SKLAD SKUPNIH REZERV GOSPODARSTVA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA
Ljubljana, dne 26. 5.1982
POROČILO o poslovanju sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana-Šiška   ,      ..
IzvrSni odbor sklada skupnih rezerv gospodarstva ob-čine Ljubljana-Šiška je na svoji 12. seji dne 10.3.1982 ob obravnavi zaključnega računa sklada sprejel tudi sklep, da o svojem poslovanju seznani skupščino občine Ljub-Ijana-Šiška. S tem sklepom se je strinjala tudi skupščina sklada skupnih rezerv. Čeprav je skupščina sklada ludi delegatsko sestavljena, bi preko zbora združenega dela želeli doseči večjo razpravo v združenem delu. S stališči in sprejetimi sklepi bi dosegli večjo odgovornost za izva-janje samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv in porabo teh sredstev.
Temelji združevanja sredstev v skladu se uredijo s sa-moupravnim sporazumom, s katerim se določi tudi stopnja za izračun obveznosti za združevanje. Doslej je k temu samoupravnemu sporazumu pristopilo 89 % vseh TOZD, čeprav je izvršni odbor sklada že večkrat pozval vse OZD, da pristopijo k podpisu sporazuma. Vendar ugotavljamo, da tudi podpisniki neredno ali pa sploh ne združujejo sredstev v sklad. Tako je za leto 1980 svoje obveznosti izpolnilo le 117 od skupno 160 podpisnikov.
Skupščina sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana-šiška je sprejela tudi poslovnik za delo skup-ščine sklada, statut in sklep o politiki, merilih in pogojih za odobravanje kreditov iz sredstev sklada.
Samo poslovanje sklada je med letom opravljal izvršni odbor. V letu 1981 je bil na sejah sklada izraziteje priso-ten problem trenutne nelikvidnosti določenega števila te-meljnih organizacij, kar je imelo za posledico odobravanje
predvsem kratkoročnih kreditov za izplačilo akontacij za osebne dohodke z rokom vračila 1 mesec po koriščenju kredita. Tako je znašalo stanje kratkoročnih kredltov za izplačilo akontacije za osebne dohodke na dan 31.de-cembra 1981 54,150.000 din.
Glavni namen sklada je, da se solidarnostno v skladu združena sredstva rezerv temeljnih organizacij združenega dela uporabljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti v primerih, če je to v skupnem interesu organizacij zdru-ženega dela oziroma v družbenem interesu. Poleg tega morajo biti uresničene tudi zahteve in izpolnjeni kriteriji, določeni z zveznimi in republiškimi predpisi. Ustrezna določba zveznega zakona o sredstvih rezerv republiškega sklada doloca, da sklad odobrava iz sredstev rezerv na-slednje vrste kreditov:
—  za   izplačilo   z   zakonom   zajamčenih   osebnih   do-hodkov,
—  za nadomeščanje nekritih izgub po ZR TOZD,
—  za sofinanciranje sanacijskih vlaganj v osnovna sred-stva, če se s tem odpravijo vzroki izgub,
—  za   kritje   izdatkov   prekvalifikacije   delavcev,   kadar v skladu s sanacijskim programom preneha potreba po do-ločenem številu delavcev,
—  za izplačilo akontacij osebnih dohodkov.
Hkrati z večjo učinkovitostjo izvajanja sporazuma o zdru-ževanju sredstev v sklad skupnih rezerv gospodarstva občine želi skladu zagotoviti pravočasno, predvsem pa kvalitetno pripravo sanacijskih programov.
Zaradi večjih gospodarskih težav tudi v tem letu in v prihodnje je potrebno v večji meri posvetiti pozornost po-slovanju in delovanju sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Šiška kot v preteklosti. Izvršni odbor sklada ugo-tavlja, da so sanacijski programi premalo celoviti, kon-kretni in pomanjkljivi. V Gospodarskem vestniku je vsako leto objavljen sklep o politiki in merilih za odobravanje kreditov za sanacije, sicer s strani republiškega sklada skupnih rezerv, vendar jih upoštevamo tudi v občinskem merilu zaradi enotne metodologije dela. Številni sanacijski programi niso kvalitetni v taki meri, da bi bilo moč sred-stva gospodarstva z določeno stopnjo gotovosti vračanja plasirati. Vse preveč je deklerativnih izjav in predlogov o boljšem poslovanju na osnovi povečanja storilnosti, večji disciplini pri delu, manjšem izmetu, doseganju večjih cen itd., manjkajo pa konkretni ukrepi.
Prav tako je večkrat tudi problem sam rok priprave sa-nacijskih programov, čeprav vemo, da praktično vse orga-nizacije, ki prikažejo nekrito izgubo po ZR, že med letom vedo za težave pri poslovanju, ki se kažejo ali v nelikvid-nosti ali v pomanjkanju sredstev za delo, ali v rezultatih po periodičnih obračunih, ko dohodek in prihodek nista usklajena s stroški poslovanja.
Zato bi morale v skladu z zakonom o sanaciji in pre-nehanju delovnih organizacij (Uradni list SFRJ, 41/80) pri-stopiti k predsanacijskim ukrepom oziroma v predsanacij-skem postopku sprejeti program za odpravo vzrokov izgub oziroma težav pri poslovanju. Tako bi lahko po izdelavi zaključnega računa, to je 28. 2., že pristopile k ustreznim sklepom o sanaciji in izvajanju sanacije. Seveda je z do-datnimi analizami po zaključnem računu treba izdelati sanacijski program v roku 45 dni po oddaji ZR.
Nadalje je značilnost sanacijskih programov v velikem poudarjanju finančnih težav zaradi pomanjkanja obratnih sredstev in iz tega izvirajoče nelikvidnosti. Tako praktično vsi sanacijski programi izkazujejo zahteve poleg odobritve sanacijskih kreditov za kritje izgube še potrebo po sred-stvih za normalno poslovanje, to je kreditov za trajna obratna sredstva. Prav tako je skoraj povsod zahteva po sredstvih za investicije. To pa so seveda širši problemi, kot jih lahko rešuje sklad, saj po zakonu in sprejetih me-rilih na osnovi zakona ni dovoljeno uporabljati sredstev sklada za kredite za trajna obratna sredstva in za osnovna sredstva.
V sanacijskih programih OZD vse prevečkrat ugotavlja-mo, da so razlogi za poslovanje z izgubo v objektivnih razmerah gospodarjenja: V večji inflaciji, prenehanju de-lovanja deviznega tržišča, stabilizacijskih ukrepih itd. Vendar pa je iz tega mogoče zaključiti, da so dosedanji uspehi temeljili na nepravilnih odnosih in pogojih gospo-darjenja, prevelikem vzpodbujanju porabe na vseh ravneh, prevelikem trošenju investicijskih sredstev, kreditiranju osebne porabe, kar je povzročilo višjo gospodarsko kon-junkturo, ki ni temeljila na realnih osnovah dejanske aku-
mulacije gospodarstva, temveč na inflacijskih pritiskih, kot npr. emisiji denarja, dviganju cen itd.
Kot negativno ugotovitev navajamo obnašanje strokov-nih služb in odgovornih delavcev v OZD, ko se v odprav-Ijanje vzrokov izgub vključi družbenopolitična skupnost. V večini primerov upadajo njihova lastna prizadevanja.
Ugotavljamo tudi premajhno povezanost TOZD v DO in SOZD, saj so temeljne organizacije, ki zaidejo v izgubo, več ali manj osamljene. Ob tem je prisotno tudi zapiranje TOZD vase, tako da je tudi težko doseči solidarnost širših asociacij.
Ko so sanacijski programi pripravljeni, jih je potrebno verificirati in ugotoviti njihovo realnost, saj so sredstva v skladu sredstva združenega dela in v interesu le-tega mora biti saniranje neke delovne organizacije. Predvidoma bi morali v postopku verifikacije sanacijskih programov sodeiovati poleg delovne organizacije in SOZD še dohod-kovno povezane organizacije, Medobčinska gospodarska zbornica, Gospodarska zbornica Slovenije, organi v obči-ni (komisija za izgube pri IS, komisija za družbeni nad-zor) in seveda tudi poslovne banke. Nosilec celotne aktiv-nosti pa mora biti temeljna organizacija oziroma delovna organizacija, ki je poslovala z izgubo. Na tako široko sprejet sanacijski program je možno dati družbena sred-stva sklada. V takih primerih ne bi bilo potrebno skladu na osnovi pavšalnih priporočil in intervencij sproščati sredstva za pokrivanje izgub. Ob tem pa bi bilo potrebno tudi dosledneje izvajati določila zakona o sanaciji in pre-nehanju DO (Uradni list SFRJ, 41/80), po katerem morajo imeti in imajo ustrezno mesto v sanacijskem postopku tudi družbenopolitične organizacije in samoupravne in-teresne skupnosti. Temu pa največkrat ni tako, saj se v sanacijski postopek razen izvršnega sveta in sklada ne vključuje nihče drug.
Sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana-Šiška izvršuje naloge opredeljene v zakonu o skladih in sporazumu o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv gospodarstva občine. Zaradi vse ostrejših pogojev gospo-darjenja, pomanjkanja likvidnostnih sredstev in poslovanja z izgubami bo pritisk na sredstva sklada vse večji. Letos bo izvršni odbor sklada bolj selektiven pri odobravanju - sredstev za izplačilo osebnih dohodkov in sredstev za kritje izgub. Sanacijski programi bodo morali vsebovati vse elemente, ki jih predvideva metodologija objavljena v GV št. 11, da bodo naložbe v tiste OZD, ki z uspešno sanacijo zagotavljajo tudi vračanje združenih sredstev. Delovne organizacije morajo upoštevati obveznosti, spre-jete v samoupravnem sporazumu, in v roku združevati sredstva v sklad, kolikor želimo zagotoviti normalno po-slovanje sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljub-Ijana-Šiška.
Predsednik izvršnega odbora sklada
-    .      ¦                       .                           Miroslav Brečko, I. r.
Stališča in sklepi izvršnega sveta k poročilu o poslova-nju sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana-Šiška:
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-šiška je ob obravnavi poročila o poslovanju sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana-Šiška za leto 1981 na svoji 268. seji dne 12.4.1982 sprejel naslednje sklepe:
1.  Izvršni  svet sprejema   poročilo o delovanju   sklada skupnih   rezerv  gospodarstva  občine   Ljubljana-Šiška  za
'   leto 1982.
2.  Izvršni   svet   ugotavlja, da vse OZD ne izpolnjujejo obveznosti do sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana-Šiška   in   predlaga  zboru  združenega  dela,   da pozove vse OZD, da svoje obveznosti redno izpolnjujejo.
3.  Ker je v letu 1982 pričakovati večje likvidnostne te-žave v OZD, priporoča izvršni svet IO sklada skupnih re-zerv gospodarstva, da vodi bolj selektivno politiko kredi-tiranja in s tem ohranja svojo likvidnost.
Izvršni svet