JUGOSLOVENSKI SOKOL ~"—PRILOGA „SOKOLSKEGA GLASNIKA" j^>.;—;— 192*- ' //. Dr Ril“ r“: Dr. T. G. Masargk (Ob njegovi 751etnici) Meseca decembra 1914. je bežal iz Prage preko meje avstro-ogrske monarhije univerzitetni profesor dr. T. G. Masaryk — zasmehovan in Preganjan od vseh, ki so sovražili poštenost, svobodo in pravičnost, v istem mesecu leta 1918. se vrača domov kot prvi prezident češkoslovaške republike ob velikanskem navdušenju vsega naroda kot njegov osvoboditelj in voditelj. Dr. T. G. Masaryk je posvetil vse svoje življenje edinole delu za dobrobit svojega naroda. Vidimo ga povsod tam, kjer je bila najnujnejša potreba in kjer je mislil, da bo svojemu narodu največ koristil. Posvetil se je predvsem filozofiji in provzročil s svojimi deli Pravi preokret v češkem javnem življenju. Masaryk ni bil romantik, temveč trezen, odkritosrčen in resnicoljuben mislec-realist. S svojim oelom je imel neverjeten vpliv na vso svojo okolico. Postal je aPostol svojega naroda. Ne gre mu samo za to, da bi poučeval, temveč da tudi s svojim zglednim življenjem navaja k boljšemu ter hoče, biti vzor, ki naj ves narod hodi za njim. Masaryk je glasnik človekoljubnosti, humanitete. Na tej podlagi je zgradil svojo filozofijo o Poslanstvu češkega naroda, o zmislu njegovega življenja, o njegovih nalogah v človeštvu. V človekoljubnosti ne gleda ravnodušnega Prenašanja vseh krivic in preganjanj, temveč vidi pravico in dolžnost, ''raniti se pred nasiljem, pred krivico in lažjo, ker le tako privedemo človekoljubnost do popolne zmage. Masaryk je v pravem pomenu oesede učitelj svojega naroda. Njegovi boji za pravico in poštenost, za naprednost in demokratizem brez ozira na osebno škodo in na sovraštvo, ki si ga je s tem nakopal, so mogočno vplivali na ves narod. Nad vse pa je vplival na vse ljudi njegov čisti idealizem, ki sili slehernega k delu in k stremljenju za lepšo in popolnejšo bodočnostjo. Njegov vpliv je bil velik v verskih, vprašanjih, v političnem življenju, n. pr. v delavskem vprašanju, pri splošni volilni pravici, У ženskem vprašanju, pri protialkoholnem gibanju itd. V vsem Javnem življenju so se uveljavili njegovi nazori, dasi je imel le malo število vdanih političnih somišljenikov. Pod istim vplivom in pod istimi razmerami, kakor se je razvijalo k okolstvo, se je razvijal skoro istočasno tudi veliki voditelj češkega "aroda. Značilno je, da je Tyrševo delo — po času starejše — v Slavnem podobno delu Masaryka, dasi Masaryk Tyrševih del v f^cetku svojega ‘udejstvovanja ni poznal. Iz izjav in iz spisov Tyrša m Masaryka izvirajo podobne bitnosti programa. Oba zahtevata delo, stremi za gotovimi smotri in se izvršuje z gotovimi sredstvi. Zahtevata drobno in lastno delo, ki se ne zanaša na druge, zahtevata odločen odpor proti vsem slabostim. Spoznavanje lastnih napak in neizprosno kritiko smatrata kot potrebno za napredek naroda, od katerega zahtevata, da mora dospeti na visoko stopnjo kulture, ako hoče tekmovati z drugimi narodi. To pomeni obema stremljenje k idealu človečanstva ter delo za blagor lastnega naroda, s čimer je v najožjem stiku delo za slovansko vzajemnost. V rodoljubju vidita oba dolžnost in obveznost do dela. To delo mora biti vztrajno, podrobno in nkpredno, ker je življenje tudi stalen boj za napredek in izboljšanje. To delo mora biti demokratično — izvrševati ga morajo vsi. Ljubezen k narodu ne sme zakrivati nobenemu narodovih napak in zaradi tega kažeta oba na razne nedostatke in nepopolnosti in kličeta po izboljšanju. Trda in neizprosna kritika Masaryka je popolnoma opravičena z besedami Tyrša, ki pravi: «№č ni našemu narodnemu razvoju tako škodovalo kakor prisiljena krotkost kritike našega življenja.» Pa tudi na istočasno duševno in telesno vzgojo gledata oba z istega stališča, ker zahtevata oba vzgojo duha in telesa. V vseh Tyrševih in Masa-rykovih spisih zasledujemo podobnost nazorov obeh velikih mož in ni čuda, da se je Masaryk v svojem velikem osvobodilnem delu med vojno naslonil v prvi vrsti na Sokolstvo, ki se je istotako z vso dušo in z vso ljubeznijo oklenilo mogočnega oznanjevalca svobode svojega naroda. «Ideali Fiignerja in Tyrša so se obnesli,» je zaklical Masaryk, ko je videl in spoznal veliko pomoč Sokolstva pri svojem delu. Ogromno delo Tyrša in Masaryka se je zlilo v celoto, Sokolstvo pa in z njim ves narod gresta za Masarykom, gresta za njim kot osvoboditeljem in stvariteljem narodnega programa. In Masarykova izjava: «Vsak v resnici zaveden Sokol bo čuvar ter politični in socialni delavec za našo republiko, našo demokracijo,> je postala podlaga razmerja Sokolstva napram držayi. Sokolstvo izpolnjuje Tyršev in Masarykov program, vzgajajoč svoje članstvo po načelih obeh: v ljubezni, bratstvu in v vsem dobrem in lepem. Proslavi 751etnice rojstva velikega osvoboditelja-prezidenta se pridružuje z isto presrčnostjo in isto ljubeznijo tudi jugoslovensko Sokolstvo in to tembolj, ker je njegovo veliko delo imelo ogromen vpliv na duševni razvoj one jugoslovenske omladine, ki je stala v prvih vrstah bojevnikov za osvoboditev in združitev vseh Jugo-slovenov in ker ostanejo nepozabna njegova dela in nepozaben njegov boj proti zatiralcem jugoslovenskega naroda! Karel itovžk: Kako nas sadašnjica upućuje na potrebu Sveslavenstva \ Epohalni izum radiotelefonije znači, bez siunnje, golem napredak moderne kulture. Postepeno se sve utvrduje mišljenje, da što veča popularizacija radijskih stanica donosi koristi i samoj državi. Tako je došlo i u nas, u čehoslovačkoj, do raširivanja radiotelefonskih stanica, koje.su, razume se, udešene samo za primanje. I na taj način možemo u glavnom gradu naše republike — u zlatoj Prahi — jednako dobro slušati govor engleskog premijera u Londonu kao i saopštenje dnevnih tečajeva praške berze. Zamislite, koja je to moč, koja omo-gućuje, da se n. pr. stanovnici nekog zabitnog sela u Crnoj gori °baveštuju o raspoloženju, koje Je pre nekoliko sati vladalo na vaadušnoj ladi nad velikim Atlantskim oceanom na putu za Velike Antile... Nas Sokole zanimaju od svih radio-govora naročito izveštaji iz Nemačke, koji se obično svršavaju bilo s nemačkom narodnom himnom bilo sa značajnim rečima: «Ne zaboravite, da ste Nemci!» Sta znače ove reci? Pre godinu dana apelovali su Nemci na milosrde čitavoga sveta i dokazivali su, da ne mogu obastati zbog teških poratnih obaveza. I^anas već iskorišćuju svaku priliku pa da što češče podsete svoje 4ude, da je njihova najvažnija dužnost — dužnost revanša. Po sebi se razume, da pametni Nemac ne če započeti s novim ratom sada, kada se njegovi protivnici još nalaze u dosta čvrstim savezničkim odnosima. Oni če pričekati pogodniji čas — kada medu njihovim protivnicima nastane razdor. Ko je proučio historiju naše nehadašnje slavenske brače u prostranim oblastima oko Baltičkoga Jii<>ia, taj je uvideo, kako su Nemci postepeno potisnuli jaka slaven- ia plemena tako, da im široko i daleko ni traga više nema. Germani Sl1 obično onda na valji vali, kada su pojedini slavenski knezovi došli u zavodu. Naivni Slaveni zaslepljeni trenutnom srdžom zbog medu-s°bnih razmirica, išli su na ruke Nemcima, koji su iskoriščavali neslogu pa podjarmljivali najpre «neprijatelja>, a posle bogme i ^Prijatelja)/, kome su najpre prividno poinogli. Ako posmotrimo pazljivo i objektivno sve sporove, koji su u ovom stoljeeu nikli medu pojedinim narodima iste plemenske jezične skupine, onda čemo lako uvideti, da su največi, najdublji i najtrajniji sPorovi i protivštme bili i da na žalost još traju baš medu pojedinim Ravenskim narodima, odnosno plemenima. Sve medusobne diferencije 1 su] izmedu Srba i Hrvata nisu bez natrune međusobnog nepoverenja, se prilikom povečava i do prave mržnje. Nama Sokolima, koji nikada ne smemo gubiti iz vida činjenicu, da ukupni broj Slavena u Evropi ne dosiže jedne trečme žitelja, ne niože i ne sme biti ova medusobna mržnja i neslagauje pojedinih slavenskih naroda i plemena ravnodušnom. Mi treba da uznastojimo °ko toga, da naša društva budu jarki svetionici, koji če pokazivati Pravi put i onim Slavenima, koji su na' moru svih mora — na moru života — zabasali služeči se nevaljanim kompasima. Za svaki svetio-nik treba posluge, i to valjane, spremne i pouzdane posluge pa da sPrečimo razbijanje našega plana, propasti cilja za kojim idemo. Na drugoj strani treba paziti na to, da sav naš oprez i da naše dobre namere ne pokvare slabi radnici. Ne treba da preiazimo u trajnosti, j er bi se tako mogli udaljiti od jednog od glavnih ciljeva Sokolstva, koji je sad r za n u geslu: «Ko Slaven, taj Sokol!» U vreine-nirna današnje teške kronične bolesti največe slavenske države treba baš to geslo največma isticati pa da nas rukovodi i o n d e, g d e smo uvereni da na iskopavanju dubokih provalija medu n a m a i našim slavenskim s usedom radi samo druga stran a. Nema provalije ni jarka, koji se ne bi mogao zasuti! Tak a v je posao doduše cesto veoma nepopularan ali, ako ustrajemo, sigurno čemo dočekati, da naše javno mišljenje dode do suglasnog zaključka, da je minimalna krivica onih miliona, koji nisu imali toliko moralne i fizične snage, da se odupru na pretnju nezanoj zapovedi onoga, koji im je naredio, da te.provalije iskopaju. Več duga stoleča čeka majka Slavija kada če zavladati sloga medu njenom zavadenom decom. Hoče li biti Sokolstvo naše generacije ono, kome če uspeti taj teški zadatak? s. Vrdoljak: Pitanje igrališta Ovo je pitanje u Americi i Engleskoj u teoriji rešeno a u praksi provelo se i provada se u velikoj meri. U Nemačkoj opstoji več dugo poseban odbor najistaknutijih stručnjaka (medu njima i glasoviti dr. F. A. Schmidt), koji nastoje, da se u obliku tačno i stručnjački detajliranog zakona obaveže državu, pokrajinu i opštine na materi-jalno i moralno suradivanje na podizanju igrališta (pogledaj «Jahr-buch fiir Volks- und Jugendspiele» god. 1917, 1918). Kod nas se takodei* počimlje uvidati važnost igrališta za decu. U najnovije doba n. pr. čita se, kako Zagrebačka opčina ima u projektu kod podizanja novih gradskih četvrti i postavljanje dečjih igrališta. Slični slučajevi su sporadični, nemaju pred očima opči interes, cilj i plan, koji bi se protezao na čitavu državu. Treba početi inici-jativom i staviti pitanje podizanja igrališta na tapet, treba istražiti stanje, mogučnosti, pa na temelju njih dati smernice, kako bi se rešilo ovo pitanje kod nas najlakše i napraktičnije. Ako budemo čekali, da če dati inicijativu drugi pozvani faktori, može se dogoditi, da čemo bogzna koliko vremena još morati čekati, da se ovome počme ozbiljniie misliti i raditi. Sokolstvo neka počme s inicijativom. Ta ovo i te Itako spada u njegov delokrug. Proučivši temeljito pitanje igrališta, Sokolstvo če doči sa izradjenom osnovom, državnoj vlasti koja če se onda briuuti, da se na toj osnovi podižu igrališta, gde je to nužno potrebito, n. pr-kod škola. Država bi irnala zainteresovati opčine i gradove i zahtevati, da u svoje gradevne planove unesu i podizanje igrališta, barein u naj-manje dostatnom broju i opsegu. Mnoga naša mesta mogu napraviti skoro više nego država, jer imaju često u svom području vlastitih zgodnih prostora, koji i onako leže mrtvi. Najpre treba raščistiti pitanje igrališta u našim sokolskim krugo-vima. Brat V. Švajgar u članku fos at гјјвГшп našeg Sokolstva, i Sokolstvo treba da sada pristupi solidnoj izgradnji svoje organizacije no sveder držeči na umu, da izgradnja te organizacije nije naš cilj, nego je izgradena organizacija samo sredstvo, da se lakše, brže i uspešnije može raditi na postignuču našeg za-datka: sokolskoj odgoji čovjeka i naroda. Stoga treba da se organizacija uredi prema cilju, kojemu služi. U poslu kojega obavlja, dolazi čovjek dugogodišnjim radom do iskustva pa iznalazi uvijek sve nove i nove, odnosno bolje i uspešnije metode svog rada, pa nije čudo, ako je gdjekoji sokolski radnik nezadovoljan nekim uvriježenim lošim organizacijskim običajima i normama. Stoga hočn da ovim člankom skrenem pažnju društvenih i župskih funkcijonara na neke nedostatke u našem poslovanju, koji bi se dali, držim, i ukloniti. Na ove sam misli došao svojim iskustvom i opažanjima, a dijelom raz-govarajuči se i s drugim društvenim i župskim sokolskim radnicima. Prvo lioču da govorim o roku održavanja društvenih, župskih i saveznih glavnih skupština. Društvene se glavne skupštine prema pravilima imadu održavati svake godine u januaru, dakle početkom kalendarske godine. Na tim skupštinama treba da društveni činovnici (upravni i odgojni) dadu cjeloviti izveštaj o radu u minuloj kalendarskoj godini, a svi članovi (plenum) da novoj upravi dadu smjernice rada za narednu godinu. Akd malo dublje pogledamo izvještaje činovnika a pogotovu one načelnika, vidjet čemo da izvještaji nikada ne mogu biti jedinstveni, bolje reči: rad u onom vremenskom perijodu, o kojemu se izvješčuje, nije nikad jedna jedinstvena odgojna cjelina. Savjestan. načelnik, koji želi dati u svom izvještaju zorni pregled svog odgojnog rada, morat če svoj radni perijod razdijeliti na dva dijela, na dva doba: prvo od januara do konca ljeta i drugo od jeseni dol polovice zime. U prvo doba što su kategorije svojim radom preko zime u sokolani naučile, to manifestuju u ljetnim javnim nastupima, natjecanjima i sletovima. Koncem ljeta svršava taj radni perijod i mi vidimo, da u to doba nastupa gotovo svagdje mali zastoj: školska omladina ima praznike, gradske sokolane su prazne, a mnoga društva drže barem u augustu obligahie Ijetne praznike. A kad ljeto mine, počinje zapravo novi odgojni perijod: nastupom školske godine sve se omladinske kategorije obnavljaju, a i članstvo počinje polovicom septembra i opet redovito polaziti n sokolane, jer je doba kupanja i Ijetovanja (dopusti i sl.) prestalo. Cesto vidimo, da se prednjački zborovi nastupom jeseni obnavljaju, rekonstruiraju, pa i mnoga društva, potaknuta uspjehom sleta u njihovu kraju, poslije eventualne stagnacije i zamrlosti pocinju na jesen novim impulzom raditi. To se doista može vidjeti iz izvještaja svih načelnika, koji dobro opažaju promjene u životu svoje sokolske jedinice i njenih kategorija. Prema tome i sokolski o d g oj n i perijod počinje u Jesen te traje do konca ljeta druge godine, pa je to radno doba Posve neprirodno prekidano u polovici pripravnog dijela tog odgoj-»og perijoda: u januaru. Evo kako! Odgojni je rad počevo u jesen ui najkasnije u decembru, učenjem recimo vježbi za natjecanje ili 23 dogodišnji slet, i tad najedamput usred tih priprava, kada posao j°š nije i ne može biti završen, evo ti glavne skupštine! I sada niožda dobije uprava sasvim nove smjernice rada, izmijeni se možda °i* odgojni čimbenik u društvu (načelnik i prosvjetar), eventualno se mora i prednjački zbor rekonstruirati, i — započeti se rad pre-J'ida, izlazi se iz kolotečine, a eventualno treba početi i iznova raditi. Nova uprava i prednjački zbor nemaju sada vremena da po novim sffijernicama uprave svoj rad i da po novom ili izmijenjenom programu priprave, društvo za ljetne nastupe, te se počne raditi brzo, pez sustavne osnove i — ne postižu se oni uspjesi, koji bi se treball 1 »'ogli postiči, kada bi pripravni perijod mogao biti duži, svrhovitiji 1 nesinetan, odnosno neprekinut. Tu dolazi i pitanje odgovornosti za rad. U sadašnjim organizacijskim prilikama može se neki načelnik izgovoriti, da ne će snositi odgovornosti recimo za koji neuspjeh povjerenog mu društva kod javne vježbe, natjecanja ili sleta, jer stoji na vodstvu društvene od-g°je samo četiri mjeseca (od veljače do juna), a njegov da je predpasnik (koji je vodio društvo preko zime) dotle malo ili nije ništa uradio. Ali zato načelnik ili koji drugi društveni odgojni čimbenik, *°ji preuzme posao u septembru, ta j može do juna druge godine innogo uraditi i za taj svoj rad može i mora da snosi odgovornost u svini njegovim fazama: kako u pripravnoj fazi tako i u fazi rezultata. v Stoga držim da bi bilo najzgodnije, da se redovite d r u -s tv e n e glavne skupštine vrše u septembru. Na toj fe skupštini dadu upravi smjernice za rad u čitavoj odgojnoj perijodi ili sokolskoj godini, sve do konca ljeta slijedeće godine, a odgojni faktori moči tako da bez prekidanja rade potpunu godinu dana. . ak<> bi onda od godišnjeg rada jednog sokolskog društva stvorili Jednu jedinstvenu logičnu, vremenski zaokruženu odgojnu cjelinu. Analogna tome je ta ista stvar i u župi i u savezu. Na glavnoj skupštini župe se obično zaključuje, da li če se iste godine održati zupsk i slet ili natjecanje (kao o ve godine u osječkoj župi) i istom sada mora da nova župska uprava za četiri mjeseca pripravi, orga-Uizira i izvede ovako veliki posao. Držim da bi bilo lakše raditi, kada bi se u župi več u jesen (u oktobru) znalo, što če se ovog ''adiiog perijoda u župi poduzeti (slet, župski prednjački tečaj ili sbčno). Prednjački se tečajevi %'rše većinom zimi od januara do ttjarta, dakle baš ti doba, kada se obično mijenja župska uprava, kislim da bi župski tehnički odbor, sastavljen u oktobru, mnogo zgodnije mogao pripraviti i organizovati takav tečaj, nego onaj nastavljen u februaru, kada bi tečaj več morao da počne. Tako m o ž d a . i gdjekoje žnpe (zagrebačka ?) ne prireduju župske tečajeve, jer je u februaru, kada se T. O. sastavi, več kasno za priprave, pošto več čekaju drugi poslovi (kao nadziranje priprava za natjecanje), a u zimu ističe funkcijonarima mandat, pa ne če nitko više ništa da započinje. Držim da sam dosta jasno pokazao, da sokolska radnaj godina u društvu i u župi počinje logično u septembru, a svršava u augustu druge kalendarske godine, i da je samo taj vremenski razmak jedan sokolski odgojni i radni perijod te bi prema torne trebalo dal se i redovite glavne skupštine vrše u septembru (društvena) i u oktobru (župske), a i savezna glavna skupšitna u novembru. Kad bi se te promjene nočile zgodnima, dale bi se provesti još i prije sabora, jer pravila društava, župe i saveza mogu mijenjati same njihove glavne skupštine. Drugo je, o čemu hoču da govorim, vrijeme održavanja župskih i saveznih priredaba, osobito natjecanja. Ove su godine n. pr. odredena medusletska natjecanja našeg sokol-skog saveza za Vido vdan, dakle za konac juna. Prema tome moraju se župska natjecanja obaviti u maju ili najkasnije početkom juna. Držim da je to prerani termin za n a t j e c a t e 1 j e. Ne ču reči time, da natjecatelji do tog vremena ne bi mogli svršiti gradiva prostih vježbi i onih na spravama (za to irnadu vremena čitave zime!), nego držim da ima nekih poteškoča u uvježbavanju propis-nih struka lake atletike. Jasno je da se od gradiva zal natjecanje moraju nastupi k natjecanju u prostim vježbama (dakle redovne vježbe) i sva trčenja, skokovi i bacanja uvježbavati vani, Szvan dvorane, na Ijetnom vježbalištu. Redovite vježbe večeruje mogu se držati pod vedrim nebom istom od maja, pa držim da se propisane struke lake atletike ne mogu solidno uvježbati za ono mjesec dana (ili niti toliko!) do župskih natjecanja. Zato i ostaje laka atletika na našim natjecanjima zanemarena, a kada bi se njoj moglo p°" svetiti više vremena, dali bi se postiči i bolji rezultati. I još jedna stvar govori protiv Vidovdana kao vremenskog termina za savezna ili župska natjecanja. Koncem juna svršava se školska godina, pa stoga u junu stoje dači pred maturom a. akade-mičari pred svojim rigorozima. U to doba mora mnogi dak i aka-demičar da napusti vježbanje a mnogi ni ne može uopče sudjelovati kod natjecanja baš radi tih ispita. A o njima valja voditi računa, jer su oni obično naši najrevniji vježbači, natjecatelji i prednjači po gradskim društvima. Kada bi se rok župskih ili saveznih natjecanja pomakao barem za 3—4 sedmice kasnije, za to se vrijeme može više trenirati laku atletiku a i akademičari mogu (ako su prije svojih ispita redovito vježbali) položivši svoje ispite opet doči u staru kolotečinu te tako mirno pristupiti natjecanju. Držim stoga da je zgodno župska i savezna natjecanja i uopče sletove što kasnije održati, da se time dade dovoljno vremena solidnom uvježbavanju lake atletike i omoguči brojnije sudjelovanje dacima i akademičarima. Anatomija in fiziologija človeka s posebnim ozirom na telovadbo. Nekoliko o merah človeškega telesa. !•) Višina in dolžina telesa. Marsikomu se bo morda zdelo čudno, da bi bila višina telesa drugačna kot dolžina, češ, da Je to ena in ista mera. Bodimo natančni! Višino in dolžino metino zares oboje od temena do podplatov, in vendar sta to dve 'aziični meri! Kako to? Višino merimo na stoječem, dolžino na *e ž e Č e m telesu. Pri stoječem človeku teži: a) lastna teža telesa gotove prožne (elastične) tkanine, ki se svoje elasticitete (prožnosti) nekoliko vdajo pritisku, pred vsem ®klepni hrustanec v zaglavnem, kolčnem, kolenskem in skočnem sklepu; ,3) poleg tega pritiska teža tudi na medvretenčne pločke; c) razen tega pa se splošči malenkostno naravni oblok stopala in končno c) se bolj izražajo tedaj krivulje vretenice v vratnem, prsnem in edvenem odseku. Ako izmerimo najprej višino telesa in takoj nato dolžino, dobimo ra*liko 2 do 3 cm in več v prid poslednje (velja za odraslega človeka). A ni pa k višina in dolžina enega in istega človeka nista stalni (konstantni). Zjutraj je telo izpočito in za 2 do 4 cm (in več) daljše kot Zvečer, ker se podnevi malce «stlačijo» prej navedeni prožni deli. 2.) Površina telesa srednjevelikega človeka znaša približno '0-000 do 22.000 cm2, to je povprečno kvadrat s stranico 1-35 do 1-40 m; Pri novorojenčku okrog 2500 cm-. Odrasli imajo torej razmeroma ni«jhno površino z ozirom na novorojenčka z dolžino 50 cm, kajti dolžina površina novorojenček 50 cm 2.500 cm11 (t. j. 50X50) odrasli povprečno 165 cm 20.000 cm3 (t. j. okrog 140X140). 3) Prostornina (volumen) telesa. Izračunali so jo na Približno 60.000 cm3, kar je toliko kakor vsebina zaboja, dolgega 1 m, širokega 30 cm in visokega 20 cm. Kakšen prostor zavzema celokupno človeštvo? Izračunajmo: '0.000 X 1.500,000.000 (toliko je približno ljudi na našem planetu), *’ je 90 bilijonov cm8, zaokrožimo število na 100 bilijonov. 00„ooo.000,000.000 cm3, = 0, 1 km3 = desetina kubičnega kilometra ah zaboj, ki je 1 km dolg, 1 km širok in 100 m visok. V to soraz- merno majhen prostor bi lahko «stlačili» vsa človeška bitja! 4-) Specifična teža telesa, to je teža volumske telesne ®note z ozirom na težo enako velike volumske enote vode. Znano je, da se sigurno potaplja človek v vodi po izdihanju, da pa plava (znak) )fez težkoč, kadar vdihava več zraka in res se pri tem izpreminja specifična teža telesa, ki znaša pri krepkem izdihavanju pribjižno 1028 in pri vdihavanju približno 967, pri čemer vzamemo za vodo število 1000. V prvem primeru je potemtakem telo težje od vode, v drugem lažje. Za enkrat naj zadostujejo te številke, pozneje sledijo boli podrobne mere. Nauk o kosteh. A. Splošni del. Za pregibanje posameznih delov in celega telesa so človeškemu organizmu na razpolago tako zvana gibala, ki jih delimo: a) v aktivna gibala, to so ona, ki morejo s svojim delovanjem pregibati telo ali nekatere njegove dele in b) v pasivna gibala, ki so sama na sebi negibna, a se pregibajo pod vplivom aktivnih gibal. Aktivna gibala so mišice, pasivna pa ogrodje (skelet). Ce govorimo o skeletu, si bo najbrž večina pri tem predstavila koščeni skelet ali okostnjak. To naziranje bomo morali nekoliko popraviti, kajti skelet imenujemo pravilno v telesu vsako trdno ogrodje, ki daje organu ali organizmu oporo, pri čemer se ne oziramo na dejstvo, ali sestoji dotično ogrodje iz koščenine ali kake druge zadostno trdne snovi, n. pr. hrustanca itd. Skelet jabolka ohrani n. pr. dolgo časa svoj hrustančast značaj; «kosti» okostja odraslega človeka se osnujejo 1.) iz prvotno zelo rahle tkanine, iz veziva — to so tako zvane vezne ali krovne kosti črepinje in 2.) iz hrustanca, kar velja za ostale kosti ogrodja, ki se torej tekom rastenja pretvarjajo na precej kompliciran način v končno koščenino ali kostno substanco. Zamet-kove ali embrionalne «k o s t i> so torej hrustančaste (z malimi izjemami veznih kosti), otroške «kosti» so že več ali manj koščene in zakostenijo šele polagoma; zakostenje traja celo otroško in mladostno dobo, zaključuje se z 18. do 20. letom. Stoprav tedaj zasluži skelet ime okostja, ki pa ne more niti pozueje pogrešati hrustančevine na mnogih krajih! Hrustančevina in koščevina sta pravi tkanini, nikakor mrtvi deli, temveč živita, imata svoje posebno presnavljanje in se morala trajno prehranjevati kakor vsaka druga tkanina. Res je, da so njih stanice dokaj pičle in da zavzema večino teh tkanin trdna medstaničnina, pri hrustancu neka belkasta, navidezno enakšna (homogeima), precej prožna snov — vsi poznate n. pr. telečji rebrni hrustanec, kateri «hrusta» pod zobmi, odtod ime hrustanec — pri kosti pa je trdnejša, ki kljubuje našim (a ne pasjim!) zobem in je zgrajena na poseben način. Koščevina je, kakor vidimo to najbolje na vzdolž prežagani dolgi kosti dvojna: v sredi bolj trdna, gosta ali kompaktna, na koncih pa zrahljana, spužbasta (substantia compacta, spongiosa)- Ako si ogledujemo prečno skozi sredo prežagano in v tanko plast zbrušeno kost, recimo kako dlansko koščico, zapazimo celo število več ali manj okroglih luknjic, krog katerih se istosredno (koncentrično) urejajo tanke koščene platice (lamele), med kojimi so ležale v posebnih njim namenjenih duplinicah kostne stanice. Luknjice odgovarjajo prerezanim, poševno ali vzdolž potekajočim cevčicam, nazvanim Ha ver so v im kanalom, ki vsebujejo pri živi kosti krvne in mezgovne žile ter živce. (Glej sliko!) Med temi Haversovimi melami ležijo nepravilno vmesne lamele in na (notranji in zunanji) površini še generalne lamele. Ob koncih pa je koščevina redka, tu preprega notranjost kosti nebroj navidezno nepravilno ležečih gredic, tramičev in pločic. Natančne preiskave so dognale, da je v tem tramičju sistem, da se Kolčni ca Stegnenica Slika 4. Arhitektura spužbaste koSčenine v epodnji okončini. (Iz H. Моуег, 1867, citirano po Rauber - Kopsch - evem anatomskem učbeniku.) Golenica ^°et plesna Nartne kosti Namreč ureja koščevina v smeri najjačjega pritiska in potega; silnice, ( Jih določa delovanje kosti, so «maskirano s kostno substanco, so ako rekoč zakostenele. V tem zmislu govorimo popolnoma upravičeno 0 a r h i t e k t u r i k o s t i. Oglejmo si shematično sliko vzdolž prerezane spodnje okončine, v katero so včrtane silnice. V stopalu (koščice prstov niso označene) bedijo silnice naravnemu obloku, v petnici pričenja nov sistem, ki Se»a nepretrgan do medenice preko sklepov, na koncih kosti se razmikajo, v sredi pa zgostijo, kar soglaša z drobnim ustrojem c°ščevine. Pazi tudi na silnice ob sklepih, ki so vzporedne s sklepno Površino! Sredi dolge kosti zapazimo duplino za kostni mozeg (mozgovna duplina), ki zavzema sicer tudi vse one male prostore v spužbasti '°ščevini. Mozeg je mehka, krvnata snov, prvotno (pri rojstvu) rdeč, Pozneje se zlasti v dolgih kosteh okončin pretvarja v r u m e n i mozeg, er se nadomešča k večjemu delu z maščevjem. O pomenu kostnega taozga bomo čuli pozneje. Notranjo in pred vsem vnanjo površino kosti zastira kožica, p o-kostnica (periost), vnanja je precej čvrsta, nedostaje je le ob sklepi- Pokostnica služi prehrani kosti, ona tvori prvo koščevino pri Zf»metku; tudi pozneje, kadar se kaka kost prelomi, izhaja zakostenitev iz pokostnice, ki popravi polagoma nastali defekt. Da je preskrbljena s čutnimi živci, o tem se je že vsakdo prepričal na lastnem telesu, kadar se je udaril n. pr. na golenico, koje pokostnica leži spredaj tik pod kožo. Razvoj kosti. Z malimi izjemami nekaterih kosti črephie se osnujejo kosti hrustančasto. Vzemimo kot primer kako dolgo kost n. pr. nadlehtnico. V sedmem tednu embrionalnega (zametko-vega) življenja se pojavi najprvo v sredini kosti krog in krog koščen ploščnat obroč, nato pa zakosteni sredina v notranjosti, odkoder prodira okostenenje (osificiranje) napram koncema. Sproti se pa novo tvorjena koščevina zopet uničuje, v tako nastali centralni (osrednji) Slika 5. Troje Havoraovih Hietemov. V uredi Haveraor kanal (v alikl brez žil itd.), okoli njega iatoaredne (koncentrične) koatne platice (lamele). — Haveraov kanal in njegove lamele tvorijo Ha-veraov sistem. Vretenčaate tvorblce med platlcumi ho kostnim stanicnm namenjene duplinlce. (Iz Szymonowlcz, Lehrbuch der Hiatologle, 1921 odlomek ^originalne slike) podolgovati duplini se osnuje kostni mozeg. Pozneje (po rojstvu v drugem letu in še kesneje) se prične stoprav zakostenenje na obeh koncih, osifikacija te kosti se zaključi z 20. letom. Kot splošno pravilo za dolge kosti velja, da pričenja zakostenenje samostojno v srednjem delu (diafiza) in zopet zase na koncih (epiiize). Se mnoga leta se obrani med diafizo in epifizama hrustančev pas, tako zvani e p i f i z n i ali rastni hrustanec, ki je neobhodno potreben za rastenje kosti v dolžino. Z zakostenenjem epifiznega hrustanca je končano rastenje kosti v dolžino, epifizi sta se/ združili v diafizo. Kemija kosti. Sveža kost vsebuje mnogo vode, posušena sestoji po eno tretjino iz organske snovi (pred vsem osein, ki daje pri kuhanju klej), in po dve tretjini iz anorganskih snovi (kalcij, fosfor, magnezij, fluor, klor in druge prvine v sledovih). Koščevina je zelo trpežna, če se polagoma uničujejo organske snovi, strohni kost in razpade, ako leži kost v vodi ali vlažni zemlji, sprejema mineralne snovi in okameni (okamenenje — petrifikacija). T r d n o s t kosti. Kost mora biti, če hoče zadostovati svoji nalogi, zadosti trdna in obenem p r o ž n a. Te dve lastnosti imajo kosti vsled pravilne kombinacije organskih (elasticiteta) in anorganskih (trdnost) snovi. Preizkusili so trdnost raznih kosti napram pritisku, prelomu itd. in so ugotovili, da se bliža kost glede vlačne trdnosti medi in litemu železu, glede tlačne trdnosti pa kovanemu železu, prl čemer pa daleč prekaša med in bron z ozirom na svojo elastičnost. Nadalje so določali pri posameznih kosteh težo, pod koje vplivom se dotična kost prelomi, in so našli, da je treba za to pri količkaj krepki kosti par sto k i 1 o g r a m o v n. pr. za stegnenico okrog 750 kg, za piščal, ki je izmed prav dolgih kosti najšibkejša, okrog °0kg. Najjačja pa je golenica, ki se je v najboljšem primeru jedva vdala pritisku 1 6 5 0 kg. Stiki kosti. Kjer meji kost na drugo ali na več drugih, govorimo 0 stiku. Stik vzdržujejo: !•) zračni pritisk, 2-) adhezija, koža in razne mrene, 4.) mišice, 5-) veznine (vezne tkanine). ,^d 1.) Vpliv zračnega pritiska pri poljubnem sklepu je enak sili, ;i J° izračunamo, če pomnožimo površino manjše sklepne ploskve z zračnim pritiskom (poslednji znaša 1 kg za 1 cm?); ob kolčnem sklepu Rovarja ta sila približno 10 do 15 kg. A d 2.) Adhezija ali sprijemnost je razmeroma majhna, za isti sklep Znaša 35 g. Adi 3.) Ta faktor je komaj upoštevanja vreden. Ad 4.) Prav izdaten je vpliv mišic na kostni stik, kajti silo skrčene ®|?šice so določili na okrog 10 kg za 1 cm- mišičjega proreza. Če °btežimo roko z 2 kg, šteje mišična sila, vplivajoča na komolčni sklep Približno 20 do 21 kg. Ad 5.) Tu moramo upoštevati vrste stikov, ki nastopajo kot a) spoje 111 b) sklepi. ®Poje. Pregibanje kosti v teh stikih je malenkostno ali sploh nemogoče. če se oziramo na tkanino, ki spaja kosti v spojah, delimo P°slednje v sledeče: !•) koščena (spoja) n. pr. združenje več križniških vretencev v eno samo kost, v križnico, prvotni hrustanec je nadomestila koščenina; 2.) h r u s t a n č a s t a n. pr. spoja (pri mlajših ljudeh) med zagozd-nic° in zatilnico; sem spada tudi zrast med obema sramnicama; 5;) vezna s pomočjo vezne elastične tkanine. Tej skupini Prištevamo vezi ter šive. Pri teh-le so robovi kosti ali nazobčeni U n noge ploščnate kosti črepinje) ali gladki. K°n čno računamo k šivom še spoje med zobom in njegovim če-Justniškim predalčkom. Sklepi dopuščajo izdatno pregibanje kosti. Pri vsakem sklepu razlilcujemo: . , !•) stikajoči ploskvi (ali ploskve), ki ju zastira po večini tako zvani hialinni hrustanec; 2-) sklepno gvoždo (capsula articularis, na kratko kapsula); 3-) sklepno špranjo, napolnjeno z mazjo, in • 4.) pomožne naprave, kakor vezi, medsklepne pločice itd. Acl i.) Sklepni hrustanec (to je hrustanec, ki pokriva sklepno Ploskev, je po večini tako zvani hialinni, je prožen, se stlači nekoliko P°d pritiskom, je različne debelosti, povprečno 0-2 do 0-5 mm debel, mestoma pa po par milimetrov. Da bi bilo čini manj trenja pri pregibanju, maže itak gladko površino hrustanca sklepna maz. Ad 2.) Kapsula je ohlapna ali napeta vezna mrena, obdajajoča vreči podobno sklepne konce kosti. Na kost se pritrjuje s pomočjo pokostnice. Notranja površina je gladka, a oddaja mnoge, a raznolike izrastke (resice, gubice itd.). Ad 3.) Špranja je le dozdevna (fiktivna), v resnici izpolnjuje sklepno duplino sklepna slezasta maz. Ad 4.) Pomožna sredstva sklepa so različna, n. pr.: a) Vezi. To so čvrsti vezni povezki, ki imajo razne naloge. Nekateri zgolj ojačajo sklep, drugi vplivajo na način gibanja, zopet drugi ovirajo preizdatno gibanje. b) Sklepne medpločke (vezne, hrustančeve ali mešane) se vrivajo med stikajoči ploskvi, zmanjšajo silo močnega udarca ter izenačijo inkongruentne (neskladne) stikajoče ploskve. c) Z mnogimi sklepi so v odprti zvezi manjše ali večje vrečice, kojih notranja površina se povsem sklada s kapsulino. Tudi te vrečice olajšajo drsenje mišic in kit. Vrste sklepov. Enostaven sklep je oni, v katerem se 9tikata le dve kosti, sestavljen, kjer več kakor dve. Po obliki stikajočih koncev delimo sklepe v 1.) izdatno gibljive: a) tečajni (šarnirski) sklep: škripec (valjček) v primerni ponvi n. pr. sklepi med členki prstov; b) kolesast sklep: pločica, ki se vrti okoli lastne osi v primerno izdolbeni ponvi, n. pr. sklep med koželjnico in podlehtnico. c) elipsoiden (jajčast) sklep: glavica kosti je elipsoidna (jajcu podobna), n. pr. sklep med koželjnico in zapestjem; č) sedlast sklep: oba dva konca stikajočih kosti sta sedlu podobna, sedli ležita vprek, n. pr. med palčno dlansko kostjo in pripadajočo zapestno koščico; • d) kroglast sklep: krogla v primerni ponvi, n. pr. sklep med nadlehtnico in lopatico; med stegnenico in kolčnico. 2.) Malo gibljive: bolj ali manj skladne sklepne ploskve spajajo trdna, napeta kapsula in čvrste vezi, ki ne dopuščajo obsežnejšega gibanja, n. pr. sklepi med posameznimi koščicami zapestja in plesna. — (Dalje prihodnjič-) nr:; PREGLED Iz delovanja češkoslovaškega Sokolstva. Po veliki skupščini COS., ki je v decembru po dvodnevnem zborovanju s krepkim poudarkom ponovno potrdila stare sokolske resnice in zavzela načelno stališče v pogledu na razna dnevna vprašanja, prehaja češkoslovaško Sokolstvo polagoma do izvrševanja skupščinskih sklepov, ki naj v notranjem ustroju sokolsko organizacijo še bolj utrde. — Živahnost delovanja je pa tudi na zunaj jako velika. V ospredje stopajo polagoma, pa vedno bolj i® bolj priprave za VIII. vsesokolski zlet leta 192 6. v Prag1; Da smo v predzletnem letu, se spozna že iz vseh sokolskih listov. Skoraj vsi župni vestniki, da uradnih glasil ČOS. niti ne omenjam, so uvedli P°' sebno zletno rubriko, kjer poročajo o stanju predhodnih priprav aa ale*' eliko odobravanja v sokolskih vrstah in mnogo veselja je zbudila odločitev goslovenov, da se udeleže v čim največjem številu zleta, češ, praški zlet Je naš zlet, kot je bil ljubljanski zlet tudi zlet COS. — Poleg zletnih priprav ^°Ji v ospredju zanimanje vsega češkoslovaškega Sokolstva za otvoritev yrsevega doma in pa ekspedicija na zlet francoskih g i m -astov v Strasbourg. Veliko število članstva namerava po stras-_°urških slavnostih posetiti tudi ostalo Francijo, seveda predvsem znameniti ^ariz. . ‘‘ vso pozornostjo se pripravlja Sokolstvo na proslavo 751etnice p r e - 11 <1 e n t a brata T. G. M a s a r y k a, ki je pred kratkim sprejel v svojem radu sokolsko poslanstvo pod vodstvom br. dr. Scheinerja. — Imenom svoj<‘ga članstva je COS. protestirala proti nekvalificiranim izpadom in eiski nestrpnosti slovaških katoliških škofov v njihovem skupnem pastir-em listu. — Dalje se je COS. z raznimi drugimi kulturnimi in političnimi San izaci jami republike izrekla, da soglaša z nazori francoskega ministr-ega predsednika Herriota za vsesplošni mir in proti političnemu udejstvo-auju rimske cerkve. Zastopniki sokolskih kinogledališč so imeli v januarju svoj sestanek, ki pctiiovno utrdil to sebipomočno organizacijo, j 1 et* Slani, ki so praznovali v zadnjem času svojo šestdesetletnico, nam n,omeniU br. Karla Želenskega, znanega češkega dramskega umet-let'f' pisatelja 'rl velikega sokolskega delavca, ki je osobito v svojih mlajših 11 na svojih potovanjih kot igralec jako mnogo pripomogel do pravega Poznanja sokolske misli — in to kot telovadec, prednjak in vzgojitelj. urat Tobiašek je spisal strokovno knjigo «0 prvi pomoči*, ki je pred-boSan*' Za vse kni‘žnice društev v COS. — Ob otvoritvi Tyrševega doma se vršil s sodelovanjem Jugoslovenov skupni sestanek sokolskih činovnikov. “o malem pričenja doba pomladanskega zasedanja raznih organov COS. 8. marca se sestane moški p r e d n j a š k i zbor, ki bo odločal o i oredu zleta, sprejel zletne proste vaje in uredil razne druge tekoče (*eve. V Strasbourgu nastopi Sokolstvo s posebno točko. Kmalu po moškem o ,e .ia®kem zboru bo zasedal ženski prednjaški zbor in nato po vrsti vsi ali organi COS., tako da bosta skoro ves marec in april posvečena za-‘ anju. — Na glavno skupščino JSS. pride kot odposlanec COS. br. Vincenc čpžnek, namestnik staroste COS. - Šv. * n. prednjaški zbor čbS. bo odločil na svoji seji 8. marca o skupnih ostih vajah za člane. Predložena mu bosta dva predloga, ki imata kot jj V0Rt izmeno oblike in razstopa. Prvi predlog sta sestavila brata Erben in avel, drugega pa brat Očenašek. Za naraščaj sestavlja vežbe naraščajski sek COS. — Najtrši oreh zletnega in tudi stavbnega odbora bo vprašanje ^iovadišča. V tem oziru se vrše najnatančnejši študiji vseh v poštev pri-sk-Kioeih I)raSkil‘ zemljišč, osobito pa stopa v ospredje vprašanje Strachov-tKl“ Lomov. KNJIŽEVNOST i? z . Strokovna. Izišla je v srbohrvaščini Organizacija Jugoslovenskoga sokolskoga saveza. ® zaključcima II. jugoslovenskoga sokolskoga sabora u Zagrebu dne • augusta 1924. sastavili starešinstvo i tehnički odbor JSS. — Knjiga je k*vod "z slovenskega originala in je izdana v popolnoma enaki obliki, °i' original. — JSS. je knjigo razposlal vsem društvom in župani. .J' •■■•'•Izletne tekme. — I. međusletska natjecanja JSS. Izdal tehnični “°1' JSS. — Izšle so v posebni brošuri vaje za I. medzletne tekme z navodili za tekmovalce in sodnike v slovenskem in srbohratskem jeziku. Brošura obsega 124 strani v obliki Glasnika. Za vsakega tekmovalca so ta navodila neobhodno potrebna. Naroča se brošura v pisarnici JSS. v Ljubljani. Cena za komad 10 Din. Maćevanje dugoin palicom. (Baton.) Po Seškom od Dr. J i n d r i c h a V a n i č e k a, priredio Dragutin Sulce, zamjenik načelnika JSS. Vlastita naklada. — Brat Sulce nas je razveselil zopet z lepim delcem, ki bo dobro služilo našim prednjakom. Gre za baton, ki pri nas ni povsod znan. Pred leti smo videli izvajati baton tu in tam, toda le redko. Udomačil se ni, ker je precej težak in so se ga lotevale le boljše vrste. Toda lep je baton, poleg tega pa naporna vaja; razen tega pa pri nas po mnogih krajih še popolnoma neznan, torej nekaj novega in zanimivega. Bratu Šuleeju smo ta knjižico hvaležni, treba pa je, da se je bratje temeljito poslužijo. Sokolič. 1. številka 1. B.: Nedeljsko popoldne. — Milko Krapež: Spomini ob 25-letnici. — Josip Jeras: Zgodovina telovadbe. — I. Bajželj: Sokolska prosvetna šola. — M. Boras: Skupinske vježbe sa obručima i zastavicama za mušku i žensku decu. — Dopisi. — Glasnik. — 2. številka: Bojko Markovič: Pozdrav. — 1. Bajželj: Tvoje dolžnosti. — Marija Ganglova: Beseda sokolski mladini. — D. M. Bogunovič: Značenje Sokolstva za život. — M. Krapež: nadaljevanje spominov. — J. Jeras: Nadaljevanje zgodovine. — J. Bajželj: Nadaljevanje o prosvetni šoli. — S. Perič: Proste vaje za žensko deco. — Glasnik. Naša radost. Sokolič je dobil svojo prilogo, ki smo si je že davno želeli in smo je tem bolj veseli. Mali listič za našo ljubljeno deco, ki je — kakor rečeno — majhen po obsegu, toda za začetek dovolj velik po vsebini, poleg tega pa lep in primeren. Urejuje ga Sokoličev urednik, brat Ivan Bajželj. Izdaja ga Sokoličevo založništvo: Učiteljska tiskarna v Ljubljana. —-Prva številka prinaša lepo Ganglovo pesemco pod naslovom «Naša radost», ki bi ji bilo treba še glasbe, da bi se je naučila naša deca peti. Primernih pesemc za deco nam manjka, posebno pa tako primernih, kakor je baš ta. — Potem prinaša list Bogunovićev prevod češke povestice (br. R. Cvrčka) «Sloga». Tudi to je srečno izbrano. V povesti nahajamo sliki Tyrša in Fiignerja. Podobnih slik bi bilo treba v vsakem listu. — Drugo pesem podaja Miladin K. Nikolič-Rašinski. — Dalje pripoveduje «Naša radost», koliko nas je ter daje uganke. — Tudi druga številka ima tako lepo in primerno vsebino, in sicer: Bogumil Toni: Sužanj. — O.: Kje telovadimo? (Po češki