VI. SOCIALNI RAZVOJ
Ustava in zakon v združenem delu izhajata iz predpostavke, da je delo v družbenih dejavnostih se-stavni del družbenega proizvodnega dela, lahko pa je tudi poraba, če ne vpliva na povečanje produktivno-sti dela in na proizvodno sposobnost delovnega člo-veka v združenem delu spJoh ter na njegovo delovno, socialno in kulturno okolje. Zato bo potrebno v tem planskem obdobju zlasti razvijati tista področja, ki neposredno v največji meri prispevajo k rasti pro-izvodnje in produktivnosti in ulrjevati medsebojno odvisnost med ustvarjenim dohodkom v matefialni proizvodnji in rastjo sredstev družbenih dejavnosti, ki se bodo oblikovala s svobodno menjavo dela med delavci z enega in drugega področja družbenega dela. Na osnovi ta.kšnih ciljev bodo prednost imela področja izobraževanja, otroškega varstva in tiste raziskovalne dejavnosti, ki so v funkciji teh ciljev. Dohodek v materialni proizvodnji je izvor dohodka v družbeni dejavnosti v njihovi medsebojni menjavi dela in lahko rase le v skladu s povečanjem dohod-ka v materialni proizvodnji. Zato je potrebno v so-cialnem razvoju upoštevati stanje in možnosti y ma-terialni proizvodnji in ocenjevati družbene dejavno-sti kot sestavni del in funkcijo proizvodriega dela. To je tudi pomemben kriterij in merilo za zavrača-nje vsakršnih pritiskov, kadar čez dovoljeno mejo - zmanjšujejo tempo rasti skupnega proizvoda v obči-ni in širši družbeni skupnosti.
Rast sredstev za družbene dejavnosti, ki se bodo oblikovala v svobodno menjavo-dela v obdobju 1981 do 1985 bo zaostajala 10 % za rastjo družbenega pro-izvoda, kar pomeni, da bodo rastla sredstva po 3,15 O/o povprečni letni stopnji.
Prispevne stopnje iz dohodka in iz osebnih do-hodkov so enotne za vseh pet ljubljanskih občin in opredeljene  v  samoupravnih  sporazumih.
Sredstva za investicije bomo zagotovili s solidar-nostnim združevanjem na osnovi sprejetih prioritet iz neposredneaa prispevka občanov, samoprispevka II., dohodka TOZD, lastnih sredstev TOZD in OD delavcev. Zaradi vse večjih potreb po hitrejši in kva-litetnejši rasti družbenega standarda, bo potrebno kot dodaten vir sredstev za investicije razpisati nov samoprispevek.
V določilu 115. člena zakona o sistemu družbe-nega planiranja je opredeljeno kaj morajo vsebovati samoupravni sporazumi o temeljih plana SIS s pod-ročja družbenih dejavnosti. Tako so v predlogih sa-moupravnih sporazumov s področja izobraževanja, raziskovanja, zdravstva, otroškega varstva, socialne-ga skrbstva, zaposlovanja, kulture, telesne kulture, opredeljeni:
—   obseg.   vrsta,   kvaliteta   posameznih   storitev, programov storitev ali dejavnosti, ki se uresničujejo v občinski, mestni ali republiški skupnosti in vred-nost vseh programov;
—  normativi in standardi, ki jim morajo ustre-zati sloritve;
—  pogoji in kriteriji, pod katerimi bodb storitve na razpolago uporabnikom (razmestitev zmogljivosti iid.), vštevši morebitna doplačila ob neposredni upo-rabi storitev;
—  kriteriji in merila, po katerih se bo ugotav-ljala cena proizvoda oziroma storitve;
—  objekti, ki se bodo pridobili po sporazumu z navedbo lokacije, zmogljivosti in rokom  dograditve ter višine sredstev, ki se združujejo:
—   programi   za   katere   se   združujejo   sredstva po načelu solidarnosti, pogoji za uveljavitev pravice do solidarnosti  ter znesek, ki  ga udeleženci  prispe-vajo v ta namen; opredelitev programa za katerega se združujejo sredstva po načelu vzajemnosti ter zne-sek, ki ga udeleženci sporazurna prispevajo v ta na-men;
—  skupne obveznosti udeležencev po sporazumu;
—  osnove in merila za združevanje sredstev;
—  ukrepi  za odpravljanje  motenj  na  področju družbenih dejavnosti, ki nastajajo zaradi nepredvide-nih  sprememb  v  gibanju  dohodka  pri  uporabnikih ali zaradi sprememb materialnih in kadrovskih spo-sobnosti pri izvajalcih;
—  postopek in  način vračila oziroma- poračuna presežkov  sredstev,  potrebnih  za  izvedbo  sprejetilv programov družbene dejavnosti;
—  v sporazumih skupnosti, ki zagotavljajo social-ne pravice v obliki nadomestil so določbe o yrstah socialnih   pravic;   pogpjih,   kriterijih   in   merilih   po katerih bodo uveljavljali te pravice ter višini sred-stev, ki jih v ta namen združujejo;
—  način nadzora nad izvajanjem sporazuma.
Razvoj druibenih dejavnosti po področjih
1. Osnov.no šolstvo
V srednjeročnem obdobju .1981—1985 bomo na območju občine izvajali na področju izobraževanja dogovorjene naloge i-n cilje na osnovi sprejetih smer-nic in samoupravnega sporazuma družbenopolitičnih dokumentov, v katerih so opredeljeni osrednji cilji, ki jih bo potrebno realizirati na tem področju do leta 1980, upoštevajoč usmeritev, da naj bi se tudi področje izobraževanja razvijalo v Ljubljani. v okviru usklajenega razvoja med ljubljanskimi občinami in izenačevanje družbenega standarda, katerega sestav-ni del sta tudi vzgoja in izobraževanje.
—  Poglabljanje idejnosti vzgojnoizobraževalnega procesa.
—• Kvalitetni razvoj izobraževalnega procesa v osnovni šoli, uvajanje sodobnejših oblik in metod v proces učenja, širjenja interešnih dejavnosti v tesni povezavi z življenjem in delom delovnih ljudi ter društev in organizacij v KS ter vsebinsko in' organi-zacijsko prilagajanje dejavnosti pš potrebam in za-htevam usmerjenega izobraževanja. To je tudi pogoj za zmanjšanje osipa v Oš ob šočasnem povečanju kvalitete izobraževanja.
—  Razvoj COŠ in PB bomo zadržali na Ijubljan-skem povprečju. Z vsebinskim bogatenjem vzgojno-izobraževalnega dela v Oš bomo zagotovili delovanje in oblikovanje Oš  kot kulturnoizobraževalno in za-bavno rekreativno središče mladih in drugih katego-rij prebivalcev v njenem stanovanjskem zaledju.
—  Učinkovitejše in bolj  organizirano bomo pri-stopili k oblikovanju skladov brezplačnih učbenikov in  usposobitvi   šolskih  izposojevalnic  učbenikov  ter zagotovili šolsko prehrano vsem učencem.
—  Poglabljali in krepili bomo samoupravno po-vezovanje in sodelovanje vseh vzgojnoizobraževalnih organizacij v smeri usklajevalnejšega in racionalnej-šega dela ter gospodarne  izrabe sredstev.
—  Posebno skrb je potrebno nameniti načrtova-.nju,  usmerjanju  m  pridobivanju  ustrezno  usposob-Ijenih pedagoških delavcev.
Za izvedbo teh ciljev so za to področje pomemb-ne naslednje naloge in ukrepi:
—  Skupaj z DPO in KS pristopiti k ustanavljanju cnot pri Oš ter poiskati njihovo najbolj učinkovito organizacijsko obliko za povezovanje z ožjim in šir-šim družbenim okoljem.
—  OŠ se-bodo v okviru občinskih izpbraževalnih skupnosti  dogovorile  glede  povezovanja  administra-tivno-računovodskih del ter povezovanje šolskih s\re-lovalnih delavcev v strokovne skupine za celovito ob-ravnavo učencev.
—  Širjenje in krepitev COŠ bo zagotovljeno pred-vsem z lastnimi materialnimi, kadrovskimi, prostor skimi   možnostmi,  prestrukturiranjem  oddelkov   ter neposrednega povezovanja z OZD.
—   Realizirati   dogovor   o   boljšem   materialnem nagrajevanju    učileljev,    povečati    odgovornost    za opravljeno de!o in zagotoviti hitrejše reševanje sta-novanjske problematike učiteljev.
2.  Usmerjeno izobraievanje
—  Poglobiti, vzpodbujati in razvijati samouprav-no povezovanje in delegatska razmerja med uporab-niki in izvajalci usmerjenega izobraževanja v skup-ščini občinske izobraževalne skupnosti ter z delegati v skupščinah PIS.
—  Ugotoviti stvarne kadrovske izobraževalne po-Irebe združenega dela in jih uskladiti z zmogljivostmi vzgojnoizobraževalnih organizacij in s številom mož-nih udeležencev izobraževanja.
—  Zagotoviti  postopno uvajanje novih vzgojno-izobraževalnih programov v srednjih šolah v skladu z dogovprom o razmestitvi izvajanja vzgojnoizobra-ževalnih   prosramov   usmerjenega   izobraževanje   v SRS.
—   Zagotoviti   načrtno   poklicno   informacijo   in usmerjanje šolskih generacij  ter ustrezno štipendij-sko politiko,  da bomo  zadovoljevali  kadrovske  po-trebe in kadrovskc strukturo, ki jo zahteva razvoj OZD oziroma prestrukturiranje gospodarstva.
UKREPI:
—  v  PIS  ugotoviti  stvarne  kadrovske  izobraže-valne potrebe v OZD po posameznih usmeritvah in jih uskladiti z zmogljivostmi izobraževalnih organi-zacij in možnim številom udeležencev izobraževanja. Pri tem bodo sodelovale in spodbujale aktivnost DPS, DPO, GZ in SIS za zaposlovanje;
—  OZD bodo uresničevale svoj delež v usmerje-nem izobraževanju tako, da zagotovijo možnosti za izvajanje praktičnega pouka in delovne prakse učen-cem   in   študentom   ter   sodelovale   pri   oblikovanju vsebine in funkcije vzgojnoizobraževalnih organizacij.
3.  Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok
—   Osnovno  vodilo  razvoja  družbene  vzgoje  in varstva otrok nam bo še naprej zagotoviti čim bolj enake pogoje za vzgojo in varstvo vseh otrok v cilju, da zajamemo  čim večje  število  otrok,  tako  bi  do konca leta 1985 vključili vsaj 4.678 predšolskih otrok ali 49 % olrok v starosti do 7 let.
—  Ohranili bomo doseženo raven dosedanjih za-jamčenih   in   dopolnilnih   vzgojnovarstvenih   progra-mov. Vsi programi bodo izvajani enotno in solidarno.
—  Razširili bomo nove oblike in vsebine z otroki pri uresničevanju socialističnih vzgojnih smotrov, da bi še uspešneje razvijali, krepili in usmerjali otroko-ve sposobnosti.
—  Kot poseben cilj si bomo postavili oblikovanje VVO   kot   ustanovo   za   celovito  predšolsko vzgojo otrok v svojem okolju (KS).
—  Ustanovili bomo enote OV, ki morajo postati mesto neposrednega dogovarjanja nalog na področju vzgoje   in  varstva,  upoštevajoč  potrebe  zaposlenih staršev, družine, OZD.
—  Upoštevajoč stabilizacijsko politiko bomo bolj smotrno   izkoriščali   že  obstoječe  vzgojnovarstvene zmogljivosti  ter  težili  za  bolj  racionalnim  zaposlo-vanjem in uporabo najbolj učinkovitih delovnih po-stopkov.
—  Politika družbeno denarnih pomoči, ki se bo uresničevala v okviru skupnosti bo usmerjena k za-gotovitvi  njihove  funkcije v  smislu  dejanskega so-cialnega kolektiva ter k večjim vlaganjem teh sred-stev v družbene oblike dtela z otroki.
Da bomo dosegli zastavljene cilje so za to področ-je pomembne naslednje naloge in ukrepi:
—  Dosledno  izpeljati  akcijo ustanavljanja enot otroškega varstva.
—   Skleniti   samoupravne   sporazume   o   vsebini, nosilcih in materialni osnovi dejavnosti, ki  jih bo-mo  razvijali   skupaj   z   zdravstvenimi,   socialnoskrb-stvenimi,  kulturnimi,  telesnokulturnimi,  izobraževal-nimi,   komunalnimi,   stanovanjskimi  in  socialnovar-stvenimi skupnostnii.
—  Povezati računovodsko-administrativna dela in jih delno prenesti na računalniško obdelavo.
—  V novih soseskah pridobivati vzgojnovarstvena mesta v stanovanjskih blokili ali  z adaptacijo pri-mernih stavb ter z neposrednim povezovanjem TOZD.
—   Proučiti  in  izvesti  ukrepe glede  takega  raz-voja sistema družbeno denarnih pomoči, s katerimi se bo krog upravičencev ožil, otrokom  iz  družin  z najnižjimi  dohodki pa zagotovili višjo  denarno po-moč.
V cilju širjenja družbenega varstva bomo v okvi-ru KS ali občine zagotovili izobraževanje varuhinj.
4. Zdravstveno varstvo
Na področju zdravstvenega varstva kot prioritet-nem področju družbenih dejavnosti bomo s srednje-ročnim programom razvoja še nadalje:
—  usmerjali  napore  za učinkovito,  smotrno in načrtno  izvajanjc  osnovnega  zdravstvenega  varstva občanov in delovnih ljudi upoštevajoč poklicno, inte-resno in zaposlitveno strukturo v občini.
Cilji nadaljnjega razvoja:
Ob upoštevanju dosežene stopnje razvoja zdrav-stvenega varstva na območju občine ter predvidene možnosti gospodarskega in socialnega razvoja bomo v obdobju 1981—1985 v skladu s resolucijo družbeno-politične skupnosti usmerjali napore za uresničeva-nje naslednjih ciljev:
—   Nadaljnji  razvoj   družbenoekonomskih  odno-sov v občinski zdravstveni skupnosti v medobčinski in zdravstveni skupnosti Slovenije z nadaljnjim uve-ljavljanjem in krepitvijo odločujoče vloge  delavcev pri uresničevanju svobodne menjave deia ter uskla-jevanju^svojih potreb, interesov in možnosti na pod-ročju zdravstvenega varstva.
—   Usklajen   razvoj   zdravstvenih   dejavnosti   in zmogljivosti na območju občine in na širšem območ-ju z izvajanjem dogovorjene delitve dela, ustreznej--šega razporejanja kadrov na območju občine in na širšem območju, kakor tudi na podlagi dohodkovne povezanosti   in    soodvisnosti   obsega   zdravstvenega varstva in drugih pravic do ustvafjenega dohodka v materialni proizvodnji.
—  IzboJjšanje dostopnosti in učinkovitosti zdrav-stvenih dejavnosti s širitvijo preventivnih" in zdrav-stveno vzgojnih programov  ter nadaljnjim  uveljav-ljanjem in širjenjem dispanzerskih metod dela ter s prehodom na racionalnejše opravljanje zdravstvenih storitev.
—  Izboljšanje zdravstvenega stanja in zdravstve-nega varstva prebivalstva, zlasti delavcev z zmanjše-vanjera začasne in trajne dela nezmožnosti, s pove-čanjem deleža zdravstvenih delavcev pri dvigu pro-duktivnosti,   ustvarjalne   in   obrambne   sposobnosti združenega dela ter s tem izboljšanje življenjske rav-ni in socialne varnosti prebivalstva.
—  Povečanje odgovornosti  vsakega  delavca, de-lcvnega človeka in občana za lastno zdravje in za zdravje drugih.
—  Zmanjševanje obsega in trajanja bolnišnične-ga zdravljenja  z  razvojem  zdravljenja  in  nege  na domu.
—  Povečanje oziroma zmanjševanje števila obsto-ječih postelj v bolnišnicah, skladno s samoupravnim sporazumom o delitvi dela na področju zdravstva.
—  Postopno povečanje opravljanja specialističnih ambulantnih storitev v okviru osnovne zdravstvene dejavnosti.
—  Organizacija zdravstvene dejavnosti v pogojih Ijudske obrambe in družbene samozaščite ter v izred-nih razmerah.
5. Socialno skrbstvo
Na področju socialnega skrbstva bomo v skladu s smernicami, samoupravnim sporazumom in zako-nom o socialnem skrbstvu usmerjali napore k ures-ničevanju naslednjih osnovnih ciljev:
—  Nadaljnje razvijanje preventivnih oblik dela y strokovnih  službah  in  krepitev  njihove  povezanosti s   socialnozdravstvenimi   komisijami   v  KS,  humani-tarnimi organizacijami in društvi ter DO, Oš, da bi učinkoviteje preprečevali nastajanje in stopnjevanje socialnih problemov.
—  Uvedbo enotne evidence socialno skrbstvenih problemov.
—  Uveljaviti enotne kriterije in merila za dode-ljevanje družbeno denarnih pomoči in v sodelovanju z drugimi skupnostmi pripraviti enoten seznam vseh oblik družbeno denarnih pomoči, ki jih prejema po-sameznik ali družina.
—   Razvijati   in   širite   oblike   pomoči   stafejšim občanom.
Zastavljene cilje bomo realizirali z naslednjimi nalogami in ukrepi:
—  centri za socialno delo bodo nadalje razvijali oblike preventivnega delovanja in v okviru prostor-skih  ter  kadrovskih  možnosti  omogočali   deiovanje zakonskih svetovalnic, disciplinskih centrov tcr delo v KS v popoldanskem času.
—  V povezanosti in sodelovanju z vsemi social-nimi dejavniki v KS, OZD v občini  si  bomo priza-devaii v čim večji meri preprečevati oziroma pravo-časrso zaznati  socialne probleme in  zagotoviti  učin-kovitejše delo.
—  Na osnovi metodologije, ki jo bo izdelala Re-publiška  skupnost  socialnega  skrbstva bomo  redno spremljali in analizirali šteyilo ter oblike socialnega skrbstva   in   tako   zagotavljali   enako   obravnavanjc občanov pri dodeljevanju družbeno denarnih pomo-či ter opozarjali in odpravljali anomalije.
—  V sodelovanju s socialno zdravstvenimi komi-sijami v KS evidenlirati vse občane, ki potrebujejo pomoč in nego na  domu  ter usposobiti  negovalske kadre za nego v okviru rednega delovanja patrona^ ne zdravstvene oblike.  Z  domovi  starejših občanov se bomo  dogovorili  o  nadaljnjem   razvijanju  izven-domske dejavnosti (družbena prehrana, servisne uslu-ge, pranje perila, dostavo hrane na dom, dnevno var-sivo starejših).
—  S skupnostjo OV se bomo dogovorili o mož-nostih ureditve varstva za otroke, ki bi jih vzeli v varstvo zaposleni rejniki.
—  Redno, letno bomo pripravljali programe, iz-vedbe in financiranje skupnih dejavnosti z ostalimi skupnostmi, ki se vključujejo v Skupnost socialne-ga varstva.
6. Socialno varstvo
Glede na to, da skupnost socialnega varstva v preteklem obdobju ni opravila svojih nalog, ostajajo cilji v večji meri enaki ciljem v obdobju 1981—1985:
—   uskladiti  in  poenotiti  merila  za  prejemanje vseh oblik socialne poraoči;
—   zagotoviti  zadovoljevanje  skupnih  potreb  ti-stim družbenim skupinam, katerim je potrebna po-sebna družbena skrb;
—  razvijati in krepiti delegatske odnose v skup-nosti ter redno sklicevati skupščino socialnega var-stva in zagotoviti ustrezne prostorske in kadrovske pogoje za učinjkovito delovanje.
V okviru socialnega varstva bomo na osnovi Sa-moupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih izva-jali naslednje naloge:
—  v skupnosti socialnega varstva bodo skupno-sti, ki se vanjo združujejo usklajevale tiste dele svo-jih programov, s katerimi zagotavljajo, da se ures-ničuje socialna varnost delovnih ljudi in občanov in usklajevale področje mejnih dejavnosti in se z istim liamenom povezovale izven socialnega varstva;
—  na  osnovi  uvajanja  sistema  enotnc  evidence vseh   prejemnikov   družbeno' dcnarnih   pomoči,  bo Skupnost   socialnega   varstva   spremljala   učinke  so-cialnih  kolektivov  upravičenost  do  socialne  pomoči osebam, pri katerih se kopičijo razne oblike teh po-moči;
—   usmerjanje   sredstev  denarnih   pomoči   obča-nom, listih družin, ki imajo najnižje OD in preusmer-janje dela leh sredstev, namenjenih izboljšanju druž-benega standarda vseh otrok na območju občine.
7. Zaposlovanje
Izhajajoč iz dejstva, da predslavlja zaposlovanje najpomembnejšc gibalo za doseganje planskih ciljev borno v srednjeročnem obdobju zagotovili:
—  Skupnost za zaposlovanje mora postati mesto za   reševanje,   dogovarjanje   in   usklajevanje   proble-matike na  področju zaposlovanja  in  kadrovske po-litike.
—  Vsem delavcem je potrebno zagotoviti enako-pravno vključevanje v združeno delo  in odpravljati nepravilnosti v procesu uveljavljanja pravice do dela.
—  Dosledno izvajati določila samoupravnega spo-razuma o zaposlovanju in minimalnih standardih.
—  Razširjena reprodukcija, ki temelji na večjem deležu  moderne   tehnologije  zahleva  manj   delavcev in višjo izobrazbeno  strukturo po  zaposlenih.
—  Sodelovanje pri usklajevanju vscbine vzgojno-izobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja in zmogljivosti šof s potrebami združenega dela.
—  Utrditi   je potrebno povezanost  med politiko šlipendiranja   in   zaposlovanjem,   ki   mora   temeljiti na potrebah združenega dela in organizirano sodelo-vati z OZD pri prckvalifikacijah, dokvalifikacijah in drugih oblikah izobraževanja že zaposlenih delavcev.
Za uresničitev zaslavljenih ciljev bo Skupnost za zaposlovanje izvedla naslednje naloge in ukrepe:
—   Izdelovali   in   usklajevali   bomo   zaposlitvene bilance v občini, spremljali uresničevanje DD in sa-moupravnega sporazuma s področja zaposlovanja ter nudili strokovno pomoč OZD pri izdelavi kadrovskih planov.
—  Usklajevali aktivnosti v skupnosti pri uresni-čevanju kvalitetne rasti zaposlovanja v skladu z go-spodarskim razvojem v občini, lastnimi demografski-mi in kadrovsko strukturnimi možnostmi.
—  Posredovali zaposlitev brezposelnih osebara in iskalcem zaposlitve ter zagolavljali denarno nadome-stilo in denarno pomoč brezposelnim.
—  Posredovali zaposlitve delavcem, ki so na za-časnem  delu v  tujini  preko  usklajevanja v Mestni skupnosti za zaposiovanje.
—  Sodelovalj z odgovornimi dejavniki pri uspo-sabljanju in zapbslovanju invalidnih oseb.
—  Skupnost bo skupaj  z OS, srednjimi  šolami izvajala  vsakoletno  poklicno  informiranje  in  sveto-vanje za celotno generacijo ter sodelovala pri uskla-jevanju, usmerjanju in koordiniranju vpisa._
—  Zagotovili bomo združeno organizacijo in iz-vajanje računalniške obdelave podatkov planske ana-litike, da bo spremljanje in proučevanje gibanja za-poslovanja  v  občini   ažurno   in   namenjeno   raznim dejavnikom.
S. Telesna kultitra
Na področju izvajanja telesne kulture bomo v skladu s sredhjeročnim programom izvajali zlasti naslednje cilje, ki se navezujejo na:
—  Izboljšanje in krepitev zdravstvenega stanja ler telesne in družbene sposobnosti vseh starostnih stopenj prebivalstva.
—  Izboljšanje delovne in obrambne sposobnasti prebivalstva.
—  Izboljšanje in kvalitetnejša uporaba prostega časa.
—  Nadaljevati s samoupravno preobrazbo OTKO.
—  Izvajanje možnosti za množično telesnokultur-no udejstvovanje ljudi in občanov.
—  Doseganje  vrhunskih  rezultaluv  v  sporazum-no določenih športnih panogah nadarjenim posamez-nikom.
Z uresničevanjem teh ciljev bomo prispevali k oblikovanju svobodne ustvarjalne, socialistične oseb-nosti ter k bogatejšemu in pestrejšemu življenju de-lovnih ijudi in občanov.
Za predvideni nadaljnji razvoj telesne kulture v občini je potrebno izvesti naslednje naloge in ukrepe:
—  Nadaljnje uresničevanje načela glede množič-nega vključevanja občanov in delovnih ljudi v teles-nokulturne dejavnosti, tako da bo do leta 1985 vklju-čenih v redne in občasne aktivnosti okoli 30 P-o  pre-bivalstva vseh  starostnih,  socialnih  in zdravstvenih stopenj.
—  Pridobiti večje število amaterskih kadrov, ki bodo organizatorji rekreacije v KS in OZD in racio-nalizirati profesionalno delo na tem področju.
—    Za    izvajanje   telesnokulturnega   minimuma, množičnih akcij, športne značke in športnorekreacij-ske dejavnosti in tekmovalnih sistemov, ki zagotav-Ijajo množičnost, je potrebno organizirano izkoristiti vse obstoječe telesnokulturne objekte.
—  Na področju vrhunskega športa bomo preve-rili upravičenost sklenjenih dogovorov o prioritetnih športnih   panogah,   športnotekmovalnih   sistemih   in njihovo   izvajanje   ter  družbeni  dogovor  o   statusu vrhunskih športnikov — amaterjev.
—  Naloge s  področja  množične  telesnokulturne dejavnosti bo izvajala občinska zveza telesnokultur-nih organizacij skupaj z nosilci telesno kulturne de-javnosti v občini.
9. Kultura
Na področju izvajanja kulturnih dejavnosti bo na območju občine osnovni cilj ohranjevanje doseže-ne ravni in razvijanje tiste dejavnosti, ki zahteva majhna vlaganja, njen kulturni, estetski in idejni učingk pa je velik in je trajen:
—  za nadaljnjo kvalitetno rast in izvajanja pro-gramov v vseh kulturno umetniških društvih in sku-pinah, da bi se še tako nadalje čim bolj  množično vključevali   v   izvajanje   kulturno   umetniških   dejav-nosti mladina in občani v KS ter delovni ljudje v OZD;
—  nadaljnje razvijanje kulturne vzgoje v šolah in pospeševanje dejavnosti PIKUD in MKUD;
—  pospeševanje  kulturnih ,dejavnosti  in-vzdrže-vanje   kulturnih   akcij   v   KS,  TOZD   in  novih   sla-novanjskih soseskah;
—  paspeševanje razvoja knjižničarske mreže, ra-sti  knjižnega  sklada  ter pridobivanje novih  prosto-rov za delovanje podružničnih knjižnic;
—  širjenje gledališke, glasbene, likovne in film-ske   dejavnosti   z  usposabljanjem   i-n  pridobivanjem manjkajočih galerijskih prostorov;
—    varstvo    kulturnih spomenikov, spominskih obeležij in kulturne dediščine;
—  krepitev dejavnosti  kulturnih animatorjev in kulturnih komisij v KS in TOZD;
¦— izvajanje mestnega, medobčinskega in med-republiškega sodelovanja pri organiziianju in izva-jfinju kulturno umetniških prireditev, tekmovanj in manifestacij v okviru ZKO.