Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gL 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gi. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljA tristopna j>etit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.

7 Ljubljani, v sredo 4. avgusta 1886.
Imetnik XIT.
Židje!
(Konec.)
Pa pri vsem tem si je novodobno židovstvo le naš velikanski Dunaj za svoje glavno gnjezdo izbralo. Naši Dunajski Nemci so se namreč kar slepo vsedli na nastavljene jim limanice židovskega liberalizma, ki je bil s strupenim sovraštvom do Slovanstva in katoličanstva bogato napirjen, v nadi, da bode iz tega res nova sijajna prihodnost izvirala za Dunaj in vso širno Avstrijo. Oj zmota, pogubo-nosna zmota! Čifut se za pravo, pametno svobodo, za pravi blagor države in ljudstva niti ne briga ne, ker njemu je mar le umazani, samolastni dobiček in dosega največega vpliva za prosto izžemanje in zatiranje kristjanov — Nemcev, kot Slovanov in Madjarov. Za vse to bili so skoraj vsi dunajski, pa tudi drugi Nemci dolgo, dolgo časa popolnoma gluhi in slepi. In ravno to bilo je največe veselje v Izraelu. Od vseh strani je »izvoljeno ljudstvo" v celih trumah kot v obljubljeno deželo romalo proti Dunaji, kterega si je zlasti s svojim časopisjem v posest vzelo ter ga tako rekoč v Novi-Jeruzalem spremenilo. Vsled tega zdaj že do 130.000 Židov na Dunaji po svoje šari in gospodari. Pred 35 leti je bilo na Dunaju nekako 6000 do 8000 Židov. Oela Francija in Anglija ne premoreti toliko Židov, kolikor jih zdaj sam Dunaj v sebi hrani.
Potem pričelo se je njih delovanje, ki je bilo za Dunaj, kakor za celo Avstrijo silo pogubonosno
—	rovanje. Vse kar je bilo katoliškemu kristjanu častitljivega in svetega, se je po tem laži-liberalizmu nesramno v blato teptalo. Nepoboljšljivi potepuhi in celo največi hudodelci, n. pr. goljufi pri železnicah, so se više čislali, nego naši katoliški škofje in maŠniki, če so bili tudi še tako iskreni apostolski možje. To je bil naš novodobni napredek na cerkvenem in verskem polji. Od druge strani se je pa pod krinko svobodne konkurence in svobodne obrtnije Ie svobodna odrti j a ter splošna podkupljivost in popačenost mogočno šopirila ne le po Dunaji, ampak tudi iz Dunaja na vse strani države. Nasledek tega bilo je od ene strani čedalje veče židovsko bogastvo, od druge pa naš napredek
—	v čedalje veče uboštvo. Zviti čifuti so si potem lahko v pest smijali, ko so jim ne le kratkovidni Nemci, ampak tudi mnogi »napredujoči" Oehi in Slovenci na limance šli, da so nesramni židovski liberalizem tudi oni pri svojih rojakih v pogubo in sramoto naroda strastno božati in dalje širiti jeli. Nič se ne pomišljujemo tu naravnost izreči, da vsi liberalni časniki so pravo, če tudi slepo in nezavedno orodje židovstva. Napredek imajo na jeziku in na papirju, a napredni dobiček spravi žid prej ali slej v svoj žep. Oj kratkovidnost in slepota!
Strupeni sad tega antikristovega liberalizma bila je čedalje veča brezbožnost, razuzdanost in popačenost; preziranje in zaničevanje cerkve, a prevelika skrb za hudodelce po ječah, ktere je lažnjivi liberalizem skoraj Ie kar gladil, nasproti pa je zunaj poštenega delavca za njegov krvavi zaslužek opeharil, če je le mogel. A da je mogel, pripomogla mu je njegova zvita buča in pa neomejena prosta konkurenca, ktera mu je v zvezi s kapitalom vrata do vsakojake prevare iu izmolzbe ljudstva na stežaj odprla. Iz tega izviralo je za poštenjaka res le čedalje veče siromaštvo; kajti znano je, da poštena
žena z brezvestno in razuzdano potepenko nikakor vspešno tekmovati ne more.
To je poštenim Nemcem že zdavnaj oči odprlo. Spoznali so, da so silno na krivo pot zagazili vsi tisti, ki so s pomočjo brezvestnih Židov Bog ve kaj doseči mislili, kajti Židu je za denar vse na prodaj, tudi poštenje, narodnost in vera, on se dela ultra-nemca ali ultramadjara le ker mu kaže in dokler mu kaže, da s tem ložej druge odira in zatira. Svobode tudi druge ne čisla, razen tiste, s ktero da ložej kristjane molze in slepari. Toraj vidimo, da se on, če mu kaže, celo v ultračeha ali ultrakatolika prelevi, ako le s tem ložej svoj zlobni namen — kristijane opehariti — doseže.
To je toraj pošteno nemško ljudstvo po deželi že zdavnaj spoznalo ter se že pred 6. leti s studom obrnilo od nekdaj toliko mogočne, pa z umazanimi Židi tesno zvezane zjedinjene levice in rajše poštenim Slovanom v mir in spravo roko podalo. Hvala in čast mu za to! Naj bi se le povsod to spoznalo; a žalibog, da se ne!
Pa v novejšem času so se tudi nemški Dunaj-čanje sploh čedalje bolj one sramotne zveze sramovati jeli, ktera je porodila v poslednjem času tako strahovito popačenost, da je vsled nje poštena kupčija in obrtnija več ali manj povsod opešala, ter le lažnjivi, židovsko-nesramni „schwindel" na površje splezal. To spoznanje in prepričanje provzročilo je tudi na Dunaji porod antisemitizma, ki se pod imenom »Reform-Verein" že mogočno zbira in razširja pod znamenjem poprej že sploh preziranega križa ter želi, da bi kristijane vseh narodnosti na kakoršen si bodi način neznosne židovske more rešil.
To prizadevanje zdi nam se tem bolj opravičeno, ker kristijana že njegova vera uči, da je vsak človek, toraj tudi žid njegov bliženj in da ne sme, kakor si bodi, ž njim počenjati; nasproti pa je Židu le žid njegov bližnji, a kristijana sme kot kako živinče neusmiljeno odirati, kolikor mu drago, ker mu tega njegova vera po talmudu spačena nič ne prepoveduje, marveč še storiti veleva.
Zatoraj ni čuda, da je Židu prosta, neomejena in brezobzirna konkurenca tolikanj ljuba in draga, ker on se nobenega, niti najcramotuejega sredstva ne vstraši, da le svoj zlobni namen doseže, dočim kristijan Židu niti lasti skriviti ne namerava. Tu se toraj hud, pa neenak boj bije, toraj nam je zares nujne in celo državne pomoči treba, ako nočemo na vse zadnje gmotno in duševno popolnoma propasti.
Židovskega ljudstva in njih razmerja do kristjanov ne moremo razumeti drugače, ako se ne spominjamo na prerokovanje Božjega Izveličarja, kterega so njih očetje zavrgli in njegovo kri klicali nad se in nad svoje otroke. Ahasver, večni žid, to je prava slika židovskega ljudstva. Kar pa so bili nekdaj Fi-listejci Izraelovim otrokom, to so židje kristjanom, — bič in strahovalna šiba. —■ Sedaj, ko so židje polastili se po Evropejskih deželah časnih dobrot, ne manjka jim druzega, nego da posedejo vsa častna mesta, t. j. da postanejo duhovski in deželski oblastniki in kaj pa potem? To kar je nastalo v 14. stoletji na Španjskem. Splošno preganjanje Židov. V ti deželi niso bili židje le pri deželski oblasti prvi, marveč na videz krščeni židje so bili tudi cerkveni predniki, baje tudi škofje. A sedaj se je vzdignilo španjsko ljudstvo in je iz dežele iztiralo vse Žide brez razlečka. Mi nočemo preganjanja Židov, nikakor ne zagovarjamo, naj se premoženje Židov
obrne v državne namene, kakor to priporočajo nekteri krščeni in nekrščeni židje zarad cerkvenega premoženja, edino to kar mi želimo je, da bi modra postavodajava varovala kristjane pred Židi. — Po nekterih deželah si židje kar nič ne morejo pomagati, baje med Srbi ne. Toliko bolj jim zori pšenica med Poljaki, Oehi, Madjari in Nemci. Njih silna moč izvira nekaj iz njih složnosti, povsod solidarno postopajo, drugič pa so tako inteligentni, ali ča raje prekanjeni, da si ljudstva znajo obrniti v svojo službo, in da vkoristijo z narodnimi prepiri.
Zato so pa dežele, kjer cvete narodni prepir, kakor na Oeskem, ali kjer se laskajo narodovim strastim, kakor na Ogerskem — eldorado zlata dežela Židom. Na Ogerskem jim je vlada pokorna, glej Tiszla - Eslarsko žaloigro, pozidanje poplavljenega Szegedina, preustroj gospodske zbornice, na Ogerskem jim ne manjka druzega, nego da bi se množili po zakonih s kristijani. Zato je pa tolikanj težavno vladati na Ogerskem, ker se je treba zmirom le ozirati »kaj poreko na to židje". Imamo sicer tostran in onstran vlade antisemite, ali kaj pomaga, ko imena antisemitov tako slabo slove, da katoliški konservativci ne morejo z njim hoditi. Kar se Schonererja tiče, dobro vemo vsi, zakaj? Verhovay, ogerski antisemit, je pa baje skrajni levičar, no za takim pa konservativno-katoliški poslanci ne morejo hoditi. Ne ostane tedaj druzega, da mora konservativna stranka sama to vprašanje premisliti. Prepozno bode, ako si bode ljudstvo samo pravic iskalo. — Kako je na Ogerskem vse po konci zarad Židov, nam nekoliko pove tudi zadnji ljudski shod preteklo nedeljo.
Eotvos-a niso marali za govornika; zbora so se vdeležili po večem le mali obrtniki; ti se gotovo ne brigajo v prvi vrsti za povišanje generalov, marveč nezadovoljni so, pomagali bi si radi, pa ne vedo kako, sedaj pa pridejo ljudski zapeljivci, ki se laskajo veli čj eblodj u (šovinizmu) Madjarov; narod pozabi za nekaj časa svojo bedo, se poganja in navdušuje za stvar, ki jo nihče ne napada, da se celo zapeljati do veleizdajskih izjav in to vse v imenu madjarske (ogerske) narodnosti. Tisti pa, ki so vso stvar tako umetno nasnovali, pa se v pest smejajo, češ, zopet smo prikrili kratkovidnemu ljudstvu svoje denarce. Kdor zna, ta pa znd, tako si misli prekanjen sin Abrahamov v novem Kanaanu, ob Do-novi in Tisi.
Kje je največ premoženja?
Židje kažejo na cerkveno premoženje, da bi ljudje ne videli, kaj se skriva za tem plaščem. — Poglejmo si stvar bolj na drobno. Do 1. 1848 Židom v Avstriji ni bilo privoljeno kupavati si zemljišč, na Ogerskem še do I. 1863 niso smeli imeti zemlje in ležečega posestva. Od tega časa je minulo 37 oziroma 23 let in kakšni ljudje so sedaj veleposestniki?
Dosihmal je bil knez Schwarzenberg največi veleposestnik na Oeskem, sedaj je Rothschild. Ta ima četrti del tega posestva kar ga ima 60 starih plemenitih rodovin na Oeskem. Rothschild ima na Oeskem sedemkrat več posestva kakor cesarska rodovina. A tukaj moramo povdarjati, da je Rothschild dobil to še le v 35. letih, med tem, ko je srednje posestvo prišlo ob vse premoženje, a Schvvarzenberg, Lob-
kovici in drugi stare češke plemenite rodovine imajo posestva že več sto let, in so jih dobili ta čas, ko so bila še ne obdelana in brez gospodarjev. — Kaj pa ima ^ že le Rothschild na Dolenje-Avstrijskem, Moravskem, < na Šlezkem in na Ogerskem? Kaj ima Rothschild ' ua Francoskem, Španjskem, Nemškem, Laškem in t v Ameriki?
Grad Ferrieres, Rothschildovo posestvo, je tako, J da ga mu ni para na svetu, vsi kraljevi gradovi ' naj se skrijejo pred njim; sveta okolo njega je . 10 □ milj t. j. 100.000 oralov, n. pr. trikrat toliko kolikor je od Ljubljane do Vrhnike in od Laverce do Viča. Zemljišče, ki pripada gradu Ferriere, je n. pr. dvakrat tako veliko kakor vse, kar imajo dubov-ski redovi na Francoskem. O tem pa žid Gambetta ni povedal ničesa, ko je dražil delavce in male kmete zoper tako imenovano mrtvo roko, da niso videli posestva, ktero je bilo nakopičeno v rokah židovskih bankirjev. Na Francoskem je mnogo židovskih bankirjev, od kterih ima vsak zase nad 50.000 oralov.
Židje tolikrat kažejo na veliko leudalno posest, graščino Chambord. Ta ima 6000 oralov, toraj uprav 16. del tega, kakor graščina Ferriere in to je posestvo starodavne kraljeve rodovine. Rothschild ima razen Ferriere največ vinogradov na Francoskem in to sedaj še zmiraj množi.
Se ve, da lahko ceno določi vinu po svojem; najboljše vinsko leto tako zasuče, da je pogubno malemu vinogradniku. Trtna uš, ktere že sv. pismo omenja; nje iznajdba na Francoskem in pokončavanje vinogradov malih posestnikov, ktero so ukazale oblasti, tekne najbolj Rothschildu, ker uniči vso konkurenco.
Žid baron Popper ima polovico Nitranske županije, vsako leto se izselijo probitni prebivalci od tam, ker žid Popper zbira tam veleposestvo.
Ni davno temu, kar je žid Deutsch pridobil v Pečuhu posestvo 200.000 oralov. Koliko sveta so že židje: Konigsvvarter, Vodianer, Springer, Gutmann, Todesco in drugi židje na Ogerskem pod se spravili, se najbolj vidi iz tega, da imajo sedaj 25 odstotkov glasov v velikem posestvu. V Galiciji, tako je povedal židovski list polen radosti, je 80 odstotkov zemlje v židovskih rokah. Kdo so toraj veleposestniki? Ali cerkev ali židje, ki pri vsaki priliki kažejo na posestvo mrtve roke, in svetujejo, naj se to v imenu »države" ugrabi. Židje, kaj pak, se ne brigajo za to, da je s tem premoženjem združeno mnogo dolžnosti. Ne skrbi jih, kdo bode opravljal dolžnosti, ko se ugrabi cerkveno premoženje, brezvercem je vse eno, ako tudi zgine iz površja zemlje bogočastje.
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. avgusta. Notranje dežele.
Avstrijsko - nemška zvesta za nas in našo politiko vedno večji pomen dobiva in ga bo dobivala še toliko časa, dokler bomo sploh na Balkanu opraviti imeli. Da nas Rusi ondi grdo gledajo, je znana in dognana stvar; da bi nas radi pregnali od ondot, in bi bili to tudi že poskusili, če bi se njihov državni kancler temu ne vstavljal, tudi že marsikdo vč! Če bi mi toraj ne imeli krepkega zaveznika, (ki nas je bil pač enkrat prav lepo na led speljal), morali bi si takega takoj iskati. Ta naš politični in vojni zaveznik je Nemčija! „Gleiche Seelen fin-den sich", pravi nemški pregovor in tudi Avstrija in Nemčija sta se našli — ne ker bi si bili morda podobni ali slični po duhu — temveč ker obe na sličen način čevelj žuli. Kakor na nas Rus na Balkanu preži, tako ima vsaj po eno oko Francoz vedno preko Rena na Nemško uprto. Ob prvi ugodni priliki obrnil bo tjekaj tudi svoje drugo oko in bo ob enem za puško prijel. Iz tega se že razvidi, da ste obe državi vsaka od svoje strani v vedni nevarnosti, obe potrebujete podpore in to jako zdatne. Skrbeli ste pa ob enem tudi za potrebno rezervo in ta je onstran kanala — na Angleškem. Trocarska zveza Avstrija - Nemec - Rus se je kar po tihem spremenila v drugo, prvi podobno, ki je pa tudi enake vrednosti, Avstrija, Nemčija in Angleška. To se zn&, da bi tretja v zvezi — Anglija še le tedaj pritisnila, kedar bi se posamična nasprotnika Avstrije in Nemčije — Rus in Francoz skupno ali pa vsak za-se nad svojo nasprotno državo spravila — Rus namreč nad Avstrijo, Francoz pa nad Nemčijo — pri kteri priložnosti bi se pa Rusi tudi lahko proti Nemčiji postavili; kajti kljubu najbližnjemu sorodstvu cesarskih dvorov se Rusi in Nemci nič kaj ne marajo.
Avstrijsko-nemški šovinisti trdijo, da v Avstriji ni obstanka, če se državno krmilo ne izroči izključljivo le nemško-narodnim rokam in če ne bo vsaka dežela le takih mož pošiljala v državni
zbor, ki si Ie na nemški rog razumejo. Taka trditev je neumna že iz tega ozira, ker avstrijska država ne obstoji izključljivo le iz prebivalcev nemške narodnosti, temveč tudi iz onih slovanske in laške. Posebno slovanske narodnosti je toliko, da se nemška takoj mora skriti pred njo. „Nič ne de, pravijo Nemci, če smo številno za vami, imdkriljujemo vas pa te® višje po duhu!" Kdo je pa porok, da je to i Tesničilo? Dokazi, ki smo jih v poslednjem državnem i zboru nk Dunaji doživelli, nas nikakor tega ne prepričajo. Tisti dokazi so bili tak odsev prav prave nemške surovosti in nestrtpljivosti, kakoinega pri , naših poslancih do sedaj še ni bilo, naj bi ga tudi nikoli ne bilo. In taki ljudje si upajo trditi, da jim gre za gospodarstvo v državi, ker nas duševno nad-kriljujejo! Avstrija toraj čisto nemška, t. j. z odločno nemško vlado na čelu nikakor ne more biti. Druga točka, ki je pa še vse bolj pomenljiva, kakor prva, je pa ta, da imajo ti ljudje, ki tako strastno po vladnem krmilu segajo, svoj kompas vedno le proti Berolinu obrnjen. Gorje, če jim pride državna naša ladija v roke; takoj bi jo razbili ob pruskih klečetih, kamor jih srce noč in dan vleče, čisto nemška Avstrija poleg nemškega cesarstva toraj nikakor ni možna, in vlada v Avstriji mora ostati, kakor je sedaj; vsakih mož nekaj naj ondi sedi.
Vnanje držaTe.
Avstrija in Italija sta si v dnu srca prav v takem nasprotji, kakor Nemci in Francozi. Na videz je pa tolikanj razločka, da med tem, ko v Berolinu in Parizu drug čez druzega zabavljajo in si pesti kažejo, tega pri nas in v Rimu ni, kar pa „irredenie" prav nič ne ovira, da bi ne nadaljevala pričetega dela, ktero misli izvršiti z odkrehom južnih Tirolov in pa celega Primorja z Goriško, Istro s Trstom in Dalmacijo vred. Saj ni še tako zdavnej, ko smo čitali o nameravanem napadu v Puljski vojni luki; »irredenta" ga je skovala v Milanu. Kje je Milan in kje je Pulj in vendar jih je tolikanj srbelo, da so poslali avstrijskega renegata tjekaj, da bi bil jedno vojnih ladij iz morja v zrak poslal. Mar li ni tako zavratno in tihotapno postopanje še desetkrat bolj nevarno, kakor pa če bi nam Lahi iz Rima ali iz Jakina ali od koder-koli jim drago, kar naravnost zobe kazali, kakor to Francozje v Parizu ali kjer se sploh slučajno snidejo, povsod delajo? Zavraten sovražnik je stokrat bolj nevaren, kakor pa javen, kajti poslednjemu se lahko ali težko braniš, kakor je že ta bolj ali manj močan; zavratnemu pa nikdar ne, ker ne veš, kje da preži na-te. In gotovo je, da kakor hitro bi se mi res z Rusijo na Balkanu sprijeli, še tisto uro odrinili bi laški vojni parniki iz Jakina proti Dalmaciji, proti Pulju in Trstu, tako nas imajo radi in komaj čakajo, da bi nam pokazali, kako lepe reči da so si na morji napravili, odkar jim je naš ne-pozabljeni Tegethof nekaj takih leta 1866 pri Visu razbil.
Kako pa je kaj s svetovnim mirom? Godi se mu, kakor ubožanemu kmetu, kterega je liberalno gospodarstvo na kant pripravilo. Visi in visi, dokler se drugim poljubi. Konečno dostikrat vendar-le obvisi! Prav taka je tudi s svetovnim mirom, ki se je v Evropi naselil. Tri velesile postavile so puške v piramide, med kterimi se sedaj mir sprehaja gori in doli; okoli piramid hodi pa nekaj nagajivcev, ki ga po svoji moči dražijo. Med poslednjimi sta dva jako trdna — eden na severu, ki ga za Rusa kličejo, drugi na zapadu, ki francoski znd. Prve tri so pa Avstrija, Nemška in sebična Anglija, ktera je v trocarski zvezi prevzela nalogo, ki jo je iz začetka Rusija imela. Te tri velesile so se menda med seboj zmenile, da bodo vsacega takoj skupno po prstih krenile, kdor bi se drznil evropejski mir dražiti, če bodo tudi mož beseda, je drugo vprašanje; kajti govori se dandanes, posebno sedaj, ko je še dolg dan, silno veliko, stori pa zarad silne vročine prav malo. Saj smo videli, kaj so storile Avstrija, Nemčija in Rusija nasproti Srbom in Bolgarom, ki so si lansko leto v lasev skočili? Roke so križem dejale in mirno gledale. Se le tedaj, ko se je mislil Bolgar z zmago po moči okoristiti, rekle so: Stoj! In pozneje pri Grški? Kaj so se Grki brigali za vse lepe besede in prošnje, kaj za vso Carigrajsko konferenco! Se le evropejsko brodovje pred Pirejem jih je podučilo, da je vendar-le treba nekoliko paziti, kaj velesile pravijo. Naj bi te trocarske velesile v bodočnosti le manj govorile in več delale, potem se ne bo bati, da bi nam nagajivci mir pregnali.
Na Nizozemskem je ministerstvu notranjih zadev katoliški župnik Viljelm van Usveld rimsko - katoliške občine Franeker pisal naslednje pismo: 1. V našem mestu ni katoliške šole za rimskokatoliške otroke, in katoliški stariši morajo svoje otroke, ako jih hočejo pošiljati v šolo, izročiti jih javni šoli. 2. Vsak katolik veruje in spoznd, da je Kristus v zakramentu sv. Rešnjega Telesa pričujoč pod podobo kruha po božji in človeški natori, in da ima iz tega vzroka ta presveti zakrament za največo skrivnost sv. vere in ga časti. 3. Janez Holling, pomožni učitelj na javni ubožhi šoli v Fraueker-u, je versko čutstvo katolikov močno razžalil s svojim tovarišem Simmermanom. Najprej se je posmehoval, prišel je iz tretje sobe v četrto, kjer je s peresnim nožičem iz pole papirja koščoke izrezoval hostji podobne, potem je pa dajal te koščeke katoliškim otrokom Rolsma, Looijuga in Rypstra po imenu, da naj jih vžijejo; otroci so pa slutili, da tu gre za za-
ničevanje verskih skrivnost, so se branili koščeke papirja jemati, a Holling jib je žugaje s kazDijo v to silil in je Rolsmi sansv tak košček v usta posilil. To hudobno in pohujšijivo dejanje je tem huje, ker je Holling vedel, kaj je delal, ker je rejen >od katoliških starišev in ga je zgoraj imenovani župnik v veri podučeval, toraj ve in je prepriča®, kako zelo katoličan čisla presv. zakrament, kterega je on zaničeval; to žalostno in ipohujšljivo dejanje se je zgodilo v šoli in tned šolskim časom. Imenovalci župnik toraj prosi ministra, naj bi botel delati a« 'to, da se kaj tacega spodtifcljivega ne zgodi vež. — Tako se godi otrokom t javnih državnih šolab, toraj se ni čuditi, ako se kristijani bojujejo zoper zavode, v kterih se otrokom jemlje vera. Šole brez določenega veroizpovedanja so šole nejevere. — Ali je toraj čuda, da za take šole ne mara ne katolik, niti veren protestant. Mladina v takih šolah izrejena ne pozna nobene oblasti nad sabo, razen oborožene sile, kakor se je to videlo pretekli teden v glavnem mestu Nizozemskega, v Amsterdamu.
Izvirni dopisi.
Iz Kamnika, 2. avgusta. Najlepše znamenje za kak narod in najgotovejši porok za srečeu obstanek in blag razvoj njegov je spoštovanje in ljubezen, ki jo kaže do duhovskega stanu. Blagor človeku, kteremu črna suknja ni še v pohujšanje ter znamenje nevednosti, komur še pogubna slana brez-verstva ni še zamorila pravega razsodka in krščanske zavesti. In narod, kterega mladeniči se radi posvečujejo duhovskemu stanu; kraj, kteri duhovnike pošilja iz svoje srede v vinograd Gospodov, ne more biti zgubljen, ker ima še dovolj zdravih kali, da tudi od posameznih slabost in napak še lahko ozdravi.
Kamnik, to prijazno mestice, ima v tem obziru častno mesto na Slovenskem. Dokaj duhovnikov je že vzredilo; vlansko leto se je praznovala nova maša in tudi letos ni bilo brez te znamenite slovesnosti. Daroval je prvo daritev sv. maše 1. avgusta na Šutni č. g. Ivan Hromeč; Kamni-čani, ponosni na zopetno novo mašo, okrasili so in ovenčali svoje mesto. Visoka maja stala sta, eden na Šutni, drugi pred rojstno hišo novomašnikovo; okrašeni so bili slavoloki s primernimi napisi, zlasti na domu iu v župnijskem poslopji. V krasno ovenčano cerkev, vso v lučicah, se je vil sprevod. Za malim številom svatov je stopala duhovščina, ktera je spremila v mnogobrojnem številu svojega novega tovariša na njegovi prvi poti k altarju.
Čudno, a radostnomirno vtriplje mlado srce, ko novomašnik prvič slovesno reče: »Introibo ad altare Dei!" Da, nov dom si izbere s tem prvim pristopom; altar je odslej njegova domačija, altar njegovo zavetje, altar njegova služba, njegovo življenje. Zdi se, kakor bi strel in glasno zvonenje slavila mir, ki ga je dobilo pri altarju Gospodovem mlado srce; slavila ločitev služabnika Gospodovega od sveta in njegove zapeljivosti.
To je tudi povdarjal č. g. špiritual Flis, ki je v krasnem govoru opisaval zaroko mašnikovo s sv. cerkvijo; povedal je tudi, da ta zaroka ni vselej vir veselja — vsaj svetnega ne, marveč da mora duhovnik vsled svoje zaroke, če se je zvesto in nepremakljivo drži, mnogo prestati, mnogo skusiti, ker dokaj jih je, ki ga ponižujejo, obrekujejo, žalijo in smešijo pred svetom; mnogo jih je krivih prerokov, s kterimi se mora bojevati duhovnik. Govor je bil res tako umetno osnovan, in vendar tako poljuden, da bi se ga človek ne naveličal poslušati.
Po slovesni sv. maši, pri kteri so pevke in pevci pod vodstvom velecenjenega g. Oenčiča izvrstno peli, je bil obed pri č. g. dekanu. Med gosti je bil tudi profesor in katehet dr. Bauer iz Zagreba; napitnice so se vršile druga za drugo in le prehitro je preminul veseli čas. Tudi več telegramov in častitek se je prebralo, kar je povečalo zabavo in radost.
Prisrčno želimo vsi, naj bi Bog čvrstega gospoda novomašnika dolgo ohranil zdravega v svojo čast in izveličanje duš njemu izročenih. Mnoga leta!
Iz Dolenjskega, 3. avg. (Glas ljudstva). Ko je bila pred nekaj leti na Hrvaškem in ob kranjski meji živinska kuga, takrat je slavno deželno predsedništvo Kranjske vsa dovoljena sredstva najstrogeje uporabljevalo in spolnovalo, da je obvarovalo našo kronovino pred nesrečo razširje-vanja živinske kuge v naši deželi. Postavilo je
močen vojaški kordon, na stotine in stotine komadov goveje živine romalo je v neusmiljene roke konje-dircev, ako se je sumilo, da so okužene, ali le prišle v, dotiko z govedo, ki je bila na tej bolezni poginila. Vsa sredstva uporabljevala so se, na stotisoče je si. vlada žrtvovala v prid našega prebivalstva, da ga je obvarovala materijalne nezgode. Gotovo je ta čas natanjko izpolnila svojo dolžnost in smemo jej za to hvaležni biti.
Kako pa danes?
Kolera je v Trstu in v Reki. Z obeh mest po-tiira kopita bogato meščanstvo in hiti v druge kraje. Posebno velja to o Reki. Znano je, da se je že obilo rodbin s posli vred naselilo v bližnjih vaseh, v mestih na Hrvaškem na meji ob kranjski deželi. Tako v Zagrebu, v Karlovci, v Delnicah itd. Ali nam Kranjcem, sploh Avstrijcem tostran Litave ne preti od tod največjo zlo? Pomisliti je treba in gotovo imamo pred seboj večo nadlogo, kakor je bila živinska kuga. V prvi vrsti je vedno občevanje in dotika prebivalstva iz političnih okrajev: Novega mesta, Krškega, Črnomlja, Kočevja in Logatca Hro-vaškega in narobe, vedno prihajanje ondašnjega prebivalstva z našimi v omenjenih političnih okrajih. Od naše strani hodi na Hrvaško zmirom na stotine ljudi, kakor n. pr. prodajalci, trgovci, mešetarji, delavci, havzirarji itd. Tam pridejo z vsemi ljudmi v dotiko, oblezejo vse kraje, občujejo z vsemi ljudmi — z zdravimi in bolnimi. Kdor pa ima nesrečo, da zboli v tujem kraji, nima miru, naj bode še tako močno bolan, domu mora; tudi samo zato, da doma umrje.
Kako velika pa je dotika Kranjske s Hrvaškim, sledi iz tega: Na Hrvaško hodi vedno na stotine vinskih trgovcev kupovat vina, žganja, češpelj, potem gre zopet jednako število tja kupovat goveje živine, konj, prešičev. Koliko pa je iz omenjenih okrajev tam doli prekupcev, mešetarjev, lončarjev, delavcev itd. kdo more to reči! Narobe pa prihaja od tam k nam tudi ravno tako mnogo takih prekupcev kakor-šni od tod tja hodijo. To velja v obče. Da pa je občevanje ljudstva na meji ob Kranjskem z ondot-niini ljudmi še živahneje, kdo bode temu oporekal?
Kako velika nevarnost preti nam pa iz Hrvaškega, da se k nam kolera zanese, razvidimo pa nadalje še iz tega. ker so tam doli zdravstvene razmere najžalostneje. Ne samo, da jim manjka spretnih zdravnikov, strogih zakonitih naredb od strani poklicanih oblastij, je ljudstvo preveč zanemarjeno, Iahkomišljeno in premalo omikano, da bi se samo po sebi varovalo. Nebrižnost v tej zadevi je nepopisljiva. Ni čuda, da se kolera v Reki širi in vedno več žrtev zahteva. Kmalo bodemo slišali, da je že v Zagrebu, v Karlovcu in drugje.
Kdo nam je porok, da si ne izbere prenešena na Kranjsko vsled obilega občevanja našega prebivalstva, tudi to deželo za svojo žrtev? Kdo je poklican, čuvati v prvi vrsti, da se ognemo te nesreče? Kdo, če ne si. deželna vlada! Ako je ona pred nekolikimi leti vse mogoče storila, da bili smo obvarovali živinske kuge, zakaj ue bi sedaj zoper mogoče razširjenje na Kranjskem storila vse, kar jej je v moči, kar je njena sveta dolžnost in kar mora storiti. Posebno v omenjenih političnih okrajih.
Dvojih sredstev moram omenjati. Naše zdravstvene razmere toliko zboljšati, prebivalstvo na nje opoioriti, kolikor se da, in drugič občevanje s Hrvaško zapreti.
V kaki veliki meri smo vzlasti glede prve točke na Dolenjskem zanemarjeni, hočem z naslednjimi besedami naslikati. V največjih krajih na Dolenjskem, posebno v mestih, trgih in večih vaseh manjka I. pitne vode II. sploh vode. Ako omenjam pitne jrode, izrečem pač neovrgljivo resnico, da morda nikjer ljudstvo tako slabe vode ne pije, nego ravno na Dolenjskem. Evo vam to: Teče majhen potok po dolini mimo šest in več vasi: Živina napaja se v njem, pusti vse okusne vodene in trde odpadke v njem; pere se v potoku vsa umazana obleka; kopljejo se v njem mladina in odraščeni. Tako vodo ob jeduem ljudstvo rabi za pitje iu kuho. Da pa je voda še bolj mastna, zato skrbe vsi, še strojarji, ki namakajo, belijo in strgajo kože. Naj pride v tak kraj samo jeden slučaj, da jeden za kolero umrje in naj se zmeša voda s bacilami! Kdo je potem porok, da ne dobi na stotine ljudi kolere? Da ne pretiravam, pritrdil mi bode marsikateri bralec »Slovenca", kteri bode bral te vrstice, kajti povzete so iz večega trga na Dolenjskem.
Drugič manjka sploh'vode za snaženje obleke, zato se je nam še bolj bati kolere, ker naše prebi-
valstvo ob meji Hrvaški se loči dosti od onega onstran Kolpe.
Občevanje našega in onstran Kolpe stanujočega prebivalstva naj se z močnim kordonom pravočasno zabrani. Kajti, ko bode kolera pri nas, ta čas bode prepozno. Bolje je, luknjico zašiti, kakor pa obleko vso proč vreči.
Ne oporekam, da so si. okrajna glavarstva svojo dolžnost spolnila, a storila so to bolj mehanično, kakor energično. Jaz rečem to zarad tega, ker so njih razglasila bolj na papirji ostala, kakor da bi jih županstva strogo in natanjko izvrševala. Zato pa naj grč ta glas iz ljudstva na si. deželno predsedništvo z najudanejo prošnjo: Naj slavno isto blagovoli strogo nižjim organom zapovedati, da se morajo vse zaukazane določbe natanjko spolniti in naj se meja proti Hrvaški zapre, ker edino tako je mogoče, da se obvaruje naše ljudstvo pred to nevarno boleznijo.
Iz Brega blizo Trsta, 2. avgusta. Dragi »Slovenec" ! Žalostno novico ti naznanim, kolera je prvo žrtev izmed delavcev v vinogradu Gospodovem tir-jala. Neutrudljivi č. g. Ivan Švet, duhovni pastir v Ricmanjeh (pri sv. Jožefu), je s previdenjem po koleri napadenih to bolezen sam nalezel in po tridnevnim trpljenju danes zjutraj previden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal. Priporočamo ga prijateljem in znancem v molitev. Naj v miru počiva!
Druge vasi Dolinske fare so do zdaj še proste te šibe božje. Bog nas varuj še tudi zanaprej!
Iz Velikovca, 3. avgusta. Z veseljem smo čitali v 172. številki »Slov. Naroda" dopis iz Koroškega, v kterem se navajajo zasluge našega vrlega in v resnici neustrašljivega borilca za pravice milega nam slovenskega naroda in iz kterega smo med drugim povzeli preveselo vest, da bode starosta koroških Slovencev gosp. prof. Andrej Einšpieler praznoval prihodnje leto svojo zlato mašo in za-jedno s to tudi svoj 75. rodni dan.
Nadejamo se, da se bodo Celovški Slovenci o pravem času v ta namen združili ter osnovali odbor, ki naj bi imel nalogo skrbeti za potrebne priprave. Preverjeni smo pa tudi, da bodo koroški Slovenci z največjem veseljem pripravljeni storiti za to stvar kar le mogoče, samo da se dostojno proslavi mož, ki ima za nje in za narod slovenski premnogo ogromnih zaslug. — Dal mili Bog, da naš otec to slovesnost še prav vesel in krepak včaka! Koroški Slovenci iz vseh krajev naše domovine prihiteli bomo isti dan častit ga v mnogobrojnem številu, da mu tako udano čestitamo k tej pomenljivi slavnosti in ga tadaj še posebej prosimo, da nam izvoli tudi nadalje z božjo pomočjo ostati še mnogo let tako zvest vodnik in skrben oče, kakoršen bil nam je vsikdar.
Pri tej priliki pa hočemo ž njim vred še posebno prositi Boga, da ga nam zatiranim Slovencem na Koroškem še mnoga leta pusti krepkega in zdravega na duhu in telesu, da bode mogel jedenkrat gledati sad svojega truda, kteri mora prej ali slej pognati na njivi, jedino le po njem samem izorani.
Da bi imeli mi koroški Slovenci vsaj še par takih mož, kakoršen je naš Andrej Einšpieler, veselili bi se iz dasi svojih src teh dobrot; tako pa nas le navdaja bojazen, kaj bode z nami, ako nas on zapusti in se preseli v boljšo bodočnost. — Izguba tega moža bila bi za koroške Slovence grozen udarec in on bi nam bil nenadomestljiv.
Razmere za nas Slovence na Koroškem so jako žalostne in mnogokrat bilo nam je že obupati, ker pomikamo se vedno le v čase, kteri nam našega obstanka v Koroški nikakor ne zagotovljajo, marveč naši nasprotniki Nemci z nami čedalje bolj brezobzirno ravnati smejo in nam niti za las naših pravic ne hote priznati.
Naša deca ne umeje nemščine, a učitelji so primorani podučevati jo jedino le v nemškem jeziku. Tudi verouk predavati se mora na vseh šolah slovenskih pokrajin le samo nemški in vse prošnje in pritožbe so »bob v steno". — Ni jim do tega, se li Slovenec česa nauči ali ne; glavna zadača jim je ta, da ga pustijo priti iz šole zabitega, da ga pozneje kot tacega morejo v njihove strankarske namene prav po svoji volji vporabljevati.
Zatoraj daj Bog, da naš neustrašljiv boritelj g. prof. Andrej Einšpieler še prav mnogo let zdrav in čil vstraja med nami nam v veselje in radost in narodu našemu v ponos!
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
III. G. zbornični svetnik M. P a kič poroča o dopisu c. kr. deželne vlade z dne 16. februvarja 1886, št. 1875, kteri sI6ve:
»Pri vis. c. kr. trgovinskem ministerstvu se je sprožilo vprašanje, je-li obrtne pravice pekov obse-zajo tudi trgovino z moko in phanjem (gresom), ali če imajo pravico do te trgovine le trgovci z moko, branjevci, trgovci z živili itd., oziroma peki, če so jo posebej zglasili.
V	formalnem oziru bi sicer o tem vprašanji v zmislu § 36. zakopa z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39 najprej c. kr. deželna vlada imela odločevati za vsak slučaj posebej; ker pa vendar ni le možno, marveč skoro gotovo, da bi se v različnih upravnih okrajih različno rešilo to vprašanje, namerava vis. trgovinsko ministerstvo sporazumno z ministerstvom za notranje zadeve rešiti jednako-merno to vprašanje. Zaradi tega se prosi slavna zbornica vsled ukaza vis. c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 2. februvarja 1.1., št. 40832/ex 1885, naj izvoli izraziti svoje mnenje o istinitih razmerah, kako se zvršuje pekovski obrt sam na sebi in v zvezi s trgovino z moko in phanjem (gresom) v okraji zborničnem; pri tem naj se meritorično ozira na te točke.
V	obrtnopravnem. oziru se mora razločevati med onimi peki, kteri so nastopili svoj obrt še, predno je dobil zakon z 1. 1859 veljavo, in takimi, kteri so ga nastopili pozneje.
Kar se tiče prve vrste, imajo ti peki po starih določilih tudi še na dalje pravico do trgovine z moko in phanjem (gresom), ne da bi jim trebalo še to posebno naznaniti.
Gledč radiciranih ali prodavnih pekovskih obrtov je opaziti, da se je v členu VII. zglasilnega patenta k obrtnemu redu samo izreklo, da se realna lastnost teh obrtov ne predrugači. Glede obsega obrtne pravice pa je vendar s temi obrti tako ravnati, kakor z drugimi.
Pekom pa, kteri so še le za veljave obrtnega reda iz leta 1859 ali zakona z dnč 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, zglasili pekovski obrt, se ne more prisojati pravica do trgovine z moko in phanjem (gresom) brez posebnega zglasila te trgovine, ker imajo po § 42. obrtnega reda iz 1. 1859, ktero določilo se s § 36. gori navedenega zakona ni spremenilo, ti obrtovalci po vsebini obrtnega lista le pravico do zvrševanja pekarije, če se v slednjem oziru ni zvršilo posebno zglasilo te trgovine.
Dolžnost pekov, da zglasijo trgovino z moko in phanjem (gresom), bi tudi s stališča davkoplače-vanja ne imelo pomena, ker bi se tudi v tem slučaji davek odmeril od vkupnega obsega vršbe obrta."
Da bi se to vprašanje zanesljivo rešilo, pričele so se v tej zadevi pozvedbe, ktere so pokazale, da niti v glavnem mestu, niti na kmetih peki niso tržili z moko. Phanja pa, v kolikor se more povzeti iz pozvedeb, peki v Kranjski nikdar niso prodajali.
Ker je bila v prejšnjih časih sploh navada, da so peki kupili žito ter iz njega dali mleti moko za pekarijo, zgodilo se je večkrat, da niso porabili vseh vrst moke, toraj so neporabljeno moko, če jim je bilo priličrftt prodali; kot obrtniki pa se niso nikdar bavili s to trgovino. Tudi odkar veljA obrtni red z leta 1859, peki v Kranjski kot obrtniki ne tržijo z moko, in zgodi se toraj zelo redko, da peki prodajajo moko, če pa vendar kteri trži z moko, je za to tudi posebno obdačen.
Da se o obrtni trgovini pekov z moko in phanjem (gresom) tudi od I. 1860 dalje govoriti ne more, se d& razlagati iz tega, da se peki, kteri so obrt že pred tem letom izvrševali, navadno niso posluževali te pravice, in je zdaj le še 13 pekov v Kranjski, ktreri so si pridobili pravico do pekarije še predno je stopil v moč zakon z dne 20. decembra 1859, drž. zak. št. 227. Radiciranih in prodavnih pekovskih obrtov ni v Kranjski.
Na podlagi tega meni odsek, da so pred 1. 1860 peki mogli tudi po obrtnijsko prodajati moko brez posebnega zglasila; pozneje pa je bil samo pridobitni obrtni list merodajen. Odsek predlaga toraj:
Zbornica naj izvoli v tem smislu izreči svoje mnenje.
Predlog se sprejme.
IV. G. zbor. svetnik K. Luckmann poroča o podaljšanji cesarjevič Rjdolfove železnice do Trsta. Solnograška trgovinska zbornica je namreč doposlala zbornici prepis prošnje, ktero je predložila vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu. V tej prošnji se obrača Solnograška trgovinska zbornica do c. kr. trgovinskega ministerstva, naj bi se kolikor možno kmalu visoki poslanski zbornici predložil postavni načrt o napravi direktne železniške zveze od Trsta s cesarjevič Rudolfovo železnico in nje neposrednja zveza čez Ture s kako postajo Solnograške gorske železnice v Pongau. Solnograška zbornica se je obrnila do slavne zbornice, naj bi tudi ta vkrenila potrebne korake, da se pospeši že toliko let kot nujno potrebna naprava te železniške črte.
Gospod župan glavnega mesta Celovec poročil je zbornici, da je mestni odbor Celovški uložil pri koroškem deželnem zboru prošnjo zaradi podaljšanja Rudolfove železnice čez Celovec in ta je sklenil:
1.	Deželnemu odboru se naroča, da prosi vis. vlado, naj se gradnja železnice Divača-Loka kolikor možno kmalu postavno zagotovi ter se prične delo in
2.	da se ta želežnica od Loke skozi Rožno dolino do Celovca podaljša in se v ta namen za-ukažejo tehnična dela, oziroma se dopolnijo.
Dalje opozarja gospod poročevalec na nujni predlog, kterega je stavil gosp. poslanec ekscelenca baron Schwegei v kranjskem deželnem zboru dne 20. januvarja 1886, kteri se glasi:
„Z ozirom na rastoče težave, ktere se vsled gibanja zdanje trgovinske politike stavijo na pot prometu čez državno mejo po suhem in z ozirom na posebne ovire, ktere se stavijo na pot razvoju našega prometa po morju zaradi nedovoljnih zvez naših morskih obalij z notranjimi deželami in njih naravnim trgovinskim ozemljem in ktere v vnanjem trgovinskem prometu, kteri bi mogel preteče, splošno propadanje kmetijstva uspešno braniti, našo konkurenco občutljivo ovirajo in večkrat preprečijo; z ozirom na to, da bi se tem velikim nedostatkom le s hitrim dogradenjem druge primerne in kratke direktne zveze od Trsta s severo-zapadom države in z deželami srednje Evrope sploh vspešno moglo v okom priti in da bi se sklepom peage-pogodbe za progo Ljubljana-Divača zdanjemu položaju in zadostni zvezi ravno tako malo moglo ugoditi, kakor se ne more iz drugih vzrokov pač nič več ozirati na novo gradnjo Predelske železnice, in z ozirom na to, da se sme pričakovati, da se bode na te prometno-politične želje in potrebe, ktere so opeto-vano povdarjale planinske dežele, kakor tudi Trst in Istra in kterih velika in splošna korist za državo se je priznavala tudi od druge strani, — ozirala c. kr. vlada, kakor tudi zakonodavni faktorji, naroča se deželnemu odboru: naj te nazore in želje deželnega zbora vojvodine Kranjske naznani visoki vladi in jo v imenu zastopnikov te dežele prosi: Prične naj se resno misliti na dogradenje Rudolfove železnice s kratko in direktno zvezo od Trsta s severo-zapadnimi deželami države in v ta namen naj se storijo potrebni koraki, da se proga Trst-Herpelje-Divača čez ta slednji kraj in čez Razdrto in do Loke podaljša, potem od pripravnega kraja Rudolfove železnice, morda od Kranja čez Tržič in čez Ljubelj, napravi zveza s Celovcem in konečno naj se okrajša obstoječa proga z zvezo čez Ture med Thalheimom in Rottenmannom."
Opirajoč se na to utemeljitev nj. ekscelence barona Schvvegelna predlaga gosp. poročevalec:
„Slavna zbornica naj izreče svoje soglasje s sklepom kranjskega deželnega zbora ter naj v tem smislu stavi prošnjo do vis. c. kr. trgovinskega ministerstva."
Predlog se sprejme jednoglasno.
(Dalje prih.)
Domače novice.
(Za Radetzkvjev spomenik) nabralo se je do sedaj že nad 110.000 gld. Ljubljanska mestna občina odločila je svojemu bivšemu častnemu članu 500 gld. Ob enem se je pa sklenilo, da magistrat izdd poziv do prebivalcev kranjske dežele, gledč nabiranja prostovoljnih doneskov, ki se bodo pri c. kr. deželnem predseduištvu v večjo svoto stekali.
(Mestne blagajnice) so se 26. julija t. 1. škontrilale in je dotična komisija vse v redu našla.
(V odboru društva za zgradbo delavskih stanovanj v Ljubljani) zastopal bo mestno občino od bornik notar g. Gogola.
(Mrtvega) našli so danes zjutraj oficijala deželnega odbora Hermana Tomana v njegovem stanovanji, poleg njega pa prazno stekleničico kar-bolne kisline, ki je bila v hiši za zdravilo bolnim otrokom. Ali je tu samomor ali nesreča, kdo ve? Toliko je znano, da je Toman po zavžiti karbolni kislini grozno zarujovel, ko ga je jela v telesu hudo žgati. Dekla zbudivša se, hiti po soseda g. H. Ko g. H. tjekaj pride, je bil Toman že mrtev. Zapustil je petero sirot, štiri dečke in eno deklico, kterim je mati lansko leto umrla. Prepeljali so ga v mrtvašnico k sv. Krištofu.
(C. kr. stavbarskim pristavom) za Kranjsko imenovan je stavbarski praktikant g. Avg. Neumayer.
(Preložena somenja.) Občina Gora na Kočevskem dobila je dovolenje svoj somenj, kterega je do sedaj vedno imela v ponedeljek po 5. avgustu, od slej na dalje prestaviti na dan 5. avgusta. Občina Studenec v Krškem okraji prestavila je pa z višjim dovolenjem svoj somenj z 20. junija na 19. junija vsakega leta. Le če bi bila kedaj na kterega tu navedenih dni nedelja, bo somenj drugi dan, v ponedeljek.
(Pogorela je) streha Jeklarjeve hiše na Bledu dne 31. julija. Škode je, kakor „Laib. Ztg." piše, 500 gld.
(Železnico) od Zidanega Mostu oziroma tudi iz Sevnice bi rado gradilo neko društvo kranjskih podjetnikov, če se mu bo gradnja dovolila. Delati jo mislijo sto kilometrov daleč iz jedne omenjenih postaj preko Radeč, Mokronoga, Soteske ob Krki, Toplic, Koprivnika in Kolpe do Ogerske meje, kakor to „S. P." sporoča.
Telegrami.
Trst, 3. avgusta. V Ricmanjih zbolelo je od 23. julija pa do 2. avgusta za kolero 22 oseb. Od teh jih je 9 umrlo, 7 ozdravilo, 6 se jih pa še zdravi. V Socergi je 130 prebivalcev; od teh jih je zbolelo od 21. do 31. julija 20 za kolero, 5 umrlo, 10 ozdravilo, 5 se jih pa še zdravi.
Reka, 3. avgusta. V poslednjih 24 urah zboleli ste dve osebi za kolero, umrle so pa tri. Vseh skupaj zbolelo je tukaj za koloro 139 oseb, od kterih jih je 84 umrlo.
Pariz, 4. avgusta. Vojni minister pripoz-nava, da so poslednja tri pisma avtentična. Ce prav so ga silili voliti med njegovim prejšnjim načelnikom in vrepubliko, ostal je vendar-le republikanec. Ce bodo Aumalovi prijatelji preskočili iz besedi na dejanja, bode on vže vestno svojo dolžnost izpolnil.
Tujci.
2. avgusta.
Pri Mali&u: Vilj. Hildebrand, trgovee, iz Monakovega.
—	Deutsch, Mayer, Tribuč, Lovrenberg in Raumann, trgovci, z Dunaja. — Josipina Titz, zasebnica, z družino, iz Gradca.
—	Lackner, Enik in Lanici, zasebniki, iz Gradca. — R. Stumpfi, c. k. poštni uradnik, iz Trsta. — Muller in Wegner, trgovca, iz Trsta. — Josip Ulmann, s soprogo, iz Trsta. — Liebemann, o. k. poročnik mornarice, iz Pulja.
Pri Slonu: Artur Hauffe, trgovec, iz Draždan. — H. Buchler, trgovee, iz Esslingena. — Josip pl. Gautsch, c. k. dvorni uradnik, z Dunaja. — Dancer, Hass, Stukhart in Schrecker, trgovci, z Dunaja. — Hubert Paulitscke, e. k. uradnik, iz Montona. — Franc Krek, kaplan, iz Žira. — J. Golmajer, kaplan, iz Boh. Bistrice. — Mih. Buberl, e. k. uradnik, in Litije. — Obraczaj, c. k. nadporoenik, iz Neusteina.
—	And. Schleiraer, zasebnik, iz Trsta. — Anton Gajšek, zasebnik, z družino, iz Reke. — Jožef Bohinec, oskrbnik, iz Reke.
—	Artur Leugnik, c. k. častnik mornarice, iz Pulja. — Ghecco in Bosich, trgovca, iz Gorice.
Pri Avstrijskem, caru: Radoslav Majdič, posestnik, H Zagreba. — Bart. Černe, učitelj, iz Vrhnike.
O » s	Čas	Stanje		Veter	Vreme	t-e ^ % s
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			o s-i S s ffl s
3.	7. u. zjut. 2. u. pojj. 9. u. zveč.	734-73 73344 733-73	4-195 -j-26-5 +19-4	si. szap. si. zap. m. vzh.	jasno sk. jasno oblačno	2- 40
Pri Bavarskem dvoru: Jožef \Vatovz, posestnik, iz Rožiča. — Janez Korošec, posestnik, s hčerjo, iz Št. Petra. — Reza Katholnig, kuharica, iz Zagroba.
Pri Južnem kolodvoru: Ludovika Božič, zasebnica, iz Zagreba. — S. VVillovnsoder, zasebniea, iz Waidhofena. — Anton Murnik, nadzornik, z družino, iz Maribora. — Romano, zasebnik, s soprogo, iz Milana.
Pri Virantu: Anton Peternel, nadučitelj, iz Torbovelj. — Kari Peternel, zdravnik, iz Iga. — Pran Gale, učitelj, iz Št. Jakoba.
Vremensko sporočilo.
Dopoludne jasno, popoludne se jo pooblačilo, zvečer se jo bliskalo, ponoči je šel dež. Srednja temperatura 21-8° C., za 1.7° nad norinalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 4. avgusta
Papirna renta 5% po 100 gi. (s 16% davka)	85 gl 50	ta-.
Sreberna „ 5% ., 100 „ (s 16% davka)	86	„ 30	.
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	121	„20	„
Papirna renta, davka prosta . . .	102	,05	,
Akcije avstr.-ogersl e banke .	870	„ —	„
Kreditne akeije......281	„10	„
London.......126 „ 10	„
Srebro..........—	„ —	„
Francoski napoleond......10	„ 01	„
Ces. cekini .... .	5	„ 94	„
Nemške marke	61	. 85	,
Št. 4973.
(1)
Naznanilo.
Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov in zaradi druzih potrebnih poprav, ostane deželna blagajnica Kranjska za čas od 9. do vštetega 14. avgusta t. 1. strankinemu prometu zaprta.
Od deželnega odbora vojvodinje Kranjske.
V Ljubljani, dne 2. avgusta 1886.
Preč. duhovščina, ki bi potrebovala novih in cenili sv. podobic, posebno 1za spomine, ki se navadno ob biri daj 1izvoli naj zahtevati uzorcev pri
I m Katoliški Bukvami M v Ljubljani.
' Ob enem priporočamo svojo zalogo voznih vencev, svetinjic in škapulirjev vsake vrste. (6)
v
našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigotržnicah knjiga:
Kurzgefasste	3
Geschichte Krains
mit besonderer Rucksicht auf Cultur-Entwicklung.
Von
August Diviitz.
i o pol v s".
Cena mehko vezani knjigi je 8o kr., elegantno v zlatem obrezku vezana stane i gld. jo kr
Čislani gospod pisatelj podaje nam v omenjeni knjigi pregledno in skupno, nič važnega prezirajolo, objektivno podobo povestnice na le oije domovine, koj o bode vsak domoljub gotovo kot dobro dotla in z veseljem marljivo prebiral.
Ig. pl Kleinmayr fl Fed Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
Umrli so:
30.	julija. Miki. Morela, ključar, 53 let, kap. — Rok Jeliškar, delavec, 61 let, vodenica.
31.	julija. Ign. Mežnar, mlinar, 42 let, Paralisis pro-gnepiva.
3. avgusta. Adolf Cigler, užitnin. paznika sin, 13 mes. Dunajska cesta št. 25, božjdst.
V bolnišnici:
29. julija. Ter. Drašler, delavka, 26 let, jetika.
MT Zdatno pod fabriško ceno znižano
(1)	izvršuje naročila iz katere koli fabrike
IMT za točno plačilo ali na obroke
»Zastop kmetijskih strojev za slovenske pokrajine"
pri A. Debevcil v Ljubljani (Gradišče, Hilšerjeve ulice št. 3.)
0(1 vsake kupčije /.a ,,Narodni dom" primeren odnos.
Ceniki mlatilnic, slamoreznic, žitnih čistilnic, vinskih tla-čilnic, grozdnih mlinov i. t d. brezplačno in franko.