it. 53.
V Gorici, v torek dne 6. maja  1902.
Tečaj XXXII.
Izhaja trikrat na teden <r šestih Izdanjlh, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje \z-danje opoldne, večerno tadsuje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana   ali v   Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. tt-fio
pol leta........6 . 60 .   .    •   3-30
četrt leta   ...... >   3 ,-40 •   .     .    »'70
Posamične itevilke stanejo 10 vm. "' " ' Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki nliui ;tv. 11 v Gorici veGoriški Tiskarni« A. Gabršček vsafc i:m od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oc i. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnin* io ha oziramo-
Oglasi In poslanica s« računijo po petit-vrstah, L,: tiskano t-krat 8 kr.,2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Vt?čje 8rke *po -prostoru. -— Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Saročnlno In ojlase je plažatl loco Gorica.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. LavrUf.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici SL 11.
Dopisi uaj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSUjajo le upravniStvo.
»PRIMOREC"
izhaja neodvisno od <So5e> vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«8o6a» in cPrimoreo* se prodajata v Gorioi v to-bakarni 8chwarz v Šolski ulioi in Jellersitz v Nunski ulioi; — v Trsta v tobalarni LavrenCič na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Večerno izdan je.)
»Gcr. Tiskarna« A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Klerikalna zlobi in nevednost.
(Odgovor »Gorici* na Članek   »Goriška ljudska posojilnica* v št. 35.)
Biti hočem osebno odgovoren pred vso javnostjo in strogostjo zakona za vsako besedo v tem članku, zato postavljam svoje ime koncem tega odgovora na klerikalno zlobo in neumnosti v »Gorici* od sobote
»Soča* je naravnost razmesarila račune cerkljanske posojilnice in »Centrifuge*. Na njene članke bi bil edini pravi odgovor — tožba proti »Soči*, toda doslej ni niti oclgovorčka v klerikalnih listih. Rad priznavanj, da je nemogoč vreden odgovor na »Sočine* temeljite razprave. — Namesto odgovora na grozne dolžitve se je zadovoljila »Gorica* s strašno zlobno-neumno »Retourkutsche* o — »Goriški ljudski posojilnici". Ko sem pre-čital članek v »Gorici*, si nisem bil prav svest, ali je člankar bolj zloben ali bolj neumen ; no, zdaj sem prepričan, da je zlobno svojo žolč razlival po nedolžnem papirju s skrajno mero nevednosti in neumnosti, češ: za naročnike »Gorice" je vse dobro. Tu dokazi:
1. »G. Ij. p.* gre — rakovo pot, odkar je postala »narodno-napredna*. Tako pravi »on*! — Številke pa govore drugače. L. 1898. (pred razkolom) je bilo: članov 1171, deležev 84.040 K, hranilnih vlog 1,091.242 K, posojil 1,102.744 K, reservni zalog 41.234 K, — 1. 1901. pa: članov 1819, deležev 158.040, hran. vlog 1,318.965, posojil 1,379.213, reservni zalog pa: 63.014 K.
Ali ni to naravnost krasen napredek? V 3 letih polovico več reserv-noga zaloga poleg podpor na vse kraje! Vrhu tega ima 3 hiše, pri katerih lahko danes računi 25.000 K dobička !!!
Poglavje o — rakovi poti bi bilo torej s tem radikalno odbito. Rad bi poznal tistega junaka, ki je napisal v »Gorici* tako trditev S
Takoj tu naj opozorim cenjene svoje čitatelje, da od 1. 1898. posluje v Gorici tudi »Trgovsko-obrtna zadruga*, ki gre z »G. Ij. p.* roko v roki, kar je pravi blagor za naš narod. Poprej je bila »G. Ij. p." sama ?a vse potrebe Slovencev,  od 1. 1898.
Črtice z ogljem.
Povest, poljski spisal  Henrik Sienkiewicz.
Posl. Podravski.
(Dalje.)
»Glejte, kako zala hišica je to! To jo jedino poetično mestece v Ovčji glavi.
»Čegava je ta hišica?«
»Nekoč je bila tu oskrbovalnica. Tu so se učili vaški otroci citati, ko so njih stariši delali na polju. Oče je dal postaviti to hišico nalašč v ta namen.«
>A kdo jo ima v rabi sedaj ?«
s Sedaj leže ondi sodčki z žga-njico...«
Toda ni še izpovedala vsega, kajti dospela sta do velike mlake, v kateri je ležalo nekoliko svinj, »po pravici tako imenovanih radi svoje nesnage.« Da bi se mlaki izognila, sta morala ubrati pot mimo Repove koče. In šla sta tjekaj.
Pred vratmi je sedela na tnalu Repova z lakti oprtimi ob kolena in z licem oprtim ob dlan. Lice je imela bledo, kakor bi bilo iz kamena, oči rdeče, pogled kalen in uprt nekam v di%vo.
naprej pa se čedalje lepše deli polje med oba denarna zavoda, ,G. Ij. p." dandanes niti noče več večine takega dela, katero je prej morala vršiti, ker ni bilo drugega narodnega zavoda. Ljudstvo naše čedalje lepše že samo loči, kdaj mu bolje kaže prvi ali drugi zavod, a velikokrat kar posojilnica sama odstopa delo zadrugi. — In v tej naši »T. o. z.* je bilo koncem 1. 1901. že vplačane lastne glavnice 547.078 K, vlog 476.325 K, vseh aktiv pa 1,005.995 K. Ali ni to naravnost velikansko? Ako bi zadruge no bilo, bi seveda imela posojilnica vsaj del tega denarnega posla.
2. Iz tega, kar sem povedal zgoraj, bi bila tudi že vredno odbita bedastoča (ki je pa zlobna!) o pešanju prometne moči »Gor. Ijtid. pos.* — Da je imela I. 1897. prometa K 1.036.723, lani pa K 2,476.699 — imenuje klerikalni jezikač nazadovanje intenzitete (prometne moči). — Zlobni bedak ali bedasti zlobnež utemeljuje svojo modrost s primero, kako je rastel promet v najboljših letih, in ako bi tudi v zadnjih treh letih enako rastel, bi gn bilo danes veliko več. To pravim jaz tudi! Toda v istem času je imela »Trgovsko-obrtna zadruga* K. 7,382.560 denarnega prometa. Ako se je v zadrugi tako krasno razvilo prekoristno delovanje, ni moglo vsporedno napredovati v posojilnici po mori najboljših svojih let,
Klerikalni mazač se nnjbr?.e zaveda, da »prometna moč* je bedastoča, ali loviti hoče nevedne čitatelje na — limanice, »Lo maži, nekaj se vendar prejme I* si misli pobožni junak! Kako strašanski promet so naredili v »Centrifugi* z bagatelco hranilnih vlog, o tem je »Soča* že poročala. Ali je radi lega tam velika ta »prometna moč" ? — »Tržaška posojilnica in hranilnica" n. pr. je imela lani hranilnih vlog 1,815.020 K, torej le polovico več, prometa pa je naredila — 7,375.251 ali nad trikrat več. Ali pomenja to trikrat večjo »prometno moč*?! Se večje razločke vidimo v primerah s premnogimi drugimi denarnimi zavodi, tudi s klerikalno »Ljudsko posojilnico* v Ljubljani! Ali pomenja to večjo »prometno moč* ?! Kaj pomenja, bi lahko ob kratkem povedal, pa ne spada sem. Rečem le:   ,Gor. ljud. pos.* iz-
Repova prišlecev ni niti slišala, toda gospodična jo je zapazila takoj ter ji rekla:
»Dober večer, Repova!«
Kepova je vstala in približavši se padla gospodični Jadvigi in Viktorju k nogam, pri čemur se je potihoma zjokala.
»Kaj vam je, Repova?« jo vpraša gospodična.
»O, zlata moja jagodica, o moja rudasta zarja, nemara te mi je poslal sam Bog! Potegni se za-me, ti moja jedina tolažba!«
Na to ji jame Repova praviti vso dogodbo, pretrguje" pripovedovanje s poljubovanjem rok, ali bolje rokavic gospodične, katere je pri tem mazala s solzami. Gospodična je bila vsa zbegana ; njeno nežno, mično ličice je kazalo zadrego. Sama ni vedela, kaj ima početi, končno pa je po daljšem pomisleku rekla:
»Kako vam naj pomagam, draga Repova? Zelo vas pomilujem. Resnica... kako vam naj pomagam ? Zateeite se k očetu ,.. nemara oče... Nil, z Bogom, Repova...«
Po teh besedah je gospodična Jad-viga dvignila  še nekoliko višje  svojo
kazuje prav skromen promet v primeri s svojim denarnim stanjem, kar dokazuje le realnost, resničnost denarnega prometa in ne premetavanje s številkami. In kar govori za „Gor. Ijud, pos.*, hoče klerikalni lopov izigrati proti njej l Ali je v slovenskem jeziku še kaj primernih nsovk, da mu jih zalučam v nesramni obraz?!
3.   Pristopilo je 142 novih članov, iz-slopil ni nobeden, vkljub temu so deleži padli za 10.100 K, ker je izplačala celih 18.000 K deležev! — Tako pravi »on*.
Jaz pa odgovarjam: Klerikalni mazač torej ne ve, da posojilnica lahko izplača 18.000 K deležev, ne da je izstopil en sam član? V tem slučaju je izplačala enemu same m u članu vseh 18,000 K, a mu je ostalo še vedno 2000 K ali 100 deležev. Ta član je uaprednjak!
Odkar je v posojilnici 3-kratno jamstvo in že visok rezervni zaleg, ne potrebuje več toliko deležev, ki se obrestujejo zdaj po Q>% ; zato bodo morda še padali, torej posojilnici na korist, pa brez škode na kreditu, ki ga uživa. — Naj omenim še, da jo našlo uredništvo »Gorice* v svoti 10,160 tiskovno hibo; ni znalo izračuni ti, da je to 508 deležev po 20 K. In taki šušmarji se drznejo kritikovati račune prvega domačega denarnega zavoda!!
4.  Klerikalni mazač piše,  da ...... trdni
denarni zavodi držo menice raje v porlfelju in jih ne dajejo v eskompt. — Človek, ki je napisal to piramidalno neumnost, da bi v svoji hudičevi zlobi škodil uglednemu denarnemu zavodu, zasluži prav gotovo, da bi ga pošteno stresli za predolga ušesa vsaj ravnatelji vseh avstrijskih zavodov, ki se ne ravnajo tako, kakor zihteva ,on*, marveč pridno eskomptujejo menice in delajo pri tem najkrasneje kupčije. Ne razume nič, ali zlobni jezik mu pridno klepeče, ker misli si: »imam zvestih ovčič med čitatelji, ki mi bodo verjele, — saj pri pametnih ljudeh ni jaz ni moja stranka itak  nimamo  ničesar   iskati!"
5.  »G. Ij. p.* in »T. o. z.* si gresta na roko tudi v tem, da druga drugi odstopata ob potrebi denarja, kolikor ga je odveč. To je naravnost krasna uredba. Neštetokrat se dogaja, da jeden zavod potrebuje i večje svote prav takrat,  ko  jih ima drugi odveč ;
sivožolto suknjieo, da se ji je iznad Čreveljca pojavila bela nogavica z modrimi prami, ter odšla z gospodom Viktorjem dalje.
»Naj to Bog blagoslovi, moja mična cvetica!« zakliče za njo Repova.
Gospodična Jadviga je postala nekako otožna in gospodu Viktorju se je celo zdelo, da vidi leskečo solzo v njenem očesu. Hoteč pregnati to žalost, jame ji govoriti o Kraszewskem in o nekaterih manjših ribah literarnega morja, in zares sta pri razgovoru, ki se je razpredel iz tega, pozabila kmalu oba to »neljubo dogodbo.«
»V dvor!« reče sama sebi med tem Repova. »Da, že poprej bi imela iti tjekaj. O, jaz nespametna ženska!« VIII.
Na dvoru je bil hodnik, obraščen z brajdo, od koder je bil lep razgled na cesto in topolov drevored. Na tem hodniku je gospoda po leti po obedu pila kavo. Ondi je sedela tudi sedaj v družbi gospoda župnika Ulanovskega, vikarja Cižeka in finančnega revizorja Stolbickega. Gospod Skorabevski, dobro rej en človek, rdečega lica in z dolgimi
ako bi ne bilo zveze med njima, bi jeden zavod imel zgubo na obrestih od denarja, ki mu leži mrtev, drugi pa bi moral denar poiskati če treba i za višjo obrestno mero, torej zopet zguba. Ker sta pa zavoda v zvezi, imata ob letu in dan vsak po nekaj stotakov dobička le iz tega — »prometa*, kateremu se more posmehovati le klerikalni mazač v »Gorici".
6.  Da denarja iščemo.., in le ga iščemo, ker ga je pri nas za napredujoče Čase te vedno premalo, je le — naravno. Da dajeta oba denarna zavoda za stalne vloge od 10.000 više po 5%, to je i javno razglašeno celo v oglasih. Klerikalni mazač mora i tu prodajati svojo neumnost in zlobo*, vrhu tega dodaja še laž o 5% % ! V nebesa pojde vsejedno kar gorak! — Značilno mu je tudi, da so večji zavodi (cerkljanska p.?!) naložen denar dvignili, drugi istega zemljeknjižno zavarovali. — Kajpak! Jedni nalagajo, drugi dvigajo, a »G. Ij. p.« je doslej vedno lepo v redu izplačala ne le kot jako soliden, marveč kot nad mero k u lan t en zavodi --• Da je pa na posojilničnih hišah zavarovan odprti kredit, ki se rabi po potrebi, je »Gorica* že nekajkrat skrajno lopovski omenjala. S tem odprtim kreditom na hiše dela posojilnica dobiček v toliki meri, da iste hiše nesejo prav lepe obresti! Gospodarstvo, ki se mora imenovati uzorno in modro, je klerikalnemu lumpu v spodtiko. Drznil se je celo vprašati: »ljudje božji, kaj bo, ako tista posojilnica izterja zavarovani kredit?* — Odgovarjam mu: »Klerikalni volek, ali ne veš, kaj bo? Izplača ga, pa bo mir! Ako ne bo imela gotovine, porabi del vedno odprtih kreditov, ki znašajo zdaj radi varnosti okoli 200.000 K. In kaj meniš, da na hiše ne daje drugi kreditov nego le »tista* posojilnica ?*
7.  Upravni troški 13.000 K so mu previsoki. To mu je svobodno! — Omenjam pa le, da »G. Ij. p.* ima danes tudi le 3 uradnike, kolikor »Centrifuga*, kjer Še za jednega ni dela. Pobožni lažnjivi kljukec pa govori o 4—5 uradnikov. Noben posojilničnih uradnikov doslej še ni bil za »braka*. Škoda, da ne kažejo v to sposobnosti, utegnili bi jih porabiti! Zakaj pa ne? H »Gorici" ne pojdemo po dovoljenje!
brkami, je sedel na stolu ter pušil tobak; gospa Skorabevska je nalivala kavo, revizor, trdovraten skeptik, pa je dražil starega župnika.
»Povejte nam, velečastiti gospod, o tej slavni bitki,« reče župniku.
Župnik priloži roko k uuesa ter vpraša:
»He! Kaj ?«
»O bitki!« ponovi revizor glasnejše.
»A! o bitki?« reče župnik in za-mislivši se, jame nekaj šepetati ter gledati kvišku. Revizorju so se usta že zbirala na smeh, vsi pa so čakali na pripovedovanje, dasi so ga Že stokrat slišali, ker so pri vsaki priložnosti dražili Ž njim starca.
»Kaj ?«jame pripovedovati župnik, je bil gospod Gladež... da, da, gospod Gladež, vedite, oni, ki je dal prezidati... Bog mu daj večni mir!.. Nekoč po sveti maši rečem: gospod župnik! A on reče na to: kaj pa? Meni se zdi, da iz tega nekaj nastane, pravim. A on: Meni se tudi zdi, da bo temu tako. In gledala sva, kar se nakrat za mlinom na veter prikažejo vojaki na konjih, na to pešci, potem prapor in topovi. Pa si mislim v duhu: o! Med tem zagledava, da se tudi od druge strani nekdo bliža^
8. Da je sploh mogel §e kaj reci, klobasa o nagradah, katere odstopajo ravnatelji in pravni zastopnik v namene narodno-na-predne stranke! — Ali cepec misli, da pojdejo k njemu po dovoljenje, v kakošne namene naj odstopijo nagrade, ki — jim tičejo v denarnem zavodu ?! Letos so odstopili vse do vinarja — in zanaprej bo tudi tako! — To je moj odgovor!
Citatelji! Moj odgovor je na istini sloneča zavrnitev lopovščin v »Gorici*. Toda klerikalni mazač v .Gorici« je dokazal z vsakim stavkom, da je podla duša, ki bi rada škodovala narodu z udrihanjem po prvem denarnem zavodu; ker stvarnega nima kaj kritikovati (in vsak poštenjak mora le --hvaliti), tedaj zvija in zvija iz trte, da bi sploh kaj rekel, kar bi utegnilo škodovati, dasi le pri — nevednežih. Takemu brezvestnemu je premehek najneotesaneji odgovor, ker res zasluži poštenega leskovega mazila. Konec!                                        A. G—k.
DonalSe in razne novice.
Prihodnja It. »Sode* izide v soboto zaradi Vnebohoda prihodnji četrtek. — Ker je drago gradivo naraslo, smo odložili tudi odgovor g. Podporniku na soboto.
Za pevsko in glasbeno drnštvo se je nabralo pri živahnem »trešetu* v gostilni pri .Petelinovih" kron 560. Hvala živahnim darovalcem!
Zboroma .Pevskega Id glasbenega društva« v Gorici je izročil znani »slavček* v ženskem zboru znesek 6 K, nabran o priliki poroke g.cne Emilije Vodopivec z gosp. Franom Zavadlav v Mirnu dne 30. p. m. — Bog živi nabiralko in darovalce 2
Smrtna kosa. — Včeraj so pokopali g. Andreja Braza, c. kr. poštarja in posestnika na 2agi, kjer je umrl v 50. letu svoje starosti. Pokojnik je bil poznan in spoštovan daleč na okrog. Bedi mu lahka žemljica! Preostalim naše sožalje!
? pokoj je stopil višji poštni kontrolor g. Emanuel Hubert. Nadomeatuje ga začasno g. Ed. Usaj.
Zoboadrarnlškl atelje* otvori v četrtek gospod dr. B. Piki v Gorici v ulici Teatro št. SO.
Gradnjo bohinjskega tunela je oddalo ministerstvo tvrdki G e con i, ker je bila njena ponudba najugodnejša. Delo pri tunelu pride sedaj v kratkem v pravi polni tir.
Kobarifikl kaplan je v cerkvi preklinjal kakor pijana baraba v krčmi. Dejal je: Na Slovenskem izhaja 52 časnikov. Najbolj ostudna sta »S.* in ,P." Prokleta družina, v kateri izhajata, prokleta tiskarna, kjer se tiskata, prokleta hiša, kamor zahajata, prokleta roka, ki ju piše, itd. Ljudje so našteli — sedem pro k lestev tega srboritega kaplana. — Najbrže je bil pijan kakor na ohceti, kjer se ga je bil nalil kakor prešič pri polnem koritu, da ni vedel, kje je.
Naš rojak, arhitekt gosp. Maks Fa-bianl, je dobil od prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda naročilo, da izvrši nekatere stavbene preuredbe v njegovi
»Ovce!« pravim, toda kaj še ovce? — konjiča! Brž ko zagledajo drug drugega, zakrit jedni: stoj, pa tudi dragi zateče" : stoj! Med tem pa še druga konjiča pridrvi iz gozda, in ko jedni zdrvL na desno, stečejo drugi na levo in nasprotno. Še le sedaj vidim, da bo slabo. Pa se jamejo pokati, pa tudi za gričem se nekaj zabliska. Vidite, velečastiti gospod ? pravim, in župnik reče: vidim. A tam oni že streljajo s puškami in topovi. Jedni zdrve" k reki, drugi jih ne puste\ in tako trčijo skupaj! Nekaj časa zmagujejo jedni, na to zopet drugi! Hrup! dim! končno se spoprimejo z bajoneti! Toda precej se mi je zdelo, da jedni že pešajo. Velečastiti gospod, pravim, oni tam-le zmagujejo. A on reče na to: Meni se tudi zdi, da zmagujejo. In komaj je to izrekel, spuste se jedni v beg, drugi zdrve" za njimi, še le sedaj jih jamejo pobijati kakor muhe in jih jemati v plen, jar pa sem si mislil: sedaj bo konec! Toda kaj še... tega... pravim vam, no!«
Tu starec mahne z roko in se popravi na sedežu ter se globoko zamisli. Samo glava se mu je tresla močneje nego navadno in oči so mu še bolj lezle iz jamic.
(Datfe pride.).
palači v Pragi. Neko veliko, baje jako sijajno ponudbo v Rusijo je g. Fabiani odklonil.
Novi škof monsgr. Nagi pride v Trst brkžone šele koncem meseca junija. V škofa bo posvečen šele po konzistoriju v juniju.
Štirje prostori za brezplačno idrav-Ijenje v Gradežu. — Deželni odbor razglaša: Razpisujejo se 4 prostori, vstanov-Ijeni od vis. deželnega zbora v spomin ranj-cega deželnega glavarja Nj. L. grofa Franca Coronini za brezplačno zdravljenje v prvi morski kopelji v Gradežu štirih ubogih fikro-fuloznih ali rakitičnih dečkov oziroma deklic te dežele za dobo 50 dni, pričenši s 1. julijem t. 1.
Prošnje, ki morajo biti opremljene z mnenjem občinskega zastopstva in spričevalom pristojnosti prosilcev v kako občino G • -iške in jGradiške, kakor tudi_s_spriče-valom uboštva in bolezni prosilcev z zdravniškim spričevalom, naj se vlagajo pri deželnem odboru do 20. maja t. 1.
,Qao Vadls« t gledališču. — Italijan Serafin Renzi je draraatizoval Sienkievičev svetovnoslavni roman „Quo Vadiš?« —Osem slik je, torej nekako ,8 dejanj". I. slika: Ljubezen Evnike do Petronija; P. je hotel podariti L, Marku Viniciju. pa ni hotela iti, ker je ljubila P.; hvaležno je sprejela 25 udarcev s palico, da le ni šla iz hiše. — Vi-nicij razodel P. ljubezen do Ligije. — H. slika: Pretorijauci odvedejo Ligijo in Urša iz hiše Aula Plaucija. Prav pretresljiv je ta prizor. — HI. slika: gostija pri Neronu. Pop-peja, Neronova žena, zavida lepoto Ligiji in postane ljubosumna. Uršo odnese Ligijo iz pijane družbe. IV. slika: Kristijani v Oslri-janu. Grški »modrijan" Kilon privede sem Vinicija in orjaka Krotona. Govor Petrov prešine sicer Vinicija, ali ko zagleda Ligijo, jo hoče vsejedno odnesti. Ali Uršo ubije Krotona in sfcoro tudi Vinicija, da ga ne reši Ligija. (V romanu se je izvršil ta zadnji prizor v hiši, kjer je stanovala Ligija). — V. slika: Vinicij v stanovanju Ligije.   Tu se že
—   spreobrne h kristijanstvu in Peter blagoslovi zakonsko zvezo z Ligijo. VI, slika: Požar Rima. To je dramaiizator dovolj. srečno stisnil iz premnogih prizorov. Le Kilon pride prezgodaj na pozorišče, kar je v stvarnem nasprotju z dejanjem v romanu.
—   VII. slika: Mučeništvo kristjanov v cirku. Uršo je rešil Ligijo z rogov bivola. Krasen prizor to! — VIII. slika: Smrt Petronija in Evnike.
Renzi sam je igral Petronija dobro; Vinicij ni bil za nič; Ligija ni bila Sienkie-vičeva Ligija; Netv dovolj dober; Kilon za silo; Peter po zunanjosti premlad, drugače res le gtumač in ne apostol. Skratka: cela skupina osebja res le za silo in ne tako sloveča družba, kakoršen glas je šel o njej. Toda: za Gorico ne moremo boljšega pričakovati. — Scenerija primitivna. Požar Rima se je dosti dobro posrečil. — Gledališče razprodano. Toda ob dovolj nizkih cenah družba sama ni odnesla veliko iz Gorice. Skromnosti v zahtevah jej ni mogoče odrekati !
»Slovenec« se je obregnit ob nas radi članka »Prerokovanje se izpolnjuje«, v katerem smo označili napredovanje klerikaltzma po Furlaniji ter pokazali zvezo med slovenskimi in laškimi klerikalci, zvezo, katera utegne dovesti našo deželo pod jarem klerikalne večine, kar bi bilo ljudstvu obeh narodnosti] na veliko škodo. Vprašali smo tudi, če bi bilo greh, ako bi se našli svobodo-miselnejši življi v naši deželi proti že združenim klerikalcem? Na to pravi »Slovenec*, da vabimo liberalne Lahe na združitev z nami. Sodil je po sebi, ker je bil še omamljen po vabljenju v svoj šotor onih mož, kateri naj bi zapustili vrste naarodno-napredne stranke ter pomagali Rimcem okrog »Slovenca* ugonobiti narodno-napiedno stranko in tako storiti korak naprej v poneumne-vanju našega ljudstva. »Slovenec* vabi zadnje čase, kjer le more, da bi kaj privabil proti naprednjakom, kakor je vabil in še vabi nemške veleposestnike, da bi se združili v deželni hiši s klerikalci ter bi bili tako napredni poslanci potisnjeni v kot. Naš članek pa ga je tudi zbodel r..di tega, ker si je mislil, da ako se kedaj uresniči tisto, kar nam podajajo izvajanja v »Soči«, potem bi bilo konec klerikalne nadvlade nad goriškimi Slovenci, katera pobožnjakom v kolu »Slovenca« tako dopade, čeprav je povita okol in okoli z narodnim izdajalstvom. O zvezi naših klerikalcev z liberalnimi Lahi »Slovenec* nt imel še nikdar graje, dasi ta zveza neizmerno škodi goriškim Slovencem ter nas
postavlja za desetletja v našem političnem boju nazaj.   Seveda je ni grajal, Ker namen posvečuje sredstva, in namen klerikalne politike povsodi je: vladati nad ljudstvom,  pa bodisi s takimi ali  takimi  sredstvi  in  pod kakoršnimikoli pogoji.   Da le vladajo, to jim zadostuje;   ako  pri  tem   narod   nazaduje, se vrši njihov program še točneje,  ker nazadovanje   in   poneumnevanje   ljudstva   je jedno izn^d njihovih načel.   Kranjski klerikalci so že bili zvezani z Nemci pod narodnostnimi koncesijami,  kakor so sedaj naši klerikalci zvezani z Lahi pod pogoji,  iz katerih je izključena vsaka narodna pridobitev. Ali to je   »katoliško*  delo!   ,KatoIiško'-na-rodni poslanci smejo tako postopati,  da se le držijo na površju. Zato, da tlačijo ljudstvo v napredku, dobijo v  nebesih posebne sedeže ....... na tem svetu pa se že prav lepo
redijo in tolstijo od »prenapornega* dela za »katoliško* stvar.
»Slovencu* se zdeha po taki združitvi, kakoršno imajo naši klerikalci z Lahi, da se le držijo na površju, in da bi se hoteli zvezali nemški veleposestniki na Kranjskem z njimi, pa jim podpišejo kakoršno hočete pogodbo, črna internacijonala išče zvez, da bi sleparila ljudstvo tim izdatneje, s čemur more, in če bi kazalo, tudi z Belcebubom se zvežejc proti naprednjakom, ker so nevarni sleparski klerikalni vladi, kateri je glavni namen: izsesavanje in poneumnevanje ljudstva.
Mi poznamo dobro klerikalizem, zato pa povzdigamo glas proti temu, da bi se razširil isti po naši deželi tako, kakor hoče zveza med laškimi in slovenskimi klerikalci, ker vidimo v tej zvezi nazadovanje in narodno mlačnost, kateri ne more slediti drugo nego za Slovence narodna smrt in osiroma-šenje in poneumnenje ljudstva na sploh.
Govorili smo pravočasno in tako storili svojo dolžnost, in ako da Bog in sreča junaška, tudi izbojujemo ta boj proti klerika-lizmu v naši deželi tako, da se preteča nevarnost ne obistini.....
Srečkanje deželnih obligacij. — Deželni odbor razglaša: Dne 1. maja t. 1, ob 10 uri predpoldne je bilo v deže' i hiši petnajsto srečkanje deželnih obligacij, izdanih leta 1888. Izžrebale so se naslednje: Vrsta A št, 20 za 1000 g!.; vrsta A SI. 47 za 1000 gld.; vrsta A št. 22 za 100 gld.; vrsta A št. 98 za 100 gld.; vrsta A št. 56 za 100 gld. Vrsta B št. 23 za 1000 gld.; vrsta B št. 30 za 100 gld.; vrsta B št. 33 za 100 »Id.; vrsta B št. 26 za 100 gld. — Deželna denarnica izplača te obligacije dne 1. avgusta t. 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obligacij in tistih odrezkov, kateri še ne iztefcč 1. avgusta t. 1.
Učiteljstvo In Slomškarji. - »Slov. Narod* piše: »Vsak stan ima svoje garjave ovce. Tako je tudi med učiteljstvom, čegar materialne razmere so res take, da je učitelju večkrat težko, ostati značajen in zvest samemu sebi in svojemu poklicu, zlasti ko se skuša s terorizmom, z zvijačo in z denarjem korumpirati učiteljstvo, kakor to sistematično dela klerikalna stranka. »Slomškarji* niso drugega, kakor sad te sistematične korupcije in zato tudi nimajo pri dragem učiteljstvu prav nobenega ugleda. Tega pa »Slomškarji« nečejo prenašati. Za svoje izdajstvo in od-padništvo hočejo biti še spoštovani in se v »Slovenskem Učitelju* silno jeze, ker tega spoštovanja niso deležni. Zaman! Tudi če je med temi »Slomškarji* kaj takih, ki so osebno vsega spoštovanja vredni, kot stranko jih mora vse zavedno učiteljstvo zaničevati, ker hočejo šolo izročiti njenim sovražnikom, ker hočejo oni, apostoli omike, zatreti izobraženje naroda. Sicer pa bi samo želeli, da nam »Slomškarji* že jedenkrat pojasnijo naslednje: Papež je s svojo apostolsko avtoriteto dne 22. junija 1868. zavrgel in razveljavil državne osnovne zakone, na katerih sloni tudi še sedaj veljavni šolski zakon. Ako »Slomškarji* priznavajo papeževo avtoriteto in nezmotljivost, potem smatrajo rečene zakone za zavržene in razveljavljene, ako je ne priznavajo, potem so liberalci in sovražniki vere. Slomškarji so prisegli, da se bodo zvesto ravnali po teh zakonih. Ako se ravnajo po teh zakonih, potem so nepokorni papežu, navadni hinavci, se delajo klerikalce, a niso cerkvi pokorni, teh zakonov ne drže, kako opravičijo potem svojo prisego? To je, kar bi želeli, da nam »Slomškarji* že pojasne.
Vinska posknSnja naših vin v Go-riško-Gradiščanski se bo vršila, na inicijativo tukajšnjega c. kr, kmetijskega društva, dne 25, maja letos v Gorici. V to svrho je izdalo
društvo posebne informacije, katere morajo dobiti prizadeti pri društvu samem ali pri podružnicah. Da se poskušnja lažje izvrši, so se ivolili posebni odseki, ki poskrbijo nabavo vin za to poskušnjo. Odsek za Brda: Iv. Fonzari, Št. Maver, Ant. Jakončič, Gorica, Ant. pl. Reja, Kozana; za Kras in Vipavsko dolino: pl. Fabris, Gorica, Jos. Rubija, Vo-gersko, Jos. Fabijan, Kobdilj, notar dr. Kotnik, Komen, vodja Dominko, Gorica; za Furlanijo: Al. Blasig, Ronke, Al. Gortani, Cervinjan, dr. Pontotti, Crauglio, T. Folini, Sv. Lovrenc pri Moši, Iv, Marega, Gorica, Jos. Carlini, Villanova, vodja Lipicer, Corica.
Vsak deležnik poskušnje mora poslati 3 buteljke vina in imeti vrhu tega najmanj še 12 buteljk, katere lahko kmet. društvo odkupi. Odbor za poskušnjo izvoli iz svoje srede predsednika, tajnika in glavnega, poročevalca.
Brezobrestna posojila vinogradnikom. — Odgovor g. V. B. v G. B.: Ako ste prošnjo že vložili, ni treba nobenega drugega koraka od Vaše strani. Veliko prošenj je sploh se nerešenih, ker je bilo premalo denarja na razpolago. Ljudje čakajo in mislijo, da je vse zaspalo, kar pa ni res; vse prošnje pridejo do rešitve po denarnih sredstvih, ki bodo na razpolago.
Občinske volitve v Krmlnti. — Proti volitvam v drugem razredu, kjer so zmagali socijalci <n liberalci, so vložili reak-cijonarci rekurz, na kar je socijalno-liberalna stranka podala tudi rekurz, in sicer proti volitvam v tretjem razredu.
Štrajk v Tržiču. - Ker so se de-lavci v svilami v Tržiču udeležili praznovanja 1. majnika, je določilo ravnateljstvo, da se tovarna zapre na nedoločen čas. Vsled tega so zapustili delavci v tovarni za kože delo, češ, da ne pridejo prej delat, dokler se ne otvori zopet svilama. Okrajni komisar gosp. Kartninski je takoj posredoval med delavci in tovarnarji, ali posredovanje je ostalo brez vspeha. Delavci v tovarni kož so bili dobili dovoljenje, da smejo praznovati prvi dan majnika, ali drugi dan se jim je v veliko presenečenje naložilo globa 25 vin. vsakemu, Ravnateljstvo svilarne je pripravljeno isto zopet odpreti, ali le, ako delavci podpišejo obvezo, da ne bodo več praznovali 1. majnika. Delavci se seveda temu protivijo. Delavci so imeli že več shodov, na katerih so se odločili, da ostanejo v štrajku,
Prve črešnje. — Davi so bil prinesene na trg prve erešnje. Gena v jutro za vsako črešnjo 2 vinarja.
Mrzlek. — Dela gredo počasi izpod rok. Pri vrtanju so zadeli na težkoče, tako da se da zvrtati sedaj v 24 urah komaj 70 cm, dočirn so izvrtali poprej v istem času 110 cm. Dela vodi neki Evgenio Forghiere iz Milana. Domačina za vodstvo takega dela seveda ni bilo dobiti nobenega!
Javni ples v Štnrjah se bo vršil dne ¦12. t. m. pri gospej Mariji Defraneeschh
Javni ples priredijo fantje v Biljah v nedeljo dne 11. in v ponedeljek 12. t. m. v prostorih gosp. Josipa Nemca. Svirala bode goriška godba, obstoječa iz 24. mož. V slučaju slabega vremena se vrši ples v obširni dvorani g. Jos. Nemca. Zvečer bode razsvetljava z lučijo »Acetilen« in umetnimi ognji. Javni ples priredijo fantje iz Gorenje Branice v nedeljo dne i i. i-ta.
Izpred sodnij* — Zsiradi oderuštva sta bili kaznovani 28-iehi« Josipina Culot in 39-letna Kandida Fina na 15 dnij trdega zapora vsaka; Fina mora plačati pa še 100 K globe, ali pa še 5 dnij več sedeti.
4 Učki: Valentinčič, Kocijančič, Muravec in Ctbej so nekoč špediterju Pirona popili in odnesli 20 buteljk v vrednosti 156 K. Zalo so dobili po 14 dnij zapora.
Drobiž. — V Opatiji je bilo dne 30. aprila letos gostov 1441. — V Gradišči ob Soči so prijeli nekega razgrajača Travana, ki je vzel nenadoma redarju sabljo iz nožnice. Prijeti pa so ga mogli šele potem, ko je prišlo orožništvo ca pomoč, ker prej je mahal okoli sebe s sabljo ter pretil, da mu ni bilo mogoče blizu.
Listnica. — G. dopisniku iz bukovskih hribov: Vaš dopis priobčimo v petek v »Primorcu*.
50.000 kron znaša glavni dobitek lo-terije glediščnih igralcev. Opozarjamo čitatelje, da bode žrebanje nepreklicno dne 19. junija 1902. — Posamezni dobitki se izplačajo v gotovini z 10 %l odbitkom.
Društvene vesti.
.Pevsko lu glasbeno druStvo« vabi osrednji odbor in odbor moškega in ženskega zbora drevi ob 7. uri na skupno sejo v društvene prostore.
.Glasbena Šola«.— Učitelj na tej šoli g. Komel je prestal na dunajskem konser-vatoriju strog pismeni izpit s prav" dobrim vspehom iz glasbene teorije in petja v obCe j praktični izpit bo delal na jesen. — S tem dobi naša glasbena šola izprašanega konser-vatorista, da jo bo mogoče koncesijonirati. Potem dobi gotovo tudi državno podporo.,,j - Čistitamo g. Komelu na tem vspehu. Odbor,i se je posrečilo pridobiti tudi g. Fajglja .i. za učitelja gostij. Z današnjim dnem je že prevzel pouk goslij na-depoine mladeži na tej naši mladi šoli.
Gospod Sirca vodi društveni orkerster; iz naraščaja v *oli bo dobival v bodočnosti čedalje več mladih, čilih močij. Zdaj pa treba pogumno naprej s tem, kar je na razpolago. Odboru se je pa tudi posrečilo pridobiti še jednega učitelja iz konservatorija v Pragi, ki je že drugod izborno nastopil kot dirigent opere in meščanske godbe. Pogojeno je, da nastop; službo v septembru, a mogoče, da pride še poprej. Gg. Komel, Sirca, Fajgel in novi konservatorist iz Prage bodo krepka opora napredku naše mlade »glasbene šole*. Pogumno naprej!
.Goriški Sokol" izleti dne 15. junija, po sklepu v včerajšnji odborovi seji, v R i-hemberg, kamor izleti tudi „ Tržaški Sokol* in »Kolo«.
Telovadci se opozarjajo, da se prične drevi s posebnimi vajami za ta izlet. Naj se blagovolijo torej udeležiti vaj vsi!
Pevsko in tambnraško društvo ,Pod-gora* v Podgori priredi v četrtek dne 8. maja svojo letošnjo prvo veselico s vspore-dom, kakor že bil objavljen. Veselica se vrši o vsakem vremenu. Začetek ob 5'/, pop.
Kolesarsko društvo .Gorica* priredi v četrtek 8. t. m. izlet po dogovoru. Sestanek v kavarni »Central«. Odhod ob l!/t uri pop. Telovadno društvo »PrraSkl Sokol« priredi v četrtek dne 8. maja veselico s plešo m v prostorih g. Vinkota Grtgoriča. Glavna skupščina dražbe sv. Cirila In Metoda za Istro bo dne 12. t. m. v Opatiji, in sicer pop. ob 3, uri.
Bralno in pevsko društvo Iz Do-bravelj In SkHIJ priredi skupno veselico s pomočjo nekega pevskega sosednega društva, in sicer dne 19. t. m. Vspored se objavi pravočasno. Toliko »ia splošno znanje.
Gozdarsko društvo bo letos zborovalo prve tri dni prihodnjega meseca v Gra-dežu. Na dnevnem redu bodo tudi posamezna poročila o pogozdovanju Krasa. Priglass za zborovanje sprejema do 15. t. m. višji gozdarski komisar g. K. Rubbia v Gorici.
»Krojaška zadruga*, vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, naznanja, da bode imela svoj občni zbor dne 22. mejnika t. 1. ob l V« uri popoldne v prostorih »Goriške Čitalnice*. — Dnevni red: 1. Račun za leto 100! ; 2. Poročilo in predlogi načelnika; 3. Poročilo in predlogi nadzorstva; 4. Volitev naCelnistva; 5. Morebitni predlogi. — V Gorici, 6. maja 1902.
Načelništvo.
Razgled po svetu.
K položaju. — Ker zborujejo ta teden delegacije v Budimpešti, je prekinil državni zbor svoje delovanje do ponedeljka. Gotovo je, da zasedanje delegacij bo uplivalo na tok naše politike, ali kar se tiče delovanja državnega zbora, pa se sme reči, da ostane vse pri starem. Državni voz se vleče počasi naprej, sedaj teče mirno, sedaj pa se hoče preobrniti po strmem klancu, toda vselej se dobi zavora, da ne zdrči preko pota... Koliko Topotanja je bilo tam o Veliki noči od strani Nemcev, da se mora začeti zopet z obstruk-cijo radi Celja in drugih »žaljenj* nemškega naroda, ali veliko grmenja, malo dežja. Res smo culi v zbornici poslancev lumtara odmeve nekdanje velike nemške obstrukcije, ali končno je vse poleglo, in državni zbor »deluje* naprej. Vse pa se vrši pod vtisom nekake nervoznosti, ker vsi smo prepričani, da *ako, kakor sedaj, ne more iti vedno v Avstriji, Ministerski predsednik je sani že opelovano izrazil to misel, saj mora vsako toliko časa po očetovski svariti zbornico pred
pretečimi posledicami, in kadar je naveličan, da tudi razumeti, češ, pa naj pride drugi, ravnat voz avstrijske politike, kateri je tako opasen, da ga je mogoče obračati naprej le z največjo pazljivostjo in potrpežljivostjo, ker drugače preti, sesuti se vsaki hip. Ali končno: predsednik Kčrber le ostaja, in narodi životarijo naprej. — Pri flbjštoječih razmerah v zbornici ne bo tudi v bližnji pnhodrijo^mTdrugalet^av gotovo pa ne sedaj, ko bo državni zbor, po delegacijah, zboroval le se malo časa ter se potem odgodi, da napravi prostor zborovanju deželnih zborov. — Naš parlament je podoben bolniku, ki trpi na dolgi, neozdravljivi bolezni. Sedaj je miren, sedaj pa se nenadoma pokažejo krčeviti pojavi, in bati eeje katastrofe, ali zopet se poleže in dan beži za dnevom, toda nijeden gotov, da bolnik doživi večer... Naši ministri vsled vednih prememb v položaju, vsled splošne nezadovoljnosti, ki bruha na dan, ne vedo zjutraj, aH pojdejo zvečer leč še kot aktivni ministri ali kot bivši. Ali, kakor rečeno, tako kakor sedaj ne more iti vedno naprej. Nahajamo se v nekaki prehodni dobi, iz katere moremo dobiti izhod, da se končno tudi v Avstriji vrede politične razmere tako, kakor pritiče konstitucijonelni državi. Ta izhod pa je mogoč le v tem, da se reformira volilni red, da Slovanom pravice, zajamčene po zakonih, ter postavi pretirane zahteve Nemcev v meje zakonov. Ako vlada na to stran ne bo obračala vse svoje skrbi, potem mora priti do velikega boja med Nemci in Slovani. Pod nemško vlado gre Avstrija rakovo pol, to nam kažejo jasno zagate, v katere je zašla; pa je tudi umevno to, ker pri sedanjem toku časa ne more več nemška manjšina vladati slovanske večine, tudi ne z laško pomočjo v naših deželah, marveč jasne je kot beli dan, da le pravica vsem more rešiti Avstrijo propada. Pravico vsem! in dvignejo se slovanski narodi, kateri napravijo Iz Avstrije zopet cvetočo državo. Pravico vsem I m iz zbornice izgine tisti strah, kateri razjeda temelje države ter jo peha nizdol. Pravica vsem 1 — in ako državniki še nekaj čaia no bodo hoteli poslušati lega vseslovanskega glasu, pa naj se pripravijo na posledice, ki utegnejo biti usodepolne za Avstrijo.., Slovani si bomo že znali pomagati.
IV. slovanski  časnikarski  shod  v
Ljubljani. — Na shod pride okoli 150 slovanskih časnikarjev. Zlasti bodo Čehi in Poljaki častno zastopani. Shodu bo predsedoval Slovak g. Matuš Dula, urednik .Narodnih Novin* v Turčansken Sv. Martinu. Odbor je edin v tem, da bodi shod strogo stanovski in strokoven, kar je tudi edino umestno.
Ogrl in prestolonaslednik. — Ogri očitajo prestolonasledniku glede spremstva v London, o katerem smo že govorili, da isb zastops federalizem. Kronanje angleškega kralja je političen akt, pri katerem smeta biti zastopani samo obe državni polovici. Ogrska ni kaka kronovina v monarhiji, ampak paritetična drŽava. V tem okviru se gibljejo izvajanja vseh listov. Vsi listi protestirajo proti takemu spremstvu prestolonaslednika. V seji poslanske zbornice je najekstremnejši levici pripadajoči poslanec Pichler podal ostro interpelacijo, v kateri pravi, da predstavlja nadvojvodovo spremstvo degradiranje ogrske države in zahteva, naj vlada prepreči, da bi šlo to spremstvo z nadvojvodo v London. Vsa akcija ima protidinastično tendenco, a da se ta še bolje spozna, je bila z drugo interpelacijo pogreta, v parlamentu že razpravljana in kot lapsus linguae označena zadeva, da je nadvojvoda Leopold Salvator v aeroklubu imenoval madjarski jezik deželni jezik. Radi tega hočeje Madjari vprizoriti veliko akcijo.
Težke obtožbe prod banu grofa Khueun-IIedervarvJu. — Iz poročila o seji državnega zbora minolega torka so posneli čitatelji med drugim tudi to, da so poslanci Ferri in tovariši interpelirali radi tega, ker je bila po nalogu deželne vlade v Ljubljani konfiscirana neka brošura, spisana od bivšega hrvatskega poslanca dra; Frana Poločnjaka, v kateri nazivlje le-ta bana hrvatskega »prostega sleparja*. Brošuri je naslov: »Iz dežele brezpravja in demoralizacije, aH namestnik kraljev — prost slepar*.
Dr. Potočnjak opira svojo obtožbo na sledeča dejstva:
Ogrski državljan Julij Ertl je imel v najemu posestvo Hedervar (last banovo) za letnih 10.000 gld. in je pri tem izgubil vse svoje premoženje. Na tem da je kriv grof Khuen Hedemry, ker je trdil, da posestvo
meri 1000 oralov, dočim jih v resnici meri le 750. Neresnična je bila tudi trditev, da na posestvu ni inundacijskega vodovja, močvirij in megle. Pšenica, pokazana Ertlu, ni bila s posestva Khuenovega, ampak od drugod za setev. Iz vseh teh razlogov je Ertl v nekem izdanem spisu imenoval grofa Khuena »prostega sleparja". Na to je Khuen Hedervarj tožil Ertla na porotnem sodiSCu v Rabi, a sodišče je poslednjega oprostilo. Ha* L6" je grof Khuen Hedervarv uložil pritožbo ničnosti na najviše sodišče, a tudi to sodišče je odklonilo banovo pritožbo.
V teh razsodbah dveh instancij vidi dr. Potočnjak difamacijo grofa Khuena, ki ga dela — Khuena — nesposobnega za opravljanje javne službe. Načelnik kaki deželi ne more biti mož, katerega porotno sodišče ne more ščititi pred čast jemajočim naslovom »prost slepar*.
Bana Hederrarvja slike. — V Zagrebu je zaukazano, da morajo tekom enega meseca nabaviti si vse ljudske šole za vsako šolsko sobo sliko bana Khuen-Hedervaryja, in sicer se nakupijo slike uradno šolam na njih stroške. Ban se čuti med Hrvati menda že vladarja,
Štrajk ? LJubljani. — Zidarji in stavbinski delavci štrajkajo vsi, istotako mizarji stavbinske družbe. Mizarji zahtevajo skrajšanje delavnega časa za pol ure, «vi* sanje plačila za 10%, za delo izven delavnice 50%, izven Ljubljane 100#; vsako soboto ima skončati delo ob 5. pop. Štrajku-joči delavci se vedejo mirno. »Rudeči Prapor* jih poaivlje ostati v štrajku, dokler se ne ugodi njihovim zahtevam.
Deželni odbor istrski je razposlal na občine dva zakonska načrta, ki m tiCeta zboljšanja stanja občinskih uradnikov, ali za tem zboljšanjem tiči past, v katero naj bi se ujele občine. Občine naj bi namreč imele samo pravico, imenovati občinske uradnike, potrditi jih ali ne potrditi, to pa bi pripadalo deželnemu odboru. Na ta način skuša dež, odbor spravili v svojo popolno oblast z uradniki, njemu všečnimi, zlasti slovanske občine ter jih pripraviti tako ob avtonomijo. Upali pa je, da se te nakane italijanissimov v Poreču ne uresničijo.
Deželni zbor Štajerski se je sešel 3. t. m. Poročilo dež. odbora o prošnji grašk občine za najem posojila 14 milijonov kro ter glede pokritja tega posojila se je izročilo posebnemu odboru. Druga seja je bila včeraj. Slovenski poslanci niso prišli v deželni zbor; torej nadaljujejo abstinenco, katera jim doslej ni prinesla ničesa in jim v bodočnosti tudi ne prinese ničesa koristnega; glede posojila, ako se sprejme, pa bodo imeli slov. poslanci težko odgovornost, ali so storili pri tej priliki svojo dolžnost ali ne?
Delegacije so začele zborovati danes v Budimpešti. Jutri jih sprejme cesar. Na cesarjev odgovor bo sledil še jutri eksposd ministra za zunanje reči grofa Goluchowskega. V ospredju notranje politike stoji torej zborovanje delegacij in zunanje pa ekspoze Goluchowskega. — Sedaj je odšel v Budimpešto tudi ministerski predsednik Kdrber radi obravnavanja glede nagodbe.
Železo Iz CeSke t Ameriko. — V mesecu marcu in aprilu t. 1. se je odvedlo preko Hamburga iz Češke v Ameriko 34.460 me raznih železnin in 6800 me zvaljanih žic. češka industrija si pridobiva vedno novih tal. Laški kralj obišče meseca junija letos prvič dvora dunajski in berolinski. Poslanik grof Nigra je že odpotoval v Rim radi priprav. Na Dunaj pride laški kralj baje 25. junija.
Revolucija v San Domlngo. — Kakor poročalo iz Newjorka, je nastala v San Do-mingo revolucija. Rp*- .lucijonarji so dobili v roke celo deželo, izvzemši Puerta Plata in glavno mesto. Republika San Domingo obsega 2! tretjini otoka Haiti ter šteje na površini 48.577 km« prebivalstva okoli 430.000. .
Sankcljonlranl zakon o oprostitvi zemljiškega davka glede na vinograde, poškodovane po trtni uši, so obelodanili uradni listi dne 3. t. m.
Novi ruski carinski tarif. — Finančno ministerstvo na Ruskem je izdelalo nov carinski tarif, kateri velja kot nekaki protitarif nemškemu. Obelodani pa se ta šele potem, ko se dožene novi nemški tarif v nemški zbornici. Ruski tarif zvišuje baje dosedanjo industrijsko carino od 50% na 300%. Poprečni stavek je podvojenje dosedanjih carinskih tarifov. Ruski kakor nemški tarif pa sta v ostalem maksimalna tarifa, katerih stavki se lahko zdatno znižajo.
NamestnISka ekspozitura v Tridentu.
—    Baron Rihard Forstner, sekcijski svetnik v ministerskem predsedstvu, je imenovan dvornim svetnikom in pojde v Trident, kjer bo načelnik namestniške ekspoziture. To je koncesija Italijanom. Nas to dalje ne briga.
—  Baron Forstner ima soprogo iz starega laškega plemstva in zna italijanski popolnoma.
—  On je še prav mlad dvorni svetnik in ima gotovo še znamenito prihodnost pr^a seboj. Je jako ljubezniv v občevanju, Slovanom zel6 pvijazen in vseskozi pravičen uradnik, kakoršnih bi si želeli n. pr, v — Trstu!
Katastrofa v Mostecu. — Šele pred par meseci se je v jamah v Mostecu ponesrečilo 43 premogokopov, 30. aprila pa se Je radi eksplozije zraka ponesrečilo zopet15 delavcev, med temi je 10 mrtvih, V poldrugem letu se je ponesrečilo v teh jamah 130 delavcev, leta 1900 pa je bilo ondi 115 delavcev ubitih, 236 pa težko ranjenih.
T Južni Afriki. - Dne 15. t. m. se bo vršil v Verenigingu shod, katerega se udeleži 200 burskih voditeljev, Na tem shodu bodo zastopani vsi burski oddelki. Baje se odloči na tem shodu končno, ali naj se sklene mir ali se vojna nadaljuje,
Bazne vesti. — Ivan Rus, trgovec v Brezah pri Ribnici, je ustrelil 250 kilov težko medvedko. Padla je na prvi strel. — Inženir Camp je iznašel baje tako konstrucijo la-dije, da bo mogoče priti v 4 dneh v Ameriko. Ce je le r^sl - V Ljubljani je predaval te dni Francoz Gruard-TVeston, ki potuje okolu sveta od 17. maja 1896. — Izseljevanje iz Finske narašča močno. Vsak teden se jih izseli okoli 1500. Rusi postopajo s Finci preostro. — Na Dunaju se je ustanovila nova stranka, ki se imenuje »Obrt-no-gospodarska stranka", katera se ne bo brigala ne za politifike ne za verske prepire.
NofeJSe ves«. — Štrajk v Ljubljani traja dalje, Strajkujoči se obrnejo do vlade za posredovanje, — Holondska kraljica je v smrtni nevarnosti radi prezgodnega poroda.
—   Južna železnica je izdala svojo bilanco. Dohodkov 38.85 milij. K, stroškov 41,62 mil. K j torej deficita 3,37 mil. — Wolf jo imel na Dunaju shod, na katerem so ga Senčne« rcrjnnci obmetali s koščki sladkorja. Prišlo je tudi do pretepa. — Avstrijsko-ogersko na-godbeno vprašanje postaja kritično. Ali se nagodba z Ogersko obnovi ali ne, se določi baje v kratkem.
Književnost.
Not! Akordi. — Zbor ..n za vokalno in instrumentalno glasbo, Urejuje dr. Gojmlr Krek. Založništvo Lavoslav Schwentner, Ljubljana. Št. 6. (zadnja 1. letnika) je prinesla to-le vsebino: 1. Josip Ipavic: Triglavska koračnica, za klavir. 2. F. S. Vilhar: Kle-vetnikom Hrvatske, za moški zbor. 3. Jos. Prochazka: Zvezde žarijo, za glas in klavir, 4.Dr.G.Krek: Bagatela, za klavir. 5. Stanko Premrl: Slavnostna predigra, za orgije. 6. Emil Adamič: Lipa, za mešan zbor. 7. Dr. Gojmir Krek: Polka francaise, za klavir. — Založništvo »Novih akordov* naznanja: Ako-ravno gmotni uspeh v prvem letu ni bil tak, kakor smo mogli pričakovati z ozirom na važnost, vsebino in ceno tega zbornika, odločili smo se radi pomena tega lista za razvoj slovenske glasbe vendar, izdajati ga še nadalje, računajoč z utemeijeno nado, da sedanji naročniki nam ne samo zvesti ostanejo, temveč da priporočajo naš zbornik tudi v krogu znancev in prijateljev najtopleje in nam s tem pridobe novih naročnikov. Za I. letnik »Novih akordov* se dobijo elegantne, izvirne platnice,
»Novi Akordi* so pokazali tekom prvega leta, da je uredništvo kos prevzeti nalogi. Doslej izišli zvezki so prinesli mnogo lepega, pričakc ati pa je, da se še vse spopolni ter da dobimo v Novih Akordih produkte vedno večje vrednosti. To pa je odvisno nemalo od p. n. občinstva. Ako dobi list zadosti naročnikov in podpore, ima trdno gmotno podlago, na kateri vedno lažje ustreza vsestransko željam in potrebam muzikalno izobraženega občinstva. Zato najtopleje priporočamo »Nove Akorde*. Podpirati treba tako podjetje takoj s početka, potem more zrasti iz malega veliko!
V slovo!
Ostavljaje Komen, ni mi bilo mogoče se posloviti osebno od vseh naklonjenih mi znancev in prijateljev.
Poslavljam se od Vas Um potom, zagotavljaj e, da mi ostanejo prijetne urice Kraškega življenja med Vami v nezabnem spominu, s srčno željo, da mi ostanete tudi odsotnemu naklonjeni. Na zdar!
D. Gilčvert,
pisarnovodja v Gorici.
Št. 30/01.
Razglas.
Na slov. odd. deželne kmetijske šole y Gorici bo dne 16. in 17. maja t, 1. od 8-12 ure dopoldne pouk o ceplenju trt v zeleno.
K pouku se vabijo vsi uka-željni trtorejci ter se naprosijo, da prinesejo  s   seboj   nož   za cepljenje v zeleno. Vodstvo slov. odd. deželne kmetijske šole
vodja:
______V. Dominko>
Rimske toplice,
Tržič (Monfalcone).
Stalna toplina 38°—40°. Doba traja od 15. maja do konec septembra. Zdravijo se posebno belezni v nogah, rev-matizem, rakitične in ženske bolezni.
K^arol prašal^,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3.
PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne »stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svetiiijice. — Rožni venei. — Masne knjižice.
f išna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje,
krosiijarje, prodajalce pejmiho s in trgih
ter na deželi.       2 35—8
pisalni stroj „ IDEAL"
Vzbuja senzaeUo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-ceplnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—-16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.)
davno zastopstvo za Avstro-Ogersko:
Dunaj 111.13- Heumarkt 9.
Iščejo se zastopniki za deželo.
Srečkanje
nepreklicno
19. junija 1902.
Loterija gledaliških igralcev
(glumačev)
1 glavni dobitek po 50.000  K
1      «       »                  5000   >
1       ,        »       »         3000   »
2  glavna dobitka »         2000   * 5 dobitkov         »          1000   »
10     »                *            500   >
20     »                 »            200   »
60      »                 »             100   »
100     »                »              50   »
300     *                »              20   »
3500     >                *               10   s
Srečke po 1 krono
priporočaj >:
fi. Gentili, V. A. ,T na, MtcuelstZdter & Co.
in A. Pincherlc menjalnice v Goriei.
Vsi dobitki se izplačujejo od z ai a g atelje v s 10% odbitkom v gotovem denarju.
/.ef,-» \trl v Smet uitansvljena tvrdka
K HiBssiier v Nnus^i ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča prec. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovafnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskamo črk na perilo.
Švicarska urarska obrt.
Samo 16 K.
Anton Pečenko
Vrlim ulica 8       GORICA       Via (iiardim, H priporoča
briških, dal matinskih iu
<0fl&'        istarskih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po želiziiiei na v>e kraje avstro • odrske monarhije v sodili ml '>*'i litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi iizorce.
Cana zmarna  Potlraiaa poiiana
Naznanjamo vnern vežč-akorn, častnikom, postnim, železniškim ia i edarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki m hi dobro uro, da smo oprejeli
edr.o razprodajo nnvoizuajdene originalne genfske 14-karatne remont. U!« zlut»ga -el''klro-|,l;i-i|U«>, , sestav (fliis-hUUe*. Te ur« imajo prntimagnetične jire-uiziiki urni stroj, t-o uajnaianim'je rejruli-rane in pr<>!»kuSt'nt« in dajamo z,i vsako i/ro 3-h'tno pism««ni> jamstvo. Okrov, ki ji> -otavljon od treh od-,koinih pokrovčkov, ji; iiiodiTiio in krasno izdelan ii>-.- napravljen iz novo iznajd«*ii»' nnif-rikanskc j.v,Minsk« kovin*' ter prfkrit .s l-t-kural. zlatom, tako, i.i j(; podoben f-istomu zlatu, in vr;;f,-ikj jo ne morojo razlm-pvali od prav« ur«', ki veija 2<K) kron. Edina ura na .svetu, katera ne ztrubi nikolt zlatega lira. Sprejeli smo v fi. niprtecih 10.01)0 dodatnih narorb in okoli 'MHM) pohvalnih pisem, (,'ena u;i za gospodo i'.li dame le Hi kron poStnina in eol-nina prosta. V.saki uri je lii-(!2pIa>'no pridejan moJ-njiiVk od usnja. K»a->»f in moderne verižice od zla-te(ta plu^ue za pro^pode ali dame (tudi ovratnjiee) p>> <• ."»• in 8" K. Ako uia ne ugaja, ne sprejme nazaj vidni uv,ar se nima nohemv*) rizika. Hazpo-»iljauje po postnem povzetju ah predplardu.
Naroeht! je pošiljati na NazpollljanJ« ur „Chronoa B«a«l" (Svlea). /.a pisma v Švico je staviti znamko za ii."> stot.. na dopisnice, K) »tot.
f±                            V Gorici                            J\
priporoča ravnokar izišle knjige:'
Hilcoiri   I    Zofka Kveder. IV. knjiga »Salonske knjižnice*.  Cena UUbCVl   1.   po pošti K 2._.
\ Slovensko-ruski slovar in slovnica, ^0p08tf°k^6Cena
Lev. Nik. Tolstoj. »Slovanske knjižnice« snopič 94 -101. Cena po poŠti K 3-50.
SlOV.   pOVBStij.   V. knjiga. Cena po pošti K 120.
C
ADOLF HAUPTMANN
v Ljubljani.
Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
Zalogu slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustrovani   ceniki   so  franko   na razpolago.
pošilja se jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom.
D
>l                    |    s                          katerega se je pi
Nenavadni •• žSionako^sfl
katerega se je prodalo v svetovni  razstavi v Cakagi nad 2';, lijona komadov, se dobiva odslej pri ni-^ni za nizko ceno
samo kron 2*40
(povečevalno steklo)
katere treba naprej posMi, bodi« za kron 2 60 franko, ali proti Asi A HlllfrilCtfnn l-ovzelju *& vin. ve Prednost lepa nonavadnepa mikroskopa jo, da ^ ,*F III1HI UOnUII se vsaka rcc. vidi do UDOO-trat povedana. Vidi se praine mrčese t«-r za oči -oloh m vidne iivalice v velikosti zelenega hrošča. Ne-obhoda» ,>olreben je pri botaniki in naravoslovju ter aparat, ko» Jega seje že davno želelo za hišno rabo za preiskavo ponare-j-nih jedil ter pokvarjenega m-sa. Vodne živalice, kojih ne vidimo s prostim očesom, ss vidijo z mikroskopom, kako živahno smu>jo po vodi. Razun tepa je aparat tudi pripraven za kratkovidne, da lahko čitajo najmanjše pisave, — Holji mikroskop kateri poveča do 2500-krat, skupno z mnogimi objekti in objektivnimi stekli, stane v elegantni skatlji samo 5 krou. ~ NavodUo je pridjauo, — Najfi-neji daljnogled, s kojim se vidi v vel ke daljave, z aVromatiininii stekli, s trikratno medeno cevjo v elfigantni šatu'ji za samo 5 kron. -- Razpošilja A. Falt, Duna], \!-. 'Matzlpinsdorferstrasse 76.