehrani. Posledično je v izjemnem naraščanju pojav diabetesa tipa 2 kot enega največjih zdravstvenih problemov razvitega sveta. Pogovorili smo se o pomenu glikemičnega indeksa živil ter o tem, kako si lahko s tem pomagamo pri kontroli sladkorja v krvi. Slišali smo tudi zelo zanimivo praktično prehransko izkušnjo osebe srednjih let, ki se od četrtega leta dalje sooča z diagnozo diabetesa tipa 1. Odnos do zeliščne tradicije je osnova za prepoznavnost v svetu Med drugim smo slišali tudi, kako druge države cenijo zeliščno narodno kulturo in imajo drugačen odnos do svojih naravnih bogastev, kot smo ga vajeni v rodni Sloveniji. Francija na primer povzdiguje rdeči bor in aromaterapijo s polji sivke na čelo, Norveška čisla rjavo norveško algo, Avstralija je ponosna na svojo aborigin-sko tradicijo uporabe čajevca in evkaliptusa, Nova Zelandija je ponosna na maorsko zeliščno ozadje, kjer kraljuje manuka, ajurvedska zelišča z ašvagando, šisandro, garcinijo mnogi kujejo med svetovna naravna bogastva. Ruska zeliščna medicina ohranja in plemeniti spoznanja o sibirski cedri itd. Tako smo mnogi Slovenci še vedno veliko bolje seznanjeni s tujo zeliščno kulturo in tradicijo kot s svojo lastno zeliščno identiteto. Končno tudi slovenska znanost zadnja leta vedno bolj ceni in odkriva bogastvo polifenolov kočevske bele jelke, zahvaljujoč vrhunskim slovenskim strokovnjakom na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Izvleček bele jelke Bela jelka ali hoja je slovensko avtohtono drevo, ki je bogato s polifenoli ali lesnimi antioksi-danti, ki jih celice zlahka sprejemajo in nanje zelo blagodejno delujejo. Polifenoli se pridobivajo s posebnim postopkom vodne ekstrakcije. Podobno kot sami doma naredimo čaj. Surovina so mlete grče vej najmanj 20 let stare bele jelke. Veje, kot ostanek lesne industrije, ročno nabirajo v ekološko neokrnjenih kočevskih gozdovih nad 1000 m nadmorske višine. V namen pridobivanja učinkovine se dodatno belih jelk ne seka, zato je surovina omejena na načrtovan letni posek. Znanstveniki so v grčah vej bele jelke odkrili izjemno zanimivo in raznoliko sestavo polifenolov. Doslej so prepoznali že 36 različnih polifenolov, ki delujejo sinergično. Predvsem je veliko izjemno majhnih molekul polifenolov, ki imajo številne pozitivne učinke na telo in zelo dobro prehajajo skozi celične membrane ter tako delujejo znotraj celic. Bela jelka, gozdni zdravnik za divjad Bela jelka ima poseben pomen za divjad v gozdu. Je neke vrste gozdni zdravnik, nagonski vir energije in celične zaščite za divje živali. Zato je treba mlade sadike jelk zaščititi pred divjadjo, ker jih drugače pojedo preden zrastejo. Nekatere podobne polifenole, delno v manjših količinah, dobimo tudi v drugih gozdnih sadežih, kot so na primer borovnice, ki so tudi enostavno dostopna varovalna gozdna živila. Bela jelka in različna življenjska obdobja Če razumemo, je bila povprečna starost leta 1900 okoli 45 let, danes pa ljudje živimo tudi 90 let in več. Kljub staranju so nekateri v tem obdobju še vedno zelo ustvarjalni, funkcionalni in aktivni. Če se naučimo uporabiti polifenole bele jelke za biološko podporo, lahko lažje ohranjamo vitalnost in življenjsko energijo v vseh življenjskih obdobjih. Tako lažje opravljamo vse naloge, ki si jih kot emocionalna, socialna, ustvarjalna in aktivna zemeljska bitja sami izberemo. Mlajši ljudje potrebujejo izdatno biološko prehransko podporo predvsem zaradi lastnih ambicij, športa, šolanja, študija ter morebitnih osebnih posebnosti. Srednja leta so energijsko najbolj zahtevna, saj se seštevajo obveznosti družine, partnerstva, otrok, službe in lastnih ambicij. Zaradi tega velikokrat mnogi zapadejo v izjemno hudo izgorelost in kronično utrujenost. Stalni negativni stres, ujetost v vsakodnevno rutino in predvsem nemoč, da bi spremenili okoliščine, mnoge ljudi pahne v hude zdravstvene težave, ki pa jih tudi najboljši zdravniki z najboljšimi nameni in najboljšo opremo ter urgentno dostopnostjo težko obvladujejo. Ko prehajamo v starejša leta se sicer vse to nekako umiri, potreba po polifenolih pa ostaja predvsem zaradi biološkega ozadja fenomena staranja. Veseli nas, da Slovenci končno lahko v svojo osebno skrb za dobro počutje vključimo tudi lastna narodna tradicionalna in moderna slovenska farmacevtska spoznanja, ki odmevajo po celem svetu. Za zaključek morate vedeti, da izjemna odkritja o delovanju lesnih polifenolov kočevske bele jelke pridejo do izraza le, če jih kot uporabniki znamo pravilno uporabiti in izkoristiti. Če vas zanima več o tem, pošljite vprašanja po e-pošti na kud.kosec@gmail. com. Predavanje smo zaključili z velikim spontanim ploskanjem. KUD KOSEC Na odru so se otroci predstavili z recitacijo, pesmijo, igrami in glasbo. Prijeten program, v katerem so materinski dan prepletli s pozdravom pomladi, je navdušil polno Delavnico sta vodili Janja in Draga. Na tem mestu bi se jima iskreno zahvalila, da sta svoje znanje delili z nami in da se tudi ta del kulture ohranja in prenaša iz generacije v generacijo. In kako smo delali: najprej smo pripravili izpihana jajca tako, da smo jih prebodli na nasprotnih straneh po dolžini. Izpihali smo vsebino. Delovno mesto smo zaščitili s časopisom, pri- dvorano. Prireditev ob materinskem dnevu ostaja najbolj množično obiskana prireditev v večnamenski dvorani osnovne šole. V njej so se tudi pravili čebelji vosek, svečo in pisalko. Pisalko smo napolnili z voskom, ga segreli nad plamenom in začeli risati po jajcu. Oblikovali smo poljubne vzorce. Ko je jajce bilo poslikano z vseh strani in lepo zapolnjeno, smo ga potopili v rdečo barvo. Nato smo še enkrat nanesli vosek na tiste površine, za katere smo želeli, da ostanejo rdeče. Jajce smo potem potopili v črno barvo. letos v velikem številu zbrale mamice, ki so jih spremljali njihovi hčere in sinovi, možje ter drugi gostje, ki so si prišli ogledat, kaj so jim letos pripravili najmlajši učenci šole. Ti so program oblikovali in izvedli ob pomoči svojih učiteljev. Na odru sta se prepletali dve temi, pomlad in mame, ki sta ju glavni snovalki programa spretno povezali s petjem, re- Ko so se jajca posušila, smo jih dali v pečico na 50 stopinj, da se je vosek utekočinil (približno 5-10 minut). V tem času smo pripravili rdeče volnene cofke in jih potegnili skozi odprtinice jajc. Tako so bile belokranjske pisanice nared za velikonočno dekoracijo. Delavnica je potekala v duhu medgeneracijskega sodelovanja, kajti otroci so s svojo domišljijo popestrili druženje. Bili so navdušeni nad ustvarjanjem in še kar naprej bi ustvarjali in ustvarjali. KUD Kosec citacijo, igrami in glasbo. Na prireditvi so poleg otrok in šolskega otroškega pevskega zbora sodelovali še učenci Glasbene šole Liberta, Henrika Gutnik in glasbenica Christine Zadnikar. Ob koncu prireditve so se mamice razveselile še cvetlic, ki jim jih je podaril KUD Kosec. V. L. Prireditev v čast mamam Učenci prve triade in učitelji Osnovne šole Log - Dragomer so v sodelovanju z Občino Log - Dragomer in Kulturno umetniškim društvom Kosec pripravili prireditev ob materinskem dnevu, ki so jo poimenovali Pozdrav pomladi. NflJ Občina Log - Dragomer 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Vabilo na predavanje in pogovor z Antonom Komatom V torek, 14. maja, ob 18.00 v OŠ Log - Dragomer. Tema predavanja in pogovora po njem je sestavni del DVIG-ovega študijskega krožka Vodni viri in zajetja, ki deluje v občini Log - Dragomer. Z njim želimo zbrati pripovedi ljudi o vodnjakih in vodnih virih v naši občini, s tem pa med sokrajani poglobiti sodelovanje in zavedanje o tem prepogosto spregledanem bogastvu v naših naseljih. Glavni poudarek bo na vodi, govoril bo o vodnem krogu, vodni bilanci, vodnem stresu ... Po dvournem predavanju bo odgovarjal na vaša vprašanja. Toplo vabljeni. Prosimo, da se prijavite na dvig@iold.si ali po telefonu 031 349 888 (Irena) do 8. maja. Qyi<3 V *r Društvo Dvig aprila V našem društvu se ves čas dogaja kaj zanimivega. Zaključili smo akcijo pisanja z roko, s katero smo vas seznanili v prejšnji številki. Zbrali smo zapise, jih uredili in strnili v knjižico z naslovom Pisali smo z roko. Naslovnico je oblikovala gospa Emilija Erbežnik in se ji iskreno zahvaljujemo. Vsebino pa sestavljajo misli, ki so jih napisali tisti, ki so se odzvali na vabilo. Lepo je prelistati knjižico, vsaka stran in vsaka pisava nam nekaj pove. Če ste sodelovali pri nastanku knjižice in jo želite imeti za spomin, pišite na naslov: dvig@iold.si. V sredo, 3. aprila, smo začeli s ciklusom predavanj Enajsta šola o antiki. Dr. Verena Vi-drih Perko je predstavila mit o zlatem runu te ga povezala s sledmi antične kulture na slovenskih tleh. Gospa Breda Podbrežnik Vukmir pa nam je pripovedovala slovenske pravljice. Vsi, ki smo se predavanja udeležili, smo uživali v živi pripovedi antičnega mita. Lahko smo se vživeli v opisane dogodke in razumeli povezavo mita z arheološkimi najdbami. Dodatna zanimivost pa so bile tri pravljice, ki jih je gospa Breda Podbrežnik povedala v gorenjskem narečju in so bile zato še bolj zanimive. V evalvacijskem vprašalniku o zadovoljstvu s predavanjem je večina udeležencev zapisala, da so pridobili nova znanja in da so se njihova pričakovanja uresničila. Še posebej jim je bil všeč opis poti Argonavtov, vključno z opisom njihove poti po Sloveniji, opis emonskih najdb in pravljice. Vsi so se odločili, da bodo prihodnjič, ko bosta predstavljena mit o ama-zonkah in njihovih arheoloških sledeh ter pravljica Kako so Tuhinjke Turke pregnale, spet prišli. Predavanje je bilo prava poživitev aprilskega večera in zagotovo se bomo udeležili še naslednjih. Nika Gams Iskanje identitete kraja Študijski krožki (ŠK) so neformalna oblika praktičnega učenja, kjer se udeleženci v majhnih skupinah učijo eden od drugega. Sami si izberejo cilje, tako izobraževalne, s katerimi zastavijo vsebine, o katerih bi se radi učili, kot akcijske, s katerimi bodo s svojim znanjem vplivali na svoje okolje. Dragomer ostaja spalno naselje in še vedno ne deluje kot skupnost. Vse več krajanov si želi več povezovanja in druženja, večjo ponudbo načinov preživljanja prostega časa. Nekako naivno smo pričakovali, da bo kraj zaživel z novo občino, a po tretjem samostojnem mandatu ne kaže na bolje. Skupnosti ne more ne predpisati ne izvesti župan, ne občinski svet, skupnost tvorijo krajanke in krajani. V ŠK želim zbrati ekipo, ki bo s prostovoljnim delom dejavno posegala v spreminjanje lokalnega okolja, ki bo začela z razmišljanji, kako aktivirati sokrajane za delovanje v dobrobit kraja. Problem je zahteven, z omejenim številom Nastopali smo Učenci in učitelji podružnične šole Črni Vrh smo marec in del aprila preživljali pri pripravah na nastop na gledališkem odru. Tako kot vsako leto smo pripravili prireditev ob materinskem dnevu, ki je bila v nedeljo, 24. marca, v Domu krajanov Črni Vrh. Pred polno dvorano smo se mamam in krajanom predstavili z dramatizacijo zgodbe Spominčica. Za nas jo je po zgodbi Janeza Bitenca priredila mentorica pevskega zbora gospa Nina Dolinar. Na oder so pogumno zakorakali tudi otroci vrtca in s pesmijo in plesom razveselili vse obiskovalce. Ob tej priložnosti so zapeli še svojo vrtčevsko himno. Prireditev so s svojim nastopom zaključili pevci Kulturnega društva Črni Vrh. V drugem tednu aprila j e na treh lokacijah po Sloveniji potekalo 11. gledališko srečanje podružničnih šol Slovenije Majhno je lepo. Učenci 29 podružničnih šol so se s svojimi dramskimi uprizoritvami predstavili v Trbovljah, v Ribnem pri Bledu in na Vrhu Svetih Treh Kraljev pri Rovtah. Na vseh treh lokacijah je srečanje potekalo istočasno, in sicer 10. in 11. aprila. Nam najbližja podružnična šola je Vrh Svetih Treh Kraljev in zato smo nastopali tam. Poleg naše predstave Spominčica smo si ogledali še predstave štirih drugih podružnic. Učenci so bili navdušeni nad nastopi svojih vrstnikov. Vse predstave so bile zelo kakovostne, scena in kostumi vseh so bili izvirni in domiselni. Ob ogledu predstav vrstnikov se učenci lahko veliko naučijo, istočasno pa dobijo potrditev in priznanje za svoje delo. Gledališko srečanje podružnic je vsako leto tudi napove-dnik dvodnevnega strokovnega srečanja učiteljev podružnič- nih šol Slovenije, ki je letos potekalo 12. in 13. aprila v podružnični šoli Sovodenj, ki spada k matični šoli Gorenja vas. Tema letošnjega srečanja je bila Meje nas povezujejo. Ni naključje, da so si učiteljice gostiteljice izbrale tak naslov, saj je prav čez njihove kraje med leti 1920 in 1945 potekala rapalska meja. Ta meja je močno krojila življenje tamkajšnjih ljudi v tistih časih. Dogajanje je bilo izredno zanimivo in strokovno podkovano. Učenci so s svojimi učiteljicami pripravili bogat kulturni program, ki je bil delno posvečen tudi 80. obletnici šolske stavbe. Simona Planinc Povabilo k branju in donacij Ko to prebirate, prihaja iz tiskarne peta številka revije. V njej vam predstavljamo štiri izjemne posameznike, ki živijo med nami: staroselca Cirila Kraševca, njegovo življenje je tako raznoliko in bogato, da smo mu namenili največ prostora; dva nekdanja učenca naše osnovne šole: Gorazda Vahna, uspešnega in priljubljenega ilustratorja, poznamo ga po ilustracijah pravljic Svetla-ne Makarovič, in Juša Rožnika Novaka, športnika, ki je že pri 20 letih posegel po prvi mestih in zlatih medaljah, ter nam skoraj neznanega akademskega slikarja Iva Mršnika, dve njegovi grafiki sta vključeni v stalno grafično zbirko v Alber-tini na Dunaju. Izdaja Pogovorov je rezultat prostovoljnega dela ustvarjalcev revije in prispevkov sponzorjev iz naše občine. Vsem se iskreno zahvaljujemo, brez njih revija ne bi ugledala bele- ga dne. A žal to ni dovolj, zato prosimo vse, ki revijo radi prebirate, za donacijo, vsak prispevek, še tako skromen, nam pomaga. Donacijo lahko nakažete na naš račun, ki je objavljen na domači strani iold.si ali pa nam pišite na dvig@iold. si ali nas pokličite na 031 349 888 (Irena). Hvala ustvarjalcem in podpornikom revije. Nika Gams, predsednica Brez Imena in Belo se pere na devetdeset dobrih praks predvsem v Sloveniji, gotovo pa lahko začnemo z vprašanji, kdo sploh smo in česa si želimo. S skupnim delom bomo krepili zaupanje med nami, kar ob aktivni udeležbi omogoča sodelovanje in skupno delovanje. Glavni viri znanja bodo naše izkušnje ter gradivo (tiskano, spletno), celotna skupnost pa bo deležna animacije, oblikovanja mnenj, opolnomočenja, predavanj strokovnjakov in javnih projekcij dokumentarnih filmov. Vsi, ki bi radi konstruktivno in pozitivno sodelovali, ste toplo vabljeni. Prosim, da se prijavite na dvig@iold. si ali po telefonu 031 42 70 34 (Dari-jan) do konca maja. Darijan Novak Najbolj bran roman na Slovenskem v zadnjem obdobju je zagotovo Belo se pere na devetdeset. V knjižnicah se tedne čaka na izposojo, roman je bil ponatisnjen, v sredstvih javnega obveščanja pa pogosto predstavljen in v različnih medijih ste zagotovo že zasledili pogovor z avtorico romana Bronjo Zakelj. Avtorica ni pisateljica, po poklicu je novinarka, ki je zaposlena v bančništvu. V knjigi je predstavila avtobiografsko zgodbo, ki se dogaja v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja v Ljubljani. To je njena prva knjiga, v kateri je združila ljubezen do pisanja in svojo življenjsko zgodbo. Ta, brez dvoma v zadnjem času najbolj bran slovenski roman izgublja zgolj literarni značaj, kajti znašli se boste v središču resničnih dogodkov, ki jih poznate ali ste jih občutili sami ali zanje veste zaradi sosedov, sorodnikov, znancev. Obsedeli boste ob knjigi in ob branju zagotovo ne boste ostali povsem ravnodušni. To je ganljiva in pretresljiva pripoved o raku, bolezni, ki prizadene mnoge družine v vseh starostnih obdobjih, ki povzroči veliko strahu, odrekanj, preizkušenj, mnogo izgub, ki jih ni mogoče nikoli nadomestiti. Bolezen je kriva za mnogo osebnih porazov in tudi zmag, ki človeka naredijo močnejšega, bolj zrelega in prizemljenega, kot bi bil v vsakdanjem življenju brez teh izkušenj. Dogaja se v Ljubljani in mnoge dele mesta boste zlahka prepoznali. Zgodba o odraščajočem dekletu, ki izgubi mater, malo kasneje v nesreči še brata Roka, je prežeta in navdihujoča ob silni ljubezni med ma- terjo in hčerko, med vnukoma in babico Dado. Je zgodba o strahu in pogumu, o moči, ki jo premore človek, ko se znajde v veliki stiski ... o časih, ki smo jih poznali po Gavrilo-vicu, Albert keksih, olimpijskih igrah v Saraj evu in še čem. Tudi roman Janija Virka z naslovom Brez imena se dogaja v Ljubljani. Pisatelj nam predstavi zakonca srednjih let, ki sporazumno razdreta zakonsko zvezo. Sin, ki končuje osnovno šolo, živi po njuni razvezi z materjo v Ljubljani, oče se s svojo novo partnerico preseli na obalo in s sinom vzdržuje občasne stike. Razveza silno prizadene mater tega najstnika, ki v depresiji, s tabletami in alkoholom zdravi nezaceljene rane. Sin v materi nima več podpore, kot obetajoč nogometaš upa na uspeh in slavo v športu in išče podporo v svojem očetu. Oče v novi zvezi za sina najde vse manj časa in fant zaide na stranpoti. V srednji šoli ne najde prave motivacije, nov nogometni trener izkoristi fantovo stisko in ga zlorabi, mamila, alkohol in ulica postanejo njegov vsakdanjik. Virk nam mojstrsko, prepričljivo in z veliko em-patije pripoveduje zgodbo o občutljivih najstniških letih, ko v običajno in srečno fantovsko otroštvo poseže ločitev staršev. Zivljenje po ločitvi ni neznosno le za fantovo mater, spremembe so usodne tudi za njenega sina. Zgodba ima najbrž veliko skupnega z usodami otrok ločenih staršev, ki niso sposobni normalno zaživeti v spremenjenih okoliščinah, otroci pa nimajo dovolj podpore in spodbud za nadalje življenje. Tragične usode mladih, ki pogosto nimajo srečnega konca. Dragica Krašovec NflJ Občina Log - Dragomer [44] 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pomladni bazar vrtca PD Rega na Sinjem vrhu Vrtec Log - Dragomer je v okviru praznovanja 40-letnice delovanja aprila pripravil pomladni dobrodelni bazar in dan odprtih vrat vrtca. Leta 1979 so v Dragomerju zgradili montažni vrtec s petimi oddelki. V štiridesetih letih so v vrtcu spisali številne lepe zgodbe, tu je del svojega otroštva preživelo veliko občanov, ki so sooblikovali štiridesetletno zgodovino tega vzgojnovarstvenega zavoda, prav tako pa se je v vsem tem času precej spremenila tudi njegova podoba. Tudi zato so v vrtcu starše, stare starše ter vse ostale obiskovalce povabili, da si ob dnevu odprtih vrat ogledajo prostore vrtca, se otrokom pridružijo v igralnicah ter spoznajo njihov pester vsakdan. »Zelo smo bili veseli obiska staršev, starih staršev in ostalih obiskovalcev ob dnevu odprtih vrat. Otroci in zaposleni smo bili izjemno veseli druženja,« so nam povedali v vrtcu, kjer so ob tej priložnosti pripravili še Pomladni bazar. Dobrodelni bazar so pripravile vzgojiteljice vrtca, svoje izdelke pa so jim podarili še člani KUD Kosec. Na bazarju ni manjkalo izvirnih unikatnih daril, drobnih pozornosti ter velikonočno obarvanih izdelkov, ki so jih ustvarile spretne roke vzgojiteljic ter članov Kulturnoumetniškega društva Kosec. Kot smo izvedeli, je izkupiček bazarja presegel pričakovanja, zbrana sredstva, in sicer 800 evrov, pa so shranili v sklad šole. »Ko bo zbranih sredstev dovolj, bomo kupili igralo za na igrišče vrtca,« nam je povedala pomočnica ravnateljice vrtca Mojca Erjavec. V vrtcu se ob tej priložnosti udeležencem bazarja zahvaljujejo za njihov prispevek, KUD Kosec pa za podarjene umetelne izdelke. V. L. Foto: V. L. V nedeljo, 24. marca, se je zbralo dvajset udeležencev društva Rega. Sončen nedeljski dan je bil idealen za planinski izlet (po Robu) na Sinji vrh. Z avtobusom smo se odpeljali na Primorsko proti Colu, po ovinkasti cesti do Predmeje (875 m). Z vodnikom Jožetom smo pohod začeli na izhodišču, razgledni točki, in z začetno markacijo razgibane poti po Robu. Po poti kraške pokrajine, speljane prek travnikov in pašnikov, skozi bukove in borove gozdičke, kraškimi kamni in skalami, ob robu strmih in prepadnih pobočij, smo prišli do prve razgledne vzpetine Dolski Maj (912 m). Pošteno je pihalo, a vseeno smo uživali ob pogledu na Vipavsko dolino. Po stezici travnika ter skozi bukov gozd smo prišli do informativne table s pogledom na Otliško okno (800 m), ki ga je izoblikovala narava. Nedaleč stran nas je očarala majhna kapelica, ob kamniti steni nad robom pečine, ki je nudila pogled na Ajdovščino. Sredi kraške poti smo si vzeli čas za malico, počitek in poležavanje ob sončnih žarkih. Od tu naprej nas je čudovita markirana pot po Robu peljala nad visokimi pečinami. Med skalami so bile vidne rastlinske vrste zelenega avriklja. Rumeni cvetovi bodo zacveteli šele aprila. V dobrih dveh urah smo prišli do turistične kmetije Sinji vrh (1000 m). Ogled je bil zanimiv: ribnik, lepo oblikovani kipi iz kamna, lesa in kovine. Povzpeli smo se še na Sinji vrh (1002 m). Z vrha smo se spustili preko travnega pobočja do asfaltirane ceste in parkirišča, kjer nas je čakal avtobus. Krožno pot smo zaključili, se nadihali primorskega zraka, pomežiknili soncu v slovo ter se imeli prav lepo. Vodniku Jožetu se udeleženci zahvaljujemo za lepo vodenje po poti primorske pokrajine. Lili Bili smo del svetovnega znanstvenega prostora Vanj nas je popeljal naš sokrajan dr. Jure Zupan na predavanju Črne luknje - njihovo rojstvo, življenjska pot in razpad v naši osnovni šoli. Predavanje je sovpadlo z objavo prve fotografije črne luknje. Članice bralnega krožka DVIG in ljubitelji slovenske beseda poznamo dr. Jureta Zupana kot avtorja prvega slovenskega pomenskega slovarja Pomenska mreža slovenskih glagolov, ki nam ga je predstavil pred nekaj leti. Na tokratnem predavanju o črnih luknjah nas je popeljal v povsem drugačen svet - v svet astrofizike. Kot je povedal, je na našo prošnjo dva meseca pripravljal predavanje ne kot fizik, ampak kot naš sokrajan v želji, da nam na čim bolj preprost način predstavi in približa to zahtevno področje. Predstavil nam je različne raziskovalce, ki so bistveno prispevali k razumevanju in razlagi črnih lukenj in opisu vesolja. V dobri uri nam je na poljuden način podal razlago o življenjski poti črnih lukenj: kaj so oz. naj bi bile, kako nastanejo in razpadejo. Predstavil nam je rali podobna predavanja. No, moram povedati, da sama še zdaleč nisem razumela »preprostih« enačb, tako kot mnogi razpravljavci, sem pa vsekakor dobila vpogled v neizmernost našega vesolja, v modrosti naših predhodnikov, ki so se lotevali enakih vprašanj kot danes ob bistveno drugačnih pogojih, in nekatere stvari sem celo razumela, mogoče po svoje, ampak vendarle: da imamo bele luknje, ki bi lahko bile vir vsega, kar se dogaja v vesoljih, da iz črne luknje ni vrnitve niti za svetlobo, da bi tudi naša zemlja lahko postala črna luknja, če bi jo pomanjšali na 18 milimetrov (t. im. Schwarzschildov radius), da imamo več vesolj, med katerimi ni mogoče prehajati, razen ... Poljudno predavanje o tako zahtevni snovi ni enostavno, zato smo dr. Zupanu kot sokra-janu še posebej hvaležni. Verjamem, da ga bomo lahko nagovorili, da pride še kdaj med nas. Olga Drofenik Einsteinov koncept 4-dimen-zionalnega vesolja kot skupka, ki se imenuje prostor-čas, v katerem igrajo črne luknje eno bistvenih vlog. Opisal je lastnosti črnih lukenj in vesolja, kot izhaja iz Einsteinove splošne teorije relativnosti (grafična predstavitev vesolja, črta obzorja dogodkov, vzporedna vesolja in črvine). Pokazal nam je tudi 2-minuten film, ki prikazuje simulacijo razpada črne luknje, ki bi se v prihodnosti lahko zgodil. Simulacija je bila prikazana leta 2015 ob proslavi 100-letnice Einsteinove splošne relativnostne teorije. Predavanje je začel z novico, ki je prav na ta dan obkrožila znanstveni svet: astrofizikom je uspelo posneti prvo fotografijo črne luknje. Ze naslednji dan smo si lahko fotografijo črne luknje ogledali v Delu in to tako, kot bi jo videli, če bi se znašli kot opazovalci blizu nje (vse dosedanje so bile računalniške simulacije), in prebrali, da je to je fotografija, »o kateri je sanjal Einstein vse življenje«. Predavanje je privabilo veliko ljudi, povsem smo napolnili kemijsko učilnico, kar je nekaj posebnega za naše okolje. Druga posebnost je ta, da je bilo med poslušalci 63 odstotkov moških in tretja: veliko vprašanj po predavanju, največ o Einsteinovem konceptu prostor- čas. Poslušalci so bili zelo zadovoljni, tako s predavanjem kot z dogovori. V evalvacijskem vprašalniku so izrazili željo, da bi tudi v prihodnje organizi- Ciklus predavanj Enajsta šola o antiki Člane ŠK vabimo na drugo predavanje 8. maja ob 19.00 v občinski stavbi v kotičku DU Dragomer - Lukovica v Dragomerju. Dr. Verena Vidrih Perko nam bo predstavila mit o amazonkah. Predavanje vzpostavlja vez med antičnim mitom o ama-zonkah in arheološkimi in etnološkimi sledmi o Skitih in skitskih najdbah v železno-dobnih najdiščih Slovenije. Mag. Breda Podbrežnik Vukmir pa bo povedala pravljico Deklica, preoblečena v mladeniča. V razpravi o sledeh antičnih mitov o amazonkah v naši kulturi bomo lahko izmenjali svoje vedenje o vrednotah antičnega človeka in jih osvetljevali z vrednotami v sodobni družbi. Prosimo vas, da se prijavite do 5. maja na iold.si ali po telefonu 041 775 771 (Olga). NflJ Občina Log - Dragomer 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Občni zbor DU Dragomer - Lukovica Čas hitro teče in leto je naokoli, kot bi trenil. Dogaja pa se med letom marsikaj, o čemer je treba spregovoriti tudi na rednem letnem zboru društva upokojencev, sprejeti nov program dela in še kaj, kar določajo pravila o delovanju društva. Na zboru se je zbralo skoraj sto članov društva, kar je priznanje delu in vodstvu in zagotovo tudi odraz zadovoljstva velike večine članstva. Za sproščeno vzdušje in prijeten uvod so poskrbeli Mladi po srcu, to je mešani pevski zbor Kulturnega društva Kosec, ki deluje pod vodstvom Iztoka Urbanca, ki se je ljubeznivo odzval na naše vabilo in popestril to četrtkovo popoldne. Pevcem in zborovodji iskrena hvala, navdušili ste vse v dvorani. Društvo upokojencev Dragomer - Lukovica ima skupaj 276 članov in članic. Zaradi smrti smo lani izgubili kar 12 članov, štiri pa že v letošnjem letu. To kaže na dejstvo, da se starost članov društva hitro povečuje. Žal pa v svoje vrste prepočasi pridobivamo nove, mlajše ljudi, ki so se upokojili v zadnjih letih in bi ohranjali dobre pogoje za delo tudi v naslednjih letih. Financiranje društva zagotavljamo s sredstvi iz članarin, dotacij in sredstev, ki jih pridobimo od občine na osnovi javnih razpisov, predvsem na področju humanitarnih dejavnosti. Društvo se loteva različnih dejavnosti, ki bi jih na kratko lahko predstavili po področjih. Humanitarnost in skrb za bolne in ostarele V letu 2018 smo obiskali vse starejše od 80 let ob njihovem rojstnem dnevu in jih obdarili s priložnostnim darilom. V prednovoletnem času smo organizirali srečanje za vse člane društva, jih pogostili, zanje skupaj z otroki iz vrtca in njihovimi vzgojiteljicami pripravili kratek program. Decembra smo tudi obiskali vse starejše od 75 let, ki se tega srečanja niso udeležili in jih priložnostno obdarili. Skupaj s centrom za krepitev zdravja, ki deluje v okviru zdravstvenega doma na Vrhniki, je bilo organiziranih kar nekaj delavnic in predavanj, na katerih smo ude- ležencem skušali predstaviti nekatere zdravstvene težave, ki so pogoste v starejši življenjski dobi, a jih z ustreznim in pravočasnim ravnanjem lahko preprečimo ali vsaj omilimo. Redno so potekale tudi meritve krvnega tlaka in sladkorja in kar nekaj naših članov redno preverja svoje podatke na obiskih pri medicinski sestri. Projekt Starejši za starejše Projekt vodi Zveza društev upokojencev Slovenije, že v letu 2006 pa se je vanj vključilo tudi naše društvo. Vodenje projekta je prevzela gospa Angelca Svete in ga uspešno vodila skoraj desetletje. Zaradi zdravstvenih težav sta vodenje v lanskem letu prevzeli Jožica Sevšek kot koordinatorka in Marija Draksler kot operativna vodja. Najpomembnejše delo prostovoljk je poiskati ljudi, ki potrebujejo pomoč, spoznati kakovost njihovega življenja in potrebe, prenesti njihove želje in potrebe odgovornim v javnih službah in jih pritegniti v dejavnost našega društva. Športne, rekreativne in družabne dejavnosti Področje je vodila gospa Inka Zdravkovič. Zagotovo so najbolj aktivni balinarji in bali-narke, ki so dosegli pomembne in lepe rezultate na turnirjih. Ženska ekipa je trenutno prva v Notranjski ligi. Ob ponedeljkih je dvoranska telovadba v telovadnici Toskane. Pohodništvo še ni doživelo pravega razcveta, a zagotovo je že nekaj let uspešno organiziran pohod po Ljubljanskem barju ob 8. marcu. Prav tako se udeležimo pohoda po mejah občine ob praznovanju občinskega praznika in seveda na Športfejstu. Uspešno pa smo krajše pohode združili z organiziranimi izleti. Skupina za kakovostno staranje Vodi jo gospa Erna Kos Grabnar skupaj z Valerijo Smirnov. Obe sta zaključili šolanje na Inštitutu Antona Trstenjaka. Osnovni cilji skupine so druženje, zaupnost in pripadnost. Srečanja so nadgradil s pouč- nimi in zabavnimi temami, ki zasledujejo cilj, da se učijo drug od drugega in se pri tem imajo lepo. Priključili so praznovanja rojstnih dni, dodali lastne izkušnje iz preteklosti in sedanjosti in na hudomušen način poskušali vsakdanje tegobe, zgode in nezgode pretvoriti v prijetno preživljanje skupnega časa. Zdrav življenjski slog To je mantra, odgovor na vse bolezenske težave. Gospa Grabnar vam pove, da vsakodnevno gibanje, raznolika, doma pridelana lokalna hrana, veliko zelenjave, sadja in rib, dovolj spanja, prijatelji in prijetno druženje v človekovem življenju lahko spremenijo vse, predvsem pa zagotavljajo pogoje za dolgo in zdravo življenje. A za uresničitev teh ciljev potrebujemo disciplino, motivacijo, znanje, določen gmotni položaj in socialno vključenost. Nekaj od navedenega zagotovo najdete tudi v programu društva. Zagotovo mnogo tega zagotavlja vsakodnevna jutranja telovadba. Ideja Cirila Krašovca, pa njegovi trma in vztrajnost na začetku so pripomogle, da so se Vedno poskočni ohranili in okrepili. Svoj program stalno dopolnjujejo. Vaje so pestre in različne, krog vodij se širi, prav tako število udeležencev, saj so jih našteli že preko 50, aktivnih pa je okoli 38 ljudi. Pohvalno, zares. V okviru tega programa dela je bilo organiziranih tudi več delavnic in predavanj. Zagotovo je bilo najbolj odmevno in množično obiskano predavanje o demenci dr. prof. Zvezdana. S to boleznijo se srečuje vedno več ljudi v različnih starostnih obdobjih. Poleg bolnikov pa demenca zelo prizadene tudi ljudi v neposredni okolici, zlasti družinske člane, zato množično zanimanje občanov za to predavanje ni presenetljivo. Program dela za 2019 in finančni načrt Program je upravni odbor društva strnil v zgibanki, ki so jo vsi člani društva lahko prevzeli ob prihodu. Tisti, ki na zbor niste prišli, pa bi jo želeli imeti, ste vabljeni ob torkih v času dežurstev v naš kotiček in jo boste prejeli. Finančni načrt je okviren in temelji na oceni prihodkov. Program predvideva, da bi se delo nadaljevalo na vseh dosedanjih področjih. Okrepili bomo pohodni-štvo in poskušali dejavnosti društva še bolj približati članstvu. Letošnji zbor je pomenil tudi spremembo v vodenju in organih društva, saj so potekale volitve. Naj povzamem izide. Za predsednico društva je bila za obdobje 4 let izvoljena Inka Zdravkovič. Upravni odbor sestavljajo: Marija Draksler, Stanko Komljenovič, Erna Kos Grabnar, Štefan Kranjec, Dragica Krašovec, Stane Pezdir, Jožica Sevšek in Jožica Zorc. V nadzorni svet so bile izvoljene: Ivana Filipič, Zvonka Fortuna in Jožica Remškar. Častno razsodišče sestavljata Jože Sevšek in Lojze Slabe. Dragica Krašovec Letošnja osmica DU DL v Goriških brdih Tudi aprilsko vreme nas ni odvrnilo od obiska osmice v Brdih, saj smo zasedli vse sedeže v avtobusu in krenili veselo razpoloženi dogodivščinam naproti. Prva postaja je bila v Prva-čini, ki leži v Vipavski dolini ob reki Vipavi. Skozi akacijev drevored smo se peš povzpeli do jedra vasi, ki ga zaključuje mogočna cerkev sv. Andreja. Vas je znana po aleksan-drinkah, ki so po 1. svetovni vojni odhajale na delo v Egipt. Ogledali smo si razstavljene eksponate iz tega časa in njim v spomin. Ogledali smo si odličen skeč o aleksandrinkah v primorskem narečju, ki so ga uprizorile članice društva za ohranjanje spomina na te žene. Več o tem si lahko preberete v Marjetinem prispevku z mar-čevske osmice DU Log. Prva-čina pa je znana tudi po tem, da izstopa v slovenskem merilu po številu zdravnikov, ki jih je kar devet na 1200 prebi- valcev. Vsakega izmed njih je pot peljala širom po naši Sloveniji, enega pa celo čez lužo, v Teksasu živi in v Houstonu dela znani kardiolog in kirurg dr. Igor Gregorič. Lansko leto se je vsem devetim uspelo tudi srečati v tej rodni vasici. Avtobus nas je tik pred dežjem popeljal čez Solkanski most s prelepim razgledom na največji kamniti most na svetu ter pod njim turkizno obarvano reko Sočo. Cesta se je vijugasto vzpenjala in neopazno smo prestopili mejo po Ozim-ski cesti. Zaradi dežnih kapljic smo časovno malo spremenili naš program in se najprej ustavili na domačiji Bizjak v Gonjačah. Kar pa nam seveda ni bilo preveč težko, saj nam je stregel njihov sin, ki je bil letos med kandidati v oddaji Ljubezen po domače. Škoda, ker nismo imeli maturantskega izleta, ampak upokojenskega. Ko smo se okrepčali, smo nekateri zaplesali, drugi zapeli, spet tretji pa so se povzpeli na 230 m visok razgledni stolp po 144 stopničkah. Razgled je bil malce slabši zaradi vremena, za utrjevanje mišic pa je bilo ravno prav. Potem smo šli pa veselo naprej, v vasico Šmartno, ki je obdana s srednjeveškim obzidjem in šestimi obrambnimi stolpi. Med sprehodom smo si ogledali še nekaj srednjeveških hišk, večino so jih v 18. in 19. stoletju dozidali in nadzidali tukaj naseljeni uskoki. Značilni so okrašeni dimniki, dozidana črna kuhinja, ki ji domačini rečejo spahnjenka. Vas pa je svetovno slavo Brd ponesla daleč po svetu s »prunelami«. To so po posebnem postopku ročno predelane slive, ki so jih po lupljenju, žveplanju in suše- nju oblikovali v obliko zlatega goldinarja. Brici, ki so bili že takrat dobri trgovci, pa so jih prodajali po celem svetu. Torej so Brda zaslovela že mnogo pred vinarstvom, ki je pot bogate vinske pridelave začelo šele po letu 1970. Ker me je naš Sandi prepričal, da na tej poti, kjer smo prišli, nismo videli pol teh lepot briških vinogradov in gradov, kar jih premorejo Brda, nas je usmeril po drugi poti nazaj, skozi znano Medano, tudi rojstni kraj pesnika Alojza Gradnika. Z mnogimi njegovimi pesmimi lahko spoznavamo naravo Brd in življenju Bricev. In res, razgled na gričke, posejane z vinogradi, je bil čudovit, peljali smo se tudi mimo gradu Dobrovo, ki je znan po največji vinski kleti. Ob spremljavi Andrejeve harmonike in veselega petja smo zaokrožili še en lepo preživet dan, kar pa v dobri družbi ni težko. Inka NflJ Občina Log - Dragomer [44] 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V društvu upokojencev Log kupili 414 m2 zemljišča Naredili so jo člani zveze borcev s prostovoljnim delom in samoprispevki leta 1970. Lastništvo te hiše in pripadajočega zemljišča so leta 2006 prenesli na naše društvo. Tako smo dobili prostor za izvajanje svojih aktivnosti. Že v preteklih letih smo hišo temeljito obnovili s pomočjo najemnin najemnika in privarčevanih sredstev, saj vse delo v društvu opravljamo kot prostovoljci in smo tudi sicer zelo varčni. Ker nismo imeli dovolj parkirišč, Naše društvo ima 250 članov in je lastnik manjše hiše na Logu, Pot na Ferjanko 4. dovozne ceste in prostora za zunanje druženje, smo si leta 2017 zastavili ambiciozen načrt: dokup zemljišča. Polovico vrednosti smo privarčevali, za drugo polovico pa smo prosili za donacije naše člane, druga društva v občini in podjetja. V ta namen smo organizirali tudi razne prireditve. Uspelo nam je! Smo ponosni lastniki 414 m2 zazidljivega zemljišča ob našem domu. Neprecenljivo je spoznanje, da je v našem okolju veliko dobrih ljudi, ki so za pra- vo stvar, za prihodnje rodove pripravljeni žrtvovati svoj čas in denar. Vsem najlepša hvala. Predsednica DU Log, Branka Brecelj Donacije v EUR: Majda Bede-kovič, Sašo Brejc, Branka Brecelj, Marija Drašler, Olga Dro-fenik, Marjeta Filipič, Ivanka in Franc Gregorka, Franka Horvat, Meta Jurač, Lidija Ko-ščak, Sonja Kesič, Avgust Kr-snik, Janko Kozej, Edo Kovačič, Stane Kogovšek, Jožefa Koz-jek, Marija Končan, Marjan in Helena Kavčič, Avgust Kraner, Mari Lenaršič, Miha Lenaršič, Franc Meglen, Janez Mikec, Marinka in Matej Nik, Milena in Danilo Praznik, Greta in Božidar Pate, Janki Podlipec, Pavle Popit, Jožica Plestenjak, Niko in Dunja Peršič, Tone Perovnik, Rafaela Remškar, Marko Remškar, Franci Rus, Rajkovič Dušan, Mladen Su-mina, Jani in Boža Šušteršič, Jože Štamberger, Martina in Marjan Tomše, Marjetka Te-šanovič, Majda Turk, Zlatko Verbič, Čepon s.p. Lesno Brdo, Dvig Dragomer, Detel Plus d.o.o. Bevke, DIRS d.o.o. Ljubljana, Lekarna Ljubljana. Druge donacije: Milka Emilija Erbežnik, Marinka Mojškerc, Miran Stanovnik, Vinko Švi-gelj, Keršmanc d.o.o., PGD Log. Marčevska osmica Društva upokojencev Log Marca je društvo DU Log pri Brezovici organiziralo obisk osmice na Primorskem ter ogled Hiše aleksandrink v Prvačini. V lepem in sončnem, čeprav malo vetrovnem dopoldnevu smo se odpeljali proti Prvači-ni, kjer je bil naš prvi postanek. V avtobusu je takoj zavladalo sproščeno in prijetno razpoloženje, klepet se je hitro razvil, pa tudi pesem je v ozadju že kmalu zazvenela. V Prvačini smo se dogovorili za ogled in predstavitev Hiše aleksan-drink, ki jo je ustanovilo Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink Prva-čina. Stalna razstava nosi naslov V spomin aleksandrinkam. Društvo je za svoje delovanje prejelo več plaket in diplom. Predstavitev je bila tako prijetna, da nas je vse presenetila. Članice dramske skupine Društva žena Prvačine so nam prav prisrčno predstavile hišo in vse spomine v obliki slik, dokumentacije, zapisov, ki so jih desetletja skrbno zbirali in so zdaj na ogled v spomin na vse te požrtvovalne primorske žene in dekleta. V dveh prostorih so razstavljeni še nekateri originalni predmeti, ki so jih prinesle nazaj domov, porcelan, obleke, skrinje. S pomočjo skrbno zbranega slikovnega in pisnega gradiva na stenah in v vitrinah spremljamo potek njihovega izseljevanja, življenja v tujini in njihovih življenjskih usod po vrnitvi v domovino. S kratkim, vendar nadvse hu-mornim skečem članic društva, ki so bile opravljene v originalna lepa in elegantna oblačila aleksandrink, smo podoživeli njihov vsakdan v Egiptu. S sproščenim in prisrčnim klepetom v primorskem narečju so nam razkrile njihovo razmišljanje, doživljanje življenja v tujini pri bogatih družinah, medsebojno druženje in neškodljivo »opravljanje«. O aleksandrinkah se je pravzaprav začelo govoriti šele v zadnjih letih, njihova zgodba se nas je vseh dotaknila, zato naj jo na kratko predstavim. Že od začetka 19. stoletja so prebivalci primorskih vasi iskali službe v večjih mestih, predvsem v Trstu, saj borne kmetije in siromašna zemlja niso mogle preživeti številčnih družin. Po gradnji Sueškega prekopa v 60. letih 19. stol. so se bogate tržaške družine poslovnežev selile v Egipt in z njimi vsa slu-žinčad. Tudi kuharice, varuške in služkinje. To so bile prve aleksandrinke. Kar je bil za te žene nekoč Trst, sta potem postala Aleksandrija in Kairo. Marsikatera od njih je imela številčno družino, majhne otroke, tudi dojenčke, ki so jih morale zapustiti, če so hotele v tujini bolje zaslužiti in preživljati družino doma. Takrat je obstajala redna ladijska linija, vozili so se tri dni in tri noči. Sprva so šle tja z družinami, kjer so prej služile, kasneje pa je marsikatera odšla za boljšim kruhom sama od sebe. Zapo- slile so se v hotelih, bolnišnicah, šivalnicah, gostiščih ter v hišah premožnih družin. Tam so bile skrbne varuške, dojilje, služkinje, dobre kuharice. Učile so se tujih jezikov in se tudi izobraževale. Živele so pri družinah, bile so zelo cenjene in spoštovane, ker so bile čiste, skrbne in zelo sposobne. Dojilje so se marsikdaj tesno navezale na svoje varovance in oni nanje, hkrati pa jih je zelo žalostilo, ker so doma pustile svoje otro- PREJELI SMO Sodišče ugotovilo bistveno kršitev s strani občinske uprave (3.) V marčevski številki Našega časopisa je bil objavljen prispevek, v katerem sem obvestil zainteresiranega bralca o nenavadni potezi občinske uprave. Občinska uprava pod vodstvom župana Mirana Stanovnika je spremenila vsebino sklepa občinskega sveta do te mere, da je moralo posredovati sodišče, ki je sklep razveljavilo. V civilizirani družbi je argumentirana debata zaželena. Na opozorilo o samovolj- nem spreminjanju sklepa bi lahko občina podala svoje pojasnilo oziroma opravičilo, vendar je spreminjanje sklepa in ponarejanje njegove vsebine enostavno ignoriralo in zanikalo. Sodišče pač meni drugače. Tukaj ni kaj dodati. Nadaljevanje odgovora pa si zasluži posebno pozornost, saj ne gre več za odgovor organa, to je občine, ampak zasebno pisanje župana Mirana Stanovnika. Posebej bode v oči, da se župan podprispe-vek ni zmogel podpisati s svojim imenom, ampak se je skril za naziv občine, čeprav občina nima pooblastil za pisanje nere- sničnih klevet o občinskih svetnikih. Župan navaja, da naj bi jaz »vložil že več neuspešnih kazenskih ovadb zoper različne organe občine«. To seveda ni res. Zato pozivam župana, da dokaže svoje trditve ali pa se za klevetanje opraviči. Nihče si ne želi župana, ki poskuša z neresnicami ali izmišljenimi zgodbami škodovati ljudem okoli sebe samo zato, ker se ne strinjajo z njegovimi predlogi in potezami. Domen Cukjati ke. Sčasoma so se jim lastni otroci odtujili, kljub temu da so jih pogrešali. Po drugi strani pa so varovanci še dolgo časa po vrnitvi aleksandrink v domovino z njimi ohranjali tesne stike, jih obiskovali v Sloveniji. Nekatere vezi ostajajo trdne še do današnjih dni. Delodajalci aleksandrink so bili vseh narodnosti in ver, to je bila pisana multikulturna skupnost, kjer so postale priljubljene in nepogrešljiv del družin. Tudi med seboj so se dosti družile in si izmenjevale informacije o delu in njihovih domačih. Nekatere so vzele s seboj tudi svoje otroke, ki so otroška in mladostna leta preživeli v Egiptu in se tam tudi izšolali. Marsikatero samsko dekle pa se je tam poročilo in si ustvarilo družino. Aleksan-drinke so vso svojo delovno dobo domov pošiljale težko zaslužen denar in s tem pomagale preživeti ali pa izboljšati gmotno stanje družinam, ki bi v nasprotnem primeru lahko umrle od lakote. Dostikrat pa so ob vrnitvi doživele žalostni sprejem, podcenjevali so jih in omalovaževali, kot da bi tam delale v bordelih. Bile so zelo razočarane, niso razumele, zakaj so jih po krivici obsojali, saj so po drugi strani zelo trpele, ker so bile ločene od svojih dragih in so se morale tudi marsičemu odreči. Marsikatera je na koncu ostala sama v bedi. Po ogledu hiše smo si ogledali še prvačinsko cerkev, kjer nam je gospa na kratko razložila zgodovino cerkve, kraja in življenja v njem. Pot nas je potem vodila samo še v osmi-co v vas Zalošče, saj smo bili že lačni in žejni. Gospodar nas je prijazno pričakal z že lepo pripravljenimi mizami in kmalu smo si opomogli s čudovitimi domačimi narezki, slastnim puhastim primorskim kruhom in okusno primorsko joto. Grla niso ostala suha, za to je bilo tudi poskrbljeno, pa tudi pete so nas takoj zasrbele, takoj ko se je razlegla muzika. Za popestritev je poskrbel Matej z dvema prisrčnima igrama, ki sta nas vse dodobra nasmejali. Vsi zmagovalci so prejeli sladke nagrade, za katere se je bilo vredno potruditi! Med plesnimi odmori nas je naš muzikant zabaval in nasmejal s šalami, ki jih je kar stresal iz rokava. Nekateri so se po kosilu sprehodili po idilični pokrajini okrog vasi, občudovali nasade cvetočih breskev, češenj, čudovite grme kamelij in forzicij, ki so krasili vrtove okoli hiš. Vse lepo se enkrat konča in tudi mi smo se morali posloviti od našega gostitelja ter prelepe Primorske. Pot domov je hitro minila, saj smo bili vsi še pod vtisom prijetnega izleta, kjer smo izvedeli zopet veliko novega in zanimivega. Zahvalili smo se organizatorju Mateju za prelep dan, ki smo ga doživeli! Pa kmalu nasvidenje na majskem izletu društva! Besedilo in fotografija: Marjeta Filipič, tajnica društva NflJ Občina Log - Dragomer [44] 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PREJELI SMO Kanalizacija se dotika vseh nas Sredi aprila 2019 je župan Občine Log - Dragomer Miran Stanovnik za občinske svetnike in člane odborov pripravil predstavitev projekta kanalizacije. Občani na predstavitvi niso smeli biti prisotni niti kot poslušalci. To je dokaj nenavadno, saj gre za projekt, ki se dotika vseh nas. Na predstavitvi je bilo opozorjeno, da župan občanom še vedno ne želi pokazati elaborata, na podlagi katerega se je sam odločil za spremembo tipa kanalizacije. V elaboratu so verjetno zapisani argumenti v prid vakuumskemu tipu kanalizacije, tako tehnični kot finančni. Zato občani zahtevamo od župana, da nemudoma objavi elaborat. Še posebej zato, ker je tako zahteval tudi Informacijski pooblaščenec RS. Na predstavitvi je bilo s strani svetni- kov opozorjeno še na ceno, ki naj bi bila za kombiniran tip kanalizacije znatno višja, kot je cena za že zgrajene odseke, ki so klasičnega tipa. Ker končna cena vpliva na višino komunalnega prispevka in višino naših položnic, občani od župana pričakujemo, da razkrije vse informacije v zvezi s kanalizacijo in občanom sporoči, koliko bo znašal komunalni prispevek na priključek. Na zboru občanov pred enim letom je več kot200 občanov s svojimi podpisi zahtevalo, da se tako pomembnih projektov, kot je 14 milijonov evrov vredna kanalizacija, ne sprejema brez vednosti in soglasja občanov. Občinski svet bo verjetno potrjeval najprimernejšo varianto kanalizacije. Od župana zahtevamo, da nato razpiše referendum, na katerem bomo tudi občani dali svoje soglasje. Od svetnikov pa pričakujemo, da podprejo naše zahteve po transparentnosti pri ključnih odločitvah v naši občini. Tadej Trček, Stojčo Tasev, Stanislav Plevnik Odgovor občine Spoštovani, podrobno smo prebrali zapis zaskrbljenih občanov. Na pretekli seji občinskega sveta je bila s strani novoizvoljenih svetnic in svetnikov izražena želja, da se svetnikom in članom delovnih teles občinskega sveta kronološko in tehnično predstavi projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Ta odločitev občinskega sveta naše občine je bila realizirana dne 11.4.2019. Javnosti je bil projekt že predstavljen na zboru občanov v letu 2018. Tudi v letu 2019 se predvideva javna predstavitev omenjenega projekta za občane. V preteklosti so imeli vsi svetniki priložnost, da se seznanijo z vsemi strokovnimi podlagami. Za zainteresirane svetnike smo organizirali celo seznanitev z razpisno dokumentacijo. Strokovne podlage smo javno objavili v medijih in spletnih straneh občine. Iz napisanega pa razumemo, da del občanov še vedno ni seznanjen z nekaterimi strokovnimi izhodišči, zato v cilju popolne transparentnosti prosimo za objavo priloženih strokovnih podlag v celoti in to v Našem časopisu in spletnih straneh Moja občina. Vezano na gospodarno delovanje in porabo javnih financ kar nadzirajo pristojne službe in organi, pa govori Statut naše občine v 46. členu in navaja: (7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. (8) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke. V Zakonu o izvrševanju proračuna in Zakonu o javnih financah 5/II Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) določa: Postopke ravnanja s stvarnim premoženjem se vodi učinkovito, s čim manjšimi stroški za dosego danega rezultata oziroma z danimi stroški doseči čim boljši rezultat za državo ali samoupravne lokalne skupnosti. Občina Log-Dragomer Pripis uredništva: krajšo primerjalno študijo si lahko preberete spodaj, še daljšo študijo pa objavljamo na spletu www. mojaobcina.si, v okviru članka »Kanalizacija se dotika vseh nas«. PRIMERJAVA MED PODTLAČNO (VAKUMSKO) IN TEŽNOSTNO-TLAČNO ( GRAVITACIJSKO-TLAČNO) KANALIZACIJO Primerjava je izdelana za komunalno odpadno vodo! Za padavinske vodo podtlačni sistem ni primeren! Kratek opis težnostno — tlačnega sistema kanalizacije: Pri težnostni kanalizaciji so v sistemu revizijski jaški in kanalizacijske cevi. Pri večjih padcih je potrebno vgrajevati na določenih mestih umirjevalne jaške (to je občutno ceneje, kot premagovanje višinske razlike preko velikega števila kaskadnih jaškov). Za premostitev višinske raziike se dodajo črpališča in tlačna kanalizacija. Odvisno od višinskih razlik je največkrat potrebno večje število črpališč in tlačnih kanalizacij. Vsako črpališe posebej potrebuje elektro NN dovod. Kratek opis podtlačnega sistema kanalizacije: Pri podtlačni kanalizaciji se doda podtlačna postaja, ki z ustvarjanjem podtlaka v celotnem sistemu omogoča pretok komunalne odpadne vode v smeri podtlačne postaje ( podtlačni sod in podtlačne črpalke) in se preko črpališča ( ki je v sklopu podtlačne postaje) in tlačne kanalizacije odvede v ČN ali v kakšen drug sistem. V sistem se preko priključnih jaškov dovaja zrak, ki predstavlja potem transportno sredstvo za komunalno odpadno vodo. Pri posameznih podtlačnih jaških ni potreben dovod električne energije. Samo podtlačna postaja potrebuje elektro NN dovod. V Sloveniji projektiram komunalne naprave že od leta 1996 ( prej sem bil zaposlen kot projektant v Avstriji). V glavnem se v Sloveniji projektira težnostno - tlačni sistem kanalizacije, v zadnjih 10 letih pa je tudi nekaj podtlačnih sistemov. Glavni razlog za to je nepoznavanje podtlačnega sistema in pa moč gradbenega lobija, ki je zainteresiran za čim dražje sisteme. Tehnologija je že kar stara in se uporablja predvsem v deželah, kjer ni naravnih padcev, kjer je visoka podtalnica, na kraških tleh, na slabo nosilnih tleh ( barja), na vodovarstvenih območjih, pristaniščih in drugo. Sam sem spoznal podtlačni sistem iz prospekta na sejmu IFAT v Muenchnu, katerega zaradi spremljanja novosti na komunalnem področju redno obiskujem. Sistem mi je postal zanimiv in sem si kar nekaj sistemov v Evropi tudi ogledal ( v Avstriji, na Nizozemskem in na Poljskem) in zbiral izkušnje upravljavcev. Spoznal sem več različnih podtlačnih sistemov, vendar sem se po podrobnejši primerjavi med podtlačnimi sistemi odločil za sistem, ki uporablja DN80 (3 cole, kar je približno dimenzija odprtine v straniščni školjki) batne ventile, proizvodnja jaškov pa je v Sloveniji. Vsak sistem ima svoje značilnosti, zato je potrebno podtlačni system obravnavati kot celoto. Na celoto se potem da tudi garancija. Moj prvi projekt podtlačne kanalizacije je bil v Dorna-vi. V Dornavi sem najprej projektiral težnostno — tlačni sistem s klasično kanalizacijo in 9 črpališči ( en del sem projektiral jaz, en del papodjetje iz Ptuja). Zaradi ravnosti terena so bile globine precejšnje ( tudi do 5m). Še večja težava je pa bila visoka podtalnica. V sodelovanju s takratnim županom smo začeli razmišljati tudi o podtlačni kanalizaciji. Izdelal sem projekt še za podtiačni sistem, Izkazalo se je, da je bila investicija v Dornavi za pod-tlačno kanalizacijo okrog 30% nižja od težnostno - tlačne kanalizacije. Z bodočim upravljavcem smo ugotovili, da so obratovalni stroški približno enaki. Občina se je po precej burnih razpravah odločila za podtlačni sistem. Pred začetkom gradnje in med gradnjo je bilo kar nekaj težav, ampak smo s skupno močjo vse uspeli premagati. Sistem deluje brez večjih težav že od leta 2008. Kasneje sem projektiral še podtlačni sistem v Železarni Ravne, v Ponikvah in v Logatcu ( Martinj hrib). Sistema v ŽR ( od leta 2010) in v Ponikvah (od leta 2014) uspešno delujeta, v Logatcu ( na območju Martinj hriba) pa je vgrajen drug podtlačni sistem (izvedeno je bilo preprojektiranje). Zadnja leta je bilo v Sloveniji projektiranih kar nekaj podtlačnih kanalizacij, predvsem na barju ( Rakova jelša, Brezovica, ...), kar pomeni, da so tudi drugi projektanti v Sloveniji prepoznali prednosti podtiačne kanalizacije na določenih območjih. Podal bom nekaj primerjav po različnih parametrih: 1. Stroški investicije Na primeru Domave ( višinska razlika med skrajnima legama sistema je bila okrog 4m), kjer sta bili projektirani obe kanalizaciji, je podtlačna kanalizacija po projektantski stroškovni oceni do 30% cenejša. 2.Obratovalni stroški Večjih raziik ni. 3.Materia| cevi Pri težnostno — tlačni kanalizaciji se uporabljajo materiali, ki so bolj togi ( PVC, PE, RPE( rebrast! polietilen), poliester, ....) . Betonske in keramične cevi se v Sloveniji ne uporabljajo veliko. Pri podtlačni kanalizaciji se uporabljajo PE cevi manjšega premera, katere se lahko prilagajajo terenu ( podobno kot za vodovod), Spajanje se vrši z elektrova-rilnimi spojkami. Celno varjenje se odsvetuje, ker le—to ustvarja rob na notranji strani spoja. 4.Premer cevi Pri težnostno - tlačni kanalizaciji so premeri DN200, DN250, DNSOO. Pri podtiačni kanalizaciji so premeri cevi manjši ( d90, d110, d160,d225, d250, d315). Priključki do jaškov so premera d90, potem pa se sistem do podtlačne ustrezno povečuje. Večji premeri so samo na krajših raz-daijah pred podtlačna postajo. 5.Globina polaganja cevi Globina na težnostno — tlačni kanalizaciji na ravnini lahko znaša tudi do 5m in več, pri podtlačni pa načeloma pod globino zmrzovanja od 1,10 do 1,50m ni potrebno. Značilnost podtlačne kanalizacije je polaganje cevi z višinskimi skoki, kar omogoča tudi premagovanje manjših vzponov ( so omejitve pri vzponih, ki so odvisne od števila višinskih skokov in dolžine kanalov). 6.Priklop električne energije Težnostno — tlačna kanalizacija potrebuje priklop NN dovoda preko PMO ( priključno merilne omarice ) pri vsakem črpališču, podtlačna pa samo pri podtlačni postaji. 7.Horizonta|ni potek trase kanalizacije Težnostno - tlačna kanalizacija poteka v ravnih linijah od revizijskega jaška do revizijskega jaška. V primeru vijugaste trase je potrebno veliko več revizijskih jaškov. Podtlačna kanaiizacija se polaga kot vodovod in se prilagaja terenu. 8.Tesnost Pri težnostno - tlačni kanalizacija se po izvedbi izvede preiskus tesnosti po veljavnih predpisih. Pozitivni preiskus je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. Kasneje se tesnost v glavnem več ne preverja. To lahko predstavlja neprestano obremenjevanje narave in podtalnice. Pri podtlačni kanalizaciji se tudi izvede preiskus tesnosti po veljavnih predpisih. Tudi tukaj je pozitivni preiskus pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. Vsakršna ne-tesnost se takoj opazi na padcu podtiaka, oziroma na bolj pogostem vklapljanju podtlačnih črpalk. Nekontroliran iztok v naravo in v podtalnico je minimalen, ker se ob kakršnikoli napaki na cevovodu to odrazi v padcu podtlaka in se lahko takoj izvede intervencija za odpravo napake. Do izliva lahko pride edino v primeru kompletne ustavitve sistema in popolnemu padcu podtlaka v sistemu. 9.Višinska prilagoditev Težnostno — tlačna kanalizacija poteka v ravnih linijah z določenim padcem ( min. 0,5% do 10% ) od revizijskega jaška do revizijskega jaška. Pri večjih padcih od 10% je potrebno vgrajevati na doiočenih mestih umirjevalne jaške ( to je občutno ceneje, kot premagovanje višinske razlike preko velikega števila kaskadnih jaškov). V primeru ovire na trasi je možen izogib samo navzdol!! Prečkanje vodotokov preko mestne konstrukcije je možno samo preko dodatnega črpališča in tlačnega voda. Prečkanja je potrebno toplotno izolirat ( LOGSTOR ali enakovredno). Podtlačna kanalizacija se polaga v minimalnem padcu 02% v smeri podtlačne postaje in z višinskimi skoki ( od 300m do 45cm). Če teren to omogoča ( teren pada proti podtlačni postaji) je lahko padec tudi večji. V primeru ovire na trasi je možen izogib navzdol in za oviro z več višinskimi skoki navzgor, da pridemo spet na osnovno višino. Možen je pa tudi izogib oviri navzgor že pred oviro. Ker se komunalne odpadne vode nabirajo in kratkoročno zadržujejo le v nižjih delih omrežja, je možno na določenih odsekih tudi nadzemsko polaganje podtlačnih cevi (pri prečkanju vodotokov po mestni konstrukciji), saj je na teh pretežno praznih, višje ležečih cevnih odsekih izključeno zastajanje, ohlajanje ali celo zamrznitev pretokov. V praksi pa kljub je temu bolje ta prečkanja še dodatno toplotno izoiirat ( LOGSTOR ali enakovredno), 10.Jaški in priključki na jaške Težnostno - tlačna kanalizacija ima na določenih mestih ( praviloma na najmanj 50m) revizijske jaške D=1000m, D=806m in tudi D=60cm. Jaški nad globino 1,50m naj bi bili dimenzije D=100cm. Priključek je možen na vsak revizijski jašek, načeloma pod ostrim kotom od smeri toka do največ pravega kota. Revizijski jaški so v glavnem iz PE materiala, lahko so pa tudi betonski in iz poliestra. Večinoma imajo jaški duktilni pokrov z armiranobetonskim vencem ( za obremenitve D400, 0250, D125 in D50). Podtlačni jaški so posebne izvedbe. Sestavljeni so iz dveh delov- iz Spodnjega dela, v katerega težnostno priteka komunalna odpadna voda in iz zgornjega dela v katerem je podtlačni batni ventil. Priključek je možen samo na pod-tlačnem jašku in sicer v vseh smereh v okviru kota 300 stopinj ( prikjuček ni možen le v območju kota 600 kjer so sesalne cevi)!! Globina priključka znaša standardno 1,50m. nadstan-dardno pa 2,00m ( odvisno od lokacije na podtlačnem sistemu) in tudi 2,50m. Naraščanje zajezitvene višine v jašku povzroči zvišanje tlaka v zaprti vertikalni merilni cevi. Pri določeni višini polnjenja (oziroma pri določenemu povzročenemu tlaku), se podtlačni ventil avtomatično odpre in podtlak v omrežju povzroči srkanje komunalnih odpadnih vod ter potrebne količine zraka, ki ga je možno na ventilu vnaprej nastaviti. Ta mešanica vode ter zraka v omrežju ustvari večfazno turbulentno strujanje. 3" ( tri colski — notrani premer 72,6mm) batni ventil nima konstrukcijskih zožitev. S tem so praktično onemogočena mašitve ventilov, saj so ti ventili in nadaljno omrežje prevajajo vse kosovne snovi, ki se lahko nemoteno odstranijo skozi sifonsko odprtino straniščne školjke. Tudi hidravlična pretočne zmožnost ventila je znatno večja, zato se na en 3" podtlačni batni ventil praviloma lahko priključi tudi do 10 enostanovanjskih objektov ( odvisno od lokacije v sistemu). V jašku je na dovodu vgrajen ročni zaporni zasun. Jaški so iz PE materiala in jih Izdelujejo v Sloveniji!! Jaški lahko imajo PE pokrov (če so locirani v zelenici) ali pa imajo duktilni pokrov z armiranobetonskim vencem ( za obremenitve D400, D250, D125 in D50). Na nekaterih mestih je na en podtlačni jašek ( kerje cena podtlačnega jaška višja od cene klasičnega revizijskega jaška) priključenih več objektov. Zato se poleg tlačnega kanala na nekaterih mestih paraleno na krajši razdalji izvede tudi težnostni kanal. 11. Kakovost tal Težnostno - tlačna kanalizacija se lahko načeloma izvaja v vsakem terenu, vendar so globine večje in se pojavljajo težave pri visoki podtalnici, pri skalnatem terenu, na Krasu, pri barjanskem terenu, oziroma se stroški izvedbe na tem terenu precej povečajo. Izvedljivo je vse, je samo vprašanje, če imamo dovolj časa in denarja. Podtlačna kanalizacija pa je zaradi manjših globin izkopa najbolj priporočljiva prav na terenu, kjer so pri težnostno — tlačni kanalizaciji težave. Torej na terenu z visoko podtalnico, na skalnatem terenu, na Krasu, pri barjanskem terenu in v ravnini. 12. Pritok padavinskih vod Pri težnostno — tlačni kanalizaciji je zelo težavno izslediti kakšen pritok padavinske vode. Upravljavec bi moral ob padavinah odpirati revizijske jaške in ugotavljati povečanje pretoka, kar je zelo zamudno opravilo. Pri podtlačni kanalizaciji se pritok padavinske vode zazna takoj, ker se poveča število odpiranj podtlačnega ventila. 13. Gnitje komunalne odpadne vode in s tem povzročen smrad Pri težnostno - tlačni kanalizaciji je zaradi različnih okoliščin ( minimalni padec ali celo padec v nasprotno smer, ovira v kanalizaciji, ....) pretok komunalne odpadne vode omejen ali se celo čisto ustavi. Takrat pride do gnitja komunalne odpadne vode, kar pa povzroča smrad v okolico. Praviloma morajo zaradi prezračevanja biti na revizijskih jaških vgrajeni pokrovi z odprtinami. Izjemoma oziroma v bližini objektov se lahko vgradijo pokrovi brez odprtin za prezračevanje. Pri podtlačni kanalizaciji se to ne more zgoditi. Podtlač-ni sistem je hermetično zaprt. Komunalna odpadna voda se konstantno odvaja v podtlačno postajo in nato naprej in ne more povzročati smradu. Minimalni izpust zraka iz kanalizacije lahko prihaja v ozračje samo pri podtlačni po- staji. Tam pa je na izpustu vgrajen bio filter, ki minimalizira smrad. V primeru, da bi bila pa podtlačna postaja v neposredni bližini stanovanjskega objekta se pa lahko vgradi še dodatni filter, ki pa smrad popolnoma izniči. Na Dunaju sem si ogledal podtlačno postajo v neposredni bližini stanovanjskega objekta, ki je bila vgrajena pod zemljo in je bila opremljena s posebnimi filtri. Smradu ni bilo. 14. Čiščenje kanalizacije Pri težnostno - tlačni kanalizaciji je potrebno periodično čiščenje kanalizacije. Predvidoma enkrat letno, razen, če so razmere v kanalizaciji drugačne. Lahko je potrebno čiščenje večkrat letno ali pa samo enkrat na nekaj let. Pri podtlačni kanalizaciji periodično čiščenje ni potrebno. Transportno sredstvo za premikanje komunalne odpadne vode po omrežju so vsrkane elastične zračne blazine. V ceveh nastopijo hitrosti tudi do 6 m/sek, kar onemogoča izločanje in zastajanje usedlin v omrežju. 15. Monitoring ( spremljanje dogajanja v kanalizacijske omrežju) Pri težnostno - tlačni kanalizaciji se spremljanje izvaja le pri periodičnih pregledih ali ob zamašitvah. Pri podtlačni kanalizaciji pa se zaradi vgrajenega sistema monitoringa dogajanje v kanalizaciji spremlja vedno. Sistem ima vgrajen sistem monitoringa (možnost daljinskega spremljanja dogajanj v jašku) v podtlačni postaji, ki poteka v zaščitni cevi ob podtlačni kanalizaciji. V primeru obratovalnih motenj ali okvar sistem monitoringa ne omogoči samo hitro določitev mesta motenj ali okvare, temveč sproži ustrezen alarm ter lahko preko telefona obvesti odgovorno osebo. Tako delovanje celotnega sistema kakor tudi delovanje vsakega posameznega hišnega ventila se lahko spremlja, vizualizira in ustrezno dokumentira iz centralnega mesta upravljanja. Z ustreznim dovoljenjem je možen tudi pristop preko interneta. Uporabnik se izobrazi za ustrezno uporabo, vodenje in nadzor celotne naprave. 16. Izpad elektrike Pri težnostno — tlačni kanalizaciji izpad elektrike vpliva na delovanje črpališč. Načeloma je v črpališčih vedno predviden določen volumen za zbiranje komunalne odpadne vode v takšnem primeru. Težava se pojavi pri daljšem izpadu in določen volumen več ne zadostuje. Takrat je potrebno intervencijske črpanje z intervencijskim vozilom. Tudi morebitno dovajanje električne energije preko mobilnih agregatov je potrebno pri vsakem črpališču posebej. Če je teh črpališč več, je to še kar težavno. Sistem podtlačne kanalizacije lahko določen čas ( je odvisen od velikosti sistema in znaša od nekaj ur do enega dneva) obratuje brez električne energije. V primeru daljšega izpada električne energije je pa v podtlačni postaji predviden mobilni egregat za proizvodnjo el. energije. 17. Usposobljenost upravljavca za upravljanje sistema Pri težnostno - tlačni kanalizaciji ni potrebna neka posebna usposobljenost za upravljanje. Nekaj več usposobljenosti je potrebno pri črpališčih, načeloma pa to opravljajo serviserji črpalk. Za upravljanje pri podtlačni kanalizaciji potrebuje upravljavec nekaj več znanja. Pred začetkom obratovanja podtlačnega sistema se izvede šolanje upravljavca, dodana pa so tudi izčrpne pisna navodila. Izkušnje kažejo, da se upravljavci hitro privadijo na nov sistem. V tujini obstaja poklic vzdrževalec komunalnih naprav, pri nas se pa to šele počasi uvaja. 18. Načrtovanje sistema Načrtovanje in dimenzioniranje težnostno- tlačnega je zahtevno. Načrtovanje in dimenzioniranje podtlačnega kanalizacijskega sistema je še bolj zahtevno. Dobro delovanje sistema je odvisno od pravilne uskladitve medsebojno vplivajočih zahtev. Upam, da vas bo opisana primerjava pripeljala do lažje odločitve med težnostno — tlačnim in podtlačnim sistemom kanalizacije Odgovorni projektant Bojan Štraser, univ. dipl. inž. gr. Študija ni lektorirana - op. uredništva N aš Skupne strani 3 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si mm KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO LJUBLJANICA št. 31 NOVICE Vojaške najdbe iz Ljubljanice, epigrafski spomeniki in geostrateško pozicioniranje naselbine Navport uvrščajo Vrhniko med eno najpomembnejših zgodnjerimskih najdišč v Evropi. Več o pomenu Ljubljanice pri vojaškem osvajanju in utrjevanju rimske nadvlade si lahko ogledate na novi občasni razstavi, ki bo v razstavišču Moja Ljubljanica na ogled od 7. maja dalje. Vljudno vabljeni! POMEN LJUBLJANICE PRI VOJAŠKEM OSVAJANJU IN UTRJEVANJU RIMSKE NADVLADE V predrimskem obdobju so strateško pomembno območje Vrhnike, na vozlišču prometnih poti med Sredozemljem, Balkanom in Baltikom, obvladovale utrjene prazgodovinske naselbine vzdolž komunikacij. Plemenska zveza keltskih Tavriskov je s ciljem pridobitve nadzora nad prometom čez prelaz Okra [Razdrto] ta prostor zavzela okoli leta 250 pr. n. št. Odziv na poskuse keltske zasedbe Furlanije je bila leta 181 pr. n. št. ustanovljena rimska kolonija Akvileja, ki je hkrati postala izhodišče rimskih osvajalnih pohodov proti vzhodu. Rimska osvojitev Ljubljanske kotline je povezana z Gajem Julijem Cezarjem [100-44 pr. n. št.] ter njegovim posi-novljencem Oktavijanom, poznejšim cesarjem Avgustom [63 pr. n. št-14 n. št.]. Avgust je v desetletjih po Cezarjevi smrti razširil ozemlje rimskega imperija na celotno Sredozemlje in pokrajine v njegovem zaledju od Grčije, Male Azije, Sirije, Egipta in severne Afrike, Iberske-ga polotoka, Galije, velikega dela Germanije onstran Rena in Ilirika do Donave vse do obal Črnega morja. Osrednji del Ljubljanske kotline je prišel pod neposredno rimsko oblast z vojaškim posredovanjem v času Cezarjevega prokonzulata v Galiji Cisalpini. Leta 42/41 pr. n. št. je to ozemlje postalo del rimske Italije, v času Oktavijanovih vojn v Iliriku [36-33 pr. n. št.] pa je bilo že globoko v zaledju glavnih vojaških operacij, usmerjenih prvenstveno proti Ja-podom, Segestanom in plemenom v Dalmaciji. Rimsko osvajanje je povezano z obsežnimi vojaškimi operacijami, ki so vključevale veliko število vojakov in so trajale več let. Najstarejši materialni dokaz o vojaškem spopadu na današnjem slovenskem ozemlju je sklop rimskega orožja z Gradu pri Šmihelu pod Nanosom [konec 3. / prva polovica 2. st. pr. n. št.]. Z notranjskih najdišč izvirajo številne najdbe rimskega napadalnega orožja, med katerimi izstopajo svinčeni izstrelki za pračo. V obdobje rimskega osvajanja jugovzhodnih Alp, Balkana in srednjega Podonavja v avgustejski dobi lahko poleg posameznih kosov orožja in vojaške opreme iz Ljubljanice pripišemo tudi nastanek vojaške postojanke v Ljubljani. V oktavijansko-zgodnjeavgustejskem obdobju je bila v zavoju Ljubljanice na Dolgih njivah zgrajena močno utrjena naselbina oziroma postojanka s skladišči in pristaniščem, ki velja za jedro rimskega Navporta. Z nedavnimi arheološkimi raziskavami najdišča Stara pošta [Arhej, 2016], tik ob levi brežini Ljubljanice pa je bila odkrita nova poselitvena točka Vrhnike Meča z Vrhnike iz zbirke Janka Vetrina. MGML, foto: Tomaž Lauko in hkrati najstarejša rimska naselbina na območju osrednje Slovenije, ki so jo ob koncu 2. stoletja pr. n. št. najverjetneje zgradili prvi ital-ski trgovci. O pomenu Ljubljanice v pozno republikanskem in zgodnje cesarskem obdobju pričajo tudi številne najdbe vojaške opreme iz struge med Vrhniko do zavoja pri Bevkah. Večina opreme je sočasna naselbini na Dolgih njivah. Tik pred izrazitim zavojem Ljubljanice pri Bevkah je bil leta 2001 v strugi odkrit kamnit mejnik med upravnima območjema mest Akvileja in Emona, ki je prvotno stal na bregu reke. Izdelan je iz nabrežinskega apnenca, ki je bil uporabljen pri najstarejših kamnitih spomenikih tega območja. Rezultati znanstvene raziskave rimske vojaške opreme iz reke Ljubljanice, ki jo je opravila dr. Janka Istenič iz Narodnega muzeja Slovenije, nakazujejo, da je tik pred zavojem Ljubljanice pri Bevkah tekla vzhodna meja akvilejskega agra že v času, ko je bila vzhodna meje akvilejskega upravnega območja hkrati tudi vzhodna meja Cisalpinske Galije [oz. Italije] in zunanja meja urejenega rimskega ozemlja pod civilno upravo. Območje vzhodno od meje so Rimljani nadzorovali, ni pa bilo pod njihovo neposredno civilno upravo. Z vključitvijo ozemlja v urejeni del rimske države se potek meje ni spreminjal. Prej zunanja meja države je postala notranja meja med upravnima ozemljema avtonomnih mest. Vojaška oprema iz Ljubljanice je povezana z nadzornimi mesti ob reki, dejavnostmi v pristanišču in verskimi obredi pred prečkanjem meje v Bevkah. Po koncu avgustejske dobe tudi količina vojaške opreme upade. Irena Šinkovec Po Tacitu (Annales /] je po smrti cesarja Avgusta leta 14 n. št. v Navportu prišlo do upora vojakov panonskih legij. Vojaki, ki so bili na to območje poslani za gradnjo cest, mostov in drugih inženirskih objektov, so se pritoževali nad slabimi življenjskimi razmerami, saj so po dolgem in tveganem službovanju dobili le močvirja in gorske pustote v odročnih deželah daleč od domačih ognjišč. Vodja upora Percenij naj bi med drugim dejal: »Non obtrectari a se urbanas excubias: sibi tamen apud hórridas gentis e contuberniis hostem aspici.« (Ne želim omalovaževati mestne straže, vendar se tukaj, med barbarskimi plemeni, s sovražnikom soočamo iz šotorov.] PROGRAM 7. 5. - 10. 12. 2019 OBČASNA RAZSTAVA Pomen Ljubljanice pri vojaškem osvajanju in utrjevanju rimske nadvlade Na občasni razstavi Pomen Ljubljanice pri vojaškem osvajanju in utrjevanju rimske nadvlade predstavljamo rezultate znanstvenih raziskav rimske vojaške opreme iz reke Ljubljanice med Vrhniko in Bevkami. Mesto najdbe kamnitega mejnika pri Kaminu v Bevkah potrjuje, da je bila od ustanovitve kolonije Emone v začetku 1. stoletja n. št. tam meja med upravnima območjema dveh avtonomnih rimskih mest [Akvileje in Emone]. Na podlagi najdb iz Ljubljanice se domneva, da je na istem mestu že pred tem potekala vzhodna meja Cisalpinske Galije. 6. 5. - 19. 5. 2019 RAZSTAVA V JAVNEM PROSTORU Na plakatih TAM - TAM si med 6. in 12. 5. na Vrhniki in med 11. in 19. 5. v Ljubljani lahko ogledate razstavo SPOMINJAJ SE - MISLI - DELUJ. 11. 5. 2019 ob 11.00 SPLOŠNO JAVNO VODENJE PO RAZSTAVI MOJA LJUBLJANICA Spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brezplačno pridružite z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, dan pred vodenjem na info@mojaljubljanica.si. 18. 5. 2019 DAN ODPRTIH VRAT V RAZSTAVIŠČU MOJA LJUBLJANICA Mednarodni dan muzejev Leta 1977 je Mednarodni muzejski svet ICOM 18. maj razglasil za Mednarodni dan muzejev, z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi in njenega razvoja. Letošnji temi Muzeji kot kulturna središča: Prihodnost tradicije se v razstavišču Moja Ljubljanica med 10.00 in 18.00 pridružujemo z brezplačnimi ogledi stalne in občasne razstave ter spremljevalnimi programi. 11.00 SPLOŠNO JAVNO VODENJE PO RAZSTAVI MOJA LJUBLJANICA 17.00 VODENJE PO OBČASNI RAZSTAVI Pomen Ljubljanice pri vojaškem osvajanju in utrjevanju rimske nadvlade ^ FÏFU&IKA51WEHIJA avíe* ftWíetKEíuíMhLií ÏA RAÎVÛJ Ht EVROPSKO KOHE3JSMO POLITIKO S € N J & «a grants www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 N aš Skupne strani 3 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Upravna enota Vrhnika v letu 2018 Upravna enota Vrhnika opravlja naloge, ki jih je država zaradi številnih potreb po urejanju javnih zadev in življenjskih situacij prenesla v lokalno okolje, da bi tako ljudem približala in olajšala uresničevanje njihovih pravic, dolžnosti in zakonitih interesov. V tem pogledu je vsaka upravna enota organizacijska izpostava države, ki na prvi stopnji vodi upravni postopek o zadevah, ki so sicer v pristojnosti različnih ministrstev, in opravlja druge upravne naloge, določene z zakoni in podzakonskimi predpisi. V Sloveniji je 58 upravnih enot. Upravna enota Vrhnika pokriva območje treh občin: Vrhnike, Borovnice in Loga -Dragomerja. Statistični podatki glede na stalno prebivališče: Leto 2016 2017 2018 Prebivalci 24.808 24.897 25.013 Rojstva 257 254 247 Smrti 191 188 217 vljenimi udeleženci. Zato je tudi z gledišča upravnega postopka pomembno, da že pri samem načrtovanju tehtno izbirajo dobre, strokovno usposobljene projektante. Kajti če projektant pripravi vsebinsko ustrezno, čim popolnejšo projektno dokumentacijo, potem tega ni treba znova dopolnjevati ter tako po nepotrebnem obremenjevati postopka z vedno novimi dopolnitvami, posledično spreminjati oziroma podaljševati procesne roke ipd. Namesto tega nekateri investitorji očitno raje tvegajo, misleč, da lahko slabo načrtovanje kompenzirajo v upravnem postopku. Od dnega in hitrejšega postopka, brez nepotrebnega odlašanja z naknadnimi dopolnitvami tudi v takih primerih svetujemo, naj si pred oddajo vloge zagotovijo ustrezno gradivo in strokovno podporo. Pregleden in hiter postopek je namreč v obojestranskem interesu: tako vlagatelja, ki upravičeno zasleduje svoj zakoniti interes, kot upravne enote, ki deluje v javnem interesu. Upravno notranje zadeve in infrastruktura: državljanstvo, društva, orožje, eksplozivi, javne prireditve, tujci, osebno ime, osebne listine, matične zadeve, promet itn. sodijo med najobsežnejše in raznovrstne postopke. Njihovo število je v minulem letu preseglo 9.500 upravnih zadev in 19.300 upravnih nalog. Na področju tujcev se je število rešenih zadev v primerjavi z letom 2017 povečalo iz 649 na 835. Povečalo se je število izdanih dovoljenj za začasno prebivanje; Občina VRHNIKA Občina BOROVNICA Občina LOG - DRAGOMER Leto 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2016 2017 2018 Prebivalci 16.700 16.790 16.877 4.445 4.457 4.488 3.663 3.650 3.648 Rojstva 165 161 160 56 57 54 36 36 33 Smrti 130 119 140 25 36 38 36 33 39 da pravočasno sporočijo na upravno enoto vse spremembe, ki bi lahko vplivale na izplačila, npr. menjavo zavarovalnice za zdravstveno varstvo, spremembo transakcijskega računa, spremembo v dohodkih zase in za družinske člane. Pri izenačevanju možnosti invalidov je država od leta 2014 sprejela več različnih ukrepov, ki osebam s posebnimi potrebami omogočajo večjo kakovost življenja in samostojnost. Tako se preprečuje in odpravlja diskriminacija invalidov. Na voljo imajo več pravic, ki jih lahko uveljavljajo na upravni enoti, kot so uveljavljanje tehničnega pripomočka, prilagoditev vozila, pridobitev psa pomočnika in pridobitev kartice ugodnosti EU za invalide. Pomemben del naših nalog, poleg številnih postopkov z različnimi upravnimi akti, odločbami in sklepi, so še druge upravne naloge, ki smo jih izvedli več kot 23.868 (npr. različna potrdila iz uradnih evidenc). Glede tega velja posebej poudariti delo na področju prometa s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter kmetijami, kamor spada urejanje grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev oziroma t.i. GERK-ov, ki smo jih v letu 2018 zarisali natančno 394. Za konec naj še opozorimo, da v letu 2019 pričakujemo zamenjavo večjega števila osebnih dokumentov, katerih imetniki imajo stalno prebivališče na območju UE Vrhnika. Glede na to, da pri izdaji osebnih dokumentov ne velja krajevna pristojnost, se na naši upravni enoti zglasijo tudi stranke iz drugih upravnih enot, predvsem ljubljanske, kjer so dolge čakalne vrste. Hkrati želimo seznaniti vse voznike, ki imajo še vedno v veljavi »staro tridelno« vozniško dovoljenje v obliki roza obrazca, da je to vozniško dovoljenje potrebno, ne glede na potek veljavnosti, zamenjati za vozniško dovoljenje v obliki kartice najkasneje do 19. 1. 2023. Svetujemo vam, da si s pravočasno zamenjajo osebnih dokumentov prihranite nepotrebno odlašanje in nevšečnosti. Mag. Gabrijela Mlinar, načelnica Upravna enota Vrhnika Vir podatkov je Ministrstvo za notranje zadeve. Urejanje dreves in grmovnic ob javnih cestiščih Statistični podatki kažejo, da smo v letu 2018 skupno rešili več kot 34.253 postopkov, od tega 10.385 upravnih zadev in 23.868 drugih upravnih nalog. Pri tem nam je v veliko zadovoljstvo, da se je ob tako velikem številu postopkov zmanjšalo število pritožb na naše delo. Prejeli smo zgolj tri pritožbe, kar nas dodatno utrjuje v prepričanju, da smo z našimi prizadevanji za kakovost dela in medosebnih odnosov, tako znotraj kolektiva kot v odnosu do strank, na pravi poti. Vse tri pritožbe smo prejeli na področju gradenj. Sicer je leto 2018 zaznamovala nova gradbena zakonodaja, ki je odločilno vplivala na izredno povečanje števila vlog že pred uveljavitvijo, t. j. 1. 6. 2018. Zato so se neizogibno podaljšali roki reševanja upravnih zadev iz tega naslova. Kar zadeva udeležence v postopkih po prostorski in gradbeni zakonodaji, so investitorji s finančnim in drugim tveganjem, ki spremljajo investiranje na tem področju, gotovo med najbolj izposta- upravnega organa povsem neutemeljeno pričakujejo, da jim lahko v upravnem postopku nadoknadi časovne zamude in strokovne napake, storjene pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, npr. pri usklajevanju prostorsko izvedbenih podlag občin, izdelavi projektne dokumentacije, pridobivanju mnenj pristojnih mnenjedajalcev in podobno. Čeprav si prizadevamo, da v okviru mogočega pomagamo, nekaterih napak, ki jih povzročijo drugi, sami žal ne moremo in ne smemo odpravljati, saj nimamo takih pristojnosti. Zato velja še enkrat poudariti, naj vlagatelj zahteva od tistih, ki so zato pristojni, da mu pripravijo kakovostno dokumentacijo, saj je to pogoj, da lahko gradbeno dovoljenje pridobi čim hitreje. Novi oziroma zdaj že veljavni gradbeni zakon ponuja več možnosti tudi za legalizacijo nelegalnih, neskladnih objektov ali t.i. črnih gradenj. Zato v letu 2019 pričakujemo še več vlog za legalizacijo obstoječih gradenj. Vlagateljem pa iz istih razlogov pregle- izdali smo jih 692, od tega 463 enotnih dovoljenj za prebivanje in delo. Na področju postopkov ugotavljanja prebivališča je bilo v letu 2018 nekoliko manj postopkov kot leto prej, tudi zaradi predobvestila o obveznosti prijave prebivališča, s katerim upravna enota pred začetkom postopka ugotavljanja prebivališča posameznika obvesti na posledice, če ne izpolni prijavne obveznosti. Na področju voznikov smo v letu 2018 izdali 1.106 vozniških dovoljenj, nekoliko več kot leta 2017, 864je bilo podaljšanj vozniških dovoljenj. Na področju vojne zakonodaje ni bilo novosti in jih tudi v letu 2019 ne pričakujemo. V letu 2018 smo največ odločali o veteranskih dodatkih in zdravstvenem varstvu vojnih veteranov. Ob tej priložnosti želimo vse vojne veterane opozoriti, da bi se izognili primerom, ko prejemki ne bi bili izplačani, premije za zdravstveno varstvo ne bi bile plačane ali ko bi morali zaradi preveč prejetega veteranskega dodatka prejemke iz tega naslova pozneje vračati, V nadaljevanju navajamo številčni prikaz nekaterih postopkov v zadnjih treh letih: Zap. št. Vsebina 2016 2017 2018 1. Skupno število vseh rešenih postopkov 28.666 30.787 34.253 2. Število izdanih potnih listin 859 1.090 1.219 3. Število izdanih osebnih izkaznic 2.958 3.642 3.341 4. Število izdanih gradbenih dovoljenj 151 166 141 5. število izdanih in podaljšanih vozniških dovoljenj 1.818 1.915 1.970 6. Število registracij vozil in izdanih prometnih dovoljenj 597 564 575 7. Število sklenjenih zakonskih zvez 77 65 64 Kot pooblaščeni vzdrževalec občinskih cest na območju občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika vas želimo opozoriti, da bodite pozorni glede ureditve rastlinja, ki se z vaših zemljišč vrašča v bližino javnih cest. Posebno v spomladanskem času obrezovanja dreves in grmovnic je pomembno, da ga ne uredite samo znotraj svojih vrtov, ampak tudi ob meji z javnim cestiščem. Tako lahko bistveno pripomorete k preglednosti križišč in k povečanju prometne varnosti. V območju križišč žive meje ne smejo biti višje kot 80 cm (merjeno od nivoja vozišča, na katerega meji). Tudi veje dreves ne bi smele segati v svetlobni profil ceste. Brez dovoljenja upravljavca cest (občine ali DRSI) tudi ni dopustno sajenje dreves in večjih grmovnic v varovalnem pasu javne ceste, to je v ožjem pasu znotraj zasebnih zemljišč, ki mejijo na cestne parcele. V času od maja do avgusta, ko je rast najbolj intenzivna, je treba spremljati rast in sproti odstranjevati vse rastlinje (predvsem veje), ki zastirajo cestno preglednost ali ovirajo vožnjo oziroma hojo. S sodelovanjem cestnih služb, ki zagotavljamo urejanje vegetacije na javnih površinah, in tudi vas, lastnikov, ki zgledno urejate svoje površine, pripomoremo k večji prometni varnosti in urejenosti območij javnih cest. Javno komunalno podjetje Vrhnika N aš Skupne strani 3 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ZELENO VRTNI NASVETI IZ BIOBRAZDE 10 nasvetov za zdrav in lep vrt V trgovinico Biobrazda leta in leta stranke prinašajo svoje vrtnarske izkušnje in nasvete: kako se spopadati s škodljivci, kako povečati pridelke, kako negovati rastline, kdaj se lotiti opravil na vrtu ... Nasvete pišemo v poseben zvezek, na tem mestu pa jih le delček delimo tudi z vami. 1. Mali in veliki polži Gospod iz Rakeka pravi, da je skuhal bezgovo listje, ga razredčil z vodo in z dobljeno brozgo poškropil vse gredice. Na ta način se je znebil malih polžev. Jože pravi, da še vedno lovi polže na star način - na pivo. V zemljo zakoplje jogurtov lonček in ga napolni s pivom. Ugotovil je, da imajo polži pivo še raje kot solato. 2. Proti moniliji na češnji in slivi Strastni ekološki sadjar nam je zaupal. »Škropim pred cvetenjem z mešanico preslice, hrena (korenina) in 2 do 3 glavicami česna.« Gospod še pravi, da vse tri stvari prej seseklja in namaka 24 ur v 10 litrih vode. Mešanico precedi in uporabi. 3. Domače gnojilo za oleandre Po elektronski pošti smo prejeli nasvet naše naročnice na revijo. Piše: ko skuham krompir, vodo precedim v posebno posodo. Tekočino shranim in jo zmešam z ostankom vode, kjer sem kuhala jajca. V pripravek dodam še nekaj zelo nadrobno sesekljanih jajčnih lupin. Z mešanico zalijem svoje prekrasne oleandre in tudi nekaj sobnih rož vsaj enkrat na mesec. 4. Čebulna muha Lesni pepel posujemo po čebuli, saj pomaga pregnati muho in čebulo varuje pred njo. To je preizkušen recept gospe Fani. 5. STOP mačkam in psom na vrtu Gospod iz Logatca nam je povedal, da je vedno imel prekopan in uničen vrt od mačk in psov. Zato je preizkusil nekaj čisto novega. V tla na vrtu je zapičil plastične vilice za piknik, in sicer z ročaji v zemljo. Ni mogel verjeti, a delovalo je, mačk in psov ni več na njegov vrt. Gospod Izidor pa nam je zaupal svoj recept, da nima več mačk na vrtu: v lonček pomeša te-» LIP BOHINJ From wood to wonders. Iipbohinj.si 4 h •••s nr^rr na Direktna prodaja brez preprodajalca hlodovine zagotavlja višje odkupne cene. Kot velik proizvajalec opažnih plošč garantiramo zanesljivo in hitro plačilo. O DEMŠAR Viljem, G: 040 700 058 O GOLOBIC Mihaela, G: 031 328 304 zrna kave in olupke pomaranč. Lonček vedno postavi na mesto, kjer se zadržujejo mačke, zraven lončka pa nastavi tudi PVC steklenico, polno vode. Menda deluje. 6. Bramor in voluhar na vrtu Jožica nam je zaupala, da preganja bramorje s tekočo milnico. V luknjice, kjer je bramor, zliva milnico in ima tako pred njimi mir. Voluharja pa moti glasen hrup kosilnice, ko kosimo travo - vsaj nekaj dni ga ne bo na vrt. Zato upokojenec Janez nikoli ne pokosi celotno površine, ampak travo kosi po delih. 7. Voluhar in sadno drevje Ko sadimo sadno drevje, sadilno jamo obložimo z bobovo slamo (zelene vitice, kjer je rasel bob) in drevje bo zaščiteno pred voluharjem. 8. Sprememba barve pri hortenzijah Če želimo, da se barva hor-tenzij spremeni iz roza v modro, na območje rastišča dodamo organske odpadke: kavo, pokošeno travo ali ostanke sadja. Za obratno sprememb-no - iz modre v roza - dodamo apnenčev pesek. To nam je zaupala strastna vrtnarka iz okolice Iga. 9. Blaženje pikov žuželk Gospa Tilka pravi, da na mesto pika žuželke takoj položimo košček čebule, ki ga na 10 min menjamo s svežim. Gospa Vesna pa nam je zaupala, da se vedno, preden gre na sprehod ali samo na vrt, namaže s sivki-nim oljem. Tako je varna pred žuželkami. 10. Strune Gospa Monika pravi, da se je po nasvetu prijateljice tudi sama lotila preganjanja strun. Na vsa kritična mesta, kjer se zadržujejo, je posadila rože tagetes, ki očitno strunam smrdijo. Strun je bilo res manj. Stanka iz Cerknice pa pravi, da jih lovi tudi na narezano domače jabolko, ki ga zakoplje 10 cm globoko v zemljo. Rezine jabolk menja vsak dan. Skupaj znamo več, kajne? Imate tudi vi kakšen nasvet v povezavi z vrtom, ki bi ga želeli deliti? Vabljeni v našo trgovinico v Dragomer, kjer čaka knjiga, da ga zapišemo. Lahko pa ga tudi pošljete na urednistvo@biobrazda.si. Iskrena hvala! Ana Mrzlikar Za vse ljubitelje sonaravnega vrtnarjenja Haščasopis Skupne strani_^© Konferenca e-Mobilnost v občinah 2019 na Brdu pri Kranju Župana Prebil in Stanovnik sodelovala na konferenci o e-mobilnosti za občine Prva tovrstna konferenca, namenjena izključno občinam in tistim, ki v naši državi skrbijo za infrastrukturo in razvoj, je bila 28. marca v konferenčnem centru Brdo pri Kranju, ki sta jo skupaj organizirala založniška hiša Adria media in E-mobility.si pod okriljem vlade RS. Janko Prebil in Miran Stanovni, sredi med nima pa Dobran Božič, državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve, ki je tudi odprl konferenco s svojim uvodnim nagovorom. Na konferenci sta sodelovala tudi Miran Stanovnik, župan Občine Log - Dragomer, in Janko Prebil, župan Občine Horjul, ki se dobro zavedata, da sta e-mobilnost in skrb za okolje izredno pomembni temi. O njiju se je treba pogovarjati in predvsem pravočasno čim bolj izobraziti. Cilj konference je bil na enem mestu združiti župane slovenskih občin, številne domače in tuje strokovnjake ter podjetja in ne nazadnje predstavnike ministrstev, ki bodo v prihodnje usmerjali razvoj e-mobilnosti. Ob vse večjih podnebnih spremembah, ki v veliki meri nastajajo tudi zaradi transporta, bo treba v prihodnje na tem področju spremeniti kar nekaj stvari. Pri tem nimamo v mislih zgolj spremenjene zakonodaje in dejstva, da bo treba kmalu začeti posegati po električnih avtomobilih, ampak veliko več, saj se bo te tematike treba lotiti celostno tudi na lokalni ravni. Primeri dobrih praks in soočanje s težavami so bili osrednje teme, ki so jih predstavili domači in tuji strokovnjaki. Predstavniki ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstva za infrastrukturo so tako na samem začetku dogodka predstavili izhodišča za prihodnost. Prav ta ministrstva so namreč na tem področju že kar nekaj let precej dejavna in tako je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo od leta 2016 do danes že izvedlo 11 razpisov v skupni vrednosti 212 milijonov evrov, trenutno pa pod njihovim okriljem poteka kar 30 projektov, povezanih z e-mobilnostjo. Ker je tematika še kako aktualna znotraj EU in najbolj razvitih evropskih držav, sta odprtje dogodka obeležila veleposlanica Madžarske, njena ekscelenca Edit Szilagyne Ba-torfi, in veleposlanik Kraljevine Norveške, ekscelenca Olav Berstad. Prav Norveška je namreč po številu električnih avtomobilov (v državi jih je več kot 200.000) in ob upoštevanju drugih dejavnikov gonilna sila na področju e-mobilnosti v Evropi. V nadaljevanju so nato sledili primeri dobrih tujih praks. Baerte de Brey je predstavil delovanje nizozemskega centra za inovacije na področju e--mobilnosti ElaadNL, ki si med drugim prizadeva za uresničitev nacionalnega cilja zmanjša- nja izpustov COza do leta 2030 za polovico, hkrati pa popolno elektrifikacijo javnega prometa in širitev mreže polnilnic. Mag. Silje Fines Wannebo je predstavnica norveškega združenja električnih vozil, s 70.000 člani največjega tovrstnega združenja na svetu, ki obenem deluje na prostovoljni ravni. Namen združenja je povezovanje proizvajalcev, distributerjev in uporabnikov električnih vozil ter posledično električne energije. Želja in načrt omenjenega združenja sta, da bi do leta 2025 na Norveškem ukinili prodajo vozil na fosilna goriva. Medtem ko Norveška in Nizozemska že dlje časa veljata za gonilno silo na področju e-mobilnosti, pa inovacije na tem področju že potekajo še nekoliko bližje nam, natančneje na Madžarskem. Primer dobre prakse sta tamkajšnja prestolnica Budimpešta in projekt BKK, ki celostno obravnava vprašanje trajnostne mobilnosti in se posveča učinkoviti uporabi sredstev prevoza. Poleg uporabe električnih avtomobilov namreč poziva tudi k večji uporabi javnega (ele-ktrificiranega) prevoza, uporabi koles, taksijev in drugih načinov transporta, s katerimi ne bi poskrbeli le za čist zrak, ampak tudi za manj zastojev. Madžarska je sicer po zaslugi inkubatorja za nove projekte Zala Zone tudi dežela, kjer se zadnje čase razvija vse več novih tehnologij na področju e-mobilnosti in avtonomnih avtomobilov. V drugem delu konference je sledila zanimiva okrogla miza, kako v Sloveniji znova pospešiti razvoj e-mobilnosti. Po začetni vročici, ko je Slovenija postala prva država na svetu, ki je svoje avtocestno omrežje »pokrila« z električnimi polnilnicami, je razvoj nekako zamrl. Sodelujoči so se ob tem strinjali, da se je za rešitev te težave treba obrniti na pomoč k prvim uporabnikom tovrstnih tehnologij, prisluhniti njihovim potrebam in na podlagi njihovih predlogov začrtati razvoj v prihodnje. Hkrati bi bilo treba urediti polnilno infrastrukturo tudi v stanovanjskih naseljih, pri tem pa se ne osredotočiti le na hitre polnilnice, za katere pogosto ni prave potrebe, ampak gre le za nepotrebno zapravljanje denarja. Kljub zaostanku na področju razvoja e-mobilnosti pa v Sloveniji obstajajo primeri dobrih praksi in podjetja, ki se ozirajo v prihodnost. Med njimi je tudi Elektro Ljubljana, pionir na tem področju, ki je že leta 2010 postavil prvo električno polnilnico, do danes pa je bilo na njihovi infrastrukturi opravljenih že okrog 70.000 polnjenj. Še bolj razveseljivo ob tem je dejstvo, da Elektro Ljubljana še zdaleč ni edina družba na tem področju, kar so na individualnih predavanjih dokazali tudi Eles s predstavitvijo koncepta celostnega razvoja infrastrukture za množično polnjenje e--vozil pod vodstvom magistra Uroša Salobirja, Petrol s celovitimi rešitvami e-mobilnosti za mesta, Renault Nissan Slovenija s predstavitvijo flote električnih vozil obeh znamk, Autocommerce, ki je predstavil dosežke znamke Mercedes-Benz na področju e-mobil-nosti, rVbikes, katerih največja novost je modularno trikolesno električno vozilo s prilagodljivo uporabo v lokalnih skupnostih, Pošta Slovenije, ki v svojem voznem parku že nekaj let vzdržuje rastočo floto električnih vozil in Mestna občina Ljubljana. Prav Mestna občina Ljubljana v Sloveniji velja za vzor vsem preostalim mestnim občinam na področju e-mobilnosti. To dokazujejo s sistemi Park & Ride, dobro mrežo javnih električnih polnilnic, vse čistejšimi avtobusi, zaporo mestnega središča za avtomobile, sistemom souporabe koles in še bi lahko naštevali. Tudi zato ne preseneča odločitev komisije, da je Mestni občini Ljubljana podelila nagrado za najbolj razvito mestno občino na področju e--mobilnosti v Sloveniji. Drugo mesto je osvojila Mestna občina Maribor, tretje pa Mestna občina Novo mesto. Med občinami v Sloveniji je plaketo za najbolj okoljsko ozaveščeno občino prejela Občina Bled, ki že lep čas na področju e-mobilnosti sodeluje v več mednarodnih projektih, hkrati pa s postavljanjem javnih izposojevalnic in polnilnic med drugim aktivno spodbuja souporabo električnih koles in avtomobilov. Drugo mesto med občinami je osvojila Občina Sežana, tretje pa Občina Piran. Na vprašanje, kako o e-mo-bilnosti razmišljamo v naših krajih ,smo na dogodku povprašali kar oba prisotna župana. Janko Prebil, ki je mu elektrika zaradi njegovega primarnega poklica in izobrazbe zelo blizu, je dejal: »Vsekakor smo ozaveščeni, da je treba za naravo poskrbeti, tudi v Horjulu že imamo občane, ki uporabljajo avtomobile na elektriko in so svojim znanjem celo poskrbeli za samooskrbo z električno energijo s pomočjo sončnih celic, tako da se v bistvu avto polni na sončne celice. Ker Ljubljana ni daleč bo takšnih avtomobilov tudi na naših cestah vedno več. Menim da bo vsaj na začetku to izgledalo tako, da če ne bo prvi avto pri hiši električen pa verjamem, da bo drugi avto na elektriko. Treba bo poskrbeti za to, da ne bomo onesnaževali narave. Sam vidim hitro polnilno postajo pri bencinski črpalki ker je to najbolj smiselno ali pa poiščemo alternativno lokacijo zaradi ustreznih dovodov elektrike, saj drugače ne bo možno hitro polnjenje. Kajti prav zaradi hitrega polnjenja je nujna bližina transformatorske postaje. Presek omrežja mora biti dovolj močan, da prenese to obremenitev. Omrežje je danes preslabo in lahko pride do padca napetosti zaradi povečane porabe. V Zaklancu smo med zadnjimi deli, ko smo urejali napeljave in cesto naredili prvi korak v to smer z novimi kabli, ki bodo omogočali polnjenje na domači vtičnici. Sam sem že nekajkrat preiz- kusil električni avto in menim, da bodo tudi drugi navdušeni ko bodo tudi sami preizkusili kako enostavna je uporaba. Sama vožnja je zelo enostavna in tiha, pospeški odlični najbolj pa navduši poceni vzdrževanje. Veliko manj je servisiranja, počasi gremo v to smer in na občini se dobro zavedamo, da bo to slej ko prej naša realnost.« Miran Stanovnik, župan Občine Log - Dragomer, je sicer ljubitelj motošporta, a to še ne pomeni, da ga tema elektro mobilnosti ne zanima. Ravno nasprotno, s samo situacijo na tem področju je dobro seznanjen, tudi sam je že večkrat preizkusil električne avtomobile, pa tudi električna kolesa, ki jih redno uporablja. »Definitivno je elektro mobilnost realnost, ki se je pred enim letom še nismo predstavljali in to prihaja v podzavest vseh, ki želimo vplivati na okolje z uporabo okolju prijazno mobilnostjo. Ta trenutek je to še povezano z nadstandardnimi stroški v investicijo za tako vozilo, ampak ob upoštevanju subvencij , ki jih dobimo in dokler bodo ta sredstva na voljo je pomembno, da si zgradimo infrastrukturo. Sam menim, da če že imamo toliko in toliko bencinskih servisov je to naša prihodnost, torej polnjenje na teh lokacijah. Kljub vsemu na občini že dlje časa delujemo tudi v to smer, da zagotovimo hitro polnjenje tudi pri nas. Prve polnilnice so v načrtu in bodo v neposredni bližini nove občinske stavbe, torej ob objektu stare šole, ki je v zaključku revitalizacije. Žal sem pa še nekoliko skeptičen, če nam bo elektro gospodarstvo omogočilo infrastrukturo, ki bo potrebna za prihajajočo e--mobilnost. Dejstvo je, da imamo zastarele električne vode, ki že sedaj ne dosegajo določenih standardov. Opažamo, da je včasih za nekoliko bolj napre- dnega uporabnika električne energije, ki je v svoji hiši vezan na številne porabnike že nerazumljivo kar se občasno dogaja z dobavo elektrike. Žal je marsikdaj vse skupaj povezano z dogajanji na vzdrževalnih delih za gospodinjstva in se bojim kaj bo šele potem, ko bodo prazni akumulatorji v avtomobilih. A vidim tudi priložnosti. Pri nas v Sloveniji so razdalje med kraji majhne in smo lahko tudi zgled Evropi, če se bomo tega pravilno lotili. Nam namreč ni treba vsakodnevno premagovati velikih razdalj kot v tujini, ko je treba narediti 200 km za v službo in domov. Kako gre napredek hitro naprej dokazuje tudi nova tehnologija in dosegi v električnih avtomobilih. Še pred enim letom, bi se raje odločil za hibridni avto, danes pa brez obotavljanja prej izberem električni avto. Morda je sicer za ta trenutek, za naše dojemanje mobilnosti in infrastrukturo bolj primeren hibridni avto a slej ko prej bomo imeli električne avtomobile z zelo konkurenčnimi dosegi in s tem bolj enostavno uporabo tudi za širši krog prebivalcev. Če gledamo na državo kot tako bi lahko izkoristili potencial, ki ga ima naše gospodarstvo. Menim, da bi lahko z različnimi sestavnimi deli opremljali avtomobilsko industrijo po celem svetu. Čestitam tui mestni občini Ljubljana z apriznanje, ki je hkrati tudi obveza. Največji doprinos ohranjanju narave in zraka seveda prinesejo prav te največje občine, saj je tam gostota prebivalstva bistveno večja kot v ruralnih območjih. V mestih se lažje poskrbi za to ker je infrastruktura bolje urejena. Naša turistična mesta bodo morala po vzoru iz tujine slediti primerom dobre prakse. To že dokazuje občina Bled in so lep primer kako z velikimi koraki stopajo v pravo smer začenši s samo infrastrukturo za kar jim tudi iskreno čestitam,« je še dodal Miran Stanovnik. E-mobilnost torej z velikimi koraki vstopa med nas, primeri dobrih praks iz tujine kažejo, da se z okolju prijazno mobilnostjo lahko soočamo na več načinov, ne samo z nakupom električnega avta. Že s tem, da gremo po kakšnem opravku peš ali s kolesom, je pomemben korak v pravo smer. Ekologija pa je tudi to, da skrbimo za zdravo pitno vodo, da odlagamo odpadke na mesta, ki so za to namenjena, da smo varčni pri ogrevanju. Skratka, da sami pri sebi najprej poskrbimo, da čim manj negativno vplivamo na okolje. Peter Kavčič Foto: Saša Kapetanovič -Avto Magazin N aš Skupne strani 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 DRAGE BRALKE! Letos za vas pripravljamo že 7. Pomladno Osvežitev, v vrednosti do 300 eur, ki jo bo deležna ena izmed vas! K letošnji Pomladni Osvežitvi, se nam je pridružila nova modna trgovina HARMONY, tokrat iz Borovnice. Skupaj s frizerskim salonom BEBA in lepotnim salonom LUPO, bojo poskrbeli za vaš nov videz. Mlada oblikovalka LLG Design, pa bo podarila torbo ali nahrbtnik, iz njene pomladne kolekcije. Da bo vse skupaj še bolj pravljično, smo letošnje kulinarično razvajanje prestavili v Gostilno BISTRA, kjer vas bojo skupaj s partnerjem pogostili v romantičnem vzdušju. Ne odlašajte in se hitro prijavite:) Potrjene operacije drugega Javnega poziva LAS Barje z zaledjem Na 5. redni skupščini LAS Barje z zaledjem, ki je potekala 4. 3. 2019 so člani potrdili predloge operacij, ki bodo prispevale k uresničevanju ciljev v okviru Strategije lokalnega razvoja LAS Barja z zaledjem za leta 2019, 2020 in 2021. Na drugi javni poziv LAS Barja z zaledjem je prispelo osem vlog, od tega štiri za sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)in štiri za sofinanciranje iz Evropskega regionalnega sklada (ESRR). Ocenjevalna komisija je najprej pregledala administrativno popolnost vlog. Ugotovila je, da je bilo le šest administrativno popolnih, ki jih je nato še ocenila na podlagi specifičnih meril. Pripravila je poročilo o pregledu in ocenitvi vlog za Upravni odbor in Skupščino LAS Barje z zaledjem, ki sta potrdila vseh šest predlogov operacij (trije predlogi za sofinanciranje iz sklada EKSRP in trije za sofinanciranje iz sklada ESRR). Izbrani predlogi operacij za sofinanciranje so naslednji: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) 1. Ureditev turističnoinformativnih točk v občini Nosilec: Občina Brezovica Partnerji: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje Vrednost operacije z DDV: 43.729,74 EUR Znesek sofinanciranja: 30.014,13 EUR 2. Preureditev dveh medgeneracijskih igrišč v Preserju in na Rakitni Nosilec : Občina Brezovica Partnerji: Osnovna šola Preserje, Športno društvo Rakitna, Prostovoljno gasilsko društvo Rakitna Vrednost operacije z DDV: 155.034,81 EUR Znesek sofinanciranja: 96.842,46 EUR 3. Pumptrack stezi Dragomer Nosilec: Občina Log - Dragomer Partnerji: Osnovna šola Log -Dragomer Vrednost operacije z DDV: 63.511,99 EUR Znesek sofinanciranja: 41.647,21 EUR Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) 1. Zaledje podjetnikom Nosilec: Javni zavod Cene Štupar -Center za izobraževanje Ljubljana Partnerji: Občina Vrhnika, Turistično društvo Blagajana, Dežela zelišč, Margita Vehar, s. p. Vrednost operacije z DDV: 33.870,77 EUR Znesek sofinanciranja: 27.024,49 EUR 2. Zven zaklete grofice Nosilec : Občina Dobrova - Polhov Gradec Partnerji: Osnovna šola Dobrova, Planinsko društvo Podpeč Preserje Vrednost operacije z DDV: 139.413,62 EUR Znesek sofinanciranja: 82.735,94 EUR 3. Medgeneracijsko središče pri OŠ Horjul Nosilec : Občina Horjul Partnerji: DEOS, celostna oskrba starostnikov, d. d., PE Center starejših Horjul, Osnovna šola Horjul, Športno rekreativno društvo Horjul, Čebelarsko društvo Dolomiti Polhov Gradec, Čebelarska zveza Slovenije Vrednost operacije z DDV: 194.681,85 EUR Znesek sofinanciranja: 124.537,99 EUR Odobrene operacije je LAS Barje z zaledjem posredoval na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja oz. na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki bosta operacije dokončno potrdila z izdajo odločbe (AKSRP) oz. pogodbo (MGRT). Za preostale informacije lahko pokličete na gsm: 031/366-815 ali pišete na e-naslov: info@lasbarje.si. Sodelujete lahko prav vse tako, da pošljete prijavo s svojim naslovom, telefonom ter pripisom Pomladna osvežitev na naše uredništvo (Naš Časopis, Tržaška 9, 1360 Vrhnika) do vključno 15. maj. Lahko se prijavite tudi na FB - Naš Časopis ali na elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si. Vsem sodelujočim pri Pomladni Osvežitvi se lahko pridružite na FB profilih: Frizerski salon BEBA, Lepotni salon LUPO, Trgovina Harmony, Borovnica,GostiLna in hotel Bistra, LLG Design Nove tehnologije pri toplotnih črpalkah V zadnjem času proizvajalci toplotnih črpalk močno izboljšujejo tehnologijo in s tem izkoristke zelo različnih vrst toplotnih črpalk. Na letošnjem sejmu Dom smo lahko videli novost slovenskega proizvajalca, ki je na trgu predstavil novo toplotno črpalko z ultra tihim delovanjem in možnostjo izkoriščanja različnih toplotnih virov. Nove hibridne naprave imajo zmožnost, da za ogrevanje prostorov in sanitarne vode črpajo toploto iz zraka in/ali zemlje. Gre za nov ekološki in varčen ogrevalni sistem, ki za ustvarjanje brezplačne energije uporablja obnovljiv vir zraka in zemlje. Preklapljanje se izvede glede na to, katera možnost je v danem trenutku ugodnejša in energetsko učinkovitejša. Kot primarni vir toplote črpalka izkorišča toploto zemlje, ob morebitnih ugodnejših temperaturah zraka pa preklopi način delovanja in kot vir toplote izkorišča zunanji zrak. S preusmerjanjem načina delovanja sistem doseže največjo učinkovitost z minimalnim naporom ter posledično omogoča tudi večje prihranke pri delovanju. Zunanja in notranja enota črpalke sta povezani s cevmi, po katerih kroži protizmrzovalna kapljevina z vrhunskimi lastnostmi prenosa toplote. Premišljena zasnova hibridnih toplotnih črpalk omogoča uporabo obstoječega sistema geosonde ali zemeljskega kolektorja z novo črpalko. Taka toplotna črpalka sama uravnava najbolj optimalen vir za največjo učinkovitost. Hibridna toplotna črpalka je tudi idealen partner sončnim elektrarnam in omogoča preprosto povezavo. V povezavi s sončno elektrarno, ki je zaradi manjše porabe elektrike za delovanje hibridne toplotne črpalke lahko manjša ali pa se njena prosta površina lahko uporabi za na primer polnjenje električnega avtomobila, bo investitor celotne potrebe po električni energije v celoti zadostil z obnovljivimi viri. Prednosti hibridnih toplotnih črpalk so predvsem naslednje: izredno tiho delovanje, hibridna naprava z izkoriščanjem različnih toplotnih virov (zemlja, zrak), velik celoletni izkoristek COP do 6,0, izboljšano delovanje v ek-stremnih razmerah izločanja vlage iz zraka, avtonomno izbiranje najučinkovitejšega sistema izvira toplote, dolga življenjska doba, skoraj brez odtaljeva-nja, možnost pasivnega hlajenja v vročih dneh. Eko sklad nudi subvencije za vgradnjo toplotnih črpalk tipa zemlja/ voda, kamor spadajo hibridne toplotne črpalke, in sicer največ 40 % priznanih stroškov naložbe oziroma največ 4.000 EUR za enoto pri zamenjavi stare kurilne naprave z novo toplotno črpalko na območjih občin, kjer ni sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete tudi na energetsko svetovalno pisarno ENSVET na Vrhniki, Tržaška cesta 1, Vrhnika, mala sejna soba v kleti občinske stavbe. V energetsko svetovalni pisarni vam bomo poleg informacij o nepovratnih spodbudah in posojilih, ki jih Eko sklad nudi občanom, nudili neodvisne strokovne nasvete o rabi obnovljivih virov energije in o doseganju večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Delovni čas pisarne je vsako drugo sredo od 16.00 do 20.00, prijave za svetovanje pa sprejemajo na Občini Vrhnika na tel. št. 01/75-55419 v tajništvu. Mag. Peter Petrovčič, energetski svetovalec Ensvet MČOSOplS Skupne strani ^ ^ © 20. Občni zbor Združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje (ZEKZŽ) Ekološki kmet mora to biti s srcem V Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje, ki ima sedež v Lukovici, so vključeni ekološki kmetje s širšega območja osrednje Slovenije. Zato se tudi lokacija letnega občnega zbora menja. Letos je bil ponovno na Moravškem, kjer so se konec marca v Gostilni Frfrav zbrali člani, v žal ne preveč množični zasedbi. Razveseljivo je, da sta se občnega zbora od vseh povabljenih županov občin, od koder prihajajo člani, udeležila vsaj moravški župan dr. Milan Ba-lažic in županja Lukovice mag. Olga Vrankar. Čas jima sicer ni dopuščal prisotnosti v celoti, sta pa oba izrazila zadovoljstvo in navdušenje nad dolgoletnim delovanjem Združenja ter po- udarila pomembnost ekološko pridelane hrane, ki je prihodnost majhnih slovenskih kmetij. Obljubila sta tudi prizadevanje in pomoč v tej smeri. Poročilo o pestrem in obširnem delu za minulo leto je prebral predsednik Janez Oce-pek. V okviru izobraževanja je bila v sodelovanju s Kmetij-sko-gozdarskim zavodom Ljubljana strokovna ekskurzija na Kras, redno so pošiljali obvestila članom, organizirano je bilo vedno dobro obiskano strokov- no predavanje Miše Pušenjak. V okviru promocije in predstavitve so nekateri člani redno sodelovali na lokalnih sejmih, štiri zasavske kmetije pa tudi na dnevu odprtih vrat. Poteka tudi sprotna osvežitev spletne strani. Odprodajajo stojnice, ker ni interesenta za skrbnika. Prizadevali so si z raznimi predlogi in pobudami, kot je npr. ureditev problematike kompostiranja gnoja, povečati posluh za ekološke kmetije na državni ravni in si bodo tudi v prihodnje. Največja težava sta še vedno prodaja in odkup ekološkega mesa, ki bi moralo biti vodeno pa tudi plačano pod posebno kategorijo. Velika težava je tudi konkurenca ekološke hrane iz tujine. Ker z Zvezo še vedno ne najdejo skupnega jezika in ne deluje, kot bi morala, je posameznim društvom tudi težje kaj doseči. S podobnimi aktivnostmi bo združenje nadaljevalo tudi letos. Še naprej bo potekala izposoja okopalnika, nabavi- li pa bodo tudi nove vzorčne inovativne pripomočke za pomoč pri delu na kmetiji, ki si jih bodo člani prav tako lahko poskusno izposodili. V Zasavju bodo poskusili z novim projektom, Zasavskim tednom samooskrbe, ki naj bi ga postopoma preslikali še v druge regije, če se bo izkazalo. Podan je bil tudi predlog za občasno srečevanje na kmetijah članov in izmenjavo izkušenj, če bi bila pripravljenost za to. Ker ZEKZŽ letos praznuje 20 let svojega delovanja, se obeta še poseben, tudi medijsko podprt dogodek v jeseni, ko bo izšel zbornik, ki ga bodo predstavili na okrogli mizi. Letos so bile tudi volitve novih delovnih teles in nastalo je samo nekaj manjših sprememb. Ponovno je bil za predsednika soglasno izvoljen Janez Ocepek, ki to funkcijo uspešno opravlja že vseh 20 let. Uspešno uporablja izkušnje, ki jih je pridobil v dolgoletnem službovanju kot kmetijski svetovalec v Moravčah in brez njegovega vodenja si Združenja preprosto ne bi mogli predstavljati. Deležen je bil mnogih pohval, sam pa je pohvalil člana, ki vsa leta redno skrbita za obveščanje v medijih, in strokovno tajnico Pavlo Pir-nat, ki mu je v veliko pomoč. Kot ključno misel je na koncu poudaril, da ekološki kmet to mora biti s srcem. Po uradnem delu je sledila pogostitev in kot vedno prijeten družaben klepet ter izmenjava izkušenj in mnenj. Francka Toman, foto: Jože Ocepek Kognitivno-vedenjska terapija, 4.del Če ste prebrali uvod v KVT (o prepoznavanju misli, občutkov in vedenj) v prejšnjih člankih, lahko začnete iskati, kaj je tisto, kar pripomore k obstoju vaših težav. Uporabite lahko svoj primer, ko ste bili v stiski; morda se vam je pred nedavnim pripetilo kaj neprijetnega, da ste se počutili tesnobni, jezni ali depresivni. Lahko si odgovorite (še bolje da zapišete) na naslednja vprašanja: Kaj se je zgodilo? Kdaj se je zgodilo? Kaj se je še dogajalo? Je šlo za situacijo, v kateri ste pogosto znajdete? S kom ste bili? Kakšne misli ali podobe so šle skozi vaš um tik pred tistim časom ali med njim? Če ste imeli misel, kaj vam je pomenila? Kaj je povedala o vas ali situ- aciji? Če je bila vaša misel vprašanje, poskusite odgovoriti nanj. Kaj vas je zmotilo? Katera neprijetna čustva ste čutili? Kaj še? Npr. jeza, tesnoba, groza, bes, pobitost, frustracija, krivda, sram, razdražljivost ... Cilj KVT je prekiniti ta krog tako, da nekaj spremenimo -ali spremenimo razmišljanje ali ukrepanje. Začnemo lahko tako, da pogledamo, kaj je najlažje spremeniti. Ko razmišljate o svojih možnostih, se vprašajte: • So vaše misli učinkovite in primerne? • So sorazmerne z dogodkom? • So v skladu z mojimi vrednotami in načeli? • Kakšne bodo posledice mojih dejanj? • Kaj je najboljše zame in najbolj koristno za situacijo? Nekaj predlogov za spoprijemanje s krizami in čustveno stisko: • Naredite nekaj drugače (kot po navadi). • Naredite premor, mirno zadihajte. • Zavestna osredotočenost -naučite se osredotočiti na dihanje. • Svojo pozornost popolnoma osredotočite na drugo aktivnost - zavestno osredotočena aktivnost. • Tehnike sproščanja - preizkusite jih čim več in najdite eno, ki je učinkovita za vas. • Prižgite si glasbo - pojte in plešite poleg ali samo po- zorno poslušajte. Uporabite glasbo, ki vam bo pomagala do želenega čustva. • Meditacija. • Pomagajte drugim. • Bodite z drugimi - stopite v stik s prijateljem, obiščite sorodnike. • Govorite z nekom. • Telesna vadba - hodite, plavajte, pojdite v fitnes, kolesarite. • Udejstvujte se v hobiju ali drugi interesni dejavnosti; če ga nimate, si enega poiščite! V čem ste uživali v preteklosti? O čem ste včasih razmišljali, pa niste nikoli uspeli delati? • Zapišite svoje misli in občutke - spravite jih iz glave. • Naprej se pomikajte korak za korakom - ne delajte načrtov predaleč vnaprej. • Razvajajte se - naredite nekaj, v čemer zares uživate, ali nekaj, kar vas sprošča. • Pozitivno samoprigovarja-nje - spodbujajte se, povejte si: to lahko naredim, sem močan in sposoben - najdite afirmacijo, ki je učinkovita za vas (čeprav ji sprva morda ne verjamete!). Zapišite jo in si jo zapomnite za takrat, ko jo boste potrebovali. • Naredite nekaj ustvarjalnega - napravite škatlo predmetov, ki vas spomnijo na uporabo tehnik, ki delujejo. Natisnite fotografije ali napišite in okrasite seznam. • Povejte si: »To bo minilo, samo začasno je.« »Skozi to sem se nekoč že prebil, lahko se tudi zdaj.« Aktivnost in telesna vadba • Nam izboljšata počutje. • Nas naredita manj utrujene. • Nas motivirata, da naredimo več. • Izboljšata našo zmožnost, da razmišljamo jasneje. • Porabita zaloge adrenalina, ki nam jih ustvarita tesnoba in jeza. • Povečata motivacijo. • Nas naredita na splošno bolj zdrave. Ko smo depresivni, se lahko počutimo še posebno utrujeni in nam manjka motivacije za karkoli. Že zgolj povečanje naše aktivnosti in telesne vadbe lahko neverjetno vpliva na naše razpoloženje, saj telo vzpodbuja k proizvajanju naravnih antidepresivov. V naslednji številki bomo pisali o uvajanju sprememb. O tem, kako lahko s spreminjanjem naših običajnih odzivov lahko zelo vplivamo na naše občutke in razmišljanje. Če potrebujete osebo, ki vam bo pomagala poiskati in zgraditi nove možnosti v medsebojnih odnosih, potrebujete spodbudno besedo, nasvet ali imate vprašanje, lahko stopite v stik z mano. Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja, mag. socialnega dela. ana@motivacijainsvetovanje.si, www.motivacijainsvetovanje.si Tel: 040 126 826. N aš Skupne strani 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Zdravstveni dom Vrhnika 5. Dan zdravja bo v petek, 10. maja Zdravstveni dom Vrhnika bo v petek, 10. 5. 2019, organiziral že 5., tradicionalni dogodek Dan zdravja. Letošnji program bo še posebno pester in zanimiv, saj bo v parku pred Zavodom Ivana Cankarja (Park Samostojnosti) od 9. do 18.ure potekalo kar 20 aktivnosti, usmerjenih v različne preventivne aktivnosti, namenjene odraslim in tudi najmlajšim. Obiskovalci bodo imeli na isti lokaciji možnost opraviti številne meritve (merjenje kostne gostote, spirometrije, vsebnosti ogljikovega monoksida v izdihanem zraku, sladkorja in krvnega tlaka), analizo telesne sestave, analizo stopal, pridobiti oceno telesne drže in tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, preveriti telesno zmogljivost s 6-min testom hoje, obnoviti znanje temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED in uporabo kompleta avtomobilske prve pomoči, "razmigati" svoje možgane, se na modelu dojke naučiti pravilnega sa-mopregledovanja dojk, izvedeti, kako delujejo naša čutila, kaj se skriva v hrani, ki jo j emo, se naučili nakupovati, se udeležiti vadbe za ravnotežje in mišic medeničnega dna ter si ogledati pljuča kadilcev in nekadilcev, otroci pa se bodo lahko preizkusili na gibalnem poligonu. Za vas in vaše zdravje bomo na voljo tudi v primeru slabega vremena, saj bodo v primeru dežja aktivnosti potekale pod šotorom. Za vse dodatne informacije smo na voljo na tel. št. 01/75551-57 ali 031/338-426 oziroma preko e-pošte ckz@zd-vrhni-ka.si. Lepo vabljeni! x £ ZDRAVSTVENI m DAN ^ ZDRAVJA 2019 petek, 10. 5. 2019, v parku pred Zavodom Ivana Cankarja Merjenje kostne gostote Merjenje spirometrije Razmigajmo možgane Kaj se skriva v hrani, ki jo jemo? Analiza telesne sestave s svetovanjem Prikaz pljuč kadilca in nekadilca Merjenje vsebnosti ogljikovega monoksida v izdihanem zraku Uporaba kompleta avtomobilske prve pomoči TPO z uporabo defibrilatorja Ocena telesne drže Analiza stopal Merjenje sladkorja v krvi s svetovanjem Vadba za ravnotežje Vaje za mišice medeničnega dna Več o programu na www.zd-vrhnika.si Vabljeni! Urška svetuje Kako lahko pomagam osebi, odvisni od alkohola? Če berete ta prispevek, ste verjetno v skrbeh za družinskega člana ali prijatelja, ki trpi zaradi odvisnosti od alkohola. V nadaljevanju boste našli odgovore na najpogostejša vprašanja o prvih korakih na poti zdravljenja. Najpomembnejše dejstvo, ki se ga moramo zavedati, je, da je oseba, ki je odvisna od alkohola, v celoti sama odgovorna za svoje pitje. Nihče drug ni odgovoren (ne žena, ne šef .,..). Lahko pa partner in družina nezavedno omogočajo posamezniku pitje s tem, ko ne ukrepajo ustrezno. Ena izmed značilnosti bolezni odvisnosti je, da se odvisnosti in njenih posledic prej in bolje zave bolnikova okolica kot on sam. Zato so pogosto pritiski iz okolice nujni za sprožitev potrebe po spremembi v bolniku samem. Družina najprej začuti posledice bolnikove odvisnosti od alkohola, zato družinski člani tudi prvi začnejo s pritiski. Redki začnejo uživati alkohol zaradi zabave. Mnogi ga uživajo, ker pričakujejo, da bo ugodno vplival na njihovo neprijetno razpoloženje. Pogosto ga uporabljajo kot samoz-dravljenje tesnobe, napetosti, jeze, razočaranj. Nekaj, kar je sprva lajšalo težave in pomagalo iz stiske, postane izvor težav, postane bolezen. Nihče ne začne uživat alkohola zato, da bi postal zasvojen. Težave so bile prisotne že pred odvisnostjo in pristop k zdravljenju mora biti celosten. Pot iz alkoholne omame v prvi vrsti vodi prek soočenja z dejstvom, da je posameznik odvisen, kar si po navadi, predvsem zaradi močnega doživljanja sramu, zelo težko prizna. Poleg tega se pojavljajo še mocni občutki krivde zaradi težkih in bolecih stvari, ki jih je odvisnik povzročil drugim. Pomembno je, da se o bolezni odvisnosti od alkohola in njenih posledicah dobro poučite. Če gre za vašega partnerja, si lahko odgovorite na nekaj vprašanj. Kako dolgo že trpite zaradi partnerjevega pitja? Kakšne so posledice partnerjevega pitja pri vajinih otrocih? Kako dolgo ste že pripravljeni prenašati partnerjevo pitje in trpeti? Kako si predstavljate svoje življenje čez 5, 10 let, če ne boste ničesar spremenili? Tako boste lažje ugotovili, če je treba ukrepati. Strokovnjaki pri pogovoru z odvisno osebo priporočajo ponavljanje pozitivnega sporočila: "Skrbi me zate in bi rad/a, da poiščeš pomoč." Definirajte uporabo substanc kot problem za vas in druge, ki jih skrbi zanj/o. Kako naprej po pogovoru? Če zaznate, da je posameznik pripravljen razmisliti o obstoju problema, predlagajte, da opravi ocenitev ali posvet z zaupanja vrednim strokovnjakom s področja zdravljenja odvisnosti. Ta bo glede na resnost težav, posameznikovo zdravstveno, psihološko in socialno zgodovino določil najboljši potek zdravljenja. V pomoč na poti zdravljenja je lahko tudi udeležba na skupini za samopomoč, Anonimni alkoholiki. Ta srečanja niso nadomestek zdravljenja, a so lahko pomemben vir opore in spodbude. Zdravljenje naslavlja posameznikove fizične, psihološke, čustvene in socialne pogoje. Trajna abstinenca in trajno povečanje osebnega zdravja ter socialnih funkcij sta glavna cilja zdravljenja. Vrsta zdravljenja je izbrana glede na težavnostiproblema. Obstaja veliko poti zdravljenja in katerikoli od programov zdravljenja lahko vodi do uspeha, če je oseba pripravljena sprejeti pomoč ter vložiti svojo energijo. Pri izbiri ali usmeritvi v programe zdravljenja vam lahko pomagajo zdravnik, psihiater, zakonski in dru- žinski terapevt ali socialni delavec. Če boste spremljali osebo na pogovoru s strokovnjakom, ne prikrivajte in se ne bojte resnice. Odkrito in suvereno povejte, kar vam leži na duši. Prav je, da izrazite svoje doživljanje, saj s tem pokažete na resnost situacije, a poskrbite, da osebi ob vas ne boste vzbujali krivde, temveč jo boste spodbujali k prevzemu odgovornosti zase. Ohranite svoje in njeno dostojanstvo. Da bi opogumili osebo k prenehanju, je dobro, da ji poveste, kako boste pomagali - na primer: gresta na svetovanje ali terapijo skupaj, poskrbite za prevoz, varstvo otrok in podobno. Odvisnosti od alkohola ni mogoče zdraviti, če posameznik ni sam motiviran za zdravljenje. Ko si posameznik prizna, da ima bolezen odvisnosti in se je sam odločil za zdravljenje, se zdravljenje sploh lahko začne. Vsi postopki zdravljenja morajo voditi k vzpostavitvi in vzdrževanju abstinence. Abstinenca od alkohola je bistvo zdravljenja, brez katerega ni mogoče doseči drugih pozitivnih sprememb. Brez sodelovanja družine je zdravljenje redko uspešno. Če svojci menijo, da zdravljenje ni potrebno, skoraj ni upanja, da se bo alkoholik odločil zanj. Resnično delo v od- nosih v družini se po vzpostavitvi abstinence šele zacenja, saj vzni-knejo številne teme, ki ste se jim kot družina ali posamezniki prej s pomocjo alkohola nezavedno izogibali oz. jih nefunkcionalno uravnavali. Po hospitalnem zdravljenju na alkohološkem oddelku se je tako pomembno vključiti v nadaljnjo družinsko ali partnersko psihoterapijo. Vi ne morete narediti ničesar namesto vaše ljubljene osebe. Ni bolj bolečega občutka, kot da vidiš bližnjega, ki trpi in uničuje sebe in bližnje. Zato je najpogostejša in najbolj naravna reakcija bližnjega, da skuša pomagati tako, da ga seznanja z negativnimi posledicami odvisnostnega vedenja. Vendar tak pristop v večini primerov ni učinkovit. Namesto tega je veliko boljše, da mu pomagate, da sam spregleda, da potrebuje pomoč. Poiščite strokovno pomoč tudi zase, poskrbite zase ter predvsem obdržite upanje in verjemite v ozdravljenje, ker je mogoče. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapija Uasčasopis Skupne strani na!l0>: n^r™: © RDEČI KRIŽ VRHNIKA Spomladanske krvodajalske akcije, ki je bila na Vrhniki orga- Prisrčna zahvala vsem, ki ste se odzvali vabilu na krvodajalsko nizirana za občane Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja v akcijo in lepo vabljeni na naslednjo, ki bo v ponedeljek, 15., ponedeljek, 18., in torek, 19. marca 2019, se je udeležilo 319 krvo- in v torek, 16. julija 2019. dajalcev. Krvodajalska akcija Člani ekipe PP RK Vrhnika v Planici Na podlagi dobrih izkušenj iz prejšnjih let ter na podlagi dobrega sodelovanja z URSZR je RKS tudi letos prejel vabilo Organizacijskega komiteja Planica, da bodo ekipe prve pomoči RKS sodelovale pri izvedbi finala FIS svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici. Na svetovnem pokalu so sodelovali tudi naši člani ekipe PP RK Vrhnika. Izlet za krvodajalce Spoštovani krvodajalci, krvodajalke - vljudno vabljeni v soboto, 1. junija, na krvodajalski izlet - čaka vas zanimiv dan. Z Vrhnike bo avtobus odpeljal ob 7. uri zjutraj s Trga Karla Grabeljška. Prijavite se na OZ RK Vrhnika, telefon 01-7502-447, število prijav je omejeno, zato pohitite. Zahvala vrhniškim Lionsom Nedavno je Rdeči križ Vrhnika iz rok vrhniških Lionsov prejel novo vozilo, o čemer si lahko več preberete na vrhniških straneh. Ob tej priložnosti se Lionsom za podarjeno vozilo, ki bo še kako olajšalo vsakodnevno delo pri skupnem projektu Donirana hrana, iskreno zahvaljujemo. RK Vrhnika »Zbiramo hrano. Lahko prispevaš?« Akcija Mercatorja in Rdečega križa Tudi letos smo na Vrhniki v soboto, 13. aprila, sodelovali v vseslovenski skupni humanitarni akciji Rdečega križa in Mercatorja Zbiramo hrano. Lahko prispevaš? Naše prostovoljke so v avli trgovskega centra Mercator kupce vljudno nagovorile in povabile k sodelovanju v akciji, naj darujejo nekaj za socialno grožene občane. Občani so se na akcijo lepo odzvali, za kar se vsem najlepše zahvaljujemo. OZ RK Vrhnika Sekretarka: Mojca Marolt N OS Skupne strani VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Okolje, zdravje in mladi, so prioritete pravi Lojze Peterle Luka Skledar, stažist v Evropskem parlamentu Bruselj, 17. april - Kot evropski poslanec delam na projektih, ki koristijo Sloveniji in Slovencem, je v začetku pogovora dejal g. Peterle Kaj štejete za največje dosežke vašega zadnjega mandata v Evropskem parlamentu? Najbolj sem ponosen na naslednje projekte, ki smo jih uspeli z mojo ekipo izpeljati: kot prvo smo zaključili desetletna pogajanja z Japonsko in podpisali dva sporazuma, na podlagi katerih bo imelo korist vsaj 200 slovenskih podjetij. Nadalje sem dosegel, da bomo do leta 2024 povečali letni proračun za preventivo povečali na 400 milijonov evrov. Z dvigom prihodnje leto že na 200 milijonov, kar je dvakratnik sedanjega proračuna. S tem bodo lahko preventivni programi, kot so Zora, Dora in Svit še več dobrega naredili za Slovence in Slovenke. Poleg tega pa sem v preteklem mandatu iz svojega proračuna omogočil plačano pripravništvo več kot 60 mladim iz Slovenije v moji ekipi v Bruslju. Vendar to ni gotovo edino, s čimer ste se ukvarjali v preteklem mandatu? Seveda ne. Moje glavne prioritete se vrtijo okrog trojčka zdravje, okolje in zunanje zadeve. Tako smo na področju okolja veliko naredili za omejitev škodljivih pesticidov ter proti uvozu hrane iz tretjih držav, ki vsebujejo sporne količine pesticidov. Nadalje sem se prizadeval za boljše označevanje izdelkov, saj je informiranost potrošnika eden od ključnih elementov na področju zdrave in varne hrane. Pri zunanjih zadevah pa sem sodeloval pri vprašanjih Zahodnega Balkana, kot vodja parlamentarne delegacije za Makedonijo. Makedonija je v tem času naredila pomembne korake naprej, na poti približevanja Evropski zvezi. Delal sem tudi na odnosih med Indijo in Evropsko zvezo, saj je Indija eden izmed največjih trgov ter pomemben dejavnik za prihodnji gospodarski razvoj Evrope. V preteklem mandatu smo velikokrat poslušali o Evropski komisiji in njenemu predsedniku Junckerju. Kakšno je vaše mnenje o preteklem mandatu dela evropskih komisarjev? Predsednik Komisije Junkcer me je razočaral. Sploh mi je žal, da nam ni uspelo v začetku mandati, ko je NSi na moj predlog kandidirala g. Bar-nierja za predsednika Komisija. Slednji se je sedaj dokazal s pogajanji za Brexit. Vendar, če pustimo to ob strani je dejstvo, da so nekateri komisarji odlično opravili svoje delo. Evropska komisija je mandat zastavila ambiciozno, uspelo ji je zajeziti finančno in gospodarsko krizo, ublažiti brezposelnost. Uspelo ji je EU potegniti iz gospodarske krize, kazalci so danes bistveno boljši kot na začetku mandata, več je delovnih mest, brezposelnost med mladimi se je znižala za okvirno sedem odstotnih točk. Ne morem podati višje ocene zaradi napak pri odzivanju na migrantsko krizo in pa zelo neodločnega odziva v primeru obnašanja Hrvaške v okviru sodbe arbitražnega sodišča. »Premalo se zavedamo, da je vsak poslanec v Evropskem parlamentu pomemben« Nagovoriti morava vseeno tudi pred tedni odmevno napoved, da tokrat ne kandidirate kot prvi, ampak tretji na listi. Kako to? To je bila odločitev stranke, ki jo spoštujem. Na evropskih volitvah so najpomembnejši prefer-enčni glasovi saj ljudje izbirajo neposredno osebo oz. kandidata. Tako, da kdorkoli želi glasovati zame samo obkroži moje ime. Z Ljudmilo sva že bila skupaj poslanca v prvem mandatu in delamo na tem, da nam to ponovno uspe. Prav je, da se različni izkušeni politiki preizkusijo kot nosilci list. Sedaj ima to priložnost ga. Novak. Kot rečeno pa je ključen preferenčni glas oz. obkrožitev imena. Torej glede na to, da si želite v prihodnjem mandatu delati za Slovenijo v Evropskem parlamentu, kakšni so načrti? V Evropskem parlamentu deluje uveljavljena ideja "seniorata", kar pomeni, da izkušeni poslanci imamo boljši dostop do zadev večjega pomena in odprta vrata na veliko koncih. Zato sem se tudi odločil za ponovno kandidaturo, saj na podlagi izkušenj prejšnjega mandata vidim, da lahko veliko naredim za Slovenijo in Evropo. Okolje, zdravje in gospodarstvo bodo ostali moj fokus. Tako smo že pričeli s pripravami na projekt razglasitve čebele za ogroženo vrsto. Le tako jo bomo lahko ustrezno zavarovali in zavarovali naše okolje. Razglasitev je namreč le orodje kako doseči veliko drugih podpornih politik, ki bodo pozitivno vplivale na naše okolje in posledično na kvaliteto našega življenja. Poleg tega si bom prizadeval, da se sredstva za dostop do zdravja, za čimbolj enak dostop do zdravja širom Evrope povečajo, saj po Evropi še vedno teče železna zavesa na področju dostopa do različnih zdravljenj. Ne moremo imeti več Evrope z več raka. Eden od vaših znanih gesel je tudi: "Ne moremo imeti več Evrope z manj Evropejci". Kaj mislite s tem? Poglejte, odnos do življenja je ena izmed ključnih problematik Evrope. Brexit in podobne zagate bomo rešili. Odnos do življenja in odnos do evropskega načina življenja pa so vprašanja trajnosti našega obstoja. Tako bom v prihodnjem mandatu še več delal na direktivah, ki pozitivno vplivajo na situacijo (mladih) družin v Sloveniji in Evropi. Poleg tega pa je potrebno nagovoriti pomanjkanje dialoga med srednjo in zahodno Evropo, ki je najbolj prišel na površje pri migrantski krizi. Zahodna Evropa preprosto ne razume specifik srednje Evrope, naše zgodovine in vrednot, ki jih ne bomo opustili. Jasno pa je, da ne moremo imeti ene Evrope in dveh migracijskih politik in dveh razumevanj vladavine prave. Zato ne vidim problema v evro-skeptikih ampak v pro evropskih politikih, ki se ne znajo dogovoriti kaj bomo delali skupaj. Lahko imamo več Evrope, ali pa manj, ampak tisto, kar se dogovorimo mora delovati. Zato na omenjeno poved gledam tudi skozi luč migracij in pritiska na zunanje evropske meje, ki ostajajo pereče vprašanje tudi v prihodnjem mandatu. Omenili ste Brexit. Kakšen je vaš pogled na to situacijo?Združeno kraljestvo očitno že trpi posledice te odločitve. Res je. Elita se ne more dogovoriti, kako bi situacijo razrešila. Ljudstvo pa je sedaj veliko bolje informirano o posledicah izstopa. Tako, da v Brexit ne verjamem. Mislim, da bomo prišli do dogovora, saj je izstop prestavljen na jesen. Naročnik oglasa: ekipa Lojzeta Petrleta Pogovarjali smo se z Luko Skledarjem z Zaplane, ki obiskuje 3. letnik pravne fakultete v Ljubljani. V marcu je bil stažist v Evropskem parlamentu pri poslancu Lojzetu Peterletu. Kot je dejal, so to bile nepozabne izkušnje, ki so mu vlile nova spoznanja. Luka, obiskuješ pravno fakulteto in si bil en mesec stažist v Bruslju pri poslancu Lojzetu Peterletu. Kako študent pride to tega mesta? Tako je. Obiskujem Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani in sem študent 3. letnika. Že prej sem spremljal dogajanje v EU in njenih institucijah, tekom študija smo se o tem učili pri predmetu Pravo EU, želel pa sem delo v Evropskem parlamentu spoznati tudi v praksi. Evropski poslanec Lojze Peterle vsako leto objavi razpis, na katerega se lahko prijavi kdorkoli. Edina omejitev je starost, star moraš biti vsaj 21 in ne več kot 30 let. Namen je namreč mladim ponuditi priložnost za spoznavanje EU in pridobivanje neprecenljivih izkušenj za prihodnost. Sam postopek izbire je sestavljen iz 3 faz. Ob prijavi na razpis smo morali napisati esej, na enega od treh podanih naslovov. Sam sem esej napisal na temo »EU na prepihu boja velesil za globalno prevlado«. Od prispelih prijav so izbrali devet kandidatov, ki so se uvrstili v drugi krog. Sledila je priprava dveh kratkih priporočil evropskemu poslancu o takratnem aktualnem dogajanju, nato pa so z vsakim od kandidatov opravili še individualne razgovore. Izmed devetih kandidatov so jih izbrali pet in med njimi sem bil tudi jaz. Kako je z namestitvijo oziroma stroški bivanja? V Bruslju sem bival v Slovenskem pastoralnem centru (SPC), v katerem med opravljanjem pripravništva v Evropskem parlamentu biva večina stažistov. Bivanje tam je cenovno zelo ugodno, SPC pa ima tudi odlično lokacijo, saj je do Evropskega parlamenta 20 minut hoje. Poleg tega sem tam spoznal druge stažiste, s katerimi smo se veliko družili in drug drugemu pomagali. Cene v Belgiji so na splošno višje kot v Sloveniji, vendar če malo gledaš, kje kupuješ, velike razlike ni. Na srečo je bil blizu Lidl, kjer so cene primerljive tem v Sloveniji. Vikende sem izkoristil za obisk drugih belgijskih mest, saj so čez vikend vozovnice za polovico cenejše. Razlika v cenah je najbolj opazna, ko greš ven na pijačo ali pa kaj pojest. Kakšno delo si opravljal kot stažist? Lahko opišeš svoj tipičen delavnik. Delo stažista je zelo raznoliko. Obsega administrativne, kot na primer priprava dnevne mape, kot tudi bolj vsebinske naloge, kot je poročilo o opustitvi premikanja ure. Z delom sem začenjal ob 8. uri, kar pomeni, da sem vstajal okoli 6.30. Ko sem prišel v pisarno, sem najprej pripravil dnevno mapo, v kateri je bil urnik poslanca za tisti dan in gradivo, ki ga je potreboval. Sledile so različne zadolžitve glede na potrebe v pisarni. Ker je urnik poslanca zelo natrpan, se mu včasih pokrivajo različne obveznosti, zato sem pri tem pomagal na način, da sem se udeležil kakšnega sestanka skupine ali pa odbora in potem poročal o dogajanju. Med 13. in 14. uro sem po navadi odšel na kosilo. Po kosilu, v popoldanskem času, so pogosto potekali dogodki, na katerih je sodeloval tudi poslanec. Na dogodkih sem ga spremljal tudi jaz, da sem poskrbel za kakšno fotografijo ter si zapisal kakšen njegov stavek, kar smo potem objavili na socialnih omrežjih. Danes so ta zelo pomembna za neposreden stik poslanca z ljudmi. Domov sem se vračal nekje med 18. in 20. uro. Delavniki so bili tako kar dolgi in naporni. Vidim, da je bil delavnik res natrpan. Si dobil kakšen občutek, kako nas vidijo v tujini? Poslanci iz drugih držav nas zelo spoštujejo in so z nami v prijatelj skih odnosih. Poznaj o delo in dosežke slovenskih poslancev. Tak občutek sem dobil, ko sem spremljal poslanca Peterleta na dogodkih in ob njegovih pogovorih z drugimi poslanci. V Sloveniji se premalo zavedamo, da je vsak poslanec v Evropskem parlamentu pomemben. Čeprav jih imamo le odem, imajo velik vpliv na odločanje. Zdi se nam, da je parlament EU daleč in ne čutimo nekega neposrednega vpliva na naše življenje. Kaj pa ti meniš po vseh izkušnjah - nenazadnje so volitve pred vrati? Veliko lahko poslušamo o oddaljenosti Bruslja od ljudi. Verjetno so za to krivi tudi mediji, ki o dogajanju v Evropskem parlamentu premalo poročajo. Šele zdaj pred volitvami je tega več, večinoma pa lahko po televiziji gledamo le Jean--Clauda Junckerja, predsednika Evropske komisije, in Donalda Tuska, predsednika Evropskega sveta. Premalo se zavedamo, da so odločitve, ki jih sprejemajo v Evropskem parlamentu, velikokrat bolj pomembne od tistih, ki jih sprejemajo poslanci v Državnem zboru. Ne bi rekel, da ne čutimo neposrednega vpliva na naše življenje, ampak se ga zgolj ne zavedamo. Ko smo na primer na morju na Hrvaškem, lahko kličemo domov v Slovenijo in tam koristimo mobilne podatk, v okviru zakupljenega paketa. Vsak lahko občuti te koristi, ko na položnici s tem nima dodatnih stroškov, vendar pa se ne zaveda, da so to omogočili poslanci v Evropskem parlamentu. Sam sem se že prej zavedal pomembnosti Evropskega parlamenta kot zakonodajnega organa na ravni EU. Zdaj, ko sem imel priložnost njegovo delovanje spoznati v praksi, pa se tega zavedam še toliko bolj in upam, da bom tudi bralcem pomagal, da prepoznajo njegov pomen in pomen evropskih volitev, ki prihajajo, na katerih se bomo odločali o prihodnosti EU. Gašper Tominc N OS Skupne strani VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Dobro opravljeno delo evropskih poslancev iz vrst SDS Zaključuje se mandat Evropskega parlamenta in na pragu smo novih evropskih volitev. V aktualnem sklicu je imela Slovenska demokratska stranka največje število poslancev, skupno tri od osmih, kolikor je tudi rezerviranih sedežev za Slovenijo v Evropskem parlamentu. Ker je konec mandata in je čas za obračune, smo zabeležili majhen del njihovega bogatega petletnega mandata. Vsi trije dosedanji evroposlanci, Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin, pa se na letošnjih volitvah tudi potegujejo za nov mandat. Sicer pa SDS letos nastopa na volitvah skupaj s Slovensko ljudsko stranko, zato sta na listi tudi Franc Bogovič in Franc Kangler, sledijo pa Alenka Forte, Davorin Kopše in Alja Domjan. Milan Zver: V Evropskem parlamentu delam za dobro Slovenk in Slovencev Največji uspeh dr. Zvera je poimenovanje dvorane v Evropskem parlamentu po očetu slovenske državnosti, dr. Jožetu Pučniku. Ponosen je na svoje poročilo o programu Erasmus+, ki povečuje sredstva za mladino, izobraževanje in šport iz 15 na 45 milijard evrov, kar ustreza trem slovenskim proračunom. V desetih letih so naši vrtci, šole in univerze iz Erasmusa prejeli več kot 80 milijonov eurov, v prihodnje bodo številke še veliko višje. Predlagal je številne rešitve za preprečevanje financiranja terorizma (npr. prepoved netransparentnega financiranja mošej), izmenjavo podatkov ter preprečevanje pranja denarja za terorizem. V prihodnjem mandatu si želi nadaljevati delo na področju mladih, zunanje politike in varnosti. Ena njegovih prvih pobud bo odprava pribitkov na klice iz ene države EU v drugo. Romana Tome: Glas Slovencev in Slovenk v Evropskem parlamentu Romana Tomc se je posebej intenzivno ukvarjala s socialnimi temami in zaposlovanjem mladih. Ob tem tudi z vse bolj pomembnimi izzivi staranja prebivalstva in vprašanjem pokojnin, pre- prečevanjem davčnih utaj in ukrepi za spodbujanje družinskega življenja. Odmevna je bila njena akcija, s katero je Evropsko komisijo opozorila na diskriminatorno avstrijsko zakonodajo, zaradi katere je bilo oškodovanih 10.000 slovenskih otrok. Ocenjevala je največji evropski program za zaposlovanje mladih. Zaradi njene ocene se bodo aktivnosti nadaljevale tudi v naslednjih letih. V njeni pisarni je priložnost za plačano pripravništvo dobilo 40 mladih. Med pomembne dosežke šteje tudi razpravo o pranju denarja v NLB, ki je bila v Evropskem parlamentu organizirana na njeno pobudo in je doživela široko odmevnost. Patricija Šulin: Za prožnejše evropske finance Evropskim sredstvom je Patricija Šulin posvetila posebno pozornost. Najprej da jih je dovolj za raziskave, inovacije, izobraževanje, zaposlovanje mladih, kohezijo in varnost, na ključnih področjih za našo prihodnost. Potem za to, da njihova uporaba ne bo administrativna mora in da bodo skrbno porabljena. In končno za prožnejše evropske finance, da se bo Unija hitreje odzvala v krizah, kot sta bili migrantska in teroristična. Sooblikovala je Evropski socialni sklad +, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in omogočila, da je bilo Sloveniji že konec 2014 odobrenih 18,4 milijona evrov za odpravo škode zaradi žleda. Uspešno je opozarjala na pomanjkljivosti in nespo-štovanje evropskih zakonov, kot je neuporaba slovenskega jezika v čezmejni izmenjavi informacij o cestnih prekrških ali razlike v kakovosti izdelkov med zahodno in vzhodno Evropo. Naročnik oglasa. OO SDS Vrhnika O pametnih vaseh tudi na Vrhniki Vrhnika, 22. marec - V prostorih Cankarjevega doma je potekalo omizje Pametne vasi - o novih tehnologijah ter konceptih za ohranitev podeželja in podeželskih mest. Trend v Evropi namreč kaže, da se vedno več ljudi s podeželja preseljuje v mesta, kar za razvoj podeželja ni dobro. »Ne pristajam na prisilno urbanizacijo EU, saj to zmanjšuje kakovost življenja ljudi, preživeti morata oba poselitvena koncepta, mestni in podeželski,« je bil na omizju jasen Franc Bogovič, ki je skupaj z madžarskim kolegom Tiborjem Szanyjem pripravil sveženj ukrepov zoper to težavo. Pet odstotkov sredstev Regionalnega sklada bo tako namenjenih za podeželska, demografsko ogrožena območja, in znotraj tega tudi 2,4 milijarde evrov za projekt Pametnih vasi. Kaj se skriva pod imenom »pametne vasi«? Gre za samooskrbne vasi v vseh pogledih, kajti le tako je mogoče preprečiti selitev v urbana območja. Na Vrhniki so ugotavljali, kaj pametnega že počnemo na podeželju in kakšne možnosti lahko pričakujemo v prihodnosti. Na omizju so projekte in dobre prakse poleg evroposlanca Bogoviča predstavili še Marko Zevnik, direktor Zavoda Sopotniki, ki opravlja prostovoljne prevoze starostnikov na podeželju, za kar je bilo neuradno slišati, naj bi bila tega kmalu deležna tudi Vrhnika. Sandra Turnšek je predstavila Mlekarno Krepko in njeno vpetost v podeželsko okolje, Amalija Božnar iz Polhovega Gradca pa Čebelarstvo Božnar. Omizje, ki mu je prisostvovala polna mala dvorana, je pozdravil tudi župan Daniel Cukja-ti, ki, kot je dejal, v tovrstnih pogovorih vidi potencial porajanja novih možnosti za Vrhniko in okolico. Gašper Tominc, foto: GT Haščasopis KULTURA 29. april 2019* 47 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Mavričnih 25 let Vrhnika, 13. april - Mešani pevski zbor Mavrica je s celovečernim koncertom obeležil četrt stoletja delovanja. Jubilej je napolnil veliko dvorano Cankarjevega doma do zadnjega kotička, kjer je občinstvo prisluhnilo jagodnemu izboru njihovih dosedanjih glasbenih repertoarjev. Program so na lepo aranžiranem odru, ki se je nanašal prihajajoče praznike, začeli s Slovesno pesmijo, kot se za srebrni jubilej spodobi. V prvih pesmih so jim na odru delali družbo člani Mlade mavrice, njihovega pevskega podmladka, za katerega se je ideja utrnila pred natanko petimi leti. Prvi del večera je minil v nekoliko resnejših melodijah, drugi del večera pa z živahnejšimi po-pevkarskimi. Fantje in dekleta, ki imajo po petindvajsetih letih kakšen las manj ali kakšnega srebrnega več, so dokazali, da še vedno premorejo kakovost, s katero lahko napolnijo osrednji vrhniški kulturni hram. Temu pritrjuje tudi dejstvo, da si je letos zbor priboril nastop na regijski reviji pevskih zborov, ki jo organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Čestitke deževale z vseh strani Ob svečanem jubileju je zboru čestital župan Daniel Cukjati in mu zaželel še mnogo let ustvarjanja. Članom in članicam so čestitali tudi iz Orkestra Simfonika Vrhnika ter Pevskega društva Ivan Cankar, Na jubilejnem koncertu je spremljavo na klavirju zagotavljal Oto Gvardjančič (ob Darinki Fabiani), samo prireditev pa je povezovala nekdanja članica zbora Anita Čretnik. nija Rman in Janez Rojec. Častno Gallusovo značko za 30 let prepevanja so prejeli Rasto Ja-kič, Janez Selan, Tone Velkavrh, Anka Petrovčič, Anka Grom, Veronika Kržič, Jerneja Meglen, Fani Snoj in Slavi Štirn. Prav posebno jubilejno priznanje za 50 let prepevanja pa je prejel Dare Hering. Nataša Bregant Možina je priznanje podelila še Darinki Fabiani za dolgoletno opravljanje funkcije zborovodje in Slavi Štirn za njeno 24-letno predsedovanje zboru. Začeli čarobnega decembra 1993 Zbor je bil ustanovljen 1. decembra 1993, a je z odločitvijo pevk in pevcev svoje ime dobil šele konec aprila naslednje leto. Darinka in Marko Fabiani sta pevce zbrala zato, da bi Vrhnika pridobila mešani zbor, uglašen s komornim orkestrom. Na oglas v Našem časopisu se je odzvalo 16 pevcev, zdaj jih poje 47. Zbor je nastopal bodisi samostojno bodisi v sodelovanju s komornim orkestrom, s kate- pa tudi Nataša Bregant Možina, vodja vrhniške izpostave JSKD, ki je ob tej priložnosti najbolj zaslužnim podelila priznanja -bronaste, srebrne, zlate in častne Gallusove značke. Ker jih je bilo res veliko, se omejimo samo na najžlahtnejše: zlato so prejeli Darja Bačar, Nena Mar-gon, Mojca Premuš, Nataša Gaj-šek, Metka Krašovec, Katarina Darinka Fabiani in Slavi Štirn Molk, Stanka Sabo, Silvija Jakič, Vena Šmajdek, Ivanka Štumber-ger, Dragica Turk, Andrej Za-krajšek, Branko Primožič, Jani Denša, Vojko Bogičevič, Dragica Čater, Jana Khalil Šnuderl, Kse- rim je prirejal znana vsakoletna Novoletni koncert in Pomladni gala koncert. Dvorana je bila vedno razprodana, kako tudi ne, ko pa so z njimi na odru nastopale zvezde slovenske glasbene estrade, kot so Vlado Kreslin, Alenka Godec, Mia Znidarič, Andrej Šifrer, Branko Robinšak, Mojmir Sepe ... Večkrat so bili gostje na televiziji ter sodelovali na najrazličnejših prireditvah doma in tujini. Leta 2011 so ustanovili recitatorsko skupino, ki jo najbolj poznamo po recitacijah ob odprtjih Argonavtskih dni, leta 2017 pa še otroški pevski zbor Mlada Mavrica. Ze od samega začetka zbor vodi Darinka Fabiani, zboru pa že 24 let predseduje Slavi Štirn. Zbor je svojo zgodovino popisal v posebnem jubilejnem zborniku, kjer je mogoče najti prenekatero zanimivo dogodivščino z njihovega četrtstole-tnega obstoja. Če bo čut za izbor programa, intepretacijo in estetiko zvoka še najprej njihov glavni adut, se ni bati, da bodo zborniku še dolga leta dodajali nova poglavja. Gašper Tominc, foto: GT Nagajiva pomlad Perpetuum Jazzile navdušil Slomškovo dvorano Vrhnika, 31. marec - Približno osemsto obiskovalcev je prisluhnilo dobri poldrugi uri dolgemu programu, ki ga je pripravila skupina Perpetuum Jazzile. Repertoar je obsegal samo slovenske pesmi, ki so poslušalce dvignile na noge. Največja slovenska pop in jazz vokalna zasedba je nazadnje nastopila na Vrhniki leta 2011 pred božično-novoletnimi prazniki. (gt, foto: gt) Vrhnika, 11. april - V Cankarjevem domu je potekala revija predšolskih pevskih zborov, imenovana Nagajiva pomlad. Nabito polno dvorano so razveselili glasovi Otroškega pevskega zbora Regice (Vrtec Vrhnika - enota Zabi-ca, zborovodkinji Jana Ravnikar in Saša Iskra), Otroškega pevskega zbora Lučka (Vrtec Log - Dragomer, zborovodkinja Klara Mravlje in njena pomočnica Dragica Slana), Otroški pevski zbor Mavrica (vrtec pri OŠ Borovnica, zborovodki-nja Tina Mazi), Otroški pevski zbor Polhek (vrtec pri OŠ Polhov Gradec, zborovodkinji Nina Dolinar in Nataša Janša) in Otroški pevski zbor Želvice (Vrtec Vrhnika, enota Zelvica, zborovodkinja Melita Gnezda Petrič). Njihove nastope je spremljala strokovna spremljevalka Nadja Janežič, prireditev pa je povezovala Slavica Bučan. Nastop so sklenili s skupno pesmijo Lojzeta Kranjčana Nagajiva pomlad in besedami spodbude predstavnice gostitelja (Območna izpostava JSKD Vrhnika) Nataše Bregant Možina. (gt, foto: gt) Wascasopis KULTURA 29. april 2019* 47 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si SaxLadies maja v Cankarjevem domu Saxladies smo skupina štirih saksofonistk, ki nas združujejo prijateljstvo, svežina, mladost, živahnost in ljubezen do glasbe. Najlepše pri našem skupnem ustvarjanju je prosto poseganje po glasbi, ki nam je ljuba in v kateri uživamo, zato svoj repertoar polnimo z različnimi zvrstmi glasbe. Prav raznolikost nas spremlja tudi na naših nastopih, kot so poroke, rojstnodnevne zabave, koncerti v kavarnah, hotelske večerje, prireditve, razstave, praznovanja, različni dogodki za širše občinstvo ter dobrodelne prireditve. SaxLadies skupaj ustvarjamo osem let, letos pa mineva že peto leto od našega zadnjega koncerta, zato je prav in se spodobi, da se vam spet predstavimo in pokažemo še več. Foto klub Okular Vemo, da je prijateljstvo edino lepilo, ki drži svet skupaj in v kombinaciji z glasbo prime v sekundi. Ravno to je po našem mnenju tisto, kar k našemu igranju prispeva poseben čar. Tokrat se bomo SaxLadies predstavile v novi, sveži zasedbi. Da bo večer še pestrejši, bomo v svojo družbo povabile kar dva gosta. Za črno-belimi tipkami se nam bo pridružil veliki virtuoz, vrhniški džezist Blaž Jurjevčič. Pianist Big banda RTV Slovenija s svojo glasbo in igranjem popelje v tople in čudovite občutke domačnosti. Da pa bodo tango, latino ritmi še bolj domači, bo poskrbel Primož Malenšek. Tolkalist, ki je sodelovanje ritmiziranja pletel in še plete z bolj ali manj znanimi slovenskimi glasbeniki. Trenutno je najbolj vpet v skupino El Kachon, s katero pripravlja nov album. Skupaj se bomo potrudili ogreti pete poslušalcev in spodbuditi, da bo marsikatera ritka zamigala med poslušanjem plesne glasbe. SaxLadies vas skupaj z Blažem Jur-jevčičem in Primožem Malenškom vabimo na koncert, ki bo v četrtek, 23. maja. V dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki ste vabljeni ob 19.30, kjer bomo z vami podelile glasbo polno energije in strasti. Vstop na koncert je prost. SaxLadies Nabiralci žvepla, foto Marko Mulej.jpg Couloring, foto E. Mihevc Vrhniški foto klub Okular uspešno deluje že sedmo leto. Ponašamo se z vrsto dejavnosti, med drugim prirejamo razstave, skupinske foto delavnice, predavanja in redna klubska srečanja, kjer izmenjamo izkušnje s področja fotografije. Vsako leto klub organizira kar nekaj razstav. Tako je tudi v zadnjem času klub sodeloval v Kranju na prijateljskem srečanju dveh klubov; to sta bila: Fotografsko društvo Janez Puhar Kranj in Foto klub Okular Vrhnika. Na povabilo elitnega slovenskega kluba iz Kranja smo se z veseljem odzvali in skupaj organizirali razstavo v središču Kranja. Letos klub Okular prireja povratno razstavo v Cankarjevem domu na Vrhniki predvidoma konec decembra. Klub Okular je pripravil tudi razstavo ob stoletnici smrti našega rojaka Ivana Cankarja. Razstava je bila na ogled v prostorih knjižnice Vrhnika. Člani kluba si želimo, da bi Vrhnika postala fotografsko prepoznavna tudi v svetovnem merilu, zato nekateri naši člani sodelujejo na svetovnih fotografskih natečajih. Doslej so naši člani dobili že okoli trideset nagrad. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje kljub veliki konkurenci svetovnih fotografov. Za letos imamo kar nekaj programa, in sicer fotografiranje zapuščene vasi na Primorskem, kjer naj bi v določenih primerih uporabljali tudi bliskavice in morda, če nam bo uspelo, še foto delavnica art fotografije. Načrtujemo obisk naravovarstvenega parka ob izlivu Soče, kjer v tem času gnezdi na tisoče ptic. Dogovarjamo se tudi o izdelavi koledarja, ki naj bi prikazoval lepote in skrivnosti Vrhnike. Konec leta pa se veselimo čudovite fotografske razstave v prostorih Cankarjevega doma v sodelovanju s prijateljskim Klubom Janez Puhar iz Kranja. Tudi aktivnosti v Mali mestni galeriji bomo oživili s prihajajočimi dejavnostmi, kjer se izmenjujejo kiparske, slikarske in fotografske razstave. Skratka, dela nam ne manjka in tam, kjer je volja, je tudi uspeh. Elo Mihevc MFFZS O Glasbena šola Vrhnika VLJUDNO VABI K VPISU V šOLSKO LETO 2019/20! Sobota, 11. maja 2019, od 9. do 12. ure Ogledali si boste lahko potek pouka glasbenih inštrumentov in baleta. TERMINI SPREJEMNIH PREIZKUSOV za vpis v šolsko leto 2019/20: J^ VRHNIKA v petek, 17. in 24. maja 2019, med 16.30 in 18. uro Vpis bo potekal v prostorih Glasbene šole Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3. f Sprejemni preizkusi za vpis na BALET bodo potekali v petek, 24. maja, ob 17. uri v glasbeni šoli na Vrhniki. Enota BOROVNICA v petek, 24. maja 2019, ob 17. uri Vpis bo potekal v prostorih Gš Vrhnika v Borovnici, Paplerjeva ulica 5. Enota HORJUL v petek, 24. maja 2019, ob 17. uri Vpis bo potekal v prostorih Osnovne šole Horjul. Dobrodošli! PREDNOST PRI SPREJEMU v Glasbeno šolo Vrhnika imajo otroci iz šolskega okoliša: občine VRHNIKA, BOROVNICA, HORJUL in LOG DRAGOMER. Več informacij najdete na spletni strani http://www.gsv.si/splosne-informacije/ Wascasopis KULTURA 29. april 2019* 47 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Vabilo N euumntn Društvo Nauportus viva vabi na odprtje razstave PRIMORSKE VEDUTE slikarja Vojka Gašperuta Gašperja (1949). Gašperut je eden najuspešnejših in prepoznavnih slikarjev, ki slikajo z usti. Je odličen kolorist, ki ohranja naravno barvitost svojih pejsažev in vedut. Ob odprtju bo koncert vokalne skupine Šelestet, umetnika pa bo predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Prireditev bo v nedeljo, 5. maja, ob 18. uri v cerkvi Svete Trojice na Vrhniki. Razstava bo na ogled od ponedeljka, 6. 5. 2019, do nedelje, 12. 5. 2019, in sicer od 16. do 19. ure. Za šole in vrtce bo ogled mogoč tudi v sredo, 8. 5. od 10. do 12. ure. Sponzorji: DG 69, Gostilna Kranjc in Slaščičarna Berzo. Vabljeni! Razstava dveh fotografskih ciklov Vrhnika, 2. april 2019 - V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki je bilo odprtje fotografske razstave Andreje Peklaj, ki je predstavila dva fotografska cikla: Domovanje skrivnosti in Bila sem ptica. Odprtje je popestrila multivizija ob intuitivni glasbeni improvizaciji Lada Jakše in Dejana Štembergerja. Pred polno malo dvorano Cankarjevega doma je mojstrico fotografije in njena razstavljena dela predstavil red. prof. Darko Slavec, mag. slikarstva in mag. grafike ter med drugim poudaril: »Andreja Peklaj je mojstrica fotografije pri Fotografski zvezi Slovenije in nosilka AFIAP (Artist) pri Mednarodni fotografski zvezi FIAP. Fotografira in razstavlja od leta 1973. Doslej je pripravila 88 samostojnih razstav doma Maj v TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka: od 8.00 do 17.00, sobote, nedelje in prazniki: od 9.00 do 19.00, ponedeljki: zaprto. Zadnji vstop v muzej je eno uro pred zaprtjem muzeja. Občasne razstave: Vzhodno od raja - Jugoton (odprtje 17. 5. 2019) Na gostujoči razstavi Tehniškega muzeja Nikola Tesla iz Zagreba predstavljamo zgodovino največje jugoslovanske glasbene založbe ter unikatne naprave za proizvodnjo kaset in plošč. Obogatili smo jo s pregledom različnih predvajalnikov zvoka ter akustične tehnike druge polovice 20. stoletja. Na ogled do decembra 2019. Znanje brez meja Razstava predstavlja izbor uspešnih posameznikov, ki so zaradi iskanja, razširjanja in soustvarjanja znanja v različnih časovnih obdobjih odšli v širni svet, in tiste, ki jih je zaneslo k nam od drugod. Na ogled do decembra 2019. Martin Sever, oče prvega slovenskega kombija Predstavljamo raznovrstno delo s področja tehnike inženirja Martina Severja, avtorja prvega serijskega kombiniranega vozila v Sloveniji in prvih IMV-jevih prikolic. Na ogled do 12. 5. 2019. Spored prireditev: Nedelja, 5. 5., med 14.00 in 18.00: delavnice za družine Modelarskega kluba Vrhnika Od torka, 7. 5., do petka, 10. 5., med 9.00 in 13.00: Dnevi elektrotehnike, interaktivni eksperimenti s področij najsodobnejših tehnologij Fakultete za elektrotehniko UL (obvezne predhodne prijave) Nedelja, 12. 5., med 10.00 in 18.00: Dnevi elektrotehnike Petek, 17. 5., ob 18.00: odprtje občasne razstave Vzhodno od raja - Jugoton Sobota, 18. 5.: mednarodni muzejski dan: ob 10.00: Naj se sliši delo! Interaktivno vodenje za otroke in družine po zvočnih postajah na stalnih zbirkah ob 10.30: Vzhodno od raja - Jugoton. Voden ogled nove občasne razstave z avtorji razstave ob 15.00: Naj te hrup ne spravi v obup: zvoki presenečajo! Zvočni kviz za otroke in družine ob 16.00: voden ogled izbranih muzejskih zbirk. Prost vstop in brezplačne prireditve. Nedelja, 19. 5., ob 16.00: Ukročena elektrika, prikaz poskusov Nikole Tesle Sobota, 25. 5., ob 9.30: delavnica osnov restavratorstva (obvezne predhodne prijave) Nedelja, 27. 5., ob 16.00: voden ogled nove občasne razstave Vzhodno od raja - Jugoton Za sobotne delavnice so obvezne prijave preko telefona 01 750 66 72, 041 957 146 ali elektronske pošte programi@tms.si. Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobotne delavnice so plačljive. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: od torka do nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00) Spored prireditev: Od sobote, 27. 4., do nedelje, 5. 5., med 10.00 in 13.00: počitniške delavnice za otroke Izdelovali bomo voščilnice, poštne rogove in štampiljke. Cena posamezne delavnice: 1,50 €. Prijave niso potrebne. Nedelja, 5. 5., ob 15.00: voden ogled muzejskih zbirk Nedelja, 12. 5., ob 15.00: Trara, trara, pošto pelja!, voden ogled za družine Petek, 17. 5.: mednarodni dan telekomunikacij in informacijske družbe Prost vstop v muzej. Sobota, 18. 5.: mednarodni muzejski dan Ob 10.00 in ob 15.00: Trara, trara, pošto pelja!, voden ogled za družine Prost vstop in brezplačni vodstvi. Nedelja, 19. 5., ob 15.00: voden ogled za seniorje Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. Avtorica fotografij Andreja Peklaj s ciklom dveh slik Domovanje skrivnosti in v tujini. Je tudi članica Foto društva Janez Puhar v Kranju in od leta 2018 članica umetniškega sveta pri Fotografski zvezi Slovenije.« Avtorica je v avli prikazala cikel Bila sem ptica - iskanje popolnosti. V njej se dotika Cerkniškega jezera s ptičje perspektive. »S svojimi deli dokazuje osebno in fotografsko kreativnost, zaradi odličnosti njenih fotografskih del pa tudi mojstrstvo v neprestanem iskanju motivne in fotografske popolnosti,« je dejal Slavec. V galeriji pa je predstavila fotografije Domovanje skrivnosti - sanjski, meditativni in transcendalni gozd. »V prvem sklopu fotografij iz tega cikla se odraža magični pogled v skrivnosti gozda, prepojen z vznesenostjo nad naturalistično lepoto gozdnih scen, vzorcev in barvite svetlobe, ki prodira v temačne predele gozda kot v svetišče v naravnem stanju ali skozi okna gotskih katedral. V novejših interpretacijah gozda pa avtorica odpira nov pogled nanj in ga predstavlja kot ploskovno, mehko, vzorčno nemirno ter vzporedno pasovno in črtno šrafuro, sestavljeno in obogateno z dinamičnimi svetlobnimi prebliski, ki ustvarjajo vtis premikanja in prekrivanja posameznih segmentov v fotografiji, njenih regij ali celotnega kadra.« Po uradnem odprtju razstave so se vsi prisotni preselili v veliko dvorano, kjer je potekala multivizija. V čarobnih slikah in ob raznovrstni glasbi sta avtorja, nam bolj znani že Vrhničan Lado Jakša in Dejan Štembergar, predstavila in dopolnila veličastno vzdušje vseh prisotnih, ki so z navdušenjem pozdravili celotno prireditev. Sama razstava je bila resnično vredna ogleda. Simon Seljak Wascasopis KULTURA 29. april 2019* 47 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ....... KINO ....... VRHNIKA PRIPOROČA YAO Komična drama / Yao / režija: Philippe Go-deau / scenarij: Philippe Godeau, Agnès de Sacy / Francija, Senegal / 103' Mlad fant iz senegalske vasice se poda na dolgo pot, da bi spoznal svojega junaka, uglednega francoskega igralca, ki je prišel v svojo pravo domovino predstavit novo knjigo. Ker se ga fantova zgodba globoko dotakne, se igralec odloči, da ga bo pospremil domov. Toda na podeželskih senegalskih cestah je vse več kot nepričakovano. In ko skupaj delita »prašno« pustolovščino na poti do Yaove vasice, se igralec zave, da potuje tudi proti svojim koreninam. 12 MOŽ Zgodovinska vojna drama / Den 12. mann /režija: Harald Zwart / scenarij: Petter Ska-vlan / Norveška / 135' 12 mož pripoveduje napeto epsko zgodbo iz druge svetovne vojne, kako se je sramotni vojaški poraz spremenil v simbol junaštva, ki je narodu vlil moč in ga združil v boju proti okupatorju. Britanska vojska je namreč urila norveške vojake za strateške sabotažne podvige. 24. marca sproži operacijo Martin Red. Dvanajst norveških odpornikov odpluje proti okupirani domovini. Njihov cilj: onesposobiti nemško vojaško letališče. Le eden od teh mož se bo z misije vrnil živ. Najbolj neverjetni dogodki zgodbe so tisti, ki so se zares zgodili. TRANZIT Drama / Transit / režija: Christian Petzold / scenarij: Christian Petzold po romanu Anne Seghers / Nemčija, Francija / 101' Film, ki na izviren način preplete preteklost in sedanjost, je brezčasna zgodba o ljubezni, izgnanstvu in iskanju novih začetkov. Marseille, sodobnost. Begunci iz vse Evrope sanjajo, da bi se vkrcali na ladjo za Ameriko in pobegnili fašističnemu okupatorju. Eden izmed njih, Nemec Georg, prevzame identiteto umrlega pisatelja, da bi izkoristil njegovo vizo. Vse pa se spremeni, ko se zaljubi v skrivnostno Marie. Film, ki na izviren način preplete preteklost in sedanjost, je brezčasna zgodba o ljubezni, izgnanstvu in iskanju novih začetkov. DOGMAN Kriminalna drama / Dogman / režija: Mat-teo Garrone / scenarij: Ugo Chiti, Massimo Gaudioso, Matteo Garrone / italija, Francija / 103' Matteo Garrone (Gomorra, Resničnost) je iz brutalnega dogodka, ki je v osemdesetih letih polnil strani italijanskih črnih kronik, ustvaril mračen, a tudi nežnosti in humorja poln »urbani vestern« o divji zveri, ki se skriva v vseh nas. Na obrobju mesta, na meji med metropolo in divjino, vlada en sam zakon: zakon močnejšega. Tam živi Marcello, droben in pohleven možakar, ki dneve preživlja v svojem skromnem pasjem salonu, prosti čas pa posveča ljubljeni hčerki Alidi ter nenavadnemu razmerju s tiranskim Simoncinom, nekdanjim boksarjem, ki ustrahuje soseščino. Po enem številnih ponižanj začne Marcello snovati divje maščevanje. DVOJNA ŽIVLJENJA Romantična komedija / Doubles vies / režija in scenarij: Olivier Assayas / Francija / 108' Dolgoletna prijatelja, pisatelj in knjižni urednik, se spopadata s krizo srednjih let, spreminjajočim se knjižnim trgom in njunimi ženami. Alain vodi uspešno založbo, pri kateri njegov prijatelj, boemski pisatelj Léonard, izdaja svoje romane. Ala-inova žena Séléna je zvezda priljubljene televizijske serije, Léonardova družica Valérie pa zagnana asistentka nekega politika. Nekoč Alain kljub dolgoletnemu prijateljstvu zavrne Léonardov novi rokopis. Odnosi med paroma, bolj prepleteni, kot se zdi na prvi pogled, se kmalu še bolj zapletejo. Aktualne informacije o dogajanju v kinu najdete na spletni strani kino-vrhnika.si in facebook.com/kinovrhnika. Na spletni strani se lahko prijavite tudi na e-novice. Zaradi dinamičnosti ponudbe filmskih naslovov so mogoče spremembe v programu, zato spremljajte naše objave v prej omenjenih glasilih. Kino Vrhnika RAZSTAVE v Cankarjevem domu Do 5. in 18. maja Fotografski razstavi Andreje Peklaj: DOMOVANJE SKRIVNOSTI in BILA SEM PTICA Razstava v galeriji bo odprta do 5. maja 2019, v avli pa do 18. maja 2019, in sicer od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih dogodkih v Cankarjevem domu. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Vas vljudno vabi na slikarsko razstavo Dragotina Cifreka: PORTRETI VRHNIKA 2000-2019 Odprtje slikarske razstave z nastopom Okteta Raskovec bo V torek, 7. maja 2019, ob 19. uri v galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki, Tržaška cesta 25. Razstava v galeriji bo odprta do 2. junija 2019. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA IN ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Vas v sodelovanju z Muzejem Velenje v okviru Cankarjevih dni 2019 vabijo na odprtje razstave ZAPUŠČINA ANE LUŠIN, CANKARJEVE LJUBEZNI Razstava predstavlja življenjsko pot Ane Nuše Lušin, por. Bregant, katere del je bilo tudi poznanstvo z Ivanom Cankarjem. Njen odnos do literata osvetljuje pisemska korespondenca in Anino literarno ustvarjanje v obliki črtic. Lušinova je pomembno vplivala na Cankarjevo ustvarjanje; posvetil ji je nekaj pesmi v Erotiki ter jo upodobil v liku Ane v Jakobu Rudi in Tujcih. Avtorica razstave: Zarja Frančiška Gošnik, dipl. ang. in dipl. slov. Urednica razstave: Mojca Ževart (direktorica Muzej Velenje) Organizator razstave: Muzej Velenje. Odprtje dokumentarne razstave bo v Avli Cankarjevega doma na Vrhniki 21. maja 2019 ob 19. uri. Razstava bo na ogled do 9. junija 2019. Razstave v Cankarjevem domu si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh) in ob nedeljah od 10. do 12. ure ter ob drugih prireditvah. Stalno razstavo akad. slikarja Florisa Oblaka v prostorih Rokodelskega doma, Tržaška cesta 23, si je mogoče ogledati ob predhodni najavi (TIC Vrhnika) in vsak delovni ponedeljek od 10. do 12. ure. Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Gimnazija Vič, Cankarjev dom Vrhnika CANKARJEVI DNEVI 2019 PONEDELJEK, 13. maj 2019, ob 19. uri Dramski krožek Gimnazije Vič Josepj Lesselring: ARZENIK IN STARE ČIPKE Režija: Jakob Mišič Jančar Nastopajo: Erik Contreras Mencinger, Nina Zidarič, Nika Rupnik, Tim Vivoda, Nik Klobasa, Rok Zajc, Tinkara Stonič, lan Kesar, Maj Priveršek, Soraja Sekavčnik, Eva Brank, Magdalena Radovanovic', Vid Šketa. Kostumografija: Ariana Butina Scenografija: Delvin Flisek Tehnična podpora: Nejc Jager, Žan Pušenjak Mentorica: Alenka Ocvirk Zelič Se po prihodu domov kdaj vprašate, kaj se dogaja za zaprtimi vrati vašega soseda, znanca, morda celo sorodnika? Kakšne temačne skrivnosti ima lahko vaša lastna družina? Kaj, če je kdo od njih norec, morilec?! No, če je to za vas nekaj nepredstavljivega, je pri Brewsterjevih to nekaj vsakdanjega. Le kaj lahko namreč skrivata ljubki, stari dami, ki na prvi pogled ne bi storili nič žalega niti muhi? In s čim bi se lahko ukvarjal sin, ki je že v rani mladosti odšel od doma? Kaj sploh lahko skriva družina, ki navzven deluje tako prijetno in prijazno? Če smo vzbudili vašo radovednost, vas vljudno vabimo na srhljivo komedijo Arzenik in stare čipke, ki jo je pripravil Dramski krožek Gimnazije Vič. Wasçasopis KULTURA 29. april 2019* 47 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEV DOM VRHNIKA Program prireditev za maj 2019 ČETRTEK, 2. 5. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA YAO Komična drama, 104 min, Francija, Senegal PETEK, 3. 5. 2019, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OVCE IN VOLKOVI 2 Animirana komična pustolovščina, SINHRO, 85 min, Rusija, 6+ PETEK, 3. 5. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČISTA ZLOBA Biografski kriminalni triler, 108 min, ZDA SOBOTA, 4. 5. 2019, ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DROBIŽKI 2 Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, 92 min, Francija, Kitajska, 6+ SOBOTA, 4. 5. 2019, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PRVIČ Romantična drama, 106 min, ZDA SOBOTA, 4. 5. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 12. MOŽ Zgodovinska vojna drama, 135 min, Norveška NEDELJA, 5. 5. 2019 ob 16. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DROBIŽKI 2 3D Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, 92 min, Francija, Kitajska, 6+ NEDELJA, 5. 5. 2019 ob 18. uri. Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ŠKL - ŠPORT TISOČERIH OBRAZOV Dokumentarni film, 93 min, Slovenija NEDELJA, 5. 5. 2019 ob 20. uri. Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TRANZIT Liffe 2018; zgodovinska drama, 101 min, Nemčija, Francija PONEDELJEK, 6. 5. 2019, ob 19.30. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2019: ZB NOB VRHNIKA, OBČINA VRHNIKA in ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 74. OBLETNICA OSVOBODITVE VRHNIKE Proslava z MPZ Mavrica in otroškim pevskim zborom Mlada Mavrica Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA 11. 5. 2019, ob 20. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2019: MPZ IVANA CANKARJA in ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA POD JASNIM NEBOM RDEČA ROŽA 3. mednarodni festival pevskih zborov in kulturnih društev Ivana Cankarja Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 12. 5. 2019 ob 16. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DROBIŽKI 2 3D Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, 92 min, Francija, Kitajska, 6+ NEDELJA, 12. 5. 2019 ob 18. uri. Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BREZ DOTIKA Romantična drama, 116 min, ZDA NEDELJA, 12. 5. 2019 ob 20. uri. Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 12. MOŽ Zgodovinska vojna drama, 135 min, Norveška PONEDELJEK, 13. 5. 2019, ob 19. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2019: GIMNAZIJA VIČ in ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Joseph Kesselring: ARZENIK IN STARE ČIPKE Dramski krožek Gimnazije Vič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 14. 5. 2019, ob 18. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2019: OŠ IVANA CANKARJA in ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA POJ Z MENOJ Nastop glasbenih skupin pod mentorstvom Ljubice Jelovšek in Tanje Avsec Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 15. 5. 2019, ob 18. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2019: ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA,, GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, UROŠ VOŠNJAK RIMARAJA Zaključek 8. festivala otroške poezije Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 16. 5. 2019, ob 19.30. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2019: OI JSKD VRHNIKA in ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA REGIJSKO LINHARTOVO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN OSREDNJE SLOVENIJE Teater Loška dolina - G. Feydeau: Maček v žaklju Režija: Andreja Buh Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 17. 5. 2019, ob 19.30. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2019: OI JSKD VRHNIKA in ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA REGIJSKO LINHARTOVO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN OSREDNJE SLOVENIJE Šoder teater Ljubljana - Brez: Postdramska raziskava prisotnosti Režija: Sara Lucu Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 18. 5. 2019, ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GRDELUTKE: POPOLNO NEPOPOLNE Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, ZDA, Kitajska, 6+ SOBOTA, 18. 5. 2019, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BREZ DOTIKA Romantična drama, 116 min, ZDA SOBOTA, 18. 5. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JOHN WICK 3: PARABELLUM Akcijski triler, 130 min, ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 19. 5. 2019, ob 19.30. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2019: OI JSKD VRHNIKA in ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA REGIJSKO LINHARTOVO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN OSREDNJE SLOVENIJE Teater KD Janez Jalen - J. Kesselring: Arzenik in stare čipke Režija: Gojmir Lešnjak - Gojc Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 21. 5. 2019, ob 19. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2019: MUZEJ VELENJE, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA in ZAVOD IVA-NA CANKARJA VRHNIKA ZAPUŠČINA ANE LUŠIN, CANKARJEVE LJUBEZNI Odprtje dokumentarne razstave Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 22. 5. 2019, ob 20.uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DOGMAN Liffe 2018, Kriminalna drama, 103 min, Italija, Francija ČETRTEK, 23. 5. 2019, ob 19.30. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2019 SAXLADIES in ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KONCERT SAXLADIES Z GOSTI Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 24. 5. 2019, ob 20. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2019 PIHALNI ORKESTER VRHNIKA in ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA LETNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 25. 5. 2019, od 9. do 18. ure. CANKARJEVI DNEVI 2019 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DAN ZA SKODELICO KAVE Festival kave - pokušnja kave in drugih kavnih dobrot, spremljevalni strokovni program: igre, delavnice, filmi o kavi. Park pred Cankarjevim domom na Vrhniki SOBOTA, 25. 5. 2019, ob 20. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2019 BIG BAND VRHNIKA in ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA POMLADNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 26. 5. 2019, ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DROBIŽKI 2 Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, 92 min, Francija, Kitajska, 6+ NEDELJA, 26. 5. 2019, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POKEMON DETEKTIV PIKACHU Animirana družinska pustolovščina, 104 min, ZDA, Japonska, 8+ NEDELJA, 26. 5. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA STOTNIK Liffe 2018: zgodovinska vojna drama, 118 min, Nemčija, Poljska, Francija TOREK in SREDA, 28. in 29. 5, ob 19. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2019: GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAKLJUČNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 30. 5., ob 10. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE V SENCI DREVESA Črna komedija, 89 min, Islandija, Francija, Poljska, Danska, Nemčija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 30. 5., ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DVOJNA ŽIVLJENJA Liffe 2018: komična drama, 107 min, Francija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 31. 5., ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ALADIN Domišljijska pustolovščina, ZDA, 8+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 31. 5., ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GODZILA 2: KRALJ POŠASTI Akcijski film, ZDA Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Vse kino predstave potekajo v veliki dvorani Cankarjevega doma. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www.vrhnika. si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Do 5. maja in do 18. maja. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Fotografski razstavi Andreje Peklaj: DOMOVANJE SKRIVNOSTI in BILA SEM PTICA Galerija in Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 1. 5. 2019 ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GOSPOD LINK: V ISKANJU IZGUBLJENEGA DOMA Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, 95 min, ZDA, Kanada, 6+ SREDA, 1. 5. 2019 ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ONI Liffe 2019, Biografska drama, 145 min, Italija, Francija ČETRTEK, 2. 5. 2019, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SLONČEK DUMBO 3D Družinska pustolovščina, 112 min, ZDA, 8+ TOREK, 7. 5. 2019, ob 19. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2019: ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DRAGUTIN CIFREK: PORTRETI VRHNIKA 2000-2019 Odprtje slikarske razstave Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 8. 5. 2019, ob 18. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2019: OŠ IVANA CANKARJA in ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA MULTIKULTI Prireditev ob dnevu Evrope Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 9. 5. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TRANZIT Liffe 2018; zgodovinska drama, 101 min, Nemčija, Francija PETEK, 10. 5. 2019, 20. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2019: OBČINA VRHNIKA in ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB PRAZNIKU OBČINE VRHNIKA Podelitev občinskih priznanj s kulturnim programom; Brezčasnost Ivana C. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Wascasopis KULTURA 29. april 2019* 47 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Napovednik za maj 2019 Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 17. uri va- bimo v Močilnik k branju Cankarjevih besedil. Dogodek bomo izvedli v vsakem vremenu. Morebitne spremembe ure ali lokacije preverite na mirjam.su-hadolnik@gmail.com. Potopis KVŠ - Namibija in Bocvana 5000 km safarija z najetim džipom po savanah in puščavah Najino 5000 kilometrov dolgo samostojno potovanje z najetim džipom sva začela med najstarejšimi rdečimi sipinami na svetu, mističnimi mrtvimi drevesi in prostranimi zalivi Namibije. Obiskala sva Nacionalna parka Etosha in Chobe. Na čudovitih safarijih sva zrla v oči velikim živalim. V Bocvani sva objemala zelo posebna in ogromna drevesa vrste baobab. Med najlepšimi doživetji pa sta zagotovo helikopterska preleta Viktorijinih slapov ter delte Okavanga. V sodelovanju s KVŠ vas vabimo na potopisno predavanje 7. 5. 2019 ob 18.00 v Grabeljškovo dvorano. Svetovalno središče na Vrhniki Enkrat mesečno, brezplačno in zaupno informiranje ter svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v Malavašičevem kotičku ali v računalniški učilnici Kemis. 8.00 - 9.00 skupinsko: Spomin in koncentracija in 9.00 - 11.00: individualno svetovanja in informiranje. Dodatne informacije in prijava na tel.: 01 510 22 70. Prva sreda v maju (8. maj, 8.00-11.00). Festival otroške poezije Rima Raja Uroš Vošnjak, Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika, Glasbena šola Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika in Cankar- jeva knjižnica Vrhnika vas vabimo na zaključno prireditev festivala otroške poezije Rima raja. Vljudno vabljeni v sredo, 15. 5. 2019, ob 18.00 v veliko dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki. Delavnica/trening Sodobna ženska: Sem tašča, želim dobro sporočati svoje misli, kar pomeni pritegniti preostale k sodelovanju Znati dobro komunicirati, pomeni pritegniti preostale in skupaj z njimi zmagati. Naučite se sporočati svoje dobre in koristne misli na pravi način in zmagali boste! Naučite se kakovostno komunicirati tudi z domačimi, sodelavci in odpravili boste večino konfliktov! Vabljeni v četrtek, 16. 5. 2019, od 16.00 do 20.00 v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Prijave in več informacij: 041 726 046 ali vladimir.pirc@outlook.com. Cena delavnice 50 EUR. Predaval bo Vladimir Pirc, diplomirani organizator dela z dolgoletnimi izkušnjami na področju usposabljanja oseb (na različnih mestih) za večjo lastno učinkovitost in boljšo komunikacijo. Strokovna ekskurzija zaposlenih Cankarjeve knjižnice Vrhnika Prijatelje knjige in člane knjižnice obveščamo, da se bomo podali na strokovno ekskurzijo. Vsi oddelki knjižnice bodo zaprti v sredo, 22. 5. 2019. Za ta dan ne bomo obračunali zamudnine. Hvala za razumevanje. RAZSTAVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Razstava KUD Kosec, Klekljarska sekcija Vljudno vabljeni na drugo razstavo Občine Log - Dragomer. V maju 2019 se nam predstavlja Klekljarska sekcija, ki deluje pod okriljem KUD Kosec, vodi jo Ivica Česnik. Pri KUD Kosec klekljajo že 14. leto. Izdelki se množijo, radostno jih podarjajo ljubiteljem čipk in njihove izdelke rade pokažejo. V lepoti čipke se fantazija prepleta s potrpežljivostjo, znanjem in ljubeznijo, plemeniti čas in prostor: do 31. 5. 2019. Vitrine sprejemnice, CKV. Mavrica ustvarjalnosti Likovna razstava ob 40-letnici Vrtca Log - Dragomer, OŠ Log - Dragomer. Vrtec Log - Dragomer ob 40-letnici delovanja pripravlja likovno razstavo STALNE RAZSTAVE V PROSTORIH CANKARJEVE KNJIŽNICE VRHNIKA: Ivanova skodelica Vabljeni na ogled Ivanove skodelice, ki je nastala v sodelovanju z akad. kiparjem mag. Bojanom Mavsarjem in neformalne rokodelske skupine Kva-kvačkaš. Lesene zverinice Igorja Pavlovčiča Vabljeni na ogled lesenih zverinic, ki jih ustvarja Igor Pavlovčič. Več informacij 041 762 024. Mobili Vabljeni na ogled simpatičnih in unikatnih mobilov, ki krasijo mladinski oddelek. Izdelali so jih otroci naslednjih šol: OŠ Ivana Cankarja (podružnična šola Drenov Grič), OŠ Antona Martina Slomška, OŠ Polhov Gradec (Podružnična šola Šentjošt) in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče (Vrtec Sončni žarek). V sodelovanju z JSKD IO Vrhnika in ZIC Naš Časopis. Vabilo Vabilo k predstavitvi za občane Občine Log - Dragomer Cankarjeva knjižnica Vrhnika izvaja knjižnično dejavnost tudi za Občino Log - Dragomer. V knjižnici nadaljujejo s projektom predstavitve občin, za katere izvajajo knjižnično dejavnost. Letos so k predstavitvi povabili Občino Log - Dragomer. K predstavitvi vabimo javne zavode, društva, pravne ali fizične osebe (umetnike vseh vrst in zvrsti, podjetnike, športnike, glasbenike ...). Vse, ki bi se želeli predstaviti/pokazati svoje znanje, dosežke, izdelke tudi širši javnosti. V prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika je za predstavitve na voljo šest razstavnih panojev v Cankarjevem salonu in 19 razstavnih vitrin v sprejemnici. Vsi interesenti za brezplačno predstavitev svojih aktivnosti/uspehov/izdelkov iz Občine Log - Dragomer naj se do 10. 10. 2019 obrnejo na direktorico knjižnice, Sonjo Žakelj (041 363 755). Vabljeni! Ninin Cankar Nina Sikiric je mlada Vrhničanka. V prostem času rada ustvarja, riše in piše bloge (https://nimamasiblog.word-press.com/ in https://www.facebook. com/nimamasiblog/). Zase pravi, da je »umetnica, ki se rada uči o življenju in vesolju.« V Cankarjevem letu 2018 je ustvarila portret Ivana Cankarja s skodelico kave, kateri pa je spremenila zaključek zgodbe po svoje. malih umetnikov, ki smo jo poimenovali Mavrica ustvarjalnosti. Vabimo vas na odprtje v petek, 31 . 5. 2019, ob 18.00 v Grabeljškovo dvorano. Razstavo si lahko ogledate v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika od 31. 5. do 30. 6. 2019. Tretja razstava Občine Log -Dragomer. Čajanka na Otoku (2. del) Zadnja vrstica lanskega članka: »In kam gremo prihodnje leto?« Vrhniški tečajniki angleščine smo soglasno sprejeli odločitev, da to pot obiščemo nekaj odmaknjenega, vlažnega in dih jemajočega. Zato smo šli v Edinburgh. Naša odločitev je bila dokaj logična, saj se Edinburg uvršča takoj na drugo mesto po številu turističnih nočitev na Otoku. Letos smo se vedli kot dobro utrjeni in vsega nepredvidljivega vajeni popotniki, ki jim je malo mar za udobje in so za bogate izkušnje pripravljeni tudi malce potrpeti. Vsakršna skrb je bila odveč, saj smo naleteli na zelo prijazen hostel, ki je bolj spominjal na hotel s *** zvezdicami, če le odmislimo sobe z desetimi oziroma šestimi ležišči, a se je natrpanost sob odkupila z lepo lokacijo hostla, ki pa si je zaslužila odličnih ***** zvezdic. Vendar je treba priznati, da smo na trenutke morali stisniti zobe, saj nas je že takoj po izkrcanju iz letala pričakal kot britev oster škotski veter in nam pregovorno res dal vetra. Od prvega do zadnjega smo se zvijali v klobčiče in ugotavljali, da je stereotip o škotskem vremenu še kako resničen. Že prvi dan smo izkusili prav vse vremenske pojave: začeli smo s soncem in vetrom, nadaljevali z dežjem in končali pri sodri. Naslednji dan pa ... Zbudili smo se v vremensko zelo klavrno jutro. Zal se pri vremenski napovedi vremenoslovci niso zmotili; bilo je deževno, hladno, vmes je celo snežilo. Treba je priznati, da je bilo težko ostati vremensko ravnodušen, sploh potem, ko so nam v hostlu povedali, da v letošnji zimi še niso imeli tako slabega vremena. Po začetnem negodovanju pa smo le prišli do zaključka, da slabega vremena ni, da je samo slaba oprema in smo tako nase navlekli vsa oblačila, ki so jih naši dimenzijsko ustrezni nahrbtniki premogli. Pred vrati hostla nas je pričakal očarljiv gospod, katerega osebni nastop je izdajal eleganco edinburške gospode in z veseljem smo mu prisluhnili. Mož nas je vodil po ulicah in uličicah, nam povedal zgodbo o tem in onem in kmalu smo lahko začutili čar Edinburgha. Veličasten, a mračnjaški. Sodoben s pridihom podganjih iztrebkov. Gostoljuben z rahlo privzdignjenim nosom. Skratka, intriganten na vse načine. Ob vodnikovih zgodbah in njegovi presenetljivo razumljivi angleščini smo pozabili na vremenske nevšečnosti, ki so se posledično kazale predvsem v premočeni obutvi in navzven obrnjenih dežnikih. Popoldne smo si privo- ščili še obisk edinburškega gradu, kjer se obiskovalec lahko od blizu sreča s krvavo škotsko preteklostjo in lahko zato tudi bolje razume slabe odnose med Angleži in Škoti, ki po zgodovini prepredeni z boji za krono, drugačni sploh ne morejo biti. Zvečer se je vreme umirilo, na večerni pohod po pivnicah smo se lahko odpravili celo brez »naglavnih« pripomočkov ... and so we danced the night away ... Večinoma zmahani smo se zbudili v sončno nedeljsko jutro, ki je kar kričalo po takojšnjem zaužitju jutranjega odmerka kofeina, da bi se lahko kar najhitreje odpravili na zadnji obhod mesta in odkrili še kakšen skriti kotiček. Z našo »light weight« prtljago smo se odločili, da se podamo na okoliško razgledno točko Calton Hill, od koder smo lahko dobili občutek krasne škotske zelene barve, ki se kot gosta tempera razleza po klančinah okoliških hribov. Prekrasno. Prehitro je minilo, ulovili smo še zadnje minute za obvezno skupinsko fotografiranje in, kot bi se preslikali, smo že stali pred neskončnimi vrstami mejne kontrole. Bilo je kratko, a ravno prav dolgo, da se zavemo, kako neprecenljivi so odklopi od vsakodnevne rutine in kako lepo je tisto ščemenje v trebuhu, ki nas opominja, da je bilo vredno. Tamara Merlini K U I TURA 29. april 201^J^ \JA*j\JyyUj l\ U L I URA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si klub ORFEJ ] i v "CAS ZAME", VEČER, KI GA PODARIŠ SEBI NA DRUŽENJU SE BOMO V PRVEM DELU UKVARJALI Z RAZMIŠLJANJEM O HVALEŽNOSTI. IZVEDLI BOMO TUDI NEKAJ PRAKTIČNIH VAJ ZA OZAVEŠČANJE POMENA REDNIH OBREDOV HVALEŽNOSTI. V DRUGEM DELU BO MEDITACIJA Z NAMERO: "SPREJEAM ENERGIJO HVLEŽNOSTI." OB NJIH RASTEM IN POSTAJAM SREČNEJŠI ČLOVEK. VAREN IN LJUBLJEN SEM. DOGODEK VODITA ANITA JAKŠA IN BARBARA BUH, NENEHNI RAZISKOVALKI BISTVA IN LEPOTE ŽIVLJENJA. SOB 11 5 or 19 30 TANGO, GLASBENA DOGODIVŠČINA Z KOLUMBIJSKIM MOJSTROM IŠČETE NOVO DEJAVNOST? V APRILU PRIDITE V ORFEJ IN OKUSITE ARGENTINSKI TANGO, DRUŽABNI PLES, KI POVEZUJE RITEM, MELODIJO IN SENZIBILNOST. ČE LAHKO HODITE, DIHATE IN POSLUŠATE GLASBO, STE PRIPRAVLJENI ZA TANGO. PRIDITE SAMI ALI V PARU, POVABITE PRIJATELJE IN SE NAM PRIDRUŽITE V NOČI, KJER SAMOZAVEST IN PRIJATELJSTVO RASTETA S PLESNIMI UTRIPI ... URA IN POL UVODA V TANGO IN URA IN POL SPREMLJEVALNEGA TRENINGA. DOGODEK VODI PLESNI MOJSTER IN IGRALEC CAMILO ACOSTA MENDOZA. SRE 15.5. or 19'h EFT TAPKANJE - PREDSTAVITEV METODE EFT(EMOTIONALFREEDOMTECHNIUQUE)-TAPKANJEJETEHNIKAZASAMOPOMOČ,ZASPROŠČANJE IN JE ODLIČNA PODPORA ZDRAVLJENJU. PRIBLIŽNO URO IN POL DOLGO PREDSTAVITEVPREPROSTE IN UČINKOVITE TEHNIKE BO VODILA KATJA LOGAR NADIŽAR, IZVAJALKA 2. STOPNJE TEHNIKE EFT PO PREDMETNIKU AAMET. TA REZIJANSKI PLES PLES, KI JE PO SVOJI ZGRADBI NAJBOLJ PODOBEN MEDITERANSKEMU PLESNEMU IZROČILU, PRENAŠA SKRIVNOSTI PRETEKLOSTI IN JIH VPENJA V ŽIVLJENSKI RITEM SEDANJOSTI. PLESALCA PLEŠETA V PARU, VENDAR SE NIKOLI NE DOTAKNETA. PLESAJE DRUG OB DRUGEM MENJAVATA POLOŽAJE IN ORISUJETA SKLENJENE KROGE. SEVEDA JE PLES ZA VSE - MLAJŠE IN STAREJŠE, PA TUDI ZA OTROKE. DOGODEK VODI KLEMEN FRANK. NAMESTO VSTOPNINE PROSTOVOLJNI PRISPEVKI! HVALA! VLJUDNO VABLJENI V SINJO GORICO 87, 400m naprej od UDLA, KONTAKT: 031382717(Klemen), 040937316(Rada), FB/Klub Orfej, 2019 PIHALNI ORKESTER VRHNIKA -• Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Ljubljana - »N'Š PLAC« Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. -• Beremo s tačkami - program R.E.A.D. Reading Education Assistance Dogs. Osnovni namen programa je pomagati otrokom pri izboljšavi govornih in komunikacijskih spretnosti ter pri osvajanju in utrjevanju bralnih veščin s pomočjo neobičajnega poslušalca - terapevtskega psa. V sodelovanju z društvom Tačke pomagačke. Prijave: 051 620 066 ali ckv.vgc@gmail.com. -• Druženje s psom in knjigo V družbi prijazne jazbečarke boste izvedeli marsikaj o kužkih, njihovih navadah, negi, lahko se boste z njo poigrali in ji celo kaj prebrali. V sodelovanju z društvom Tačke pomagačke. Prijave: 051 620 066 ali ckv.vgc@gmail.com. -• Post, seme zdravja - Varno razstrupljanje telesa, uma in duha na holističen način Predavanje: kako in zakaj nas zastrupljajo hrana in čustva, stres in odnosi, ter kako si pri vnetnem procesu v telesu lahko pomagamo sami ter kako do vnetnih procesov sploh prihaja. Velik poudarek bo tudi na črevesju, v mikrobioti, kjer je sedež imunskega sistema. Delavnica: predstavitev in degustacija sadno zelenjavnih sokov in čistilnih čajev, ter vseh pripomočkov, ki jih potrebujemo za varno postenje. Velik poudarek bo tudi na zdravi črevesni flori, ki jo vsakodnevno pustošimo s slabimi bakterijami. Predavala bo Bilka Baloh, aktivna športnica, ki že več kot 25 let svoje življenje povezuje s tekom, jogo, meditacijo, ayurvedo, ekološko, lokalno in sezonsko pridelano hrano ter s poznavanjem zdravilnih zelišč. Svojo pot je oplemenitila z izobraževanji in tečaji, ki jih je opravila v Evropi in Ameriki. Mednarodni certifikat za učitelja reikija je pridobila v Nemčiji v Mannheimu, ter za ayurvedo v Sloveniji. Vabljeni v torek, 14. 5. 2019, od 9.00 do 13.00. Prijave do 10. 5. 2019 na 068 601 429 ali baloh.bilka@gmail.com. V okviru projekta VGC N'šPLAC, sofinanciranega s strani MDDSZ in ESS. Plesi v krogu Plesi so lahkotni, igrivi in radostni, pa tudi ponotranjeni. Plešemo v krogu. Primerni so za vse generacije, tudi za starejše. Za ples ne potrebujemo partnerja. Enostavni koraki in čudovita glasba. Plesi v nas spodbujajo radost in veselje do življenja in počutimo se mlajši in bolj gibki, v globljem stiku s seboj in bližnjimi. Plese vodi Darja Bažec. Srčno vabljeni vsak četrtek ob 9.15 v Grabeljškovo dvorano CKV. Info in prijave na tel.: 01 750 9441 in 031 682 230 (Darja Bažec). -• Začetni tečaj ruščine Vabljeni na brezplačni začetni tečaj ruščine. Nataliya Antic vam bo predstavila osnove ruskega jezika in ruske kulinarike. Tečaj bo obsegal pet srečanj po tri šolske ure. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 13. 5. 2019, ob 9.00 v računalniški učilnici. Prijave v obliki sms (ime in priimek, tečaj ruščine) pošljite na 041 363 755. N asčasopis ŠPORT 29. april 2019* 47 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Štefan Hadalin, športnik leta 2018 Vrhnika, 29. marec - Vrhniška velika dvorana Cankarjevega doma je zopet doživela gala športno prireditev ob razglasitvi Športnika Vrhnike za leto 2018. V prepolni dvorani so se zbrali številni vrhniški športniki, trenerji, predstavniki društev, starši športnikov in kot vedno eminentni gostje celotne prireditve. Med njimi so bili olimpionik Miro Cerar, nekdanja vrhunska smučarka Špela Pretnar, predsednik Strelske zveze Slovenije Janez Slapar, predstavnik OKS Matic Švab ter župani Vrhnike Daniel Cukjati, Borovnice Bojan Čebela, Horjula Janko Prebil in tudi nekateri svetniki in svetnice Občine Vrhnika ter Liza in Špela Urbančič, športnici Vrhnike leta 2013. Ob zatemnitvi dvorane se je zaslišala olimpijska himna in iz obeh strani so se na oder podali otroci - športniki, ki so nosili olimpijsko zastavo in olimpijsko baklo. Na odru se jim je pridružil pevec solist Nino Koritnik, učenec 3. razreda petja GŠ Vrhnika, ki je zapel himno Republike Slovenije in Odo radosti, himno Evropske unije. Tako se je uradno začela prireditev Športnik leta 2018. Prvi je zbrane nagovoril predsednik Športne zveze Vrhnika Gvido Mravljak z naslednjimi besedami: »Spet je leto naokrog in nocoj bomo svečano podelili našim vrhniškim športnikom zaslužena priznanja za dosežene vrhunske športne dosežke v preteklem letu 2018. Zahvalil bi se članom Komisije za podelitev priznanj za njihovo delo, ki vem, da ni bilo lahko ob tako velikem številu predlogov za podelitev priznanj. Na začetku smo videli kratek izsek največjih športnih dosežkov slovenskih športnikov v letu 2018, ki jih na naše zadovoljstvo ni bilo malo. Verjamem, da smo vsi že malo pozabili na dosežke Jakova Faka, ki je s srebrno kolajno v zahtevni preizkušnji na 20 km poskrbel za najodmevnejši slovenski dosežek v Pjongčan-gu Primož Roglič je na Touru je slavil zmago v 19. etapi in končal skupno na 4. Mestu. Jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol sta posegli po svojim drugim naslovom evropskih prvakinj v razredu 470. Slovenski smučarski skakalci so za najbolj svetleče trenutke v zimi 2017/2018 poskrbeli na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Oberstdorfu, kjer so Jernej Damjan, Anže Semenič ter brata Domen in Peter Prevc 21. januarja navdušili z osvojitvijo srebrnih kolajn. Tudi za slovenski judo je bila lanska sezona zelo uspešna. Na aprilskem EP v Tel Avivu je v vsem sijaju zablestel Adrian Gomboc, ki se je ovenčal z zlato lovoriko v kategoriji do 66 kilogramov, njegov podvig pa je s srebrno kolajno dopolnila Tina Trstenjak (do 63 kg). Celjska judoistka se je na zmagovalni oder povzpela tudi na septembrskem SP v Bakuju, kjer si je izbojevala bronasto odličje. Gimnastični konjenik Sašo Bertoncelj je bil najuspešnejši Slovenec na zgodovinskem evropskem prvenstvu v Gla-sgowu, kjer je osvojil srebro na konju z ročaji. Športna plezalka Janja Gar-nbret je spisala novo pravljico. Na septembrskem svetovnem prvenstvu v Innsbrucku se je okitila s šampionskima lovorikama v balvanih in olimpijski kombinaciji, tako da ima v vitrini naslove svetovne prvakinje v treh disciplinah, tudi v težavnosti, v kateri je bila lansko leto druga. Tretjič zapored je osvojila globus za skupno zmago v težavnostnem svetovnem pokalu. Podobno kot pred štirimi leti na zimskih igrah v Rusiji se je Tržičan Žan Košir paralelnem Štefan Hadalin, alpsko smučanje, slalom, veleslalom, SG, kategorija: člani, trener: Tomaž Bizjak (Sport klub Dol Ajdovščina) 16. mesto Svetovni pokal - veleslalom, Beaver Creek, 3. 12. 2017 16. mesto Svetovni pokal - slalom, Val d'Isere, 10. 12. 2017 8. mesto Olimpijske igre 2018 - alpska kombinacija, PyeongChang, 13. 2. 2018, 65 tekmovalcev 21. mesto Olimpijske igre 2018 - veleslalom, Pye-ongChang, 18. 2. 2018, 110 tekmovalcev 9. mesto Olimpijske igre 2018 - sk. alpska kombinacija, PyeongChang, 24. 2. 2018, 32 tekmovalcev 13. mesto Svetovni pokal - slalom, Kranjska Gora, 6. 3. 2018, 76 tekmovalcev 1. mesto Far East Cup - veleslalom, Južno Sakhalin-sk, 17. 3. 2018, 90 tekmovalcev 2. mesto Far East Cup - veleslalom, Južno Sakhalin-sk, 18. 3. 2018, 82 tekmovalcev 2. in 3. mesto Far East Cup - slalom, Južno Sakha-linsk, 20. 3. 2018, 82 tekmovalcev 1. mesto Državno prvenstvo - slalom, Krvavec, 24. 3. 2018, 69 tekmovalcev 6. mesto državno prvenstvo - veleslalom, Krvavec, 26. 3. 2018, 66 tekmovalcev 1. mesto Vojaško prvenstvo - veleslalom, Fieberbrunn, 5. 4. 2018, 49 tekmovalcev 1. mesto Državno prvenstvo - alpska kombinacija, Krvavec, 9. 4. 2018, 65 tekmovalcev Štefan Hadalin je bil kot državni reprezentant mladinec leta 2012 izbran v ekipo za nastop na prvih mladinskih olimpijskih igrah v Innsbrucku in osvojil peto mesto v slalomu in sedmo v kombinaciji. V sezoni 2012-2013 se je v januarja uvrstil v ekipo za Evropski mladinski olimpijski festival, ki je potekal v Brasovu v Romuniji. Tam je dosegel svoj prvi največji uspeh v mednarodnih tekmovanjih: prvo mesto in zlato medaljo v slalomu in peto mesto v veleslalomu. Z uspehi je nadaljeval v sezonah 2013-2014 in 2014-2015 in je na Svetovnem mladinskem prvenstvu v Hafjelu na Norveškem dosegel dve drugi mesti v superveleslalomu in alpski kombinaciji ter bil državni prvak med mladinci v alpski kombinaciji in osvojil drugo mesto v alpski kombinaciji na državnem prvenstvu med člani. Sezona 2015-2016 je bila zanj še uspešnejša, saj je na Mladinskem svetovnem prvenstvu v Soči-ju postal svetovni prvak v veleslalomu in alpski kombinaciji ter tudi na ekipni tekmi prvo mesto. Med mladinci je postal državni prvak v slalomu, veleslalomu in alpski kombinaciji in državni prvak v kombinaciji SL+VSL+SMUK. Prav tako je na državnem prvenstvu med člani postal državni prvak v slalomu, alpski kombinaciji in kombinaciji SL+VSL+SMUK ter osvojil drugo mesto v veleslalomu. Na tekmovanjih je bilo še več uspešnih nastopov, našteti so le nekateri. V sezoni 2016-2017 je postal reden udeleženec Evropskega in Svetovnega pokala in je tekmoval predvsem v tehničnih disciplinah in uspešno zaključil sezono kot državni prvak v slalomu ter zasedel odlična mesta na mednarodnih tekmovanjih. Na drogu Duo Kamikazete veleslalomu je na olimpijskih igrah v Pjongčangu osvojil bron. Peter John Stevens je zadnje tri sezone prvo ime slovenskega plavanja. Na, evropskem prvenstvu v Glasgowu, je na 50 m prsno osvojil bronasto kolajno. Luka Božič, Benjamin Sav-šek in Anže Berčič so na svetovnem prvenstvu v Riu de Janeiru osvojili srebrno kolajno med moštvi kanuistov. Leto 2018 je bilo za slovensko moško odbojkarsko reprezentanco prelomno, saj je prvič v zgodovini nastopila na svetovnem prvenstvu v Italiji in Bolgariji. Ni potrebno omenjati dosežke in presežke Luka Dončic, ki je pred skokom v ligo NBA pustil pečat na stari celini: z madridskim Realom je osvojil evroligo. Vsi ti uspehi nas lahko navdajajo z velikim ponosom in zavedanjem, da tudi 2 milijonski narod lahko tekmuje z velikimi. Šport in navijanje za nacionalne barve je eno redkih področij, ki nas združuje in nam dviga samozavest, da skupaj zmoremo. Na vzven, pa promovira Slovenijo kot športno velesilo glede na število Mladi športniki; na oder prišli z olimpijskim ognjem in zastavo. prebivalcev. Vendar je pri vseh uspehih prisoten kanček pelina za celotno športno družino z zmanjšanjem finančnih sredstev državnega proračuna za šport in športno infrastrukturo. Prav slednje nam v Sloveniji še zelo primanjkuje, saj to vse bolj omejuje predvsem možnosti večanja števila množičnega in rekreativnega športa. Na srečo je na Vrhniki prišlo do povečanja sredstev namenjenih športu in za to bi se vam spoštovani občinski svetniki najlepše zahvalil v imenu vseh vrhniških športnikov. Sam vidim to kot vložek v prihodnost in vsestranski zdrav razvoj otrok in mladostnikov, pa še vsa zgrajena infrastruktura lahko z odgovornim vzdrževanjem služi mnogim naslednjim generacijam Vrhničanov.« Zbrane je pozdravil tudi predstavnik Olimpijskega komiteja in olimpionik Miro Ce-rar: »Ponosen sem na športne uspehe slovenskih športnikov, kakor tudi uspehov vrhniških športnikov. Rad se udeležim takšnih prireditev, saj sem na Vrhniki že kar domač. Saj vi» Uaščasopis ŠPORT 29. april 2019* 47 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si A i ti v 9 Pohvale za strelce SD Vrhnika Špela Pretnarje podelila bronaste plakete 2018. » dim, da se za nadaljnje uspehe ni bati, ker je med dobitniki precej mladih vrhniških športnikov, ki že trkajo na vrata večjih uspehov.« Nato je besedo prevzel povezovalec celotne prireditve Matija Kosmač. Za vrhunske točke sta poskrbeli plesalki na drogu: 19-letni Eva Kobal in Tinkara Loverčič, imenovani Duo kamikazete. Glasbeno spremljavo prireditve so pripravile Sax Ladies v zasedbi: Beti Kovač (sopran saksofon), Zala Kejžer (alt saksofon), Nika Kovač (tenor saksofon) in Marina Bilic (bariton saksofon). Plesne točke sta izvedli tekmovalki sodobnih plesov v plesni zvrsti hip hop Lara Hozjan in Petja Bricelj, obe iz Plesne šole Urška Vrhnika. Med podelitvijo pohval in plaket so na odru nastopile mažoretke in twirling skupina iz OŠ Antona Martina Slomška, ki že sedem let pridno trenirajo in vadijo. Trenutno je skupaj 35 deklet pod strogim očesom trenerke Anite Omerzu Tone. Drugič pa so se občinstvu predstavile tudi mažoretke OŠ Ivana Cankarja. S treningi so začele letošnje šolsko leto. Pridno trenira 16 deklet in to od drugega do šestega razreda. Vsi pevski, gimnastični in plesni vložki so dopolnili in prireditev naredili še veličastnejšo, seveda vse v pomenu in predstavitvi vrhniškega športa. Glavna tema je bila podelitev pohval, priznanj in razglasitev športnika leta. Vse dobitnike plaket in priznanj je izbrala komisija za izbor športnika v sestavi: Matic Vidic (predsednik) in člani Vid Drašček, Matjaž Justin, Matej Fefer, Jan Zaletel in Jože Nagode. Najprej so podelili pohvale za leto 2018 za mlade in obetavne športnike ter športnike, ki s svojimi ekipami dosegajo zavidljive uspehe. Pohvale je podeljeval predsednik Strelske zveze Slovenije Janez Slapar. Sledila je podelitev posebnih priznanj za leto 2018, ki jih je podelil predsednik ŠZ Vrhnika Gvido Mravljak, prejeli pa so jih: - Luka Drašler za 60 let delovanja kot atletski trener, - Športno društvo viteško lokostrelski red Vilijem za 20 let delovanja društva, - Matic Vidic za trenerske uspehe v košarki v letu 2018, - Nazmi Shala za 30 let delovanja v Nogometnem klubu Dren Vrhnika. Nato so podelili bronaste plakete, ki jih je petim prejemnikom podelila nekdanja vrhunska smučarka Špela Pretnar, tudi dobitnica malega kristalnega globusa v slalomu v sezoni 1999/2000. Dobitniki so bili: - Tristan Kofol (Gimnastično društvo Vrhnika), skoki z male prožne ponjave, - Klemen Grmek (Strelsko društvo Vrhnika), strelec zračne pišto- Natalija Oberč Grmek (Strelsko društvo Vrhnika), strelka zračne puške, - Liza Zdešar (ŠD Viteško lokostrelski red Viljem) lokostrelstvo, indoor in 3D, - Martin Bolta (ŠD Viteško lokostrelski red Vilijem) lokostrelstvo, arrowhead. Srebrne plakete 2018 sta podeljevali Liza in Špela Urbančič, športnici Vrhnike leta 2013. Prejemniki pa so bili: - Tia Robida (ŠD Rokometna šola Vrhnika), rokometašica na mivki, - Izza Obal (Atletsko društvo Kronos), atletinja teka na 60 m, 100 m, 200 m in 4 x 100 m, - Tjaša Zeleznik (AD Kronos), atletinja teka na 400 m z ovirami, - Ekipa 3D lokostrelstva člani: Klemen Kelvišar, Jure Bolta in Roman Pleško (ŠD Viteško lokostrelski red Vilijem), - Ekipa cherleading, mladinci: Ela Mikulan, Julija Kacjan, Vita Kurent in Zoja Vučko (Šolsko ŠD Log - Dragomer), - Ekipa cherleading, članice: Ela Grom, Anja Turk, Ida Grom, Ingrid Sever in Natalija Turk (Šolska ŠD Log - Dragomer). Pred podelitvijo zlatih plaket 2018 je zbrane nagovoril župan Daniel Cukjati, ki je izrazil ponos za uspehe vrhniških športnikov in njihovih trenerjev. Prav uspehi ime Vrhnike ponesejo širom sveta in tudi v Sloveniji. Nato sta skupaj s predstavnikom OKS Mirom Cerarjem podelila zlate plakete. Prejeli pa so jih: - Štefan Hadalin (ŠD Dol Ajdovščina), alpsko smučanje: slalom, VS, SG in kombinacija, - Denis Vatovec (SD Vrhnika), strelec trap, člani, - Jošt Urbančič (NK Domžale), nogometaš U-17, kadetska reprezentanca Slovenije U-17, - Tjaša Zakelj (Športno kulturno društvo POM-PON 2000), cheer ples, freestyle in jazz skupina, - Jan Novak (KK Šenčur), košarkar 3 x 3 člani, - Ajda Opeka (KD Branik -Maribor), cestno kolesarstvo. Nato je sledil dogodek leta 2018, izbor športnika Vrhnike. Mažoretke so pripravile diagonalni špalir na odru, kjer se je sprehodil Štefan Hadalin in na koncu od župana prejel zlato značko športnik leta 2018. V dvorani so stoječi gledalci izbor nagradili z velikim aplavzom. Tako je Štefan Hadalin postal športnik Občine Vrhnika za leto 2018, kar je v resnici zaslužil s svojimi uspehi in trdim delom. Ob tem zasluži tudi vse čestitke bralcev Našega časopisa: »Štefan, si ponos Vrhnike, naj tako ostane še dolgo!« Simon Seljak Dobitniki srebrnih plaket 2018 Posebno priznanje je iz rok predsednika ŠZ Vrhnika Gvida Mravljaka prejel tudi Luka Drašler. Pohvale so prejeli: Gimnastično društvo Vrhnika: Nina Žiž-mond, Neža Čuk, Pika Grušovnik, Maša Ga-bršček in Urša Troha Športno društvo Vrhnika, atletska sekcija: Rok Šraj Miklič Strelsko društvo Vrhnika: Gal Aljančič, Senta Bajrektarevic, Tai Berdnik, Jošt Čretnik, Meta Dobrovoljc, Jan Rom, Ambrož Jilek, Lian Kadrič, Ajda Kogoj Fabčič, Gal Kovačič, Anja Umek, Nejc Vrhovec in Lovro Zamejc Rokometni klub Krim Mercator: Eva Oven Športno društvo viteško lokostrelski red Vilijem: Luka Pleško Športni klub »2002« (tenis): Bor Škof Je-lovšek, Jakob Maklin, Luka Maklin, Tinka Slavec, Dunja Dimnik, Maša Gorišek, Nuša Gorišek, Ela Ziherl, Izabela Jelovšek Športno društvo rokometna šola Vrhnika: ekipa mladinke 2000/2001: Špela Remškar, Nika Berzelak, Anja Jereb, Maja Mole, Jerneja Cankar, Lara Zalar, Neja Štirn, Tia Robida, Špela Nusdorfer, Urša Smrekar, Brina Štante Ekipa starejše deklice 2004/2005: Iza Malovrh, Dora Smole, Neža Bratina, Anja Puc, Vanja Furlan, Tia Kozina, Urška Ogrin, Nina Muratagič, Tea Trček Nogometni klub Dren Vrhnika: Ekipa U-15, Črni: Oskar Gruden, Gal Myint, Tine Kustec, Jakob Cukjati, Filip Cukjati, Tilen Filipin, Juš Žagar, Kris Gruden, Matevž Ogrin, Blaž Kavčič, Damir Zukič, Matic Trček, Marko Volaš, Nik Praprotnik, Urs Poropat, Haris Bičakčič, Jan Beržan Ekipa U-13, Črni: Matej Kupljen, Gral Lan, Maksimilian Albert Medic, Andraž Zajc, Tom Hudin, Amadej Likar, Gal Voljč, Ažbe Poglajen, Nik Kastelic, Matej Drašler, Luka Makek, Arton Avdič, Aleks Goric, Van Vučko, Žan Kelvišar, Tim Galic, Svit Timotej Svalina, Filip Lukežič, Tim Tarik Bagislar, Nejc Drašler Zlate plakete sta podelila župan Vrhnike Daniel Cukjati in olimpionik Miro Cerar. Uaščasopis ŠPORT 29. april 2019* 47 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NK Dren Vrhnika Izjemen uspeh mladih na mednarodnem turnirju Vse tekmovalne selekcije nogometnega društva NK Dren -Vrhnika so v polnem pogonu in so v aprilu dosegale dobre rezultate. O dobrem delu od cicibanov naprej pa vse do mladincev pričajo rezultati, pri čemer pa je treba nujno opozoriti na odlično peto mesto ekipe U-10 na močnem mednarodnem turnirju Umag Trophy 2019, kjer so Vrhničani premagali številne renomirane klube, med drugim tudi Muro, premoč so morali priznati le ekipi Crvene Zvezde iz Beograda. V skupinskem delu so se uvrstili med 16 najboljših ekip na mednarodnem turnirju. Prvi nasprotnik v osmini finala je bil NK Šampion Celje. Po uvrstitvi v četrtfinale so fantje kar malo onemeli, ko so izvedeli, da je naslednji tekmec za napredovanje v polfinale Crvena zvezda. Trener Gašper Kos je storil vse, da je fantom vlil zaupanje vase s pripravo na tekmo, ponovitvijo taktike in opozoril na nekatere nasprotnikove igralce in njihove vrline. Naši nogometaši so iz hotela prišli odločno, da gredo z glavo skozi zid. Tekmo je v hipu prevzela Zvezda, a se fantje niso predali. Kljub borbenosti in največjemu trudu je bila renomirana ekipa prevelika ovira. Zvezda ima selekcionirane igralce glede kakovosti in fizike. »Tekmo smo zaključili objokani, saj smo v tekmo vložili vse kar smo imeli. Težak poraz, a to je bilo za pričakovati. Smo ekipa z Vrhnike, ki je konkurirala vrhunskemu klubu FK Crvena zvezda,« je po dvoboju povedal trener Gašper Kos, ki je takole opisal še tekmo, ki je sledila: »Po tekmi z Zvezdo smo se komaj sestavili, adrenalin je popustil, a je bila pred nami še tekma za 5. mesto proti NK Mura. Gol smo prejeli po samostojnem prodoru, ko smo le s pogledom pospremili igralca, ki je fenomenalno zaključil v levi zgornji kot. Iz-mučenost nas je načela, kar je povsem razumljivo. Moralno podporo je pri naši ekipi držal golman Nace. Med tekmo jih je spodbujal, naj se ne predajo. Proti koncu tekme, ko sem že mislil, da je to to, smo po sreči zadeli za izenačenje, a gol je pri nogometu gol, ne glede na to kako ga daš.« Po kazenskih strelih z bele točke so bili Vrh- ničani uspešnejši s 3 proti 2. Tako so na mednarodnem turnirju Umag Trophy 2019 osvojili zasluženo 5. mesto. Svoje prve letošnje zmage so se na domačem igrišču razveselili tudi predstavniki ekipe U-15, ki tekmujejo v prvi slovenski državni ligi Tekma s Savo Kranj je bila napeta in izenačena, malo pred iztekom drugega polčasa tekme je domačo ekipo s približno 20 metrov naš vezist s pravim evrogolom popeljal v vodstvo z 2 : 1, kar je na koncu zadostovalo za zmago in prve tri točke naše ekipe v tej sezoni! Trener Iztok Gruden in pomočnik Tadej Picar, ki vodita selekcijo U-15 se zavedata, da je to pomemben korak za obstanek v prvi državni ligu U-15 zahod, kar je tudi glavni cilj letošnje sezone. Fantje se zavedajo, da bo pot še zahtevna in da bo na njej potrebno tudi nekaj športne sreče za dosego cilja. V najstarejših selekcijah, torej pri kadetih in mladincih, fantje pod vodstvom trenerja Uroša Bučana in Zorana Teskota v spomladanskem delu že niso doživeli poraza in so na dobri Selekcija U-10, ki je dosegla peto mesto na mednarodnem turnirju. Izločila jih je Crvena zvezda. lani. Ker je svojo udeležbo potrdilo kar 56 ekip iz vse Slovenije, se bo treba dobro organizirati in izpeljati turnir na visokem nivoju. Uroš Bučan, vodja trenerske šole, je poudaril tudi, da se dobro delo kaže z vpoklicom golmana selekcije U-15 Marka Volaša v razširjeno državno reprezentanco. Čeprav je do konca tekmovalnega dela še daleč, je vodstvo kluba z mislimi že v sezoni 2019/2020, saj intenzivno delajo, da bodo v prihodnje delali še boljše na trenerskem in strokovnem področju, kjer bo v veliko pomoč izboljšana infrastruktura z drugim delom igrišča z umetno travo. Športne dosežke in vse novice si lahko preberete tudi na www. nkdren-vrhnika.si Peter Kavčič, foto: Peter Kavčič, Gašper Kos Selekcija U-15 se še vedno bori za obstanek v prvi državni ligi. poti, da NK Dren - Vrhnika popeljejo v drugo državno slovensko ligo. V polnem teku so tudi priprave na drugi Cankarjev turnir, ki bo letos dvakrat večji kot ŠKL - šport tisočerih obrazov V začetku aprila 2019 je bila v ljubljanskem Koloseju zaključna slovesnost ob 25-letnici šolske košarkarske lige s predpremiero filma ŠKL - šport tisočerih obrazov. Projekt, ki sta ga leta 1995 začela Vojko Korošec in Srečo Zakrajšek je skozi četrt stoletja osrečeval, vzpodbujal športno aktivnost in spletal prijateljstva mladih na vseh področjih delovanja na osnovnih in srednjih šolah. V njem so sodelovale šole iz vseh koncev Slovenije, tudi iz manjših krajev, z več kot 350.000 udeleženci. Poleg košarke, ki je dominirala prvo desetletje, se je leta 2005 projektu pridružila odbojka, leta 2006 nogomet in leta 2007 igra med dvema ognjema za učence osnovnih šol od 1. do 6. razreda. Vseskozi pa so tekme spremljale plesne, navijaške in akrobatske skupine, ki so dosegale odlične uspehe na mednarodnih tekmovanjih (evropska in svetovna prvenstva pod okriljem ECC&JECC in IFC). Poleg športnih tekmovanj so se v različnih krožkih kalili mladi novinarji, fotografi, likovniki in nadarjeni glasbeniki. Zelo zanimivo je bilo tudi izbiranje misic in mistrov simpatičnosti ŠKL. Najboljše osnovne in srednje šole v skupnem seštevku so vsako sezono prejele tudi posebna priznanja. Največ naslovov med osnovnošolci je osvojila OŠ Cvetka Golarja iz Škofje Loke, med srednješolci pa Gimnazija Bežigrad iz Ljubljane. Za uspešne izvedbe in organizacijo posameznih aktivnosti na šolah so zaslužni predvsem ravnatelji, profesorji športne vzgoje in trenerji. Iz teh okolij so prišli kasneje nekateri vrhunski košarkarji, ki so nastopali v ameriški ligi NBA (Primož Brezec - SŠ Srečka Kosovela Sežana, Boštjan Nachbar - II. gimnazija Maribor, Beno Udrih - Gimnazija Celje, Uroš Slokar - Gimnazija Bežigrad in Jusuf Nurkic - ŠC Celje). Kar deset košarkarjev, ki so leta 2017 v Turčiji osvojili naslov evropskih prvakov, je nastopalo v srednješolskih ekipah ŠKL (Matic Rebec - SŠ Domžale, Aleksej Nikolic - ŠC Celje, Klemen Prepelič - ŠC Domžale, Edo Muric - Gimnazija Šentvid, Jaka Bla-žič - EGSS Radovljica, Gašper Vidmar - Gimnazija Moste, Sašo Zagorac - STSŠ Šiška, Žiga Dimec - EŠ Celje, Vlatko Čančar - SUAŠ Ljubljana in Jaka Lako-vič- Gimnazija Šiška). Poleg košarkarjev je v srednješolskih ekipah ŠKL sodelovalo tudi nekaj vrhunskih odbojkarjev in nogometašev. V projektu so skozi različna obdobja sodelovale tudi osnovne šole z našega območja: OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica (košarka), OŠ Log - Dragomer (košarka in plesno-navijaška skupina Žabe), OŠ Brezovica (odbojka) in OŠ Dobrova (nogomet, med dvema ognjema, plesna skupina Kokice in akrobati). Poleg filma je z enakim naslovom izšla tudi knjiga - zbornik na 480 straneh s številnimi fotografijami nastopajočih ekip in posameznikov. Vse potrebne informacije o filmu in zborniku lahko preberete na www.skl.si Franjo Modrijan HaŠčasopis ŠPORT 29. april 2019* 47 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Športna prireditev leta tudi letos v znamenju košarke Če je bila lanska prireditev Športnik leta v celoti vpeta v praznovanje obletnice največjih uspehov vrhniške košarke, tudi letos ni bilo mogoče zaobiti nekaj izjemnih uvrstitev posameznikov. Prav zaradi njih sta bila med dobitniki zlatih plaket kar dva Vrhničana. Jan Novak, do kadetske selekcije igralec KK Vrhnika, je zlato priznanje prejel zaradi osvojenega tretjega mesta na Sredozemskih igrah mlajših članov v Tarragoni v Španiji junija 2018. V tej ekipi je sodeloval še en nekdanji vrhniški košarkar, Milan Kovačevic. Matic Vidic, trener v KK Vrhnika, pa je zlato plaketo prejel zaradi izjemnih dosežkov v tekmovanju 3 x 3 na svetovnem nivoju: - 3. mesto na SP članov v Manili, junij 2018, - 3. mesto na SP članov v Bukarešti, september 2018, - 3. mesto na Sredozemskih igrah mlajših članov v Tarragoni v Španiji, junij 2018, - 3. mesto na mladinskih OI v Buenos Airesu v Argentini, oktober 2018. Na naštete uspehe smo ponosni tudi v KK Vrhnika in obema želimo še veliko osvojenih medalj in odličnih športnih rezultatov! Andrej Smrekar, KK Vrhnika Konec smučarske sezone Naposled je le prišla pomlad, odnesla sneg, ki ga je sedaj nekaj samo še v gorah, ter prinesla s seboj toplejše dneve. Smučarska sezona se je končala v prvih tednih aprila, sedaj pa vse smučarje čaka nekaj počitka po dolgi sezoni. 16. marca so naši tekmovalci tekmovali na Cerknem, in sicer so se udeležili tekme za Pokal SC Poljane. Izkazali so se odlično; Kris Prek je v svoji kategoriji zmagal, Gaber Rojec in Pika Prek sta bila tretja vsak v svoji kategoriji, Eva Kofjač pa je prav tako v svoji kategoriji zasedla drugo mesto. Dan pozneje so se člani Smučarskega društva Vrhnika pomerili še na zadnji tekmi Notranjsko--primorskega pokala v sezoni 2018/19 prav tako na Cerknem. Rezultati so bili naslednji: Pika Prek je v kategoriji U-8, alpska šola, zasedla četrto mesto, Kris Prek je v kategoriji U-8 med dečki zmagal, Eva Kofjač je bila v kategoriji mlajših cicibank osma, Nal Lah pa v isti kategoriji med dečki deveti. Enej Lah je med cicibani zasedel 13. mesto. Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo za dosežene rezultate! V prejšnjem članku je bilo navedeno, da je Kris Prek na tekmi 23. februarja zasedel 11. mesto, kar je napaka- za katero se opravičujemo. Kris je zasedel 3. mesto v kategoriji U-8, alpska šola. Ker se je tekmovalna sezona že končala, so znani tudi skupni rezultati Notranjsko-pri-morske regije. Naši najmlajši so dosegli naslednje končne uvrstitve: Pika Prek - 5. mesto (U-8, alpska šola), Kris Prek - 2. mesto (U-8, alpska šola), Eva Kofjač - 10. mesto (mlajše cicibanke), Nal Lah - 9. mesto (mlajši cicibani), Svit Zalar - 11. mesto (mlajši cicibani), Nal Škof - 17. mesto (ciciba-m), Enej Lah - 19. mesto (cicibani), Mark Mušič - 20. mesto (cicibani). Skupno je Smučarsko društvo Vrhnika kot društvo zasedlo 10. mesto 23. marca je bil na smučišču Kanin v Bovcu drugi Red Buli Samo Gas5 tekma v smučarskem krosu s Filipom Flisarjem. Udeležilo se ga je tudi šest članov vrhniškega društva. Aljaž Kužnik je dosegel izjemen rezultat; v finalni vožnji je na razriti progi med 60. finalisti zasedel odlično 14. mesto. Bravo, Aljaž! Zadnji teden v marcu je na Krvavcu potekal posezonski seminar ISIA za učitelje alpskega smučanja 3. Udeležili so se ga tudi člani naše OO ZUTS in se seznanili z delavnicami različnih držav, ki so bile predsta- vljene na letošnjem INTERSKI kongresu v bolgarskem Pam-porovem. Smučarsko sezono smo v društvu zaključili zelo uspešno in veseli ter ponosni smo, da nam je uspelo kakovostno izpeljati toliko aktivnosti. Smuči smo že pospravili v kot, kon- dicijske priprave najmlajših pa se še vedno nadaljujejo. Z začetkom naslednjega meseca, ki bo prinesel višje temperature in lepo vreme, pa se vadba seli iz telovadnice v naravo. Za Smučarsko društvo Vrhnika, Maša Eržen ren www.sd-dren.si 37. TEK in POHOD PO MEJAH KS DRENOV GRIČ -LESNO BRDO ČETRTEK 2. MAJ ŠPORTNI PARK »DREN« DRENOV GRIČ PRI VRHNIKI PRIJAVE, od 8. ure naprej ŠTART, od 9:50. ure naprej KS Drenov Grič - Lesno Brdo PGD Drenov Grič - Lesno Brdo 0 AÏÏBMBÎ >v ZK ipros tehnologija proizvodnja procesi é hhhiu TWAMSPOBT DC69 le najboljše za vas f|| METREL® Mehanika sestavni deli in naprave N asčasopis ŠPORT 29. april 2019* 47 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 8. Argonavtski maraton Na Vrhniki bo v nedeljo, 24. junija 2018, s startom ob 9.00 tradicionalni, tokrat že 8. Argonavtski maraton. Tudi letos smo pripravili tri trase različne zahtevnosti, ki so speljane po Ljubljanskem barju in Polhograjskih dolomitih tako, da lahko vsakdo najde tako, primerno svoji fizični pripravljenosti: - Argonavtski maraton, v dolžini 80 km - namenjen dobro pripravljenim rekreativnim kolesarjem, - Mali argonavtski maraton, v dolžini 63 km - primeren za srednje pripravljene kolesarje, - Družinski argonavtski maraton, v dolžini 32 km - primeren za družine in slabše pripravljene kolesarje. Seveda nismo pozabili na naše najmlajše. Tokrat smo združili moči z ZŠAM Vrhnika in pripravili spretnostni poligon, na katerem se bodo naši najmlajši na zabaven način seznanili s pravili varnega kolesarjenja v običajnem prometu. Poligon bo speljan po parkirišču TPC Mercator in po Jelovškovi cesti, ki bosta v času prireditve popolnoma zaprta za ves promet. Otroški maraton je primeren za otroke do 7. leta starosti, ki pa bodo za svoj prvi kolesarski podvig tudi primerno nagrajeni. Vsi udeleženci Argonavt-skega maratona bodo deležni praktičnih nagrad, okrepčil na poti in na cilju ter spominske medalje. Posebno nagrado bomo podelili najmlajšim, najstarejšim udeležencem in udeleženkam, ne bomo pa pozabili niti na najštevilčnejšo ekipo. Start in cilj - Jelovškova cesta Tako kot lani bosta tudi tokrat zaradi večje varnosti kolesarjev - udeležencev start in cilj na Jelovškovi cesti - pri Mer-catorjevem Trgovskem centru Vrhnika. Argonavtski maraton drugič zapored gosti dirko za Pokal Slovenije. Po lanski premierni gostitvi dirke za Pokal Slovenije smo tudi letos združili moči s Kolesarsko zvezo Slovenije in ama- terskim kolesarjem (kolesarjem z licenco Kolesarske zveze Slovenije) omogočamo krožno cestno dirko, ki poteka po isti trasi kot Argonavtski maraton, dolg 80km. Start dirke za Pokal Slovenije bo ob 9.00, start Argonavtske-ga maratona za rekreativne kolesarje pa bo ob 9.30. Vse informacije o prireditvi in prijave najdete na: www.ar-gonavtskimaraton.si in na www.facebook/argonavtski-maraton Vljudno vabljeni, da se nam na 8. Argonavtskem maratonu pridružite kot udeleženec ali gledalec! GD Vrhnika gostila tekmo v ritmični gimnastiki Marec nam je naložil kar precej dela. Sezona tekmovanj je v polnem zagonu in enega od dogodkov smo uspeli pripeljati tudi na Vrhniko. V soboto, 16. 3. 2019, je v telovadnici Slomškove šole potekala prva prvenstvena tekma v ritmični gimnastiki skupinskih sestavov. Večina naših deklet tekmuje v skupinskih kategorijah, zato je bilo v društvu med pripravami na tekmo zelo živahno. Nastopanje v domači telovadnici tekmovalke vedno napolni s posebnim pričakovanjem. Tekmovale so uspešno in vsem iskreno čestitamo ter želimo, naj še naprej vztrajno vadijo in napredujejo. Njihovi rezultati so objavljeni na dnu članka. Resnično se želimo zahvaliti vsem staršem, sponzorjem in operativni ekipi, ki je tekmo izpeljala brezhibno. Brez pomoči staršev take prireditve ne bi mogli pripraviti. Letos smo bili nagrajeni še z izjemnim obiskom. Na preprogi se je zvrstilo sedemsto deklet iz petnajstih klubov, kar je udeležba, kakršne verjetno še ni bilo v zgodovini tekmovanj slovenske ritmike. Športna panoga je v vzponu, poleg virtuoznosti, elegance, spretnosti, obvladovanja rekvizitov, ki krasijo ta šport sam po sebi, vzpodbuja tudi kreativnost pri izbiri glasbe, koreografiji in oblikovanju dresov. Predvsem pa športnice pripravlja na delo v skupini. Dekleta pri vadbi vztrajajo; starejše tekmovalke prehajajo k vaditeljskim, trenerskim in sodniškim nalogam, kar nas prepričuje, da je pred nami še in uspešna športna pot. Takoj v naslednjem tednu smo se udeležili druge prvenstvene tekme za posameznice v Ljubljani. Ana T., Kajta in Živa so tekmovale v prvi skupini in dosegle naslednje rezultate: Ana T. je bila odlična 7., Kajta pa 10. Obe sta nastopili s koleb-nico in žogo. Živa je v kategoriji kadetinj, kjer je konkurenca najmočnejša, tekmovala z žogo in trakom ter zasedla 21. mesto. Vse tri naše predstavnice so se s svojimi sestavami uvrstile na majsko državno prvenstvo, za kar jim iskreno čestitamo. V drugi skupini pa so naše barve zastopale Anuša, Urša, Pika, Ana B. in Nina. Anuša je v kategoriji kadetinj sploh prvič tekmovala in zasedla 10. mesto. Osvojeno mesto je zanjo dobra popotnica za prihodnje sezone. Pri mladinkah smo imeli kar tri predstavnice. Ana B. je s kiji osvojila odlično srebrno medaljo, Pika je bila s kolebnico 5., Urša pa je prav tako s kiji pristala na 7. mestu. Tudi Pika in Urša sta s svojima samostojnima sestavoma tekmovali prvič in tako prebili led na tekmovanjih individualnih sestavov. Med članicami je z obročem nastopila Nina in zasedla 7. mesto. Omeniti velja, da sta se na majsko državno prvenstvo druge skupine uvrstili Ana B. in Pika. Zadnji vikend v marcu je Ljubljana gostila kar nekaj svetovnih ritmičnih zvezd, saj je bil na repertoarju že 23. Mednarodni turnir mladih. V drugi skupini so nastopile tudi Klara, Ana B. in Neža. Lahko rečemo, da je bila nedelja, 31. 3. 2019, Vrhni-čankam zelo naklonjena, saj so se vse tri vrnile domov bogatejše za eno medaljo. Klara je z obročem osvojila zlato medaljo, Ana B. je prav tako zlato osvojila za sestavo s kiji, Neža pa je z obročem posegla po srebru. Puncam iskreno čestitamo. Minila sta tudi dogodka ob podelitvah nagrad športnikom Vrhnike in Logatca. Tristan je v Cankarjevem domu prejel bronasto plaketo za osvojitev državnega naslova v skokih z male prožne ponjave, Pika, Maša, Neža, Nina in Urša pa so prejele pohvale za obetavne športnice. Prav tako je pohvalo dobila Ana Baretič, in sicer na logaški prireditvi. Čestitamo vsem nagrajencem. Rezultati vrhniških tekmovalk s prve prvenstvene tekme na Vrhniki: Mlajše deklice: 1. ŠK Favorit 7. GD Vrhnika 2 - Izabela Ribič, Anabella Peršin, Nina Davido-vič in Katja Škof 13. GD Vrhnika 1 - Brina Kor-dež Čebela, Zarja Kupljen, Asta Gaja Prosen 15. GD Vrhnika 3 - Špela Škof, Lana Marica Štica, Lina Lepša, Liza Grušovnik, Tinkara Dra-šler, Živa Cesar, Patricija Popit Deklice: 1. KRG TiM 15. Ela Lepša, Brina Alina Prosen, Hana Poropat, Tjaša Škof, Klara Martinčič, Maša Plantan Kadetinje: 1. KRG Šiška 16. Erin Nolimal, Taja Levec, Sonja Sara Margon, Eva Kozole Mladinke: 1. ŠK Favorit 8. Ana Baretič, Urša Troha, Pika Grušovnik, Lina Erčulj Absolutna kategorija: 1. KRG Narodni dom 4. Meta Mramor, Ajda Ratko-vič, Metka Močilar, Neža Čuk Absolutna kategorija 2/3: 1. DRG Murska sobota 2. Nina Žižmond, Neža Čuk Seznam sponzorjev in donatorjev: Pro Saf, d. o. o., Amadeus Slovenija, d. o. o., Gostilna Godec, Občina Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Športna zveza Vrhnika, Pekarna - keksarna Adamič - Jože Adamič, s. p., A-Cosmos, d. d., Dan Kuchen - studio Logatec, Atlantic trade, d. o. o., GiBArt, rekreacija, GIB & FIT, šport in rekreacija, AIRPASS turistična agencija, d. o. o., Športna zveza Vrhnika, ADtisk, Ident Jurij Garbajs, Dodoma, d. o. o., Poslovni sistem Mer-cator, D. D., 3dFeniks, d. o. o. Športni pozdrav, Silvo/ Urša, Gimnastično društvo Vrhnika Uaščasopis ŠPORT 29. april 2019* 47 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vaje pilates, ki odpravljajo bolečine v križu Bolečine v križu so poleg prehlada drugi najpogostejši razlog za obisk osebnega zdravnika! Podatki kažejo, da se 80 odstotkov posameznikov vsaj enkrat v življenju sreča z bolečinami v hrbtu. Ker se večina stvari v vašem življenju dogaja pred vami, je posledično sprednji del telesa bistveno bolj razvit od zadnjega. To neravnovesje se pokaže predvsem v nepravilni, sključeni drži in zaprtem ramenskem obroču. Posledica takšne drže so pogosto neprijetne bolečine. Redno gibanje je najpomembnejši ukrep za preprečevanje bolečin v hrbtu. Krepitev hrbtnih mišic terja manj naporov, kot bi si morda mislili. Vsak dan si je za te vaje treba vzeti le 10 minut in pozitivni učinki bodo vidni že v zelo kratkem času. Poleg rednega izvajanja vaj priporočava ukvarjanje z nekaterimi športnimi dejavnostmi, ki spodbujajo telesno vzdržljivost, npr. hitra hoja ali tek. Izogibati se morate vsem športom, pri katerih je treba izvajati nenadne, sunkovite gibe, in tistim, ki preobremenjujejo hrbtenico. Z gibanjem se s tekočino napolnijo tudi medvretenčne ploščice, ki tako ohranijo svo- fazi gibanja vdihnete in v skrajni točki zadržite za dobri dve sekundi. Potem z gibanjem nadaljujete še v nasprotni smeri, kar pomeni, da pogled usmerite proti medenici, hrbet pa jo naravno blažilno funkcijo. Dobro utrjene mišice trebuha in hrbta poleg tega razbremenijo medvretenčne ploščice in poskrbijo za boljšo oporo in prožnost hrbtenice. Čeprav lahko za zmanjšanje bolečine in preprečitev nastanka kronične bolečine v hrbtu največ naredimo sami, le malo ljudem uspe, da v svoj vsakdanji urnik uvrstijo še redno telesno vadbo. Za pomoč vam predstavljava nekaj osnovnih in učinkovitih vaj za hrbet. Vaje lahko izvajate vsak dan in tako okrepite hrbtne mišice. Vsako vajo izvajate 60 sekund, eno za drugo in celoten sklop petih vaj ponovite dvakrat. Naj se vem ne mudi. Vaje izvajajte pravilno. Položaj mačke Vajo izvedete tako, da se najprej postavite na vse štiri in poravnate trup. Dlani postavite v širino ramen, kolena pa v širino bokov. Iz začetnega položaja popek najprej potisnete proti podlagi in sprostite hrbtenico, pogled pa usmerite navzgor. V in se vrnete v začetni položaj. Glava je ves čas v podaljšku hrbtenice, kar pomeni, da sledi gibanju. Zvezda Tretja vaja bo od vas zahtevala nekaj zbranosti. Izvedete jo tako, da se uležete na trebuh in razširite roke ter noge. Iz začetnega položaja najprej dvignete noge in roke od podlage ter se pripravite na gibanje. V izbočite. V skrajni točki prav tako zadržite za dobri dve sekundi s tem, da v fazi gibanja pride do izdiha. Kobra Trup upognete do točke, kjer ne čutite bolečine. Vajo naredite tako, da se uležete na tla in roke položite ob zgornji del telesa. To pomeni, da so komolci točno pod rameni. Iz ležečega položaja nato dvignete zgornji del trupa do skrajne točke, nekajkrat vdihnete in izdihnete zgornjem delu telesa se roke pomikajo nazaj, kar pomeni, da lopatici kar se približate. V spodnjem delu pa iztegnjene noge pomikate skupaj in narazen. Bodite pozorni, da so mišice ledvenega predela ves čas čvrsto napete in tako ohranjate začetno pozicijo. Strešica Za razliko od drugih je naslednja vaja statična. Gre za položaj, v katerem boste konkretno sprostili hrbtenico.Da PILATES ZJUTRAJ: torek in petek od 8.30 do 9.30, Vadbeni Center Jeklarna, Pod Hruševco 44c, Vrhnika. Tel. št.: 040 126 826. PILATES ZVEČER: torek in četrtek od 19.00 do 20.00 v mali telovadnici OŠ Ivana Cankarja, na Lošci 1, na Vrhniki. Tel. št.: 040 559 991. PILATES Z GONGI: 5. 5. 2019 ob 18.00 vas vabimo na pilates z gongi. Vadbeni Center Jeklarna, Pod Hruševco 44c, Vrhnika. Tel. št.: 040 126 826. Vabimo vas, da se nam pridružite na VADBI PILATES in občutite razliko na svojem telesu. Ne pozabite nase, vadimo zase. stiku s podlago, glavo pa potisnete med roki. Položaj, v katerem boste ostali 60 sekund, spominja na črko V, obrnjeno na glavo. Bodite pozorni, da je ledveni del poravnan, kar pomeni, da popek potisnete v smeri nog. Društvo Motivakcija, Inštruktorici športne rekreacije Ana Podlipnik in Breda Štupica vam bo to uspelo, se najprej postavite na vse štiri, tako kot pri vaji številka ena. Iz začetnega položaja dvignite medenico in iztegnite noge. Stopala so v LW ■1 kat CfíBsc 7 2019 VRHNIKA - TECAJ R0LANJA ROLASKI » TRIKI IN AKROBACIJE začetek v torek, 7. maja za začetnike in nadaljevalna skupina evalna začetek v petek, 10. maja za tiste ki že znajo rolati KOTALKANJE začetek v torek, 7. maja za začetnike nadaljevalna skupina - koreografije VEC INFORMACIJ DOBITE NA: V0 040 560 807 GIB IN FIT MAJ JUNIJ SEPTEMBER Na tečaje se je potrebno prijaviti rok prijav poteka do 5. maja Gibinfit@gmail.com N asčasopis ŠPORT 29. april 2019* 47 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 PLANINSKI KOTIČEK 9. 3. 2019 - Planinski pohod v Postojnsko jamo V soboto, 9. 3. 2019, smo se mladi planinci s Planinskim društvom Vrhnika odpravili na izlet v Postojnsko jamo, Pivko jamo in Črno jamo, na koncu pa še na Sv. Lovrenc. Ko smo prispeli pred Postojnsko jamo, smo spoznali našega vodnika. Pot smo začeli z vlakcem, nato pa smo nadaljevali peš. Videli smo kapnike različnih oblik in vsak si je obliko lahko predstavljal po svoje. Vodnik nas je peljal skozi Belo, Rdečo in Špagetno dvorano. Vmes so ugasnili luči in doživeli smo temo, ki bi bila v jami, če ne bi bila razsvetljena. Nato smo šli skozi 500 m dolg predor in prišli v Črno jamo. Tako ime je dobila, ker je bil zraven gozdni požar. Takrat so se debla zvalila v jamo in je vse postalo črno. Potem smo odšli iz jame in se peš odpravili še v Pivko jamo. Do vhoda v jamo je speljanih 317 stopnic, po katerih smo se tudi spustili. V Pivki jami smo videli malo in veliko kapelico. Nato smo se vrnili v Postojnsko jamo in videli dva najlepša kapnika v jami, ki sta tudi njen simbol. Nazadnje smo si ogledali še človeške ribice, ki so bile v akvariju in se z vlakcem odpeljali nazaj. Bilo je super. Avtobus nas je odpeljal do vasice Studeno. Od tam smo se po strmem pobočju povzpeli na Sv. Lovrenc. Malo pod vrhom smo se ustavili pri cerkvici, nato pa smo se povzpeli še na vrh in se spustili v dolino. Od tam pa nas je avtobus odpeljal na Vrhniko. Bilo je poučno, zanimivo in zelo zabavno. Zapisala: Alenka Verbič Foto: Mladinski odsek 23. 3. 2019 Grmada -Celjska koča Na prelepo sončno sobotno jutro smo se Veseli Triglavci tokrat odpeljali proti Štajerski, natančneje v Celjsko kotlino, se povzpeli na vrh Grmade (718 m). Hišna gora, tako ji namreč pravijo domačini, je južno od Celja nad vasjo Zagrad. Pred gasilskim domom v Zagradu smo izstopili iz avtobusa, nato pa smo se delno po asfaltirani, delno skozi gozd po nešteto stopnicah povzpeli do vrha. Na poti navzgor smo si ogledali 200 let staro zaščiteno bukev, ki je razglašena za naravni spomenik, t. im. Trobiševa bukev, za katero skrbi Zavod za gozdove Slovenije. Bukev ni zanimiva samo zaradi starosti in dobre ohranjenosti, pač pa tudi zaradi domiselnosti, saj skozi deblo teče voda enega izmed manjših izvirov, ki so na pobočju nad drevesom. Proti vrhu Grmade se je ob zares čudovitem dnevu razprostiral pogled vse do Julijcev, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Na samem vrhu sta nas pričakala zvon želja in vpisna skrinjica. Po skupnem fotografiranju smo se spustili do koče na Grmadi, kjer smo si privoščili malce daljši počitek z malico, hkrati pa smo uživali ob sončnih žarkih. S spustom mimo Celjske koče smo odšli do vasi Zagrad. Na poti proti domu ni šlo drugače, kot da smo se ustavili na Trojanah in nakupili znane trojanske krofe ter kremne rezine. Besedilo in fotografije: Branka Gutnik 30. 3. 2019 - Lintverni na Sv. Trojici, 1106 m Tokrat smo se podali na Sv. Trojico nad Pivko. Vrh je ponovno pridobil pomen, ko so pred nekaj leti obnovili oz. zgradili novo cerkev. To je tudi ena od Sv. Trojic, s katere naj bi prihajal Martin Krpan. Domačini so v to trdno prepričani. S tem v povezavi so naredili avtentično, skoraj dokumentarno razlago. Zagotovo povest o Martinu Krpanu dviguje ponos in krepi samozavest nam vsem, zato si lahko domišljamo, da Martin Krpan prihaja z marsikaterega Vrha oz. Sv. Trojice širom po Sloveniji. Iz Slovenske vasi smo krenili po nekoliko daljši vzhodni smeri. Čeprav se je že nekoliko otoplilo, pa prave pomladi še ni bilo čutiti. Vzpon nas je vseeno nekoliko ogrel. Na vrhu smo si privoščili krajši počitek. Ponudili so se čudoviti razgledi daleč naokoli, ogledali pa smo so tudi novo cerkev. Zadovoljni smo se spustili nazaj proti izhodišču v Slovenski vasi. Pašniki še niso oživeli. Pokrajina je bila suha in pusta, tudi Petelinje jezero je bilo brez vode. Zadovoljni Lintverni smo pohod zaključili s kosilom v bližnji gostilni. Čudovit pohod in lep dan je bil za nami, res smo se imeli lepo. Na pohodu smo sodelovali: B'čar, Betajnovc, Stari, Cvele, Cvičkar, Padalc, Špik, Špilčk in Ve-zist. Besedilo in foto: Lintvern Vezist Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Haščasopis 29. april 2019* 47 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si MALI OGLASI Storitve Nudim strokovno pomoč pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www. srcna-moc.si. Računovodske storitve in davčno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskač s. p., Hor-julska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net. Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom za matematiko, angleščino in slovenščino. Po izobrazbi sem univ. dipl. pedagoginja. Imam večletne izkušnje na področju poučevanja. Pri svojem delu sem uspešna. Lokacije poučevanja: Vrhnika, Log - Dragomer, Horjul in Borovnica. Več informacij: 041 878 661. Lepo povabljeni. Poučujem klavir in električne klaviature. Sem pedagoginja s petnajstletnimi izkušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Tičnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni. Sem družinska media-torka. Nudim pomoč pri reševanju sporov. Mediacija je oblika alternativnega reševanja sporov v zadovoljstvo vseh vpletenih, brez posredovanja sodišča. Povabljeni. Kontakt: 041 878 661 Če vam po napornem urniku zmanjka časa ali pa vas napade bolezen, vam nudim pomoč pri hišnih opravilih, pospravljanju, čiščenju stanovanja ali hiše. 040 784 718. Okolica Vrhnike. Popravljam električno ročno orodje: vrtalne stroje, brusilke, žage ... Previjam rotorje, statorje. Elektromehanika Andrej Mesec, s. p., Ob progi 8, Vrhnika, GMS 051 220 192, elektromehanika.mesec@ gmail.com Izvajam masažo celotnega telesa (klasična, športna). Imam dokončano zdravstveno fakulteto ter narejen tečaj klasične in športne masaže. Masiram po dogovoru (dop., pop.). Masiram v okolici Vrhnike. Lepo vabljeni. Tel. št.: 031 332 321 (Sara). Psihosocialno svetovanje - Nudim strokovno pomoč pri reševanju vsakdanjih težav ali življenjskih dilem. Učinkovito vam lahko pomagam pri sprejemanju zavestnih odločitev za spremembo in osebnostno rast, kadar iščete odgovore na konkretna in aktualna življenjska vprašanja. Ana Podlipnik, 040 126 826. www.motivacijainsvetovanje. si Izdelava spletnih strani in programerske storitve. Več o ponudbi na www.petstrani. si. Tel. št.: 031 657 822, info@ petstrani.si (Bojan Petrovčič, s. p.) Trajno vam odpravim strah, depresijo, tesnobo, paniko, nespečnost, anksioznost, žalovanje, ljubosumje, jezo, stres, ... s terapijo EFT. www. eft.si, mojca@eft.si ali tel.: 051780-724, Mojca Nendl. Nudim lektorske storitve. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 030 343 000. Nepremičnine, gradnja Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo v izmeri 1100 m2. Cena po dogovoru. Telefon: 041 439 499. V Horjulu oddam prostor v velikosti 40 m2, primeren za skladišče ali mirno poslovno dejavnost. Možnost najema dodatnega prostora za pisarno. Cena po dogovoru. Kontakt: 041-692-666. Prodam 2 nova ALU okna, 90 x 90 cm, z ruletami in zunanjimi policami. Prodam tudi elektro gradbeno omarico oziroma ploščo. Telefon: 041 751 421. Oddam v najem ali prodam kmetijsko zemljišče, k. o. Verd, velikosti 2385 m2, barjanska zemlja. Tel. 031 416 978. Prodamo sončno parcelo v Zabnici pri Brezovici, velikost 729 m2, od tega 401 m2 zazidljive površine, cena 83 €/m2. Nepremičninska družba, d. o. o., Štihova 16, LJ, 041 777 282, www.re-max.si. Prodamo prenovljeno 4-sobno mansardno stanovanje v Logatcu, velikost 101,6 m2, l. 1980, prenovljeno l. 2017, cena: 124.000evrov€. Nepremičninska družba, d. o. o., Štihova 16, LJ, 041 777 282, www.re-max.si. Kupim nepremičnino do 90 tisoč evrov (Vrhnika z okolico). Tel.: 070 83 73 54. Vrhnika, Jelovškova 6, 1360, 39 m2, prostor za storitve, adaptiran l. 2016, 5 m2 zemljišča, P/P, Poslovni prostor na Vrhniki(center), oddamo. Cena: 350 EUR/mesec in šti-rimesečni avans, resni interesenti pokličite na 041 754 929. V industrijski obrtni coni na Vrhniki, Pod Hruševco 42, oddam poslovni prostor 216 m2, primeren za skladišče ali proizvodnjo. Tel.: 041 611 186. Gostinski lokal na Dolu pri Borovnici oddam v najem. Inf.: 031 379 722. Najamem več kmetijskih površin (travnike in njive) v okolici Vrhnike, Blatne Brezovice, Sinje Gorice, Ligojne, Podlipe, Drenovega Griča in Loga. 031/436-229. Prodamo zazidljivo parcelo na Drenovem Griču, 1200 m2, mirna lokacija, z vsemi priključki. Vpisano v ZK. Vabljeni na ogled. 041 404 329. Hišo v najem iščemo v Občini Borovnica; ponudimo pomoč pri vzdrževanju hiše in njene okolice. Ponudbe zbiramo na telefonsko številko: 040 846 517. Prodam garažo v centru mesta - ob Cesti 6. maja. Tel.: 041 312 407. Prodam kmetijsko zemljišče, k.o. Blatna Brezovica, več parcel, travniki, njive - barjanska zemlja. Tel. 031 200 375. Kmetijstvo Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s kovinsko armaturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99. Odkupujemo krave, telice in bike za zakol. Tel.: 031/387 922. Sprejmem stare deske, orehove, češnjeve, jesenove... Tel.: 031 643 602. Prodam hlevski gnoj. 041321602. Prodam obračalnik- zgrabljalnik sena Panonija 240 in nakladalko sena SIP 19 z aluminijastimi stranicami. Oboje rabljeno in dobro ohranjeno. Tel. 041 223 393. Prodam hlodovino -hrast. Tel.: 031 898 584 ali 01 750 47 18. Kupim ali najamem 2, 3 ... ha gozda v okolici Vrhnike na sončni legi in ne prestrmo za namene Gozdne šole Hosta. Marjetka Oblak, 031 481 014. Hlevski gnoj, brez žaganja, prodam, možnost dostave Borovnica in okolica. 041 499424. Sadike aronije, črnega ribeza ... , veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoč prevzem na relaciji Borovnica-Ljublja-na. 041 499 424. Nudimo dnevno sveža prepeličja jajčka - brez GSO. Cena za 18 jajčk je 2,50 evra. Možnost dostave po dogovoru. Naročilo na št.: 041 645 558. Prodam čebelje družine na petih in sedmih satih. Vrhnika; tel.: 041 853 793. Prodam traktorsko prikolico močnejše izdelave, ni kiper. Cena 300 evrov, Vrhnika. Tel.: 041 525 185. Jagnjeta prodam. Tel. 041 511 101 Odličen domači med prodam. Od treh kilogramov naprej dostavim tudi na dom na območju Občine Vrhnika. Čebelarstvo Drašček, tel.: 041 853 793. Kupim rabljen traktor s pogonom na štiri kolesa, znamk Same, Deutz ali Univerzal. Tel.: 040586888 Kupim njivo ali sadovnjak na Vrhniki - proti Planini ali do Stare Vrhnike; do 5000 m2, za samooskrbo. Tel. 051/363359. Prodam kmetijsko zemljišče, k.o. Blatna Brezovica, več parcel: travniki - njive, barjanska zemlja. Tel. 031 200 375. Sprejemam naročila za drva (bukev, hrast) za jeseni. Drva lahko nažagam in dostavim, so iz lastnega gozda, lahko tudi sveža. Inf. Marko: 040 565 548. Prodam skoraj novo sedlo Western, cena 300 evrov. 040 250 473. Starine Star mizarski ponk, skrinje, omare, voziček ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351. Podarite odvečne knjige, priročnike ...? Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Tel.: 030 996 225. Prodam kamnit portal vrat in rešetke za okna (gavtre). Telefon: 031 730 552. Prodam stare predmete: posteljo, vhodna vrata (vse masiven les), kovance, značke, sklednike, posodo (keramika, metal), stare molitvenike, nabožne kipce ... Predmeti so izpred prve svetovne vojne, iz časa med njo in po njej. Info na št.: 040565548 ali 041828455. Prodam značke in star denar. Tel.: 040 784 718. Ostalo Prodam voz gumar, hrastovo 300 l kad in novo moško jakno velikosti XL. 031 255 648 Poceni prodam gorilec za olje, Hansa, rabljen dve leti. 041 807 941 Prodam češnjev hlod, dolžine 3,5 metra, premera 110 cm. Tel.: 031 852 871. Prodam novo plastično okno, 100 X 120 cm, rabljen betonski mešalec in motor češki ČZ, letnik 1970, 175 ccm. Tel: 031 841 510 Kupim stare kovance, značke in razglednice. Telefon: 070 235 235. Razno mizarsko orodje, ročno in električno, prodam. Tel.: 031 733 758 Zelo ugodno prodam rabljeno prenosno masažno mizo. 041 828 455. Prodam mestno kolo, 28 col, znamke Esperia, z vsemi dokumenti, zelo malo rabljeno. Okvir iz aluminija, prestave Shimano. Kolo je kot novo. Cena po dogovoru. 041 828 455. Prodam kontejner 4 x 2 m, izoliran, primeren za čebele, skladišče ali vikend. 041 670 726 Prodam gostinsko opremo: šank, korita, pulti, hladilnik, žar, štedilnik, friteza, plinski kovektomat, pica peč in peč za piščance. 041 670 726 Prodam 40 kom stolov. Zelezno ogrodje, sedalo leseno. Cena: 5,5 €. Miza: 12 €. 041 670 726, Borovnica Kupim knjigo Blagajke, avtorja Janeza Praprotnika. Telefon: 041 994 009. Prodam nove lahke pohodne čevlje Alpina in nove Alpina pohodne gojzarje s podplatom vibram. Oboji so ženski, velikost 39. Inf.: 041 828 455. Prodam 200 kosov skoraj nove strešne opeke bobro-vec s slemenjaki, rabljena radiatorja velikosti 140 x 60 cm in 180 x 40 cm ter ugodno prodam biljard Pool na šest lukenj s kompletom krogel in palic z navodili. Telefonska številka 041 996 977. Prodam rolerje Bladerun-ner, št. 36/37, ali zamenjam za drva. Tel. 041 87 87 39. Prodam lepo ohranjeno 24-colsko otroško kolo NAKAMURA. Kolo je primerno za deklice od osmega leta naprej in ima nalepko Varno kolo v prometu. Cena po dogovoru. Informacije na tel. št. 041 472 - 975, Sonja. Prodam 300-litrski samo-stoječ bojler, rostfrei, z vsemi priključki, malo rabljen. Cena 200 evrov. 040 250 473. GOZDARSTVO, d.o.o. ► Sečnja in spravilo lesa ► Prevozi z gozdarsko prikolico ► ODKUP LESA NA PANJU - PLAČILO TAKOJ ► Priprava drv 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika nm.matic.malovrh@gmail.com www.gozdarske-storitve.si Hascasopis 29. april 2019* 47 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATO-KEM. Zlatko Šorn. s. p., e-po-šta: zlatko.sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peše-vska. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. Na Vrhniki nudim inštrukcije angleščine, matematike in slovenščine za šoloobvezne otroke. Imam 15-letne izkušnje. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. Tel: : 041 878 661, Sabina. Inštruiram angleščino in slovenščino za OŠ in srednje šole. Imam večletne dobre izkušnje z uspešnim inštruiranjem. Informacije na tel. št. 031/350-076. Turizem Apartma na smučišču Krvavec oddam že za od 63,75 evra/nočitev (štiri odrasle osebe + dva otroka). Več na https://www. nasmuciscu.si. Oddamo prijetno, svetlo, prenovljeno, 1,5-sobno stano- Hascasopis Iščete Naš časopis v elektronski obliki? Najdete ga na www.zavod-cankar.si Tam so navedeni tudi datumi redakcij, cene oglasov in druge podrobnosti. Hascasopis vanje v Červarju blizu Po- reča. Stanovanje je v prvem nadstropju na čudoviti lokaciji ob parku, v bližini morja. Parkirno mesto zagotovljeno. Možnost najema za krajše ali daljše časovno obdobje. Tel. št.: 041 878 661. Oddam hišo ob morju v Moščenički dragi (za do 10 oseb) - ugodna cena. Telefon: 031 236 067. Napotitev ali službena pot zaposlenih in davčna obravnava stroškov Vsebina seminarja: 1. Pravna podlaga za napo- tenega delavca v EU 2. Razmejitev med službenimi potmi in napotitvami - skozi pravno podlago in primeri 3. Izdaja obrazca Al v primeru napotitev po 12. členu oziroma 13. členu Uredbe 883/2004 4. Obravnava stroškov z davčnega vidika za kratkotrajne in dolgotrajne napotitve 5. Praktična napotitev in službene poti s poudarkom na pravilnem obračunu plače glede na obliko zavarovanja in pravilno davčno obravnavo stroškov 6. Vprašanja udeležencev Delavnica je prestavljena na 8.5.2019 ob 9.00 uri. Delavnica bo trajala 3 ure. Cena seminarja (brez D D V) znaša 90.00 EVR, za naše člane znaša 45.00 EVR. Izvajalka: Sabina Lamut PRIJAVE ZBIRAMO NA TELEFON 200-52-50 ALI E-POŠTI info@ooz-tjvic.si tf C H. 'H „ i fc^™? Ifl BiH J Vse za ogrevanje, kopalniška oprema in ploščice www.napot.si Hascasopis 29. april 2019* 47 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si & p n v c l nštcilcicije +386 41 688 211 bizjansp@gmail.com izvedba strojnih inštalacij novogradenj • adaptacije • vodovod • centralna • • toplotne črpalke • predelave kurilnic • • izvedba plinskih inštalacij • • pridobivanje vzpodbud iz Ekosklada • ^ i/ v § Zovod Ivono Cankarja Vrhnika TIC Vrhnika, Tržaška cesha 9 uuujuu.visihvrhniko.si Spominki z vsebino/tic vrmnika bogata izbira vrhniške kave Escobar Cankarjeva čokolada z vrhniško kavo Escobar kavni komplet /2 skodelici, kava, čokolada/ čokoladna vrečka z mini čokoladicami piškoti v obliki brkov/masleni, pirini/ suhe hruške oblite s čokolado (s Cankarjevo črtico) Cankarjev srebrnik v leseni embalaži skodelice, emo lončki Haščasopis 29. april 2019* 47 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Blaginja, Klavdija Janežič s.p. www.blaginja.si PRIDOBITE MEDICINSKE PRIPOMOČKE IZ DOMAČEGA NASLONJAČA Z ENIM SAMIM TELEFONSKIM KLICEM! ^ 030 633 332 NASLEDNJI DAN DOSTAVA NA i VAŠ DOM! i J Človeški odnos | Individualni pristop | Strokovno svetovanje | Naročilo iz domačega naslonjača | Dostava na vaš dom Lahko nas obiščete tudi na Vodnikovi ulici 105 v Ljubljani. Vinska klet VIDRIH LJUBLJANSKA C. 31, Vrhnika 041-901-601 PRODAJA TOČENIH VIN - VINOTOČ LASTNA PRIDELAVA NA KMETIJI VIDRIH ZORAN IN DRAGICA, LOŽE 18a, VIPAVA, 041-429-733 Vina pridelujemo na 13 ha vinogradov. zelen (belo polsuho vino) rumeni muškat (belo polsladko vino) rebula ( belo suho vino) malvazija (belo suho vino) cabernet sauvignon (rdeče suho vino) pinela (belo suho vino) merlot (rdeče suho vino) sauvignon (belo suho vino) chardonnay (belo suho vino) laški rizling (belo suho vino) in rose iz sorte grozdja merlot( polsuho vino). Vabimo vas na brezplačno pokušnjo vina. URNIK KLETI NA VRHNIKI: ponedeljek in torek: od 13.00-18.00 sreda, čet. in petek : od 9.00-12.30 in od 13.30-18.00 sobota: od 8.00 -13.00 nedelja in prazniki zaprto Nahajamo se zraven Saniker d.o.o. (prodaja ploščic) oziroma med trgovino Spar in Hofer. Minister za zdravje opozarja , da prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju. MfLIA KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO LJUbLJANIUA A CITROEn Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil CITROEN AAo— - SELISKARi I OC ZAPOLJE I 2a, LOGATEC www.avt ohisa-seliskar.si Z VAM IZ E 25LET JAr PANJA VREDEN TROiOVEC avtohisa sejiskar du.o., ioc zapolje i 2a, i3ro, logatec prodaja^vto^ia^liskar.si 040/307-711 Delavnik - PRODAJA: pon - pet (8.00 - 18.00) sobota (8.00 - 13.00) jrvic@avtohisa-celiskar.si 070/720-330 Delavn ik - SDRVIS: poLr pet (8.t0 - i ¡-i00) lic^^ot- (\.oo - j:2i00) ivn A JKP ) Kamnik.podKnninn= G * I3S5 Presprje Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o. za vzdrževanje komunalnih objektov (vodovod, kanalizacija) med svoje vrste vabi ELEKTRO VZDRŽEVALCA Opis delovnega mesta: • Elektro vzdrževanje strojnega parka • Samostojna izvedba elektro inštalacij in krmilnih omaric • Odkrivanje napak na elektro krmilnih in sistemih • Vzdrževanje objektov • Občasna pripravljenost na domu Nudimo: • Stimulativno delovno okolje • Enoizmensko delo • Zaposlitev za določen čas z možnostjo dolgoročnega sodelovanja • Delo v uglednem in perspektivnem podjetju Pričakujemo: • Najmanj IV. stopnjo izobrazbe elektro smeri: energetik/elektrotehnik/ energetik in podobno • Poznavanje elektro komponent, odlično poznavanje elektro načrtov • Ustrezne izkušnje so prednost • Odgovornost, motiviranost, delavnost • Vozniški izpit B, lasten prevoz Vlogo in življenjepis bodočega sodelavca pričakujemo do 10.5.2019: • po pošti na naslov: JKP Brezovica d.o.o., Kamnik pod Krimom 6, 1352 Preserje, s pripisom »ELEKTRO VZDRŽEVALEC« ali • na elektronski naslov: info@jkp-brezovica.si pod naslovom »ELEKTRO VZDRŽEVALEC«. Hascasopis 29. april 2019* 47 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novosti GDPR (Splošna uredba o varstvu podatkov) s praktičnimi primeri - evidenca dejavnosti obdelave Predstavitev ključnih novosti GDPR in kako izdelati enega od ključnih dokumentov - evidenco dejavnosti obdelave 1. Pravna podlaga - kratek vpogled 2. Kako pristopiti k izdelavi evidence dejavnosti obdeLave -kaj storiti poprej 3. Kaj konkretno je evidenca dejavnosti obdelave 4. izdelava praktičnega primera 5. Vprašanja udeležencev Delavnica bo 22.5.2019 ob 16 uri. Delavnica bo trajala 4 ure. Cena delavnice znaša 70.00 EVR, cena za naše člane znaša 35.00 EVR. Predavateljica bo Mirjam Drnovšek. PRIJAVE ZBIRAMO NA TELEFON 200-52-50 ALI E-POŠTI ¡nfo@ooz-ljvic.si j»**0 L* V šumenju vetra slišim tvoj glas. V šopku cvetja uzrem tvoj obraz. Senca spomina in bolečina. Oboje se v dušo zajeda. ZAHVALA Ob smrti ljube mame, babice in prababice ANTONIJE KOS - "V TONCKE,roj (23. 12. 1925 - 1. 4. 2019) Zahvaljujemo se srčnemu osebju Centra starejših Deos Cerknica za vso toplino in skrb, ki so jo namenjali dragi mami. Hvala Društvu upokojencev Borovnica in Karitas Borovnica, ki so se je vsako leto spomnili in jo obiskali. Hvala Pogrebni službi Pieta, pevskemu zboru in duhovniku za opravljen obred. In iskrena hvala vsem, ki ste bili z najino mamo Tončko na njeni zadnji poti ali pa ste ji prinesli svečko ali cvetje v slovo. Hčerki Andreja in Erna z družinama Borovnica, Dragomer, april, 2019 Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu... (T. Pavček) ZAHVALA DURO MRAZIC (19. 8. 1942 - 5. 4. 2019) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala patronažni sestri iz ZD Vrhnika in gospe Metodi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hčere Lili, Vesna in Jasna z družinami »Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi.« (Tone Pavček) ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi drage mame PAVLINE MAKOVEC se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem in vsem, ki ste jo imeli radi, za dobre misli, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Se posebej hvala pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Pieta za prijazno podporo. Draga Katja, tvoje besede ob odhodu ljube Pavle bodo vedno odzvanjale. Maja in Vesna z družino ti* POGREBNA SLUŽBA PIETA 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. Gabrče 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si 031 774 939 051 371 177 041 930 936 a POGODBENI IZVAJALEC NA POKOPALIŠČU VRHNIKA Tiho čez polje tihi mesec gre, z njim gre žalostno srce. ZAHVALA ob smrti sestre, svakinje in tete ANE POTOČNIK (1939-2019) iz Male Ligojne Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče in darove za svete maše ter spremljanje na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju DSO Bokalci, g. župniku Mohorju Rihtaršiču za lep obred, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in pogrebcem. Sestra Slavka z možem Tonetom, nečakinje Ljubica, Urška in Katja z družinami Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zgrne; zame pa pomladi ni. (S. Jenko) ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in dedek JANEZ ŠKOF iz Srednje vasi 15a, Polhov Gradec (15. 5. 1929 - 6. 4. 2019) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, LD Polhov Gradec, DU Polhov Gradec, Gasilskemu društvu Polhov Gradec za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala hiši Ljubhospic za nesebično pomoč v zadnjih dneh življenja, dr. Primožu Kušarju, g. župniku Bogdanu Oražmu za poslovilni obred, Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Silva, sin Tomaž in hčerka Tanja z družinama Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA Ob smrti mame STANISLAVE PRISTAVEC, rojene Drašler (1930-2019) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala Domu upokojencev Kolezija za skrb in nego, hvala Mariji, Ivi in Pepci za pomoč. Hvala Pogrebni službi Pieta, pevcem, pogrebcem, trobentaču ter gospodu župniku Silarju za lep poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Brezovica, marec 2019 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Za vedno je zaspal dragi mož, ati, dedek in pradedek FRANČIŠEK PODLIPEC, Zalarjev France (1940-2019) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, dar za svete maše in za cerkev sv. Lenarta v Mali Ligojni. Posebna zahvala g. župniku Mohorju Rihtaršiču za lepo opravljen obred s sveto mašo, Pogrebni službi Vrhovec in pevcem, pritrkovalcem, gasilcem, g. Tonetu in ge. Marinki za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Slavka, hčerki Jelka in Saša, sinova Franci in Miha z družinami Ligojna, marec 2019 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla injokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) Nepričakovano nas je zapustila naša draga mami, babica in prababica IVANKA KAVČIČ, roj. Gabrovšek, s Stare Vrhnike (13. 6. 1938 - 2. 4. 2019) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji lepšali dneve, ji pomagali ter ji stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za vsak stisk rok, za vsako izrečeno besedo v tolažbo, za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu z bolečino v srcu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Vrhovec, gospodu za lepo opravljen obred, trobentaču in pevcem. Draga mama, pogrešali te bomo! Vsi njeni April 2019 Oj pojte zvonovi, oj pojte glasno, tam v tihi vasici pod belo goro: vaš glas naj poboža zelene rebri in skromno gomilo, kjer ata naš spi . ZAHVALA V 92. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi ata, stari ata, pradedek, tast, brat in stric MALAVAŠIČ . 1927 - 11. 3. 2019) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in darove za svete maše. Hvala gospodu župniku Ladimirju Jaksetiču in bolniškemu duhovniku Miru Slibarju za lepo opravljen obred z mašo, domačemu cerkvenemu pevskemu zboru, sekstetu Odoica, govorcem za lepe poslovilne besede, pritrkovalcem, pogrebcem, KS Podlipa - Smrečje, PGD Podlipa - Smrečje, uslužbencem Doma upokojencev Vrhnika in Pogrebni službi Pieta. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poslovili od njega in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sinovi Jani, Branko in Andrej z družinami, zet Pejo z družino, sestre Mici, Francka in Anica z družinami IVAN (30. 9 Hascasopis 29. april 2019* 47 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Lavanda pogrebne storitve MARJAN ZVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si KAMNOSEŠTVO %j - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE O&RO^E - NAGR03NI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net POGREBNE STORITVE VRH0VEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA c» 01/755 14 37 (» 041 637 617 24 - URNA DOSEGLJIVOST (» 031 637 617 NUDIMO VAM TUDI ŽALNE ARANŽMAJE BREZPLAČNA DOSTAVA na območju Ljubljane z okolico. OBVESTILO: Ne glede na izbranega pogodbenika za pokopališko dejavnost na Vrhniki, še vedno izvajamo pogrebne dejavnosti od storitev na domu do prevoza pokojnika na pokopališče oz. v vežico. Od tam dalje pa je vse v domeni pogodbenika. Zakaj, zakaj ravno ti? Pa toliko dobrote je bilo v tebi. Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA Od nas se je poslovila DARINKA BRAJOVIČ rojena Vampel (19. 1. 1959 - 4. 4. 2019) Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Doline, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala zdravstvenemu osebju. Zahvala gospodu župniku Jožefu Pojetu za lepo opravljen pogrebni obred, Pogrebni službi Pieta in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Draga Marinka, hvala ti za vse. Pogrešali te bomo. Ampak kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je... Žalujoči: vsi njeni Lukovica pri Brezovici, april 2019 Čeprav se ne vrne čas trenutkov razkošja v travi, veličastja v roži, ne bomo žalovali, temveč bomo našli moč v tem, kar nam preostane. ZAHVALA Za vedno je odšla naša draga nona FRANČIŠKA SIGULIN, rojena Dolenc (14. 7. 1927 - 7. 3. 2019) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, jo pospremili na zadnji poti in se je boste spominjali. Sin Marjan z ženo Marijo, vnukinji Barbara z Borutom in Tina z Andrejem, pravnuki Liza Anamari, Tai in Lora Tinkara Drenov Grič, marec 2019 Že druge kraje sonca luč obliva. (A. de Lamartine) Poslovila se je ANTONIJA MARKELJ (1953-2019) Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno smo hvaležni gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal ZAHVALA V 82. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenila in se od nas poslovila KRISTINA STANIČ (1937-2019) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za topel stisk rok, darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Zahvala Pogrebni službi Lavanda ter gospodu župniku Janezu Smrekarju za lep poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Hčerki Karmen in Rebeka z družinama Horjul, marec 2019 Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. ZAHVALA V 97. letu je mirno in spokojno zaspala naša mama Angela ANGELA OCEPEK, rojena Ogrin Hvala vsem za izrečeno sožalje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni V SLOVO Bila si naša luč, topla kot sonce, nežna kot glasba. Tvoja pot je končana, zastal je korak, utihnil glas, zaprle ljubeče oči, zamrl tvoj vedri nasmeh. Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga ljubljena VESNA ŽAGAR 10. 5. 1972 - 10. 4. 2019 i tebe smo se poslovili z bolečino v srcu in s solzami v očeh. Za vedno boš v naših mislih in nikoli pozabljena. Mož Bojan, sin Kristjan in vsi njeni Sinja Gorica, april 2019 Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, a v naših srcih vedno boš ostala. JOŽEFA KOZMENKO (9. 12. 1927 - 14. 3. 2019) Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darove za maše. Hvala g. duhovniku za lep obred, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem Raskovec in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Sinja Gorica, Vrhnika, Kanada ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in stric LEOPOLD STRAJNAR (18. 10. 1930 - 17. 3. 2019) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Verd, marec 2019 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč daleč je in preseli se v naše spomine in srce. ZAHVALA Ob smrti drage žene Teje TEREZIJE RUGELJ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi Oddelku abdominalne kirurgije in osebju Ginekološke klinike Kliničnega centra. Zahvala tudi gospodu župniku, pevcem in Pogrebni službi Pieta za lepo opravljen poslovilni obred. Vsi njeni žalujoči Vrhnika, marec 2019 N ascûsopis RAZVEDRILO 29. april 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Nagradna križanka S U D O K U avtor: matjaž hladnik letalski vijak, eusa Športnik, ki goji rokomet vetrni jopič s kapuco spiralni grebeni na vijaku john lennon bosanski raper maajka pomoč: eniac jermenik koleos total adam bohorič večji suv model znamke renault konec cvetenja čiščenje tkanin z vodo in pralnimi sredstvi daljši moški suknjič temne barve nekdanji predsednik zda reagan podt1p modela yugo prvina pri šivanju priprava iz obročev za vklepanje priprava za česanje organ vida polžasta krivulja leonard cohen grob posmeh eden prvih računalnikov odboj svetlobe neresnica ameriški pisec (edgar allan) mrzli del rusije pisec analov, letopisec vojaško oklepno vozilo emma thompson naš bivši denar delavec v proizvodnji svile strokovnjakinja za estetiko krivulja, ki v koordinatnem sistemu prikazuje odvisnost dveh količin, diagram potrdilo O prevzemu stvari vrhovni poveljnik angleška pisateljica christie trata, travnata površina 14 oče pokopališče v ljubljani 11 velik kup lesa 15 splošni plan v filmu manjša šoba 13 leteči odhod izrastek na glavi snov, ki reagira 12 pretirano možat moški mestni nasad opečeni kruhek mistični sij okoli telesa nizek L glas žuželka, ki sesa kri 16 muslim. rdeče m. pokrivalo s cofkom padec 10 italijanski naftni koncern thomas enqvist zabava, praznik jeremy irons cena storitve martina ertl stari del maribora HaŠčasopis rahual-nik obroček na lovski puški za jermen sredstvo za zlatenje nauk o askezi Rešitev: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 4 3 4 10 2 11 12 8 2 12 4 13 2 6 7 6 2 14 7 15 4 3 9 16 4 I_IV primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš časopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: -X Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JUNIOR i 1 j J a L • 1 i Í J 1 S H J fl Ú i S a H i 3 ■i 3 S i 1 1 ? a i ■ Î « S 1 J G i 1 t ? z 0 e L S S « ■H 1 « 3 J S J i Í 1 t i i ) < i ll i s J 1 RESI ME 7 8 5 2 9 3 4 3 6 3 7 1 9 6 1 4 8 7 5 2 8 4 2 7 8 1 1 2 4 6 7 3 9 8 1 5 4 7 9 6 2 6 7 8 9 1 4 3 6 2 9 6 1 5 3 2 6 7 1 8 2 8 7 5 7 3 4 2 1 8 4 5 2 Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod Našega časopisa, se je glasilo: »Kadar je moker april, kmet bo veliko pridelkov dobil.«.V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Janezu Bartolj iz Polhovega Gradca, Toniju Vidmarju iz Dragomerja in Andreju Korenčanu iz Horjula. Nagrajenci bodo po pošti prejeli praktične nagrade. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 14. maja na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije nagrajenci bodo prejeli nagrade, ki jih poklanja Naš časopis. Pojdi! Nekega dne na taščina vrata potrka zet s kovčkom v roki. Tašča ga vpraša: »Kaj pa počneš tukaj?« »Skregal sem se z vašo hčerjo.« »In?« začudeno tašča. »Poslala me je k hudiču!« Na njegovem mestu Mladenič je na ulici zagledal privlačno mlado dekle s kužkom na vrvici in je želel vzpostaviti stik z njo: »Kako rad bi bil na njegovem mestu!« je dejal. Dekle: »Peljem ga na kastriranje!« Druga Mož in žena sta v trgovini. Ona po-merja obleke, on pa za vsako reče, da je predraga. Prodajalka nekaj časa posluša njun pogovor, potem pa reče: »Čudno, gospod, zadnjič, ko ste bili z drugo damo, niste zganjali takega cirkusa zaradi cene!« Počasi! Poveljnik gasilcev vstopi v prostor, kjer gasilci preživljajo dežurstvo. Nasmehne se vsem, počasi stopi do avtomata za kavo, jo počasi srka ... Ko ga gasilci presenečeno in vprašujoče gledajo, kaj naj to pomeni, poveljnik reče: »Fantje, prav počasi se zmigajte, davčna uprava gori!« Uhani Miha vpraša Urbana: »Ti, od kdaj pa nosiš uhane?« Urban odgovori: »Kaj od kdaj? Odkar jih je žena našla v avtu!« Drugo mnenje Zdravnik in njegova žena se prepirata pri zajtrku. On ves besen vstane in ji zabrusi: »In v postelji si tudi zanič!« Ko pride v službo, mu je žal, da je ženo užalil, želi se opravičiti, zato jo pokliče. Dolgo zvoni, ko žena končno dvigne telefon: »Kje si bila tako dolgo?« »V postelji.« »In kaj si delala tako pozno v postelji?« »Iskala sem drugo mnenje!« Ne bo vstal Boksar si je želel urediti nagrobni spomenik. Šel je k izdelovalcu in mu povedal svojo željo. Le-ta ga je vprašal: »Kaj pa naj piše na njem?« Boksar: »Štejte, do kolikor hočete, jaz ne vsta-nem več!« Pogrešala te bom Mož: »Draga, moram ti priznati strašno resnico. Moje podjetje je bankrotiralo, oče me je razdedinil in še avto mi je vzel. Me boš kljub temu še naprej ljubila?« Žena: »Seveda, dragi, in tudi zelo te bom pogrešala.« Kukanje »Peter, zakaj imaš pa povezano oko?« »Soseda me je vanj sunila s pletilko.« »Po nesreči?« »Ne, skozi ključavnico!« Naščasopis Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 640 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 O G I ASI 29' april 20]9W^84 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ► Vojaški standard odpornosti (MIL-STD-810G) ► Termo kamera (od -50 do 400°C) ► Laserski merilec razdalje (do 8m) ► Podatki o temperaturi in vlažnosti zraka ► Detektor kakovosti zraka ► 64 GB / 4 GBram ► Baterija 4500 mAh ► Dual sim V/ikend akcija! Polnilec za automobil TC MERCATOR VRHNIKA Robova cesta 6 T: 01 755 71 61 M: 041 342 000 mega.phone@sioi.net USB polnilec 3.1A +Class za različne modele telefonov meg(g)phone CAT S61 l B 27,se ZE OD A#fWW/MESEG (Cena velja ob podaljšanju ali sklenitvi novega naročniškega razmerja za 24 mesecev) TC MERCATOR VRHNIKA Robova cesta 6 T: 01 755 71 61 M: 041 342 000 mega.phone@siol.net Možnost nakupa na 24 obrokov! meg(a)phone TO LE A d.o.o., Robova o. 6, Vrhnika. Pooblaščeni prodajalec Telekom Slovenije, d.d.. Možne so napake v tisku. Slike so simbolne. J BLE D WÄJA BREZ PRIKLJUČNI NE ZA PRVIH 30 NAROČNIKOV ZAVARUJ ZA 4,90 €/MESEC ZAVARUJ ZA 5,90 €/MESEC PRENOSA PODATKOV 9 GB PRENOSA PODATKOV V EU oO KLICI IN SPOROČILA DOMA IN V EU GOSTOVANJU 100 min KLICI IZ SLO V EU 200 MB PODATKOV V ZDA OO Wi-Fi travel uniFi \ i I N HUAWEI P30 Lite 24 x 10,83 €- 8,75 € V PAKETU NAJVEČ HUAWEI P30 Pro 8+256 GB 24 x 30,83 € 28,75 € 20€ NA MESEC ZA NAROČNIKE FIKSNIH STORITEV V PAKETU NAJVEČ Pooblaščeni prodajalec: MOLEK.SI d.o.o. - Vrhnika, Vrtnarija 3,1360 Vrhnika, Tel: 070 264 444 Akcijska cena izbranih telefonov velja od 3. 5. do 31. 5. 2019 ali razprodaje zalog s sklenitvijo ali podaljšanjem naročniškega razmerja za paket NAJVEČ ob hkratni sklenitvi dogovora za obročni nakup z vezavo 24 mesecev. Naročnik je dolžan prvi obrok kupnine za telefon poravnati istočasno s sklenitvijo dogovora za obročni nakup aparata. Razlika med akcijsko in redno ceno telefona se vključi v prejeto ugodnost ob vezavi. Nekateri telefoni morda ne bodo na voljo na vseh prodajnih mestih. Navedene blagovne in storitvene znamke so registrirane znamke njihovih lastnikov. Slike so simbolične. Vse cene vključujejo DDV. Za prodajo na obroke veljajo Splošni pogoji za prodajo mobilnih terminalov in sorodne opreme na obroke, za zavarovanje naprav veljajo Splošni pogoji za zavarovanje naprav, dostopni na www.telemach.si. Pred nakupom in sklenitvijo naročniškega razmerja se o ponudbi pozanimajte na www.telemach.si, na prodajnih mestih Telemacha ali na telefonski številki 070 700 700. 22 € NA MESEC ZA OSTALE UPORABNIKE Za pakete skupine VEČ veljajo Posebni pogoji naročniških paketov VEČ, ki med drugim s Pravili primerne uporabe za paket NAJVEČ določajo prenosno hitrost največ 1 Mbps/256 kbps po doseženih 100 GB. Akcijska ponudba »Brez priključnine za prvih 30 naročnikov« velja od 3. 5. 2019 do 31. 5. 2019 oz. do razprodaje zalog, karkoli nastopi prej. Akcijska ponudba velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja za paket mobilnih storitev ŠE VEČ ali NAJVEČ z vezavo 24 mesecev na prodajnem mestu Molek.si d.o.o.. Vrtnarija 3,1360 Vrhnika. Za pakete skupine Več veljajo Posebni pogoji naročniških paketov VEČ, ki vsebujejo pravila primerne uporabe in med drugim po porabi v paket vključenih količin prenosa podatkov v Sloveniji določajo za paketa VEČ in ŠE VEČ znižanje hitrosti na največ 64 kbps ter največ 1 Mbps/256 kbps za paket NAJVEČ. Vključene storitve ne obsegajo klicev na posebne in komercialne številke ali v tujino ali pošiljanja sporočil S MS/M MS v donatorske ali komercialne namene. V paketu vključene storitve, ki so na voljo za uporabo v Sloveniji, so na voljo tudi v gostovanju v drugih državah EU/EEA v skladu s Politiko poštene uporabe (PPU) storitev v gostovanju v EU družbe Telemach, pri čemer se enote za storitve izven paketa, storitve, ki se obračunavajo po porabi ali nad količinsko omejitvijo prenosa podatkov v EU/EEA, zaračunajo po Ceniku storitev v gostovanju v EU. UNIFI in UNIFI TRAVEL sta storitvi paketov družine VEČ, ki omogočata brezžični dostop do interneta prek brezžičnih dostopnih točk UNIFI in UNIFI TRAVEL v več kot 120 državah sveta. EON omogoča spremljanje izbranih televizijskih programov na ustreznih mobilnih terminalih. Mesečna naročnina za naročniške pakete skupine VEČ za naročnike Telemachovih fiksnih storitev je mesečna naročnina z upoštevanim popustom, ki od sklenitve ustreznega dogovora za popust z vezavo 24 mesecev velja za naročnike fiksnih storitev Telemacha in največ 4 naročnike paketov skupine VEČ. Cena menjave paketa v primeru prehoda na cenejši paket je 4,99 EUR. Slike so simbolične. Navedene blagovne in storitvene znamke so registrirane znamke njihovih lastnikov. Vse cene vključujejo DDV. Telemach si v skladu s 129. členom ZEKom-1 pridržuje pravico do spremembe aktivne naročniške pogodbe, kar lahko vključuje spremembo vsebine paketa, cene in/ali drugih pogojev zagotavljanja storitev. Naročniki bodo prek izbranih komunikacijskih kanalov in na spletni strani https://telemach.si/spremembe-pogojev o spremembah, pravicah, povezanim z odstopom in drugih relevantnih podrobnostih obveščeni najmanj 30 dni vnaprej. Pred nakupom in sklenitvijo narocniškega razmerja se o ponudbi pozanimajte na www.telemach.si, na prodajnih mestih Telemacha ali na telefonski številki 070 700 700. telemach