Poseka postaja velika njiva — Vse do jeseni bodo na posekah v bližini brniškega letališča brneli težki stroji in grobo pripravili 168,5 ha površin, kjer so prej rasli brniški gozdovi, za nadaljnje kultiviranje zemlje. KŽK Kranj, ki je dobil te površine v uporabo za 30 let od Letališča Brnik, bo po petih letih lahko pridelal za 30 odstotkov več hrane kot na dosedanjih površinah. Foto: L. M. J. ko XXXIV. Številka 44 hmmšk.....■ 8ZPL fete. Kranj. ■ . ■ ■ i I ji i ■ flkafis Loka ftbaaj - Cbvm nrvdnik Igor Slavec ■tik v. d. Jože K o* nje k Kranj, petek, 12. 6. 1981 Cena: 7 din List i/haja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. f/LA SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO SREDIŠČU POZORNOSTI io razvoj počasnejši nedeJio so Trzicnni fjasovab* o četrtem samoprispevku, na osno-|WM £jj t zbirali po 1J5 odstotka od čistih osebnih in drugih MdfcpTza uresničenje progama gradnje komunalnih in drugih v triMJstai kraj^voih skupnostih Referenduma se je udeležilo 89 odstotkov vohlcev. Več kot tisoč je torej ostalo doma in to predvsem mladih m delavcev ,z drugih Fft J ««Bnoi»risi»evek jih je glasovalo 45,46 odstotka. Zanimivo »bdi rexul^ti\Tai>laWi v petih krajevnih skupnostih, k. naj bi - ff otjBto|Jfle 40 odstotkov denarja manjšim in manj raz-"JT^takan načinom zbiranja denarja ni strinjala večina niti "Kakrairvnifa skurmostih ki bi solidarnost prejemale U hmdsh pnTr^1- izvršnega sveta Janeza Ivnika sekretarja . ^TT" konference Zveze komunistov Janeza Piškurja m . ~~IZ___wialistične zveze Zinke Srpčič je o vzrokih ne ahaku«.koafcfences«^™™"!.wilfae težko govorit, ■'tnuETvrneh^^b^^ v obveščanju, saj so bili Kton^Tv^krTjevnih skupnostih res pa je, da so zajeli ožji ^ru^mnJ!. vendar večjih obeskov tudi prej ni bilo. S progra-•a aađnjein načinom zbiranja denarja sobih občani seznanjeni delavcev prek tiska in radia posebnih brošur, ki so jih ** vtT«s«oS^a pa tudi akcij krajevnih skupnosti Skratka, !IZiL. — £a ililirir iwm k ki ie to želel- .... l2o WiSuScTSkali napake v programu, kije bil za občane morda Xr p« v sohSrnosti. ki je pn večin, zatajila. Najbrž je ZTZn««aiianki trenutek, ki z naraščajočimi življenjskimi *T;r^: S321ir prit mas na žepe občanov Vsekakor pa je eden JS*o?aOTe«5£.Vrogran1 gradnje družbenih objektov iz izteka- 'tefc^^T^ŠTtrfje občanov. Kljub dolgotrajnim in pHpra>im neuspeha ne gre jemati tragično. Skoda je le, ker drli programi krajevnih skupnosti. Ob omejenih nego-idnVjihi iTntir iiah in pičlih posojilih samo s sredstvi združenega (Ta naložbe v krajevriih skupnostih in s sredstvi komunalne interna drapnosti v teh petih letih pač ne bo mogoče veliko novega **¥rf» kraievne skupnosti bodo lahko probleme rešile s svojimi mM~£H t\. ^m^Jjc pa bo za manjše, slabše razvite, ki bi pomoč idjrabfle Ceste v Gozd. pa v Lom. Jelendol, Podljubelj in drugam morale dlje čakati H. Jelovčan šolah še prostor MSatkih, ki jih je objavila * izobraževalna skupnost stanja prijav učencev je v nekaterih gorenjskih ^■■lujuiega izobraževanja Se Prostih mest. Vtlji manjko je v železarskem f^frvilneni centru na Jeseni-I 'zobraževalnem centru kranj ~ trktailiM m in obutvenem r**- * adskem centru Iskra in v lelegacija livolija Kranju - K uresničevanju letoš-§9 programa sodelovanja med vnlanaa občinama Kranj in fii ndi tudi sedanji obisk dele Wf Komunistične partije Italije BnntoiiiiBki ga območja, kamor P fuvoH. v Kranju. Rivolski Pasti so prišli v Kranj včeraj v4fc«. od njih pa se bomo posJo-V1 ponedeljek. Rivolski komunisti m obakali nekatere kranjske a*v organizacije in skupnosti, v m*m z gostitelji pa bodo obra v-fKi ustavno ureditev SFRJ. fmtveao in socialno varstvo. fc» ZK in drugih DPO v sistemu §*mtičaega samoupravljanja. m organizacije mlacKh in urbani §m probkouatiko- Rivolčani se m anaanili tudi z značilnostmi I«** -jk poklicni gradbeni šoli v Kranju, v gostinski šoli na Bledu, šolskem centru za kovinarsko in avtomeha-niško stroko ter v poklicni lesni šoli v Škof ji Loki. Republiška izobraževalna skupnost je sprejela tudi nekatere popravke v mreži šol, ki pa začrtanega razmerja 30 odstotkov mest za družboslovne in 70 odstotkov za proizvodne poklice ne rušijo. Tako je mlekarski šolski center v Kranju za en oddelek povečal vpis v program kmetijec, šolski center Iskra je na račun oddelka elektroenergetikov pridobil dodaten oddelek za program elektronik. železarski izobraževalni center na Jesenicah pa bo oddal en oddelek za program kovinar-strojnik škofjeloškemu centru, kjer je zanimanja med učenci dovolj. Izobraževalna skupnost je sprejela Se omejitev vpisa za nekatere prenapolnjene programe; na Gorenjskem za program tekstilni konfek-cionar v tekstilnem in obutvenem centru v Kranju, v kranjski gimnaziji za naravoslovno-matematično usmeritev, na Jesenicah pa za zdravstveno. Te šole bodo morale med 15. in 30. junijem izpeljati izbiro učencev, in sicer na osnovi njihovih splošnih učnih uspehov, ocen v posameznih predmetih ter preizkusa znanja. Učenci, ki sprejemnih izpitov ne bodo uspešno opravili, se bodo lahko vpisali le v tiste šole, ki bodo prosta mesta še imele. Te bodo sprejemale prijave do 31. avgusta. Seja zveznega zbora zvezne skupščine Potrjena ustavna dopolnila Zvezni zbor zvezne skupščine sprejel predlagane ustavne spremembe in ustavni zakon o uresničevanju sedmih dopolnil in razpravljal o poročilu zveznega sekretarja za notranje zadeve glede razmer na Kosovu in poročilu sekretariata za zunanje zadeve o odnosih z Albanijo Delegati zveznega zbora so spre jeli poročilo o javni razpravi o predlaganih ustavnih dopolnilih, jih potrdili, sprejeli ustavni zakon o uresničevanju teh dopolnil in jih sklenili posredovati v obravnavo republiškim in pokrajinskim skupščinam. Zvezna skupščina naj bi julija razglasila veljavnost dopolnil ustave, ki predvsem odstranjujejo ovire za uresničitev Titove zamisli o kolektivnem delu, odgovornosti in odločanju. Javna razprava je potrdila, je v govoru dejal predsednik zvezne skupščine in predsednik zvezne ustavne komisije Dragoslav Markovič, enotno družbeno opredelitev, da bomo z uresničevanjem pobude tovariša Tita in dejansko izpeljavo njene vsebine prispevali k nadaljnji demokratizaciji družbenih odnosov. Dopolnila bodo omogočila večji vpliv združenega dela, delovnih ljudi in občanov na samoupravni osnovi, v delegatskih razmerjih, zasnovanih na samoupravni socialistični demokraciji, odgovornosti, kolektivnosti in učinkovitem delu. Široki razpravi o vzrokih in posledicah dogodkov na Kosovu so se pridružili tudi delegati zveznega zbora ob poslušanju poročila zveznega sekretarja za notranje zadeve Franja Herljeviča. Zvezni sekretar je razčlenil dogodke in izpade nacionalističnih in iredentističnih sil, ki se še niso umirile, vendar se je naša družba odločna spopasti z njimi. Predvsem izvori dogajanj niso novejšega datuma, ampak segajo korenine leta nazaj. Razprave v avtonomni socialistični pokrajini in drugje v državi kažejo, da so bile organizirane subjektivne sile v pokrajini premalo budne, premalo prodorne in prešibko povezane z neposrednim življenjem. Predsednik Tito in Fvdvard Kardelj sta na to še posebej opozarjala. Družba se odloča za ukrepe, ki bodo spod reza I i korenine negativnim in razdiralnim težnjam, ki imajo pomočnike tudi v nam sovražnih silah in skupinah na tujem. Namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Milorad Pešič je delegate zveznega zbora seznanil z aktualnimi vprašanji naših odnosov s sosednjo Ljudsko socialistično republiko Albanijo. Razčlenil je raven odnosov v preteklosti in sedaj ter predvsem poudaril naše stališče, da se bomo odločno uprli vsem poskusom zlorabljanja sodelovanja z nami v preračunane velikoalabanske ire-dentistične cilje. Politika dobrega sosedstva ostaja naša trajna usmeritev, vendar na osnovi medsebojnega spoštovanja in doslednosti. Obudil je besede predsednika Tita, izrečene na helsinški konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi: »Zdaj, ko konferenca sprejema na ćelo nedotakljivosti meja kot enega temeljev evropske varnosti Tn sodelovanja, bi rad tukaj slovesno izjavil, da moja država razume to načelo kot obveznost zase kot za vse svoje sosede kar zadeva sedanje meje ...« Smo za sodelovanje med državama, prav tako pa so povsem razumljivi stiki med albansko narodnostjo pri nas in albanskim narodom v Albaniji, vendar brez kakršnihkoli iredentističnih in sovražnih ciljev! J.Košnjek Mladi Kranj U Kranj ~- Mladi iz kranjske občine bodo pester spored prireditev, posvečenih letošnjemu mesecu mladosti, sklenili v sredo, 17. junija, ko se bodo ob 18. uri na stadionu Stanka Mlakarja gledalcem predstavili z nastopom Mladi Kranju. Razen mladih, ki so plesali na osrednji prireditvi ob dnevu mladosti v Beogradu, bodo k sodelovanju pritegnili še folklorno skupino Sava, učence osnovne šole Lucijan Seljak iz Stra-žišča in celodnevne osnovne šole s Planine ter vojake iz kranjske kasarne. Na prireditev, ki bo pomanjšana inačica beograjske slovesnosti, vabijo Gorenjce in druge. H. I Srečanje kovinarjev Tržič — Jutri, v soboto, se bodo prvič srečali mladi delavci iz tržiških kovinskopredelovalnih organizacij. Pobuda za srečanje se je porodila med mladimi v Tovarni kos in srpov, ki ugotavljajo, da delo njihove pa tudi osnovnih organizacij zveze socialistične mladine v sorodnih kolektivih doslej ni potekalo povsem tako kot bi moralo. Srečanje je razdeljeno v dva dela. Dopoldne bodo mladi na pogovoru izmenjali izkušnje. Največ pozornosti bodo posvetili aktualnim nalogam njihove organizacije ter delu mladih v delegatskih telesih, popoldne pa se bodo pomerili v športnih igran H. J. Skofla Loka - Danes popoldne se bo tristo mladih likovnikov iz vse domovine seSlo na 14. dali Groharjevi slikarski koloniji. Jutri se bodo razkropili po starodavnem mestu in upodabljali njegove zanimivosti, v nedeljo ob 10. uri pa bodo svoja dela razstavili v galeriji na gradu. I Tro pred tem bo v grajskem gledališču kulturna prireditev Ra&temo pod Titovo zastavo, ki je tudi geslo letošnjega likovnega srečanja jugoslovanskih pionirjev. Danes na 18. in 19. strani objavljamo informacije o prostih počitniških zmogljivostih, ki jih nudijo Kompas, TTG, Unis Turist, Inex in Alpetour. Ne manjka tudi vozni red Inex Adrie za polete proti Jadranu, informacija Ljubljanske banke. Temeljne banke Gorenjske, pa fie kaj. O L,AS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA PfTEK,12 jumj^m! PO JUGOSLAVIJI Večje zaloge v Zastavi V Crveni zastavi so konec lanskega leta imeli na zalogi 7500 avtomobilov, zdaj pa so se zaloge povečale na več kot 18.000 vozil. To že ovira proizvodnjo, ki poteka v zelo težavnih razmerah. Samo v zalogah avtomobilov je namreč zamrznjenih več kot 2 miljardi dinarjev. Drug resen problem kragujevškega kolektiva je neredna preskrba z reprodukcijskim materialom in deli ter velike zahteve dobaviteljev po višjih cenah. Samo letos je 130 Zastavinih dobaviteljev zahtevalo višje cene, zavodi pa so morali ustreči želji približno 70 svojih kooperantov. Zaradi tega se je dohodek Crvene zastave v treh mesecih zmanjšal za 250 milijonov dinarjev. Gnojila so, kreditov ni Veliko se je govorilo o pomanjkanju umetnih gnojil. Sedaj jih je na trgu dovolj, vendar kmetijske delovne organizacije in zadruge nimajo denarja, da bi naročene količine prevzele in plačale. Čeprav so zaprosile za potrebna obratna sredstva vse kaže, da se banke izmikajo odobravanju posojil za nakup gnojil in, da skušajo obravnavo prošenj čimbolj zavlačevati. To je nedopustno, ker bo zaradi takšnega ravnanja primanjkovalo gnojil za jesensko setev. Večje pokojnine Pokojnine v Sloveniji se bodo prvega julija povečale za 8 odstotkov. Čeprav gre za običajno vsakoletno medlet-no uskladitev, je letos novost v tem, da so z njo nekoliko bolj pohiteli. Doslej so namreč usklajevali pokojnine septembra ali oktobra, z veljavnostjo za nazaj. S tem povečanjem pokojnin bo povprečna starostna pokojnina v Sloveniji dosegla 73,5 odstotka poprečnega osebnega dohodka v Sloveniji. Julijska uskladitev pokojnin naj bi predvsem ublažila upadanje standarda upokojencev lani, ko so se nenormalno dvignili življenski stroški. Posledice seveda upokojenci občutijo tudi letos. Zdomci za blagovno hišo S pomočjo združevanja sredstev bivših zdomcev bo Nova Trgoviia v Bitoli odprla 60 novih delovnih mest. Ta delovna organizacija je ponudila povratnikom iz tujine naj 400 tisoč deviznih dinarjev vložijo vezano za pet let. Doslej se je prijavilo 50 kandidatov, denar pa bodo vložili v gradnjo nove blagovne hiše. Štiristo mladih raziskovalcev Letos bo na tretji mladinski raziskovalni akciji v Makedoniji sodelovalo 400 deklet in fantov iz vseh krajev Jugoslavije. V dveh izmenah bodo od 11. julija do 20. avgusta izvedli skupno 18 raziskovalnih projektov v šestih makedonskih občinah. Med drugim so predvidene arheološke, etnološke, zgodovinske, rudarsko-geološke, meteorološke in druge raziskave. Gorenjska pred kongresom samoupravljalcev Sistemsko urediti probleme v gostinstvu Predsedstvo OK SZDL in občinski svet ZSS obravnavala osnutek resolucije za III. kongresa samoupravljavcev — Določila resolucije so presplošna in premalo obvezujoča — Razprava v KS in tozdih se nadaljuje Bled — Med radovljiškimi delegati, ki se odpravljajo na III. kongres samoupravljavcev, je tudi Marjan Bogovčič iz HTP Bled, temeljne organizacije združenega dela Toplice. Marjan Bogovčič je v Hotelsko turističnem podjetju Bled zaposlen sedem let, zdaj je vodja oddelka restavracije, kavarne in bifeja, je predsednik osnovnih organizacij sindikata v HTP, član občinskega sindikalnega sveta Radovljica, aktiven je v društvu barmanov Slovenije, večinoma pa aktiven v sindikatu. Marjan Bogovčič takole ravi o problemih, na katerih bi ve-jalo na kongresu še posebej spregovoriti: »V gostinstvu in turizmu so problemi, o katerih bi veljalo še posebej spregovoriti predvsem na področju delitve sredstev za osebne dohodke, sredstev in meril, kako nagrajevati neposredne proizvajalce v gostinstvu. Pojavljajo se precejšnji problemi zaradi specifičnosti dela. Vsaj do zdaj so bili v administrativnih službah veliko bolje nagrajevani kot natakarji, kuharji, receptor-ji. V predlogu resolucije pa so dani poudarki temu, da bi bilo kvalificirano delo bolje vrednoteno. Resen problem je tudi delo gostinskih delavcev med prazniki, ponoči, v deljenem delovnem času. To bi morali urediti sistemsko, saj se prav zaradi tega Marjan Bogovčič, delegat gostinstva in turizma srečujemo s precejšnjo fluktuacijo, delavci odhajajo v industrijo, s tem pa se gostinstvo in turizem še bolj si roma sita. O vseh teh in podobnih temah smo se že pogovarjali na republiškem odboru delavcev gostinstva in turizma in se pogovorili o še več drugih težavah, ki so ovira uspešnejšemu prodoru panoge. Ne nazadnje naj bi končno že sistemsko uredili devizno poslovanje, saj delavci šele proti koncu leta zvemo, s koliko deviznimi sredstvi lahko organizacija razpolaga. To pa je za nas nadvse pomembno. Naša delovna organizacija se je že dogovorila tudi za dolgoročno devizno sodelovanje oziroma odstopanje deviz z lesko Gorenjko in kranjsko Savo. Iz radovljiške občine odhajam na kongres s temo o delegatskem sistemu in sicer o vseh oblikah delegatskega sistema v temeljnih organizacijah in izven njih. Od kongresa veliko pričakujem, več bo morala dati resolucija, sedanji osnutek resolucije je precej splošen. Naloge niso konkretno opredeljene, zato je naloga kongresa, da se o vseh pomembnih vprašanjih pogovorimo in dogovorimo povsem konkretno. Vsi dogovori ter sklepi morajo potem biti tudi stalna naloga vseh samoupravljavcev.« D.Sedej Razprava se nadaljuje Skofia Loka — Resolucije III. kongresa samoupravljalcev, katere osnutek je bil v javni razpravi, je sicer dobro kazalo, katera vprašanja je potrebno v vseh samoupravnih okoljih pretresti in oceniti, vendar bi morala biti bolj konkretna, so poudarili na ponedeljkovi seji predsedstva občinske konference SZDL in na sredini seji občinskega sveta ZSS Skofja Loka. Veliko je v njej gpvora o pravicah, ki izhajajo iz dela, premalo pa poudarka na pravici do dela, čeprav je z njo povezano reševanje vseh družbenoekonomskih vprašanj. Veliko je v resoluciji napisanega, so poudarili v Škofji Loki, o skupnem jugoslovanskem trgu, vendar nič o tem, kdo ga zavrača in kdo bi moral prevzeti ključne naloge, da ponovno zaživi. Popolnoma je izpuščena vloga gospodarskih zbornic in to od regijskih do zvezne. Dosti je napisanega tudi o zunanjetrgovinski menjavi, da je izvoz življenjskega pomena, premalo pa so opredeljena stališča do samoupravnega urejanja odnosov s tujino in vloge države pri spodbujanju prodaje na tuje. Delitev dohodka je dobro urejena v okviru celotnega samoupravnega sistema, vendar imajo delavci v praksi zelo malo vpliva na delitev in Svet v tem tednu porabo dohodka v celotni družbeni reprodukciji. O velikem delu dohodka se namreč še vedno odloča izven združenega dela. Tudi bi kazalo v resoluciji dati poudarek. Ko so hkrati z resolucijo ocenili delegatski sistem v občini, so v Skof-ji Loki poudarili, da je dobro razvit, vendar pa se postavlja vprašanje, kako ta sistem praktično uresničujejo. Stalno se govori o nezainteresiranosti delegatov. Pri tem je bilo v razpravi slišati zanimivo pobudo. Vsako leto se pripravljajo najrazličnejši seminarji za delegate. To je vsekakor spodbudno. Vendar hkrati že vrsto let ugotavljamo, da so gradiva slaba, da so preobsežna, nerazumljiva in podobno. Zato ne bi bilo napačno, če bi pripravili posebne izobraževalne programe za sestav-ljavce gradiv. Čeprav je bilo treba v sredo posredovati zveznemu odboru za pripravo resolucije III. kongresa samoupravljalcev pripombe, javne razprave v škofjeloški občini niso zaključili. Se vedno je potrebno, da v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih analizirajo prakso in pripravljajo ukrepe za odpravljanje najrazličnejših težav. L. Bogataj Podpora stališčem ZK Radovljica — Družbenopolitična dejavnost v vseh osnovnih organizacijah ZK v radovljiški občini je v zadnjem času precej oživela. Na sestankih ocenjujejo družbenopolitične in varnostne razmere in učinkovitost informiranosti, zlasti v zvezi s sovražno dejavnostjo na Ko-sovem ter se dogovarjajo za uresničevanje programa kadrovskih priprav na volitve v organe ZK. Razprave so pokazale enotno in odločno obsodbo vseh sovražnih pojavov in vsestransko podporo stališčem in usmeritvam ZK, izrečenih na osrednjih partijskih telesih. Po pričakovanjih so tudi komunisti radovljiške občine izrekli kritične pripombe na račun zapoznelih in nepopolnih informacij 'o zadnjih dogodkih na Kosovu. Opozorili pa so tudi na večjo budnost in odgovornost, ki mora biti zastopana povsod, tudi v lastnih sredinah. Očitno je, da preveč brezbrižno tu in tam nasedamo govoricam, ki jih v zadnjem času v zvezi s Kosovim ne manjka tudi pri nas z izrazito lažnimi podatki. Čeprav v občini ni bilo pojavov narodne nestrpnosti, so se komunisti zavzeli za kar najbolj odločno preprečevanje tudi naključnih izpadov do pripadnikov drugih narodnosti. ' Jjft Kriza ne popušča Predsedstvi SFRJ in ZKJ na skupni seji obravnavah zdajšnji mednarodni položaj in izrazili zaskrbljenost zaradi počasnega reševanja kriznih žarišč — Izzivalo« ponašanje Izraela, ki ga obsoja večina sveta BEOGRAD - Mednarodne gospodarske in politične razmere t« položaj Jugoslavije v svetu je bila osrednja tema skupnega zasaki« predsedstev SFRJin ZKJ, ki ga je vodil predsednik predsedstvaSS Sergej Kraigher. Člani predsedstev so ugotovili, da ie položaj ne«bfc- len in da je mednarodno popuščanje napetosti v globoki krizi Bk4 ska tekma se nadaljuje, vedno več je oboroženih izzivov mi«. ;!r* __a m__: iL-u___i__________x_____:______.____i . miru in naj- različnejših poskusov vmešavanja enega v zadeve drugega. Hkrati je zaslediti tudi močan odpor zoper takšne težnje, katerega noalec « neuvrščeno gibanje. Njegova vloga je odločujoča tudi v Organizacij, združenih narodov, ki morajo postati mesto za razreševanje mednarodnih problemov. Zaskrbljuje gospodarski položaj sveta in natin razreševanja teh problemov. Gmotna odvisnost malih in manj razvita držav je voda na mlin neokolonializmu in drugim oblikam gospodara* nadvlade.Neuvrščeni morajo tudi tu v enotno akcijo, zaanovanonl zadnjem vrhunskem srečanju v Havani. Predvsem pa sta predaedatv ob obravnavi našega mednarodnega političnega in gospodaret* položaja menili, da naše gospodarsko sodelovanje s tujmolbatv«« vpliva na naš politični položaj v svetu. Odstranitev napak na tem področju in uravnovešenje plačilne bilance tako številčno kot rwtkv nalno je naša temeljna usmeritev ob utrjevanju gospodarskega Mdekw vanja z neuvrščenimi državami in deželami tretjega sveta. Prav stooV pogosto zaostaja za ravnijo političnih odnosov in to poinaniMhvJtf moramo odstraniti. Predsedstvi sta prav tako menili, da je dobro iad sko sodelovanje ena temeljnih zunanjepolitičnih usmeritev na* države. To je prispevek k stabilnosti Balkana, prav tako pa tuditofca območja. Zoperstavili pa se bomo vsem oblikam vmešavanja vnS notranje zadeve, pa naj prihajajo ti poskusi s katerekoli strani Cil-Jugoslavije pa je tudi uspešen zaključek madridske konference o evropski varnosti in sodelovanju. Do dveh problemov sta se predsedstvi še posebej opredelili položaja na Bližnjem Vzhodu in početja Izraela ter do poljskih d"-kov. Krizo na Bližnjem Vzhodu je treba miroljubno reševati oc s+Ai/aniii nm«;/.« d o samoodločbe in svoie H r pjjgtncf premier Begin pa skuša tudi s takšnimi dejanji^večln0^ 1 zmago na bližnjih volitvah. Napad na iraško ozemHe t tipičen primer državnega terorizma, ki mu je treh« -TJSj GTede zaostrenih dogodkov na Poljskem, kjer je bilo vPm števanju pravice ao samoodločbe in svoje države za ras«« Obsodbe vredno pa je početje Izraela. Ne le mi, tudi veto WJ obsoja zadnje dejanje izraelske politike, izražene v bombnem Mp*k na jedrski reaktor v Tamuzu pri iraškem glavnem mestu Bagdad Očitno ie da si Izrael pod krinko lastne ogroženosti dovoljuje«. nMm;~- ~> ' nji povečati motnosti« ozemlje je po nah ocai ie treba stopiti na pn» , ...iT je bilo v sredo ttn» notranjih nasprotij prekinjeno zasedanje plenuma partije, prav un pa vzhodnoevropske države ostro opozarjajo poljsko vodstvo » napake, pa sta predsedstvi potrdili naše stališče, da sta poljsko ljuds* in njegova partija edina pristojna za reševanje notranjih probleme brez tujega vmešavanja. J Košnja Sodelovanje z zamejskimi Slovenci - - terih organizacij in društev tt ! delovanju z zamejskimi roiaki T^a™ iz KropT*^ Zb™,Sl Kl5p Zasip, ^nlamGa^Goren« Radovljice, ansambla Alpski* Lesce, TVD Partizan Gorje SDl dovljrca veslaškega in odbojka^ ga kluba z Bleda. Prizna* dolgoletno povezavo s $k>v« gimnazijo v Celovcu in kniittf1 rila knjižnici pa si je prisilita« občinska Zveza borcev u mejo. Člani odbora so se domenili»! bodo o nadaljnjem sodi pogovorili v okviru Soct zveze. Osnova za sodelovanj biti letni program, ki ga obe* sko potrdijo v zame matični domovini, v občini JR Pionirska delovna akcija Tržič - Tržičani. ki so let* ^ nizaciiski nosilci pionirske ripravila konec maja izredno uspeti razstavo otroških risb in izdelkov ter zbirko na temo Vzgojitelj in varuh ustvarjata. Vsi trije galerijski prostori Sivčeve hiše so bili ob svečani otvoritvi pretesni, da bi lahko sprejeli vse obiskovalce. Ta prikupna razstava je privabila več kot 500 obiskovalcev IR Krajevni praznik v Ribnem Ribno - V počastitev kny<*U praznika v Rionem bo DPt* Jedretič iz Ribnega organizira kulturnih predstav na prostem V nedeljo, 14. junija, bo oh nastop pionirske folklorne aup^ na prostem v Bodeščah V nede\)' bo ob 20.30 tudi mladinska tf< Plešoči osliček na prostem na & pri Bledu. V četrtek. 18 juni« V ob 20. uri predstava odrasle dramJ skupine na Koritnem pod nashuv* Tri šale, v petek. 19 junija, bo ob ll uri centralna proslava v radnih* domu. V soboto. 20. junija, bo • 10. uri odkritje spominskega ofc., ležja kurirske postaje na Talehi d|\ lovski koči 1 1911 NOTRANJA POLITIKA. SAMOUPRAVLJANJE lanj 3. STRAN G L A dohodke, več za proizvodnjo občine Radovljica ugotavlja, da sc zacrtale v planili počasnejšo rast sredstev — Neusklajenosti se morajo odpraviti — V aesoasriji o drndam razvoja letos so se ocenili plane i dkla m skup-Ugjutosrili naj bi. kako kako upošteva -in družbenega •janju dohodka. planiranje in "vija, da ao vse poslale plane. > kvaliteto ae morejo biti za-saj aa ugotovili veliko nere povedi in planskih, podat pafclo aa ponovno opozorili, da Ini proces, am-r* • § apaejemom piana delavci rodi vse odgovorosti in ta njegovo uresničitev (Jptavfpjo tudi. da so nekatere t je planirale precej Pri tem so bolj upošte-> stanje kot svoje d ose ite. Vendar s«) vse go- spodarske delovne organizacije pri planiranju sredstev za osebne dohodke upoštevale dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letošnjem letu Odstopanja ugotavljajo pri šestih delovnih skupnostih skupnih shižb in pri devetin organizacijah združenega dela s področja negospo darstva in pri treh interesnih skupnostih. Vse delovne organizacije pa so začrtale počasnejšo rast sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka ter tako večji del dohodka zagotovile za razširitev materialne osnove dela tujino v ob Ekonomski odnosi črnskem gospodarstvu predstavljajo poaMnnmo dejavnost in sicer predvsem v industriji ter v gostinstvu Industrija bo ustvarila 81 odstotkov izvoza in 98 odstotkov uvoza, gostinstvo pa 18 odstotkov izvoza, opa ža pa se zmanjšanje izvoza. Planiran uvoz pa ni usklajen z resolucijskimi usmeritvami. Tako morajo vse delovne organizacije in skupnosti, ki imajo v planskih dokumentih za letos neusklajena razmerja v razporejanju dohodka glede oblikovanja sredstev za osebne dohodke, vse neusklajenosti odpraviti, če tega ne bodo storile, potem bo izvrsni svet poročal o tem občin ski skupščini, hkrati z ukrepi družbenega varstva. Tiste delovne orga nuncije in skupnosti, v katerih zaradi bistveno spremenjenih pogo jih poslovanja v primerjavi z letom prej ne bodo mogli uresničiti dogovorjenih razmerij, bodo morale izvršnemu svetu predložiti posebne utemeljitve. Svoje obrazložitve morajo tako posredovati: delovna skup nost OLG Bled, delovna skupnost Almira, delovna skupnost GG Bled. delovna skupnost HTP Bled, delov na skupnost Zavoda za turizem, Šolski center Radovljica. Muzeji radovljiške občine. Knjižnica Radovljica. Zdravstveni dom Bled. Radovljica in Bohinj, dom dr Janka Benedika, de lovne skupnosti socialnega skrbstva, komunalne skupnosti, skupnosti za izobraževanje in otroško varstvo "S D Sedej (ferendum bo 24. junija Elektromehanike se bodo na referendumu odlo-sedanje na tri nove delovne organizacije — i zaradi različnih proizvodnih sistemov — » še vedno urejalo skupno Ta ao podpirajo i jo Iskre, ao spremembe 9 zagotoviti »aljivejsi na-ili na pone-ivnikov itičnih i vodnih orga-in predlagali da sprejme referenduma. svet na tor-rejel in aklr aa 24. junija. 19 oko odločali o Elektromeha-ih organi->st skup-okoli tri dkUkesnt ■apašj raz-proizvodni ■jo težave aaguoai-ter k vati na Praktično so se ie v dosedanjem razvoju izoblikovali trije sistemi, ki se med seboj razlikujejo po tehnologiji, času proizvodnje, obračanju kapitala, potrebah po novih naložbah in drugem. Vsak od teh sistemov naj bi bil v prihodnje samostojna deltama ssgnuiiarijn. Tako naj bi nastale: Ribernetika, ki bo povezala proizvodnjo meril noregula-cijske in stikalne tehnike, Telekomunikacije za proizvodnjo telekomunikacijskih naprav r. ra-eunsmuitvaaa m atoCno oranje, ki bo izdelovalo ročna orodja. Ob tem je potrebno povedati, da delovne organizacije ne bodo povsem razdelile Iskrasev. de vedno bodo precej zadev urejali skupno, zlasti so to področja družbenega standarda, zaposlovanja in osebnih dohodkov. To pnaacni, da ee nikomur ni hati„ da bi bil njegov socialni položaj ■labav ee bo delal v eni od novih, anascato v aednnji dkdnnrni orga- Hkrati so na obeh sejah po uda rili, da se varani priprav na referendum ne aaae pozabiti na gospodarjenje in delo, ki mora teci normalno darje. L Bogataj DELEGATSKI VPRAŠAJ? Kako se preživljajo nezaposleni Delegacija leske Verige je postavila delegatsko vprašanje o tem, koliko je v občini nezaposlenih, kakšna je njihova struktura in kakšna denarna nadomestila dobivajo Radovljica Na eni minulih ca ie^i,*** ?kuP**ine hadovlji-- tovarne oyt-MMB~~7—;;»" vobčini, akupnosti * S ****** občinskih vprašanje iz Vertge takol™odgo- >vn»rntS apnla 1981 }i JVBjriSu občim Mmniu kovni mnogo razlogov za zaupanje oglejte si prodajno razstavo Jogi odefcov v Veleblagovnicah gnomn Loka, Kočevje,Velenje, Gradec, Ravne na Koroškem, ..Cerkno in v Blagovnici opreme v Ljubljani od 15.6. do 27. 6.1981 ----.---— m^tra JfiT dovljiški občini prijavljenih pn stro kovni službi 176 iskalcev zaposlitve, tega 98 žensk. 72 oseb je bilo mlajših od 2*>let Med iskalci zaposlitve je bilo 68 odstotkov težje zaposljivih, pred vsem zaradi alkoholizma, fluktuacije,, zdravstvenih razlogov in ostalih osebnostnih motenj. Kvalifikacijska liinklma začasno nezaposlenih je ban v tem času naslednja: delavcev brez pokhca je bilo 17, delavcev ozkega profila 77, kvahfiriranih delavcev 45, tehnikov 29, trije inženirji im pet diplomiranih inženirjev Do denarnega nadomestila je bilo upravičenih sest prosilcev, do de name poanoči pa 4. Pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo lahko uveljavlja oseba, ki je delala najmanj 9 mesecev brez presledka ah 12 mesecev s presledki v zadnjim 18 mesecih, če se prijavi skupnosti za zaposlovanje najkas —je v 30 dneh po prenehanju de razmerja ali je prenehala (jati samostojno osebno delo. Plavite do denarnega nadomestila uveljavljati oseba, ki ji je delovno razmerje oziroki je prenehala opravljati sa-o delo po butni krivdi ali volji, razen, če je prišlo do prenehanja iz zdravstvenu! razlogov, zaradi zaposlitve delavčevega zakonca v drugem kraju ah zaradi sklenitve zakonske zveze v drugem kraju Višam denarnega nadomestila /naša Hit odstotkov povprečnega osebnega dohodka iz preteklega leta. vendar ne sme biti manjše od za jamčenega osebnega dohr>dka določenega z zakonom Osebi, ki ima pravno do denarne ija nadomestila, se izplačuje skupaj s tem nadomestilom tudi dodatek za o zbor izvedel. vosom* je seveda utemeljeno iauaovcnje zbora, saj se je lusNaski komomi zbor Kranj •tja letos odloČil za novo ime. f savna! je namreč presegel ' okvir in v Prešernovem kata si je nadel ime Franceta hodnik o zboru je napisal Ratištu Gobec, častni član APZ ,L_ kulturni koledar adovljica - V Sivčevi hiši f. s* ogled razstava del Milana »odeta, ki predstavlja zani-a*o povezavo fotografije s sroks kopijo. Razstavo si ako ogledate vsak dan od 10. ■»12 in od 16. do 18. ure. Varedo, 17. junija, ob 20. uri H v preddverju radovljiške gra-K« imel koncert Komorni puki zbor Loka iz Škofje Jat, ki ga vodi pevovodja Had — V nedeljo, 14. junija, 2030 bo na Selu pri Bledu rt) Svoboda Ribno na pro-uprizorilo »Plešočega osli-§u« v režiji Alenke Bole Vra-I IRANJ - V Prešernovi hiši ■»tavlja svoje risbe makedon-It.dikar Niče Vasilev v klet A prostorih pa si lahko ogle-sfe razstavo risb Petra Jova-mt». V Galeriji Mestne hiše a m ogled dela akademskega #jna Lojzeta Čemazarja V "Nični dvorani mestne hiše --'/bbtavlja s svojimi deli aka-Mtaka slikarka Štefka Košir-NrVtrič v mali galeriji pa aka-fSati slikar Marko Kupni k drugem nadstropju Mestne lik je na ogled etnološka raz-\>>y>. Materialna kultura na Jaso. ki jo je. Gorenjskemu fcju posredoval Goriški mu-%, a Nove Gorice. Razstave so J» kot stalne zbirke Gorenj-Jma muzeja odprte vsak dan JM|0 do 12. in od 17. do 19. ure, **wbotah in nedeljah od 10. do ure, ob ponedeljkih so '■Akademski pevski zbor r_maee Prešeren iz Kranja, ki J» vodi dirigent Matevž Fa-mKto, bo v soboto, 13. junija, ob pl5 izvedel v prizidku kranjske rije dvanajsti letni kon- * V avli občinske skupščine [saj si lahko ogledate raz- ■zViw likovnih izdelkov gojen-, Vzgojnega zavoda Frana * (Umskega iz Smlednika » V nedeljo, 14. junija, bo i Canj obiskala godba na piha-r k is italijanskega Fiumicel-f k Dopoldne ob 10.3O bo imela * smenadni koncert na Tito-t aitrgu, popoldne ob 16. uri pa " l!t^u/*^ 8 kranjsk0 godbo iz-H koncert v Preddvoru pri jI jam. a ffKAŽISCE — V soboto, k fjnjja, ob 19. uri bo DPD M Mioda iz Stražiftča pripravilo * nacionalno srečanje pevskih ww iz Železne Kapje, Pro-«t'KontoveIa, Brežic in Stra- Koncert bo v novem kra-domu, stražiSki gostite-tako začenjajo že tretji [izmenjave koncertov. OVO - V Zadruž -u na Primskovem bo v 13. junija, ob 20. uri imel zbor DPD Svoboda o jubilejni koncert ici obstoja pevskega ga vodi pevovodkinja deljc. ANA - V galeriji slovenskih likovnih ov na Komenskega 8 je razstava slik in plastik Čeha iz Radovljice. Na bo do 27. junija, vsak dan nedelje od 10 do 18 ure. FJA LOKA — Drevi ob ho v kapeli puštalskega imela diplomski izpitni Maja Poženel. ki ga bo ila Škofjeloška glasbena 1 V kapeli si lahko ogledate m likovnih del Berka Ber- Wkk&aftežak*, ,. , -č • . \ - # France Prešeren. O njem pravi: Trdna volja, doslednost in natančnost ter pripravljenost sodelovati povsod in vedno, kjer gre za pristne človeške odnose, so človeške vrline, ki jih imajo mladi pevci in pevke iz Kranja in s katerimi se uvrščajo v središče naše družbe. Visoko strokovno vodstvo, načrtna programska politika, naročila novih skladb pa postavljajo zbor v vrsto mentorjev, pospeševalcev in razvoj-nikov slovenske zborovske glasbe. O koncertnem sporedu piše Egi Gašperšič, ki pravi, da zbor ostaja zvest svojim načelom. Tehtna izbira skladb, ki prinaša v prvem delu pretežno polifono pisana dela 16., 19. in 20. stoletja, slovenskega, srbskega, nemškega in francoskega govornega sveta, v drugem pa v glavnem nekitičn« in koncertno zasnovane obdelave ljudskih pesmi naših narodov, daje izvajalcem možnost, da pokažejo vrhunske HooHobnoHti. nosliiAsIcem pa nudijo polno bero glasbenik lepot. Kot je že običaj pri letnih koncertih AKZ France Prešeren ne gre brez krstnih izvedb; tokrat so na vrsti kar tri. Zbor bo zapel 16 pesmi, praizvedbo pa bodo doživele »Kdo smo« Radovana Gobca, »Naš maček je ljub'co imel« Bojana Adamiča, ki je na ljudsko besedilo in melodijo napisal nekoliko parodično glasbeno šalo, in »Za svaku dobru reč« Egi j a Gašper-Siča, priredba ljudske iz Hrvatskega Zagorja. Svojo dvanajsto sezono je 65 članski zbor, ki ga vodi dirigent Matevž Fabijan začel z običajnim študijskim letovanjem na Krvavcu, ki je bil usmerjen predvsem na gostovanje v Shin op Geulu na Nizozemskem. Tekom sezone je imel več koncertov, po- sebej velia omeniti sodelovanje na prireditvi Partizanska pesem v Ajdovščini, obisk zamejskih Slovencev v Miljah pri Trstu, sodelovanje s Primorskim akademskim zborom Vinko Vodopivec iz Ljubljane, z APZ Boris Kraigher iz Maribora in z Obalo iz Kopra. Dirigent Matevž Fabijan pa je bil med letošnjimi Prešernovimi nagrajenci na Gorenjskem. Priznanje je prejel za uspehe, ki jih je pri svojem pedagoškem in zborovskem delu dosegel v letu 1980. Tekmovanje pihalnih orkestrov Bled — V soboto, 13. junija, bo prireditev ob 13.30 odprl prome-nadni koncert na ploščadi hotela Park. Ob 14. uri bo v Festivalni dvorani prvi koncert sklepnega tekmovanja z razglasitvijo rezultatov. Nastopili bodo: pihalni orkester Glasbene šole Karol Pohar iz Ptuja, sindikalni pihalni orkester Litostroj, godba na pihala Domžale, pihalni orkester tovarne Djuro Salaj Krško, ••ihalni orkester ZPD France Prešeren Celje, pihalni orkester jeseniških železarjev, pihalni in zabavni orkester rudarjev Idrija in delavska godba Trbovlje. Ob 18. uri bodo pripravili parado na Cesti svobode, ob 18.30 bo skupni koncert na ploščadi hotela Park ter ob 20. uri koncert na jezeru. V nedeljo, 14. junija, se bodo koncerti in nastopi zvrstili z enakim urnikom. Nastopili pa bodo: pihalni orkester Gorie pri Bledu, pihalni orkester štorskih železarjev, delavski pihalni orkester Svoboda Senovo, pihalni orkester KUD Pošta Maribor, delavski pihalni orkester Zagorje, pihalni orkester ravenskih železarjev, papirniški pihalni orkester Vevče in rudarska godba Velenje. ine v ženskem Današnje zborovsko petje na Primskovem ima svoje korenu pevskem zboru, ki je bil osnovan pred 35. leti. Ob desetletnit samostojni koncert in tedaj je nastal tale posnetek. Spredaj, yivu. * uesne sedi pevovodkinja Julka Mandeljc, ki že tri desetletja in pol vodi pevske zbore na Primskovem. 35 let pevskega zbora Primskovo Pevski zbor DPD Primskovo bo ob svoji 35-letnici v soboto, 13. junija ob 20. uri v dvorani Zadružnega doma izvedel jubilejni koncert. Molki zbor bo zapel sest pesmi, ženski zbor se bo predstavil s spletom koroških pesmi, skupaj pa bodo kot mešani zbor zapeli sedem pesmi Z jubilejnim koncertom bodo pevke in pevci s Primskovega obeležili svoj praznik, 35-letnico dela. Vsa leta jih že vodi pevovodkinja Julka Mandeljc, ki je leta 1946 okrog sebe zbrala 25 pevk. Pele so na vseh krajevnih proslavah pa tudi drugod. Ob svoji desetletnici so pripravile prvi samostojni koncert Zatem je delo malce zamrlo, krepak zamah pa je zborovsko petje znova dobilo na Primskovem, ko je bil leta 1965 ustanovljen moški zbor, ki je pripravil koncert že po letu dni vaj. Leta 1976 je moški zbor ob svoji desetletnici gostil koroški mešani pevski zbor KUD Danica, kar je na Primskovem rodilo pobudo o osnovanju mešanega pevskega zbora. Kasneje so ustanovili še oktet Pisano je torej zborovsko petje na Primskovem. ki mu je pevovodkinja Julka Mandeljc zvesta že vseh 35 let. Od pevk, ki so začele prav na začetku, danes poje v zboru le še Tončka Albreht, sicer pa je ženski del mešanega zbora krepko pomlajen, saj so pevke povprečno stare 23 let Pomemben delovni prispevek ie zboru, ki dela v okviru DPD Svo-xboda, , vćle izoblikoval geometrije .onuei.- ki na.« M bila optimalna za vse zahteve. 8 pojavom nove geometrije smuči ki se je zelo »umetno odrazila tudi v ekonomičnosti izdelave, so hitro naraščali tudi Članovi uspehi v prodaji na tujih tr- žiščih, še bolj pa na svetovnem tekmovalnem prizorišču.« Tako se glasi uradna obrazložitev ob podelitvi nagrade. LAHKO VODLJIVE SMUČI Andrej Robič je v tovarni športnega orodja Elan zaposlen 22 let, od Elanov raziskovalec: inženir Andrej Robič tega 18 let dela v raziskovalnem inštitutu Elana ter seveda s tem pri razvoju smuči. Z intenzivnim raziskovalnim delom pa se je skupaj s sodelavci začel ukvarjati približno pred desetimi leti. »V našem razvojnem inštitutu smo sprva veliko pozornosti in dela posvetili razvoju tehnologije in materialov, s funkcionalnostjo pa smo se začeli ukvarjati kasneje,« pravi dipl. inženir Andrej Robič. »Ob tehnologiji je bila naša nenehna skrb nadaljnje raziskovanje materialov, ki pa so razen less vsi uvoženi. Doma ni proizvajalcev teh materialov, ki jih potrebujemo pri izdelavi smuči, rasen lesa, ki predstavlja jedro smučke. Prišli smo do »po znanja, da je les nenadomestljiv, kvaliteten material in velik' boljši kot nekateri drugi umetni materiali. Moje raziskovalno delo, kš so ga ocenili, se nanaša predvsem na funkcionalnost, geometrijo smučke, z vsemi fizikalnimi in mehanskimi lastnostmi. Vse to pa ie tesno povezano z uporabo optimalnih materialov. Smučka mora biti dobro in kar najbolje oblikovana, seveda pa ima omejeno življenjsko dobo, odvisno od več stvari. Razumljivo je, da je življenjska doba krajša, če jo uporablja odličen ali dober smučar, ki veliko smuča. Vsaka smučka, ki naj bi imela dobre vozne lastnosti, mora obdržati svojo obliko_mosti čenje — če tega nima, izgubi na karakteristiki. Cenejša smučka je tista, ki je manj okrepljena, ki ima manj nosilnih materialov, prej izgubi mostičenje in vozne lastnosti. Pri našem konceptu geometrije smo bili pred petimi leti prvi in edini na tržišču in pozneje se je izkazalo, da so tudi ostali proizvajalci prešli na podobne koncepte. In prav od tega časa so začeli tako v propagandnem kot tudi tehnološkem smislu govoriti o pomembnosti geometrije smuči, s poudarkom na obliki stranskih lokov. Danes je v naši republiki poleg SAZU in visokošolskih delovnih organizacij se 90 samostojnih raziskovalnih organizacij in raziskovanih enot v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih. V njih dela več kot 3.000 raziskovalcev z visokošolsko izobrazbo; skoraj toliko, kot je bilo leta 1945 vsega visokošolskega izobraževalnega kadra v vsej republiki. V združenem delu Slovenije dela danes več kot 30.000 strokovnjakov z visoko in več kot 30.000 z višjo usposobljenostjo. Znanstveni inštituti so se precej razvili in danes mreža znanstvenih in raziskovanih ustanov v Sloveniji pokriva vsa pomembnejša področja svetovne znanosti in tehnologije. Raziskovalni inštituti pa so v naših velikih delovnih organizacijah združenega dela le dosegli pomembne uspehe in zasluge pri krepitvi nacionalne gospodarske neodvisnosti. Ko smo naš koncept vkttn*' redno proizvodnjo slasna *» či, se je pokazalo, da ao W smuči bolj točne v voaaajt, •* bro so prijemale na ti dam a* čišču in bile ob tem tati Ukk* vodljive. V Klana aao vtt* vključili dosežke takoj v atrija« proizvodnjo, čeprav je v iiipat konkurenca sprva otaajam* naš koncept kot ekstreaa S preveč poenoten. Toda t K*** smo vztrajali in kostno tsf uspeli. Pri tem delu pa so teras* * možnosti izpopolnjevanj« f geometriji, ki je krmilo a# V inštitutu je poizkasov vda* precej se ukvarjamo ia Sasats* jemo samo krivino samčke« V Elanovem institutu so uf* prav zato, ker so se oprli na aa* zanesljivo pot: na lastno teonjo» na lastni koncept, ob lastnih vojnih temeljih in z lastno paatfN Prodrli so in poželi veliko piinan* doma in v tujini zato, ker as# niso ločili tekmovalnih in sem*« smuči, temveč so takoj vsa lasta* spoznanja in nove dosežke upad* v serijski proizvodnji, ce smuh n* tančne in lahkotne obvlada Stw mark, jih obvlada vsak dober snu čar. Pri tem pa ima nemali n ■ m zaslug prav geometrija srnici ki < raziskovalec inženir Andre; RcV« dolgoletnim sistematičnim aa* stvenim delom postavil Ustne uf vse uporabne, na rekreativna ur tekmovalnih smučiščih ie kako uspešne temelje .. ^ na* 12 JUNIJA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 7.STRAN GLAS KOVINOSERVIS Prešernova 15« pšenice Na podlagi 11. člena Pravilnika ©delovnih razmerjih in sklepa delavskega sveta razpisujemo potrebo po delavcu za opravljanje del in nalog VODJE PROIZVODNJE ipra7SWJe r**P«»«nin d«l »n nalog* mora kandidat izpolnje-i ■■Mednje po moje: da ima višjo izobrazbo strojne ali organizacijske smeri; da ima tri leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih; - da ima opravljen izpit iz varstva pri delu po II. programu; - da vsaj pasivno obvlada en tuj jezik; ■ i* - da je moralno politično neuporečen; *r. - da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti; - da ni kaznovan za k. d. po 511. členu ZZEJfi * badidati naj svojo vlogo s kratkim življenjepisom, podatki o do-sknjih zaposlitvah ter dokazili, da izpolnjujejo zahtevane pogoje v ■ku 15 dni dostavijo na naslov Kovinoservis Jesenice, Prešernova 15 U opravljanje razpisanih del in nalog je določeno poskusno delo v nanju treh mesecev. (k*ni dohodek se obračunava po pravilniku in znaSa mesečno okoli 'MOO.OOdin. po II. Komisij« za delovna razmerja objavlja potrebe delavcih za opravljanje naslednjib del in nalog: 1. SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA, enega delavca 2. PROJEKTANTA, enega delavca 3 KLJUCAVN/ICAR-VARILEC, več delavcev STRUGAR, več delavcev iti morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še osebne pogoje. I raso redno št. 1. mora kandidat imeti; viijo izobrazbo ekonomsko komercialne smeri in eno leto delovnih ienj; nizacijske sposobnosti; manje tujega jezika; ' moralno politične vrline. ■opravljanje teh del in nalog je določeno poskusno delo v trajanju 'i mesecev. Osebni dohodek se obračunava po pravilniku in znaša i 15.000,00 din. »poredno štev. 2. mora kandidat imeti: vtfjo strokovno izobrazbo strojne smeri; J leta delovnih izkušenj, zaželjeno poznavanje tehnologije gradnje i tunelskimi opaži v gradbeništvu. opravljanje teh del in nalog je določeno poskusno delo v trajanju Isaecev. Osebni dohodek se obračunava po določilih pravilnika in a* mesečno okoli 16.000,00 din. Nra po redno fttev. 3. mora kandidat imeti: končano triletno poklicno šolo z zaključnim izpitom; Mest za varjenje iz dveh položajev za elektro obločno varjenje; io leto delovnih izkušenj ns opravljanju zahtevnejših ključavni-lirskih in varilskih delih. U opravljanje teh del in nalog je določeno poskusno delo v trajanju šm mesecev. Ostmi dohodek se obračunava po določilih pravilnika in znaša /Jasečnookoli lO.OOO.OOdin. s M ta po redno štev. 4. mora kandidati imeti: - končano triletno poklicno šolo z zaključnim izpitom; - eno leto delovnih izkušenj. U opravljanje teh del in nalog je določeno poskusno delo in traja 2 metu Osebni dohodek se obračunava po določilih pravilnika in znaša aučno okoli 10.000,00 din. l Itndidati pod točko 1., 2., 3. in 4. naj dostavijo pismene vloge z Mazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah v roku 15 dni od Seva objave, na naslov Kovinoservis Jesenice, Prešernova 15. O izbiri lamo obvestili kandidate v roku 30 dni po končanem razpisu oziroma 'i vi. III. Delavski svet delovne organizacije, razpisuje: - VEČ KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLANJE V ŽELEZARSKEM INDUSTRIJSKEM CENTRI JESENICE ZA POKLIC KLJUČAVNIČAR -VARILEC IN STRUGAR. Kandidati, ki žele pridobiti kadrovsko štipendijo naj dostavijo vloge v tokulSdni. W kandidati pod točko L, II. in III. bodo o rešitvi obveščeni v Heseh računajoč od dneva poteka razpisa oziroma objave. d a t* f JUGOSLOVANSKI AEROTRANSPORT TOZD ZEMELJSKA OPERATIVA Opičjem in odprava potnikov in blaga letališče Ljubljana •421« BRNIK Šprija prosta delat in naloge DELAVCA V POTNIŠKI OPERATIVI ZA "NEDOLOČEN ČAS ngoji: - dokončana višja' šola ali - dokončana srednja Šola in 2 leti prakse, • aktivno znanje angleškega jezika, - za moške kandidate odslužen vojaški rok, - uspešno opravljen test znanja angleškega jezika in delovne spo-tfbnoeti EEFERENTA OBRAČUNA ZA DOLOČEN ČAS (1 leto) Staji: dokončana višja šola ali dokončana srednja šola in 2 leti prakse, aspešno opravljen test delovne sposobnosti (*k /a dostavo pismenih ponudb je 8 dni po objavi v časopisu. Sknascije dobite po telefonu 994 f21 -112. ,,,,,, , . r . »J 9 i. t r. i Sava Uranj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n. sol. o. Kadrovski sektor delovne organizacije objavlja naslednji prosti delovni nalogi 1 VODENJE DELOVNE ENOTE ELEKTROVZDRŽEVANJE vsebina delovne naloge: — elektro tekoče vzdrževanje, \ — elektro investicijsko vzdrževanje, — elektroenergetika. 2. VODENJE ODDELKA PRIPRAVE VZDRŽEVANJA vsebina delovne naloge: — planiranje in analiza vzdrževalnih del, — tehnološka priprava vzdrževanja, — tehnološka priprava izdelave kalupov in orodij, — priprava preventivnega vzdrževanja. Pogoji: - diplomirani inženir elektro tehnike - jaki tok pod točko 1. oziroma diplomirani inženir strojništva — tehnolog pod točko 2., — strokovni izpit, — vsaj 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — ustvajalen odnos do samoupravljanja in uveljavljanja nazorov, ki se skladajo z družbeno političnimi in moralno etičnimi merili samoupravnega socializma. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. rijave s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili sprejema po objavi' 8ektor' odfctek z« kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, 15 dni objavi**11*5 b0d° ° izbiri obveSčeni najkasneje v 60 dneh po končani £°-,°yNO VABIMO VEČ ORODJARJEV IN STRUGARJEV ZA 8PECIALNA DELA Osebni dohodek do 15.000 din. Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TI8K n. sol. o. objavlja prosta dela in naloge Kranj 1 J2ZD VDELAVA b. o. KRANJ VEČ DELAVK ZA PRIUČITEV KNJIGOVESKIH DEL Pogoj: — končana osnovna šola, delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas in je zanj določeno enomesečno poskusno delo DELAVCA ZA OPRAVLJANJE POMOŽNIH DEL V DODELAVI Pogoj: - končana osnovna šola, delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas in je zanj določeno enomesečno poskusno delo DELAVCA ZA OPRAVLJANJE DEL POREZAVA TISKOVIN Pogoj: - končana osnovna šola, delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas in je zanj določeno enomesečno poskusno delo 2. ZA DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB VEČ DELAVK ZA ČIŠČENJE PROSTOROV Delo je dvoizmensko ali samo v popoldanskem času. Delo se združuje za nedoločen čas in je zanj določeno enomesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk, Kranj, Ul. Moše Pijadeja 1, v roku 15 dni po objavi. CENTRAL KRANJ vabi vse, ki ste v sobotoj 4. julija 1981 pripravljeni sodelovati na izseljeniškem pikniku v Škofji Loki in na prireditvi v Kranju, da se najkasneje do 19. junija 81 javite v kadrovski službi naše delovne organizacije. GORENJSKA PREDILNICA Škofja Loka Dne 9. 6. 1981 je bilo napačno objavljeno: za navedena dela in naloge zadostuje nepopolna srednja šola. Pravimo pa se glasi: za navedena dela in naloge zadostuje nepopolna osnovna šola. Za napako se opravičujemo! SOZD SAP VIATOR GOZD Martuljek Objavlja prosta dela in naloge NATAKARJA Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še: - poklicna šola za natakarje, - eno leto delovnih izkušenj, - dva meseca poskusne dobe, - delo se združuje za nedoločen čas. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Vse prijave z dokazili o izobrazbi sprejema komisija za medsebojna delovna razmerja v TOZD Gostinstvu Gozd Martuljek. OBVESTILO! Tudi letos KOKRŠKI ODRED Kranj organizira letno taborjenje v FAZANI pri Puli. Čas letovanja: od 30. julija do 9. avgusta 81, cena taborjenja za 10 dni je - starost od 7. do 12. let (1800 din) - starost od 12 let dalje (2000 din) - za netabornike (2200 dinarjev) Prijave in vplačila sprejemamo v prostorih Kokrškega odreda, Gregorčičeva 5, za Globusom in to: v torek 16. 6. od 17. do 20. ure v sredo 17. 6. od 17. do 19. ure v četrtek 18. 6. od 17. do 19. ure Interesenti ne pozabite, zadnji rok vplačila je 18. 6.81. Taborniki! Kinematografsko podjetje JESENICE Po sklepu Zbora delavcev, ter na osnovi Sta tu ta delovne organizacije, razpisna komisije razpisuje delovno mesto - poslovodnega organa (reelekcija) Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati se naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih vodilnih delovnih mestih ali — da ima srednješolsko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj na podobnih vodilnih delovnih mestih, — da ima izobrazbo kvalificiranega delavca v elektro stroki z najmanj 15 let izkušenj na podobnih vodilnih delovnih mestih, — da dobro pozna komercialne posle, — da ima ustrezne družbenopolitične in moralno-etične kvalitete. Poleg vloge morajo kandidati predložiti dokazila o strokovni izobrazbi, opis dosedanje zaposlitve, kratek Življenjepis in potrdilo o nekaznovanju. Podjetje s stanovanjem ne razpolaga. Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov Razpisna komisija pri Kinematografskem podjetju Jesenice, d^<> vkl^ O L,AS 8.STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, 12. JUHUami Tomo Križnar 39 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Povest iz XV. stoletja janko brin 12 Sonce ne ljubi vitezov Nekoč sem bral knjigo francoskega zapornika Henryja Chariera »Metulj«, v kateri bivši obsojenec na dosmrtno ječo v francoski Gvajani opisuje svoje kal vari je po ječah karibske Amerike. Tedaj sem mu njegove eksotične dogodivščine pod vročim tropskim nebom rahlo zavidal. No, sedaj sem imel vse to priložnost skusiti na lastni koži. V zaporu Boa Viste ne manjka ničesar, kar zahteva razvajena domišljija prenapetega bralca. Surovih pretepov, izkoriščevalskih sojetnikov, vseh vrst pokvarjenosti zahrbtnih stražnikov, črne borze, alkohola, mamil, celo prostitucija je cvetela ob nedeljah, ko so dovoljeni obiski, da vseh vrst homoseksualcev niti ne omenjam. Po treh dneh mi odklenejo. Od sedmih zjutraj do desetih zvečer se lahko sprehajam po hodnikih in dvorišču. Vidim, da smo odklenjeni samo lažji primeri. Po zajtrku imamo obvezno štetje. 45 nas je. Vsak se javi na svoje ime in izstopi iz vrste. Potem kordon policajev z brzostrelkami odkoraka za velika dvojna železna vrata in ostanemo prepuščeni sami sebi. Pravzaprav ne samim sebi, ampak vodilnim, glavnim, se pravi šefom jetniške aristokracije, ki so jo sestavljali trije stari mački, ki s svojim črnim trgom cigaret, alkohola, marihuane in kokaina držijo v rokah neuradno oblast v zaporu. Vsakega novinca oskubijo s svojimi uslugami. Finančno so tako močni, da si lahko privoščijo vse. Vedel sem, da jim moram dati občutek, da priznavam njihovo vlado. Od vsega začetka so bili zelo prijazni z mano, obljubili so mi vso pomoč, dali na razpolago vse informacije. Na koncu šepetavega pogovora v eni izmed celic pa so mi namignili, da bi lahko sodelovali. Jaz s svojo belo kožo, ki je v zaporu povsod vzbujala avtoriteto, bi jim lahko pomagal pri njihovih poslih. Za dobro plačilo bi mi s pomočjo zunanjih zvez kasneje omogočili pobegniti. Celo čez mejo v Gvajano bi me spravili. Ko sem jih vljudno vprašal, zakaj sami ne pobegnejo, so mi rekli, da v zaporu sploh ni tako slabo, samo navaditi se je treba. Po 15 let da so že skoraj vsi notn. Tu je zastonj hrana, postelja, dovolj kokaina, pa Se delati ni treba. Oni da so tu pravzaprav poslovno, s trgovino na črno se ukvarjajo, krasno zaslužijo. Če bi v njihovo trgovino vložil svoj delež Še jaz, bi se imeli sploh čudovito. Mafija ima podkupljene vse glavne stražarje. Večino prepovedanega pretihotapijo v zapor prav oni. Ostali jetniki nižjih plasti zaporniške hierarhije so tisti manj iznajdljivi, ali moralno bolj obremenjeni, več ali manj topoglavi gangsterji in kriminalci, morilci in posiljevalci, obsojeni večji del na kazni od 15 do 20 let. Blodijo po hodnikih, begajočih, vlažnih in vedno motnih oči. Kontaktira jo napeto, nekam živalsko, vedno, kot da imajo nekaj za bregom. Družijo se v skupine, ki naj bi bile prijateljske, ki naj bi čustveno sproščale potrebe po sočloveku v težkih razmerah. Vendar, kot čutim, temeljijo le na obrambi pred napadalnim okoljem in drugimi skupinami. Nič plemenitega, tovariškega, nič zavestno nadziranega, vzdržnega ... Ce bi se ne potrebovali več, ali če bi se porušilo ravnovesje v taki skupini, bi se med sabo popadli kot stekli psi. Po cele dneve se zafrkavajo, običajno se spravijo na nekaj najneodpornejših, najobčutljivejših in uživajo na njihovem tako še povečanem trpljenju. Grabijo se za genitalije, pljuvajo drug drugemu v južino, serjejo v konzerve za kaVo ... Ne vem zakaj, vendar do mene so bili drugačni. Morda zato, ker sem v njihovih očeh kot bel veljal več. Mogoče tudi zato, ker se nikdar nisem udeleževal njihovega početja. Z vsakim posebej sem se skušal pogovoriti, ga odpreti. Slišal sem 45 zgodb, ki jih je Cerkev ima že od vsega začetka latinskoameriške zgodovine pomembno vlogo na tej celini napisalo življenje. Verjetnih in malo manj verjetnih. Seveda so mi vsi zatrjevali, da so v zaporu po nedolžnem, po pomoti, po krivici. Tjidi fant mojih let, ki je ubil svojo taščo, zadavil dekle, zažgal barako in pobegnil v džunglo. Pa oni, ki mi je iz celice ukradel srajco, da jo je njegova žena ob obisku spravila iz zapora, prodala in mu pretihotapila liter špirita, na katerega me je skesano povabil . . . Pomešanega s kavo, sva se ga napila v kotu dvorišča in objokovala svojo usodo. Pred očmi mi vstajajo obrazi. Figueredo, po vsej Brazliji slavni razbojnik s Čezamazonke, ki je s puško za lov na jaguarje ubijal šoferje tovornjakov in tovore na barkah po pragozdnih brzicah tihotapil v Kolumbijo. Santa Maria Perez, starejši mož, ki je v zaporih prebil tri četrtine svojega življenja. Poslednjič je pobegnil iz zapora v Manausu, pred tem pa zaklal svojega tovariša iz celice. Pa mladi fant — še deset let ni imel, ko je ustrelil ljubimca svoje mame. Spomnim se tudi nekega drugega fanta istih let, ki se je vsako popoldne zadovoljen in smehljajoč se sprehajal med dvema na dvorišče postavljenima čevljema dan za dnem. Žrlo ga je, da je ubil svojega tekmeca v ljubezni. Deklica ga je hodila obiskovat vsako nedeljo. Bil je tu tudi politični preganjanec. Študent, ki je stavkal na univerzi v Sao Paulu, ker je izginil najbolj priljubljeni levo usmerjeni profesor. Zapletel se je s policijo, mučili so ga, s spajkalnikom so ga pekli v zadnje črevo... Veliko sva se pogovarjala. Mnogo srhljivih stvari mi je povedal o drugi plati Brazilije. Spomnim se še cele vrste značajev posiljevalcev, drobnih tatiČev; bili so tu tudi taki, ki niso mogli plačati svojih dolgov. Nekdo je v gostilni spil tri piva, denarja pa je imel samo za dve. In zdaj je bil zaprt tu že nekaj mesecev. Uboge mučene duše! Je nagnjenost h kriminalu prirojena ali privzgojena? Koliko je za človekova dejanja krivo surovo okolje in podnebje izkoriščanja, koliko je odgovoren sam? Ali se človek sam oblikuje takega, kot je? Kako da je v Jugoslaviji razmeroma tako malo kriminala? Vloga socialnega varstva, skrb za človeka, humana družba? Vem samo, da se s povračilnim nasiljem, s še večjim mučenjem, ne da spremeniti teh značajev. Strah, ki ga vzbuja tiranija, kliče po sprostitvi, ki pride na dan v obliki maščevanja družbi, v sovraštvu, odtujenosti ... v* namernem kriminalu. Tej želji se težko katera žrtev upre. Čutil sem, da ti ljudje komaj čakajo dan, ko bodo imeli zopet v rokah nož in svobodo. Tem ljudem bi bilo treba zbuditi zavest. Samo trije znajo za silo pisati. — Mi po milosti božji... je pričel drdraje brati sel. Celeč je sklopil oči. Prežeče je pogledal neznanca. Način pisanja jebu1 presneto čuden za takega raztrganca. — ... da je plemeniti vitez Adalbert Lacki, našemu srcu ljub, zato mu dajemo v dedni fevd Celjski stolp ob Kokri v kraju Sedmerih studencev ki mu sedaj gospoduje vitez Simon Celeč, brezbožnik in razbojnik nevreden viteških ostrog, kakor nam je prišlo na uho. Vitez Adalbert pl. Lacki uradi uslug, ki nam jih je storil ... naj zgoraj imenovani Simon Celeč poroma v Rim na oproščenje grehov, potem pa izvoli pridrsati po kolenih in s izprositi naše milosti .. . Celeč je kakor blisk šinil k steni in izdrl me? nožnice. V enem samem pobesnelem skoku je bil pri odposlancu in zam h nil je na visoko, da bi ga nedvomno presekal od ramen do pasu če K ubožec, ki mu je v trenutku izpuhtela vsa ošabnost, zarjovel: — Milost, gospod! Vaša hči je v naših rokah! In vaš oproda tudi' Celcu je omahnila roka. Pobesnelo je zaškrtal z belimi zobmi obrisal ustnice oblite s peno. — Koliko vas je? je zahropel s tako strašnim glasom da najemnik kar zgrbil. — Milostni gospod! Samo sel sem. Prenašam sporočilo. Uboe sem, gospod. Vidite tule je pečat. Celeč si je mrko ogledal pečat FridV^k petega. Nedvomno je bil pristen. naenka — Koliko vas je? Je vitez Lacki, ta pes z vami? Povej mu da ga vam v boj na steptano zemljo. Do zadnjega diha. " P011" — Vitez Lacki je dejal, da se z vami ne bo dvobojeval. Vojvoda razsodil. J* tako — Dobro, potem pa ga vabim naj pride in vrževa kocke Zma*ov>U dobi, kar je po pravici moje. — Vitez Lacki je dejal, da se ne bo kockal z vami, ker ste goljuf. Nas je petdeset in smo pripravljeni na boj, vi'gospod zvezane roke, razen ako prepustite vašo hči usodi. — Ne bo se dvobojeval, ne bo kockal. Ropal bo ženske Otrok Pnm preklenski. Jaz, jaz pa sem nevernik, kaj! Vojščak je pričel zopet lesti vase. S trudom pridobljena mu je znova pohajala. — Lacki, ki je znamenit gospod, vam sporoča tole. Do m k *sbk svojo pot in izpustil bo vašo hčer in oprodo. S seboj lahko vzamete pet ljudi, dva voza opreme in v«fc> Imbhm Nihče vas ne bo nadlegoval. Da si ne bi preveč belili glave va »JJrfi« sta otroka v rokah kapitana Klemensa. Nedvomno je rosdoH8^0^^ sam slaven poveljnik, že slišal zanj. *l J* ^ Celeč je kar zastokal. Poznam tega lopova, saj se mu tudi sam poDisal a\a i . :„ xt:---x--i:x„i j„ u; j„u:i l._l.x__»% 1 _S«avo. 1; i kapitan je. Nisem še slišal, da bi dobil kakšno bitko. Nazadnje s vetrove razgnal Pegam Vitovec. Toda iz izkušnje vem, da je zrnoi« otroka. Lackemu pa povej tole. Fant je Galov sin. Štefana Gala Ni celjski ministeriali, njegov oče je poveljnik pri grofu Ulriku in Še mM da bi se mu samo las na glavi skrivil. Če kaj pozna Gale ve, da ne rx5> strahotnemu maščevanju. Jaz pa bom storil, kakor mi veli vojvod*a moje dekle mi je ljubše od vseh gradov na svetu. Vendar povej LaV da bom odpeljal tudi pet jezdnih konj. Mar naj pešačim. Dekle in pripelje k velikemu hrastu. Samo bolje, da se ne prikaže ne Lacki ^ mens. Utegnilo bi se kaj groznega zgoditi. — Tak imeniten vitez vendar ne bo požrl dane besede jrosDod liznjeno dejal odposlanec. Sicer pa bi vašo hčer spravili v smrtn ' * ^1 nost. Celeč se mu je približeval in mu šepetaje z groznim sikanie° 1? ■ - Mar res? Pa saj dekle ni moja hči. Samo posvojenka je Ja -storil stvari v življenju, zaradi katerih bi se morala zemlja udret noj. Pa se ni. Mi ne verjameš? * 1 pod a Izraz na vojakovem licu je kazal, da mu popolnoma verjame ' samo eno željo. Odnesti celo kožo. Do vrat se je pomikal ritensko in globoko klanjal. Celeč je znova sedel za mizo, nagnil vrč in vzdihnil. Nato ie po tleh in zarenčal: — Dvakrat so mi že vzeli posest. To je tretiU»t J navadna posest. To je naše od pamtiveka. Sedaj pa se bo ta beda t pLIIT ki so ga kmetje premlatili s palicami, vsedel nanjo. In še je v Hkk stokal in se smilil samemu sebi. Preklinjal je vojvodo Friderika !? k ta vojvoda verjetno nekoč še cesar, in kneze Celjske in Modruj *0 !«k glavarja Kranjske. Keeacn* Ko je izpraznil vrč, ga je besno treščil v zid. Prepustil se je ugodju. Ni bil več dosti trden. Zato so ga n «t način spravili ob graščino in posest. Ako bi on jezdil z Vesno n& ^hrti videl tistega, ki bi si drznil položiti roko nanjo. Ako bi ne im°l ^ talcev, bi se jim smejal in jim kazal fige. Utrdba je dovolj mni" aS kljubovala slehernemu obleganju, ki bi ga vodil nezmožni La k'Jfn Klemen. Tako pa ne more nič. Treba se je potuhniti. Čas bo*JkM svoje. Med Celjskimi in vojvodom še ni bila izrečena zadnja be% bodo vojskovali. Takrat bo gledal, da bo Lacki potegnil kraisik se ga usmili. lonec, i BRANKO BABIC NA KOZARI Na osvobojenem ozemlju pa je bilo treba graditi ljudsko demokratično oblast, brez kompromisov s sovražniki ljudstva in mobilizirati vse sposobne ljudi za narodnoosvobodilno vojsko. Ta politika {e temeljila na široki narodnoosvo->odilni fronti proti okupatorju in za njegov izgon iz domovine. Konferenca je tudi podrobno pretresla vojaški položaj in stanje po odredih. Glede na velikost nekaterih odredov je bilo sklenjeno, da jih je treba reorganizirati in povečati število odredov od tri na pet. Iz nekdanjega 1. odreda sta bila ustanovljena nova — 1. na ozemlju P od grmeča in 5. na območju Drvarja in Glamoča. Iz tretjega pa 3. na prostoru Jajce — Mrkonjič Grad - Gornji Vakuf in 4. na ozemlju med Banjaluko, Prnjavorom, Tesličem in planino Borja, Cememico ter Manjačo. Samo 2. (kozarski) odred je ostal nespremenjen. Na koncu je bilo ustanovljeno poverjeništvo KP za BiH in bil imenovan operativni štab za Bosansko krajino s komandantom Kosta Nadjem in politkomisarjem Osmanom Karabegovičem na čelu. Nazaj smo lažje pešačili, saj smo bili opremljeni z novimi spoznanji, bili smo idejno in politično bolje pripravljeni in pred nami so bile Jasno določene naloge. Skenderva-Lufska konferenca je pomenila novo višjo etapo v razvoju narodnoosvobodilne vojne v Bosanski krajini. Politika, ki je bila zastavljena na tej konferenci, je v glavnem obveljala vse do konca vojne. V naslednjih etapah se je dograjevala ter razvijala prav na pozicijah skendervakufske konference. Z zadovoljstvom smo ugotavljali, da smo na Kozari že pred tem dokaj dobro reševali probleme. Imeli smo dobro organizirano in idejno enotno vojsko. Prebivalstvo je bilo politično že precej osveščeno in je stalo čvrsto na pozicijah bratstva in enotnosti vseh narodov v skupnem boju proti okupatorju in domačim izdajalcem, tudi kar zadeva boj proti četnikom. Po povratku nam je bila prva skrb utrditi ljudsko oblast na osvobojenem ozemlju, saj smo v Skender-Vakufu dobili določnejša navodila, kako naj to oblast gradimo in utrjujemo. Poleg tega smo se seznanili.tudi s sklepi centralnega komiteja KPJ in vrhovnega štaba NOVJ o organiziranju ljudske oblasti. Razpolagali smo tudi s člankom Edvarda Kardelja, ki je bil objavljen v »Borbi« 19. oktobra 1941 in kjer je rečeno: »Narodnoosvobodilni odbori (NOO) morajo [lostati resnični začasni nosilci judske oblasti.« Glede na te sklepe in navodila smo se torej temeljito lotili preoblikovanja vaških in tudi občinskih NOO. V ta namen smo organizirali volilna zborovanja in razlagali navodila, kako voliti in kakšne so pristojnosti NOO. Navodila o volitvah so določala, da imajo volilno pravico vsi moški in ženske od 18. leta naprej in da vsa civilna oblast preide na NOO. Tu smo morali torej popraviti naše prejšnje stališče, da je vsa civilna oblast oziroma NOO vezana na vojsko. In tako smo po vseh teh temeljitih pripravah izvedli volitve narodnoosvobodilnih odborov in ti so potem na svojem območju prevzeli civilno oblast. Prva skrb ten odborov je bila, razumljivo, preskrba vojske s prehrano in drugimi vojaškimi potrebščinami: obleko, obutvijo, prevozi itd., kolikor se seveda vojska že sama z vojaškimi akcijami ni oskrbela. Za vse, kar je-vojska potrebovala in želela dobiti v zaledju se je morala posluževati odborov. Vojaške patrulje, ki so prišle v vas s kako zahtevo, so se morale najprej obrniti nanje, ti pa so poskrbeli, da je bilo zahtevano izvršeno, kolikor je to bilo seveda upravičeno in možno. NOO so skrbeli tudi za proizvodnjo in oskrbo prebivalstva s prehrano, ter za pomoč beguncem in žrtvam okupatorjevega nasilja. V njihovi pristojnosti so bile vaške straže in skupaj z vojsko so izvrševali mobilizacijo, organizirali prevoz vojaškega materiala, rušenje prog, cest itd. Odbori so tudi skrbeli, da so bila polja obdelana in tudi za razvoj drugih gospodarskih dejavnosti. Opravljali so skratka vse naloge, ki jih je takratni čas zahteval za organizirano politično in gospodarsko življenje na osvobojenem ozemlju. Hkrati pa so bile vse naloge tesno povezane z vojaškimi potrebami, kot jih je terjal vojni čas. Tako spremenjena vloga NOO in njihovih pristojnosti je nujno narekovala spremembo načina oblikovanja NOO in naziva predsednikov. Narodnoosvobodilnih odbo-r6v ni imenovala več vojska, ampak so jih prebivalci neposredno volili in tako na čelu NOO niso bili več komandanti, marveč izvoljeni predsedniki. Ta sprememba ni bila zgolj formalna, temveč globoko vsebinska, saj je izražala resnično ljudsko oblast. Idejni in politični nosilec te dejavnosti so bile seveda partijske organizacije, ki smo jih orgai po vaseh. Skoraj je ni bilo vasi,4 ne bi tam bilo partijske orfaaaa* cije. V partijo smo sprejenai najbolj aktivne, poštene in požrtvovalne ljudi vseh narodnost Srbe, Muslimane, Hrvate in dna* Na njih je slonela največja teli dela. Ljudstvo jih je volilo in jini zaupalo najtežje naloge. Istočasni pa smo ustanavljali tudi mnohci* organizacije žena in mladine 1 tako smo uspeli mobilizirati ia aktivirati prebivalstvo v široko in enotno ljudsko fronto Ta» organizirano ljudstvo je prežemal« zavest, da se v boju proti tojoa ^ je prišel v deželo ropat, pohnt * ubijat, hkrati bojuje tudi pN° vsem domačim nazadnjaikin » izkoriščevalskim silam, ki svojo protiljudsko politiko odprk vrata fašističnim napadalo* Ljudstvo se je dobro zavedi povezanosti boja proti okupator* z bojem za nove, napredne* družbene odnose. Zato je narodnoosvobodilna vojna vedno bol) preraščala v revolucionarni boj ljudskih množic za spremembo družbenih odnosov, za novo hud sko oblast. To je bila hkrati tuch ljudska revolucija. Ljudje s Ped-kožarja so sprejemali politiko partije, ji zaupali in sledili. Samo tak« je lahko razumeti herojstvo faa* re in pripravljenost prebivalstvu na največje žrtve v boju u celovito svobodo, k čemur * m ljudstvo težilo vsa dolga desetletu in stoletja.^ ; 12 JUNIJA 1981 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI 12. rajevne skupnosti tod Storžičem praznujejo 9. STRAN C L A Imij. iflitni krajevnih skupnosti Golš Golnik, Tenetiše in Trstenik so Bili letošnji krajevni praznik Itnovati kar najbolj slovesno, mm začenjajo že z 20. junijem, »do »rede julija pa se bodo zvrstile itne in kulturne prireditve, sre-i* in pohodi, vse tja do začetka mora. ko Institut za pljučne boli in tuberkulozo Golnik praz-|60. obletnico obstoja. Sicer pa Košnje proalave posvetili 40-let-jauje slovenskega naroda. !i krajevni praznik so izbrali nj, dan najmnožičnejšega od-krajanov iz vseh štirih kra-skupnosti v partizane. Os-spomenik v Goricah in spo-i obeležja na Letencah, Tene-. Trstenik u in na Golniku pa tjo o širini vseljudskega odpora J krajih pod Storžičem. Čeprav kleta 1955 v zborniku »Ljudstvo < Storžičem se je uprlo« deloma li dogodke med NOB, pa so ZZB NOV dali pobudo, da se še zbirajo pričevanja nekdanjih in aktivistov in se izdajo v delu zbornika v nekaj na-i letih. Prav tako je treba s ii obeležji označiti še . pomembne dogodke med I, kot so med drugim mesto Janja talcev na Golniku in pa Institut, ki je imel pomembno v narodnoosvobodilnem od pobil o to baza za oskrbo e sanitete ter obenem Ni holmca tudi za partizanske bolnike in ranjence. Odbor za organizacijo praznovanj in prireditev, ki se je ukvarjal z vprašanjem ohranjanja zgodovinskih pričevanj, je podprl tudi predlog krajevne skupnosti in Instituta Golnik skupščini občine Kranj za posebno zaščito Golnika in okolice. Kot uvod v letošnja praznovanja so se v krajevnih skupnostih in Turističnih društvih dogovorili za akcijo uredimo in očistimo svoj kraj. Ze naslednji teden, 20. junija, bo v športnem parku na Golniku koncert godbe na pihala in nastop folklorne skupine Sava, v tednu do dneva krajevnega praznika pa se bodo zvrstila razna športna tekmovanja, odprli bodo slikarsko in kiparsko razstavo v Domu kulture na Golniku, organizirali srečanje in razgovor z Ivanom Janom-Srečkom v Goricah. V soboto, 27. junija bo v športnem parku na Golniku občinsko tekmovanje v prvi pomoči ekip civilne zaščite, istega dne pa bodo v Letencah odprli gospodarski in družbeni objekt — zbiralnico mleka, nadvse pomembne pridobitve za nadaljnji razvoj kmetijske oziroma mlekarske proizvodnje na tem področju. Osrednja slovesnost bo letos v Tenetišah v soboto, 27. junija ob spominskem obeležju. Ob tej priložnosti bodo v Tenetišah tudi položili temeljni kamen za družbeni objekt. Praznovanje tudi ne bo minilo brez I fcro orodišče na Kočni - Pred kratkim so na Kočni na Poljanah Jesenicami odprli novo gasilsko orodišče, kjer odslej deluje skupina v okviru gasilskega društva Blejska Dobrava. S pro-n delom so vloiUi 3.600 delovnih ur in obnovili dotrajano V^Utpje v katerem so uredili dva prostora. - Foto: B. Blenkuš vsakoletne svečane seje in tovariške-ga srečanja z borci, v Goricah pa bodo odprli tudi po potresu obnovljeni Zadružni dom. Krajani vseh štirih krajevnih skupnosti imajo ob pregledovanju doseženega v zadnjem času kaj pokazati, saj so s prostovoljnim delom in tudi s sredstvi samoprispevka omogočili modernizacijo cest na Golniku, v Goricah, v Trsteniku in Tenetišah. napeljavo telefona in postavitev javnih telefonskih govorilnic v Tenetišah, v Trsteniku in Goricah ter športnega igrišča pri osnovni šoli Gorice. Na dan praznika bo v krajih pod Storžičem živahno. Mladina in odrasli se bodo napotili na pohod od spomenika do spomenika. Podobna pot bo organizirana tudi za kolesarje. Šolarji iz kranjske osnovne šole Simon Jenko si bodo ogledali te kraje, iz katerih njihovi vrstniki, potem ko zaključijo šolanje na podružnični šoli, prihajajo v šolske klopi v Kranj. Šolarji iz Goric so se tudi obvezali za pripravo kulturnih programov domala na vseh prireditvah ob krajevnem prazniku, tako tudi 28. junija dopoldne na komemoraciji ob spomeniku v Goricah. Tega dne dopoldne bo v Tenetišah še demonstrativna vaja gasilskih društev. V okvir praznovanj pa sodi tudi koncert ansambla Avsenik 3. julija. Ansambel je namenil honorar v korist postavitve spomenika NOB na Golniku in spominskih obeležij v drugih krajevnih skupnostih. Spomenik na Golniku naj bi odkrili konec septembra letos, takrat pa bo tudi že tradicionalni kros Kokrškega odreda. V vseh krajevnih skupnostih se pripravljajo tudi na akcijo zasaditve 88 dreves v spomin na tovariša Tita. Vezisti na Blejski Dobravi Vezisti, ki so v času borbe delovali na Gorenjskem, čuvajo in goje tradicije NOB, jih prenašajo na mlajše rodove in so aktivni v družbenopolitičnem življenju. Pri tem so še posebej povezani z Iskro, ki je nad njihovim delom prevzela pokroviteljstvo. V okviru tega so lani pripravili prvo srečanje, kjer so si ogledali tovarno telekomunikacij na Laborah, letošnje srečanje pa bo v iskrški tovarni telefonskih enot na Blejski Dobravi. Za srečanje, ki bo jutri (v soboto) 13. junija ob 10. uri so predvideli poseben program. Predvidevajo, da se bo srečanja udeležilo približno 80 nekdanjih vezistov NOV in POS. Na srečanju bodo jubilantom, 60-, 70- in 80-letnikom izročili posebna priznanja. B. BlenkuS Kranj — V avli skupščine občine Kranj je do konca prihodnjega tedna odprta razstava, ki so jo pod vodstvom likovnega pedagoga Slavka Zupana pripravili gojenci Vzgojnega zavoda Frana Milčin-skega iz Smlednika. Na ogled so postaviti likovne izdelke predvsem grafike, pa tudi plastike iz lesa in gline. Razstava je prikaz likovnega ustvarjanja v zavodu, ki je znan po uspehih s tega področja po vsej Sloveniji. — L. M. — Foto: M. Ajdovec Spominska plošča kurirjem V nedeljo, 14. junija ob 13. uri bodo relejni kurirji Bohinja odkrili v Nemškem rovtu nad Bohinjem spominsko ploščo relejni kurirski postaji G-2. Kurirji s te postaje so morali dnevno premagovati pot preko Jelovice od Save Bohinjke do Pod Ion k a Odkritje bo spremljal bogat kulturni spored. Ob tej priložnosti bodo kurirjem postaje G-2 podeljene tudi spominske kurirske značke. Vabljeni so vsi kurirji Gorenjske, borci in aktivisti, predvsem pa mladi, na katere prenašamo tradicije naše borbe. Na srečanju bodo neposredno od kurirjev lahko zvedeli vse o delovanju takratnih mladincev — partizanskih kurirjev. Na proslavo bo vozil avtobus in sicer bo odhod iz Gorjuš ob 12. uri, po zgornji Bohinjski dolini preko Jezera in Bohinjske Bistrice pa oh 12.30. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Radovljica B. sub. o. TOZD Komunala Radovljica o. sol. o. Ljubljanska 13 razpisuje na podlagi 36. člena statuta TOZD in sklepa delavskega sveta temeljne organizacije PONOVNO IMENOVANJE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZD-a Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo pravne, komercialne a/i komunalno gradbene smeri, z najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — da je družbenopolitično razgledan in aktiven, — da ima moralno-etične lastnosti, — da ima ustvarjalen odnos do samoupravljanja, — da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti Delo združujemo za i—— nebo štirih let. Pismi ar prijave z dokazili o rupi—ih pogojih —j pošljejo v 15 dneh, na naslov Komunalno gospodarstvo TOZD Komunala Radovljica, Ljubljanska 13, z oznako »za razpisno komisijo«. PA NISMO SE UKLONILI Pisk — Titovka iso bile lanje V/minja se, da je bilo njeno prvo ilegalno |»W Koncem 1942. ga je dobila, ko je, na Banjšici začela s terenskim delom, tu pojavljali prvi partizani, borci prve enote v* tem koncu. Marija se je učila za šiviljo in je morala šivati tudi za ka-rabinjerje na karabinjerski postaji v vasi. Povedala je partizanom o tem, pa so ji naročili, naj le ostane tam, da jim bo tako najbolj lahko pomagala. Res so partizani dobili iz njene delavnice marsikatere hlače, sploh pa titovke, prave triglavke z rdečo zvezdo. Nekoč bi ju s pomočnico kmalu zasačili. Nenadoma so prišli Italijani na okno, ko sta ravno šivali kape. K sreči sta imeli tak Šivalni stroj, ki se pogrezne in sta vse odrezano hitro vrgli v stroj, pomočnica pa je skočila k vratom, da bi jih odprla (delali sta za zaklenjenimi vrati) pa je v tisti naglici pozdravila po partizansko. Odvlekli so ju in dva dni držali zaprti. Potem sta tistega Barbuca, ki je najbolj sitnaril proti njima, pretentali in izpustili so ju. Jeseni 1943. je Marija postala kurirka VOS in držala zvezo s Kanalsko dolino, poleg tega Ea je odnašala in prinašala pošto tudi za po ojnega dr. Dušana Furlana, ki je imel štab v njihovi hiši. Se vedno je šivala titovke. Pa ni dobila ime zaradi tega. Nadeli so ji ga tovariši, ko je prišla 1944 k OZN. Edina od deklet je bila s titovko ... Konec leta 1944 so Nemci in Italijani skupaj s četniškimi, ustaškimi, belimi in drugimi bandami začeli s hudo ofenzivo, ki je šla čez vso Vipavsko dolino. Takrat se je njena skupina umaknila iz bližine Ajdovščine na Col, pa naprej v Trebušo in od tu spet na Kras. V Pedrovem nad Branikom so se ustavili. Tu je bilo malce zatišja. Tu je bila tudi prenosna bolnica Vojnega področja, pa skupina GAP italijanskih partizanov, organiziranih podobno kot naši vosovci. V veliki stavbi sredi vasi, v kateri je na drugem koncu delovala bolnica, so nekaj dni oznovci v miru delali. Vsak večer so pisalne stroje in materiale pospravili v bunker in polegli kar po tleh sobe. v kateri so delali. Tisto januarsko noč 1945. je imela Marija hude sanje. Sanjalo se ji je, da je doma v Banjšici, da ima na hrbtu cel nahrbtnik partizanske literature, kot tolikokrat, ko ie bila še kurirka VOS. Tokrat so jo v obroč zajeli Italijani. Nikamor ni mogla ... Ne ve. ali seje zbudila od groze ali od klicev okrog nje: »Tovariši, obkoljeni smo . .« ' * * * * Usedla se je na ležišču in gledala ves ta direndaj. Ni mogla dojeti: ali sanja, ali je res. Džoko. komandir, jo je šele spravil pokonci: »Daj, punca, zunaj poka ...« Pograbila je plašč, čevlje obula na boso nogo, potegnila za seboj nahrbtnik in stekla. Na severno stran so udarili, GAP in bolnica pa na drugo. Po grabnu je morala in na* koncu, ko ni mogla nikamor več, se ie stisnila za veliko skalo. Tu si je šele oblekla plašč, strgala slike, šifrirane propustnice. Videla je Dioka. kako se je pognal v hrib in skušal pogledati, kje bi se lahko prebili. Krogla ga je zadela v glavo in omahnil je. Stjenka je poskušal na drugi strani. Spoznal je. da so povsem obkoljeni, zato je tovariše pripravljal na juriš in preboj. Marija je bila brez orožja, v civilu. Sifrer-ka je bila tedaj pri OZN I. V vasi je bil pekel. Streljanje'vsevprek, vpitje po naše, po italijansko, nemško, hrvaško, vpili so ranjenci. Skala jo je krila, toda kako dolgo še. Njeni so se hoteli prebiti nazaj v vas in na drugo stran. Toda obroč je bil sklenjen. Njena skala je bila. vsaj zdelo se je tako, izven obroča. Počasi se je odlepila od skale, se v snegu splazila okrog hriba, na rob, kjer je bil spodaj Rihenberg, sedanji Branik. Nemški stražar, skrit za drevesom, jo je, zaverovan v klanje spodaj v vasi. ugledal isti hip, kot ona njega. Kakšnih deset metrov sta bila narazen. Spustil je rafal, toda bila je ie na robu. se pognala za grm pod njo in po bregu navzdol... Rafal ji je prestrelil le plašč. K sreči ni šel za njo. Spodaj se je spet zavlekla za neko skalo. Nikamor ni mogla več. Padli so vsi njeni. Niko, Stjenka, Džoko, Pepo, vsa dekleta, Danico. Džokovo ženo in Slavko so ujeli. Ujeli so tudi nekaj kurirjev iz zaščitne čete. Na Krasu so jih potem mučili in pobili... Ostala je sama. Popoldne jo je odkril kurir relejne postaje P-7. Ni mu verjela, da je kurir. Lahko bi bil tudi četnik ... Sele ko ji je pokazal šifrirano propustnk-o, je spoznala, da ima pred seboj pravega človeka. Skupaj sta šla potem na Kras, kjer naj bi bil jurišni bataljon. Toda v Škrbini sta spet naletela na, Nemce. Zadnji trenutek sta se vrgla na tla. Kril jo je, da se je lahko umaknila, potem je Sel po svoje Marija je hodila vso noč in tako prišla v Renče k materi padlega Pepa. Spominja se še, da je deževalo, da je dobila čaj, pa tega, da je nekdo, ki je straži!, pritekel povedat, da gredo Nemci. Tedaj se ni več zavedla. Prehudo je bilo. Vso v šoku so dali v bunker in kasneje v bolnico. Nekako po štirinajstih dneh se je vrnila domov. Toliko še ve, da je dobila nalog za domov, pa da so doma že vsi mislili, da je mrtva, kajti sporočilo je prišlo, da so v Pedrovem vsi od OZN K padli, oziroma bili ujeti, med njimi tudi Marija. Spominja se še, da je bila v nekem bunkerju v Renčah, ne ve pa, ali pred odhodom domov ali kdaj potem. Zanimiv bunker je bil. Pod jaslim i si odmaknil vratca, zlezel notri in prišel v bunker pod hribom. Sedem jih je bOo v bunkerju, ko so prišli Nemci v vas. Konje so pripeli k jaslim in polegli /goraj Slišali so njihovo govorico. Kljub Nemcem jim jje mama redno nosila hrano. V košari je prinesla, zgoraj krompirjeve olupke, spodaj kosilo in vedno še sporočilo zraven o situaciji v vasi. Nekega dne bi jih Nemci kmalu odkrili. Karbidovko, s katero so si svetih, so malce preveč privili, pa je Nemcem zasmrdelo. Kopali so že proti rovu, pa jih je menda prav takrat rešil jurišni bataljon, ki je udaril v vas. Kaj se je pa potem dogajalo z njo, kje je hodila, se ne more več spomniti. Tudi to ne ve, kje in kako je doživela svobodo. Zaveda se le tistih prvih dni po osvoboditvi, ko je bila z OZNO spet v Gorici, v zaporih, kjer so zasliševali ujetnike. Morda se bo kdaj našel kdo, ki je bil tiste dni z njo, da ji bo povedal kako in kje je preživela tisti čas. Zanjo bi bili to dragoceni spomini. Po vojni si je želela študirati. Pa se je vse drugače obrnilo. Manjkalo je učiteljev, pa so jo dali za štiri leta v Dvore, K o rte v Istri, pa za tri leta v Gažon, potem je zaradi zdravja prišla na Gorenjsko. Najprej je bila pedagoški vodja v mladinskem domu, potem je dolga leta učila prve razrede na Primskovem, na Prešernovi šoli. Stroga, toda pravična in poštena. Taka kot je bila vedno. Kot mora biti komunist. D. Dolenc GLASIO. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO mam. ^ Jetra tako in drugače Za pridne roke • Pletenje pri televizorju nam bo opravičilo posedanje pri marsika teri slabi oddaji. Saj ste vi tudi taki, da se usedete k poročilom, potem se pa ne odlepite več in buljite v ekran, pa če je kaj pametnega ali ne, kajne. Če bomo pa kje v bližini imele pletenje, pa bomo vmes lahko naredile le kaj pametnega. Posebnome se bomo za take ure lotile preprostega, enostavnega pletenja, kot je na primer takale odeja, sešita ali skvačkana iz pletenih kvadratov. Tole na sliki smo posneli na razstavi ročnih del ob 8. marcu v kranjski skupščini, ko so svoja ročna dela pokazale delavke kranjske občinske skupščine. Jožica Pečenko jo je spletla i? zanimivih odtenkov sive in rdeče barve. Lahko bi bila pa tudi enobarvna, surova bela, v modrih, rjavih odtenkih, kakor si jo pač zamislimo in kakor nam bo pristojala k pohištvu in ostalim dodatkom. Če se je lotimo že zdaj, za dopust, se bo do jeseni že nabralo dovolj kvadratov za odejo čez eno posteljo ali celo čez dve. — Foto: D. Dolenc Doma narejena igrača je veliko več vredna kot tista s trgovske police. Takle konjič, če se ga lotite, je povsem enostaven, saj je sešit iz blaga, znotraj pa je v obliki konja urezana penasta guma. če je dovolj široka guma, bo konjiča moč tudi zajahati. Sedlo je iz umetnega usnja, prav tako pa tudi oči. Mogočna griva je seveda iz volne, za uzdo pa debelejša vrvica. Konjiča na sliki so sicer naredile tovarišice iz enega od kranjskih vrtcev, nič manj spretne pa tudi mamice niso. Sicer so pa tovarišice rekle, da so pripravljene dati kroj, če bi se kateri od mamic zahotelo, da bi ga naredila. V vrtcu Najdihojca na Planini ga imajo. - Foto: D. Dolenc OCVRTA JETRA Potrebujemo 4 zrezke i/ »eter. žličko moke. 1 jajce, drobtine. sol. poper in maščobo za < vrenje Na zrezke narezana jetra samo popopramo. nato jih povaljamo \. moki, jajcu in drobtinicah. Panirane zrezke specenra*) v vroči maščobi, nazadnje jih posolimo in postrežemo na apramib solatnih listih. Priprava nam bo vziela 35 jinii-nut časa. JETRA PO TRŽAŠKO Potrebujemo 400 g svinjskih jeter. 100 g čebule. 100 g korenja. 100 g gomolja zelene. 20 g drob t in. 2 stroka česna, timijan, žaj-belj. sok polovic** limone in šop peterši! ja. Na maščobi pn?pražijm> sesekljano čebulo Dodamo na rezine narezana jetra in jih prepražinto Primešamo še naribano korenje, naribano zeleno, drobrine, strt česen in vse začimbe. Prepražimo. nato prilijemo 1 4 1 vode in kuha mo 5 minut. Na koncu jed okisamo z limoninim sokom Priprava jedi nav ho zamudila le 35 minut. KISLA JETRCA Potrebujemo 1/2 kg svinjskih ali telečjih jeter. 100 g čebule. 80 g slanine. 100 g kislih kumaric . 40 g masti, 20 g moke. 1 žlico kisa. 1/2 dl kisle smetane, sol in poper Na maščobi opražimo na kocke narezano slanino in na kolobarje narezano čebulo. Dodamo na rezine narezana jetra, preprazime* in pomokamo Dodamo na kolo barje narezane kisle kumaric«' začinimo, prilijemo zajemalko vode in prevremo. Okisamo in primešamo kislo smetano. Zraven kislih jetre ponudimo testenine \je pol ure se bomo zamudile pri pripravi jetrc Za vroče dni Ta mesec na vrtu Mesečne redkvice hitro dora-ščajo in jih še vedno lahko sejemo za sproti. Seveda moramo 'skrbeti predvsem za to, da jim ne bo nikoli zmanjkalo vlage. Redkvice, ki rasto v suši in pomanjkanju, so trde in ostre. Posebno pri poletnih setvah pazimo in sproti zatirajmo bolhače. Včasih so zapraševali s piretrinskimi pripravki, ki človeku niso nevarni. V zelenjadnem vrtu jih še danes zelo uspešno uporabljamo. Prva tretjina junija je zadnji rok. da sejemo zimsko redkev. Za razvoj zimskih redkev je potrebno 12 do 14 tednov, odvisno od sorte. Priporočljive sorte so: »Domača črna«, »Pariška« in posebno debela »Erfurtska«. Zimske redkve se močno razrastejo, zato se lahko najbolje razvijajo samo takrat, ko rastline niso pregoste. Na vrtno gredo ne smemo sejati več kot štiri vrste, in sicer v medsebojni razdalji 30 cm; sejemo v vrste, tako da vsakih 15 cm pose-jemo 3 do 4 semena. Po vzniku pustimo v vsaki skupini le po eno rastlino. Tudi zimske redkve so glede vode dokaj zahtevne, izmed gnojil pa potrebujejo predvsem fosfor in kalij, mnogo manj pa dušika. Preobilica dušika namreč pospešuje razvoj listja, zato pa zaostaja rast pod-zemnih delov. Dušik prav tako vpliva, da redkev ne vzdrži dolgo pri prezimovanju v zasipnici ali v kleti. Prvi obrok mešanega gnojila damo zimskim redkvam takoj po redčenju Junija sajene sadike pora se bodo do jeseni še tako razvile, da jih ne smemo- saditi bliže kot 2.r> cm vrsto od vrste. Vrstna razdalja naj bo 16 cm; sicer pa kot "vedno tudi zdaj sadimo por globoko. Bobovo stročje nabiramo na vrtu takrat, ko ie še zeleno, zrnje pa že dorastlo, toda še povsem nežno. Pri sortah, kjer ima dozorelo zrnje močno razvit črni popek, nabiramo stroke takrat, ko popek še ni po-temnel; pri sortah z belim popkom se na to seveda ne moreno zanašati. Luščeno mlado bobovo zrnje uporabljamo za prikuhe, primemo pa je tudi za zamrzovanje in poznejšo uporabo. Sredi junija začnemo redno gnoji ti novozelandsko špinačo. S tem si zagotovimo reden in obilen pridelek te zelenjadnice. Najbolje je, če Vsak teden enkrat zalijemo z gnojilnim zalivkom (20 g z dušikom bogatega gnoj'la na 10 litrov vode). Za zimske zaloge še vedno lahko sejemo na stalno mesto rdečo peso V kuhinji posebno čislamo srednje debele korene rdeče pese, saj ni z njimi veliko dela, hitreje so skuhani in tudi okusnejši so kot najdebelejši. Z junijsko setvijo bomo pridelali ravno prav velike. Brstični ohrovt bo v ugodnih razmerah in ob dobri oskrbi lepo dorastel do zime, če ga sadimo do srede junija. Pri poznejših saditvah je uspeh preveč odvisen od muhavosti jesenskega vremena. Pri junijski saditvi je razdalja 50x60 cm. Junija še vedno lahko uspešno presajamo sadike rdeče pese. če imamo na voljo primemo velike rastline. Sadike rdeče pese se najlepše vrastejo. če jih presajamo še mlade, takrat, ko so dolge kvečjemu 10 cm. Pri takšnih sadikah se je glavna korenina ravno začela deheli-ti. Pri presajanju je pomembno, da ne poškodujemo ali -zapognemo vršička glavne korenine, saj bi to lahko povzročilo nepravilno oblikovane korene. Hujšajmo zdravo domaČ sladoled Saj je dober kupljen sladoled, nič ne rečem, toda pripravljen doma, ko ga mami lahko vsak tre nutek potegne iz hladilnika, je pa vreden veliko več. verjemite Preizkušen recept za sladolede smo dobili v roko. pa vam ga hitro posredujemo Zelo eno staven je. Potrebujemo: 2 lončka smeta ne. 1 jogurt, 1 jogurtov lonček sladkorja, vanilin sladkor (1 zavitek) in 3 do 4 rumenjake. Z mešalnikom vse sestavine dobro premešamo — smetane ni treba stepati prej — ulijemo v modelčke ali pa v večjo plastično posodo, postavimo za čez noč v zamrzovalnik v hladilniku, pa bomo imeli zjutraj na mizi dober domač* vanilijev sladoled Ce pa hočemo sadni sladoled, tedaj sestavinam ne bomo dodale vanilin sladkorja, pač pa zmiksa ne borovnice, banano, rdeče jago de in podobno. Je pa zgornji recept odlična osnova tudi za kavni sladoled; le nekaj žličk kave mu dodamo. Za limonin sladoled dodamo le stik limone Sicer pa si dodatke, lahko poljub no izmišljate tudi same • 8-dnevna Bircherjeva dieta Včasih se počutimo utrujene, a ne delamo več kot običajno Brez volje, brez moči smo. Navadno se nam to dogaja spomladi, ko se nas loteva spomladanska utrujenost, ko je telo brez vitaminov. Pa tudi čez leto, ob menjavanju letnih časov, seveda Kadar smo tako »na tleh^< kot pravimo, takrat si privoščimo 8 dni trajajočo Bircher-Bennerjevo kuro Ko se zanjo odločimo, se zavedajmo, da moramo zanjo vzeti čas, pa tudi veliko volje To je vzdrževalna dieta. Po njej se bomo počutile okrepljene čile in prečiščene. Med letom si tu pa tam pripravimo še po dva dni te diete, ki je opisana na koncu 8-dnevna vzdrževalna dieta pa je naslednja: ■3 dni surove hrane 2 dni mešane hrane 1 dan prehodne diet*« 2 dni običajne Bircher-Benner-jeve diete 3 DNI SUROVE HRANE zjutraj Bircherjeva kaša. sadje (če imate Občutljiv želodec, izberite jabolka), šipkov čaj. Zajtrk je enak za vse tri dni opoldne 1. dan sadje, gomoljasta zelena, zelena solata, paradižnik (vse primemo narezano in zabeljeno z oljem in limoninim sokom* Upoštevati moramo pravilo »celotne rasth ne« 2. dan svež sadni sok, rdeča pesa. kumarice, zelena solata 3. dan sadež ali svež sadni sok. nariban korenček, nariban gomolj zelene, radič. Zabeljeno z oljem in limoninim sokom. z&ečer Enako kot zjutraj. Ponovimo vse tri dni. 2 DNI MEŠANE HRANE l.dan zjutraj Bircherjeva kaša. sadje, rezina črnega kruha, 5 g masla . • opoldne sadje, redkvica, stročji fižol, zelena solata, zelenjavna juha, krom pir ziečer Enako kot ipatiaj-S.dmm Enako kot prejšnji dan 1 DAN PREHODNE Dim zjutraj sadje, Bšrcberjeva kaša. 2 s črnega kruha. IS g i ali jogurt. šipkov čaj. opoldne sadje. cvetačjL. solata t vse ammvo. P*"** narezano in zabeljeno i djs« ■ limoninim sokom*, ost**8"* juha. dušen paradižnik kdaa^ z maslom zvečer Enako kot zjutraj, marmelade ali 2 DNI OBIČAJNE ■» ■ BENNERJEVE DIETE l.dan zjattrn/j sadje. Bmdkerjeva kaša, S i kruha. n**i joeurt ah mleko * >poldnc nastrean korenček \ sobn. pesa. zelema anmtau juha iz pšenice ah mineštra. skuto nadeva« Inmnpi.. zvefer Bircherjeva kaša. sadne, i kruha., Antn. S-dkmi zjutraj Bircherjeva kaša. sadje. ? kruha, maslo opoldne solata iz snow zelenjave i 7 narezanih stebelc zeka ne aulrtr m amrnavnea. zelenjava < bučke 1. pire sadna solata ztrečer Enako kot zjutraj. V cia še skuto Ce s*e shačamo izgubit v* Glasov o rensko stran, na ua* Bircnerjevo kašo. naj ea pen«-mo za 1 osebo potrebu m M ovsenih kosmiče* u^Hkallin^ žlice hladne vode. 1 thro m» ninega soka. 1 Hica .nega mleka 300 g »bolk. I Hrt zmletih mandljev. Mam* M orehov Komniče ttnB*. Kranj — Nasproti Park restavracije (na Bršarnmj) je fri začel poslovati nov kiosk, r katerem dobite hot dkat? ft§dm^ ndapiT -čeiKipčič z ajvarjem zavit t slanino (20 din), frpdi aemfcač CBP 4^ pleskaviea (3G din), p/eskavira s kajmakom (40 dmjL m AmnjinV M» base (30 din) Kiosk, ki je .dobrodošla »okrepit«k kranjske pmt»mt*t pmmV jt. *med4ed*.«mi odpri ih&M. do 20'.ure-, »b srJhotabmd 7. dm UUaroaftamV /ja h pa je zaprt. Foto :M.Ajdovec <■ \ v, Vo n112 a 12 JUBUA 1981 GORENJSKI KRAJI IN UUDJE 11 .STRAN G L A BILANTi SKUPNEGA ŽIVLJENJA W tik jubilej Krtiinlkovih — Solze sreče si je v soboto brisala wa mama iz Jarčje doline pri Žireh, ko so njej in očetu česti-i otroci, vnuki in pravnuki za biserno poroko, ki jo doživijo le redko-in zakonci in s katero sta pravkar potrdila dolgoletno ljubezen in n življenje. Oba sta bila rojena na kmetih. Oče Jože KržiSnik v dolini, kamor se je Krošljeva Francka iz Dobračeve pred 60 leti iila Ob trdem delu na kmetih in iskreni ljubezni se Jima je rodi-\, ki sta vse vzgojila v ljubezni do domovine. Nobeden ni nik-bil, da je sin oziroma hči slovenske matere. Zato so vsi, oče, mama in starejše hčerke od vsega začetka, drugi pa kakor so tli, aktivno sodelovali v NOB. Oče je bil član prvega narodno-iilnega odbora v Zireh in Gorenjskem inje svobodo dočakal v i gorenjskega vojnega področja. Težko je bilo po vojni začeti. V t jim je ostala le ena krava. Danes mama Francka in oče Jože s 'jo sinov in hčera, zetov in vnukov še vedno obdelata kmetijo in ajsta zmerom imela od 7 do 9 glav govedi v hlevu. Lepo je, pravi , le je hiša v redu in polje obdelano. Njuna največja želja ob i poroki je, da bi bila čimbolj zdrava, da bi se še veselila svoje mpolja in seveda svojih 37 vnukov in pravnukov. - Foto: L. B. »roka v Babnem vrtu - Marija in Jože Lombar, doma iz mirta pri Trsteniku, sta po petdesetih letih spet stopila pred ia Neverjetna kako hitro so minila skupna leta, se spominja %p zdi kot bi minilo le nekaj let, ko sta se na treh kraljev v M cerkvi naskrivaj pogledala. Leta 1931 sta se na Trsteniku Mama je bila doma iz Žabelj pri Trsteniku, oče pa Sveščev iz ta vrta Pet otrok se jima je rodilo: tri hčere in dva sinova. Ni % lahko. Doma se je pridelalo le za kravico ^kakšnega ta oče pa je delal r bobovški opekarni sedemindvajset let. 1964. m.kojil Pokojnina n- velika, toda skromna kot sta, sta tudi s Zdovoljna Tako, kot se imata zdaj, se še nikoli nista imela, ito Najtežje ie bilo med vojno, ko je mama ostala doma sama z % očeta so pa vlačili po zaporih inje konec vojne dočakal v enem '■mtfalskth taborišč. Zadovoljna sta z otroci, z vnučki.Da bi le še 'leto vzdržala, pa da bi bili otroci še naprej tako dobri zanju. -D. Dolenc m. hftVOUAS? Janka piše: »Komu v l*» ttan vebko, suho drevo N Ljubljansko banko v bli fjtmiobmnepostaje v Kranju Jfa testo}? Suhe veje že odpa-r¥*pretyo k nesreči. ,1™*°' komu v okras, je tudi mn Nato, ki že leta tiči v fP*> kjer je pred nekaj leti Wm okrasno drevesce? To pa |r* cesti JLA, na pločniku, takoimenovanim pokoj domom v Kranju?* ttOAK VEČ V BOBOVO Ama stranka v trgovini W*no v Kranju se pritožuje: I «V 5. decembra lani sem pi v prodajalni Borovo na I Ohranjeni del freske iz prte polovice 15. stoletja v vaški cerkvici na Selu pri Žirovnici. O L« A S12.STRAN__-- MLADOST IN VESELJE NA SAMACKIH ULICAH REPORTAŽA Zastara /»»tirajo ,Bratttvo - enotno««« v rokah mladih iz Kranja, ki to organizatorji prihodnjega tretanja mladine Jugoilavijr. — Foto: C. Z. Kot veriga z nerazdružljivimi členi Od 28. do 31. maja je v Bosanskem šestindvajseti festival mladine Jugoslavije »Bratstvo - enotnost« - Prikaz ustvarjalnosti, znanja in spretnosti blizu tisoč mladih iz dvanajstih jugoslovanskih mest, med njimi tudi iz Kranja Na športnih igriščih, za šahovskimi deskami, ^strenscu alinatekmovanjumladihkovinarjev - ff^^gff* prijateljstvo, bratstvo ... - Organizatorji prihodnjega srečanja so Kranjčani trdna veriga z nerazdružljivimi členi, je krenil proti čudovitemu spominskemu domu Mitar Trifunovič-Učo: spredaj grb in zastava Jugoslavije, vseh bratskih republik, grb in zastava festivala, za njimi mladi iz Trebinja, Zagreba, Kranja nazadnje še domačini iz Bosanskega Samca. Dobrodošlico gostiteljev so mladi vračali s pesmijo in plesom - Bitolčani s spletom makedonskih kol, Kranjčani in Radgončani s slovenskimi pesmimi, Nikšičani s piramido v kolu, Subotičani s prikupno »bušnjevačko« nošo. Po intoniranju jugoslovanske himne, po tem ko je delavec Medicinskega centra in večkratni udarnik Dušan Dimčič vzdignil na drog zastavo festivala, je mladim spregovoril Josip Oršolič, predsednik organizacijskega odbora festivala in predsednik občinske konference in komiteja ZK Bosanski Samac: »Zbrali smo se šestindvajsetič na festivalu »Bratstvo - enotnost«, da tudi tokrat najrazličnejše oblike svoje dejavnosti vtkemo v največjo pridobitev nase revolucije in s tem ponovno izrazimo našo obljubo Titu, da bomo bratstvo in enotnost naših narodov varovali, kot zenico svojega očesa.« Zatem je Oršolič poudaril, da tudi s festivalom razblinjamo razna sumljiva vprašanja v zvezi z našo mlado generacijo; govoril je o zgodovinsko nazadnjaških nacionalističnih in iredentističnih silah, ki ogrožajo enotnost mladih in njihovo opredeljenost za samoupravljanje, svobodo in mir. STIKI NA RAZLIČNIH PODROČJIH Štiri dni je bilo dovolj, da so mladi stkali prijateljske vezi na različnih področjih. Pionirji so v spontanem razgovoru izmenjali izkušnje o delu mladinske in pionirske organizacije, o kulturno-umetniških društvih na šoli, o šolskem samoupravljanju. V dvorani šolskega centra, okrašeni s cvetjem, portreti tovariša Tita in jugoslovanskih pesnikov so recitirali lastne stihe mladi pesniki — v slovenskem, srbskem, makedonskem in albanskem jeziku. Šestnajst predstavljenih slik in risb ter šest skulptur je ne glede na različno Bosanski Šamac - Številne prireditve v mesecu maju — vse so vsebinsko prežete z mladostjo in Titom. Festival mladine Jugoslavije »Bratstvo - enotnost« je le eden izmed delcev v tem pisanem mozaiku manifestacij. Rojen ob udarniškem delu in brigadirski pesmi, iz zaobljube mladih na progi Bosanski Samac—Sarajevo, je letos že Sestindvajsetič zbral v kolo mladosti mlade iz dvanajstih jugoslovanskih mest - iz Bitole, Gornje Radgone, Kranja, Nikšiča, Niša, Slavonskega Broda, Reke, Subotice, Prištine, Trebinja, Zagreba in Bosanskega Samca. Festival, ki nosi najlepše in najsvetlejše ime — »Bratstvo — enotnost«, se je tokrat ustavil v objemu Bosne in Save, v Bosanskem Samcu, mestu mladosti in udarnikov. Več kot leto dni so se Šamčani pripravljali na manifestacijo. Pomembna bremena so pre- vzele nase organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, mladina, pa okoli pet tisoč domačinov, ki so kot brat bratu ponudili prenočišče in gostoljubje domala tisoč mladim. Skorajda vsako gospodinjstvo je vzelo pod svojo streho prijatelja iz Bitole, Gornje Radgone, Kranja . . . TUDI PO TITU - TITO AvtoDusi, pomi mladih iz vsen repuolik, so ob prihodu dobesedno zatrpali Leninovo, Da-kovičevo, Titovo in druge ulice. V času festivala so jih poimenovali po mestih, od koder so prihajali mladinci. Nihče po dolgi in utrujajoči vožnji ni kazal znakov utrujenosti. Oglasila se je pesem. Druže Tito, mi ti se kunemo, Jugoslavija, Kozaračko kolo . . . Mesto sta zapolnila mladost in veselje. Pisan sprevod, kot »Tudi po Titu - Tito* je v imenu udeležencev festivala zaobljubila Jana Zlebnik predsedstvu SFRJ in predsedstvu Centralnega koniteja ZKJ. — Foro: C. Z. likovno izobrazbo avtorjev del misel, kratena v enotnost«. V dclosai svoje spretnosti kateri je pričel svojo borbo skega razreda tovariš Tito. Medtem ko »v tovarniški hali pršile iskre izpod rak se je zunaj spletlo kolo, čvrsto kot mladih kovinarjev. N strelišču in za šahovnicami — pondapti tekale napete in trde borbe, toda sk* af zgublja! živcev zaradi rrgnbljiiM tekne, šenega strela, napačne poteze Ni bi* a*»| žencev festivala, vedno sta in bratska ljubezen. Soka je bila povsod ista. Pata" stiski rok, kot bi ae poznah le ktt ■ Tako je bilo na ultislu v g^rnlurt organizacijah Bodočnost in SH, navzeli pokroviteljstvo nad »U^ a cijo Kranja, in nič djugafe T skupnosti Gornja Crkvina, kjer so bi gostje predzadnji večer festivala NA8VIDENJE V KRANJU! Potem, ko so domačini na zatuioan s**! | nosti predali zastavo feativab nsjsa 1 i Kranja, se je trdna veriga z dvaaajrtai W za leto dni razklenila, toda ostaja črouJ prihodnjega srečanja v Kranju. Prana i sedemindvajseti festival so ie stekle Vos predsednik izvršnega sveta občanke Milan Bajželj. ki si je skupaj s še i organizacijskega odbora ogledal Bosanskem Samcu. »Gostitelji so ae SMrtrudSL da v štirih dneh časa ve* ^5 " Pred nami je noti. Festival svoje jevne športa, vse občane.« Poseka postaja njiva 1«8,5 ha površin je Letališče Brnik brezplačno oddalo KZK Kranj v uporabo za SO let - Do jeseni naj bi bila vsa groba dela do izravnave zemlje opravljena — Doslej največja aglomeracija na Gorenjskem bo veljala 33 milijonov din Ze do jeseni letos naj bi ogromna poseka, ki je nastala zaradi modernizacije in širitve ljubljanskega letališča, postala 168,5 ha veliko polje, letališče Brnik, sicer lastnik zemlje, ga je po pogodbi oddalo v uporabo Kmetijsko živilskemu kombinatu Kranj za dobo tridesetih let. Seveda pa ne bo že prihodnjo pomlad na teh poljih okoli letališča valovila pšenica, saj se bo sedanja tanka plast gozdnega humusa ob izravnavanju neravnin in globokem oranju povsem razgubila. Del humusa bodo sicer zemlji povrnili s prstjo, ki jo bodo vozili s površin, čez katere bo šla bodoča avtocesta, sicer pa bo kultiviranje zemlje dokaj dolgotrajen postopek zaključen nekako v petih letih. Po izračunih in raziskavah Biotehniške fakultete v Ljubljani bo kultiviranje zemlje veljalo po 20.000 novih din na hektar, s tem da bo v naslednjih dveh letih zemlja dobivala organske snovi z zelenim podoravanjem najrazličnejših zelenih kultur, prve pridelke pa pričakujejo s te zemlje v letu 1983. Ta doslej največja aglomeracija v kranjski občini in tudi na Gorenjskem bo veljala 33 milijonov novih din, od tega bo kmetijsko zemljiška skupnost občine Kranj prispevala 60 odstotkov, ostalo pa KZK — več kot polovico sredstev bodo začasno pokrili s krediti Temeljne banke (Jo renjsl n Kmetijsko živinorejske razvojne skupnosti Slovenije. »V kranjski občini izredno hitro izgubljamo obdelovalno zemljookoli 50 do 60 ha na leto,« meni Alojz Kalinšek, predsednik izvršilnega odbora kmetijsko zemljiške skupnosti v Kranju. »Za- l/o/z Kalinšek: »Obdelovalna zem ia hitreje izginja pod zidovi kot pa uspemo pridobivati novo.« Težki stroji brnijo na posekah na jugovzhodni strani brniškega letališča, izkopavajo panje, se ponekod še izogibajo pozabljenih, že zdavnaj posekanih debel, medtem ko drugi spet orjejo globoke brazde v rumenkasto in vlažno ilovnato prst. Ogromno polje, ki bo nastalo, potem ko bodo po končnem brananju stroji odhrumeli drugam, še ne bo postalo ako kmalu rodovitna njiva, tako Lot je na primer severneje že povsem >b Sp. Brniku ležeče Zlato polje, eno lajrodovitnejših polj v kranjski ►bčini. to si tako zelo prizadevamo za pridobivanje nove obdelovalne zemlje na manjvrednih zemljiščih. Sredstva, ki se zbirajo ob plačilu spremembe namembnosti zemljišča iz boljše ali slabše obdelovalne zemlje v zazidalno Področje, spet vračamo v zemljo, rav to se sedaj dogaja tudi z nekdanjim brniškim gozdom, podobno pa je bilo tudi na poseki za daljnovode na Okroglem in ob drugih obnavljanjih zemljišč. Kultiviranje sedanjih gozdnih tal ob letališču pa je pomembno tudi zaradi tega, ker bo že v petih letih z vsemi dosedanjimi površinami obdelovalne zemlje na jugovzhodu Brnika nastal tukaj kompleks strnjenih obdelovalnih površin v velikosti okoli 600 ha, verjetno eden največjih v Sloveniji.« Večino teh površin bo v naslednjih letih obdeloval KZK Kranj, tozd Kmetijstvo. Kot je povedal direktor tozda Janez Tavčar, bodo tu gojili vse kulture od koruze, žitaric, okopavin ob seveda normalnem ko-lobarjenju primernem za gorenjske razmere. »V letu 1083 bomo posejali prve manj zahtevne kulture, kot so rž, oves in krmne rastline, naslednje leto tudi že krompir, leta 1985 pa pride na vrsto že redno kolobarjenje. S temi novimi obdelovalnimi površinami bo poslej KŽK Kranj Erideloval hrano na 12 odstot-ov večjih površinah kot doslej, z boljšo tehnologijo in boljšimi sortami pa bi že do leta 1086 lahko na vseh teh površinah povečali celotni pridelek za 30 odstotkov.« »Okoli 50 ha tako pridobljenih površin obdelovalne zemlje pa bi oddali v obdelovanje kmetom, ki ao v zadnjih letih izgubili največ zemlje že ob arondaciji z in še zdaj z odkupom gozdov aa letališče,« pravi Alojz Kalinšek. »Prav tako bomo predlagali KŽK Kranj zamenjavo nekaterih raztresenih gozdnih parcel v zamenjavo za vknjižbo uporabe na tem kompleksu ob letališču, saj kmetov, ki bi radi imeli v uporabi nekaj parcel niti oddaljenost, ne bo motila.« Kljub temu, da kmetijsko -zemljiška skupnost Kranj letno vlaga v izboljšavo zemlje okoli 10 milijonov novih din, in kljub zadovoljstvu, da bo za pridobivanje hrane v kratkem usposobljenih več kot 168 ha površin, pa obdelovalno zemljo hitreje izgubljamo kot pa uspemo vlagati v nove površine. Da bi se očuval stoletni znoj naših dedov, s katerim so pojili njive, bo zveza zemljiških skupnosti predlagala slovenskim občinam višjo odškodnino za spremembo namembnosti najboljše zem- lje in sicer od sedanja • *J kvadratni meter rta 100 da **9 slabšo zemljo po 20 da. <^>refnembe bodo seveda fjjj nekaj več sredstev za ad^fj in druge posege za ixbdj*r**l zemlje. Sicer pa v kranjski okčai<-^f 1975 stalno skrbimo piidnaj pridobivanje obdelovalna **H tudi v višjm predehh. Da bali že rja neprestano ravnata ca* J pota, odstranjujeta skalovje. okM jeta dostope do polj in pakao« 4 -drugače usposabljata usdjMi4 gorske kmetije. Na ta nafta babt tudi kmetje v višj* p«de»J traktorji in priključki obdehi*v n ml jo. kar poprej ni bio raoprft W z zemlje se s tem vsaj dene s4 stavlja, gorskim kmetijam n goča drugačna eksistenca. 1 Na poseki ob brniškem letališču t Agroobnove čisti, zasipava in iglomeracijska dela. — Foto: L. M lfekoM-jer Tradicijo spoštuj, neguj, ljubi STRAN G i, A človek, kar sem jih bil prisiljen skrčiti na kdaikoli srečal, je bil štiri ure. Postal je refe- dr. Peter Fister. Nje- rent za turizem. Težko Sovega strokovnega bi našteli vse načrte in ela se ne da ovred- uspehe, ki jih je imel notiti.« tržiški turizem. Z roko v Načrtovanje je pote- roki je Mirko Majer so- kalo v stalnem sodelo- deloval s turističnim vanju z občani na raz- društvom, ki je tedaj na stavah in pogovorih. V ljudeh se je prebudilo zanimanje, dali so obilo pnpomb in smernic, ki J »h je kasneje ustanovljeni odbor za revitalizacijo s pridom upora- ska »Stanovanjska neže Gorenjskem nekaj pomenilo. Etnografske kulturne, športne in druge prireditve so se vrstile skozi Zaživela našli Mirko Majer že setletje zaposluje pred- ti denar, pritegniti po-vrsto let ni več referent vsem delo v društvu pri- krovitelje, sodelavce iz za turizem. Njegovo jateljev mineralov in fo- jugoslovanskih strokov-zadnje, sam pravi živ- silov ter v komiteju za nih institucij, organiza-ljenjsko, delo pred inva- pripravo mednarodnih cije združenega dela. lidsko upokojitvijo je razstav. »Korenine te dejavnosti segajo petnajst let nazaj, v čas pobratenja Tržičanov z občani Ste Marie aux Minesa v Franci - bila izgradnja tovarne Trio v industrijski coni. Tudi turističnega društva Tržič ni več. Res je, da je Mirko Majer po upokojitvi po- ji, kjer je veliko nav Mirko Majer ni rojen Trticam Pod mogočne ffmim Karavank ga je, Pripona, 1948. leta pri peljala prva služba. Za •nsbl se je v Bombažni anHnici in tkalnici, ki f po vojni klicala po dsovi, posodobitvi, »roju. Trinajst let je kkl med tržiftki ni i tek »dri. Vodil je investi-ijzo politiko. Tovarna * dobivala nove zidove, »dobne stroje, počitni-lo dom v Poreču, sta-asanja. Potem so ga zvabili v tapsčinsko upravo. Pota je referent oddelka s urbanizem, gradbene i komunalne zadeve. V jUtm času se je začela a6tna urbanistična iz-ndnja Občino so raz-kfii na tri poselitvena daočja: staro mestno jako Tržiča, Bistrico z aao sosesko ter Pristaša Križe. »Caprav je urbani-Mu načrt dajal Naost ureditvi sta-% dela mesta, je bil Mped družbe uprt v ko smo snovali plane razvoja občine, sem opozarjal, da mesto izumira. Mladi ljudje so se odseljevali, stari lastniki pa niso bili sposobni vzdrževati mogočnih in od zoba časa precej načetih stavb. Pa me nihče vse leto. je šuštar-nedelja, radoved-je z vseh strani privabljalo Gregorjevo, lomski ploh, če naj omenimo le najbolj množične prireditve. Izdelal je načrt razvoja turizma ob ljubeljski cesti, izgradnje zim-sko-športnega rekreacij-pa dvanajst. V njih skega centra od Zeleniti vi jo mladi, ki poča- ce do planine Javomik, si mestu spet vračajo vrgel na papir možnosti živost.« turizma v visokogor- V pripravi je že načrt skem prostoru, kmečke za tretjo etapo revitali gradnja se je končno preselila v staro mestno jedro. V Per-kovi hiii smo pridobili šestnajst sodobnih stanovani, v Lončarjevi, ki bo v kratkem do konca obnovljena, pa dvanajst začne. Nadaljevala ga turizma, se vključitve v bo, dokler v starem Tržiču ne bo izpolnjen program izgradnje sto ni razumel. Dolgo je stanovanj. Ta so bila *-—sprva namenjena predvsem solidarnostnim prosilcem, zdaj pa, kar trajalo, da se je po trpeHjivost in skrb za prihodnost mesta obrestovala.« program projekt Zgornji Jadran . .. Oživelo je štirinajst izvirnih tržiških spominkov, izšel je Tržiški vodnik, koledar prireditev, prospekt, razgledni- svetil večino sil delu društvu prijatejev mineralov in fosilov ter v komiteju mednarodnih razstav, katerega predsednik je. Vendar so ostali programi, ideje, ki bi jih lahko uresničil kdorkoli, zagnan za delo. »Nedopustno je, da tradicija izumira, ko f>a bi jo vendar mora-i z vsemi silami negovati, jo ljubiti in spoštovati. Zal se tega v Tržiču nihče ne zaveda. Namesto pomoči in spodbude celotne skupnosti za posamezne dobro iz- duženih zbiralcev mineralov in fosilov. Želeli so videti, kaj imamo, saj so jugoslovanski primerki, zla- posamezne tuje in domače razstavi jalce. »Zdravniki, domači in prijatelji mi svetujejo, naj vse skupaj pustim. Najraje bi, vendar mi je po drugi strani težko. Rad delam. Mislim, da je velika škoda, ker v Tržiču nimamo nobene srednje šole. Ma- sti s Kosova in iz Ma- di, ki se vozijo ven, so kedonije, med najlep- razdvojeni. Ne priteg-šimi na svetu. Tako je ne jih niti Ljubljana nastala va.« prva raza ta - Po devetih letih je prerasla v veliko srečanje ljubiteljev narave z zahoda in vzhoda. Ni sejem, kakršnih je vsako leto v Evropi okrog 170, pač pa kvaliteten prikaz bogastva narave iz številnih dežel, domačih etnografskih, kul- peljane prireditve, ki turnih, geoloških in pa «, Moke. >Hn, stolpni- iko leto, Revitalizacijski načrt obnove tržiškega jedra se je začel rojevati 1974. leta. Dela je bilo ogromno. Kot osnovno izhodišče je moral biti zbran ves dosegljiv topografski material, to so vsi tehnični in kulturnozgodovinski podatki o vsaki stavbi ali prostoru v mestnem jedru, o kvalitetah in problemih, stanju materialov, funkcijah, lastništvu in podobno. »V Zavodu za spomeniško varstvo iz Kranja so bili takoj pripravljeni pomagati. Najboljši sodelavec, najbolj čudovit je še posebej "razveselFi" SVta4?Jn sodobne po-vo, as zanie ™«£fi£ d?be Tržiča. Vsega tega zanje zanimajo tudi organizacije združenega dela. H Mirko Majer, ki je pomagal utreti pot obnovi mesta, v odboru še sodeluje, čeprav ne več tako aktivno. Delo so prevzeli mladi in tako je tudi prav. Vesel pa je priznanja, gorenjske Prešernove nagrade, ki jo je letos prejel odbor. Z njo je poplačan tudi njegov trud, ogromen prispevek skromnega človeka, ki je v revitalizacijo vlo-v žil toliko neplačanega dela, skrbi in ljubezni. Na videz krepkega moža je že zgodaj načela bolezen. Delavnik je zdaj v tržiških kioskih in trgovinicah ne bi več jih redki entuziasti še držijo pokonci in ki slej kopre j predstavljajo ves Tržič, so pogosto deležni zgolj zahval.« Mirka Majerja, kot smo že dejali, zadnje de- lanteoloških vrednosti To ji daje tudi edinstveno mesto na svetu. Seveda je dela, ki slo niti Kranj, niti mi. Kdo bo prevzel naše delo?« S tem sebe niti malo ne poveličuje. Vedno je bil skromen, delaven. Vživel se je v Tržič in Tržičane, spoštuje njihove dobre plati, ne razume pa pogoste ozkosti, nezainteresiranosti. Namesto da bi prijeli za delo, pokazali, • kaj imajo in zmorejo, so mnogi samo neprizadeti opazovalci, hitro pripravljeni za kritiko. Pa vendar bi se kdaj na ni pretežno na ramenih kdaj lahko tudi vpra ;i- Mirka Majerja, s pri- 'i; zakaj nimamo več pravo vsake razstave Majerjev ... ogromno. Treba je zbra- H.Jelovčan AGMO-INDU8TMU8KI KOMBINAT OOUR - SENTA Obvešča cenjene stranke, da od 12. t.m. dalje posluje v novih prostorih v Kranju — Komunalna cona — Primskovo, Mirka Vadnova 14 (100 m dalje od Lesnine) Šolanje zahteva dovolj kondicije v* V šolskem urniku se vrste posamezni predmeti in učitelji. Ločijo se po zahtevnosti, strogosti, napetosti in tudi po zaskrbljenosti. Takemu ozračju se prilagaja ravnanje, razpoloženje in miselnost učencev. Miselni in živčni napor je najbolj očiten v obdobjih preverjanja znanja, ko je na višku spraševalna mrzlica in ko gre učencem bolj za ocene in manj za osvajanje znanja, saj ocene ostanejo zapisane, veliko znanja pa kmalu izpuhti iz glave. Zal je v naših šolah še vedno v navadi občasno kampanjsko preverjanje znanja, kar povzroča tudi tak način učenja. Učenci v dneh spraševanja večino čaaa presede ob šolskih knjigah in drugih nalogah, čeprav jih mika na prosto, kar hromi njihovo kondicijo. Ne morejo se dovolj sprostiti in pridobiti nekaj živčne svežine. V ospredju je preverjanje znanja, ki mu sledi še ocenjevanje vedenja. Učenci se izogibajo tudi vad- bi, pri kateri naj bi našli nekaj razvedrilne igre, z raznimi navideznimi razlogi, dejansko pa jih pesti trema ali celo strah pred nekaterimi predmeti in učitelji. Šolske skrbi povzročajo sla- tosti, nestrpnosti, sitnosti, jezi in v povečani napadalnosti. Tem škodljivim pojavom se moramo postaviti po robu, jih zmanjševati in blatiti z bolj umirjenim in manj živčnim šolskim delom, tako da pouče- no spanje, zmanjšujejo tek — vanje ne bi potekalo v zna apetit po hrani, veliko šolske menju groženj, zastrahovanja malice ostane, več kruha z in drugih pritiskov, namazi je v smetnjakih. Mno- V sklepnem- delu šolmkega ari iščejo trenutne utehe v leta je potrebno kot na odgo- kajenju in uživanju kave, tako vornlh športnih tekmovanjih kakor ravnajo odrasli v sti- ohraniti trdnost, se umerjeno skah. Posledice kriznih šol- spoprijemati s preizkušnjami, skih razmer ugotavljajo več- zagotoviti ugodno in bolj krat tudi zdravniki. Pri odlič- spodbudno šolsko ozračje. K njakih, ki zapuščajo osemlet- temu se pridružuje zdrav ke, so ugotovili večji krvni način življenja, načini dejav- pritisk kakor pri tistih, ki nega razvedrila, sprotno ob- so razred opravili z dobrim navijanje živčne energije; po- uspehom. Večji umski napor zitivna učna podkrepila naj bi je plačilo za uspeh, hkrati pa spodbujala sposobnosti, ki jih je davek zdravju. Ob pretira- je potrebno prikazati in po- nem sedenju in pomanjklji- trjevati pri napredovanju v vem gibanju se že pri mladini višji razred. Šolske preizkuš- kažejo ista znamenja, kakor nje pa vodijo do bolj ali manj pri odraslih. Stopnjujejo se uspešne poklicne in življenj- prikrite živčne in psihične ske dejavnosti, motnje, kar se kaže v nape- J. Ažman ^POSOJENA REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽA SPOSOJENA Hrana za umiranje Veliki proizvajalci otroške hrane ustvarjajo v nerazvitih deželah Afrike, Azije in Latinske Amerike ogromne dobičke s prodajo svojih izdelkov. Ti so zaradi nehigienske in nestrokovne uporabe vzrok Številnim boleznim in smrtnosti otrok. ti sedi na morski obali. Z rak izpira umazanijo in v otrokovo ste-kksdeko na taka kalno vodo. Moški so v kstJbi, pogovarjajo se in smejijo. Ne-ksgtjcn deček se steguje za stekleničko aa asmlji, grabi proti dudi, po kateri se •srakaja jo mobe. To sta le dva prizora iz filma Otroci Staklenice, ki so ga posneli v Keniji in Msorno slika stanje v mnogih afriških, tdjskih in južnoameriških deželah; ste-HssJčka naj bi rešila problem podhra-ajaaostJ otrok, vendar je zaradi pomanjkanja osnovnih pravil higiene prinesla še več bolezni in smrtnosti najmlajših. Posnetki kažejo tudi bolnišnico v v katero vsak dan pripeljejo trideset izsušenih otrok, ki napadla driska. Cesto pridejo pre-pssao. Na njihove grobove matere ■slagajo otroške potrebščine; med njimi stekleničko in škatlo z mlekom v prahu. FIlm z grozljivimi prizori iz Kenije so doslej prikazali le v Združenih državah Amerike, Skandinaviji. Veliki Britaniji, Zahodni Nesaeiji in Franciji. Pomeni iespse v široki polemiki, ki se je razvila asa posasnežnimi organizacijami deže! Nai robiju. v razvoju in industrijo, ki v njih prodaja hrano za otroke. Številne humanitarne organizacije iz dežel v razvoju, pediatri in drugi medicinski strokovnjaki so namreč zaskrbljeni, ker vse več otrok namesto materinega mleka uživa mleko iz stekleničke. Veliko prav zaradi dolgotrajne vsiljive reklame proizvajalcev mleka v prahu. Lahkoverne žene ga kupujejo, žal pa ga zaradi ne poučenosti ne znajo tudi uporabljati. Od 12f milijonov otrok, kolikor se jih vsako leto rodi v deželah v razvoju, jih kar 20 milijonov tehta manj od 2,5 kilograma. Možnosti, da preživijo, so zelo majhne. Dvanajst milijonov otrok umre že v prvem letu, najpogosteje zaradi driske ali infekcijskih bolezni, ki se jim njihova slabotna telesca ne morejo upreti. Materino mleko, trdijo pediatri, najbolj učinkovito ščiti otroke pred okužbami. Iz dneva v dan je namreč več dokazov, da so otroci, hranjeni z mlekom iz stekleničke, najbolj dovzetni za bolezni. Zal se v deželah v razvoju število žena, ki doje, vztrajno zmanjšuje, podobno kot se je pred štiridesetimi leti krčilo v ii aaajaiiiiimaaai' tirvmnrirrt'jsV■■*»ia»iS0iMub*i»WBWB' industrializiranem svetu. Ni čudno, ko pa mlade Afričanke, Azijke in Južnoa-meričanke v velikih naseljih in mestih vsak dan reklama po radiu, televiziji in na lepakih prepričuje, da bodo njihovi otroci hitreje napredovali, če jih bodo hranile z mlekom v prahu. Mlade žene verjetno ne vedo, kar so matere v razvitih deželah že spoznale; da mleko v prahu še zdaleč ne more nadomestiti njihovega mleka. Na Zahodu je dojenje v zadnjih mesecih postalo celo moda! Seveda nihče ni proti uporabi mleka v prahu, če je to nujno in edino mogoče; če žene ne morejo dojiti, če gre za bolne otroke, ki jim rastejo trebuhi in izpadajo lasje, za begunce v taboriščih, za lačne. Nedopustna pa je nenadzorovana reklama otroške hrane v deželah v razvoju, v katerih veliki proizvajalci kot so Abbot, Mead-Johnson, Cow, Gae in še posebej Nestle, ustvarjajo ogromne dobičke s prodajo svojih izdelkov. O tem je tekla beseda tudi na nedavnem svetovnem zdravstvenem zboru v Ženevi. Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF sta sestavila celo pravilnik, ki naj bi uravnaval oziroma omejeval reklamo, tržišče in prodajo hrane za otroke. Organizaciji sta seveda brž naleteli na oster protest industrije, ki v novih predpisih vidi oviro za svobodno delovanje na trgu dežel v razvoju. Ameriški list Wall Street Journal je objavil Članek (za ilustracijo: ameriški proizvajalci so lani prodali za okrog 66 milijard novih dinarjev otroške hrane), v katerem med drugim piše tudi tole: »Novi pravilnik je brez dvoma napad mednarodnih birokratov, aktivistov in sovjetskega bloka proti vladam zahodnih držav.« Boj naprednih sil v svetu in zdravstvenih organizacij proti industriji, ki misli samo na dobiček, očitno ne bo niti lahek niti kratkotrajen. al Medtem ko otroci v nerazvitih deže lah obolevajo, stradajo in umirajo, industrije razvitih držav kujejo ogromne dobičke. O LAS M.STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 12. JUNUA 19tt Petdeset let veslaškega športa NA BLEJSKEM JEZERU SPET ŽIVAHNO LJUBLJANA - Slovesno bodo v soboto in nedeljo veslači Jugoslavije proslavili svoj petdesetletni jubilej vesla-škegs sporta pri nas. Ta zlati jubilej bo dal celotni prerez uspehov in neuspehov v teh letih. Bled bo v teh dneh gostil spet mednarodno druščino, ki bo s tekmovanjem počastila na svoj način jugoslovanski jubilej. Prav Blejsko jeaero in blejski veslači so dali pečat temu zanimivemu vodnemu i po rtu. Blejski veslači, posebno te njihov osmerec in četverec s krmarjem, so ponesli ime Bleda in našega vrhunskega veslaškega sporta v svet. Sedaj to tradicijo nadaljujejo mladinci Bleda v četvercu s krmarjem. Pod pokroviteljstvom alovenskega i? vrtnega sveta bodo v soboto in nedeljo na Blejskem Jeseni nastopile posadke NDK, ZRN, CSSR, Avstrije, Švice, Bolgarije in Jugoelavije. Med njimi bodo tudi mladinci in članice. Tako bo nastopilo SŠ9 posadk s štiriindvajsetimi moštvi. Od naših veslačev jih bo nastopilo manj kot na vsakoletni tradicionalni veslaški regati. To je tudi razumljivo, saj bodo tu res najboljši. Blejska regata bo malo stala, vendar so jih finančno podprle delovne organizacije. Tako so svoj delei k dobri organizaciji dale delovne organizacije S OZ D Iskra, SOZO Slovenijales, Gradiš, Metalka in Ljubljanska banka ter druge organizacije Gorenjske in Slovenije. Podeljenih bo tudi šestdeset priznanj. Dobili jih bodo vsi tisti, ki so te leto ltSl prvič sodelovali na blejski regati. V teh dneh bo na Bledu prisoten tudi vrh evropskega veslaškega sporta s predsednikom mednarodne vealatke zveze Thomasom Kellerjem na Čehi. V članski konkurenci bodo vozili v četvercu, s krmarjem, double scullu, skifti, četvercu brez krmarja, dvojcu s krmarjem in dvojnem četvercu in osmercu. V soboto bodo od t. ure naprej pred-tekmovsnis, v nedeljo ob 14. uri pa bodo finalne vožnje. V soboto bodo v večernih urah v Vili Bled svečano podelili priznanja. D. Humer Rokomet NASLOV JELOVICI? KRANJ - Tekmovanje v drugi zvezni rokometni ligi - sever je končano. Rukometašice Alplesa so v zadnjem kolu slavile v Tivoliju proti Olimpiji pomembno anago (18:15) in so najboljša slovenska ženska ekipa na odličnem četrtem mestu. V motki slovenski rokometni ligi je Anift prvenstva izredno razburljiv in zapleten. Rokometaši Prul igrajo v zadnjem 22. kolu v Krizah proti ekipi Peka in sicer jutri ob lt. uri, vodeča ekipa na lestvici Jelovica pa gostuje v Krizah pri četrtouvrščeni Minervi. Ljubljančani imajo precej lažje delo v Krizah in s tem tudi večje možnosti za naslov prvaka kot pa rokometoti Jelovice. Zato lahko v zadnjem kolu pričakujemo izredno hud boj za obe prvenstveni točki in za naslov prvaka. Obe ekipi Jelovica in Prule imata po 28 točk, vendar ima Jelovica za 18 golov boljšo razliko v golih. V primeru, če pa bi obe prvo- Nogomet POROČENI ZMAGALI MAVČIČE - V Mavčičah je bila v nedeljo tradicionalna krajevna nogometna tekma med poročenimi in samskimi. Po precej boljši igri ho slavili poročeni s 5:2 (4:2). Tekma ie ob igrišče privabila številne gledalce, kar kaže, da si v Mavčičah takšnih prireditev še želijo. Prav tako zaslužijo športni zanesenjaki ii tega kraja večjo družbeno podporo. -t'r KADETI SAVE FINALISTI Na četrtfinalnem turnirju zaključnega tekmovanja v športno tekmovalnem sistemu za kadete SRS je »Sava« gladko odpravila svoje nasprotnike in se tako uvrstila r NAKLO V POLFINALU NAKLO — Po uspehu nogometašev Nakla v tekmovanju za pokal maršala Tita v osmini finala, k° R(> premagali moštvo ljubljanske garnizije, je bila v sredo v Naklem oetrtfinalna tekma za pokal za področje Slovenije med domačini in igralci Stola iz Kamnika. V regularnem času se je tekma končala neodločeno 1:1, po streljanju enajstmetrovk pa so zmagali Naklanci s 4:2 in s tem dosegli najvčji uspeh v zgodovini naklanskega nogometa. Cez štirinajst dni bodo Naklanci igrali polfinalno tekmo z ljubljanskim drugoligašem Svobodo! -JR uvrščeni ekipi izgubili, bi naslov prvaka osvojila ekipa Šoštanja. Omeniti velja, da so rokometoti Aera Celja nastopali izven konkurence, zato se je tudi lestvica nekoliko spremenila. V ženski republiški rokometni ligi Je naslov prvaka že oddan ekipi Mli notes ta, na odličnem drugem mestu pa so rok ome -tatice Preddvora in za vodečim Mlinote-stom zaostajajo za pet točk. V zadnjem kolu, ki bo na sporedu jutri ob 17.30 uri, igrajo rokometatice Preddvora derbi srečanje v Izoli. V drugi motki republiški rokometni ligi - zahod obe gorenjski ekipi gostujeta in sicer Kamničani v Črnomlju, Zabničani pa v Piranu. V mladinski republiški rokometni ligi -center bodo v zadnjem kolu igrah na domačem igrišču le rokometoti Kamnika z ekipo Ponikev, ostali gorenjski ekipi Kranj in Peko pa gostujeta. 1 Kuhar na finalni turnir, ki bo 13. 6. 1981 s pri četkom ob 9. uri na stadionu NK »Ljubljane« v Ljubljani. V finalni del so se uvrstile še ekipe: NK Svoboda Ljubljana, NK Železničar Maribor in NK Kladivar Celje. Rezultati turnirja v Kranju: Sava : Vozila-Gorica 2:0, Tranaport-Ilirska Bistrica : Vozila 0:5, Sava : Transport 8:1. Odvija se tudi zaključni del tekmovanja ekip množičnega rekreacijskega nogometa v SRS. Ekipa Save se je uvrstila v nadaljnje tekmovanje, ko je odpravila Domažle z 2:0 in z Bohinjem igrala neodločeno 2:2. Medtem, ko so Domžale odpravile Bohinj s 6:3. Na polfinalni turnir v Ljubljani na igrišču NK Slovan so se uvrstile še ekipe: NK Branik iz Šmarja pri Kopru in NK Slovan iz Ljubljane. SV KONČANO NOGOMETNO PRVENSTVO Minulo soboto so kadeti odigrali še zaostale tekme in s tem zaključili sezono 1980/81. V Tržiču so domači premagali Britof, Alpina pa je proti Jeseničanom dobila obe točki. Rezultati so: kadeti: Tržič : Britof 6:4, Alpina : Jesenice 3:0. Končna tabela je: Sava Britof Bohinj Jesenice Tržič Alpina 20 17 1 2 93:26 35 točk 2014 2 4 54:24 30 točk 20 9 3 8 39:60 21 točk 20 7 2 11 35:54 16 točk 20 5 1 14 26:59 11 točk 20 2 3 15 31:55 7 točk Pionirji - Lesce : Bohinj 1:6, Tržič Jesenice 3:0. Končna lestiva je: Bohinj Bled Jesenice Lesce Tržič 16 14 0 2 59:21 28 točk 16 12 2 2 65:11 26 točk 16 5 1 10 22:37 11 točk 16 4 3 9 18:47 11 točk 16 2 0 14 1240 4 točke Kegljanje Prihodnjo soboto se ob 16. uri v Lescah srečata pionirska prvaka severne in južne skupine, to je Bohinj : LTH. P Novak IZJEMEN USPEH MLADIH PODREČANOV PODREČA - Mladinci Kegljaškega kluba Simon Jenko s Podreče so dosegli izjemen uspeh: po osvojitvi gorenjskega in slovenskega naslova so v črnogorskem mestu Kolašin osvojili te državnega. Miro Cebatek, Albin Juvančič, Darko Draksier in Brane Burgar so znova dokazali, da na P od reči ne manjka dobrih ke-gljačev. Uspehi pa so pravi podvig, če vemo, da je dvostezno kegljišče že dotrajano in da vadijo brez trenerja ob pičlih finančnih sredstvih Na svoje stroške so odtli na državno prvenstvo in — zmagali. Po tolikšnih uapehih se fantje sprašujejo, zakaj doslej za uspehe in zmage niso prejeli zasluzenih priznanj. Resnično so kot manj znana ekipa marsikomu od večjih klubov pa tudi organizatorjem zmetali račune, vendar primer pod reških keg-Ijačev kate naš odnos do mladinskega kegljanja. Mnogo preredke ao bile doelej čestitke prizadevnim mladincem. Preveč so prepuščeni samemu sebi, pa tudi pravih tekmovanj za te kategorije ni. Sami pripravljajo tekme in Jih tudi plačujejo. Umestno Je vprašanje, koliko časa bodo še zdržali. Burno spremenili odnoa do vrednotenja tudi taktnih športnih doneskov. Prav bi bilo, da bi to dokazali že na primeru mladincev kegljaškega kluba s Podreče ... -fr Plavanje PRI PIONIRJIH VODI LJUBLJANA LJUBLJANA - Na kopali Mu Kolezije so ae mlaj« pionirji A in B potegovali za najboljše dosežke v prvem kolu za pokal Plavalne zveze Slovenije. V obeh kategorijah Je nastopilo dveatopetdeset tekmovalcev in tekmovalk iz vseh slovenskih plavalnih kolektivov. V moštveni razvrstitvi v konkurenci mlajših pionirjev A vodi Ljubljana, v kategoriji B pa kranjski Triglav. Moštveni vrstni red — pionirji A: 1. Ljubljana 7.771, 2. Ilirija 8.234, 3. Triglav 6.155; pionirji B: 1. Triglav 6.584, 2. Branik 5.787,3. Ilirija 3.595. Rezultati - pionirji B - 400 m kravi: 1. Mavrin (Branik) 5:40,8, 2. Rus 5:40,8, 3. Ažbe (oba Triglav) 5:83,9, 100 m delfin: 1. Rus 1:23,3, 2. Jocič (oba Triglav) 1:23,6; 200 m mešano: 1. Jocič 2:54,7, 3. Ažbe (oba Triglav) 3:04,5; pionirke - 400 m kravi: 1. Kalan (Triglav) 5:42,3, 100 m delfin: 1. Kalan (Triglav) 1:21,9; pionirji A: 400 m kravi: 1. Marenčič (Triglav) 4:49,8; 200 m mešano: 1. Marenčič (Triglav) 2:40,0; pionirke: 200 m mešano: 1. Jarc (Branik) 2:48,7, 3. Savinšek (Triglav) 2:55,5. PLANINCI VABIJO NA IZLET Planinska tura, ki jo opisujemo, je eden najprivlačnejtih planinskih »sprehodov« v bohinjskih gorah. Z žičnico se bomo povzpeli do Doma na Voglu, mimo brunaric se bomo po udobni (markirani) poti spustili zložno navzdol do planine Zadnji Vogel. Cez pol ure se bomo spustili v korita« to dolino nekdanje planine Kal (1346 m). Skozi strm žleb bomo nato prišli na manjto ravnico. Na razpotju bomo zavili desno (levo gre pot na preval Globoko pod Voglom), pntli do Konjskega sedla (1728 m), med Mejo (1996 m) in Boh. Migovcem 1901 m). Do sem bomo hodili 2.30 uri. S Konjskega sedla bomo šli mimo nekdanje planine Za migovcem in prišli po zložnem spustu na planino Govnjač (1475 m) do Doma na Komni (1520 m) bom o hodili še 2.30 ure, t.j. z Vogla 5 ur! Po počitku pri in v Domu na Komni bomo krenili proti Črnemu jezeru nad Komarčo in se čez Komarčo mimo izvira Savice po treh urah hoje spustili do Koče pri Savici. Tura ni zahtevna, je pa malo daljša (do 8 ur hoje). S seboj vzemite tudi opremo za dež in proti vetru! Odhod iz Kranja 14.6.1981 ob 6. uri izpred hotela Creina. S posebnom avtobusom. Prijave (v društveni pisarni)! Cena: 100,00 din. 2ičnico na Vogel plača vsak sam! Vodili vas bodo planinski vodnikis Feldin, Smolej. Vajsajzen, Vitas, Pavlin, Gale in Šinkovec. NAJMLAJŠI NA ERMANOVCU SKOPJA LOKA - V Skofii Loki je bila mam zaključena akcija športna značka, v katero so sodelovali vsi predšolski otroci iz občine. Najmlajši ao reševali naloge in se učili znanj v okviru športne značke za 1. kategorijo. Tovaritice so v okviru akcije Preverjale snanja kotalkarja, kolesarjenja, iger s togo, smučanja in hoje v naravo. Pomembna pri akciji Je povezava vzgojno varstvenih ustanov in njihovega osebja ter ■*■«*•▼. « ■•» okopaj pripravljali izlete v naravo. Zaključna prireditev akcije je bila na_^m*novfu' k*«r J* ZTKO Skofja Loka v sodelovanju a PD Sovodenj pripravila Btovdiidoai dobrega športnik, natit-ciciban planinec in slatik značk za naloge. Skopaj se je ta dan na Kolikor bo »špage« - Delavci KOG P Kranj TOZD Gradnje hite z gradnjo športnega objekta ob novem športnem centru v Šenčurju, v katerem bodo garderobe za igralce, večnamenska dvorana — za rokomet, gimnastiko in podobno — stanovanje za oskrbnika in zaklonišče. Z gradnjo so začeli že jeseni, ko so zbrali dovolj sredstev, dela pa je prekinila dolga zima. Največ sredstev je prispevala skupščina občine Kranj, krajevna skupnost, TKS, precej so jih pa nabrali s pro-stovoUnimi prispevki delovnih organizacij in krajanov. Športniki so obljubili, da bodo streho postavili sami, če bo pa denar, bodo pa letos naredili tudi že fasado. Prihodnje leto bodo z gradnjo nadaljevali: na vrsti bodo tribune in še nova igrišča. Vse kaže, da bo Gorenjska po zaslugi prizadevnih šenčurskih športnikov in krajanov pridobila enega najlepših športnih centrov pri nas. - Foto: D. Dolenc Državni prvaki s Podreče od leve proti desni Brane Burgar, Darko Draksler Miro Cebašek in Albin Juvančič - Foto: F. Rozman Letne igre lesarjev in gozdarjev podelitev diplom dobrega športnika našit Kvmaaovcu zbtato MO^maičkov. skupaj s starši pa Je Ermanovec gostil skoraj 700 ljudi. Planinski vodniki so poskrbeli za varno hojo. Mlade* Je pri gradbišču nove koše PD Sovodenj nagovoril predsednik škofjeloške občinske skupščine Viktor 2akelj, sa starše otrok pa so bile pripravljene družabne tekmovalne igre kot na primer tek v Trasah. Najuspeaneiei so bili Starši otrok is vrtca Kroj. Vzpodbudno Jo bflo tudi sodelovanje dodatnih organizacij Marmor Hotavlje In Termopol is Sovodnja, ki sta prispevali nagradi sa učence in lagjajltatjira. Skupnost otroškega varstva iz Škofje Labs pa Je financirala prevoz do Kladij in nazaj. ( M. Kalamar novo iz Škofje loke SKOPJA LOKA - Odbojkarski klub je priredil odbojkarski turnir v dneva mladasti In drugih letošnjih jubilejev. Sodelovale so štiri moške in dve ženski ekipi. Pri moških so zmagali odbojkarii kluba Ink sik, pri smukah pa so zmagala igralko SSD J. Peternelj. V Ribnici pa Je bil zaključni del tekmovanja pionirjev v rokometu. Sodelovali so tudi pionirji is Škofje Loke kot predstavniki Gorenjske Locaai so igrali dobro in zasedli drago maste in s tem tudi drago mesto v republiki. V finalu so klonili proti Šoštanju s 11:1«, Ribnico in Veliko Nedeljo pa so presnagali. Za Škofio Loko so igrali Babic. Damjan, Petri č, Hribernik, Rautar. Peternelj. Obodič. Juričaa, Tomažič. Pipp, Gartaer in Bernik. M. Kalamar Škofjeloški jelovici zmaga SKOPJA LOKA - Jelovica iz Škofje Loke Je bila pod pokroviteljstvom sestavljene organizacije združenega dela gorenjskih gozdarjev in lesarjev organizator prvih letnih športnih iger sestavljene organizacije. Gorenjski gozdarji «" lesarji so tekmovali v malem nogometu, šahu, kegljanju, balinanju, streljanju in namiznem tenisu. Zmagal je organizator tekmovanja s 46 točkami pred LIP Bled 32 točk, Gradiš-LIO Skofja Loka 20 točk, Al plešo m iz Železnikov 20 točk, Gozdnim gospodarstvom Kranj 18 točk, Aerom iz Medvod 16 točk, Zlitom Tržič 12 točk in Gozdnim gospodarstvom Bled 11 točk. V tekmovanju v malem nogometu je sodelovalo osem moštev. Zmagala je Jelovica z osmimi točkami pred Aerom 7, Lip Bled 6, GG Kranj 5, Zlitom 4, GG Bled 3, Gradisom 2 in Alplesom 1 točka. Balinarskega tekmovanja so se udeležila tri moštva. S tremi točkami ie zmagala Jelovica pred Zlitom 2 in LD? Bled 1 točka. V tabu je prav tako sodelovalo osem ekip. Zmagalo je prvo mottvo Jelovice s sedmimi točkami. Sledijo GG Kranj 6, LIP Bled 5, Alples 4, Aero 3, GG Bled 2 in Zlit 1 točka. Kolesarstvo SAVCANI nizajo uspehe PIROT - Od petka do nedelje je 92 jugoslovanskih, zahodnonemtkih in češkoslovaških kolesarjev vrtelo pedale na 800 kilometrov dolgi štirietapni dirki Po Srbiji. Start te zahtevne, letos že 21. po vrsti, tekme je bil v Požarevcu, cili na v Piratu. J 1"» v Na dirki se je ponovno izkazal naš reore zentant Bojan Ropret, ki je zmagal že v prvi etapi (drugo je dobil Drago Prelih) in s pametno vožnjo ter pomočjo klubskih tovarišev obdržal rumeno majico vse do konca. Savčani so zmagali tudi v ekipni konkurenci. Končni vrstni red — posamezno* 1 Ropret (Sava) 13:12,47, 2. Rude k i 45 sek zaostanka, 3. Kleparnik (oba ČS8R) 1,30 sek. zaostanka, 4. Prelih (Sava), 5. Rakuš (Rog), 6. Polončič (Rog), 7. Cuderman a (Sava) itd.; ekipno: 1. Sava, 2. CSSR 3 Rog. IZREDNA LAMPICEVA VOŽNJA V nedeljo so starejši mladinci kranjske Save sodelovali na 104 kilometrov dolgi kolesarski dirki od Terenzana do Monte Aperta v Italiji. Med več kot stotimi udeleženci je zmagal Janez Lampič, ki je najprej osvojil gorski cilj, dvajset kilometrov pred končnim, in od tam nadaljeval samostojno vožnjo. Njegov uspeh je še toliko večji, če vemo, da je imela proga dva zahtevna vzpona, zadnji pa je bil podoben vrtitkemu. Dobro so se odrezali tudi drugi naši kolesarji- Polanc je bil sedmi, Marn osmi, Ka-vat, ki je pred ciljem zaradi okvare kolesa izgubil precej dragocenega časa, pa se je uvrstil med prvih dvajset. Kranjčani so zmagali tudi v ekipnem seštevku. Janez Lampič in Vlado Marn sto ob Pavlicu (Rog) in Zagorcu (Novo mesto) kandidata za jugoslovansko reprezentanco, ki bo od 9. do 12. julija sodelovala na svetovnem prvenstvu v Leipzigu. H. J. KOLESARJI OB POMNIKIH NOV KRANJ - Člani kolesarske sekcije športnega društva Jakob Štucin prirejajo v nedeljo, 14. junija, tretji kolesarski maraton, ki bo udeležence vodil mimo 123 spomenikov in obeležij iz narodnoosvobodilne vojne v 22 krajevnih skupnostih kranjske, ljubljanske in kamniške občine. Maraton, ki je osvečen 40. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronto in vstaje jugoslovanskih narodov, potoka skozi vasi in naselja, ki so med narodnoosvobodilno vojno veliko prispevala za svobodo. V Strelskega tekmovanja so se tshUiiL ženske in moške ekipe. Med teaaksndk• štirimi točkami zmagal Gradiš nmdTuL co 3, LIP Bled 2 in Alplesom 1 GraVsWU najuspešnejši tudi pri moških Zkrii u 6 točk. Jelovica jih je abreJa. 'LffltS 7 Alples 3, GG Kranj 2 in GG BWW>taekl Zanimivo je bilo keglja*" teknl«v»£ Med moškimi je zmagala Jelovica mI Alplesom, Aerom, Zlitom ^—~ Bled. LIP Bled in GG R>nnj, orfi-lS,. je bil najboljši LIP Bl«J praij£n£ Alplesom in GG Kranj. NanSi^Tt cl'V^rili* »ri° n^iJisrt^M M^ LIP Bled pred Jelovico in AlnW« Posebnost so bile tnko inunovu.'* carske igre«. V tekmovanju moakftr** skih dvojicah Orankar (LIP uir mea) pred Potoar-tkoaf (Jelovice) in Ogrinc-Podlogar (GG lb* Tekmovale so tudi mešane dvojic«. Gras-sovca Miklavčič in Stanovnik sta mašite pred dvojico Zalokar-Ristič (LB» Bt«0 a parom Kunstelj-Kustec (Jelovica). J.Košmjct Trbojah, na primer, je bila Osvobodita* fronta organizirana te 1941. leta, >• Tacat je bila junija 193». leta konferenca Koai nistične partije Jugoslavije, ki jo je vosi predsednik Tito, februarja 1941. pa j« kit pokrajinska konferenca SKOJ ca Goreoj-sko. V Tacnu je 22. julija istega lete, a« asa vstaje slovenakgn naroda, počila tati prva partizanska puška. Rašica je bila prvi pošgans slovenska vas, v Komendi n aktivisti 1944. leta zgradili paruasaskt bolnišnico, ki jo j vodil dr. Tine Zaje slika in te bi lahko naštevali psninki,. dogodke, junaške boje naših ljudi proti okupatorju, žrtve za svobodo. Proga kolesarskega maratona ob pomnikih borcev in talcev NOV je dolga kar* kilometrov in tudi precej zahtevna. Udeležbo zato priporočamo le tistim kolesarjem, ki »o telesno dobro pripravljeni ia imajo primerno kolesarsko oprtano, b druge pripravljajo organizatorji isti aa vožnjo na 35 kilometrov dolgi poti. ki tat sicer ni preveč zahtevna. Start maratona bo v nedeljo ob t r pred gasilnim domom na Preba cevem, kjer bo tudi cilj. Plamene prijave spojena* člani sekcije na naslov športno dr«*™ Jakob štucin, Kranj. Hraatje 189, 6uan» ps bo še do pol devetih na startu. Koksari bodo vozili v strnjeni skupini t osnja* hitrostjo. Vssk bo prejel bilten priredim i diplomo, spominsko značko in okrcstšv tisti, ki bodo ns maratonu že tretjič, p » posebno medaljo. H it >. v Zmajarji na Križki gori REKORDI NA TEKOČEM TRAKU KRIZE - Društvo za prosto teaajt' zmaji Prepih iz Trtica je pretekb teiea d četrtka dalje načrtovalo izpeljavo srninega prvenstva v letenju s zmaji. Vrta*" ie pretekli teden zmujarjem zagodlo, taj« bilo le v četrtek mogoče organizirati »rimovanje v prostem preletu. Ta (hKsša* čeprav edins od načrtovanega |Mopast je prinesla presenetljive dosežke. Vaš d tekmovalcev iz desetih klubov jt fasad* osebne rekorde v prostem preleta. pona< ljen pa Je bil tudi nov državni rekord. T* Kos, član društva Let Iz škofi* loka, ji jr dral 50 kilometrov od Kriške gor* se t* teč. Dragi je bil s 46 kilomKri t* Gozd Martuljka) prav tako čim tane* Leto Viktor Vreš. Brane Potočnik ii Taca* Sa Je preletel 24 kilometrov. Pristal it« esenicsh. Jutri In v nedeljo m bo tekmovanj* aaš> ljevalo. Oba dneva se bo as lWml|or. počenjalo ob osmih zjutraj ia os tat P poldne. Ljubitelji smajarjev. vaatjasfi M bas V SPOMIN Že leto dni te zemlja krije, r gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš Kako pozabiti to gomilo, kjer srce tvoje spi, ki mije vdano bilo, kije hrepenelo in me ljubUo ao zadnjega dne'. 15. junija bo minilo leto odkar nas je za vedno zapustil ljubi mož, brat in svak BLAŽ KOŠNJEK Iskrena bvala vsem, ki se ga še kakorkoli spominjate' Žalujoča lena Roška ter ostali! Kranj 12. 1981 RADIO, KRIŽANKA, IZBRALI SO 15.STRAN G LAS RADIJSKI SPORED odidaš lOtOTA, II junij. frn (JI Dobro jutro! - 8.08 Pio OOB tednik - 9.06 Z radiom d poti • 10.06 Poj© amater s? dnri. 10.30 Sobotna ma ara 11.06 Za pojmo pesem DR b Sandnesa na Nor dana • 11.20 Po republikah t sokrajmah 11.4X1 Zissjteznami 12.10 Godala ? ritao - 12.30 Kmetijski satrti Vet. Milan Rus -1*5 Veseli domaći nape vi -JJO Danes do 13.00 - Iz sa) krajev - Iz naših »po siw - 13.20 Obvestila in za d-n glasba - 13.30 Pripojio vam - 14.06 Glas •M panorama - 14.56 Mi »te a EP 15.30 Zabavna paa - 15.50 Radio danes. •Mjotri! - 16.00 Vrtiljak '»8todio ob 17.00 - Zu-sssaeoticni magazin t* Skathra z godbo - 18.30 dal mladim - 19.25 Ob stal in zabavna glasba -Š* Mladi mostovi - 19.55 Jaanaa je ena - 20.00 IPdai zabavni verer - 21.00 Umetno razvedrilo - 21.30 «aan za iiaie izseljence -3« Laični utrinki - 23.10 tod do pomoči 00.06 program - glasba Ml hi Radio Ljubljana II. - Sobota na valu 202 ) Dober dan na drugem 13.06 Radi ste jih 13.35 Glasbo iz Amerike - 14.00 Jut republik in pokra-. 1530 Hitri prsti - 15.45 Istoofon za Branko Kraner 4» Na« podlistek Nada sWifr Diagnoza - 16.15 '0 . 16.40 Glas «d u 17.40 Lahka ksa slovenskih avtorjev -st Pol ure za chanson -I '* Naši kraji in ljudje -j? Glasbena medigra -I J3 Stereorama - 21.15 ]lm nočna glasba 21.45 IW - V soboto obujamo pase - 22.45 Zrcalo dneva J2-56 Glasba za konec pro- bdidaš IA, 14. junija Dobro jutro! - 8.07 igra za otroke - 9.05 tovariši! - 11.00 poslušalci čestitajo in rfjajo - 13. IO Obve-m zabavna glasba -7a kmetijske proizva-13.50 Pihalne godbe Humoreska tega tedna Zoičenko: O a lota -[*# S popevkami po Jugo 15.10 Pri nas doma -Nedeljska reportaža -Listi iz notesa - 16.20 y kino - 17.05 Popu-operne melodije 17.50 '**»■» radijska igra 18.23 i banji polici - 19.30 Oh in zabavna glasba -** Lahko noč, otroci! Glasbene razglednice -T V nedeljo zvečer - 22.20 tribuna mladih aps program JRT - Novi Id" 23.06 Lirični utrinki 0 Mozaik melodij in ples-d "asov - 00.06 Nočni pro t-sba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo, sport, glasba in ie kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Iz francoske diskoteke - 21.45 Nove plošče 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa KI odidaš ^ PONEDELJEK, 15. junija 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringa raja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi -9.06 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za... 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti ing. Olga Ratnik 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam 14.06 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.26 Nagi poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z Alpskim kvintetom - 20.00 Iz nase diskoteke - 21.06 Poletni drvertimento - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov krizemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi 16.10 Španske popevke 16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz partitur ritmosimfoničnega orkestra RTV Ljubljana -18.00 Pesmi svobodnih oblik 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama -20.00 Jazz na II. programu Springtime - Jan »Ptaszvn« WrobTewski 20.30 Popular nfli dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa m odidaš = TOREK, 16. junija Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih Sol - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.06 Z našimi opernimi pevci - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti Franc Vidic: Kmetij sko-tehnično izobraževanje v Sloveniji - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev Iz naftih sporedov - 13.20 Ob- ADIO TRIGLAV JESENICE Domače aktualnosti 16.30 Ponedeljkov pregled - Morda vas lo 17.20 Nasi od-Cent it ke ali Izbor do dasbe Domače aktualnosti tiU 16 30 Oddaja za Morda vas bo zani-17 20 Delegati sprasu Oddaja o NNNP - fe- Domače aktualnosti 16.30 Stop zelena /Morda vas bo zanimalo Make Domače aktualnosti 16.30 Naae zrcalo vestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.06 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 • 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi »Če student na rajio gre« - 20.30 S solisti in ansambli JRT 21.06 Radijska igra Zeljko Kozinc: Ob petih zjutraj - 21.42 Glasbena medigra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.06 Linčni utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.06 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Iz obdobja swinga Rav Anthonv 13.35 Znano in priljubljeno -14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom in zborom James Last - 16.00 Pet minut humorja 16.06 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Spekter - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra »Manfred Minnich« - 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Reprize javnih glasbenih oddaj - 21.00 Misel in pesem -21.45 Zvočni portreti Duo Don Pullen - Milford Graves - 22.15 Rezervirano za disco novitete - 22.45 Zrcalo dneva 22.56 Glasba za konec programa - Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače za vas Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo za nimalo - 17.20 Nasi odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - Mi .'Ki Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 Nasi odmevi -Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših dogodkov iz pretek« is 11 - Nedeljska kronika - obvestila 12.00 Čestitke - Nasi odmevi - Morda vas bo zanimalo »*«• V*T'»»t V r f »■ » e O odidaš SREDA, 17. junija Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.16 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri RTV Ljubljana - 12.30 Kmetijski nasveti - Martin Mencelj: Nekatera medeča listnata drevesa v naftih gozdovih 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.06 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.15 NaS gost -18.30 Odskočna deska 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Veseli planftarji - 20.00 Zborovski deli sodobnikov - Igor Kuljerič in Betsv Jolas -20.25 Iz komornega opusa Lucijana Marije Skerjanca -21.06 Odlomek iz glasbene drame »Rensko zlato« Ri-charda VVagnerja - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Cecil Tavlor 0005 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z velikimi zabavnimi orkestri 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU - POP - scena (prenos iz radia Koper) - 14.30 Iz naftih sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.40 Iz partitur revijskih orkestrov -17.55 Vprašanja telesne kulture - 18.00 Z orkestri in solisti 1830 Novice - Iz krajevnih skupnosti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe 19.25 Stereorama - 20.30 Me lodije po posti - 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za ko nec programa tu adida?^ ČETRTEK, 18. junija Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje DPZ ZGBI Ljubljana - 9.06 Z radiom na poti 10.06 Rezervirano za . . . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi -13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... 14.06 Enajsta Šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Iz jugoslovanske literature za trobila (Sulek, Božič, Golob) 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.06 Literari večer Ob 80-letnici smrti Josipa Murna - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in ari-glečini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.06 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz -klub - Giorgio Azzolini Big band Hubert Sumlin in Carev Bell - Zbigniew Seifert Quintet - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana - 17.55 Mi in narava - 18.00 Popularna coun-try glasba - 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama -20.00 V živo z... - 21.00 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - Jazz Ost-West, Niirnberg - 80 Pat Metheny 4 - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa B adidaš PETEK, 19. junija Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Otroške igre - 8.45 Iz otroškega glasbenega sveta - 9.06 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za... 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti Lojze Kastelic - 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje -14.05 V utripu plesnih ritmov - 14.25 Nafti posluftalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi -18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Franja Zorka - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo.. - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in an-gleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.06 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Miroslav Vitous 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra 16.46 Vroče - hladno - 17.10 Odrasli tako, kako pa mi? -17.40 Odmevi z gora - 18.00 Iz musicalov in glasbenih revni -18.40 Mali koncert lahke glasbe'-' 19.25 Stereorama 20.00 1 Revijalne pa.raleje 22.45 ( Zrcalo dneva 22.55 Glasa za konec programa (star. nizo /EMSKI KOLESAR (TOM) SVATO VANJI ZABAVA PISMENA OPOMBA, OPAZKA, ZAPISEK ŽELEZARSKI OBRAT JI Kl A H NA ZNAMKA VINJAKA IZ DANI V MIRNI SIMFON PESNITEV RIMSKI kORSAKOVA TOVARNA PIJAČ V ZADRU AVSTRALSKI ČOPASTI PAPAGAJ MAKU) MOŠKO IME ST. ČEŠKI NAM. TE NISKI IGRALEC SOD. SLOV PESNIK (JANEZ) UŽITNI GOZDNI SAOEŽ ČOKAT AFRIŠKI KUŠČAR MERA ZA ŽITO. KOREC PRIP RUSKE KMEČKE STRANKE "T-RAVO KOŽNO OBOLENJE GARJE JUNAK IV NADAU ■ POTI IN STRANPOTI SULTANOV HA7GI A S UKAZ NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke k dne 5. junija: ksenija, armenec, rehrače, omre. av. zc. sitar. ali. okovi, udor, pa, ar, gabi. ems. otonel. kitolovec. ptimolog. rko. errol. mostar. ili. ev. las. il. lilienthal. icek, crane, kava, anna Prejeli amo 145 rešitev. 1/žrebani so bili: 1 nagrada (150 din) prejme Milka Uriic, Županje njive 9, 61242 Stahovica. 2. nagrado (120 din) prejme Helena Frelih. Log 12. Železniki. 3 nagradi. (100din) prejme Pikelj Marija. Radovljica. Gorenjska 10. Najrntde bomo poslali po poŠti Rešitve pošljite do srede, 17. junija do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Mose Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din IZBRALI SO Zk VAS V Markiai MINI prodajal-ni v Radovljici (pri avtobusni postaji) no novem prodajajo tod i bruse in krila. Do nedavnega je bila to le bolj trgovinica sa kozmetiko in drobno galanterijo. V velikostih od M do M se dobe. Cena: bluze od !54 do l.lMdia krila od MS do 1.2*0 din Trsnristorske radie h kasetofonom, izdelek Iskra -Grundig, smo prav tako videli na policah jeseniškega FUŽINARJA. Pravijo, da so odlične kvalitete. Cena: 5.542,70 in 7.025 din \ - \ Vedno manj 6ass imamo za ■ hinjo, zato bi sleherni n *i gospodinji pri tel se kako prav večnamenski strojcek, ki je ravnokar Eisel na trg - komplet l/I.TI QU1CK. izdelek Braun — Iskra Z njim bomo namreč v nekaj ae-k onda h zmlele meso zs bif-lesekljale zelenjsvo, . ga stisnile v sok. IW je namreč moč noti vsestransko upu . gospodinjski pripomoček smo videli pri jeseniškem Kll7.INAK.il ,t tn/JuS.JS« ,»5 din tek, sadje, torji rabni Ci L, A S16.STRAN TELEVIZIJA, KINO PTOK, 12. Julia 1M1 I TELEVIZIJSKI SPORED 8 3BOTA, 13. 8. 30 Poročila - 8.35 Minigodci glasbeni deželi - 8.50 Kapitan Kuk. slovaška pravljica 9.00 Zbis K.Grabeljšek Moje akcije - 9 10 Deklica, ki ni znala niti krave pomolsti, oddaja TV Zagreb 9 40 Ko utihne šolski zvonec, otroška oddaja TV Zagreb - 10.10 "ezik v javni rabi: Izbira med oblikami - 10.20 Kako je v naši domovini biti mlad. dokumentarna oddaja - 11.10 J Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, češka nadaljevanka -2.06 Poročila (do 12.10) -7.00 Poročila 17 06 Vankee na dvoru kralja Arthurja. ameriški mladinski film -i',.50 Naft kraj - 19.05 Zlata ica - 19.10 Risanka 19.24 V nocoj - 19.26 Zrno do na - 19.30 TV dnevnik -1.1.55 Vreme - 20.00 Dober Vv^čer, zabavno glasbena odri tja TV Zagreb 20.55 Y ozmetika za poletje - 21.00 * vj na življenje in smrt, ni-zemski film 22.55 TV »ipot - 23.15 Poročila •snova duhovitemu o meriikemu filmu »kee na dvoru rali« Arthurja je sodba Marka Tivaina o lehaniku, ki se v sanjah -lajde na dvoru kralja ^thurja. Seveda zbudi ■egovo znanje, obleka . vse drugo silno inimanje. Kot pošast, i ne sodi v tisti čas, naj končal na grmadi... ■' izozemski film Boj na vi jen je in smrt/e tsnet po romanu Erika azelhoffa Roelfzema. Ve za avtobiografsko -ipoved največjega zozemskega heroja . inje vojne, kije skupaj etimi tovariši vse sile >rabil za boj proti •upatorju. Od šestih mladeničev sta preživela le dva. Film prikazuje moreče ozračje t egotovosti in strahu, i evarnosti, da njihovi ■ tačrti ne bodo resničeni, da bodo 'dkriti in likvidirani. Oddajniki II. TV mreže: 16.10 Test - 16.25 Nogomet ojvodina : Željezničar, pre- i ob (slov. kom.) - v odmoru r""-?andna oddaja - 18.15 i vttetski troboj za ženske Ju- tr^T, rirttJa : Republika Irska - 19.00 Glasbeni spored - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarni film -20.45 Poročila 20.55 Feljton - 21 25 Športna sobota - 21.45 Romeo in Julija, balet - . . . Kronika Sterijevega pozorja (do . . .) TV Zagreb I. program: 15.10 Poročila - 15.15 TV koledar - 15.25 Otroška oddaja -16.25 Nogomet Vojvodina : Željezničar - prenos - 18.15 Dokumentarna oddaja 18.45 Poezija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Plamteča zvezda, am. film 21.45 TV dnevnik - 22.00 V soboto zvečer. Festival »Slavonija 81« tli adidaš ^ NEDELJA, 14. 6. 9.15 Poročila - 9.20 Sezamova ulica, ameriška otroška serija - 10.20 D. Suftič: Tale. nadaljevanka TV Sarajevo - 11.06 TV kažipot - 11.30 Narodna glasba - 11.58 Mozaik - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.35 Poročila (do 13.40) - 15.45 Na razpotju, ameriški film 18.05 Športna poročila - 18.15 Sestanek v nebotičniku -19.10 Risanka - 19.22 TV nocoj - 19.24 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 B. Draškovič-M. Kovač: Tobačna pot, nadaljevanka TV Beograd 20.50 Zanima me - 21.20 V znamenju - 21.50 Reportaža z nogometne tekme CZ Partizan - 22.20 Športni pre gled Po filmu Mladi Filadelfijci je Paul Newman dokazal, da ima pred seboj bleščečo filmsko kariero. V filmu Na razpotju se je še enkrat poizkusil v vlogi Filadelfijca. Delo bi lahko označili kot neke vrste družbeno dramo, v kateri pa so vsi žarometi uprti na glavnega junaka in njegovo iskanje življenjskih vrednot. Oddajniki II. TV mreže: 15.45 Test - 16.00 Nedeljsko popoldne 17.30 Opičje norčije, igrani film - 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik -20.00 Leseni princ, glasbena .-SPIANIKA odidaš * oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Peta stran studia, ponovitev zabavno glasbene oddaje T V Zagreb I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Dajmo, nafti, it. film - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 14.00 Gledalci in TV - 14.30 Serioža, sov. film -16.00 Nedeljsko popoldne -17.30 Bombaški proces, l.del - 19.00 Animirani filmi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Tobačna pot - 21.00 Dokumentarna reportaža - 21.30 TV dnevnik - 21.50 Nogomet CZ : Partizan, reportaža - 22.30 Športni pregled v« odidaš w PONEDELJEK, 15. 6. 16.10 Kmetijska oddaja TV Zagreb - 17.10 Poročila -17.15 Vrtec na obisku: Morski zakladi - 17.30 Z zverjadjo iz oči v oči, madžarski poljudno-znanstveni film -17.55 Človek in duftevna stiska: Iskanje - 18.20 V društvu mišično prizadetih, oddaja iz cikla Ob letu invalidov -18.35 Obzornik -18.45 Kontra ritem, mladinska oddaja -19.15 Risanka 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 M. Sa-bolovič: Prepozno, nadpo-ročnik drama TV Zagreb - 21.25 35 mm, oddaja o filmu - 22.25 V znamenju Prepozno, nadporočnik je drama opredelitve v vojni, v času, ko posamezniku ni bilo mogoče ostati zunaj dogajanja. Vojna vihra je v svoj vrtinec potegnila tudi domobransko stotnijo, kije imela oporišče nekje na severu Hrvatske. Poveljeval ji je nadporočnik Vajdič, začasno pa ga je na domešča {poročnik Kolarič. Kolarič je bil partizanski obveščevalec, kije imel med domobranci posebno nalogo. Zanj problem, kako se opredeliti, ni obstajal. Njegovo nasprotje ie bil ustaški poverjenik Starek ... " PIANIBA adidaš Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40TV dnevnik v madžarščini - 18.00 T V dnevnik - 18.15 Gledališče strička Brane - 18.30 Partizanske zgodbe - 18.45 Glasbena medigra - 19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Raziskovanja: Nekropole - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Martin Eden. serijski film - 22.15 Iz sporeda TV Ljubljana: Nepal-ske impresije (do 22.45) TV Zagreb I. program: 17.45 Poročila - 17.50 T V koledar - 18.00 Milan Mitič: Bombaški proces. 2. del 19.30 TV dnevnik - 20.00 Jan Beran: Takšen človek, drama - 21.20 Glasbeni trenutek - 21.25 Življenje filma - 22.10 TV dnevnik - 22.25 En avtor - en film e* lil adidaš dnevnik - 18.15 Pustolovščina, otroška oddaja - 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 TV dnev nik 20.00 Zabava vas Bennv Hill - 20.45 Doku mentarna oddaja - 21.05 Včeraj, danes, jutri - 21.30 Zima na otoku Korčuli, izobraževalna oddaja (do 22.00) TV Zagreb I. program: 9.56 Beograd: Tretji kongres samoupravljalcev, prenos otvoritve - 18.00 Poročila -18.05 TV koledar - 18.15 Pustolovščina - 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 TV dnevnik 20.00 Poročilo s kongresa samoupravljalcev - 21.00 Brez omrtvičenja, poljski film -22.40 TV dnevnik TV Zagreb I. program: 8.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Kaj je novega pod streho - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik 20.00 Poletni koncert - Glasba iz ateljeja: »W. A. Mozart« - 20.55 Izbor v sredo: Kongres samoupravljalcev -22.10 TV dnevnik tli _I ■ S • A » adidaš^ TOREK, 16. 6. 9.55 Beograd: Tretji kongres samoupravljalcev, prenou otvoritve (do pribl. 12.15) 17.20 Poročila - 17.25 Kapitan Kuk, slovaška pravljica 17.35 Ptuj 80, glasbena odda ja - 18.00 Pisani svet: Ljubljenci - 18.30 Obzornik - 18.40 Obramba in samozaščita 19.10 Risanka - 19.24 TV no coj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik in Poročilo s tretjega kongresa samoupravi jaljcev - 20.30 Vreme -20.35 W. Hohnensee: Bojni tovariš Hans Beimler, vzhod-no-nemška nadaljevanka 22.30 Poročila Oddajniki II.TV mreže: 17 25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV SREDA, 17. 6. 17.35 Poročila - 17.40 Z besedo in sliko - K. Grabeljšek: Moja akcije - 17.55 Pionirji modernega kiparstva, angleška kulturno-dokumentarna serija - 18.25 Obzornik - 18.40 Festival MPZ - Celje 81 19.10 Risanka - 19.24 TV no coj - 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna Mačka je videla morilca ameriški film - 21.35 Tretji kongres samoupravljalcev 22.35 Poročila Partizanski bataljon, ki se skuša umakniti sovražniku, pade v zasedo. Samo sedem borcev se reši; drugi padejo alijih Nemci ujamejo. Kljub temu, da se rešeni zavedajo nevarnosti, se spustijo V neenakopravni boj s sovražnikom in osvobodijo ujete soborce Film Akcija je prvo celovečerno delo režiserja Janeta Kavčiča. Oddajniki II.TV mreže: 17.25 Test - 17.40TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Kaj je novega pod streho, otroška nadalje vanka - 18.45 Prijatelji glas be - 19.30 TV dnevnik - 20.00 M. Krleža: Aretej, gledališka predstava - 21.40 Včeraj, da nes, jutri - 22.00 Tale, TV na daljevanka - 22.30 Književn klub (do 23.00) delu - 18.55 Ne pmrite i Risanka - 19 24 TV ne-19.26 Zrno do rm TV dnevnik 19 v - 20.00 U stvaranje] Jugoslavije, doku mentarna serija - 208 Kozmetika za poletje D ■ T. Mann: Buddenorookovi nemška nadaljevanka fl I V znamenju - 22.20 Nočni kv Kdo bi vedel, italijansko r.o,ki film nem 19.10 coj -19.30 Vre m Titov no: špan adidaš ^ ČETRTEK, 18. 6. 17.30 Poročila - 17.35 Cas za pravljice, otroška oddaja TV Zagreb - 18.05 Mozaik krat kega filma: Premiera in Onstran, jugoslovanska fil ma - 18.35 Obzornik - 18.45 Mladi za mlade: Kultura mladih - kultura za mlade Kranjska razglednica - 19.10 Risanka - 19.22 TV nocoj -19.24 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Mednarodna obzorja - 21.30 Tretji kongres samouprav ljalcev-22.10 Poročila Oddajniki II.TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik madžarščini - 18.00 T V dnevnik - 18.15 Družba rde čelaske Zore - 18.45 Ugrabi tev angleška serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Filmski ve čer: Prizori iz zakonskega življenja, švedski serijski film Ta temni predmet požele nja, francosko-španski film 23.00 24 ur (do 23.05) TV Zagreb I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV ko ledar - 18.15 Družba rdeče laske Zore - 18.45 Ugrabitev -19.30 TV dnevnik - 20.00 Po ročilo s kongresa samouprav ljalcev - 20.50 Močnejši spo zabavna oddaja - 21.50 TV dnevnik - 22.05 Resna glasba adidaš = PETEK, 19. 6. 17.10 Poročila - 17.15 Rdeča Zora, 1. del otroška nadalje vanke TV Beograd - 17.40 Domači ansambli: Fantj treh dolin - 18.15 Obzornik 18.25 Vidiki socialnega del Socialni delavec v združe exrh>- Film Kdo bi vedel? prikazuje nastanek prijateljstva med mehiškim banditom r. ameriškim plačanem To prijateljstvo je setedo kruto, ko Mehikanec spozna, da ga je navidezni prijatelj samo izkoriščal. D?lo se posebej odlikuje po scop idejnopolitični naravnanosti, saj kljub številnim scenam nasilje vzpostavlja tudi drugačno, ne samo klasično western$ka. gledanje na stef. Verjetno ima za to največ zaslug scenanst Franco Solinas. ki ga poznamo kot scenansta filmov Alžirska bitka Obsedno stanje in podobno. adidaš^ Oddajniki U.TVmrde 17.25 Test - 17.40 TVs*a*l v madžarščini ■ lMI "1 dnevnik - 18.15 Plavica.^ ška oddaja - 18.45 Sw»*\ zabavna oddaja - 19J»iM dnevnik - 20.00 NanA* glasba - 20.30 Včeraj, daa* Jutri - 20.55 Teveteka Čič-Fanelli. Mokra kan drama - 21.40 Kultura sai (do 23.40^ TV Zagreb I. program 18.00 Poročila - 18.05 TV k*-« ledar - 18.15 Plavica - 1&6I Staroste - 19.30 TV dnev- v 20.00 Ustvarjanje Titove J»J eoslavije - 21.00 Gledale«,: | ljubeznijo, zabavno glasberi oddaja - 21.55 TV davni 22.10 Osvajanje divjepi hoda. serijski film adidaš* KINO V naših kino dvoranah že prevladuje »poletni* spored manj z«fcm'n pustolovskih in komedijskih filmov. Tak je tudi hongkonški Onsrek, imenovan tiger. Glavni junak je pogumni mladenič, ki odkrije, da njegov oče ni napravil samomora, ampak je bil umorjen. Morijeu se maščuje in s tem osvobodi mesto nevarnega kriminalca. Crni meč pripoveduje o Izabeli, aragonski princezi, ki teli Pan han *#'>d drama ČRNI MEČ ob 18. in 20. uri .J£,iu2.Va amer han kri™ film DVE MINUTI PA NIKE ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM 13. i.junija amer. ban: pust. film KAZEN NA GORI EIGER ob 18. in 20. uri, premiera span. ban zgod. filma ČRNI MEČ ob 22. uri 14. junija nem. ban: pust. film WINNE-TOU IN APANAČI ob 15. uri. nem. ban. druihena drama DEKLETA S TRGA ZOO ob 17. in 19. uri, pn>miera ital. ban: ljub. filma POTOVANJE Z ANITO ob 21. uri 15. junija nem. ban: dnitbena drama DEKLETA S TRGA ZOO ob 18. in 20. uri 16. junija amer. ban: vojni film NEDOSEGLJIVI MOST oh 17. in 20. uri 17. junija ital. ban: ivest. film KEOMA — VRNITEV DJANGA ob 18. uri. amer. ban: vojni film NEDOSEGLJIVI MOST ob 20. un 18. junija ital. ban. ljub. film POTO V A NJE Z A NITO ob 18. in 20. uri Kino DUPLJICA 13. junija Span. ban: zgod. drama ČRNI MEČ ob 20. uri N^junija amer. ban: krim. film DVE MI NUTI PANIKE ob 15. in 19. uri. ital. ban. ljub. film POTOVANJE Z ANITO ob 17. uri 17. iunija nem. ban: družbena drama DEKLETA S TRGA ZOO ob 20. uri. IS.junija hongk. ban: film MOŽ. IME NOVAN TIGER ob 20. uri Kino ČEdNJICA 12. junija nem. ban: krim. film HAMBUR .ŠKA MAFIJA ob 20. uri 14. junija domači ban: mlad. film ZAD NJA DIRKA ob 17. uri, amer. ban: srhljivka RIBE - MORILKE ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 12. junija amer. akcij, film AERODROM ■80 - CONCORDE ob 20. uri 13. in 14. junija nem. erot. film RESNIC NE ZGODBE III ob 20. uri, 14. junija^pb 18. uri angl. komedija DO ŽIVLIAJI PRIVATNEGA DETEKTIVA 17. junija hongk. ban: karate film NAJ VEČJE MAŠČEVANJE BRUCE LEEA ob 20. uri SKOFJA LOKA SORA 12. junija angl. film DOŽ IVLIAJ I PRI VATNEGA DETEKTIVA ob 18. in 20. uri 13. in 14. junija amer. akcij, film A ERO DROM '80 - CONCORDE ob 18. in 20. uri 16. in 17. junija amer. west film WANDA N EVA DA ob 18. in 20. uri 18. junija ital. krim. film KORLRONE ob 20. uri JESENICE RADIO 12. junija jugosl. ban: film OBETAVEN FANT ob 17. in 19. uri 13. in 14. junija amer. en>t. film V ČAST ZRELIH ŽENSK ob 17. in 19. uri 15. in 16. junija ital. ban: akcij, film ZORA LAŽNIH BOGOV ob 17. in 19. uri SPALNICA ob 17. m 19 un JESENICE PLAVŽ 12. junija franc ban f,lm RFctUif NIKA ob 18. in 20. uri n/ŽŽooovT,^ zrel^zeI^^^^ 18. junija ital. ban Mm tt0W» SPALNICA ob M. m 20. un Kino DOVJE 13. junija kanad. film SHERLOCK MES IN JACK RAZPARAČ ob I9M \ 14. junija nem. ban film DEKLKF S " STAJE ZOO ob 19 30 Kino KRANJSKA GORA 13. junija nem ban fibn DEKLh 1 - 1 STAJE ZOO ob 20. uri BOGOV ob 20. uri Kino RADOVLJICA 12. junija amer. ban film V VRVV. >' /.9. uri 13. junija amer. ban film V* SMRTI ob 18. uri. hongk ban m* * RDEČA MASKA ob 20 un 14. junija amer. ban: film V VRTIM"! * 18. uri 15. junija jap. ban: film BOKSER** uri 16. junija amer. ban. film M.«*'*' SMRTI ob 20. uri 17. junija hongk. ban: pust jUm Ha* MASKA ob 20 uri 18. junija amer. ban film V VRTIM"! 19. uri Kino BLED 12. junija amer. ban nlm tVffSK GRAFITIIIob20 un 13. junija amer. ban film AMEHČ* GRA F/T/ // ob IS in 20. un 14. junija amer. ban: knm hlm HM R DELA BOLJE ob 18. uri. amer bo« »•» ČLOVEK. ŽENA IN BANKA «ft Al >- 15. junija amer. ban fibn V VRTIM"! 19. uri 16. in 17 junija jop ban film BOKSER« 20. uri Kino BOHINJ DEtiUBtuFob%nunknm(t,mm GR4A^Iiaobmif8unn 18. junija japon. ban film BOKSES 20. uri Lju 12 JUNIJA 1981 KRONIKA 17.STRAN G LA S SODIŠČA »dpeljal tovornjak t mesecev zapora je Temeljno sodišče v Kranju obsodilo ~4a Kovaceviča zaradi odvzema motornega vozila V začetku januarja lani, bilo je -22.25, je varnostnik skladišča ur v Kranju opazil, da je nekdo jal tovornjak s parkirnega pro-Ker se sicer vedno vozniki jo pri njem, preden odpeljejo vo-, je o tem takoj obvestil postajo Vendar pa je bil tovornjak že pol ure spet nazaj. Odšel je po-t, kdo brez dovoljenja vozi urjeve tovornjake, in v kabini tovornjaka opazil Kovače-■ mu je sicer rekel, da je tu apoelen, vendar pa je varnostnik il vse voznike, zato ga je po-naj zapusti kabino. Kovačevih p ni poslušal in je odpeljal zdaj i* drugi tovornjak proti Laboram, i/ff so ga kasneje miličniki našli v ■jtelmi parkirnega prostora podjetja 'drtor, Kovačevi«? pa je v vozilu Kovačevič se je izgovarjal pred so-fjfem, da je bil v času storjenega ifjnjja tako vinjen, da se sploh ne fyminia, da bi se vozil s tovornja-Tistega dne je pospremil svoje <«le, ki je odhajalo na delo v Nem-ijo, nato pa se je ustavil v Kranju, (fX ima nekaj znancev; vendar pa ji ni našel in se je v gostilni na že-aaki postaji napil. Vendar pa se uaneje izkazalo, da je imel v krvi i 1 promile alkohola, kar pa ni lo vplivati na tako veliko izgubo lina, da ne bi vedel, kaj dela. I Sodišče mu je odmerilo za kaznivo nje odvzema motornega vozila 6 mesecev zapora in pri tem upoštevalo, da je bila povzročena le minimalna Skoda. Ni pa seveda moglo mimo tega, da je bil Kovačevič že nekajkrat obsojen in zato tudi glede tega dejanja očitno potreben prevzgoje. Zamenjava dovolilnic Kranj — Na sekretariatu za notranje zadeve skupščine občine Kranj že zamenjujejo prejšnje dovolilnice za vožnjo in parkiranje ter dostavo v starem delu mesta. Sedanje dovolilnice za parki ranje in ustavljanje v ulicah in trgih, ki jih omenja pred kratkim dopolnjen občinski odlok, po 10. juliju ne bodo več veljale. DEŽURNE TRGOVINE V soboto 13. junija, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešni-kova 84, Kranj. Živila: Diskont Naklo, odprt od 8. do 12. ure, dežurne prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure in sicer: prodajalna SP Pri mostu, Kranj, Vodopivčeva 16, SP Oskrba, Kranj, Cesta Koroškega odreda 9, Emona Market, Kranj (Stražišče) Delavska 20, PC Planina, Planina 63, PC Britof, PC Bitnje, PC Šenčur. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. V soboto, 13. junija bodo odprte v ostalih občinah naslednje prodajalne: JESENICE Delikatesa - poslovalnica 7. Titova 7 in Delikatesa - Kasta 4 na Plavžu Tavčarjeva 6. SKOFJA LOKA SP Frankovo naselje, mesnica Kidričeva 65 TRZIC Mercator, Bistrica nad šolo, Mer-cator. Trg Svobode 16, KZK Trg svobode 16. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA JEZERSKA Skrbinovega a ta iz Stare Oselice se toplo zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. VSI NJEGOVI! 35 i/uio □ KRANJ dl/kont KRANJ ZAHVALA Ob prezgodnji smrti naše drage mame, žene, sestre, stare mame in tete TEREZIJE REKAR roj. Kuželj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, njenim sovaščanom ter ZD Kranj, posebno pa dr. Sajevcu, Darji Kompare, Dragu Petriču, osebju zobne ambulante dr. Pe-triča, Iskri - TOZD Vzdrževanje, Intereuropi Brnik, družini Nežmah in vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI: mož Janez, sin Franci z Robijem, sestra Kristina z možem in brat Ivan z družino! Kranj, 6. junija 1981 LAHKI NATIKAČI-POLETNI NESREČE NEZGODA NA PREHODU Jesenice - Na Cesti železarjev je v ponedeljek, H. junija voznik osebnega avtomobila Cveto Pretnar (roj 1957) z Jeseni«: prepozno Opazil Jožeta Gorza (roj. 1931) z Jesenic, ki je nekaj minut po 22. un prišel iz Železarne in prečkal prehod za pešce. Avtomobil je trčil vanj, da je padel in so ga ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico. TRČIL V AVTOMOBIL Gorice - V torek, 9. junija nekaj pred 11. uro se je na lokalni cesti v Goricah pri Golniku pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil lažje ranjen 12-letni Borut Markun iz Goric. Voznik osebnega avtomobila Vladimir Boben (roj. 1940) iz Komende je vozil proti Golniku, v bližini hiše št. 19 pa mu je po sredi ceste pripeljal kolesar, vendar je voznik Boben že ustavil, ko je Borut Markun trčil vanj. V nesreči je bil Borut lažje ranjen. AVTO NA STREHI Bled - V torek, 9. junija ob 11.40 se je na regionalni cesti Lesce-Bled pri odcepu ceste za kamp Sobec pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnga prehitevanja. Voznik osebnga avtomobila znamke R 4 Franc Mandeljc (roj. 1927) z Bleda je dohitel traktor in ga začel prehitevati. Med prehitevanjem pa mu je iz nasprotne smeri pripeljal tovorni avtomobil. Voznik Mandeljc je zato zavrl in naglo zavil spet v desno, pri tem pa je trčil v zadnje kolo traktorja. Zaradi tega je njegov avtomobil odbilo, dvakrat se je prevrnil in obstal na strehi. V nesreči je bil* voznik Mandeljc le lažje ranjen. Škode na avtomobilu je za 60 000 dinarjev. NA CESTO ZARADI IGRAČE Jesenice - Na Titovi cesti je v torek, 9. junija ob 17.45 nenadoma skočil na cesto za igračo »leteči krožnik« 11-letni Predrag Mijatovič. Tedaj je mimo pripeljal voznik osebnga avtomobila Milan Pristov (roj. 1949) z Jesenic, tako da je otroka zadel. Predrag je bil v nesreči le lažje ranjen. L. M. Steklo ranilo delavca Skorja Loka — V torek, 9. junija ob 15. uri je Milenko Babic (roj. 1961) v obratu I škofjeloške Jelovice skupaj z drugimi delavci nalagal 190 cm visoka in 18 kg težka stekla na stojalo. Pri tem so uporabljali lestev, ki v spodnjem delu niso imele nobene opore. Ko je Babic prinesel in podal steklo, se je pod težo zlomila ena od letvic na lestvi, z« radi česar je pet kosov stekla padi na Babica in ga ranilo po glavi, ramenih in nogah. Prepeljali so ga v Klinični center. G L, A S18. STRAN PtTtK. 12 JUWJVmi K4N?f tta Železniško gospodarstvo Ljubljana PODJETJE ZA TURIZEM, TRANSPORT IN GOSTINSTVO LJUBLJANA KOM PAS JUGOSLAVIJA 30 let vaš turistični kompas TURISTIČNA POTOVANJA Ohrid, 3 dni, 19/6,26/6,27/6,6 dni, 14/6 Ohrid, letni oddih, paketi 8 dni San Marino-Padova-Ravenna, 2 dni, 26/6 Veronske opere, 45 dni, 29/7 Škotska in Orknevski otoki — posebno letalo, 9 dni, 30/6 Finska jezera, 5 dni. 20/7 in 22/7 Tečaj angleiclne v Angliji: poletni tečaji, tečaji za junior je in tečaji sa profesorje angleščine Tečaji nemščine v Mnnchnu in tečaji francoščine v Parizu POČITNICE IN LETOVANJA CRES — bungalovi in zasebne sobe, NOVALJA — zasebne sobe BOŽAVA/DUGI OTOK - zasebne sobe, MARINA/TROGIR zasebne sobe MARINA/TROGIR - zasebne sobe, SUPETAR-BRAČ -zasebne sobe VIS - zasebne sobe, HVAR - zasebne sobe, STARI GRAD/ HVAR - zasebne sobe BAŠKA VODA - zasebne sobe, HER-CEGNOVI - zasebne sobe PREMUDA - zasebne sobe, BUDVA - penzion Palma, BEČI-CI — penzion Bečili, MILCČER - penzion Miločer, MILNA/BRAC - zasebne sobe LETALSKI PAKETI: SREDNJA DALMACIJA (Baška Voda, Makarska, Split) ČRNOGORSKO PRIMORJE (Budva, Bečići, Sutomore, Tivat) Počitnice na Korziki od junija do septembra. Vabimo vas: na enodnevne izlete z ZELENIM VLAKOM v: LIENZ - 4. julija 1981 Postanki: Kranj 6.31-6.32 Radovljica 6.52-6.53 Lesce 6.56-6.57 Jesenice 7.10-7.30 I Lienz 11.04 l BENETKE - 27. junija, 4. in 18. julija J Društva, 00 sindikata, skupine občanov,... Central TOZD VINO KRANJ Vam nudi v poletnih mesecih CELOTNO PONUDBO ZA PIKNIK v svojih prodajalnah: - DISKONT Kranj (za kinom Center), telefon: 21-336 - DISKONT Bled (Prešernova 68), telefon 77-315 Naročila sprejemamo dopoldne. PRIHRANITE SI CAS IN STROŠKE * IN KUPUJTE CENEJE! 00 Na voljo so vam apartmaji v počitniškem naselju Polinezija v zalivu Katoro pri Umagu. V naselju je samopostrežna trgovina, Športni center, ambulanta, frizerski salon, otroško igrišče in urejena plaža. Apartmaji so za pet oseb (dvoposteljna spalnica, dneva soba s tremi ležišči, kuhinja, sanitarije, balkon in terasa) in za tri osebe (dvoposteljna spalnica,dnevna soba z 1 ležiščem, kuhinja, sanitarije, balkon in terasa). Termini so od 27. junija do 4. julija in od 4. julija do 11. julija. Cena najema: od 4.720 din naprej ( odvisno od števila ležišč in termina). V turističnem naselju Stella Maris na polotoku med Umagom in Katorom so vam na voljo troposteljni apartmaji brez kuhinje. Aranžma, ki vsebuje 7 polnih penzionov, velja od 2.620 din naprej. Termini: 27.6.-4.7., 4.7—11.7. 11.7. do *i8. 7. Otroci imajo popust. V istem naselju so vam na voljo tudi 4 posteljni bungalovi s kuhinjo in sanitarijami. Termini so isti, najem pa velja od 4.650 din dalje. Prostor imajo še v hotelu Adriatic v Omišaliu na Krku. Hotel je B kategorije z vsem konfortom, teraso s plesno glasbo in lastno plažo. Termini: 27. 6—4. 7., v juliju vsak teden, in v avgustu 2 tedna od 15. 8. Cena za 7 polnih penzionov: od 3.585 din. Otroci imajo popust. Informacije, programi in prijave v poslovalnici Unis Turist v Ljubljani na Igriški 5, tel. (Mi) M-S52. Kompas v sodelovanju s Festivalom Ljubljana prireja desetdnevno potovanje na Škotsko in Orkneyske otoke. Udeleženci bodo poleg lepot tnSk T"™? ule prvič ime,i Priložnost obiskati Orkneyske otoke. ™J«rL» • • ° , 5atfm,u Programu ogledov bo čas tudi za samostojno U^KSl i£ °8led.g1eda»Ske ali koncertne predstave. Cena potovanja m»7Tm5 ln> vanj? Pa Je vn»*unan letalski prevoz (posebno letalo), ■ Z zaJ£ricom v hotelih B kategorije, avtobusni izlet po v«£™Lm na °rk.n?y8ke »toke, prevoz s trajektom, ogledi mest, rwK ™P" or.Sa,J»«ranin ogledih, vodstvo in organizacija potovanja. iZE? '*i.JuJuJa Pnjave še sprejemajo Kompasove poslovalnice. Isto-«™T.°,n~ \ Ko4npas samo žalski prevoz, cena je 6.500 din za obe smen (Brnik-Glasgovv-Brnik). 61000 LJUBLJANA JUGOSLAVIJA VOŠNJAKOVA 1 TELEFON 310 555 TELEGRAM LEVHOTEL P. O. B. 367 TELEX 31350 2IR0 RAČUN 5C100 601 10222 UUBUANA, Informacije, programi »njrezei^acije: Turistična poslovalnica TTG Ljubljana Titova 40, telefon (061) 311-851, 311-852 MARIBOR, Partizanska 50, tel. 26-722 CEUE, Titov trg 1, tel. 23-448 POSTOJNA, Tržaška 4, tel. 21-244 KOPER, Pristaniški trg 7, tel. 23-491 PORTOROŽ, Platni objekt II, tel. 75-670 ROGAŠKA SLATINA žel. post., tel. 811-488 PUU, Mate Balate 4. te!. 23-629 Nudimo vam 16 dnevne počitnice (lastni prevoz) • na VISU - v novem hotelu Biševo in v ra- sebnih sobah • v Postiri na Braču — v zasebnem penzionu • v Malinski na KRKU - v zasebnih sobah • na PAGU - v zasebnem penzionu v novca turističnem naselju • v PRIMOSTENU - v zasebnih sobah • v POREČU - v hotelu • v NOVIGRADU - v depandansi hotek Emonia V omenjenih krajih imamo nekaj prostora tu* v špici sezone. V naši poslovalnici lahko rezervirate tudi M« niške karte za proge proti obali. JADRANJE NA DESKI Jadranje na deski se je v dobrih desetih letih zelo hitro razširilo po vseh deželah in postalo priljubljeno tudi pri nas. V sodelovanju z klubom Veter iz Ljubljane prireja Alpetour vikend tečaje za začetnike v Izoli. Vodijo jih izkušeni učitelji, klub pa vam tudi posodi desko, če še nimate svoje. Tečaj traja 5 ur — 2 uri v soboto in 3 v nedeljo. Prenočišča z gostinskimi uslugami so vam na voljo v Alpetourovih hotelih v Simonovem zalivu. Tečaj na deski kluba stane 1.500 din, na lastni pa 900 din. Polni penzion v hotelu velja 500 din. Datum tečajev: 13/14., 20/21., 27/28. junij 1981. Informacije in prijave v poslovalnicah /V— ALPETOUR <__ ALPETOUR Turistična agencija LETOVANJE v Malem Lošinju in Kaštel Lukšiču ter drugih krajih JADRANJE NA DESKI (Windsurflrig) za konec tedna v Izoli BEOGRAD, vlak, letalo, avtobus NOVO: MAROKO Informacije in prijave v Alpetourovih turističnih po-slovalnicah' /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj J r M@TOliTL ilW f INEX Greste na počitnice na Ja-dran? vam nudi: 10 DIN POPUSTA pri računu za gostinske storitve v vrednosti nad 150 din Potovalna agencija INEX iz Ljubljane nam je sporočila, da ima še dovolj prostih terminov za počitnice v Kastelih pri Splitu, Kaštel fttafeliču, na otoku Ugljan pri Zadru in v sončni TUNIZIJI. Omenjene počitnice smo vam v GlaSU že predstavili. V njihovi poslovalnici v Ljubljani na Titovi 25; tel. (061) 312-995, 127-947 so vam na voljo podrobne informacije in programi, oglasite pa se lahko tudi v pobblaščei ih agencijah (Alpetour! Z hranilne knjižice ali tekočega računa Ljubljanske banke lahko dvigate denar na naslednjih PTT območjih: • reka • delnice • crikvenica • pazin • senj • Pula • Šibenik • kntn. IN V VSEH BANČNIH ENOTAH ŽELIMO VAM PRIJETNE POČITK 19 STRAN G LAS C> KOMPAS \SM} JUGOSLAVIJA PROSTE ZMOGLJIVOSTI v zasebnih sobah: Cres — Novalja — Premuda — Božava — Marina — Korčula — Supetar Vis — Hvar—Stari grad — Baška voda — Herceg-novi v hotelih: KOMPAS JUGOSLAVIJA Rovinj — Luka/Dugi otok — Neum — Sipan/Dubrovnik — Vela luka na Korčuli — Budva — Bečići — Petrovac Budva — Bečići — Petrovac n/m i • počitnice 1981 letovanja KREDIT DO 12 MESECEV! KOMPAS JUGOSLAVIJA V POSAMEZNIH TERMINIH PA IMAMO ZA VAS ŠE NEKAJ PROSTORA V VEĆINI OBJEKTOV VZDOLŽ JADRANA! ZAHTEVAJTE NAŠE PROGRAME! PRIČAKUJEMO VAS V SVOJIH POSLOVALNICAH NA BLEDU IN JESENICAH TER V POSLOVALNICAH ALPETOURA V KRANJU, ŠKOFJI LOKI IN RADOVLJICI! 105 KRAJEV • 200 OBJEKTOV • 6000 POSTELJ LETIMO TUDI NA MORJE Z BRNIKA: od — do ob dnevih odhod prihod št./leta cena V DUBROVNIK 23. V.-24. X. 6 05.15 VDUBROVNIK 07.VI.-25.X. 7 05.20 V DUBROVNIK 07. VI.-30. VIII. 7 05 15 VDUBROVNIK 06. IX.-18. X. 7 11.15 VPULO 11. VI.-10.IX. 4 06.05 VPULO 05. VI.-25.IX. 5 07.40 VPULO 06. VI.-26.IX. 6 05.50 VPULO 07. VI.-04.X. 7 05.50 V SPLIT 03.VI.-14.X. 3 07.30 V SPLIT 06. VI.-26. IX. 6 05.30 VTTVAT 02. VI.-22. IX. 2 06.00 VZADAR 04. VI.-24.IX. 4 14.35 06.15 06.20 06.15 12.15 06.30 08.05 06.15 06.15 08.15 06.15 07.05 15.15 JP 666 JP 788 JP 778 JP 778 JP 488 JP 576 JP 658 JP 748 JP 328 JP 668 JP 268 J P 468 1.205 1205 1.205 1.205 554 554 554 554 915 915 1.371 845 NA BRNIK: od — do IZDUBROVNIKA 23. V.-"(.V IZ DUBROVNIKA 03. X. - 24. X. IZ DUBROVNIKA 20. VI. - 26 IX. IZ DUBROVNIKA 07. VI.--25. X. IZ DUBROVNIKA 07. VI - 18. X. IZPULK 16. VII-10. IX. IZ PULE 11. VI.-09. VII. IZ PULE 07. VI.-04. X. IZPITE 07. VI.-04. X. IZ PULE 07. VI.-04. X. IZ SPLITA 03. VI.-14. X. IZ SPLITA 06. VI.-26. IX. IZ TI VATA * 02. VI. - 22. IX IZTTVATA* 09. VI,-29. IX iz Zadra 04. vi.-24. ix odhod prihod št./leta 16.05 17.05 JP 667 16.05 17.48 JP 667 22 05 20.55 2S.05 JP 667 21.55 JP 789 20.05 23.05 JP 779 17.05 17..".' J P 489 23.55 00.25 J P 489 14.30 14 55 J P 777 '.M .35 21.50 22.00 JP 759 22.15 JP 749 22.35 23.20 JP 329 19 45 20.30 JP 669 16.50 17.55 JP 269 12.20 13.25 JP 269 23.00 2140 J P 469 cena 1.205 1.205 1.205 1.205 1.205 554 554 554 554 554 915 915 1.371 1 371 845 ' Leti vsakih 14 dni informacije, rezervacije: INEX ADRIA AVTOPROMEt, Titova 48, 61000 Ljubljana, Jugoslavija telefon 061 /361 366, 320-3 J in v vseh turističnih poslovalnicah! inex adria aviopromet POPUSTI (Skoraj za vse) POPUST ZA OTROKE DO 4. LETA STAROSTI Otroci do 4 let starosti imajo 90 % popust od normalne tarife, predvidene za odraslega potnika in nimajo pravice do brezplačne prtljage in do lastnega sedeža. POPUSTI ZA OTROKE OD 4 DO 12 LET STAROSTI Otroci od 4 do 12 let starosti imajo popust 50 I od normalne tarife predvidene za odraslega potnika. Taki otroci imajo pravico do lastnega sedeža in do 20 kg brezplačne prtljage. POPUST ZA DRUŽINSKO POTOVANJE Vsi državljani SFRJ in člani njihovih družin, kadar potujejo skupaj, lahko koristijo popust v višini 20 % od norma!e OVV ali RT tarife. Število potovanj je neomejeno in popust velja skozi celo leto. Ker uživajo otroci do 12Jeta že poseben popust, lahko koristijo družinski popust le otroci nad 12 let ter mož in žena. K članom družine se poleg Žene, moža in otrok do 25Jeta starosti prištevajo tudi starši moža ali žene, če jih ta dva vzdržujeta. MLADINSKO STUDENTSKI POPUST Mladinci in študentje, imajo 30*? popusta skozi celo leto s pravico do rezervacije. Pravico do tega popusta imajo mladinci od 12. do 22. leta starosti in študentje do 26. leta starosti, Če študirajo v Jugoslaviji, ne glede na državljanstvo. Kot dokaz o starosti služi mladincem veljaven dokument o identifikaciji - osebna izkaznica, študentom pa sarno po predpisih overien indeks. POPUST ZA SKUPINSKO POTOVANJE Popust za skupinsko potovanje velja celo leto in sicer, popust za skupino od 16 do 30 potnikov v višini od cene za potovanje v eno smer (OVV) ali za povratno potovanje (RT>. Popus* za skuntno 30 in več potnikov v višini 20% od cene /a ,/Otovanie v eno smer (OVV) ali za povratno potovanje (RT) J QL,AS20.STRAN OBVESTILA. OGLASI IN^OBJAVE i Poletne dni v tini vam postrežemo V TINI VAM POSTREŽEMO ZA I modna hišo ■v-s z bogato izbiro otroških, ženskih in moških — kopalk, — bombažnih majic, — letne konfekcije, — pokrival vseh vrst Pri nakupu odobrimo potrošniško posojilo z — 20% pologa za otroško blago 40% pologa za ostalo blago Izbrali boste lahko med modeli za vse starosti inpostave. Obiščite nas in se prepričajte. PRIPOROČA SE BLAGOVNICA TINA PRIPOROČA SE BLAGOVNICATINfc ALPETOUR Mvin PMnUki oromet Kranj Trgovska delovna organizacija Modna hiša z blagovnicami v \ .iubljani, Mariboru, Osijeku in Smederevu je za tople poletne dni v mestu in na počitnicah pripravila bogat izbor aktualne ženske, moške in otroške konfekcije, elegantnih in športnih pletenin, metrskega blaga, galanterijskih artiklov in modnih dodatkov. 3P Modna hiša va» pričakuje. TOZD Potniiki promet Krmnj licitacijo r»bU«iiib oMibnih voziti, ki bo N.poai^jklep.iD8bobj.v^^^^ TOzfJ Potniiki promet Kran K*omkunalna*cona Primskovo. 1. VW GOLF J 2. VW GOLF J 3. VVVGOLFJ 4. CIMOS GSX 1,2 5. CIMOS GSX 1,2 6. CIMOS GSX 1,2 7. CIMOS GSX 1,2 8. CIMOS GSX 1,2 9. CIMOS GSX 1,2 10. CIMOS GSX 1,2 11. CIMOS GSX 1,2 12. CIMOS GSX 1,2 13. CIMOS GSX 1,2 14. CIMOS GSX 1.2 15. CIMOS GSBreak 16. CIMOSGSuper 1,3 17. ZASTAVA 101 1978 1978 1978 1978 1978 1978 1978 1978 1978 1978 1979 1980 1977 83.000 80.000 4 82.000 4 84.000 + 88.000 -» 89.000 H 50.000 h 82.000 -82.000 -82.000 -85.000 83.000 80.000 85.000 38.000 vozen vozen vozen vozen karamboliran vozen vozen vozen vozen vozen karamboliran karamboliran^ nevozen I O. ^li"«" --• 1*177 ~ ~ ~ ■ r- — i7 7ASTAVA101 * 1 . a1fl g l9gi od 8. do 10. ure. Polog kavcije v višini 10 odstotkov od Ogled voril je možen dne 1». »• ^ rfo u ^ pr^aja voril je po ahrtemu Videno -izklicne cene je dne 1». » Kupljeno. poravnati v roku 8 dni. Kupnino mora kupec h"' _____ NOVO NOVO NOVO E B L A G O V N I C A VgUjul Spalnice, regali, sedežne garniture, vzmetnice jogi Kmečko pohištvo, kosovno pohištvo pohištvo za mlade Sestavljivi programi, predsobno pohištvo priznanih proizvajalcev > Svetila Meblo oO wO NOVE PRODAJNE POVRŠINE v II. nadstropju veleblagovnice Posebne ugodnosti: za nakup v GLOBUSU — brezplačna dostava pohištva in talnih oblog do doma, oddaljenost do 30 km — brezplačna montaža pohištva — brezplačno robljenje zaves in manjša popravila konfekcije — odobravamo potrošniška posojila UGODNE CENE KOSOVNEGA POHIŠTVA DO RAZPRODAJE ZALOGE dliic globus I VS K/ 4« b v# (K-r VI %J IV»VVI v IUMMO 12.JUNUA1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 21. STRAN G L A INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA GRADNJA žaleč odprti kamin Schiedel odprti kamin tip ANTIKA je nov izdelek na našem tržišču. Moderna centralna kurjava nam ogreba prostore mo tehnično popolnostjo, ki je odprti kamin ne wj nadomestiti kljub temu pa je odprti kamin s ittjo tisočletno tradicijo pri nas vedno bolj iskan. U' odprtega kamina je bil vedno v njegovem {Kianjem izgledu. Stan oblikovalci so videli svojo ^avno nalogo v tem. da so zunanjost kamina likovali s tako umetniško dovršenostjo, da je U\M kaminu osrednje mesto v urejenem druzm cem okolju. Suhoparna tehnična popolnost pri udobnih gradnjah stanovanj še bolj podžiga na-4« z«ije po estetskem okolju. Odprti kamin orno-ys.i s svojo široko paleto oblik in materialov M < ,anje lepote odprtega ognja, kar pri central-" ia kamina v kg 420 630 Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC telefoni: (063) 710-740, 710-741, 710-719, 710-773 telex: 33533 YU - SIGRAD PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu telefoni: (063) 722-027, 722-078, 722-089, 722-151, 722-144 S OSTROJ LJUBLJANA ljubljana. draga «1 DO AGROentOJ LJUBLJANA podjetje za proizvodnjo kmetijske mehanizacije in opreme n. sol. o. Ljubljana, Draga 41 po sklepu komisije za delovna razmerja delavcev objavlja prosta dela oziroma naloge ZA POČITNIŠKI DOM BLED - priprava in kuhanje toplih in hladnih obrokov in ostala kuhinjska dela KV kuharica (1 delavka) Delo se združuje za nedoločen ras s poskusnim delom, ki je v skladu s Pravilnikom o delovnih razmerjih delavcev. Kandidati naj v 15 dneh po objavi pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov DO Agrostroj, Ljubljana, Draga 41. Tovarna klobukov SbAir Skofja Loka razglasa prosta dela in naloge za: 1. VODJE NABAVE 2. ADMINISTRATORJA Pogoji: pod 1. — višješolska izobrazba tekstilne, kemijske ali ekonomske smeri, ali srednješolska izobrazba istih smeri, — dovoljenje za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov, — pet let delovnih izkušenj; pod 2. — srednješolska izobrazba administrativne smeri ali ekonomske smeri. Rok za prijave je 15 dni po objavi. KEMIČNA TOVARNA PODNART p. o. Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge VODJE SPLOŠNE SLUŽBE Pogoji: ' — diplomirani pravnik in 3-letne delovne izkušnje ali pravnik in 5-letne delovne izkušnje na ustreznih vodilnih in vodstvenih delih in nalogah, — strokovni izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov, — moralnopolitična neoporečnost, — 3-mesečno poskusno delo. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi. SOP GRADBINEC Kranj, Nazorjeva 1 Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD STANOVANJSKE VISOKE GRADNJI KRANJ objavljamo proste delovne naloge in opravila TEHNIČNEGA VODJE TOZD Pogoji: — končana visoka ali višja šola gradbene smeri, — 4 leta delovnih izkušenj in opravljen strokovni . izpit. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov SGP Gradbinec, Kranj, kadrovsko socialna služba Kranj, Nazorjeva 1. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi v časopisu. h LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV n. sol. o. Skofja Loka k sodelovanju 8TRUGARJEV -J dohodek — strugar I. — 11.000, — din, strugar II _ ~, din, strugar III. — 0000, - din) RJA, )VODJE ROČNE OBDELAVE ali delovodska šola strojne smeri in 3 leta delovnih ^ JA TEHNIKA V KONTROLI (za določen čas), A '- MONTERJA, VANIZERJA, ~~*ARJA razpisujemo štipendije za naslednje poklice: 4za poklic diplomirani strojni inženir, 9za poklic ključavničarja, |fni poklic strugarja, iz» poklic brusilca, 4za poklic kleparja, tiA poklic monterja hladilnih naprav, za poklic elektrikarja, wt poklic ličarja, -ve sprejema kadrovsko-socialna služba DO 15 dni po (g) TEHTNICA ŽELEZNIKI Na plavžu 7» Komisija za MDR razpisuje dela in naloge 1. SAMOSTOJNEGA KOMERCIALNEGA REFERENTA višja izobrazba ekonomske smeri — eno leto ustreznih delov-r nih izkušeni, r srednja izobrazba splošne ali ekonomske smeri — eno leto I ustreznih delovnih izkušenj, f delo se združuje za nedoločen čas, poskusno delo je 2 me- R 86Cfl. Ranovanja ni. taadidati za zasedbo razpisanih del naj pismene prijave jo na gornji naslov v roku 15 dni po objavi oglasa. ENTRAL TOZD Delikatesa Objavlja proste delovne naloge in opravila 1. VODJE KUHINJE IN BIFEJA V TRGOVINI DELIKATE8A 2. KUHARJA Pogoji: ood 1. - gostinska šola - smer kuhar, - 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, - samostojnost pri delu, smisel za organizacijo in plan dela, - poskusno delo 3 mesece pod 2. - gostinska šola - smer kuhar - 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, - poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov Central Kranj, Maistrov trg 11 - kadrovska služba. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 30 dneh po poteku roka za prijavo. © GOZDNO GOSPODARSTVO Kranj n. sol. o. TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj, n. sol. o. objavlja prosta dela in naloge 1 OPERATIVNO VODENJE GRADBENIH DEL Pogoj: — delovodska šola — gradbena smer, 2 UPRAVLJANJE TOVORNJAKA Pogoj: — voznik C kategorije s pridobljeno kvalifikacijo 3 VEC SODELAVCEV ZA PRIUČITEV ZA STROJNIKE NA TRAKTORJIH IN ŽIČNIH ŽERJAVIH PRI STROJNEM SPRAVILU GOZDNIH 80RTIMENTOV Pogoj: — starost 18 let Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj svoje prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 7 dneh po objavi na naslov GG Kranj, TOZD GGTM Kranj, Staneta Žagarja 53. O izbiri bomo vse kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb. Industrijski kombinat KPLAN1KA Kranj preklic uje objavo del in nalog VODENJE ORGANIZACIJSKIH PROJEKTOV, ki so bila objavljena v tedniku Glas, dne 29. 5. 1981 pod zaporedno število 4. ALJTOCOMA1ERCE LJUBLJANA Predstavništvo in trgovina KRANJ obvešča cenjene kupce in poslovne prijatelje, da sta z 10. junijem začela trgovina in predstavništvo poslovati na cesti JLA 14 (H8 — pri Zavarovalnici), telefon: predstavništvo: 23-968 trgovina: 23-977 Se priporočamo! GLAS22.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE MALI telefon OGLASI 23-341 iPROPAM = Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Tomažin, Prankovo naselje 46, Skofja Loka 5347 Za vrtove in grobove prodajamo BE-GONIJE po 10 din, AGERATUM, po 7 din; ter razprodajam«) BRSLINKE po 25 din. VRTNARIJA v Šenčurju r»360 Prodam 16-colski GUMI VOZ Zor Jofte, Mofte 9, Smlednik 5446 JARČKE dobite v Srednji vasi 7, Gorice - Bidovec 5481 Prodam BETONSKE KVADRE. 40 X 30 x 20 in nov avto RADIO-KASE TO FON kontinental. Predoslje 133, Kranj 5482 Prodam 1 teden starega BIKCA. Stru-ževo 7, Kranj 5483 Prodam 2 GREDI za ostrešje, 20 x 24. dolge 9 m. Luže 38, Šenčur 5484 Prodam dva JUNČKA, stara pet in dva tedna, KRAVO simentalko, ki bo v kratkem tretjič telila, traktorsko ŠKROPILNICO in sejalnico za koruzo. Lahovče 32, Cerklje 54*5 Prodam OBRAČALNIK za BCS maraton 140 B. Zan, Pftevo 5, Kranj 5486 Prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO s SEDEŽNO GARNITURO Na slov v oglasnem oddelku. 5487 Prodam KRAVO. Jama 14. Mavčiče Prodam PRASiCKE, stare sedem tednov. Pivka 13, Naklo 5489 Prodam KRAVO frizijko v 9. mesecu brejosti. C. na Brdo 66, Kokrica — Kranj Prodam 140 kosov SAMOTNE OPEKE in desna VHODNA VRATA Česnjevek 12, Cerklje 5491 Prodam SENO. Bolka, Cerklje 46 5492 Prodam »KOŠNJO« in KRAVO v de vetem mesecu brejosti, ki bo drugič telila. Mavčiče 47 5493 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, tete, svakinje, tašče in prababice MARIJANE JERAJ iz Za po g pri Vodicah se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti vsem sosedom, prijateljem, znancem, kolektivom TOZD TEA in TOzD Merilne naprave — Iskra, Planika in IKOS Kranj, -kolektivu Andolšek in Brivsko-frizerskemu podjetju — uprava Ljubljana in Organizaciji zveze borcev NOB. Hvala vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali, kakor tudi govorniku za poslovilni govor in g. župniku za pogrebni obred VSI NJENI! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, atka, brata, strica in dedka ANZELMA MURI se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh trenutkih stali ob strani, nam ustno in pismeno izrazili sožalje in nam na kakršenkoli način pomagali. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu ŽIVILA Kranj, Zdravstvenemu domu Kranj, Sava commerce Kranj, SIS Kranj, dr. Zgajnai Mirotu, župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter vsem, ki ste ga spre- mili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! Jezersko, Kranj ZAHVALA ,n Purani izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in svaka JAKOBA SIMNOVČIČA z Bleda - Prešernova 23 Ku1ŽnTce°J^n*^U^em0 vsern sorodnikom, sosedom, znancem in njegovim sodelavcem iz no se zahvaHu ♦ lzre?eno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Poseb-Rnlmftni, n i?° ,va7isu za poslovilni govor ob odprtem grobu, zdravstvenemu osebju Doimsmce uoimk za lajšanje bolečin v času njegove težke bolezni kakor tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred ŽALUJOČI: žena, sinovi Jože, Jaka in Darko ter drugo sorodstvo! __ Bled, 27. maja 1981 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre in drage ANE ŠKRJANC roj. Oreh ar — Škrjančeve mame s Polja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so počastili njen spomin in jo v tolikem številu spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, za vsa ustno in pismeno izražena sožalja in za kakršnokoli pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. Tonetu Martinčiču za dolgoletno zdravljenje naše mame in tudi za skrb, ki jo je imel za nas v najtežjih dneh. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred in lepe poslovilne besede, kakor tudi pevskemu zboru in pevkam iz Dupelj. Iskrena hvala vsem Francijevim sodelavcem in sosedom za nesebično pomoč, sodelavcem Iskra commerce, sektorju za organizacijo in računalništvo iz Ljubljane^ kolektivu Bagat iz Ljubljane za izraze sožalja in cvetje. Vsem in vsakemu posebej, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJENI! Zg. Duplje, 8. junija 1981 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO Batagelj Stanko. Trojarjeva 27, Kranj 5494 Prodam vzidljiv prostostoječ ŠTEDILNIK in VRATCA za krušno peč. Podreča 54. Mavčiče 5496 Prodam malo rablien elobok italiianski OTROŠKI VOZIČEK in komplet ZIBELKO Telefon od 17. ure dalje 27-700 Prodam MIKROVALOVNO PEC -enofazni Števec. Sučeva 9, Kranj 5497 Prodam GOBELIN »Zadnja večerja«. 110 x 60 cm Zupan Fani. Loka 4. Trtic Prodam OKNA 80 x 140 in 120 x 120 GLIN Nazorje in globok OTROŠKI VO-ZlCEK, rjav žamet. Vrtač, Golnik 44 Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK Dolinar, Bistrica 86, Tržič 5500 Po zelo ugodni ceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Sitar, Rupa 29, Kranj 5501 Prodam POROČNO OBLEKO St. 40, oker barve. Vrhovnik Stanislava, Zasavska 59/a, Orehek - Kranj 5502 Takoj prodam štiridelno visoko OMARO - mahagonij, KAVČ, MIZICO, 2 FO TELJA, 135-litrski HLADILNIK, čmo bel TELEVIZOR in ŠIVALNI STROJ pfaff. Informacije popoldan po tel. 26-453 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO in DNEVNO SOBO. Telefon 22-015 5504 Prodam KRAVO simentalko, ki bo drugič telila Podnart 15 5505 Prodam italijansko DIRKALNO KOLO iride na 10 prestav s tabularjem. Emil Jane, Sebenje 4, Tržič 5506 Otroški Športni VOZIČEK in OTRO SKO POSTELJO prodam Držič, Kranj, C. 1. maja 63 5507 Prodam 400 betonskih ZIDAKOV in železo, premera 6, 8, 10 in 16 mm. Klanč-nik, tel. 25-971 dopoldan 5508 Prodam nekaj ženskih in otroSkih KOLES ter KOLES za »kimpež«. TenetiSe 12, Golnik 5509 Otroški VOZIČEK peg - kombiniran, STAJICO, NAHRBTNIK, POSTELJI CO z jogijem, ugodno prodam. Informacije po tel. 064-81 -288 5510 Prodam mlado KRAVO ciko po drugem teletu. Vidic Mirko. RečiSka 59, Bled 5511 Prodam žagan LES za ostreSje (50 kosov). S vet je 15, Medvode ali tel. 82-524 Prodam GRADBENO BARAKO. Belič Luka, Begunjska 9, Kranj, tel. 24-812 Ugodno prodam SLAMOREZNICO bahlia 400 s puhalnikom in verigo. Podpe-čan, Brezje 17/d 5514 Prodam 12-colski GUMI VOZ ter ko palno KAD 160 cm ali zamenjam za manjSi plinski ŠTEDILNIK (možnost nakupa). Marinčič Jernej, Črnivec 20/b, Brezje 5515 Prodam PUNTE, BANKINE in beton ske KVADRE. Ljubljanska 36, Kranj, telefon 27-931 5516 Prodam TRAKTOR universal v odličnem stanju, star 4 leta. Kranj, Cirče 24 Prodam SKALE, primerne za skarpo. PuStal 75/a, Skofja Loka, tel. 60-505 5518 Ugodno prodam SLAMOREZNICO. Zavrl, Verje 46, Medvode 5519 Ugodno prodam plastični »KIOSK«, primeren za prodajo časopisov, in kupim starejšo hifto ali stanovanje v bloku na območju Bistrice pri Tržiču. Pajaziti Daut. Slaščičarna Bistrica pri Tržiču 189 Prodam ali zamenjam ČOLN elan 402 z motorjem crisler 45 KM in prikolico za čoln, za večji motor, približno 80 KM, dolga os. I.ukan, Žirovnica 101/b 5521 Prodam MESO od polovice teleta. Naslov v oglasnem oddelku. 5522 Prodam KRAVO po teletu. Pekovec Jože, Studor 18, Bohinj 5523 Prodam dobro ohranjen KAVČ in dva FOTELJA. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam KRAVO s teletom ali po izbiri. Sp. Lipnica 20, Kamna gorica 5525 Prodam žagan LES za ostreSje. Naslov v oglasnem oddelku. 5526 Prodam OBRAČALNIK za kosilnico motobenasi. KoSir Janez, Podkoren 89, Kranjska gora 5527 KZK TOZD Kmetijstvo - Vrtnarija Zlato polje obvešča, da bo od 10.6. 1981 dalje PRODAJA PELARGONIJ, PE-TUNIJ in FUKSIJ po znižani ceni 15 -din 5528 Prodam novo MIZARSKO DELOVNO MIZO. Lesce, BoStjanova 6/a 5529 Ugodno prodam OBRAČALNIK heu-motv za kosilnico motv. TiSler Janez Lom 11/a, Tržič 5604 Prodam barvni TELEVIZOR iskra panorama. Trboje 96, tel. 49-025 5605 Prodam nova OKNA Jelovica, že zastekljena, z založijo: 10 - 120 X 140 in 2 - 160 X 140 ter 30 vreč fasadnega PESKA, krem barve Trboie 53. Kranj Ugodno prodam GRAMOFON iskra HI-FI. star 4 mesece in ZVOČNIKE iskra 2x50W Zula. Ul. T. Dežmana 8. stan. 78, Planina - Kranj 5607 Ugodno prodam skoraj novo DIRKALNO KOLO sprint (tabolarji, 10 prestav) Stefe Marko, Sebenje 5, Tržič 5608 Prodam POL-KAVČ z jogijem. Zadra vec, Vrečkova 5, Kranj - Planina ,5609 Za 20 odstotkov ceneje prodam nova GARAŽNA VRATA in kletno OKNO 80/100, 72 kv m lamelnega PARKETA tvin, z lepilom ter 4 kub. m teranova PESKA. Reteče - Gorenja vas 36/a 5610 Prodam tri PRAŠIČE, težke od 70 do 80 kg Stara Loka 45, Skofja Ix>ka 5611 Prodam PRAŠIČE, težke od 45 do 70 kg. Posavec 16, Podnart 5612 Prodam pet KRAV s teličkom ali brez in KOBILO z žrebičkom. Zapoge 11, Vodice 5613 Prodam ZVOČNIKE JBL L-100 in kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Jenko Stane, C. na Belo 2/a, Kokrica 5614 Prodam novo stoječo REZALKO za re zanje kovinskih profilov, izdelano po naročilu, 4 kW, 6200 obratov. Telefon 26-168 Prodam črnobelo TELEVIZIJO. Se v garanciji, po ugodni ceni in rabljen KAVČ. Gubane, Sorliieva 3, Kranj 5616 Prodam obrezan LES za ostreSje in LES za brunarico. Naslov v oglasnem oddelku?" 5617 Prodam ČOLN T-300 elan. Informacije po tel. 064-21-185 v jutranjih in večernih urah od 14. 6. dalje 5618 Prodam dva mlada PSA - MLADIČA - KODRA. Trubarjev trg 1. Kranj- 5619 ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINAR] od II. 9. do 19. i. SI Za občini Kranj in Trot RUS JOŽE, dipl. vet, Cerklje 147, tel. 41-915 GA8PERLIN Boatjai, a*, vet., Kranj, Sorlijeva », telefon ** Za občino Skofja Loka V ODOPIVEC Davorim, JU. vet., Gorenja vas 1M, telefon MS lt OBLAK Marko, dipl. m, Skofja Loka, Novi svet lt tel. 99-977 ali 44-118 Za občini Radovljica i« Jesenice GABROVftEK Jate, «yl vet., tel. 19-779 Detorna služba pri th> norejskem veterinarske* zavodu Gorenjske v Knv nju, Iva Slavca 1. tel. 11-77» I ali 11-781 pa deluje Mar- -kinjeno. Živinorejce GOZDA, LOGA, KRANJSKE GORI, PODKORENA in RATEČ * veščamo, da v bodoče izdajajo naročila st ossar njevanje krav in tebe m telefon 99-914 (mesariji lhf strana), vsak dan del«* Prodam ŠTEDILNIK ZverSen Peter, Naklo 183 KUHINJO - venera maitevi Ijeno, ugodno prodam. Teleksi** OKNA - ROLO jekwk*,»* — ■modno prodam. Telefon 064-JWB ■ Prodam GUMI ČOLN t motor« •* osebe. Jama 38, Mavčiče Prodam KRAVO s teh&oev 1 polica 14. Cerklje Prodam 7 tednov staro TEUCfP nekaj ton CEMENTA, lako* Cerklje __—. « moje, ji, Kranj Prodam dve TELIČKI sat*™ memi za rejo. Žeje 16, Duplje Prodam 350 kosov OPEKE, «. .J ne stene, 13 x 20 x 30 TekSl primskovo — Kranj J Prodam 10-litrski KOMPRESOB l 52, Tržič Prodam 5 vezanih OKEN i 100 x 140 in 40 kv. m »pon Zupane, Zali kog 15, Železniki Prodam novo STRESNO 0F kosov in 63 STREŠNIKOV 1 Ogled po 15. uri. Ljubljanska a Loka, tel. 064-62-872 Prodam Športni OTROŠKI tribuna. Telefon 064-60-548 Prodam kombiniran r plin. 2 elektrika). Ogled i 12. ure. Poljanska c. 6, Pohč Prodam jahalnega KONJA, i let. Ločnilkar Ivmn, Trnov« t . de Ogled popoldan Prodam KOMBI PLOŠČE S* kv m Britof 231/a, Kranj Prodam PLOHE, pranem s •* zložljive STOPNICE\xa poda*! slov v oglasnem oddelku. Prodam 7 tednov staicfi ■ men talca, za rejo. Dodan« S- •» Poceni prodam čmobe) pns# LEVIZOR, v garanciji a STROJ bagat, malo rabljen Ste* Franca — Staneta Rozmani 11 ■ Prodam 6 tednov starega BftCt rejo. Suha 31 Poceni prodam zelo dobro «* emajlirano KOPALNO BANJO macije po tel. 75-134 Prodam 6 tednov starega BIKCA - lisast) za pleme. Zg. Bn*H(*> Prodam 8 tednov staicaa BUK* mentalca Šmartno 28, Cerklje Prodam KOSILNICO BCS t nikom in sedežem ter SI " Apno 8, Cerklje Prodam sedem tednov sti za rejo. Senturska gor« 19. C«l Prodam 4 kub. m smrekova U PLOHOV, 25 do 50 mm. Cerkhtl* Prodam SMREKOVE PLOHT Peter, Lenart 1, Cerklje Prodam dva BIKCA xa ples*.«*, 200 do 250 kg. Lenart l, Ceaklj* Prodam 10 let starega KONJA* PRAŠIČEV, težkih od 20 do Janez, Kokrski log 10. Kram -vo Prodam stoječo TRAVO s (1 ha). Sr. Bela 31 pri PreddVo« Prodam moško in kaste 1 KOLO. Kranj - Orehek. KuOjo*< Prodam MOTORNO iAGO «*"1 tronic. Pire, Tupahče 13/a. Pita** Prodam dve KRAVI stektoaa* Poljska 6. Gorje r renjski tisk Krami, tiaa ir pravica, Ljubljaaa. N»*/L_ .n uprave lista: Kraaj. JJJl ~.Teko*» »"■*"■ pri SDK * Krta** I vilka 51500-SSS-iTJas - T*2?J. 23-341. glavni umlaVk. ooW?. ' nik in uprava Jl-Ms, komerciala - propadu*«, »L mf,\.,°?l.a*i r«*w»va«at»a Individualna poUetaa 250 - din «a inoaeautv« a* v valuto vključno a pottaia«, Oproščeno prometu*«* da»U »• stojnetn mnenja 411-1 '71 12. JUNIJA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE .23.STRAN G LA Ndnn ŠOTOR za 4 osebe Markič •on, Cankarjeva 20, Tržič 5663 Prodna 12 g ZLATA za zobe Hajnri-vJofc, Radovljica, Strukljeva 9 5654 I ' flodun nov popolnoma suh LADIJ-I iti POD, dimenzija desk 9 cm x 2 cm x f m. Vovk Franc. Lesce Boštjanova 4, '■fen 74-006 5655 I PRALNI STROJ gorenje PS 653 probi a 4.000 din, Kranj - Stražišče, 1'Airje va pot 5 5656 I Produn 6 tednov stare čistokrvne VOtiKE OVČARJE z rodovnikom Etajar Pavle. Pungart 15. Skofja Loka IProdun GRADBENE ELEMENTE. ■ kv. m, dobro ohranjene in PUNTE. fftfon 77-686 po 20. uri 5658 I Prodam KRAVO, ki bo junija telila ■ujko) Jakopič Janez, Lipce 52, Blej-U Dobrava 5659 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZI-hX Ogled v petek in torek. Ul. Tončka ■alatna 2. stan. 3. Kranj 5660 I laodno prodam večjo Število KRAV ||*unc po izbiri. Podreča 10, Mavčiče 1 Prodam (dve parceli) STOJEČE TRA-t Polajnar. Zalog 5 pri Cerkljah 5692 KUPIM L 4 Kopan KAMP PRIKOLICO ali. za-Kijim ta gumijast čoln s motorjem. *odbe z opisom in ceno pod: Prikolica 5530 ima termoakumulacijsko PEČ 2 rf Naslov v oglasnem oddelku. 5531 bn rabljeno nizko KUHINJSKO JklARICO Telefon 26-756 5532 Kitpan KOZO mlekarico. Naslov v &mm oddelku. -5533 Xapin SLAMOREZNICO s puhalni-«* Bobnar Franc, Cerklje 72 5661 fapim 200 kg GASENEGA APNA za Urjenj« Miro Melink, Jelenčeva 6 -fmj - Primskovo. fapim KOSILNICO alpina, po možno-*. dobro ohranjeno. Mohorič Rok, Ojstri d 12. Železniki 5662 lajam manjši TRAKTOR Vrevc, Ra-frfjra, Kranjska 17 ' 5663 lajam URO za električni števec. Tele-I9JW 5664 Kupim 1 fazno gradbeno dvigalo, a* Viki, Cesta svobode 30, Bled, 1177-529 VOZILA^ r>»dam FIAT 850 special, letnik 1971. ohranjen, registriran do junija Telefon 81-509 v jutranjih in večer-ith 5552 Prodam DKVV F 102 1966 registriran 1982. Podlubnik 254, Skofja Loka af todno prodam NSU 1110, registriran, kafdr Zapoge 13, Vodice 5465 912 TL, letnik 1975, prevoženih 69.000 larodam. Informacije po tel. 23-400 . todam ZASTAVO 101, letnik 1973. #i» Renata, Cegelnica 46, Naklo 5480 »>k«i ZASTAVO 750, letnik 1975. ,J_^pT7.947 5534 b»|Jprodam ZASTAVO 101, do-a^j** savska 9, Stražišče pri Kranju Jp» prodam karamboliran«) ZA-ajMVO 101 po delih. Pavlin, Podbrezje 5536 Prodam R-4, celega ali po delih, in 54 a klasičnega hrastovega PARKETA Ji 21. Kranj 5537 Mam R-8, registriran 1 leto, s široki-fcmi platišči in plastičen ČOLN sevi-francoski. Staretova 32, Kranj - 5538 fiodtm NSU 1200 C, motorno KOSIL-iMCOaJpma (za trate) in globok OTRO D VOZIČEK. Kadivec Ivan, Delavska \ lsWur 5539 * Anao poceni prodam ŠKODO 110 L v atm stanju in ŠKODO 100 L po delih, K 1*1972. Milanovič, Medetova 1, tele-! l2W42 5540 Padam osebni avto VW 1200, 12 V, ■ «41988. Vrtač Marjan, Golnik 44 Lj Pradun ZASTAVO 101 celo ali po de-«na 2,5 SM. Ogled pri avtokleparju ■ amčič Jožu, Hlebce 11/a, Lesce 5542 ■ Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. ■ a»ye«5 5.543 JJ Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977 [ aafa Dušan, Planina 5, Kranj 5544 * Prodam dva nova s rednja BLATNI-W I a peugeot 204 Atanasov, Žabnica 24 lJ '/fjdno prodam dobro ohranjen osebni ■ » ZAPOROŽEC letnik 1976, regi-JJP*'do marca 1982 Ogled v popoldan-■Jkaksu, na naslovu Kalan, Sp. Gorje 9»]» 5546 ^Prodam FIAT 124, registriran do okto-*pH8l in FIAT 124 po delih. Malo l#tt»4/a, Naklo 5547 J|if'«ni prodam SPAČKA in POROČ •JJBC8LEKO Telefon 28-547 5548 <*| PMam PZ-125, celega ali po delih, mo-f*4obroohranjen. Cirče 30, Kranj 5549 »Prodam PEUGEOT 204, letnik 1969, za ^pflfi din. Jereb. Frankovo naselje 74, [JBfrLoka 5550 flidam 126-P, star dve leti, registriran. je vsak dan od 15. ure dalje po '«4-23-380 5551 [Mam DIANO 6, letnik 1970 in 3000-' plastično cisterno. Kalinskova 22, F»dam FIČKA, letnik 1973, registri-l za 8 SM. C. Staneta Žagarja »Kranj 5553 Pftdtrn VVARTBURGA, letnik 1978. Jfcnnacijfr vsak dan od 14. ure dalje po 94U-47.025 5554 ^1* poceni prodam ZASTAVO 101 "♦"/trnih 68.000 km. Peter Likar, Gol *PBpn blokih 5655 MfnAVO 750, letnik 1974, dobro ohra-prodam. Zg. Bitnje 34, 2abnica av*Mam ČZ 350, registriran do april? s opremo. Ogled popoldan. Krstič, 111, Kranj, tel. 27-106 5557 RENAULT 4, letnik 1973. reza 1 leto. Lahko na kredit. Jovič C I. maja 67, Planina, teleti 15 5558 Mwn ZASTAVO 101, registrirano do •s 1982 Lackovič Joža, Podbrezje 5559 EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navdnimi in s specialnimi lečami Izdelujemo na recept in brez njega SE PRIPOROČAMO! Prodam BMW motor z menjalnikom ter R-8 celega ali po delih. Informacije vsak dan od 15. do 20. ure tel. 62-330 5560 Prodam ZASTAVO 750, dobro ohra-njeno, letnik 1972. Svetlin Miro, Podgorje 58, Kamnik 5561 Prodam ZASTAVO 101, september " 1974, motor brezhiben, karoserija potrebna obnove, cena 20.000 din. Kličite popoldan po tel. 27-991 5562 Prodam dobro ohranjen VVARTBURG. Dacar Anton, Breg ob Savi 28. tel. 40-130 Prodam OPEL RECORD, letnik 1965 v voznem stanju, neregistriran. Zupan Ciril, Brezje 76/c 5564 Prodam CITROEN GS. Informacije po tel. 065-31-842 (Mozetič - Šempeter) po 15. uri 5565 Prodam R-4, letnik 1974, registriran do junija 1982, obnovljen, cena 30 000 din. Smitek, Bistrica 185, Tržič 5566 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Štefetova 19/a, Šenčur 5567 Prodam TOMOS - automatic 3 M. Božič, Suha 14, Skofja Loka 5568 Prodam VW, letnik 1970, dobro ohranjen ali zamenjam za les. Informacije po telefonu 064-62-944 popoldan 5569 Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, letnik 1976. Virlog 14. Skofja Loka 5570 Prodam MOPED, znamke tomos SL 15. Bajt David, Stara vas 161, Ziri 5571 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, motor ie brezhiben. Ogled od 15. ure dalje. Ravnihar, Zg. Lufte 2, Selca nad Skofjo Loko 5572 Prodam zelo dobro ohranjeno ZASTAVO 750 lux, letnik 1973. Oglasite se osebno vsak dan od 15. ure dalje. Kavar Marija, Podljubelj 20, Tržič 5573 Prodam ZASTAVO 1300, registrirano do 25.2. 1982. Ribnikar Peter, Gasilski dom Gorice, Golnik 5574 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1974 in motor od zastave 750. Zapoge 11, Vodice 5575 Prodam ZASTAVO 750 delux, letnik 1974. Ropret Janez, Reševa 16, Kranj 5576 ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do maja 1982 prodam za 30.000 din. Gra hovac Mane, Gradnikov a 105, Radovljica, tel. 064-74-325 popoldan 5677 Prodam AUSTIN IMV 1300, registriran do marca 1982. Ogled popoldan. Cena po dogovoru. Obradovič Dušan, Tržič, Koroška 46 6678 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101. Urbane, Kranj, Zanova 6, telefon 21-735 5579 Ugodno prodam 4 skoraj nove tigrove GUME za »fičota« Informacije po telefonu 24-137 zvečer 5580 Prodam R-4, letnik 1973. Knez, Janeza Puharja 10, tel. 27-792 5581 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do julija 1981. Potočan Stane, Gregorčičeva 18, Radovljica 5582 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, cena 2,5 SM. Podhom 49, Zg. Gorje 5583 Poceni prodam ZASTAVO 1300. registrirano do oktobra, celo ali po delih. Stiglic, Staneta Rozmana 7, Kranj 5584 Ugodno prodam TOMOS 14 TL. Justin Vinko, Posavec 40, Podnart 5585 Poceni prodam karamboliran FIAT 124. Smolej, C. Revolucije 4, Jesenice 5586 AMI 8, letnik 1973/74, dobro ohranjen, prodam za 3,6 SM. Jakopin. Kranj, C. 1. maja 51 5587 GOLF diesel prodam. Seljakovo naselje 17, Kranj - po 16. uri 5588 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1972. Ambrožič Rajko, Alpska 7, Bled 5589 Prodam JAVVO .350. Perkovič Aleft. Trata 13, Lesce, tel. 74-384 5590 Kupim MOTOR rabljene ali karambo-lirane »KATRCE«. Informacije po telefonu 064-25-638 5591 Prodam OPEL REKORD 1700, letnik 1967, registriran do avgusta 1981, cena 2 SM. Ogled vsak dan. Nikoleti Pavel, Ziri St. 69 5592 Ugodno prodam AUSTIN 1300. letnik 1972. Sumrada, Kidričeva 28. Kranj 5593 Prodam ŠKODO S-100. za 1 SM. Ader-gas 13, Cerklje 5594 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Kelih Jože, Begunje 60 5595 MINI MORIŠ, letnik 1972, z mnogo ick«;ne opreme ugodno prodam. Tele-ton«$-236 55% -Ugodno prodam FIAT 125-PZ. Ogled v tek popoldan in nedeljo popoldan. Žitnik, Tončka Dežmana 2. III. nadstropje, Kranj 5597 126-P, letnik 1979 - junij, odlično ohranjen, prodam za 8 SM. Jerala, Podreča 11, Mavčiče 5598 Prodam FIAT 126-P, letnik 1976, dobro ohranjen. Tele/on 064-82-996 od 19. do 20. ure 5599 MERCEDES 220 D, ugodno prodam ali menjam za osebni KOMBI VW ali ford. Telefon 75-236 5600 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. cena 2,5 SM. Razgledna 28, Bled 5601 Prodam nov zadnji desni BLATNIK za zastavo 125-P in dve malo rabljeni GUMI. 145 x 13 Koder Bojan. Zg Ko kra 41. Jezersko 5602 Prodam AMI 8, letnik 1972, registriran do februarja 1982 cena 1,5 SM. Preisinger Miro. Pot na JoSta 23. Kranj 5603 Prodam ZASTAVO 750 ter motor in menjalnik za Z-750. Jama 38. Mavčiče 566r) Ugodno prodam osebni avto AUSTIN 1300. letnik 1970 Biaznik Filip. Na plavžu 52. Železniki 5666 Prodam R-12 TI., letnik 1974 Ravnikar. Hrib 18. Preddvor 5667 STANOVANJA Iščem SOBO v Kranju z uporabo ali souporabo kopalnice. Telefon 21-648 od 13. do 14. in od 19. do 20. ure. 4997 Iščem STANOVANJE eno in pol sobno ali dvosobno za dve leti v Kranju. Šifra: Kranj 5668 Mlad fant brez obveznosti išče SOBO v okolici Kranja. Ponudbepod: Julij 5669 V najem vzamem STANOVANJE sli manjšo HlSO v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Obrtnik 5670 V Skofji Loki oddam delno opremljeno GARSORNJERO (najraje dvema oseba ma). Naslov v oglasnem oddelku. 5671 Kupim starejše trosobno STANOVANJE v Skofji Loki ali predmestju. Ponudbe pod: Takoj 5672 Stirisobno STANOVANJE in GARA ZO v Kranju prodam. Informacije po telefonu 064-26-240 5673 SOBO s souporabo kuhinje in sanitarijami, oddam v Skofji Loki. Tel 62-249 5674 V centru Bleda oddam enosobno STANOVANJE (z dveletnim predplači lom, ki bo ugodno). Telefon 77-472 5675 Na stanovanje sprejmem mlajšo žensko za manjSo pomoč. Šifra: Samska 5676 Zamenjam dvosobno STANOVANJE na Jesenicah za enako v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 5677 POSESTI Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja ali Cerkelj. Šifra: Plačam v gotovini 5419 Kupim dotrajano HlSO ob glavni cesti ali PARCELO (zazidljivo) od Kranja do Jesenic. Telefon 77-472 5678 Kupim zazidljivo PARCELO na Gorenjskem, najraje v okolici Preddvora. Šifra: Zdomka 5679 Kupim starejšo HlSO ali STANOVANJE. Telefon 27-202 5680 ZAPOSLITVE! GOSTILNA ERJAVSEK Cerklje 130 sprejme v redno delovno razmerje KUHARICO. Telefon 42-061 5424 Za določen čas takoj zaposlim KV ali PK ZIDARJA in NK DELAVCA. Zemva Drago, Sp. Gorje 96, Gorje 5681 RESTAVRACIJA »TEXAS« Lesce zaposli takoj samostojno KUHARICO. Vse informacije dobite po telefonu 74-366- 5682 Zaposlim KLJUČAVNIČARJA z izpitom B-kategorije. Naslov v oglasnem oddelku 5693 OBVESTILA; ROLETE naročite SPILERJU, Grad nikova 9, Radovljica, tel. 75-610 4944 SERVIS CANDY - pralnih strojev -Knific Rajko — Kranj. Obveščam cenjene stranke, da zaradi opustitve poštnega predala, sprejemam naročila po tel. 21-457. SE PRIPOROČAM! 4945 PRALNE STROJE popravljam v Skof ji Loki in okolici. Naročila po telefonu 064-62-848 5427 Vpisujemo v TEČAJE iz cestno prometnih predpisov za voznike B-kategorije. Cena tečaja 350 din. MLADINSKI SERVIS KRANJ PRIREDITVE GASILSKO DRUŠTVO PREDOSLJE priredi v soboto, 13.6. 1981 ob 18. uri veliko vrtno veselico Z BOGATIM SREČOLOVOM IN KEGLJANJEM ZA KOSTRUNA. IGRAL BO PRIZNAN ansambel MODRINA VABIJO GASILCI! 5476 Vabimo vas na veliko VRTNO VESE LICO 14 6. 1981 ob 15. uri v Vogljah pri Kranju Igral, bo ansambel TRGOVCI. Prirejamo tudi KEGLJANJE Pridite, dobro vas bomo postregli! 5683 Ansambel JEVSEK igra vsako soboto na Pošti v Domžalah 5684 PLES na prostem ob ZBILJSKEM JEZERU bo v nedeljo, 14. 6., ob 15. uri. Igrala bo skupina SIBILA VABIJENI! 5685 GASILSKO DRUŠTVO StražiSče pri redi v nedeljo, 14. 6., ob 15. uri na PANTAH veliko VRTNO VESELICO I bogatim srečo lovom in kegljanjem za Mostnina Igra ansambel MODRINA 5686 V centru Kranja iščem žensko za VARSTVO 2 otrok: 7 in 2 leti. (K varstvu spada tudi kuhanje za otroka in pospravljanje). Delovni čas po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 26-909 5687 OSTALO Mlajša upokojenka gre GOSPODINJIT k urejeni družini ali starejšim ljudem. Ponudbe pošljite pod: Vestna 5688 Preklicu jem in obžalujem neutemeljene obdolžitve, ki sem jih izrekla o tovari-šici Zupan Miri iz Žirovnice in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Dežman Marija iz Žirovnice 5689 Opozarjam Jerič Marijo, Glinje 10, da ni lastnica osebnega avta KADETT KR-847- ... in ji prepovedujem prevoz in prodajo. Kupca bom sodno preganjal Sušnik Srečo 5690 ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame, sestre in tete NEŽE DOLINAR roj. Burni k se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in številno udeležbo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedom za pomoč, duhovniku za opravljen obred in pevcem. ŽALUJOČI V8I NJENI! Stara Oselica, 3. junija 1981 ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame in sestre ANTONIJE PRIJATELJ roj. Engelman se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izraze sožalja. Zahvala sodelavcem Iskre — Orodjarne, govorniku ter pevcem SIN IN HČERKA Z DRUŽINAMA! Kranj, 8. junija 1981 ZAHVALA Ob nenadni in tragični izgubi naSega nepozabnega moža, očeta, sina, brata in strica LOJZETA KODRA se zahvaljujemo vnem, ki ste'ga pospremili na davAko pokopališče, za cvetje in vence s katerim ste prekrili njegov prerani grob. Posebna zahvala dobrim sosedom in vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, dr. Možganu iz Železnikov in zdravstvenemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani, domačim pevcem in moškemu zboru iz Novakov ter g. župniku in vsem govornikom za občutene poslovilne besede! ŽALUJOČI: žena Rozalka, otroci Nadka, Gregor in Gašper, mama, brat Nande, brata Francelj in Mirko z družinama ter sestra Minka z družino in drugo sorodstvo! Davča, Bled, Melbourne, 3. junija 1981 Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgotrajni, hudi bolezni zapustila naša ljuba mama, stara mama, sestra in teta ANA MITEVSKI upokojenka Od drage pokojnice smo se poslovili v četrtek, 11. junija 1981, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. OHRANILI JO BOMO V DRAGEM SPOMINU! Žalujoči: hčerka Darja z družino, hčerka Mira z družino, sestra z družino in drugo sorodstvo! Kranj, 9. junija 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame, prababice, tašče in tete MATILDE PERFETA roj. Mavric se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč v težkih trenutkih, vsem, ki so ji darovali cvetje, izrazili pisna in ustna sožalja in jo spremili na zadnji poti. Hvala pevskemu zboru Podnart za žalo-stinke, duhovnikoma za opravljen obred in cerkvenim pevcem za sodelovanje pri pogrebni maši. Vsem se enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: hčerka Zofi z možem, snaha Draga, vnuki in prav- nukinji! Tekmovanje koscev in grabljic V Poljanah Ravna red in lepa kopica Komaj je zarja na vzhodu napovedovala, da vstaja novo jutro, so se zaslišale prve osle, ki so brusile zvečer sklepane kose in glasni vriski koscev so naznanjali, katera njiva oziroma travnik bo tisti dan pokošena in hkrati pripovedovali, kateri kmet ima najbolj pridne delavce. Točno je bilo določeno, koliko koscev je potrebno za ta travnik, za drugega, za senožet, da bo trava padla do hude predopoklanske vročine. Po pet. Sest, sedem jih je zarezalo redi in do zajtrka je morala biti košenina že široka. Dopoldne so se koscem pridružile grabljice, ki so travo razstrosile, da jo je sonce čimbolj grelo in čim hitreje sušilo. Vse se je delalo s Kesmijo, s tekmovanji, katera red bo olj široka, katera bolj ravna in za katerim koscem je košenina najbolj gladka. Dosti je bilo smeha med Ljubitelji pihalnih godb grabljicami. ko so ugotavljale, katerega fanta ali gospodarja bi lahko privezale za travo, ki je ostala v prehitro in nemarno odkošeni redi. Košnja je bila včasih mali praznik. Vsaj za mladino. Vendar le, dokler je bilo na kmetih dovoli ljudi za delo. V zadnjih desetletjih, ko je vso mladino pobrala tovarna in mesto in so na kmetijah ostajali le po eden in starši, je bila košnja še samo hudo težaško delo, saj so se v travo le redko zarezale več kot dve ali tri kose. In travnik ni bil več gol v enem, temveč v treh, petih, sedmih dneh in košnja opravilo za ves mesec. Pa je tudi to minilo. Kose so ostale le za obrunke in bregove, kjer kosilnica ne more peljati in trave pade v nekaj dneh toliko, kot pri ročni košnji v dveh, treh tednih. Klepanja kose skoraj ni več slišati in najbrž je precej mladih fantov, ki se, čeprav so doma na kmetih, ne znajo vsesti za klepišče. Da pa se stari običaji ne bi pozabili, pripravlja aktiv mladih zadružnikov pri Kmetijski zadrugi Skofja Loka vsako leto tekmovanje koscev in grabljic. Letos je bilo tekmovanje za Termiko v Poljanah. Res se kosci niso zbrali zjutraj, temveč v zgodnjem popoldnevu, a morale so biti kose dobro sklepane in tudi precej znanja je bilo potrebno, da je bila red ravna in gladka pa še za hitrost je šlo. Tudi grabljice so se dobro odrezale, saj so bile kopice lepe in hitro narejene. Pozneje so se mladi kmetje pomerili Še v plezanju na mlaj. Niti ni važno, kdo je zmagal. Bolj pomembno je ob tem omeniti in podvaliti izredno delavnost aktiva mladih zadružnikov, ki je nedvomno ena najbolj aktivnih družbenih mladinskih organizacij. Prireditev namreč ni bila le etnografska, temveč so se mladi zadružniki predstavili tudi z dobrim kulturnim programom. L. Bogataj Akcija NNNP 81 Moj domek res ni posebno lep, toda priznati morate, da se je maj kdt I znašel. Kranj - Edinstveno kulturno doživetje se v nedeljo obeta ljubiteljem godbe na pihala. V Kranj bo prišla na prijateljski obisk mlada godba na pihala iz prijateljskega mesta Fiumicello v severni Italiji in bo gost kranjskega pihalnega orkestra. V nedeljo, 14. junija ob 10.30 bodo gostje nastopili na Titovem trgu, popoldne oh 16. uri pa bosta oba orkestra imela koncert v Preddvoru oh jezeru. Uničiti napadalca! Na delu območja kranjske občine bo v neteh ni tudi Sava 81 - Priprave na združeno taktično vajo, in P« -drugi del akcije NNNP, enot oboroženih sil, 13 kranjske občine se začenjajo že jutri OZD iz V nedeljo planšarski dan na Krvavcu Cerklje - Tudi letos bo Turistično društvo Cerklje organiziralo v sodelovanju s pašnima skupnostima Kriška in Jezerska planina »Planšarski dan na Krvavcu«, združen z dogonom živine na Krvavec. Živina bo ostala na paši do jeseni. Prihod živine iz vasi pod Krvavcem na pašo bo v nedeljo ob 7. uri na planino Jezerca. Če bo lepo, bo zanimivo videti posamezne planšarske običaje. Letos se predvideva, da bodo na obe planini kmetje prignali okrog 250 govedi. Ce bo izredno slabo vreme, prireditev ob začetku planšarske sezone na Krvavcu odpade. J. Kuhar Kranj — »Pomagajte postaviti rirenroste protidesantne ovire, ki ahko preprečijo pristanek helikopterjev in padalcev. V morebitni vojni bomo take ovire morali znati postavljati vsi, če se bomo hoteli uspešno upreti zračnemu desantu ...« To je osnovni moto jutrišnje in nedeljske vaje Sava 81 in drugega dela akcije NNNP v kranjski občini: uničiti napadalca. Začetek vaje Sava'81 je bil že pred časom na Primorskem. V nedeljo pa se z združeno taktično vajo, v kateri bodo sodelovale enote oboroženih sil SLA, komiteji za LO in DS iz 13 KS in OZD v kranjski občini, končuje s preizkusom obrambe letališča. Za krajevne skupnosti Britof, Visoko, Olševek-Hotemaže, Velesovo, Cerklje, Zalog, Šenčur, Brniki. Voklo, Voglje, Trboje, Mavčiče in Orehek--Drulovka ter za organizacije združenega dela na tem območju pomeni ta vaja hkrati tudi drugi del akcije NNNP, v kateri ie prvikrat 16. in 17. maja letos sodelovalo 24 KS in OZD iz kranjske občine. Taktična p^uvk-s£ » desant na letališče in uničenje na: dC?i anNaloaa krajevnih skupnosti padalca. Naloga "raje • re_ na tem.območjuiJfc^&Sffit- "TrCgiorganiTv pripravah zračni desant pa naj Pripadnike enote Lojze Kebe-Stefan, ki so na petdnevnem urjenju v Centru obrambne vzgoje Gorenjske v Bohinjski Beli, so v sredo obiskali predstavniki kranjske občine in se seznanili s programom in pote kom vaj, kijih morajo obvladati pred zaključkom vaje, ki bo v nedeljo, 14. junija na širšem območju KS Šenčur, v kateri bodo sodelovale tudi enote TO KS. (M. Ajdovec) 1 u jej o zveze in na pričakovani bi se tokrat preizkusili tudi prebivalci krajevnih skupnosti s postavljanjem ovir, odkrivanjem sovražnika in nuđenjem pomoči silam za obrambo. Temu primerno naj bi se organizirali tudi v organizacijah združenega dela. Na mestih, kjer se recimo lahko pojavi sovražnik (padalec) so že različni stroji in druge naprave velika ovira v okviru odpora in obrambe. Glavni del vaje bo v nedeljo potekal na dveh lokacijah: na območju nekaterih krajevnih skupnosti ob reki Savi (kjer naj bi zgradili zasilni most za prehod čez Savo) in v okolici letališča (kjer bo zračni desant). Jutrišnja in nedeljska taktična vaja na območju kranjske občine ima dva cilja: obramba letališča s sodelovanjem oboroženih sil JLA, in akcija NNNP v okviru vseljudske obrambe in družbene samozaščite, kjer pa sodelujemo vsi! GLASOVA ANKETA jRegres smo že Dopusti so pred vrati. Turistični delavci obetajo precejšen obisk tujih turistov, medtem ko so za obisk domačih gostov v naiih obmorskih letoviških krajih napovedi kaj pesimistične. Platnena streha, prikolica ali počitniški dom — vsaj to je še nekako dosegljivo za dopustniški žep povprečnega domačega turista, medtem ko bodo hotelske sobe ali bungalovi več ali manj odpadli. Predragi so, še posebej, če je družina številna in če ima še kopico življenjskih potreb, če še nima strehe nad glavo ali če še vedno živi v dokaj skromno opremljenem stanovanju ali stanovanjski hiši. Pred sezono smo dobili tudi regrese, ki naj bi jih namenili za počitnikovanje. Seveda so denarna pomoč, še zdaleč pa se z njimi ne da kaj prida dolgo ali celo razsipniško dopustovati. Namenimo jih za sprotne potrebe, so dejali naši sogovorniki. višji od lanskega. Dobila * 2.300 dinarjev, za okoli 500** jev več kot lani. Seveda ««sV denarja ne zadošča niti u poc«a dopust dveh. Sama sem * oaV čila, da preživim nekaj poeta* dni z otrokom v Murkinnn pr čitniškem domu v Umagu. kan f izredno lepo. Po mojem nrnaj* tudi poceni, saj je dnevno trea* odšteti 190 dinarjev. Rejm o* sem že porabila za ure voou>< a vt ošoli.« Marija File ie pošlovodkinja v trgovini Živila, doma iz Kranjske gore: »V delovni organizaciji Živila dobimo regres po lestvici osebnih dohodkov kdor zasluži majij, je upravičen do višjega regresa. Letos sem dobila 2.500 dinarjev, kar sev je precej denarja, vendar ob u. našnji draginji nikakor ne zadošča za dopust. Sama sem ga že porabila: ker gradimo hišo, smo ga namenili za gradnjo, na morje pa letos ne bomo odšli.« Marija Langus je trgovka v delovni organizaciji Murka Lesce, zaposlena v trgovini Lesce: »Letošnji regres smo dobili ob prvem maju in je nekoliko Julka Selak, upokokabs Podhrezij: »Sama nimam rednih dahr kov, pokojnino dobiva mol! so ob pokojnini že izpUfoli regres, ki je pa prav majka 900 dinarjev. Samo ena potaja na za dva komaj zadostuje a fcr Ijenjski stroške, ki so nujni. KV gres je tako kot dodatek. ' njim se na dopust, tudi I* skromen, ne da. Na morju ali a* dopustu nisem bila ie arto i in tudi letos bom osuua. | šali življenjski stroški, višja.« nSaaj