47. štev. V Kranju, dne 25. novembra 1911. XII. letu. GORENJEC Političen in gospodarsKj list. Stane sa Kranj z dostavljanjem na dom 4 K,-, po poŠti za celo leto 4 K, sa pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Številke po 1U vin. — Na naročoe nres istodobne n»o*iljatve naročnine se ne ozira. Uredništvo in upravništvo je v hiši št. 117. — Izdajatelj: Ivan Podlesnik. Odgovorni urednik: Val. Sitar. — Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom. Izhaja vsako soboto. = dopoldne = In sera t i se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila m plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništv naj se blagovolijo pošiljati narotaiaa, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Naša naloga v Kranju. Življenje je hud boj, toda ne samo boj za obi tanek, za vsakdanji kruh, ampak tudi boj za vc.javo in vpliv v javnosti. V takem boju igra u idanes časnikarstvo največjo vlogo. Minili so časi, ko so govorniki največ odločevali v tem boju, danes govori časnikar. Vendar se Se naj dejo ljudje, ki te izpremembe časa nočejo ali pa ne morejo poznati. Med te ljudi spadajo tudi tisti liberalni mogočnjaki v Kranju, ki so do zadnjega časa imeli našega .Gorenjca" v rokah in ki ga sedaj v svojem vol i vnem članku imenujejo „pre-perelo cunjo". Preperela cunja je postal .Gorenjec" takrat za liberalce, ko je njim zmanjkalo soli v glavf. da bi ga mogli še nadalje zalagati z gradivom, in denarja v žepu, da bi ga ž njim zalagali. Mi pa hočemo, da »Gorenjec" v naših rokah postane zagotovilo boljših časov in boljših razmer v našem lepem Kranju. Skrbeli bomo, da se okuženo liberalno ozračje v Kranju razkuži. Kritizirali bodemo brez ozira na desno in levo vsako liberalno delovanje, kajti tega v naši občini ne sme biti. Občina je za vse in četudi ima njeno upravo v svoji roki samo ena stranka, mora ravno zaradi svoje vodilne moči gledati, da ublaži strankarsko strast in gleda na celokupnost. Zelo se motijo tisti gospodje, ki mislijo, da bodo s popolno zmago svoje stranke dobili Kranj na milost in nemilost v svoje roke. Vemo, da imajo marsikake skrivne želje. Ne povdarjajo zastonj n. pr. rezervnega zaklada »Mestne hranilnice*. Lepo bi bilo res, če bi se s tem lahko zgradilo v liberalne svrhe kaj takega, kar ne more in noče zgraditi požrtvovalnost liberalnih kranjskih mag natov. Popolnoma so že namreč pozabili ti gospodje, da oni vendar niso še cel Kranj. Seveda kdor imenuje vse, kar se pri nas govori, .kranjske čenče", ta pač ne ve, da postanejo tudi take čenče včasih zelo nadležne. Sicer se tudi ti gospodje zelo razumejo na čenče, toda žalibog jih morajo sedaj nositi v Ljubljano in med potjo postanejo te čenče res prave čenče. Naš .Gorenjec" pa hoče biti pravo resnično glasilo kranjske javnosti in bode tudi strogo nadziral našo občinsko upravo. Če bodemo videli, da .žlahta" kaj na tihem paklja, ji bodemo pa mi zaklicali: .Prste proč!" Našim somišljenikom pa bo .Gorenjec" vedno na razpolago kot njih glasilo. Branil jih bo, družil jih bo in to, kar je prinesel zadnji volivni boj, da smo se namreč bolj spoznali med seboj, da smo videli, da zlasti v naših obrtnikih tiči veliko navdušenja in požrtvovalnosti za stranko, to spoznavanje bodemo gojili. Izpopolnili bodemo našo politično organizacijo in naši nasprotniki nam ne bodo mogli do živega. Ponosni smo, da smo pristaši S. L. S., ki nam je dala nov volivni red, kjer pride v resnici ljudstvo v polni meri do veljave, kjer bode politično izšolano ljudstvo odločevalo. Živahna agitacija se mora v takih razmerah razviti. Javno mnenje mora debiti vedno več vpliva. Konec pride prejalislej za komando nekaterih. Žlahta ne bode dolgo odločevala in tudi milijoni he, odločevala pa bo naša svobodna volja. Zato smo lahko mi, naj se zgodi, kar hoče, dobre volje. Nestvaren odgovor na stvarno kritiko liberalnega gospodarstva. Liberalci so izdali svoj volivni oklic. Prav značilno je že dejstvo, da so z oklicem morali čakati tako dolgo, da je .Gorenjec" prinesel sobotno kritiko mestnega gospodarstva. Menda niso imeli svojim volivcem česa povedati. Še bolj značilen za kranjski liberalizem je pa ta oklic sam. V liberalni tabor v liberalni oslariji so nosili go- spodje, med njimi tudi c. kr. gospodje, vsak svoj zagovor, lepo napisan na listek. Tako je nastal res prav vzoren oklic na volivce kranjskega mesta. Rajši naj bi bili tisti čas gospodje porabili v tisti namen, kakor dva njih bolj razumna generala, ki sta lepo črno oblečena hodila okoli delavcev, katerih sicer v življenju prav malo ali nič nočeta poznati. Ne pečali bi se s tem oklicem radi njegovega morebitnega pomena pri izidu volitev, a pribiti moramo nekatere značilne lastnosti tega izdelka možgan naših liberalnih prvakov. Liberalni oklic ni ovrgel nobene naših trditev o liberalnem gospodarstvu. Trdili smo, da gimnazija, vodovod in .Mestna hranilnica" niso liberalne pridobitve, oziroma da liberalci ž njimi zelo slabo ravnajo. Liberalni člankarji in klicarji priznajo sicer zasluge pl. Glo-bočnika za gimnazijo, so pa na tega dobrotnika mesta tako pozabili, da so ga spravili v grob, dati zaslužni gospod hvara Bogu še veselo živi nt Dunaju v pokoju. Kdo se ne smeje, ko črta, d« je S. L. S. celo obštruirala kranjski vodovod 1 Saj vemo vendar, da ni bilo proti obštruktiji S. L. S. nobene stvari mogoče izvršiti v kranjskem deželnem zboru. Kaj pa je že vse S. L. S. v kratki dobi svoje vlade storila v zgradbi vodovodov, tO pa že ve zadnji pastir v hribih, kaj šele kranjski meščan. Z .Mestno hranilnico" liberalci sami grdo ravnajo, to smo trdili. V Ljubljani so lahko delokrog .Mestne hranilnice" razširili, v Kranju menda tega ni bilo mogoče. .Kreditno društvo" je za osebni kredit, menda je tudi 200.000 Majdi-čevega denarja osebni kredit. Trdili smo, da je občinsko gospodarstvo v znamenju rakove poti. Omenili smo tu le nekatere zglede občinskega gospodarstva: Ubožnico, elektrarno, kanalizacijo, razsvetljavo, trotoar, ceste. PODLISTEK. Fr Ks. Steržaj: MoJ Koprlvnlk In drugo. Gorske slike. Dalje. III. Jaka na Goreljeku. Goreljek! Planina in rovti, da jih je malo tebi enakih Goreljek, kraj vriska in prelestne radosti! Goreljek, kotiček romantike! Če le pomislim nanj, sedaj v deževnem, jesenskem, otožnem vremenu in zahrepeni srce po njem. Pa rte samo po njem, tudi po tisti planinski krasoti, ki prevladuje gori. Po tistem bajnotihem miru, ki ga spomladi preveva in obdaja danzadnem, po tistih čudotvornih obronkih in rovtih, kolikokrat mi je dolgčas. Pa zakaj? Ne vem. Samo to vem, da uplivaš tako pomladansko, tako očarujoče, da človek nehote pozabi na vse slabo, kar ima na sebi. Zlasti ob nedeljah popoldne, ko rovti kar mrgole veselih, smejočih se in vriskajočih ljudi, ko ti je domača vasica docela izpraznjena in vidiš človeka le pred župniščem in pred Korošcem, drugo staro in mlado pa prepeva in vriska, kot bi na svetu ne bilo večjega veselja in radosti, kakor brezskrbno pohajkovati po lepi planini. — Ko bi bil samo agrarec in ne tudi pisatelj, ki ima za lepoto dovzeto srce, bila bi pač prva zahteva: proč s temi zastarelimi rovti, proč s tem zarastiim smerekovim grmičjem, ki samo kazi in kvari, ki jemlje kruh iz kmečkih rok in daj iz njih plodonosne pašnike, ki bodo v zahvalo dajali težke hlebe sira in masla. — Res ti rovti sami na sebi, ki ne donašajo sena v toliki meri, bi se trikrat izplačali za pašo in število glav goveje živine, ki je zadnje čase, odkar je verski zaklad pokupil gozdovje na Pokluki in Rudnem polju vsled hudega pritiska in kazni tako hudo padlo, bi se pomnožilo v dvojnem številu — In tu gori je majaril Martinčev Jaka še v tistih svojih letih, ko mu ni mnogo manjkalo do vojaškega listka. Sam je bil neko popoldne doma v stanu in ravno premišljeval, kaj bi bilo boljše, ali ležati v senci pod smreko, ali pa na oni strani tam ogrevati v solflčnih žarkih kosti svojega rojstva. Druzega dela ni imel ta dan. Živina se je pasla po gozdu, ne daleč od njega, prav dobro se je slišala zvončasta krava, drva si je bil že davno nacepil, torej mu ni pristojalo druzega, kakor ležati. — Ko se je ravno pripravljal, kako bi se razpoložil po tleh, mu je šinila misel v glavo in ž njo vred je rastlo tudi poželenje in iz njega je izrastlo dejanje. Jaka namreč ni legel, ampak začel prav hitro mahati proti ai-rarici. Siraril je pa tisto leto ranjki Srednji Jaka, velik lovec pred Bogom, ki je z rajnim g. Sodnikom izpibal marsikateremu zajcu luč življenja, pa tudi zvrtal nešteto lukenj v zrak. In Martinčev Jaka, ki jih je imel še več v možganih, kakor Podjelci, ki so Srenjanom zamenjali konja v oltarju sv. Martina in mu zato dali puto — se je spomnil, da ima sirar vedno pri sebi čutarico ali .cerkovco" grencega. .Dobro bi bilo," si je mislil, .pomazati čreva od znotraj, predno jih začne solnce od zunaj obdelavati." In kmalu je bil doli. Za ključ je dobro vedel. Hitro seže ponj, odpre, stopi iz stanu v sirarico. .Šmeht" — čisto polna je bila. Hitro jo potisne k ustom: luk — luk — luk — brrr... Komaj je bil dobro požrl, je že uvidel svojo zmoto. A kaj! Prepozno je bilo. Mesto žganja je Jaka pil sirišče, to je ono tvarino, ki povzroča, da se mleko siri. In posledice? — Ne bom jih razkladal na dolgo in široko. Toliko je gotovo, da je pri tem Martinčev Jaka pozabil svoje naramnice in si jih je moral dati delati nove. Štirinajst dni pa tudi ni pogledal nobene steklenice. Dalje prib. ) Liberalci v svojem oklicu pravijo na to, da ne pustimo na občinskem odboru nobene dobre dlake, liberalci trde", da očitamo bivšemu gospodu županu K. Šavniku revolucionaren liberalizem in kažejo na občekoristne naprave, Id jih je v Kranju izvršil napredni občinski svet. Mi lahko k temu, kar smo zadnjič omenili, še malo več pristavimo. Za ubožce je še največ storil bivii, vsega spoštovanja vredni gospod župan K. Šavnik, ki je varčeval in zbiral kapital, zato pa so ga njegovi nasprotniki v lastnih vrstah napadali in mu dali lep priimek. Ni pa svoje naloge izvršil načelnik ubožnega odseka, Sa-jovčev Janko, ki je ves čas obetal, da bo napravil načrt za preureditev ubožnice, pa ga ni, in če se bo njega čakalo, bo lahko še 20 let preteklo, medtem bodo pa ubožci še naprej od mesta dobivali toliko podpore, kolikor znaša pasji davek, ubožnico pa zanemarjali. Trdili smo, da občinski svet ni imel smisla za moderna iccialna vprašanja in smo tu govorili o stanovanjskem, draginjskem, higijenskem vprašanju, o tujskem prometu i. t. d. Nato dobimo odgovor, ki si ga je moral izmisliti modri Ben Akiba: Pustolovstvo! Kranjski mestni svet je stal na domačih tleh, ko je reševal ta vprašanja, kranjski deželni odbor pa uganja pustolovstvo. Mi pa pravimo, da je kranjski mestni svet šel v Argentinijo po meso, kranjski deželni odbor pa popravlja po Gorenjskem pašnike in daje podpore za umno živinorejo. Liberalni oklic dokazuje, da liberalni možgani ne delujejo več redno. Liberalci pravijo, da je bilo treba ustanoviti radi osebnega kredita Kreditno društvo, zato pa da ni bilo treba ustanoviti naše hranilnice. To je lepa logika! Naši ljudje naj bodo izročeni na milost gospodom pri Kreditnem društvu! Tri mi-ljone tristo tisoč prometa naše hranilnice na leto pač dovolj dokazuje, da je naša hranilnica na mestu. Iz rezervnega zaklada mestne hranilnice bo pa ravno vsled ustanovitve naše hranilnice mogoče celo prej dajati v občekoristne namene. Naj le liberalci malo bolj natanko to premislijo, ko jih bo glava nehala boleti od volivnega boja, pa bodo razumeli tudi to trdilev. Liberalni oklic je dokument nespodobnosti in surovosti. Pravijo, da je .Gorenjec" na .nespodoben in lažnjiv način" napadel liberalni občinski svet. Mi pa ne najdemo v celem zadnjem .Gorenjcu" ne enega dokaza za to trditev. Neotesan je tisti, ki rabi psovke in ž njimi grdi nasprotnika. To so pa v obilni meri zagrešili liberalci. Našega g. dekana, ker menijo, da je on članek napisal, imenujejo .steklega psa", očitajo mu debelokožnost, rokovnjaštvo, nizkotnost. To seveda spada vse v liberalen bon ton in prihodnjič bodo kranjske liberalne matere svoje otroke tako učile. .Gorenjec" ni nikjer napadel liberalnih pristašev med kakim stanom. Kako pa to razumejo liberalci, se vidi v njih oklicu, kjer je moral tozadevne oddelke pisati mož, kateremu niso neznani občutki, ki jih ima propali prosilec za kaka prijetnejša in vplivnejša mesta. Mi nismo kranjskemu občinskemu svetu nikjer očitali pustolovstva, kakor to popolnoma brez povoda stori liberalec, obenem pa še omenja, da bode treba vodovod podaljšati do Hrastja, in zahteva, naj to izposluje g. dekan na merodajnih mestih. Ali ni tako postopanje nesramno? Mi nismo v .Gorenjcu" nikjer sramotili pristašev .narodno-napredne stranke" in nismo napadali njih kandidatov, ker to ni stvarno in ker se tudi med njimi nahajajo še nekateri možje, s katerimi bi tudi mi lahko skupaj delovali. Fini liberalci pa govore o naših kandidatih, da spadajo bolj v kako bratovščino in psujejo naše pristaše z backi. To je vse neotesanost. Seveda je moral liberalen člankar tudi našo mladino psovati. Tam govorijo o .zabitih klerikalnih buticah" in o .revežih naprednih študentih". Mi pa vemo, da so sinovi prav klerikalnih stariiev najmanj zabiti, morda bi se pa to dalo trditi o tistem, ki vedno povdarja zabitost naše mladine. Seveda nekateri liberalci bi imeli najraje vedno pri roki glasoviti .Ntlrnberger-trichter", da bi se ne bilo treba truditi ne učitelju, ne nadepolni mladini. Taki napadi v volilnem oklicu se sodijo sami in potrjujejo samo našo trditev, da vladajoča klika ovira razvoj naše gimnazije. ____ Kmetje, združimo se! (Dopis gorenjskega kmeta.) Zima se je približala in nam kmetovalcem treba misliti na to, s čim naj pognojimo travnike, da dobimo prihodnje leto več dobre krme. Z dobro mrvo se krmi najboljše, najložje in najceneje. Ako imaš veliko slame, pa malo sena, moraš kupovati močna krmila, ki so draga, in krmljenje je bolj zamudno, ker treba krmila z rezanico dobro premešati. Sedaj se poklada na Gorenjskem več sena, kakor se ga je nekdaj. Pred nekoliko leti smo dajali govedi zobanje, namreč mokro rezanico po 6 do 7 krat na dan. Sena ni dobil drug pod zobe, kakor konj, tele in krava po teletu, no, zvečer za priboljšek pač tudi druga živina malo slame. Na mokro rezanico smo dajali razne špecarije, skoraj vsaki živali kaj drugega, tako da se je posel, ki je prišel k hiši, v enem mesecu komaj tega privadil. Če ni bilo pri krmljenju nobenega domačih zraven, je bila živina revica. Ta žival je dobila preveč, ona premalo. Na rezanico se je nalijalo vode in tako jt marsikakšno govedo požrlo po več posod te žlobudre. Prebavljanje je trpelo in živina je kmalu postala vampasta, blatnasta in kumerna. Živina, s senom krmljena, je lepša. Zato bodi prva naloga kmetova!ca, da skrbi za dobre travnike, ki dajo veliko sladkega sena. To je pa le mogoče, če se travniki dobro gnoje. Domačega gnoja nimamo zadosti in se tudi boljše porabi v njivi, kot na travniku. Tedaj smo prisiljeni, da kupujemo umetna gnojila. Nekateri posestniki se kar ne morejo sprijazniti z umetnimi gnojili; vse slabo jim pripisujejo in nič dobrega. Mene je pa izkušnja izučila, da, če pognojim eno leto travnik s hlevskim gnojem, ali pa ga zamo-Čim z gnojnico, drugo leto pa ga pospem z umetnimi gnojili, tedaj dosežem boljšo košnjo in travo boljše kakovosti, kakor če ga gnojim samo s hlevskim gnojem. Z umetnimi gnojili se mora znati prav ravnati, pa se doseže dober uspeh. .Kmetovalec" prinaša v tem oziru marsikaj koristnega. Razveselil sem se, ko sem izvedel, da bode tudi .Gorenjec" nas kmete v tem oziru podpiral in nam dajal dober pouk glede kmetovanja in gospodarstva. Zato sem si tudi jaz upal napisati te vrstice. Glede naročanja umetnih gnojil bi bilo jako koristno, ko bi se ista za vso kranjsko okolico skupaj naročala potom .Gospodarske zveze" ali .Kmetijske družbe" v Ljubljani, ali pa naj bi posredoval kak pošten krščanski trgovec v Kranju. Tako bi dobivali blago, katerega se bode vedno več potrebovalo, cenejše in boljše vrste. Od naprednih pa sebičnih kranjskih trgovcev smo bili kmetje pri kupovanju umetnih gnojil doslej že večkrat močno udarjeni. Jaz imam v tem oziru že bridke izkušnje. Kaj je takemu trgovcu mar, če raste trava ali ne, samo da je njegov mošnji-ček poln. Lepo se razvijajo društva in zadruge v kranjskem okraju, ki imajo nalogo, da pomagajo kmetu do blagostanja. Potom teh društev naj bi se naročalo, kar kmet potrebuje, pri .Kmečki zvezi za kranjski okraj" in ta naj posreduje dalje. Načelniki društev naj blago, katerega se je naročilo po cele vagone, da pride ceneje, potem poraz-dele med društvene člane. Ce se bo vsak mož zavedal svoje dolžnosti, bomo v kratkem dosegli cilj, po katerem hrepenimo. Kmetje, združimo sel gama ki hoče pospeševali kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko »ožo in bel teint, se umiva le i Stt«H9k*>npfard lllljlno ml*6«io mil« (inamka Stackanpfsrd) lvnike Bergmann k Co., TeAin ob Labi. Komad po 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom 1.1, d. 17 60—41 Iz parlamenta. Novi ministri. — Glasovanje o uvozu tujega mesa. — Ho-chenburger, Elsner in dr. Ravnihar. — Melioracije. Začetkom preteklega tedna se je ponovil v zbornici prizor, kakršnega so gledavci že precej vajeni. V frakih in s črno kravato so zopet prikorakali po vrsti ministri in predstavila sta se na novo poljedelsKi minister Braf in potem minister za Galicijo, Dlugosz. Prvi je prileten, slaboten gospod, ki pa velja za pravega strokov- njaka. Kmečki poslanci so bili veseli, da imajo zopet ministra, ki se da ž njim pametno govoriti. Braf je zapustil še iz časa, ko je bil pod Beckom kmetijski minister, dobre spomine nase. Zato so ga tudi znanci pozdravili od vseh strani in mu stiskali roko. Dlugosz je kot parlamentarec še nepopisan list. Ker pa je petrolejski ve-leindustrijec, to ne vzbuja posebnega zaupanja. Iz kabineta je izginil dalje finančni minister dr. Meyer, si^er učen mož, osebno pa jako neprijazen in velik stiskač kot finančni minister. Zato ne joka nihče za njim. Bolj prijazen gospod je novi finančni minister Zaleski,. o katerem se upa, da bo imel več srca zlasti za kmečke potrebe. — V sredo popoldne je trajalo več ur glasovanje o predlogih radi mesa in cukra. Čim bližje je prihajala odločitev, tem večja je bila napetost na gosto zasedenih klopeh. Že po prvem glasovanju, pri katerem je propadel Rennerjev predlog, naj se dovoli neomejen uvoz argentinskega mesa brez ozira na ugovor Ogrske, se je pokazalo, da imajo agrarci večino. Enaka usoda je zadela dva druga bolj pohlevna predloga in sprejeli so se samo predlogi, ki nič ne povedo aH pa zahtevajo tuje meso v taki obliki, da vlada stori, kar hoče. Pričakovali bi bili, da bodo zbudili pri socialnih demokratih vihar, kakor v prejšnih letih. Pa ostalo je vse tiho in mirno, ker je danes v javnosti sodba o argentinskem mesu končana, da namreč ni za naš okus in, ker smo vsi prepričani, da je edino pametno sredstvo — povzdiga živinoreje. Sprejet je bil tudi predlog za prodajo saharina, ki ima namen, pritisniti na sladkorne fabrikante, da znižajo svoje tako pretirane cene. V četrtek je odgovoril Hochenburger glede Elsnerjevih jezikovnih odredb in se zlasti skliceval na to, da je on samo utrdi staro prakso. S tem je potrdil, kar smo pisali v .Gorenjcu" o tem, kdo da nosi največ krivde. Drugi njegovi razlogi o notranjem uradnem jeziku pa so bili iz trte zviti. Radovedni smo, kaj stori sedaj dr. Ravnihar kot član mladočeškega kluba. Kot tak gre z Mladočehi zaradi dveh čeških ministrov in je ž njimi vred pohlevno vladi kar iz roke. — Avstrija ima nesrečo, da po navadi njeni kmetijski ministri najmanj znajo, ali pa si najmanj upajo. Ni čuda, da so vsled tega razmere v nekaterih oddelkih kmetijskega ministrstva kar neznosne. Hrvatsko-slovenski .klub je zato v zadnji seji na predlog poslanca Jarca sprožil odločno akcijo, da ostane za nas najvažnejši oddelek za melioracije (za vodovode, za uravnavo rek i. t. d.) v kmetijskem ministrstvu, kamor spada bistveno in se ne prenese v delavsko ministrstvo, in da se dodele iz drugih ministrstev tehnične moči, da projekti ne bodo čakali leta in leta na rešitev. V ta namen se je izvolil odbor treh poslancev (Povše, Jarc in dr. Verstovšek), ki bo izpeljal to akcijo v zvezi s kmečkimi poslanci drugih strank. Gospodarski dol« Živinoreja. Prejšnji teden je v zbornici minister za poljedelstvo, Zaleski, obširno govoril o živinoreji v naši državi. Podal je marsikaj zanimivega. Tako n. pr. je dokazal, da živinoreja v zadnjem desetletju ni nazadovala, temveč napredovala. Res je, da se je zmanjšalo Število go-vede za 351.000, povzdignila pa se je prašičereja za 1,749.000 kosov. Goved v alpskih deželah je ostali glede kakovosti skoro na isti stopnji, kot je bila pred desetimi leti. Že takrat je bila kakovost živali iz alpskih dežela* na visoki stopnji. Povzdignila pa se je kakovost govedi v Galiciji, Bukovini in Moravski. Leta 1901 je znašala povprečno vaga govedi v teh deželah 543 kg, leta 1910 pa 590 kg. Torej se je povzdignila kakovost za 6 odstotkov. Tako lahko trdimo, da se poviša kakovost govedi v naši državi letno za 250.000 centov. Tudi pri prašičereji lahko trdimo, da se je povišala živa vaga za en milijon centov. Splošno torej lahko trdimo, da naša živinoreja ni v zadnjih desetih letih nazadovala, temveč v kakovosti napredovala. Skupno pri govedi in prašičih za l1/« milijona žive vage. Leta 1900 je prišlo na vsakega človeka v Avstriji 1295 kilogramov mesa, leta 1910 pa 12.3 kilogramov. Vpo-itevati pa moramo, da se je ljudstvo v Avstriji pomnožilo v zadnjih desetih letih za 9*2 %• Torej moremo trditi, da znaša vpadek samo 5%. Zelo zanimivo je dokazoval minister dalje, da se ponudbe mesa v Avstriji niso prav nič zmanjšate v I. prlloša »Gortnlcu" Ittv. KI z 1. zadnjih letih in vendar je cena mesu tako poskočila. Prav zato je dejal, da ni iskati vzroka draginji mesa v pomanjkanju živine, ali pa v slabi živinoreji, katere ni, temveč 6ato kje drugje. Zakon zoper kartele. Dr. Krek je pred ložil kot referent kartelnemu pododseku zakonski načrt glede kartelov, ki je vzbudil povsod veliko pozornost Pravijo, da je to delo slovenskega poslanca zelo temeljito in bo našlo gotovo mnogo odpora pri kapitalistih. V načrta je določba, da naj spadajo karteli pod državno nadzorstvo. Vlada sama se boji tega načrta in hoče stvar zavleči tako, da naj bi se sklicalo najprvo glede kartelov neko posvetovanje raznih zastopnikov. Kartelni pododsek pa pravi, da se to posvetovanje lahko vrši, da pa se vsled tega posvetovanja delo odseka ne sme zavleči. Zadruga čevljarskih mojstrov v Tržiču prične delo za preizkušnjo dne 27. t. m., preizkušnja pa se vrli dne 3. pr. m. Pojasnila daje zadružni načelnik gosp. Lovro Pogača r. Cena govejega mesa v Celovcu je zopet poskočila. Mesarji pravijo, da zato, ker so plačevali v stari klavnici samo po eno krono za živinče v mestno blagajno, v novi klavnici pa morajo plačevati od vsake kile mesa po 4 vin. Večjo množino leaa, 1800 hlodov, je prodala na javni dražbi preteklo sredo občina Jezersko. Les je lep in ima povprečne debeline 27 cm. Cena mu je bila na mestu K 3 98 hlod. Letina v Argentiniji za prihodnje leto ksže zelo ugodno. Kakšnega pomena je ta dežela za cel svetovni žitni trg, se razvidi iz sledečih številk: Iz Argentinije se je izvozilo od meseca januarja do meseca aprila leta 1911 15,444.000, 1. 1910 11,883.000,1. 1909 23.946.000, 1. 1908 30,306.000, I. 1907 19,470,000 hektolitrov pšenice. Pridelalo pa se je v Argentiniji I. 1910 52,500.000, I. 1909 49,000.000,1. 1908 69,450.000, leta 1907 73,500.000, 1. 1906 57,300.000 hektolitrov žita. Ako bo spomladi čas žetve ugoden, pričakujejo, da se bo v Argentiniji pridelalo za iest do devet milijonov hektolitrov več kot leta 1907, ko se je največ pridelalo. Lesa v Kokri bo Čimdalje manj. Znani lesni trgovec Hainrihar iz škofje Loke je postavil novo žago v Spodnji Kokri. Oater in vene-cijanko bo gnala vodna moč. Tako bodo tekli v Kokri sedaj trije gatri, ki požro na dan mnogo lera. Veliko je padlo letos bakovine v Kokri. Največ bukovih drv ima pripravljenih Ajdovec iz Preddvora. Tudi v gozdu, ki ga je kupil Hainrihar od Detele, je povečini sama bu-kovina. Vozniki imajo dovolj zaslužka, trpe pa mnogo vsled slabe državne ceste, ki je na nekaterih krajih taka, da se udira do gležnja. Cene sladkorju padajo v Hamburga 80 do 40 pfenigov pri starem, in 10 pfeaigov pri novem blagu; tudi na praškem trgu so cene padle. DOPISI. Kokriea pri Kra«|n. Sircu je bilo zadnjič ukradenih 600 kron. Bil je v večji družbi, vsi so bili dobre voije, denarja dosti, zjutraj pa niči Tatu še nimajo. To stori, ako se preveč in prepogosto pogleda v kozarec — Liberalni agitatorji iz Kranja so strašfli tudi pri nas. Sajovičev Janko in čevljar Potočnik sta hodila teden za tednom .gobe kupovat". Stari Fock pa nam je pri po vedoval, da je on na tehantovi strani. Tudi Maj-dičevega Toneta smo imeli čast večkrat videti. Gospodje i» bili ljubeznivi in sladki. V drugačnih časih imajo pa ti itacnnarji vedno polna usta zabavljanja nad to »presneto politiko", v katero se nikoli nobeden ne vtika. Nekateri naši so sedli na sladki lim. Le pazijo naj, če se niso preveč polimali 1 Možje in ženske, ali ie sedaj nt veste, da so njihove Štacune od vas odvisne, ne pa vi od njih! — Cesta mimo opekarne se bo preložila. — Pravijo, da dobimo tudi mlekarno nekoliko bližje, kar bi bilo edino prav, posebno sedaj, ko dobe tudi na Beli lastno mlekarno. Is Baaafer. Gospodinjsko šolo imamo pri nas. Od srede novembra do srede januarja se bodo dekleta vadila v kuhanju, Živinoreji, mlekarstvu, aadjereji in domačem zdravilstva. Preda-davanja imajo gg.: dr. Globočnik, Legvart, Hnmek, gdč. učiteljica in župnik Pokoren. Dekleta z Zanimanjem sledijo predavanjem. Tako dela tolikokrat oblatena S. L. S. za blagor ljudatva, dočim znajo liberalci samo razdirati. Is Ctrkljas. Penzijonirani župan Ivan Hribar je ostudno napadel v .Siov. Narodu" gosp. prof. Josipa Jenko. Dcnuncirati ga hoče, da zlorablja dopust za agitacijo, ter ga obenem obklada z grdimi priimki, da bi ga osmešil pred svetom. Dopis je tako grd, da bi se ga moral celo Hribar sramovati, Gospoda profesorju v zadoščenje bodi povedano, da je njegov spomin blagoslovljen, kjerkoli je deloval, dočim pričajo Hribarjeva dela v Cerkljah in Ljubljani sled jeze in kletve. Ii Škatla Laka. V Gorenji Vasi Je umrl Rs deckijev veteran Franc Polenšek v 87. Ietn starosti. Služil je pri 19. lovskem polku devet let in se udeležil trinajst bitk. N. v m. p. I Is tkofja Lak« Umrla je gospa Marija Mohar, vdova po pokojnem Blažu Moharju, bivšem večletnem županu in deželnem poslancu. Dosegla je starost 91 let. Bila je vzorna krščanska gospodinja in mati. — V uršnlinskem samostanu je umrla v 36. letu sestra lajika Martina Starkež, doma iz Horjula. — Žigonove hiše so bile ta teden prodane, ono na glavnem trgu, kjer je bila dozd^j železna trgovina, sta kupila družbenika Verlic in Kralj iz Celovca za 50 tisoč kron, nekdanjo Malijevo, sedaj Žigonovo hišo na glavnem trgu, je kupila Žigonova sestra iz Črnega vrha za 18 tisoč, ono v Kariovcu pa neki Anic-rikanec za 9 tisoč kron. Tudi Martinčkova hiša na glavnem trgu je prišla v druge roke. Kupil jo je bivši loški stražnik Hostnik, sedaj bivajoč v Ameriki, a se vrne v kratkem domov. Tudi nekaj drugih hiš je naprodaj. To ni veselo znamenje na gospodarskem polju. — Volitve se tudi pri nas bližajo. Liberalna stranka je imela že nekaj tajnih sej, a ne gre jim nič kaj skupaj, le motovilasti Nadilo rogovih' in pri-duša svoje verne, da že pred bitko ne obupajo. Ta bo pa rešil loški liberalizem, ta pa ta! Saj še sami liberalci ne marajo zanj in beže pred njim, le pek Kamrarjev Lorenček upa od njega rešitve! A zastonj upa, kar je mrtvo, se ne da oživiti in loškega liberalizma tudi veliki ču-dodelnik Nadilo ne pokliče več v življenje. Tudi laži o podaljšani cerkvi mu ne bodo pomagale, naj še tako ščuje. čeprav ima dolge pete in noge, je prišel a to lažjo dva meseca p.epozno. Kar vsa Loka ve, ker se je javno naznanilo, tega Motovilo noče vedeti. Dne 7. septembra je bil uradni ogled cerkve, pri katerem je bil navzoč za^opnik ministrstva centralne komisije z Dunaja in gosp. okrajni glavar iz Kranja. Takrat se je tudi odločila usoda cerkve tako, da se cerkev podaljša. Kako se bo pa cerkev popravila, ne bo odločeval nihče drugi kakor centralna komisija na Dunajn. Na to laž o podaljšanju cerkve ne bo vjel Motovilo nobene muhe. V pojasnilo položaja v Loki se še omenja, da se je dosedanji župan notar Lenček v zadnji občinski seji javno izjavil, da ne kandidira več in ne sprejme nobene kandidature. Želi pa za naslednika takega župana, ki bo mogel od deželnega odbora izpeslovafi novo cesto na Trato. Ker liberalec ne doseže nič, bo ta mož moral biti le pristaš S. L S. — Toraj, Ločani, le s S. L. S. boste kaj dosegli, z liberalci pa nič! Salea. Kranjski deželni odbor je priredil pri tukajšnji .Živinorejski zadrugi" praktičen in teoretičen živinorejski tečaj, kateri se vrši od 3. do 30. novembra. V ta tečaj se je priglasilo 25 fantov, 19 iz selške doline, 2 iz Breznice, 3 iz Horjulja, 1 iz Stare Loke. Vsak dan se prične tečaj zjutraj ob 6. uri z molžo, zatem je krmljenje, snaženje m tehtanje živine, preizkušnja mleka. Popoldne so predavanja od pol 2. do 4. ure o prašičereji, popravi hlevov, obdelovanju travnikov, o prvi pomoči pri oboleli živini, govedorej', vodstvu živinorejskih zadrug, kmečkem pravo-znanstvu in vnovčenju živine. Od pol 4. do 6. ure krmljenje in molža. Zvečer od 7. do 8. ure pa so javna predavanja, katera važčani vsak večer pridno obiskujejo. Jako zanimive za živinorejce so krmne preizkušnje krav in mlade živine. One živinorejske zadruge, ki se za ta tečaj zanimajo, lahko odpošljejo svoje zastopnike v Selca sv. Andreja dan, ko se bo tečaj slovesno zaključil. Pri tej priliki se bode lahko vsak prepričal o vspehih tečaja. Kri i i pri Tržiča. Poslanec Piber je imel v nedeljo, dne 19. t. m., javen sbod pri nas. Kljub slabemu vremenu je bilo obilno poslušalcev. Poslanec je opisal natančno in poljudno delovanje S. L. S. v deželnem zboru in deželnem odboru, pojasnil je melijoracijski, cestni in občinski zakon. Z zanimanjem je vse poslušalo, le nekdo je vmes zmerom nekaj godel. Pa ga nekdo zgrabi ter vleče pred poslanca, rekoč: .Ta bi rad nekaj govoril." Poslanec ga vpraša, kaj bi rad povedal. Mož se nato odreže: .To, da verujem v enega Boga, jaz sem bogoverec!" Bučen smeh nastane. Ta mož je občinski odbornik. Najbrže je hotel s svojim nastopom pokazati, da ga resen človek pri prihodnjih volitvah ne sme več voliti v občinski odbor. Čeprav je bogoverec, pa ni pristaš S. L. S. Poslanec je žel splošno odobravanje. — V poodeljek bo deželni odbor v Križih na Ben-kovem vrtu delil premije za plemenska in sesajoča teleta po 50 K. Is Trtica. Volilni boj za občinske volitve v trgu je končan. Bil je hud in strasten. Na obeh straneh, na nemški in slovenski, se je delalo na vso moč. Nemci so se posluževali svoje moči kot gospodarji delavstva in silili delavce, da so jim nosili v tovarne glasovnice podpisovat. Celo z odpovedjo stanovanja so žugali. Dokazov zato ne manjka. Slovensko delavstvo se ni dalo opla-šiti. Hoteli so mu vsiliti rdeče kandidate, toda te je pogumno črtala Izid se je Izvedet pozno ponoči. Bil je zadovoljiv za Slovence. Izmed 18 odbornikov ima S. L. S. 11 svojih, torej večino, 6 jih ima narodno-napredna stranka, Nemci enega. Izmed namestnikov je Šest naših, trije liberalci. Socialni demokratje so jo slabo izvozili. Najbolj goreča in vneta aodrnga ter voditelja Rezek In Jazbec sta dobila po 77, oziroma 88 flasov. Naši po 400 in 300. Ne cvete pšenica v ržiču rdečkarjemt Is Let, (.Narod* izdal osebo dopisnika.) Za vernih dni dan sta potrebovala .Jutro" in .Slov. Narod" malo bolj pobožne dopise. Postregel jima je eden iz Leš, m da bi ae avtor ne izvedel, jih je osebno nesel dotičnima uredništvoma. Pa nerodni .Narodov" stavec ni vedel, da lešanski dopisnik dosledno rabi za L vedno S. Lešani pa to vedo. Ko so brali v Sešah, Sese, so takoj vsi vedeli, da je to dal .Naroda" Sesan. Iz ssoteafike občina. Dobropoljski Puž-man še sedaj nima gostilne, čeprav mn je posavski Pezdič rekel: .Če boš Ti in Tvoja žlahta z nami, boš postal odbornik in gostilničar!" In Pužman in vsa žlahta so nesli Pezdiča v malhah (na glasovnicah) na volišče — pa zastonj. — Gostilničar .Bit" v cestnem kotu med Brezjem in Črnivcem se zahvaljuje nekemu deželnemu uradniku za prijazno dopošiljanje .Slov. Naroda", da se iz njega učiagitirati. — Otoiki gostilničar Žabkar silno obžaluje, da samostojna stranka ni zmagala, ker je tako odpadlo nameravano slavje pred mošenjskim župniščem. — Gostilniška stranka je imenovala častnim članom odbornika Mačka iz Dvorske vasi, ki Je ime! dve uri dolg obstrukcijski govor pri občinski seji na slavo špirita. — Gostilničar Frelifa poživlja g. podžupana Floriana Poharja na Brezjah, naj v osmih dneh dokaže svojo trditev, da je g. župan Resman mošenjsko občino zadolžil za 60.000 kron, kar je s Častno besedo in svojim podžapanskim poroštvom zatrjal zadnji večer pred volitvijo