Političen 15 st za slovenski narod.
P« poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 pld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvama".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \',6. uri popoludne.
i^tev. ISO.
V Ljubljani, v petek 3. junija 1892.
Letnik XX.
Volitve za hrvaški deželni zbor.
(Izviren dopis.)
Volitve v hrvatski deželni zbor so bile z včerajšnjim dnem končane. Kakor je bilo pričakovati, tako se je tudi zgodilo: vladina stranka je zmagala z ogromno večino. Čudno to seveda ni, ker se je narod zares že naveličal vednih političnih borb, ki so bile po navadi brezvspešne, ter je tako prepustil vso svojo osodo takozvani narodni stranki, ki je ob enem vladina ter se tudi z vladino pomočjo drži na površju. Za te volitve je imela vlada vse pripravljeno ter je po svojih oblastvih vse tako ukrenila, da je prodrl tisti kandidat, katerega je vlada sama želela imeti. Sploh pa so se letošnje volitve prav mirno vršile; nikjer ni bilo od strani naroda izgredov, samo na dveh treh mestih so dala oblastva zapreti nekoliko volilcev, katere so morala pa zopet izpustiti. Da so pa oblastva pred volitvami dobro pazila na vsako gibanje opozicije in da se le ta sploh ni smela v nekih okrajih niti ganiti, znano je že čitateljem iz poprejšnjega poročila. Da je vladina stranka tako sijajno zmagala, krivi sta pa mnogo tudi naši opoziciji, ki se nista hoteli zediniti ter složno delati, nego se je morala zmerna celo odreči vsakemu sodelovanju pri volitvah. Tudi po mestih, kjer je največ inteligentnih volilcev, je izbranih največ vladinih poslancev, samo v Karlovcu, Sisku, Križevcu in Bakru so izbrani opozicijonalci. V Zagrebu je bil postavljen samo v tretjem kotaru opozicijonalec za kandidata, ali tudi ta je propal. Sploh pa v Zagrebu ni mogoče opoziciji zmagati, ker je tukaj toliko uradnikov, da so v večini, in le ti, kakor je znano, morajo glasovati tako, kakor vlada hoče. Vsled tega pa tudi sploh te volitve naše meščane prav malo zanimajo. Po celem mestu se le redko kdo zmeni za volitev, razven onih, ki morajo iti na volišče. Tako tiho in mirno se le redko kje vrše volitve, kakor pri nas, kar pa morda ni najboljše znamenje. Ogerski listi so že polni hvale o politični zrelosti in treznosti hrvaškega naroda, a ko je na Ogerskem zmagala vladina stranka, so jo pa
napadali, češ, da proganja opozicijo. Hvala od te strani ne pomeni za nas nič dobrega, pač pa je želeti, da bi sedanja večina v hrvaškem saboru zares le koristno delovala za narod v gmotnem in v duševnem pogledu in da ne bi popustila od na-godbe niti za pičico.
Od 90 poslancev je voljenih samo 12 nevladnih, namreč 10 stranke Starčevičeve, 1 od neodvisne stranke srbske in 1 divjak. Vseh ostalih 78 pripada tako imenovani narodni ali vladini stranki, ki se deli zopet na dva kluba, namreč na klub narodne stranke in na klub srbske stranke. Opozicija je tedaj dobila komaj toliko poslancev, da bo mogla vsaj predloge stavljati in da bode kontrolirala delovanje narodne stranke. Bržkone da bodo v novem zboru prišle na red važne zadeve, ki se tičejo v prvem redu celokupnosti kraljevine hrvatske; reševalo se bode, kakor je že minister Josipovic svojim vara-ždinskim volilcem naznanil, reško vprašanje. Opozicija bo imela v tej zadevi gotovo težak položaj, ali se je nadejati, da bode tudi velik del narodne stranke zato, da se to vprašanje reši dostojno za Hrvatsko. Prevzetnost Eečanov, ki so poziv hrvaškega bana, da volijo, kakor postava zahteva, dva poslanca za hrvatski sabor, enostavno prezrli ter prešli na dnevni red, mora se na neki način vendar le ukrotiti. To bode pa seveda mogoče le s pomočjo ogerske vlade, da tudi ona enkrat sprevidi, da se morajo postave spoštovati in izvrševati, kakor so bile sklenjene. Hrvatski narod zahteva samo to, in to se dii izvesti, kjer je prave volje zato.
Vravnava valute.
Z Dunaja, 1. junija.
Da spolnim obljubo, dano v poslednjem članku, katerega sem spisal o vravnavi valute, skušal bom v današnjem članku razpravljati o tem, v koliko bo ta vravnava vrednote denarja vplivala na gospodarske, osobito na kmetijske in obrtnijske razmere. Naš narod je v ogromni večini poljedelsk in zato je treba, da se oziramo na njega interese v prvi
vrsti, da s to novo vravnavo ne bode škode trpel. Silno težavuo je to vprašanje in najspretnejši možje, ki se z denarstvenimi vprašanji bavijo, niso povsem in v vsem na jasnem.
Gotovo najslavniši veščak je sedanji finančni minister Goschen na Angleškem, in ta je izrekel, da to vprašanje je tako, da lahko človeka ob um spravi. In istinito je, ko prebiram razne spise o tem, da se eden drugemu oporeka in nasprotuje načelom, kakeršna drugi zagovarja.
Iz poročil, katera dobivate vsak dan iz državnega zbora, se lahko presodi, da sta dva znamenita učenjaka-levičarja, Neuvvirth in Suess, nasprotnika predlogi vlade, toda vsak z druzega stališča. Žito je treba resnega preudarka in trezne sodbe.
Kakor sem že v prvem članku dne 19. t. m. razpravljal, ni se bati, da bi sedanji denar, bodisi srebro ali tudi papir, prišel ob veljavo. A za drugo se gre in to bo ustvarilo nove razmere, katere bodo marsikaj vplivale na ljudsko blagostanje. Daje vlada predložila načrt za prevravnavo denarstvene vrednote ali valute, povod ali uzrok temu je, da se ažija denarja vedno menjava in te vedne premembe ažije hoče finančni minister odpraviti.
Največ naših kmetijskih pridelkov, žita in živine, pošiljamo iz Avstrije v Nemčijo. Tam imajo zlat denar in ondotna zlata marka je sedaj 62 kr., kmalu zopet le 56 kr. vredna, to je, v malo dneh se nje vrednost za 12 odstotkov premeni. Oglejmo si, kake nasledke ima taka vrednotna menjava za onega, ki svoje blago prodaje v Nemčijo.
Vzemimo za zgled, da ažija narase le za 5 odstotkov. Kdor pri narastaju 5 odstotkov svoje blago v Nemčijo pošlje, dobi sicer isti znesek za svoje blago, kakor poprej, predno je marka nemška poskočila za 5 odstotkov v vrednosti. Vzemimo, da odpošlje blaga za 1000 mark. Teh 1000 mark pa ni zdaj več vredno toliko naših goldinarjev, ker vsled narasle ažije nemških zlatih mark je vrednost našega goldinarja se znižala; dočim je poprej 1000 mark vrednih bilo 560 goldinarjev, je sedaj, ko so marke za 5 odstotkov narasle, 1000 mark vrednih
LISTEK
Črtica o somatologiji.
(Po predavanju dr. žlobudral-a priobčuje za kratek čas Lu-žarjev Prancelj.)
VIII. Jezik.
(Dalje.)
Z jezikom lahko kaj hvalimo, pa tudi čez kaj zabavljamo, večjidel čez to, kar nam ni všeč. Ker vemo, da ni nikomur na svetu postlano s cveticami, ima torej vsak Kaj zopernega. Dijakom n. pr. že profesor ni všeč in priljubljen, ker je po uavadi vedno drugačnih mislij, in to dela nasprotje. Ce tedaj vpraša katerega, zakaj da je v Ameriki dijakom prijetneje, nego pri nas, dobil bo odgovor: „Zato, ker tam človek lahko več mil) daleč gre, ne da bi se mu bilo bati, da bo srečal profesorja." Ima že vsakdo svoj „prav".
Zaničevanje in zasmehovanje godi ee tudi z jezikom. Radi zaničujemo zlasti to, kar nam je nevarno in lahko v pogubo, n. pr. bogastvo, kar so delali tudi nekdanji modrijani. To
bi še sedaj storil marsikdo, pa ne more, — ker nima:
„Ich hörte schon viel von der Weisen Gespötte, Womit sie den Mainon den schnöden verlachten, Und möchte ihn selber sehr gerne verachten, Wenn ich ihn hätte."
Brez potrebe jezik „kazati" ali „stegovati" ga, je nespodobno, kakor tudi po nepotrebnem usta odpirati. Ce hočemo komu to oboje prepovedati ob enem, pravimo: „Tiho bodi, pa molči!" Vojaki pa, ki imajo svoj „Kasernen-Latein'', pa pravijo še po starem: „Halt's Maul I", ali pa bolj moderno: „Machen Sie gefälligst Ihre Menageklappe zu!"
Tak ukaz bil bi umesten vselej, kadar kdo misli zlagati se, pa je, — žal, — ravno dandanes „geistreich lügen das „non plus ultra" des guten Tones!" Laže se pa tudi pismeno, kar še več izdii. V „Listkih" dobro znanega lista slovenskega je n. pr. lansko leto kar mrgolelo „neosno-vanih resnic"(-lažij), in tudi zadržaj bil je v mnogih kar mogoče „gmajn". Oprosti in pozabi se pa vse to vsaj zavoljo tega nekoliko lažje, ker je tudi leto 1891 bilo „ein gemeines Jahr". A vendar velja tudi tukaj: „Die Löse Welt sagt's uud die gute glaubt's".
Kar so solze očim, to je s 1 i n a jeziku ; ohrani ga namreč gibčnega in voljnega. Kadar nje zmanjka, občutimo žejo, ki se dâ pogasiti s tekočino, po kakoršni se nam že najbolj „sline cédé" ; če pa druge ni, dobra je voda, že zato, ker tudi možgane vedre ohrani. Kdor pa hoče jezik „razvezati", stori najbolje, da ga „opere" z dobro starino, ker potem tudi marsikaka resnica na dan pride.
„In vino veritas", — žalibog, da dandanes tudi „anilin" in še marsikaj druzega. Ce je jezik le preveč razvezan in vsled tega tudi govorjenje „neslano", ukrotimo ga s tem, da se vânj „vgriz-nemo". Čeravno pa ima pri vsakem človeku (če ni m u t a s t) silno dosti opravila, vendar se nikdar ne „fenta", če bi bil še tako strupen, razven če ga — „rak" sné.
Slina je tudi izvrstno in najcenejše zdravilo za ljudi, ki imajo vsled prebujne rasti ali prere-dilne hrane preobilen život (Fettsucht).
Ce se tak „debeljak" mej tednom sleherni večer, predno se vleže spat, namaže po trebuhu s tešč-slino, gotovo izgubi precèj svoje péze in obsežnosti. Dà se pa porabiti v sili tudi za hrano, in veščaki zatrjujejo, da se ob nji tudi živi — do smrti.
585 naših goldinarjev. Z drugimi besedami: vsled naras!e ažije sprejme naš avstrijski kmetovalec pri omenjeni množini tje poslanega blaga 25 gld. več, torej on je napravil pri tem dobiček. Naraščajoča ažija je torej v prid onim, ki svoje blago, svoje pridelke pošiljajo v inozemstvo, in prav naši gospodarji so takrat zadovoljni, ko po našo živino pridejo tuji kupci, Bavarci, Nemci itd. Tudi obrtnik, ki izraža svoje blago, ima enake koristi. Drugače je, ako od inozemstva, n. pr. od Nemčije, kupi blago.
Vzemimo trgovca, ki n. pr. kupi kavo v inozemstvu. On je napravil ali sklenil kupčijo na kavo po ceni, od kakeršne se je nadejal nekaj dobička. Med tem pa je ažija poskočila n. pr. za 5 odstotkov, on bo torej moral za kavo plačati več, ker marka ni več 56, amoak vsled narasle ažije sedaj vredna 58 in pol naših krajcarjev, in ta razlika mu je v zgubo.
Vzemimo slučaj, da ažija pade. V tem slučaju pa oni trgovec, ki si je naročil kave iz inozemstva, napravi dobiček, ker on potrebuje manj denarja, da poravna svoj račun za kavo.
A drugače je ta slučaj za gospodarja, ki svoje pridelke pošilja v inozemstvo, kakor tudi za obrtnika, ki svoje blago izvaža. Izvažatelj dobi sicer za blago n. pr. 1000 mark, kakor poprej, ko je ažija bila za 5°/0 višje, pa teh 1000 mark je sedaj za 25 goldinarjev manj vrednih. Kvintal pšenice velja n. pr. na Nemškem še vedno 20 zlatih mark, vendar pa naš avstrijski poljedelec ne dobi več za teh 20 mark toliko naših goldinarjev in krajcarjev, kakor poprej, ko je ažija za 5% bila višja. On torej napravi zgubo in najpoštenejši trgovec, ki nakupuje žito in ga v inozemstvo pošilja, ima lahko zgubo. Prav zaradi tega pa, ker nikdar ne more za trdno računati, koliko bo skupil za svoje blago, ker ne ve, ali bo ažija med tem poskočila ali padla, mora žitni trgovec na širši podlagi računati," ko določuje ceno, po kateri skupuje žito od manjših poljedelcev, všteva tudi morebitno zgubo vsled spremenjene ažije in zato kmetovalcem ceneje plačuje žito.
Če pomislimo, da je iz naše države razprodalo se raznega blaga v inozemstvo v letu 1890 za 1382 milijonov goldinarjev, jasno nam mora postati, koliko milijonov goldinarjev nam je nestalnost v vrednosti denarja vsled vedne premenjave ažije po-gubila. In ne more se tajiti, da pri sedanjih razmerah je izvažatelj nekako tudi špekulant, ki mora vedno v poštev jemati borzo in vedne menjave de-narstvene vrednote.
Tudi še iz drugih ozirov je vedno preminja-joča se ažija škodljiva.
Mi Avstrijci nismo bogati, to je, pri nas ni nakupičenih kapitalov toliko, kakor na Francoskem, Angleškem in tudi v Nemčiji. Zato je pa tudi pri nas obrestna mera dokaj visoka; 4, 5, 6 odstotkov plačati od najetega kapitala, se pravi pri nas, da je ugodno. Kedor na menice jemlje denar, plača 10 celo več odstotkov obrestij. Na Angleškem se danes na zemljišča dobi denar po 3, celo po 21/, odstotka! Prašal bi me kedo, zakaj pa niso tujci na pr. Angleži, Nemci, toliko pametni, da bi oni k nam izposojevali svoje kapitale, saj bi dobili dokaj več obrestij. Da se to ne godi, vzrok motamo iskati v tem, da pri nas imamo papirnato denarno vrednoto, zato inozemci ne marajo izposojevati svojih kapitalov na avstrijska zemljišča ali druga podvzetja, ker se boje, da vsled naraščajoče ažije zlata nastopi razlika v vrednosti papirnatega denarja, v kojem bi oni dobivali svoje obresti, in bi torej ne dobili dejansko toliko obresti.
Nasprotno pa bo tudi avstrijski zemljiški ali hišni posestnik premislil, predno vzame posojilo iz inozemstva v zlatu, katero bi svoječasno moral vrniti v zlatu, kajti bati se mora, da bo celo za vplačevanje obrestij moral kupovati zlatega denarja, posebno pa bi ga hudo zadelo, ko bi moral povrniti posojilo prejeto v zlatem denarju ob času, ko je zlata ažija visoka in je morda on prejel posojilo, ko je zlat denar imel veliko nižjo ažijo.
To so torej vzroki, ki zabranjujejo, da ne prihaja k nam tuj kapital; vedna menjava ažije je kriva tudi, da znašajo pri nas obresti od najetih kapitalov veliko več, kakor v inozemstvu. In to pomeni mnogo, kajti neizmerno je obremenjeno naše avstrijsko zemljiško posestvo, skoraj 4 milijone dolgov je na zemljiščih! Vzemimo kmetskega gospodarja, ki ima plačevati obresti od 2000 gld. dolga. Po 6 odstotkov mora na leto poravnavati 120 gld. za obresti; koliko breme! Ko bi dobil posojilo s tremi
obresti, kakor so večinoma posojila vknjižena n. pr. na angleških posestvih, plačeval bi le 60 gld. obrestij.
V koliko olajšavo bi mu bilo, ker s temi preostalimi 60 gld. bi že tudi poravnal svoje davke. Pa tudi za obrtnika ista velja. Mnogo obrtnikov more shajati in vstrajati v tekmovanju ali veliki konkurenci le tedaj, če si omislijo vse stroje in sredstva v popolnitev obrta. Upati tudi mora, sicOf le malo proda. On potrebuje posojila in za to mora zelo visoke obresti plačevati, tako, da se pogostoma zaman trudi in komaj toliko dobi, da prav za prav le za upnika dela.	(Konec sledi.)
Politični preg-lecL
V L j u b lj a ni, 3. junija. Notranje dežele.
Hehulverein. Češki iisti so jako zadovoljni, da se je škof B»uer tako odločno izrekel proti nemškemu „schulvereinu". Celo mladočeški listi hvalijo to škofovo izjavo. Tako pravijo „Moravski Listy", da se Čehi morajo te izjave tembolj veseliti, ker baš sedaj vlada pospešuje nemški „scbulverein". V podobnem smislu so se izjavili tudi „Narodni Listy". „Hlas Naroda" pa pravi, da češki narod sedaj ne sme več rok križem držati, če je celo tak zmeren mož, kakor je škof Biuer, bil prisiljen izpregovoriti tako odločno besedo. Čudno se pa obnašajo pri tem nemški listi. Trdijo sicer, da je češka stranka škofa najela, da se je tako odločno izreke), ali tega se pa ne upajo izrekati, da v šoli ni onih pomanjkljivosti, katere je grajal škof Bauer. Najhuje se zvija „Bohemia". Oprati hoče vodstvo „schulverei-novih" šol, katero o tem nič ne v6, da se češki otroci jemljo v nemške šole. Vsega so le krivi češki stariši, ki otroke v take šole pošiljajo. Res čudna logika. Le nemški listi morejo opravičevati „schul-verein", ki zlorablja nevednost nekaterih starišev. Sicer je pa le predobro znano, da so nekateri češki stariši prisiljeni svoje otroke pošiljati v „schulve-reinove" šole, ker jih silijo nemški gospodarji, pri katerih so v delu. „Bohemia" naj le svoje pristaše pouči, da ni lepo siliti češke otroke v nemške šole, pa kmalu v „sehulvereinOvih" šolah ne bode onih žalostnih razmer, katere je moral grajati škof Bauer ; pa tudi „schulvereinovih" šol sploh ne bode. Pomenljivo je pa za mišljenje nemških liberalcev, da vsi nemški listi ugovarjajo temu, da bi se s kakim zakonom zabranilo pošiljati češke otroke v nemške šole. Ljubši jim da se otroci v šoli nič ne nauče, nego bi pa hodili v šole, kjer bi se učili v materinem jeziku. Seveda njim ni za ohraujenje narodnosti nemških otrok, temveč le za germauizacijo.
Moravsko. Nemci se strašno jeze na škoik Baura. Dne 30. minolega meseca se je škof pripeljal v Krumlov. Prebivalstvo mu je hotelo prirediti lep vsprejem, prišlo je več ljudij tudi iz sosednih občin. Mestno oblastvo je pa s policijo raz-gnalo ljudstvo in dva celo zaprlo, ker sta ugovarjala takemu postopanju. Postopanje mestne policije ie vzbudilo siltjo nevoljo, in da policija Ba zahtevanje župana neke sosedne občine ni izpustila obeh zaprtih oseb, bilo bi prišlo do neredov. Škof je obiskal nemško šolo, ali se je preveril, da 20 odstotkov otrok ni nemške narodnosti. Izpraševal jih je torej v češčini. Predsednika krajnega šolskega sveta, re-negaša dr. Kaniata, je pa to jako razkačilo; ugovarjal je, potem pa odšel iz šolskega posloja.
Vrejenje valute. Odsek za vrejenje valute je te dni marljivo se lotil dela. VeČina njegovih članov je za vrejenje, če tudi se mnogi prav ne strinjajo z vladnimi predlogi. Predvčeraj je tudi slovenski poslanec Šuklje o tej stvari razložil svoje nazore. On je za to, da se sedaj vravna valuta, ali on ni samo za zlato veljavo, temveč tudi za srebrno. Po mejnarodnem sporazumljenju bi se že dala napraviti kaka stalna razmera mej tema dvema kovinama. Interesi države zahtevajo, da se sedaj loti vrejenja valute. Že to, da so se trgovske pogodbe za tako dolgo sklenile, zahteva, da se stalno valuta vredi, ker sicer bi inozemski uvaževalec z odpadom ažije utegnil imeti več dobička, nego je carine. Po tem je govornik pojašnjeval," v kako neugoden položaj bi v vojni prišla država, ako poprej valute ne vravna. Pri vrejenju valute ne gre le za to, da se veljava premeni, temveč da se faktitao začno tudi plačila v gotovini. On je za zlato veljavo s precejšnjim dodatkom srebra. Z relacijo, katero vlada predlaga, je on zadovoljen, če tudi bi višjo želel. Ce tudi je plačevanje v gotovini tesno zvezano z vrejevaojem valute, vendar on ni zato, da bi se prehiteli v tej stvari.
TJdno ministerstvo misli baje v kratkem izdati naredbo, da se na višjih dekliških šolah morejo nastaviti jedino za srednje šole izpitani učitelji. Tako poroča vsaj „Deutsche Zeitung".
Vitanje države.
Bolgarija. Sodnijska obravnava proti morilcem ministra Belčeva se še vedno odklada. Sedaj se govori, da se začne v štirinajstih dnčh in bode trajala kakih deset dnfj. Člani dotičnega vojaškega sodišča so že imenovani in so nekateri že prišli v
Sofijo. Predsedoval bode podpolkovnik Drandarevski, poveljnik dunavske divizije, ki je bil podpredsednik sodišču v Paničevi pravdi.
Nemčija in Rusija. Car se še ni sešel z nemškim cesarjem. Sedaj se govori, da car Aleksander pride še le dué 7. t, m. v Kiel, kjer pozdravi cesarja Viljema. Vladarja bodetft »kupe bajè pol dné. Gotovega pač še nič ni, ker se nalašč razne neresnične vesti razširjajo.
Italija. Po časopisih je hod prepir zaradi razpusta parlamenta. Vladi nasprotni listi dokazujejo, da pri sedanjih razmerah razpust parlamenta ni umesten. Zbornica izraža pravo mnenje dežele. Razpustila bi se le, da se obdrži sedanja vlada. Po angleških pojmih se parlament sme razpustiti samo tedaj, če v kakem važnem vprašanju pride z zbornico navskriž, ali če vlada hoče izvedeti mnenje dežele o kaki važni stvari, če hoče krona vprašati deželo o kaki ministerski premembi, in če se o ka kem važnem zakonu spodnja in gorenja zbornica sporazumeti ne moreta. V Italiji pa sedaj za razpust ni nobenega omenjenega povoda. Iz pisave opozicijskih listov se pa dfi jasno sklepati, da se mnogi poslanci bojé, da ne bodo več voljeni. Vladni listi pa dokazujejo neobhodno potrebo razpusta zbornice in nasprotnikom očitajo nesramnost, ker hočejo ostati poslanci, če tudi so volilci proti njim.
Anglija. Stari vod ja angleške liberalne stranke, Gladstone, je predvčeraj na nekem shodu v Londonu razvil liberalni program za bodoče volitve. Najprej je govoril o londonski upravi, naglašajoč, da je treba zmagati pri volitvah za parlament, da se bodo mogle izvesti potrebne reforme. Če liberalci zmagajo, bodo grofijskim svetom in občinam dali večji delokrog. O zahtevah delavcev, da se uvede osemurni delavnik, se da razpravljati v parlamentu. Grajal je vladne politike, ki skušajo z govori nahuj-skati Ulsterce proti drugim Jrcem. Nujno je potrebno, da se Irski dâ avtonomija, predno se rešijo drugo stvari. Samo s hitro rešitvijo tega vprašanja, ki se tiče vse države, bode se omogočila rešitev krajevnih vprašanj. Govor je napravil najboljši vtis. Posebno njegova obsodba vladne stranke, da podpihuje nasprotje mej katoliškimi in protestantskimi Irci, ie gotovo mnoge jako hudo spekla.
Južna Amerika. Otvoril se je chilski kongres. Predsednik je v svojem nagovoru priporočal gojitev dobrih odnošajev mej vsemi južno-araeriškimi državami. V deželi je sedaj mir. kongresu se bode predložil načrt zakona, da se pomilosté vsi Balma-cedovi pristaši.
Izvirni dopisi.
Qd Vojnika pri Celju, 1. junija. (Raznoterosti.) Dolgo ni bilo nobenega poročila že iz našega kraja. In tudi to je bolj izazvano po „Deutsche Wacht". Ta stara klepetulja je pisala 26. p. m., da bo Vojnik vendar dobil nemško šolo. Ali je je potreba? Kakor tistemu tretjega očesa, kateri z dvema dobro vidi. Zakaj tukaj ni ne enega, kateri bi ne znal slovenski. In kako tudi! lzvzemši dva, tri so sami Slovenci, ker tudi nemčurji bi se morali v „Umgangssprache" dati zapisati za Slovence. Nemci niso in mej cigane jih tudi nismo kos šteti. Dolgo in dolgo se v Vojniku že plete za „šulfe-rajnsko" šolo. Celo sam Weitloff, kakor sem slišal, je že bil enkrat v imenovanem trgu. Zdaj imajo skupaj šolo tri občine: trg Vojnik, občina Škofja Vas in Višnja Vas. In lani je že bilo pripravljeno, da se zida nove poslopje skupno za te tri občine, katere lahko sezidajo lepo šolo brez judeževih gro-šev. Toda nemčurji v trgu Vojniku, ki komaj, mi se zdi, dobro četrtinko donašajo k šoli, bi radi čisto nemško šolo.
Temu se je pa vrla občina Škofja Vas ustavila in zahtevala, kar je po zdravi pameti in po pedagogiki čisto naravno in ob sebi razumevno, da naj se v prvih razredih Čisto slovensko vse uči in potem v zadnjih še-le nemško, torej na narodni podlagi naj bo šola. Kajpada to ni šlo v glavo vojniškim in celjskim nemčurjem. Iü mesto, da bi se šola delala, kakor je bilo rečeno, ničesar ne dajo od sebe, kakor je peval Prešern, „nobene fige" o tem. In tako že dobro leto cela reč spi ; šolski prostori pa so dosti premajhni in — ena posebno izba — kakor dimnice, za toliko število otrok nezdravi. Vse to vé g. c. kr. okr. glavar celjski, znani dobri štatist Slovencev dr. Wagner, za to tudi vesta okr. zdravnik g. Kepa in Vaš — kranjski, mi se zdi, rojak — ki pa ne dela časti Slovencem, šolski nadzornik g. Ambrožič — in vendar z vsemi drugimi nepotrebnimi rečmi, kakor je šola na Ljubečni in „šulfe-rajnska" šola v Vojniku, nadlegujejo prebivalce, kar je pa potreba, pa ne.
Vsaj vemo, kako je. Tem gospodom ni za to. da bi se slovensko ljudstvo izobrazilo, ampak po-nemčilo in v nevednosti ostalo. Zakaj „šulferajnske" šole in tudi druge čisto nemške šole so prave šole
neumnosti (Verdummungsanstalten). Iščejo, iščejo nemških otrok pri nas na Štajerskem, da bi na-pravljali nemške šole, Slovanom pa ne dajo svojih ■Sol. Koliko je Čehov na Dunaju? In imajo svojo šolo! Kaj še! In koliko je Slovencev v Trstu! Samo za nemčurje, te kričače, ki bi bili pripravljeni Avstrijo zatajiti, kakor so svojo slovansko mater zatajili. Za take ljudi se skrbi. In dokler so ti sami kričali, je še bilo, zdaj pa jim gre celo oblast na roko na Štajerskem. Temu je bil priča trg Vojuik dne 16. maja t. 1. Rečenega dne prišel je v imenovani trg c. kr. okrajni glavar. Bil je ravno sejem in mislil je najbrž, to se ne bo tako zapazilo in na sejmu še človek tudi časi kaj dobrega kupi. In pokaj je prišel gosp. dr. Wagner? — Iskat nemških otrok.
Dve leti še ni, kar je bilo ljudsko štetje, šolski nadzornik vsako leto poroča, koliko je katere narodnosti otrok v šolo vpisanih — pokaj zopet to lovljenje? Pokaj? G. nadzornik Ambrožič je vedel, da ni bilo prav za okr. glavarja, da mu jih je Komaj 10 ali 12 za „Nemce" vpisanih otrok prinesel. In da bi to popravil, je radi tega sam šel v Vojnik. Ta „oster nemški gospod" jih je pa, kakor „Vahterica" celjska poroča, nabral — 60. Če je „vahterično" poročilo resnično, ali zdaj ni po pravici ravnal g. Ambrožič, da je komaj „švoh ducent" nemških otrok zapišal, ali se je pa g. dr. Wagner zmotil, da je naštel več nemških otrok — teh tako ni prav za prav razven k večemu peterice, ki pa dobro slovenski znajo iu so že v Vojniku rojeni od več let semkaj priselienih Nemcev.
Kako točno in vestno g. dr. Wagner zmirom poroča o Slovencih, pokazalo je najsijajniše potovanje lansko in bivanje presvetlega cesarja v Celju. Rečeni gospod so se zelo, zelo všteli in zmotili o Slovencih številu. Pa dobro so ga popravili drugi gospod na Dunaju V državnem zboru, č. g. kauonik dr. Gregorec. Naj si ga št* enkrat privoščijo. — In kako se je godilo to izpraš -vanje za nemško šolo v Vojniku? Čudno, čudno! Klen mi je pravil, da je moral kar podpisati in še vedel ni zakaj. Drugi so bili vprašani, kako doma govorijo — in so rekli, nemški! K večemu pa mož klati nemški, žena in otroci pa nič ne znajo in so za — „Nemce" zapisani. In takih je več.
In kako pristransko še je pre ravnal gosp. dr. Wagner. Neka žena mu pravi, da domd sloveuski govorijo, on pa pravi, — tako sem slišal, — mož vendar znâ nemški, torej bi vendar bilo dobro, da se tudi otroci nemški učijo.
Če je to resnično, za kar odgovornosti sprejeti se morem, ker 6am tega slišal nisem, ampak mi je drugi to pravil, pač odgovorimo kar naravnost g. dr. Wagnerju, da je dobro znati tudi nemšici, vémo mi vsi, in nam Slovencem ni treba Vaše modrosti zato. Slovenci so znali, bodo znali nemški, ko ni bilo in ne bo dr. Wagnerja.
Pa ne samo to, marveč je to čisto pristransko, da so bili skoro sami nemčurji poklicani. Skoro pravim, ne sploh, in pa taki, ki otrôk nimajo za šolo in jih sploh ne bodo imeli, kakor Kleinschrot in Jurij itd., ali pa taki, ki uimajo otrôk za šolo, ali pa jih sploh nimajo, kakor n. pr. Fr. Wretscher {najstarejšo je rojeno v decembru 1889), Stallner itd. Da, celo neko dninarico so poklicali, mej tem pa odličnih Slovencev, razven malo ujih, nobenega. In vendar Slovenci v trgu Vojniku največ davka in doklad plačujejo, že samo jeden — gosp. Karol Vrečar — plača sam blizu 300 gld. in nima ni pri občini, ni pri šoli drugo govoriti, kakor — plačati. Je li to ravnopravnost? Se li to ne pravi nemir delati med ljudstvom ? In mi opozarjamo na to naše deželne in državne poslance. Udom okrajnega Šolskega svèta pa svetujemo, da naj vendar to malo oblasti, ki jo imajo, upotrebijo, in si naj natanko ogledajo zapisnik „nemških" šolskih otrôk v Vojniku. Zakaj takšno početje nas že spominja na turške paše, ne pa več na — konstitucijo.
In zakaj naposled trška občina plačuje 20°/0 za šolo? Torej naj »e iz težko prislužeuega slovenskega denarja napravi „šulferajnsko" gnezdo, kjer se bodo valili verski in narodni odpadniki ? To vendar ne gre. Vsaj smo vsi prepričani, kakšne lesnike rodi nemški „šulferajn". Oglejmo si izvrstnega škofa brnskega, dr. Bauerja. To je moško.
Kjer gre za naši svetinji, za nam najdražji zaklad, sv. vero rimsko - katoliško in mili slovenski jez k, tu bodi mož jeklen in niti za las ne smemo popustiti.
V drugih rečdh da — v verskih in narodnih i do zadnje pičice vesten ostani. Zakaj le oni človek j je spoštovanja vreden, ki je čisto neokaljeno vero j ohranil in še skrbi za svojo uarodnost, za svoje j ljudstvo; kateri pa prvo zataji, ni vreden imena | človek, ne veruj mu tudi ne, čeravno pravi, da na-j rod ljubi. Kdor pa narodnost svojo in jezik svoj I zataji, rujav kakor Judež bodi, črn je, njega se j ogibljej, Slovenec!
j Z Zagreba, 30. maja. Pred nedavnim časom se je zadrževal v našem mestu glasoviti elektrotehnik Nikolaj Tesla, katerega je povabil mestni župan dr. j Amruš, da obišče Zagreb in da se izjavi o elek-j trični razsvetljavi za naše; mesto. Nikolaj Tesla je i obiskal svojo bolno mater blizu Gospiča in na svo-j jem potu nazaj v Ameriko se je oglasil v Zagrebu. | Tukaj so mu hoteli prijatelji njegovi prirediti ova-j cije, ali kot skromen mož si je izprosil, da ga ne | bi na ta način vznemirjali, ker je tudi vsled smrti j svoje matere v tugi in žalosti. Naš župan pa je I hotel zvedeti, kaj misli Tesla o vpeljavi električne i razsvetljave v Zagrebu, ter ga je zatorej obiskal, da se o tej zadevi ž njim pogovori.
| Tesla je za to, da na vsak način v Zagrebu i uvedo električna razsvetljava, ker je najcenejša. Pa-j žiti se mora posebno pri nakupovanju strojev, da I se izbero dobri in tudi taki, ki se dado pri kakem ! novem izumu lahko predelati. Vodna sila reke Mrežnice (blizu Karlovca) ni dostatna za razsvetljavo, ker Zagreb potrebuje 3000 svetilk, za to pa je potrebnih 400 konjskih sil, dočim jih ima Mrež-
! niča samo 200.
i
Uporabiti vodopade plitvičkih jezer bilo bi Da škoda, ker bi se naravna krasota tega kraja na ta način pokončala. Ko bi bilo dovolj denarja, mogla bi se dobiti pri slapu Kalugjgrovcu na Korani sila, ki bi odgovarjala 3500 konjskim silam za 25.000 ! svetilk.
Pri električni razsvetljavi ni nobene nevarnosti, posebno, če se podzemno izpelja. Le po neprevidnosti more se prižigač ponesrečiti, več ljudij pa no-benkrat. Zraven razsvetljave pa se more električna sila uporabiti tudi kot motor pri industrijalnih podjetjih, posebno pa še pri konjski železnici, kar je v Ameriki že nekaj navadnega. Za vpeljavo električne razsvetljave v Zagrebu bi se potrošilo 200.000 do ! 300 000 gld.
To je za naše odnošaje velika svota, in ker bi se imela vsa ta zadeva še proučiti, ni verjetDo, da bi se električna razsvetljava pri nas tako hitro vpe-j ljala. Naše mesto ima ravno zdaj izvesti prvo in | najpotrebnejšo stvar, namreč kanalizacijo, brez ka-i tere mestu ni pravi napredek zagotovljen, a stalo ' bo delo gotovo kakih 800.000 gld. Zraven tega pa ' se misli v petih letih postaviti več novih šolskih 1 poslopij, kakor novo gimnazijo, realko, žensko obrtno : šolo itd., sicer s pomočjo vlade, ali vendar še za : občino mestno s prav občutljivimi vsotami. Dokler ' se vse to ne izvede, ni verjetno, da bi se resno j moglo razpravljati o vpeljavi nove razsvetljave.
Te dni je priobčila reška „Bilancia" prav zanimive statistične podatke o reškem prebivalstvu po i narodnostih. Po popisu leta 1891 ima Reka z oko-! lico 29.494 duš. Med njimi je po „Bilanci" 13.012 : Italijanov, 10.798 Hrvatov, 2780 Slovencev, 1495 1 Nemcev, 1062 Madjarov in 347 drugih narodnostij. ! Da ti podatki niso točni gled^ Slovanov, je čiato j naravno, in vendar so ravno oni pri vsem tem v ' večini na Reki.
Seveda „Bilancia" pri tem Slovane deli po i svoje, samo da jih vkupe ne šteje kot eno narod-| nost. Tako deli Hrvate na prave Hrvate (3766), na j Hire (6995), Srbe (28) in Dalmatince (9). Ali pri | vsem tem ne more dokazati svoje trditve, da je Reka ; italijanska. Madjari pa stoje v svojej madjarski luki ' še celo za Nemci, kajti samo 36 odstotkov jih je • med vsem prebivalstvom.
Iz teh statističnih podatkov se uajbolje vidi, kolika krivica se godi v tem mestu Slovanom, ki so v večini in vendar povsodi prezirani. Ogerka državna oblast je tukaj seveda v prvem redu kriva, da se slovanstvo tako prezira, da ni na Reki nobene slovanske ljudske šole, če tudi je slovansko prebivalstvo v večini.
Takozvani Italijani pa so vsled tega postali tako objestni, da ne marajo zdaj že za nikogar druzega, nego za 6/ojo Italijo. Ti odnošaji pa so že neznosni iu v kratkem se bode moralo tukaj nekaj izpremeniti. i -'
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. junija.
(Društvo „Narodni dom") v Ljubljani je imelo sinoči občni zbor; navzočih je bilo 31 delničarjev, ki so zastopali 72 delnic. Predsednik dr. vitez Ble weis pozdravi zborovalce ter omeni, da se minolo leto ne prvi poziv k občnemu zboru ni sošlo zadostno število delničarjev, drugič pa se zbor ni sklical, ker so prejšnji čitalniški prostori zadoščali za raznih društev veselice, zborovanja itd. Ker pa se je čitalnica preselila v nove prostore, katere pa lastnik lahko danes ali jutri odpove, treba je, da se | prej ko mogoče zgradi „Narodni dom", kjer naj bi i bili zbirališče narodnim krogom. Spominja se po-! kojnega Kotnika ml., ki je volil za „Narodni dom" I 4000 gld. in vse parkete, kolikor bi jih potrebovali I v „Narodnem domu". V znak sožalja in hvaležnosti zborovalci vstanejo. Tajnik g. Lah prečita j vestno sostavljeno poročilo, ki ae vzame na znauje, kakor tudi poročilo blagajuikovo. Gotovine v blagajni je 222 gld. 10 kr., pri raznih posojilnicah in , hranilnicah je ualoženih 64.100 gld. 10 kr., obligacije v nominalni vrednosti znašajo 14.170 gld., zaloga „Narodnega papirja" 1000 gld., inventarja 154 gld. 40 kr., vsa aktiva torej 79.647 gld. 39 kr. Tirjatve delničarjev na kapitalu znašajo 16.367 gld. 50 kr., na obrestih 487 gld. 27 kr., odbitek za kurzno diferenco pri obligacijah 908 gld. 50 kr., čisto premoženje torej 61.884 gld. 12 kr. Daljši razgovor je bil o prostoru za zgradbo društvenega poslopja. Gosp. Gogol a v imenu odborovem poroča, da so se vršili dogovori s tremi lastniki več ali manj primernih stavbišČ, pa brez vspeha. Preostaja le še mestno zemljišče za vojaškim oskrbovališčem nasproti novemu gledališču. Nasvetuje torej: Občni zbor naj pooblasti novi odbor, da se pogaja z mestno občino, če dotični prostor prodd za 5000 goldinarjev; tukajšnja narodna društva pa naj naznanijo odboru, če in koliko prostorov potrebujejo v „Narodnem domu". — Gosp. Hribar v daljšem govoru navaja razloge proti zgradbi na onem mestnem zemljišču, češ, da je na mestni periferiji, južna železnica tam dela mnogo ropota, ker se bode zvezala Tržaška z Marije Terezije cesto, bodo prostori v obližju zaprašeni itd. Končno Dasvetuje, naj se že počaka kaki dve leti, morda se dobi primernejši prostor sredi mesta. — Pri glasovanju je bil ta nasvet, proti kateremu sta govorila gg. dr. Vošnjak in dr. vitez Ble i weis, odklonjen in sprejet nasvet odborov, da se namreč za zgradbo „Narodnega doma" kupi označeua mestna parcela. — Predsednikom je bil izvoljen g. dr. vitez Blei weis, v odbor gg.; Duffe, Gogola, Hribar, dr. Jarc, Lah, Murnik, Pire G., Pleterš-nik, Souvau Ferd., dr. Stare in dr. V o -š n j a k. V pregledovalni odsek so bili izvoljeni gg.: Dr. Papež, Ravnikar Fr., Skaberne, S o u v a n Franc Ks. in Ivan Knez.
(Nova brambovska vojašnica v Gradcu) je do-gotovljena ter bode še ta mesec izročena v porabo.
(C. kr. kmetijska družba kranjska) je izdala v posebni izdaji poročilo o svojem delovanju in upravi v 1. 1891. Jako obširnemu poročilu za danes povzamemo, da je družba imela 15 častnih, 9 do-pisujočih in 2086 pravih udov. Podružnic je bilo v maju t. 1. že 49. Vsi dohodki leta 1892 so znesli 54.183 gld. 67 kr., troški pa 52.214 gl. 38 kr., v blagajnici je ostalo 1969 gld. 29 kr. Občni zbor bode, kakor smo že naznanili, v četrtek dne 9. junija ob 7S9. ur> dopoludne v mestni dvorani v Ljubljani.
, (Vitez Vaser) gre, kakor se poroča iz Gradca, ! v kratkem v pokoj. Njegov naslednik je baje že izbran.
I (Z Dolenjskega) se nam poroča: V zad-! njem času, t. j. meseca majnika je pregledovala potovalna komisija c. kr. kmetijske družbe po novomeškem okrajnem glavarstvu bike-plemenjake ter jim i dajala imena svetnikov, kakor Peter, Pavel, , Mohor, Fortunat itd. Ali ni to zaničevanje I katoliške vere, kateri so imena svetnikov ' sveta in častitljiva, ali ni to smešenje verskega prepričanja in razžaljenje verskega čuvstva? Ni čuda teda), ako 8ö ljudstvo nad tem sploh zelo huduje in pohujšuje. Tudi zbor pastoralue konference v Žužemberku dne 1. junija t. 1. je izrekel enoglasno nad to brezozir-nostjo in breztaktuostjo svojo nejevoljo. Ob enem je naznanil zadevo vis. kn. ordinarfjatu in ga prosil posredovanja, da se kaj takega v prihoduje zabrani.
(Strela.) Piše se nam: V Slivnici pri Celju je 31. maja ob 6. uri zvečer udarila strela v hišno poslopje in je ubila mlado ženo, ki je zapustila moža in petero malih otročičev. Žalost in nesreča sta nepopisni.
(Omoška posojilnica) je imela dne 31. maja t. 1. splošnega prometa 172 648 gld. 63 kr., to je za 30.988 gld. 3 kr. več, kakor lani ob tem ča3u; v teb petih mesecih se je vložilo 25.692 gld. 42 kr., vlog pa s« je izplačalo 18.173 gld. 36 kr., gotovine je bilo 6168 gld. 17 kr. v zadružni blagajnici
(Posojilnica v Prevaljah) na Koroškem začne svoje delovanje na dan presv. Trojice.
(V Kranju) so sledeči rodoljubi darovali „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju": C. Pire, cand. iur., 3 gld.; T. Pavšlar ml., posestnik in lastnik umetnih mlinov, 1 gld.; V. Majdič, vele-tržec, 10 gld.; neimenovan 6 gld.; Karol Jager, kavaruar, 1 gld.; V. Globočnik, c. kr. notar, 2 gld.; Fr. Omersa 2 gld.; dr. Val. Štempihar, odvetnik, 5 gld.; Ferd. Sajovic, trgovec, 5 gld.; Ljudevit Matajc, tovarnar v Stražišču, 1 gld.; neimenovan 5 gld.; skupaj 41 gld. To svoto je uabral g. Avg. Drukar, not. kand. v Kranju. Vivant sequentes.
(Farni izpit) so naredili v krški škofiji gospodje: Ignacij Bader, Herman Deutl, Jan. Konrady, Franc Lene, Norb. Miirz, Štefan Ogerčnik, Franc Premru, Teodor Štufka, Franc Virnik in Jakob Papler.
(C. kr. poštni in brzojavni urad) v Ljubljani nam naznanja: Poštno in brzojavno vodstvo v Trstu je določilo, da bode tovoruopoštna oddaja od 7. rožnika t. I. ob delavu'kih in praznikih od 8. ure zjutraj do 6. zvečer neprenehoma odprta, ob nedeljah pa od 8. ure zjutraj do 12. ure opoludne.
(Hnda nevihta) je bila minoli teden v Kranjski Gori. Naliv je nanesel na njive in travnike mnogo peska in kamenja ter naredil veliko škode.
(Nesreča.) V sredo je med postajama Št. Peter in Gor. Ležeče železniški sprevodnik padel z vagona ter se močno otolkel. Peljali so ga v Ljubljano.
(Železnica Poljčane-Konjice.) Štajerskemu deželnemu odboru je došlo 15 ofertov za zgradbo železnice Poljčane - Konjice. Deželni odbor je oddal zgradbo inženerjema L. Migliču in J. Poseku.
(K Mariji Pomagaj) na Brezje se je 27. maja s posebnim vlakom iz Ljubljane odpeljalo nad 500 romarjev. Dne 25. junija t. 1. pa odpelje posebni vlak po znižani ceni romarje s Štajerskega in Notranjskega na sv. Višarje in k Mariji Pomagaj. Natančnejša pojasnila se dobe pri potovalnem odboru v Ljubljani ua Marijinem trgu št. 1.
(Prepovedan somenj.) Zaradi koza je somenj dne 7. junija v Laškem Potoku prepovedan.
(Odbor akad. društva „Triglav") v Gradcu nas prosi, da popravimo pomoto glede na novo izvoljeni odbor, in sicer, da je tajnik stud. iur. gospod Josip Fdganelj, blagajnik pa ..tud. iur. g. Vinko Strgar.
(Vabilo na izlet akad. društva „Triglav") v Gradcu s prijaznim sodelovaujem akad. društva „Hrvatske" dne 6. in 7. junija v Šmarje pri Jelšah. Dne 6. junija: Odhod iz Gradca ob uri zjutraj. Prihod v Sv. Jurij ob južni železnici ob 10. uri predpoldne. Po prihodu zajuterk. Ob '/s 1.2. nri odhod iz Sv. Jurja v Šmarje. Pr.hod v Šmarje ob 7,1. uri popoldne. Ob	uri banket (kuvert
1 gld ). Ob 7. uri zvečer koncert. Po koncertu ples in prosta zabava. Dne 7. juniia: Izlet v okolico.
Odhod iz Šmarja čez Grobelno v Gradec ob 4. uri popoldne. Vstopnina k veselici 50 kr., rodbinski listki 1 gld. 50 kr. Za prosto ljudstvo 20 kr. — Vspored: Pozdrav predsednikov. 1. A. Nedved: „Pevčeva molitev", moški zbor. 2. M. Bibiča: „Venec hrvaških pesnij, udarja lamburaški zbor. 3. Slavnostni govor, govori g. kaud. iur. Silva Do-micelj. 4. A. Švab: „Usehli cvet", osmospev. 5. Dr. G. loavic Švab : a) „Tam za goro", b) „Mrak", udarja UmburaSki zbor. 6. A. Nedved: „Ljubezen in pomlad", moški zbor s tenor-solo. 7. Mascagni-Nerat: Intermezzo iz opere: „Cavalleria rusticana", udarja tamburaški zbor. 8. V. Šviglin: „Poputnica kola", udarja tamburaški zbor. Pri plesu svira šmarska godba. Vabila v oddaljene kraje se ne odpošiljajo.
(Pri občinski volitvi) v Godoviču je bil za župana izvoljen Jos. Gruden, za svetovalca Janez Rudolf in Fr. Lenasi.
Telegrami.
Dunaj, 2. junija. Vsi listi hvalijo prvo češko predstavo v razstavi. Gledališče je bilo razprodano.
Praga, 2. junija. Pri nesreči v rudniku poleg' Pribrama je mrtvih nad 200 oseb. Prvega pogreba sta se udeležila tudi poljedelski minister in cesarski namestnik.
Praga, 3. junija. Listi poročajo iz Pri-brama, da je do 400 mrtvih, mej njimi pet akademikov. Marijina jama je tako polna parov, da dva tedna ne bode mogoče do mrličev.
Rim, 2. junija. Zbornica je v tajni seji s 181 glasovi proti 63 sklenila, da se takoj uporabi klavzula vinske carine.
Berolin, 3. junija. Cesar je sinoči v Potsdamu proglasil zaroko rumunskega prestolonaslednika s princesinjo Marijo Edin-burško. — Ahlwardta so zvečer v stanovanju prijeli. — „Norddeutsche Ztg." se poroča iz Moskve, da je po noči pogorelo do 80 hiš. Sergij je osebno vodil rešilna dela.
CI mrli «m» :
V voiaški bolnišnici:
31. maja. Jakob Lunder, inval d, 68 let, org. srčna hiba.
Tu Je i.
1. junija.
Pri Maliču: Stella, zasebnik; Weiler, trgovec; Merklen, Harrich, Burckhard, Eooss, Schwarz, Michl, potovalei, z Dunaja. — Gia9ki iz Zagreba. — Ivanich, uradnik, s soprogo, iz Pazna. — Kump, potovalec, z materjo, iz Kočevja. — Ressman stavbeni asisent, z rodbino, iz Celovca. — Perrod, zasebnik, iz Turina. — Klein, potovalec, iz Budimpešte. — Turi, potovalec, iz Trsta.
Pri '■UoTtu: Fux, fml.; Pirz, trgovec, iz Gradca. — Berkovic, in grof Kolowrat Krakovsky z Dunaja. — Grünwald, lastnik hotela, z rodbino, iz Benetk. — Klumbacher s soprogo iz Trsta. — Košir iz Škofje Loke. — Hauška ii Gorice. — Zoppa iz Pulja. — Patsch, zasebnik, iz Radeč. — Malli, tovarnar, iz Tržiča. — Dunkel, potovalec, iz Budimpešte. — Weiser, potovalec, iz Zagreba. — Sonnenberg, trgovec, z Oger-skega. — Gossner, trgovec, iz Štutgarta.
Pri Južnem kolodvoru: Prank z Reke. — Jurst iz Curiha. — Trinkler, trgovec, iz Lipsije. — Low, slikar na steklo, z Dunaja.
Vremensko nporodllo.
Srednja temperatura 19 9°, za 2-5° nad normalom
Stanje arstro-ogerske banke
dne 81. inaia 1892.
(Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
gld.	398,208.000 (+ 4,601.000)
Kovinski zaklad „	244,940.000 (— 209.000)
Listnica „	142.953.000
Lombard „	23,273.000 (+ 636.000) Davka prosta bančna
rezerva__gld.	51,761.000 (— 7,654 000)
■¿81 1
Bolestnim čuvstvom javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je ljubljeni naš sin, oziroma brat, gospod
Leopold Vodnik,
podobar in klesar,
danes, dne 2. junija, ob a/46. uro popoldne po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 19. letu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Truplo nepozabnega ranjkega preneseno bode v soboto, dne 4. t. m., ob 8. uri zjutraj iz hiše št. 25 Podutikom na župnijsko pokopališče v Šent-Vidu, kjer bode položeno v družinsko rakvo.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Blagega ranjkega priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
PODUTIKOM, dne 2. junija 1892.
Marija Vodnik, mati. — Alojzij Vodnik, klesar, Albert Vodnik, posestnik, brata. — Josipina Vodnik omož. Jankovič, Ivana Vodnik, omož. Stražišar, Marjeta Vodnik omož. Skorlep, sestre.
Zahvala.
Med velikimi dobrotniki in podpiratelji „Narodne Šole", društva v podporo revne šolske mladine. zabeleženo je tudi slavno „obrtno-pomočno društvo" v Ljubljani, ki je opetovano naklonilo znatna darila v pospeševanje društvenega delovanja. — Ravnokar je „Narodna Šola" vsprejela deset goldinarjev v isto svrho. Slavnemu občnemu zboru, ki je na predlog častitega ravnateljstva in njega predsednika, blag. gosp. I. N. Horaka blagohotno storil ta sklep, izreka najiskrenejšo zahvalo
„Narodne Šole" odbor.
V Ljubljani, dne 2. junija 1892.
fc3
H
M
N
K
H
K
K
M
N
M
N
K
M
H
N
H
fif*
Tinkturo za želodec
pripravlja lekarnar Gabrijel Piccoli. 261 3
Ta tinktura za želodec je sredstvo, ki lahno, vendar zdatno krepča opravila prebavnih organov in pospešuje odprt život. Dr. Hager, doktor filozofije in medicine itd. itd. v Frankobrodu n. O., in prof. Knapitsch, zapriseženi sodnijski kemik v Ljubljani, sta to tinkturo za želodec kemično analizovala in soglasno našla, da ni drastično sredstvo.
lzdelovatelj razpošilja to tinkturo v z&bojčkih po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 steklenicami stane gld. 1 36, s 24 gld. 2 60, s 36 gld. 3 84, s 44 gld. 426. 55 steklenic tehta 5 klg. s poštno težo in velja gld. 526, 110 steklenic gld. 10-30. Poštnino plača vedno naročnik. — 1 steklenica 10 kr.
Piccolijeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo.
*
N K H H M H M K N N M H H K N K A
X > ii u a j 8 k a borza.

Dni 3. Junija.
Papirna renta 5%, Iti % davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%. davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kred tne akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Nemških mark 100.......
Dni 2. junija.
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska papirna renta 5%......
4 % državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . o% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. .... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4V, %
Kreditne srečke, iOO gld.......
St. Genois srečke, 40 gld.......
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22	gld.	25	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	50	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	„	—	„
Salmove srečke, 40 gld. .......	63	„	—	„
Windischgraezove srečke, 20 gld..........—	,	—	„
Akeije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	155	„	50	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2895	„	—	„
Akeije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	99	„	—	„
Papirni rubelj . . ...............1	„	20,/a„
Laških lir 100 ....................46	„	—	„
,MERCUR'
»imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
BW Razna naročila izvrši se najtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallike proplnaoljske zadolžnloe. 4', % zastavna pisma peitanske ogerske komer-oljonalne banke, te obveznloe ogc banke z 10* premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Državna dobrodelna loterija.
Žrebanje dne 23. junija.
Glavni dobitek (i0.000 gld.
v ogerskih zemljiščnoodveznlh obligacijah.
1 srečka gld. 2' — ; 2 srečki le gld. 3'60; 5 srečk le gld 9'—; 10 srečk le gld. VI'—.
m......................................... i I'"
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeii.
Odgovorni vrnik: Ignacij Žitnik.
Tis Katolike Tiskate v Ljubin