CRî TF. 7.	1!)74 — STFV1LKÄ 9 — LETO XXVTIT — CENA 2 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE
KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Vse matere, ki smo vas predstavili v rubriki Njihovo življenje je mate-
rinstvo, pridite v nedeljo pravočasno v Slovensko ljudsko gledališče v Celje.
Če lahko, še pred 10. uro. Zabavali vas bodo pevci (tudi Oto Pestner in Fra-
njo Bobinac), glasbeniki, recitator ji, mi pa vas bomo skromno obdarili. V
sodelovanju s celjskim Toprom in občinskimi konferencami SZDL na celj-
skem območju. Za mame bomo sedeže rezervirali. Vsi drugi, ki želite na to
prireditev, si lahko kupite karte pri gledališki blagajni.
Dobivam že prve pohvale naših žena s sobotnega izleta v Koper. Slišim,
da je bilo lepo. žal za vse ni bilo prostora, ker ste se nekatere prepozno
javile. Prihodnje leto boste imele prednost.
In na koncu še lepo čestitko vsem našim bralkam. Ne za jutrišnji dan
žena. Pač pa zato, da bomo vse leto v NT in RC stalno opozarjali na nelahek
položaj naše žene in na našo skupno odgovornost za ženino razbremenitev.
Vaš urednik
ZAUPAJMO
JIM!
Zar povojnih let, ko smo z gesli terjale enakopravnost,
je minil. Revolucionarnost so prekrila leta potrošniške
virzlice in borbe za družinski standard. Medtem pa smo
vsako leto imele DAN ŽENA. In vsaka ga je praznovala
po svoje, odvisno od lastne domiselnosti in podjetja, kjer
je zaposlena.
Zadnja leta se je Dan-žena izrojeval v veseljačenje in
ovenele šopke, ki so ostajali na mizi, če so žene enakoprav-
nost razumevale na ta način, da lahko ta dan počno kar
hočejo. Nekdanje vrednote so bile pozabljene, patina časa
je legala na praznik, vsako leto drugače pojmovan.
čemu dati letos poudarek in kam usmeriti korak? V
revolucionarni in mednarodni značaj povojnih let, ki je ob
bližnjih volitvah še aktualiziran.
Ob volitvah bomo žene zastavile ves svoj vpliv, ker smo
se nav>eličale, da o naMh stvareh odločajo samo moški ali
njihova večina. V skupini evidentiranih za bližnje volitve
je v celjski regiji več kot 30 odstotkov žensk. Naša naloga
pa je, da žene tudi izvolimo in se otresemo predsodka, ki
je v nas ženah še vedno prisoten, češ, možje bodo opravili
bolje, če smo znale odločno zastaviti besedo ob neureje-
nem otroškem varstvu, ob socialnih krivicah, potem je čas,
da volimo žene svoje predstavnice, ki bodo naše tegobe
\>olje videle, predvsem pa bolje občutile in jih tudi znale
razkriti. Zena za strojem danes dobro ve, da bo njena ko-
legica, ki pozna interiio delo, težave bolje obrazložila, ko
bi to napravil moški, ki ne dela na tem delovnem mestu
In še nekaj! Tiste pa, ki so jih evideritirali, kandida
ture naj ne bi odklanjale, vsaj v imenu žena, ki so jih pre
dlagale in jim tudi zaupale.
če bomo letos to delo dobro opravile, smo lahko za-
dovoljne. Seveda tako, da bomo zastavile besedo za žene
na volitvah. To ne bo korak nazaj, na tirnice povojnih let,
bo le odločnejša beseda za naš jutrišnji dan.
Letošnje leto je ženam prineslo predlog o polletnem
plačanem porodniškem dopustu, za katerega smo se borile
deset let. Zdaj je tu in že se nam zdi samoumevno, da ga
bomo sprejele. Odločnost, ki smo jo pri tem pokazale, je
vredna vse pohvale in daje upanje za ureditev še nekaterih
izključno »ženskih« vprašanj. Med nje še vedno spada
neurejeno otroško varstvo, pa družbena prehrana in odnos
v podjetju, kjer smo zaposlene.
Kako bomo znale povzdigniti svoj glas in kako ga bo
naša skupnost sprejela, je odvisno od nas samih. Ta ena-
kopravnost in demokratičnost pa bo obenem tudi prva
preizkušnja nove ustave, kjer so besede žena enako zabe-
ležene kot besede nasprotne polovice. Od besed k deja-
njem, pa je, če hočemo, le kratka pot.
ZDENKA STOPAR
OLGA ARTNAK je sicer samo eno leto v tovarni, vendar občuti tudi težo nočnega dela in troizmen-
ske službe. Njeno delo ni fizično naporno, zato je z njim zadovoljna. Doma ima družinico, brez stare
mame pa tudi otroško varstvo ne bi bilo najboljše. Njeno delo je odgovorno (dela na sitotisku) in
zahteva celega človeka. Tega se Olga zaveda, ob 8. marcu pa želi, da bi žene končno dosegle svoje
pravice tudi v življenju in ne samo na papirju.	Foto: DRAGO MEDVED
JAVNA SKLADIŠČA CELJE:
PRVI DELAVSKI SVET
STRAN 4
ŠOLSTVO: DRAGINJA PRfTSSKÄ
STRAN 8
KAKŠEN 8. MAREC HOČEMO:
DELA PROST DAN
STRAN 10
LASTOVKE NA MORJU
STRAN 17
125 MATER: POTOMSTVA
ZA MESTECE
STRAN 2в
ZGANK
IN KLJUN
Politični aktiv Velenje
je po daljših razpravah
sprejel kandidatno listo
za vodstvo občine v na-
slednjem obdobju. Tudi
v bodoče je kandidat za
predsednika skupščine ob-
čine Velenje dosedanji
predsednik Nestl žgank,
za podpredsednika pa
prav tako dosedanji, pod-
predsednik Avgust Jeriha,
kandidati za tn zbore so:
za predsednika družbeno-
političnega zbora Stane
Ravljen, sekretar v ERI,
za predsednika zbora kra-
jevnih skupnosti Karel
Šilih iz RLV, dragače sta-
ntijoč v krajevni skupno-
sti Podkraj — Kavče in
za predsednika zbora
združenega dela Erno
Rahten iz RLV.
Kandidat za predsedni-
ka Izvršnega sveta občine
Velenje je Franjo Kljun,
direktor Tovarne usnja
Šoštanj, za podpredsedni-
ka pa sta kandidata Mar-
jan Marinšek (dosedaj
zaposled kot tajnik na ob-
čini) in Vlado Zakonjšek
(dosedaj ravnatelj OS
»Miha Pintar Toledo«).
Tale, čisto nič osmomarč-
ni vprašaj, je namenjen
vsem političnim, družbenim
in samoupravnim sredinam
na celjskem' območju. Vznik-
nil je v predvolivnih razpra-
vah, zlasti ob ugotavljanju,
kako doseči primerno spol-
no sestavo različnih kadrov-
skih izborov. Da bi bila me-
ra polna, to ni prvič. Kajti
vselej, kadar smo želeli, da
naj kadrovske liste izražajo
sestavo zaposlenih (in že ves
svet ve, da slovenska žena
koraka z ramo ob rami z
možem kar zadeva redno za-
poslitev!), smo se ustavili
ob resnici, da žena ni.
Dejavnih, že uveljavljenih,
prip;:-avljenih na odrekanje
-njp A8}nspzp.l ОиЛЂЈ^ОЗТЂиЗ UT
žinskih dolžnosti z zakon-
skim partnerjem.
In tako smo na zadnjih
predkandidacijskih postop-
kih spet trepetali za ženska
imena. Srečevali smo mno-
gokrat ena in ista imena v
različnih kombinacijah.
2ena pa nI. NI?
Nekateri še vedno menijo,
da kadrovskih list ne sme-
mo posiljevali s socialnim
sestavom, z zahtevami o do-
ločenem številu žena in mla-
dine ipd. Taki najbrž še ve-
dno niso pokopali okorelih
gledanj, da samoupravljanje
in odločanje ni nikomur pri-
vilegij. Pač pa je vsakomur
pravica in dolžnost.
In odkrito moramo prizna-
ti, da je v prehudem nas-
protju položaj žene z njeno
vlogo v družbenem odloča-
nju. Naša žena je še preveč
odtujena središčnim vozlom
dogovarjanja in samouprav-
ljanja. Je v večji meri odtu-
jena.
Politični realizem ve za
vzroke takega stanja. Res je
tudi, da ga ni moč spreme-
niti na mah. Vendar vemo,
koliko žena bomo »potrebo-
vali« v delegacijah, v samo-
upravnih organih, v organih
odločanja.
Ce to zares vemo, potem
ne smemo več dopustiti, da
zadnji trenutek, na primer,
celjsko območje išče kandi-
datko za zvezno delegatko.
Tako kandidiranje dokazuje,
da v procesu evidentiranja
v temeljnih samoupravnih
skupnostih nismo imeli pred
očmi osnovnega kadrovskega
merila — zahteve o določni
spolni In socialni sestavi. Le-
tošnje volitve naj nemudo-
ma spodbudijo sindikate in
SZDL, da bodo §e sedaj za-
čeli evidentirati potencialne
možne delegate med ženami,
neposrednimi proizvajalci in
mladino. »Ženskih« evidenc
ni, a jih vsakič najbolj rabi-
mo.
Ali je ta osmomarčna že-
lja preuranjena in prezahtev-
na?
J. VOLFAND
2. stran — NOVI TEDNIK
7. marec 1974 — St. 9
Kot člani izvršilnega od-
bora so tudi člani skupšči-
ne samoupravne stano-
vanjske skupnosti v Celju
sprejeli družbeni dogovor
o združevanju^ upravljanju
in uporabi sredstev za us-
merjeno stanovanjsko gra-
ditev. Sprejeli so dogovor,
ki je odsev programa sta-
novanjske graditve v obči-
ni do 1976. leta in ki pred-
videva, da naj bi vsako
leto zgradili 500 novih sta-
novanj. Od tega 400 v blo-
kih in 100 zasebnih stano-
vanjskih hiš.
Na dlani je, da je ure-
sničitev načrta odvisna le
od največjih prizadevanj
vseh dejavnikov, zlasti pa
delovnih organizacij, ki
združujejo sredstva za gra-
ditev stanovanj. Združeva-
nje sredstev prinaša po-
membne prednosti ne sa-
mo v odnosu do banke in
zahtevkov po posojilih,
marveč tudi do gradbenih
podjetij.. Močnejši naroč-
niki lažje vplivajo rm ceno
kot manjši.
V novem družbenem do-
govoru pa je prišlo v pri-
merjavi z lanskim letom
do nekaterih sprememb.
PRVA JE V TEM, DA DE-
LOVNE ORGANIZACIJE
ZDRUŽUJEJO LE 30 %
OBVEZNEGA STANO-
VANJSKEGA PRISPEV-
KA (6 o/o BRUTO OSEB-
NIH DOHODKOV) IN NE
40 o/o, KOT JE VEUALO
LANI. Vrh tega so se v
letošnjem dogovoru odlo-
čili za navidezni odstop od
osnovnega načela, ki dovo-
ljuje tistim delovnim orga-
nizacijam, ki so do 22. fe-
bruarja letos sprejele last-
ne obveznosti do stanovanj-
ske graditve, da te progra-
me tudi samostojno uresni-
čijo in pri tem prav tako
kot sklad združenih sred-
stev koristijo ustrezni de-
lež kreditnih sredstev. Kot
vse kaže, gre v tem pri-
meru za EMO, železarno v
S tor ah, cinkarno in Ingrad.
S to odločitvijo osnovni na-
men ni omajan. Cilj bo
prav tako dosežen, le da
po drugi poti. Pomemben
pa je končni rezultat. To
sc stanovanja. Po sklepu
obeh organov samouprav-
ne stanovanjske skupnosti
bo ta izjema veljala le le-
tos!
Zaradi tega »odstopa« ni-
so mogli ugotoviti, koliko
stanovanj bodo lahko
zgradili letos s sredstvi so-
lidarnostnega sklada in
združenih sredstev skupaj.
Prvotni načrt je zajemal
420 stanovanj. Kot vse ka-
že, jih bo nekaj manj. To-
da samo iz tega vira. Konč-
ni cilj bo ostal nespreme-
njen. Zato bo razpis za
gradnjo stanovanj iz sred-
stev objavljen nekoliko
pozneje.
Organa samoupravne sta-
novanjske skupnosti pa sta
še sklenila, da bodo letos
za investicijsko vzdrževa-
nje stanovanjskih hiš na-
menili okoli 4 milijone, za
vzdrževanje poslovnih pro-
storov pa nekaj nad en mi-
lijon dinarjev.
MB
m
ljubljanska
banka
PODRUŽNICA CELJE
se priporoča
Šmarje
ŠENTJURČEVA
NA OBISKU
Na posnetku: na levi Darko Bizjak, sekretar občinskega
komiteja ZK v Šmarju pri Jelšah, na levi pa Lidija šent-
jurčeva.	Foto: M. Strašek
Prejšnji teden je Smarsko
občino obiskala Lidija Sent-
jurc, članica sveta federaci-
je. V dopoldanskih urah so
jo na poOltičnem aktivu sezr
nanüU z razvojem občine in s
težavami. Obljubila je, da se
bo za določene stvari zavzela,
da jih bodo reševali hitreje,
še posebej se je Lidija Šent-
jur c zanimala za načrt Kum-
rovec — Kozjansko In dejala,
da bodo шогаИа vanj vložiti
vse sile, da bo čimprej in
kvalitetno izveden. Pripomni-
la je, da pomeni prostorsiki
načrt Kumrovec — Kozjan-
sko pa ta nerazviti predel
mnc^o več, kot sd lahko pred-
stavljamo.
Predstavniki občinske skup-
ščine in poBtičn^a aktiva so
Lidijo Sentjurčevo spremili v
Podčetrtek, kjer si je ogleda-
la poslopje nove šole. Rav-
natelj osnovne šole Podčetr-
tek ji je raziložil delovanje te
brez dvoma najbolj znane šo-
le v Sloveniji pa tudd zunaj
nje in ji podrobno pojasnil
sodelovanje s Pedagoško aka-
demijo iz Maribora.
V	popoldanskih urah je Li-
dija Sentjiirc obiskala še
Atomske toplice in se v pogo-
voru zanimala predvsem za
razvoj. Poudarjaila je, da z
razširitvijo in modernizacijo
toplic ne kaže čakati in da je
treba ljudem čimiprej nuditi
to, kar od toplic pričakujejo.
V	Šmarju pri Jelšah se je
udeležila druge seje občinske
konference ZK, kjer je zbra-
nim komunistom dala nekaj
koristnih napotkov.
MILENKO STRAŠEK
Celje	C
v v
v
v osrednji točki jutrišnje,
po vsej verjetnosti predzad-
nje skupne seje članov obeh
zborov skupščine občine Ce-
lje, v tej mandatni dobi bo
sprejem statuta občine Celje.
Tako se zaključuje zahtevno
in dolgotrajno delo statutar-
ne komisije, ki jo je vodil
podpredsednik skupščine
Marjan Ašič.
»Moram reči, da je zadnja
oziroma ponovna javna raz-
prava o predlogu statuta ob-
čine potekala organizirano in
plodno. Dala je več novih
pripomb in predlogov. Pri-
šli so iz delovnih organiza-
cij, krajevnih skupnosti, dru-
štev in celo občanov.«
»In najvažnejši med nji-
mi?«
»To je pravzaprav težko,
ker jih je veliko. Po mojem
nmenju je bila pomembna
pripomba glede delitve sred-
stev med krajevne skupnosti.
Medtem ko so nekateri kot
na Otoku predlagali, da naj
bi to delitev bolj konkreti-
zirali in dodali sredstvom še
tista za uporabo mestnega
zemljišča, so se drugi zavze-
mali, da naj bi to vprašanje
prepustili odloku in v praksi
upoštevali solidarnost. Statu-
tarna komisija se je odločila
za besedilo v osnutku statuta,
se pravi, da odstopamo kra-
jevnim skupnostim del dav-
kov od osebnega dohodka iz
kmetijstva, obrti in del ko-
munalnih taks, medtem ko
sredstva sklada za uporabo
mestnega zemljišča, ki so
strogo namenska, ne bomo
deUli.
Zanimiv je bil predlog, da
naj bi tudi v organih skup-
ščine predvideli obliko delav-
ske kontrole. Prevladalo je
mnenje, da tega ni moč za-
pisati v statut, ker smo ve-
zani na ustaTOa določila, ki
delavske kontrole v tej služ-
bi ne predvideva.
Pomembne pripombe so
bile na račun varstva oko-
lja. Mislim, da je bilo Celje
tu najbolj enotno. To poglav-
je smo močno konkretizirali,
vsekakor dosti bolj kot je
bilo napisano v osnutku.
Nekatere pripombe so dala
tudi različna društva, ki so
se hotela v statutu bolj vi-
deti kot temu pravimo. Ven-
dar smo sklenili, da takšne
pripombe bolj spadajo v nji-
hove lastne statute, ne pa v
statut občine.
Aktualne pripK)mbe so pri-
šle tudi s področja otroške, v
ga varstva in socialnega skrb- i
stva, ki smo jih upoštevali, i
V predlog statuta smo tu. 3
di zapisali, da bomo imeli "
javno in družbeno pravobra. "
nüstvo samoupravljanja. To i
rej dve instituciji pravobra- '
nilstva.«	Л
»In kakšno bo nadaljnje
delo?«
»Caka nas težko delo, da
bomo statut občine spravili
v življenje, sicer pa nas vs«
skupaj še čaka delo za pri.|
pravo statutov krajevnih i
skiupnosti.«
M. Bozief"
i
„Platforma " Laščanov '
v Laškem se stvari premi-
kajo. V ponedeljek zvečer je
bil sestanek predstavnikov
vseh družbenih organizmov,
ki naj jim bi bila urejenost,
čistoča in lepota mesta pri
srcu. Tako so se sestali pred-
stavniki turističnega društva,
hortikulturnega društva, pred
stavniki krajevne skupnosti,
društev in političnih organi-
zacij, skratka okoli 30 obča-
nov s pooblastili.
Brez ovinkarjenja, leporeč-,
ja in fraz so se najprej spo
razumeli o nujnosti enotne-
ga koncepta in programa, o
skupnem nastopu in akciji,
pri kateri ne bo važno kdo
naj bi Imel glavne in kdo
stranske zasluge. Važno bo
le, tako so sklenili, z zdru-
ženimi močmi doseči čim
večil učinek. razpoložljiva
sredstva kar najbol.ie izkori-
stiti, angažirati za izpolnitev
programov najširši krog ob-
čanov, da bi bilo Laško bot
Ije Urejeno, čisto in lepše|
Dogovorili so se tudi, da bO!
do nosilci vseh teh akcij po-
leg turističnega društva še
hortikultumo društvo in kra-
jevna skupnost, katerih deja-
vnost, načrti in interesi se
medsebojno povsem pokriva-
jo. Na seji so okvirno vskla-1
dili programe, úogovorili
termine in zadolžitve. SeSta-
nek v ponedeljek zvečer, če
bodo dogovorjeni sklepi ure-
sničeni, pomeni prelomnico,
kajti v Laškem včasih ravno
zaradi nevsklajenosti, zaradi
tega, ker so vleMi različni
interesi prej vsaksebi, kot
skupaj, ni bilo uspehov.
Nevarnost, da bi bile klopi
krajevne skupnosti drugaö
pobarvane kot klopi turistiô
nega društva, kot je nedavno
tega bilo v šali rečeno, te
nevarnosti ni več.

V zâdrxjem NT smo na-
kazali predlagane možno-
sti združevanja delegacij
temeljnih organizacij 2sdru-
žen^a dela in tistih de-
lovnih skupnosti, ki bodo
že same (zaradi premaj-
hnega števila zaposlenih)
opravljale funkcijo dele-
gacije. Nismo pa zapisa-
li, kako je s kmeti —
kooperanti v kmetijstvu
In gozdarstvu in z obrt-
niki. Vse navedene kate.
gorije delavcev bodo ime-
le po eno delegatsko me^
sto v zboru združenega
dela celjske občinske
skupščine.
Predlog o združevanju
delegacij tudi ne pozablja
na dele temeljnih orga-
nizacij združenega dela
ali drugih skupnosti. Tudi
najmanjše trgovine, eno-
te, predstavništva ipd. bo-
do v celiski občini imele
eno delegatsko mesto v
zboru združenega dela.
Naštejmo delovne sredi-
ne, ki bodo oblikovale
konferenco delegacij in ki
Imajo eno mandatno me-
sto v skupščin^em zbo-
ru: Astra prodajalna čev-
ljev, Derventa, Zmaga,
Peko, Jadran, Borovo,
Planika, Alpina, Proleter,
Koštana, Lovec, Državna
založba Slovenije, Mladin-
ska knjiga. Večer — po-
družnica Celje, šipad. Slo.
venija vino. Vinogradar
Niš, Navip, »29. novem-
bar« industrija mesnih iz-
delkov, Zaloga piva Laš-
ko, Agraria Brežice, Vek-
tor Ljubljana, Transport-
komerc Zagreb, Elektro-
tehna. Astra, Bagat Zadar,
Metalka Ljubljana, Che-
mo, Koteks Tobus, Aba
fotooptiika. Ljubljanski
dnevnik. Založba Obzorja,
Maribor, Delo — enota
Celje (nosilec združeva-
nja), Obrtno torbarstvo
Maribör, enota d^lje in
Kompas Ljubljana poslo-
valnica Celje.
V vsen teh kolektivih
je skupno zaposlenih 230
delavcev Na ta način bo-
do z delegacijo soudele-
ženi v skupščinskem de-
lu tudi vsi tisti zapvosle-
ni, ki so bili doslej naj-
boilj odmaknjeni od skup-
ščinskega in tudi samo-
upravnega življenja. V
minulih dneh so v te-
meljnih samoupravnih in
kraoevnih skupnostih kon-
čali s predkandidacijski-
mi postopki. Ta pomemb-
na faza v pripravi na vo-
litve, čeiprav je bila ome-
jena na razširjene seje
osnovnih oi^anizacij sin-
dikata ali krajevnih kon-
ferenc SZDL, je povedala,
da mnoge novosti v de-
legatskem in volivnem si-
stemu še niso znane.
Vzrok — pogoste si>re-
membe m zamujanje v
rokih, a ponekod tudi še
preslabOitna politična de-
javnost. Mimogrede naj
povemo, kako je s polo-
žajem in volivno pravico
učencev v gospodarstvu.
V temeljnih organizacijah
združenega dela ne bodo
smeli pozabiti, da imajo
učenci, ki so dopolnili 15
let starosti, aktivno in pa-
sivno voUlno pravico. To
seveda pomeni, da bodo
v temeljni organizaciji
združenega dela voliU de-
legacijo in da so vanjo
lahko tudi izvoljeni. Ven.
dar pa učenec iz delega-
cioe ne more biti delegi-
ran v zbor združenega de-
la občinske skupščine, če
še ni dopolnil 18 let.
V pripravi kandidacij-
skih konferenc in pri pri-
pravi volivnih imenikov
na take »malenkosti« ne
bomo smeli pozabljati.
Omenili smo kandida-
cijske konference. Do
sredine marca se morajo
"sestati temeljne kandida-
cijake konference. Na te-
renu jih sklicuje pred-
sednik krajevne konferen-
ce S2T>L, v temeljni orga-
nizaciji zdiTiženega dela
pa. predsednik osnovne
sindikalne organizacije.
Važno je naslednje opo-
zorilo: na temeljno kan-
didacijsko konferenco so
povabljeni vsi delovni
ljudje in občani. Zakaj?
Na konferenci bomo
najprej obravnavali potek
politične predvolivne de-
javnosti. Poroča koordina-
cijski odbor za pripravo
volitev. Nato pa bodo
udeleženci kandidacijskih
konferenc določevali listo
kandidatov za delegacijo
temeljne samoupraivne
skupnosti (ali pa KS). Na
predkandidacijskih po-
stopkih so bile opravljene
prve spremembe v izbo-
ru evidentiranih možnih
kandidatov. Konferenca
bo javno ali tajno glaso-
vala o vsakem kandidatu,
predlagala nove, izrekala
mnenja o tem in onem in
se tudi odločila, ali bo
na listi kandidatov toli.
ko imen sot delegatskih
mest ali pa več.
ljudi in občanov sode-
To seveaa ni najvažnej-
še vprašanje. Pomembne-
je je, al: bo lista izraža-
la udeležbo v delovnem
procesu, pisanost intere-
sov, spolni in socialni se-
stav itd. Vendar čeprav
je glavni namen temelj-
nih kandidacijskih konfe-
renc predvsem ta, da kar
največji krog delovnih
luje v kadrovskih pripra-
vah in čeprav г delegat-
skim sistemom volimo
pravzaprav skupnega dele-
gata — delegacijo, ne pa
več posameznika, je vse-
eno tehtno vprašanje (gle-
de na sedanjo volivno de.
javnost), ali bomo na li-
ste kandidatov uvrstili
več imen
In še eno nalogo bo
imela kandidacijska kon-
ferenca — obravnavala bo
možne kandidate za druž-
benopolitični zbor in za
druge funkoije. Volitve so
pred durmi. 29. marca bo-
mo volih v temeljnih or-
ganizacijah združenega de-
la. 31. marca na terenu.
V predvolivni dejavnosti
pomenijo kandidacijske
konference vrh političnih
priprav na volitve. Prav
zato moramo na njih vsi
sodelovati.
JOŽE VOLFAND
št. 9 — 7. marec 1974
NOVI TEDNIK — stran 3
)nferetica ZK v Laškem
koiicu minulega tedna
ila v Laškem seja kon-
ice ZK v občini, na ka-
jo najprej analizirali raz-
3 o osnutku resolucije
kongresa 2ÎKS, o čemer
uvodnem referatu naj-
govoril predsednik ko-
je za idejnost, MIHA
SEN, za njim p>a pred-
ije komisije za organizi-
gt in razvoj JERNEJ
g. V razpravi so člani
¡erence ugotovili pred-
j to, da je resolucija od-
visna od izvrševalcev njenih
vsebinskiih točk. Za to nalo-
go, pa se morajo bolj pripra-
viti, več znati in vedeti, kot
doslej.
Na seji so Í2!vedli tudi vo-
litve za oba kongresa.
Za delegatko na X. kongre-
su ZKJ je bila izvoljena
STANKA VIZOVIŠEK, po-
močnica ravnatelja osnovne
šole v Rimskih Toplicah.
Za delegate na VII. kon-
gresu ZKS so izvolili: DA-
NETA ISTENICA. FANIKO
LAPORNIK, STANETA MAR-
TINŠKA in J02ETA RAJHA.
Na isti seji so iizvolili še
delegate za medobčinski svet
ZKS in sicer: ZLATKA
PAVÖNIKA, trgovskega de-
lavca iz Sedraža, DARKA
PRESKARJA, vodjo avtopar-
ka v TIMu, LUDVIKA SOT-
LARJA iz radeške tovarne Pa-
pirja in JANEZA ZAHRAST-
NIKA iz Radeč, ki ga konfe-
renca predlaga za sekretarja
medobčinskega sveta ZKS.
Na konferenci so potrdili
zaključni račun za leto 1973,
sprejeli program dela za ob-
činsko konferenco, komite in
komisije. Sesaianili so se
z dosedanjim •ix>tekom volil-
nih priprav in sprejeli sklepe
za nadaljnje delo pred volit-
vami.
Na koncu je govoril še se-
kretar komisije ZKS CVE-
TKO KNEZ, ki .je izdvojil iz
razprave in predlogov pogla-
vitne naloge za delo v osnov-
nih organizacijah ZK.
J. K.
mje pri Jelšah
>REDLOGI K RESOLUCIJI
adnja, druga seja ob-
ike konference Zveze
tiunistov Šmarje pri
iah prejšnji teden je bi-
v pretežni večini posve-
la pripravam na VII.
igres ZKS. Izrečeno je
3 precej pripomb, žal,
so bile vse predvsem
¡eine. Ko bodo pripom-
obiikovali, jih bodo po-
li na CK ZKS. Takšno
bi]o tudi mišljenje Li-
ft šentjurčeve, ki je se-
i>risostvovala. Seja jebi-
dobro pripravljena in
nakazala vrsto proble-
►v, ki so sicer že znani.
vendar so vseskozi na ta-
peti. Ugotovimo lahko, da
je bila zadnja seja občin-
ske konference Zveze ko-
munistov prav gotovo naj-
boljša v zadnjem času.
Poleg resolucije so se
šmarski komunisti dotak-
nili še mnogih problemov.
Obravnavali so stanovanj-
sko problematiko, sprego-
vorili pa so še o nekaterih
delovnih organizacijah,
kjer osnovne organizacije
slabo delajo pa tudi čla-
nov ZK je malo. Posebno
pozornost <>o posvetili
vprašanju kadrov in pa še
posebej idejnosti v vrstah
prosvetnih delavcev ter
prepočasnemu investiranju
v kmetijstvo. Kot že več-
krat je tudi tokrat prišlo
na vrsto vprašanje nesta-
bilnih cen v kmetijstvu.
Zadnja točka dnevnega
reda je bila volitev delega-
tov za VII. kongres ZKS
in medobčinski svet in kot
vedno je bila podana tu-
di ocena dela občinske
konference med prvo in
drugo sejo.
Za X. kongres je bil iz-
voljen Boris Križmanič,
zaposlen v LIK Bohor
Šentjur, na VII. kongres
ZKS pa bodo šli Franc žu-
panič, steklopihalec, Me-
tod černoša, obratovodja
v LIK Bohor, Erika Kre-
gar, predmetna učiteljica
in Kari, Volavšek, strojni
likalec.
Izvoljeni pa so bili še de-
legati za medobčinski svet
ZKS: Mimica Kidrič, refe-
rent v občinski skupščini
Šmarje pri Jelšah, Anton
Turnšek, ključavničar v
Zdravilišču Rogaška Slati-
na in Jože žnidaršič, rav-
natelj osnovne šole Roga-
tec.	MST
TOVARIŠ RISTO GAJŠEK, NAČELNIK
ODDELKA ZA GOSPODARSTVO PRI
SKUPŠČINI OBČINE CELJE
v letu vsesplošnega var-
čevanja bo potrebno gle-
dati na to, da naredimo
s čim manjšimi sredstvi
kar največ. To pomeni,
odločno povečati delovno
storilnost v vseh organi,
zaoijđh združenega dela.
Ali ste mišljenja, da so
še določene rezerve pri
živd delovni sili, torej za-
poslenih, tam, kjer že dol-
ga leta neprestano govo-
rimo in si prizadevamo za
dvig individualne in dru-
žbene storilnosti dela?
Ali ni nujno, da mora-
mo v prihodir>Je postaviti
v osprednje izboljšano or-
ganizacijo dela, moderni-
zacijo tehnologije, avto-
matizacijo, strokovno iz-
obraževanje in izpolnjeva-
nje obstoječih in bodočih
kadrov v gospodarstvu in
ne nazadnje tudi ustrezno
izboljšanje družbeno pro-
izvodnih odnosov?
Torej, v kakšni smeri
gredo prizadevanja za
dvig storilnosti v celjski
občini in kaj bo konkret-
no naredil oddelek za go-
spodarstvo na tem pod-
ročju?
MILAN SENIÖAB
K v Garantu
>snovna organizacija ZK v
Ntu na Polzeli je med ak-
pejšimi v občini. V tem
taj nad 300 članskem ko-
tivu je kar 13 odstotkov
ektiva v vrstah ZK. S svo-
' delom so veliko dosegli,
(ielu osno-vne organizacije
° se pogorarjali s sekre-
iem Francom Povšetom.
'T: Kako vam je uspelo
'fči tako visok odstotek
istva v ZK?
• POVŠE: Povedati mo-
da m bilo lahko. V to-
''^i so delavci, ki prihajajo
delo v glavnem iz okolice,
treba posebej povedati, da
^ vpliv religije pa tudi
^cije dosti močnejši kot
■testnih središčih. Prav zdi-
^fiio morali s člani kolek-
J veliko delati. Pogovarja-
"'^o se z njimi, ne le vod-
I osnovne organizacije.
' ílarú so se tu zelo anga-
Najprej je pristopil
Ч potem so se lažje odlo-
^ tudi ostali. Lani novem-
sino tako sprejeli 7 no-
^lanov, predvsem iz ne-
J^ne proizvodnje. Vendar
^a prizadevanja tu niso
J^a. v mislih imamo že
kandidate. Zanimivo je
se ljudje sami zanima-
¡^ vstop v ZK. Med čla-
ni je tudi 14 mladih, zato bo-
mo v kratkem ustanovili ak-
tiv mladih komunistov.
NT; Katere so glavne zna-
čilnosti vašega dela v minu-
lem obdobju?
F. POVŠE: Tudi pri nas je
takoj FK) Titovem pismu in
29. seji CK ZKS izredno , po-
rasla aktivnost članstva. Ljud-
je so hitro spoznali, da je
delo ZK aktivnejše, da pre-
hajamo od besed k dejanejm.
Tako smo tudi med nečlani
dosegli veliko zaupanje v na-
še delo in tudi tu lahko išče-
mo vzroke visokega odstotka
članstva. Sedaj veliko deia-
mo. Predvsem delamo z ljud-
mi. Razlagamo p>omen nove
ustave, njen smisel in temelj-
na načela. Poleg tega sprem-
ljamo priprave na oba kon-
gresa. Obravnavali smo pred-
log resolucije VII. knogresa,
s katero se povsem strinja-
mo. Oba kongresa v tesni po-
vezavi z novo listavo, saj ene-
ga brez drugega ne moremo
gledati, bosta prinesla veliko
novosti v naše delo. Načela
so jasna in trdna, naša nalo-
ga pa je, da jih bomo spro-
vedli v življenje, še zlasti rw-,
čela, ki zadevajo pra-vice de-'
lavcev- v delovni organizaciji.
Bolj se moramo angažirati
za zagotovitev standarda de-
lovnih ljudi. Poskrbeti mo-
ramo, da se bo kaj premak-
nilo na področju nagrajeva-
nja, saj osebnih dohodkov že
več kot leto dni nismo dvig-
nili. Rezultat tega je beg de-
lovne sile, ki jo je zelo težko
dobiti, čaka nas tudi še delo
na področju delavske kontro-
le, kjer bomo morali še in-
tenzivenje poprijeti.
BRANKO STAMEJCIC
Franc Povše
Milan HORVAT, sekre-
tar osnovne organizacije
ZKS, osnovna šola Šent-
jur pri Celju o pripravah
na oba kongresa ZK.
»Prosvetni delavci na na-
ši šoli smo že razprav-
ljali o osnutku resolucije
in o spremembah statuta.
V središču razprave so
bila seveda prosvetna,
predvsem materialna vpra-
šanja. Na temeljni izobra-
ževalni skupnosti smo
namreč obravnavali mate-
rialni položaj prosvetnih
delavcev. Le-ti so sedaj
pri osebnih dohodkih na
ravni lanskega leta, bori-
mo in seveda želimo pa
si, da bi jih izboljšali.
Poleg tega pa je izredno
slaba tudi materialna os-
nova vseh šol na našem
nerazvitem območju, še
veliko je starih, utesnje-
nih šol, pričakujemo, da
bo še marsikje morala
zrasti nova šola.«
Velenje
ODSLEJ PO
NOVI POTI
Končaine so štirimesečne
priprave za združitev termo-
elektrarne Šoštanj in rudnika
lignita Velenje z eno samo
željo, da s skupnim sodelova-
njem oba partnerja zagotovi-
ta dovolj za nas tako potreb-
ne energije. Samoupravni
sporazum o združitvi temelj-
nih organizacij združenega
dela v delovno organizacijo
Rudarsko elektroenergetski
kombinat Velenje so podpisa-
h v Vili široko, ob sla,vnost-
ne mtrenutku pa so govorili
Ivo Drev, sekretar organizaci-
je ZK v rudniku. Tone Bole,
Tone Tribušon in Franjo Ko-
run. Vsi so si bili enotni т
tem, da so s podpisom samo-
upravnega sporazuma dosegli
velik uspeh, ki pa je žal za-
enkrat samo še na papirju.
Zdaj bo potrebno vso resno
delo, da se po štirih mesecih
pripravljeni programi realim-
rajo in tako dosežejo svoj
smisel. Na fotografiji (des-
no) Martin Tomše podpisuje
za TOZD TES, levo pa Janko
Meh za TOZD RLV. V celot-
nem kombinatu je deset te-
meljnih organizacij združene-
ga dela.
TONE VRABL
LOJZE OJSTERŠEK
PROGRAM DELA ZK
Na nedavni seji občinske konference ZK v Žalcu
so sprejeli programe dela občinske konference in ko-
miteja ZK za 1. polletje 1974. Občinska konferenca se
bo do junija sestala še trikrat. Obravnavali bodo go-
spodarske rezultate dosežene lani in planska predvide-
vanja za leto 1974, ocenili uspešnost politične akcije
pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem do-
govarjanju, do aprila bodo realizirali plan ideološko-po-
litičnega izobraževanja ter ocenili uspešnost izvedbe
volitev, v maju pa bodo vsebinsko opredelili naloge
organizacij in aktivov ZK na podlagi sprejetih doku-
mentov na obeh kongresih ter sprejeli akcijski pro-
gram za izvajanje nalog.
Občinski komite ZK 2alec se bo sestal osemkrat.
Na svojih sejah bo pripravljal materiale in izhodišča
za obravnavo na sejah konference. Poleg tega bo ko-
mite obravnaval dosežene gospodarske rezultate v pr-
vih treh ali štirih mesecih 1974.
Skozi delo obeh organov, tako konference kot ko-
miteja, se bo kot rdeča nit vlekla problematika obeh
kongresov, zavzemanje političnih stališč vezanih na
obravnavo gospodarskih dosežkov ter delo na področju
razvijanja samoupravljanja, sporazumevanja in dogo-
varjanja.
B. S.
4. stran — NOVI TEDNIK
7. marec 1974 — St. 9
NOVA PROIZVODNA
HALA tovarne lahke obu-
tve Šentjur Ima površino
1.400 kvadratnih metrov
in v njej preko 200 de-
lavcev izdeluje copate,
natikače, sandale in dru-
go lahkr obutev. Razvoj
tovarne je bil zelo hiter,
saj je bilo še leta 1968
zaposlenih 100 delavcev,
ki so naredili 300.000 co-
pat, danes pa jih 270 iz-
dela čez .milijon v letu
dni. TOLO Je že med naj-
večjimi proizvajalci lah-
ke obutve v Jugoslaviji.
Letos bodo predvidoma
zaposlili še 50 novih de-
lavcev.
ZA OSMI MAREC so se
v šentjurskih delovnih or-
ganizacijah posebej izka-
zali. Poleg prostega dne
bodo dobile žene v Alpo-
su še darilni bon za 150
dinarjev. Lesna industrija
Bohor jih bo popeljala na
proslavo v Podčetrtek,
Kmetijski kombinat pa
na izlet v Benetke.
Odmev
HUMANOSTI
NE MANJKA
Pred tremi tedni smo iskali
zaposlitev za našo nezakonsko
maniico, ki je ostala na cesti,
brez službe in sredstev. Ker
ni bilo od nje nobenega gla-
su, smo se zbali za njo in
jo pričeli iskati. Medtem so
v naše uredništvo prihajala
pisma solidarnosti in razu-
mevanja.
Najprej so pomoč ponudili
poposamezni občani. Nudili
so ji varen dom, pa tudi že-
nitna ponudba je bila vmes.
Pomagati so ji želeli:
MARIJA DOBOVICNIK iz
Voznika, RUDI KLEPE.J in
LUDVIK KRANCELJ, oba iz
Celja, NEŽKA ŠTABEJ iz
Vojnika in IVAN TILINGER
iz Crešnjevcev.
Od podjetij sta bili dve
pripravljeni vzeti bodočo ma-
mico v službo. EMO in TO-
PER. Na izredno pozornost
smo naleteli ravno pri TO-
PRU. Njihova kadrovska služ-
ba je z razumevanjem spre-
jela naš namig in se tudi od-
ločila, da mamici pomaga ta-
ko, da jo sprejme na delo.
TOPLA HVALA VSEM, ki
ste naši Mihelci želeli poma-
gati, kajti, medtem ko smo
jo čakali, smo sprejeli pismo:
»Ne utegnem, .da bi se sama
oglasila, ker sem pred ted-
nom dni nastopila službo na
Delavski univerzi v Ljubljani.
Delam kot administratorka in
se bom priučila. Zdaj se še
vozim vsak dan к avtobusom
v Ljubljano, prvega pa bom
že dobila stanovanje. -— Tež-
ko opišem, kako sem zdaj
srečna in rada bi se vam za-
hvalila za vaša prizadevanja.
Malo je ljudi, ki so priprav-
ljeni pomagati človeku v ne-
sreči, zato od začetka sploh
nisem mogla verjeti, da mi
želite pomagatL
Ko bom utegnila, vas bom
obiskala, če ne prej, pa ta-
krat, ko bom že mamica.«
Besede zahvale smo že vsem
izrekli. Za odzivom, na kate-
rega smo naleteli pa se skri-
va nekaj več. To, da beseda
HUMANOST le ni prazen zven
kot so nas želeli ob naši po-
moči dekletu nekateri pre-
pričati. Poznajo jo tudi v pod-
jetjih, kjer dinar igra veli-
ko vl<^o. Pa so prisluhnili
srcu in Mihelci ponudili po-
moč. Tega Mihelca in mi ne
bomo nikoli pozabili. Pod-
krepljuje dokaz, da je hu-
manost trden temelj, naše
družbe.
Z. STOPAR
Laški TIM še
Pred tremi tedni je bil v laškem TIMU na obisku predsednik CK ZKS
France Popit. Ob tej priložnosti so ga v Rečici seznanili z razmerami v novi
tovarni TIM, pa tudi v rudniku. Bilo je povedano, da nova tovarna, še ne-
davno tolikanj obetajoča, ustvarja dnevno le izgubo in da bo v nekaj tednih
položaj izredno kritičen.
Povprašali smo direktorja združene organizacije Srečka Šentjurca, kako
kaže položaj nekaj tednov pozneje. Iz njegovega odgovora posnemamo
naslednje.
»TIM« Laško je zaključila
poslovno leto 1973 pozitivno.
Brez pričakovanega presežne-
ga- dohodka sicer, vendar po-
zitivno. Po novem letu pa so
se razmere začele naglo slab-
šati. Samoupravni organi in
vodstvo podjetja ni čakalo,
kaj bodo storili z vrha. To
je direktor ob obisku Franca
Popita tudi povedal, da so
bili že pred meseci pobudnik
za sestanek med proizvajalci
surovin in predelovalci, da so
s kupci dosegli soglasje za
povišanje cen, vendar proš-
nja, oziroma zahtevek je oble
žal nekje v predalu zvezne
administracije.«
Dvoje pesti kolektiv TIJVl
Laško. Najprej to, da ima da
leč premalo surovine. Tovar
na, ki zmore predelati meseč
no 100 ton polisterola Csuro
vine za izdelke iz stiropora)
je v zadnjih štirih mesecih
dobila le 50 ton skupaj, to-
rej komaj 20 odstotkov po
treb. Zakaj? Zato, ker pro
izvajalec, OKI v Zagrebu,
iam predela svojo surovino,
da vsaj malo zmanjša izgu-
bo, ki jo ima zaradi nizke
cene polisterola.
Cena je drugo, že pri ceni
1500 dinarjev je polisterol za
laški TIM povzročal izgubo,
saj je ßila cena za 40 odiitot-
kov nad planirano, oziroma
nad ceno, ki je bila vkalkuli
raña v prodajno ceno, ko
prve podražitve še ni bilo.
Zdaj. je cena polisterola nara-
sla na 2.200 novih dinarjev za
tono. Kaj to pomeni? Kakor
se čudno sliši, pomeni dej-
stvo, da dobijo le 20 odstot-
kov pKJtrebne surovine, pra-
vo srečo, če bi dobili celotno
kvoto in jo predelali, bi dnev-
na izguba poskočila od štirih
na kdo ve koliko starih mili-
jonov.
Birokratski odnos do pra-
vočasno, analitično prikazane-
ga problema je E>ostal nezno-
sen, TIM s proizvodnjo, ki
jo ima, ne krije niti osebnih
dohodkov, obratnih sredstev
ni več in kaj bo z odplačilom
anuitet, razvojem?
Nič čudnega ni, da so pred-
stavniki kolektiva na nedav-
nem posvetu o družbeni in
splošni porabi govorili o tem,
da bo kolektiv težko prispe-
val svoj delež. Pred leti je
bil rudnik eno tistih podjetij,
od katerega skupnost v obči-
ni ni smela veliko pričakova-
ti. Danes TIM, ki naj bi
odtehtal hirajoči rudnik, sto-
pa po isti poti, spet ne po
svoji krivdi. Vrh tega je tu-
di rudnik Laško, kot ostali v
Sloveniji, prijadral v izgubo
Res je, da v današnjem ča-
su ne moremo mimo samo-
upravnega dogovarjanja. Ka-
že pa hkrati, da se to tiče
predvsem baze, kajti centri
odločanja pri vrhu nimajo
posluha, tudi če se v bazi
dogovorijo. Res ,je morda ob
občih problemih zadeva pro-
izvajalcev stiropora majhen,
toda veliki problemi so se-
stavljeni iz majhnih. Je to ta-
ko težko dojeti?
J. KRAŠOVEC
UGODEN START
Ocenjujoč start celjskega gospodarstva v tem
letu, nikakor ne moremo mimo tega, da ne hI po
udarili vse resnosti in odgovornosti, ki se kaèe v
prizadevanjih organizacij združenega dela, da bi
čimprej dosegle ugodne dosežke. Gospodarstvo je,
še zlasti pa industrija, štartalo dokaj dobro. Kljub
temu, da je običajno januarja štart industrijske pro-
izvodnje vedno prilično slab.
Obseg proizvodnje so v celjskih industrijskih de-
lovnih organizacijah povečali januarja za 5,6 odst.,
kar pa istočasno pomeni tudi povečanje za 10,6 odst.
nad poprečno mesečno proizvodnjo v lanskem letu,
za katero po vemo, da ni bila ravno majhna, saj
je lepo naraščala m se povečevala skladno s posta-
vljenimi načrti, še več! Ce primerjamo letošnjo in.
dustrijsko proizvodnjo v lanskem januarju, potem
ugotovimo, da je le-ta kar za 14,6 odst. večja, kot
je bila lani. Iz nanizanih podatkov je torej možno
zaključiti, da je bil letošnji štart industrije dokai
ugoden, na kar je v veliki meri pozitivno vplivalo
tudi dejstvo, da so bile delovne organizacije dokaj
dobro oskrbovane z električno energijo, zaradi česar
po eni strani ni prihajalo do prekinitev proizvodnje,
po drugi strani' pa je bilo omogočeno, da so s
povečanimi napori, z večjo produktivnostjo dela
dosegli seveda tudi večje gospodarske dosežke. Ta-
kih gibanj, koi jih napoveduje letošnji štart, smo
lahko veseli predvsem iz dveh razlogov: po eni stra
ni je to odraz teženj organizacij združenega dela,
da se že takoj na začetku leta intenzivno vključijo
v izpolnjevanje letnih proizvodnih načrtov ter se s
tem izognejo eventuelnim kasnejšim težavam, po
drugi strani pa je to prav gotovo tudi odraz na-
porov vseh delovnih ljudi, da se čimbolj intenziv-
no vključijo v doseganje letošnjih gospodarskih ci-
ljev, kajti več kot na dlani je dejstvo, da bo letoš-
nje leto v procesu stabilizacijskih prizadevanj naj-
težje in kdor ga bo uspešno prebrodil, mu tudi ka-
sneje ne bo težko loviti koraka z vsemi ostalimi
In katere kolektive láhko še posebej izdvo.jimo?
Cinkarna, Žična, Železarna, Aero, pa tudi Klima,
Metka in Toper, so tista podjetja, ki so med vsemi
štartala najboljše, čeprav tudi drugod ni slabo. Obeti
so torej dobri, treba bo le vztrajati!
BERNISTRMČNIK
Javna skladišča Celje
Letos že pričetek druge faze gradnje pokritih skladišč
Pretekli teden so v Skla-
diščno transportnem centru
— Javna skladišča Celje prvič
volili delavski svet, saj je
büo od 1. septembra 1972. to
podjetje v izgradnji. Na za-
četku so bili štirje, sedaj
pa je zaposlenih že 45 ljudi.
Volitve prvega delavskega
sveta so potekale seveda v
veselem vzdušju, saj so se
delavci dobro zavedali, kaj
pomeni delavski svet, samo-
upravljanje, samostojna pol-
nopravna delovna organiza-
cija.
Štefan BOLCEVIC iz Žal-
ca je prvič v življenju volil
v delavski svet. Pred tem
je bil nekaj časa na delu
v Avstriji, nato pa se je
vmil, ker kot pravi — tujina
več vzame kot pa da. »Zelo
lepo so me sprejeli, hitro
sem se vključil. Danes sem
ponosen, ker prvič volim svo-
je predstavnike. Vem, da bo-
do vedno zastoi)ali tisto, kar
delavci hočemo.« Ivan PRGO-
NT iz Šentjurja pa je dejal:
»Volim člane, ki bodo pred-
stavniki vseh nas. Beseda de-
lavca je vedno bolj odloču-
joča. Vem, kako pK)membne
so takšne volitve.« Peter PI-
HLER je v Javnih skladiščih
od samega začetka in je bil
zato ob prvih volitvah še
bolj ponosen in srečen kot
drugi, saj je s svojim delom
bistveno pripomogel h kon-
stituiranju podjetja: »Bil sem
vse, transportni delavec, vi-
ličar, skladiščnik, veliko dela
je bilo. Zato mi je danes to-
liko lepše. Zdaj smo močno
podjetje.«
Ni se zmotili. Skladiščno
transportni center v srcu ce-
ljskega industrijskega kom-
pleksa je nastal iz potrebe
gospodarstva celjske regije
in se bo še razvijal, pred-
vsem zaradi pK>treb in seve-
da glede na to, koliko bo
denarja.
Sekretar podjetja, Aleš ILC,
nam je povedal, da trenutno
razpolagajo z 10.600 kvadrat-
nimi metri pokritih površui
za skladiščenje in 5000 metri
zunanje deponije. K temu
sodi tudi moderna mehaniza-
cija, imajo viličarje z dvigom
od 1500 do 7500 kilogramöv,
razmišljajo pa tudi o nakupu
avtodvigala. Že letos bodo
pričeli z drugo fazo izgrad-
nje, saj imajo rezerviran pro-
stor 55.000 kvadratnih metrov,
kjer bi naj stale večinoma
pokrite hale. Vsi objekti so
že in še bodo povezani z in-
dustrijskimi tiri. Tudi loka-
cija ob magistralni cesti je
idealna. Najnovejše raziska-
ve ekonomskega centra iz
Maribora so pokazale, da bo
glede na potrebe tolikšna po-
vršina nujna.
Javna skladišča vršijo na-
kladanje, prekladanje in raz-
Aleš lic
kladanje blaga na železnih
postaji in drugod, opravlja
skladiščenje in hrambo od
rinj enega in neocarinjene(
blaga, so javno carinsko sld
dišče, dostavljajo blago str«
kam na dom in vršijo prev
blaga po vsej državi z lasti
mi in najetimi motorni
vozili.
Razvoj mu zagotavlja ti)
dvoje pomembnih činitelji
Kolektiv je izredno mlad, J
je poprečna starost pod
let, storilnost pa je mno
nad jugoslovanskim popr
jem. Delavec opravi v <
uri kar 1800 kilogramov p
tovora. Vsak dan točno
koliko je naredil in tudi
služil.
.M. Senil
Stefan Bolčevič
Ivan Prgont
Peter Pihler
IQ
ljubljanska
banka
PODRUŽNICA CELJE
se priporoča
št. 9 — 7. marec 1974
NOVI TEDNIK — stran 5
H/iozirje
OBMOČNI PREDAVATEUI
Za celotno celjsko območje
^elja, da bo letošnja izobra-
ževalna sezona rekordna —
pO številu poHtičnih šol, se-
[iiinarjev in drugih oblik idej-
aopolitičnega usposabljanja.
Г0 dejstvo je pomembno še
posebej v tem družbenem
trenutku, ko začenjamo uve-
ljavljati skupščinski in dele-
gatski sistem in ko postaja
ustavna vsebina resničnost.
Sedanji čas zahteva več sa-
utoupravljalskega znanja. Te-
ga se zavedajo tudi v mo-
iirski občini. Profesor Maks
Vester, ki vodi komisijo za
Idejna vprašanja prosvete !n
kulture pri komiteju občln-
gke konference ZKS Mozirje,
je kot pomembno prelomni-
co v organizaciji idejnopoli-
tičnega usposabljanja omenil
ustanovitev mozirske delav-
ske univerze.
»Sprejeli smo i)onujeni pro-
gram usposabljanja v brošu-
ri CK ZKS, in sicer za vse
politične organizacije. Os-
novni problem pa so preda-
vatelji in se močno zavze-
mam za regijski predavatelj-
ski aktiv. V naši občini smo
v zadnjih mesecih pripravi-
li več seminarjev za sekre-
tarje OZK, prvič smo zbrali
slušatelje za politično šolo in
na minulih partijskih konfe-
rencah so v osnovnih orga-
nizaciajh izvolili komimiste,
ki bodo skrbeli za to področ-
je partijske dejavnosti. Se-
veda pa ne gre vse lahko.
Notranja potreba za usposab-
ljanje še ni dovolj prisotna.
Zanimivo bi bilo izbirati slu-
šatelje za družbeno in idej-
nopolitično usposabljanje na
osnovi razpisa. Ali bi šlo?
Večkrat se potrebe po več-
jem znanju pojavljajo bolj
kot parole. Največji premik
bi morali doseči v organiza-
cijah združenega dela, v os-
novnih celicah. V novem
ustavnem sistemu moramo to
vsakodnevno poudarjati, sicer
ne vem, kako bomo odločali
in kako bomo odgovorni. Ce
bi se v celoti zavedali, kaj
prinaša nova ustava z dolž-
nostmi in pravicami, bi si
moral vsakdo priznati, da še
premalo ve in zna. Samoup-
ravni organi in politične or-
ganizacije se morajo čutiti
odgovorne ne le za sklepe in
odloke, temveč tudi za po-
trebo, da si vsi delavci pri-
dobijo več splošnega znanja,
večjo razgledanost. V organi-
zacijah združenega dela bo-
mo morali sprejeti celovite
programe usposabljanja za
vse samoupravi j aloe in za
vodstva političnih organiza-
cij,« je poudaril Maks Vester.
V Mozirju so prepričani,
da organiziranega strokovne-
ga in družbenega izobraževa-
nja ne more nihče voditi na
amaterski osnovi. Zato so z
ustanovitvijo delavske univer-
ze, ob ix>budi samoupravnih
in političnih organizmov v
delovnih organizacijah moeir-
ske občine, dane realne mož-
nosti za lep premik v obsegu
in kakovosti idejnopolitične-
ga usposabljanja.
Začetek ni slab. Mnogo nar
log na tem področju pa mo-
zirske komimiste še čaka zla-
sti v organizacijah združene-
ga dela.
Naši delegati
0№RAZVITIH
Na desetem kongresu
Zveze komunistov Jugosla-
vije bo predstavljal komu-
niste šetnjurja, Šmarja m
Slovenskih Konjic 24-letni
ekonosmki tehnik, BORIS
KRIŽMANCIČ, zaposlen
pri Lesni industriji Bohor
v Šentjurju. V podjetju je
tudi sekretar osnovne orga-
nizacije ZK.
»Kako ste se komunisti
v Bohorju pripravljali na
oba kongresa«?
»Na sestanku smo naj-
prej obravnavali osnutek
resolucije za VII. kongres
ZKS, za katerega smo bili
mnenja, da je dobra pod-
laga za delo kongresa, ven-
dar bi moral bolj pouda-
riti probleme gospodar-
stva. Edini smo si bili v
tem, da bi moral biti osnu-
tek pisan v enostavnejšem
jeziku, da bi bil laže ra-
zumljiv vsem.«
»Od kdaj ste v ZK?«
»Od maja 1969.«
»Kaj vam pomeni izvoli-
tev za delegata na X. kon-
gresu ZKJ?«
»Predvsem veliko prizna-
nje, hkrati pa tudi odgo-
vorno dolžnost?«
»Kako se boste priprav-
ljali na kongres?«
»Priprave bodo zelo in-
tenzivne. Preštudiral bom
vse potrebne dokumente za
kongres in seveda še mar-
sikaj drugega.«
»Imate namen sodelova-
ti v razpravi?«
»Za sedaj o tem še ni-
sem razmišljal, odvisno je
od dogovora med predstav-
niki ZK treh občin. Najra-
je bi razpravljal, seveda
glede na to, da vse občine
gravitirajo na nerazvito
območje, o skladnem raz-
voju teh območij v Slo-
veniji.«
Boris Križmančič
»Kaj pričakujete od kon-
gresa?«
»Menim, da bo kongres
dal še trdnejši temelj
vsem spremembam, ki so
bile začrtane z ustavo in
dal še večji polet vsem
komunistom pri njihovem
delu.«
»še to, kje je po vaše
danes osnova dela vsake-
ga komunista?«
»Osnova je vsekakor v
tisti organizaciji, kjer je
včlanjen, vendar se kot
komunist ne more in ne
sme omejiti samo na delo
v svoji osnovni organiza-
ciji, ampak se mora vklju-
čevati v celotno družbenp
in samoupravno delo.
M. Seničar
RUDI JUCïOVAR, viso-
ko kvalificirani steklar v
Steklarni Rogaška Slati-
na, sekretar OG ZK v
podjetju:
»V predkongresnih pri-
pravah smo si zadali na-
logo, da preštudiramo in
razpravljamo o vseh kon-
gresnih materialih. Na
♦prvem sestanku v teh
dneh smo govorili o re-
soluciji ZKS. Na sestan-
kih OO razpravljamo med
drugim tudi o proizvodnji
v steklarni. Komunisti
smo letos januarja hoteli
oceniti stanje podjetja,
ker je situacija na trži-
šču bila nejasna, zato
smo o tem govorili z vo-
dilnimi delavci. Danes ži-
vi delavec steklarne mno-
go boljše, kot je včasih,
življenjski standard mu
je porasel kUub narašča-
nju cen. Naj omenim
pri tem stanovanjsko
problematiko. Imamo pri-
bližno dvajset prošenj
za stanovanja na tisoč za-
poslenih. Za reševanje
teh problemov smo dali
precejšnja sredstva. Reše-
vali smo jih z blokovno
in s pomočjo pri indivi-
dualni gradnji. Skupno s
podjetji iz Rogaške Sla- I
tine bomo v kratkem pri- i
čeli graditi nov stano-
vanjski blok in tako re-
šili tudi preostale stano-
vanjske probleme.«
ELZA
-SAGADIN
Tistim, ki so orali v
povojnem času družbeno
življenje v Celju, ELZO
SAGADINOVO, danes us
lužbenko v podjetju
Merx, ni potrebno pred
stavljati. Skupaj so pre-
življali omame in zagna-
nost štiridesetih let, sku-
paj ustvarjali, delili ure
z družinami in prosti čas
porabljali za telovadbo.
Pri slednji se bomo
ustavili, ker je Elza Sa-
gadinova v tistem času
bila ena prvih celjskih
odbojkašic. Veliko je pre-
telovadila, celo v nogo-
metu se je preizkusila in
zelene livade domače Lož
nice ji ostajajo v najlep-
šem spominu. Dana tudi
n košarkarjenje svojih
sinov gleda z izrednim
razumevanjem, čeprav so
tudi zato kdaj potrebne
žrtve.
Elzi ni težko, ker je
trdost življenja spoznava-
la že v otroških letih,
mladost pa preživliala po
vojni, ko je bilo življenje
ie trše. Jekleni ljudje so
bili potrebni, med nje se
je zapisala tudi Sngadino
va, ki je leta 1949 iz ne-
kdanje skojevke postala
partijka. Od tedaj je mi-
nilo že 25 let in se med
tem tudi marsikaj spre-
menilo. Eiza pa vztraja
na istih načelih, ki so jo
pripeljala v borbene vr-
ste. Z doseženim je danes
zadovoljna in se čudi le
temu, odkod je danes to-
liko mlačnosti med mla-
dimi ljudmi, predvsem že-
nami.
Ker smo tik pred pra
znikom že-na, je tudi o
njem stekla beseda. »Na-
ša pramca do njega je
vedno večja, praznik pa
naj bo prisoten vse leto.
Lepše živimo kot smo
kdajkoli in mladi danes
tega ne morejo verjeti
Rada bi v življenju ure-
sničila svojo materinsko
dolžnost, da bi otroka
vzgojila v zdravi oseb-
nosti. Mislim, da rmm pri
tem družba ne pomaga
in tej vlogi žene posveča
premalo pozornosti. Da-
nes imajo žene več mož-
nosti za razvoj kot smo
ga imele me.«
Resnično, Elza Sagadi-
nova se je šolala tedaj,
>n ie hoffifn v shi.žhn in
previjala otroke. Tako
mimogrede, si je nabirala
izobrazbo, njen največji
učitelj pa je bilo življe
nje. Nikoli razkošno in
vedno vpeto v meje zdra-
vega razuma ter dajanja
Taka je še danes, ko za-
stavi besedo za splošni
standard, ki ga na sestan
ku obrazloži s primerno
treznostjo. Tisti, ki so
zajemali življenje z veli-
ko žlico, po njenem mne
nju ne morejo ostajati
trden temelj današnje
družbe. Le odrekanje je
tisto, ki bo naše življenje
obrnilo na bolje, pri tem
pa ne izključuje drobnih
radosti, ki jih ponudi živ-
ljenje.
Te Sagadinova zna vze-
ti, pa tudi ponuditi. Za
to so porok njene tople
besede, ki gredo od srca
do srca.
ZDENKA STOPAR
TURIZEM
»VSAJ
DEL
DOPUSTA
PREŽIVI
POD
ZDRAVNIŠKO
NFfafl''	Ivan Uranjek, direktor zdra-
llkW	vmšča Dobrna
To je geslo, ki so ga sfjrejeli v zdravilišču Dobrna.
To je klic, ki sHi k premišiljevanju. Vse. še posebej tiste,
ki jim ni več za žogobrc. Leta bežijo in tesnejši stiki z
zdravnikom postajajo nujnost. Zakaj jih ne bi navezali v
času dopusta? Tako mimogrede. Ob prijetnem počutju
in razpoloženju. Morda bodo pomembni, vsekakor pa ko-
ristni.
Kolektiv zdravilišča na Dobrni se loteva nove akcije.
Kako bi bilo, če bi o njej razpravljali tudi samoupravni
organi v delovnih organizacijah? Mar ne bi bila naložba
v to poglavje skrbi za človeka izredno dragocena? Celotno
ali delno plačilo stroškov za dopust v zdraviližču bi büa
gesta, ki bi je človek nikoli ne pozabil. Dala bi mu novih
spodbud. In odkrila spoznanje, da skrb za človeka ni
prazna beseda.
Sicer pa na Dobrni letos niso poznali zimskega spa-
nja. Nočitvene zmogljivosti so bile polno zasedene. Takš-
na je tu'di perspektiva. In še več. Skrbi jih, kako bodo
povedali mnogim, da zanje ni prostora.
»V tem času smo ojwavili mnoga obnovitvena dela.
Tudi v hotelu Beograd, med drugim. Se posebno pozor-
nost pa bomo posvetili sprehajalnim potem. Ne samo, da
jih bomo uredili, tudi dobro označili jih bomo. Vrh tega
pa spodbujali goste k obveznim daljšim aH krajšim spre-
hodom. Tudi sprehodi naj postanejo del terapije,« je po-
vedal direktor zdravilišča Ivan Uranjek.
Kot vse kaže bo do sredine tèga meseca pripravljena
vsa dokumentacija za graditev novega hotela na Dobrni.
Obeti so lepi in upajmo, da bodo temeljni kamen pvoložiU
že julija letos. Prav tako so v teku dela za prestavitev
glavne ceste, ki vodi skozi zdravilišče. Oči pa so obrnjene
tudi v graditev novih stanovanj. Najprej bo na vrsti če-
tvorček, sicer pa je v načrtu še petnajst novih stanovanj.
MB
Dobrna — del zdraviliškega doma in hotel »Zagreb«
KUHARSKE DOBROTE
IN ŠE KAJ...
Pod okriljem posebnega odbora, ki ga je ustanovila
celjska turistična zveza, Pormator in strokovni odbor za
gostinstvo pri republiški gospodarski zbornici bodo od 22.
do 25. marca pete tradicionalne gostinsko turistične prire-
ditve. Po dosedanjih prijavah bodo največje doslej, saj bo-
do na raznih prireditvah in razstavah sodelovali kolektivi
družbenega sektorja gostinstva s celotnega celjskega ob-
močja.
Prvi dan je namenjen predvajanju turističnih filmov za
mladino, v soboto, 23. marca bo odprta kulinarična razsta-
va, razstava pogrinjkov, cvetličnih aranžmajev, prostpek-
tov, cenikov in propagandnih publikacij pa tudi potrebščin
za gostinstvo. Vse to v Narodnem domu. V tem delu bodo
sodelovala tudi turistična društva. Vtem, ko je nedelja
nameniena športnim tekmovanjem, bo v ponedeljek, 25.
marca zborovanje gostinskih delavcev. Na tem srečanju
bodo podelili tudi plakete in druga priznanja za najboljša
dosežke na razstavah.
VALČKOV VEČER BO!
Prva letošnja družabna prireditev v dvorani Narod-
nega doma bo v soboto, 30. marca letos. To bo tradicio-
nalni valčkov večer. Po vsem tent kaže, da bodo dela
pri Utrjevanju tal v velika dvorani do konca meseca
kioničana.
6. stran ~ NOVI TEDNIK
Št. 9 — 7. marec 1974
Šmarje pri Jelšah-pred kongresi
Da bi osvetlili neKaiere pro-
bleme šmarskih komunistov
pri njihovem vsakdanjem de-
lovanju, smo povabili k raz-
govoru štiri sekretarje osnov
•nih orgnaizacij: Rudija Jugo-
varja iz Steklarne Boris Ki-
drič iz Rogaške Slatine, An-
tona Slivnika, prosvetnega de-
lavca iz Rogaške Slatine, Iva
Rebmjaka, prav tako iz Ro
gaške Slatine — Splošno
gradbeno jxxljetje in Borisa
Ferlinca, sekretarja osnovne
organizacije v občinskem so-
dišču Šmarje pri Jelšah
Rudi Jugovar meni, da
takšnega razmaha delovanja
Rudi Jugovar
šmarski komunisti ne pomni-
jo od osvoboditve naprej. To
velja predvsem za obdobje
po Titovem pismu in 21. seji.
Usmerjenost njihovega delo
vanja je bila močno razveja-
na, pn^enstveno pa se je od-
ražala v skrbi, da se občina
čimprej reši nerazvitosti. De-
lež šmarskih komunistov pri
lem je brez dvoma velik.
Kljub temu se mu zdi, da bi
morali občane o uspehih pa
tudi neuspehih bolje obvešča
ti. To velja predvsem za pre-
mnoge načrte, ki jih javnost
sicer pozna, vendar premalo.
Zaradi tega, misli Rudi Ju-
govar, je čestokrat prišlo do
nesporazumov, sploh še pri
načrtovanju cest v občini. Ko-
munisti šmarske občine bi
morali tukaj svoj vpliv po
večati in ljudem jasno pove-
dati, kaj in kako mislijo. Ob-
čani žele biti obveščeni ne sa
mo preko sredstev javnega
obveščanja pač pa tudi pre-
ko tistih, v katerih vidijo svo-
je zastopnike v občinski
skupščini, v osnovnih organi-
zacijah, političnem aktivii.
Ivo Rebmjak se je omejái
na delo komunistov v krajev-
ni skupnosti Rogaška Slatina.
Ivo Rebrnjak
Tudi on meni, da so komu-
nisti bili aktivni domala v
vseh sredinah družbeno poli-
tičnega življenja. To se je po-
kazalo še zlastd pri celi vrsti
samoprispevkov, ko smo ko-
munisti krajevne skujmosti
Rogaška Slatina napeli vse
sile, da bi samoprispevek res
uspel in da ga občani ne bi
sprejeli kot zgolj nepotrebno
obremenitev. Pravilno zastav-
ljena akcija je pol uspeha, je
poudaril Ivo Rebrnjak, žal
pa se rezultati kažejo vse
prepočasi.
ш ^ I
Anton SUvnik
Anton Slivnik, prosvetni de-
lavec iz Rogaške Slatine, ugo-
tavlja, da je organiziranost
prosvetnih delavcev na idejno
političnem področju slaba.
To je zanj hkVati tudi naj-
večji problem. Samostojnih
osnovnih organizacij Zveze
komunisotv po šolah skoraj-
da ni. Prosvetni delavci so si-
cer vključeni v vse oblike
družbeno političnega življe-
nja, da pa bi sami oživili de-
lo Zveze komunistov v last-
nih vrstah, jim nikakor ne
vispe. Glavni vzrok za takšno
stanje vidi Anton Slivnik v za-
četni lazi: idejno politično
usposabljanje mladih bodočih
p^agogov na pedagoških gi-
mnazijah in drugih tovrstnih
ustanovah vključno z unlvei-
zo je nezadostno, pomanjk-
ljivo .
Pri ihtavem prizadevanju
za čimprejšnjo odpravo ne-
razvitosti v šmarski občini,
razmišlja Boris Perline, so
komunisti občme skorajda
prezrli človeka. V pravosod-
ju ugotavljajo dan za dnem,
da je vir vseh sporov nizka
izobrazbena' struktura. Da je
to ena najpomembnejših na-
log šmarskih komunistov, ni
Boris Ferlinc
potrebno govoriti. Tu nismo
odigrali svoje vloge tako, kot
bi bilo treba, pravi Borlá Fer-
linc in poudarja:
»Predsvem bi dejal, da ob-
stajajo velike možnosti za de-
lo med občani. Te možnosti
niso do kraja izkoristile or-
ganizacije kot SZDL, ZMS in
ZKS. Več neposrednosti, če-
sta srečanja občir^kih ñmk-
cionarjev z občani, tudi to
so naloge, ki čakajo šmarske
komuniste.
V času, ko smo sprejeli no-
vo ustavo, kd postavlja v os-
predje delovnega človeka, bo
treba še precej spremeniti v
odnosu političnih organizacij
do posameznika, predvsem pa
z njim čimbolj kontaktirati.
Oblike teh kontaktov so mno-
gotere.
Prav gotovo je, da z našim
zapisom nismo izčrpali vsega,
kar delajo v šmarski ZK,
upamo pa, da smo le naka-
zali del problemov, ki še sto-
je pred šmarskimi komunisti.
Razumljivo je tudi, da je de-
lo šmarskih komunistov zara-
di razj/ejanega ozemlja in za-
radi posebnih ekonomskih
razmer čestokrat oteženo.
MILENKO STRAŠEK
Libela Celje-razstava
Med drugimi razstavljenimi izdelki bosta'tudi dva povsem no-
va, za katera vlada veliko zanimanja
Med tistimi delovnimi or-
ganizacijami, tai jim je bo le-
to jubilejno je tudi TOZj
ITC Celje, Libela Celje. Sda-
vili bodo 80 let obstajo.
Predsednik delavskega sve-
ta, Jože KUZMA, nam je po-
vedal, da bo osrednja prosila-
va ob obletnici , 28. novem-
bra, združena z otvoritvujo
novih poslovno tehničnih pro-
storov s katerima je zaključe-
na celotna gradnja objek-
tov na Spodnji Hudinji. Tako
bodo končno vse službe »pod
eno streho«, kar bo nedivom-
no prispevalo k boljši organi-
zaciji dela. Po ркзбаги na Ma-
riborski cesti je bilo s pro-
stori izredno tesno, tairo, da
predstavlja gradnja »živčnega
vozla« sredi industrije za Li-
belo veliko imdobitev. Tako
bo ostaa odcepljen le še ob-
rat Finomehanike — IFA.
Ob otoletnaoi bodo izdali
tudi p>oseben almanah o
osemdesetletni p>otá podjetja,
na proslavo pa bodo poleg
upokojencev povabili še pred-
stavnike vseh servisov in to-
varniških predstavništev za-
radi še boljših bodočih sti-
kov. Najzaslužnejši bodo na
proslavi prejeM tudi posebna
priznanja.
Tehnična služba bo do
proslave pripravila tudá spe-
cialno razstavo iade kov Libe-
le. Pozornost bo veljala pred-
povsem novima
proizvodoma: elektronsk na-
mizni tehtnici za izračim teže
in vrednosti blaga izražena v
dinarjih, za katero je v Ju-
goslaviji izredno veliko pov-
pt-aševanje, razvojni oddelek
Libele pa jo rešuje in dopol-
njuje skupaj z EI Niš ter
regristrimemu aparatu za skla-
diščne in transportne tehtni-
ce. Seveda pa bo Libela po-
leg teh dveh novdh proizvo-
dov, ki bosta nedvomno v
kratkem času osvojdJa tržišče;
pokazala Se vrsto drugih iz-
popolnjenih ifisdellkov.	1
M. S. j
Žalec
Sindikat družbenih dejav-
nosti v Žalcu nedvomno sodi
med najaktivnejše sindikate v
žalski občini. 2e pred leti so
ustanovili občinski odbor, v
sedanji reorganizaciji pa so
delo odbora še razdelili in
ustanovili konferenco pro-
svetnih delavcev. Ta je hkra-
ti edina sindikalna konferen-
ca v občini. O delu občinske-
ga odbora sindikata dru:îbé-
nih dejavnosti smo se pogo-
varjali s predsednikom Fran-
cem JežovTiikom,
NT: Na katerih področjih
je deloval vaš sindikat v mi-
nulem obdobju?
Franc Ježovnik: Značilno za
sindikat družbenih dejavnosti
je, da obsega delo na različ-
nih področjih: v pr osveti,
zdravstvu, državni upravi, so-
dišču in še nekaterih drugih.
Naš sindikat je bil več ali
manj zelo aktiven, še zlasti
na področju prosvete in del
no še državne uprave, manj
pa na ostalih. To predvsem
po zaslugi osnovnih organi-
zacij .
NT: Kako, da ste se odio-
čili za ustanovitev kontereii-
ce delavcev v prosveti?
Franc Ježovnik: Z novo re-
organizacijo smo želeli do
seči, da bi v okvira družbe-
nih dejavnosti delovalo več
popolnoma samostojnih sin-
dikatov. Glede na število
članstva smo imeli možnost
za ustanovitev samostojne
konference le v prosveti. No,
povedati moram, da je do
ustanovitve konference prišlo
že pred začetkom razprav o
reorganizaciji, saj so bili pro-
svetni delavci sprva ena sa-
ma sindikalna organizacija.
Fi-anc Ježovnik
Kasneje so ustanovili v vseh
zavodih svoje organizacije in
istočasno tudi že konferenco.
Sedaj lx» delo prosvetnih de-
lavcev lažje. Enotno bodo na-
stopali do temeljne izobraže-
valne skupnsoti, do drugih
organizacij združenega dela
in lažje bo uveljavljati inte-
rese delavcev v prosveti.
NT: Kaj pa delo na osta-
lih področ.iih?
Franc Ježo-vnik: Zavzemali
smo se predvsem za to, da bi
delavci družbenih dejavnosti
uživaU enak ekonomski po-
ložaj »kot delavci v drugih
organizacijah združenega de-
la. Borili smo se za načela
TOZD, družbenega dogovarja-
nja, sporazumevanje, svo-
bodno menjavo dela itd.
NT: Slišali smo, da ste or-
ganizirali akcijo varčevanja.
Ali nam lahko poveste nekaj
o njej?
Franc Ježovnik: Od 1973. le-
ta dalje delamo vsaj nekaj
prostih sobot, v prosveti pa
razvijajo svobodne dejavnosti
vse brezplačno. To je naše
delo za stabilizacijo. Akcija
je uspela, saj je večina os-
novnih organizacij z našega
področja opravila tudi po
800, 1000, pa tudi 1500 ur.
To pa ni vse, kar smo sto-
rili. Tako smo skoraj v /seh
organizacij ha ustanovili ko-
misije delavske kontrole, če-
prav smo si često zastavlja-
li vprašanje, kaj naj ta pri
nas dela glede na majhno
število članstva in admini-
strativno financiranje. Komi-
sije sedaj že uspešno deluje-
jo. Opravljajo evidenco nad
stabilizacijskimi urami, nad
dnevnicami, poslovanjem
mlečnih kuhinj v šolah itd.
NT: Katere pa so naloge,
ki vas čakajo v prihodn.iem
obdobju?
Franc Ježovnik: Glavne na-
loge vidim predvsem v skup-
nem delu z občinskim sindi-
katom in občinsko konferen-
co SZDL. Skupaj bomo pri-
pravili razpravo o položaju
zdravstva, na katerega i e v
razprava o spCošni in skupni
pK>rab1 padlo največ pripomb.
Na področju vzgoje in izobra-
ževanja bomo usmerili delo
v to, da bodo več razprav-
ljali o idejnosti pouka, kvali-
tetnem delu v svobodnih de-
javnostih itd.
Potem nas čaka še delo na
področju kadrovske pK>litike,
gradnje stanovanj, štipendira-
nja, pravosodja itd. ZavzeU
se bomo za to, da čimprej
pride do regionalnih spora-
zumov o vrednotenju dela, da
ne bi izgubljali kadrov po
nepotrebnem.
B. STAMEJčIC

Delavska univerza Celje je
pripravila prejšnji teden na
Teharjih šolo za mlade mar-
ksiste, pobudnik za organi-
zacijo tridnevne šole pa je
bil marksistični center pri
občinski konferenci Zveze
komunistov Celje, šola na
Teharjih sodi v sklop vzgoj-
no - političnegji izobraževanja
mladih, kjer so se aktivni
člani šolskih marksističnih
krožkov in mladi iz delovnih
organizacij seznanjali z os-
novami marksizma, z mar-
ksistično mislijo v Jugosla-
viji, z idejnimi razsežnostmi
nove ustave in s sociali-
zmom kot svetovnim áste-
mom. V popoldanskih urah
pa so organizirali okrogle
m ze, kjer so se p>ogovarjali
o organizaciji m usmerjanju
marksističnih Krožkov na
šolah.
To je bila prva tovrstna
šola za mlade marksiste.
Predavatelji ugotovijajo, da
mladi še nimajo p>otrebnega
odnosa do marksizma in nje-
goVih izhodišč. Programska
usmeritev šolskih marksi-
stičnih krožkov je slaba, ker
ne delajo sistematično in za-
to ne dajejo dovolj trdne os-
nove za še bolj poglobljen
marksistični študij mladih
Toda prvi koraki k boljši
organizaciji dela v marksi-
stičnih krožkih so začrtani s
tridnevno šolo na Teharjih.
Na teh seminarjih so dobifli
mladi res prave osnove za
nadaljnje delo v krožkih in
še posebej za nadaljnji mar-
ksistični študij.
TATJANA POPIT, dijakinia
3. letnika Pedagoške gimna-
zije: »Seminar za mlade
marksiste ie res zelo pozl-
stvf'^ sai slišimo ^•u
veliko novih in zanimivih
Tatjana Popit
stvari. Na naši šoli je vse
premalo dijakov vključen.h
v marksistični krožek — le
okrog 30 jih je. Vzrok je ta,
da je veliko dijakov s po-
deželja in še nekako tradicio
nalno usmerjenih. Te dijake
ne moremo pritegniti k na-
šemu delu, čeprav imamo
pri nas lepo organiziran mar-
ksistični krožek, ki ga vodi
prof. Mrvičeva. Marksistična
vzgoja nam daje trdne osno
ve za bodoče delo, primanj-
kuje pa nam družbene vzgo-
je, učitelji pa bi lahko ta
bolj informativni predmet
poučevali na razrednih
urah.«
IVO BRENCIC, dijak 2.
letnika Gimnazije: »šola za
marksiste je ena najboljših
oblik izobraževanja mladih.
Na gimnaziji nimamo mož-
nosti, da bi organizirali tako
kvaUtetna predavanja kot so
predavanja tu na politični
šoli. Jaz še nisem vključen
v marksističen krožek. Tu
sem zato, da posredujem
krožku vse, kar smo na se-
minarjih obravnavali. Zdi se
Ivo Brenčič
mi, da mladi še nismo do-
volj marksistično izobraženi
in zato je prav, da bi bilo
še veliko podobnih seminar-
jev. Veliko mojih sošolcev
je preveč obremenjenih z
materialnimi problemi m pri
njih pogrešam humanosti in
željo рк) znanju o družbenih
procesih. Verjetno so infor-
mirani o dogajanjih v naši
družbi, toda o tem prema/s
razmišljajo in to pogrešam
pri njih.«
Damjana Stamejčič
PREJ NA NOGE
V celjski bolnišnici je
ležalna doba v lanskem
letu padla od 12 na 10
dni. Narastlo pa je bol-
nišnično ambulantno zdra-
vljenje, kjer obravnavajo
bolnike, ki ne potrebuje-
jo hospitaJnega zdravlje-
nja.
št. 9 — 7. marec 1974
NOVI TEDNIK — stran 7
Likovni salon
Novi Pušeija
Novi je pravzaprav dvakrat.
Prvič zato, ker ga borno v
Celju videli prvikrat, drugič
pa zato, ker bo pred nas raz-
stavil svoja najnovejša dela
— nekatera celo novejša od
zadnje društvene razstave v
Ljubljani,
Ratomir Pušeija je končal
likoyno akademijo v Ljublja-
ni, kjer je lani končal tudi
tretjo stopnjo. Po rodu je iz-
pod črnogorskega Durmitor-
ja, zaposlen pa je v Celju v
Šolskein centru za blagovni
promet. O njegovih osebnih
pogledih na likovni svet smo
že pisali v eni naših lanskih
številk. Kljub vsemu je treba
še enkrat omeniti, da je to
slikar, ki je v popolnosti za-
koračil v miselni svet, ki ga
preko filozofije in seveda —
likovne govorice sporoča
nam. Njegov najnovejši ci-
klus bi lahko imenovali »člo-
vek v vesolju« ali obratno.
Posebno njegova slika, ki jo
je posvetil Pablu Picassu ali
pa »novo« Rojstvo Venere,
govorita o njegovem preči-
ščenem in kultiviranem sli-
karstvu. Forme na platnih
(veliki formati) govorijo o iz-
redni simbiozi hladne prera-
čunljivosti in novega reali-
zma. Temne in hladne bar-
ve, ki prevladujejo v zgornjih
delih slik in ponazarjajo ve-
soljsko neskončnost (tudi ri-
sba), se v dognani in pre-
mišljeni relaciji podajajo v
spodnje, v barvitosti in formi
podane reahstične podobe.
Tako po swjih trditvah, ta-
ko po sodobnem izrazu, ki
nas podaja v razmišljanje.
Pušeija je vsestransko an-
gažiran. Zasleduje tudi naj-
novejšo literaturo iz določe-
nih eksaktnih ved, ki mu s
svojimi novimi dognanji po-
magajo pri iskanju povsem
drugega, humanističnega in
odprtja sveta. Rad bi učil,
ali vsaj opozarjal in ostal pri
tem ob čisti likovni kulturi,
ki ne more iti mimo znanja,
ki ga zahteva barva, svet
svetlobe, kompozicije in dru-
gačnih klasičnih Ukovrtih
norm.
Morda je celo uspel v svo-
jih najnovejših poskusih z
uravnavo in iskanjem novih
barvnih odnosov najti sozvoč-
je med izrazito ploskovnim
slikarstvom (njegovi prejšnji
ciklusi, med njimi znana
»Boka Kotorska«) in novim
realizmom, ki se podaja po-
novno v svet tretje dimenzi-
je in skuša vzpostaviti v pro-
storu platna in ploskve kar
največje svetlobne in globin-
ske horizonte. S to provoka-
cijo, pa tudi s himmaistič-
nim klicajem, prihaja Puše-
ija v Celje. Za svojo premi-
ero v celjskem Likovnem sa-
lonu je izbral dela, ki so ne-
posreden dokaz njegovega
najnovejšega deleža v obliko-
vanju našega skupnega kul-
turnega prostora. Razstava
bo odprta jutri, 8. marca ob
17. uri. DRAGO MEDVED
DPD „Svoboda" Zreče
Druži jih pesem
Pevski zbor DPD Svoboda
Zreče ima najbogatejšo tra-
dicijo. Zbor deluje brez pre-
kinitve že celih 38 let. Vse-
skozi je bil zbor tisti, ki je
dajal pečat kulturnemu živ-
ljenju v Zrečah.
S predsednikom zbora Slav-
kom Kej žar jem smo se pogo-
varjali o tem in onem iz de-
la zbora.
Slišali smo, da je imel v
zadnjem letu vaš zbor več te-
žav. Ali lahko poveste, za kaj
je šlo?
Slavko Kejžar: Res je, ve-
liko težav smo imeli. Leto dni
bo, kar je našega dolgoletne-
ga zborovodjo Vladka Moho-
riča doletela nesreča. Njego-
va smrt je člane zbora tako
potrla, da se nikakor nismo
mogli ujeti. Kazalo je že, da
bo zbor prenehal delovati.
No, s podporo krajanov in
Kovaške uidustrije nam je
uspelo, da smo dobili novega
pevovodjo, Franca Kovača. Ta
se na vaje zbora vozi iz Ma-
ribora. Delo je kmalu dobro
steklo in sedaj spet prepeva-
mo kot včasih.
Kolikokrat tedensko vadite
in kakšen je vaš repertoar?
Slavko Kejžar: Vadimo en-
krat na teden in povedati mo-
ram, da je vseh trideset pev-
cev izredno discipliniranih.
Na vaje redno prihajajo vsi,
s tem pa je že zagotovljen
Slavko Kejžar
osnovni pogoj za dobro delo
zbora. Naš zbor poje kakih
sto pesmi. Med njimi so bor-
bene, narodne, umetne ...
Kako pa je s pevci. So to
mladi ljudje? Kakšna je gla-
sovna zasedba?
Slavko Kejžar: Prav mlad
naš zbor ni. Povprečna sta-
rost je okoli 35 let. Vendar
nas za podmladek ni strah.
Imamo namreč dobre stike z
osnovno šolo in njihovim
zborom, tako da bodo njihovi
pevci po zaključku šolanja
vstopili v naš zbor. V seda-
njem zboru je glasovna zased-
ba dobra. Odkar smo dobili
novega pevovodjo, smo zbor
nekoUko razširili in s tem tu-
di glasovno pridobili.
Kako pa je z nastopi?
Slavko Kejžar: V zadnjem
času nismo veliko nasto-
pali, saj sedaj šele va-
dimo nov program za sa-
mostojni koncert. Kljub te-
mu ni bilo proslave brez nas.
V prejšnjih letih pa smo
nastopali dosti več. Vsako se-
zono smo nsatopili vsaj de-
setkrat. Zelo dobre stike ima-
mo s slovenskimi zamejci.
Pevski zbor iz Podjime je vsa-
ko leto naš gost, mi pa jim
obisk vrnemo. Na ta način
bogatimo stike z našimi roja-
ki onstran meje.
Kako pa je z vašimi načrti?
Slavko Kejžar: V prvi vrsti
moramo naštudirati repertoar
za samostojen koncert. Seve-
da so tudi še drugi načrti.
2e s prejšnjim pevovodjo
smo študirali spevoigre, ven-
dar je prav nekaj dni pred
nameravanim nastopom pri-
šlo do nesreče in načrti so
padli v vodo. Sedaj si želimo
začeto delo dokončati.
Z voljo in prizadevanjem,
ki ju Zrečanom ne manjka,
bodo gotovo uspeli uresničiti
tudi ta načrt. To jamči že
sam odnos pevcev do petja
in do resnega dela. Kajti v
zboru jih poleg veselja do
petja druži tudi prijateljstvo.
BRANKO STAMEJCIC
„Šaleška
v borbi^^
»Tekst sem napisal sam
na osnovi obstoječih zgo-
dovinskih materialov, ki
jih je naša organizacija
zveze borcev zbira po
vojni.« Tako pripoveduje
Slavko Vrtačnik, ki je
glavni nosilec ideje, da bi
Zveza združeinj borcev v
Velenju posnela barvni
film o šaleški dolini v
borbi in njenem povoj-
nem razvoju. Slavko Vr-
tačnik je predsednik »zgo-
dovinske komisije« pri
Občinski organizaciji ZZB
NOV Velenje, ki si je
med drugimi nalogami za-
dala tudi to, da na film-
skem platnu ohrani naj-
zanimivejše dogodke iz
bogaite zgodovine.
Do sedaj so posneli
amaterji snemalci Filip
Lesnjak, Miloš Vovk in
Franjo Maček že za pet
ur filmskega traku. Zdaj
morajo posneti še • nekaj
iz sodobnosti, potem pa
bodo film zmontiraU in
pripravili za ogled. To
naj bi bilo do konca le-
tošnjega leta.
In po kakšnih obdobjih
je ta zanimiv filmski pro.
jekt, ki želi ohraniti ve-
like detalje iz zgodovine
na nekem področju (kon-
kretno v šaleški dolini)?
Začeli bodo s predvoj-
no revolucionarno dejav-
nostjo proletariata v do-
lini, takrat obstoječe par-
tijske celice, štrajki in
akcije SKOJ, okupacija,
upor, prvi partizana, na-
pad na èostanj, obdobje
1942-43 bo prikazalo stre-
ljanje talcev, razbitje or-
ganizacije v dolini in iz-
dajstva, 194344 ponovno
razmah osvobodilnega gi-
banja, orihod štirinajste
in njene akcije, ustanav-
ljanje odborov OF in
splošna mobilizacija, os-
voboditev, potem pa go-
spodarski in splošni raz-
voj doline do leta 1970.
Vsekakor zanimiv projekt,
ki bo na filmskem plat-
nu prikazal in ohranil
vse, kar je dc^ivela »Šale-
ška v borbi«, največ kori-
sti pa bodo od tega imele
šole.	T. VRABL
Iz dnevnika SLG
l)bu kralj ali Poljaki
Včeraj je bila razčLembena vaja za zadnje delo le-
tošnje sezone »Ubu kralj ali Poljaki« francoskega avant-
garanega dramatika Alfreda Jarryja. Kadar danes go-
vorimo o avantgardnem gledališču, sploh pozabljamo,
kje se je pravzaprav začelo. Res je, da tudi avantgar-
ga ni nekaj ustaljenega da je nenehna predhodnica,
da je v trenutku, ko nastopi, agresivna prevratniška
proti vsemu, kar v literaturi in v umetnosti ustaljene-
ga. Njena vloga se ustavi ko sama postane nosilec no-
ve, formirane smeri, ki po določenem času ponovno
kliče po novi avantgardi. Vse poti pa vodijo nazaj do
»naivnega« dijaškega poskusa v letu 1888, v francoski
licej, kjer si je dijak Alfred Jarry sposodil svojega pro-
fesorja fizike, tarčo splošnega posmeha, za skico svo-
jega glavnega junaka (negativnega kajpak) Ubuja, ki
je potem, ko je bil uprizorjen (1896J, vznemiril ves Pa-
riz. Publika je začutila, da se za zunanjo, sicer šokant-
no pa nonšalantno fasado skriva ostra politična satira,
ki povrhu še ruši osnove klasičnega in ustaljenega gle-
dališkega in literarnega mišljenja. Nemogoč oče Ubu,
ki postane kralj, in njegova ambiciozna, žena mati Ubu
spominjata na Shakespearovega Machbetha in njegovo
ženo, spominjata na kralja Heroda iz srednjeveških
mediger, vsekakor pa sta neizkrivljeim podoba me-
ščanske morale, požrešnosti, brezobzirnega pohlepa po
lastni uveljavitvi. Skoraj preroško jasnovidno je v Ubu
kralju začrtana pot, vzpon fašizma v naslednjem sto-
letju Evrope. Delo režira Franci Križaj. Premiera bo
predvidoma konec aprila.	J- 2.
Premiera v SLG
Celjski grof
na žrebcu
Celjska fevdalna hiša je s svo-
jim tragičnim trikotnikom Her-
man — Friderik — Veronika že
nekajkrat dala snov za Izvirna
dramska dela. Josip Jurčič je Ce-
ljane prikazal v realistično — na-
ivni interpretaciji, Oton Zupan-
čič je Iskal zaplet v vse posve-
čujoči ljubezni, Novačan je sil-
nice postavil v močno Hermano-
vo osebnost, Bratko Kreft pa je
poskušal osvetliti Celjane s so-
ciološko analizo. N1 čudno, da
so obiskovalci celjskega gledali-
šča z radovednostjo pričakovali,
kakšne nove možnosti v intrepre-
taciji Celjanov še obstajajo,
Franček Rudolf imenuje svojo
dramo legendo o strukturi. Teo-
rija o strukturi ali strukturali-
zem je lahko znanstvena metoda
pa tudi filozofija; uči, da nobe-
nega pojava ne moremo opazovati
izolirano, ampak samo v pove-
zavi z drugimi pojavi — v struk-
turah. Pa tudi te se vežejo v več-
je enote. Tudi jezik je struktura
znakov za sporazumevanje. Po tej
poti je vsaka ideologija le struk-
tura človekovega mišljenja. Seve-
da pa je predmet opazovanja člo-
vek in pojavna oblika njegovega
delovanja in mišljenja.
Avtorju gre predvsem za spo-
znavni svet. Resnica v Opombi
mu je kot stopnica, ob katero
smo se spotaknili. In kot žebelj,
ki smo si z njim ranili podplat.
Resnica mu je, da smo se ote-
pa vali »v nekem času, v nekem
prostoru brez smisla, reda in po-
mena.«
Pravi osebi v drami sta le dve:
Herman in Friderik. Približujeta
se drug drugemu zdaj tu, zdaj
tam. Pogovarjata se in napada-
ta. Drug drugemu hočeta prebiti
strukturo mišljenja. Hermanova
ideologija je zaokrožena, trdna in
preračunana za stoletja. Beseda
zanjo je ena: OBLAST. Pota in
metode so različne: ženitve, pre-
pričevanja, grožnje, zapiranje, sod-
be, umori. Volumen nima meja:
še več gradov, še več poluajin,
mest in naslovov, tja do kraljev-
skega. Ali je svoboden? Svoboden
je lahko človek, ki je sam. On
pa si mora podrejati vazale in
Friderika. Absolutno je dosegel le
navidezno in časnovno- omejeno.
Hermanova ideologija razpade z
Ulrikovo smrtjo.
Friderik zavrača Ideologijo ob-
lasti. Herman se polašča velikega
sveta, njemu pa je dobro v ma-
lem. Predmetni In živi svet si
prilašča brez predsodkov, kar ta-
ko Iz gole radoživosti. Ljubi ko-
nje, lov, pohode, predvsem pa
dekleta. Tu Je nenasiten — jemlje
jih kot potrošno robo In prav
tako odmetuje. Med živo in mrt-
vo prirodo ni razlike, moralni
svet je razkrojen. Mnogo deklet
zamenja za eno — za Veroniko.
Z njo hoče v samoto, v svobodo,
ki pa je le kratkotrajna in navi-
dezna. Herman ga vme v realni
svet — v ječo. Njegova starčev-
ska leta so le še Iskanje izgublje-
nega. Njegova ideologija je ne-
zadostna: pokosila jo Je smrt iZ-
voljenke.
Smrt Je tako stopila spet na
oder iz svoje srednjeveške grob-
nice. K njej peljejo vsa pota
skepticizma, dezlluzionizma, hedo-
nizma, reizma, demitizacije — in
kar je še takih variant v dram-
ski zasnovi. Živega človeka je za-
menjala filozofska shema — in
ga pokopala.
Crna maša za Celjane Je prav-
zaprav črna maša za življenjem.
To pa je teater, v katerem igra-
mo drug mimo drugega in drug
preko drugega kot Herman in Fri-
derik. Za humanizem ni prostora,
da o čem drugem sploh ne govo-
rimo! Z ritualom se delo začne,
z njim se tudi konča. Človek je
v vsakem primeru poraženec.
Komedijanti imajo vlogo dezilu-
zatorjev. Zaigrajo vojaka, viteza,
duhovnika, meniha, grbavca, d%4-
torja, nevednega kmeta, mešča-
na, trgovca, dekle in smrt, zraven
pa še zgodovino celjskih grofov
in mrtvaški ples. Zdaj Igrajo se-
be, zdaj spet Celjane. Avtor je
uspešno križal staro commedie
del'arte in izkušnje Brechtovega
gledališča s sodobno tezno dramo.
Dialog je prečiščen In filozofsko
izostren, prekinjajo ga songi na
napeve slovenskih ljudskih pes-
mi. Torej dovolj motivov za pra-
vi teater.
Režiral je Dušan Mlakar. Scen-
sko je prizorišče poenostavil.
Oiiranll je le katafalk v kapeli
celjskega minoritskega samostana.
Dal mu je osrednjo funkcijo za
opomin minevanja, kar Je tudi
osrednji motiv v tem filozofskem
tekstu. Sprostil Je teatraličnost in
jo umetniško povezal s slovensko
kulturno ostalino. Komedijante je
nekajkrat razvrstil v skupino, kot
jo vidimo pod plaščem ptujske
Madone! Mrtvaški ples pa nas je
spomnil na freske v Hrastovljah.
Igra pa ima tudi svoje čare. Opa-
ziti je zlasti dinamiko ob začetku
uprizoritve pa potem veliko vpla-
hnitev v srednjem — konverzacij-
skem delu. Šele vzpon ob za-
ključku primemo prekrije popu-
ščanje napetosti v igri.
Pavle Jeršin v vlogi Hermana
in Janez Bermež v vlogi Friderika
sta se spretno dopolnjevala. Jer-
šlnov Herman Je izžareval umir-
jeno moč in silo prepričanosti,
Bermežev Friderik pa potenco živ-
ljenjske sile In lastne samozadost-
nosti, na koncu pa umirjenosti.
Med vidnejšeml kreacijami naj
omenimo še Duhovnika (Jože Pri-
stov) in Grbavca (Stanko Potisk).
Nič manj izvirne niso bile ostale
vloge, v katerih so nastopali: Bru-
no Vodopivec, Borut Alujevlč, Bo-
gomir Veras, Miro Pod jed, Mari-
ja Goršičeva, Mija Mencejeva,
Ljerka Belakova in Jana Šmld.
Njihova igra se je odlikovala po
veliki iznajdljivosti v odrskem
prostoru in barvitosti nastopov.
K barvitosti Je veliko pripomog-
la scena Avgusta Lovrenčiča In
kostumi Melite Vovkove. Prav»
paša za oči!
Skratka: o celjskem gledališča
lahko pišemo samo kot o živem
gledališču. S svojo repertoamo po-
litiko, z drznostjo v režiji in n
heterogenostjo v filozofskih pod-
stavah razbija meglo slovenskega
kulturnega prostora, sili k raz-
mišljanju, drami politike In pisa-
telje, Izziva kritike In filozofe
ter hkrati spodbuja k Sirokfunn
dialogu, ki edini lahko razbistri
kulturne vode.
JANEZ ERKIAVEC
8. stran — NOVI TEDNIK
7. marec 1974 — St. 9
DOGODKI
CELJE: KDO IZVOLJEN
Na drugi seji občinslie konferenc« ZKS Celje so med drugim
izvolili delegate za VII Icongres ZKS üi X. kongres ZKJ, goste na
X. kongresu ZKJ in člane medobčinskega sveta ZKS Celje. Delegati
na VII. kongresu ZKS bodo 12 celjske občine naslednji: Bresjanac
Danica, Cerovšek Blaž, Debeljak Alïonz, Ivačič Zdravko, Mesi Jože,
Mrvič Irena, Napret Zvonko. Pap Hinko, Perčič Danijel, Pezdevšek
Stanko, Požek Marjana, Roje EmU, Rojšek Franc-Jaka, Sagadin
Elza, Vodeb Vera, Vleč Ivi in Tone Zimšek.
Za X. kongres jugoslovanskih komunistov so bili izvoljeni: Kralj
Danilo, Kosi Vida In Pugelj Milan, kot gosta pa se bosta kongresa
udeležila Vilma Štucin in Franci Vrbnjak Za člane medobčinskega
sveta ZKS Celje so bil) izvoljeni: Farčnik Jožica, Mastnak Anton,
Roje Emil In Trogar Zdravka.
KONJICE: PREMALO
SOLIDARNOSTI
V Slovenskih Konjicah bodo v teh dneh ustanovili samoupravno
stanovanjsko skupnost. Težave so bile zato, ker so delovne organi-
zacije doslej same razporejale sredstva, ki so se stekala v sklad za
gradnjo stanovanj, odslej pa bi morale večje delovne organizacije
odstopiti malim organizacijam del denarja Iz stanovanjskega sklada
In bi tako z elementom solidarnosti pospešili stanovanjsko Izgrad-
njo v Slovenskih Konjicah. Samoupravna stanovanjska skupnost pa
bi imela nalogo, da bi smotrno razpolaga s sredstvi za stanovanj-
sko izgradnjo, ki se stekajo v stanovanjski sklad delovnih organi-
sacij po stopnji 7 % od bruto osebnega dohodka.
D. S.
ŽALEC: DELEGATI ZA KONGRES
Na nedavni drugI seji občinske konference ZK v 2alcu so izvo-
lili delegate, ki bodo zastopali žalske komuniste na obeh partijskih
kongresih.
Delegat na X. kongresu ZKJ bo Franc Potočnik, gost kongresa
pa Vlado Gorišek.
Delegati za VII. kongres ZKS so: Jože Cerjak, Rado Olenšek,
Mira Govedič, Ivan Glušič, Marija Hudej, Stanko Markuš In Albert
Predovnik.
Sočasno so na seji občinske konference ZK Izvolili tudi člane
medobčinskega sveta ZKS Iz žalske občine. Izvoljeni so bili: Emil
Jug, Mojca Lončarek In Ivan Strožer.
B. S.
ŠOŠTANJ: PREDAVANJE O GRIPI
IN KOLERI
Ubčinskl odbor Rdečega križa Šoštanj se poleg zbiranja krvo-
dajalcev ter dajanja materialne in finančne pomoči ostarelim obča-
nom ukvarja tudi s preventivno vzgojo, kar se odraža v različnih
predavanjih. Pred dnevi so v domu Svobode pripravili predavanje
o nevarnosti nove gripe In o koleri, ki ga je Imel znani zdravnik,
domačin doirtor Tajko Fenc. Predavanju so dodali še odlični barvni
film, ki prikazuje, od kod in zakaj kolera tudi pri nas. Vsem na-
vzočim pa so razdelili tudi brošurice z naslovom Kolera stalna ne-
varnost, ki naj bi prebivalstvo informirala, kakšni so ukrepi zoper
to nevarno nalezljivo bolezen.
VIKTOR KOJC
VELENJE: SPREJEM ZA ŽENE
INVALIDE
Ze v ponedeljek je društvo invalidov občine Velenje povabilo
vse žene Invalidke in žene, ki negujejo svoje invalidne može ali
sorodnike, na sprejem ob dnevu žena. Sprejem je bil v hotelu Paka,
kjer je vse prisotne najprej pozdravil predsednik društva invalidov
občine Velenje Edvard Centrih s člani upravnega odbora. Zatem je
sledil kulturni spored, ki so ga izvedli cicibani otroškega vrtca Iz
Velenja, pod vodstvom vzgojiteljice Slavke Šmajs. Kajuhove pesmi
pa so recitirali trije gimnazijci iz Velenja. Ob tej priliki so vse
žene sprejele tudi praktična darila, v spomin na to prijetno sreča-
nje, ki so ga združili z ogledom dveh kratkih filmov v kulturnem
domu. Barvna filma sta predstavljala znamenitosti Velenja in oko-
lice ter prihod maršala Tita leta 1969 v Velenje na proslavo Štajer-
ska In Koroška v borbi. Po tem programu, s katerim so bile žene
invalidke nadvse zadovoljne, se je zaključilo letošnje srečanje v
počastitev dneva žena.
V. K.
ŽALEC: SPREJEM STATUTA
Odborniki obeh zborov žalske občinske skupščine so predvče-
rajšnjim na svoji seji sprejeli nov statut občine. Istočasno so spre-
jeli tudi odloka, s katerima določajo število delegacij, ki jih obli-
kujejo delovni ljudje in krajevne skupnosti ter število delegatov,
hi jih delegirajo v zbor združenega dela in zbor krajevnih skup-
nosti. V zboru združenega dela bo 39 delegatskih mest. Delegacije
iz TOZD bodo imeli 27 delegatskih mest, delegacije s področja kme-
tijstva 6, iz obrtnih dejavnosti 2, s področja kulture in prosvete 2,
s področja socialnega varstva 1 in s področja državne uprave 1 de-
legatsko mesto. V zboru krajevnih skupnosti bo 30 delegatskih mest.
11 KS bo delegiralo po enega delegata, 6 KS po dva, tri pa po 3
delegate.
B. S.
PODČETRTEK: DOGOVOR
Pred dnevi so se v Atomskih Toplicah pri Podčetrtku sestali
predstavniki šmarske in klanjške občine, da bi se dogovorili o pri-
pravah na novo sezono v zdravilišču Atomske Toplice. Ker predvi-
devajo, da bo nova sezona zelo uspešna, so se dogovorili o enotnih
cenah gostinskih in nočitvenih storitev na slovenski in hrvatski stra-
ni, Vsi, ki bodo v novi sezoni oddajali turistične sobe gostom, bodo
poslovali po enotnem pravilniku, ki ga je nalašč za to izdelalo pod-
jetje Iz Ljubljane. Na ta način bodo zaustavili nered in pa neupra-
vičeno izkoriščanje posameznikov.
—mst—
ŠMARJE: O SPOMINSKEM PARKU
V mesecu marcu, datiun še ni točno določen, se bodo sestali
predstavniki vseh združenj borcev NOV na območju Kozjanskega,
udeležil pa se ga bo tudi celoten odbor za gradnjo doma borcev in
mladine v Kumrovcu, Razpravljali bodo o akciji za postavitev do-
ma v Kumrovcu.
—«ist—
ŽALEC: KZS USTANOVLJENA
Pred dnevi so v 2alcu podpisali družbeni dogovor o ustanovitvi
In financiranju kmetijske zemljiške skupnosti. Družbeni dogovor so
podpisali delegati ustanoviteljev, ti pa so: kmetijski kombinat Hme-
zad, GG Celje, inštitut za hmeljarstvo Žalec, vse KS Iz občine Ža-
lec, vodna skupnost Nivo, občinska konferenca SZDL Žalec In skup-
ščina občine Žalec.
14. marca se bo prvič sestala skupščina KZS in si zadala prve
naloge. Med njimi bodo predvsenf skrb za varstvo ia pravilno
namembnost zemljišč, prostorsko planiranje itd.
Celje
Pobuda o združevanju celj-
skega gostinstva ni nova. Sta-
ra je nekaj let. Toda, vseeno
doslej se je razbijala ob če-
reh subjektivnega značaja. In
tudi zdaj, ko se je porodila
nova misel o združevanju in
s tem o prekinitvi izredne
razdrobljenosti, ki ima vrsto
negativnih posledic na po-
dročju reproduktivnih, raz-
vojnih in nadaljnjih kvalitet-
nih možnosti, se pojavljajo
ljudje, sicer redki, ki ji tako
ali drugače nasprotujejo. In
vendar se zdi, da je napočil
tisti čas, ko bo zmagala po-
buda, ki prevladuje v celot-
nem gospodarstvu. Tako kot
je doslej ni moč naprej. Sto-
picati na mestu, pomeni ko-
rakati nazaj. Takšna pot ni v
splošnem družbenem in-
teresu!
Prav zato je politični aktiv
občine Celje na začetku leta
imenoval posebno delovno
skupino z nalogo, da prouči
vse možnosti nadaljnjega raz-
voja gostinstva v Celju. Sku-
pina je svoje delo dobro opra-
vila in po našem mnenju
predlagala tudi edino spreje-
mljiv predlog o združitvi še-
stih gostinskih delovnih or-
ganizacij: Na-na, Ojstrica, Po-
šta, Ljudska restavracija, Ma-
jolka in Zvezda. Poleg tega so
iz vrst gostinskih organizacij
ustanovili pripravljalni odbor
za združitev, ki je skupaj z
delovno skupino, ki jo je ime-
noval občinski politični aktiv,
sprejel obveznost, da nadalju-
je začeto delo in ga pripelje
do konca.
2e na začetku dela so se po-
javili variantni predlogi glede
samoupravnega položaja do-
slej samostojnih organizacij v
okviru bodoče organizacije
združenega dela. Prva misel
se je zavzemala, da naj bi
vsaka doslej samostojna orga-
nizacija imela status temelj-
ne organizacije združenega
dela. Nazadnje je prevladalo
mnenje, da naj bi v okviru
novega podjetja delale tri te-
meljne organizacije združene-
ga dela: Na-na, Ojstrica in
ostale štiri združene v eno.
Da bi delo pri združevanju
bolje in hitreje teklo, je pri-
pravljalni odbor imenoval tu-
di tri posebne komisije. Vrh
tega so pri zavodu za napre-
dek gospodarstva naročili
predlog o nadaljnjih možno-
stih razvoja združenega pod-
jetja. Ne nazadnje zaradi te-
ga, ker so še dosedanja pri-
zadevanja majhnih in razdro-
b enih gost'nskih deiovnih
organizacij ustavljala le pri
večjih ali manjših adaptacijah
obstoječih lokalov. Na kaj več
pa zaradi skromnih sredstev
niso mogU misliti. V takem
stanju pa ni videti perspekti-
ve celjskega gostinstva. Sicer
pa ne gre samo za združeva-
nje sredstev. Gre tudi za dru-
ge kvalitete, ki jih mora in-
tegracija prinesti. To je tudi !
vzgoja kadrov, specializacija ■
dela in še marsikaj.
Po programu pa se integra- ;
cija ne bo ustavljala samo pri
teh šestih delovnih integraci-
jah, marveč bo v poznejši do-
bi iskala nova pota povezova- '
nja tudi z drugimi gostinski-
mi oziroma hotelskimi delov-
nimi organizacijami in ne na-
zadnje s kolektivi, ki vključu-
jejo v svojo dejavnost tudi
gostinstvo. Te oblike skupne-
ga dela naj bi se pokazale
zlasti v poslovno tehničnem
sodelovanju.
Skratka,, vse je pripravijo-
no, da dosežemo tudi v celj-
skem gostinstvu kvaliteten
premik. Ta je nujen zaradi
časa, zaradi teženj, .da gremo
naprej in ne nazaj. V ta voz
prizadevanj pa mora stopiti
tudi gostinski delavec. V tem
ni dilem!
M. BOŽIČ
Zdravstvo
NOVI RECEPTI
Zaradi neobdelanih podat-
kov potrošnje zdravil, ki je v
zadnjih letih narasla v neo-
bičajno razsežnost, začne
zdravstvo v tem tednu uvaja-
ti avtomatsko obdelavo recep-
tov, katere bodo pisali zdrav-
niki, stroji pa »brali-.
Vsak recept je razdeljen v
dva dela, zgornji je namenjen
strojni obdelavi, spodnji pa
je tak kot doslej. Za vsako
zdravilo posebej bo moral
zdravnik napisati recept, ki
ga bodo potem stroji meha-
nografsko obdelali.
Novo predpisovanje zdra-
vil, ki bo nekaj mesecev v
preizkusni dobi, zato v začet-
ku ne bo veljal tako strog re-
žim (v lekarni receptov v tem
času ne bodo vračali), bo pri-
neslo nekaj nevšečnosti. V za-
četku zdravniki prav gotovo
ne bodo kos kaligrafskemu
pisanju, ki je potrebno, da bo
stroj recepte »bral«. Nastala
bo zamuda in veliko daljše
vrste v čakalnicah. Veliko
bremena bodo lahko opravile
sestre, a šele tedaj, lio se bo-
do navadile.
Kaj pa pacienti? Naloga
bolnikov je, da bodo prinesli
v lekarno čist in nepreganjen
recept, ki bo shranjen v pla-
stičnem ovitku in ga bodo do-
bili v ambulanti. Enotna par-
ticipacija v vsej Sloveniji bo
veljala za recept 5 dinarjev.
In pomisleki zdravnikov?
Boje se administracij, ki bo
podaljšala že tako dovolj dol-
ge vrste v čakalnicah. Od tod
tudi negodovanja, strah in od-
klanjanje. Praksa nekaj mese-
cev pa bo kmalu pokazala, aU
je bilo nezaupanje zdravni-
kov upravičeno ali ne — in
ali bo potrošnja zdravil
manjša.
To je bilo pred dvema le-
toma tudi izhodišče za pre-
hod na novo predpisovanje
receptov, ki bodo določno po-
kazali, kdo preveč troši in
kje moramo trošenje zdravil
zaustaviti. Morda bo vse po-
misleke ob predpisovanju no-
vih receptov zakril podatek,
da smo v minulih letih za
zdravila potrošili več, kot nas
je stalo celotno finansiranje
osnovne zdravstvene službe.
Z. S.
Neposluh
Pred dnevi smo tudi v NT
Zapisali, da je izšla prva
knjiga naše domače pisate-
ljice (domuje v Laškem) Pa-
vle Rovanove z naslovom
Sonce in sence.
Knjiga naše domače pisa-
teljice bi morala pomeniti
prijeten kulturni dogodet.
Ne le za avtorico, pač pa
za vso družbeno sredino ob-
močja, ki mu kajpak ne bi
smelo biti vseeno, ali živi
kdo tu, ki piše, ustvarja in
na izpovedni način upodab-
lja naš vsakdan. Če se bi
kdo lahko sprijaznil s tem,
da so skorajda minili zlati
časi kulturnega mecenstva
(čeprav je v knjigi popisa-
no rudarsko življenje z do-
mačih tal ,v Rudniku ligni-
ta Velenje niso kupili niti
enega izvoda knjige!), pa je
nerazumljqivo, ker v ni-
ti eni celjski knjigarni (ne-
V Naši knjigi, ne v Mladin-
ski knjigi in ne v Državni za-
ložbi) niso ta dogodek vsaj
skromno označili.
Šolstvo
DRAGINJA PRITISKA
Tako kot v vseh delovnih
organizacijah, občutijo delo-
vanje inflacijskih tokov tudi
na vzgojno-izobraževalnem
področju.
V celjski občini je letos po
dolgih letih veliko intenziv-
nejša gradnja šolskih prosto-
rov. Prav je tako. Pri grad-
njah imajo levji delež delav-
ci, saj prispevajo iz svojih
osebnih dohodkov, pa tudi iz
dohodka delovnih organiza-
cij. Tega drugega bo v pri-
hodnje še več. Toda sredi gra-
denj, pri nekaterih na začet-
ku, pri drugih pa bolj pri kra-
ju, se začno vsi tisti, ki od-
govarjajo za prodajo, spraše-
vati, ali bo ali ne bo dovolj
denarja za dokončanje zače-
tih del. Tako ugotavljajo za
novo šolo Slavka šlandra, da
bo sama zgradba za dobrih
90 starih milijonov dražja,
vojniški prizidek za 80 starih
milijonov, SKIMC prizidek
za 130 in še bi' lahko našte-
vali. Pri tem pa je najbolj
presenetljivo to, da so vsi na-
črtovalci že upoštevali urad-
no stopno inflacije. Rešitve
so zelo različne. Od tistih, da
se pač toliko potrebnih sred-
stev nekje kakorkoli dobi,
preko kombinacij s " staro
opremo, do najslabše, da bi
z gradnjo odlašali, s čimer
celotni projekt na eni strani
samo pridobiva na vrednosti,
na drugi pa se zmanjšuje
možnost njegove realizacije.
Problem je izredno težaven,
kompleksen, ki ga bo mogo-
če — vsaj nekoliko idealistič-
no — reševati le v okviru res-
nično združenega dela, kjer
»glorificirani« dobiček ne bo
imel tiste vsemogoče veljave
kot v preteklih in deloma tu-
di sedanjih dneh.
Drugo so osebni dohodki.
Uradni podatki o povprečnih
osebnih dohodkih v Celju i»
starem izrazoslovju za pretek-
lo leto so znani. Gospodarst-
vo 2160, negospodarstvo 2573.
Poprečno torej 2219. V tem
zapisu se ne bi spuščali v na-
števanje vseh gospodarskih
delovnih organizacij, ki da-
leč presegajo celjski povpre-
ček ali kako je realna vred-
nost OD učiteljev ob vedno
večji draginji padla. Ampak
bi radi le zapisali, da je pov-
preček osebnih dohodkov v
osnovnih šolah samo 2464 din
pri porasti za nekaj manj kot
12 odstotkov v enem letu, ob
dobri kvalifikaciji (velika ve-
čina najmanj končana sred-
nja šola) izredno nizek za naš
sedanji čas. Samoupravni
sporazumi so v marsičem
omilili razlike, brez dvoma pa
še ne dokončno. Tudi rast je
dokaj različna. Zato je več
kot razumljivo, da učitelji v
osnovnih šolah, ob vedno več-
jem bremenu, ki jim ga nala-
ga novo učnovzgojno delo v
vsej njegovi širini, v celoti
podpirajo sprotno temeljito
usklajevanje in revalorizacije
— tudi trimesečne v okviru
združenega dela, ki zajema
šolstvo kot sestavni in ne tu-
ji del. Tako bo draginja ime-
la na vse relativno enak
vpliv, zato bo tudi boj proti
njej enoten in koristen. V
skladu s širšimi družbenimi
smotri.
J. ZUPANCIÖ
št. 9 — 7. marec 1974
NOVI TEDNIK — stran 9
POKLICNO USMERJANJE
2e od nekdaj delimo po-
klice na dve veliki skupi-
ni — dve veliki družini.
V prvo prištevamo tiste,
v katerih ljudje neposred-
no delajo z ljudmi in v
drugo, kjer imajo opravka
s stvarmi. Npr. učitelj, sö-
dnik, miličnik in drugi de-
lajo z ljudmi. Jih učijo,
razsojajo, čuvajo-itd. Stru-
gar, tehnik, rudar pa se
ukvarjajo pri svojem delu
s stvarmi; rišejo, kopljejo,
stružijo in še bi lahko na-
števali. Zelo pomembno
je, da takrat, ko se odlo-
čamo za določen poklic,,
pomislimo na to in tudi
upoštevamo svoj značaj,
ki je lahko takšen, da nas
uvršča med tiste, ki lahko
delajo z ljudmi ali pa
obratno. Samo pomislite,
kakšen bi bil učitelj, ki ne
bi imel rad mladih ljudi.
Ali pa zdravnik, ki ne bi
čutil želje, da pomaga lju-
dem, kadar so v najhujši
stiski. Gotovo bi jim rek]:,
da so slabo izbrali svoj
poklic in verjemite ■ — taki
ljudje so gotovo nesrečni
m njihovo delo je tudi za-
nje veliko breme. Sami s
seboj so nezadovoljni in
tudi mi nismo z njimi. Za-
to dobro premislite, kadar
se boste odločili za enega
od mnogih poklicev, ki jih
iahko opravljate v zdrav-
st-vu. To je delo, ki zahte-
va polno mero ljubezni do
ljudi, veliko požrtvovalno-
sti, potrpežlj.ivosti in ra-
zumevanja. Vsak dan, vsa-
ko uro boste morali lju-
dem pomagati, razumeti
njihove težave in bolečino,
jim dajati poguma v nji-
hovem boju za zdravje.
Težko je to delo. Toda le-
po. Prineslo vam bo zado
voljstvo in občutek, da
ste opravili veliko člove-
koljubno delo.
In kje se boste lahko
usposobili za ta čudoviti
poklic? V srednjih, višjih
in visokih zdravstvenih šo-
lah. V teh šolah je pre-
cejšen del pouka teoreti-
čen, vendar se tudi ta po-
uk zelo povezuje s prakti-
ráim delo v zdravstvenih
ustanovah, kot so: bolni-
šnice, lal^ratoriji, zdravst-
veni domovi, dispanzerji
itd. Poleg umskih sposob-
nosti in solidnega znanja
pridobljenega v osnovni
ali srednji šoU, se zahte-
va od bodočega zdravstve-
nega delavca dobro zdrav-
stveno stanje in resnično
nagnjenje ter ljubezen do
tega рок11<^а, dober dar
opazovanja, razumevanje
do sočloveka in spoštova-
nje njegove osebnosti, na-
tančnost, vestnost, pošte-
nost, odkritost, ročno
spretnost in okretnost:
predvsem pa potrpežlji-
vost.
Imate vse to? Vem, da
večina, ki se žedi odločiti
za ta poklic, to ima. Tisti
pa, ki boste ugotovili, da
vam marsikaj od tega
manjka, razmislite. Veliko
je poklicev, kjer se zahte-
vajo drugačne lastnosti,
drugačne sposobnosti m
morda imate prav te..
Poglejmo, katere zdrav-
stvene šole imamo na raz-
polago. To so srednje
zdravstvene šole, ki uspo-
sabljajo medicinske sest-
re ambulantno-bolnišnične
smeri, pediatrične smeri
(otroška sestra), oabice,
sanitarne, laboratorijske,
farmacevtske tehnike, zo-
botehnike in zobarske asi-
stentke. Tisti, ki boste
letos zaključiU šolanje na
ustrezni srednji šoli in
imate željo, da nadaljuje-
te svoje izobraževanje, se
lahko vpišete v višje šole
za zdravstvene delavce in
sicer na oddelek za medi-
cinske sestre, rentgenske
in sanitarne tehnike ter
oddelek za fizioterapevte.
In končno imamo še me-
dicinsko fakulteto, ki izo-
bražuje bodoče zdravnike
in zobozdravnike. Največ
mladih ljudi se seveda us-
posablja v srednjih zdrav-
stvenih šolah in zato po-
svečamo največ po2K)mo-
sti prav v tem današnjem
sestavku. O višjih in viso-
kih zdravstvenih šolah bo-
mo spregovorili kasneje,
ko bo vpis vanje aktualen.
V srednje zdravstvene šo-
le pa se boste morali vpi-
sati takoj, ko bo zaključe-
no to šolsko leto. Navodi-
la za vpis boste lahko pre-
brali v »Informacijah«, ki
jih bodo prejeli vsi osmo-
šolci. Srednje zdravstvene
šole imamo v vseh večjih
krajih naše republike. Ti-
sti, ki v teh krajih ne ži-
vite, boste morali pomisli-
ti na prostor v dijaških do-
movih in seveda tudi na
štipendijo, ki vam bo po-
magala reševati denarne
probleme, povezane s pla-
čevanjem oskrbovalnine in
študija. Dekleta in fantje
s področja celjske regije
PISE	3
ROMAN BOBEN
se v večini primerov odlo-
čajo za šolanje v Celju,
Mariboru in Ljubljani.
Opyozoriti pa vas moram,
da imamo sedaj tudi od-
delek za medicinske se-
stre ambulantno-boinišni-
čne smeri v Slovenj Grad-
cu in da bo morda prav
to odprlo vrata v srednjo
šolo marsikateri, ki živi na
tem področju.
V srednjih zdravstvenih
šolah za medicinske sest-
re, zobotehnike in asi-
stentike je predvideno, da
v času štiriletnega šolanja
odpade dobra četrtina ča-
sa za praktični pouk. Veli-
ko število la- je posvečenih
predvsem predmetom, kot
so: nega bolnika, interna
medicina in patologija, ki-
rurgija ter prva pomoč.
To so najvažnejši strokov-
ni predmeti. Niso pa zna-
marjeni tudi splošno izo-
braževalni. Posebno pozor-
nost posvečajo slovenske-
mu in tujemu jeziku (an-
gleščina). Tu bo nekoliko
težav za tiste, ki so se v
osnovni ŠoU učili nemški
jezik.
In še ena pomembna
stva-r. Strokovnjake, ki
Jih dajejo zdravstvene šo-
le zelo potrebujemo in ve-
liko nam jih manjka. Do-
brodošli boste v vsaki
zdravstveni ustanovi.
Veliko več informacij pa
boste seveda lahko dobili
pri vaših učiteljih, poklic-
nem svetovailcu in kar je
zelo važno, pogovorite se
s kom, ki že dela v tem
poklicu. Ne pozabite tudi
na naš dogovor o tem, da
nam boste pisali, če se bo-
do pojavile kakršnekoli te-
žave z vašo odločitvijo.
Naš naslov je: Zavod za
zaposlovanje, poklicna sve-
tovalnica, šlandrov trg 7,
Celje.

Nekclanji partizanski dohtar, organizator partizanskih bolnišnic na Pohorju in njegovi
bližini, eden najbolj priljubljenih nned borci XIV. divizije, dr. Ivan Kopač-Pauček je še kar »na
položaju«.
Ko je prenehala vojna, so se začele njene posledice. Po vojni je izbruhnila prava epide-
mija tuberkuloze. Dr. Ivan Kopač je armijsko bolnišnico v Topolšici preusmeril v bolnišnico za
zdravljenje pljučnih bolezni, ki ji je sledil še podoben oddelek v Novem Celju. Začela se je širit-
vena gradnja celjske bolnišnice, nastal je nevro-psihiatrični oddelek v Vojniku s sanatorijem
v Ravnah pri Šoštanju. Seveda zdaj s sposobnim teamom sodelavcev — ki šteje okoli sto
zdravnikov specialistov.
Dr. Ivan Kopač nerad go-
vori o zasebnih rečeh. Kar
zadeva njegcvo individual-
nost, družino, okolje v za-
sebnem življenju, smatra za
intimnost in zasebnost. Je
nasprotnik zvezdništva, ki ne
pušča človeku nič lastnega,
svojega ...
Ali je dosegel v življenju
veliko, malo? Je zadovoljen,
srečen? Kdo bi to vedel. O
tem tudi ne razmišlja. Pre-
več dela je, da bi meditiral
o teh rečeh :n meril doživ-
ljene in dosežene vrednote
z namišljenimi, izsanjanimi.
Res je njegov oče odšel v
svet kot bosopet vajenec in
ko je umiral je zapuščal pre-
živelim od svojih številnih
otrok bogato dediščino.
Njegov oče, če bi meril
materialni vzpon, je dosegel
veliko več, da je od boso-
petega vajenčka prignal do
enega najbogatejših Novo-
meščanov, ki je svoj številni
trop otrok izšolal, izučil, po-
skrbel za njihovo p>ot v sa-
mostojno življenje.
Vendar je to ena vrsta
vrednot, ki dr. Ivanu Kopa-
ču niso hudo pri srcu. V
svojem skromnem domu na
Aljaževem hribu so se na-
stanile drugačne vrednote.
Pod tisto streho bi spravili
tudi znan slovenski izrek, da
veliko pohlevnih ovac spra-
viš pod majhen krov. Pa ne
gre za pohlevnost treh ro-
dov, ki sočasno živijo druž-
no kot velika družina, gre
za toplo domačnost, kjer sta
razumevanje in prijateljstvo
resnična avtoriteta in ne
kakšen hierarliični odnos.
Naposled je dr. Ivan Ko-
pač eden tistih irtelektual-
cev, ki si je omislil nadpov-
prečno veliko družino. Ima
štiri otroke, tri hčere in si-
na. Zdaj so tudi zetje in
vnuki in vse živi v toplem
sožitju, ki nikomur ne nudi
izjemncsti a vsem določeno
duševno in gmotno varnost.
»Ne gre mi tako slabo,
da bi se z izgovorom na ma-
terialne možnosti odrekel ka-
teremu od svojih otrok, če
kdo, petem bi vsaj jaz imel
možnost ukrepati, urediti vse
brez slehernega tveganja.
Toda tega nisem storil. Zo-
prna mi je bila že misel na
kaj takega. Da se razume-
mo, ni to kakšna vzvišena
eiika, čeprav je vsak zdrav-
nik v prvi vrsti dolžan, če
je le mogoče, čuvati, reševa-
ti življenja. Še manj je to
odsev kakšne mistike. Naj-
bolje bo. če povem prepro-
sto — z ženo imava rada
otroke, življenje in živ žav
okoli sebe in če so že bili
na pobi, če si za njihovo
vzrast in vzgojo ni bUo tre-
ba delati skrbi, zakaj potem
ravnati protinaravno? Oseb-
no menim, da le veliko le-
galnih splavov neupraviče-
nih, da jim botruje pogosto
komocinost, strah pred od-
govornostjo, bojazen za žrt-
vovanje koščka osebnega
standarda. To mislim kot
Ivan Kopač in kot zdravnik
Kopač.«
Najbrž je res tako, da
imajo zdravniki zaradi svo-
jega izrazito humanističnega
dela in usmerjenosti tudi
svojo poudarjeno etiko. Vsaj
večina. To je najbrž tisto,
kar je medicince med NOB
pripravilo" do odločitev, da
so delali v pogojih m s
sredstvi, ki bi jih dandanaš-
nji odklonil kot nemogoče
veterinar pri zdravljenju ži-
vali. To je bržčas tisto, kar
zdravnika žene, da kljub iz-
kušnjam iz mnogih prime-
rov vedno znova poskuša po-
staviti empiričnost na laž in
premagati smrt.
Dr. Ivan Kopač je prepri-
čan, da večina zdravnikov
nesebično vztraja v tej bitki
z boleznijo, s smrtjo, s tra-
gedijami FK>sameznikov. Kar
je nekoč povzročala svinčena
toča, to danes pKjvzročajo
tragedije na cestah, nesreče
vseh vrst. In seveda, tudi
zdravniki so samo ljudje,
ljudje s svojimi telesnimi in
duševnimi sposobnostmi, z
mejama, do koder seže člo-
vekova telesna in umska
moč. A od zdravnikov ljud-
je v stiski pričakujejo vča-
sih nemogoče.
Včasih se to posreči zara-
di sočasnega delovanja mno-
gih okoliščin. Eden cd takš-
nih spletov je doživljaj, ki
ga je nedavno tega povedal
eden od Paučkovih partizan-
skih pacientov:
SLAVKO VRTAČNIK
REŠIL ME JE
PAUČEK, MED
iN POHORSKI
ZRAK
»Ponoči iz 3. na 4. ok-
tober 1944 je del enot
XIV. divizije napadel Mi-
slinjsko dolino, kjer so bi-
le ob poti iVIislinje—Slo-
venj Gradec sovražne po-
stojanke. Bil sem mitra-
Ijezec v 2. četi 1. bataljo-
na Tomšičeve brigade. Na-
padli smo postojanko Dov-
že. Noč je bila mesečna in
svetla, pred nami sama
čistina, da se nisi imel
kam »zakleniti«. Jurišali
smo z bombami in lahkim
orožjem. Takrat sem bil
ranjen v levo roko. v nad-
lakt. Roka mi je obvisela
na traku kože. Bolečine
so bile strašne. Eksplodi-
ralo je v kosti, da je mo-
zeg iztekal. Potem so me
vlekli do Šmartnega pri
Slovenj Gradcu, kjer je
bila brigadna saniteta in
mi nudili prvo pomoč. Od
tam so me z volovske vpre-
go vlekli na garah v goz-
dove pod Pohorje v bliži-
no Male Kope. Tam sem
bil sam na jasi in na an-
gleških nosilih in čakal,
da me prepeljejo v Pauč-
kovo bolnico. Takoj po ti-
stem sem bil operiran s
skromnim instrumentari-
jem, ki je bil na razpola-
go. Operacijska miza je
bila deska položena čez
Slavko Vrtačnik
dva štora in prevlečena z
gumiranim platnom, ki je
danes v muzeju v Slovenj
Gradcu. Kaj me je takrat
rešilo? Pauček s svojo
strokovno operacijo in to»
da sem bil mlad in zdrav,
dobro razvit. Koristil je
tudi pohorski zrak in vo-
lja ter skrb intendantov,
ki so nam »lifrali« med,
da se je kri hitreje krepi-
la. O sami operaciji pa
ne vem veliko, saj sem
spal, več pa o njej ve
Pauček.«
JUTRI BO
Siv zimski dan. Snežinke se kotalijo izpod neha in
ne najdejo pravega w.esta. Prepozne so, da bi rtjihova
odeja še bila koristna, zato se sramežljivo stiskajo
ena k drugi. In legajo na zemljo.
Ljudje so hiteli pod streho. Začudeno so gledali
dekle, ki je hodila po mostu, ki je bil majav. Z ne-
razumljivim olajšanjem je strmela v globino, v uma-
zano, divjo reko, ki jo je kot njo, polnil nemir.
Premišljevala je, ali bi v globini naêla rešitev.
Zaljubila se je in v sebi začutila stisko. Na eni
strani so vabile sanje in želje, na drugi strani je sta-
la preudarnost Svet okoli nje se je stemnil, v njo pa
se je naselil obup in neznosen nemir.
Koraki na mostu so bili za spoznanje krajši, dekle
se je ustavljalo. Nobenega človeka ni bilo blizu. Pre-
nehalo je naletavati.
Zvone k smeh in malo nižji glas sta se spreletavala
v zraku. In kmalu ju je razločila. Dve mladi posii-
vid, ki sta objeti prihajali iz nasprotnega konca. Iz-
pod kučme so se krotovičili pšenični lasje, njegovi pa
niso bili dosti boljši. Dekleta na mostu nista opazila,
ker sta bila preveč zaposlena s seboj. Igrivi smeh, žlo-
budranje, načrti za bodočnost, športnika sta bila, to
je dekle na mostu zaznalo, ker sta se naslonila na
ograjo in se pogovarjala naprej. O treningu in odpo-
vedi, ki jo šport zahteva. »Podoben je ljubezni, ki se
ne napihuje, vse prenese, vse opraviči, vse potrpi, če
je pravi šport,« je modroval kodrolasec in se poigra-
val z dekletovimi prsti. »In če odpove danes, bo jutri
veliko lepše,« je dodalo njegovo dekle.
Bežen poljub in že so ju snežinke zameglile. Gdila
sta proti parku.
Dekle na mostu, ki je ujelo njun razgovor, se je
zapomnilo konec. Breme ljubezni, s katerim ni vedela
kaj početi, se ji je odvalilo od srca.
Prenehalo je snežiti. Dekle je pozabilo na sneg in
čelo ni bilo več vroče, ker ga je ohladilo spoznanje,
da je jutri še en svetel dan.
Z. S.
10. stran — NOVI TEDNIK
7. marec 1974 — St. 9
KAKŠEN 8. MAREC HOČEMO

Na praznovanje ob dnevu žena se letos v delovnih kolektivih pripravljajo izredno
skrbno. Morda malo manj bučno kot prejšnja leta, a zato z večjim poudarkom in politično
odgovornostjo.
Praznovanja ob dnevu žena so se prejšnja leta sprevrgla 'največkrat v enodnevno
pozornost, začinjeno s klobaso in dvema ali več kozarcema vina.
Ker so bile take oblike praznovanja kamen spotike tudi med ženami samimi, češ,
spomnite se nas samo za osnrii marec, vse leto, ko dvojno garamo, pa ne, so letos
v podjetjih razmišljali drugače. Le malokje so ostali na tirnicah prejšnjih let, ker so
povsod Iskali nove in izvirne oblike praznovanja ob dnevu žena. To nam potrjujejo tudi
izjave žensk, ki smo jih obiskali v celjskih in konjiških podjetjih.
V tovarni EMO v Celju, kjer je sîcoraj polovica vseh zaposlenih žensk, so že drugo leto
ob dnevu žena vsem ženskam dodelili dela prost dan, ki ga lahko koristijo čez vse leto.
Žene v EMO se tega darila najbolj vesele in vse z zadovoljstvom ugotavljajo, da se je
položaj žene v njihovem podjetju v zadnjih letih izboljšal, čeprav še ni vse urejeno tako,
kot bi moralo biti.
J02ICA RAMSAK je v
EMO zaposlena že 23 let.
Doma mia pet otrok. Oba
z možem zaslužita, okrog
380.000 tisočakov. O po-
ložaju žena je dala na-
slednjo izjavo. »Slovenske
žene smo zelo navezane
na družino in zlasti na
otroke Imamo jüi rade
in vedno nas skrbi, kako
je z njimi. Mnogo je stro.
škov in skrbi, zlasti ko
gredo v šolo. Menim, da
nočno delo žensk zelo
škodiije ženam. To bi mo-
rali bolj odločno urediti.
O letnem oddihu ne raz-
mišljam K.je neki! Rada
bi šla, a taka družina, kot
je moja, rabi denar in ga
je v vedno večji družini
kmalu i>remalo. Za naš
praznik se mi zdi dela
prost dan najbolj ugodna
oblika praznovanja.«
KARLA SENIČAR je
elektrovarilka in je v to-
varni EMO že 21 let. O
enakopravnosti žena je
dejala: »Žene delamo do-
ma, v tovami in tudi dru-
gje. Tud. položaj žaie in
matere, ki skrbd za števil-
no družino ni lahek. To
je težko in odgovorno de-
lo, ki ga priznavamo sa-
mo na papirju. Mnoge že-
ne in matere, ki so med
NOB dag ale od sebe vse,
se po vojni zaradi družm-
sfcih razmer niso mogle
zaposliti. Danes so od
družbe preveč pozabljene.
Ne mislim le na svoje
probleme, ko govorim o
položaju žena, ker so na
splošno še vedno pereči.
Le kdo jih bo reši? Ti-
sto, glede minulega dela
je slabo urejeno, pravijo
pa, da bo zdaj bolje. Ko
postajneš pri nas sredi de.
la lačen, postaviš malico
na kolena in poješ. Dela-
li bi tudi udarniško, sa-
mo da bi imeli lepo sa-
mopostrežno restavracijo,
kjeir bi človek kultiimo
pojedel in postal zadovo-
ljen.«
PANIKA PEEANT je ve-
teranka v tovamd EMO.
2e 32 let dela za strojem
to zasluži največ 180.000
staaih tisočakov. Poseda-
la je: »Danes je veliko
Število žena zaposlenih.
Nekatere zaslužijo manj,
druge več, a za potrebe
družine ni nikoli dovolj.
Ne morem razumeti, za-
majhni. V družini tudi nd
kaj dan za dnem rastejo
cene živilom. To ni prav.
Plače so nizke, nočno de-
lo žene obremenjuje, za
to ga moramo odpraviti.
Pri 32 letih dela še nisem
koristña letnega oddiha
drugje kot doma. Regres
je premajhen. Le zakaj
se ne držimo sporazuma?
Nekatera podjetja dobijo
več, druga manj, pa tudi
minulo delo še ni upo-
števano tako, kot bi žele-
la. Ce hočemo, da bomo
žene res enakopravne, po-
tem moramo upoštevata
to, da je žena delanrka,
mati in gospodinja in to
je dejavnost na katero so
premalo pozorni.«
PAVLA JEKL je druga
veteranka v tovarni ISMO.
V njeii dela že 25 let. O-
kuisila je nočno delo in
o njem povedala: »Žalost-
no je, da moramo žene še
vedno delati ponoči, že-
no tako delo jzčrpa, fi-
zično in psihično, pri tem
pa še vedno misliš na
dom, zlasti, če so otroci
noben^a reda. Ko pri-
dem zyiutraj z dela, sem
utrujena, a ne morem le-
či, ker me čaka delo do-
ma. želim, da hi kmalu
postavili novo CONTI peč,
ker bomo potem delali le
na dve izmeni. Meni iz-
redno prija za naš praz-
nik dela prost dan.«
MILKA ZEME, delavka
t LIK Sanrinja, mati ene-
ga otroka: »ženi ná bilo
še nikoli tako lepo, kot
ji je sedaj. Res je, da je
še vedno neurejeno otro-
ško varstvo, vsaj nekate-
re ga še nimajo, pa smo
lahko srečne, ker nima-
mo pri nas nočnega dela.
Bodočim mamicam pa bo
sploh lahko, ko bodo ob
otroku doma pol leta, pa
še i>otem v polovičnem
delovnem času dva mese-
ca. Po desetih letih se je
to uredilo, ^to upam, da
se bo še marsikaj. Danes
je nujno, da je žena za.
poslena. Jaz ne vem, kaj
bi brez lastnega dinarja,
čeprav dam denar sku-
paj. Kaj si za dan žena
želim? Dela prost dan,
kot ga imajo že v mno-
gih celjskih podjetjih.«
PANIKA KOSTNIK, de-
lavka v LIK Savinja, ma-
ti enega otroka: »Nočnega
dela mi v našem podjet-
ju nimamo. Je pa še ne-
kaj stvari, ki so ostale v
preteklosti zanemarjene.
Otroško varstvo in var-
stvo v prvih mesecih živ-
ljenja. Danes že urejajo
te stvari, zato bo tudi že-
nam v bodočnosti laže.
Za drugega otroka se tež-
ko odločaš, ker se bojiá.
kako ga boš varoval, če
je žena zaposlena, je
standard mnogo boljši in
edino tako se tudi da ži-
veti. Vse drugo pa je rev-
ščina. Brez dela v tovar-
ni ne bi bila več, ker sem
se nanj najvadila. — Nas
ženske bodo v našem
podjetju spustili dve uri
prej dv^>mov, želele pa bi
imeti dela prost dan!«
HERTA BUDJA, delav-
ka v AERO, TOZD Grafi-
ka: V našem podjetju se
čjitimo žene enakopravne
z moskámi. Ce govorim v
lastnem imenu, moram
reči, da se je položaj že-
na v zadnjlih letih veliko
iEiboljšal. Imamo več ali
manj urejeno otroško var-
stvo, stanovanjska vpra-
šanja rešujejo kolikor
morejo in nimam na po-
ložaj žena nobenih pri-
pomb. Na žene pa naši
moški ne gledajo samo
za dan žena, ampak čez
vse leto. Ta skrb pK>meni
cvetje za praznik. Letos
nam moški pripravljajo
presenečenje. Menili smo
se tudi o prostem dnevu,
pa so mnenja različna.
Odločili ao se tako, dase
bomo vse žene zbrale na
skupni proslavi, kjer bo-
do nastopile dijakinje pe-
dagoškega centra s kul-
turnim programom. Všeč
md je, da bo praznovanje
kulturno!«
IVANKA PUNGERŠEK,
uslužbenka v AERO, Gra-
fiki: »Če primerjam po-
ložaji" žena pred leti in
danes, lahko ugotovim íe
eno — da se je veliko
izboljšal. Vse leto skrbe
za nas ir. nismo odrinje-
ne vstran. Kadarkoli sem
kaj rabila, pa naj bo to
v zvezi z otrokom, vedno
so md stali ob strani. Res-
nično, ne morem se pri-
toževati. Vsako leto ima-
mo ob dnevu žena praz-
nik. Kako ga bomo le-
tos proslavile? Moški nam
nekaj skrivajo, še ne vem
dobro. Lansko leto smo
v kuverti dobile 10 tiso-
čakov. Kaj bo letos, pa
ne vem.«
Misli in mnenj ob Dne-
vu žena, ki smo jih po-
iskali pred njihovom praz-
nikom, nismo vseh zapi-
sali. Veliko je ostalo ne-
izrečenega, ker žene ob
teh dnevih rade sprego-
vore. Nikoli niso prestro-
ge, čepraiv so kriitične.
Kot smo videli, т pod-
jetjih skrbe zanje, včasih
celo bolj kot same misli-
jo. V AERO smo povpra-
šali može kakšno prese-
nečenje Jim pripravljajo.
Pa so odvrnili, da dobe
20 .tisočakov v kuverti in
povabil, na akademijo s
kulturnim programom. N1
kaj reči, vzpodbudno, če-
prav so razmišljali tudi
o njihovem prostem dne-
vu, ki sa ga nekatere že-
le. Razmišljah ш razmis-
lili: če bodo ženske osta
le doma, bodo tega dne
še bolj garale, in ni nam
zato. Bolje je, da nekaj
dobe, obenem pa se zbe-
remo na kulturni prire-
ditvi.
V EMO so prvi uresni-
čili ob dnevu žena dela
prost dan. Videli smo, da
so žene büe tega daru
najbolj vesele. Tudi v LL
KU bi bile, pa tako daleč
še niso.
če strnemo misli o po-
ložaju žena in želje ob
njihovem praamiku, po-
tem lahko zapišemo, da
so žene zadovoljne. Med
njimi je vedno več ti-
stih, ki sd žele za praznik
prost dan. Zakaj pa to
žele, m potrebno posebej
poudarjaiti.
FRANČIŠKA JELENKO,
uslužbenka iz Slovenskih
Konjic: »Želim, da bi mi
v podjetju, kjer sem za-
poslena, izkazali pozor-
nost in nas vse ženske
pogostih. To bi morale
naredditi vse delovne or-
ganizacije. Za tiste žene,
ki delajo v družbeno-poli.
tičnih organizacijah, za
kmetice in gospodinje pa
bi morala pK>skrbeti SZDL
in krajevne skupnosti.
MisUm, da obdaritev že-
na ni vse, s čimer jim
lahko izkažemo pozor-
nost. še veliko več bi mo.
rali storiti. Mogoče bi
jim namenili prost dan in
s tem še bolj poudarili,
da je to njihov praznik«.
MARIJA GRICNIK, pro-
dajalka iz Slovenskih Ko-
njic: »Vse preveč govori-
mo o prazniku žena, o
njihovem dnevu. Toda to
nam zaposlenim ženam le
malo pomaga, če mora-
mo ta dan ravno tako de-
lati kot vsak drugi, pro-
stega dneva pa ne more-
mo dobiti, ker mi trgov-
ci tudi ta dan ne smemo
zapostavljati kupcev. Že-
lim si prost dan za 8.
marec, ker pa to ni mo-
goče, mi bo veliko pome-
nila tudi pozornost moža
in družine.
ZDENKA STOPAR
DAMJANA STAMEJČIČ
f. marec 1974 — St. 9
NOVI TEDNIK — stran 11
Ljubno ob Savinji
NAJVEČJA NALOŽBA
Ljubno ob Savinji Je ne sa-
mo zaradi lege, okolja in pri-
jaznih ljudi, tudi sicer tisti
Icraj ob gornjem toku Savi-
nje in v senci mogočnega Te-
ra, ki te vabi in sprejme ve-
dno toplo. Prijamost je od-
lika, ki je tod značilna kot
nialokje. In v vsej Gornji
Savinjski dolini. Na tem ob-
močju je stekla tudi zibelka
gornjesavinskega splavarstva.
Danes je to le še narodopis-
na posebnost, ki jo oživijo
vsako leto avgust'a na flosar-
skem balu.
In če te zanimajo krajevni
problemi, p>otem je najbolj
hvaležna tista pot, ki vodi k
tajniku krajevne skupnosti in
šefu krajevnega' urada, Fran-
cu Orešniku. 2ivi leksikon
Ljubnega. Ni vprašanja, ki
bi ga spravil v zadrego.
Tako sem mu sredi dela
in medtem, ko je sprejemal
stranke, trgal minute in mi-
sli.
»četudi letošnji občinski
proračun še ni potrjen, upa-
mo, da bomo dobili vsaj to-
liko sredstev iz njega kot
lani. To pa je najmanj bli-
zu sedem milijonov starih di-
narjev. To pa seveda ni vse.
Z najrazličnejšimi prispevki
domačinov povečujemo ta
znesek za nekajkrat. In če
gre za ceste, brvi in druga
komunalna dela, potem je
solidarnost na višku.«
Letošnji načrt krajevne
skupnosti na Ljubnem ob Sa-
vinji je bogat in znova pose-
ga na komimalna in druga
področja. Tako bodo asfalti-
rali cesto, ki se odcepi pred
glavnim mostom preko Sa-
vinje in pelje mimo klavnice.
Radmirska akcija zasluži
večjo pozornost. Naj bo da-
nes samo omenjena. Gre za
modernizacijo ceste proti
Gornjemu gradu. Občani so
že zdaj zbrali okoli 30 starih
milijonov, približno petkrat
toliko bo primaknila republi-
ška cestna skuprtost. Sicer
pa na to področje posega tu-
gi Gorenje, ki bo prav tako
asfaltiralo del ceste, ki pe-
lje do glinokopa. Skratka, ko-
nec prašnemu makadamu.
Del asfalta bodo položili le-
tos, na drugem odseku i>a
bržčas prihodnje leto. Vseka-
kor pridobitev, ki veliko , po-
meni za to območje, za Gor-
njo Savinjsko in Zadrečko
dolino ter za boljšo poveza-
vo proti Logarski dolini in
obratno.
In potem je tu še cesta na
F>okopališče na Ljubnem, pa
cesta v naselje Ter in še
marsikaj.
Lep prispevek k ureditvi
kraja bo dalo ttiristično dru-
štvo s postavitvijo novih ob-
jektov v Vrbju, ob Savinji,
kjer je tudi vsakoletni flo-
sarski bal. Sportniki bodo
končno dobili ob igrišču gar-
derobo.
Ta spisek hvaležnih del pa
je samo uvod v največjo po-
vojno akcijo na Ljubnem ob
Savinji. In tudi investicijo.
S pomočjo krajevnega samo-
prispevka, torej ob solidar-
nosti vseh ljudi v mozirski
občini, bodo že letos pričeli
z obnovo starodavne In do-
trajane šole. Ob njenih časti-
tljivih zidovih bodo zgradili
nov trakt z novimi učilnica-
mi, telovadnico, kuhinjo,
skupnimi in večnamenskimi
prostori, zatem oddelka za
otroško varstvo in še kaj.
Vse to bodo opravili delavci
ljubenskega Gradbenika že le-
tos. Prihodnje leto pa naj
bi dali stari šoli še novo
obleko. Za vse to bodo od-
šteli okoli 580 milijonov sta-
rih dinarjev. Lep znesek in
doslej največja naložba na
Ljubnem po vojni! Ni čudno,
če se je veselijo. Nanjo so
ponosni. Starši in otroci!
Ljubno, priljubljena turi-
stična postojanka Gornje Sa-
vinjske doline, s svojim pr-
vim hotelom »Planinka«, živi
polno življenje. Utrip je mo-
čan in čutiš ga na vsakem
koraku.
M. BOŽIČ
Pot pelje čez most in ko si na začetku kratkega klanca, se odpre takle pogled na Ljubno
ob Savinji
Franc Orešnik
Žalec
Skok iz tekstilne industrije v kemično predelovalno ® Nov obrat za proizvod-
' njo talnih oblog
Jutri bodo v tekstilni to-
varni »Juteks« 2alec pro-
slavili dan žena tudi z ot-
voritvijo novega obrata
za proizvodnjo talnih ob-
log.
Za Juteks je novi obrat
življenjskega pomena, saj
se z njim Juteks poslav-
lja od tekstilne industrije
in se usmerja v kemično
predelovalno. Takšno od-
ločitev sta jim narekova-
la ekonomičnost in renta-
bilnost obsega dosedanje
proizvodnje, ki je bila v
Zadnjih letih najnižja v
občini, kar se je seveda
poznalo tudi na nizkih
Osebnih dohodkih. »Za nas
v tekstilu ni več prostora,
zato smo morali misliti
^ nekaj novega, še pose-
bej za to. ker v tekstilu
Potrebujemo predvsem
ženske delavke, teh pa v
Žalcu ni dovolj. 2e se
'iaj, ko smo pravzaprav v
prvi fazi preusmeritve, bo
proizvodnja v novem ob-
ratu predstavljala polovico
celotne proizvodnje. Vred-
nost osnovnih sredstev
smo povišali za 200 %, bru-
to prodijkt pa bo že letos
kljub temu, da bodo zase-
daj delale samo dve nepo-
polni izmeni, večji, kot je
bil prej v obratu jute,« je
povedal direktor inž. Sta-
ne Rednak.
Za 40 milijonov bruto
produkta so dosedaj po-
trebovali 420 ljudi v treh
izmenah, v novem obratu
pa bo delalo samo 80 lju-
di. To bo mogoče, ker je
proizvodni proces mnogo
bolj kontinuiran kot v tek-
stilni industriji, katero
»odlikuje« veliko število
delovnih faz. Proizvodnja
talnih oblog bo potekala
predvsem preko dveh stro-
jev: prvega za proizvod-
njo jutinega filca in dru-
gega, ki služi za nanaša-
nje p>ollvinil oloridne ma-
se. Ta je dolg kar 75 me-
trov, Vendar se v Juteksu
že zavedajo ene osnovnih
težav v novi proizvodnji,
namreč, cena osnovne su-
rovine se je povišala kar
trikratno.
Novi proizvod Juteksa
bodo torej talne obloge iz
jutinega ali sintetičnega
filca ter PVC nanosa. Do-
sedaj jih je proizvajalo
samo podjetje v Bački Pa-
lanki, ki pa ni uspelo za-
dovoljiti potreb jugoslo-
vanskega tržišča. Prav za
to se talne obloge tudi ni-
so dovolj udomačile pri
naših potrošnikih.
V drugi fa2d preusmerit-
ve pa bo Juteks — glede
na potrebe in denar —od-
prl še obrat za proizvod-
njo iglanih talnih oblog na
podlagi bikomponentnih
vlaken, torej oblog precej
podobnih tapisomu, le da
so te mnogo mehkejše.
Vendar druga faza ne bo
mogoča dokler ne bodo
rešili vprašanja nove loka-
cije tovarne.
M. SENIČAR
DOBIČEK
ZA APARAT
DPD »Svoboda« Griže bo
priredila v soboto, 9. marca,
proslavo in zabavo za dan
žena. 2ene, matere in tudi
ostale od blizu in daleč va-
bimo na bo prireditev. Uprav-
ni odbor je sklenil, da bo
dal del dobička celjski bol-
nici za aparat za zgodnje od-
krivanje raka.
Prosim, sporočite nam,
kam naj omenjeni denar na-
kažemol
MLADI POVABILI
TITA
šest jugoslovanskih mest (Titograd, Tuzla, Vinkovci,
Zrenjanin, Ohrid in Celje) vsako leto oživlja .idejo
bratstva in enotnosti, ko se številni mladi športniki,
pesniki in glasbeniki srečajo v drugem mestu na jugo-
slovanskih igrah BRATSTVA IN ENOTNOSTI. Organi-
zator letošnjih iger je Občinska konferenca ZMS Ce-
lje, ki pripravlja to srečanje v času od 27. do 30. junija
letos. Skupno z ostalimi Občinskimi konferencami ZM
bratskih mest je mladina Celja naslovila na predsed-
nika Tita pismo s prošnjo, da prevzame pokroviteljstvo
nad XX. jubilejnimi igrami bratstva in enotnosti in se
udeleži srečanja mladih v Celju. Ob organizaciji sreča-
nja bratskih mest jugoslovanskih republik so prisotne
tudi družbeno-politične organizacije in Skupščina ob-
čine Celje. Vse te organizacije, delovni ljudje in občani
Celja podpiramo prošnjo Občinske konference 2nVIS
Celje za pokroviteljstvo predsednika SFRJ tovariša
Josipa Broza Tita nad 20. igrami bratstva in enotnosti
in za njegovo udeležbo na srečanju mladih v Celju.
KJE O KANDIDATIH?
v prihodnjih dneh se bodo v vseh krajevnih skupnostih
celjske občine sestale temeljne kandidacijske konference.
Vse občane in volivne upravičence vabimo, da se konferenc,
na katerih bodo glasovali o kandidatih za delegacijo KS in
obravnavali druga vprašanja, udeležijo v največjem številu.
V krajevnih skupnostih bodo pripravili temeljne kandidacij-
ske konference po naslednjem razporedu:
Aljažev hrib, 12. 3. 1974 ob 18.00 v OF domu Zavodnja;
Center, 13. 3. 1974 ob 18.00 v veliki dvorani Narodnega
doma;
Dobrna, 10. 3. 1974 ob 8.00 uri v osno-vni šoli;
Ostrožno, 12. 3. 1974 ob 18.30 uri v gasilskem domu;
Dolgo polje, 12 . 3. 1974 ob 18.00 uri v Pionirskem domu;
Frankolovo, 10. 3. 1974 ob 8. uri v gostišču Turist, za
Črešnice 8. 3. 1974 ob 16.00 uri v šoli;
Gaberje za predel Gaberje, 11. 3. 1974 ob 18.00 uri pri
Jugoslovanu, za predel Hudinje 12. 3. 1974 ob 16.00 uri v os-
novni šoli;
Ljubečna, 12. 3. 1974 ob 18.00 uri v krajevni skupnosti;
Medlog, 11. 3. 1974 ob 17.00 uri v d-vorani Opreme;
Otok, 11. 3. 1974 ob 17.00 uri v veliki dvorani Narodnega
doma;
Pod gradom, 10. 3. 1974 ob 9.00 uri v osnovni šoli Polule;,
Strmec, 10. 3. 1974 ob 8.00 uri v osnovni šoU;
Škofja vas, 12. 3. 1974 ob 19. uri v gostilni Jevševar;
Šmartno, 10. 3. 1974 ob 18.00 uri v kulturnem domu;
štore: 12. 3. 1974 ob 18.00 uri v kulturnoprosvetnem domu;
Teharje, 10. 3. 1974 ob 9. uri v dvorani druzbenüi organi-
ci j Teharje;
Trnovlje, 11. 3. 1974 ob 18.30 uri pri Zarji v Tmovljah;
Vojnik, 10. 3. 1974 ob 8.00 uri v krajevni skupnosti.
DELAVCU ZNANJE
čeprav je točno, da si zahteve o potrebnosti znanja uti-
rajo pot v samoupravne in delovne sredine, je tudi občin-
ska konferenca ZK v Celju nakazala na mnogo problemov
s področja idejnopolitičnega izobraževanja in usFK)sabljanja
v celjski občini. Med drugim tudi to, da družbeno izobraže-
vanje še ni dovolj razvito. Zato ne preseneča ugotovitev,
kako skrajno neodgovorno so v večini organizacij združene-
ga dela pristopili k uresničitvi družbenega dogovora o
družbenem izobraževanju. Dogovor je ostal v predalih. Po-
zabljen, ne da bi sindikalne organizacije ali samoupravni
organi sprejeli konkretne programe idejnopolitičnega in
družbenega izobraževanja. Zato je konferenca sprejela sklep,
da morajo komisije za idejna vprašanja in izobraževanje pri
ZK, SZDL in občinskem sindikalnem svetu organizirati po-
svet o uresničevanju družbenih dogovorov o izobraževanju
in ovrednotiti vprašanja množičnega m kadrovskega usposa-
bljanja in cele problematike izobraževanja ob delu. Na konfe-
renci so tudi zahtevali, da v celjski občini vsi dnižbeni or-
ganizmi oblikujejo celovit sistem idejnopolitičnega izobra-
ževanja delavskega razreda in posebej članov ZK v vsaki
temeljni samoupravni skupnosti. Poudarili so še tele naloge:
osnovne organizacije morajo izvesti sprejete programe uspo-
sabljanja; sindikat, SZDL In ZK se morajo nemudoma do-
govoriti o načrtnem izobraževanju delegatov; v šolah mora-
jo ponovno analizirati prizadevahja za marksistično usme-
rjenost pouka (razprava je opozorila na izredno skrbno spre-
jemanje mladih v ZK na srednjih šolah). Delavska univerza.;
v Celju pa mora razširiti obseg idejnopolitičnega izobraže-
vanja.
ZM ŽALEC: BOLJ
ORGANIZIRANO
V Žalcu so ustanovili konferenco mladih delavcev in kon-
ferenco mladih v krajevnih skupnostih.
Za predsednika konference mladih v KS je bil izvoljen
Srečko čulk, za sekretarja pa Tatjana Kobale. Program dela
konference zajema predvsem sodelovanje v različnih akci-
jah, med njimi naj omenimo: Našo besedo. Naš klub. Tvoj
konjiček v prostem času, Mesec mladosti, 1000 KS — 1000
mladih aktivov in drugi.
Za predsednika aktiva mladih v delovnih organizacijah
so izvolili Ireno Cigler, sekretar руа bo Leon Pader. Program
dela te konference je v glavnem usmerjen v akcijo Mladi
delavci pred kongresi. Obe ustanovljeni konferenci pomeni-
ta velik korak naprej v prizadevanjih za bolj organizirano in
aktivnejše delo mladih.	B. S.
12. stran — NOVI TEDNIK
7. marec 1974 — St. 9
pisnxi
ŽALOSTNA SEM
Žalostna sem,
ker sveče ugašajo,
ker vrtnice venejo,
ker misli odhajajo . . ,
A bilo je nekaj
lepega — nekoč!
Bile so razprte
smejoče oči.
In usta, ki so ljubila!
Pa so prišli
in so mu zaprli oči.
Niso mu pustili,
da bi gledal svet
in mene, mene . . .
Položili so ga v zaboj
in pokrov zabili.
Potem so ga pokopali,
potem so ga pozabili.
Je konec, konec!
In sonce zahaja.
In tišina prihaja,
ker sveče ugašajo,
ker vrtnice venejo,
kér misli odhajajo,
ker fpm brez livhoml,
ker sem sama os ala .. .
NAŠ KRAJ
Mi v kraju takem smo,
ia počasi umiramo.
Okoli nas tovarne so,
ki kislino »bruhajo«.
Nekoč je bilo pa lepo,
tukaj rožice ci)etele so.
Danes pa le plinska roža
griče, travnike nam boža
Živina pase se ne več,
v hlevu grize trdo reč,
ker trava mehka ji le
škodi
in po vitaminih glasno
toži.
Traktor tu se pa obnese,
ker nafto in bencin
prenese.
Fante naše zvabil je,
da zemlje svoje se drže.
Mogoče pa le nekaj bo,
ia tudi tukaj se živelo bo
lahko.
Saj zemlja vsaka v sebi
ima zaklad,
samo — da moramo ga
poiskati.
TUJI VZORI
Naj se dovoli nekaj mi
besed,
a prav ne morem tale
»guč« začeV7
Je »guč« — kot bograč
— onstran Mure znan,
v Savinjski kot drugod za
govor je nazvan.
Zdaj pa prijel bom bika
res za roge in za vrat!
Kaj sé gredo pri MOM v
Ljubljan'ga .....
da je ' številka cifra zdaj
postala,
in, le zakaj število ni
hochnemško Zahl
imenovana?
Doslej inflacijo in drugih
vrst nadlogo
gojili smo slabo,
ker le deset številk
arabskih smo imeli za
zalogo.
Odsléj obeta se nam več
uspeha,
ker jezik naš na tuje si po
vzore leta!
Haha, haha!
R. G. iz Bukovžlaka
ŠOLSKA
HRANILNICA
Sem učenka 6. a raz-
reda. V razredu nas je
20 učencev. Vsi pridno
vlagamo v banko. S tem,
ko varčujemo, vemo, ka-
ko je treba hraniti de-
nar.
Tisti razred, ki je naj-
boljši, dobi za en mesec
plaketo. Ce ga kateri raz-
red prehiti, snamejo pla-
keto in jo dajo tistemu
ra?redu, ki še bolj prid-
no vlaga. Tisti razred, ki
ima največkrat plaketo,
je »zelo nagrajen«.
Star pregovor pravi:
kdor varčuje, si srečo
kuje.
ZVONKA KOZOLE
6. a os. šola Kozje
POKOPAVANJE
PUSTA
v Grižah so pokopali
pusta. Mislim, da je bil
organizator iz šešč ali
IVfetk. Veseli smo teh sta-
rih običajev, vendar v bo-
doče prosimo organiza-
torje, da naj bodo podob-
ne prireditve na kulturni
ravni. Tiste »molitve«
okoM mrtvega pusta so
bile polne izrazov, ki ni-
so nikomur v čast. Med
gledalci je bilo več kot po-
lovica mladine, ki naj bi
jo kulturno vzgajali.
Gledalci iz
Griž in Migojnic
KDAJ KLUBI
ZDRAVLJENIH
ALKOHOLI-
KOV?
Za vsakega alkoholika
— bolnika, ki se je na
kakršenkoli način zdravil
proti alkoholu, je nujno
potrebno, da bi se moral
vključiti v klub zdravlje-
nih alkoholikov, ker mu
samo ta laliko pomaga pri
nadaljnji abstinenci, da ne
zaide SF>et na staro pot.
Kakor vsepovsod pri
nas imajo tudi v zgornji
Savinjski dolini zdravniki
veliko uspeha pri zdrav-
ljenju alkoholikov in bi
verjetno imeli še večjega,
če bi ustanovili klub
zdravljenih alkoholikov. V
Sloveniji se lahko pohva-
limo, da imamo približalo
sto klubov v raznih kra-
jih, uspehi so pa vedno
večji. Zgornjo Savinjsko
dolino sem omenil zato,
ker sem se tudi sam zdra-
vil proti alkoholu v am-
bulanti v Mozirju, pri dr.
Butu. Zahvaliti se mu
moram za njegov trud in
veliko razumevanje, ker
me je rešil enega največ-
jih strupov, ki ne uniču-
je samo alkoholika, tem-
več tudi njegovo družino.
Sedaj že tri leta abstini-
ram in sem stalni član
kluba zdravljenih alkoholi-
kov Maribor I, odkar sem
se vrnil tja.
Alkoholizem se je pri
nas začel vedno bolj ši-
riti, zadnje čase pa zlasti
med mladimi ljudmi. Po
mojih lastnih izkušnjah
postane alkoholik najprej
tisti, ki nima urejenega
življenja. Alkoholiki-bol-
niki so ponavadi slabiči,
zato pa iščejo svojo moč
v alkoholu. Ko pridejo v
najhujšo krizo in stisko,
nimajo volje niti pomoči
od nikogar, da bi se iz
težav izkopali. Navadno
pride v takem položaju v
službi, posebno pa doma
v družini do hudih prepi-
rov in žal tudi do dru-
žinskih razdorov. In kdo
je kriv? Alkohol! Koliko
mladih ljudi je pri nas
na primer predčasno upo-
kojenih, ker jih je uničil
alkohol in ne delo. Za vse
to mora plačevati naša
družba in ne samo za al-
koholike, temveč tudi za
njegovo družino in otro-
ke.
Zato je nujno, da alko-
holiku — bolniku pomaga-
mo, da pride čim prej do
zdravnika, kajti brez
zdravniške pomoči je zelo
težko, da bi abstiniral.
Posebno podjetje bi se
morala povezati z zdrav-
stveno službo in omogoči-
ti tistim delavcem, ki so
že podlegli kroničnosti al-
kohola, da bi jih spravili
na pravo pot. Tä ne bo
koristila samo njemu, am-
pak tudi njegovi družini
in družbi. Danes imamo
še vedno precej alkoholi-
kov na vodilnih in odgo-
vornih mestih, kar pa
podjetjem nikakor ne mo-
re biti v ponos, še manj
pa za vzgled našim mla-
dim delavcem, bodočim
samoupravljalcem. Se,po-
sebno opozarjam vsakega
zdravljenega alkoholika, ki
se je odločil ža stalno ab-
stinenco, da bi ga vsak
kozarec alkohola popeljal
v še večjo propast, ker
pri alkoholizmu srednje
poti ni. '
Omenil bi še to. Ce se
je alkoholik trenutno re-
šil alkohola, to še vedno
ni dovolj, dokler se ne
vključi v klub in p>otem
lahko zaživi novo življe-
nje. Nisem strokovnjak za
alkoholne bolezni, saj sem
sam spadal med največje
pijance. Zato trdim, da se
da vsakega človeka spra-
viti na pravo pot, če mu
pomagamo, ne pa da se
norčujemo iz njega in da
celo nekateri na njegov
račun bogatijo. Vse to
sem napisal iz svojih last-
nih izkušenj.
GEZA MITKOVIC
Maribor
MOJ OGLED
MESTA CELJA
Doma sem v vasi občine
Gornja Radgona. Imajn
teto, ki je več kot 30 let
živela v Celju, zdaj pa pri
nas. Se sedaj večkrat go-
vori o t,istem ïepem me-
stu, ki je bilo tako čisto.
Povsod, kjer je bil pri-
meren prostor, so bili
cvetlični nasadi in okra-
sno grmičevje. V park pa
je bila naravnost zaljub-
ljena. še sedaj si ga za-
mišlja v samih rožah. Ker
si ne upa več na tako
dolgo pot (je namreč bol-
na) in ker je prepričana,
da je sedaj še lepše, je,
prosila mene, naj grem
pogledat. Izpolnila sem ji
željo misleč, da bom res
nekaj izrednega videla. In
sem res. Ne sicer rožic in
čistoče, pač pa mnogo
drugega.
Tetina prijateljica je
bila prijetno presenečena.
Ko sem Ji povedala, za-
kaj sem pravzaprav pri-
šla, me je malo čudno po-
gledala. Cez čas je spre-
govorila: »Veš, danes so
drugi časi, kot, so bili ta-
krat, ko je še tvoja teta
živela v Olju. Vse se je
spremenilo. Ljudje, rnesto
se je razpotegnilo na vse
strani, gredic z rožami
skoraj - ni, tudi lepota
mestnega parka je izgini-
la. Nekateri se trudijo za
lepo okolje, večini pa je
vseeno. Danes je tako: ka-
dar kje zacveti kakšna
rožica, brž seže po njej
brezvestna roka. Jo utrga,
da si okrasi stanovanje
ali pa jo celo proda na
trgu. še pred spomeniki
vojnih žrtev ostanejo vča-
sih posode prazaoe. Zato
je večina nasadov opušče-
nih. Tudi park je postal
pustinja. Lahko greva po-
gledat, da boš teti pove-
dala, kakšno je njeno le-
po mesto danes.«
Jutro je bilo sončno in
kakor nalašč za pohajko-
vanje. Odšli sva najprej v
park. Zagledala sem sme-
tišče, poteptane gredice,
pohojene in s papirjem
nastlane zeJenice, pokvar-
jene klopi, glavni vhod v
park je zavarovan s koli
zaradi avtomobilov in še
marsikaj, kar ne spada
v park, ki je bil včasih
najlepši park v Sloveniji.
Nart» sva šli po Savinj-
skem nabrežju mimo
oskubljenih grmovnic na
Otok. Moj prvi vtis ob
pogledu na drevesa in gr-
mičevje v Trubarjevi uli-
ci je bil prijeten. Medtem
pa že zagledam- ubogo gr-
mičevje zasuto s papirjem
in vso mogočo navlako.
Pogledava še okolje blo-
kov. Ob vsakem bloku je
seveda asfalt, ob vogalih
stojijo smetnjaki v sme-
teh, potem zagledam od
avtomobilov pomendran
in blateri kos zelenice,
nato šele pravo zelenico,
ki pa služi za žoganje
otrok in igro s psi. Kar
se tiče dreves, jih kvarijo
otroci z guganjem in lom-
ljenjem vej. Vsa sreča za
drevesa, da avtomobilisti
ne morejo parkirati na
njih, saj si vse dovolijo.
Še po strehah bi vozili, če
bi se dalo. öudim se, da
hišni sveti vse to mirno
gledajo. Tako je skoraj
pred vsakim blokom.
Sram naj bo vsakega vo-
znika, Ici se vozi po po-
teh in zelenicah kot da
ni ulic in s tem kazi lepo
okolje. Ce že njemu ni
zanje, naj ga ohranja za
tiste, ki ga pogrešajo. Ne-
razumljivo je, da sedijo
za volani tudi tako nekul-
turni ljudje. Taki si tudi
na izletih vse dovolijo.
Vrnili sva se nazaj po
Ljubljanski cesti v mesto.
Ob njej ista shka. Avto-
.busna postaja je nastlana
z vozovnicami. Kaj misli-
te, zakaj so smetnjaki?
Ker mi žilica ni dala mi-
ru, sem pogledala še k
ograji Glazije. Joj, groza!
Papirja in razne druge
navlake za cel tovornjak!
STOJI^ STOJI BELI GRAD	ZDENKA STOPAR
TURNIRJI V GRAJSKEM VRTU
Jarki niso rabili samo
za obrambo grajskih pre.
bivalcev. V njih so gojili
različno divjad, tako sr-
ne, jelene, volkove, med-
vede in druge -roparske
živali, poslednje zlasti za.
to, ker so želeli prepre-
čiti, da bi se kdo ponoči
z zlimi nameni priplazil
v grad. V poznejših časih,
ko so gradovi že izgubili
svojo trdnjavsko vlogo,
so zveri preselili v graj-
ske parke in tako npr. na
češkem gradu Konopište,
ki ga je do začetka I.
svetovne vojne posedoval
v Sarajevu ubiti avstrij-
ski nadvojvoda Ferdinand,
še danes lahko vidimo v
posebni, v skalo vsekani
jami, dva črna tibetanska
medveda.
Včasih so notranji jarek
uporabljali tudi kot paš-
nik ali cvetlični vrt. Ta-
ko so bili jarki dvojno
koristni, razen tega pa
so se tu v nevarnih La-
sih lahko grájske dame
brez strahu sprehajale. Ne
smemo namreč pozabiti,
da je bilo celotno zasebno
življenje grajske gospode
v srednjem veku prežeto
г ljubeznijo do cvetja.
Radi so imeli tudi drevje,
zato je imel vsak grad,
če je bilo znotraj obzidja
premalo prostora, v ne-
posredni bližini tudi svoj
»drevesni vrt«. Predstav-
ljamo si ga lahko kot ne-
kakšen park. Okrasno
drevje si je tu delilo
prostor s travnimi površi-
nami, posajenimi s cvet-
licami. Ker potočki, ki bi
ga hladili, niso bili po-
vsod na voljo, so si svoj
»vrtič« okrasili vsaj z
vrtnimi paviljoni ali hi-
šicami, s stenami, pora-
slimi z vrtnicdmi in vod.
nimi bazeni. Sem so se
radi zatekali iz hladnih,
zatohlih grajskih zidov, iz
prostorov, na katere je
metalo svojo senco mo-
gočno obzidje. Tu so v
rožnih Utah igrala šah,
polegali po zelenju, obe-
nem pa poslušali glasbo
ali recitiranje viteških
pesmi in pripovedi. Tu so
klepetali v dvoje ali v
skupinah, plesali v senci
dreves po zelenih livadah.
Tu so se igrali slepe mi-
ši, se žogali in metali ob-
roče. Igre so pogosto
spremljali s petjem in ša-
lo in žene so pri tem tek-
movale z možmi. Gospod-
je in gospe so tu hodili
na sprehode, si pletli ven-
ce in si jih natikali na
glave. Ta opis ni preti-
ran. Srednji vek v svoji
domačnosti ni bil tako
grob, kot si ga včasih
predstavljamo in mu še
daleč ni manjkalo dobre,
ga okusa. Ta se je iztanj-
šal zlasti pod vplivom
križarskih vojska, saj so
križarji prinašali z Jutro-
vega ne le plen, pač pa
tudi marsikatero navado,
ki je bila v tedaj visoko
razvitem in prefinjenem
življenju Bližnjega vzho-
da v navadi. Srednjeveš.
ka izročila so polna poe-
tičnih opisov rožnih vr-
tov in uglajenih iger, vse
to pa je prišlo iz vzhoda,
tako kot je najbrž tedaj
ponovno prišla k nam
vinska trta. Podobo tega
življenja pa nam posre-
dujejo tudi ohranjeni go-
belini in tepihi iz tega
časa, ki jih hranijo raz-
lične evropske muzejske
zbirke.
Vrtovi, o katerih smo
govorili, so bili različno
veliki, če je šlo za velik
grad z izbrano lego, so
bili včasih tolikšni, da so
v njih poleg bogato okra-
šenih paviljonov lahko
postavljali tudi šotore, v
katerih so namestili go.
ste, kadar zanje v notra-
njem gradu ni bilo dovolj
prostora.
V bližini vrta je bil pro-
stor za turnirje, kjer so
se ukvarjali tudi z drugi-
mi viteškimi zabavami.
Metali so sulico in ka.
menje, streljali z loki in
pozneje samostreli, se
dvobojevali ter spuščali
sokole in druge ptice ro-
parice. Večkrat so imeli
tu manjše turnirje, ki so
jim kot gledalke vedno
prisostvovale tudi grajske
gospe in gospodične.
Cas je, da zapustimo
predgradje in bližnjo oko-
lico gradu ter se napoti-
mo v sam grad. Povedali
smo že, da je ležalo graj.
sko jedro na najvišjem in
najbolje zavarovanem me-
stu grajske zasnove. Za
obrambno pripravljenost
notranjega gradu so ved-
no napeli vse sile. Jarek,
ki je bil pred njim, je
bil ponavadi še globlji in
širši od zunanjega jarka,
za njim pa se je vzdigo-
valo notranje grajsko ob.
zidje.
Obzidje je bilo pogosto-
ma zelo visoko in nena-
vadno debelo, da bi se
lahko bolje zoperstavljalo
napadalnemu orožju. Po
svoji obliki se je prilaga-
jalo danostim terena, za-
to je le izjemoma pote-
kalo v ravni črti. Kjer je
bilo grajsko jedro vrh ko-
pastega griča, je bilo ob-
zidje okroglo, sicer pa je
navadno tako natanko sle.
dilo strmo padajočim pe-
činam, da se je neposred-
no pod njegovim vznož-
jem že zaéel prepad. So.
vrdžnik tako nikoli ni
imel trdnih tal pod noga-
mi, nikjer ni našel pro-
stora, kjer bi lahko po-
stavil svoje oblegovalno
orožje, kjer bi se lahko
približal steni, da bi jo
spodkopal, kjer bi lahko
prislonil lestve, primaknil
s kolesi opremljene napa-
dalne stolpe ali napadalne
ovne. Na posebno težko
dostöpnih mestih je bilo
obzidje prej ograja, ki naj
bi preprečila, da kdo ne
zgrmi v globino.
št. 9 — 7. marec 1974
NOVI TEDNIK — stran 13
Tudi v mestu ni veliko
bolje. Po ulicah oziroma
pločnikih ležijo olupki po-
maranč in banan ter dru-
gi odpadki. Tudi ubogi
Aškerc mora gledati po-
vožene cvetice in uničeno
gredo v strahu, da še nje-
ga ne podrejo.
Po vsem, kar sem vide-
la. mi je bilo ogledovanja
dosti. Ocena ne bo laska-
va za Celjane. Po mojem
ne zasluži imena lepo me-
sto, temveč onesnaženo
mesto. Vsem tistim pa,
ki ga kazijo, kličem —
sramota!
M. J. iz Prlekije
ZAKAJ
GOLOTA?
Sporočam vam, da bom
odpovedal NT, če boste še
naprej objavljali slike go-
lih žeoisk. NT mi je bil
zares všeč, dokler ni bilo
teh slik S tem boste iz-
gubili mnogo naročniktyv.
Kdor želi kaj takega gle-
dati, Si lahko doma pri-
vošči. Za otroke р>а to ni
spodbudno. To ne spada
v slovensko kulturo. Pa
brez zamere.
Anton Velasko
Dobje
ODGOVOR: Tovariš Tone,
pri nas, to sem že napi-
sal, nič ne zamerimo. No,
glede golih deklet pa se
zmenimo. Ali so pohujšlji-
ve? Ali pa so zelo kultur-
ne in povsem naravne, kot
smo ljudje čisto naravni.
In otroci tudi, veste. Ali
menite, da bodo ženske
prsi nevzgojno vplivale na
otroka? Da jUi nikjer ne
vidi? Ali ni tudi spolnost
sestavni del našega živ-
ljenja in čustvovanja?
Bralci, oglasite se. Skup-
no se odločimo, če vam
rubrika Ljubezen po sve-
tu ni všeč, jo bomo opu-
stiU.
ŠE STANO-
VANJSKI
PROBLEMI
v zadnji številki NT sem
bral o stanovanjskem pro-
blemu, ki ga opisuje Ma-
rjan Uranjek. Se in še je
takih problemov, za kate-
re se nihče ne žmeni.
Tudi v Migojnicah se je
baje v neko garažo nasU-
no vselil Anton Jereb, ki
je invalidski upokojenec.
Lastnica hiše je Marija
Jeromel. V tisti garaži
sem videl nekaj koles, mo-
ped, cement, apno, maša-
lec, nekaj vrtnega orodja
in premog. Je brez dimni-
ka, tako da si ne more
kuriti. Kakor je znano, mu
lastnica že nekaj det odpo-
veduje, češ da rabi pro-
stor za sebe. Vendar se ni-
hče ne zmeni, da bi se po-
zanimal za tega človeka in
mu dal sobo. Vem, da bi
jo plačal, saj je priden.
Kljub invalidski pokojnini
hodi delat v rudnik Vele-
nje in lepo zasluži. Več-
krat pride do spopada, ko
mu lastnica reče, da si naj
poišče sobo drugje in le-
tijo za njo sekira ali ste-
klenice. Siromak pač ni-
ma kam iti in si z grož-
njo pomaga^ Tam se bo
nekega dne nekaj grozne-
ga zgodilo. Jereb je res še
krepak pa tudi popije ga
rad. Toda za koga naj var-
čuje, saj nima žene in ot-
rok.
Po mojem bi se iahko
socialna pozanimala in re-
šila takšne probleme. Mi-
slim, da vsi skupaj 'zara-
di tega trpijo. Tudi novi-
nar bi lahko prišel pogle-
dat. Videl bo, da je vse
res. Hišo bo našel v Mi-
gojnicah, od pošte naprej
po cesti, četrta hiša proti
Zabukovici, desno.
P. I. Griže
RAZLIČNO
GLEDANJE
. Dovolite, da vam napi-
šem nekaj vrstic svojega
mnenja o objavi vašega
obiska pri Antonu in Neži
Semprimožnik.
Mislim, da ta dva vse
preveč temno gledata svo-
jo bogato pokojnino in
zavidata ubogim kmetom.
Ali sploh vesta, kakšna je
razlika med njunimi 360
starimi tisočaki in kmeč-
kimi 25? Mlada sem še,
vendar vem, da je bilo
njuno življenje težko med
vojno in da sta si zaslu-
žila, vendar bi morala bi-
ti vesela in zadovoljna, da
sta deležna tako velikega
dohodka.
Poglejte, tudi moj oče
in mati sta v vojni veliko
pretrpela pa nimata no-
benih medalj niti lista pa-
pirja z napisano zahvalo,
da o denarju niti ne govo-
rimo. Ah ni bila tudi mo-
ja mati postavljena tako-
rekoč pred zid, ko je po
okoliških gozdovih pred
naperjenimi puškami ka^
zala pot sovražniku in
tudi dobro vedela, da
so v bližini bili parti-
zani? Tako je kot mlado
dekle trepetalo v smrtni
nevarnosti, si uničila naj-
lepša leta mladosti z vsak-
danjim strahom, kuhala in
prala za partizane, poleg
tega pa z materjo, brati in
sestrami bila izseljena.
Oče Je bil v celjskem za-
poru »Starem piskru« ta-
krat, ko so postrelili bra-
te Dobrotinškove. Slišal je
njihovo poslednjo pesem
in v strahu pričakoval naj-
hujše. To je žalostna res-
nica napisana na papir in
kdo Jima bo hvaležen za-
njo!
Danes se trudita, da ob-
delujeta hribovito trdo ze-
mljo, da plačujeta davke
in starostno zavarovanje
in pričakujeta na stare
dni petindvajset starih ti-
sočakov. Vprašujeta se,
ali jih bosta dočakala ali
jih bosta uživala šele po
smrti. Semprimožnik za-
govarja kmeta, češ da mu
je dobro, vendar ne ve,
da bi vsak kmet prejemal
več, če bi bil socialni
pKxlpiranec. če pa bi pre-
jemal pokojnino, kot jo
ima on, bi najbrž vsak rad
izročil svoje posestvo.
Mislim, da bi Sempri-
možnikova тогаДа bolj
razmisliti o svoji pokojni-
ni in reči: »Zakaj sva se
borila, bi se hotela bo-
riti še enkrat!«
Terezija iz gorske vasi
DODATEK
K »LAŽ ALI
RESNICA«
Sem stalni bralec vaše-
ga NT in kljub temu, da
se vam prvič oglašam, že-
lim, da moj članek ob-
javite.
Sem rojak iz Podsrede
in živim že 15 let v Ber-
linu. Vsako leto pridem na
dopust. Dr. Riižo Vreg
poznam na videz skoraj
od takrat ko je prišla v
Kozje. Tudi njeni živčni
»izpadi« so mi dobro zna-
ni, ker sem jih občutil že
sam.
To je sicer obtožba, ki
pa je dokazljiva. Vendar
tamkajšnji ljudje si to ne
upajo reci, ker bi v tem
primeru izgubili zdrav-
stveno zaščito. Kadar ho-
če ona nekaj doseči, ved-
no zapreti, da bo odšla iz
Kozjega in Kozje bo osta-
lo brez zdravnika. Pacien-
ta tako pusti v čakalnici
po dva dni in nihče ne
sme prigovarjati. Tudi no-
sečnice v zadnjih mesecih
čakajo ali so čakale dne
ve, da se jih je usmilila.
V času epidemije črnih
koz v Jugoslaviji sem pri-
šel domov na dopust z
rumenim kartonom, ker
je bil obvezen. Napravil
sem usdugo nekaterim so-
sedom in jih odpeljal na
cepljenje v Podsredo. ča-
kalo je približno petdeset
ljudi, ki so se tiste ure
verjetno težko odtrgali od
dela, da izpolnijo obvez-
nost cepljenja. Tam sem
čakal tudi Jaz, da jih od-
peljem domov. Ko je
zdravnica vstopila, se je
dobesedno zagnala vame
in mojo frizuro, šele na
koncu me je vprašala, če
sem cepdjen. To zame ni
izpolnjevanje zdravriiške
dolžnosti, ampak navaden
»živčni napad« — nemo-
goč za nekega zdravnika.
Ali je v slučaju tako
strašne bolezni, kot so čr-
ne koze, važna frizura in
modna obleka? Mislim, da
je potrebnejša zdravstve-
na zaščita, če pa je zdrav-
nik tako živčen, bi pa
svetoval, da sam gre k
psihiatru, ne pa, da krade
čas ubogim kmetom na
račun neke frizure. To ni
obnašanje za človeka, ki
naj bi imel izobrazbo
zdravnika.
J02E DOBRAJC
ZAKAJ
NEPOŠTENOST
Vsak petek se vozim iz
Sevnice domov v Rogaško
Slatino in tako sem se
tudi 22. februarja. Ker.
moram v Grobelnem pre-
stopiti, se mi je zgodilo,
da sem pozabila ročno tor-
bico v vlaku, ki pelje za
Maribor. Čeprav sem ta-
koj opazila, da nimam
ročne torbice, je bilo že
prepozno, ker je vlak od-
peljal. Takoj sem prosila
prometnika, naj kliče,
vendar zaman.
Na vlaku sem sedela v
drugem vagonu, takoj v
prvem kupeju. V Grobel-
nem smo vsi izstopili, ra-
zen tovarišice, ki je se-
dela nasproti mene. Po-
govarjala se je z menoj.
Peljala se je iz Celja v
Maribor. Oblečena je bi-
la v dolge temnomodre
hlače, čm plašč, okrog
vratu je imela belo ruto.
Imela je tudi potovalko
in ročno torbico. Ona je
prav gotovo takoj opazila
mojo ročno torbico in bi
me lahko skozi okno opo-
zorila nanjo. Tudi njeni
hčerki ne bi bilo prijetno,
če bi se ji to zgodilo, kar
se je meni. V torbici sem
imela zdravstveno knjiži-
co, štipendijo 300 din in
druge drobnjarije. Ko sem
se pripeljala v Rogaško
Slatino, so me na postaji
čakali, kakor po navadi.
Ko sem jim o vsem p>ove-
dala, smo spet šli v pro-
metno pisarno in prosili
.prometnico, da je klicala
in pisala v Maribor na
urad za najdene predrne-
te* Drugo jutro me je ča-
kalo žalostno sporočilo, da
niso ničesar našU. Ime-
la sem trdno zaupanje v
tovarišico, ki je sedela v
vlaku nasproti mene, da
je toliko poštena in ima
toliko sočutja, da mi bo
torbico vrnila. Kako trdo
je njeno srce, saj je vi-
dela, da sem le uboga di-
jakinja. Mogoče jo je le
zapekla vest, ko je kupo-
vala za moj denar in no-
sila mojo torbico. »Vsako
posojilo se vračila veseli!«
Mogoče bo tudi kdaj ona
prizadeta ali kdo od nje-
nih. čeprav se ji je na
zunaj odražala poštenost,
je v svoji notranjosti ne-
poštena.
Dne, 25. februarja, smo
dobili po pošti pismo, v
katerem je bila moja
zdravstvena knjižica s pri-
loženim listkom: »V nabi-
ralniku smo našli vašo
knjižico 23. februarja v
Mariboru.«
Da, tako je! Knjižico je
vrgla v nabiralnik, štipen-
dijo in ostalo v ročni tor-
bici pa si je obdržala.
METKA ANDERLUH
MENJAVA
DEVIZ
Kot redna bralka vaše-
ga in našega Novega te-
dnika se vam oglašam da-
leč od svoje domovine.
Rada bi vam opisala
moje razočaranje, obenem
pa vas prosila, če mi lah-
ko odgovorite. Pred do-
brim mesecem sem bila
nekaj dni v domovini. Sem
Celjanka in ni nič čud-
no, če sem tujo valuto
menjavala pri »Turistu«.
To je vse v redu. Toda,
kaj se mi je zgodilo v
soboto ob 15.45, ko sem
se morala vrniti nazaj v
Nürnberg!
Medtem, ko so moji
domaći posedli za mizo v
Kolodvorski restavraciji,
sem jim rekla, naj p>oča-
kajo, da skočim v hotel
Evropa menjat denar. ^
»Gospa, nimam . toliko
denarja, da bi menjal,«
mi je pojasnil receptor
(čeprav sem hotela me-
njati le 100 DM) in še
dodal: »Poglejte v Ljub-
ljansko banko!«
No, on je dobro vedel,
da je banka, u o tem času
že zaprta, a vendar sem
se tudi sama prepričala.
Poskusila sem povsod, tu-
di na postaji — toda za-
man. Sedaj pa pKJStavljam
vprašanje: ali res ni mo-
goče v Celju menjati de-
narja drugače kot ob ura-
dnih dnevih? Kako bi bil
presenečen šele inozemski
turist, če bi naletel na
takšno situacijo! Nada-
lje bi vas še rada vpraša-
la: ali se zavedajo odgo-
vorni, , kakšne so lahko
posledice? Morajo se za-
vedati, da jaz nisem bila
edina in čim več je takš-
nih, toliko slabše je to.
Na koncu vsem skupaj
v uredništvu želim mnogo
uspeha pn delu in vam
pošiljam prisrčne pozdra-
ve.
OLGA KALEM,
Untere Kanalstr. 5
Nürnberg 85
ZRN
Beseda o avtorju
z zgodovino Zreč in njeno okolico se avtor našega
podlistka ukvarja ljubiteljsko. Avtorju — FRANCETU
KOZJEKU —, ki je enajst let preživel v Zrečah, se je
utrnila marsikatera zanimiva misel. Zanimanje ga je
pripeljalo do tega, da se je začel poglabljati v daljno
zgodovino, nem pa ni ostal tudi pred sedanjostjo.
France Kozjek živi zdaj v Beogradu, upokojen kot
železniški uslužbenec. Spomini pa se mu vračajo na-
zaj, na Gorenjsko, kjer se je rodil in na štajersko, v
Zreče, kjer je živel pred vojno in po njej.
Iz njegove obširno obdelane snovi smo izbrali naj-
zanimivejše odlomke, ki jih bomo objavljali v nekaj
nadaljevanjih.
ZREČE V STAREM VEKU
v res lepi okolici, kjer se zeleno Pohorje najbolj
približa podaljšku Karavank, Paškemu" Kozjaku, Ste-
nici in Konjiški gori, leži ena zelo lepih slovenskih vasi
— Zreče.
Pogled v Savinjsko dolino zapira bližnja Stenica in
Konjiška gfora, v kateri, kakor pripoveduje pravljica,
spi zmaj.
Okolica Zreč je bila naseljena še pred prih.>diom
Rimljanov. O tem nam govore izkopanine blizu Zreč,
na Brinjevi gori in bližnjem Brezju. Bronasti predmeti
iz gomil na Brezju in Brinjevi gori pa nam dokazujejo,
da so imeli tudi Rimljani tukaj postojanko.
Pol ure od Zreč Je bila speljana stara rimska cesta,
ki je vodila skozi naše kraj iz Italije v Panoninjo.
Marsikateremu se bo zdelo čudno, da so imeli Rimljani
postojanko na težko dostopni Brinjevi gori. Dobimo
pa odgovor, če gremo na izlet na to goro, kjer se nam
nudi lep razgled na 35 kilometrov oddaljeni Ptuj, na
Lmdek in druge hribe v Savinjski dolini. Tako so
lahko Rimljani s pomočjo ognjev signalizirah od Ptuja
do Celja nevarnost pred napadi barbarskih narodov.
Ko je rimsko cesarstvo razpadlo, so se Rimijani
umaknili v Italijo. Po stari rimski cesti pa so v času
preseljevanja narodov hodili Himi, Avari, Langobardi
in drugi narodi. Z odhodom Rimljanov iz Panonije je
prenehala rünska postojanka na Brinjevi gori. Na sa-
mem vrhu pa so pozneje v srednjem veku postavili
Marijino cerkev, ki še danes stoji.
Zgodovinarji pravijo, da so se stari Slovani naselili
v naše kraje v petem in šestem stoletju. Dali so imena
vodam, goram in krajem.
Ime Zreče je slovenskega iwora. Lahko opazimo
podobnost z žicami. 2iče je vas, oddaljena od Zreč
10 km, 2eče pa vas, ki je oddaljena 2 km. Zanimivo
je tudi to, da je v bližini tudi žički samostan, da pa
imajo Srbi 4 km od Kraljeva velik srednjeveški samo-
stan 2iča. V poljskem življenju pomeni žiče — življe-
nje. Mogoče je ime nastalo od tega, da so se v skritih
dolinicah dolgo časa skrivali pred kristjani žreci —
pogansld duhovniki starih Slovanov.
V	Zrečah in okolici imamo zelo veliko starih hišnih
imen, ki imajo naglašen akcent na z0.dnjem zlogu (De-
beljak, Gorenjak, Mravljak, Kozjak, Hribernik, Opreš-
nik, Memik). Ta stara imena pa so gotovo lepša kot
tista, ki so nastala kasneje (Gabrijelčič, Florjančič).
ZREČE V SREDNJEM VEKU
Po prihodu v naše kraje Slovenci niso bili dolgo
svobodni. Karel Veliki, kralj Frankov, je v napadalnih
vojnah razširO svojo državo skoraj na vse p>okrajine,
ki so nekdaj pripadale Zahodnemu rimskemu cesar-
stvu.
Po smrti Karla Velikega je država Frankov razpadla
na tri dele: Francijo, Nemčdjo tn Italijo. Naš narod so
zasedli Nemci.
V	začetku srednjega veka so Slovenci prevzeli kr-
ščansko vero. Od takrat nam je ostalo veliko cerkva,
ki so i>asvečene frankovskim in nemškim svetnikom.
V Zrečah je nastala v tistem času cerkev, ki je posve-
čena Sv. Egidiju (po naše Tilnu). Od tod vsi naši šen-
tilji na Štajerskem. Koroškem in Kranjskem. Sezidali
so jih največ tam, kjer je bilo veliko gozdov. Tako
tudi v Zrečah.
Iz tistih časov, ko so nastajale številne cerkve v
zreški okolici, se je ohranilo tudi nekaj legend. Med
Zrečami in Stranicami teče studenec, ki so mu dali
ime Cirilov studenec. Legenda pripoveduje, da je tu
počival Sv. Ciril, ko je potoval v Rim skozi naše kraje.
Iz srednjega veka v Zrečah razen cerkve in graščine
pri tovarni nimamo posebnih znamenitosti. Zreče so
bila neznatna vasica, kjer so tlEičanili kmetje različ-
nim vitezom. Temelji fevdalizma so se začeli majati
s francosko revolucijo. Leta 1848 je bila ukinjena tlaka,
in desetina.
(Se nadaljuje)
Izkopanine z Brinjeve gore
SVEČANA PRISEGA
Za spremembo je bilo toltrat največje doživetje nila-
dili vojaliov, ki so prišli na služenje vojaškega roka
v Celje, v vojašnico Jožeta Menilia-Rajka. Fo dobro
pripravljenem priložnostnem programu, v katerem so
mlade fante iz vseli republik Jugoslavije pozdravili ko-
mandant celjske garnizije MILAN VUJICIC, predstav-
nik občinskiii organizacij Celje VID JERIC iii pred-
sednik občinske konference Zveze mladine Celje ME-
TOD TREBICNIK, so mladi fantje pristopili k mizam
in podpisali listino, da bodo »verno in vedno služili
domovini ter jo branili«. Komandant Milan Vujičič je
v priložnostnem nagovoru še omenil, da je prav ar-
mija tista, Id zbližuje vse naše narode in da naj bodo
mladi vojaki med seboj dobri prijatelji, kajti to je
edina deviza, da bomo uspevali tako, kot uspevamo.
Na posnetku vidimo kapetana MILANA DELîCA, ko
čestita mladim vojakom, trenutno nekaj mesecev ob-
čanom Celja.	Foto in tekst: tv
KAKO DO S1
8. marec, dan žena. Prli,
njimi, ki smo jim mnogokic
teklostjo, staro eno leto. Tjs^
rečemo, da se je v našem
sikaj spremenilo. Kljub vs<g
labko rekli: enakopravnos.t r
Neskončno mnogo je j
tako težavno življenje žen< ¡(
telektualke. Otroški vrtci, ( ¡
delovni dan, prosti čas, sti %
s čimer se mnogo žena ц
posteljici. Besedo smo da i
Topra v Šmarju pri Jelšah.
MAJDA ŠIMUNIC, Šmarj*^
pri Jelšah: »Imam tri otroke ;
ki so v vrtcu, ko jaz delam
Zelo srečna sem zaradi teg^
manj srečna pa sem, ko po
mislim, da vse niso tak(
srečne in zadovoljne. Men
so šli v podjetju na roke
Delam le dopoldan, da se la
hko v popoldanskih urah po
svetim družinici. Poznam jdl
precej, ki bi rade dale svoj(
otročicke v vrtec pa ne mo
rejo, ker je polno zaseden
če bi lahko povedala svoj*
največjo željo, potem bi rt
kla, da si želim, da bi vrte
povečali.«	t
ALOJZIJA SRBOTNJAK, Stra-
nje: »Ne vem, kaj naj rečem,
toda tudi mene muči isti pro-
blem: otroško varstvo. Moja
dva mala pazi enkrat mama
pa sosedje, kdor je i)ač pri
roki. Težko je, ker tudi má<
dva z možem gradiva. To ja
edini način, da rešiva stanoJ
vanjsko vprašanje. Težko èSt
kam, da bo zgrajena nove
šola v Šmarju. Kar hudd
mi je, ko moram vsako jutre
zbuditi fanta, da gre v Send
vid v šodo, ker je stara pre
polna.«
ZINKA GOBEC, Smarji
»Če so že moje kolegice spre
govorile o otrocih, bom š
jaz. Preglavice mi povziroč
vrtec, ker nimam koga, ki I
mi jih spravil tja. Zaenkra
sem problem rešila tako, d
ml pomagajo sosedje pa s<
stra. Domenili smo se, da t
bilo varstvo tudi popoldn
pa je premalo interesov. Ni
sploh je otroško varstvo pr<
blem za večino mater, ki n
majo takšne sreče kot dn
ge.«
če povemo na kratko:
krat, ko spr^ovore o sta
bilo več, menijo, pa popo
zelo vesele. Seveda je še rr
ob strani, kadar teče besed:
slednje leto, ko se bomo sf
kaj pripomogel k boljšen
PRIZNANJE M. ARBAJTERJU
v soboto so se na Dobrni zbrali letalci iz vse Ju-
goslavije na tovariškem srečanju. To srečanje letalcev
je bilo organizirano zaradi dolgoletne in večkrat izra-
žene želje mnogih naših letalcev — pionirjev našega
letalstva. Istočasno pa je bilo srečanje zdniženo s slo-
vesnostjo s prenehanjem profesionalne aktivnosti pr-
vega jugoslovansk^a učitelja jadralnega letalstл'a, ki
je vse svoje življenje posvetil športnemu letalstvu in
vzgoji novih kadrov — MAKSA ARBAJTERJA.
Za nesebično in požrtA4>valno delo pri vzgoji mla-
dih jadralcev ter za dosežene uspehe na tekmovanjih
po svetu in doma so mu bila ob tej priliki predana
številna priznanja, med njimi tudi red dela z zlatim
vencem in priznanje in diploma Zveze letalskih orga-
nizacij Slovenije Ln Jugoslavije.	Foto: David
JOŽE
NOVAK
je med tistimi mladimi
kmeti v dolini, ki je na
kmetiji pričel že zelò
mlad. Kmetija Jožeta le-
ži v Orovi vasi pri Pol-
zeli in je srednje velika.
Glavna proizvodna rastli-
na za trg Je imielj. Pra-
vi pa, da površine s hme-
ljem ne bo razširil, tem-
več bo raje v hlev, ki ga
bo obnovil dodal še kak-
šni dvp glavi živine.
T. TAVČAR
I/ANJA?
da se spovenio pred
a obračunu mo s pre-
3 lep čas. Tudi lahko
Šibkejšega spola mar-
malo. Premalo, da bi
ašanje.
lOv, ki otežujejo že
ïne delavke, žene m-
stvo nasploh, deljeni
1 še bi se našlo kaj,
za dnem ob otroški
m ženam, v obratu
JA KAMPUŽ, Sodna
idi pri meni je osnov-
lem varstvo otrok,
nam, da jüi pazi nm-
gače ne vem, kako bi
radimo hišo, ker z
nisva mogla dobiti
aja. To je pri nas
áka stvar. Kredite si-
ibimo, le premajhne
) to. Težko si je kaj
ti s tem denarjem in
ješitev je, graditi hi-
Î) pa je danes delaven.:,
É je delavec, graditi
ite sarm.«
KA FERLEŽ, Dvor
rju: »Včasih pravijo,
žene nismo enako-
Za naše podjetje, kjer
le ženske, tega ne bi
'dáü. Zadovoljne smo
1, nekoliko manj s
diugače pa je vse
Morda so nekoliko
e norme. Trdo je
ílatá za ta ljubi kru-
da dosežeš normo,
^lo še Po sluâbi do-
ni treba poudar-
® ne poznamo noo--
II Smarskim ženam ta-
il vrtcev bi lahko
y 'arstva bi tudi büe
i J^ov, ki pa os.tajajo
Î 4jših. Kako bo na-
, Žena? Bo naš zapis
»i" ^ te problematike?
^NTCO STRAŠEK
USODNO
ZNAMENJE
Kadar v .š.marski občini raz-
pravljajo o nerazvitosti, to ni
nič posebnega. Na to so že
navajeni in problem jim živi
v krvi, vsak dan se soočajo
z njim. Pro'blemi počasi izgi-
nevajo in kadar katerega od-
pišejo za vedno, so zadovolj-
ni in se globoko oddahnejo.
Tudi zadnjič, na seji ob-
činske skupščine, so razprav-
ljali o teh rečeh. Pridno in
prizadevno. S polno mero
odgovornosti. Tokrat je bil na
vrsti nesrečni proračun. Dve
milijardi in pol dinarjev
manjka, so ugotoviU z razo-
čaranjem. Kje jih dobiti?
Kako zadostiti vsem? Kaj se-
daj?
Vprašanja »o se porajala v
glavah odbornikov. Resni ob-
razi so strmeli v govornika.
In še bi strmeli, če se ne bi
sredii teh resnih besed nekaj
zgodilo ...
V	precej veliki sejni sobi
skupščine je prav sredi razla-
ge o šmarskih tegobah zagr-
melo. Podr-la se je tabla, po-
drl govorniški pult, podrl se
je tudi čudoviti fikus. Govor-
nik je odskočil, ko je vse
skupaj ziropotialjo na. tla.
Dvorana je bila tiho, a ne
dolgo. Potem se je nekdo
zasmejal in vzdušje je bilo
takoj boljše, prijetnejše.
V	zrak, prenapolnjen z di-
mom je zaplavalo vprašanje:
»Morda usodno znamenje za
šmarski proračun?«
že v naslednjem trenutku
so stvari postavili na svoje
mesto. Bodo tudi proračun?
Milenko Strašek
ZA DAN ŽENA
v vseh večjih in tudi
manjših krajih kv>njiške
občine se temeljito pri-
pravljajo na praznovanje
8. marca — dneva žena.
Praznik pritegne zaposle-
ne in nezaposlene žene,
od delavke pri stroju, go-
spodinje do kmetice v
poslednjem zaselku. Pri-
prave vodijo krajevni od-
bori SZDL v povezavi s
sekcijami za družbeno
aktivnost žena. Kulturne
programe bodo izvajala
prosvetna društva, svobo-
de in šole. Sodelovali bo-
do pevski zbori, sofisti,
recitator j i in zabavni an-
sambli. Vsi tekmujejo v
pripravah, da bi najdo-
stojneje počastili dan na-
prednih žena. Kulturne
organizacije hočejo ob po-
moči delovnih kolektivov
podariti ženam za njihov
praznik celovečerni film
Cvetje v jeseni. Predvaja-
li ga bodo v vseh kino-
dvoranali konjiške obči-
ne. V Slovenjskih Konji-
cah pa se bodo predsta-
vili še ustvarjalci, tega
slovenskega filma. Nedvo-
mno bo ugajal našim že-
nam. Razpored predstav
je naslednji:
Sreda, 6. 3. ob 19. uri v
kinodvorani Poljčane
Četrtek, 7. 3. ob 19. uri v
kinodvorani v Ločah
Petek, 8. 3. ob 11. uri v
kinodvorani Slov. Ko-
rijice za učence višjih
razredov osnovnih šol
Petek, 8. 3. ob 19. uri za
odrasle obiskovalce
Sobota, 9. 3. ob 19. uri v
kinodvorani Vitanje
Nedelja, 10. 3. ob 10. uri
v kinodvorani Zreče
Nedelja, 10. 3. ob 19. uri
v kinodvorani Loče
SODIN KONRAD
VOKALI — od leve proti des.ni: Tgor Nerat, Jože Skorjanc, .Tanez Goršič in Igor
Debeljak
VOKAL! NAVDUŠUJEJO
Danes vam, dragi bralci, v sliki in
besedi predstavljamo odlični ansambel
VOKALI, ki že dlje časa (teluje na na-
šem območju, žal pa jih prav mi naj-
manj poznamo. Vokale sestavljajo sa
mi prekaljeni glasbeniki: Jože škor-
janc iz Prebolda, ki je več let pre-
igral po številnih hotelih v Švici, Av-
striji in Nemčiji, zdaj pa je učitelj na
Glasbeni šoli v Žalcu; Igor Neraf, član
nekdanjega odličnega pop ansambla
SINOVI; Janez Goršič, ki je hkrati
tudi glasbeniki pri celjskemu plesnemu
orkestru 2ABE, četrti član Vokalov
pa je Igor Debeljak, ki Je med dru-
gim igral dlje časa v baru hotela Ce-
leia.
Fantje vadijo v lastnem odlično
opremljenem studiu v Preboldu. Za-
nimivo je tudi to, da imajo trenutno
najboljšo opremo, ki jo premore kak-
šen slovenski ansambel. V enoletnem
obstoju so spremljali že skoraj vse
najboljše jugoslovanske pevce zabav-
ne glasbe, in prav vsi so bili z njiho-
vo spremljavo več kot zadovoljni. Ni
čudno torej, da jim glasbeni strokov-
njaki obetajo še lepo bodočnost. Nji-
hov repertoar obsega vse zvrsti glas-
oe, od narodne, popevk, progresivne,
če pa je potrebno, zaigrajo tudi du
najske valčke. Velik pomen za osvo-
jitev publike pripisujejo showu, saj
pravijo, da dober spontan show pome-
ni več kot polovico uspeha pri pu-
bliki.
Pa želje? Njihova največja želja Je,
da bi kdaj spremljali tudi po njiho-
hovem mnenju najboljšo našo pevko
Eldo Viler. Sicer se jim bo pa tudi
ta želja uresničila. 20. aprila bo nam-
reč ta pevka prepevala z njimi na
II. ZABAVNEM VEČERU v Preboldu!
Če želite, da bi igrali tudi v vašem
kraju, pišite na naslov Jože škorjanc,
Dolenja vas 27, 63312 Prebold, in pre-
pričani smo, da vam ne bo žal.
JANEZ VEDENIK
LOJZE GACNIK je pred-
sednik Krajevne organi-
zacije RK v Braslovčah.
Ko smo ga povprašali,
kaj imajo v načrtu za ta
mesec, je povedal: »17.
t. m. bomo pripravili pro-
slavo krvodajalcev ter po-
delili zlate, srebrne in
bronaste značke. Dva dni
pozneje pa bomo organi-
zirali krvodajalsko akcijo,
za katero upam, da bo
uspešna«.
T. Tavčar
AKCIJA PROTI RAKU
Na pobudo organizacij za ilružbeno aktivnost žensk v celj-
ski regiji že nekaj ča«a poteka ».Ucclja proti raku«.
Meaicina je mnogokrat nemočna tudi zaradi slabe oprem-
ljenosti za predčasno odkrivanje raka in drugih malignih obo-
lenj, ki izredno povečujejo .smrtnost v sedanjem času. V celjski
regiji je bila zato dana pobuda, da % družbeno akcijo zberejo
sredstva za nakup ustreznega aparata za zgodnje odkrivanje la-
l'a — elektronskega aparata Ultrazvok, .s katerim bi močno iz-
boljšali diagnostiko v porodništvu in ginekologiji, istočasno pa
bi ga lahko uporabljali tudi skoraj v vseh drugih strokah. Po
prospektu uvoznika velja takšen aparat približno 500.000 di-
narjev.
•Med delovnimi organizacijami in posamezniki sicer že poteka
akcija, vendar so potrebna .sredstva še vedno premajhna za na-
kup. Zato je medobčinska konferenca SZDL Olje poslala vsem
delovnim organizacijam, ustanovam in zavodom pismo o name-
nu akcije, hkrati s prošnjo, da jo podprejo.
Do sedaj so za nakup aparata že prispevali:
din
1. .Stanovanjsko podjetje Celje	i.ooo
i. LB — Podružnica Celje	5 OOO
•i. Nivo Celje	o.lKH)
4.	Elektro-Celje	5.000
5.	Občinsko sodišče Celje	300
6.	KZ Laško	750
7.	Javne naprave Olje	250
8.	Dravske elektrarne Dravograd	2.000
9.	Finomehanika Celje	i.ooo
10.	LB — Podružnica za kmetijstvo Cel.je	1.500
11.	Obutev Celje '	i.ooo
12.	Zavod za požarno varnost	500
13.	C^'stno podjct.ie Celje	2.000
14.	.4vtomotor Сл'1је	j.500
15.	Ojstrica Celje .	500
16.	PTT Celje	300
17.	U J v Celje	i.(h)o
18.	VVZ Zarja Celje	300
19.	Občinski odbor RK Cel.ie	10.000
20.	Formater Celje	1.000
21.	Osnovna šola bratov Dobrotinškov Vojnik	2^000
22.	Osnovna šola Hudinja	500
2:1. Oprema C^elje	g.000
24.	Komunalno podjetje Laško	lioOO
25.	Pavla Feldin — žene Ljubečne	4^000
28. Stanovanjsko in komunalno podjetje Laško	1.000
27.	Skupščina občine Slov. Konjice	6<>0
28.	Konus Slov. Konjice	10.000
29.	Neimenovana darovalka	20
30.	(iozdno gospodarstvo Celje	1.400
31.	Cinkarna Celje	5*000
32.	Skupščina občine Olje	lo!ooo
33.	Kovaška industrija Zreče	sjjoo
34.	»Comet« Zreče	jiwK)
35.	Zavarovalnica Sava Olje	i|ooo
36.	Konus Slov. Konjice	jiooo
37.	Remont C'.elje	3000
.Í8. (;ostinsko podjt^je Savinja Laško	500
:{9. Občinsko sodišče Slov. Konjice	I80
40.	Pivovarna Laško	10.000
41.	tueste in ftanalizacije Celje	1 ooo
42.	00 RK Ljubečna	1.478,40
43.	I. osnovna šola O'l.ie	i.òoo
44.	Sekcija SZDL Ponikva pri Grolx'lnem	200
45.	Osnovna organizacija RK Ponikva pri Grobelnem	300
Sredstva nakažite na žiro račun št. .50700-H79-(>47(>6. ki je
enoten za vso regijo pud naslovom »OK SZDL celjske regije —
akci.ia uroti raku«.
Martin Godler
Smrt je spet premaga-
la življenje in iztrgala iz
ljubečega družinskega kro-
ga in aktivnega družbeno
političnega življenja člo
veka.
Martina Godler ja, upo-
kojeiiega direktorja kino
podjetja, ni več. Za ved-
no je zamrl njegov vedri
nasmeh in ugasnila je
dobra volja, ki je bila
zanj tako značilna. Po-
grešali ga bodo vsi: dru-
žina, upokojenci, družbe-
no politične organizacije
in vsi, ki so ga poznali.
Rodil se je meseca ma-
ja 1902. leta v Globokem
pri Krškem. V družini je
bilo osem otrok. Imel je
trdo življenjsko pot in
kot finančni strokovnjak
je delal v različnih me-
stih na Hrvaškem in v
Sloveniji. Nekaj let pred
izbruhom druge svetovne
vojne je prišel v Dolenj-
ske Toplice. Takoj po
vdoru okupatorja je na-
šel svoje mesto med akti-
visti Osvobodilne fronte.
Po razpadu Italije se je
vključil med aktivne bor-
ce, v partizansko stražo
in pozneje v enote sedme-
ga korpusa. Tudi ta pot
je bila zanj izredno teža-
vna. Bolezen ga je ovirala
na poti večje aktivnosti.
Toda, s trdno voljo in
odločen boriH se do kon-
ca. io je premagoval.
Kmalu po vojni je pri-
šel v Celje in postal pra-
vi Celjan. Že 1948. leta je
vostal direktor kino pod-
jetja in na tem mestu
ostal polnih šestnajst let
vse do upokojitve. To je
bilo obdobje izredno ak-
tivnear. drvžhonn jioVtič-
nega dela v Zvezi komu-
nistov (njen član je bil
od 1944. leta), v SZDL.
med borci in drugod. Le-
dino je oral tndi v pro-
gramski politiki kino pod-
jetja. Delo ni bilo lahko.
Za aktivnost med NOB
in v letih po osvoboditvi
je prejel več odlikovan^.
MB
Vabimo
k sodelovanju
več kv ključavničarjev
in pkv ključavničarjev
več varilcev
poleg tega pa
nudimo priučitev mla-
dim nk delavcem
za ključavničarski ^i va-
rilski poklic.
Nudimo honorarno zapo-
slitev
administrativnega
delavca
za vodenje dvostavnega
knjigovodstva.
Kovinsko obrtno podjetje
»SCHMIDT« Žalec
ŽALEC, Cesta na Vrbje.
ŽTP LJUBLJANA
Prometna sekcija
Zidani most
Komisija za medsebojnarazmer J a delavcev
v združenem delu
razglaša
prosto delovno mesto
ŠEFA kadrovsko-splošne
službe
POGOJI:
visoka ali višja šolska izobrazba pravne smeri in
najmanj 5 let prakse oziroma delovnih izkušenj.
Pismene vloge z življenjepisom pošljite na naslov:
Prometna sekcija Zidani most. Kadrovska služba.
16. stran — NOVI TEDNIK
7. marec 1974 — St. 9

Presenečenje
pri sadju
o načrtovanju se veliko
govori, dela pa še vedno mi-
mo njega. Lansko jesen so
hili mnogi prepričam, da je
premalo jabolk, zato so ho-
teli vsi napolniti skladišča z
njimi. Nekateri sadjarji pa
so menili, da bodo pozimi
in spomladi jabolka precej
*'dražja in jih niso hoteli pro-
dati. Zdaj pa se vsi čudijo,
zakaj je v skladiščih preveč
jabolk.
Do začetka februarja je na
živilskih trgih in v trgovini
cena jabolk rasla tako, kot
so predvidevali tisti, ki so
menili, da lanska letina ni
bila obilna. Sredi meseca pa
je zvezna direkcija za zaloge
zivil ponudila trgovini prvo-
vrstna jabolka žlahtnih sort,
delišes in jonatan, po 3,50
dinarjev kilogram. Postavila
je pogoj, da trgovina ne sme
prodajati tistih jabolk draž-
je kot po 4.50 din kg. Takrat
je v nekaterih mestih cena
jabolk začela vadati. Vsi. ki
imaio večie zr-loge, so v skr-
beh. kaj bodo z njimi. Di-
rekcija pa je že sporočila
da traovina ne mara njenih
cenenih jabolk. Nekdo je že
na-novedal, da bodo menda
Sf^nnHa in jih bo treba zvo-
ziti v Sai'ío.
Podobno se dogaja tudi
pri drugih pridelkih in ži-
vini. Kadar ni moči prodati
živine, najdejo tisti, ki naj
bijo odkupovali, zagovor, da
se je pitanje preveč razširilo
ali da se pozimi proda manj
mesa, ker nekateri koljejo
doma. Pozimi pa ni zraslo
nič jabolk, da bi jih bilo za.
to zdaj preveč. Pri prodaji
jim sicer lahko konkurira
južno sadje, a le takrat, ko
so dražja od njega.
Glavni vzrok, da je zdaj
preveč -jabolk, je v tem. da
jeseni ni menda nihče vedel,
'koliko smo jih pridelali. Zve-
zna direkcija za zaloge živil
jih je nakupila precej zato,
da bi jih dala na trg spo
mladi, ko bi zaradi pomanj-
kanja bila zelo draga.. Trgov-
ci pa so se tudi dovolj zalo-
žili z njimi. Zaradi visoke
cene je bila prodaja slaba,
saj so mnogi raje kupili ba-
nane ali oranže. To je mo-
rajo zmešati račune — a le
tistim, ki so .slabo računali
če bi jeseni vedeli, koliko
jabolk je v vsej državi, bi
jih lahko nekaj izvozili. Zdaj
bo verjetno teže, sicer ne bi
grozili, da jih bo treba zvo-
ziti- v Savo. če jih tudi jese-
ni ne bi mogli izvoziti, ker
bi naša cena bila previsoka
za zunanji trg, bi jih bilo
treba prodajati po nižji ceni
Za izvoz in doma, da bi bila
poraba večja.
Sadjarski strokovnjaki opo-
zarjajo, da je treba pridelo-
valne stroške, sadja prilaga-
jati stroškom v sosednjih
državah. Ne le zaradi izvo-
za, tudi zato, da bi bila do-
mača poraba večja. Statisti-
ke kažejo, da pojemo pre-
malo domačega sadja. De-
lavci pa se čudijo, češ ali
pridelovalci oranž daje io
svoje pridelke zastonj. da
jih pri nas prnda'njo po niž-
ji ceni kot jabolka, čeprav
so uvožena.
Brez vestnega načrtovanja
res ne bo šlo. Ne le pri pro-
daji. arhpak že pri pridelo-
vanju. In ne le pri jabolkih,
tudi pri drxiqïh pridelkih in
živini. Pridelovalci in trgov-
ci hi morali vedeti, kaj pri-
delujemo An kaj ima^o ter
кпЦко potrebujemo. Ne bi
smeli čakati, da jim to po-
ka-^.e šele trg. ko je blaga
preveč ali premalo.
JOŽE PETEK
Pogovor 1 Ido Tepejevo
Nemalo besed je bilo že iz-
rečenih o položaju kmečke
ženske v naši druzîbi in ne-
malokrat smo dejali, da je
njeno življenje trdo in njen
delovni čas spremenjen v de-
lovni dan. Da je na njena ra-
mena naloženo breme matere,
žene, gospodinje in delavke.
In kako je danes? Se je njen
položaj izboljšal. Odgovorila
nam je Ida Tepejeva, pred-
sednica konference za druž-
beno akitivnost žena v Slo-
venskih Konjicah.
Kakšen je polažaj kmečke
žene v naši družbi?
Res je, da delam v kmetij-
stvu. Da imam torej več
vpogleda v življenje kmečke
žene kakor ga imajo druge
delavke. Bojim pa se, da ga
poznam preslabo, ker vidim
malo tegob kmečkih žena in
slišim le to, kar mi žela j o
same povedati.
Menim, da je položaj kmeč-
ke žene nekoliko boljši, kot
je bil pred leti, vendar še
vedno slabši od položaja
žensk — delavk. Zakaj? Sku-
šala bom utemeljiti z nekaj
primeri.
Ob rojistvu svojih otrok ne
pripade kmečki žend nič dru-
gega kot debela kokoš in
liter starega vina. Ce tega ni
doma, ji niti ustrezne prehra-
ne nihče ne nudi. Plačanega
porodnega dopusta nima. Tu-
di vzgoja otrok je v glavnem
prepuščena ženi. Vrtcev, kjer
bi imel kmečki otrok mož-
nost spoznati pravi slovenski
jezik in sodobne igrače, na
kmetih ni. Zato kmečki otrok
pogosto ne zna pravilno go-
voriti, saj šele v šoli zve,
da je krancl venec in šuh če-
velj. Kmečki ženi nihče ne
plača njenega dela, ne po
učinku in ne na uro. če ima
blizu kmetije tržišče, lahko
proda jajca in mleko, tako
dobi nekaj denarja zia potrebe
svojih najdražjih. Če pa je od
tržišča oddaljena, nima de-
narja niti za najnujnejše po-
trebe. Njenega dela ne ce-
nimo in ga sprejemamo kot
samo po sebd umevno. Ko pa
ostari dobi polovico moževe
pokojnine, kar trenutno zne-
se 125 dinarjev. Nima porod-
niškega dopusta in ne dopu-
sta v času bolezni.
Kmečka žena ima lahko ve-
liko veselja do izobraževanja
in strokovnega izpopolnjeva-
nja, i)a bo ostala neizobraže-
na zato, ker nima možnosti
dopolnilnega šolanja. Pri vseh
kmetijskih organizacijah bi
morali ustanoviti aktive
kmečkih žena, vendar se mi
zdi da je še vedno premalo
ljudi, ki bi želeli pomagati
kmečki ženski pri njenem
izobraževanju.
Kakšne možnosti daje naša
družba kmečki ženski za nje-
no družbeno rast?
Majhne. Kmečka ženska je
preobremenjena z delom. S
proizvodnjo in gospodinjski-
mi posli. Z vzgojo otrok. V
pomoč sta jI le radio in ča-
sopis z nasveti in priporočili.
Kako se kmečke ženske
vključujejo v sfero neposred-
njega odločanja?
Dokler so mlade in imajo
majhne otroke lahko odločajo
v glavnem le to, kaj bodo
kuhale in kaj kupile otrokom
za obleči. Ko otroci odraste-
jo in se kmečka žena neko-
liko razbremeni, bi lahko od-
šla tudi na kak sestanek in
tam povedala, kar želi pove-
dati. Pogosto pa je tedaj že
zgarana in utrujena in nima
moči, da bi izbojevala boljše
pogoje življenja sebi in svo-
jim naslednicam.
Bo imela v novem delegat-
skem sistemu drugačne mož-
nosti vpliva?
Upam, da. Kmečka žena, ki
jo veseli družbeno udejstvo-
vanje, bo- bolj pogimino spre-
jela dolžnosti, ki jih nalaga
delegatski način vodenja. Ta
način manj obremenjuje in
terja manj časa sestanke.
O žgočih problemiih se bo
lahko pogovorila kmečka
ženska z deleglati svoje vasi
tudi v domači kuhinji.
Ali je kmečka žena vklju-
čena kot enakopravna članica
v odločanje?
Rekla bi, da ne. Dokaz je
svež. Ko smo delild kmetom
pokojnine smo brez sramu
napisali: nosilec pokojnine je
gospodar. O ženi ni bilo no-
benega govora, kot da ona nd
prav tako kot gospodar pro-
izvajalka, delavka in da ■ nd
vredna pokojnine. Konferen-
ca za družbeno aktivnost slo-
venskih žensk je morala vi-
soko dviignáti glas, da so po-
pravili besedilo zakona. Po
novem sta nosilca pokojnina
oba: mož in žena.
Кдј storiti, da bi bilo bolje?
Razbremeniti njoramo kme-
čko ženo. Dati ji moramo
možnost, da se bo izobraže-
vala ob svojem delu. V za-
padnih deželah imajo v ta
namen potujoče otroške vrtce
in potujoče gospodinjske šo-
le, kjer učiteljice poučujejo
kmetice v kuhanju.
Pozabljamo, da je kmečka
žena tudi članica naše druž-
be. Da je še kako potrebna
pozornosti in lepe besede.
Priznanja vsaj enkrat letno.
Vsaj ob dnevu žena.
Dovolite mi torej, da se y
imenu vseh žensk, ki pozna-
mo težo kmečkega dela, za
hvalim za dobroto, potrpež-
ljivost, vdanost in ljubezen, з
katero kmečka žena vzgaja
svoje otroke. Za nesebičnost,
s katero skrbi za družino in
pri tem pozablja nase!
DAMJANA STAMEJČIĆ
Namesto aktualnega nasveta — vabilo
Ko je te dni začelo snežiti,
smo v uredništvu mislili, da
; bi bilo treba vprašati, če ta
Ì sneg navsezadnje ni tudi kaj
I koristen, razen, da je za si-
I romake gnoj... In ravno na
gnojenje smo se spomnili, pa
telefonirali strokovnjalai, češ,
s kakšnimi gnojili bi bilo v
tem času treba gnojiti travni-
ke in posevke, da bo s sne-
gom vred gnojilo zlezlo v
f zemljo. '
i »Se norčujete!«, je na oni
strani žice vzbruhnilo, »s čim
pa bodo gnojili, s propa-
I gando?«
Spet en primer krajne ne-
odgovornosti. Bili bi srečni,
i če bi znal kdo odgovoriti vsaj
s količkaj razumljivim »izgo-
; vorom«, zakaj kriza z umet-
nimi gnojili. S časopisnimi
! članki, ki se vrstijo že od no-
, vega leta sem, ni moč pove-
; čati rodnosti tal.
Vprašali smo strokovnjake
celjske zadružne enote koope-
racije, kako stojijo z zaloga-
mi umetnih gnojil. Nimajo ni-
ti grama več. Okoli 600 ton so
ga dobili ob zadnji pošiljki in
le približno vagon jih dobavi-
telji še dolgujejo. In vse je
šlo kot za med v trenutku, da
umetnih gnojil ne bo dovolj,
oziroma da se bodo občutno
podražila. Se niti nima kaj
podražiti, ker jih ni, ali pa
kje v skladiščih v umetnem
j gnojilu kalijo nove cene?
Kakorkoli že, neodgovorno
početji. Leta in leta smo go-
vorili o konzervativnosti kme-
tov, ki nikakor ne »vgriznejo«
v bistvo umnega kmetovanja.
Rohneli smo nad malomar-
nostjo, zaostalostjo kmetov,
ki redijo pol živinčeta na hek-
tar zemlje. Bili bi v skrbi za
prehrano ljudi pripravljeni
drastično ukrepati z uresniče-
vanjem takoimenovanega za-
kona o proizvodnem mini-
mumu.
Leta so potekla, dolga je vr-
sta kmetov, ki so stopili v
korak s časom. Po dve glavi
na hektar so dosežki nered-
kih živinorejcev — pa tudi
več. Donosnost hmeljišč, žit-
nih posevkov, sadjarskih
plantaž presegajo količine, o
katerih so si dedje drznili sa-
njati. Toda vse to je bilo do-
seženo z uporabo sodobnih
agrotehničnih, predvsem pa
agrokemičnih pripomočkov.
Kdor redi tri glave na hektar,
ta trosi tudi stotine in stoti-
ne kilogramov gnojil. Mora,
ker drugače ne gre. In zdaj,
ko ima v hlevu toliko repov,
ko je razširil hlev, ko je pri-
lagodil mehanizacijo, pa z viš-
jih nivojev prileti klofuta
vsem prejšnjim prizadeva-
njem. Vseeno zakaj, vseeno
kdo in kako —'neodgovorno
je do kmetov, neodgovorno
do stotin in stotin pospeše-
valcev, ki jih povsod nadira-
jo in sprašujejo, kaj zdaj.
Neodgovorno je to ravnanje
tudi do politike »zelenega na-
črta«, do tistih dokumentov
ZKS, ki so odprli kmetijstvu
nove perspektive, ki so spro-
žili široko gibanje preusme-
ritve ekstenzivnega kmetijst-
va k intenzivnemu, k blagov-
ni in s tem neizbežno tu-
di . kooperacijski proizvod-
nji. Končno ni tu v vprašanju
le zasebni kmet in njegov
standard. Tudi delavčev stan-
dard bo c^ožen, če bo pri-
delkov manj in delavci v
družbenem sektorju kmetij-
stva, tudi nujno občutijo tai-
sti problem.
Te vrstice so samo poziv na
razpravo, na odgovor, ki bi
bil vsaj razumljivo logičen in
ki bi povedal tudi to, kaj
storiti, kaj je mogoče priča-
kovati. JURE KRASOVEC
Kdor ima takole na gosto natlačene »repe« v lilevu, kdor
redi po dve glavi in več na hektar, ta si mora delati skrbi
ob grožnji pomanjkanja ali divje podražitve umetnih gno-
jil. Do tolikšne proizvodnje more priti kmet le z uporabo
mehanizacije in agrotehničnih sredstev, z izdatno uporabo
umetnih gnojil in kmetijske kemije. Ali kdo zares misli na
vse to?
Konec težav s kmečkim sadjem
Ko so v Mestinju začeh graditi predelovalnico sadja, je
večina kmetovalcev menila, da bo konec njihovih težaiv: ka-
ko prodati industrijsko sadje?! Obrat Vital v Mestinju se
je širil, kmetje pa še vedno niso mogli prodati odvečnih
in za kaj boljšega uporabnih jabolk in hrušk. V Mestinje
so prodali le jagode in ribez.
Te dni smo zvedeli, da se bo takšna situacija s posta-
vitvijo novega, dodatnega predelovalnega obrata v Mestinju
spremenila. Obrat, ki bo končan do sezone, to je do jese-
ni, bo odkupil vso industrijsko sadje, ki je več ali manj
kmetom gnilo ali pa so ga predelali v jabolčnik ali žganje.
Tako bodo kmetje prišU do novega vira zaslužila, končano
pa bo tudi negodovanje, kam s sadjem, ki ni kvalitetno.
Kljub temu, da bo mestinjski obrat odkupoval vse
sadje kmetovalcev s šmarskega. Kozjanskega in Obsotelja,
bo tega še vedno premalo. Odkupovati nameravajo tudi na
širšem območju okoli šmarske občine vse tja do Ptuja.
— mst —
Uničevanje plevela v žitih
v sodobni kmetijski p>roizvodnji je miičevanje plevela s kemič-
nimi sredstvi (iierbicidi) zelo pomembna proizvodna faza, pa
naj bo to v družbenem ali privatnem sektorju.
Da bi bilo imičevaaje plevela s herbicidi učinkovito, moramo
upoštevati nekaj ле1о pomembnih činiteijev in sicer:
—	katere plevele bi radi uničili
—	v kateri poljščini
—	s kakšnim hcrbicidom ln
—	v katerem času
Večina kmetovalcev začne misliti na uničevanje plevela takrat,
ko pleveli prerastejo žito. Takrat je navadno že prepozno za
uspešno zatiranje s kemičnimi siedstvi.
Da bi se lahko pravilno in pravočasno odločili, kateri herbicid
bomo uporabili v žitih, moramo njive že v tem času (februar,
marec) temeljito pregledati. Ce smo našli samo širokollstne
plevele (osat, mieč, kur.ia črevca, navadna škrblnka, rešek,
piavica, rogDvilček itd.), takrat -че odločimo za DEHEBBjIN
FORTE 3 kg/lia ali DEHEHB.iN A 2 kgr/ha aU kateri koli
herbicid iz grupe 2,4-D ali MCPA. V primeru, da je v žitu poleg
širokolistnili plevelov še smolenec (po domače terica), takrat pa
uporabimo lHCX)FHJIO MP COMBI 4 l/ha ali katerikoU herbicid
iz skupine MCPP.
Na nekaterih področjUi v Sloveniji se v žitih vse več in več
poJavl.jajo plcveine trave (najceíOe srakoperec). Ker se poleg
pieveliiih trav pojavljajo tudi smolpnec in širokolistni pleveli,
moramo škropiti z LUMETONO.M 4 kg/ha.
Vsi zgoraj omenjeni pripravki so na hormonski osnovi Jn
moramo biti pri škropljenju z njimi zelo previdni. Škropimo ob
mirnem vremenu, ko je srednja dnevna temperatura vsaj 12« C
in da vsaj 6 ur po škropljenju ne pada dež. Žito pa mora biii
v razvojni fazi otl razraščanja do kolenčanja.
Ce je žito večje (že v kolencih), ga lahko močno poškoduje-
mo. Pitziti moramo, da nam ne zaiiaša škropiva na sosedne
ra.stline. Vinska trta, hmelj, fižol so zelo občutljivi na hormon-
ske pripravke
Ce uporabljamo omenjene pripravke, v žitu ne sme biti pod-
sevka (korenje, detelja, lucerna). Za podsevke uporabljamo ABE-
TIT FLtJSSIG 4 l/ha.
Pri pripravljanju škropiva moramo biti previdni, da ne pušča-
mo mlak (strup za čebele) In da ne zlivamo ostankov škropiva
v tekoče vode, studence in podobno (strup za ribe).
št. 9 — 7. marec 1974
NOVI TEDNIK — stran 17
v nekih starih knjigah, ki napovedujejo, kakšno vreme bo kdaj, je tudi zapisano, da
če snega do Pusta ni, putem je zagotovo po njem, kajti zima mora svcje opraviti. No, in
prav tisti dan, ko smo se odločili, da popeljemo tja proti morju žensko stotnijo, se je
vrsmo nakremžiio in dobili smo namesto sonca sneg!
Verjetno pa so temu pripomogle nekoliko tudi udeleženke same, saj pravijo, da kjer
)e veliko žensk skupaj, potem bo... slabo vreme! Da |>a ne bi naših udeleženk s tem
užalili naj takoj povemo, da za vreme niso bile one krive (o tem naj razmišljajo drugi),
saj so že v zgodnjih urah, ko so čakale na avtobus, poskrbele za veseio razpoloženje, ki
•o ga potem gojile in razvijale vse do morja in seveda do povratka.
Naj bo vsem zadoščeno:
Pokrovitelja izletu kmečkih žena: KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR IN OBČINSKA
SKUPŠČINA ŠENTJUR Hvala obema!
Organizator izleta: NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE.
Režiser izleta; MILAN SENIČAR.
Asistenti: TOM' VRABL, DRAGO MEDVED (slednji je imel na vesti tudi fotografiranje
In prodajanje »štosov)« in MILENKO STRAŠEK.
Prevoz VLADO KNEZ in STANE MAGAJNA (oba uslužbenca celjskega Izletnika, ki je
dal avtobusa po polovični ceni in tako omogočil izvedbo izleta, oba sta svojo nalogo (te-
žavno, kajt! sto žensk prepeljati je tako, kot žejnega preko reke!) odlično opravila.
Za dekor prijetnega izleta je poskrbelo nekaj nad sto kmečkih žena, od katerih jih
še mnogo ni okusile do sobote slane vode in ki čez leto zaradi številnih kmečkhih opra-
vil nimajo časa, da bi skočile za nekaj dni na zaslužen dopust.
stacelo se je slabo (zaradi snega), končalo pa dobro (zaradi prijetnega izleta, pa čeprav Je trajal samo en
dan in še to podnevi!). Sami smo se zbrali že zgodaj zjutraj v redakciji (pravzaprav se tako zbiramo
vsak delovnik!) in obžalovali slabe vremenske pogoje ter se spraševali, kako bo kaj z udeležbo na Izletu,
fričakovali smo namreč, da bo sneg (ne mož!) marsikatero zadržal doma, da se Ji ne.bo dalo v zgodnjih
Jutranjih urah na pot v Olje in potem naprej. Ko smo se nekaj minut čez šesto napotili proti zbirališču,
smo obstali presenečeni. Stotinja je bila zbrana In postrojena — žal pod dežniki! Dobre volje pa ni manj-
kalo. Kežiser izleta Milan je rekel, da naj ženske ne moti slabo vreme, ker je Izletnik obljubil avtobusa
s streho In bo torej vse v redu. Saj med potjo ne bomo mokri. Razen notri! To je pa tako prav. Ženske
pa ne bi bile ženske, če Milana ne bi takoj dopolnile in povedale, da bi lahko »Turška mačka« (tam je
bilo zbirališč«), prej odprla svoja vrata, da ne bi bilo treba stati na snegu. Pa še prav imajo, vendar
smo te grehe kmalu zatem popravili.
Ker smo pač že bili na izletu s kmečkimi ženami in ker se Je vreme proti Kopru vedno bolj Izboljševalo
Чprenehalo Jc snežiti in posijalo je sonce), smo zavili proti Lipici, kjer gojijo že več kot tristo let konje,
utane po vsem svetu. Presenečenje je doseglo vrhimec, ko so dre.serji konjev le-te spustili na dvorišče, .ža-
lost pa je nastala, ko so po^li vse (bogate) zaloge bonbonov, ki so jih Imele udeleženke s seboj. Se pač
igodi: konji so si »mislili«, če nas gledate, kako smo lepi in ubogljivi, potem nam še nekaj dajte . ..
Spraviti toliko žeask pred objektiv nikakor ni lahka naloga. Povrhu vsega je bilo še malo mrzlo, kra.ška
kanalja je brila prek hrastov in lip v Lipici, ko so se naše ženske pripravljale, da bi jih Drago ovekovečil.
Stlačili smo se v največja Izletnikova avtobusa (potem veste, da nas je bilo resnično veliko!) in odpeljali!
Smer: Koper, da bi okusili slano vodo — morje. Priznamo: kljub slabi cesti in raznim obvozom je tem-
peratura v avtobusu rasla, tako da so udeleženke prosile šoferja, da izključi ogrevanje. No, toplota pa ni
rasla zaradi ogrevanja, ampak zaradi smeha, veselja in vsega ostalega, da smo se pač ponovrio zbrali in
za en kratek dan .pustili doma vse brige in težave ter »odjadrali« proti morju. Zal po snegu! Drago je
prijazno razlagal, da naj vsaka pazi, da ne bo ob povratku kaj pozabila v avtobusu ali kje drugje, ko pa
se je vmil v poni-deljek v službo, je ugotovil: »Sam .sem največ pozabil!« Kovačeva kobila je vedno bosa,
žal je tokrat imela s seboj dobrega in skrbnega »kovača« Milana, ki je pozabljene Dragove stvari spravil
Morje! Pogled vseh udeleženk je obvisel na veliki mlakuži, ki Je bila tisti dan malce nagrbančena od
vetra, vse to pa ni motilo naših vrlih »punc«, da ne bi z raznimi vzdihljaji in drugimi pripomočki izražale
zadovoljstva. Zadovoljstva nad tem, da so že v začetku marca (nekatere prvič) videle morje In se pozani-
male, kako bo v turistični sezoni. Sicer pa je prav zaradi zgodnjega obiska bila naša ženska stotnija v
središču pozornosti. In to popolnoma upravičeno. Kopalke sicer niso vse prinesle s seboj, kar pa ni bil»
prevelika škoda, saj je bilo morje hladno in — verjemite •— slano!
Pot je vsako (kljub temu, da so bile torbice polne raznih dobrot) utrudila In kosilo v prijetni restavraciji
Capris v Kopru je vsem kar prav prišlo. Ne bi radi delali nepotrebne reklame, vendar so se v Caprisu
resnično izkazali in pripravili vse tako, kot se spodobi. Bilo je elegantno! In kar je najvažnejše, naše
punce so bile resnično zadovoljne. To je pa največ. Po kosilu smo nakupili nekaj razglednic (da bodo
domači verjeli, da smo bili resnično v Kopru), se malo sprehodili po simpatičnih ozkih koprskih ulicah
(marsikatera je še vtaknila pogled v izložbe, kar pa je razumljivo), potem pa povratek. Dan je kar pre-
hitro minil in veselje je bilo tako samo kratkotrajno. Upamo pa, da bo vez med nami ostala In da se
prihodnje leto na podobnem izletu ponovno vidimo. Ce že zaradi drugega ne, pa zaradi tega, da bo vsaj
en dan veselo.
Toti zapisek s prijetnega izleta lastovk na morju (ker so bile punce pridne, se je vreme proti Kopru
sončilo) je pripravu TONE VR.\BL, fotografije pa so delo DR.\GA MEDVEDA.
18. stran — NOVI TEDNIK
7. marec 1974 — St. 9

S položajem filma v naši družbi, repertoarjem kinematografov in ob-
stoječimi filmskimi izobraževalnimi oblikami ne moremo biti zadovoljni.
O tem ni dvoma. Vendar prav ti problemi terjajo razprave, ki naj vsaj po-
izkušajo odgovoriti na nerešena in tudi narobe rešena vprašanja. Pokažejo
naj nove rešitve, prijeme, metode, s katerimi bi lahko obstoječe stanje
popravili, če ne že spremenili.
Nekako takole smo si pred tedni rekli v naši redakciji. In rezultat ta-
kih in podobnih razmišljanj je bila okrogla miza o filmu, ki smo jo imeli
pred dnevi v naši redakciji. Za okroglo mizo smo skušali najti odgovore na
več vprašanj. Zanimali so nas vzroki slabega okusa filmske publike, vzro-
ki slabe repertoarne politike celjskega Kinopodjetja, zanimal nas je odgo-
vor na vprašanja, kakšna je sploh vloga filma v naši družbi, kaj je s film-
sko vzgojo, kako vzpodbuditi gledalce k obiskovanju predstav dobrih filmov,
kakšne so možnosti, da dobimo v Celju specializirane dvorane ...
Veliko vprašanj in veliko odgovorov.
Odziv povabljenih na okroglo mizo je bil izjemen. Še en dokaz, kako
se ljubitelji filma zavedajo pomembnosti podobnih razprav.
Za okroglo mizo so sedeli: Ferdo Kunej iz Klime, Milica Dimitrijevič
iz Kajuhovega dijaškega doma, Jože Jarh in Irena Kresnik iz Šolskega cen-
tra Borisa Kidriča, Rudolf Kolar iz Cinkarne, Franc Mohorič, upokojenec,
profesor Anton Aškerc, Ciril Jagrič, študent, Jože Volfand, naš glavni
urednik, in seveda Damjan Brvar, direktor Kinopodjetja Celje.
Nei<aj udeležencev naše okrogle mize. Od leve proti desni: Irena Kresnik, Jože Jarh, Milica
Dimitrijevič, Ferdo Kunej, Rudolf Kolar in Franc Mohorič.
REPERTOAR IN OBČINSTVO
Lanski obisk kinematografov v Celju
kaže na to, da je celjsko občinstvo najraje
gledalo lažje, erotične filme. Kaže, da imajo
dobri filmi le redko tudi dober obisk, O
repertoarju lahko rečemo, da ni bil dober.
Prevladovali so plehki in šund filmi. Kje
so vzroki za tak položaj? Zakaj v Celju ne
vidimo več dobrih filmov?
A. Aškerc: Stanje v celjskih kinematogra-
fih je res takšno. V Celju se srečujemo z
dejstvom, da film predstavlja zgolj sredstvo
zabave. Kinopodjetje kot samostojna go-
spodarska ustanova mora takim zahtevam
občinstva slediti.
R. Kolar: Res je, da večina ljudi hodi v
kino po zabavo. Utrujeni od dela hodimo v
kino po urico sprostitve. Prav zato je film-
ski šund najprimernejši. Na starejše taki
filmi ne vplivajo v smislu vsiljevanja nekih
neresničnih vrednot. Preprosto se zabava-
mo tačas, ko smo v kinu. Ko gremo ven,
pozabimo kaj smo gledali. Z mladino je se-
veda drugače.
C. Jagrič: Obiskovalci kina smo tudi že
nekako navajeni na slabe oziroma šund fil-
me. Problem je namreč v tem, da dobrih
filmov v Celju skoraj ni mogoče gledati.
Med predstavo te moti obnašanje nekaterih
posameznikov, ki z žvižgi in >Kiuhovičenjem«
izražajo svojß nezadovoljstvo, da morajo
gledati kdaj pa kdaj tudi dober film. Tako
okolje ti vzame vsakršen umetniški užitek.
A. Aškerc: Da, povsem se strinjam. Ki-
nodvorane v Celju bi morali specializirati.
Tako bi preprečili motenje predstav, saj bi
vsakdo vedel, da bo, naprimer, v kinu Dom
gledal le dobre filme. Pa še to. Na šimd
film ne moremo gledati zgolj kot na zabavo,
čeprav morda ne 'фliva na nas tako inten-
zivno kot na mlade. Nevarnost takih fil-
mov je v pasivizaciji človeka.
M. Dimitrijevič: Pri nas so s specializa-
cijo kinodvoran začeli v Ljubljani in tam
se je poskus obnesel. Tudi v Celju bi lahko
poizkusili. Vendar pa opozarjam, da je tre-
ba imeti pred očmi zahtevnost filmov. Naj
to ponazorini s primerom. Publike ne boš
navadil na obiskovanje koncertov, če jim
boš ob njihovih prvih obiskih igral Bacha.
Ce bo občinstvo lahko najprej poslušalo
Smetano, Schuberta itd., skratka kakovost-
na, a bistveno lažja dela, bomo uspehu bliž-
je. Publiko moramo privabiti v dvorane s
kakovostnimi, a manj zahtevnimi filmi. S
časom se seveda tudi zahtevnost stopnjuje.
C. Jagrič: Najbolje bi bilo prepovedati
uvoz šund filmov in s starimi repriznimi
filmi pritegniti občinstvo nazaj v dvorane
J. Volfand: Naj omenim, da so pred dne-
vi ¡¡фгејеИ poseben dogovor, ki se zavzema
za zmanjšanje uvoza šund filmov. Kaže to-
rej, da bomo gledali manj slabih in pone-
umljajočih filmov.
J. Jàrh: Ne smemo pozabiti, da je film
vedno bD in bo komercialna dejavnost.
Hkrati s spremembami v življenju se spre-
minja tudi okus občinstva in z njim vred
film. Vendar ta le stežka dohiteva izredno
diferenciacijo interesov v družbi. Tudi tu
so vzroki za krizo filma.
F. Mohorič: Sam nimam prav nič proti
uvozu ameriške pšenice. Sem pa odločno
pmti uvozu ameriških fUmov. Le poglejmo.
Preko 90 odstotkov filmov, ki jih gledamo,
je ameriških. Vsi dišijo po pištolah in nasi-
lju, redki so dobri. Zakaj pa tako redko
vidimo dobre filme drugih kinematografij?
I. Kersnik: Da, jaz sem ogorčena nad
repertoarjem v Celju. Samo poglejte, kako
dolgo že v Celju ni büo »poštenega« filma. .
Nedvomno tudi s tem, da vrtimo zgolj sla-
be filme, odbijamo določen krog občinstva.
Vedeti moramo, da šund ni vedno zabaven.
Mene, na primer, dolgočasi.
NAJPOMEMBNEJŠA
JE VZGOJA
Kaj smo storili za vzgojo občinstva, ki
je po mnenju vseh'edina pot do napredka,
vsaj tistega, ki zadeva okus občinstva? Za-
čeli smo z vzgojo mladih. Kakšni so uspe-
hi? Ali je mogoče storiti kaj tudi za pre-
vzgojo starejših gledalcev? Katere so možne
oblike, s katerimi bi spodbudili gledalce k
Obiskovanju dobrih tilmov?
A. Aškerc: S filmsko vzgojo smo v Celju
pravilno začeli. Prehitro pa smo se ustavili
le pri pionirskem filmskem gledališču. To
je vrh vsega še izgubilo prvotno vlogo. Do
vprašanja filmske vzgoje moramo zavzeti
svoje stališče vsi. Ne le kinopodjetje, vsi,
ki nam ni vseeno, kaj bo z našim mladim
človekom, se moramo zavzeti za primerno
filmsko vzgojo. Film je namreč izredno
prepričljivo in močno vzgojno sredstvo.
J. Volfand: V Celju smo ostali le pri
tem, da smo otrokom v filmskem gledali-
šču zavrteli nekaj dobrih filmov. Ni pa bilo
tiste vzgoje po ogledu filmov. Ni bilo raz-
lag, komentarjev, pogovorov ...
«
M. Dimitrijevič: Res je. In ne le to. Film-
ska vzgoja v šolah celo nazaduje. S film-
skim gledališčem smo pridobili le večje šte-
vilo gledalcev, okusa do dobrega filma ni-
îmo uveljavili. Odpovedali so vzgojni delav-
ci na šolah. Kako naj filme razlagajo in se
o njih pogovarjajo z otroki ljudje, ki sami
niso videli teh filmov? Slabo je to, da Re-
publiško združenje filmsko-vzgojnih delav-
cev nima dovolj sredstev, da bi organizira-
lo več seminarjev za mentorje na šolah.
Dokler smo te seminarje imeli, se je dobro
delo poznalo tudi pri otrocih. Deljenje kart-
in ogled filmskih predstav je prej tónemar-
janje in omalovaževanje kot filmska vzgoja.
R. Kolar: Vzgojo je treba pričeti pri
mladih. To je edina pot. Starejše gledalce
skorajda ni mogoče prevzgojiti. Edina mož-
nost, ki jo vidim, je filmski abonma. O tem
bi veljalo razmisliti. Abonma naj bi zajel
nekaj izbranih predstav, s tem, da ne bi
pripravljali posebnih projekcij, ampak
abonentom samo namenili nekaj vrst v dvo-
rani. ,
M. Dimitrijevič: Da, to je tisto. Poglejte!
Koncertne poslovalnice ne tvegajo — raz-
pišejo abonma. Isto je z gledališčem, pro-
dajo knjig... To je pot. Poleg tega, da ki-
nopodjetju zagotavlja vsaj minimalno fi-
nančno varnost, lahko ob izbranem reper-
toarju in dobri propagandi pomeni izreden
korak naprej. Podobno je s popoldanskimi
predstavami za otroke. Poglejte, koliko smo
dosegli z njimi, saj filme gledajo poleg
otrok tudi starši.	*
F. Kunej: Res je skrajni čas, da naredi-
mo več za izboljšanje okusa občinstva. Me-
nim, da lahko največ naredi šolska vzgoja,
seveda pod p>ogojem, da ogled predstav
spremlja razprava, razlaga... In še nekaj
ne smemo pozabiti. Pri filmu ne gre le za
dojemanje vsebine. Tu so jasne tudi druge
vrednote kot estetika, glasba ...
D. Brvar: Verjemite, da nam v Kinopod-
jetju ni vseeno, kakšne filme vrtimo. Po-
skusov za izboljšanje je bilo veliko, zve-
čine brez uspeha. Ostale so le občasne ak-
cije, kot teden domačega filma, na primer.
Osebno zaupam v vzgojo preko pionirskega
filmskega gledališča. Vsaj pri prvih genera-
cijah, ki so šle skozi to gledališče, se vidijo
dobri rezultati. Skoda, da je prvotna res-
nost zvodenela, ker so, kot ste že ugotovili,
zatajili mentorji na šolah. Šolarji so prepu-
ščeni samim sebi, od nekdanjih pogovorov
pred in po predstavi so ostali le ubogi lističi
s programom filmov.
POLOŽAJ KINOPODJETJA
Kinopodjetje je samostojna gospodarska
organizacija. Deluje brez vsakršne družbene
podpore, nasprotno, še dodatno je obreme-
njeno z davki. To so izhodišča, ki spravljajo
marsikatero kinopodjetje pri nas v neza-
vidljiv položaj.
D, Brvar: Kinopodjetje je gospodarska
organizacija, zato je vsaka prazna dvorana
hud udarec za kolektiv. Lani je bila zasede-
nost naših dvoran 29 in pol odstotna, to pa
je nerentabilno. Težave rešujemo le z majh-
nim številom zaposlenih in iskanjem notra-
njih rezerv.
Tudi možnosti izbire filmov so majhne.
Praktično vrtimo vse, kar v Celje pride.
Repertoar ni odvisen samo od nas. Odvisni
smo od uvoznikov in distributerjev. Vsako
leto sestavimo bogat program filmov. 2al
od njega ne ostane niti 10 odstotkov. Filmi
se zadržujejo po centrih, ležijo v skladiščih
drugih kinematografov in prav nič ne mo-
remo proti temu. Rezultati so jasni. Trije,
vestmi hkrati na sporedu, tri seksi kome-
dije in dolgo, dolgo nobenega dobrega fil-
ma. Tak položaj nam tudi onemogoča učin-
kovito reklamo za filme. Cesto še nekaj dni
pred predstavo ne vemo, če bo napovedani
film prišel v Celje. Zato so pogosta napačna
obvestila na radiu, v tisku.
še nekaj. Z novim slovenskim zakonom
o filmu bo dobilo vsako kinop>odjetje v svo-
je samoupravne organe delegate — obisko-
valce, predstavnike družbenih organizacij
itd. Ti bodo imeli največji vpliv na izbor fil-
mov. Vsaj glede repertoarja se nam torej
obetajo boljši časi.
V Celju pa imamo še en problem. Ve-
mo, da je po urbanističnem načrtu Kino
Dom predviden za rušenje. To je eden od
razlogov, da doslej še nismo poizkusili iz
bolj dosledno specializacijo dvoran. Čeprav
so obeti slabi upamo, da nam bo uspelo
dobiti kako nianjšo dvorano z ne več, kot
200 sedeži. To bi bila možnost za speciali-
zacijo.
A. Aškerc: Po besedah tovariša Brvarja
je jasno, da kinopodjetje samo ne more re-
ševati vseh naštetih problemov. Zavzeti se
je treba, da tùdi v političnih vrhovih občine
spoznajo, kako pomemben je film za vzgojo
mladine. Podpreti je treba prizadevanja ki-
nopodjetja ter investicijo v manjšo dvorano.
KAJ MORAMO STORITI
Ves pogovor za okroglo mizo lahko str-
nemo v nekaj ugotovitev: filmska vzgoja še-
pa. Takšna kot je, naredi več škode kot
koristi. V Celju je premalo oblik, ki bi sti-
mulirale k ogledom filma. Tu mislimo zlasti
na abonma.
Glavne pomanjkljivosti repertoarja so:
množica šund filmov, premajhna zastopa-
nost različnih, nam neznanih kinematogra-
fij. poplava ameriških filmov.
Za okroglo mizo smo si bili torej enotni«
da je treba:
Kulturni skupnosti in skupščini občine
priporočiti, da se bolj zavzamejo za razvoj
kinematografije v Celju, predvsem glede
predvidenega rušenja kina Dom.
' Ф Pozvati zavod za šolstvo in občinski
odbor ZKPO, da proučita vpliv filmske vzgo-
je na otroke. Vzgoja, kakršna je, je omalo-
važevanje mladega človeka.
• Kinopodjetju priix>ročiti, da uvede film-
ski abonma in matineje. Hkrati podpiramo
želje po večjem vplivu samoupravnih orga
nov na oblikovanje filmskega repertoarja.
Ф Pozvati slovensko javnost, naj razmiš
Ija o stanju reproduktivne kinematografije
Z družbenim dogovorom je treba rešiti vpra
šanje zastopanosti nam neznanih kinemato
"grafij, predvsem iz tretjega sveta.
Ф Podpreti selektivno politiko pri naku
po vanj u filmov.
Poslušal in beleži
Branko Stamejči<
št. 9 — 7. marec 1974
NOVI TEDNIK — stran 19
RAZSTAVA
V PRAZNIK
v Savinovem razstav-
nem prostoru v Žalcu so
včeraj popoldne odprli
razstavo liltovnih del
slovenskili slikark v poča-
stitev osmega marca, dne-
va žena. Žalski likovni
razstavni prostor je pri-
jetno presenetU, saj smo
spet dobili priložnost sre-
čanja z najboljšimi slo-
venskimi likovnimi umet-
nicami. Svoja dela raz-
stavljajo Zdenka Golob,
Metka Krašovec, Nada
Lukežič, Adriana Maraž-
Bernik, Darinka Pavletič-
Lorenčak, Tinca Stegovec,
Jellca Šubeit-Reichman in
Melita Vovk-štih. Na raz-
stavi je podala uvodno
besedo akademska slikar-
ka in letošnja nagrajenka
Prešerncvega sklada Jelica
žuža, v glasbenem delu
otvoritvene svečanosti pa
sta sodelovala violinist
Franc Rizmal in pianist-
ka Manja Premelč-Potoč-
nikova, Id sta izvajala de-
la Маха Brucha in Hen-
rika Wieniawskega.
Študijska knjižnica
Osrednja knjižnica v Ce-
lju je pripravila spominsko
razstavo ob 30. letnici smrti
pesnika Karla Destovnika
Kajuha v prostorih študij-
ske knjižnice. To je pravza-
prav že tradicionalna oblika
informiranja svojih bralcev
pa tudi tistih, ki priložnost-
no zaidejo v to hišo. če-
pra.v omenjena razstava ni
po obsegu večja od prejš-
njih, prej manjša, zelo zgo-
vorno priča o pcmenu in
vlogi Kajuhove poezije. Do-
kaj pregledno tudi ponazar-
ja njegovo pesniško pot od
zgodnjih mladostnih dni, pre-
ko gimnazijske »Iskre« pa
vse do poezije, ki je nasta-
jala med pohodom 14. po
štajerski in vse do njegove
tragične smrti. Na vpogled
je tudi številna literatura, ki
govori o pesniku, saj so o
njem pisali številni sodobni-
ki, literarni zgodovinarji, pis-
ci spremnih besed številnih
izdanih knjig in Kajuhovih
samostojnih zbirk, pa tudi
ni skoraj lokalnega časnika,
ki ne bi ob obletnicah Ka-
juhovega rojstva ali smrti
ne našel besede zanj in zna-
čilnega portreta, ki ga je
ustvaril akademik Božidar
Jakac. Razstava je tudi zelo
primerna za učence in dija-
ke šol, saj tako lahko dobijo
v kratkem času in na strnje-
nem mestu vsaj približno
predstavo o obsegu in pome-
nu pesnikove besede, ki smo
ga izgubili tragično in ob da-
našnjih ugotovitvah spKjzna-
vamo, kako je še v bistvu
ostal nedorečen.
Razstava v Študijski knjiž-
nici je vredna velike pozor-
nosti. Odprta bo do 22. mar-
ca, vsak dan od 7. do 19.
ure.	DRAGO MEDV^ID
RAZSTAVA V ROGAŠKI
Jutri zvečer bodo v Rogaški Slatini odprli razstavo v po-
častitev dneva , žena, ki sta jo pripravila Delavska univerza
in Kulturna skupnost v Šmarju pri Jeašah. Gobeline, ročno
delo in kvačkanje razstavljajo: Krista Ozvaldič, Milica L¿b-
nik, Danica Fiirlinger, Slava žgajner, Nande Les jak. Vida
Tatalovič, Pepea Ivančič in Jožica Istenič.
Ob otvoritvi bosta sodelovala tudi altistka Marija Bitenc-
Samčeva in pianist Andrej Jare.
ZA BOLNICO
VELIKO DENARJA
v preteklih letih je bilo
v bolnišnico vloženo mi-
lijardo in 200 starih mili-
jonov dinarjev. Samo v
lanskem letu so za adap-
tacije in dozidave gine-
kološko porodniškega od-
delka porabili 600 starih
milijonov. Po besedah di-
rektorja celjske bolnišni-
ce dr. Ivana Kopača, je
bilo v preteklosti za bol-
nišnico veliko narejenega
»in če bo vsako leto toli-
ko, bomo vidno napredo-
vali,« je pristavil na ne-
davni skupščini zdravstve-
nega in socialnega zavaro-
vanja.
KANDIDACIJSKE
KONFERENCE
Vtçm ko je bil v celj-
ski občini zadnji predkan-
didacijski postopek kot
faza priprav na letošnje
volitve v ponedeljek, 4.
marca, se je dan prej s
kandidacijsko konferenco
na Svetini začela nova
faza političnih priprav na
volitve.
V glavnem bodo temelj-
ne kandidacijske konferen.
ce v krajevnih skupno-
stih od osmega do dva-
najstega tega meseca, ve-
čina pa v nedeljo, 10.
marca.
Jo poznate? Seveda! Kdo ne pozna kmečke žene?!
Gnoji, pleve, žanje, in tako vedno znava. Ob suši se
ozira v nebo, ki noče dati dežja presušeni zemlji. Ka-
dar v poletnih dneh završi veter, ki nosi s seboj težke
črne oblake, boječe zre na zlata polja, kjer zori kruh.
Kdo ve, ali ho tudi letos rmpolnila kašče? Tako vsako
leto!
Utrujena premeri vsako ped njive večkrat v letu.
Seje, gnoji, pleve, žanje. Kdo bi preštel vse njene ko-
rake, ki jih prehodi po travnikih, njivah, vrtovih in
doma, ko sestavlja delo do dela za svoj in skupni vsak-
dan.
Ob njenem prazniku ji zaželimo mnogo toplega son-
ca, blaženega dežja, da bo vedrega obraza in pogumno
merila svojo zemljo, ko bo sejala pšenico.
PEPI MIKLAVC
20. stran — NOVI TEDNIK
7. marec 1974 — St. 9
Zlata poroka
Našla sem Ju . . . komaj.
Po strmih stopnicah, ki se
vijejo ixxi streho hišne šte-
vilke 31 v Stanatovi ulici v
Celju sem prispela do vrat.
Dobrišek. Da, tukaj sta! Va-
lentin in Marija Dobrišek,
ki sta v nedeljo, 3. marca,
praznovala p>etdesetletnico
skupnèga življenja.
Odprla mi je ona. Ko sem
■ji pojasnila, zakaj sem pri-
šla, se je htiro ozrla po pro-
strani kuhinji :n se pričela
opravičevati, češ da nima
pospravljeno, ker je bila pre-
več utrujena po praznova-
nju. Besedica »praznovanje«
ji je privabila solze v oči.
»Vsi so prišli,« je pričela
pripovedovati; »le sina, ki je
v Nemčiji, ni bilo.« Odšla je
v sobo in prinesla darila, ki
so jih jima poklonili njuni
najbližji.. Spet so jo prema-
gala Čustva in komaj je šep-
nila: »Vse je lepo. Otroci so
dobri, pridni Ш zelo pozorni
do naju. Za isake praznike
nama izkažejo hvaležnost,
skrbijo, da imava vsega do-
•volj ... le zdravja ni. Ve-
liko hudega sva prestala, za-
to sva bolna. Meni nagaja
srce in noge, on ima pa ast-
mo.«
Iz sobe je s počasnimi, dr-
sajočimi koraki prišel njen
mož . Videlo se mu je, da
je zelo bolan. »Kadar mi je
takele hudo,« je rekel, »bi
najraje umrl.« »Skupaj bova
šla s tega sveta, boš videl,«
je hitro pristavila mati Ma-
rija. »Tako bo najbolje!«
»Kaj bi govorili ' o smrti!
Pripoveduj ta o vajinem živ-
ljenju, da se bomo mladi kaj
naučili,« sem vzpodbujala
oba. Takrat sta oživela. Bese-
de sc hitele iz ust. On je
Savinjčan, izučil se je za čev-
ljarja, ona je služila v go-
stilni na Polzeli. Tam sta se
spoznala. Bilo je leta 1922.
čez dve leti sta se poročila.
Njemu je bilo 30 let, njej pa
24. štiri otroke imata: Lojz-
ko, Jožeta, Vinka in Roma-
na. Najstarejša Lojza je da-,
nes že invalidsko upokojena,
bila je uslužbenka, Jože se
je izučil za strojnega klju-
čavničarja, Vinko je elektri-
kar. Roman pa avtomehanik
in šofer. Vsi imajo svoje
družine, oče in mati Dobri-
škova pa 4 vnuke fti pra-
vnučka.
»Težko je bilo otroke ispra-
viti h kruhu. Celo življenje
sva garala. Bila sva viničar-
ja, y Celje pa sva prišla 1926.
leta! Na Hudinjo. Samo de-
lo .. . Živina, polje . . . tež-
ko smo se prebili. Zdaj ima
on pokoj nino, pa jo skoraj
vso porabiva za zdravila..
Vendar nama otroci radi po-
magajo. Kaj zdaj počneva?
Drug drugega gledava. On ne
sme zaradi astme že štiri le-
ta ven» razen poleti ob veče-
rih, jaz pa sem zraven nje-
ga. No, ja včasih se tudi
skregava. Vendar ne zdrživa
dolgo, preveliko let sva že
skupaj. Oba si želiva, da bi
še nekaj let skupaj živela,
da bi bili vsi najini srečni
in zdravi in da ne bi bilo
vojne. Ja, za takle zakon je
treba veliko potrpljenja in
razumevanja. Danes so mla-
di preveč zaletavi in nepotr-
pežljivi. Če sva si bila zve-
sta? Ljudem, ki se nepresta-
no borijo za svoj kruh ni
do neumnosti. Tako misliva!
In nama lahko verjamete.«
' Ob zaključku naj 74-letni
Mariji in 80 lememu Valenti-
nu Dobrišek čestitamo za
njim jubilejni zakon in jima
zaželimo še mnogo let skup-
ne sreče in razumevanja,
predvsem pa zdravja! D. P.,
ŠENTJURSKI
MESAR
Ob vsem tem povpraše-
vanju po mesu so posta-
li mesarja zelo zanimivi.
Sicer lahko pričakujemo,
da bodo ob znanih oem-
jitvah uvoza mesa v Ita-
Li(jo, ki je naš glavni ku-
трес, postali bolj radodar.
ni ,toda kaj se ve.
Večkrat je čuti: »Grem
k Iviču po meso.«
Edi IVIČ je mesar v
šentjurski mesnici, obra-
tu KK Šentjur. Pred pul-
tom, medtem ko je sekal
govedino, smo mu zasta-
vili nekaj vprašanj.
»Ali je izbira pri vas
res toliko večja kot dru-
god?«
»Kmetijski kombinat
me izredno dobro zalaga,
tako da Je izbira resnično
velika, saj imam vedno
vse vrste mesa.«
»Na klinih trenutno ni
veliko mesa. Kako to?«
»To je pač februar. Za-
to pa so hladilnice bolj
polne.«
»Pravijo, če hočeš do-
biti dobro meso, pojdi k
Iviču. Je to res?«
»če tako pravijo, potem
bo že držalo. No, res pri-
hajajo ljudje od vsepov-
sod. Največ iz okoliških
krajew Šentjurja, pa tudi
iz Celja. IVIarsikdo pride
sem zaradi diete, ki mu
je predpisana. Tu imam
tudi belo teletino, ki je
sicer draga, je pa zelo
zdrava.«
»Imate vedno telečje
meso?«
»Teletina, goveje in
svinjske je vedno na za-
logi.«
M. SENIČAR
Šentjur
Lani, ob dnevu žena, so v
Šentjurju odprli nov otroški
vrtec. Pa poglejmo, kaj poč-
no v njem po letu dni obsto-
ja, Prva ugotovitev je, da so
si šentjurske mamice globo-
ko oddahnile, ker imajo kam
dató svoje otroke in to tudi
tiste najmanjše od osmega
meseca starostd naprej. Ima-
jo namreč dva oddelka otro-
ških jasli z 22 otroki, kar je
redkost za podeželje. Stro-
kovno usix)sobljeni negoval-
ki izredno lepo skrbita za do-
bro počutje malčkov.
V vrtcu so otroci v staro-
sti od 2 do 6 let razdeljeni
na pet skupin in Jih je 90.
Trenutno imajo nekoliko te-
žav z vzgojiteljskim kadrom,
ki ga je premalo, vendar se
bo ix>ložaJ s časom izboljšal,
saj štipendira TIS ustrezno
število dijakinj na vzgojitelj-
skih šolah. Vzgojno in var-
stveno delo poteka vsklaje-
no in prav sedaj so sredi in-
tenzivnih priprav programov
za svoje mamice.
S 1. marcem je nastala na
ustanovi bistvena organizacij-
ska sprememba, saj se je vr-
tec upravno ločil od osnov-
ne šole in se osmosvojil. Ima
svoj statut, samoupravne or-
gane, za v.d. ravnatelja pa
občinska skupščina imenov
la vzgojiteljico Zdenko Mas
nak. V tem letu načrtujej
ureditev okolja stavbe i
prepotrebna igrišča ter nap
Ijati telefon.
Stavba, Id je montažneg
tipa in jo je zgradil Marie!
kaže рк) enem letu пекоШ
preveč pomanjkljivosti. Pa
keti v igralnicah so se usi
šili in so špranje le preširt
ke, nenehno se kvarijo roli
te, mestoma odstooajo tap(
te itd.	E. REČNE
D. PO
SPREHOD PO
TRŽNICI
Kaj je novega na celjski
tržnici? še vedno je dobro
založena predvsem z zelenja-
vo. Naj vam omenimo nekaj
cen!
Solata je po 13 do 14 din,
radič 30 do 40, motovileč 25 in
regrat 15 do 20 din. Rdečo
peso dobite za 5 din, krom-
pir pa za 2 • din in 50 para.
Kislo zelje in repa sta po
5 do 6 din. Tudi jabolka lah-
ko dobite in sicer za 4 do 5
din. Če boste pekli, kupite
cele orehe po 14 din aU je-
drca po 35 din. Za kilogram
luščenega -fižola boste oj
šteli 12 do 14 din, jajčka pl
so po dinar.
Naj vas opozorimo še n
žive piščance po 19 din z
kilogram, ki jih beste lahk
kupili na tržnici v sobot«
Tudi ribarnica je dobro a
ložena in imajo ljubitelji ri
za svoje jedilnike dovoli i
hire.	D. I
(2)
»Kaj pa naj bi še drugega znala?«
»Beračiti pa kaj najti.«
»Kaj najti?«
»Jajc, kur, gosi, piščancev, denarja, prstanov, ur-
in kar se še takole lahko. zmakne.«
»Tako, tako, temu se po vašem reče najti? Naj-
brž si tudi ti že marsikaj našla!«
»Prav malo še. Ne gre mi od rok in po volji mi
tudi ni.-Če pa se vrnem prazna, me baša in Bistra
tepeta. Po sili me hočeta prodati, ker nisem za nič.«
»Koliko pa si stara?«
»Dvajset let in tri.«
»Ali nikogar nimaš svojega: ne očeta, ne ma-
tere?«
»Oba sta mi umrla.«
»Ali omožena tudi nisi?«
»Ne. Bistra me je hotela vdati, toda baša ne
pusti in jaz tudi nočem moža; moški so vsi hu-
dobni.«
»Morda je tisti tvoj baša zadovoljen, da si ušla,
in se ne briga več zate.«
O, ne, ne, povsodi me išče, ker hoče dobiti de-
narja zame. Tisoč dinarjev je hotel, stari pa je ponu-
jal samo dvesto in še to je povrh zahteval, da baša
s svojo družino čim prej čez mejo izgine. Zadaj za
grmom sem prežala in sem vse čula. Ker je bilo po-
noči, me nista opazila. Da me baša zalezuje, to vem
gotovo. Večkrat sem ga videla, še včeraj ^ tam doli
na vasi, ko je od hiše do hiše letal, če me najde, bo
strašno. Ne smem daleč iz gozda, sknti se moram.«
»Revica, kako bi ti človek pomagal!«
»Ni mi pomoči.K
»Jaz ti bom pomagala, V mesto pojdeva k orož-
nikom pa na sodnijo. Gospodje te bodo varovali.«
»Za nas cigane ni varstva. Nas vse zaničuje, za-
pirajo nas in preganjajo.«
»Tem bom pokazala!« se je potovka razbudila,
»če se bodo kaj omecovali, jim bo Jerca zagodla, in
da Jerca ne piska na mile viže, to gospodje vedo.«
V tem trenutku je ciganka presunljivo zakri-
čala:
»Ooh — tam je! tam je!«
Iz gozda je pridrvel divjak v rumeni obleki, z
rdečim pasom in zečenim klobukom. Ciganka je ho-
tela bežati, od strahu pa so ji otrpnile noge, tako
da ni mogla prestopiti. Oklenila se je Jerce in za-
kričala:
»Pomagaj mi! Pomagaj MI! Ubil me bo.«
Ciganski poglavar je stal predn jima.. Ka-
kor tigru so se mu režali beli zobje, v črnih očeh pa
mu je gorel ogenj. Z bičem, ki ga je držal v desnici,
je široko zamahnil in oplazil ciganko po hrbtu:
»Ali te imam, prekleta krota!«
Dekle je na glas zatulilo in se trdneje oklenilo
potovke; ta pa jo je odrinila in ciganu iznenada za-
solila dve krepki klofiiti, eno na levo, eno na desno,
ter zavpila nad njim:
»Lump, ali misliš, da z ženskami lahko počneš,
kar hočeš?«
Cigan je bil trd od samega začudenja. Pogledal
je žensko, ki je bila za glavo večja od njega, potem
se je zbral in usmeril proti nji:
»Prekleta baba, posvetil ti bom!«
Kakor bi trenil, ga je Jerca prijela za roki, ga
držala nekaj časa kakor v kleščah in ga tresla, po-
tem pa ga je vrgla v travo, da je padel kakor pol
no, in se zasmejala:
»Ha-ha— takih koštrtinov ko si ti naj i
pride deset, pa se jih Jerca ne ustraši, že vse dr
gačni možakarji so jo pri meni skupili.«
Ko mačka se je cigan hitro pobral in je nag
jel za pasom in v hlačah nekaj iskati.
»Vraga,« je sopihal, »kje je nož?«
Ko je zletel v travo, mu je padel nož izza pai
Potovka ga je s svojim bistrim očesom še pravi č
zagledala in se je brž sklonila:
»Tu je nož. Za spomin si ga bom obdržala
takega junaka, to šalobnrda zelena ti. Pridi mi
v pest, ti bom puščala kñ, da je svoj živ dan ne pc
žeš več!«
Ciganu je bilo treba orjaško Jerco le pogled^
pa se je prepričal, da ji s silo ni kos. Zato je zai
zlepa:
»S teboj nimam kaj in tebi ne bom nič stori
»Ha-ha, kako si milosten!« se je smejala Jer
»Bodi vesel, da te ne nak.lestlm kakor kakega st
kovca! Kaj še čakaš in iščeš? Poberi se, drugače
podkurim, da se boš komaj pobiral!«
»Po to kanaljo sem prišel, ki mi je ušla; dru
ga ničesar nočem.
»Kanalja to dekle ni. In če Vanda noče s teb
je nimaš pravice siliti.«
»Imam pravico. Moja, njen oče sem.«
»Lažeš,« je zavpila ciganka; »Samo je bil n
oče in Kata moja mati. Oba sta .umrla.«
»Vse, kar je bilo Samoi^o sem jaz kupil.«
»A tako, dekleta kupujete in prodajate cigo.
Čakaj, te bom naznanila!« je zagrozila Jerca.
(Nadaljevanje prihodnj
št. 9 — 7. marec 1974
NOVI TEDNIK — stran 21
22. stran — NOVI TEDNIK
7. marec 1974 — St. 9
Najlepše
praznovanje
v dneh pred 8. marcem sem obi-
skala profesorico Zdenko Serajnik,
Profesorica Zdenka Serajnikova je dol-
ga leta poučevala slovenski jezik na
osnovni šoli »Dušan Jereb« v Sloven-
skih Konjicah. Zdaj, ko je v pokoju,
se ukvarja s pesnikovanjem, z ročnim
delom in s stvarmi, za katere prej ni
bilo časa. Profesorico sem prosila za
kratek pogovor.
Kaj vam pomeni 8. marec?
»Mislim, da je to praznik ženskih
pravic in priznanja za njeno delo.«
Katerega praznovanja 8. marca se
najbolj spominjate?
»Bilo je nekako pred 20 leti. Z ig-
ralsko amatersko skupino smo gosto-
vali v Zrečah. Bü je mrzel dan in pi-
hala je burja. Tudi dvorana v Zrečah
je bila mrzla, polna obiskovalcev. Ve-
sela sem bila, ker je mladina pokazala
zanimanje za kulturno ustvarjanje.«
Kaj bi bilo treba storiti, da bi bil
ta dan res dan žena?
»Veliko premalo je misliti na ženo
samo en dan v letu. Kljub temu, da
imamo pri nas v Jugoslaviji ženske
uzakonjenih mnogo pravic, velja v živ-
ljenju še vedno stara miselnost, ki (še
vedno) izključuje ženske od odločanja,
kadar gre za njene pravice. Najtežje je
gotovo s poročenimi ženskami, ki ni-
majo svojega pvoklica in so odvisne od
svojih mož. Ne le da je vsa družina
gmotno utesnjena, tudi moralno se ču-
ti žena ponižano in nikakor ne more
uresničiti vseh svojih sposobnosti, žen-
skam, ki so samo gospodinje, bi morala
zakonodaja priznati vsaj toliko ugod-
nosti kot ženam v službah oziroma kot
zaposlenim ženam.«
Kaj si ob dnevu žena najbolj želite?
»Predvsem urejenega položaja žen-
ske v družbi in družini. Povprečna že-
na skoraj nima veljave. Uveljavijo se
lahko le nadpovprečno nadarjene in
še te z veliko težavo.«
To so želje ene izmed množice de-
lovnih žensk. Njene želje in mišljenja
so nam znana. Kaj pa vaša, drage ma-
me, gospodinje in uslužbenke? Vaše
želje so skrite v vaših nesebičnih sr-
cih. Mi pa vam vsem želimo, da bi se
vsake izmed vas spomnil nekdo vsaj
s šopkom spomladanskih rož in vam
pokazal hvaležnost za vaše nesebično
delo.	Jožica Kokot
Morda za tiste, ki še ne veste: posne-
tek je z nedavnega obiska v Lipici, ki
so se ga udeležile kmečke žeT^e. Zre-
biček je popolnoma čm in šele, ko od-
raste, nekje od tretjega leta dalje, po-
stane konj bel — pravi svetovno zrmrU
Lipicanec.
Foto: D. Medved
MODA
V KUHINJI
Moda oziroma njeni ustvarjalci žal
vse premalo mislijo na žensko kot go-
spodinjo. Predpasniki in domače oble-
ke, ki so nam na voljo v naših trgovi-
nah, so žal preveč stereotipni in dol-
gočasni, brez najmanjšega posluha za
modnost in ljubkost.
Pa vendar bi imeli veliko najrazlič-
nejših krojev, ljubkih vzorcev in pest-
rih barv. Vse to pogumno in modno iz-
brano, pa bi tudi gospodinjo doma, v
kuhinji in pri vsakodnevnih opravilih
naredilo privlačno in prijetnega vide-
za.
Predstavljam vam tri modele takih
predpasnikov. Prvi je kratek, spodaj
krojen okroglo in zadaj zavezan v pen-
tljo. Drugi je daljši, na naramnicah
ima našite volane in dva velika prak-
tična žepa. Za vse tiste, ki se doma
počutijo najbolje v dolgih hlačah, pa
je tu kratka haljica oziroma tunika,
ki se spredaj zapenja po vsej dolžini.
STAŠA GORENŠEK
'V	^^^^ ^^^^
Televizija je velika prido-
bitev. Toda še tako popolna
stvar ima kakšno napako. In
napaka televizorja je, da se
zelo rad pokvari. Vsaj z na-
šim je tako. Zadnjič je zaj-
ček ravno skočil, da naredi
premet nazaj, pa ubožčku
tega ni uspelo, še ko je bil
v zraku je slike na mojem
ekranu zmanjkalo, nekaj je
zahreščalo in lahko sem sa-
mo ugotovil, da je za tisti
dan zame televizijski pro-
gram končan. In če to ne bt
bilo ravno dva dni pred no-
gometno tekmo Jugoslavija :
Španija, stvar morda ne bi
bila tako žalostna. Zato sem
sklenil, da mi morajo tele-
vizor takoj naslednji dan po-
praviti, saj sem hotel videti,
kako bodo naši nogometaši
zmagali proti Španiji.
Res sem naslednji dan obi-
skal ducat servisov in pri-
vatnih krošnjarjev, pa mi ni
mogel nihče obljubiti, da bo
televizor do tekme poprav-
ljen. Ze sva z ženo premiš-
ljevala, kam bova šla na
obisk, ko je žena z ironič-
nim nasmeškom na ustnicah
nekaj omenila, da če bi vze-
la Janeza, da bi on sam po-
pravil takšno malenkost, kot
je televizor.
Svojo čast je treba brani-
ti. Vzel sem knjigo, v kate-
ri je pisalo nekaj o televizi-
ji, pa je bilo vse skupaj ta-
ko učeno napisano, da je
knjiga že v naslednjem tre-
nutku spet ležala na knjižni
polici. Odpravil sem se v
klet po izvijače, kladivo in
žeblje ter se pripravil za de-
lo,^. Kmalu sem ugotovil, da
je televizor zunaj lepši kot
znotraj. Toda kaj češ: čast
je čast! Pulil sem žarnice,
diode in upornike, ali vsaj.
kar sem mislil, da to je in
še vse ostalo, kar se mi šp
sanjalo ni kaj je in čemu
služi. Vsak del sem si stro-
kovno ogledal, če ni slučaj-
no zlomljen ali razbit pa je
bilo vse tako podobno eno
drugemu, da. sem mislil, da
je vse v redu. To je trajalo
skoraj pol ure in kmalu ie
bilo na kavču polno najraz-
ličnejših stvari. Ko sem ta-
ko skoraj čisto izpraznil te-
levizorsko škatlo, je bil že
skrajni čas, da najdem napa-
ko.
— No, možek, kaj je na-
robe?
— Zajček si je zlomil vrat,
ko je skušal narediti pre-
met, pa so prekinili pro-
gram.
Očitno ni bila zadovoljna
2 odgovorom, saj je takoj
zapustila moj televizorski
studio. Sam ^sem se tolažil
s tem, da je morda zdaj že
dobro, ko sem z vse te ro-
potije malo odstranil prah,
ali pa je morda bil kje kak-
šen slab stik. katerega bom
sedaj, ko sem vse lepo vzel
ven, in ko bom postavil na-
zaj, odstranil.
Sledilo je sestavljanje na-
šega televizorja. Preklel sew.
tovarno, ker ne dela vseh
delov enakih in ne spada
v.sak del tja, kamor sem ga
hotel dati jaz. Ko sem tele-
vizorsko škatlo napolnil, mi
je na kavču ostalo materia-
la še za en televizor. Potem
pa ni čudno, da gre naši in-
dustriji tako slabo, ko tako
razmetuje z materialom'
Tisto nedeljo smo gledali
televizijo doma. Kupili smo
nov aparat, ki je mnogo
slabši od prejšnjega. Jugo-
slovanski nogometaši na
njem sploh niso zmagali.
F. B. K-

Vreme se vedno bolj nagiba v pomlad
in navdušeni vrtičkarji se že pripravljamo
na delo na vrtu ter načrtujemo, kaj bomo
posejali in posadili na naših gredicah.
Pri tem je dobro, da pomislimo tudi na
to, da se nam lahko zmeraj pripeti kaj ne-
predvidenega. Na vrtu» v zemlji nas čakajo
audi sovražniki, ki komaj čakajo, da se
nam zarijejo v prst ali v dlan ali pa jih
celo dobimo po glavi! Rjavi žeblji in za-
hrbtni drobci stekla so to, in če temu bo-
truje še naša nerodnost, lahko stopimo ce-
lo na nepravilno p>oložene grablje — in lop
po glavi!
Vse to nas lahko neprijetno preseneti in
zato je zelo pomembno, da takšne trenut-
ke pravočasno spregledamo in dejstva pre-
prečimo. Zato moramo biti pri delu vedno
pazljivi, da se ne poškodujemo, saj je toli-
ko priložnosti,, da se opraskamo, urežemo
ali ko obrezujemo drevo, • pademo z lestve
— in si zlomimo nogo.
Neznatne poškodbe kože na prstu lahko
postanejo zelo nevarne, če jih zanemarimo.
Pri tem ne smemo pozabiti tudi na naj-
hujšega nepridiprava, ki se včasih skriva v
prahu ali gnojilu. To je povzročitelj tetanu-
sa ali mrtvičnega krča. Za okužbo zadošča
le neznatna praska, ki jo običajno prezremo
in v teku nekaj dni lahko izbruhne obole-
nje, ki zelo prizadene človeka in se lahko
konča tudi tragično v najhujših bolečinah
in krčih! Seveda smo običajno zavarovani
pied tem s cepljenjem, če pa že zelo dol-
go nismo bili cepljeni zoper to hudo obo-
lenje, moramo vedno na to pomisliti, če
se lanimo pri delu na vrtu.
Zato je dobro, da imamo pri roki de!
domače lekarne, najbolje kar v obliki prve
pomoči za avto. Pri roki naj bo tudi ste-
klenička salmijaka zoper pike žuželk, ker
z njim preprečimo nastanek otekline in
nevšečno srbenje.
Moderna agronomska znanost nam daje
v roke najrazličnejša strupena škropiva in
gnojila. Njihova nestrokovna uporaba in
premalo in nepravilno zavarovanje in shra-
njevanje vedno znova povzročajo tako hude
nesreče, da bi morali njihovo uporabo v
hišnem vrtu opustiti.
če bomo pri delu oziroma našemu po-
poldanskemu konjičku posvečali kanček pre-
vidnosti, nam bo v veselje, drugače pa v
veliko neprijetnost.	Bj
.priporočamo
FROXI je komplet za kopalnico oziroma
stranišče, ki je narejen iz sintetičnega ma-
teriala v prijetnih barvah in vzorcih. Razen
tega, da je topel in mehak, lahko kopalnico
tudi prijetno poživi. Prodajajo ga v prod»
jalni Astra, cena je 117,75 din.
V prodajalni Veronika imajo te dni rs
prodajo. Tako lahko kupite pas-hlačke
jycre v različnih krojih, številkah in
vah kar 50 odstotkov znižane. Cene so
25,20 do 40,00 din.
Trgovina Manufaktura ima veliko izbir
kvalitetnega shetlanda iz 100-odstotne vo
ne v modnih barvah, izdelek tovarn
Teteks Tetovo. Cena je 137,60 din.
Stojalo za knjige, lesena kužka, lah!
Izberete med ostalimi praktičnimi darili
prodajalni Mladinske knjige. Cena je 49,
din.
Če se navdušujete za rustikalen stil,
tem vam priporočamo sklednik, ki bo ki
nji tudi v okras. Izdelali so ga v opr«
Izola, prodajajo pa ga v trgovini Sloven
les. Cena je 177,00 din.
št. 9 — 7. marec 1974
NOVI TEDNIK — stran 23
Tabor
v
Tako pnjeuifcga Športnega"
praznika, kot smo ga doživeli
v nedeljo v Taboru v Savinj-
ski dolini, že dolgo ni bilo.
Organizacije republiškega pr-
venstva v krosu so se lotili
domala vsá domaöini, katerim
so priskočili na pomoč še
gŠD iz Prebolda, TTKS Ža-
lec, nekatere delovne organi-
zacije z darili in seveda sod-
niški ter delno tudi organi-
zacijski odbor AD Kladivar.
Gasilci so v novih uniformah
skrbeli za red, kraj sam pa je
bil dobesedno preplavljen s
plakati n zastavami kar vse
je dajalo še posebno slovesen
ton kraju, ki je sprejel na
izredno lepih navarvnih te-
renih (žsil j.ih je dan poprej
prekril sneg in tako so bile
proge otežkočene) preko 300
tekmovalceiv iz domala vseh
krajev Slovenije.
Na tekmovanju, ki je pote-
kalo brezhibno, so imeli to-
krat največ uspeha Velen j ča-
ni, ki so prišli s številno
ekipo in si tako tudii zagoto-
vili našlo vseekipnega zma-
govalca (Kladivar je bil tret-
ji). Tudi med posartiezniki so
največ uspeha imeli Celjani
in Velenjčani. švercova tn
Blagotinšek (oba Velenje) sta
zmagala med mlajšimi mla-
dmikami oz. mladinci, med
starejšimi mladinci je bil naj-
hitrejši Kova^ič, med mlaj-
šimi člani Milavec in člani
Svet (vsi Kladivar). Omeniti
moramo še drugi mesti Kuz-
manove med st. mladinkami
in Urankarjeve med članica-
mi (obe Kladivar), drugi pa
je bil tudi Hojan (Velenje)
med "Starejšimi mladinci. To-
rej resnično velik uspeh (Ue-
Ijanov in Velenjčanov.
Tekmovanje je uspelo, vsi
pa so se potrudili, da je tako
moralo biti' Vse niti pa so
bile v rokah Ferda Hrdeja
( predsednik TVD Partizan
Tabor). iVdiJa VidmajiT]a, Ja-
neza Primožiča, Valterja Štaj-
nerja, družine Urankar, Pe-
tra Drofenika in še mnogih
drugih, ne nazadnje tudi go-
stilničarja Mandeljca, ki je
poskrbel za želodce.
Delegat AZS Janez ing. Po-
nebšek je po tekntovanju
povedal: Organizacija v Tabo-
ru je nov dokaz, da je treba
tek v naravi vrniti manjšim
krajem, ki živi jo za organi-
zacijo takšnega prvenstva, ne
pa utrujevati večjih klubov.«
TEKST: TONE VRABL
FOTO: LOJZE OJSTERŠEK
raprade
Veliko zaslug za dobro orga-
nizacijo ima tudi Ferdo Hu-
dej, drugače predsednik do.
mačega TVD društva.
SMUČARSKI RAZGLED!
Danes se bo na Golteh začelo
državno prvenstvo za mlajše In
starojše- mladince ter mladinke.
Jutri, v petek, se bodo mlajši in
starejši mladinci in mladinke
prav tako pomerili v smuku za
prvaka SRS. V soboto In nede-
ljo bo prvenstvo SRS za mlajše
mladince in mladinke v slalomu
In veleslalomu. Organizator vseh
tekmovanj je SD Izletnik Iz Ce-
Ца.
XXX
v soboto so bile na Golteh če-
trte zimske igre delavcev Ljubljan-
ske banke, ki jih Je organizirala
podružnica LB Celje, katere šport-
no aktivnost vodi MARJANA LU-
BE.I Nastopilo je 100 tekmoval-
cev v veleslalomu. Moški so na-
ttopili v štirih starostnih skupi-
nah. V skupini C je zmagal Mar-
jan Turičnik, v skupini G Je bil
Franc Dobovičnik tretji, v skupi-
ni B Niko Kač četrti itd. Pri
žeaskah pa je v skupini B zma-
jala Terezija Kač (vsi LB po-
družnica Celje).
XXX
Na sliki Uroš Karagl, še cici-
ban, član SD Izletnik iz Celja,
ki je letos na vseh tekmovanjih
zasedel prvo mesto in si priboril
tudi naslov republiškega prvaka.
•Tako imamo v Celju enega naj-
bolj perspektivnih mladih smu-
čarjev Slovenije.
T. TAVČAR
ZMAGA IN PORAZ
Prvi del prvenstva v slo-
venski kegliaški lig; je koiî-
čan. Koljači Hmezada iz
2a]ca, ki ietos prvič na-stoj a-
jo v tej ligi, so po prvem
delu tekmovanja na 8. mestu
s 6. točkami. V zadnjem na-
stopu prvega dela sio nastopili
na Jesenicah in izgrubili z
7761:7617 Med tednom pa so
doma premagali večkratnega
državnega prvaka kranjskega
Triglava z 7902:7872.
T. TAVČAR
KOVINAR
ODPADEL
Rezultati treijega kola zimske-
ga prvenstva Celja v streljanju
so že odpadli v borbi za najvišje
ja, letos nastopajo brez Srečka,
so že odpadli v borbi za navišje
mesto. Ostala sta le dva kandi-
data — Celje in Tempo. Celjani
so tokrat zadeli največ — 1228
krogov. Tempo 1303 in Kovinar
1240 krogov.
Med posamezniki vsi najboljši
strelci Celja lovijo Dečmana iz
Kovinarja, ki Je povedel že v
prvem kolu. Rezultati v tret.iem
kolu: Jager 273, Dečman 270, Ser-
šen 270, Strajher 269 in Dobovič-
nik 267 krogov.
Po tretjem kolu Je ekipni vrst-
ni red: Celje 3916, Tempo 3891,
Kovinar 3ft40, Posamezniki: Deč-
man (Kovinar) 806, Jager (Celje)
804, Strajher (Tempo) 798, Do-
bovičnik 792 in Jeram (oba Celje)
790.
V soboto in nedeljo ne bo tek-
movanja v zimski ligi. Najboljši
strelci se bodo pomerili v Što-
rah za občinsko Zlato puščico.

JOŽE LUBEJ
Jože Lube j, cxUiöni kegljač
KK Celje, • je v nedeljo do-
segel izreden rezultat, V der-
biju druge republiške lige je
v srečanju proti Aera podrl
1100 kegljev in s tem postavil
nov kegljaški rekord celjske-
ga kegljišča.
»Zadovoljen sem, da sem
dosegel tako dober rezultat,
čeravno sta Vanovšek in Ma-
rinček imela prav tako mož-
nosti za preseg 1090 kegljev.
Tudi ekipni rekord Celja, ki
je sedaj 8072 kegljev potrju-
je, da v Celju delamo načrt-
no tako pri Aeru kot pri Ce-
lju. Toda za uspeh v republi-
ški ligi bo potrebno v pri-
hodnje pripraviti eno samo
okrepljeno eki^. Vsi drugi
pa naj tekmujejo v drugi eki-
pi v drugi ligi. Tekmovanje
v tej lig3 je zelo zanimivo in
izenačeno. Zato naj ta liga
služi za pridobivanje rutine,
v republiški ligi pa na nasto-
pa najboljša osmerica. Tu ni
pomembno, ali je to Aero ali
Celje. Važno je, da sestavimo
najboljše moStvo in se vrne-
mo med najboljše. Borba za
prvaka v drugi ligi pa bo po
vodstvu Aera zelo zanimiva in
naš cilj naj bi bil, da nas ne
preseneti Radenska.«
J. KUZMA
ŠŠD FERDO
I SKOK
j V organizaciji (JoC ŠŠD in
HDK (Jexje je bilo izvedeno
občinsju) prvenstvo ŠŠD os-
novnih šoi v hokeju.na ledu.
Nastopilo je 6 ŠŠD, -ki so
I mea seooj odigrali 15 tekem.
Brez poraaa m le z eno ne-
odločeno telano so naslov pr.
vaka osvojili pionirji SSD F.
SKOK iz I. osn,- š., ki so
I tudi na letošnjem prvenstvu
i dokazali, da so pač najbolj-
; ši že vrsto let v tej športni
igri.
IZ ŽIVLJENJA SSD
USPEŠN! KOZJAN!
ŠŠD na osnovni šoli v Kozjem je v zadnjem obdobju
močno ra2Širilo svojo dejavnost. Na občnem zboru v me-
secu septembru 1973 je bil sprejet bogat program dela, ki
ga mladi pionirji in pionirke sedaj uresničujejo v osmih
sekcijah.
Osnovno Vodilo v ŠŠD je množičnost. 2e doslej so v
različne športne aktivnosti vključili nad 60 odst. vseh uč-en-
cev na šoli. Vadba in tekmovanja sta stalni obliki njiho-
vega dela. Zanimivo je, da v okviru ŠŠD vadi posebna sku-
pina predšolskih otrok! Vodstvo ššD vzorno skrbi tudi za
učence v nižjih razredih osnovne šole. V posebnih skupinah
vadijo gimnastiko učenci in učenke 3. in 4. raizrsdov. član-
stvo v višjih razredih se navdušuje za gimnastiko, namizni
tenis, šah, tabomiátvo in vse Športne igre ter smučanje.
Medrazredne lige štejejo 7 članov tako v nogometu, košarki
in rokometu! V košarki so postali medrazredni prvaki pio-
nirji in pionirke iz 6 a razreda! Na občinskem prvenstvu
so bili Koeyani drugi v nogometu, kar priča o kvaliteti te
igre med pionirji. Izvedli so že šolsko prvenstvo v namiz-
nem tenisu. Telovadnica je v teh dneh na voljo članstvu
ŠŠD od 15,-19, ure, kjer vadijo pod vodstvom mentorja,
pedagoga za telesno vzgojo tov. Hasana Todoromanoviča,
številni pionirji in pionirke. Trenutno se mladi Kozjani naj-
bolj navdušujejo za gimnastiko. Kar 50 jih sedaj trenira
vsak dan, ko se pripravljajo na občinsko prvenstvo. Le
smučarji letos niso prišli na svoj račun, ker ni bilo snega,
ŠŠD i>a bo organiziralo izlet na smučarske F>olete v Planico,
ki sd jih bo ogledalo kar 42 društvenih članov.
Za tako razgibano delo v ŠŠD je pedagog za telesno
vzgojo že pridobil 8 mladih vodnikov, ki jih je izšolal iz
vrst učencev na šoli.
V večernih urah pa je telovadnica v Koejem na razpo-
lago TVD Partizan, v njej pa vadi tudi ženska skupina iz
METKE, podružnice celjske tovarne, ki se pripravlja na
SŠI.
Z nastopom lepega in toplejšega vremena pa se bo vsa
aktivnost ŠŠD izdajala na lepih in prostranih igriščih, ki so
poleg šole. 2al, da so za vse te bogate oblike izvenšo-lskih
aktivnosti prikrajšani pionirji in pionirke iz Buč in Pod-
srede, ki so takoj po pouku vezani na odhode v domača
kraja z avtobusi. Med njiimá je vsekaikor veliko športnih
talentov. Spomnimo se samo, da je bil tudi naš najboljši
slovenski športnik Stanko Lorger doma iz Buč.
K. JUG
OSTANE V LIGI
Državno prvenstvo v hokeju
na ledu Je zaključeno. Prvak
Je znan, znan pa Je tudi
član, ki zapušča prvo ligo.
To Je moštvo Spartaka, saj
odločajo medsebojni dvoboji,
tu pa so Celjani boljši in tu-
di v primeru poraza v zadnji
tekmi proti Spartaku ostanejo
med najboljšimi.
Vodja celjske ekipe Albert
Kerkoš:
»2e proti Zvezdi smo v Ce-
lju igrali zelo dobro. Samo
slučaju je pripisati, da so na-
ši fantje po vodstvu 7:3 dobili
» 90 sekundah tri zadetke. V
Beogradu smo nastopUi brez
Danija in Bojana Kerkoša, ki
sta poškodovana ter brez Mo-
toba, ta se Je ženil v soboto
in Lesjaka ter Bratca. Z mla-
dinsko ekipo smo igrali odlič-
no in če bi igrala vsaj dvojica
od omenjenih petih, bi pre-
magali Partizan. Tako pa bo-
mo morali pokazati v Subotl-
ci svoje znanje in zmagati.
Res ne vem. te se za izpada-
nje štejejo samo medsebojni
rezultati. Potem vodimo proti
Spartaku 6:0 v točkah in smo
ostali prvoligaši. Drugače pa
ne smemo izgubiti z več kot
dvema zadetkoma. Toda fant-
je bodo v popolni postavi,
zdravi in prlčaku,jem uspeh.
Mirno lahko zabeležite, da bo-
do gledalci tudi v prihodnjem
letu gledali tekme prve lige.«
Upamo, da bo tako.
J. KUZMA
Najboljši trije med starejšimi mladinci (od leve): Edo
Hojan iz Velenja (drugi). Dani Kovačič (prvi) in Gabrijel
Grof (tretji), oba Kladivar Celje.
Danici Urankar pred domačim občinstvom ni uspel podvig,
da bi zmagala in je osvojila »samo« drugo mesto. Morda
bi šlo s sankami hitreje in lažje.
PRIČAKOVAN PORAZ
KOŠARKARJEV
Košarkarji Kovlnotehne so gostovali na Keki proti vodečemu na
lestvici II. zvezne lige in verjetno že bodočemu prvoligašu, ekipi Kvar-
nerja in visoko izgubili z »8:69. Rečani so si zmago zagotovili že r
prvem delu igre, ko so si s hitrimi protinapadi po predhodnih mno-
gih zgrešenih podajah Oljanov zagotovili visoko vodstvo. Vse do 8.
minute so bili Oljani favoriziranim domačinom enakovreden tekmec,
takrat pa so večkrat zaporedoma pogrešili in Millčevič ter Krivokuča,
sicer najboljša igralca domačinov, sta napake gostov vsakič kaznovala
z zadetki. V drugem polčasu so Celjani zaigrali mnogo bolje v ob-
rambi, manj so tudi grešili pri podajah, tako da domačini niso mogli
povečati razlike iz prvega dela igre. Predvsem so dobro zaigrali Tone
Sagadin, Zmago Sagadin in Jerič, vendar prevelike razlike Iz prvega
dela igre niso uspeli zmanjšati. Koše za Kovinotehno so dosegli: Tone
Sagadin 29, Zmago Sagadin 14, Jerič 14, Leskovar 5, Jug 2, Tomašlč
2, Kralj 2 in Erjavec 1. Ocene: Tone Sagadin 5, Zmago Sagadin 3,
Jerič 1.
V naslednjem kolu se bodo Celjani doma pomerili z ekipo trl^
veljskega Rudarja, ki Je po sobotnem porazu na domačem igrišču
prav tako zašel v nevarne vode in prav gosoto se obeta zanimiva in
ogorčena borba za zmago. Tekma bo v soboto, 9. marca, ob 19. uri
v dvorani Posebne šole.
JANEZ ĆEPIN
MLADINKE VELENJA
v obeh telovadnicah KSC Velenje je öao področno prvenstve
mladink srednjih šol iz celjske regije. Presenetljivo so zmagale mla-
dinke iz velenjske gimnazije pred PSC in gimnazijo Celje ter f^ko-
nomsko šolo iz Trbovelj,
REZULTATI — gimnazija Celje : ekonomska š, Trbovlje 30:6,
gimnazija Velenje : PSC Celje 19:17, PSC : ekonom.ska š. Trbovl.je
21:10, gimnazija Velenje : gimnazija Celje 23:19, PSC Olje : gimnazija
Celje 27:25 in gimnazija Velenje : ekonomska š. Trbovlje 22:17.
Gimnazijke iz Celja so pokazale najboljšo kolektivno Igro, pa so
bile tretje! Zapustila jih je športna sreča in tudi proti Velenjčankam
niso pokazale pravega znanja. Ne glede na razplet posameznih tekem
velja gimnazijkam iz Velenja čestitati k naslovu področnih prvakinj,
za kar ima največ zaslug Renata Natkova. Na ге?1"ћ!!«кет prv-—-'vu
srednjih šol bodo celjsko področje zastopale Velenjčanke.
24. stran — NOVI TEDNIK
7. marec 1974 — St. 9
POBEGNILA
Iz zaporov v Celju sta v nedeljo, dne 3. marca 1974
popoldne pobegnila KOTNIK Ivan, sin Ivana, rojen
18.3.1943, nazadnje stanujoč v Zadobrovi pri Celju,
visok 165 cm, srednje razvit, temno kostanjevih las in
rjavih oči. Oblečen je bil v rjave hlače in belo srajco.
V zaporu je bil kot preiskovanec zaradi suma storitve
kaznivih dejanj goljufij, ki jüi je storil na ta način,
da je izvabljal denar s pretvezo, da se mu je pokvaril
avto in da rabi denar za plačilo popravila avtomobila.
Z njim je i>obegnil še TEMPRAN Anton, sm Franca,
roj. I. 1. 1945, nazadnje stanujoč Lopafcnik št. 10, SO
2alec, visok 174 cm, srednje razfvdt, svetlo plavih las
in temno modrih oči. Oblečen je v temno obleko. V
zaporu je bfl kot preiskovanec zaradi suma storitve
kaznivih dejanj vlomnih in drugih tatvin.
Prosimo vsakogar, ki bd ju videl ali vedel, kje se
nahajata, da to петгМота sporoči najbližji postaji
milice ali neposredno Upravi javne varnosti v Celju,
Gregorčičeva 5, telefon 063 23-941.
Iz pisarne UJV Celje
Ivan Kotnik
Anton Tenipran
RADO PLAUŠTAJNER
DO KITAJSKE Ш ŠE
DLJE (6)
ŽIVAHNO
Takšen je le en obraz
pokrajine BaMja, ker je
znan tudi po bistrih poto-
kih in rekah, ki se včasih
globoko zajedajo v zemljo
in naredijo manjše kanjo-
ne, obrežno zelenje In
cvetje pa dopolnjujeta po^
dobo te lepote. Na tem
otoku je seveda obilo
trof>skega rastlinstva, go-
zdov, palm in bambusov,
pa tudi plodne zemlje, ki
je spremenjena v skrbno
obdelane riževe terase.
2e prvi dan bivanja na
Baliju začneva z Milanom
spoznavati, da je življe-
nje na tem otoku svoj-
stveno. Balijci niso kakš-
no zaostiio ljudstvo. Na-
sprotno, Bistri in včasih
tudi nabriti so. Toda nji-
hovo zaupanje v tujca.
prijaznost in nasmejanost,
vljudnost, presegajo obi-
čajne pojme. Znani so po
svoji lepoti, čeprav so
nižji od nas. Dekleta z
rumeno-rjavo poltjo, izra-
zito temnih oči ter črnih
las, hodijo, kot bi drsele
po gladini vode, kar da-
je še poseben občutek
popolne skladnosti njiho-
ve lepote in gibov. Zato
80 Balijc: v preteklosti
plačevali težak davek, ker
so tujci moške lovili za
sužnje in dekleta za pri-
ležnice. Morda ta narod
šele sedai živi v pravem
brezskrbju, čeprav pri tem
ne mislim, . da živijo v
izobilju. Nasprotno, njiho-
vo življenje je skromno
vendar nikakor dolgočas-
no. Daleč so od našega
standarda, od želja do
avta ali barvnega televi-
zorja, toda to jih prav nič
ne moti Da bi pridelali
dovolj riža za življenje ali
za zaslužek tisto bore de
narja, kolikor ga potrebu
jejo za obleko, jim ni po
trebno veliko mučiti svo-
jih rok. Zato imajo dovolj
časa, da se predajo tistim
opravilom, ki so jim
všeč. Tako smo lahko kar
sredi dneva opazovali va-
ške fante, ki so igrali v
vaškem nrke^tnj sredi va
si na inštrumente game-
lan. To je preprosto glas-
bilo, narejeno iz različnih
dolgih in debelih bambu-
sovih palic, vpetih v le-
sen okvir, nanje pa so
pritrjene daljše ali kraj-
še kovinske ploščice, po
katerih igralec tolče in iz-
vablja zvoke. Moč te gla-
be in v njeni bučnoti In
živahnosti, nima pa večje-
ga glasovnega obsega.
Poslušalcev je vedno do-
volj in v trenutku tudi za
ostale delo ni važno.
Okoli ljudi pa se motajo
prašički, kokoši, kakšen
kuža, pa tudi trop opic za-
ide vmes Nihče se na ni-
kogar ne razburja in vsi
živijo v zadovoljstvu ter
miru. Podoba raja, večne-
ga veselja in radosti ter
lepote je popolna
Takšen ali podoben
»sprejem« je bil v vsaki
vasi, ki smo jo obiskali
Naselja so seveda pre-
prosta, hiše lesene in
slamnate, ker je tukaj
skozi vse leto tropska
vročina. Domačija v ba
lijaki vasi je ponavadi
ograjena, vendar vsak go-
spodar 'ade volje tujcu
dopusti vstop, kar sva
bila deležna tudi z Mila-
nom v eni izmed vasi v
okolici glavnega mesta
Balija Denpasarja {60.000
prebivairev) Domačija
ima zunanje in notranje
dvorišče. V zunanjem
dvorišču je zidana hišica
za gospodarja in njegovo
ženo. okoli nje so manjše
lesene hiše, ki so bolj
podobne lopam, saj je tu-
di gospodarjevo bivališče
bolj hišica kot hiša. Ena
od teh lop je namenjena
za neporočene moške, ki
živijo v družini, druga za
neporočene žene in tretja
га goste V notranjem
dvorišču je na vidnem
mestu manjši tempelj, po-
svečen družinskim pred-
nikom in hišica duhov, na-
dalje prostor za gamelan
orkester In oltar za žrtvo-
vanje duhovom ter bogo-
vom. Vse je preprosto
^'endar čl.4to
Stražar glavnega križišča in mesta Denpasar
št. 9 — 7. marec 1974
NOVI TEDNIK — stran 25
GRÂDIS
9
Objekt Kovinotehne na Hudinji, kl ga gradi GRADIS, bo razdeljen na pet hal
Kot gobe po dežju rastejo
v Celju velike hale za potre-
be celjske Industrije in trgo-
vine. Človeku zaigra, srce ob
Izgledu, kako se vzpenjajo
v nebo mogočne železne kon-
strukcije. Eden pomembnih
graditeljev teh velákáh ob-
lektov je GRADIS Ljubljana,
ki gradi za veletrgovino iz-
voz-uvoz Kovinotehna veliko
skladišče na Hudinji ob Ma-
riborski cesti.
Pet hal
Velikost skladišča je 121,25X
109,25 kar znaša kar 13.246,56
kvadratnega metra koristne po-
vršine. Višina objekta, korist-,
na seveda, je 8,60 metra. Ta
objekt gigant je namenjen
za skladiščenje izdelkov črne
in barvne metalurgije in bo
imel pet hal:
Hala A — skladišče pločevi-
ne
Hala B — skladišče paliča-
stega jekla na konzolnih re-
gaMh
Hala C -— skladišče palič-
nega jekla v boksih
Hala D — skladišče profil-
nega jekla
Hala E — skladišče beton-
skega železa
Skladišče bo opremljeno z
dvigali CTI LUXEMBURG. V
hali A bo tekalni žerjav z no-
sòlnostjo 12-ton, hale B, C, D,
in E pa bodo imele viseči
žerjav in regain! žerjav, oba
z nosilnostjo pet ton. Za nor-
malno funkcioniranje bo sikla-
dišče opremljeno z industrij-
skim tirom in dovozno cesto.
V samem skladišču bosta še
sanitarni in pisarniški boks.
Se nekaj tehničnih podatkov
zaradi boljše predstave o
skladišču:
Konstrukcija: armirano be-
tonski okvir v rastru 12 X
24 m, Sftrešna konstrukcija
armirano-betonski predalčni
nosilci razpona 12 metrov. Na
te so zmontirane krovne plo-
šče debeline 15 cm. Kritina
je čma.
Ol)delava: obodni zidovi so
iz betonskih zidakov V-8, de-
beline 20 cm, obojestransko
fugirani. Nad zidovi je pas
oken zastekleniiî s copilitom.
Tlaki so armiranobetonski s
protiprašno zaščito.
Projekti
Projekte so Izdelali:
a)	idejni projekti: IB Иек-
fcroprojekt Ljubljana
b)	glavm projekt za prvo fa-
zo: Gradiš Biro za projekti-
ranje Ljubljana
C) instalacije: Investitor Ko-
vinotehna s sivojimi projek-
tanti.
Delo je prevzelo v obUki
ingeniringa IB Blektroprojekt
Ljubljana, gradbena dela pa
Gradiš TOZD Gradbena eno-
ta Celje in sicer po predpo-
godbi z dne 13. 7. 1973. Na
osnovi predpogodbe je bila
sklenjena gradbena pogodba
12. 11. 73 s takšnimi roki:
Haid E in D pripravljeni za
monitaao do 15. 2. 74.
Hale C, B in A pa do 30.
3. 74.
Z aneksom k gradbeni po-
godbi je bil postavljen nov
rok za hale C, B in A in
sicer 15 . 3. 1974 — pripravlje-
ne za montažo.
Gradiš je pričel z deli 1.
8. 1973, in sicer s priprav-
ljalnimi deli. Vse je potekalo
po programu, dokler se niso
pojavile ovire — podatki za
projektante, redukcija elek-
trične energije in hud mraz
v novembru lani. Zato so prvi
dve hali, E in D, pripravili
za montažo z upravičeno za-
mudo do 15. januarja letos.
Dela na halah C, D in A po-
tekajo po planu in bo zabe-
tonáranje izvršeno do 15. mar-
ca letos. V času strjevanja
betona bodo opravili montažo
predalčnih nosálcev in sipo-
rex krovnih plošč ter izvr-
šili kritino v toliki meri, da
bo lahko iftontaža potekala
brez ovir.
Gradiš bo do 30. marca o-
pravil razopaž in demontažo
odrov tako, da bodo hale C,
B in A s tem datumom v ce-
loti pripravUjene za monta-
žo. Vzporedno z montažo bo-
do pozidali tudi obodni zád
ter izvršiU betoniranje tlakov,
medtem ko je obodni zid za
prvi dve hali že pvozidan in
deloana tudi zafugiran. Tre-
nutno postavljajo še okvire
za copilit steklo.
Direktor celjske enote Gra-
disa, Albert Praprotndk in
vodja sektorja gradbišča
Franc Zui)ančič, sta nam po-
leg teh podatkov povedala
tudi to, da je po takšnem
sistemu Gradiš zgradil v Ce-
lju že približno 40.000 kva-
dratnih metrov površine. Med
drugim gradi tudi r>ov objekt
Topra, kjer gre za popolno
montažo, po pogodbd pa ga
morajo dokončati junija letos.
Gradnja skladišča za Kovinotehno
26. stran — NOVI TEDNIK
7. marec 1974 — St. 9
št. 9 — 7. marec 1974
NOVI TEDNIK — stran 27
125 mater
POTOMSTVA ZA
MALO MESTECE
Na območju, kakršno je
od Luč do Sotle, od Vitanja
do Planine, je zmoglo 125 ma-
ter podariti življenje 1.475
otrokom, v povprečju 11 na
eno mater. Ker pa ima ve-
čina teh mater vsaj toliko
vnukov in pravnukov, ^koli-
kor so imele svojih otrok,
nanese število potomcev oko-
li 4.000 ljudi, to p>a je toliko.
kolikor imajo prebivalcev
manjša mesta, na primer Šo-
štanj, Mozirje, Laško, Šent-
jur, Slovenske Konjice itd.
To ni izmišljeno! Kar pre-
berite še enkrat NOVI TED-
NIK za dve leti in pol na-
zaj, seštevajte številke, ki so
bile omenjene v vseh sestav-
kih pod naslovom »Njihovo
življenje je materinstvo«. To
je bila rubrika, po mnenju
naših zvestih bralcev v lan-
skoletni anketi, najbolj bra-
na v Novem tedniku. To so
bili zapisi o materah, ki so
rodile deset in več otrok.
V nedeljo, ko bodo prišle
v Celje na prireditev, ne
bodo več vse zbrane. Smrt
je kosila tudi med njimi, a
vendarle ne preveč, če pomi-
slimo, da so te mame zveči-
ne starejše, bolehne, zgarane
in mnogo slabega naužite
žene.
Razumljivo je, da so zve-
čine kmetice, toda tudi de-
lavk -ne manjka. Velikih
gruntaric pravzaprav med
njimi niti ni in v izobilju se
ni nobena kopala, razen v
izobilju dece, dela in skrbi.
Med našimi mamami, ki so
jih obiskovali naši novinarji,
so takšna, ki so rodila 21
otrok, je takšna, ki ima sa-
mo fante, trinajst po številu,
je tudi mama, ki ima 73 po-
tomcev (10 otrok, 40 vnukov
in 22 pravnukov).
Tudi delavke so med nji-
mi, knapovke, viničarke, in
popotovka, ki ob tolikem šte-
vilu otrok nima strehe nad
glavo. Veliko jih je, ki so
poleg svojih otrok hranile še
partizane, ki so bile kurir-
ke, obveščevalke, ná pa jih
malo, ki jim srca krvavijo za
sinovi in hčerami, padlimi
za svobodo.
Pravzaprav preproste ma-
me, ljubeče, prezgodaj osi-
vele, dobrih rok kot kruh,
ki so ga rezale. Mame, ki
niso imele žal besede za svo-
je otroke, čeravno v vseh hi-
šah ni bilo videti, da bi ot-
roci vračali materam za skrb.
Edino popotna mama, potov-
ka, a še ta ni tožila, hvaUla
je le tiste, ki so jo vzeli pod
streho.
Seveda niso vse, teh 125
mam. So še takšne, pa nam
ni nihče povedal zanje. So
tudi takšne, ki so nas odslo-
vile, ko da jih je sram, bile
so, ki so prosile, nikarte, že
tako se norčujejo iz nas! Da,
tudi na to smo naleteli. Žal,
tudi takšni so — rojeni prav-
tako iz mater.
Neka sumljivo afekti-
rana dama kupi v droge-
riji parfum in plača z
novim petstotakom —
(50.000 SD). Prodajalka
obrača denar, gleda sko-
zenj proti luči in pravi;
žal, petstotak je ponare-
jen.
In dama se zgrozi in
zavzdihne: No, torej sem
bila žrtev posilstva!
Je kakšna razlika med
teboj in tvojim možem,
odkar sta poročena?
Ne, skoraj nobene.
Prej sem pol noči težko
čakala, kdaj bo končno
odšel, zdaj pol noči ča*
kam, kdaj bo naposled
prišel.
Ansambel, ki vam. ga predstavljamo, je eden najstarejših v celjski občini. To
je godba na pihala Prosvetnega društva »France Prešeren« iz Vojnika ali po doma-
če Maledolska »plehmuzika«. Prihodnje leto bo praznovala 100. letnico obstoja —
s kratkimi prekinitvami seveda. Kljub temu ji bomo morali posvetiti nekoliko več
pozornosti, saj igrajo fantje na lastne instrumente in z minimalno družbeno podpo-
ro. Kakovost njihoifkga muziciranja je. v porastu. Za to ima nedvomno precej zaslug
Ivan Karlovčec — sedanji dirigent.
SANDIKA jé najmlajša Ckjlnaričeva iz Predence pri Šmarju, najmlaj-
ša je in deseta po vrsti, sedmi deklič ob treh fantičih. Satidika stiska
k sebi svojo punčko, ki je »šele vstala«, saj še oblečena ni. Bo imela
Sandlka tudi četico otrok, ko bo »bla velika«? Najbrž ne, ali pa tudi.
Kdo ve? Sandika, ki se gre mamico med podboji hišnih vrat, je ena
od članov v potomstvu 125 mater, ki so za nedeljo vabljene v Celje
na srečanje, kakršnega še ni bilo na Slovenskem. Gotovo pa ena naj-
mlajših, če ne najmlajša,
(FOTO: DR.AGO MEDVED)
PRI KEMIJI
V šoli. so se učili o oksida-
ciji. Tovarišica je vprašala
Jožka o tem takole:
—	Jožek, kaj je to gorenje?
—	To je tovarna gospodinj-
ske opreme v Velenju.
NA IZPITU
—	Ampak, tovariš profesor,
saj sem vendar veliko znal,
zakaj ste me pa vrgli?
—	Vaše znanje iz fizike je
bilo tako neuravnovešeno, da
vas je vrgel že en sam nedol-
žen poligon sil in ne jaz.
VIC V SAVINJSKEM
SLOGU:
Savinjčan je križal čebelo
in kresničko! Bojda zato, da
bi mu še ponoči nabirala
med! -
TEŽKO VPRAŠANJE
Pri uri matematike reče
profesor dijakom:
»če niste česa razumeli, kar
vprašajte.,,«
Vstane dijak in pravi:
»Tovariš profesor, tako je
komplicirano, da ne znam
vprašati.«
ljubezen po svetu
KRiVAMREŽA
Kdo bi SI mislil, da bi bi-
la lahko mreža kriva za to,
da moški plemena Kavajev,
Indijanc3v s porečja Amacon-
ke v Južni Ameriki, svojim
ženskam in dekletom nišo
kos
Najbrž bi sami ne vedeli
povedati zakaj tako. Ugotovi-
tev je sporočil v svet pro-
fesor Kenneth, ki je pri tem
plemenu dolgo živel in opa-
zoval njegovo življenje — tu-
di ljubezensko.
Zelo je bil namreč začu-
den, da k ženski v eni noči
pride tudi po več moških
drug za drugim, sicer pa lju-
bezen pri Kava j ih tudi -čez
dan ni prepovedana in se kaj
malo zmenijo drugi zato, če
sta objeta v ležalni mreži.
Profesor Kenneth je počasi
le prišel do vzroka ljubezen-
ske nenasitnosti pri Kavaj-
kah. Kavaji namreč spijo in
počivajo v visečih mrežah,
obešenih od debla do debla.
Ta iznajdba je büa za to
pleme nuja, kajti na tleh je
vse polno strupenih žuželk
plazilcev, pa Je bilo ležanje
na tleh skrajno neprevidno.
In ker se tudi ljubijo v tak-
šnih visečih mrežah, je pred-
vsem to vzrok za nepotešlji-
vost Kavajskih žensk. Mreža
se namreč ob premikanju
začne neprijetno zibati in
sploh je položaj telesa v
takšni mreži nekoliko ne-
navaden. Parček mora imeti
kar akrobatske spobobnosti,
vsaj moški, ki pa niso preveč
vztrajni.
Ko ,spozna, da so moške-
mu pojenjale moči, dekle eno-
stavno hlini spanec. Ko prvi
ljubimec odide, se navadno
pridruži v mrežo drugi, ki
ima več možnosti za to, da
ga dekle ali ženska ne odslo-
vi s hlinjenim spancem, kot
je predhodnika.
Pa recite, da niso mreže
krive za sitnosti in nadloge v
ljubezenskem življenju ama-
conskih Indijancev?
PRED MATIČARJEM
Slon in miška prideta pred
matičarja s prošnjo, da ju
poroči.
»Toda, to ni mogoče,« na-
sprotuje le-ta. »Storite to!«
zahteva slon.
»Toda . .. miška, kaj je zdaj
to. Saj se vendar ne mo-
reš . . ., se brani matičar.
»Saj ravno to je. Morava se
poročiti.-
KDO BO HITREJŠI? To je bi-
lo vprašanje v nedeljo v te-
ku članov na republiškem
prvenstvu v krosu. Kokošje
veselo zafrčala in se pogna-
la pred sopihajočim Petram
Svetom, za katerega pa se
je izkazalo, da ima več kon-
dicije, saj je na koncu zma-
gal, kokoš pa je odstopili
in se skrila v gozd. Verjel
no ji ni ustrezal teren, si
je nastopila bosa, Peter p
v šprintericah. Naj se zav£
da, da o zmagovalcu odloča
jo tudi detajli. Morda bo pr
hodnjič bolje ...
Foto: Lojze Ojsterše
NOVI TEDNIK — Glasilo občmsKib organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Ceije, Laško, Slovenske tionjice
Šentjur Šmarje pn Jelšah m Zalee — Uredništvo: Ceije, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina ш oglasi: Trg
V kongresa 10 — Glavni m odgovorni urednik: Jože Volfand Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan BožiC
Jure Krašovec, Dominika Poš, Milan Seničar Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek
Tone Vrabl, — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« LJubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa-
mezne številke 2 din — Celoletna naročnma 75 din. polletna 37 dm Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »DELO« Ljublana -
Telef.: uredništvo 223-69 tn 231-06, mali oglasi m naročnine 228-00.