19. XI. 1984 GLASILO DELAVCEV ŠTEVILKA 4. ZDRAVSTVENEGA CENTRA OKTOBER 1984 PTUJ —ORMOŽ LETO III. S1. novembrom za 20 odstotkov »s * višji OD Pretekli teden so se sestali predstavniki družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov s poslovodnimi delavci zdravstvenega centra na skupnem posvetu, kjer so razpravljali o prvih kazalcih devetmesečnega poslovanja Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj in o možnostih valorizacije osebnih dohodkov. Ugotovili so, da bo tričetrtletno poslovanje uspešno zaključeno. Vsi delovni programi so bili izpolnjeni preko planskih postavk, prav tako je finančni program zaključen brez izgub. V finančnem poslovanju ni ugodno le to, da v čistem dohodku ni ostalo dovolj sredstev za sklad skupne poabe. Na posvetu so predlagali, naj se delavci z referendumom odločijo, da se v prihodnjem letu sredstva za malice obračunavajo v breme materialnih stroškov. Glede valorizacije osebnih dohodkov so menili, da je potrebno preiti na »zajamčeni« osebni dohodek, ki od 1. novembra znaša 15.000,00 din. Sklenili so predlagati samoupravnim organom, da s 1. novembrom valoriziramo osebne dohodke za 20 %. Tako bo osebni dohodek za redno delo za najenostavnejša dela znašal nekaj več kot 15.000,00 dinarjev, osebni dohodki delavcev na zahtevnejših delih pa toliko več, kot določajo indeksna razmerja zahtevnosti del in nalog v samoupravnih aktih. — MJ — 20. NOVEMBRA VSI NA REFERENDUM Ob pregledu zaključnih računov za posamezne TOZD in DSSS je bilo ugotovljeno, da ostanek čistega dohodka v mekaterih TOZD in DSSS ne zadošča za pokritje vseh vrst izplačil iz sklada skupne porabe v višini kot to dopuščajo samoupravni akti. Strokovne službe DSSS so bile zadolžene, da v skladu z družbenim dogovorom, ki govori o tem, da je mogoče kriti izdatke za prehrano delavcev v družbenih dejavnostih tudi iz materialnih stroškov, uredijo to možnost v samoupravnih aktih. Iz materialnih stroškov se lahko krijejo stroški za malice za tiste delavce, ki opravljajo dela in naloge za katera je potreben večji telesni napor ali dela kjer je povečana nevarnost za zdravje to so dela s skrajšanim delovnim časom zaradi delovnih pogojev (radiološka in druga škodljiva sevanja) dela, kjer so delavci večji del delovnega časa izpostavljeni škodljivim vplivom kemikalij, vplivu nalezljivih bolezni, toploti, vlagi im dela v posebnih delovnih pogojih, ki so kot taki določeni v samoupravnih aktih (kriterij C 4). Ker je zmanjkalo denarja za prehrano že za mesec november, je potrebno na referendumu sprejeti nova določila v Samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ZC Ptuj—Ormož v zvezi s pokrivanjem stroškov prehrane med delom iz materialnih stroškov. S sprejetjem samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinskih zdravstvenih skupnosti Ptuj in Ormož, so dolžne organizacije združenega dela iz lastnih sredstev zagotavljati nadomestilo za ves čas »bolniške« v primeru bolezni in poškodb izven (Nadaljevanje na 3. strani) Zaključki akcijske konference ZKS 1. Po razpravi o sklepih 13. seje CK ZKS zahtevati od vseh vodilnih delavcev ZC in TOZD ter DSSS konkretno odgovornost glede doslednega izvrševanja samoupravnih sklepov ter izvajanja konkretnih m a log iz zadanih programov; 2. Izvesti konkretno diferenciacijo med komunisti ZC; 3. Angažirati se predvsem na dveh področjih: a) zagotoviti takšen način financiranja programov zdravstvenega varstva, da je omogočena njihova realna izvršitev, b) zagotoviti takšen razvoj Zdravstvenega centra, da bo v skladu z interesi nacionalnega zdravstvenega varstva, regije in uporabnikov z obeh družbenopolitičnih skupnosti; 4. Analizirati odnos zdravstvenih delavcev do pacientov. Predvideva se v mesecu novembu seja predsedstva stalne akcijske konference CK ZC :na kateri bi obravnavali dosedanji način financiranja naših programov in perečega osebnega in dužbenega standarda zdravstvenih delavcev, ki iz tega izhaja. V mesecu decembru bo predsedstvo analiziralo naše razvojne možnosti saj smo kot komunisti odgovorni, da omogočimo razvoj naše dejavnosti. Zaskrbljujoči odzivi v javnosti na odnos naših zdravstvenih delavcev do pacientov pa terjajo sklic vseh komunistov v ZC v okviru stalne akcijske konference Z K, da se najprej ti odnosi med komunisti razčistijo in predlagajo konkretne rešitve. Tudi stalna akcijska konferenca ZK ZC se bo sestala v letošnjem letu. Predsedstvo predlaga konferenci OOZS ZC, delavskemu svetu ZC ter poslovodnim organom ZC in TOZD, da se pristopi k realizaciji revalorizacije osebnih dohodkov v skladu s pobudo republiškega sindikata in sklepi republiškega izvršnega sveta, tako da se obdržijo dosedanja sorazmerja, saj bi ravnanje v smislu uravnilovke onemogočilo normalno nadaljnje delo. Bojan ŠINKO V TEJ ŠTEVILKI ® Pereči problemi v ZC • Informacije o poslovanju v III. tromesečju • Da se bo planirano uresničilo • Fotoreportaža s piknika • Reverse osmoza na hemodializi Preberite tudi ostale prispevke Pereči problemi v zdravstvenem centru Že dve leti prejemamo v ZC le 50 % amortizacijo, sredstva za delo pa so istrošena 83 %, slaba opremljenost pa pogojuje tudi slabšo diagnostiko s tem pa kvaliteto dela. Potrebujemo najmanj 100 % amortizacijo in samoupravni sporazum za vlaganje v večje investicije kot so RTG, nadalje kotlovnica (10 starih milijard) saj takšnih investicij sami ne bomo zmogli. Neskladja v pridobivanju sredstev za osebne dohodke, kadrovska problematika, to so bile osrednje teme razgovora predstavnikov ZC s funkcionarji DPO občinske skupščine in izvršnega sveta Ptuj ter občinske Zdravstvene skupnosti Ptuj, ki je bil v ponedeljek 1. oktobra v zdravstenem centru. Odnosi in povezovanje Uvodoma je direktor ZC, Milan Jager predstavil delovno organizacijo, podal oceno varnostno političnih razmer v DO, njeno povezanost v občini in regiji. Odnose med temeljnimi organizacijami je ocenil kot zelo dobre; takšni so tudi odnosi ZC do občinske zdravstvene skupnosti. Dovolj smo tudi odprti do zdravstva Podravske regije, čeprav nam to nekateri oporekajo. Prizadevali smo si tudi za združitev v SOZD Združeno zdravstvo Podravja, s katerim bi naj dosegil predvsem racionalizacijo v zdravstvu. Ta pojem pa je zelo širok in ga je potrebno popreje konkretizirati. Sodelujemo tudi z iKliničnim centrom, zlasti na področju strokovnega sodelovanja. Po mnenju zdravstvene skupnosti, je ZC v sodelovanju s to skupnostjo dosegel vidne uspehe. S prizadevanjem Zdravstvene skupnosti je zdravstvo med družbenimi dejavnostmi doseglo prioriteto. Vendar smo morda dosegli zgornjo mejo finančnih zmožnosti združenega dela za prispevke zdravstvu. Še vedno imamo sklenjen le začasni sporazum o financiranju zdravstvene dejavnosti, namesto trajnega sporazuma po vseh načelih svobodne menjave dela. V 1984. letu je bilo za zdravstvo prispevano za 43,5 % več sredstev kot v letu 1983. Prizadevati si bi morali, da se ne bi presegalo planiranega obsega dela, saj se naprimer pojavlja problem podaljševanja dejanske ležalne dobe v bolnišnici, kot je planirano. Gotovo bi bilo potrebno povečati kvaliteto dela v ZC, saj se preveč pacientov obrača na pomoč drugim zdravstvenim organizacijam Izven občine Ptuj, zanje pa mora OZS te storitve takoj poravnati. Posledica je, da običajno zmanjkuje denarja za opravljene storitve v okviru občine. Letošnji odliv teh sredstev je bil že v osmih mesecih 80 %. »Zelena knjiga« .(normativi zdravstvenih storitev) omogoča nerealno preseganje normativov. Želijo si, da bi enotno kot ZC sklepali samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela. Izpostavljen je problem še nedosledno izpeljane delitve dela — združitve organizacijskih enot istih dejavnosti v ZC. V ZC smo mnenja, da oganizacijska povezava in delitev dela med organizacijskimi enotami že poteka, tako da je uresničen cilj delitve dela, zato pa statusna povezanost ni več problematična oz. potrebna za drugačne povezave ali izboljšave pa niti ni dovolj kadrov in sredstev. Razen tega je potrebno izboljšati tudi medsebojne odnose med dealvci v bolnišnici. Ali smo sposobni razvijati, kar imamo in če je to racionalno, kako delamo, je potrebno še temeljiteje razmisliti, so povdarili udeleženci sestanka. V svojem razvoju ne bi smeli za drugimi. Povdarjena je tudi potreba po tesnejšem sodelovanju z mariborsko bolnišnico; sama formalna združitev v SOZD nam ne more pomagati, vendar v združenem zdravstvu v regiji moramo najti svoje ustrezno mesto, da ne bomo zaostajali v razvoju svoje dejavnosti. Kedri Še vedno primanjkuje zdravnikov specialistov. Daje se možnost specializacije zdravnikom iz drugih republik, ki pa po končani specializaciji izopet odidejo v svoje kraje. Več bi se morali potruditi, da obdržimo sposobnejše zdravnike. Pomanjkanje kadrov pri nas je problem, star že več kot 10 let, podobno je v vseh manjših bolnišnicah. Kadru bi morali nuditi večje možnosti osebnega razvoja iz vseh vidikov, tudi z boljšimi odnosi. Problematika sredstev za delo Povdarjen je problem 83 % iztrošenosti sredstev za delo v ZC, zaradi česar ni mogoče dosegati zaželjene kvalitete in koli- čine dela; kot je že povedano, pa zato odhajajo pacienti v druge, bolje opremljene organizacije, kjer imajo možnosti boljših diagnoz in drugih podobnih storitev. Že samo za vgraditev novega rentgena bi rabili najmanj 3 stare milijarde dinarjev, ki jih nimamo. Tudi kotlovnica je tako iztrošena, da je po mnenju inšpekcije vprašljivo nadalnje obratovanje, vendar sredstev za njeno nabavo in graditev ni, s tem pa obstoji tudi nevarnost, da bi v razmeroma krajšem času brez toplotne energije. Ginekološko-porodni oddelek bi moral biti nujno obnovljen in razširjen, saj že zdaleč ne ustreza potrebam in zdravstvenim standardom. Tudi zobozdravstvo nujno potrebuje aparat za vlivanje kovin. V osnovnem zdravstvu bi bile nujne naložbe zlasti v medicino dela, reševalno službo in pneumofiziološki dispanzer. Sami delavci z vsemi napori in gospodarnostjo uporabljamo od OZS dobljena sredstva iz amortizacije, da investiramo v nova sredstva, ki so nam najbolj potrebna, vendar nam sredstva zasta-revajo vse hitreje. Teh amortizacijskih sredstev pa je že dve leti le polovica (50 %), kar nam položaj v obnovi sredstev za delo še poslabšuje. Zato povdarjamo nujnost, da se nam da vsa pripadajoča sredstva amortizacije, ki nam prav tako še ne bodo zapolnila omenjenih potreb po obnovi in nabavi sredstev. V okviru ZC med TOZD-i sicer združujemo ta sredstva in jih porabljamo po dogovorjenem prednostnem redu, vendar omenjeni problem v večini ostaja in postaja še bolj pereč. Razmišljamo kot nujnost, da se to problematiko v naši dejavnosti predstavi širši družbeni skupnosti, ki bi nam ta sredstva zagotovila z samoprispevkom ali na drug ustreznejši način. V informacijo je bilo povedano, da v drugih občinah dobijo zdravstvene organizacije od OZS celotni znesek amortizacije. To bi se lahko pri nas realiziralo vsaj čimprej. Razen tega v zobozdravstvu nastaja problem financiranja re-promateriala iz uvoza, ki mu do nabave cena naraste daleč čez financirani znesek. Prevelik je tudi delež neplačanih obveznosti za opravljene storitve in vloženi material. Po mnenju OZS je obveznost združenega dela do zdravstva 3 milijarde že prevelika, zato bo treba iskati drugačne rešitve. 50 % amortizacije je gotovo premalo. Opuščanje vlaganja v preteklosti se je pokazalo v sedanjih opisanih težavah. Po mnenju predstavnika izvršnega sveta, se na samoprispevek ne smemo preveč zanašati, saj gospodarstvo mora odpirati nova delovna mesta, omejuje pa tudi število delavcev. Nasploh so tudi v gospodarstvu velike težave. Tudi v gospodarstvu so sedstva in tehnologija že močno zastareli, zato zdravstva še ne bomo mogli pokrivati po njegovih potrebah. Iz obstoječih sredstev in kadrov bo potrebno narediti več. Razen tega pa bi bilo potrebno doseči v SR Sloveniji stopnjo izdvajanja sedstev za zdravstvo. Uskladiti se bo potrebno tudi z resolucijo, tudi glede osebnih dohodkov, 20 % počasnejša rast od dohodka. Ne bi se smelo dovoliti nastopanja neusklajenosti glede na resolucijo. V razpravi je bilo opozorjeno na možnost, da bi združeno delo še kako drugače prispevalo sredstva za namene zdravstva, ne samo skozi prispevno stopnjo iz dohodka. Osebni dohodki in pridobivanje sredstev Financiranje opravljenega dela po sistemu PND (na pogojno nekvalificiranega delavca) ni več vzdržno. Na enoto PND naprimer dobimo 15.213 din, dajemo pa 16.455 din — razliko krije TOZD, ki ima, le iz prihodkov neposredne menjave dela, zaradi tega pa nastajajo izgube in nemožnost kritja OD delavcem z najnižjim OD vsaj do višine zajamčenega OD na republiški ravni. Nujno je torej treba izvesti pridobivanje dohodka z svobodno menjavo dela, torej ne prek enote PND, kot nekega pavšala, ampak ,po dogovorjenih merilih iz sporazuma in plana, za opravljeno delo. V okviru ZC smo sicer relativna razmerja zahtevnosti dela izenačili za enaka oz. približno enaka dela. Na kritiko o »visokih plačah« naših zdravnikov, je dano pojasnilo, da le ti delajo 1,5 rednega dnevnega delavnika, za kar imajo ustrezen OD, s tem da je OD za podaljšano delo še vedno manjši, kot OD in stroški, ki bi jih morali izplačati zunanjim sodelavcem. Razen tega so odstopanja v osebnih dohodkih naših zdravnikov v prmerjavi z OD v drugih zdravstvenih OZD minimalni. »Zelena knjiga« ne nudi stimulacije za kvalitetnejše delo, kar bi prispevalo temu, da bi le zdravje imelo primerno ceno, ne pa bolezen. Tukaj je potrebno še veliko napraviti. S kvalitetnejšim delom bi tudi upadala potreba po preseganju planirane količine dela, ki je sedaj problematično. V mejah ustreznega sistema delitve po delu in rezultatih dela bi se lahko našlo tudi ustrezne rešitve za kvalitetnejše delo oz. za delo strokovno uspešnejših zdravnikov. Slavka GRABROVEC Informacija o poslovanju v III. trimesečju 1984 Rezultati poslovanja temeljnih organizacij so odraz neenakomernih gibanj posameznih elementov poslovanja, kajti še tudi v tem obdobju temeljijo na podlagi začasno finančno ovrednotenih delovnih programov. Zaradi zakonsko omejenih sredstev za skupno iporabo zdravstvene skupnosti ne poravnavajo redno računov za opravljeno delo, kar se odraža predvsem v visoki neplačani realizaciji, ki povzroča deločenim temeljnih organizacijam tudi likvidnostne težave. Celotni prihodek temeljnih organizacij je znašal 638.572 tisoč din in se je glede na enako obdobje lanskega leta povečal za 50 %. Po posameznih TOZD-ih je realizacija naslednja: ZC skupaj OZV Ptuj ZP Ormož Zobna Ptuj Bolnica Ptuj Psihiat. Ormož DSSS 150 % 142 % 147 % 149 % 152 % 146 % 165 % Vzrok različnih porastov je v glavnem neplačana realizacija. Porabljena sredstva v znesku 230.907 tisoč din so se glede na enako obdobje lanskega leta povečala za 60 %. Tudi ta povečanja so različna po TOZD-ih glede na različno strukturo. Pri DSSS odstopajo predvsem zaradi tega, ker so tu zajeti vsi stroški AOP za celotni center. Porabljena sredstva v celoti: ZC OZV ZP Zobna Bolnica Psihiat. skupaj Ptuj Ormož Ptuj Ptuj Ormož DSSS 160% 157% 185% 163% 154% 156% 275 % Dohodek je zaradi visoke rasti porabljenih sredstev in pa delno tudi zaradi neplačane realizacije nižji od pričakovanega. V tem obdobju znaša 407.665 tisoč din, kar pomeni le 45 % več od lanskega. Dohodek: ZC OZV ZP Zobna Bolnica Psihiat. skupaj Ptuj Ormož Ptuj Ptuj Ormož DSSS 145% 138% 135% 144% 151% 141% 141% Obveznosti iz dohodka znašajo 95.483 tisoč din in za 46 % višje od lanskih predvsem na osnovi zakonskih predpisov. Obveznosti iz dohodka: ZC skupaj OZV Ptuj ZP Ormož Zobna Ptuj Bolnica Ptuj Psihiat. Ormož DSSS 146 % 159 % 142 % 152 % 143 % 137 % 139 % Čisti dohodek je zaradi hitre rasti obveznosti in zaradi nizkega dohodka porastel le za 44 % na enako obdobje lanskega leta. V letošnjem letu znaša 312.182 tisoč din, lani pa je 216.241 tisoč din. Čisti ZC skupaj dohodek: OZV Ptuj ZP Ormož Zobna Ptuj Bolnica Ptuj Psihiat. Ormož DSSS 144 % 131 % 133 % 141 % 154 % 142 % 142 % Različna rast v posamezni temeljni organizaciji vpliva na možnosti razporejanja čistega dohodka. Bruto osebni dohodki so v masi porastli za 36 %. Tako je bilo za to obdobje izplačano 285.898 tisoč din. BOD: ZC OZV ZP Zobna Bolnica Psihiat. DSSS skupaj Ptuj Ormož Ptuj Ptuj Ormož 136% 135% 134 % 137 % 136% 132% • 133 % Neto osebni dohodki so porastli za 38 %. Izplačano je bilo 210.395 tisoč din, v lanskem letu pa 151.828 tisoč din. 1983 1984 Ind. ZC Ptuj—Ormož 16.498 22.674 133 % OZV Ptuj 17.498 24.306 133 % ZP Ormož 16.866 23.276 138 % Zobozdravstvo Ptuj 17.254 23.858 138 % Bolnica Ptuj 15.970 21.877 136 % Psihiatrija Ormož 15.396 21.536 139.% DSSS 16.441 23.656 143 % Tončka KOSI 20. NOVEMBRA VSI NA REFERENDUM (Nadaljevanje s 1. strani) dela ter iplačevati vse zdravstvene storitve, ki zadevajo preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Glede na to je bilo potrebno v že citiranem samoupravnem sporazumu določiti višino nadomestil OD za čas, ko delavec zaradi poškodb in bolezni na delu ali izven dela ne bo mogel opravljati svojega dela. Predlagana nadomestila so višja kot so jih delavci prejemali doslej, saj je osnova za nadomestilo OD mesečno povprečje izračunano iz OD, ki ga je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo v zadnjih šestih mesecih pred mesecev nastanka odsotni za delo s polnim delovnim časom (sedaj je bila osnova povprečni OD v preteklem letu). Določbe novega zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju prav tako zahtevajo, da delavci v svojih aktih določijo višino nadomestil OD za delavce s preostalo delovno zmgžnostjo. To so delavci, ki zaradi invalidnosti ne morejo opravljati tistih del in nalog, ki so jih pred nastankom invalidnosti. Takšen delavec se je dolžan prekvalificirati oz. dokvalificiati, če se zanj v okviru njegovih strokovnih sposobnosti ne najdejo ustrezna dela in naloge. Ker samoupravni sporazum ni usklajen z družbenim dogovorom o enotnih temeljih za klasifikacijo in strokovne izobrazbe — izpadla so srednje zahtevna dela in naloge, za kar je potrebna dvoletna poklicna šola ali druga nižja strokovna izobrazba ustrezno priznana poklicni šoli •—■ so strokovne službe pripravile tudi spremembo priloge I — »Indeksno razmerje tipičnih del in nalog v ZC« in priloge II — »Metoda vrednotenja zahtevnosti del in nalog v ZC«. Dodana je nova kategorija teoretičnega znanja (specializirani delavci poklicev ozkega profila). Takšna rešitev je le delna, vendar trenutno najbolj primerna, ker pomeni spremembo analitične ocene le pri 9 delavcih v TOZD OZV Ptuj in 1 delavca v TOZD Zobozdravstvena služba Ptuj torej tam, kjer je zahteva po dveletni šoli. V drugih TOZD teh zahtev ni in zato tudi ni sprememb. Za omenjenih 10 delavcev za katere predlagana sprememba samoupravnega sporazuma pomeni novo analitično oceno, bo potrebno prerazporediti točke v okviru vseh kriterijev tako, da ne bo prišlo do zmanjšanja števila točk. Opozarjamo, da je to le začasna rešitev, vendar zaradi uskladitve z družbenim dogovorom nujna. Že naslednje leto pa bo vsled nove in spremenjene zakonodaje zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu, zakona o zdravstvenem varstvu in branžnega sporazuma, ki prinašajo spremembe v zvezi z dežurstvi in turnosnim dodatkom, potrebno pristopiti k temeljiti »predelavi« in s tem k napornemu usklajevanju Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ZC Ptuj—Ormož. Nedvomno je vsebina samoupravnega akta za katerega se bomo delavci Zdravstvenega centra dne 20. 11. 1984 odločali na referendumu tako življenjsko pomembna za vsakega delavca, da ne bi smel nihče »stati ob strani« pr! aktivnem vključevanju v razpravo in udeležbi na referendumu, saj ne moremo trditi, da nam je vseeno kako visoka bo naša »bolniška« in ali bo novembra malica. Nada GLAŽAR Pregled poslovanja v ZC Ptuj - Ormož v III. trimesečju 1984 v 000 din Elementi ZC skupaj TOZD OZV Ptuj TOZD ZP Ormož TOZD Zobna TOZD Bo Inica TOZD Psihiat. DSSS 1. Celotni prihodek 1984 638.572 111.659 44.158 56.546 322.467 69.848 33.894 1983 425.645 78.341 30.031 37.829 211.201 47.719 20.524 indeks 150 142 147 149 152 146 165 2. Porabljena sredstva 1984 230.967 28.722 12.506 16.979 137.949 24.886 9.865 1983 144.163 18.191 6.750 10.412 89.374 15.858 3.573 indeks 160 157 185 163 154 156 275 3. Dohodek 1984 407.665 82.937 31.652 39.567 184.518 44.962 24.029 1983 281.482 60.150 23.281 27.417 121.827 31.861 16.946 indeks 145 138 135 144 151 141 141 4. Obveznosti iz 1984 95.483 20.977 7.976 9.733 41.830 11.175 3.792 dohodka 1983 65.241 13.136 5.580 6.396 29.265 8.130 2.734 indeks 146 159 142 152 143 137 139 5. Čisti dohodek 1984 312.182 61.960 23.676 29.834 142.688 33.787 20.237 1983 216.241 47.014 17.701 21.021 92.562 23.731 14.212 indeks 141 131 133 141 154 142 142 6. Bruto OD 1984 285.898 55.490 22.123 27.260 131.105 31.329 18.591 1983 210.677 41.092 16.492 19.771 95.725 23.665 13.932 indeks 136 135 134 137 136 132 133 7. Skladi 1984 26.284 6.470 1.553 2.573 11.582 2.458 1.646 1983 8.727 5.922 1.209 1.250 — 66 280 8. Neto OD 1984 210.395 40.688 16.340 20.184 96.085 23.259 13.839 1983 151.828 29.608 11.840 14.286 68.989 17.043 10.062 indeks 138 137 138 141 139 136 137 9. Število zaposlenih 1984 1.037 193 78 92 488 120 65 na osnovi ur 1983 1.029 188 78 92 480 123 68 indeks 100 99 100 102 102 98 96 10. Povprečni neto OD 1984 22.565 23.424 23.276 24.376 21.877 21.536 23.656 na delavca mesečno 1983 16.394 17.498 16.866 17.254 15.970 15.396 16.441 indeks 138 133 138 141 136 139 143 Tončka KOSI Kadrovske spremembe v času od 1. 4. do 30. 9.1984 TOZD PSIHIATRIČNI ODDELEK ORMOŽ Prihodi: Vrabelj Nada, KV kuharica Hošnjak Ivan, medicinski tehnik Toš Irena, dipl. psih. pripr. Meško Cvetka, skakač Murad Tonček, boln. strežnik Rajh Ivana, sez. delavka Gedl Romana, med. sestra-pripr. Veir Jana, med. sestra-pripr. Hebar Minka, med. sestra-pripr. Odhodi: Kozlevčar Tončka, del. terapevt Saboh Pavel, boln. strežnik Nipič Franc, hišnik Perger Tončka, pom. kuharica Kostanjevec Marija, KV kuharica Kržič Evgenija, delovni terapevt TOZD OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO PTUJ Prihodi: Bubnjar Olga, čistilka Bezjak Kristina, med. s. - pripr. Golob Renata, medicinska sestra Potočnik Metka, med. s. - pripr. Šeruga Terezija, čistilka Korpič Irena, med. sestra Odhodi: Maltar Frančiška, čistiljka Svržnjak Marija, višja med. sestra Zemljarič Anica, med. sestra Vičar Ana, čistilka TOZD ZOBOZDRAVSTVENA SLUŽBA PTUJ Prihodi: Gerečnik Lidija, čistilka Žnidar Irena, medic, sestra stomat. srn. Modic Bernarda, čistilka Odhodi: Tušek Marija, medic, sestra TOZD ZDRAVSTVENA POSTAJA ORMOŽ Prihodi: Roki Damir, zobozdravnik Galekovič Stjepan, zobotehnik Štuhec Nada, medic, sestra stomat. smeri-pripr. Venta Zvonka, med. sestra-pripr. Odhodi: Kramberger Štefan, hišnik-kurjač Kociper Milan, šofer Roki Damir, zobozdravnik dr. Babič Lucija, zdravnik DSSS 'Prihodi: Odhodi: Horvat Irena, fakturist Anrajter-Mesarič Natalija, knjig. OS Lazar Marjana, administr. Ornik Srečko, Telefonist TOZD BOLNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ Prihodi: Gabrovec Milena, adm.-pripr. Novak Olga, čistilka v ETS Bezjak Matilda, sezn. delavka Štumberger Srečko, KV kuhar Lancoš Nives, med. s.-pripr. Božičko Marija, med. s.-pripr. Šumenjak Ana, čistilka Ožinger Milena, med. s-pripr. Kos Branko, med. tehnik-pripr. Junger Brigita, čistilka v kuh. Cafuta Hermina, čistilka Vaupotič Slavica, med. s.-pripr. Matjašič Slavica, med. sestra Selinšek Ana, sez. delavka Verblač Gordana, med. sestra Zorec Štefanija, čist. v kuh. Kodele-Lunežnik Irena, višja med. s. Bezjak Karolina, admin. pripr. Toplak Milena, med. s.-pripr. Tomažič Olga, vratar-telef. Lah Ivanka, med. s.-pripr. Veselič Helena, čistilka Viher Sonja, med. s-pripr. Gone Vida, višja m. s.-pripr. Arnold Valentina, med. s.-pripr. Roškar Irena med. s.-pripr. dr. Šebenik Dušan, zdravnik Kolarič Ivanka, admin.-pripr. Šmid Slavica, čistilka Erhatič Marica, med. s.-pripr. Feguš Marija, čistilka Štumeberger Franc, lab. tehn.-pripr. Vesenjak Zvonka, KV kuharica Odhodi: Krajnc Lizika, perica Žula Štefka, čistilka Čuhalev Anica, medic, sestra dr. Krajnc Marija, zdravnik spec. anesteziolog Vajsbaher Ivica, medic, sestra Marinič Marija, medic, sestra Plohl Frančiška, čist. v ETS Vičar Milan, čistilec Longino Marta, višja med. sestra Ritonja Bojan, vratar-telef. Šuen Marjetka, čistilka dr. Hašperger Josip, zdravnik spec. anesteziolog Lobenwein Stanka, čist. operac. Todorovič Marija, administr. Vindiš Albina, KV kuharica Petrovič Liljana, KV šivilja Golob Irena, čistilka Spiegl Frančiška, čist. v kuh. Bubnjar Olga, sez. delavka Kirbiš Ana, čistilka dr. Jokič Mirjana, zdr. specatlist anesteziolog Olga KRAJNC Da se bo planirano uresničilo! Ni moj namen obremenjevati bralca z že tisočkrat ponovljenimi in zapisanimi dejstvi v dnevnem časopisju, da se izteka obdobje 81-85, da je potrebno takoj razmišljati in se odločevati za naslednje, kat pa niti ni lahko, niti enostavno. Vzrokov za to je veliko izven nas in nekaj v nas. Prav tako ni moj namen, da v našem časopisu ponavljamo izpeto melodijo glede naših možnosti, ki nam jih dovoljujejo pogoji gospodarstva v občini Ormož in Ptuj. Za te vemo, da so objektivno slabe in da bo potrebno veliko naporov, da ohranimo doseženo raven zdravstvenega varstva občanov. Naši cilji so navidezno enostavni, v resnici pa bo potrebno veliko vlaganj, predvsem v kadre (strokovnjake), v opremo ter v mikroklimo bolnika. Ob tem mislim na ugodno in varno počutje bolnikov, ko se nam v celoti zaupajo. Prepričana sem, da za slednje ne potrebujemo veliko denarja, temveč le toplino in razumevanje do človeka, ki je zaradi svoje bolezni v stiski. Prav tako sem prepričana, da to dajemo in, da smo sposobni dati še več. Želimo, da bi v naslednjem srednjeročnem obdobju lahko uresničili to, česar nismo uspeli v obdobju, ki se izteka. Veliko tega nam je ostalo, od ureditve rentgenskega, ginekološko-porodnega oddelka do gradnje kotlovnice s pralnico v bolnici, pa gradnje dispanzerskih prostorov v osnovnem zdravstvu v Ptuju, dalje do ureditve nekaterih prostorov v Ormožu. Le del načrtovanega je bilo tudi izpeljano. Več ni bilo mogoče, ker ni bilo denarja. Planerji torej ne bodo imeli prav težkega dela za naslednje obdobje, saj bodo lahko enostavno prepisali neuresničene plane iztekajočega obdobja. Obeti, da se bo napisano uresničilo, pa so silno slabi, zato bo potrebno razmisliti o prednostnih nalogah. Eno drži, kot je bilo že večkrat povedano, da je osrednje gibalo človek, pri nas strokovnjak, brez katerega se ne more ob še tako popolni opremi. Morda smo ravno na ta element nekaj let pozabljali in na tiho pristajali na odliv strokovnjakov, misleč, da bomo z lahkoto dobili druge. Nikoli ni bilo lahko tudi z opremo. Nekako smo razumeli, da se ob obnavljanju prostorov za kako dejavnost le-ta tudi opremi s sodobnejšimi aparaturami, ki jih je bilo moč nabaviti. Vendar, ko je bilo to storjeno, je moralo preteči spet deset let, da je bilo možno primakniti spet dinar za obnovo opreme itd. To pravljico, ki se ponavlja poznamo vsi in jo bodo očitno spoznali tudi naši jutrišnji sodelavci, kajti aktualna bo še desetletja. Tako razmišljanje seveda ni v skladu z napotki planerjem, ki govore, da je potrebno zastaviti smele cilje, za katere vsaj nekaj odstotkov menimo, da bodo uresničeni. Pa, bodimo optimisti in se seznanimo z nalogami, ki jih moramo opraviti v določenih rokih. Planirati začnemo v temeljnih organizacijah združenega dela na podlagi smernic razvoja v občini (za TOZD-e Ptuj občina Ptuj, za TOZD-e v Ormožu občina Ormož). Delavski svet TOZD sprejme sklep o pripravi analize o razvojni možnosti TOZD-a in za to zadolži delovno skupino. O smernicah in elementih razvoja TOZD, ki jih je pripravila delovna skupina, razpravljajo delavci TOZD na svojem zboru. Na podlagi pripomb na zboru dealvcev pripravi delavski svet TOZD predlog Temeljev planov TOZD in razpiše referendum. Za strokovno utemeljenost predloga odgovarja individualni poslovodni organ (vodja TOZD). Osnovni in prvi akti plana v TOZD-u so Temelji plana TOZD, ki so bili sprejeti na referendumu in so osnova ter materialna podlaga za razvoj TOZD. V tem aktu so zapisani skupni interesi delavcev, njihove potrebe, prevzemanje odgovornosti, sporazumevanje in dogovarjanje med delavci in občani itd. Prav tako so vsi delavci TOZD v ta akt zapišejo planirani dohodek TOZD-a, temeljna razmerja glede razporejanja dohodka, pravice in odgovornosti finančnega in materialnega značaja ipd. Vsako področje se v tem aktu opredeli v podrobnosti. Na podlagi Temeljev planov TOZD, pripravijo zadolženi strokovnjaki predlog Plana TOZD za določeno obdobje, ki ga sprejme delavski svet TOZD, ko ugotovi, da je v skladu s Temelji plana TOZD. V Planu TOZD so naloge zapisane v Temeljih plana TOZD še bolj podrobno opredeljene. Nič lažjega ni, da se na podlagi Plana TOZD za določeno obdobje vsako leto izdelajo Letni plani TOZD, kjer so opredeljene naloge za eno leto. Letni plan TOZD sprejema prav tako delavski svet TOZD. Kako bomo planirali na ravni delovne organizacije Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj? Ko vse temeljne organizacije sprejmejo na referendumu svoje Temelje planov za določeno obdobje, sklenemo Samoupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije ZC. Pri nas ta sporazum sprejema centralni delavski svet ZC s soglasjem vsake TOZD. Na podlagi SaS o temeljih plana ZC, se izdela predlog Srednjeročnega plana ZC, ki ga sprejme prav tako delavski svet ZC s soglasjem TOZD in soglasjem delegatov — predstavnikov družbene skupnosti (zunanji delegati). Upam, da sem kar se da na preprost način povedala na videz strašno zamotane postopke, izraze itd. ter tako spremenila nerazumljivo v razumljivo za vsakega našega delavca različnih znanj in mu na tak način omogočila osebno sodelovanje v načrtovanju ter razvoju njegove delovne sredine. Shematski prikaz postopkov planiranja: DS TOZD sprejme sklep o pripravi in analizi razvojnih možnosti (imenuje delovno skupino) 4' Razprava na zboru delavcev 4" DS TOZD izdela predlog Temeljev planov TOZD 4 Temelji planov TOZD —■ sprejeti na referendumu 4 Delovna skupina pripravi predlog Plana TOZD za srednjeročno obdobje 4 Plan TOZD za srednjeročno obdobje — sprejme DS TOZD 4 Letni plan TOZD sprejme DS TOZD usklajeni na nivoju DO ZC TOZD 1. Temelji planov TOZD TOZD II. Temelji planov TOZD TOZD lil. Temelji planov TOZD TOZD IV. Temelji planov TOZD TOZD V. Temelji planov TOZD Srednjeročni plan DO ZC sprejme DS DO ZC z soglasjem TOZD-ov SaS o temeljih plana DO ZC sprejema DS ZC s soglasjem TOZD-ov 4 4 Fanika KORENJAK Iz razstave v TOZD Psihiatrični oddelek Kdaj, kje in zakaj? Nekaj prijetnih utrinkov s srečanja delavcev ZC ... toda za najboljši rezultat. In še kako drugače? .. . sicer pa ne vem katerega bi izbrala . .. 17 Izbira velika, prav vsaka nas mika ... Fotografije: C. Murko S. Grabrovec Tekst: S. Grabrovec V. Turk 18 Dr. Mitji Mrgoletu ob prejemu Plakete občine Ptuj za področje zdravstva iskrene čestitke vseh nekdanjih sodelavcev! Glasujmo ZA predloge in se udeležimo referenduma dne 20.11.1984 Priročnik „Proces zdravstvene nege” - kaj je to ? V začetku leta 1984 je bil v okviru založniške dejavnosti Zveze društev medicinskih sester Slovenije izdan priročnik PROCES ZDRAVSTVENE NEGE. Že leta 1981 ga je napisala skupina medicinskih sester — strokovnjakinj na področju zdravstvene nege Regionalnega urada za Evropo Svetovne zdravstvene organizacije. V slovenščino je priročnik prevedla Majda Šlajmer-japelj, ki je v uvodu k slovenskemu prevodu zapisala: »Kot navajajo avtorice, je bil priročnik za preučevanje zdravstvene nege napisan za mednarodno študijo, ki poteka v okviru Regionalnega urada za Evropo Svetovne zdravstvene organizacije. Namenjen pa ni bil le medicinskim sestram, ki sodelujejo v študiji, temveč naj bi ga uporabljali vsi tisti, ki želijo vsebinsko in organizacijsko spremeniti zdravstveno nego.« Priročnik ima sedem poglavij s številnimi podpoglavji: 1. ZGODOVINA ZDRAVSTVENE NEGE V EVROPI s cilji in vajami 2. VLOGA ZDRAVSTVENE NEGE V ZDRAVSTVENEM VARSTVU s cilji in vajami 3. PROCES ZDRAVSTVENE NEGE is cilji in vajami 4. UGOTAVLJAN1E POTREB PO ZDRAVSTVENI NEGI s cilji in vajami 5. NAČRTOVANJE ZDRAVSTVENE NEGE s cilji in vajami 6. IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE s cilji in vajami 7. VREDNOTENJE ZDRAVSTVENE NEGE s cilji in vajami. Osmo poglavje priročnika je sklep, ki ima namen pokazati sistematično zdravstveno nego in nakazati njeno uporabnost na vseh delovnih področjih medicinskih sester. Sistematična zdravstvena nega je strokovno zanimiva, ker smiselno vključuje v delo celoten negovalni team, ki ima možnost, da opravlja kvalitetno delo. ,Priročnik je temeljno gradivo za spoznavanje metode procesa zdravstvene nege, pravica vseh nas medicinskih sister pa je, da ta proces izpeljemo z vso odgovornostjo pri načrtova,nju, pri izvajanju in ocenjevanju svojega dela. Prizadevne raziskovalke iz Maribora so že znanje o omenjeni metodi dopolnile z mnogimi izkušnjami. Morda ne bi bilo odveč povabiti jih v našo sredino, da nam na praktičnih primerih svoje raziskovalne naloge jasneje in prepričljiveje predstavijo Proces zdravstvene nege in predvsem tisto, kar je bilo bistvenega pomena, da je po tej metodi bilo delo uspešno. Podrobneje lahko o predstavitvi Priročnika preberete v Zdravstvenem obzorniku-strokovnem glasilu medicinskih sester Slovenije. Imajo pa ga tudi že vse delegatke v Predsedstvu Društva medicinskih sester Ptuj-Ormož, pa tudi vse medicinske sestre v naši TOZD, iki vodijo in organizirajo sestrsko službo. Lahko pa priročnik kupite osebno na sedežu Zveze društev medicinskih sester Slovenije, Ljubljana, Vidovdanska 9; ali pa ga naročite po telefonu na številko (061) 316-055 in dobili ga boste po pošti! Cena priročnika je le 250 dinarjev! Verica Turk • Nekaj nalog komunistov v zdravstvu po 13. seji CK ZKJ Razprava o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ vzpodbuja poleg analiz o dosedanjem delu oziroma nedelu ter napakah komunistov tudi razmišljanja o poteh iz sedanje situacije. Samo s poenotenimi stališči o bistvenih vprašanjih lahko vskladimo akcije ter uspešno zastavimo realizacijo programa stabilizacije tudi v zdravstvu. Predvsem moramo izhajati iz realnih osnov, saj nam iluzionistično postavljena razmišlja,njanja lahko le škodijo in nas imobi-lizirajo. V mislim imam dejstvo, da smo trdno vpeti v okvire danih ekonomskih potencialov in da v času, ko je potrebno velik del akumulacije gospodarstva nameniti vračanju izposojenega kapitala, obenem pa krepiti tehnološke in sploh produkcijske potenciale, ne more priti tako kmalu do bistvene preporazdelitve virov napajanja v korist zdravstva. Tudi znotraj sfere t. im. skupne porabe je maneverski prostor zožen ali skoraj nikakršen. Če pri tem še upoštevamo realne možnosti rasti družbenega proizvoda v naši ožji sredini, lahko pridemo do zaključka, da bodo razpoložljiva sredstva za zdravstvo realno stagnirala, verjetneje pa nekaj časa še upadala. Takšen razvoj stvari nas je v ptujskem zdravstvu privedel v situacijo, ko obvladujemo probleme le kvantitativno, kvalitativno pa opažamo stagnacijo in mogoče celo nazadovanje, s tem, da to ne velja za posamezna ožja strokovna področja, kjer delujejo zagnani zdravstveni delavci. Pred nami je tudi obdobje, ko si bomo načrtovali letne, srednjeročni in dolgoročni plan našega dela. Jasno je, da bomo uspešni pri delu le, če bodo ti plani skladni s potrebami in prilagojeni možnostim. Oblikovanje planov je naloga vseh zdravstvenih delavcev, komunisti pa bomo pri tem, še bolj pa kasneje pri izvajanju nalog, lahko pokazali svoje delovne, strokovne, idejne in organizacijske kvalitete. Kljub ne posebno rožnatim razmeram se ne smemo predati defetizmu. Izhod bomo morali iskati v več smereh, vsako pa v konstruktivnih in strokovnih razpravah čimbolj konkretizirati. Predvsem je treba maksimalno in skrajno racionalno uporabljati obstoječe kadrovske, tehnične in prostorske potenciale, preden se odločimo za širitve. V ta sklop spada tudi neodložljiva ureditev medse bojni h odnosov med delavci v posameznih okoljih. Zaostriti je treba delovno disciplino in odnos do dela, še posebej z vidika odnosa do varovancev. Brez tega nam tudi večja dodatna sredstva ne bodo omogočila uspešnega dela. Na drugi strani je z mnogo strpnosti, predvsem pa objektivno strokovno presojo potrebno opredeliti, ali je možno, pa tudi racionalno, razvijati vse dejavnosti, ki jih trenutno formalno pokrivamo. Razvoj medicinske znanosti je hiter in vlaganja za spremljanje razvoja so izredno visoka. Ostajanje na isti ravni pomeni v bistvu zaostajanje, pa tudi to, da varovanci niso deležni take strokovne obravnave, kot jo nivo obstoječega znanja zahteva. Od tod do neposredne odgovornosti ni daleč. Kot že rečeno, trenutno sredstva za zdravstvo ne omogočajo niti obstoječe ravni, saj sredstva amortizacije še zdaleč ne pokrivajo potreb enostavne reprodukcije. Dilemo, ali rajši kvantitativno manj, pa tisto kvalitetno, ali vse, pa kakršnokoli že, moramo vsekakor razrešiti. Naloga je zelo težka, saj je v usmeritvi treba najti tudi rešitve za socialno varnost zdravstvenih delavcev. Ob tem ne smemo pozabiti na določene faktorje, ki bistveno vplivajo na razvoj. Kot sem že pisal v tem glasilu, je potrebno v menjavi dela in planiranju najti kvalitetnejše kazalce uspešnosti dela zdravstva, kot so dosedanji faktorski, točkovni, »pregledovalnik storitveni ipd. Ponavljam: zdravstveno stanje naših občanov je odraz našega dela in le kazalci zdravstvenega stanja oziroma njihovo gibanje je merilo našega dela. Naše delo pa je vredno toliko, kolikor je vredno zdravje, ki smo ga ohranili. Vprašljiv je sistem vrednotenja, kjer ima ceno le bolezen. Bitka za tako prevrednotenie ne bo lahka. Opogumiti je treba tiste, ki ne verjamejo, da je tudi v zdravstvu možno nagrajevanje po delu. Če tudi ne idealno, je vendarle možno najti merila za boljše nagrajevanje strokovnosti, inventivnosti, gospodarnosti, delavnosti itd. Moramo se samo sporazumeti, da so to kvalitete, ki jih je potrebno stimulirati. V kolikšni meri bo to možno izpeljati, je odvisno tudi od tega, če bomo v sistem svobodne menjave dela v zdravstvu vnesli podobne stimulacijske parametre. Če bomo ostali na sedanjem, praktično proračunskem sistemu, bo ostajal omejen tudi sistem nagrajevanja po delu. Ostati ne smemo tudi brez usmeritev v porabi sredstev znotraj zdravstva. Da se obnašamo racionalno pri tekočih materialnih stroških, smo se v glavnem že naučili. Doreči je treba vlaganja v razvoj, kjer velja razmisliti o prioriteti: najprej visoko strokovni kadri, potem sodobna zdravstvena oprema in nazadnje postavljanje novih zidov. Dobri strokovnjaki znajo tudi v delno improviziranih pogojih najti uspešne poti, jasno pa je, da brez ustrezne opreme ni kvalitetnega dela. Enako pa velja, da brez znanja ostaja najkvalitetnejša oprema v najbolj razkošnem prostoru mrtev predmet. Kratek uvod v temelje marksizma (nadaljevanje in konec) Zaradi kritike krščanstva in religije je filozof Feuerbach obnovil v nemški filozofski misli materializem, po njem sta ga prevzela Marx in Engels in mu dala novo vsebino, ko sta ga na nivoju nove sinteze združila s Heglovo objektivno dialektiko. Utemeljitelja danes imenovanega marksizma sta torej Marks in Engels, ki sta na osnovi zanj ugodnih družbeno ekonomskih razmer, izhajajoč iz osnovnih treh temeljnih izhodišč, z genialno sintezo ustvarila nov sistem filozofske misli, ki prvič v zgodovini filozofije ni preprosta razlaga danosti, ampak postane akcijski napotek za spreminjanje družbe izkoriščanih in izkoriščevalcev v brezrazredno družbo in se s tem poslanstvom približuje humanizmu. Zaradi svoje temeljne ontološke komponente (nauk o biti), dialektičnega materializma, ostaja marksizem odprt, ni togo zakostenel sam v sebi in omogoča, da ga žive družbene razmere dopolnjujejo in dograjujejo. Želel bi opozoriti na to komponento, ker sodim, da se v živi praksi nanjo prepogosto pozablja. V današnjem svetu je prisoten ekstremno velik razpon od socialističnih političnih sistemov, ki so zelo togi, ki jim je tuje vsako razmišljanje o spreminjanju do nemara na drugem koncu pojava evrokomunizma, ki išče popolnoma nove pobude in poti v razvoju sodobne marksistične misli. Njen velik protagonist in eden od utemeljiteljev je pred kratkim umrli sekretar italijanske komunistične partije Ee-rico Berlinguer. Marksizem je teoretično opredelil družbene delitve dela v preteklosti in ugotovil, da so temelj razrednim družbam v zgodovinskem razvoju človeške družbe. Delitev dela vodi do nastajanja privatne lastnine produkcijskih sredstev, ta pa do delitve družbe na razrede. Marksizem je dokazoval, da je obstoj razredov vezan samo na določene zgodovinske razvojne faze proizvodnje, da vodi razredni boj nujno k diktaturi proletariata in, da je ta diktatura prehod k odpravi vseh razredov, k brezrazredni družbi. Marx ugotavlja, da je človek odvisen predvsem od socialnih odnosov, ki pa jih lahko spreminja in tako lahko posredno spreminja samega sebe. Močno je razširil pojem alienacije, mimo religiozne je postavil na prvo mesto družbeno ekonomsko. Napoveduje popolno ukinjanje vseh vrst alienacije v komunistični družbi, ko bo bistvo človeka postalo delo, svobodna ustvarjalna dejavnost, ki jo bo človekopravljal iz želje po ustvarjanju, ne pa pod pritiskom borbe za goli obstoj. Sama marksistična filozofija ima približno iste komponente kot vsi ostali filozofski sistemi. Njena ontologija (nauk o biti) je dialektični materializem, njeni deli pa so še marksistična gno-seologija (nauk o spoznanju), antropologija (celovita filozofska razlaga človeka, njegova bit in bistva, eksistence in esence), zgodovinski materializem, pa še etika in estetika. Dialektični materializem je na novo opredelil pojem materije, prenesel marksistično načelo na vsa področja resničnosti, tudi na družbo in zgodovino in me s tem dal absolutni pomen. Zgodovinski materializem nadvse pomembno ugotavlja, da spremembe materialne pod-stati vplivajo na spremembo idej in nazorov, te pa so gonilo razvoja družbe. Protislovje med družbenim delom in privatno lastnino produkcijskih sredstev v kapitalizmu je agens movens v spreminjanju dnužbeno-ekonomskih odnosov. Kapitalizem odraža notra'nja protislovja v štrajkih, gospodarskih krizah in imperialističnih vojnah. Prilagaja pa se jim s spreminjanjem notranjih oblik od liberalnega do monopolnega kapitalizma, pa do imperializma z nadnacionalnimi gospodarskimi integracijami. Svojo zgodovinsko upravičenost, nesluteni razvoj produkcijskih sil, je kapitalizem že domala opravil. Produkcijske sile nujno postajajo čedalje bolj podružbljene in s tem postaja protislovje s kapitalističnim prilaščanjem čedalje očitnejše in uevzdržnejše. Socializem s svojim prodornim pohodom — v polovici stoletja se je zanj opredelila že tretjina človeštva — dokazuje svojo zgodovinsko upravičenost im s tem tudi veličino mislecev, ki so ga teoretično napovedali. Naj zaključim ta kratek sprehod po nekaterih najbolj temeljnih teoretičnih izhodiščih marksizma z iskreno željo, da bi mu človeštvo v socializmu čimprej uspelo dati humano in demokratično podobo, kjer bo osnovno merilo človeškega dostojanstva delovni prispevek posameznika k skupni blaginji družbe. Samo tako obliko so si njegovi teoretiki zamišljali in samo tak socializem lahko človeštvo popelje v naprednejše medsebojne odnose. Božidar RADOŠ Razprave o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ so v teku in ob zaključku bomo nekatere usmeritve bržkone že dogovorili. Verjetno bo potrebno še nadaljevati z razpravami, saj bomo ugotovili še številna odprta vprašanja. Iz tega razprav moramo iziti s kritično oceno dosedanjega dela, a tudi jasno začrtanimi nalogami, usmeritvami in prepričanju. Henrik ŽLEBNIK Delovno razmerje in izpolnitev pogojev za predčasno in polno osebno pokojnino Vprašanje izpolnitve pogojev za osebno pokojnino in prenehanje delovnega razmerja je gotovo zelo občutljivo družbeno vprašanje, ki na eni strani zadeva pravico do dela, na drugi strani pa možnost zaposlovanja mladih delavcev. Kadrovska služba je dolžna voditi evidenco o delovni dobi delavcev, kajti delovno razmerje preneha po samem zakonu z dnem, ko izpolni delavec pogoje za polno osebno pokojnino. Med novostmi novega zakona je možnost predčasne upokojitve-Statut skuipnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji določa pogoje, i,n sicer: — da se za vsako manjkajoče leto do dopolnjene starosti 60 oz. 55 let starostna pokojnina zmanjša za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj za 1,5 %. — za vsako manjkajoče leto pokojninske dobe do 40 let (moški) oziroma 35 let (ženske) za 0,5 %. TABELA: Starost • • let Pokojminska M 30 ‘ 38 37 36 35 M z doba Ž 34 33 32 31 30 59 54 odstotek 2.0 2,5 3,0 3,5 4,0 58 53 zmanjšana 3,5 4,0 4,5 5,0 5,5 57 52 pokojnine 5,0 5,5 6,0 6,5 7,0 56 51 6,5 7,0 7,5 8,0 8,5 55 50 8,0 8,5 9,0 9,5 10,0 Pokojninska osnova je mesečno povprečje osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec dobil za svoje tekoče in minulo delo v katerihkoli zaporednih 10 letih zavarovanja po zavarovančeni izbiri, ki so zanj najugodnejši. Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove po enotni lestvici tako, da znaša za 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) pokojninska doba 85 %. LESTVICA: Pokojninska doba Zavarovanec Zavaovanka 15 let 35 % 40 % 15 let, 6 mesecev 35 % 41,5 % 16 let 37 % 43 % 16 let, 6 mesecev 38 % 44,5 % 17 let 39 % 46 % 17 let, 6 mesecev 40 % 47,5 % 18 let 41 % 49 % 18 let, 6 mesecev 42 % 50,5 % 19 let 43 % 52 % 19 let, 6 mesecev 44 % 53,5 % 20 let 45 % 55 % 20 let, 6 mesecev 46 % 56 % 21 let 47 % 57 % 21 let, 6 mesecev 48 % 58 % 22 let 49 % 59 % 22 let, 6 mesecev 50 % 60 % 23 let 51 % 61 % 23 let, 6 mesecev 52 % 62 % 24 let 53 % 63 % 24 let, 6 mesecev 54 % 64 % 25 let 55 % 65 % 25 let, 6 mesecev 56 % 66 % 26 let 57 % 67 % 26 let, 6 mesecev 58 % 68 % 27 let 59 % 69 % 27 let, 6 mesecev 60 % 70 % 28 let 61 % 71 % 28 let, 6 mesecev 62 % 72 % 29 let 63 % 73 % 29 let, 6 mesecev 64 % 74 % 30 let 65 % 75 % 30 let, 6 mesecev 66 % 76 % Pokojninska doba Zavarovanec Zavaovanka 31 let 67 % 77 % 31 let, 6 mesecev 68 % 78 % 32 let 69 % 79 % 32 let, 6 mesecev 70 % 80 % 33 let 71 % 81 % 33 let, 6 mesecev 72 % 82 % 34 let 73 % 83 % 34 let, 6 mesecev 74 % 84 % 35 let 75 % 85 % 35 let, 6 mesecev 76 % — 36 let 77 % — 36 let, 6 mesecev 78 % — 37 let 79 % — 37 let, 6 mesecev 80 % — 38 let 81 % — 38 let, 6 mesecev 82 % — 39 let 83 % — 39 let, 6 mesecev 84 % — 40 let 85 % — Primer: Delavka je stara 52 let in ima 31 let pokojninske dobe. Kako se ji odmeri predčasna pokojnina in koliko bo nižja od starostne pokojnine? V konkretnem primeru bi se za 31 let pokojninske dobe zavarovanki odmerila starostna pokojnina, če bi izpolnjevala tudi pogoj potrebne starosti v višini 77 %. Zaradi tega, ker uveljavlja pokojnino 3 leta prej, pa bi se ji tako odmerjena pokojnina zmanjšala za 3 x 1,5 %, torej 4,5 %. Ker ji do polne pokojninske dobe 35 let manjkajo 4 leta, se pokojnina zmanjša še za 4 x 0,5 %, torej 2 %. Skupno zmanjšanje pokojnine zaradi predčasnega odhoda v pokoj znaša torej v navedenem primeru 6,5 %. Starostna pokojnina v višini 77 % pokojninske osnove, bi se torej zmanjšala še za 6,5 % in bo enaka 70,5 % pokojninske osnove. Tako zmanjšano pokojnino bo zavarovanka dobivala do izpolnitve pogoja starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine, torej 55 leta starosti. Z izpolnitvijo navedenega pogoja bo zmanjšanje pokojnine zaradi predčasnega odhoda v pokoj (v tem primeru 6,5 %) odpadlo. Od tedaj dalje prejema zavarovanka starostno pokojnino glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, to je 77 %. In postopek? Delavka ali delavec, ki se želi upokojiti predčasno ali starostno se javi v kadrovsko-socialni službi Zdravstvenega centra Ptuj-Ormož, kjer se prične postopek in dobi delavec nadalj.na navodila. Postopek mora steči tri mesece pred željenim datumom upokojitve. V primeru izpolnjenih pogojev za polno osebno pokojnino pa pričnemo postopek že ob planu zaposlovanja za naslednje leto, ko ugotavljamo katera delavka ali delavec bo izpolnil pogoje za polno osebno pokojnino. Delavka se mora vsaj tri mesece pred pogojem izjasniti, če želi nadaljevati z delom in se ji šteje za izpolnitev pogojev za polno osebno pokojnino 40 let kot moškemu, ali pa ji preneha delovno razmerje z datumom izpolnitve pogoja. Kadarkoli v tem obdobju med 35 in 40 letom zavarovalne dobe pa lahko poda izjavo o prenehanju delovnega razmerja zaradi upokojitve. Velja pa omeniti, da se delavki z več kot 35 leti delovne dobe odstotek za odmero pokojnine ne bo povečal. Upam, da je s tem odgovorjeno na številna vprašanja, ki so se pojavljala pri našem dnevnem delu. Olga KRAJNC Dejavnost TOZD psihiatrični oddelek Ormož v zadnjem obdobju V naši bolnici praktično zadnje čase ni bilo tedna, da ne bi imeli še kak seminar srečanja ali kakšne druge prireditve. Tako smo ponovno obnovili redne sestanke s terapevti TS zdravljenih alkoholikov iz Podravja in Prekmurja. Poleg tekoče problematike pripravimo stalno strokovno temo, iz katere vsebine se nato razvije diskusija; npr. pomen predstavitve in vrste predstavitev pri alkoholikih, alkoholizem pri kmečki populaciji, alkoholizem pri samskih. Tudi zdravljenci iz odseka o bolezni odvisnosti do dobili pogrom v športnih tekmovanjih, ko so premagali zdravljence sosednje ustanove v vseh petih športnih disciplinah. Lepo jesensko vreme omogoča bolnikom organizirane izlete: v ptujski grad, po kostanje in gobe, nakar sledi zaslužena »pojedina«. Prosto sprehajanje bolnikov po klinikah je postalo nekaj vsakdanjega. Dnevno dokazujemo, da obstajajo še druge oblike zdravljenja in življenja bolnika, ne samo za zaprtimi vrati. Obiskala nas je delovna skupina iz Univerzitetne .psihiatrične klinike v Ljubljani iin smo z njimi izmenjali izkušnje. Ugotovili smo lahko, da je bolnikom bolje pri nas .kadru pa bolje v Ljubljani. Kljub pohvali smo dobili kar nostalgično razpoloženje po starih časih, ko smo zvedeli za ceno malic in kosil v Ljubljani, kako še pri njih stalno dežura medicinska sestra in kako je za dežurno osebje zastonj večerja. Smo v eri stabilizacije res prena-peli pas in nas to mogoče spravlja v občasno napetost? Potolažili smo se, ko smo dobili številna priznanja o kakovosti in kvaliteti dela nam je torej ostalo zadoščenje, da smo pač na periferiji bolj zagnani. Priredili smo seminar društvu pravnikov iz Pomurja. Poleg ogleda novih prostorov smo imeli dvoje predavanj; zanimiva za pravosodne organe: o rastlinah s psihotropnim učinkom katere rastejo pri nas ter o psihologiji posilstva. Tokratni seminarji so postali tradicionalni, saj je bil nedavni že četrti. Sindikat je organiziral uspešen piknik za delavce, saj so se to zaslužili ob izrednih naporih pri adaptaciji oddelka. Anica MEGLA Mag. sc. dr. Marijanu Preglu iskreno čestitamo za uspešno ohranjeno magistrsko delo s področja psihiatričnih znanosti! Mag. sc. dr. Marijanu Preglu so poleg sodelavcev čestital i tudi predstavniki občine Ormož iin Podravja. Zdravstveno vzgojno delo v šolskem letu 1984-85 Zobna gniloba je pri nas postala najbolj razširjena bolezen in njeno zdravljenje stane družbo veliko denarja, ki jih v zadnjem času družba le težko zmore. Posledice nezdravljene zobne gnilobe so znane in prizadenejo splošno zdravje prizadetih. Zavedati se moramo, da so uspehi dosegljivi, vendar šele čez določen čas in je zatorej to dolgoročen proces. Ker se mi zobozdravstveni delavci tega zavedamo, si prizadevamo in vstrajamo pri izvajanju preventivnega programa za preprečevanje zobne gnilobe. Pri izvajanju zdravstvene vzgoje smo si zadali konkretne cilje, ki smo jih zbrali glede na patologijo in torej nanje tudi lahko vplivamo. Zobozdravstveno —■ vzgojno dejavnost izvajamo torej ciljano, neprekinjeno in množično. V to delo, kot smo že večkrat poudarjali je vključena v TOZD-u zobozdravstvena služba, posebno izurjena ekipa sester, ki se ukvarja samo s tem. V šolskem letu 1984/85 bomo po programu, ki je izdelan za posamezne starostne skupine otrok, mladino in starše, izvajale predavanja in demonstracije čiščenja zob v vseh vrtcih- osnovnih šolah in Srednješolskem centru ptujske občine. Poslužujemo se kolektivnih in individualnih metod demonstracije či- ščenja zob otrokom, mladini in staršem. Kot pripomoček nam služi posebni model, predvsem pri manjših skupinah otrok, kjer so tudi rezultati boljši. Poleg modela se poslužujemo tudi diapozitivov, brošur in plakatov, ki jih izdelujemo same. Del nalog sester za zdravstveno vzgojo je pri organizaciji šolske prehrane in vrtcih, kjer svetujemo odgovornim, da bi bila ta hrana čim bolj protektivna in da ne vsebuje sladkorja. V okviru kolektivne medikamentozne profilakse razdeljujemo tablete v vrtcih. Iz vsega izhaja, da je delo sestre za zobozdravstveno vzgojo pri preprečevanju kariesa zahtevno, odgovorno in pomembno. Seveda se nismo mogle ukvarjati v okviru tega prispevka s podrobnostmi te dejavnosti, ker bi presegle okvir naslova, ampak smo naloge le opredelile. Vsekakor pa smo spoznali, da je delovanje sestre za zdravstveno vzgojo pri preprečevanju zobne gnilobe potrebno in pomembno ter jo bomo v bodoče še dopolnjevali. TOZD Zabozdravstvena služba Ptuj Sestre za zdravstveno vzgojo Reverse osmosa na hemodializi Poleg adaptacij in opreme novih prostorov za hemodializo, je imela ekipa poslovodnih delavcev in strokovnjakov TOZD bolnišnica Ptuj v letošnjem letu še drugo težko nalogo: zagotoviti dovolj kvalitetno vodo za vršitev hemodialize. Najprimernejši način za pripravo kvalitetne vode za hemodializo je z aparatom za reverzno ozmozo. Za razumevanje delovanja takega aparata, predvsem pa nujnost nabave, moram najprej povedati nekaj o sami hemodializi. Bolniki z dokončno odpovedjo ledvic prihajajo na dializo dva ali trikrat tedensko za 4 do 6 ur. Med eno dializo se na eni strani membrane dializnih filtrov (v žargonu — »dializatorjev« ali »umetnih ledvic« v pravem pomenu besede) izmenjujejo pretoki na eni strani približno 200 litrov posebej pripravljene vodne raztopine elektrolitov in puferjev in na drugi strani membrane istočasno preteče tokom ene hemodiaiize 50—90 litrov bolnikove krvi. Izmenjava snovi na membrani je -nagla in učinkovita, smer potovanja delcev pa določa sestava dializne raztopine. Dializna raztopina je sestavljena tako, da neprimerno, organizmu škodljive snovi, ki se sicer normalno izločajo preko ledvic, v umetni ledvici potujejo iz bolnikove krvi preko membrane v dializno raztopino. Dializna raztopina gre iz umetne ledvice v kanalizacijo. Odvečna voda in organizma bolnika gre v dializno raztopino zaradi negativnega hidrostatskega tlaka, ki ga dializni aparat vrši na strani dializne raztopine s pomočjo posebne črpalke. Za pripravo vodne dializne raztopine v tako veliki količini imamo posebej pripravljen koncentrat elektrolitov in ga meša monitor sproti s posebej pripravljeno vodo. V vodovodni vodi je vedno nekaj nezaželjenih snovi, ki na dializi bolniku povzročajo hude, nezaželjene pojave med samo hemodializo (npr. kalcij). O veliki količini vode, ki se na nek način prefiltrira tekom ene hemodialize je to razumljivo. Drug način škodljivosti zaradi snovi v vodi pa je bolj dolgotrajen in zahrbten, povzroča pa hude, nepopravljive okvare na bolniku. Te veste okvar so vezane bolj na trajanje in dolgoletno navezanost bolnika na umetne ledvice. Gre za snovi, ki se nahajajo v vodovodni vodi v neznatnih količinah in preko običajnih poti npr. preko prebavil in e morejo vstopiti v organizem. Preko dializne membrane v filtru te snovi vstopijo po enostavnem principu prestopanja skozi majhne pore v sami membrani. Že minimalne količine takih snovi prisotnih v vodovodni vodi -so zelo nevarne za bolnike, ki stalno hodijo na dialzo več let, posebej, ker so količine vode, ki je v kontaktu s krvjo bolnika zelo velike — okrog 200 litrov v eni hemodializi. Od takih snovi je najbolj znan aluminij, ki je v nekaterih dializnih centrih v Angliji v relativno kratkem času povzročil pri bolnikih spremembe na možganih bolnikov, ki jih klinično opisujemo z izrazom prezgodnja demenca. Ob takih spoznanjih so strokovnjaki iskali cenen in zanesljiv način odstranjevanja vseh nezaželjenih snovi iz vode, ki bi jo uporabili za hemodializo. Najbolj učinkovit se je pokazal princip reve rz n e ozmoze, -ki je nekoliko zapleten, aparatura je relativno draga, prednost pa so .zanesljivost, enostavno in ceneno vzdrževanje, še posebej pa velika vzdržljivost ob pravilnem rokovanju, saj tak aparat lahko dela po zagotovilih proizvajalcev 10 let brez večjih obnavljanj, pa tudi obnavljanja so enostavna, vendar draga. Način delovanja reve rz n e ozmoze preprosto lahko razložimo takole: znano je, da na vsaki strani polprepustnih membran nastajajo ob različnih koncentracijah raztopin na vsaki strani membrane različni hidrostatski pritiski, ker voda prehaja, delci pa ne. Ob ustrezni tehnični rešitvi, če povišamo hidrostatski pritisk na strani večje koncentracije delcev, pa spremenimo smer vodnega pretoka na stran manjše koncentracije delcev. Nekaj takih membran oz. sistemov povežemo in imamo v zadnji kemično čisto vodo. Sam apa-rat za reverzno ozmozo seveda ni tako preprost, ima še ionske izmenjevalce, sisteme -regeneracije membran, in druge tehnične dodatke, osnovni princip pa je le ozmoza in z dodatnimi sistemi spremenjena smer potovanja vode. Od tega izvira tudi ime: reverse osmosa. Sama priprava vade za hemodializo vključuje filtracijo z različnimi filtri: grobo, fino in biološko. Druga stopnja je potem mehčanje vode (za odstranitev apnenca iz vode) z mehčalci na principu jonskih izmenjevalcev s porabo soli (softnerji). Aparat za reverzno ozmozo priključimo šele za prvima stopnjama. Princip reverz-ne ozmoze je tako učinkovit, da odstrani vse primesi iz vodovodne vode, tako da posebne analize in prilagajanje aparata niso potrebne, ne glede na krajevne razmere. Ptujska vodovodna voda je znana po trdoti in številnih primeseh. Za naš dializni center smo se dogovorili za nabavo aparata znamke Culling takih zmogljivosti, da bo za naš dializni center zanesljivo dovolj. Tovarna je vodilna po tehnologiji na tem področju, v naši bolnišnici pa že od otvoritve -novega kirurškega od- delka delujejo mehčalci te znamke, zato smo se toliko lažje odločili za to ponudbo. Nabava aparata za reverzno ozmozo je za vršitev kronične intermitentne hemodialize nujna, saj le tak aparat omogoči kvalitetno hemodializo, brez komplikacij ali kroničnih okvar zaradi vode. Naš dializni center je v Sloveniji zadnji, ki nabavlja tak aparat, res pa je tudi, da je bila rast našega dializnega centra postopna in je sedanje kompletiranje opreme samo logičen zaključek ustanavljanja dializnega centra za potrebe bolnikov z dokončno odpovedjo ledvic. Janez MRŠEK ELEKTRONIKA V ZDRAVSTVU Električni simulatorji „Gorenje” Gorenje Procesna oprema iz Titovega Velenja je -na mednarodnem sejmu Elektronike v Ljubljani predstavljala nekatere novosti iz svojega proizvod-nega programa. Del tega programa je tudi njihova MEDICINSKA ELEKTRONIKA, ki se uveljavlja z napravami na-menjenimi: a) diagnostiki b) terapiji c) rehabilitaciji Naj predstavim nekatere dosežke Gorenja: VAGINALNI IN ANALNI STIMULATORJI MIŠIČJA MEDENIČNEGA DNA Tovrstni stimulatorji se imenujejo VAGICON RECTICON in RECTICON O (otroški) in se uporabljajo za neoperativno zdravljenje urinske inkontinence. S tem, ko spodbujajo zaporne mišice k intenzivnemu delovanju, jih krepijo tako, da se potreba po uporabi stimulatorjev javlja vedno iredkeje, pogosto pa jo je moč celo opustiti. Indikacija za tak stimulator je stresna in urgentna inkontinenca pri določenih vrstah nevrogenega mehurja. Stimulacijske parametre lahko zdravnik prilagodi vsakemu bolniku posebej. FUNKCIONALNI ELEKTRIČNI STIMULATOR MIKROFES To je ortotski in terapevtski pripomoček za izboljšanje hoje bolnikov s poškodbo centralnega živčnega sistema. Stimulator bol-ni-k nosi pod kolenom, kontrolno stikalo pa je v vložku pod peto prizadete noge. V zgodnji fazi zdravljenja ga uporabljamo za terapijo, kas-, neje pa kot aktivni ortotski pripomoček. Uporabljamo ga lahko tudi za terapevtsko in funkcionalno vzbujanje drugih mišic. ELEKTRONSKI STIMULATOR ZA PREPREČEVANJE BOLEČINE — NEVROBOL Namenjen je električni stimulaciji senzornih živčnih poti, ki preko procesov v centralnem živčnem sistemu prepreči ali ameji prenos občutka bolečine -v možgane. Stimulator je uporaben od akutne, kronične in postoperativne bolečine do bolečine med porodom, njegovo območje parametrov stimulacije pa je mogoče še bistveno razširiti. TERAPEVTSKI STIMULATOR ZA TERAPIJO URINSKE INKONTINENCE — M ES M ES je naprava za kratkotrajno (15 do 20 minut) intenzivno električno stimulacijo mišic in živcev medeničnega dna z maksimalno, za bolnika še dostopno jakostjo električne stimulacije. Namenjen je neoperativnemu zdravljenju inkontinence urina, ter prepogostega uriniranja. V določenih primerih se uporablja za zdravljenje urinske re-tence ter inkontinence blata. Uspehe pri zdravljenju dosežemo po 2—3-kratni ponovitvi stimulacije, včasih pa je za izboljšanje oz. ozdravitev dovolj ena sama. STIMULATOR ZA TERAPIJO SKOLIOZE — SCOLIFES Možnost za korekcijo idiopatske scolioze je uporaba električne stimulacije ustreznih hrbtnih mišic na izbočeni strani hrbtenice. Namesto celodnevne uporabe Milwaukee steznika zadošča stimulacija med spanjem, tako, da dnevne aktivnosti pacienta niso prizadete. Vsi omenjeni domači stimulatorji so za individualno rabo v vsakdanjem življenju z možnostjo nastavitve parametrov stimulacije, ki jo določi terapevt. Verica TURK IZ DRUŠTVA MEDICINSKIH SESTER Bilo je prijetno ... Na 1. strokovnem srečanju: Tema: »Akcija za napredek osebne in splošne higiene ter varstvo okolja«. Referati: Pereči problemi s področja vej javne higiene v občinah Ptuj in Ormož, — Črevesje in druge nalezljive bolezni — odraz stanja osebne in splošne higiene — Higienske razmere v VVO, Dijaških domovih, OŠ in drugih DO Lokacija — nova jedilnica bolnišnice Prisotnost — 35 udeležencev. Na 2. strokovnem srečanju: 1. tema: — Hepatitis B — Vloga na oddelku za transfuzijo krvi 2. tema: — Delo MS pri obravnavi hipertonikov v OA TGA Kidričevo S kulturnim programom so popestrili srečanje oskrbovanci Doma upokojencev Ptuj, Lokacija — jedilnica Doma upokojencev Ptuj Prisotnost — 86 udeležencev 2. tema: Hemodializa Ogled novega oddelka za hemodializo v bolnišnici Lokacija — čakalnica Splošnih ambulant Prisotnost — 53 udeležencev Na Volilni skupščini DMS Ptuj - Ormož — na strokovni ekskurziji na — ogledu specialne bolnice Novi Marof — Varaždinskih toplic —- Podravke — Belupo »Koprivnica« Prisotnost — 51 udeležencev. Na 3. strokovnem srečanju: Tema: Reanimacija v teoriji in praksi Lokacija — Dom gasilcev Ptuj Prisotnost — 97 udeležencev Na 4. strokovnem srečanju oz. strokovni ekskurziji — Ogled novomeške bolnišnice, novega zdravstvenega doma in — Zdravilišča šmarješke toplice Prisotnost — 53 udeležencev Na 5. strokovnem srečanju L tema: »Otrokovo zdravje — jutrišnje bogastvo« domu upokojencev Ne grem, ne grem, ne grem domov . . Dopisujte v Zrcalo! ZRCALO, glasilo delavcev Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož, izdaja delavski svet ZC Ptuj — Ormož. Glavni urednik: Slavka Grabrovec, odgovorni urednik: dr. Jožica Ciglarj člani uredništva: Amalija Černezl, Marica Ferk, Anka Hanželič, Ivan Jurgec, Darinka Knez, Anica Megla, doc. dr. Jože Neudauer, Liljana Obran, Viktor Rajh, Tončka Šegula, Verica Turk, dr. Henrik Žlebnik. Tiska TOZD Ptujska tiskarna Ptuj, v nakladi 1100 izvodov. Po mnenju Republiškega komiteja za informacije SR Slovenije je glasilo oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.