ŠTEVILKA 13, LETNIK 15 «7. 07. 2005, CENA 270 SIT mazoa AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Velika ponudba mod Izkoristite najugodnejše plačilne pogoje pri nakupu nove Mazde. Ponudba velja za kompaktno Mazdo 2, agresivno Mazdo 3 in vsestransko Mazdo B2500. Nova MAZDA 6 na voljo za ogled in preizkušnjo pri naši avtohiši! Kako narediti dober avto še boljši? Oglejte si in preizkusite NOVO MAZDO 6! Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km FOTO WEIS S ^896% Trbovlje SUPER AKCIJA !!! 28.6.-28.7. 2005 DIGI FOTKE 10x14 IZ VSEH DIGI MEDIJEV SAMO 45 SIT IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE !!! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 MOŽNOST NAKUPA NA UGODEN KREDIT NAJVEČJA IZBIRA NOVE SPOMLADANSKE KOLEKCIJE munn SINCE 1925 Prodajalna Gosposka 3, Celje tel.: 03 490 04 90 Ob priložitvi kupona vam priznamo 1 0% popust! I " " I \ MOŠKO, ŽENSKO IN OTROŠKO SPODNJE \ PERILO, PIŽAME OSREDNJA KNJIŽNICA CKWS KAZALO Q UVODNIK Poletja ima marsikdo že čez glavo, pa se še dodobra ni začel. Vročina, vremenske nevihte, toča... V enem trenutku se zazdi, kot da bo zdaj zdaj konec sveta, ko prihrumijo črni oblaki in grozijo s tem, da bodo uničili tisto, kar ustvarja pridna človeška roka... Svoj prav so minuli konec tedna izkazovali tudi pevci na takoimenovanem Live 8, ko so prosili za ukinitev dolgov revnejšim državam sveta, predvsem na afriškem področju... Da revščina ne bi vsak dan izbrisala približno 30.000 ljudi, kolikor jih umre zaradi lakote. Pri nas se »skoraj« izbrisani borijo na isti, vendar »vsiljeni« način - z gladovno stavko. Kako dobro so organizirani, pove že to, da so se tudi glede tega skregali med sabo... Madonca, pa je poletje vendarle čas romanc, avantur, poletnih ljubezni, ki jih lahko prikrivaš, pozabiš pa nikoli ne... Večkrat sem se spraševal ali je lepše doživljati vsako poletje drugo avanturo ali vendarle imeti ob sebo (zvezdo) stalnico, osebo, s katero se boste stisnili ne le v poletnih, pač pa tudi v jesenskih, zimskih in pomladnih mesecih... To je tisto pravo... Hotel sem vas pozvati, da delajte Slovenčke, da ne bomo izumrli, ampak me je misel takoj minila, ko pomislim na naše politike, vlado. Kaj lekarne, vlada je en cel sam kondom, oni so tisti, ki s svojimi zakoni in davki ubijajo nerojene Slovence. Dobro je rekel eden kolegov. »Kako naj imam otroka? Kako naj imam vest spraviti na svet še enega reveža, če še sebe ne morem preživeti?« Naj vam politiki ne vzamejo volje, slej ko prej se bo zgodila revolucija in bo spet ljudstvo na oblasti, do takrat pa...Sprostite se, ohladite telo v kakšnih toplicah, bazenu, na morju, medtem ko srce pustite, naj vroče bije zanj(o). Naj živi ljubezen! Peter Motnikar Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALO: STRAN: Hrastniška občinska priznanja 5 Dnevi splavarjenja v Radečah 8 ZLUT 17 Dan Zasavčanov 22 Peter ukrotil Savo 24 Teden skokov 26 “Glej ptička” 28 DOBRE STVARI SO VEDNO TRI - IN V TRETJE, ČEPRAV GRE RADO TUDI NAROBE, ČE JE ŽE DVAKRAT ŠLO, SRČNO ŽELIM IN UPAM, DA USPEMO OBJAVITI SLIKO FRANCA MLAKARJA, PRVOJUNIJSKEGA NAGRAJENCA, PRIZADEVNEGA ŽUPNIKA, KI MU NI VSEENO, KAKO ŽIVIMO IN KAJ POČNEMO Z NAŠO IN NAŠIH OTROK DEDIŠČINO... FRANC MLAKAR, NE SAMO V BESEDI, AMPAK TUDI V SLIKI! NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 21. JULIJA 2005 naslovnica: ... en trenutek večnosti - moč in varnost v enosti... Slika: Mojca Trbovc 7. mali srpan 2005 ©) PISMA BRALCEV ---H--------------------------- V poletni vročini, ko je miganje s telesnimi okončinami mukotrpno, je najbolj pametno, da vzamete pisalo med prste in počasi z njim potelovadite: in gor in dol in...po papirju. Saj ne rečem, da ne boste potočili znojnih kapljic, gotovo pa boste lahko, brez greha, dosegli takšno ali drugačno zadovoljitev...Torej, na veselo pisanje! Saj vem. Rekli boste:«Vsako leto se ponavlja.« To vem tudi sam, pa saj se tudi naša »SREČANJA« ponavljajo. Upokojenci pa si želimo, da bi bilo tako še vrsto let, saj je v današnjem času hitrega tempa življenja tega vse premalo. Bila je prekrasna sončna sobota, 21. maja. Izletniki smo vstopali v Zagorju, nato v Kisovcu in na Izlakah, vse do Mlinš, kjer smo se pridružili še zadnji udeleženci. Po začetnem pozdravu in klepetu smo pot nadaljevali do Idrije, kjer smo imeli daljši postanek. Na poti do tja nam je, sedaj lahko rečem že kar »naša« Mojca, res izčrpno razložila mnogo iz idrijske zgodovine in o značilnostih tega kraja na sotočju reke Idrijce in hudournika Nikove. Vse je bilo zelo zanimivo poslušati. Pot smo nadaljevali proti Kobaridu. V tem času je bilo povedano nekaj o tem mestnem naselju na stiku Alp in predgorja. Spomnili smo se tudi Simona Gregorčiča - našega »goriškega slavčka«. Vsi smo tudi zapeli njegovo pesem Veseli pastir in glasovi so preplavili notranjost avtobusa. V Kobaridu smo si ogledali MUZEJ z multivizijsko predstavitvijo soške fronte. Vsekakor vredno ogleda. Nadaljevali smo z vožnjo preko Loga pod Mangartom v Bovški kotlini do okrilja trdnjave Kluže. Spet smo mnogo zanimivosti slišali o vseh teh krajih. Razlagala nam je Marinka Brodar, ki se je na to pripoved temeljito pripravila. Od tu nas je avtobus popeljal preko državne meje do Trbiža. Nekateri so razpoložljivi čas izkoristili za manjše nakupe. Mislim, da se ni kaj prida kupovalo, saj se je spet potrdila stara modrost, da moraš po svetu in šele po tem znaš ceniti, kar imaš doma. Vračali smo se preko prelepe Kranjske gore do Naklega, kjer smo imeli v gostišču Marinšek res okusno pozno kosilo. Po okrepčilu in potešitvi žeje smo se začeli vračati proti domu. Vmes pa smo se ustavili v Moravčah, kjer smo seveda morali krstiti dva nova upokojenca, kar nekaj novih pa je manjkalo. V prijetnem klepetu smo v šofeijujožetu Ocepku, ki nas je vseskozi večernih urah prispeli domov. varno vozil. Iskrena hvala! Letos ne bi našteval vseh, ki so bili Se to moram povedati: letos so se zaslužni za naš uspeli izlet, saj jih je kar organizatorji izletov zamenjali. Zdravka preveč, od vseh naših žena, ki so napekle Grdena sta nadomestila Vinko Jerman res okusno pecivo, do tistih, ki so in Maks Vodlan. Svojo nalogo sta odlično skrbeli, da nismo trpeli žeje. Rad bi se opravila, za kar se jima vsi zahvaljujemo, pa zahvalil v imenu vseh Ivanu Pavšku, V upanju, da se prihodnje leto spet ki nam vsako leto omogoči tak izlet in dobimo, vse lepo pozdravljam, seveda mlademu a zelo spretnemu Ivan Vidmar, Moravče SPOROČILO: LUČ MIRU V AKCIJI »PRIDI K SERI« ...Včasih mora človek tako daleč, da pride v svoje srce, včasih pa gre daleč, da vanj ne bi prišel... (Poslanica 2004) Vabimo vas, da ponesete zaključno sporočilo o akciji Luč miru iz Betlehema 2004 vsem dobrim ljudem, ki so ali pa bodo sodelovali pri širjenju pomena miru, ki nam je vsem zelo potreben.. Geslo akcije je bilo »Pridi k sebi!«. Ljudi smo povabili, da bi se ustavili, prisluhnili sebi, prišli k sebi. Ustavili v mislih, delu, željah... Ponudba Luči miru iz Betlehema je preprosta. Upaj si in spoznaj se! Kot pravi misel: »Bodi ti, drugih je že tako ali tako preveč.« Prostovoljni prispevki, zbrani z akcijo Luč miru iz Betlehema v letu 2004, so bili namenjeni Zavodu za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave Zarja, kije namenjen osebam po nezgodni poškodbi možganov, njihovim svojcem in preventivnemu delovanju v širšem družbenem okolju. Skavti so jih, v znesku 555.000 sit, izročili na obisku mladih po poškodbi možganov v Zavodu Zarja na Litostrojski 40 v Ljubljani v četrtek, 23. 06. 2005. Vsem, ki ste se že odzvali našemu povabilu k širjenju poslanstva Luči miru iz Betlehema, se iskreno zahvaljujemo. Letošnjo zimo bo jubilejni 15. sprejem plamena Luči miru iz Betlehema. Zavod Zarja: Irena Reberšak Vodja projekta Luč miru iz Betlehema: Primož Ferjančič OBČINSKA PRIZNANJA V HRASTNIKU V času od 15. junija do 3. julija so Hrastnik zaznamovale športne in kulturne prireditve. Najpomembnejša prireditev je vsakoletna slovesna podelitev županovih peres in občinskih priznanj. Letošnji dobitniki priznanj so Karli Medved, Irena Kovač, Gasilska zveza Hrastnik in Mitja Udovč. Priznanja je kot običajno podelil župan Miran Jerič, prireditev pa je popestrila violinistka Anja Bukovec. Hrastnik je svoje ime dobil po mogočnem drevesu, ki ga je bilo potrebno v času naselitve redčiti, a vendarle je prvotno Hrastnik bil le naselje treh kmetij, ostali, sedanji Hrastnik pa je bil razdeljen na naselja (Log, Ojstro, Dol...). Hrastnik je eno od mnogih slovenskih krajev, ki so po drugi svetovni vojni iz vasi postali mesto, vmesno razvojno stopnjo trga pa preskočili. Leta 1952 je bil sprejet Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine, kjer so status »mestne občine« dodelili tudi Hrastniku. Območje Hrastnika je bilo v času predindustrijske dobe zelo slabo naseljeno, saj je bila dolgo časa edina pot možna po Savi. Prvotne naselitve pa so potekale predvsem na terasah visoko nad dolino. Z občinskim praznikom izkazujemo svoje spoštovanje in podporo vsem rudarjem, ki so leta 1934 gladovno stavkali za pravice delavcev. Stavko, ki je pretresla širšo slovensko in evropsko javnost so takrat podprli tudi steklarji, kot vsi Hrastničani in Hrastničanke. Stavka je pokazala na pokončnost delavcev in na medsebojno solidarnost in zaupanje. Takratnim dogodkom v čast občina Hrastnik 3. julija praznuje svoj praznik. Vsako leto občina ob občinskem prazniku priredi slavnostno prireditev, na kateri za minulo leto podelijo občinska priznanja in nagrade. Župan Hrastnika, Miran Jerič je priznanja najprej podelil najmlajšim udeležencem, dobitnikom županovih zlatih peres. Osnovnošolci so si zlata peresa prislužili s pridnim delom v osnovni šoli in osemletnim odličnim uspehom. Letošnji dobitniki so Gordana Josič, Katarina Kovačič, Natalija Pustinšek, Tanja Seničar, Nina Bostič Sluga, Polona Skoberne in Maja Vidmar. Vzorni učenci pa so poleg odličnega uspeha dosegli tudi številna priznanja na različnih tekmovanjih. Župan Bronasto priznanje Gasilski zvezi Hrastnik je župan Miran Jerič predal predsedniku GZH Miranu Groharju je vsem dobitnikom zaželel srečo v nadaljnjem šolanju in jih opomnil, da tudi po koncu študij ne bodo pozabili na Hrastnik. Program je popestrila prvovrstna violinistka Anja Bukovec, ki svoje poslušalce navdušuje z izvrstnim igranjem in mladostno energijo. Anja je Ljubljančanka, kije svoje znanje violine pridobivala tako na domačih tleh kot po tujini. Mlada Violinistka Anja Bukovec violinistka je prejemnica najvišjih priznanj na mednarodnih tekmovanjih kot solistka, nastopa pa tudi v komorni in orkestrski zasedbi. Na prireditvi so podelili tudi občinska priznanja zavestnim Hrastničanom, ki so veliko naredili za razvoj in kvaliteto Hrastnika in življenja v njem. Občinski svet je na letošnji redni seji sprejel sklep o podelitvi priznanj in nagrad občine Hrastnik za leto 2005. Priznanja sta podelila župan, Miran Jerič in predsednik komisije za odlikovanje in priznanja Franjo Krsnik. Občinska priznanja so prejeli; Karli Medved, bronasto priznanje za udejstvovanje na področju društvenih dejavnosti, za njegovo kolesarsko in ribiško udejstvovanje, Irena Kovač, bronasto priznanje za vodenje društva kmečkih žena in sodelovanja v društvenih dejavnostih. Bronasto priznanje je prejela tudi Gasilska zveza Hrastnik, priznanje pa je prevzel predsednik gasilske zveze Miran Grohar. Srebrno priznanje občine Hrastnik za udejstvovanje na področju društvenih dejavnosti je letos prejel Mitja Udovč. Njegovo skoraj 50-letno sodelovanje pri Rudarski Godbi Hrastnik je že neštetokrat obrodilo sadove. Udovč se je v imenu vseh nagrajencev zahvalil vsem za podporo in občini za podeljena priznanja. Obiskovalce prireditve je na koncu v svet glasbe še zadnjič popeljala violinistka Anja Bukovec ob spremljavi pianistke Mateje Urbanč. Besedilo in slika: Neža Šabanovič V četrtek, 30.junija, je bila na parkirišču pred Godbenim domom Rudarske godbe Hrastnik otvoritev prenovljenega parkirišča ob Cesti padlih borcev. »To je pomembna pridobitev za centralni del Hrastnika, saj smo v zadnjih letih opažali velik problem s parkiranjem v tem predelu mesta«, je v pozdravnem nagovoru dejal hrastniški župan Miran Jerič. V prihodnjih tednih bo Cesta padlih borcev posodobljena še do odcepa k Hafnerju. Na tem delu bodo urejeni tudi pločniki za pešce. V zadnjem času, sploh po zaprtju ceste »čez hrib«, je urejenost te ceste postala problematična. Ob spremljavi Rudarske godbe Hrastnik sta simbolično prerezala trak in otvorila prenovljene parkirne površine predsednik Krajevne skupnosti Rudnik Igor Pogačnik in direktor Rudnika Trbovlje-Hrastnik Aleš ^ Berger. Vreme pa se v teh dneh ni prav nič oziralo na praznike. Naslednji dan, v petek, l.julija je po celodnevnem deževju odplavilo del ceste s Trga Franca Kozana proti Logu, le nekaj deset metrov proč od prenovljenega parkirišča. Cesta je v teh dneh zaprta, obvoz je urejen preko Novega Loga. Nastalo situacijo pospešeno sanirajo, saj je ta del cestnega omrežja preko celega dne prometno precej obremenjen. Besedilo in slike: MT PARO Člani Študentske organizacije Hrastnik so v teh dneh sicer vabili na letni kino. Ob stoletnici slovenskega filma naj bi Hrastnik po dolgih letih na prostem doživel projekcijo Štigličevega filma Na svoji zemlji. Projekcija je v petek, l.julija, žal zaradi slabega vremena, odplavala z dežjem. No, slabo vreme pa ŠOHT-ovcev ni ustavilo. V nedeljo, S.julija, prav na občinski praznik, so izpeljali že šesti turnir v odbojki na mivki. Pod sloganom »Bulš kamn u hrbet, ku žogo u glavo« so se metali po pesku Teniškega kluba Hrastnik in nabirali točke. Najboljša je bila ekipa Svižcev v sestavi Vince, Laki in Šantl, ki je nasprotnike sesula z rezultatom 2:1. Vseh osem sodelujočih ekip je vročino ob prigrizkih in pijači pogumno premagovalo celo popoldne, večer pa so klubsko zaključili v prostorih ŠOHT-a. Besedilo in slika: MT PRENOVLJENE IN NOVE ZBIRKE V URA SINIŠ KEM MUZEJU V sredo, 29.junija, je prenovljeni Muzej Hrastnik odprl vrata za vse, željne spoznati ali samo osvežiti zgodovino Občine. Prenova in postavitev muzejskih zbirk je potekala pod okriljem Zasavskega muzeja Trbovlje. V spodnjih nadstropjih so tako predstavljene arheološke najdbe na območju Občine Hrastnik, razvoj mesta, industrije in infrastrukture. Posebej slikovito je predstavljen razvoj kulture, šolstva in društvenih dejavnosti od začetkov, do današnjih dni. V podstrešnem delu so razstavljene lutke, na katere smo Hrastničani tako ponosni pa vendar smo doslej do njih imeli prav mačehovski odnos. Sedaj restavrirane in polepšane, postavljene pred kulise, lahko ob malenkosti domišljije celo Ogled Muzeja Hrastnik priporočam vsem Zasavcem in še posebej Hrastničanom. Za obisk seje potrebno najaviti v KRC Hrastnik, saj Muzej še nima stalnega odpiralnega časa. Besedilo in slika: MT SREČANJE S SEDMO SILO NA KALU Hrastniški župan Miran Jerič seje novinarji sestal na Kalu. S sodelavci je predstavil aktivnosti občine v letu 2005, trenutno veljavni proračun in potek realizacije ciljev v letu 2005 po posameznih oddelkih občinske uprave. Trenutno veljavni proračun za letošnje leto je 2.507.773.000,00 sit po sprejetem rebalansu. Iz poročila je razvidno, da so po posameznih oddelkih občinske uprave zastavljene naloge že realizirane, so v teku oziroma bodo cilji doseženi do konca letošnjega leta. Na področju izobraževanja je v teku realizacija investicije na OS n.h. Rajka, koncertna dvorana GS Hrastnik je ozvočena, pričeli so z vlaganji za devetletko in z vgradnjo hidroizolacije na GS Hrastnik ter zagotovili sredstva za 24 štipendij. Manjša vlaganja bodo tudi na področju predšolske vzgoje in na področju socialnega varstva (enkratne socialne pomoči za šolske potrebščine in ozimnico za 155 družin in brezplačno letovanje za 5 in subvencionirana cena letovanja za 53 otrok). Sofinancirajo program dvajsetim športnim društvom in Športni zvezi Hrastnik in osmim kulturnim in Zvezi kulturnih društev. V kulturni dejavnosti so realizirana investicijska vlaganja v Knjižnici Antona Sovreta, v KRC-u, v Muzeju in delno projekt Sovre (podelitev nagrad v Šavni peči), pohod, razstava pa bosta do konca leta. Investicija v dopolnitvi bazenskih objektov je v teku. Tudi kmetijsko, podjetniško in turistično področje je pokrito, na področju stanovanjskega gospodarstva je zaključen razpis za oddajo trenutno praznih stanovanj, medtem ko je bilo vzdrževanje usmerjeno v zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva. Izdelava lokacijskega načrta za individualne gradnje Spodnje Marno in prenove naselja Dol pri Hrastniku je v teku, zaključena je naložba v vodooskrbo v Govejem potoku. Dokončana so investicijska vlaganja v krajevne skupnosti, nadaljevala se bo izgradnja pločnika ob Planinski cesti na Dolu in odsek državne ceste Hrastnik-Zidani most, za kar je občina zagotovila 30.000.000,00 sit in komunalno urejanje ureditvenega načrta Log-Novi Log. V oddelku za splošne zadeve so preventivi in vzgoji v cestnem prometu namenili 300.000,00 sit za nakup preventivnega radarja v sodelovanju z občino Laško. BesediloMaH Slika: PRAV FUNSTERC + DNEVI SPLAVARJENJA RADEČE 2005 Radečani so od 24. do 26. junija priredili Dneve splavarjenja Radeče 2005, ki so bili tudi letos kulturno, športno in zabavno obarvani. V petek je bil Dan Zasavčanov, ki se ga je udeležilo, po oceni organizatorja, okoli 1000 Zasavčanov. Ogledali so si tudi kulturne znamenitosti Radeč - Gašperjev kostanj, Grad Svibno, Brunk, dolino Sopote in slap Sušjek, čebelarsko razstavo, razstavo ljubiteljev likovne umetnosti in razstavo slik kakšne so bile Radeče nekdaj, pozno popoldan pa so se brezplačno popeljali s splavoma po Savi. Ob 19.00 uri je bila proslava ob Dnevu državnosti, na kateri je v krajšem kulturnem programu nastopila Pihalna godba Zidani most. Obiskovalce in domačine je nagovoril in pozdravil župan Franc Lipoglavšek. Slavnostni govornik je bil dr. Matjaž Kmecl, ki je svoje otroštvo preživljal v tem kraju in ga se tistih dni še vedno rad spominja. Med športnimi prireditvami naj posebej omenimo, da so se prvič med seboj pomerili zasavski balinarji in da je bil organiziran prvi nočni tek po ulicah Radeč. Pod šotorom so za zabavo skrbeli Zasavci in Kingstoni vse do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne. Tudi sobota ni minila brez športnih tekmovanj. Osrednja prireditev tega dne je bila etnološko etnografska pod naslovom PREDSTA VIMO SE KDO SMO IN KAJ IMAMO, ki so jo organizirali in izpeljali člani Prosvetnega društva Vrhovo. Možnaristi iz Rogaške Slatine so ob 19 uri zvečer najavili skoke iz starega mostu v Savo. Kar 13 pogumnežev je skočilo, med njimi tudi gostje iz Mostarja. Po Savi se je uro pred polnočjo prvič pripeljal Savus, da je pozdravil domačine in goste. Posebej z veseljem je pohvalil vse, ki skrbijo za čistejšo reko, da v njej lažje živijo ribe, pa še ljudje so bolj zadovoljni. Njegovemu prihodu je sledil svečan ognjemet iz prireditvenega prostora na obali Save. Zvečer je pod šotorom igral ansambel Avia big band, najvztrajnejši so se razšli ob zgodnjih urah naslednjega dne. V nedeljo dopoldan so se za Zlato značko splavarja pomerili med seboj harmonikarji. Ob 13. uri so tekmovali kuharji, kdo bo skuhal najboljši splavarski golaž. Ocenjevalci so imeli težko delo, saj se je vsakdo od tekmovalcev zelo potrudil, kar priča dejstvo, da je golaža kmalu zmanjkalo. Ob 16. uri so se po radeških ulicah peljali s starodobnimi vozili, ki so marsikaterega obiskovalca spomnili na njegove nekdanje dni, ko na naših cestah še ni bilo toliko vozil kot danes. Uro kasneje je bila parada pihalnih orkestrov in mažoretnih skupin. Pihalni orkestri iz Novega Mesta, Radeč in Sevnice so se za zaključek prireditve predstavili na reviji pihalnih orkestrov. Tudi tokrat je bilo v Radečah čutiti živahen utrip kraja, za kar so poskrbeli iz KTRC-ja skupaj s številnimi sodelavci in gosti, da bi lahko tudi drugi spoznali njihovo turistično, kulturno in športno ponudbo. Vsekakor ima vsakdo tudi sicer možnost, da se popelje s splavom, če se prej dogovori s prijaznimi delavci KTRC-ja. Poglejte si njihove spletne strani po telefonu na št. 03 56 87 941, in GMS-u 051312 558. Veseli bodo vašega obiska. Besedilo: Irena Vozelj 21. REDIVA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE TRBOVLJE Trbovlje, 20. 06. 2005. V odsotnosti župana Bogdana Baroviča je tokrat sejo vodil podžupan Metod Kurent, ki je obširno razložil trenutno stanje na področju izvajanja programiranih investicij. Karel Vukovič (SD) je zaradi nepravilnosti pri plačilu nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč predlagal, da se problematika razpravlja na eni izmed sej občinskega sveta pod posebno točko v septembru. Pobuda je naletela na odobravanje večine prisotnih. Slavko Kmetič (SDS) je menil, daje pred kratkim prišlo do velike podražitve pri odvozu smeti. Milan Žnidaršič (SD), direktor Komunale Trbovlje, je podražitve za odvoz smeti zanikal in dejal, da so obstoječe cene v veljavi že od 1. 6. 2004. Podžupana je zanimalo, zakaj je deponija na Neži ob vikendih zaprta. Na Komunali menijo, da je smiselno, da je deponija ob nedeljah zaprta. »Če so potrebe drugačne, se bo komunalno podjetje prilagodilo razmeram,« je zagotovil direktor in dodal, da bi se pri preprečevanju nelegalnih odlagališč morale bolj angažirati ustrezne inšpekcijske službe. Andreja Železnika (SD) je zanimala resničnost govoric, da je objekt NA-MA namenjen modernemu trgovskemu centru? »Če se zgodi, da pride do prodaje omenjenega objekta, kaj bo s poslovneži, ki delujejo na tem območju?« je vprašal. Metod Kurent je pojasnil, da je prodaja objekta NA-MA stvar dogovora med lastniki. »Je pa v interesu občine, saj bi ob ugodnih dogovorih občina na tem prostoru z izgradnjo parkirišča v dveh etažah, pridobila nujno potrebna parkirna mesta.« Karel Vukovič je bil kritičen do delovanja Centra za razvoj podjetništva, ki posluje z izgubo. Tatjana Jevševar (SD) je menila, da morajo seje dobiti vsebinsko vrednost. Strokovne službe javnih zavodov naj naredijo analizo poslovanja zadnjih let. »Pomembno je ugotoviti pravo stanje v javnih zavodih,« je še dodala. »16 javnih zavodov, kolikor jih premore Občina Trbovlje, porabi okrog ene milijarde sredstev iz občinskega proračuna, kar predstavlja 38% vseh proračunskih sredstev,« je kritično dodal svetnik DeSUS-a Zvone Hribar in izrazil nezadovoljstvo z izdelavo poslovnih poročil javnih zavodov. Pod točko »Informacija o stanju v osnovni zdravstveni dejavnosti v občini Trbovlje« je Andrej Železnik (SD) prisotne seznanil s trenutnim stanjem. Poudaril je, da se prebivalstvo v občini stara nad povprečjem v EU. V splošnih ambulantah, ki jih ZD premore 7, je letno zabeleženo okrog 60 tisoč obiskov, kar je nad povprečjem v Sloveniji. V otroškem dispanzerju opravijo okrog 10 tisoč pregledov otrok na leto. Dejavnost otroškega dispanzerja je v upadanju, kar je posledica manjšega števila rojstev. Zmanjšuje se nega na domu. V dispanzerju za ženske beležijo okrog 8 tisoč pregledov letno. Zmanjšuje se skupno število pregledov športnikov. Poudaril pa je tudi visoke cene za preglede, ki jih opravijo specialisti. V Zdravstvenem domu Trbovlje je zaposlenih 110 delavcev. V zadnjih letih pa je bilo za investicije namenjenih 210 mio sit. Svetniki so direktorju Urošu Prelesniku zastavili tudi vprašanje večjega števila ambulant, kar je eden od pogojev za skrajšanje čakanja. Direktor ZDT je dejal, da glede na veljavne normative, toni izvedljivo. Zaradi ponovnih odstopov dveh svetnikov iz vrst LDS so na začetku 21. redne seje svetniki potrdili dva nova člana Občinskega sveta Trbovlje, ki prihajata iz omenjene stranke. Nova svetnika sta tako postala Leopold Dolanc in Vinko Kovačič. 22. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ZAGORJE Zagorje ob Savi, 31. 06.2005. Zagorski svetniki so se strinjali s predlogom župana, Matjaža Svagana, ki je predlagal razširitev dnevnega reda. Med dodatnimi točkami so obravnavali tudi Državni akcijski načrt za daljnovod 2 x 110 kV Beričevo -Trbovlje. Predvideni daljnovod bo usmerjen proti Trbovljam in proti Ljubljani. Predstavljene so bile tri variante po katerih naj bi potekal daljnovod. Odbor za okolje in prostor občine Zagorje je dal podporo varianti A. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali pobudo družbe Deloza d.d. o prodaji, oziroma oddaji poslovne zgradbe v najem eni od zainteresiranih trgovskih družb. Kot je bilo slišati na seji OS Zagorje, je po izjavi direktorja Deloze, Aleša Kumperščaka, pogodba o najemu že podpisana pri notarju. Matjaž Švagan je menil, da bi omenjeno pogodbo moral dobiti na vpogled odvetnik, ki zastopa občino Zagorje ob Savi, kar pa se ni zgodilo. O zadevi so, pred sejo Občinskega sveta občine Zagorje, razpravljali na Odboru za gospodarstvo, Odboru za okolje in prostor in svetu Krajevne skupnosti Jože Mam. Vsi odbori in svet KS so izrazili negativno mnenje o pobudi Deloze, Odbor za šolstvo in šport o pobudi ni sprejel stališča. Krajani KS Jože Mam pa so menili, da novi trgovski center ne pomeni nikakršne pridobitve. Komisija za odlikovanja je za leto 2005 obravnavala prispele predloge. Za častnega občana občine Zagorje ob Savi je komisija predlagala Nikolaja Beera. V obrazložitvi je navedeno, da je Nikolaj Beer izjemno angažiran na področju slikarstva in kulture v občini. Njegova dejavnost je prepoznavna tako v občini, kot tudi v Sloveniji. Zlato plaketo občine Zagorje ob Savi je komisija namenila Radku Borozanu zaradi velikega prispevka na področju ohranjanja delovnih mest in krepitve gospodarske moči ter socialne varnosti v občini. Za odlikovanje društva sta prispela dva predloga. Komisija je za dobitnika zlate plakete predlagala Gasilsko zvezo Zagorje ob Savi. Za srebrno plaketo pa Smučarski klub Zagorje - Sekcija za skoke. Na seji so svetniki pred potrditvijo predlogov, ki jih je na podlagi prijav pripravila Komisija za odlikovanja, kritično spregovorili o posameznih predlogih in med drugim ugotovili, da se nagrade podeljuje prepogosto, kar povzroča inflacijo nagrajencev in znižuje pomen dodeljenih nagrad. Svetniki so menili, da je potrebno še pred koncem mandata, ki ga ima obstoječi Občinski svet, pripraviti nov pravilnik o podeljevanju občinskih priznanj. MAŠ. ©> KŠEFTI______ PONESREČEN ŠPORTNI DAN OLASRENE - KAKO SE NE DELA V JAVNIH ZAVODIH (ALI PAČ?) 23. julija so se učenci Glasbene šole Trbovlje, godalni oddelek odpravili na trboveljski bazen, da na prijeten način zaključijo šolsko leto skupaj s svojimi učiteljicami in ravnateljico Katjo Mikula. Zbor učencev je bil pred vhodom na bazen. In... ..»Zgodba nesojenega športnega dne se je grdo spremenila že na samem vhodu v bazen, kjer nas je pričakal nenavadno jezen moški z neprijaznim vprašanjem kdo da smo. In sem odgovorila, da Glasbena šola Trbovlje. Ena mojih učenk mi je med tem potožila, da je morala kupiti karto, ker je hotela samo preveriti, kateri njeni sošolci so že notri, potem pa je prišla ven pred vrata. Potolažiti sem hotela deklico z besedami »bomo prosili, da boš dobila povrnjen denar, jaz pa bom kupila karte za celo skupino«. Pa se je začelo. Da ne bo on nobenega denarja vračal, da bi morala deklica že vedeti, da ne more kar tako notri pa ven hoditi. Glasbena šola...on seje z osnovnimi šolami zmenil, da imajo skupine popust 350 sit na otroka, takole se on ne gre. Vsem prisotnim je vzelo sapo. Kako, da ne morejo vrniti denarja, saj za desetletnega otroka je 500 sit veliko. A je Glasbena šola slučajno za odrasle in upokojence in ne za osnovnošolske otroke? Za piko na i je dodal-jaz sem direktor zavoda, kaj mislim, da se grem. Pa sem izvedela kdo je ta jezni moški, ki sliši na ime mag. Roman Vodeb. No, jaz sem pa ravnateljica Glasbene šole Trbovlje, spec.Katja Mikula. In v takem tonu se nisem imela namena pogovarjati naprej, predvsem pa ne prosjačiti za nekaj, kar bi nam moralo pripadati. Seveda sem v zgroženosti otroke odpeljala stran, češ bomo drugje našli bolj prijazen prostor s prijaznimi ljudmi in višjo stopnjo čustvene inteligence, po starem srčne kulture, ki ji razni nazivi pred imenom prav nič ne pomagajo. Preden pa smo se premaknili za meter stran od vhoda, sem direktorja obvestila, da primer ne bo ostal neopažen javnosti, da mislim obvestiti županstvo, saj občina Trbovlje tako Javni zavod za šport kot javno Glasbeno šolo v Trbovljah financira z določenim namenom-omogočiti ljudem, predvsem otrokom,preživljati kvalitetno in zdravo življenje, jih vzgajati v določenih kulturnih, družbenih in osebnih vrednotah. Tudi mediji bodo o tem vsekakor obveščeni. Odgovora s sočnimi pridevniki nebi komentirala. Negativna plat zgodbe pa tu še ni končana. Starši, ki so s pomočjo mobilnih telefonov od strani otrok obveščeni o nemilem dogodku so bili zgroženi in smo izvedeli za še neke takšne in podobne primere. Tudi na Partizanu se dogajajo »izbruhi« direktorja nad dejavnostjo otrok na igrišču. Kasneje se nam je pridružila še učiteljica, ki nas je iskala na bazenu. Na vprašanje če so njeni iz Glasbene šole še notri je dobila direktorjev odgovor, da jih ni, ker jih je odpeljala arogantna ravnateljica.... Ostal je grenak priokus ob koncu vročega dne, da smo bili ogoljufani za vodne radosti, ker smo samo Glasbena šola in ker je 500 sit vrniti otroku težje kot zagotoviti si v prihodnje hvaležnega odjemalca športnih aktivnosti v Trbovljah. Mene v teh objektih, prenovljenih , lepih in svetlečih bolj kot je naša šola, prav gotovo ne bodo videli NIKOLI VEČ, dokler bodo za njimi stali neprijazni ljudje. Pa hvala za poučen dan, kako ne smem kot ravnateljica javnega zavoda ravnati z otroki, njihovimi starši in drugo javnostjo.« Ravnateljica Glasbene šole Trbovlje spec. Katja Mikula, prof. Odgovor... za javnost v zvezi s ponesrečenim obiskom Glasbene šole Trbovlje: Dobra volja zavoda (direktorja) je, da pride na trboveljski bazen čim več otrok in to po zmerni oz. nizki ceni. Osebno kot direktorju se mi trga srce, ko z ene strani pritiskajo name (Svet zavoda in ustanovitelj Občina Trbovlje), naj bom čim bolj tržen, po drugi strani pa vidim otroke in obubožane starše, ki pohlevno gledajo lepo urejeno kopališče. Zato, da se mi ne bi trgalo srce, sem se odločil, da že tretje leto zapored ponudim vsem otrokom, ki bodo v sklopu rednih ur športne vzgoje brezplačno obiskali kopališče. Za športne dneve vseh osnovnih in srednjih šol sem poenotil minimal o ceno 350 sit. No, na Glasbeno šolo niti pomislil nisem, da bodo tudi oni prišli na bazen po tej socialni ceni - no, pa so vseeno prišli. Nič hudega - očitno so tudi oni želeli izkoristiti to ugodnost, in prav je tako. Toda otroci so otroci, kapljajo na bazen, kakor jih je volja. Na blagajni se jim neorganiziran obisk zaračuna po ceniku. Vsak plačani obisk se odtipka na blagajni. Na četrtek so se otroci Glasbene šole Trbovlje res zbirali pred bazenom. Polno obremenjena delovna ekipa je komaj obvladovala okrog 600 obiskovalcev. Bil sem priča pogovoru omenjene spremljevalke otrok (izkazalo seje, da je to ravnateljica glasbene šole), kako je otrokom razlagala, da bodo dobili denar nazaj in da bodo kupili karto po 350 SIT. Ker sem želel prihraniti pregovarjanja z ubogo, vendar pedantno blagajničarko, češ da vplačanega denarja pač ni mogoče dobiti nazaj, sem (v začetku dokaj prijazno) odločni ravnateljici povedal, da vplačanega denarja pač ne bo dobila nazaj, ker je to nemogoče. Ker je ravnateljica videla, da nima nobenih argumentov je grozila, da za kazen ne bodo nikoli več prišli na bazen. Gručo otrok je na silo odpeljala -tudi tiste, ki so bazen že plačali - mislim pa, da je šlo le za eno deklico. Ravnateljičina arogantnost je kaznovala otroke. Jaz, povratno-arogantni direktor pa sem pikro pripomnil, da bodo sedaj otroci zaradi arogantne ravnateljice prikrajšani za kopalne užitke na bazenu... Glede na to, da me vodi javni interes in da bi za športno navdahnjene otroke, mladino in odrasle naredil vse - razen, če pretiravajo, sem sposoben velike arogantnosti v tistem trenutku, ko mi nekdo soli pamet na področjih, ki sem jih prej tehtno premislil. Ce pa mi kdo oporeka, da se včasih nesramno oz. grobo obnašam do “izgubljenih” otrok, pa je moje vprašanje naslednje: “Alijezna ravnateljica misli na tiste otroke (in mladino), ki razbijajo steklenice ob igrišču za odbojko na mivki (kjer igrajo bosi igralci), ali morda tiste, ki raznašajo mivko na sredino asfaltnega igrišča, ali tiste, ki se gugajo na mreži za odbojko na mivki, ali morda tiste, ki so potrgali na desetine narcis in vrtnic nasajenih ob igrišču Partizan, ali morda tiste, ki svoje hišne prijatelje vodijo na igrišče Partizan opravljat malo in veliko potrebo)” V paketu “dobrega” direktorja, ki je storil za trboveljski šport toliko kotjaz, je ponižnost bolj poredko prisotna. Z arogantnostjo pa “nagradim” vse tiste, ki si to zaslužijo - in to z obrestno mero... - če tega ne bi storil, to ne bi bil jaz - in trboveljski šport ne bi imel toliko kolikor sem z muko “prigaral”... LP Roman Vodeb KŠEFTI 040/267-411, 03/56-64-250 IZPUŠNI LONCI IN CEVI PROIZVODNJA IN MONTAŽA MARNI VRANSKO 18B, 3305 VRANSKO «-I /fcJr.- tv* im* lOA OA1 508 655 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2, Trbovlje, Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška 11, Trbovlje, Tel.: 56 28 349 ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM ARI OPTIKA d.d. Poslovalnica 1420 Trbovlje, Trg revolucije 28d, Tel.: 56 21 253 Poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje, Rudarska 21, Tel.: 56 29 041 'Velika izbira okvirjev za očala'Vse vrste /eč za očala domačih in tujih prizvajatcev'Etuiji za očala'Povečevalne lupe'Športna in sončna očala 'Drobna in usnjena galanterija___________________________ OBJAVLJA RAZPIS ZA ODDAJO V NAJEM Za trosobno stanovanje št. 12, v drugem nadstropju objekta LOG 10 “TITANIC” Hrastnik velikosti 73,25 m2. Stanovanje je neprofitno, najemnina za mesec junij 2005 znaša 56.088,00 SIT, ostali stroški se plačujejo posebej. Pred vselitvijo v stanovanje je potrebno plačati varščino v višini 134.821,00 SIT. Zainteresirani prosilci naj pošljejo pismene prošnje v roku 10 dni po objavi tega razpisa na naslov DOMEX d.o.o. Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 6,1430 HRASTNIK, s priporočeno pošto. Prošnja mora vsebovati sedanji naslov prosilca, EMŠO prosilca in njegovih družinskih članov, potrdila o slovenskem državljanstvu, potrdilo o zaposlitvi, fotokopije zadnjih treh plačilnih list in potrdilo o premoženjskem stanju iz katerega je razvidno da ni lastnik za bivanje primernega stanovanja oz. stanovanjske hiše. Prosilci bodo o izboru obveščeni v 14 dneh po preteku roka za pošiljanje prošenj. Domex si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od prosilcev. Dodatne informacije dobite na tel. 03 56-44-010. Ogled prostora je možen ob predhodnem telefonskem dogovoru. M ETRONIC-KOMET d.o. Trgovina in turizem. Opekarna 5, TRBOVLJE, Sloveni/a Tel.: 03/56-33-270 - ženski in moški parfumi od 590,00 sit dalje - modni nakit in modni dodatki - izdelki iz zlata in srebra - ročne ure: otroške, ženske in moške Nudimo Vam: - ugodne cene in plačilne pogoje - tedenske akcije - pestro izbiro izdelkov Opiralni čas: pon-pet: 8-12 in 16 -19 sobota 8-12 ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ ♦♦ IVJ ELEKTROPROM d.o.*. Loko U MIJ »SOVEC tol.: 0116 IT ISO fu: 01 St Tl 214 www.clcktroprom.si 4 trgovina EVJ Center 4 elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije 4 kabelsko komunikacijski sistemi 4 grafitne ščetke 4 tiskana vezja 4 delovni stroji in nizke gradnje ® KULTURA_____ KONJSK A POČASTILA CARLOSA KLEIBE1UA Nedelja, 3. julija je bila praznična za Konjšico, saj so odprli spominsko sobo Carlosa Kleibeija. Na prireditev so prizadevni Konjščani povabili poleg županov Litije in Zagorja ob Savi tudi avstrijskega veleposlanika Valentina Inzka in direktorja Dunajske filharmonije prof.dr. Clemensa Hellsberga, ki pa se žal zaradi bolezni ni udeležil slavnosti. Pozdravno brzojavko je poslal tudi predsednik države, dr. Janez Drnovšek. Poleg domačega pevskega zbora pod vodstvom Toma Brezovarja in folklornega nastopa skupine Javorje pod vodstvom Ide Dolšek, ter skupine Orlek, velja poudariti osrednji nastop kvarteta Dunajskih filharmonikov, v zasedbi violine, viole, flavte in čela. Znano je, da je eden največjih dirigentov vseh časov, Carlos Kleiber, velik del svojega prostega časa preživel na vikendu v Konjšici, od koder izvira družina njegove žene Stanke. Carlos Kleiber je bil rojen v Berlinu 3. julija 1930. Njegov oče, Erich Kleiber, je bil diregent Berlinske opere in je leta 1935 iz protesta proti nacizmu odstopil z mesta dirigenta in družina se je preselila v Argentino v Buenos Aires. Tu je mladi Carlos pridobival prvo glasbeno izobrazbo. Po vojni so se vrnili v Evropo, v Zürichu je Carlos najprej študiral kemijo, nato pa je življenje posvetil glasbi. Vodil je orkestre v Zürichu, Münchnu, Potsdamu, Stutgartu in Düsseldorfu, kjer je spoznal Stanko Brezovar, ki je takrat tam nastopala kot baletna plesalka. Nastopal je tudi v Milanu, Edinburghu, Bayeruthu, Londonu, Firencah, Parizu... Veliko je gostoval na Japonskem in v ZDA. Z dunajskimi filharmoniki je imel tudi dva novoletna koncerta, nepozabno pa bodo otale predstave Traviate, La Boheme, Carmen in Kavalirja z rožo, ko je vodil orkester dunajske Državne opere. Umrl je 13. julija 2004 na Konjšici, kjer sta z ženo Stanko tudi pokopana. Besedilo: MM PREDSTAVITEV BL. ORONA V JIJRKLOSTRIJ Kdor se je 19. junija odpravil na nedeljski izlet v Jurklošter, je bil deležen predstavitve življenja bi. Odona, kartuzijana in priorja, ki so jo pripravili v Zavodu Odon. Ta je bil ustanovljen letošnjo pomlad z namenom, da bi načrtno ohranjali bogato kulturno dediščino kartuzije Jurklošter in njene okolice. S svojim delovanjem želijo odkrivati pomembne dogodke, ki so zaznamovali kraj, ohranjati kulturno dediščino in oživiti področja iz okolice samostana, ki so že bila sestavni del kartuzije, danes pa bi lahko pripomogla k povezanosti kraja z njo. Vse aktivnosti Zavoda bodo potekale s pomočjo krajanov in kulturnih in družbenih ustanov, ki bodo pripravljeni sodelovati pri tem, da se kartuzija Jurklošter obudi in prikaže obiskovalcu na nepozaben način. V župnijski cerkvi sv. Mavricija, kije bila nekdaj samostanska cerkev, je bil med mašo predstavljen lik priorja Odona, ki ga je Cerkev kot blaženega potrdila v njegovi svetosti. Mašo so s petjem spremljali Ljubljanski madrigalisti. Za dobro in prijetno druženje so poskrbeli krajani s svojimi dobrotami, ki so jih obiskovalcem ponujale vrle gospodinje, ki so jih tudi napekle. Besedilo: MaH Slike: Silvester Oberčkal KOLUMNA (© ALEKSU POREDMK: DOPUSTNIŠKA VROČICA “Žena, daj poglej, ali si zaprla okno v kopalnici.” “Da, sem. Kaj pa ti, ali si izklopil plinsko napeljavo?” V tem slogu se marsikje odvija vroča predigra vožnje v dopustniški kraj. Ko imamo končno vse pripravljeno in urejeno, da lahko mirno odrinemo poletnim dogodivščinam naproti, se lahko usedemo v avto in odpeljemo. Stresne priprave so končane, dobrodošlo uživanje! Ali res? Na poti smo pogosto še vedno osredotočeni na preteklost, premlevamo težave, ki so nas pestile pri odpravljanju na počitnice. Zopet stresno. Sproščenost postane ideal, ki se nam vztrajno izmika. “Le zavriskaj si, zapoj, saj v brezskrbne dni odhajaš, zdaj lahko se na zabavo in sladkosti vse privajaš.” To bistvo se mnogim odmika v neskončnost. Ne znajo se odklopiti, v prepuščanju dogodkom užiti skopo odmerjene dni poletne pestrosti. Kaj sploh imamo od dopusta, če nas stres spremlja tudi takrat, ko bi lahko brez ovir “zvezd se dotaknili, valu morskemu in peni se do konca prepustili”? Če stres nesemo s seboj, pomeni, da smo kronično stresni. K umiritvi ne bo prispeval niti dopust. Slednji pa ima ravno to funkcijo. Če se ne umirimo, se ne sprostimo. Če se ne sprostimo, si tudi ne moremo nabrati novih moči za podopustniško razdajanje svojemu delodajalcu oz. delovnim nalogam nasploh. Potem smo kot naviti avtomati, ki jim je težko delati in neprijetno uživati. Ostajamo z odprtimi usti pred vrati življenja, ki čaka tam nekje “v ulici pozabljenega čudežnega prstana, ki izpolni vse želje”. Predvsem se moramo zavedati, da dopust ni odrešitev vseh težav za nazaj in za naprej. Dopust je sestavni del življenja, v katerem imata svoje mesto delo in počitek. Treba se je potruditi, da zarežemo mejo med delom in počitkom. Je čas dela, ki se mu je za resnično zadovoljstvo potrebno 100-odstotno posvetiti. Ob takšnem pristopu se zalotimo, da v delu uživamo, čeprav naj na prvi pogled ne bi bilo tako. Če znamo uživati v delu, se že pri tem sprostimo, saj najbolj učinkovito uporabljamo našo energijo. Na dopustu in v prostih dneh se zato ne počutimo izmučeni od dela in brez volje, ampak sproščeni in navdušeni nad uživanjem “vsake sekunde, ki obdarja z nežno srečo, da odsvit za nas pomeni srečnih, blaženih trenutkov”. Če pa jemljemo delo kot muko, ki grize naše bitje, ki želi sesekljati “še teh nekaj let, ki so nam na svetu dana”, potem se komaj vlečemo iz dneva v dan. Zaradi nesprejemanja življenjskih dejstev, ki vključujejo tudi nujnost dela, preklinjamo kruto usodo. Za svoje padce krivimo vse druge in drugo, le sebe ne. V stanju duha, kakršno nam pošilja in utijuje pekel na Zemlji, še opazimo ne, da so v življenju tudi vzponi, tudi lepi trenutki, ki odtehtajo vse trpljenje, če le znamo biti hvaležni zanje. Dopust torej ni nikakršna odrešitev kar sam po sebi. Dopust je sproščena in neobremenjena nadgradnja urejenega življenja. Daljši dopust je koristen za našo popolno letno regeneracijo. Že med letom so prosti dnevi. Imamo nedelje in praznike, da si obnovimo moči. Se več. Moči za uspešno soočanje z delovnimi izzivi in raznovrstnimi drugimi obveznostmi si lahko naberemo vsak dan z nočnim spanjem in popoldanskim dremežem. Dopust pa je tista pika na i, ki zaokroža obdobja počivanja. Za pravi užitek dopusta poskrbimo tako, da ga uživamo. “Odklopi vse skrbi in muke, ki premaguješ jih vsak dan, naj dopust prinese sanje, da bo srečen tvoj pristan!” To geslo naj nas spremlja letošnje poletje, ki vabi s svojo čarobno energijo. Naj nas poživi, naj nas prežari, da bomo prišli z dopusta čili, zdravi ter prekipevajoči od volje in moči za nove začetke. ZMAGA OSTALA DOMA Na 14. tradicionalnem gasilskem tekmovanju za Memorial Jožeta Vrtačnika v Šentlambertu so zmago v absolutni konkurenci odnesli domači člani A. Tako so prekinili dveletno vladavino veteranov Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Trnovlje pri Celju. V konkurenci 32 ekip iz zasavskega prostora in drugih slovenskih regij so v kombinaciji vaje s hidrantom in raznoterosti drugo mesto osvojili člani B iz PGD Padež, tretji pa so bili člani PGD Zagorje - mesto. Med članicami je pokal za zmago pripadel ekipi PGD Zagorje - mesto pred PGD Loke in PGD Kotredež. V vrstah mladincev so bili najboljši domači nadebudneži, za njimi so se uvrstili vrstniki iz PGD Padež in PGD Čemšenik. Mladinke iz PGD Padež so bile edine v svoji konkurenci, a po rezultatu so med petimi mladinskimi ekipami dosegle tretje mesto. Veterank ni bilo na štartni listi, so se pa zato med veterani najbolje izkazali gasilci PGD Člani A PGD Sentlambert predpričetkom vaje, ki jim je prinesla absolutno zmago. Trnovlje pri Celju, drugo mesto je pripadlo PGD Kotredež, tretje pa je bilo PGD Jagnjenica. Tekmovanju je sledil še družabni del prireditve, ki ga je popestril Brendi z ansamblom. Besedilo: Boštjan Grošelj Foto: Aleš Klopčič POKLON1 IZ LJUBEZNI IZ RIMSKIH V soboto, 2. julija, je bila pred OŠ Antona Aškerca v Rimskih Toplicah prireditev, ki sojo organizatorji poimenovali kratko in jedrnato ČLOVEK- ČLOVEKU. Na dan njihovega kraja so želeli vse dobronamerne ljudi seznaniti z zanimivostmi kraja in z osamljenim Zdraviliščem. To je bil za vse obiskovalce tudi podarjen dan sprostitve, rekreacije, ogledov in masaž. Vse naštete dejavnosti so bile brezplačne. Poleg tega so omogočili tudi vodene oglede zdraviliškega parka, ruske steze, Aškerčevine in cerkve lurške matere božje. Za športnike je bila na voljo rekreacija na igrišču pri osnovni šoli Antona Aškerca. Kogar je mikal tenis, odbojka, košarka ali nogomet, vsak si je lahko »privezal dušo«. Za nameček pa je lahko izkoristil še kopanje v termalnem bazenu Forum Terma. V OŠ Anton Aškerc so bila različna predavanja in, verjeli ali ne, tudi masažo, ki sojo izvajali usposobljeni maserji, so ponudili in sicer je masiranje za posameznih delov telesa potekalo v telovadnici OŠ Antona Aškerca, masaža stopal pa pri »zlatih ribicah« pod zaprtim Zdraviliščem. O, seveda, zlate ribice še vedno so. Vsi, ki so prišli na soboto v Rimske Toplice, so morali priznati, da so naredili nekaj zase in za svoje dobro počutje. Predvsem pa so spoznali lepote in ponudbo tega kraja, ki ni samo »kopanje v bazenu v Rimskih«, po čemer največ Zasavčanov Rimske pozna. Rimske Toplice imajo svojo zgodovino in krajani so ponosni na njo in na lepoto svojega kraja. Zato želijo, da ga spozna čim več bližnjih in daljnih sosedov. Poklanjajo ta dan:« iz ljubezni do kraja in v obuditev spomina na slavo in uspešnost Rimskih Toplic, ki nam ju tako vztrajno preprečujejo in kratijo.« (Zora Tičar) MaH PBOX MOTORTUNING QBD DIAGNOZA Jr OBD DIAGNOZA *— —~ AVTOAKUSTIKA / Pioneer, Audison, Hertz, Calearo, DebiTech, Kenwooa _ AVTOALARMI DAUINSKA CENTRALNA ZAKLEPANJA * ELEKTRIČNI POMIK STEKEL SERVIS KLIME ...In še In še... REGIJSKE KMEČKE IGRE V ZALOKI - ČEMŠENIK Letošnje regijske kmečke igre so potekale, v organizaciji DPM Hrastnik, tudi v Zaloki. Prijavilo seje 9 ekip, ki so se pomerile v naslednjih disciplinah: košnja, grabljenje, zlaganje drv, igri z vodnimi baloni, vasovanju po kmečko in igri presenečenja- izdelava rezancev. Ekipe so bile: Šentgotard, DPM Hrastnik, Zibika, Blagovica, Kamnik I, Kamnik II, Čemšenik, Moravče Prepihovci in Moravče Hribovci. Na vročem junijskem soncu se je s koso najbolj odrezal predstavnik Kamnika I, v grabljenju pa grabljica iz ekipe Kamnik II. Da zlaganje drv ni tako enostavno so ugotovili tekmovalci, ki so morali drva prenašati z ene strani brvi na drugo in jih tam zlagati. Šentgotard se lahko pohvali kot najboljši pri tem opravilu. Igra z baloni polnimi vode je na tej vročini prav prišla in tu se je odrezala Blagovica, ki je bila najboljša tudi v vasovanju. No, vasovanje je bilo prava akrobatika. Po lestvah so vasovalci hodili z rokami in v ustih so nosili rožo za izvoljenko na drugo stran lestev. Kaj pa nudlčki? Ja najboljši so tisti, ki jih naredijo člani ekipe Kamnik II. Prvo mesto in 41 točk je dosegla zmagovalna ekipa Kamnika I, točko manj si je pridobil Kamnik II, tretja je bila Blagovica z 39 točkami, četrti Hrastnik z 34 točkami, peto mesto pa si delita Zibika in Čemšenik z 31 točkami, sedmi so bili iz Šentgotarda, osmi iz Moravč- Prepihovci in deveti iz Moravč - Hribovci. Najboljši gredo seveda naprej na državno tekmovanje. V zaloškem gostišču so poskrbeli za dobro postrežbo,s pršutom kot nagrado in dodatno zabavo v obliki razposajenega ansambla Najlepši cvet. Slike in besedilo:St.R. ® DROBTINICE VRTEC TRBOVLJE JE PRVI EKOVRTEC V ZASAVJU Pomembno informacijo o aktivnosti prvega ekovrtca v Zasavju, ki je bil tudi v letošnjem šolskem letu 2004/05 zelo uspešen in aktiven, je prijazno posredoval predsednik Skupine EKOS Zasavje Aleš Matko. »Naj se delo in igra v vrtcu ne končata, ko vrtec prejme ekozastavo,« so bile besede Gordane Rems Arzenšek, koordinatorke ekovrtcev Slovenije. Srečanje ekovrtcev je 4. maja 2005 že drugič zapored potekalo v Trbovljah. Da je res tako, zgovorno kažejo projekti, ki so jih v enoti Mojca v letošnjem šolskem letu 2004/05 planirali in tudi izvedli. Ekonačrt so zastavili zelo strokovno in delovno naravnano. Okolje je tisto, ki naj bi motiviralo ljudi za delo in igro z najmlajšimi. V enoti Mojca so v letošnjem šolskem letu dali velik poudarek različnim projektom, različnim oblikam dela in sodelovanju z okoljem. Projekti, ki so zaznamovali letošnje šolsko leto so prednovoletno srečanje »Okrasitev enote z odpadnimi PVC vrečkami», dedki in babice v vrtcu »Punčka iz cunj, piščalke iz bezgovih vej», uporaba odpadnega materiala »Eko hišica v kateri se igrajo otroci s svojimi starši», prikaz vzgojnega dela v skupini »Nakupovalna košarica da, PVC vrečka ne hvala», sodelovanje s starši »Prometni poligon na igrišču» (idejni vodja projekta vzgojiteljica Ida Golob). V enoti Barbara, katere vodja je Helena Dolanc, uresničujejo sedem korakov nacionalnega projekta Ekošola kot način življenja in si prizadevajo za pridobitev mednarodnega certifikata ekozastave, ki jo je enota Mojca v lanskem šolskem letu že prejela. Vzpodbudno pa je tudi to, daje Gordana Rems Arzenšek izdala že drugo brošuro, v kateri je zapis dela z otroki, starši in okoljem v ekovrtcih. EKOS Zasavje-Aleš Matko UTEKOČINJENO ZLATO IZ ČEMŠENIKA Ljudje veliko razmišljamo o zdravju in se vedno znova učimo kako ga varovati. Eno od najstarejših naravnih zdravil je med, ki je hkrati zdravilo in hrana. Slovenija je znana po dobrih čebelarjih in enega takih so obiskali učenci OS Ivana Skvarče PŠ Čemšenik. Ržiše so del Cemšenika v bližini znamenitega Gamberka. Že Valvasor je rad zahajal v te kraje, znane po lepoti narave in čistem zraku. Tu gojita svoje čebele Jožica in Peter Zupan. Za uspešno delo sta prejela zlato in dveh bronasti priznanji in verjamemo, da jih bosta veliko še precej. Zaljubljena sta v te pridne drobne živalce in skrbita, da jim je lepo. Ne samo poleti, ko jih dišeči travniki in medonosni gozdovi vabijo v svoje naročje, temveč tudi pozimi, ko ni nikjer sladke medičine. Na njunem domu boste okusili najbolj slasten med, medeno žganje, borovničevec, da o medenjakih ne govorimo. Tudi najmlajši si radi ogledajo, kako živijo čebele in poskusijo sladke dobrote iz medu, ki še kako dobro teknejo v prijetni družbi in po krajšem sprehodu. Slike in besedilo: St.R. EKOŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA V okviru Nacionalnega projekta Ekošola kot nacm življenja, ki je vključen v mednarodni projekt Eco Schools (sodeluje 13.000 sol iz 37 držav), so ekošolam v Sloveniji letos že devetič zapored podelili ekozastave. Svečana podelitev Ekozastav je potekala ob letošnjem svetovnem dnevu okolja in sicer v petek, 3. junija 2005, na ploščadi pred Halo Tivoli. Vrtcem, šolam in domovom za šolske in obšolske dejavnosti, ki so bili letos prvič nagrajeni, so zastave podelili županja mesta Ljubljane Danica Simšič, minister za okolje in prostor Janez Podobnik, minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik ter minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, sta z nacionalno koordinatorko programa Ekošola kot način življenja Nado Pavšer, podpisala Listino o sodelovanju. S podpisom sta izrazila javno podporo omenjenemu programu, ki ima po njunem mnenju pomemben vpliv pri vzgoji, izobraževanju in osveščanju mlade generacije, kot tudi širše družbene skupnosti pri spoštovanju življenja, pri krepitvi medsebojnih odnosov in odgovornemu ravnanju z okoljem in naravo. Na stojnicah se je predstavilo 40 ekošol iz celotne Slovenije. Od več kot 200 slovenskih ekošol, jih je 175 prejelo ekozastavo. V slovenski ekošoli je trenutno vključenih 159 osnovnih šol, 18 srednjih šol, 22 vrtcev ter domovi CŠOD, skupno torej preko 200 EKOVIZ-ov. Na natečaj za pridobitev Ekozastave smo v letošnjem šolskem letu 2004/05 prejeli 176 prijav (lani 172). Ekozastavo je tako prejelo 142 osnovnih šol (lani 139) 16 srednjih šol (lani 11) 11 vrtcev (lani 5) in 6 domov (lani 3) KATERA ZNANJA JE BILO IN SE BO MOGOČE PRIDOBITI PRI ZASAVSKI LJUDSKI UNIVERZI? Več o tem smo izvedeli pri direktorici ZLUT Romani Martinčič. ZLUT v prihajajočem šolskem letu načrtuje, da se bodo njihovi slušatelji izobraževali v standardnih programih in tudi v nekaj novih, ki sojih pripravili. Najprej nam zaupajte katere nove programe uvajate v prihodnjem šolskem letu? Za šolsko leto 2005/2006 pripravljamo prvi višješolski program v Zasavju in sicer program strojništva. Program bomo izvajali skupaj s Srednješolskim centrom Novo mesto. Potekal bo v kombinirani obliki študija na daljavo in klasičnega izrednega študija. Prijave že zbiramo, prijaviti pa se bo možno še na drugi in tretji vpisni rok, ki bo trajal vse do začetka oktobra. Studijski program bomo izvedli, če bo najmanj 25 prijav. Naslednja novost, ki smo jo pripravili za naslednje šolsko leto, je na področju nacionalnih poklicnih kvalifikacij za poklicne standarde socialna oskrbovalka/ oskrbovalec na domu, maser in voznik. Naj na tem mestu še enkrat povem, kaj je to nacionalna poklicna kvalifikacija - to je formalno priznana strokovna usposobljenost za izvajanje določenega poklica. Za vse tri poklice bomo izvajali priprave na postopek ugotavljanja in preverjanja znanj in spretnosti. Ste zadovoljni z dosedanjim vpisom v posamezne programe? Če mislite na zgoraj omenjene programe, potem zanje velja, da je razpis odprt, da bo vpis potekal še jeseni, za nacionalne poklicne kvalifikacije pa tudi med letom. Če me pa sprašujete o novostih prejšnjih let pa lahko povem, da je odziv na nov razpisan izobraževalni program zelo različen. Naj povedano ponazorim na primerih. Na primer, pred dvema letoma je bilo za program bolničar toliko zanimanja, da smo vpisali dva oddelka in nekaj prijav celo zavrnili. Za program tehnika zdravstvene nege, ki smo ga razpisali za šolsko leto, ki se izteka, pa ni bilo dovolj prijav. Vzrok je možno poiskati tudi v vpisnih pogojih. Pogoj za vpis je predhodno končano izobraževanje za bolničarja, teh pa še ni bilo dovolj. Kateri program je najbolj obiskan? Najbrž me sprašujete po verificiranih izobraževalnih programih oziroma šolskih oblikah, kot jim radi rečemo. Naj začnem z drugega konca. Zanimivo je vedeti, kateri programi mogoče usihajo, oziroma je bistveno manj zanimanja zanje. Zadosti prijav za oddelek elektrikarja in elektrotehnika zberemo približno na tri leta.Vsekakor zaznavamo že vrsto let upadanje vpisa v programu trgovec. Tudi za triletno izobraževanje v programu voznik ni več velikega interesa. Najbrž je to posledica nadomestitve z nacionalno poklicno kvalifikacijo. Nekoliko manj vpisa je tudi v programu ekonomski tehnik, v programu prometni tehnik je stanje približno nespremenjeno. Najbolj obiskan program v zadnjih dveh letih je bil program bolničarja, ki je nekako nadomestil izpad na ostalih programih. Kakšna funkcionalna znanja si lahko pridobijo slušatelji pri vas poleg formalne izobrazbe? Področje neformalnega izobraževanja postaja za nas vse pomembnejše. Sem uvrščamo jezikovna in računalniška izobraževanja, strokovna usposabljanja in izpopolnjevanja, seminarje in delavnice. Udeleženci se pri nas učijo tujih jezikov: nemškega, angleškega, španskega, italijanskega, francoskega, ruskega in hrvaškega. Tečaje vodijo izkušeni predavatelji. Zainteresirani lahko pridobijo osnovna in poglobljena računalniška znanja Word-a, EXCEL-a, interneta, e-pošte, Powerpoint-a in drugih. Tudi naši tečaji za upravljavce gradbene mehanizacije in voznike viličarja so dobro obiskani. Zaposleni v malih podjetjih se lahko usposobijo za računovodska in knjigovodska dela. Usposabljanje traja celo leto. Ponujamo pa tudi precej krajšo različico tečaja vodenja poslovnih knjig. Za zaposlene na vseh nivojih pripravljamo različne seminarje in delavnice s področja poslovnega komuniciranja, motivacije, vodenja in timskega dela. Odrasli, ki pri svojem izobraževanju naletijo na učne težave, lahko obiščejo delavnico o učenju. Po modelu Andragoškega centra Slovenije je bilo pred več kot dvema letoma odprto Svetovalno središče. Kako ste zadovoljni z obiskom, saj vemo, da je Zasavju težko dobiti zaposlitev in da največkrat iskalci zaposlitve nimajo ustrezne strokovne izobrazbe? Svetovalno središče Zasavje, ki deluje v okviru Zasavske ljudske univerze, že dve leti in pol posreduje različne informacije o izobraževalnih možnostih v Zasavju in širše po Sloveniji. Svetovalke v svetovalnem središču poleg informacij nudijo odraslim, ki se izobražujejo, brezplačne svetovalne storitve. Obisk središča je zadovoljiv, saj opravimo preko sedemsto storitev letno. Glede drugega dela vprašanja pa resnici na ljubo-iskalci zaposlitve premalo izkoriščajo brezplačne možnosti kakršnekoli vrste pomoči, ki jim je na razpolago. Ker niste nikoli zadovoljni z doseženim, verjetno načrtujete že za delo v prihodnje. Katera znanja bodo slušatelji lahko pridobili, dopolnili pri vas v naslednjih letih? Ker se tudi mi pripravljamo na razpise za evropska sredstva, bomo v skladu z usmeritvami našega izobraževalnega področja (izobraževanje odraslih) ustanovili center vseživljenskega učenja, kjer bomo ponujali, v sodelovanju z ustreznimi partnerji, poleg svetovalnih uslug še različne oblike neformalnega izobraževanja. Tudi na formalnem izobraževanju pripravljamo dodatno ponudbo na področju višješolskega izobraževanja. Vsega pa vam ne bi izdala, naj nekatere stvari ostane poslovna skrivnost. Ali morda spremljate rezultate slušateljev, ki se vpišejo v posamezen program in koliko odstotkov jih uspešno zaključi šolanje? Slušatelji, ki so pred vključitvijo v izobraževanje dobro premislili svojo odločitev za nadaljnje šolanje, praviloma uspešno zaključijo v rednih rokih. Mnogo slušateljev izobraževanje mogoče malce podaljša in vseeno uspešno zaključi. Je pa tudi nekaj takšnih, ki iz kakršnihkoli razlogov obupajo in prenehajo. Vzroki so lahko finančne narave, prezahteven program, lahko celo služba, skratka cela paleta razlogov. O odstotkih bi zdajle težko govorila, povem pa lahko, da so tisti, ki vztrajajo do konca, praviloma tudi zelo uspešni. To potrjujejo rezultati na zaključnih izpitih, saj je skoraj vedno več kot devetdeset odstotna uspešnost, pri poklicni maturi celo boljša. Hvala za pojasnila! Želim, da bo morda najin pogovor koga opogumil, da se vpiše v izobraževanje, ki mu bo dalo nova znanja. Irena Vozelj mm DO KW AN: AUSTRIA G RAND CHAM P ION CUP V soboto, 18. 6. sta se člana kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje, Klemen Juvan ter Igor Kalšek, odzvala povabilu organizatorja turnirja v absolutni konkurenci, ki je že drugo leto potekal v avstrijskem Gratkomu. Bischofshofen: z leve: Julija Sršen - Anja Javoršek - Manja Pograjc, Žiga Hrovat -Jaka Jesih - Borut Udovič; zadaj: trener Borut Markošek Turnirja, na katerega je bilo povabljenih le 40 tekmovalcev iz Evrope, se zaradi poškodbe ni mogel udeležiti Primož Bračič.V sled slovesa, ki ga spremlja širom Evrope, je bil častni gost tekmovanja tudi mentor kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje Alojz Miklavčič. Igor in Klemen sta z borbami upravičila nastop na prestižnem tekmovanju. Prvi je stopil na parter Klemen, ki je borbo z domačinom prepričljivo dobil. V drugem krogu se je srečal z švicarskim prvakom, kjer je v atraktivni borbi izgubil za točko. Igorje v prvi borbi zmagal z Avstrijcem Klimo, ki seje kasneje preko repasaža uvrstil v finale. V drugem krogu se je srečal z reprezentančnim kolegom, Sandijem Kolednikom, ki je bil poleg Klemna ter Igorja edini predstavnik Slovenije na tekmovanju. Igorje dvoboj prepričljivo dobil, vendar je moral iz osebnih razlogov predčasno zapustiti tekmovanje. Po tekmovalnih pravilih je z borbami nadaljeval Kolednik, ki je v večerni predstavi zasedel tretje mesto. Obiskovalce večerne predstave so s skupnim nastopom navdušili še plesna skupina BIT ter zagorska PDK demo ekipa, v sestavi Tina Koder, Tjaša Krajnik, Sara Vučko, Luka Kopušar in trenerka Sabina Miklavčič. V četrtek 16. 6., so člani začetne ter nadaljevalne skupine kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje opravljali izpite za prvo in drugo stopnjo barvastih pasov. Pomemben korak v razvoju mladih športnikov je tokrat uspel vsem 47 kandidatom, ki so morali, v skladu z izpitnim programom, prikazati znanja samoobrambe, borbenih tehnik ter veščin borbe z namišljenim nasprotnikom. Klub borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje, v katerem v šestih skupinah trenira preko sto članov, ima tudi nekaj kandidatov, ki se bodo v mesecu oktobru poskušali pridružiti skupini 12. nosilcev mojstrskega pasu. Besedilo in slika: Sašo Vučko ZAPOZNELA REAKCIJA -PA VENDAR Nekaj številk nazaj smo poročali z otvoritve prve razstave članice kluba borilnih veščin. Vsem, ki jo poznajo, ni prav nič manjkalo v članku, saj so iz teksta in slike prepoznali URŠO MOTOH. Danes se,« čeprav malo pozno, vendar iz srca« opravičujemo mladi umetnici v športu in v slikarstvu in želimo, daje vedno in povsod tako prepoznavna, kot je v Zasavcu, saj sploh ni bilo veliko »reklamacij«. Za tiste, ki jo niso prepoznali pa iskreno opravičilo in zagotovilo, da boste zagotovo še brali in slišali o obetavni Urši Motoh iz Kluba PON DO KWAN Zagorje in nadarjeni slikarki. Uredništvo in Sašo Vučko KISOVČ VM PA ŠE KAR SKAČEMO Kot smo obljubili, se spet oglašamo, tudi tokrat z dobrimi novicami.V nedeljo 26.6.2005 smo spet malo potovali. Tokrat v avstrijski Bischofshofen. Za tiste, ki ne veste kje bi to bilo, naj vas spomnimo, da v Bischofshofnu poteka tudi eno izmed tekmovanj v sklopu novoletne skakalne turneje. Vendar, ker začuda ob prihodu na prizorišče ni bilo snega, smo morali tekmovati na plastiki. Šalo na stran. Tokratna tekma je bila druga v sklopu štirih tekmovanj, ki štejejo za poletno otroško tumejo.V malo deževnem, pretežno pa sončnem vremenu smo Kisovčani spet priskakali vrsto odličnih uvrstitev. Na tokratni tekmi se nam je pridružil še naš najmlajši udeleženec turneje in več kot dobro opravil svojo nalogo. Jaka Jesih je namreč v kategoriji otrok do 7 let doskočil na tretje mesto.Pri otrocih do 8 let je srebro spet osvojila naša Julija Sršen, Žan Žujič pa je tokrat imel nekaj smole in je pristal na devetem mestu.Tudi Anja Javoršek je ponovila uvrstitev iz prve tekme in si pri otrocih do 9 let priskakala bron. Še mesto višje kot na prvi tekmi, torej četrto, pa je posegel Žiga Hrovat. Manja Pograjc, je v kategoriji otroci do 11 let, svojo uvrstitev popravila kar za dve mesti in si z dvema stilsko zares lepima skokoma priskakala drugo mesto. Tako, polovica turneje je za nami in z rezultati smo zelo zadovoljni. V jesenskem delu nas čakata še dve tekmi, ki pa se bosta odvijali v Nemčiji. Seveda vas bomo o naših uspehih sproti obveščali. Borut Markošek - SKZagorje ŠPORT ® OTVORITEV IIKASTNISKE KONJENIŠKE POTI Na 1. konjeniškem taboru so se zbrali člani konjerejskega društva Hrastnik, da bi prvič skupaj prejahali pot in simbolično predali žige na petih kontrolnih točkah konjeniške poti. Skrbniki kontrolnih točk so se ob prevzemu žigov tudi obvezali, da bodo popotnikom in njihovim konjem ponudili vso potrebno oskrbo. Darinka Ostanek tudi v imenu odsotnega predsednika društva zaželela srečno pot in izrazila željo, da bi bilo sodelovanje med Občino Hrastnik in Turističnim društvom tudi v prihodnje plodno in uspešno. Ob tej priložnosti je predstavila tudi zloženko, ki opisuje traso Konjeniške poti. Prav tako je v svojem nagovoru zbranim hrastniški župan Miran Jerič poudaril pomen Konjeniške poti v turistični ponudbi hrastniške občine. Ob finančni pomoči Regionalnega centra za razvoj in Občine Hrastnik so člani Konjerejskega društva Hrastnik v letošnjem letu uredili in označili krožno pot, ki poteka v smeri Kovk-Gore-Kopitnik-Turje-Kal-Čeče-Prapretno-Kovk, torej večinoma po obronkih naseljenih delov hrastniške doline. Vsekakor je podoba Hrastnika s konjskega hrbta najbrž povsem drugačna, kot smo je vajeni iz avtomobilov. Druščina je na konjskih hrbtih prvi dan prepotovala pot preko Kovka, Bmice, Drage, Prapretna, Ostenka, Čeč, do Kala ter po kosilu nadaljevala pot preko Marnega do Kopitnika, kjer so taborniško prenočili v spalnih vrečah vsak ob svojem konju. V nedeljo zjutraj so tako zaključili krog preko Gor do začetka poti na Kovku in tako sklenili svojo prvo pot ob otvoritivi. MT w ZAKLJUČNO DEJANJE I. DELA POLETNE SKAKALNE SEZONE To soboto, 2.7.2005, je v Kranju na Gorenji Savi potekalo zaključno dejanje prvega dela letošnje poletne sezone za mlajše kategorije. Na skakalnicah od 14 do 50 metrov so se pomerili tekmovalci in tekmovalke v osmih kategorijah. V vseh kategorijah smo imeli Kisovčani svoje predstavnike in prav vsi so nas razveselili z dobrimi rezultati. Najmlajši v kategoriji, cicibani do 9 let, so skakali na 14 metrski skakalnici in naš Nejc Rotar je dosegel trideseto mesto. Kategorija do 10 let je tekmovala na 20 meterski skakalnici in odlična je bila Julija Sršen na drugem mestu, Anja Javoršek in Žiga Hrovat pa sta si delila šesto mesto. Četrti naš predstavnik v tej kategoriji je bil Žan Žujič z devetim mestom, Borut Udovič je bil sedemindvajseti. Na 40 meterski skaklnici so se skakalci in skakalke pomerili v treh različnih kategorijah. Pri dečkih do 12 let je bil Jakob Smolič triindvajseti, Ernest Prišlič je bil enajsti pri dečkih do 13 let in pri deklicah do 14 let je Manja Pograjc dosegla edino zmago za Kisovčane ta vikend. Dečki do 14, dečki do 15 in mladinci do 16 let so tekmovali na 50 metrski skakalnici. Odlično drugo mesto je pri dečkih do 14 let dosegel Leon Grobljar, prav tako dober rezultat pa je priskakal Dejan Žujič, saj je doskočil na deseto mesto.Janez Močnik-Guna je tudi doskočil na drugo mesto, vendar v kategoriji do 15 let. Sledil mu je Andraž Pograjc s četrtim in Aljaž Smolič z enaindvajsetim mestom. Dejan Judež je pri mladincih do 16 let priskakal šesto mesto. Mlajše kategorije so s tem zaključile prvi del poletne tekmovalne sezone. Sledijo zaslužene počitnice, vendar se ne bomo preveč prepustili lenarjenju, saj bomo kar kmalu spet pričeli s treningi in s pripravami na drugi del poletne sezone, ki se bo pričel s tekmovanji v septembru. Borut Markošek-SK Zagorje KOŠARKARSKI TURNIR PRIJATELJEV V četrtek, 23.junija, je Športni dvorani v Hrastniku potekal turnir košarkarskih veteranov - domačinov in gostov. Vabilu Košarkarskega kluba GD Hrastnik, ki je turnir orgniziral ter na turnirju sodeloval s svojo legendarno ekipo Old Boys-ov, sta se odzvali še ekipi Veteranov iz Škofje Loke in Fiskultumikov iz Velenja. Hrastničani so nastopali v postavi, ki je kar nekaj let nazaj razvnemala hrastniške košarkarske navdušence: Škalički, Bratuša, Ravnikar, Štefane, Gobec, Povše, Učakar in Leskovar. Ekipo je prišel spodbujat tudi hrastniški župan, nekdaj tudi odličen košarkar.V finalnem obračunu ekip Old Boys in Fiskultumikov iz Velenja je zmagala slednja z rezultatom 53:51. Naši fantje so sicer pokazali tudi nekaj razočaranja ob zmagi gostov v zadnjih minutah, pa vendar je bilo ves čas turnirja čutiti pravo prijateljsko vzdušje in slišati prijateljske zbadljivke na račun sivih las. Besedilo in slika:MT PRISRČEN SPREJEM ZA NOSILCA DVEH MEDALJ Hrastničani so sicer »na licu mesta«, na prizorišču Evropskega prvenstva v Tacnu bučno proslavili obe medalji, pa vendar je slavje na domačih tleh najslajše. Na dvorišču pred prostori Brodarskega društva Hrastnik se je tako v večernih urah v sredo, 29.junija, zbrala množica Hrastničanov, ki so želeli stisniti roko šampionu Petru Kauzerju ob evropskem uspehu. Vreme je sicer malo ponagajalo. V trenutku, ko so navijači začeli s svojim »programom«, se je namreč ulilo kot iz škafa. Ognjeno koreografijo navijačev so gledalci spremljali izpod nadstreškov. Bakle so kmalu ugasnile pod dežnimi kapljami, ognjemetu pa so se pridružile strele in grmenje... Vendarle je dež kmalu ponehal, tako da je Peter le lahko stopil na oder in pozdravil Hrastničane. Za uspeh mu je čestital direktor Steklarne Hrastnik, Stojan Binder. »Steklarna Hrastnik je kot generalni sponzor Brodarskega društva Hrastnik ponosna na Petrov dosežek. Malokdo se lahko pohvali s takšnimi uspehi. Še naprej bomo podpirali brodarski šport.« je zagotovil in Petru predal tudi denarno nagrado. »Verjamem, da je sta ti dve medalji začetek velike športne kariere«, je ob predaji plakete za naziv častnega občana Občine Hrastnik povedal župan, Miran Jerič. Peter je ob vsesplošnem navdušenju razdelil torto, česar so bili zlasti veseli otroci. Za pijačo in jedačo so poskrbeli sponzorji. Ta dan je bilo »za Savo« vse zastonj! Besedilo in slika: MT PROSTOVOLJNO 0> V KOTREDEZU JE ZAGORELO Bilje zadnji šolski dan, 26. junij, in sonce je žgalo. V Kotredežu seje pojavil dim. Tam, kjer je dim, tudi ogenj ni daleč. Lahko ga zaneti strela ali pa neprevidna človeška roka. Zagorelo je na najbolj nedostopnih mestih pri Jesenovem na pobočju Jelenka nad cesto proti Cemšeniku. Tesen ni dovolila pristopa gasilcem, ki so se skušali približati ognju z vseh strani in ga pogasiti z vodo iz naprtnjač. Gasilo je 54 članov prostovoljnih GD iz zagorske občine - neuspešno. Poklicali so na pomoč slovensko vojsko, ta pa je poslala helikopter, kije na Ruardiju zajemal vodo in z njegovo pomočjo je bil do večera požar vsaj lokaliziran, v soboto zjutraj pa so se pojavila nova žarišča na površini 400 x 200 m in ves dan se je 61 gasilcev borilo z ognjem, helikopter je prenehal gasiti šele zvečer. Organizirali so nočno stražo in se v nedeljo ponovno podali na delo. Radovedneži, ki so dim lahko že od daleč opazili in slišali helikopterje, so se zbirali v gručah na cesti, do kamor pa ogenj k sreči, kljub neposredni bližini, ni dosegel. Promet na relaciji Zagorje- Čemšenik je zato normalno potekal. Slike: Jaka in Matjana, besedilo: St. R. PROSTOVOLJNO SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA V treh mesecih boste lahko izkusili aktivno, razburljivo, dinamično vojaško življenje, se usposobili za preživetje v najrazličnejših okoliščinah in opravljanje različnih bojnih nalog. Spoznali boste osnove taktike, radiološko-kemično-biološke obrambe, inženirstva, zvez in sanitete. Prostovoljno boste lahko služili vojaški rok v vojašnicah v Postojni, Murski Soboti in na Bohinjski Beli. Prostovoljno služenje se bo začelo 19. septembra in bo trajalo 3 mesece. Med služenjem boste vojaki prostovoljci zdravstveno in nezgodno zavarovani, usposabljanje pa se vam šteje v pokojninsko dobo. Zagotovljene boste imeli prenočišče, prehrano, povračilo potnih stroškov in plačilo. Sprejemni pogoji: državljanstvo Republike Slovenije, starost med 18 in 27 let, sposobnost ali delna sposobnost za vojaško službo, brez priznanega ugovora vesti vojaški dolžnosti, neodslužen vojaški rok. Prijavite se lahko najpozneje do 15. avgusta, v pristojni izpostavi za obrambo oziroma v njenih pisarnah. Če boste izpolnjevali tudi splošne pogoje, boste imeli vojaki prostovoljci po uspešno končanem usposabljanju prednost pri zaposlitvi v Slovenski vojski in vključitvi v pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi. $ REPUBUKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO SPOZNAJ SVOJE MEJE IN JIH PRESEZI! SLOVENSKA VOJSKA V službi domovino. A (S) REPORTAŽA ZASAVČAiM, PO »UŠI, PO SRCU IX KAK TAKO Prelepo junijsko popoldne, Sava, ki vedno teče navzdol in njeni radeški bregovi z gostoljubnimi Radečani - vse je tu, pred vami in komentar ni potreben! Spla v z Zasa včani srečno pristal -... bejžmo hit dol... Gibčne mažoretke z godbo- ...u, ti boga, kuk tu miga... Nočni tek po radeških ulicah-.. .ajde, gremo laufat... kjer je bulš?... Druženje Zasavčanov pod šotorom -... dost mam, gremo na veselico... REKLAME + Pravi zmagovalec se izkaže v vsaki situaciji. mazoa mazoa Uradnoporabo gorivo d,5 do 9,8t/100km, uradna emisijo C02 1/2 do 257 g/km. TESTNE VOŽNJE (zaželjena rezervacija termina) Nova Mazda* znova premika meje športnosti in udobnosti, fitraktivnejšo oblika, izboljšani motorji in udobnejši materiali v notranjosti zagotavljajo užitek v vsaki vožnji. Nova Mazda*: športnik po duši se vrača v še boljši formi. eO) mama V/FI FM (F AS Avtomobili Skornšek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje ^J Tel.: 03 891 90 77 - www.as-velenje.com - email: info@as-velenje.com Slovenska J PRISTOPNA IZJAVA demokratska stranka Ime Priimek VABILO k sodelovanju Datum rojstva .m Kraj rojstva Imate interes po več odločanja o svojem ^ Ulira vsakdanjem življenju v vašem okolju in širše? Želite bolj odločno in učinkovito Poštna št. in kraj vplivati na vsakdanje odločitve politike? Občina: Če da, potem Vas prijazno vabimo, da se priključite k naši stranki. Telefon E-pošta Svoje znanje in svojo ustvarjalnost Podpisanl(a) sprejemam program In statut stranke. lahko uporabite v dobrobit vašega kraja V (n a) Dne Podpis in vseh nas. op A Obkrožite ustrezno številko pred interesnimi Veselimo se sodelovanja z vami. združenji oz forumi, v katerih želite sodelovati: 1. Podpisani(a) sprejemam program in statut Slovenske demokratske mladine in pristopam k SDM (Član SDS ne more biti hkrati član druge politične stranke (velja za mlajie od 33 let). Statut SDS- 5.člen) 2. Podpisani(a) pristopam K Ženskemu odboru SDS 3. Podpisani(a) pristopam h Klubu seniork In seniorjev Izpolnjeno pristopno Izjavo poiljite na naslov: 4 Podpisani(a) pristopam k Slovenskemu narodnemu forumu SDS Slovenska demokratska stranka 5. Podpisani(a) pristopam k krščanskemu forumu Komenskega 11 0 Podpisani(a) pristopam k Univerzitetno znanstvenemu forumu 1000 Ljubljana 7. Podplsani(a) pristopam k forumu za kmetijstvo in podeželje C 8 Podpisani(a) pristopam k Športnemu forumu A »c PETEK UKROTIL SAVO Na evropskem prvenstvu v kajaku in kanuju na divjih vodah v Tacnu so slovenski kajakaši v ekipni vožnji ugnali konkurenco in zasluženo postali prvaki. Hrastničan Peter Kauzer je ekipnemu zlatu v sobotni tekmi dodal še srebrno medaljo v nedeljo na tekmi posameznikov. Številni hrastniški navijači so z velikim navdušenjem pozdravili velik uspeh mladega športnika. “Dobili smo loterijo. Odpeljali smo brez napak. To je Zmagoslavje ob bučni podpori navijačev na domačem terenu fantastičen uspeh za ta šport. ” je najslajše. In je priveslal do druge, tokrat posamične medalje! Bravo, Peter! REPORTAŽA <@ Peter Kauzer starejši: v dvojni vlogi je spremljal sina Petra v bitki z divjo tacensko vodo, po uspehu presrečen sprejemal čestitke z vseh koncev, napornemu dnevu pa je sledilo tudi kopanje v Savi; navijači so bili seveda zadovoljni. Presrečni mami Aniti telefon kar ni nehal zvoniti. »Včasih se je zgodilo, da sem Petra podila za knjigo, Kapsl (Peter st), pa je hotel z njim na trening. Ampak je »zlaufal««. HRASTMSKI NAVIJAČI USTVARILI Petrovi navijači so iz Hrastnika organizirali kar avtobusni prevoz. V dneh Evropskega prvenstva je bil v Tacnu vsak, ki se je kdajkoli srečal z veslaškim športom; teh po zaslugi članov Brodarskega društva Hrastnik ni malo. Bučno in športno navijanje je bilo poplačano z medaljama. @ INTERVJU Tokrat naj, namesto pogovora o prizadevni in zelo dejavni SEKCIJI ZA SKOKE KISOVEC PRI SK ZAGORJE, spregovorijo rezultati dela. Vsekakor si zaslužijo pozornost širše zasavske javnosti in ... (o tem pa prihodnjič...) TEDEN SKOKOV - ZAGORJE 2005 SK ZAGORJE, Sekcija za skoke Kisovec je v petek 3.6.2005 in soboto 4.6.2005 organizirala tradicionalno prireditev tekmovanj v smučarskih skokih. Celotna prireditev ima naziv TEDEN SKOKOV- ZAGORJE 2005. V okviru te prireditve potekajo tekmovanja v smučarskih skokih na vseh skakalnicah v skaklanem centru v Kisovcu. Letos so se tekmovalke in tekmovalci pomerili v sedmih različnih kategorijah. V petek popoldne so najprej nastopili najmlajši. Na skakalnici s kritično točko 15 metrov smo organizirali tekmovanja v dveh kategorijah: cicibani do 9 let in deklice do 11 let. V obeh kategorijah so se z odličnimi uvrstitvami izkazali domači tekmovalci. Pri cicibanih do 9 let je zmagal skakalec iz SSK Ilirije Matija Štemberger, drugo in tretje mesto pa je ostalo doma. Žan Žujič je bil drugi, Žan Bantan pa tretji. Ostala dva naša tekmovalca sta zasedla štirinajsto mesto Qaka Jesih) in petnajsto mesto (Nejc Rotar). Še večji uspeh pa so dosegla naša dekleta, saj je v kategoriji deklic do 11 let zmagala Anja Javoršek, domači uspeh pa je z drugim mestom dopolnila Julija Sršen. Tretje mesto je odšlo v SSK Alpino Žiri, priskakala pa si ga je Ema Klinec. Po kratki noči, vsaj za organizatorje, smo se v soboto prebudili v prelep sončen dan. Vedeli smo, da bo naporen a forma naših tekmovalcev nam je vlivala še večjo voljo in veselje do organizacije in izpeljave tekmovanj. Tako smo ob deseti uri zjutraj že pričeli s tekmovanjem na naši srednji skakalnici (K=25m). Tu so se pomerili dečki do 10 let in dečki do 11 let. Svoje predstavnike smo imeli le v kategoriji dečkov do 10 let. Na presenečenje mnogih, je tudi tu zmagala Anja Javoršek in dokazala, da tudi v moški konkurenci nima kategorije. Drugo mesto je dosegel Tržičan Mitja Drinovec, tretje pa skakalec iz SSK Triglav Cene Prevc. Domači uspeh je s četrtim mestom dopolnil Žiga Hrovat, razveselili pa so tudi naši najmlajši, ki so si želeli nastopiti med nekoliko starejšimi skakalci. Tako so se z za njih nekoliko veliko skakalnico spopadli naslednji naši skakalci: Žan Bantan (lO.mesto), Žan Žujič (12.mesto) in skakalka Julija Sršen (15.mesto). Vsi trije so se pogumno spustili po smučini in pokazali, da bo v bodoče na njih še kako potrebno računati. V kategoriji dečkov do 11 let, kjer Kisovčani nismo imeli svojih predstavnikov, so si prva tri mesta priskakali: zmagovalec Cicibani do 9 let (z leve): Zan Žujič - Matija Štemberger -Zan Bantan Luka Romšak iz SSK Triglav Kranj, drugouvrščeni Urh Krajnčan iz SSK Velenje in tretji Nejc Cajner iz SSK Ljubno BTC. Po kratkem premoru, torej ob 13.00 uri se je dogajanje preselilo na največjo 50 metersko kisovško skakalnico. Najprej smo izvedli tekmo za dečke do 14 in dečke do 15 let. Deklice do 11 let (z leve): Julija Sršen - Anja Javoršek -Ema Klinec Dečki do 10 let (z leve): Mitja Drinovec - Anja Javoršek -Cene Prevc - Žiga Hrovat V obeh kategorijah smo imeli domače predstavnike in v obeh kategorijah so nas le-ti razveselili z zares lepimi skoki in tako tudi dobre uvrstitve niso mogle izostati. Pri dečkih do 14 let je zmaga odšla v Planico, priskakal pa si jo je Tilen Tarman. Srebro je z minimalnim zaostankom 0,6 točke pripadlo Roku Justinu iz SSK Stol Žirovnica, bron pa Tomažu Žižku iz SSK Velenje. Na nehvaležno, pa kljub temu odlično, četrto mesto se je zavihtel naš Leon Grobljar. Prebudili so se tudi ostali naši, saj je deveto mesto osvojil Dejan Žujič, trinajsta je bila Katja Požun, Manja Pograjc in Jaka Prašnikar pa sta si priskakala 30. oz. 31. mesto. Dečki do 14 let (z leve): Rok Justin - Tilen Tarman -Tomaž Žižek - Leon Grobijan Med leto dni starejšimi skakalci, torej pri dečkih do 15 let, je po zares napetem boju na najvišji stopnički stal Peter Kurbus iz SSK Mengeš, na drugo mesto se je zavihtel naš Andraž Pograjc, Janez Močnik-Guna je bil peti, Aljaž Smolič je osvojil štirinajsto, Urban Kropivšek pa sedemnajsto mesto. Vrhunec vseh prireditev v okviru Tedna skokov - Zagorje 2005 je vsekakor bila ekshibicijska tekma v absolutni kategoriji na veliki kisovški 50 meterski skakalnici. Na to tekmovanje smo povabili tudi vse naše A-reprezentante in trije izmed njih so se povabilu odzvali. Rok Benkovič se je predhodno opravičil, saj so ga priganjale študijske obveznosti. Smo pa lahko v Kisovcu uživali v skakalnih predstavah Primoža Peterke, Jerneja Damjana in letečega kranjca Roberta Kranjca. To zadnjo tekmo sije v prelepem sončnem vremenu ogledalo veliko število gledalcev in po izrazih in komentarjih sodeč so bili s prikazanim zadovoljni. Kako tudi ne bi bili, saj je zmaga ostala doma. Priskakal pa si jo je kisovški skakalec, drugače tudi mladinski reprezentant Slovenije, Primož Roglič. Po prvi seriji je sicer vodil mladi Andraž Pograjc, saj je s pomočjo vzgonskega vetra in s tehnično zares dovršenim skokom pristal pri 52,5 metrih. V drugi seriji se je odvilo tekmovanje na nož in razmere je najbolj izkoristil tekmovalec domačega kluba Primož Roglič, pristal pri 52,5 metrih in krepko povedel. Na drugo stopničko se je zavihtel član SSK Mengeš Uroš Peterka, drugače mlajši brat Primoža Peterke. Letečemu kranjcu je šlo v Kisovcu nekoliko slabše, a vendarle Robi Kranjec sije priskakal tretje mesto. Kot smo že omenili, je vodilni po prvi seriji Andraž Pograjc imel v drugi seriji nekoliko smole, a ga je zbir točk vseeno pripeljal na četrto mesto, torej mesto pred Jerneja Damjana. Naš najboljši skakalec v svetovnem pokalu v tej sezoni, skakalec SSK Ilirije Jernej Damjan je torej končal na petem mestu. Takoj za njim pa se je uvrstil njegov reprezentančni kolega, drugače tudi dvakratni zmagovalec svetovnega pokala Primož Peterka. Po zaključku podelitve priznanj najboljšim na tekmovanju, smo slovenskim A-reprezentantom za njihove uspehe v pretekli zimski sezoni podelili tudi posebna priznanja s strani Občine Zagorje ob Savi. S tem sklepnim dejanjem, smo tudi uradno zaključili sklop celotne prireditve TEDEN SKOKOV - ZAGORJE 2005, ki je v vseh pogledih uspela. Uspela tako v organizacijskem, kot tudi v rezultatskem smislu. Dečki do 15 let (z leve): Andraž Pograjc - Peter Kurbus -Žiga Omladič - Tim Babnik - Janez Močnik-Guna Posebna zahvala vsem sponzorjem, donatorjem in ostalim, ki so nam pri organizaciji te in ostalih prireditev kakorkoli pomagali. Želimo si, da bomo tudi v bodoče tako dobro sodelovali. Zahvala gre tudi vam gledalcem, ki ste si v zares velikem številu ogledali skakalne predstave, tako najmlajših, kot tudi starejših skakalk in skakalcev in jih pri njihovih predstavah izdatno in v športnem fair play duhu vzpodbujali. Naj na tem mestu že sedaj povabimo vse ljubitelje skokov, da si zadnji vikend (petek 29. in sobota 30. julij 2005), ogledajo Absolutna kategorija (z leve): Uroš Peterka - Primož Roglič - Robert Kranjec - Andraž Pograjc -Jernej Damjan - Primož Peterka tudi že tradicionalno žensko skakalno prireditev z uradnim nazivom FIS LADIES GRAND PRIX - KISOVEC 2005. Gre za mednarodno tekmovanje žensk v smučarskih skokih in po lanski udeležbi in prikazanih predstavah sodeč, bo letos dogajanje v Kisovcu še kako zanimivo. Vabljeni! SK ZAGORJE - Sekcija za skoke Kisovec Na tak in podoben način ljubitelje skakalnega športa v Zasavcu vsake štirinajst dni pridno obvešča, lahko mu rečemo »zanesenjak« in neutrudni športni prostovoljec, BORUT MARKOŠEK. Brez njegovih prispevkov ne bi izvedel, kako daleč lahko po-letijo mladi Kisovčani. MaH LIST Drage bralke, cenjeni bralci! Poletje je čas, ko malokdo pomisli, da že čez nekaj mesecev pride zima. Trava je zelena, kot bi trajala večno, a bilke izginejo zaradi košnje ali zato, ker jim je usojena hladnih dni pozeba. Podobno je z našimi odnosi. Navežemo jih, nato pa ostanemo nekaterim ljudem blizu vse življenje, vendar je še več tistih, ki ostanejo le znanci. Spomini na prijetne doživljaje pa preživijo. V temačnih trenutkih nam dajejo upanje in moč, da se lahko ozremo k svetlobi in nadaljujemo svojo pot. To velja tudi za Društvo potapljačev Trbovlje, ki deluje že 30 let. Njihovo zgodovino na šaljiv način opeva pesem Dežurstvo. Uživajte in srečno! Boštjan Grošelj, urednik Lista (tel. 031-373-826) PRIJAT’Uso ŠLI V nočni tišini, šumenju morja svetilnik v daljavi pozdravlja me že, da varno pripelje me k tebi, dekle. Po morski gladini ladja drsi, svetilnik vse bliže, srce vzvalovi. To vroče srce bilo je moje dekle, a izvedel sem že, da poročila se je. Res dolgo, predolgo v svetu sem bil, prijafli so šli, nikogar več ni. Ozrem se okrog, kot da zapustil me tudi je Bog -le on tam stoji. Svetilnik stari, edini prijatelj si mi! Andrej Režun RESIGNACIJA Pasji dnevi, pasja leta, leta sedmih suhih krav, čas izvotljen pa obeta, da bo tak, kot je, ostal... Franci Lakovič DEŽURSTVO Minilo trideset je let, kar klub je naš ugledal svet. Začelo se je v STT, na novo pri gasilcih gre. Se menjajo predsedniki, blagajniki in tajniki, pa gospodarji in dežurni, ti so ob petkih sila umi. Lignje nam in ribe cvrejo, z vincem žejo nam zatrejo. Če pa se zakolje prase, zmečemo klobase vase. Ko že zaprto je drugod, se še primaje kdo od kod. Da vase zlil bi le še en ’ga, kar boljše je kakor noben ’ga. Z veseljem ga dežurni sprejme -tako veleva mu bonton. V mislih se jezi sam nase -kaj je to za en patron. Ko pozna ura kaže tri, še pesem mila zadoni. Dežurnemu srce se para, ko v njega rine kakšna žnara. Mu končno vsega je zadosti, zadere se kot zver v hosti. ‘Domov!” mu ‘z grla prileti. “Če ne, bom znorel!” še veli. Leopold Odlazek LANSKA TRAVA Kako naj spet bo zeleneča, ko z vsakim mrazom znova mre? Pokončno naj spet bo rastoča, a sneg za snegom poteptal jo je? V šumenju mehkih bi se krošenj lahko jim zibala telesa, dišeče klasje bi jim božala obrazov rožnatih peresa. Šepet obljub drhtečih src gubi se le med mlade trave, a kaj ko ne prizaneso poletnih koscev jim odprave! Vesna Berk PO KRANJSKEM, KOROŠKEM Po Kranjskem, Koroškem ajde več ni, po Kranjskem, Koroškem mak ne cveti, sonce rumeno že je zašlo, skrilo oblakom se za goro. Zbudi, le zbudi, beli se dan, s soncem spet bodi kot prej obsijan, ajda zori naj, mak naj cveti rdeče, oj rdeče, a ne kakor kri! Franci Lakovič 26 LET DOMA UPOKOJENCEV FRANC SALAMON Dom na Tereziji, kot po domače radi rečemo, praznuje letos že svojo šestindvajsetletnico. Letos je zgrajen nov terapevtski bazen, ki so ga zgradili v kletnih prostorih in bo omogočal hidroterapijo stanovalcem doma. Praznovanje jubileja je bilo 22. junija popoldan. Muhasto vreme bi skoraj preprečilo prireditev na ploščadi pred domom, a k sreči se je tik pred pričetkom nebo ponovno zjasnilo. Tokrat so v kulturnem delu prireditve sodelovali domačini: Delavska godba, Plesna skupina mažoret, Pevski zbor stanovalcev Doma, Moški pevski zbor DUT, Vokalno instrumentalna skupina DUT, dijaki Gimnazije in ekonomske srednje šole. Program je bil presenečenje za častnega gosta predsednika DESUS-a dr. Karla Erjavca, ki je pohvalil delo zaposlenih in organizacijo prireditve. Kar malo mu je bilo nerodno, ko so mu čestitali ob njegovem rojstnem dnevu, ki ga je pred kratkim praznoval, saj tolikšne pozornosti ni pričakoval. Direktorica Doma je v svojem govoru spregovorila kako se v domu tkejo medsebojne niti, ohranja knapovska solidarnost. Vsekakor si želijo, da bi delali še boljše, v zadovoljstvo stanovalcev in njihovih domačih. Danes imajo že 205 stanovalcev, ki so unikatni s svojimi življenjskimi zgodbami, navadami, željami, izzivi, sposobnostmi ... zato jim je treba prisluhniti in jim skušati čimbolj ugoditi. V Domu se veliko ustvarja, druži s pomočjo zaposlenih, javnih delavcev, prostovoljcev, ... Njihove izdelke so razstavili v avli doma. Obljubila je, da bodo vsi zaposleni skupaj s sodelavci še naprej skupaj trudili za še boljše pogoje življenja v Domu. Trboveljski župan, Bogdan Barovič, je med drugim povedal, da si želi, da bi v jeseni življenja lahko stanoval v takšnem domu. Ker prostora že primanjkuje, načrtujejo graditi v neposredni bližini nove objekte, kjer bo lahko stanovalo še več upokojencev. Vsi si želijo, da bi se investicija realizirala kmalu, vse pa bo odvisno od razpoložljivih sredstev, ki bodo na voljo. Izdali so 23. številko domskega časopisa Dobra volja je najbolja, kjer so zbrani prispevki zaposlenih, stanovalcev, zunanjih sodelavcev in svojcev. Vsak med njimi je dodal svoj kamenček v mozaiku, ki kaže, da v Domu ne poznajo enoličnosti, dolgčasa... Številne dejavnosti in prireditve popestrijo vsakdan in nekateri prav tu spoznajo, da so ustvarjalni tudi na področjih za katera niso imeli časa, ko so bili mlajši. Ob koncu prireditve so predali v uporabo nov terapevtski bazen. Svojevrsten pečat novi pridobitvi so dali v staromodne kopalne obleke oblečeni stanovalci doma. Vodstvo doma se je posebej zahvalilo dolgoletnemu zunanjemu sodelavcu in rojaku Janezu Krajncu. Besedilo in slike: Irena Vozelj ŠTUDIJSKEGA KROŽKA Članice in člani Študijskega krožka BEREMO Z MANCO KOŠIR, ki deluje v Knjižnici Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi, smo tudi letos odšli na zaključni izlet. Zjutraj smo se izpred knjižnice odpeljali proti slapu Sušjek v Sopoti, kjer smo zajtrkovali in popili kavo. Ob žuborečem slapu nam je naša članica Albina Bajda prebrala nekaj poezije. Pot smo nadaljevali proti Dolam pri Litiji. Ogledali smo si kopo za kuhanje oglja. Postopek pridelave oglja nam je predstavil izkušen oglar. Od tod smo odšli v »Nebesa«. To je točka s čudovitim razgledom po Dolenjski. Naša naslednja postaja je bila vasica Slavna. Tu smo se malo okrepčali in odpočili. Vračali smo se po dolini Sopote v smeri Polšnik in na hitro smo si ogledali mokrišče. Nazadnje smo se ustavili še v bližini Polšnika, v naselju Preveg, kjer smo se zopet okrepčali in odžejali, nato smo se dobre volje vrnili v Zagorje. Še bomo šli - zadovoljni udeleženci. ® OBVESTILA__________________________ POLETJE V TRROVTJAH Četrtek, 07.07.05, ob 20.uri Poletje v parku: Aleš Hadalin, Joži Šalej in Franci Vrtačnik -Koncert, Mestni park, MCT Sobota, 09.07.05 Pohod na Celovško kočo - Stol- PD TRBOVLJE Sobota 09.07.05 Tradicionalno srečanje borcev Trbovlje- Pred brunarico na Vrheh-ZVEZA BORCEV TRBOVLJE Sobota, 09.07.05 Gasilska veselica na Dobovcu-PGD DOBOVEC Ponedeljek, 11.07. do petka, 15.07.05, ob 9. uri Športni teden: žoganje, plavanje, hoja, Spust z gorskim kolesom in jadralno padalstvo-MCT Torek, 12. 07.05, ob 19. uri Letni oder na Metelkovi, Ljubljana-New York Ska Jazz Ensemble, Red Five Point Star Sobota, 16.07.05 Pohodna Vogel, PD KUM Julij, vsak delavnik od 9. do 13.ure Brezplačne ustvarjalne delavnice, kopanje, športne igre, planinski izleti,...DPM Vsak dan v JULIJU ob 9. uri DOM UPOKOJENCEV FRANC SALAMON, Tombola, Sladoledni dan z gosti, Kvizi, uganke, Družabne igre, Športne igre med stanovalci, Šahovsko prvenstvo med stanovalci. Balinanje, Sprehodi do bajerja, Obiski tržnice, Ogledi razstav, Slikarska delavnica - akvarel, papirna tehnika, Potepanje po Sloveniji, Pokaži kaj znaš, Praznovanje rojstnih dni, Obujanje starih običajev peka koruze, krompir iz žerjavice, Peka palačink. Kreativne delavnice, Obisk Kratkočasnikov, Letni kino, Piknik, Dnevi za kopanje Center za socialno delo bo v sodelovanju z Občino Trbovlje tudi letos pripravil kratkočasenje v Domu svobode, kjer se bodo otroci -osnovnošolci - pod vodstvom mentorjev igrali, ustvarjali v raznih delavnicah, predvsem pa delali tisto, kar jih veseli. Lahko se bodo udeležili tudi kakšnega izleta in se zabavah na bazenu v Trbovljah. Otrokom se ni potrebno posebej najaviti, pridejo lahko vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure v Dom svobode. Vse aktivnosti v sklopu kratkočasenja so brezplačne. OBVESTILO ZA JAVNOST: PODALJŠAN ROK ZA ODDAJO PRIJAV (LISTA B) NA JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM Občina Trbovlje je razpisala oddajo v najem trenutno deset stanovanj (lista B) in stanovanja, ki bodo izpraznjena v času veljavnosti 2. razpisa, predvidoma v letih 2005 in 2006 (lista B). Za listo B (stanovanja predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati varščino) je rok za oddajo prijav podaljšan do 10. julija 2005. Prosilci dvignejo obrazec vloge, s katero se prijavijo na razpis do vključno 10. 07. 2005 v sobi št. 5. Občine Trbovlje. Razpisna dokumentacija in razpis sta na voljo tudi na spletni strani Občine Trbovlje www.trbovlje.si. MCT je pripravil športni teden, ki se bo odvijal od ponedeljka, 11. julija, do petka, 15. julija 2005. Zbirno mesto je v MCT ob 9.00 uri. Pripravlja in vodi ga Jaka Potrpin, vsebuje žoganje, plavanje, hojo, spust z gorskim kolesom in jadralno padalstvo. Aktivnosti bodo brezplačne, le vstopnina za bazen ne. Prijavijo se lahko tisti v starosti od 12 do 15 let s prijavnico, ki jo dobite v MCT in na spletni strani www.mct.si. Info: 56-31-018. HRASTNIŠKO POLETNO POČITNTKOVANTE: KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA HRASTNIK Obvešča, da imajo v knjižnici od 1. 7 do 31. 8.2005 poletni delovni čas: PONEDELJEK , TOREK in SREDA od 13. do 19. ure, ČETRTEK od 11. do 17. ure, PETEK od 13. do 19. ure SOBOTA IN NEDELJA - ZAPRTO Vsak ČETRTEK ob 11. uri, še prav posebno vabljeni otroci od 3. do 15. leta na ustvarjalne in druge delavnice. FOTO KLUB HRASTNIK VABI vse, da si pri hrastniški pošti v njihovi vitrini ogledajo foto reportažo z evropskega prvenstva v kajaku in kanuju na divjih vodah v Tacnu. Avtorji reportaže so člani Foto kluba Hrastnik: Jernej Biderman, Tomaž Gnus, Vinko Žagar in Simon Tanšek. POLETNO PABERKOVANJE V ZAGORJU: SREDNJA ŠOLA ZAGORJE vabi kandidate, ki želijo pridobiti V. stopnjo izobrazbe, da se vpišejo v program Ekonomski tehnik oziroma Gostinsko turistični tehnik. Vabimo tudi vse zainteresirane, ki se želijo prekvalificirati, da se vpišejo v programe kuhar, natakar, kuhar-natakar, trgovec. Naša izobraževalna ponuba je zelo pestra, nudimo tudi možnost plačila na obroke. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 56 55 400 ali 03 56 55 401. POLETNI OBRATOVALNI ČAS KNJIŽNICE ZAGORJE - od 1. julija do 31. avgusta Mladinski oddelek: TOREK od 8.00 do 15.00, SREDA od 12.00 do 18.30 , ČETRTEK od 8.00 do 15.00 ure Oddelek za odrasle: kot mladinski in dodatno PETEK neprekinjeno od 8.00 do 18.30 in v SOBOTO od 8.00 do 11.00 ure KRAJEVNA KNJIŽNICA KISOVEC: TOREK: 15.00-18.00 KRAJEVNA KNJIŽNICA IZLAKE: ČETRTEK: 15.30-18.30 Popravek V 12. številki Zasavca je prišlo v članku Strokovna ekskurzija Sarajevo - Vukovar na strani 35 do napake. Avtorju se je zapisalo, da so udeleženci ekskurzije v Vinkovcih prenočili v hotelu Slavija. Pravilen naziv hotela je SLAVONIJA. Vojna baza v Sarajevu pa ni Gutmir temveč BUTMIR. Bralcem članka se iskreno opravičujemo. Uredništvo Izšla je 3. izdaja POTROŠNIŠKEGA VODNIKA (PV) Slovenske knjige iz Ljubljane, končnemu potrošniku namenjenega poslovnega imenika, prilagojenega iskanju najugodnejše ponudbe izdelkov in storitev v lokalnih okoljih. V štirih knjigah, ki predstavljajo posamezne slovenske regije, najdemo po dejavnostih in upravnih enotah razvrščene podatke za skoraj 90.000 aktivnih in za končne potrošnike zanimivih poslovnih subjektov, od tega jih nad 800 ponuja tudi posebne kupone za popuste. PV dobimo brezplačno na vseh slovenskih poštah. PRIČENJA SE 41. TRADICIONALNA TURISTIČNA PRIREDITEV PIVO IN CVETJE 2005 v LAŠKEM z bogatim in zanimivim programom, dnevno in nočno pestro ponudba za oči, ušesa in želodec bo trajala od 13. do 17. julija tega leta. VABILO! V sklopu prireditev »Pivo in cvetje« v Laškem, bo 14.julija od 16. ure dalje na šolskem igrišču potekal Bazar študentskih klubov 03-skupine. Študentski klubi bodo na Bazarju predstavili posebnosti svojih krajev, svojo dejavnost, odvijale se bodo športne aktivnosti med klubi, na velikem odru šolskega igrišča pa obljubljajo zabavo z različnimi glasbenimi skupinami, DJ-ji, prisotni bodo požiralci ognja, žonglerji, in še in še... Obljubljajo večer, kot se v Laškem še ni zgodil! »To je le površen opis vsega kar se bo dogajalo, točen program namreč še ni znan; skoordiniran bo konec naslednjega tedna, zato v dneh pred prireditvijo preverite www.klub-soht.si«, je povedal glavni za organizacijo tovrstnih zadev na ŠOHT-u, Marko Funkl. w POTOPIS © «.DEL Likija Likija obsega večji del južne turške obale med mestoma Fethiye in Antalyja. Ujamem nekaj predavanja o Likijcih, ki so imeli napram drugim ljudstvom dolgo časa samostojnost in svoj jezik, ki še danes ni čisto razvozlan. Znane so v skalo vklesane grobnice in sarkofagi. Bili so mornarji in pastirji, za mesta pa je značilno, da so bila povezana za skupno obrambo. Homer jih omenja v Ilijadi, kjer se v trojanski vojni borijo na strani Trojancev. Peljemo se mimo starodavne prestolnice Xantos, kjer so še samo razvaline. V 5. in 6. stoletju pred našim štetjem so se borili proti Perzijcem. Pobili so žene in otroke in se borili do zadnjega...Kasneje Likijce Rimljani priključijo v svoje cesarstvo kot zadnjo pokrajino v Mali Aziji. Opazujemo polja zrelega žita, ki ga žanjejo ročno. Sakliente - turški vindgar Prispemo v sotesko Sakliente, kjer nadvse adrenalinsko preživimo ostali del sobotnega dopoldneva. Najprej dobimo navodilo, da naj tisti, ki bomo zabredli v mrzlo vodo soteske, oblečemo kopalke. Že vhod v tristo metrov dolgo sotesko je nevaren. Brzice bi te odnesle, če se ne bi oprijeli jeklene vrvi. Kasneje naletimo tudi na prijazne, prodnate poti, tesno ob visokih skalah , ki skoraj zakrivajo nebo. Brzice prehajajo ponekod namreč tudi v mirno, nedolžno rečico. Ob posameznih etažah pa bi bilo skoraj potrebno naročiti dvigalo, ki bi nas pretovorilo preko ogromnih skal na višjo polico. Pri največji si priznamo, da ne moremo naprej. Nastali so prelepi posnetki za albume in potomce. Veseli, da smo preživeli, se priključimo tistim, ki so se že zleknili po blazinah na plavajočih platojih ob mrzli reki. Privoščimo si čaj, gozleme, nekateri tudi pivo .. .In brskamo po prikupnem bazarju. Pamukkale - Bombažni grad Okrog enih se odpeljemo dalje. Se enkrat se spustimo do Sredozemskega morja, kjer se na najlepši turški plaži ob mestu Olu Deniz malo pretegnemo na soncu in zaplavamo. Tudi kosilo z večerjo si pripravimo v zaledju tega zaliva. Kar pa se tiče plaže - saj je bila lepa - ampak mi smo razvajeni; na Jadranu je veliko podobnih lepot. Vozimo se čez hribovje Taurus, kjer so doline vedno bolj zelene. Pobočja z grmičastim gozdom so na določenih krajih posekana, kot da bi tam pozimi smučali. » Ne,« nas pouči Ana, »to so protipožarne poseke...« Zvečer prispemo v mesto Denizli, ki je v noči prepleteno z lučmi kot pajčevina. V Pamukalah prespimo v hotelu Orient. Dvanajsti dan potovanja, na nedeljo, b.junija, začnemo z ogledi takoj po zajtrku. Sonce že močno greje, ko se nam od daleč blešči čudežno belo pobočje, naravna posebnost, kije v vseh turističnih ponudbah za Turčijo. Se prej pa si ob vznožju ogledujemo ostanke starega mesta Hierapolis. Zgradili so ga Rimljani, da bi obvladovali in izkoriščali zdravilne izvire. Pogledamo si mnoge antične znamenitosti. Termalno zdravilišče Pamukkale je znano po vročih vrelcih, ki vsebujejo veliko kalcijevega bikarbonata. Voda odlaga svoje soli, iz katerih je nastalo mnogo belih stalaktitov, kamnin in kotanj. Unesco, Svetovna banka in turška vlada so prepovedali nadaljnje komercializiranje, ki je že kar načelo občutljive kamnine. Nekateri si privoščimo tudi kopanje v Kleopatrinem bazenu, za kar je potrebno odšteti 16 milijonov turških lir. Malenkost glede na to, kar obljubljajo - večno lepoto in mladost... Varnostniki delujejo tako strogo, kot da smo vsi možni atentatorji. Ni variante, da bi se kdo pretihotapil v bazen brezplačno. Sicer pa je termalna voda res nekaj posebnega -mehka, svilena,...Kopališče obdajajo oleandri, na dnu pa se pri plavanju ogibamo mogočnih, potopljenih jonskih stebrov in drugih kamnov častitljive starosti. «Trdi so,« ugotavlja Marija iz Sevnice, Eva iz Trbovelj pa me usmeri v vodni masažni slap...Pred odhodom gremo še malo bosi po kaskadah. Na najnižjem so si naši našli bazenček in kar tam čofotali. Čeprav je menda prepovedano. Pot nas vodi v Efes, k najbolj obiskanemu zgodovinskemu mestu v Turčiji. Fotograßje: Vinko Šeško Besedilo: Fanči Moljk TtmmF, Ä RAZVEDRILO +■ SREDSTVO. KI NAJ BI KREPILO SPOLNI NAGON, DRAŽILO MAGIČNA BESEDA. NAVADNO ZAPISANA NA AMULETU VAS ZAHODNO OD ŽUŽEMBERKA LITOVSKI VELIKI KNEZ I. MATI OGOV RIMSKI DIRKALNI VOZ S ČETVERNO VPREGO, ČETVEROVPREGA LETOVIŠČE NA ZAHODNI OBALI ISTRE V HRVAŠKI ČEVLJAR- POLET, ZANOS KRMA ZA VOJAŠKE KONJE (ZASTAR.) TOM/ HREI PREČI- ŠČENI SKA NAVOZA. NAKOLE- NEK ŠKODLJIV, PODGANI PODOBEN GLODAVEC FRANC KOŠIR OBER MARTINA ERTL RADŽIV GANDHI PREBIVAI KAIRSKL GRANIČAR BOL. OPERNA PEVKA ŽIVKOVA SOCVETJE PRI ŽITU ANICA KOS MESTO ZAHODNO OD BAJKALSKE-GA JEZERA TV NAPO-VEDOVAL-KABAŠ DLAKA POD NOSOM POLARNO OBMOČJE TEČAJA NORDIJSKI BOG RODOVITNOSTI IN RASTI POŽIREK 100 PRERA- ČUNUIVEC VALNIK GIBANJA ELEK- NAVADA, AURA (ZASTAR) WAREN ILOVEK OLGA ZORN VRSTA OSNOV- NEGA SRBSKI ŠAHOVSKI BENEDIKT. O PATU A NA BAVARSKEM VVEILL KURT ; MOJS (BOI R ZDRAVKO INZKO DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI TURŠKA UTEŽNA MERA PASTIR VOLOV RIBIČ, KI LOVI RIBE NA TRNEK 25.ČRKA IN 3, VOKAL OZKOST AMERIŠKI FILMSKI REŽISER SEGALL TNALO TONE 1NDERUĆ OČE OSEBNI ZAIMEK NE< STAf :ga PANJA MERI AVSENAK EKONO- MIST NEMŠKI UT. ZGODOVINAR (ALFRED. 1848-1927) TRTA, KATERE GROZDJE ZGODAJ DOZORI KLAAR: nemški literarni zgodovinar ETTAL: benediktinska opatija na Bavarskem Vicoteka Pozabljivost “Slišal sem, da si bil v soboto tako pijan, da si po mestu vozil neko samokolnico. To bi pa res rad videl!” “Saj si bil v samokolnici!" Župnik in denar “Dober dan, gospod župnik, prišel sem z zelo nenavadno željo ...” “Bog daj, kar na dan z njo.” “Poginil mi je pes, ki je bil zares moj prijatelj, zato bi vas prosil za mašo zadušni-co zanj.” “Zelo mi je žal, vendar za živali ne moremo imeti maš. Pojdite k Hare Krišni, morda vam bodo lahko ustregli." "Prav. Ali mislite, da je dovolj, če jim plačam 10.000 evrov?” “Človek božji, zakaj pa niste takoj rekli, da je bil vaš pes katolik!" Logika “Zakaj je okoli vojašnice ograja?” “Da logika ne more v vojašnico!” Hitra rast “Vaša hči je pa že prevelika za polovično karto,” reče sprevodnik mamici že res velike hčerke. “Kaj pa naj, ko pa otroci rastejo tako hitro. Ko sva vstopili v vlak, je bila še majhna.” Sram naj jih bo Ko se je žena pozno zvečer vrnila s sestanka ob kavici, jo je mož vprašal: “O čem pa se pogovarjate med seboj same ženske?” “O istih stvareh kot vi moški ob točilnem pultu!” DOWN: vrsta kvarka FREYR: nordijski bog “Pa vas ni nič sram?” PABERKOVANJE Leta 1558 je pariški parlament izdal zakon o mestni razsvetljavi. Zakon so izvajali tako, da so na različnih križiščih prižigali krese, ki so goreli od 10. ure zvečer pa do 4. ure zjutraj. Razvedri Razvedrilo krajša čas. ■ B5 ■ 68 strani ■ izhaja mesečno ■ popust za naročnike Ob letni naročnini vam podarimo knjigo - Zanimive zgodbe ali Humor. Akcija velja do 31. 08. 2005! Pokličite: 01/566 25 55, 566 25 56 www.razvedrilo.si RAZVEDRILO -----------h Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 18. julija 2005 na naslov Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 13/2005. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi Izžrebanci nagradne križanke 12/2005: 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 sit: Janja Serša, Vodenska cesta 39, Trbovlje 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 sit: Viki Kavšek, Podvine 44, Zagorje 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000,00 sit: Mišo Dimeč, Trg revolucije 16, 1420 Trbovlje Boni so vnovčljivi v trgovini JAKA, Cesta 9. avgusta 107, Zagorje - Brglez Roman s.p. Vransko. ODGOVOR \A NAGRADNO VPRAŠANJE Ugotovili ste, da smo se potepali po Hrastniku in obiskali cvetličarno Procvet. Že v prejšnji številki ste se lahko prepričali, kakšen je to lokal o čemer priča že lepo urejen vhod v cvetličarno. V Hrastniku je te dni praznično in prav je tako. Da pa so praznični dani lepši je poskrbela tudi njihova cvetličarna. Verjetno jo Hrastničani zelo radi obiščejo kadar je kakšen osebni praznik, pa tudi kar tako, da si ogledajo pestro izbiro cvetlic. c/ / 'lOV&t GREMO V KINO HRASTNIK Petek 08. 07. 2005 ob 20.15 uri - NEBEŠKO KRALJESTVO -am.zg.spektakel Sobota 09. 07. 2005 ob 18.00 uri - MIŠE VEDNO NISMO ANGELI -srbska komedija ob 20.00 uri - NEBEŠKO KRALJESTVO -am.zg.spektakel Nedelja, 10. 07. 2005 ob 18.00 uri - MIŠE VEDNO NISMO ANGELI - ob 18.00 uri - POSLEDNJI LOVEC Ponedeljek 18.07. 2005 ob 20.00 uri - POSLEDNJI LOVEC Petek 19.07. 2005 ob 18.00 uri - BRATA drama ob 20.00 uri - ŽIVLJENJE JE ČUDEŽ romant.komična drama Sreda 20.07. 2005 ob 18.00 uri - BRATA ob 20.00 uri - ŽIVLJENJE JE ČUDEŽ srbska komedija ob 20.00 uri - NEBEŠKO KRALJESTVO am.zg.spektakel Sreda 13. 07. 2005 ob 20.00 uri - TALEC - am.akcija Četrtek 14. 07. 2005 ob 20.00 uri - TALEC - am.akcija Petek 15. 07. 2005 ob 20.30 uri - BODI KUL am.komedija Sobota 16. 07. 2005 ob 18.00 uri - BODI KUL am.komedija ob 20.00 uri - TALEC - am.akcija Nedelja 17. 07. 2005 ob 18.00 uri - BODI KUL am.komedija ob 20.00 uri - TALEC - am.akcija Sreda 20. 07. 2005 Četrtek 21. 07. 2005 Ob 18.00 uri - BRATA Ob 20.00 uri - ŽIVLJENJE JE ČUDEŽ ZAGORJE Petek 08. 07. 2005 O.uri - MI ŠE VEDNO NISMO ANGELI Srbija - Črna gora, komedija Nedelja 10.07.2005 ob 20.uri - TALEC ameriški, akcijski triler Ponedeljek 11. 07. 2005 ob 20.uri - MI ŠE VEDNO NISMO ANGELI Srbija - Črna Gora, komedija Torek 12.07.2005 ob 10.30 uri - MISIJA CUCELJ ameriški, mladinski Počitniški program DPM Zagorje - ob 20.00 uri - MISIJA CUCELJ - am.komedija Četrtek 21. 07. 2005 ob 20.00 uri - MISIJA CUCELJ - am.komedija VSTOP PROST ob 21. uri - FILM TEATER TERORISTKA indijski, drama DOL PRI HRASTNIKU Petek 08. 07. 2005 ob 18.00 uri - MI ŠE VEDNO NISMO ANGELI -srbska komedija Petek 15. 07. 2005 Ob 18.00 uri - TALEC - am.akcija Sreda 13.07.2005 ob 20.uri - VEČ KOT LJUBEZEN ameriški, romantična komedija Četrtek 14.07.2005 ob 20.uri - VEČ KOT LJUBEZEN ameriški, romantična komedija Petek 15.07.2005 ob 20.uri - MESTO GREHA TRBOVLJE Petek 08.07.2005 ob 20.00 uri - MESTO GREHA akcijski triler Sobota 09.07.2005 ob 18.00 uri - MOJ KUŽA ob 20.00 uri - MESTO GREHA Nedelja 10.07.2005 ob 18.00 uri - MOJ KUŽA ob 20.00 uri - MESTO GREHA ameriški, akcijski triler Sobota 16.07.2005 ob 20.uri - VEČ KOT LJUBEZEN ameriški, romantična komedija Nedelja 17.07.2005 ob 20.uri - MESTO GREHA ameriški, akcijski triler Ponedeljek 18.07.2005 ob 20.uri - MESTO GREHA ameriški, akcijski triler Torek 19.07.2005 Ponedeljek 11.07.2005 ob 18.00 uri - MOJ KUŽA Torek 12.07.2005 ob 20.00 uri - MESTO GREHA Sreda 13.07.2005 ob 20.00 uri - MESTO GREHA Četrtek 14.07.2005 ob 18.00 uri - A SMO ŽE TAM družinska komedija ob 20.00 uri - POSLEDNJI LOVEC pustolovski dokumentarec Petek 15.07.2005 ob 20.00 uri - A SMO ŽE TAM Sobota 16.07.2005 ob 18.00 uri - POSLEDNJI LOVEC ob 20.00 uri - A SMO ŽE TAM Nedelja 17.07. 2005 ob 18.00 uri - A SMO ŽE TAM ob 21. uri- FILM TEATER HOTEL RUANDA koprodukcijski, vojna drama Sreda 20. 07. 2005 ob 20.uri - RIDDICKOVE KRONIKE ameriški, zf akcijski Četrtek 21.07.2005 ob 20.uri - RIDDICKOVE KRONIKE ameriški, zf akcijski IZLAKE Nedelja 10. 07. 2005 ob 19.15 uri - MIŠE VEDNO NISMO ANGEL Srbija - Čma Gora, komedija Nedelja, 17.07.2005 ob 19.15 uri - VEČ KOT LJUBEZEN am. komedija REKLAME (37 + ono Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 o produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani /A' snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z 4 * f možnostjo sponzoriranja [ßstaitß 1)1(1 H % I trženje in produkcija za gospodarsko , interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ . E-mail: atv.signaI@sioi.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! I@ AKCIJA____________ JUNIJSKI VEČER ZA MAJSKEGA ZASAVCA Majski skriti je odkrit in to se je moralo zalit. Imamo novega taksista, Elvira Adžikiča, ki to nalogo jemlje resno in je vse krivce uspešno pripeljal na mesto zločina - na večerjo v trojanski hotel v restavracijo Diana. Slavko je bil že nekaj dni prehlajen, vendar se je potrudil in ni bilo zdravstvenih težav na ta večer, vsaj pokazal jih ni. Tudi tokrat se je zgodilo, da nagrajenec dobro pozna osebo, ki jo skrivamo ali pa jo ne skrijemo dovolj. Vinko je takoj uganil za koga gre. Poznata pa se že.. .o ho ho, zato zanimivih tem ni zmanjkalo: o službi, o družini, o »naši šoli« Ivana Skvarče, o politiki, Intervalu... Po aperitivu so nam postregli z okusnimi kotleti z ravioli v omaki, zraven pa se je lepo prileglo suho belo vino Emila Tropa. Kljub dobrotam se prijeten klepet ni prekinjal. Vinko in njegov sin Patrik redno sodelujeta v nagradnih igrah Zasavca in tale večerja je bila že tretja nagrada v kratkem v družini. Elvir je bil točen, prišel je takrat, kot smo se dogovorili, mi pa smo spoznali, da je bilo prijetno in, da si bomo imeli tudi ko se drugič srečamo, kaj povedati. Slike in besedilo:St.R. TRIKRAT HURA ZA POČITNICE... • • • POČITNIŠKO IGRICO »GLEJ PTIČKA« Naši zvesti bralci zagotovo vedo, kaj bo treba tokrat početi. Ja, seveda, počitnice se bomo šli. Takšne ali drugačne, mokre ali suhe, zabušantske ali garaške - v vsakem primeru želimo, da nam najbolj zanimive, žgečkljive, zabavne in mikavne dogodke, ki ste jih uspeli ujeti v času in prostoru in želite, da ostanejo za vedno tako in take, pošljete na slikah. Pa ne prevelikih, no in premajhnih tudi ne. Zdaj bo pa naša vrla mladina zatulila, zakaj ne bi kar »meilali«? NE! To ni tisto ta pravo. Mi smo tradicionalisti in želimo čisto ta prave fotografije. Se boste že znašli, računalniški molji. Tako! Dva meseca in pol poletja je še pred nami in čisto majceno manj kot polna dva meseca počitnic. Mlado in srednje mlado in še bolj srednje mlado in...vsi se bomo za nekaj blaženih trenutkov izklopili iz vtičnice vsakdana in se preklopili na off. Takrat bo tudi primeren trenutek, da se posvetite z dušo in telesom naši POLETNI NAGRADNI IGRI. Triindvajsetega septembra, na sam začetek zlate jeseni, bomo sestavili strokovno in nestrokovno komisijo, ki bo dokaze vaših počitniških uživancijah pregledala in izbrala najboljšo, najlepšo, najizvirnejšo, skratka naj fotografijo. O, seveda, avtor ta najboljše bo dobil leeeeeeeeeeeepo nagrado, dva za njim pa leeeepo nagrado in prvih deset majico. Za najbolj izvirno besedilo si boste prislužili knjižno nagrado. No, dovolj besedičenja! Alo, gremo, veselo na počitnice in na lov za sladkostmi in radostmi tega časa. Ko boste imeli v rokah svoj »corpus de licti«, lepo izrežite spodnji kupon, napišite nanj svoje podatke in ga z dokaznim materialom skupaj v kuveri pošljite na naš naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3,1410 ZAGORJE -s pripisom: »počitniške skušnjave« Ime in priimek m za vašo m našo Naslov Telefon in davčna št. Komentar k sliki AKCIJA JULIJSKI SKRITI ZASAVC - 1. DLL Kratkohlačnik na sliki deluje močno. Lepo zalita lička in telo, pričata o njegovem dobrem teku. Kasneje je fantič z rastjo izgubil odvečne kilograme in postal visok, slok mladenič. Gibko telo mu je prišlo prav v življenju. Rodil seje, korenjak na sliki, 31. oktobra, leta 1950. Ravno na svetovni dan varčevanja in na dan reformacije, v trboveljski bolnici. Po nekaj dneh, so ga zadovoljni starši odnesli domov, v Žabjo vas. Leta so tekla in tudi fant na naši sliki, je moral v prvi razred osnovne šole. Veščin pisanja in branja se je naučil v OŠ Ivana Cankarja, v zgornjih Trbovljah, kot se je takrat rado reklo. Do četrtega razreda je obiskoval tisto, staro zgradbo in nabiral znanje za življenje. Kot veliko otrok v tistih letih se je tudi on včasih na poti v šolo ali iz nje, ob vrnitvi proti domu zaustavil ob potoku Trboveljščici in si ogledoval postrvi, ki so plavale v tolmunčkih potoka. Že kot majhen otrok je rad tekal po okoliških travnikih in lovil pisane metuljčke. Pa tudi kaj drugega je počel na travniku, a o tem kaj več v naslednji številki. MAŠ. ODKRILI STE GA... KUPON 1/7 Oseba na sliki je: .......................... Moji podatki: Ime in priimek:......................... Naslov:............................. Telefon:........................ Kupon pošljite na naslov: Časopis Zasavc, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ADZIKIC ELVIR s.p. TAXI r TAXI 031818121 L 040 992 668 .. .našega skritega Zasavca, ki smo ga v mesecu juniju tako z užitkom skrivali. Kako tudi ne bi vedeli, da je mladi mož ANDREJ FERK, saj je predsednik (menda) največje Krajevne skupnosti v Hrastniku - KS Podkraj. Srečna Petrova roka je izmed vseh prispeli odgovorov potegnila pravilno izpolnjen kupon, ki ga je poslal: Milan Vidmar, Novi log 7, Hrastnik. Z našim taksistom Elvirom, v družbi Zasavca, se bosta varno popeljala na klepet ob večerji v restavraciji Diana v Hotelu Trojane. Uredništvo ^ |d □cm □ HOTEL TROJANE HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA" MALI OGLASI H----------- mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! NEPREMIČNINE Prodam: 3-sobno stanovanje na Izlakah v bloku 78 m2, pokrito garažno mesto, balkon, telefon, kabelska... tel.: 040/466-415. Prodam zazidljivo parcelo v izmeri cca. 3800 m2 v Zagorju (Toplice). Informacije: 041 641 588. V najem nudim v Savudrija za 9.500,00 SIT/dan 4-5 posteljni komfortni apartma s kuhinjo, dnevno sobo, vrt z žarom in tušem velik parking in z bližino morja.Inf.: 041 341 734. PREMIČNINE Prodam otroški avto sedež (do 18 kg), modre barve, odlično ohranjen, cena po dogovoru. GSM 040-975-792 ZAPOSLITVE ZAPOSLIMO KUHARJA ZA DELO V RESTAVRACIJI IN PIZZERIJI NA RELACIJI RIMSKE TOPLICE-HRASTNIK gsm: 041 322 889 ZAPOSLIMO STROJNIKA GRADBENE MEHANIZACIJE Tel:03 56 48 043, gsm: 041 625 913 ZAPOSLIMO GRADBENEGA DELAVCA(TUDI ZID ARJA,TESARJA) Tel:03 56 48 043,gsm: 041 625 913 ZAPOSLIMO ŠOFERJA KIPER KAMIONA Tel:03 56 48 043, gsm: 041 625 913 AGM NEMEC Primož s.p., Sedraž 3, 3270 Laško NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): ^-------------------------------J STORITVE Nudim pomoč v gospodinjstvu starejšim osebam v Trbovljah. Tel.:03 56 22 221 ali 040 838 259. Opaž, suh, smrekov, brune, karnise stružene-ugodno! Možna dostava. Izdelovanje lesenih predmetov. Tel.:03 57 25 547,gsm:031 814 637. Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko.(v okvir) STIKI Iščem mlado dekle (žensko) brez obveznosti za pomoč v gospodinjstvu in pri vzgoji otroka. Možnost skupnega življenja. gsm: 031 836 378 ali pišite p.p.40, 3312 Prebold. nfpREmičniflf Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 TRBOVLJE, dvoinpolsobno, 48,50 m2,1. 1961, CK, balkon, takoj vseljivo; cena: 8.500.000,00 SIT ZAGORJE-center, dvosobno, 63,60 m2,1. 1984, obnovljeno, lepo urejeno, hitro vseljivo; cena: 12.700.000,00 SIT ZAGORJE, dvostanovanjska hiša, 200 m2, 1. 1975, 638 m2 zemljišča, CK, garaža, takoj vseljiva; cena: 29.900.000,00 SIT, možna menjava za stanovanje z doplačilom V VSAKEM SLUČAJU SPOŠTUJTE ŽENO, KER JE TO BILA TUDI VAŠA MA TI! Francesco D. Guerazzi V petnajstih dneh petnajst zemljančkov - devet fantkov in šest dekletc - mmhm, kar dobra bera je bila. 20. 06. 2005 Urška Borišek, Šklendrovec 15, Zagorje - sin Gašper 21. 06. 2005 Marjana Sevšek, Trobni Dol 22, Šentrupert, Laško - sin Žiga Saviozzi 22. 06. 2005 Saša Majes, Naselje Aleša Kaple 7 f, Hrastnik - hči Nika 23. 06. 2005 Barbara Oražem, Spodnje Izlake 15, Zagorje - sin Vid Violeta Žibert, Na bregu 15, Zagorje - hči Tia 24. 06. 2005 Suada Malkič, Kolonija l.maj 30, Trbovlje - sin Amil 25. 06. 2005 Vesna Jamšek, Župa 11, Dobovec, Trbovlje - hči Lara Lavrič 26. 06. 2005 ž Katarina Tomič, Trg pohorskega bataljona 14, Kisovec, Zagorje - sin Dejan Beganovič 29. 06. 2005 Danica Karamarkovič, Šuštarjeva kolonija 26, Trbovlje - sin Denis Šehič Karmen Bantan Kaia, Log 21, Hrastnik, sin Gal 30. 06. 2005 Vesna Logar Zorn, Gorenjesavska 25, Kranj- sin Luka Zorn 02. 07. 2005 Zebra Džamastagič, Okrogarjeva 16, Zagorje - sin Amar Blanka Povše, Polje 18, Zagorje - hči Patricija 04. 07. 2005 Anica Radman, Kolonija l.maja 20, Trbovlje, hči Timeja Leskovšek 05. 07. 2005 Nataša Podpečan, Reka 27a, Laško - hči Nadja Marot ISKRENE ČESTITKE! SPOMIN ŠE žm ŠE TAKO LEP CVET ENKRAT ODCVETI; KAKOR TUDI ŽIVLJENJE ENKRA T ONEMI - SE POSLOVI; A V NAŠIH SRCIH - MISLIH SPOMIN ŠE žm. Darija Guna NAŠA B0D0ĆN0ST-UTRINKI @ POZDRAV POLETJU ŽE DRUGIČ NA TRDO VELJSHEM LETNIM BAZENU Tradicionalna prireditev Društva prijateljev mladine Trbovlje, ki nosi naslov Pozdrav poletju, se je letos, tako kot lani, dogajala na trboveljskem letnem kopališču. Lanskoletnemu organizatorju Društvu prijateljev mladine Trbovlje seje letos pridružil tudi Plavalni klub Trbovlje. Prireditev, ki seje pred leti odvijala v trboveljskem mestnem parku, se je dobro prijela tudi na novi lokaciji ter z neposredno bližino vode nudila nove dejavnosti za otroke. Člani DPM Trbovlje in plavalci Plavalnega kluba Trbovlje smo na zadnji šolski dan, 24. junija, znova poskrbeli za brezplačno razvedrilo trboveljskih šolarjev. Prireditev, na kateri so kot osrednje gostje nastopila dekleta BBT, so popestrile še otroške plesne skupine iz Trbovelj, program pa sta povezovala prostovoljca DPM Trbovlje, Neli Mišvelj Leben in Anže Medvešek. Otroci so lahko ustvarjali v treh likovnih delavnicah ali tekmovali v štafetnih igrah v vodi ali na zelenici. Dogajanje na kopališču je pritegnilo približno 350 obiskovalcev različnih generacij. Pozdrav poletju pa je le začetek aktivnih počitnic, ki jih za otroke pripravljamo na DPM Trbovlje. Poleg letovanj so otroci vabljeni, da dopoldneve preživijo v ustvarjalnih delavnicah, na bazenu, na izletih ali ob različnih igrah v družbi vrstnikov in pod okriljem naših prostovoljcev. Besedilo in slike: vodja Kluba vzgojiteljev DPM Trbovlje Maruša Prelogar © MEFISTO/KLEPETALNICA ■—=—H----------------- Življenje po medenih tednih Že zdavnaj ni več tako, da bi morala nevesta v poročno posteljo priti nedotaknjena. Vsaj v razvitem svetu ne. Vsak ženin si nevesto privošči že dolgo pred poroko. Pa tudi neveste pridejo v posteljo, na poročno noč, z dokaj bogatimi ljubezenskimi izkušnjami. Razdevičenje ob poroki niti v pravljice ne sodi več. Tudi 15 držav, novo porečenih članic z nevesto Evropo, se ne more izgovarjati, da svoje neveste niso poznali pred uradno ceremonijo, ki je uzakonila zvezo. Pa so, zaradi slepe ljubezni do nje, drveli v zakon z mikavno nevesto, ki je, poleg svojega brhkega videza, tudi z obljubami zameglila pamet novim ženinom. Nekateri, tisti, ki so zagovarjali vstop Slovenije v Evropsko unijo, bodo dejali, daje prišel čas za evro skeptike, ki so bojda komaj čakali na težave po medenih tednih. Pa temu ni tako. Prišli so časi, ko moramo biti vsi zaskrbljeni zaradi dogodkov sedanjosti. Tisti, ki so zagovarjali vstop v EU in tisti, ki so bili ob vstopu skeptični. Zakaj? Zato, ker smo pač vsi, eni in drugi, vstopili v sanjsko, obljubljeno deželo, kjer naj bi se cedila med in mleko. In zato, ker so ponavadi ločitve vedno dražje in težje od ženitve. To smo, Slovenci, pred nedavnim že preizkusili na svoji koži. Tu, kjer smo, je torej potrebno vztrajati in se boriti za čim boljši položaj v skupni, evropski postelji. No, ko minejo medeni tedni in se napovedano, pravljično življenje prevesi v čisto običajni vsakdanjik, z vsemi težavami in posledicami, pa ne gre vzroke za težave iskati le pri nevesti, tudi ženin ponavadi nosi del krivde, kadar ne gre vse, kot po maslu. Slovenija je imela že pred vstopom v EU poseben položaj med vsemi kandidatkami, ki so se pripravljale na vstop v pravljično zvezo z Evropo. Med vsemi kandidatkami, je imela Slovenija, vsaj po statističnih podatkih, najboljši ekonomsko-gospodarski položaj. Na široko razprta usta, so se naši politiki tiste čase hvalili z uspehi tranzicije. Po statističnih podatkih je Slovenija, kot enovita regija, v povprečju dosegala visoke odstotke gospodarske rasti in beležila zavidljivo rast bruto družbenega proizvoda. Vse bolj pa je naše gospodarstvo zaostajalo na področju konkurenčnosti. Statistika Evropi ni ponudila vpogleda v ekonomsko-gospodarsko zaostajanje v nekaterih delih Slovenije. Biti na meji, med revnimi in bogatimi, kot se je zgodilo Sloveniji, ni privilegij. Je neka magična ničelna točka, ki lahko upočasni korak napredka slovenskega gospodarstva ali povzroči dolgotrajno stagnacijo. Zaradi omenjene ničelne točke, ki predstavlja nekakšen prosti tek avtomobilskega motorja, že imamo težave pri črpanju denarja iz kohezijskih in strukturnih skladov. Če ne bomo po hitrem postopku Evropi z delitvijo Slovenije na regije dokazali, da imamo tudi mi težave pri gospodarskem razvoju na posameznih območjih države, bomo namesto neto prejemnice postavljeni v vrsto neto plačnic. Ničelna točka nas lahko zaustavi do te mere, da bomo izgubili veliko hitrosti pri dohajanju najrazvitejših, Ne smemo dovoliti, da nas bodo začeli dohitevati in prehitevati tisti iz ozadja. Meßsto Priznam, da me je za današnjo kolumno navdihnila nekdanja pevka Sanja, ki ima svoj talk show na zagrebški TV. ŽENSKA TORBICA! Se ena stvar, ki zbuja moško radovednost in nezaupanje. Nekateri jih celo poimenujejo črne luknje. Saj je to mogoče tudi res, če pomislimo kaj vse smo v stanju spraviti v njih. Ne vem sicer, kako so se znašle ženske v prazgodovini, najlon vrečk pa že niso imele. V srednjem veku so ljubezenska pisemca najraje skrivale nekje v nedrih ali pa v skrivnostnih robčkih, ki so imeli različne naloge. Lahko so bili odišavljen pripomoček, da bi imele lažji dostop do želenega kavalirja, za brisanje pravih ali onih drugih solz, drag spomin in še in še. Očitno smo ženske vajene vedno nekaj imeti v rokah. Vsaj torbico. Naše stare mame jih niso imele na izbiro, razen če so bile kakšne mestne gospe. Pri poroki bela, ki je potem bila neuporabna, pa ta k’mašna. Za na tržnico cekar. Pa mreže? Se spomnite mrež? Danes se pripadnost modnim trendom izkazuje tudi s pomočjo torbic. Minil je čas črne torbice za vse priložnosti. Barva, oblika in velikost morajo biti usklajene z garderobo in primemo času. Za dan, večer, šport, sprehod, poletje, zimo, potovanje... veliko je dejavnikov, ki vplivajo na namen, velikost in izgled torbice. Pomembno je poudariti tudi njeno intimnost. Naj mi še tako dobra prijateljica reče naj nekaj vzamem iz njene torbico, bom raje odklonila kot storila. Brez samohvale, to spada tudi v oliko in kulturo. Žal, nekateri moški ljubosumneži komaj dočakajo trenutek, da prebrskajo in raziskujejo brez vednosti lastnice, ki včasih sploh ne ve zakaj jo njen dragi gleda kot, da je odkril Ameriko. Letos so izredno modeme male torbice, razigranih barv, ki se lepo prilegajo k poletni garderobi. Pravilo, ki je veljalo nekoč, da »bolj konkretne ženske« ne smejo nositi zelo malih torbic še vedno velja. Odstopanja so možna, če torbica ni preveč vpadljiva. Zanimivo bi bilo pokukati v žensko torbico, ki je tako majhna, da še denarnice ne more sprejeti kaj šele mobitel, šminko, ključe, robčke in še cel kup malenkosti, ki jih imamo rade s seboj. V kakšni izbrani družbi se rade ponašamo z Gucci in Prada torbicami in čeveljčki. Originali so cenovno hudo popoprani. Obstajajo cenejši, kar dobri ponaredki, če ste tudi z njimi zadovoljne. Zasvojenke prisegajo na originale in skrivajo v svojih omarah pravo premoženje v obliki številnih torb, torbic in njim pripadajočih čeveljcev. Tudi kakšen neposrečen nakup se najde vmes, za katerega smo odštele preveč denarja, potem pa to ponesle enkrat ah pa nikoli. Sentimentalnost pa je kriva, da potem marsikatere stvari ne zavržemo. Imelda Marcos je znana kot lastnica rekordnega števila čevljev in verjetno tudi pripadajočih torbic, vendar z njo ne bi zamenjala. In kaj morate obvezno imeti v torbici? Nasmeh, dobro voljo Stanislava Pomirjujoče varen. Vznemirljivo lep. Novi Polo Z novim Polom vam za varnost in dober izgled ni treba skrbeti. Je dinamičen, športen in simpatičen avto, njegova vrhunska kakovost in varnostna zasnova pa omogočata da se izkaže v vsakršni situaciji. S sodobnim bencinskim ali TDI motorjem, sistemom ABS s konfortno zavorno asistenco, radiom s CD predvajalnikom in s servo volanom je novi Polo tisto, kar želite od svojega avtomobila -zanesljiv spremljevalec. Vaš je lahko že za 1.990.000 SIT. In še namig na posebno ugodno ponudbo: hladni Polo Cool&Family s klimatsko napravo in štirimi vrati bo vaš najboljši prijatelj v vročini poletnih dni. Prepričajte se sami. Malgaj d.o.o.. Gabrsko 30, 1420 Trbovlje TRBOVLJE, 03/56-33-155 Salon LITIJA, 01/89-62-600 POSTOJNA, 05/72-11-400 info@malgaj.si, www.malgaj.si Malgaj TRBOVL J E WcUm».,P** 0 Q Gospodarska vozila Audi Modro je klicati Modr Celje - skladišče , D-Per 6/2005 rn □ 080 26 30 5000017073,13 COBISS o Na BREZPLAČNI MODRI ŠTEVILKI BANKE ZASAVJE so vam odslej na voljo informacije o banki ter njeni ponudbi. SJ'luk'l ilun!ni 'iizu jja d. d., f/irj jlfe iiuniiiu Pupinu i'Jyja Ijubij mulat iimilat frj rwjludJ* ‘d-j p, f/it'jyljp